97«ätLv- %g QE8LJU, sobota 14. »vgusta $920, PoStnlua plačana v Kotovirä _________LETO II. fxtiai« visit tor«h, 6t»trtcK in »•böte. - Cataa s Za celo leto 80 K, *a po! let« 40 krön, ia cent Ida 20 K, ta 1 metre 7 Jcron. Rotarnnzna ftfewiSkai »tan* I krone. N* plsmene naročbc brez pošiijatv* Aenarja »• ¦>• roornmo ozirart. N«ročn*ki naj pošiljsjo naroč^ino po poJtni nakaznid. Reklamnclje |lede Hsta so poitnine proste. Ne- franklranl dopisi se ne sprejemnjo. Na dopise brez podpisa se ne ortr«. ^H v^H flH hH ¦Bb&V ^H ^H ^H ^B aaw laH LaV ^LaaV ItaY ^B aaaV ^aaaV laaa\ 9B i^bimbV ¦¦¦ ¦¦¦¦ &¦¦ ^^aY ^H aaaaT M &¦¦¦ ^LY i^h Mv-ttxmffttvo in ia)a v Zvernf tiskarm v Olju, •tr««»m»jei'jcv» ullca *t. S« Oglasi te računajo po porabljenein fto*\om in ?;cfr: z« navadne ogtase po SO « od 1 mm, s* poslana, na« «ntml» obtnih iborov, nunanila 0 tarti, xthvaie ttd. K 1'tO od 1 mm, ta rcklamne notice med tekstom S K »4 »rite, Mall ogUsi (na)*eL 4vttte) Hl K. Prl večkratnih obja*»h popuat Roaopkat « nc vracaja Telefon M. W. IZDAJA IM TISKA ZVEZNA TISKARNA V CEJ.JU. BBS QSfeOVÖRtf) UREDHIK VLK0SLAV SPINDLER. Viadna kriza v Beogradu. i Načelnl spora/uui doscžeti? J «Slovenec« poroča: ! Beograd, 12. avg. Danes se je j dosegel načelni sporazmn in ic dr. Ves- j nie predložil protokol, v katcrem so oz- j načcne točke sporazuinn. O sporazumu j morajo stranke oddati njih mnenje do jii- I tri opoldne. Sporazum obsega naslednjih 9 točk: 1. glavni narneii koncentraeijske viade so volitve v konstituanto in pred- ! ložitev tistave. Volitve sc naj izvrše pred ! koncem novombra. Dan volitcv in sesta- ' nek ustavötvorne skupščine sc določi, ! člm regent podpiše volilni zakon. 2. O j načrtu ustave je vsaka stranka dolžna j podati svoje mnenje. 3. Pasivno volilno "i pravico imajo aktivni ministri, minLstrj \ «a razpoloženju in profesorjj pravnili fa- ¦ kuftet. 4. Prost je izvoz vsch produktov, j kj ne bodo izvzeti v posebnili odlokih go- , spodarsko-finančnega komiteja. lzvoz ! pšenice je svoboden do J 5.000 vagonov. ; Preden bo kontingcnt izčrpan, se odloči, ; all dopušča stanje države nadaljni izvoz j all nc. Finančno mitnstrstvo nadzoruje iz- voz in izdaja za izvoz špccijalna dovo- : Ijenja. 5. Za izvedbo agrarne reforrne j se osnuje posebun agrarno-gospodarski komite, sestoječ iz ministrov za agrarno reformo, kmetijstvo, 5umc in rude, no- tranje zadeve, Pravosodje in finance — j Med prvc posle ministrstva za agrarno j reformo spada izplačilo liaka za 1. 1913 j tn odškodrrine za 1. 1919 .Izplačila se iz- j vrše tako], čim predloži koniite svojo re- j šitev, kar mora biti najkasneje do konca leta. 6. Narodno predstavništvo ima : sprejeti volilni zakon, rnednarodne po- I godbe in proračunske dvanaistinke. 7. ! Predsedstvo narodnega prcdstavništva dobi parlarnentarna zajcdnica, oba pod- predsednika pa demokrati. S. Tzvrši se preosnova pokrajinskih vlad v Ljubljani, ' Zagrebu, Sarajevu in Splitu. V Sloveniji se poverjeništvo za notranje zadeve nevtralizira, demokrati dobc pravosod- je in socijalno politiko. V Hrvatski dobe demokrati notranje zadeve, gospodar- stvo in narodno zdravje, v Bosni in Her- cegovini notranje in prosveto, v Dalma- ciji ostane dr. Krstelj predsednik, notra- nje stvarj prevzanie dr. Hesnica, prosve- to član ljudske stranke. Med člani vlade ima vladati kolegijalnost, t. j. v.si sklepi se sprejtnejo ob navzoenosti vseh ela- nov, v slučajn nosporaziinici se morajo odstaviti z dneviicga reda ter prcdložiti ininistrskemu svetu. 9. Za premeščanje, odpiiščanjc in upokojitvc uradnikov se ustanovi poseben komite ministrstva. Beograd, 13. avg. Sinoči so se sestali zastopniki parlamcnrarno zajed- nice (dr. NinČič itd.) ter zastopniki Oe- mokratske zajednice (Davidovic. Dra- skovic in Pribičovič), da izmenjajo misli ; o osebah, ki bi vstopile v novo koncen- tracijsko vlado. Sestanek je trajal dalje ! časa. j B c o g r a d , 53. avg. V političnih krogih parlamentarne in demokralske zajednice zatrlujejo, da }e še prezgodaj govoriti o osebah, ki bi stopile v novo | vlado. V krogili Dem. zajednice trdijo, da bi westo Davidoviča postal Drasko- vic minister za notranje zadeve. Ljubljana, 13. avg. Poročilo »Slovenca« o točkah sporazuma je pre- cej točno. Manjka le določba, da se ob- činske volitve v Soveniji odgode do ča- ! sa, dokler se ne doseže meO strankami ! sporazum glede nekaterih točk obč. vo- lilnega reda. Dr. Korošcc §e v zadnjem hipu izigrava situacijo in hoče siX)raznm oiiemogočiti ter pogajanja razbiti. Paševanje plebiscitne komisije na Koroškem. Borovlie, 12. avg. Okrožni ple- biscitni komisiji za Rož načeluje italijan- ski major, ki iz sovraStva proti Sloven- cem nganja najostudnejSo protekcljo aemškutarjev. Anglež in Francoz pa mu j v vsem prikiniata. UpraviCene aretaciie | ¦ctnškutarskih htijsknčcv, ki niti v coni | A niti v coni 13 ™s0 dorna. razveljavlia i distriktna koinisija. Pravnegn varstva ni | nikakega, jzpuščati se morajo celo tato- vi in drugi zoöinci. Prav daje vedno sa- me Nemcem in tako škodujc na^i pravič- fli stvarj. Slovcnsko Ijndstvo je do skraj- nosti razburjeno i« Poziva vlado, da sto- ri odločne korake proti temii nečnvene- mi! početju. V c 1 i k o v e c , II. a vg. Včeraj so 4 Celovčani hoclili po CirabStajnn in po- nujali sukanec. V raznih liišah, kjer ni j bilo nikogar doma, so izvršili tatvitie o- bleke, perila, zlatninc in srebrnine. Liud- stvo je razburieno nad posledicami od- i redbe plebiscitne komisije, da sine vsa- kojaka sodrga v nas pas. Napadi na ce- stah in drugod na naŠe Ijudi od neznan- \ cev iz pasa B so na dnevnem redu. i V e t r i n j, 12. avg. Prehod je po- polnoma prost. Orožništvo je na črti sa- i mo formaliio, da izglcda, kak-or bi .lugo- : I sloveni zmagali. Lačgi Celovčani priha- i jajo v trumah, a iiihče jim ne pregleduje i listkov. Vračajo se s polnimi nahrbtniki, pa nihče jih ne prcglcda, dasi je izvoz gotovih predmetov prepovedan in je po- trebno dovoljenie okrajnega glavarstva v Borovliah. Rusija in Poljska. Mintili teden je bil kriticen za nadalj- • ni razvoj svetovnili dogodkov, katerih | os so tvorile razmere med Rusijo in Poijsko in zlasti neprestano prodiranje boljševikov v Poijsko, ki so že pričeli obkoljevati Varšavo. Note rnske vladc | ententi so jasno kazale, da jih je sestavi- i la vlada, ki si je v svesti, da je zmago- ; valka. Rusija ni vodila vojne na Polj- | skem proti Poljski sami, ampak tucli pro- \ ti ententi, ki jo je hotcla prisiliti, da vz- | postavi z Rusijo Irgovske zveze. Soviet- j ska vlada je na vrhimcu svoje politične . lrioči, zaveda se pa tudi, da mora konso- lidirati notranje gospodarske razmere Rusije. To je pa mogoče le po'tom nor- malniii trgovskih zvez z Rusijo. Posre- j čilo se ji je, s svoio zanlmivo vojaško in diplornatsko ofenzivo, izrabljajoč neso- glasja med zavezniki, zmešati račune londonskim in pariškim krogom in izsiJiti <> jwvwwiiyLau.iy.-^m•**+morrrmK%i%Knfi'* 'timj^\ +*3V*rrw~r&u2vm čfoveškega dostojanstvä, omahljivi zna- čaji in nature. V tern smislu je treba u- meti idejno stran Cankarjevih «Hlapcev«. Pisateljevemn bojevitemu in samoza- vestnemti nagonu se je gabilo to dušev- no lakajstvo slovenske malomešCanske družbe — se Je studila poniglava, prihu- liena ponižnost, ta od slabih pisateljev. tolikrat proslavljena krepost našega na- roda! Hotel je: »upornih, ponosnih in sa- mozavestnih Ijudi«, ne »narodax, to se pravi črede, ki se brezumno in poslušno da voditi na uzdi svojih voditeljev, mar- več »ljudl«, Ijudi, od k.iterih vsak posa- meznik ve, kaj hoče . . . »kraljev v cu- njah«! kakor pravi v drugi sveji politični satiri »Za narodov b!agor<. In kakor je v tej poslednji drami o^ibal mladi Cankar takozvane narodove voditelje, se rogal njih razprtiiam in z razvnetim ogorče- njem zbičal njih frivolno in brezvestno igro, v kateri zamenjujejo svoje osebne in strankarske koristi s koristmi ljud- stva, tako ie Cankar v svoji zreli moški dobi z vsem prevdarkom in resnostjo, brez mladostne nepremišlienosti, brez ! roganja, a z globokom prezirom in zani- Čevanjem zalučal slov. inteligenei in pol- inteligenci v lice: *Hlapci! < (Dalje prih.) Strav 2. »NOVA DOB,\' ^r-v 97 zemlju. Ta vlada jc izdala proglas na poljske kmetc, naj se upro Piludskijevi vladi, ker je mir mogoč samo meü sov- jetska Rusijo in sovjetsko Poljsko. Koroško pismo. Otok ob Vrbskem jezeru. 7. avgusta 1920. Danes dežujc ter smo na Otoku »konfiniraiii«. Se le okoli 3. ure popoldne se zjasni. Z Ijub- ljansko dnižbo sem izletc] h Kugelmanu — restavrairt in hotel, oddaljcn od Otoka j proti zahodu peš 35 minut. To podjetje je j danes v slovenskih rokah v oscbi gosp. I čučeka iz Ptuja. Tu smo na svojih tlefi ter se človek počuti prav doinačega. Slo- venski natakarji, solidna postrcžba, iz- borna kuliinja, pa šc boljši ljutomcrcan, po zniernih cenah. | V etablisementu Cueek biva clan antantne misije prof. dr. Cvjjie .Tudi je tu sploh zbirališče razuii slovanskih tudi francoskili in angleških članov pleb. ko- misije. I Kakor liitro bo končan Plebiscit, ki bo brezdvomiio Jugoslaviji v prid, bo ob obali Vrbske.ua jezera nebroj vil na pro- daj, kojih večina je last Dunajčanov. Te vile so skoraj vsc prazne. 8. avgusta 1920. Danes dopol- dne je bila doniača i'arna cerkev polna letoviščarjev; domačinov son malo vi- del; saj je pa tudi prav niajhna fara in nima, po izjavi dekana-zlatomašnika, niti toliko prebivalcev nego šteje leto dni. V cerkvi slov. propoved in lepo slov. cer- kveno petje. Po sv. rnaši preklieuje obč. tainik v obeh deželnih jezikili obč. zade- ve. Potem se oglasi tudi nadučitelj gosp. Malnarič ter toitnači iz cerkve priScdŠim domačinom in letovišcarjem o končanili pogaianjih glcde demarkacijskc črte, ki se glase: Demark. erta ostane, tako tudi tiaše vojaštvo, orožništvo in finanf-na straža. V blagovnem prometu je sadje in les carinc prosto, za osebni promet v Avstrijo pa potrcbna Ic občinska legiti- macija. Nemci iz cone B lahko pridejo v cono A ter se lahko mudijo tu tri dni. V- stop imajo tudi agitatorji ter lahko agi- tiraio, seveda previdno, da ne pridejo z našimi zakoni navskriž. Nemški denar tu niina veljave ter sc no smo spielemati; stranke bi imele le Skodo. KoneCno Se opozarja g. Malnarič Ictoviščarje, naj malo manj švabčarijo Krasen popoldan uporabim za izlet s kolesom po krasni cesti ob obali Jeze- ra v etablisement Hkscelsior v bližini Vrbe. Krasna terasa, lepe dvorane, bar, kino, luksus na vsej črti. Navaden zem- ljan si luipi črno kavo, pa zopet gre. — Plača se samo v dinarjih. Torcj hotel za verižnike in podobne ljudi, k plačujejo v abonomcntii za obed in večcrjo dnevno 40 dinarjev. Poslužil sem se tudi potne olajšave ter pokukal za kratek Cas tja preko dem. črte v krasno Vrbo. 9. avgusta 1920. Novo krasno pondcljsko jiiro me K' zvabilo na pet čctrt ure od Otoka oddaljeni Pyraniidcnberg. Na ta vrh tc vodi slaba rdeca markacija bivšega nemškega olcpS. društva na Oto- ku. Na potu prideni tudi do nekc knietije. Nad vrati imajo hiSe hišno številko 7 in pod njo ime lastnika »Proholnig«. Hiša Je na južnem pobočju hriba, odkoder imaš lep razgled v dolinco na idilično vas Hodiše in Hodiško jezero, v ozadiu pa mogočne Karavanke. Dospevši na vrh se ti na mah odpre vsa krasota Vrbskega jezera? spodaj Otok, na vzhodu Celovec in vse jezero skoro do Vrbe, ki se žal ne vidi; zakriva Jo mal hribeek ob južni obali. Na severni obali Vrbskega jezera Poreče, kjer je prav malo letoviščarjev. (Na Otoku pa okoli 300.) Nad severno jezersko obal se dviga polagoma krasno cbdelana plano- ta, za njo pa veličastne Visoke ture. Na jezerski gladini vse polno čolni- čev. Onstran »visokega platu« — dem. črte! — sredi Vrbskega jezera pa vozi prav previdno parnik v inejah svoje co- ne. Žalostno mcče svoje oLi na našo obal, kajti vedno inn je še «dostop« na Otok zabranien. V bližinah neštctih kopališč pa kar mrgoli kopalcev »vseh« narodov in ver, ne ozirajc se na dež prßjSnjega due, ki ne mara prav nic vplivati na toplino vode. Docela se napasem bisera koroške Slovenije ter zapuScam krasno razgled- no točko — ko pišem te vrstice — v na- 4\, da sprejme Jugoslavia prclepo Vrb- sko jezero z vsem svojim okitom za več- no v svoje varstvo. Tebi, dragi moj »Pyramidenberg«, | pa obljubljam, da Tc prihodnje leto po 1 slovensko krstimo ter pripeljain ob tej slavnostni priliki k Tebi roe samo dve '- žalski rodbini, nego ves Ijubljeni Žalec, ter mu liočein biti že *usposobljen« ka- žipot, kajti »ni ga« pod milim nebom bolj radovednega človeka kot je — R. V. P*?iitičfie vesfi. PosIaniŠtvo SHS na Dunaju. Sedaj, ko je postala senžcrinenska pogodba pravomočna, se ustanovi definitivno di- plomatsko zastopstvo naše državc na Dunaju. Prvi zastopnik jc Miroslav .Ian- kovič. * Kako je v PeOuhu? Kakor znano, so v Peciihu, katcrcga usoda Se ni defi- nitivno odločena, še naše oblasti. Na za- htevo večinc prbivalslva, tudi madžar- skega, se je vzpostavilo Narodno Vere, ki ima nalogo pripraviti občinske volitve. Dozdajni rnadzarski mestni senat je stal v taijni zvezi z madžarskimi oblastmi, se je kazal prijatelja belega terorja na Mad- žarskcm, jc neopravičcno razpisoval davlfe, nepravilno vodil občinskc posle ter zapostavljal interese delavskega sta- mi. Due 8. tin. sc jc zbralo nad 2000 me- stnega prebivalstva ter nedvoumno iz- razilo svojo jasno voljo, da zahteva usta- novitev Narodnsga Veča, ki naj razpiše občinske volitve. V Narodno Veče jc iz- voljenih 34 socijalistov ter 15 pristašev meščauskih strank. Madžarski krsčanski socijalci, ki se navdušiijejo za Horthyje- vo strahovlado, so v Pcčuiiu v veliki manjšini. Proti niadžarskcinu oboroževanju nameravajo s skupno noto pri madžar- ski vladi ])rolestirati češkoslovaška, ju- goslovanska in rumunska vlada in za- htevati znižanje ogrske armade na 30.000 mož, kakor jc določeno v mirovni pogodbi. Kaj je z rusko-poljskimi pogajaifji? Poljska vlada je štirikrat zaman posku- šala odpo.slati svoj odgovor v zadevi po- gajanj radiotelegrafičnim potom v Mo- skvo. Se le 8. tm. je mogla postaja odgo- vor z due 5. tm. prevzeti. Britanski vladi je ruska sovjetska vlada odgovorila, da so Rusi pripravljeni umakniti sovjelske čctc na od lord Curzona predlauano čr- to, kakor liitro Poljaki privolijo v znia- njSanjc svoje armade; tudi bo sovjetska vlada skrčila šfcvilo svoje armade, ka- kor liitro zavezniki dajo jamstvo, da ne bodo več podpirali napadov na Rusijo in da bo general Wrangl izpraznil Krim . Varšava obkoljena. Kakor pravi brezžično poročilo iz Krakova, so bolj- ševiki obkolili Varsavo. V kratkem je pričakovati splošni ruski napad na mc- sto. Velika bitka prod VarSavo je neiz- ogibna. cc je ne ustavijo pogajanja. Grki v Mall Aziji tepeni. Vzhodno od Smirne so bile grškc čete poražen^ od čet Kemal-paše in so se morale z veliki- mi izgubami umakniti. Pri volitvah v danski parlament je bilo izvolicnih 13 konservativcev, 8 libe- ralccv. 19 socijalnih demokratov in 31 članov levice. Turška mirovna poRodba jc bihi 10. tm. v Sevresu podpisana. \Z K0RQTÄNA Italijansko zasedbo pasa A zahteva- jo nemSkutarji na Koroškem. V neki o- krožnici na plebiscitno komisijc opisuje- jo krivice, ki se jim baie godijo s strani naših oblasti. V naši plebiscitni komisiji se je iz- vršila sprcmemba. Predscdnik prof. dr. Cvijič je odstopil. Namesto njega je ime- novan za naScga delcgata bivSi poslanik v Londonu Joca JovanoviC, ki je že od- potoval v Celovcc. Pravičiiost pleblscitne komislje se kažc v prav eudni luči. Okrožnice tudi za cojio A izdaja samo v nemškem jezi- ku. V občinskih voliluih komisijah imajo tudi v pretežno slovenskih občinah Nem- ci polovico zaupnikov, poleg tcga 5e povsod nainestnike, katcrih mi nimamo. Oospodjc ententnc komisije nam torej dele zaušnico za zaušnico. Zahvala. Za mater padlega poroeni- ka Ulriha Malic pri osvoboditvi Dravo- grada je sprejel Narodni svet na našo no- tico v listu »Klic uboge slov. koroške ma- tcre« slcdeča darila: g. inz\ Pahcrnik 100 kron; g. Janko Pahernik 200 K; g. Peter Mravljak 100 K; ga. Julka Frizz 100 K; g. Fran jo Sgerm 80 K; g. Karl Kovač 80 kron; g. P. Minaržik 50 K; g. Eobič 5 K; g. Ncndl 5 K; gdč. Tončka Kvasova 10 kron. Vsem darovalcem prisrčna hvala, | v prvi vrsti gdč. uradnici Tončki Kvaso- j j vi iz Vuhreda za požrtvovalno dclo. -- ' Narodni svet za Koroško. Iz jupslav. dem. stpa ifte JAVEN SHOD DEMOKRATSKE STRANKE V CELJU se vrši 15. avg. tl. ob 10. ur! v veliki tlvorani Narodnega do- ma. Poroča dr. V. Kukovcc o političneni položaju. Celjske novice. Iz Celja. Prejeli smo: 4. tm. je bila v »Naprcju« notica o >--Tnic«-shodu v celjskcin »Narodncm domu«. Na brezpo- membne oscbne napadc ni vredno odgo- ! varjati. Kar pa zadeva delovanjc gosp. Saucina in njegove družbe, podajanid naslcdnjc vrstice v razmiSljevanje: Ne venio, ali je »Naprejev« dopisnik bolj ne- usmiljcno zabit ali j)a bolj lmdobeii. O. ; SanciiMi prodbaciva žčuvanjc na vojno. | podtikajoč mu lirepenenje po lcpili voj- \ nih razmerah, v katerih se mu je bajc ta- ! ko briliantno godilo. Zavračanje takili : budalosti se nam zdi nepotrebno. Po- vdarjamo pa, da jc g. Sanciim le na tern, ¦ da bi v naši dobi tako razvitega s-ociial- ncga vprasanja nc bilo več sužniev, ka- koršne Je iz našili bratov iiapravil itali- janski imperijalizoin. O. Sancin stoji na j modernem socijalnem, dernokratskem j stališču, ki zahteva samoodločbo naro- } dov. To je vendar najpravičnejšc in naj- | ideahiejše naziranje v niednarodiiih disc- ! ferenenih vprašanjih in zato ne morcmo razumcti, kako si upa zbadljivi dopisnik v «Naprcju« sineSiti in sc hudovati nad ncscbičnim strcmljenjern g. Srincina po osvoboditvi -naših nesrcčnih bratov iz- pod nečloveškcga laškega jarma. S tciu činom odreka dopisnik svojim iiaJbedne.U sim ,črno zasužnjenim braloni vsako po- Hioč ter naravnosi odobrava halijatiski impcrijalizem. njegovo požiganje, ropa- nje in divjc razho]ni$lvo. Sami italijanski socijialisti napadajo svojo lastuo vlado radi njeiiega protin:iravucga irnperija- lizma — naši socijalistl pa podpirajo to hudodelsko, laško zverinstvo. Oni ščilijio in zasovarjajo nase smrtne covra>.nlke, svoje lastne brate »a zasmchuK\u> In na- padajo. In to naj bodo naši socijalisti, vneti za »mednarodno« pravico, enakost in bratstvo? Uboga naša domovina s ta- ko pokvarjenimi sinovi! >-Naprei« pa po- milujemo, da polni svojj predaie s taki- mi izrodki. Zato pa sc tudi ne čudimo podivjanosti ljudi. ki zajemajo dušno hrano takih zastrupljevalcev, kakoršen jc hudoben dopisnik zloglasnega bev- skaiiia v »Naprcju -. Vclika trgovska naprava v Celju. Trgovska zadruga »Slogan v Celju po- stavlja na prosloru ob izlivu Voglajne v Savinjo tri velikanske rezervoarje za petrolej, bencin in strojno olje z vsebino 1 miljon litrov. Oloboke jame so že izko- panc, barake postavljene, čcz Savinjo ie narcjen provizo|#ičen most z ozkotirno železnicp za dovoz matcrijala. Prihodnji teden se prične že z bctoniraniem ter jc upati, da bode to vclikansko delo dovr- Seno do 1. oktobra ti. Velike važnosti za celi okraj ozir. za celo Sloveniio jc, da bode vedno dovolj petroleja na razpola- go, ker ima družba tudi lastne železniške vozove-cisternc. DeželiKi vlada za Slo- venijo je dala »Slogi« za to posebno do- voljcnjc, Tudi napredek! Po mestu so nabiti slovcnsko-nemški, na stroju pisaniletaki, ki vabijo na neko nedeljsko cerkveno slavnost v Marijinl cerkvi. Cez nekaj časa bodo morda nemško-slovenski in končno samoncmški. Saj zato smo ven- dar v Jugoslaviji! Sprehodi po Celju. Prejeli smo: Cc- njeiii gospod urednik! Ker vcm, da imate mnogo posla in Vain nedosiaje časa, da bi sami opazovali vrvenje po meslu, po- sebno pa po njegovih delih ob perifcriii, poročam Vam kratkc točke. iz katcrih blagovolite posneti, kar sc Vam zdi pn- pravno, da izročitc celjski javnosti. - Dne II. tm. gledal sen., kako neusniilje- no jc poganjal nek voznik svoje sieer lnočnc konje po Vodiukovi ulici, prcd meščansko Solo, da izvozi voz naložen z drvmi. Ootovo ic lepo. da skrbi mestna občina za popravo cest, ali to pa vendar ne gre, da posuje tako prometno cesto, kakor jc Vodnikova, z debclim giuscem, potem pa prepusti isto tcdnc in tednc svoji usodi, nc da bi mignila s prr-tom ter jo v resnici tudi popolnoma vspostavila; obenem pa seveda začnc popravljati tudi na drugih koncih in krajih svoje ceste i« ulice, vsc brez uačrta in doslednosti, ta- ko da zgleda mesto. kakor da bi ga bile granate razdrapale. Meščani gotovo te- ga tudi niso veseli in v mesto prihajajoči kinelje sc stvari posmeliujejo ter delajo svoje opazke! —- l^ruga taka stvar, ki jc pa v financijelncm oziru tesno zvezana s prvim sučajem, je nesreena pot po me- stnem vrtu. Tani vrvijo od jutra do ve- čcra razni kolesarji, mesarski vajenci in tudi kak g. P. s kolesi po brvi. ki je goto- vo le za pešce, miino šetajočih ter po omenjeni pott, nc da bi se kedaj pokaza- lo kako oko postave ter uveljavilo pre- poved, ki sc tako lepo blišči na ličnih modrih tablali. Trebalo bi take ljudi ma- lo prijeti ter jih ovjiditi in kmalti bi bilo v , Dlagajni mestno občue dovolj »nionbtov« za hitrcjso popravo eest! ¦— Pa g. ured- nik! Nadaljiijtc z mano pot niimo'kopa- lišč! Videli bodete, kako se kaluža vsa »ncinska inteligonca« na sj)lavu, ki jc pri- trjen iz nioškega kopališča proti ženske- mii. Cel mili dan prcvračajo ta splav ter rjujcjo, da je strah; mjren človck sc med to drhaljo niti kopali ne upa. Kajpada so s tern deloru ludi odtrgali žieno vrv, ki jc splav držala paralclno z obrežjem; se- daj bo pa splav nekega lepega dne odne- sla vclika voda, a takrat nc bo nobenega te druhali, da bi popravil izgubo in sko- do .Pa še drugič kaj! - Liščan. »Celjska dcmoki'alska šludentar)]*«. Pod tern naslovom jc mariborska »Stra- ža« prinesla ostudeu napad na cclisko napredno dijaštvo, ki je rnintilo nedcljo v korist fondu za kongrcs v Varaždimi priredilo tombolo. List laže, da je bila v Unionu krokarija, da sc bili dijaki že ob zgodnji popoldanski mi pijani in da se jc vpilo, kakor bi bila v Unionu kaka orijentalska godbeua družba. Naši dijaki si bodo za nesramnost klerikaluega lista znali poiskati primcrno zadoščcjije, v pr- vi vrsti z delom za prosveto Ijudstva. V njih obrambo pa konštatiramo: Tombo- la, ki se jc pričela s koncertoin varaždin- skih dijakov-tamburašev ob 4. uri pop., se jc končala točno po predpisu policije ob 8. uri zvečer in se jc vršila ves čas dostojno. To lahko potrdc vsi očividci. Več v obrambo proti kletikalnim napa- tlom pisati se nam ne zdi polrebno. (irdo potcgnitl sc ic dal ljubljanski >Naprcj« od svojega celjskega dopisni- ka. G. Rebcku očita, da je njegov sin de- zertiral v Nemško Avstrijo. Ker si bo g. Rcbek itak drugim potom, ki jc edmo priinerna zn tako lopovščino, poiskal za- dožčenja, je naša dolžnost samo, ugoto- viti, da Rcbekov sin, odkar je odšel k vojakom v Srbiio. niti enkrat ni bil do- ma in torcj tudi ni imel prilikc jo pobrl- sati v Avstrijo. Mladi Rebek kot navdn- sen Jugoslovcn zvesto izpolnjujc svojo vojaško dolžnost v Ncgotinu in nima no- benega povoda dezertirati. To dokazuje- jo tudi njegova pisma, med drugim eno od konca minulega meseca, v katerejm pravi med ostalim: »Oodi S€ mi dobro. Vsak dan hodim v mesto, malo delam, malo se pa pokratkočasim. V mestu sem že precej znan. Znanstvo se lahko tukai liitro naredi, najbolj zaradi tega, ker nas imajo civilisti jako rad:. Cudijo se inteli- gentnosti naših priprostih vojakov, naj- bolj pa našemu petju, katero obožujejo. Častniki nas imajo tudi zelo radi.« — In v nekem drugem pismu pravi; ^Našim fantom sc godi dobro, seveda ne tistim razuzdanirn fantaUnoin, ki so vajeni celo noč popivati, po kavarnah kvaitati, ali pa po mestu flankirati in bi tc tudi tu ra- di . . .« — Čcstitamo sodrugu. ki je na- pisal svojo lopovsko trditcv v »Napreiu«, želimo le, da bi svoj list še večkrat tako imenitno potegnil. Mala pojasnll». V Ljubljani izhaiajo- či komunistični list »Pelavcc« se repen- Ci nad menoi, da nasprotujem 8-umemu dclavniku. Stara pesem! Izvršujem pa le dolžnost, katero mi je naložila obrtniška organizacija; delam pa gotovo tudi v smislu 80% vsega prebivalstva Jugosla- vijc, ki jc prepričana, da nam je splošni 8-urni delavnik (izvzemam tu velike to- varnc s tczkini delom. rudnike itd.) da- nes v gospodarsko pogubo. Pa še bi ne bilo trcba takega boia proti 8-urnemu delavniku, čc bi vsi ti 8-urni kričači res tudi vsak 8 ur dclali. 2al pa naihujgi kri- čači delajo navadno zavsem kvečemu 6 ur in seveda s svojim obnašanjem tudi tovariSc-nekričače ovirajo pri delu. Si- cer pa bodo ta 8-urni delavnik Se dobro preštudirali tisti poslanci, ki jih poSUc v parlament 80% prebivalstva. — očitJxmir tudi revščino. Dobro zadel! V revščini sem se z 12- in vcčurnlm delom na dan Štev. 97.__ »NOVA DOBAi. Stran 3. naučil življema, pa ue kričaškega, anipaK ; življen.Ui trudapolnega iizičnega in du- ' scvnega dela, ki mi jc dalo današnji bla- j goslov. Poznam iz mlaclostnili let tovari- še, ki so se še bolj tnidili kot jaz, pa ima- \ jo tudi'vee kot jaz. Drugi moji tovariši iz inlaclili let pa, ki so bili vedao deJomržnj, imajo, kar so si zaslužili. Z nečim pa me ie prijatelj v »Delavcu« v živo zadel: čc je poverjenik za socijalnc skrbstvo v Uubrjani eital ta dopis, me bo takoj vzel na inulio kot «miliionarja•¦« in me riagnal z:dat stanovanjskc hiše, da se nekoliko zmanjšajo moji miljjoiii. Zato krieača v '- »Delavcn« za božjo voljo proshii, riaj nc piše vec o mojih »vojnih dobickih«. Na uho mu še povem: prod vojno bein imel v svoji delavnici že nad 20 ljudi, ob iz- hnilm vojne jih k ostalo k- se 9 in konč- iio še tell 9 nisem inogel zaposliti. Da bi pa v prej že dobro urejeui delavniei ne bil dolg čas, pade vojneinu crarju v gla- vo ,da se moja delavnica po vojnem za- konu čisto lahko rekvirira in proti moji voli določi najemnina meseeiiih 193 K. la najemnina, s katcro sem tako »obo- .vjatel«. je trajala od In. sept. 1915 do I. iiov. 1918. Za mojo porabo pa se mi je milostno dovolil mal kotiček v ;noji de- lavnici, kjer sem ponižno s 4 vajenci si delal ta ogronmi vojni dobicek. fn ven- dar, dasi tako »boicat<, delam sam še da- nes vedno vce ncgo S ur na dan. Ali m to res požrešnost? — Ivan Rebek. Osebua vest. Stalno se jc nastaiiil v Celju g. mag. phann. Ivo franič, ki ie aktivno sodeloval pri prevratu in vsta- JLMiju narodne svobode -¦-¦ 29, okt. 1918 — v Zagrebu. Bil je kot elan »Brace Itrvat- skog Zmaja« in odposlancc akademske omladine tudi pri prenosu kosti narodnili vclikaiiov Zrinjskega in Frankopana z Diinaja v Zagreb. V lirvatskili listili je /nan kot feljtonist pod pseiuloiiimoiTi Vukogorski tcr ie obljubi! snddovanjc tudi v iiašeni listn. Izgubila se Je zlata daumska ura v sredo zvečer na poti od gostilne Wilson do kina Oaberje ali pa od glavno ccste proti nisi St. 15, kjer stanujejo nid. urad- niki. Poeten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi pri g. Amnliji Prjjatelj. his. ši. 15 v Oaberjti. Kdor bi bil pripravlicn. za dobo one '-;a meseca oddati eno ali 2 meblovani sobi dcmokratskonin poslancu iz Za.^re- ba 7, žeiio in lieerko, naj to blayfovoli ja- viti v našem uredništvi. Prasveln, Slovensko gledaliLče v Celju. V pe- tek, due 6. tm. so gostovali trije odlični clani mariborskega gledališča. m> našem odm. Itfrali so z is.tim uspeliom, kakor v Mariboru Sclionhenovo draino >-Satan v ženski« |)rcd razprodanim gledališčem. Tirolski dramatik iiam je žc znan po igri «Zcmlja«, ki ni ugajala nit; našemi: ob- cinstvu, niti ni dosegla v originalu pri domaeinih bogvc kakega uspcha. Bolj zaslovel je ta pisateli s svojo draino »0 kresu«, ki slika vso nesreeo in duševne boje mladcga teologa. ki jc svoj poklic zgrešil. Njegov najboljši in najoriginal- iiejši nniotvor je na vsak naein »Satan v zenski«, ki fascinira i p0 tehniki, i po vsebini, katero ie prinesla tik prcd pred- stavo /x »Nova Doba--.. Pozdravljamo to, ker služi pri težkih igrah kratek pregled občinstvu v boljse razumevanje, nekate- rim ffledalcem pa tucii tako ni pomagati. Njihov duScvni nivo ne prenese na odni nobene zaljubljeiic gesto. tudi ne moeiie- ga izraza tezkih notranjih bojev. Smeii jo sc in delajo neslane dovtipe. kakor bi bili plačani za to. Kdor pa jczika ni v to liko zniožen, da bi igri sledil, naj ostany raje doma. Igraio se je izborno. Poklon nrcd vsem gospe Bukšekovi, naši pri- l.inhljeni znanki, ki se vživi s celo dušo v vsako ulojfo in jo tudi mojstrsko reši. 7^ v prvcm dejanju, ko je igrala še naivno gorsko ženo, nam je ugajala, pridobivala ic nasa srea od dcjanja do dejanja in mogocno delujoea demonska sila nas je vse razumcvaiočc oklepala, ko slavi trdna zenska volja, „odprta od rečcsa nevidnega, trnimf nad padlinia moskima žrtvama. Vrlo dobro je rešil svojo nalo- KO tudi g. Bratina. Podal nain jc z Ki0. bokim razunievaniem moža. telesnega slabioa. a s te"1 krepkejso voljo, \^\ pa vendar ni kos ženski maSčevalnosti. Kot tretji je nastopil v ulofti orožnika j?. Orc- gorin. ki je bil v nekaterili scenah prav dober, morda tu pa tarn nekoliko še oko- ren. Občinstvo je kazalo svoje zadovolj- stvo z burnim aplavzom po vsakem'de- janju. "" V'J "~ i,Viäiijcva rep^tica". velezmiimiv roiiKin Vladimirja Levstika je izšcl nodavno v obsežni knjigi. Roman je rpična karikatu- j ra, kakrSne slovensko slovstvo v enakcni obsegu in količkaj podohni vehcrr.entnosti ! doslej ni poznalo. L'jvstikov ronian ni lVsaj vladarju ne lagajtclc Laž ni b.Ia .likoli naše orožje; laž je sredstvo, po- ivečeno od namenov sovražnikov So- 'colstva. To očitano laž izpodbijamo n ,tatistiko slovenskega dela Sokolstva, kl e bila završena meseca septembra 1919. jlasoni te statistike jc bilo nasega član- tva v svobodni dnmovini Slovenijl ;6.263, na zasedcni'in o/.emlju pa -137-1; ¦'ciipai 20.673! Od septembra do danes se je to ste- il o slovenskega dela posebe in jugoslo- . enskega Sokolstva sploh izdatno dvignl- ;o, saj nam kažpjo posamczna poročila, la se je ponckod clanstvo več kot po- Ivoiilo. Končno in skupno štcvilo bo ino- :oče navesti, ko bo dovršena najnovejSa •itatistika, ki pa se redoma izpreminja- ker se množi naše članstvo dan na dan. Iz teh podatkov je razvidno. na čigavi strani je laž. Na VII. vsesokolskem zletti v Prags so naši bratje poloziü temelj Cesko-slo- vaški Sokolski Zvezi po načrtili bratov odposlancev nasega Saveza. Iz te Zvezc vzide Slovanska Sopolska Zveza ¦— mo- goena pobomica kulturnega panslavlz- ma, ki mu bo jedio sokolska misel — go- nilna moč vsem moralnim in material- nim silam k izpüpolnjevauju, dvigana ocl veene nezadovoljnosti, ki ne pozna za- stanka ali celo nazadovanja v razvoju slovanskih narodov. Zvezani z brat- stvom, spojeni v celoto z načelom ena- kosii hočemo svojemu narodu pomagati do one vsestranske svobode, ki mu za- gotavlja obstanek in omogoča razmali vseh njegovih sil in vrlin, da vsak Cas lahko ni uspešiio plane v tekniovalni bo] z vsakim kulturnirn narodotn. Sinovi svobodne sokolske idejc, bratje Tyrsc- vi, ki smo se za svobodo svojega naroila borili in njej dali na razpolago svoje zdravje in življenje, hočemo najprej svo- bodo sebi, da bomo nemoteno in neovi- lano izvr.^evali svoje nalogc. Nc prizna- vamo oblasti, ki l)i smela ali mogla ovi- rati našo pot. Najbedncjše orožie pa 'Je klcveta! liočemo liarinoniie telesne in nrav- stvene popolnosti vsakega i)osameznikn, da iz njih vzraste in se iz njih zgradi le- pota in krepost celote --- naroda! To Je naš najvisji ukaz! Ne dobička ¦— ne sla- ve! Velicina, moč in blaginja doinovinc- je snioter našemu delu. Ternu smotrn smo pripravljeni žrtvovati vse, kakor so to storili Vidovdanski heroji, ki jim jc da- lo Sokolstvo častuo spreinstvo, ko jih Jc rodna zemlja sprejela v svojc naročje! Pred to gomilo se časteče pokianja so- kolski prapor; pokianja sc ideji, ki je pro- pagirala svobodo uaroda, ki je živela v nas vseh in ki je bila tako silna, da je u- bila skrb za lastno zivlienje juuakov, ki jim «manj strašna noc je v erne zemlje krili, kot so pod svetlini solnccm siižni dnovi«! Iz vrst Sokolstva je bilo največ Je- gijojiarjev in dobrovoljccv. ki so krčili cesto regentovemu prihodu. medtcm ko so predvojni. mod vojni in sedanji so- vražjiiki Sokolstva slepo in sfiuiatizirann svojo maso mamili •/. lažmi in jo kričcče vabiH med avstrij^ke prostovoljnc strei- ce! Legijonarje in dobrovolice sedaj, žai, zapostavljajo in prezirajo. ker so gradili naš svobodni dom; toda čas dozorevn. ki odvrnc od neiskreiiosti domoljubja In hlinjenega demokratizrna sovražnikov Sokolstva vse, kateri hočejo služiti do- movini z nesebičnimi in nestrankarskiim naineni! Vse Sokolstvo pozivljamo na nas i. pokrajinski /let v Mar-iboru! To bodi druga delna inobiiizaci.ia juÄOSIoveiiske- Sa Sokolsiva! Z neprestanlm delom sc pripravljajmo na ta zlet! Vse naše vrsre naj se zgrnejo na scverui meji naše dr- zave, da se preglcdanio in prcsodimo svojo moč in nanicrimo poglcde in kora- kc tudi preko umelno in nasilno zgra- ienih mej — v bodočnost! In pomnitc Tyrsove besede: »Živ- Ijenie naroda, dokler se razviia na soln- ce resnice, dobrine in občega napredkn, je neranljivo kakor solneni žarek. — V Sokolstvu se učiuio eiiakosti, tega edinc- j?a jainstva prave in trajne svobode, sal smo si bratje in sinovi ene matere! Vzä- jerano se moranio vzgojiti kot Cvrsto In Mho pokolenje, ki nhna sanio inočK ain- pak ima tudi trduo voljo. ki sc tie balm » sluvo svojih prediitkov, ten!več se pit- pnivlja delati po njHi vzgledu! Vsenj^ Sokolstvu bratske iiozdra- ve! Zdravo! Staiešinstvo Sokolskega Saveza SI1S v Ljubliani, dne 6. juliia 1920. Sokniskl slet v JVlaribrru dne 29. avg'iistsi L920. Ponovno posivljnmo vsa bratska druStv?, da takoj javijo ^vojim žup>'in šJevilo ucleležnikov in te zadnji ^as do 15. tm. isto Sokol- skemu Savozii SHS. Vsa dru?ltva so dobila pozivo za prijave tudi od z!et- nega odborrt v Mariborn. Poslnne pole naj društva točno izpolnijo, prilože de- nar za -.bedo tor jih odpošljejo Zlet- nemu oiboru v Maribor. Pozivljamo vsa bratska dni5tvn, da store svojo dolžnost kar mjbolj tovno. Vse pri- prave za zlet v Mariboru so v naj- lepšem teku — prijave od vseh strani so velike in je pričakovati ogromne udeležbe. V Maribor vozijo posebni vlaki, katerih odhod bode1 pravoLasno javljen. Vožnja je polovična na vseh progah. Bratje in sestre! Zlet v Muri- boni jo naša prva vcčja prireditev po vojni. Do.lzno.st vsakoga Sokola je, da se .zkta udeleži. Bcatje in sestre, ki se zle.ta iz ozira vrednih razlogov ne mo- rejo .udtležili, naj posodijo Uroj ciru- girn brato.ni. ZKti>e legitimacije, ki o- pi:avičnje.i.o k palovični vožnji v Mari- bor, dobe vsa diuštva pri svojih župali in člani pri svojih društvih. Narodne naze v Mari bor! Pozivljamo vse sestre in Sokolstvu naklonjeno ženstvo, ki se ude!e?.i zleta v Mariboru, da gre v Mariboru v narodnili noSah. Psiprav- Ijajte skupine v narodnih nošah iz vseh krajev. Zlet v Mariboru tiaj bode do- stojna manifestadja Sokolstva. Na vse podl.4 napade na Sokolstvo odgovorimo z delom — zato bratje in sestre, ue odlaSajte in porabite zadnjih 14 dni za priprave za zlet v Mhorir. 3) Vežbe s cvetnimi loki (ženski naraščaj), 4) Orodna telovodba članstva. 5) Ženske proste vaje zazlet v Pragi I. 1920. 6) Naprej — simbolične proste vaje po sklacbi Nanrej! 7) Vežbe 7. dolgimi palicami v trojicah (mo^ki naraščaj). 8) Simboličn^-ritmiČne proste vežJb.e za !. 1920 (člani in članice). Bratje in sestre, ki se udcleže zleta v Mariboru v civilu, naj se javijo pri svojih diuStvih, kjer dobe potrebne le- ^itimadje za polovično voXnjo. Glavna skupSČina Sokolskega Savtza SMS se vr3i dne 30. avpvusta 1920 v Mariboru. Nn skupščino po^jejo vse župe svoje delegate in s;cer za vsakih 500 članov encga delegata. Dru^tva in župe, ki Žele staviti kakšne predloge za skup- ^čino, morajo te poslati do 2O.avgusta 1920 Sokolsketnti Savezu, ker se na pozneiSe predloge ne bode oziialo. Narcdno obCfinstvo, ki se na- tn.rava udel.AU! sokolrke slavnostl v Mrtriboni, opozarjamo ponovno, da poteče rok ?.a priglasitev danes 14. tm. ob 7. uri popoidne. Priglaženih je že zelo lepo Stevilo. — Opozorili smo pravočasno, da si naročite vsUipnice, zlasti kav se tiče sede?.ev na tribunal!. Če pozneje kedo ne bode mogel vr.led skrajno jomejenega števiia vstopnic do- biti, pripiše noj si krivdo samemu sebi. PrigJasi se sprejema.jo še v petek in soboto 14. tm. v.sakokrat od 5.—7. ure pop. v- scjni sobi celjskega Sokola. Ob pri]iki trldesetletnfce svojega obsianka priredi celjski Sokol 8. sep- ttmbra s'avnost. V-a okoliSka narodna društva prosirr.o, da te uni ne prirejajo veselic. Udeležence sokolskeg;a zleta v Braslovcahopozorjamo, da bo vozil ve- (!enii vlak \z Velenia ob 9'30 in pride na Polzelo cb 10 17 uri, kar je za izletnike zelo ugodno. Mariborske novice. iJruga plat /vona! Okrajnl g/avar dr. Lajnšič nam je z ozironi na našc noti- ce poslal nekatera pojasnila, katera ob- javljamo, da se čuje tudi druga stran in ker krivice nikomur ne niaramo delati, nc da bi mu dali obenem priliko obram- bc. Glede nedostatnc kontrole pri pripo- tovalnih dovoljenjih pravi g. dr. Lajnšič, da izdaja ta dovoljenja za vpotovanja naše konzularno prcdstavništvo kralje- vine SHS na Dtinaju ozir. v Qradcu in sc glavarstvo pred izdanjem dovoljenj ne vpraša za mnciije in tudi ne obvešča o izdanih potnili listili. — l'»alje pravi: Watzek ie uradnik v Radgoni, ki jc bila dozdaj tostran deinarkacijsky cite, in seveda ni imel nobenih težkoč, z izkazni- co vladncga zastopnika v Radgoni piiti v Slov. ßistrico, kjer stanuje njegova žc- iia kot hišna posestnica. —- V gostilni Krulc sem bil v svojern življenju 4-krat. (iovoril sem baje nemšk«. Mogočc, pri- šcl sem navadno v gostilno v driižbi to- vansa okr. komisarja dr. Kramerja. Pre- pričan pa sem, da Je gospa Krulc dobro vedela, da sem Slovenec. Ali je Sormann z menoj govoril nemsko al; ne, ne vem. On ni bil meni podrefun, ampak ie bil na- stavljenec «Versorgungsstelle'v okrajne- Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 97. ga glavarstva in bil vpisan kot Netiicc. Katerega jezika sc je posluževal na po- setih v mojem prehranilncm uradu, no vem več, vcndar jc on moral ineiie na- govoriti in jc ilobil odgovor v jeziku, v katerem me je nagovoril. Marburgerica jc takrat nazivala moj prehra.iilni urad v neštetihnapMih »die windische Trutz- burg«, jaz in mojc uradništvo pa smo bili »die windische Bagage.« Po noči je na zahtevo nemškega društva, posebno pa na zahtevo dr. Oroscla trgal glavar Weiss slovenske napiso na mojem uradn, in meseca avgusta 1918 sem imel preis- kavo v uradu, ker se me je dolžilo, da imam sezname slovenskih lcgijonariev. Sedaj me pa hoce Va§ porocevalec pro- glasiti za nemškutarja! »Straža« zopet pred sodiščem. Mi- slili snio, da bodo »Stražinc< iirednike štcvilni procesi, ki so ši jih naprtili radi častikraje, končno streznili. Pa ni prav nič zaleglo. Kanlani dr. Lenard, Marko Krajnc in Qolcc divjajo hujše kot kedaj poprej. In tako bodo imcli uredniki iz Ci- rilove tiskarne, ki jih jc baje 30, v krat- kem zopet 5 procesov radi častikraje! Ni sc torej čuditi, če jc njihova strankn zadnji čas tako posumvel,i v političnem boju. Novi odvetnik. Tukaj se v kratkem naseli odvetnik dr. Kimovec iz Trsta. To bo dvahidvajscti advokat v našem me- stu, kjer jc tudi 15 odvetniških kandida- tov. Nemških odvetnikov je 5, »krščan- sko« pa glasom »Stražc« samo 2 cloktor- ja »zdravita«. Gasilno društvo v Braslovčah ima veselico dne 20. avg. in ne, kakor smo pomotoma poročali, 20. avg. Vransko. »Vranska Vila« se'iskruio zahvaljtijc g. notarju rrancu Košeniiii za o priliki odhodnice njegovo soprogc g. Minkc dništvu darovanili 500 K. ¦-- fvan .laksc, t. č. predednik. Laško. Pri nas so ljudje, ki ali noee- jo razumeti ali pa so tako mlačoi, da ne vedo, kaj jc narodnost. Tako recimo, vidiš pri lienkeju ua vrtu vsak dan gg. Kuss, Pany in dni^e, ki jih bodenio tudi sčasoma spoznali —. Omenjena gospoda —- inteligenca — gotovo ve, da vsak na- rodnjak v Laškeni in okolici bojkotira to protiiiroduo gostilno, a vendar sc senči- jo vsaki dan tain. Dobro! Vsaj vemo, s koin imamo opravka. Sevnica. (Scstauek postnih uradni- kov in uradnic.) V nedeljo, dne 8. avgu- sta se je zbraio veliko število uradništva posavskih poštnih uradov v lepi dvorani hotela Triglav, katera je bila prenapol- njena, da se pogovorijo o razlicnih slnž- benih interesih, kateri bi naj koristili ne samo ugledu osobja, tcmveč tudi prome- tu. Sklicateli sestanka jc pozdravil na- vzoče, objasnil namen sestankov, kateri naj bi se vršili vsak mesec enkrat v enem, drugie v drugem krajii, na katerih bi gojili dnižabno življcnje, spoznali to- variše in tovarišicc, prcmišljevali našc skiipnc naloge, iskali skupna pota, ki pe- ljeio k razvoju naših interesov ter se ob- cnem posvetovali o različnih naredbah za enakomerno delo, katcro bi gotovo najbolj koristilo ugledu poštne uprave. Sestanka se jc udeležil tudi predsednik društva. poštnih uradnikov in uradnic, ki je poroeal o delovanju našega drušlva in razložil bodočo pragmatiko, katera bi naj že letos zagledala luč sveta. V debato je poseglo več tovarišcv in tovariSic, ka- teri so cnoglasno sklcnili oosiati dve ob- .^irni rcsoluciji pošcnemu ministrstvu v Beograd in ravnateljstvu v l.jubljano. -•¦¦ f'Vsi tovariši so z veseljem pozdravliali v tem smislu namenjenc sestnnkc in skle- nili, da se prihodnji sestanek vrši mese- ca septembra, katerega dan in kraj sc pravoeasno naznani. Brežice. Tukajšnji voini dobičkar. zagrizcni nemčur, Protestant g. E. P., bivši pisar pri tvrdki Mathcis, sc v krat- j kem preseli v Knittclfeld (Avstrija). kjer si je baje žc kupil dvorec in celo opekar- no. — Imenovani jc sin slovenskih stari- j šev, bivših učitdjcv v ccljski okolici ter | se Jc poročil pred 9 leti s tržaško t>lo- j venko, ki se je pa medtem tudi izneveri- , la svojcinu narodu. Vse precejšnje \vrc- možcnje si je pridobil v Brežicah med vojno, sedaj pa odhaja z jugoslovanskini dcnarjem v Avstrijo. Knjižnici v Št. Petni na Medv. selu je obljubilo več prvovrstnih umetuikov nekega večjega glcdališča uprizoriti na njeni prireditvi v nedeljo, dne 22. avgu- sta tl. dve burki in vcč šaljivih prizorov. 2e danes vabimo vse domačinc in okoli- čane. da se prircditve gotovo udeležijo, ker bo nudila največio zabavo, združeno z umetnostjo. Vojnlk. Nemškutarjem Krebenčki zopet revi?rjo?no rastejo. Dobroznani hujskač Jekl izziva z »affc-n>ic>is.;cou- leurjem« na svoji gnsilski bhizi, po- zdravlja pri vaji požnrne brambe, pri kateri so tudi Slovenci, z »Heil, Ka- meraden !« in izziva tudi sicer na vse mogoče načine. Ko je z navedenim po- zdravom tudi 12. tm. prišd k požar- niSki vaji in ga je eden Slovenec opo- zoii!, da to lie gre, je dr;:no izjavil.da bo še naprej tako pozdravljal in pri- poniiiil: , Das haben wir gekaufr, nicht die Jtigoslavcnl'1 Kai ko'bi tnu oblasti izposfavile potni list v blaženo Avstrijo, kjcr se cedi nemžki med. in mleko?! Turistika in sport. Plavalna (ekma Vse one člane športnega kluba, ki so sejavilik tekmi dne 22. tm., opozarjiimo, da se udeleže počenši od pondeljka, dne 16. VIII., dneviio od 14 do 16 uie popoldan plavalnih vaj v „Diani", kjer se naj javijo pri načelniku plavalne sekcije tudi vsi oni neČlani, ki namerävajo tektrovati. Sportni klnb. (k) Vrbsko jezero. Tnjski promet ob Vrbskem jezeru J3'bil tekom pro.?,lih tednov tako živahen, da so v krajih od Majernika do Dol vse vile, hoteli in penzioni popolnoniazasedeni.Tak5.-ie sezije južna obal pod nemško vlado še ni imela. Samo v Logovasi je 5e ut'kaj vil letoviSfarjem na razpolago in »Pension Ekscelsior« ima Se dokaj prostora. „Ekscelsior", na skrajnem sa- padnem kotu na5e obali, ima krasno mirno lego ob cesti in tik jezera. Ze- lena obal, temui slikovili gozdovi brez pralvj, dima in ropota in krislalno zrcalo jezersko nudijo svežo, farobno sliko prirodne lepote. Hotel ima lasten kino, bar, kopeli in igrišča. Preskrblieno je z razkošnim komfortom za vse u- dobnosti. Posf-stnica je jako kulantna, nam v vsakem oziru nak!onj?na. Vse oni, ki /.elijo tekom avgusta iti v Uako letovišče, nljvidno vabimo, da posctijo Logovas, da napoluimo z leloviSčarji tudi tukaj vse še proste lokale <.!o zjidnjVga kotička tcr tako izpodbijemo trditev Neiucev, da se glede tujskega prometa nača južna obal Vrb-kega je- zcra ne more vzdržati brez severne nemSke obäli. Opozarjamo posebno naše finančne kroge, da so /.avedajo svoje dollnosti. Koča na Jepic! 1587 m pod Kepo jo otvorjena in oskrt?ovana. Krasna loga — diven pogled na biser Zgor. RoŽa — Blaško jezero ! Rožanska koč;i 1666 m na Na- čenski planini pod Stolom nudi letos izborno in ccno oskrbol Priporočamo jo posetno tudi za daljše bivanje. Pre- krasna okoliča. Veiika koča. Obirskn koča 2045 m — dne 15. tm. vcliki planinski tabor nnOoirju! Česka koüa, 1600 m, pod Orin- tavcem je otvorjena — lepo poprav- ijeua, istotako tudi pot do nj<>, put na Grintavec čez Mlinarsko sedlo, Krein- žarjev pot na Kočno in pc>t tez Žrelo na OkreSelj (FriSavfov dom) — Pr:- pominjamo, da je ČeSkn koča izborno založena, vs!ed čcsar se ni treba tu- ristom j?o ue,ootr?bnem truditi in nositi in no go seboj. „Zlatorog" ob Bohinskem jezeru, — Vpeljan je zopet omnibus-promft. Planiiiski tabor na Obiru. rsaborjani planinci, ki hočejo v nedeljo, due 15. av- gusta, na vse zgodaj z vrha Obira (2140 metrov) pozdraviti in občudovati vso našo Koroško, se zbercjo v soboto zve- čcr v Zelezni Kapli, kamor jih pripelje popoklanski vlak iz Maribora, iz Celja, ali avto iz Kranja — odkoder odrincjo pred nočjo na vrh. Oni pa, ki se morcjo udeežiti le planinskc vesclice v Železni Kapli, dospejo tja z ncdcljskimi voznimi prilikami. Opozarjamo, da ima jutranji vlak iz Maribora, ob r>.05 uri, dircktno zvezo z Zelezno Kaplo ter da dospejo tja okrog 11. urc. — VŽelczui Kapli jc vse ' prcskrbljeno, kaiti iamkajšujc žensko drtištvo priredi istodobno neko igro; pri- dobilo se je tudi tamosnjo godbo, a tudi pevci ne bodo zaostali. Pa tudi kar se ti- če jedi in pijačc, je že vse tn-ejeno, tako da se bode vsakdo v. zadovoljstvom spo- ininjal lepih ur v Gregorjcvcm Dornu. -- Zato naj sc zbcrejo v velikem Stcvilu vsi rodoljubi, močna straža in podpora na- I rodne zavednosti, da bodo s tem podkre- ! pili bodočnost naše Koroške. Koča na Korošici jc popravljena in oskrbovana. Dobi sc čaj, kava in žgan- ci. Vse drugo, tudi vino, naj si vsak sam prinese. Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini jc z vsem, razen mesa, oskiiiljcno. Lega krasna. Frischaufov Oom na Okrešlju jc letos obiskalo žc nad 400 turistov. Važ- no izhodiščc na \sc kraje. Pot v Žrelo je popravljen kakor vsi drugi poti okoli Ceške koče, od koder se napravljajo zanimive in težavnc lure. Koča jc oskrbovina in se dobc tndi me- scna jedila, ker vozi avto meso iz Kranja na Jezersko. Pot skozi Zrelo je le za do- brc turiste. Vsem drugim, zlasti damam, svctujenio, da gi'edi) pod Vodinami pri malem hlcvu naravnost na desno uavz- dol (namesto na levo k 2relu) v dolino, potem na levo i^ovprek in nekoliko na- vzgor, kjer se pride na pot. ki vodi od 2rela sem. ONEYKE NöViCE. Zvlšanjo ž;!e/nl>klh tarlfov in dr. Korošec. Kukor smo porocaü, je Ljubljanaki „Sicvenec" prinesel vest, da je fin. minislor Stojanovič predlagal zvišanjc železniSkih tarifov za 200, ozir. 300%- Poročilo je bilo vsekakor zelo čudno. „S'ov. Narod" tigotovlja : Proti volji dr. Korožeca se ne bi mo- glo izvršiti nobeno zviSanje. Res pa je, da dr. Koroš^c lahkomiselno gospo- dari na 2eleznicoh ; vsled te;^a je pri?>lo v pondeljek v min. seji do hudega konflikta med njim in pa med finan- čnim ministrom, ki je izjavil, da se bodo morali tar:fi zvii5ati, ako hoče dr. KoroSec Se nadaljevati svojc eks* perimente. Nato je dr. Korošec izja- vil, da bi tnu v korist deficitov he- balo zvižati tarife za 200 do 300%. Finančni minister mu je odgovorii, da bo za to tudi s.?m moral nositi odgo- vornost. In sedaj pride „Slovenec" in hoča odgovorn.st za zvišanje zvaliti na finanfnega ministra, ki je slučajno domokrat. Zelo kotnodno, pä'tudi zelo — padlo staližč:- ! Pozlv. Ing. Viktor Glantschuig v Kuflalijii na Šta;erskem (Nemška Av- stiija) objavljaicot poslednji poveljnik j;orske topniske baterije 3/3 (pozneje 7/3) in kot upravitelj 2biralnega za- klada za invalide te baterije, da se naj najkasneje do 10. septcmbra 1920 vpoSljejo nemSko napir.ane prošuje vseh onih invalidov, oziroma svojeev po padlih te baterije, na splošno org. voj. invalidov za Slovensko ozemlje v Ljubljr.ni, Gosposka ulica 3. Pozneje vposlane proSnje se ne morejo vpo- števati. Prošnje morajo biti uradno potrjene glede invalidnosti, kraja in datuma, kdaj je kdo bil ranjen ozir. padel. Jugoslovenska grafija, prvo iugc- slovensko podjotje za dobavo vseb po- trebŠčin za vse stroke grafične obrti, se je ustunovila v Celju. SUivka pošinih in br/ojavnih na meščen.ev v Avstriji sc jo 11. tm. z ugodnim uspdioni končala. Cene premogu. Komisija, katero je sklicala dt'Zelna vlada v Ljubljani, da prouči, ali je bilo povišanje ctiu trboveljskemu premogu upravičeno, io po natantxni preiskavi na podlagi de- janjskih razmer, faktur iid. dognala upravičenosf zviSanja. Za aprovizacijske svrhe d-ločena svota premo^a ostane dozdajna, ceno istenut |)a se dolocijo sledečc: 10000 Ion po 400 K /a revue sloie; 10.000 ton po 455 K za urad- ni§tvo in splošno aproviz^.cijo; 15.000 ton po oficijtlni ceni kosovca za urade in solo?ne potrcbe. 200 vagonov odda tibovcljska preniogokopna družba brez- plac'uo ljubljanskemu magistratu v svi ho razdflitve mod najrevncjše sloje prebi- valstva. Gledp aprovizijoniranja želez- ničarjev so uvedena i\iogaianja z mini- strstvom saobraCajo, da bi dobili že- iezničarji aprovizafni premog po 300 K tono in da ra?loček v ceni nosijo unrave žt-leznic. Iz .Radgone poroča »Grazer Volks- blött-s da je obenem z avslrijskimi ob- lasttni prisla v mesto množina prekupcev, ki so kakor hiiene poplavili »osvoboje- no« ozemlje. V teku 2 dni je poskočiia cena jajcem za 2 K 60 v (na 5 K); cena svinjske peüenke notira za 30 K več kakor v času jugoslovenske vlade. To je blagoslov avstrijske drzavel'Mi gr\ Radgončanoni iz srea privoSčimo! TRGOViNA, OBRT IN NA- SOONO GOSP0DARSTV0. Promet z zavoji se bo, kakor poroča- jo iz ministrstva trgovine, v inozemstvo v najkrajsem času vzpostavil. Nove iovarne. V Visokem (Fiosna) sc ustanoyi usnjarska, v Splitu pa tovarna za pcneča vina. Zanienjava kolkov kronske vrcd- nosti. Z dne 16 .junija tl. razvcljavljeni, nerabljeni kolki kronske vrednosti se lah- ko zamenjajo brezplacno do vključno 30. septcmbra 1920 pri finaneni deželni blagaiui v Ljubljani in vseh davčnih u- radih izven Ljubljanc proti novim kol- kom dinarske vrednosti v sinislu veljav- nih predpisov. Doticnc vloge so kolka proste. V zamenjavo prijavljcni materi- jal se mora odditi osebno, pošiljanjc po pošti jc ncdopustno. Po 30. septcmbnt 1920 jc izkljnčena vsaka zamenjava ali povrnitcv razveljavljenih kolkov. Bopza. Curih, 12. avgusta. Berlin 13.PJ/2 New York 599, Pariz 43.50, Praga 10.75, Beogra.l 26. Zagreb 6.50, BudimpeSta 2.^5, Dunaj 2.95, avstrijske krone 3.10. Ounaj 12. avgusta. Zagreb 263-273, Budimpesta 102-117, Praga 273-293, Var- fiava 89—99, čehoslovaške krone 375—396, dinarji 975-102S. Zagreb, 12. avg. Devize: Berlin 190— 192 Italija ^65 — ^70, London 330—34S New York 87, Pariz 675, Praga 153-154, Svica146O Dunaj 39.50-39-80. Valute: Ameriški dolarji 88—88.50, avstr. krone 41, češkoslov. krone 155-156, franc, franki 628, nemSke marke 193—195, švic. franki 1480, italj. lire 470—475. "Se-U'OS-OI. buoj>[ -JiSAii ^.XVW BUOJJi !sa[ '01's0^6S \^\ ;8U'9U «in '\\*v\w\z 'Ö8-IS Jwiop -ZLUUl >1»bjj- DLitMj ir8'08V'"J •ISub U)Z-iZ'0UZ n^|z a -uip 0? :3?n|BA !o2l '811 i«!JI 'ib'OS-Oe «3ßJd '0l.0l'S0,0l fBlin0 SZ.6<.'6fr u'l«n CSTS '0i7Z >l^A A™H 's LI 0^1 y\iVd :oziao(.i -Saw zi 'pBJSoaa Zasänja popoßil^* Jugoslovenska trgovska zbornlca v Njujorku. Beograd, 12 avg. V Njujorku je osnovala skupina na?ih kapitalistov trgovsko zbornico, ki ima nalogo olaj- ?;ati trgovsko gibanje med jugosloven- skimi dr?.avljani in Atneriko. Itaijat ski vohunslci posku^l. Beograd, 12. avg. »Tribiiiin« po- roča, da je bi!o v B^o^iad poshno večje število golobov, da bi prenai5a!i poi^to za Itahjo. Vojno ministrstvo je nkrenilo potrebne korake plede zadeve. List pa opozarja tudi policijo na na- vedeno dejstvo, da ne bode viSila Italija vohunske shižbe v sredi^ču države. Prihod Leškoslovaškega ministr.i dr, Beneša, B C: o g r a d 12. avg. Češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš pride v soboto 14. t r- v B^ograd. Sestauek češkostovaškega z itaHjan- skim državnlkoin. Praga, 12. av^r. ČTU poroča: Italijanski minister za zunanje zadeve Sforza in ČeškoslovaSki ministrski pred- sed lik Tu.^ar se snideta v Benetkah. Nercsnične vesti o stavkJ. Pragn, 12. avg. ČTU dementira vesti o ?tavki ž(flezn;Skih strojovodij v Češkoslovaški. Češkl in ne*nški socijalni demokratje enoclušn! za obrambo države. Praga, 12. avg. Izvršilni odbor češkoslov. soc. dem. stranke je 'mel 11. fm. sejo, katere so ?e udeležili tudi člani vodstva nemške soc. dem stranke v ČeškoslovaŠki. Skienili so izdatt skupni pro-,las na delavsK-o češko- älovaske. Nomäki socijjilni dernokratje • o se izjavili solidarni v obrambi če- gkoslovaäke republike proti napadoni madžarske Horthyjeve reakcije. Lfsinica uiredtt*ätva. Ved trinnov, Snurjo: Taki zgolj osebni napadi nimajo smisla!— m V gosfilnl se tad vrlstno ««*«- W Koersko haloSKO In bl- ÖJ zeijsko „ vino, vsaüi m dan sveze pivo. Vsak ffl tan iopla Kuhtuja. - k'Č Spreisnejosctudlabo- Kj^ ineyti. Sö pripoiofia w. flna Mikus omož. Natek Siflv 95 »N O V A DO B A« Stran 5. Spalffia soba moierna, za p^odati. Dimelz, Celje, Cankarjeva cesta St. 4, II. nadstopje.______________1107 Dobro izurjena KUHARICA in SOBAWICA se pod u&odniml pogoji sprej- meta 8 1 septembrom pri Ivasts 8Cös»Uj Narodna kavarna v Celju. Predslaviti se jc treba v prvem nadstropju (v pisarni). 1102 2—1 Pri boljši slovenski obitelji ifiče nicit, pliarm. elegantno meblovano sobo v bltfÜni Glavnega trga. Natančneje v lekami Arko.______________________™J Veto denarja si prihranite, ako rabite za snaženje čevliev namesto drage kremo samo „LUR1ON" vosek, s katerim se za malo denarja napravi v par minutah 'V* kg naifinejSega čistila za čevlie in usnje. Olavna zaloga v tre,'ovini s špecea^jskim bla^om s FRAfcC KOLENC: CELJE, Narod^i dom. istotam se dobijo najboljse barve za oh!eko. Kupujem tudi suhe gobe, lancnoscme, kum- no, janož, prazne steklenice in vsnkovrstne 1103 n------ deželnc pridellcc. ===== 2—1 Oshrbnico poäteno in zanesljivo, katera zna kuhati ter nekoliko poljska dela opravljati, se takoi sprejme proti dobremu plačilu. Naslov se i;:ve v wpravniStvu ,,Nove Dobe" 1004 3-1 JDSip nujC, meWi v C iju, Frešep- novn ulica št. IB. * V zaloyi so najboljša f( nova in 8tara koleaa, ^ fina franco8ka in a ig^ska pnHiimatika. Vaakovrstna popraviia se izvriijo točno. 770 25-10 Frosfovoljna prodaja pohištva in v?akovrstnih potrebšciti, katera se vrži v nedeljo 15. in pondeljek 16. tm. v tovarni krede, Rečicr, pri Laškem vsakokrat ob 2. 111 i popoldne 1105 1 Brusnice (Preiselbeeren) se elobfjo po 8 K kg v trgovini Karl Loibner Celje. Razpošilja se tudi vsaka množina po po§ti; zaboj in poštnina se zaračuna posebej. 1092 2—2 Vzamem v najem no6 gostilno Pismene ponudbe na B. F. upravo lista. Iščg se v naj m prosto^ za sodavlčspsho delavnico event, s hl«vom (Stalo), tudi lahko s stanovanjem ozir. se kupi. Lastnik delavnice je tudi lnhko dru2abmk. Ponud^c na upravništvo Nove Dobc. 1091 10-2 vmogradniki in vinosrlci! V zalogi se nahaja Železtlf flak za sodno obroče po zeio ugodni ceni. Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. Gosfilno v Dorodnem ioi v Celju priporočava slavnemu občinstvu najtopleje in si bova prizadevala, da bo vsakdo döbro postrežen z najboljšim pristnim vinoin, vedno svežim pivjm in okusno prirejenimi gorkimi ali mrzlimi jedili. Na razpolago so vsi slov. časopisi, igralne karte, sah-igra in izvrstna kava. Za seje in zborovanja solokali zelo |Zr.rA1 j*^ T^frryn** Pait» 1082 -5 pripravni. Se priporočata I\arOI Jll I CpLd I CrL. MonufohtUFiia in madna trgovina Rarol Pajh 11012-1 LrfffK Gelje üpalja Petra cesta dobi veliko množino raznega inozem- skega blaga po najnižjih novih cenah. V zalo^i vse kr&jaške in šiviljske pot^ebščine Dglejte si zalogo ? Ofllejtesizfllogo! Proti |iožat*u in za življc^je zava^ujc najkula&ttn-je BANKA "SLAVfJA" Zastopnik Dragotln Gobec 12212 8 Celje, ^Razlagova ulica 15. 1070 —4 po najvišji dnevni ceni: kumno, suhe gobe, la- nemo seme, vinski ka- men ter sploh deželne pridelke Janko Šoster Celje, Matija-Oubčeva ulica. PrüQ iuznobtaj. vina:sha zadruga GeEje, Cankarjeva cesfa priporoča svoja najboljša domača štajerska pristna vina na debelo in Y bufeljkah. \ 672 26 -9 Kupiti želim v dobrem stanju pol pokrit lahek voz ali lep kolesel, I mali voz na lestvice in eno sedlo. Ponudbe naj se pošljejo pod št. 23 Nova Doba. 1084 3 3 Dobra lovska puška in stare italijanske gosli na prodaj. Kje, pove upravništvo. 7 mobilija v zalogi. 10-5 F. Hostomaj w«, wn PreSernova nlica. - "Poslrežba tzvrsina. Za abonente ceneje. 782 25-22 Po znižaniii cenah se prodaja pri tvrdki ilnt.Močnih CeljB, Glüi'ni try It 8 Petrolej brez nakaznic, najfinejša in krušnamoka, i , fina žgana in surova kava, J domačo svinj- sko, najooljše barve za oble- ke, olje itd. Kupim vsako množin<> a kumne, ia>ei , voska in ßteklenic od kisle vode. ^odružnica LiubljansRe kreditne banke v Celju CENTRALA V LJUBLJANI | Delniftk« glairnica ao^ooo.opo fcrOw. Reiervni fondi nad 15,000.000 kron. I .. Podružnice v 5|*Bp*u, Ts-stu, Sarojevu, Go ici, IMarsbo^u, Bcrovljah ter eks|iGzifura w Ptuju. Sprejema vloge na knfižlce ln teKoči račun proll ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, vaiut in dovoijuje vsakovrstne Kredite. 2% -16 Stran 6. »NOVA DOBAi Štev. 97. Jadranska t> sinkst Celje Beagrad, Dubrovnik, Kotor», Kran;, Ljubljana, 31as*ibor, Metkovič, Opaiija, Sarajevo, Split, Šibenifc, Zadaf, Zagreb, Trsf, Wien. Prevzema vse bančno posle pod najugodnejšlml pogoil. sprejema vloge na h^aniln^ knjožice, iijc knjigarna ^-e Goričar & Leskovšek v Celju. Stavbsno, go!anfiri]sIiQ in ar.ument^ a hleparstiio Fran Tašker Za Kresiio Za Kresljo Za vsa nova dela tz moje delavnice se Jamči, Popravila se ivvršujejo ločno in najcenejše, po dnevnih cenah nabave materijala. 932 5-5 \ Najcenejša in pnstia 3 vina se t« ci|0 v Celju \ v Gosposki u!>ci pri Gsundu I in sicer: ljutomersko črnina rizling pivo še vedno po stari ceni liter K 22"- » K 20- * K 18-— » K 520 Friznana je tudi najholjša kuhinja, dobijo se vsak čas gor!