Štajerski
Ptuj, četrtek, 23. oktobra 2003
letnik LVI . št. 42 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Ptuj	Ptuj	Trnovska vas
Bomo spet zardevali? Sava z novimi programi Še nikoli toliko denarja Stran 4	Stran 6	Stran 8
Ptuj	Nogomet
Vse odškodnine so pravične V nedeljo Drava - Maribor Stran 9	Stran 24
MiSs.Bde: Tisti, ki po9lii&a|a svet
1700. obletnica smrti
Ob 1700. obletnici smrti sv. Viktorina Ptujskega bo to soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra, v domu sv. Viktorina v Ptuju (na Slovenskem trgu) mednarodni simpozij o tem velikem Poetovioncu.
Simpozij, na katerem bodo o Viktorinu Ptujskem in njegovem času govorili udeleženci iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Italije, se bo pričel ob 9. uri in se prvi dan končal ob 18. z
Prihodnja številka [. tednika i:zide zaradi praznikov v sredo, 29. oktobra, zaradi cesar bo redakcija končana ze v ponedeljek, ne pa v torek kot običajno.
Videm . Ambulanta že dela
Zdravnik bliže občanom
V torek, 21. oktobra, je v novih prostorih poslovno-stanovanjskega objekta v Vidmu, kjer je tudi prostor za zdravstvo (slovesno odprtje bo 30. oktobra), pričela delati splošna ambulanta. V njej je ob torkih, sredah in petkih v ordinacijskem času od 7.30 do 10.30 na razpolago Ratomir Randelović, dr. med., sicer zdravnik ZD Ptuj.
Med našim obiskom v torek dopoldan smo se lahko prepričali, da so novega videmske-ga zdravnika že obiskali prvi pacienti, ki so se prišli vpisat v kartoteko in izbrat svojega zdravnika. Tako naj bi bilo do konca leta in še v začetku prihodnjega, kajti do takrat bo splošna ambulanta delovala v nekakšnem poskusnem obdobju in se bodo, tako nam je za-
gotovil zdravnik R. Randelovič, predvsem orientirali na popis pacientov, ko pa bo potrebno, pa bodo organizirali tudi hišne obiske.
Randelovič je še povedal, da je delovno mesto v Vidmu sprejel z velikim veseljem, saj osebno vidi v podeželskih ambulantah veliko prednost pred mestnimi, zato si želi, da bi to enkratno priložnost izkoristilo čimveč ljudi, mnogim v obči-
ni, predvsem starejšim, pa je z odprtjem zdravstvenega doma v Vidmu skrajšana pot do zdravnika na Ptuj. Sicer bo dr. Randelovič v Vidmu pacientom na voljo le tri dni v tednu, z novim letom naj bi se to spremenilo, če bo dovolj pacientov. Sicer pa ga bodo njegovi pacienti lahko še naprej poiskali vsak dan v ambulanti 5 v Zdravstvenem domu na Ptuju.
Tatjana Mohorko
Videmski zdravnik Ratimir Randelovič v družbi z medicinsko sestro Vlasto Plantak.
Ptuj . Praznik ptujske atletike
Priložnost za ptujsko atletiko in atlete
Na Mestnem stadionu na Ptuju je bilo 17. oktobra popoldne izredno slovesno.
Ptujska atletika in atleti so	400 m, z nekaterimi novimi	opremo za met krogle, diska in dočakali velik dan, dokončan-	napravami, dveh iztekališč za	kladiva ter blazin za skoke v vije obnove atletske steze, šest-	skok v daljavo, urejenega ob-	šino ob palici in brez nje. pasovne tekaške proge, dolge	močja z zaščitnimi mrežami in Stran 3

Obnovljeni stadion je priložnost za vse atletske discipline.
Doma
Parlament se naprej na TV
Ljubljana - Tudi v prihodnje bodo prebivalci Slovenije lahko spremljali neposredne prenose parlamentarnih zasedanj prek malih zaslonov. Državni zbor je do ponedeljka z desetimi ponudniki, medijskimi hišami in kabelskimi operaterji, sklenil dogovor o medsebojnem sodelovanju na področju neposrednih prenosov parlamentarnih zasedanj, je sporočil pomočnik generalne sekretarke DZ Peter Jermol. Vsak od ponudnikov seje na podlagi interesa lahko odločil za način prenosa. Tako bo TV3 še naprej prenašala vse seje od začetka do 18. ure, nacionalna RTV Slovenija pa le poslanska vprašanja, izredna zasedanja ter nekatere pomembnejše dogodke.
Državni zbor o protikorupcijskem zakonu
Ljubljana - V državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o t.i. protikorupcijskem zakonu, o katerem pa so poleg treh uvodničarjev iz vrst vlade razpravljali le trije opozicijski in en koalicijski poslanec ter predstavnik vladnega urada za preprečevanje korupcije. Vladni predstavniki so zagotavljali, da predstavlja omenjeni zakon s številnimi novostmi korak naprej v boju proti korupciji. Med drugim predvideva tudi ustanovitev neodvisnega organa za boj proti korupciji, ki bo nadzoroval vse tri veje oblasti. Med številnimi kritičnimi mnenji opozicije pa je bilo večkrat slišati trditev, da omenjena argumentacija vlade ne drži. Tako se je predsednik in poslanec SDS Janez Janša poleg naštevanja nekaterih korupcijskih afer vprašal, kako bo zagotovljena neodvisnost komisije za integriteto javnega delovanja, če bo predsednika komisije na predlogpremiera imenovala vlada.
20 prijav za policijskega direktorja
Ljubljana - Uradniški svet je zaključil razpravo glede javnega natečaja za generalnega direktorja policije. Sklenili so, da je razpis, ki se je iztekel v ponedeljek opolnoči, veljaven. Kot je po seji povedala predsednica sveta Štefka Kora-de Purg, so skupno prejeli 20 prijav, imen kandidatov pa še ne želijo izdati. Ker so imena osebni podatki, želijo namreč najprej pridobiti mnenje inšpektorja za varstvo osebnih podatkov. Če bo ta ocenil, da obstaja pravna podlaga za posredovanje imen javnosti, bodo to tudi storili.
Študenti in podjetja z roko v roki
Maribor - Na Univerzi v Mariboru je bila že drugo leto zaporedsejemsko-izobraževalnaprireditev z naslovom Študenti in podjetja z roko v roki, ki želi spodbuditi tesnejše sodelovanje med študenti in podjetji ter izboljšati zaposlitvene možnosti mladih v Podravju. Prireditev je bila namenjena predvsem tistim študentom, ki iščejo podjetje za opravljanje študijske prakse ali diplomske naloge, ter tistim podjetjem, ki želijo spoznati mlad, inovativen kader.
Po svetu
Okrepljen nadzor nad jedrskimi aktivnostmi
Teheran - Zunanji ministri Nemčije, Francije in Velike Britanije, Joschka Fischer, Dominique de Villepin in Jack Straw so v torek v Teheranu dosegli pomemben napredek k razjasnitvi iranskega jedrskega programa. "To so bili pozitivni pogovori," je ocenil tudi iranski zunanji minister Ka-mal Harazi, s katerim so se evropski ministri srečali. Med zgodovinskim obiskom vodij diplomacij omenjenih treh evropskih držav je Iran privolil v podpis dodatnega protokola k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, okrepljen nadzor nad svojimi jedrskimi aktivnostmi, prekinitev proizvodnje obogatenega Irana in polno sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA).
"Ustavite vojaško norijo"
Ramala - Palestinski voditelj Jaser Arafat je v torek mednarodno skupnost pozval, naj ustavi "vojaško norijo" Izraela, potem ko je bilo v ponedeljek v izraelskih letalskih napadih na območju Gaze ubitih 14 ljudi. "Mednarodno skupnost pozivam, naj konča vojaško norijo, s katero želijo Izraelci uničiti našo sveto zemljo in naše ljudstvo," je v Ramali dejal Arafat. Ponedeljkove izraelske napade sta v torek obsodili tudi Evropska unija in Francija.
Volitve na Severnem Irskem 26. novembra
London - Severnoirski mirovni proces je v torek dobil pomemben zagon, ko je britanska vlada v Londonu sporočila, da bodo volitve v lokalni 108-članski parlament na Severnem Irskem 26. novembra. S tem je London odprl pot do ponovne vzpostavitve parlamenta in vlade v Belfastu, ki sta prenehala delovati oktobra lani. Odločitev je pozdravil vodja Sinn Feina, političnega krila Irske republikanske armade (IRA), Gerry Adams, medtem ko je sama IRA v odzivu najprej izrazila pripravljenost odstraniti večji del svojega orožja, kasneje pa je sporočila, da se je tega orožja že znebila.
Novih 31 kardinalov
Vatikan - Na Trgu svetega Petra v Vatikanu se je začel kardinalski zbor, na katerem je papež Janez Pavel II. razglasil 31 novih kardinalov. Kot je povedal papežev tiskovni predstavnik Joaquim Navarro-Valls, je papež na slovesnosti razglasil imena le 30 novih kardinalov, vendar pa bo v resnici odprtih 31 novih kardinalskih mest. Ime 31. kardinala ni znano. 83-letni hudo bolni poglavar rimskokatoliške cerkve je s tem dodal še 30 imen na seznam svojih morebitnih naslednikov. /sta/
Ptuj • Okrogla miza "Mala in srednja podjetja pred vstopom v EU'
Bodo mali podjetniki bitko vzdržali?
Tudi okrogla miza, ki jo je v tednu vseživljenjskega okolja, 16. oktobra, organizirala ptujska Animacija na temo "Mala in srednja podjetja pred vstopom v EU" je pokazala, da se v teh okoljih še ne zavedajo prelomnice trenutka in vseh posledic, ki jih bo prinesel vstop na 450-milijonski evropski trg, sicer bi bila udeležba večja. Tako pa so že prepričani in poučeni o posledicah v glavnem lahko analizirali in iskali vzroke za neudeležbo.
Dejstvo je, je opozorila predsednica Združenja podjetnikov Slovenije Marta Turk, da bo posledice vstopa na vecstomi-lijonski evropski trg občutilo okrog 20 tisoč malih podjetnikov, ki bodo prisiljeni prenehati s poslovanjem. To tudi pomeni, da bo zaradi tega prizadetih okrog 60 tisoč prebivalcev Slovenije. Nesporno dejstvo pa je tudi, da so mali podjetniki od vseh tudi najmanj izobraženi, tudi zato potrebujejo ustrezno pomoč, ki pa je žal za zdaj še ne iščejo. V zvezi z izobraževanjem malih podjetnikov je potrebno narediti več v lokalnih okoljih. Župani naj bi bili tisti, ki naj bi vsaj enkrat letno poskrbeli za izmenjavo izkušenj in dobrih praks med velikimi in malimi podjetji. Nič pa seveda ne pomagajo razni svetovalci, pospeševalci in drugi tovrstni strokovnjaki, če proizvajalci in obenem ponudniki svojih izdelkov oziroma storitev ne bodo odigrali svoje vloge podjetnika. Predsednica Združenja podjetnikov Slovenije Marta
Turk je na četrtkovi okrogli mizi poudarila nujnost povezovanja malih in srednjih podjetij, ki bo nujno za preživetje ob soočenju z novim velikim trgom, kakršen se odpira ob vstopu v EU. Možnosti se kažejo v večsektorskih in enosek-torskih povezavah.
Ne Obrtni zbornici Slovenije vztrajajo. da bi po zgledu tujine država poskrbela tudi za sprejem zakonodaje, ki bo zaščitila male in srednje velike podjetnike, je povedal strokovni sodelavec Boris Repic, ki je tudi prepričan, da se vrhovi obeh zbornic bolj ukvarjajo s politiko kot argumenti gospodarstva, bolj sami s seboj, kot bi delali za člane, trenutno pa bi-jejo tudi bitko za članstvo. Ker gre v 60-odstotkih pri malih podjetnikih za samozapolitve, v povprečju slovenski obrtniki zaposlujejo manj kot tri delavce, so že v izhodišču v slabšem položaju kot podjetniki v EU, ki zaposlujejo več ljudi. Tudi poslovanje z državami nekdanje Jugoslavije se vse bolj zapira, saj bo le-to potekalo po
Marta Turk, predsednica Združenja podjetnikov Slovenije (levo): "Mala in srednja podjetja bo vstop v EU močno prizadel ..."
evropskih zahtevah, ne pa po sporazumih, ki jih je država Slovenija predhodno dogovorila. Tudi v državah EU prevladujejo mala in srednja podjetja, saj gre v 92 odstotkih za male gospodarske subjekte.
V odsotnosti dr. Miroslava Rebernika z EPF Maribor je o razvojni strategiji slovenskih malih in srednjih podjetij pred vstopom v EU govoril dr. Štefan Celan. Zanje vidi evropsko zgodbo v strategiji paralelnega
razvoja. Slovenska mala in srednja podjetja bi si morala čim prej pridobiti status sistemskega dobavitelja. Večina malih in srednjih podjetij ima ta trenutek status kooperanta, ki pa ne zagotavlja kvalitetnega razvoja. Še prej pa bo potrebno na ravni celotne države spremeniti pojmovanje razvoja, ki ob ekonomski rasti upošteva tudi socialni in okoljski razvoj.
MG
Evropska unija in mi
Rezultati pogajanj z EU s finančne plati
Slovenija se je z EU o vstopu države v povezavo pogajala pet let. Pogajanja so bila namenjena predvsem usklajevanju pravnega reda bodočih članic s pravnim redom EU in usposabljanju teh držav za učinkovito izvajanje evropske zakonodaje.
Vendar pa se tokratna, že peta širitev EU v mnogih vidikih razlikuje od dosedanjih. Gre za širitev pretežno z državami, ki so še vedno v procesu prehoda v razvito tržno gospodarstvo. Obseg pravnega reda EU na posameznih področjih je sedaj bistveno večji, poleg tega vsebuje povsem nova področja, denimo vključevanje novih držav v skupno monetarno politiko. In ne nazadnje, s finančnega vidika poteka širitev v neugodnem času: številne države članice imajo resne fiskalne probleme, zato so njihove možnosti za financiranje novih članic, ki so na sorazmerno nizki stopnji gospodarske razvitosti, bolj omejene kot v preteklosti.
Slovenski pogajalci so na področju kmetijstva dosegli naslednje: dostop slovenskih kmetov do neposrednih plačil v enaki višini, kot ga imajo njihovi kolegi v državah EU že od leta 2007 dalje; višine kvot in referenčnih količin niso v niti enem primeru pod ravnijo trenutne proizvodnje; finančno zelo obsežen in razvojno zanimiv sveženj rešitev za razvoj podeželja v obdobju 2004-2006 v skupni vrednosti približno 250 milijonov evrov. Dogovori omogočajo ohranitev ekonomskega položaja slovenskega kmetijstva in ugoden položaj Slovenije v prihodnjih reformah Skupne kmetijske politike.
Na področju regionalne politike in strukturnih skladov so dosegli, da bo Slovenija v obdobju 2004-2006 z naslova strukturnih aktivnosti deležna skupno 404 milijone evrov, od tega 236 milijonov iz strukturnih skladov in 168 milijonov iz kohezijskega sklada.
EU se je obvezala, da bo prevzela del stroškov vzpostavitve in vzdrževanja schengenske meje in bo Sloveniji za te namene v obdobju 2004-2006 namenila skupno 107 milijonov evrov. To predstavlja 45 odstotkov vseh stroškov, ki naj bi jih po naših ocenah v teh letih imela Slovenija s tem projektom.
Rešitve v finančnem svežnju so za Slovenijo tako dolgoročno kot kratkoročno ugodne. Doseženi aranžmaji o kvotah in referenčnih količinah, o doplačevanju neposrednih plačil iz nacionalnega proračuna, o obsegu sredstev za razvoj podeželja in o sofinanciranju schengenske meje ter dogovor, s katerim se Sloveniji daje možnost za regionalizacijo na NUTS-2 ravni, so tisti elementi finančnega svežnja, ki zelo jasno poudarjajo njegovo dolgoročno naravnanost. Imeli bodo namreč ne le pomembne razvojne učinke, temveč bodo predstavljali dobro osnovo za to, da naša država tudi v obdobju naslednje finančne perspektive, torej v letih 2007 do 2013, ostane neto prejemnica sredstev iz proračuna EU. To bi bilo nedvomno primerno stopnji razvitosti Slovenije v primerjavi z drugimi članicami razširjene EU, prispevalo pa bi tudi k dolgoročni javnofinančni stabilnosti naše države.
Slovenski pogajalci so rezultate "finančnih pogajanj" ocenili glede na doseganje razvojnih in javnofinančnih ciljev, in sicer z dveh zornih kotov. Prvi je kratkoročno obdobje, ki obsega čas od včlanitve Slovenije v EU do zaključka sedanje finančne perspektive EU (konec leta 2006). Drugi zorni kot pa je dolgoročno obdobje, ki obsega naslednjo sedemletno finančno perspektivo EU (leta od 2007 do 2013). Dogovori, o katerih so se pogodili, imajo torej jasno definirane razvojne in javnofinančne učinke za obdobje do leta 2006. Njihov dolgoročni in še bolj pomemben pomen pa je v tem, da se z njimi ustvarjajo temelji za pogajanja naše države o novi finančni perspektivi EU. Šele v teh pogajanjih, v katerih bodo sedanje kandidatke sodelovale kot članice, bo namreč prvič prišlo do pravega prerazporejanja finančnih sredstev med starimi in novimi članicami.
Evropski proračun in neto proračunski položaj naše države
Na področju prispevka v proračun EU in neto proračunskega položaja države do evropskega proračuna si je Slovenija v pogajanjih zastavila cilj:(i) da v obdobju 2004-2006 doseže boljši pozitivni neto proračunski položaj, kot ga bo dosegla v letu pred pristopom in (ii) da za obdobje 2007-2013 zagotovi takšen obseg in strukturo prilivov sredstev iz bruseljske blagajne, da ne bo neto plačnica v proračun EU.
Dosežene rešitve so skladne z obema ciljema. Oktobra lani je bila na evropskem vrhu v Bruslju odpravljena dilema, ali bi Slo-
venija lahko bila neto plačnica v proračun. EU je sprejela odločitev, da nobena nova članica v prvih letih članstva v EU ne sme imeti slabšega neto proračunskega položaja, kot ga je imela v zadnjem letu pred včlanitvijo. Slovenija je to dosegla z dogovorom, s katerim so ji za obdobje 2004-2006 odobrena pavšalna plačila v skupnem znesku 224 milijonov evrov oziroma 51.5 milijarde tolarjev. S tem se je pozitivni neto proračunski položaj Slovenije izboljšal, in to od 45 milijonov evrov, predvidenih v letu 2003, na približno 85 milijonov evrov, predvidenih v vsakem od treh let obdobja 2004-2006. Pri tem je izredno pomembno, da je Sloveniji pri izračunu neto proračunskega položaja uspelo doseči upoštevanje realnega obsega prispevka v evropski proračun, ki je bil prvotno podcenjen za 12 odstotkov, in na ta način v obdobju 2004-2006 izboljšati proračunski položaj za 78 milijonov evrov. Polovica tega izboljšanja je bila dosežena na račun višjih stopenj gospodarske rasti od prvotno predvidenih, polovica pa z upoštevanjem podatka Statističnega urada RS o višjem revidiranem BDP, ki ga je za namene izračuna pavšalnih povračil le v primeru Slovenije že vnaprej odobril tudi Eurostat. Takšen rezultat pogajanj omogoča Sloveniji nekaj manevrskega prostora za obvladovanje tveganj, ki bi jim bili lahko izpostavljeni v primeru morebitno slabšega črpanja sredstev EU iz naslova razvoja podeželja in strukturnih skladov.
Anemari Kekec
Foto: MG
Ptuj • Praznik ptujske atletike
Priložnost za ptujsko atletiko
Posodobljena atletska steza je namenjena tekmovanjem, treningom, mitingom, učencem osnovnih in srednjih sol, pa tudi za rekreativne namene. Po obnovi sodi ptujski atletski stadion med najsodobneje urejene v Sloveniji.
Svečani trenutek so obogatili številni nastopajoči. Skupaj jih je bilo ve~ kot 400, med njimi so bili ~lani Ateletskega kluba Ptuj, ki so se predstavili z najmlajšimi, in simboličnim tekmovanjem z demonstracijskimi nastopi članov in gostov, ki so predstavili uporabo različnih atletskih orodij. Nastopili so tudi otroci iz ptujskega vrtca, učenci osnovnih šol in dijaki {portnih oddelkov ptujske gimnazije ter njen gledališki studio.
Naložba je veljala 132 milijonov tolarjev, ki so jih zagotovili v mestni občini Ptuj, Fundaciji za šport in v ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Obnovljeno atletsko stezo je s strelom ob štartu štafete 4 x 100 m predal namenu minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, ki je ob tej priložnosti povedal, da Ptujčanom čestita za odločitev, da so sredstva vložili v stadion in s tem dali priložnost ptujski atletiki in atletom, ki so se že v preteklosti dokazali z izjemnimi mednarodnimi uspehi. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan se je zahvalil za izjemen posluh ministra dr. Slavka Gabra, ki ga je doslej pokazal za ptujske projekte, in napovedal nekatere nove posege na ptujskem Mestnem stadionu, ki jih ne
bodo koristili samo nogometaši. Tribune bodo povečali v letih 2004/2005, ob tem načrtujejo tudi ureditev dodatnih vadbenih prostorov pod tribuno in namestitev reflektorjev na glavnem stadionu, kar naj bi se zgodilo že prihodnje leto, letos pa bodo osvetlili pomožni stadion. Posluh ministrstva za ptujske projekte pričakuje to okolje tudi v bodoče, da bo iz Ljubljane prišlo še kaj sredstev za takšne in podobne projekte, je še povedal ptujski župan. V imenu Atletske zveze Slovenije je govoril predsednik Roman Jakic, ki je prav tako pohvalil odločitev, da sta se država in občina našli v skupnem projektu. "Atletski klub Ptuj ni nekaj novega, ima dolgoletno tradicijo, ki jo je začel leta 1920. Iz tega okolja izhaja tudi Mira Šentjur Čuček, zelo uspešna atletinja iz prvih let po drugi svetovni vojni, kasneje so se ji pridružili tudi drugi, ki nadaljujejo uspešno atletsko tradicijo tega okolja. Skupaj jih je okrog 40, zelo aktivna pa je tudi ptujska sodniška sekcija z okrog 30 člani."
Dobri pogoji za delo z atletskim naraščajem, med drugim je začela z delom atletska šola Mirka Vindiša, najboljšega ptujskega atleta vseh časov, bodo že v nekaj letih lahko dali nova
Foto: MG
S strelom ob startu štafete 4 x 100 m je obnovljeno atletsko stezo na Mestnem stadionu na Ptuju odprl minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber.
Zaključni tek vseh nastopajočih z ljšim ptujskim atletom vseh časov.
Foto: MG
Mirkom Vindišem, najbo-
ir
Foto: Črtomir Goznik
Na obnovljeni atletski stezi se bo kalil nov rod uspešnih ptujskih atletov.
atletska imena, ki bodo slavo in športno tradicijo tega okolja, kot njihovi predhodniki, ponesli po državi in zunaj njenih meja. Vlado Čuš, predsednik odbora za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, pa je s ponosom povedal, da je ptujsko atletsko okolje po rezultatih in športni infrastrukturi evropsko primerljivo.
Prireditvi na Mestnem stadionu je sledila slovesnost v športni dvorani Mladika, na kateri so se zaslužnim za novo pridobitev zahvalili s priznanji. Ptujski župan dr. Štefan Čelan jih je podelil dr. Slavku Gabru, mag. Stanku Glažarju, Lidiji Majnik, Romanu Jakiču, Francu Ivanči-ču, Štefanu Zelku, Vladimirju Mihaliču, Robertu Šeguli, Vla-
du Korbarju, Dragu Štrafeli, Milanu Lorenciju, Andreju Zeleniku, Tomažu Leniču, Milanu Jermanu, Gregorju Juraku, Marku Rajštru, Mojci Plestenjak, Simonu Starčku, Vladu Čušu, Emilu Mesariču, Žarku Marko-viču, Ivanu Vidoviču in Valentini Golob. Simon Starček, v.d. direktorja Športnega zavoda Ptuj, pa je priznanja podelil dr. Štefanu Čelanu, Branki Bezeljak Glazer in Sonji Purgaj.
MG
Ta teden
Quo vadis, slovenska vojska?
v zgodovini slovenskega naroda bo 15. oktober 2003 zapisan kot prelomni dan, ko se je država poslovila od zadnjih nabornikov Slovenske vojske. Čeprav je obrambni minister na poslovilni slovesnosti v Pekrah, prav tam, kjer se je pred 12 leti z velikim ponosom začela usposabljati prva generacija, zadnjim vojaškim obveznikom zatrjeval, da gre za odločitev, ki jo podpira večina slovenskega naroda, ne kaže, da je povsem tako.
Ne samo da tudi v vojaškem vrhu niso povsem prepričani, ali je početje njihovega ministra pravilno, o tem priča predvsem negativen odziv javnosti. Dejstvo je, da se je za to odločila predvsem mencajoča slovenska politika, ki se je po nekaj letih eksperimentiranja z vojsko mnogo pred napovedanim rokom, tako rekoč čez noč, odločila za profesionalizacijo vojaštva. In to se je zgodilo, čeprav je taisti minister za obrambo še pred dobrim letom zatrjeval, da je vojska preveč občutljiv mehanizem, da bi ga bilo moč spreminjati s "šok terapijami" in da bi ukinitev nabornega sistema čez noč vojsko spremenila v nefunkcionalno gmoto.
Čeprav take naglice kljub pričakovanjem severnoa-tlantskega zavezništva marsikdo ne razume, se s tem vendarle zaključuje neko obdobje zgodovine slovenske vojske, ki pa je mnogo daljša, kot ji pripisujejo nekateri, saj sega tja do prve slovenske države Karantanije v sedmem stoletju. Kaj pomeni lastna vojska, je dokazalo 12.000 slovenskih fantov, ki so leta 1919 pod vodstvom generala Maistra očuvali severno slovensko mejo in Maribor, to je dokazala prek 21.000-glava množica slovenske partizanske vojske v boju s premočnim okupatorjem, to pa je dokazala tudi leta 1968 ustanovljena slovenska teritorialna obramba, ki je skupaj s policijo odigrala odločilno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije leta 1991.
Odslej imamo Slovenci le profesionalno vojsko, sicer še nepopolno, pa vendar. Saj ne, da vanjo ne bi zaupali, a ljudi ni nihče vprašal, ali se s tem strinja. Če smo v želji, da bi prisluhnili volji ljudi, imeli zadnje čase referendum že za vsako figo, bi si zaslužili, da bi nas vprašali tudi, ali si želimo svojo vojsko ali ne.
Nejasen ostaja tudi odgovor na vprašanje, ali bo nekaj čez 5000 profesionalnih vojakov in častnikov, kljub okoli 19.000 pripadnikom rezervne sestave in budnemu očesu velikega brata, kos svoji strateški funkciji varovanja slovenske državnosti in meja. Če se bo še kdaj zgodilo, da bo obstoj slovenskega naroda resno ogrožen, ostaja najbolj verjetna opcija njegove ohranitve vsesplošni ljudski odpor, pa naj se sliši še tako preživeto.
Martin Ozmec
Ptuj • še o Emoni - IMerkurju v stečaju
Umaknjena kazenska ovadba
7. marca lani sta ptujsko okrožno državno tožilstvo in policijska uprava Maribor prejela anonimno ovadbo zoper vodilne v delniški družbi Emona - Merkur Ptuj. Z njo so takrat še zaposleni delavci tega ptujskega trgovskega podjetja, ki je od 20. septembra lani v stečaju, ovadili svoje vodilne delavce.
Ovadba je bila vložena zoper direktorja Marjana Ostroška, računovodjo Andreja Burgerja, presednika nadzornega sveta Dragana Graorca ter člana nadzornega sveta Darka Podreber-ška in Marjana Peteršiča zaradi suma storitve kaznivih dejanj kršitve pravic iz delovnega razmerja in oškodovanja družbe.
30. aprila lani so prvotno anonimno ovadbo dopolnili s podpisi 79 oškodovanih delavcev, toliko je bilo namreč podpisov. Zaposleni v Emoni -Merkur, d.d., Ptuj, takrat niso več prejemali plač po kolektivni pogodbi oziroma so jih prejemali z zamudo. V obrazložitvi kazenske ovadbe so zapisali, da so ovadeni omogočili prodajo
premoženja družbi Supermarket Maribor in zemljišča v Ra-beljčji vasi zahod, kupnino za oba pa plasirali neznano kam, po vsej verjetnosti v Bosno in Hercegovino za nakup družbe, katere lastnik naj bi bil predsednik nadzornega sveta Dragan Graorac. Ovadeni naj bi sklepali številne pogodbe in omogočili izplačevanje neresničnih stroškov in provizij (pranje denarja). Za skoraj 400 milijonov tolarjev so bili oškodovani tudi upniki.
V predkazenskem postopku ni bila pridobljena oziroma zbrana dokumentacija za podajo utemeljenega suma za Marjana Ostroška, da je storil kaznivo dejanje zlorabe položaja, zato
je bila ovadba s sklepom okrožnega državnega tožilstva na Ptuju z datumom 22. avgust 2003 zavržena. Ovadba je bila zavržena tudi proti ostalim ovadenim, kjer je bilo prav tako ugotovljeno, da ni bil podan sum, da so osumljenci storili kazniva dejanja.
V dneh, ko je umaknjena obtožnica prišla v javnost, je na ptujskem okrožnem sodišču potekala javna dražba za nekdanje premoženje Emone Merkurja v Tuzli. Dražba ni uspela. Poleg tega se je mestna občina Ptuj pritožila, ker ni bila pozvana k uveljavitvi predkupne pravice za prodajalno Volan.
Turnišče • Kmetijska šola je slavila
Turnišče - šolsko
kmetijsko središče?
V petek je bila na grajskem dvorišču turniškega gradu svečanost ob petdesetletnici kmetijske šole na Ptuju.
Najprej so simbolno nastopili člani Konjeniškega kluba Ptuj s svojimi štirinožnimi prijatelji, ki so na nek način opozorili na preteklost aktivnosti, ki so se ob tur-niškem gradu dogajale še v ne tako davni preteklosti.
Po uvodnih taktih Pihalnega orkestra Talum Kidričevo je spregovoril ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj, dr. Vladimir Korošec, ki je poudaril pomen izobraževanja za kmetijsko stroko, povezanost šole s kmetijskim okoljem ter nakazal nadaljnji razvoj kmetijskega šolanja na Ptujskem, pri čemer je nakazal realne možnosti za kmetijsko izobraževalno središče v Turnišču, kjer se je kmetijsko šolanje na Ptuju tudi začelo (o razvoju in delu šole smo pisali v prejšnji številki Tednika.
Besedo je povzel tudi Minister za kmetijstvo in gozdarstvo RS, mag. Franc But, ki je opozoril, da je pred kmetijsko stroko ob vstopu v Evropsko skupnost veliko izzivov, ki bodo, oziroma že zahtevajo dodatna znanja, zato so tudi pred kmetijskimi šolami na
Mag. Franc But, kmetijski minister
vseh nivojih novi izzivi, ki jih bo v primeru ptujske šole kmetijsko ministrstvo reševalo skupaj z Ministrstvom za šolstvo in Ministrstvom za kulturo.
Na slovesnosti so spregovorili še državni sekretar za srednje in poklicne šole na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Elido Bandelj, ptujski župan, dr. Štefan Celan in direktor Srednješolskega centra Ptuj, Branko Kumer.
V kulturnem programu so na-
Dr. Vladimir Korošec, ravnatelj šole
stopili učenci šole z recitalom, ki ga je pripravila Milena Furek, ki je tudi vodila prireditev, ter Mešani pevski zbor Ruda Sever iz Gorišnice pod vodstvom Ernesta Kokota.
Kmetijska šola in Obrtna zbornica Ptuj, sekcija cvetličarstva, so na grajskem dvorišču pripravili všečno cvetličarsko razstavo, ki odseva jesenski čas ter pridelke sezonske narave.
Franc Lačen
Ptuj • Lionsi v evropskem letu invalidov
Častna knjiga donatorjev
Ptujski lionsi, ki jih v letošnjem letu vodi dr. Štefan Čelan, in mestna občina Ptuj so strnili vrste. Pripravili so bogat program aktivnosti v okviru evropskega leta invalidov, ki bo v mestni občini Ptuj potekal med 3. in 7. novembrom.
Svet Evropske unije je 3. decembra leta 2001 leto 2003 razglasil za evropsko leto invalidov. Slovenska vlada je podoben sklep sprejela 23. julija lani. S tem se je pridružila vrsti evropskih držav za večjo seznanjanje javnosti s problematiko invalidov, ki nalaga državi tudi določene naloge, da se na vseh področjih odpre za reševanje problematike invalidov, ki želijo
biti enakopravni z drugimi državljani Slovenije. K sodelovanju sta Lions klub in mestna občina Ptuj povabila društva, šole, posameznike in druge, ki so povezani z dejavnostjo invalidov, da se javnosti predstavijo. Program aktivnosti je združen v promocijski teden, aktivnosti bodo podrobneje predstavili v posebni zloženki, ki bo izšla konec tega tedna. V Mestni hiši bodo raz-
Ptuj • Molitev za mir
Podaj MI Roko 2003
V petek, 24. oktobra, bo od šestnajste ure dalje v mestu potekalo srečanje Podaj mi roko, v organizaciji vseh treh ptujskih župnij. V Assissiju, Frančiškovem mestu, v tem času poteka svetovna molitev za mir, s katero je povezano tudi to srečanje. Zbrale se bodo različne otroške in mladinske skupine, ki bodo s pesmijo prispevale svoj delček k gradnji miru.
Srečanje, ki bo v nekaterih krajih po Sloveniji potekalo že devetič, si je kot spomin na 27. oktober 1986, ko je papež Assissi razglasil za kraj svetovne molitve za mir, zamislila frančiškova mladina v Sloveniji (FRAMA).
Na Ptuju bo letos srečanje potekalo že četrtič in tokrat na malo drugačen način. Zbiranje in začetek bo na parkirišču pred Karitas sv. Ožbalt, nato bomo šli do avtobusne postaje ter do parkirišča pred trgovino Spar, potem mimo lekarne, Novega trga, Minoritskega trga do mestne hiše. Pot nas bo vodila še do gledališča, nato pa se bomo ob 18. uri zbrali v cerkvi sv. Jurija na molitveni uri. Na omenjenih lokacijah bodo različne skupine prepevale o miru in za mir, med samo potjo pa se jim bomo s pesmijo pridružili tudi vsi ostali. Ob 18.30, po molitveni uri, bo pred cerkvijo prijetno druženje in za konec seveda obvezni agape.
Vsi, ki bi radi gradili mir, pa ne veste, kje in kako začeti, Vas vabim, da se nam pridružite.
M. Danilovi~
stavili 15 čudovitih mozaikov, ki jih bodo dražili, izkupiček pa bo šel za dejavnost ptujske Ozare. Tudi izkupiček od nogometne tekme, v kateri bodo merili moči ptujski politiki in Lionsi ter znani Slovenci, bo šel v dobrodelne namene. V znamenju dobrodelnosti pa bo tudi obletnica ustanovitvenega večera ptujskih Lionsov.
Že jutri pa bodo ptujski Lionsi v okviru svoje humanitarne dejavnosti darovali ptujski bolnišnici milijon tolarjev. Ob tej priložnosti bodo tudi odprli častno knjigo donatorjev, v katero se bodo vpisovali vsi, ki bodo tej ptujski zdravstveni ustanovi darovali več kot milijon tolarjev. Prvi pa se bodo vpisali ptujski Lionsi.
MG
Ptuj • Pred dnevom spomina na mrtve
Bomo še letos zardevali?
že nekaj let so stari načrti, po katerih naj bi se staro ptujsko mestno pokopališče spremenilo v spominski park. A je žal v glavnem ostalo le pri dobrih namenih, po začetnih posegih pred leti so načrti zastali.
Ptujski mestni oblastniki pa ne skrbijo tudi sicer za spomenike iz NOV, kar jim nalagajo že pred dvajsetimi in več leti sprejeti dokumenti kot družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vdzrževanje grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij iz narodnoosvobodilne vojne na območju občine Ptuj, ki je bil objavljen 15. julija leta 1982, in odlok iz leta 1989. Leta 1999 je bil sprejet zakon o varstvu kulturne dediščine, ki občinam, iz bivše občine Ptuj je nastalo 15 manjših občin, nalaga, da sprejmejo občinske odloke, ki bodo aktualizirali skrb za pomnike preteklosti, da se padlim borcem izkazuje spoštova-
nje ter da se ohrani trajen in viden spomin na njihove žrtve. V slednjem tiči vsa problematika, v nobeni od občin tovrstnega odloka še niso sprejeli, od sprejema zakona pa so minila že štiri leta, čeprav so jih na to obveznost iz ptujskega Območnega združenja borcev in udeležencev NOB že večkrat poskušali spomniti.
Na starem ptujskem mestnem pokopališču na kratki razdalji stojijo trije pomniki preteklosti, ki so v klavrnem stanju že vrsto let in ki naravnost kričijo po obnovi, še prej pa terjajo iz-prašanje vesti odgovornih: grobnica padlih borcev NOB, grob padlih vojakov stare jugoslo-
Foto: urtomir Goznik
Spomenik narodnemu heroju Jožetu Lacku ni v nič kaj dobrem položaju, poleg tega ga skrunijo žaljivi napisi.
vanske vojske, ki so padli aprila leta 1941 na Ptuju, in spomenik narodnemu heroju Jožetu Lacku. Približuje se dan spomina, na teh pomnikih preteklosti se do 21. oktobra ni še nič zgodilo, ni bilo nobenega posega, ki bi govoril v prid obnovi trajnega in vidnega spomina žrtev nasilja II. svetovne vojne na naših tleh. Za vsak poseg je po zakonu potrebna strokovna podlaga za sanacijo, ki je v pristojnosti zavoda za varstvo kulturne dediščine, dokler je ni, posegi niso mogoči. Iz mestne občine Ptuj naj bi že večkrat zaprosili za omenjeni dokument, te dni pa naj bi le dočakali kulturno-varstveno soglasje za te posege. Denar za sanacijo naj ne bi bil problem, saj ne gre niti za milijon tolarjev. Stanko Lepej, ki se v imenu komisije za varovanje spomenikov in drugih obeležij NOB na Ptujskem pri Območnem združenju borcev in udeležencev NOB najbolj trudi za njihovo obnovo, je pred dnevi dobil nalogo, da pridobi še eno ponudbo za njihovo obnovo. Kot sedaj kaže, naj bi po dolgih letih prizadevanj le prišlo do težko pričakovane obnove, tako da ob dnevu spomina na mrtve več ne bo potrebno nikomur zardevati, ali pač še letos.
MG
Ptuj • Svetovno prvenstvo kleparjev - krovcev
Slovenci spet četrti
V madžarskem mestu Veszprem je od 7. do 9. oktobra potekalo 16. svetovno prvenstvo mladih kleparjev - krovcev do starosti 24 let, na katerem se je ekipa Slovenije pomerila v znanju in spretnostih z ekipami iz Avstrije, Belgije, Češke, Nemčije, Velike Britanije, Švice, Madžarske in Slovaške.
Tekmovanje pod okriljem mednarodne zveze IFD je bilo že četrto leto. Na vseh dosedanjih so slovenski tekmovalci dosegli nehvaležna 4. in 5. mesta, vendar z minimalnimi zaostanki za favoriziranimi državami. Tudi letos so bili 4. - za ekipami Avstrije, Madžarske in Švice, za njimi pa je zaostala tudi Nemčija, velesila v tej stroki.
Za ekipo Slovenije sta letos tekmovala Simon Gorenjak in Jože Bartol (mentor Pešek Jože), zaposlena kot pomočnika pri
mojstru Marjanu Borovniku iz Vitanja. Posebej so v ptujskem šolskem centru zadovoljni z udeležbo pomočnika Bartola, ki je na ptujski šoli uspešno zaključil izobraževanje v prvi generaciji kleparjev — krovcev po dualnem sistemu.
Sodelovanje vajencev in pomočnikov na državnih in svetovnih tekmovanjih predstavlja posebno "kalilnico" za bodoče mojstre kleparje — krovce, ki bodo svojo odličnost lahko do-
bro vnovčili tudi v Evropi.
Franc Veselič, diplomirani strojni inženir ter mojster klepar - krovec nam je, ko je poročal s svetovnega prvenstva, povedal, da je krovski poklic močno deficitaren, pa vendar ob delu v šoli in obratovalnici nudi tudi lepše in prijetnejše trenutke na skupnih srečanjih, na tekmovanjih in obiskih specializiranih sejmov doma in v tujini.
Ur
Ptuj • Viktorinov večer
Minerali Slovenije
24. oktobra ob 19. uri bo v minoritskem samostanu na Ptuju Viktorinov večer. Vsebina tokratnega srečanja bo nekoliko drugačna. Naslov ima Minerali Slovenije.
Ob diapozitivih mineralnega bogastva Slovenije bo sledil razgovor o tovrstnem naravnem bogastvu Slovenije. V okviru Viktorino-vega večera bo odprta razstava, na kateri si bo mogoče ogledati večino do sedaj poznanih mineralov Slovenije iz zasebne zbirke prof. Vilija Podgoršek. Čeprav se Ptuj ponaša z raznovrstnimi razstavami, je na tem področju že nekaj let popolno zatišje. Razstava bo na ogled še približno mesec po otvoritvi.
Za glasbeni utrinek bo poskrbel otroški pevski zborJurček iz župnije sv. Jurija pod vodstvom Cecilije Emeršič.
V. P.
Ptujska streha na Madžarskem.
Foto: Fl
Foto: Fl
Ptuj • Novo vodstvo mestnega odbora LDS
Odslej na čelu Lidija Majnik
Na ponedeljkovem volilnem zboru ptujskega mestnega odbora stranke LDS v mali dvorani Gastroja so za novo predsednico izvolili Lidijo Majnik, poslanko v državnem zboru.
: M. Ozmec
Lidija Majnik, nova predsednica mestnega odbora LDS v Ptuju.
Ptujski mestni odbor LDS sodi med boljše in aktivnejše v državi, pa tudi v najvišjih organih stranke je močno prisoten, je 45 udeležencem zbora v mali dvorani Gastroja v Ptuju povedal generalni sekretar LDS PeterJamni-kar.
Milan Cucek, ki je bil na čelu mestnega odbora vse od leta 1996, je v obsežnem poročilu
ugotovil, da so se od takrat, ko sta s sekretarjem Emilom Mesa-ricem prevzela vodstvo stranke, razmere bistveno spremenile. Pa so zmogli, čeprav so jim grozili veliki dolgovi in druge težave, med katerimi so najbolj čutili takratno prevlado desne opcije v mestnem svetu, z - kot je dejal -neodločnim županom na čelu, ki je veljal za prvaka SDS. Pogrešali so tudi povezavo z gospodarstvom, kot opozicija pa so se med več opcijami odločili za konstruktivno delo in politiko lastnih zgledov. Ker so bili za dosego svojih ciljev prešibki, so se povezali z Zelenimi in Desusom, tako da so lahko lažje kontrolirali delo župana in njegovega urada. Razmere so se kmalu obrnile na bolje in pred dobrimi 4 leti so počasi začeli usmerjati razvoj občine. S pomočjo svojih pos-
lancev, ministrov in simpatizer-jev v Ljubljani so, po Čučkovih besedah, dosegli realizacijo večine pomembnih projektov v občini, čeprav so trakove rezali drugi. Med uspehe svoje stranke si pripisujejo dokončanje knjižnice, gradnjo 1. faze OS Ljudski vrt in Mladika, novo šolo v Grajeni, nakup in ureditev prostora za Ozaro, izgradnjo nove policijske postaje, ptujske gimnazije, plinifikacijo mesta in drugo. S svojo politično močjo naj bi dosegli tudi znižanje deleža države pri gradnji minoritske cerkve na Ptuju s prvotno predvidenih 410 na 140 milijonov, začeli pa tudi akcijo za ureditev novega centralnega odlagališča odpadkov, čeprav prvotni in najbolj idealen predlog na Grajeni ni uspel. Poleg tega naj bi pomagali tudi številnim gospodarskim subjek-
Ormož • 10. seja občinskega sveta
Ne bo pomoči za novorojence!
Na ponedeljkovi seji ormoškega občinskega sveta so svetniki izmed 13 točk dnevnega reda odločali o kar osmih odlokih v fazah osnutka in predloga. Zavrnili so vse tri, ki jih je predlagala opozicija.
Predlog odloka o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini Ormož je sprožil daljšo razpravo, ki je nihala od stvarnih prispevkov do absurdnih izjav, na koncu pa so svetniki predlog zavrnili. Predlagatelj Alojz Sok je še enkrat povzel, da ne pričakuje, da bi se s tem instrumentom povišala rodnost, ampak da se izkaže pozitiven odnos do novega življenja. Hkrati je opozoril na slabo socialno ekonomsko stanje našega deprivilegiranega območja, v katerem je menda zaradi nizke rodnosti ogroženo delovanje predšolskega varstva, šolskega, zdravstvenega in socialnega sistema. Pomoč v višini 40.000 SIT bi letno bremenila občinski proračun za okrog 8 milijonov. Razpravljavci so se gibali na meji neokusa in nesmi-
slov, saj so razpravljali o tem, koliko kdo porabi za krst in s kakšnim voznim parkom vozijo starši svoje otroke v vrtec, nekateri pa se ne bi želeli roditi, če bi jih starši spočeli za 40 tisočakov?! Župan Vili Trofenik je povedal, da gre tretjina sredstev občinskega proračuna za otroke in da to dovolj dobro kaže skrb in odnos občine do najmlajših. Pri predlaganem odloku se mu je zdelo sporno, da gre za darilo, saj ni bil vgrajen socialni korektiv Sam predlog pa se mu je zdel, da nima veze z novorojenci, ampak s populizmom in samorekla-miranjem strank. Opozoril je še, da letos porabimo 330 milijonov SIT za sofinanciranje oskrbe 500 malčkov v vrtcih, da starši v povprečju plačajo le 18% oskrbnine in da bo za isto kvaliteto prihod-
nje leto potrebno zagotoviti 410 milijonov. Starše pa lahko razveselimo še z novico, da bo že na prihodnji seji podan zahtevek za povišanje cen vrtca, saj se ta že leto dni ni spremenila.
Enako so zavrnili tudi predlog odloka o oprostitvi plačila občinskih prispevkov za družine z dvema ali več otroki. Namen odloka je bil povečati gradnjo v občini. Svetniki so tudi ocenili, da odlok o financiranju komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih ni primerna podlaga za drugo obravnavo. Župan je bil mnenja, da ne obstaja potreba, da se sprejema takšen odlok, saj so vse te stvari regulirane z že obstoječimi odloki in proračunom.
Svetniki so potrdili odlok o porabi sredstev proračunske re-
Ptuj • Pravilnik o predpisovanje zdravil
H ■ v	■
Znižanje cen
■	HVH	■	IVHI
in nižja doplačila
Da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, se sedaj kaže tudi pri zdravilih, kjer se bodo od 1. novembra letos uveljavile nekatere spremembe. Tega dne namreč prične veljati novi pravilnik o predpisovanju zdravil, ki naj bi obubožani zdravstveni blagajni prinesel 3 milijarde prihranka.
V ■■
18. oktobra je bil v Uradnem listu objavljen seznam medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo, to je tisto vrednostjo, ki jo bo še krila zdravstvena blagajna. Pri zdravilih nad to vrednostjo se uvaja doplačilo. Na seznamu je 26 zdravilnih učinkovin oziroma 152 zdravil. Največ jih je iz skupine zdravil za zdravljenje bolezni srca in ožilja, sledijo zdravila
za zdravljenje želodčnih težav, zatem za znižanje holesterola, zdravljenje alergij, za kožna obolenja, od antibiotikov pa sta na seznamu samo dva. Seznam medsebojno zamenljivih zdravil je spodbudil farmacevtske tovarne, med njimi Lek, Krko, MSD, da so pohitele z informacijo o znižanju nekaterih cen zdravil v okviru možnosti posameznega proizvajalca. To vliva upanje,
da spremembe, najavljene z novim pravilnikom o predpisovanju zdravil, bolniki le ne bodo občutili v taki meri. Doplačila se bodo znižala, pri nekaterih zdravilih, kot je pri Krkinem Enape-nu in Lekovem Olivinu, pa jih sploh naj ne bi bilo. Pri zdravilih, ki prihajajo iz MSD, so prvotna doplačila znašala od 600 do 7 tisoč tolarjev, ta sedaj ne bodo tako visoka.
tom. Vse to jim je bilo veliko lažje, odkar so pridobili svojo poslanko v državnem zboru Lidijo Majnik.
Poleg težav, ki so jih imeli občasno z Združeno listo, je Čuček menil, da je največ nereda v državi trenutno v prometnem ministrstvu, ki ga ves čas drži v rokah SLS. Velik napredek pa naj bi stranka LDS dosegla tudi pri gradnji ptujske obvoznice, pri uveljavitvi statističnih regij ter pri formiranju javnega sklada za kulturno dejavnost. Poleg tega je Čuček opozoril tudi na nekaj strankinih neuspehov ter mednje na prvo mesto uvrstil nameravano izgradnjo sežigalnice, ptujske obvoznice in odlagališča odpadkov v Grajeni. Med cilje stranke pa je na prvo mesto uvrstil uveljavitev pokrajine, poleg tega pa ohranitev poslanskega mesta v državnem zboru, mesta župana mestne občine ter vsaj 10 sedežev na volitvah leta 2006.
Po tajnih volitvah so z absolutno večino za novo predsednico mestnega odbora stranke izvolili Lidijo Majnik, poslanko v državnem zboru, članico izvršnega odbora LDS ter članico sveta mestne občine Ptuj. Za sekretarja mestnega odbora LDS pa so ponovno izvolili Emila Mesariča.
zerve 2003 po hitrem postopku. Denar bodo namenili za rekonstrukcijo usedalnikov zaradi zagotovitve zadostnih kapacitet vode v sistemu bogatenja podtalnice (7.8 milijona SIT), za obnovo vodovodnega omrežja na glavni liniji Hajndl - Sv. Tomaž, v kraju Senik (6.5 milijona SIT) in za sofinanciranje priključkov na vodovodno omrežje Bratonečice — Mala vas (6.6 milijona SIT). Prav tako bodo za saniranje lokalnih cest namenili 12 milijonov tolarjev. Svetniki so sprejeli še predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi s pitno vodo, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode, predlog odloka o predkupni pravici občine Ormož in osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini.
Med pobudami pa je bil zanimiv predlog Vlada Kovačiča, da bi vse stranke skupno s primerno prireditvijo obeležile vstop v EU.
viki klemenčič ivanuša
Čas bo seveda pokazal, ali bo novi pravilnik o predpisovanju zdravil, v zadnjih dvanajstih letih so se na tem področju zgodile kar štiri drastične spremembe, prinesel prave učinke ali ne. Zagotovo bi jih bilo še več, če ne bi nastajal v ozkem krogu zdravstvenih birokratov, ki nadaljuje s staro prakso, da pri oblikovanju takšnih ali drugačnih dokumentov, ki zadevajo najobčutljivejše področje, to je človekovo zdravje, ne išče aktivnega sodelovanja z lekarniško stroko in zdravniš-tvom. Navsezadnje pa bi imeli kaj povedati tudi pacienti. V uresničevanje pa prihaja tudi v najbolj "nehvaležnem" času leta, novembra, ko se vsako leto občutno poveča tudi število prehladnih obolenj. Predpisovanje zdravil po novem bo po vsej verjetnosti vsaj na začetku povzročalo vrste v lekarnah, saj prinaša občutno več dela za farmacevte.
MG
Foto: M. Ozmec
Od okoli 140 rednih članov se jih je volilnega zbora mestnega odbora LDS udeležilo 45.
Nekaj sprememb v delu stranke prinašajo tudi nova pravila o organiziranosti in delovanju stranke, s katerim uvajajo nov organ, svet mestnega odbora stranke, ki šteje 20 članov, izvolili pa so jih skupaj z novim vodstvom in 9-članskim izvršnim odborom.
Lidija Majnik je po izvolitvi poudarila, da kljub bogatim političnim izkušnjam vedno prisega na kolektiv, zato nikoli ne daje v ospredje čistega individualizma. Menila je, da so nekatere poti zaradi prevladujoče vloge stranke sicer lažje, so pa toliko odgovor-
nejše, saj je lahko vsaka napaka usodna za vse. Izrazila je veselje, da so v svet mestnega odbora stranke izvolili veliko mladih ter da sta oba spola enakomerno zastopana. Obdobje, ki je pred stranko, je ocenila kot zelo težavno, zato je vse člane pozvala k še večji aktivnosti in enotnosti. Sicer pa je obljubila, da bodo delo nadaljevali bolj mladostno in moderno, zato je naznanila tudi novo spletno stran z naslovom www.lds-ptuj.org.
M. Ozmec
Ormož • Strokovno sre~anje
Regije kot dinamičen proces
Minuli četrtek je v ormoškem gradu potekalo 93. strokovno srečanje Kluba Socius. Gostitelja, člana Kluba Socius podjetje Jeruzalem Ormož VVS, d.d., je predstavil direktor Silvo Žižek. Predsednik uprave Mure, d.d., Borut Meh je predstavil krizni me-nedžment v omenjenem podjetju, o regijah v Evropi pa je spregovorila ministrica mag. Zdenka Kovač.
Kljub temu, da gre za resor brez listnice, je ministrica s številkami kmalu pokazala, da vodi pot do listnice preko njih. Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj namreč pripravlja vse, da se bodo lahko pričela črpati sredstva, ki jih ponuja Evropa. Omenjenih je bilo 107 milijard sredstev za strukturne in kohezijske sklade v letih 2004 do 2008.
Ministrica Kovač je povedala, da je Slovenija na najnižji stopnji notranje razčlenjenosti, takoj za Švedsko, stopnja razvitosti med Ljubljano in Mursko Soboto je 2:1. "To ni vzdržno." Omenila je razvoj turizma, ki ga vse slovenske regije vidijo kot možnost razvoja. "Stevilni projekti evropskih strukturnih skladov so pogum za slovensko gospodarstvo, spodbuda, da iščejo poti naprej."
Napovedala je, da bo v prihodnje še večji poudarek na znanosti in gospodarstvu, pri čemer bo ključni preobrat pri povezovanju inštitutov, šol in gospodarstva. Poslej bo gospodarstvo tisto, ki bo narekovalo potrebe po raziskavah in inštituti jih bodo morali zagotavljati.
Mag. Kopač vidi regije — tako v slovenskem kot evropskem merilu - kot dinamičen proces, pri katerem ne gre prezreti globali-zacije. Nove povezave bo treba jemati mnogo širše, mladim pa se kmalu obeta dovolj strokovnih izzivov doma in v tujini. Bega možganov se ne boji, saj meni, da je proces treba gledati v obeh smereh, tudi pri nas se bodo v gospodarstvu oblikovali multinacionalni timi sodelavcev.
viki klemenčič ivanuša
Pogovor z ministrico mag. Zdenko Kovač, je vodil glavni direktor Sociusa Leonardo F. Peklar.
Središče ob Dravi • Dan odprtih vrat oljarne
Čudovito bučno olje
Bučno olje in vino sta dva sokova, ki zelo tekneta Štajercem, vse bolj pa jih cenijo tudi gostje. Medtem ko je vino že osvojilo slovensko tržišče, se v zadnjem času olje vse bolj uveljavlja kot vsestransko kulinarično doživetje izbranega okusa.
Minuli konec tedna so v Oljarni Središče ob Dravi odprli svoja vrata za obiskovalce, ki so si lahko ogledali, kako poteka proizvodnja olja. Obiskov je uigrani tim zaposlenih že vajen, saj se pri njih redno ustavljajo avtobusi turistov. Tokrat so poleg degustacije olja, katerega okus najlepše poudari koruzni kruh, pripravili še vrsto jedi iz buč, semen in olja. Prireditev so pripravili, da tudi širši javnosti in domačinom pokažejo, kaj znajo in zmorejo, je po-
vedala direktorica Sonja Kegl. Jedi so spekli in skuhali zaposleni, teh je v oljarni 18. Nekatere jedi pripravljajo sami že dalj časa, recepte za druge pa so za to priložnost izbrskali iz raznih kuharic. V središki oljarni se zelo trudijo in so s prezentacijo svojega izdelka vse bolj prisotni na različnih prireditvah. Vino smo Štajerci že navajeni ponuditi in se z njim tudi sramežljivo pobahati, možnosti, ki jih ponuja bučno olje, pa se še ne zavedamo do-
volj. Poleg izjemne arome in okusa opozarjajo tudi na blagodejni vpliv uživanja bučnega olja na človeka - vsebuje namreč velik del esencialnih aminokislin, veliko vitamina E in selena. Nad bučnim oljem iz Središča ob Dravi se navdušujejo številni obiskovalci, pred kratkim je bil nad oljem očaran tudi danski konzul.
Obiskovalcem dneva odprtih vrat pa so v oljarni pripravili na ogled in za poskušino kruh iz bučnega olja in z buč-
Zadnji dan v proizvodnji naj bi bil 28. november, zaposleni pa se trudijo, da bi v celoti izpolnili obveznosti do dobaviteljev. Po najnovejših podatkih je presežnih delavcev 135. Z vsemi so dosegli sporazume, ki so bili osnova za začetek postopka o prenehanju družbe Sava
Guma, d.o.o., Ptuj, po skrajšanem postopku. Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je bistveno prijaznejše do zaposlenih, ker za razliko od stečaja omogoča izplačilo odpravnin in dodelitve socialnih pomoči še posebej ogroženim skupinam delavcev. Delavcem
Perutnina na sejmu Anuga
Konkurenca vse hujša
Prejšnjo sredo je zaprl vrata največji prehrambeni sejem, ki poteka vsako drugo leto v Kolnu. Na njem so se predstavili tudi nekateri slovenski proizvajalci hrane, ki želijo svojo ponudbo tržiti vsaj v Evropi.
Med slovenskimi živilskopre-delovalnimi podjetji se je tudi letos predstavljala Perutnina Ptuj, in sicer med razstavljavci, za katere je skupni prostor organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Posebno pozornost pretežno poslovnega segmenta obiskovalcev je letos na razstavnem prostoru Perutnine Ptuj v Kolnu pritegnila povsem prenovljena embalaža mesa in mesnih izdelkov Z njo je Perutnina Ptuj že osvojila slovenske potrošnike, odslej pa se pojavlja tudi na celotni izvozni
embalaži.
"Anuga je povsem zadovoljila naša pričakovanja, saj smo ob sejemskem nastopu vzpostavili številne kontakte tako z uvozniki perutninskega mesa in izdelkov kot z rejci. Predvsem pa smo potrdili tako naše kot svetovne potrošniške trende, ki postavljajo perutninsko meso in izdelke med najbolj zanimiva živila," je ob zaključku Anuge poudaril predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser.
(Dialog)
foto vki
Na ogled je bilo postavljenih nekaj slastnih jedi iz buč, bučnih semen in bučnega olja, nekatere pa so obiskovalcem ponudili tudi za pokusino.
nicami, potico z bučnim oljem, sladke kolačke, makovo pecivo z bučnim oljem, bučni zavitek z makom, bučna semena v beli čokoladi, sladkane bu-čnice, skuto z bučnim oljem, ješprenovo solata, tuno v buč-
nem olju, "naravni antibiotik" -kislo zelje z bučnim oljem in še številne jedi, ki naj bi potrdile, da bučno olje ni le preliv za solato, ampak hrana.
viki klemen~i~ ivanusa
Ptuj • še o ukinitvi proizvodnje avtozracnic
Sava prihaja z novimi programi
Predsednik uprave Save, d.d., Kranj, je 20. oktobra s sodelavci, članoma uprave Emilom Vizoviškom in Maksimiljanom Fijačkom ter direktorico centra za kadre Tatjano Lozar, obiskal Ptuj in se sestal z županom dr. Štefanom Čelanom. Pogovarjali so se v glavnem o prihodnosti, o tem, kakšne nadomestne programe bo Sava pripeljala v to okolje, potem ko ukinitev programa avtozračnic na Ptuju prehaja v sklepno fazo.
so po vseh kategorijah skušali zagotoviti kar največ. Moralna zaveza Save pa je, da Ptuju vrnejo nekaj delovnih mest, poudarja predsednik uprave Save, d.d., Janez Bohorič.
"Opuščanje programa avtoz-račnic na Ptuju je dejstvo. Program se je iztekel, nima več trga, njegovo opustitev smo načrtovali že z letošnjim poslovnim načrtom, aktivnosti so potekale celo letošnje leto. Ne gre za nobeno presenečenje, ampak za organizirano, vnaprej pripravljeno opuščanje programa. Hkrati z opuščanjem programa pa delamo na novih programih, ki naj bi jih Sava delala tudi na Ptuju. Predvsem o teh možnostih in novih programih, ki se na žalost ne dajo vpeljati sočasno ob opuščanju program avtozračnic, smo se v ponedeljek ob našem obisku na Ptuju, pogovarjali s ptujskim županom. Seznanili smo ga z našimi načrti in ambicijami in se dogovorili za sodelovanje pri implementaciji teh projektov," je po končanih pogovorih povedal Janez Bohorič, predsednik uprave Save, d.d., Kranj. Gre za več rzličnih projektov, ki naj bi na Ptuju
: Črtomiri
Janez Bohorič, predsednik uprave Save, d.d., Kranj: "Na Ptujsko in sirse prihajamo s štirimi novimi programi."
skupaj zaposlili več kot 140 ljudi, s čimer bi v celoti nadomestili ukinjena delovna mesta iz programa avtozračnic. Realizacija projektov je mogoča v letih 2004 in 2005, začetek je predviden že konec letošnjega leta.
Št. tednik: Je ptujsko območje za Savo zanimivo tudi z drugih vidikov, ne samo gumarstva, glede na to, da se Sava vse bolj spogleduje tudi s turizmom?
J. Bohori~: "Projekti, o katerih sem govoril, se nanašajo na različna področja: turizem, ekologijo in proizvodnjo traktorjev. V okviru posameznih projektov bo mogoče zaposliti od 40 do 70 delavcev. Eno od pomembnih področij, na katerega se Sava usmerja v zadnjem obdobju, je turizem. Ne bomo se angažirali samo na podro-
čju ptujskega turizma, ampak širše, na območju panonskega prostora. V zvezi s tem imamo velike načrte in ambicije. Želimo in upamo, da bomo z nosilci razvoja na tem območju prišli do skupnega jezika, da bomo sposobni uskladiti interese in doseči, da bodo ti načrti tudi uresničeni."
Št. tednik: Tudi skozi Terme 3000?
J. Bohori~: "Tudi, ob tem pa še z Radenci, Termami Ptuj, Lendavskimi toplicami. Naš interes pa sega tudi pod Pohorje, v Maribor. Bomo videli, kakšno zgodbo bomo lahko sestavili iz možnosti, ki jih ponuja že omenjeno območje."
S tem, kar ponuja poslovni sistem Sava za Ptuj v naslednjih dveh letih na področju kemije in gumarstva, je zadovoljen tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. "Verjamem v resnost tega poslovnega kolektiva. Če se bo to, kar smo se v ponedeljek pogovarjali v ptujski Mestni hiši, uresničilo, bomo na Ptuju v naslednjih dveh letih odprli več kot 140 delovnih mest, kolikor jih sedaj izgubljamo z ukinitvijo programa avtozračnic. Ponedeljkovemu srečanju bo sledil podpis dogovora o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju med partnerji Savo, Perutnino in mestno občino Ptuj," je po pogovorih za Štajerski tednik povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
Direktor Save Gume, d.o.o., Ptuj, in operativni vodja Save GTI, d.o.o., Ptuj, Iztok Podobnik, je za Štajerski tednik povedal, da je drugi Savin program na Ptuju - stiskani program - v okviru katerega proizvajajo izdelke za avtomobilsko industrijo, uspešen. V zadnjih štirih letih so vrednost prodaje potrojili. Tudi letos poslujejo z dobičkom. Res pa je, da tudi za ta program iščejo strateškega partnerja.
Zadnji teden smo bili priča precej drugačnemu vzdušju, kot smo ga bili vajeni v zadnjih mesecih. Kot smo poročali prejšnji teden, je prišlo do burnega dogajanja in zniževanja tečajev ob objavi AVTP o odkritju domnevnega nezakonitega poslovanja nekaterih akterjev na borzi. Prav tako smo poročali, da so se tečaji prav tako hitro spet pobrali in dejansko dosegli rekordne vrednosti. Kazalo je, da je trg kljub visokim tečajem vseeno dovolj močan, da vzdrži in izkoristi padce tečajev za nadaljnjo rast.
Vendar se je ta teden vzdušje na trgu precej spremenilo. Trg se je tokrat gibal samo navzdol in tečaji so spet na nivojih, kot so bili ob objavi škandala s strani ATVP Izgleda, da so se tečaji vseeno dvignili dovolj in da je sedaj čas za obdobje umiritve.
Najprometnejša delnica v kotaciji je bila ta teden delnica Krke, s katero je bilo opravljenih za 2,2 milijarde SIT poslov. Ko se delnica po več poskusih ni mogla povzpeti preko 50.000 SIT, so verjetno vlagatelji ocenili, da je sedaj pravi čas za vnovčevanje dobičkov. Delnica je od prejšnjega petka izgubila dobre 3% svoje vrednosti in ta znaša 47.500 SIT Krki so po prometu sledile delnice Gorenja. Te so ob prometu nekaj nad 500 milijonov SIT izgubile 1,5% in se trenutno trgujejo pri 4.630 SIT za delnico. Pri obeh delnicah je bilo veliko prometa opravljenega v svež-njih. V ospredju dogajanja so bile še delnice Merkurja in Petrola. Merkur je izgubil 2% svoje vrednosti in se trguje pri 24.000 SIT za delnico. Zelo podobno so se gibale delnice Pet-rola. Padcem se niso mogle izogniti niti delnice Merkatorja, Luke Koper, Kolinske ... Ob sicer manjšem prometu pa je bil zelo zanimiv padec delnic Istrabenza, ki so v tem obdobju izgubile kar 5,43% svoje vrednosti in trenutno stanejo 8.145 SIT. SBI20 je tako v zadnjem tednu izgubil okoli 2,3% svoje vrednosti in se trenutno nahaja pri 3535 točkah.
Kar se tiče PID-ov, je bilo trgovanje manj negativno in zdelo se je, da vrednosti nočejo padati s takšno hitrostjo kot pri delnicah v kotaciji. Vseeno je indeks PID-ov PIX izgubil 1,5% in se trenutno nahaja pri 3025 točkah. Med prometnejšimi delnicami so bili, kot običajno, papirji Investicijskega sklada Nove finančne družbe 1, Krone Senior in KD ID-a. Delnice Investicijskega sklada NFD1 so ta teden izgubile le 1,1% in kotirajo pri 215,67 SIT. 1,2% vrednosti so izgubile delnice Krone Senior, ki so padle na 95,47 SIT. Zadnje čase vse bolj zanimivi KD ID pa je od prejšnjega tedna izgubil 1,4% svoje vrednosti. Za njihovo delnico je trenutno potrebno odšteti 148,25 SIT. Ob koncu tedna se ni v plusu nahajal praktično noben pomembnejši PID.
Gregor Koželj
Ilirika, BPH, d.d.
gtegot.kozelj@ilitika.si
Pripravljeni na digitalno prihodnost?
WWW.INTERA.SI
Rogoznica • 10. praznik upokojencev
Skrb za bolne, ogrožene, osamljene
V dvorani gasilskega doma v Podvincih so v nedeljo, 12. oktobra, proslavili 10. praznik Društva upokojencev Rogoznica, ki je bilo ustanovljeno pred 50 leti.
Predsednik društva Feliks Bagar je v slavnostnem nagovoru ob pregledu številnih aktivnosti v minulem obdobju poudaril skrb društva do bolnih, socialno ogroženih in osamljenih članov. Pet desetletij delovanja društva je prežeto z marljivim, požrtvovalnim in uspešnim delom vseh generacij njegovih članov, tako v času obnavljanja porušene domovi-
ne po 2. svetovni vojni kot v času povojnega razvoja vasi in krajev na območju, kjer živijo. Sicer pa so prehojeno pot in razvoj društva v besedi in sliki predstavili v spominski publikaciji Zlati jubilej, ki so jo izdali že aprila letos in jo posredovali vsem svojim članicam ter članom.
Ob 50-letnici so aprila v dvorani Doma Slovenskogoriške
Foto:M. Ozmec
Po sklepu jubilejnega 50. občnega zbora so izročili jubilejna priznanja petim najzaslužnejim članicam.
čete na Rogoznici pripravili tudi razstavo prek 200 ročnih izdelkov in dobrot, na slavnostni seji upravnega odbora društva pa so 76 zaslužnim odbornikom in sodelavcem izročili Spominsko listino društva.
V začetku maja se je prek 200 njihovih članov udeležilo jubilejnega društvenega srečanja v Podvincih, na katerem je ob 50-letnem jubileju društvo prejelo Zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. V drugi polovici maja je prek 100 članic in članov sodelovalo na tradicionalni Križevi poti pri Sveti Trojici. V začetku junija so povabili na družabno srečanje vse tiste, ki so dopolnili 80 let življenja, med 65 udeleženci se je srečanja udeležila tudi najstarejša članica društva Jožefa Carman iz Dor-navske ceste.
Priredili so tudi tradicionalni kopalni dan v termah Banovci, poleg tega pa so ob božično-novoletnih praznikih obiskali na domu prek 90 ti-
stih, ki jih je bolezen ali starost priklenila na posteljo. Za člane, ki so v Domu upokojencev, so pripravili poseben novoletni sprejem.
Na predlog upravnega odbora so na slovesnosti ob jubileju petim najbolj aktivnim članicam izročili posebna društvena priznanja. Prejele so ga: Ivanka Gajšek in Terezija Sluga iz Kicarja, Jožica Kolarič in Hilda Prosenjak iz Rogoznice ter Marija Vajsbaher iz Podvincev.
Jesensko nedeljsko popoldne so zbranim na 10. prazniku upokojencev prijetno polepšali malčki iz otroškega vrtca Trobentica v Rogoznici pod vodstvom vzgojiteljic Danice in Hedvike, pevski kvintet DUR iz Rogoznice pod vodstvom Irme [krinjar ter ljudski pevci iz prijateljskega društva upokojencev Sveta Ana v Slovenskih Goricah pod vodstvom Edija Mrzela ter za konec še njihov stalni spremljevalec, ansambel Odmev.
M. Ozmec
Pristava • Asfaltna cesta in prenovljen most
Haloze odslej še prijaznejše
Krajanom Pristave pri Cirkulanah se je uresničila večletna želja, saj so končno dobili asfaltno cesto in prenovljen most. Oboje so odprli na slovesnosti minulo soboto, 18. oktobra, pri mostu v Pristavi.
Gradnja okoli 1100 m asfaltne ceste in prenova mostu je veljala prek 17,4 milijona tolarjev, od tega so krajani prispevali 30 odstotkov sredstev oziroma 3,8 milijona, preostalo, dobrih 13,6 milijonov, pa občina Gorišnica, je zbranim pojasnil gorišniški župan Jože Kokot. Interes občine je zmanjševanje regionalnih razlik na svojem ozemlju, torej krepitev ekonomske in socialne moči, zato posvečajo posebno skrb tudi zagotavljanju ustrezne infrastrukture.
Odprtje novozgrajene asfaltne ceste od Pristave navzgor proti Roškarju in obnovljenega mostu je župan označil za veliko pridobitev celotne občine, ob tem, ko je izrazil prepričanje, da bodo v kratkem predali svojemu namenu tudi povezovalno cesto
Okič-Slatina-Pristava, pa je obljubil, da bodo s prenovo cest v okviru možnosti nadaljevali tudi v bodoče. Posebno zahvalo je namenil gradbenemu odboru, Cestnemu podjetju Ptuj za izvedbo del, za opravljen nadzor Stanku Tementu ter Davorinu Kelencu, ki je zastopal občino.
Pomembnih pridobitev je bil nadvse vesel tudi predsednik vaškega odbora Pristava Milan Žumbar ter ugotovil, da so z griči posejane pisane Haloze odslej še lepše, saj jim je končno uspelo, da ob dežju in snegu ne bo treba več gaziti po blatu ter bo življenje za vse spet nekoliko lažje. Izrazil je prepričanje, da bodo to spoznali tudi mladi, ki si sedaj raje iščejo lepše in lažje življenje bliže mestu.
Predsednik gradbenega od-
Foto: M. Ozmec
Trak čez novo pridobitev so simbolično prerezali Milan Žumbar, župan Jože Kokot in predsednik gradbenega odbora Franc Roškar.
bora Franc Roškar je dodal, da so prvi gramoz na to cesto zapeljali že aprila 1991 s pomočjo Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj in od takrat so imeli vsako leto kakšno akcijo. S pripravo za asfaltno prevleko so pričeli maja 1996, ko so v glavnem uredili vsa zemeljska dela in opravili navoz gramoznega tampona, za drugo pa jim je denarja zmajnikalo. Največja akcija za modernizacijo ceste pa se je pričela novembra 2000 ko so podpisali tudi vse pogodbe. Ker je ob tako kratkem odseku malo gospodinjstev, je znašal prispevek po gospodinjstvu 280.000 tolarjev v dveh letih. Zahvalil pa se je tudi za velik delež občine, saj so tako uspeli obnoviti še most in ograjo na njem.
Prenovljen most in novo asfaltno cesto je blagoslovil farni
Ljutomer
Posvet za brezposelne
Minuli teden je bil v Sloveniji povsem v znamenju osmega tedna vseživljenjskega učenja.
V okviru tedna vseživljenjskega učenja so pripravili posvet za brezposelno mladino staro do 26 let, v prostorih ljutomerskega Urada za delo pa je bila na ogled tudi razstava, ki jo je pripravila skupina brezposelnih oseb. Na njej so bili razstavljeni lesarski in glineni izdelki, keramika, znamke, cvetni aranžmaji ter slike akademskih slikarjev Mitje Ficka in Vitomirja Kaučiča, na posvetu pa je vodstvo ljutomerskega Urada za delo skupaj z Ljudsko univerzo Ljutomer predstavili številne programe izobraževanja. Urad za delo Ljutomer je okrog 30 slušateljem predstavil program 10.000, Ljudska univerza Ljutomer pa je predvsem tistim, ki so končali le osnovno šolo, posredovala programe osnovna šola za odrasle, bolničar - negovalec, trgovec, ekonomsko-komercialni tehnik, tečaji tujih jezikov, plesni tečaj, voznik viličarja ter varstvo pri delu in požarna varnost. (MŠ)
župnik iz Cirkulan, dekan Emil Dreu, ter zaželel vsem, ki se bodo po njej vozili, srečno in varno vožnjo. Po tem, ko so vrvico simbolično prerezali župan Jože Kokot, predsednik vaškega odbora Milan Žumbar in predsednik gradbenega odbora Franc Roškar, je prek novega mostu in nove ceste zapeljala skupina motoristov, udeleženci slovesnosti pa so se za njimi peš podali na vrh proti domačiji Roškarjevih, kjer so dogodek tudi proslavili. Halo-žani so se izkazali kot odlični gostitelji, saj je ob vsaki domačiji čakala pogrnjena miza, polna kulinaričnih in tekočih dobrot. Hladen jesenski dan so s prijetnim petjem in glasbo vsaj nekoliko otoplili ljudski pevci in godci iz Cirkulan.
M. Ozmec
Ptuj • Javna razprava ZLSD
Več ali manj pravic -to je zdaj vprašanje
Pokrajinski odbor ZLSD Ptuj - Ormož in Ženski forum ZLSD Ptuj sta v torek v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju organizirala prvo od predvidenih sedmih javnih tribun in tematskih srečanj, ki bodo v okviru ZLSD potekale po celi Sloveniji. Razprava, ki je navrgla vrsto pomislekov o projektu zdravstvene reforme kot najpomembnejšemu in najzahtevnevnejšemu delu reforme socialne države, je bila dobro obiskana.
Udeležili so se je vsi, ki sestavljajo javno zdravstveno mrežo na Ptujskem, predstavniki javnih zavodov in številni zasebniki - ob direktorjih bolnišnice Ptuj Lojzetu Arku, zdravstvenega doma Ptuj Metki Petek Uhan in direktorici JZ Lekarne Ptuj Darji Potočnik Benčič tudi Silva Crnugelj, poslanka ZLSD v državnem zboru, Andreja Cer-mak Meglič, vodja razvojnega centra pri slovenskem odboru Unicefa, Slavko Marolt iz Kliničnega centra, član sveta ZLSD za zdravje, in Andrej Del Fabio, strokovni svetovalec poslanske skupine ZLSD.
V ZLSD podpirajo osnovne usmeritve zdravstvene reforme, med katere sodi tudi enak dostop do storitev zdravstvenega varstva, prav tako tudi načrtovano vrnitev nekaterih pravic v obvezno zdravstveno zavarovanje in vzpostavitev večje pravičnosti, ki naj bi jo dosegli s plačevanjem zdravstvenega prispevka glede na višino plače oziroma pokojnino.
Razprava je nazorno pokazala, da se samo s prerazporeditvijo denarja finančna problematika slovenskega zdravstva ne bo rešila. Prav tako je iluzorno pričakovati, da bodo pravice zavaro-
vancev ostale na enaki ravni, če ne bo več denarja, čakalne dobe bo mogoče skrajšati le z več denarja in več dela, drugih receptov za to ni. V ZLSD nasprotujejo ukinitvi nekaterih dobrih praks , kot tudi temu, da bi se otroško zdravstveno varstvo preneslo na družinskega zdravnika, saj smo Slovenci pri otroškem zdravstvenem varstvu med najuspešnejšimi v Evropi, naša praksa je zanimiva tudi za Angleže.
Lekarne, ki so prav tako del osnovnega varstva, je bela knjiga kar obšla, pa tudi nekatera druga področja. Znova se je pokazalo, da so jo pisali ljudje zunaj stroke, zato se bodo v prihodnjih dneh še trla mnenja o njej. Javno razpravo bo potrebno podaljšati, so prepričani v ZLSD, saj se bo potrebno dogovoriti o dinamiki uresničevanja zdravstvene reforme, povedati, katere zakone bomo spremenili, kje bodo prioritete, in se tudi dogovoriti o mreži, je med drugim na torkovi javni razpravi o predvideni zdravstveni reformi na Ptuju poudarila poslanka ZLSD v državnem zboru Silva Crnugelj.
Več iz razprave v prihodnji številki.
MG
Ormož • Gledališko-literarni večer
Večer z bratoma Sugman
Gledališko-literarno društvo Ormož je pripravilo Večer z bratoma Šugman, na katerem so predstavili knjigo Rajka Šugmana Moj brat.
Večer je bil posvečen življenju in delu gledališkega in filmskega igralca Zlatka [ugmana, ki je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Od brata Rajka je za sedemdeseti rojstni dan dobil zelo nenavadno darilo - lastno biografijo z naslovom Moj brat. Knjiga je medtem doživela že tretji ponatis in vsebuje tudi nepozabni govor Zlatka [ug-
mana ob prejemu Prešernove nagrade. Sredin večer v ormoškem hotelu je potekal v prijetnem, skoraj, domačem vzdušju, saj je bilo na izjemno dobro obiskani prireditvi veliko sošolcev, prijateljev in znancev bratov [ugman. Skupaj so v spominih prelistali knjigo, ki zajema marsikateri skupni doživljaj.
vki
Brata Zlatko in Rajko Sugman.
foto vki
Trnovska vas • Ob občinskem prazniku
Nikoli v občino ni priteklo toliko denarja
Ob koncu tedna bodo v občini Trnovska vas praznovali občinski praznik. Kot je že v navadi, ob takšni priliki poprosimo za razgovor župana, da predstavi enoletno delovanje občine, občinskega sveta ter uspehe in probleme, ki jih imajo občine, ko poskušajo svojim občanom omogočiti čim boljše pogoje za razvoj in prijetno bivanje.
župan občine Trnovska vas, Karl Vurcer, ki županuje že drugi mandat, nam je povedal:
^"Vsak ob~inski praznik je imel svoj vrh. Leto 1999 je bilo v znamenju sprejemanja ob-~inskih simbolov, odprtja ~istil-ne naprave in izgradnje štirih cestnih odsekov. Leto 2000 je bilo v znamenju cest, 2001 smo zgradili športno igrišče, leta 2002 pa poslovilno vežico, ki je zahtevala tudi zadolžitev letošnjega proračuna.
Po čem se bomo spominjali letošnjega leta? Zgradili smo cesto v Bišečki Vrh v vrednosti 35 milijonov tolarjev, 10 milijonov smo pridobili iz Ministrstva za gospodarstvo. 24 milijonov smo namenili parkirišču ob igrišču ter sanitarnemu objektu s slačilnicami, umivalnicami ter športno klubsko sobo, ki igrišču daje še ustrezne spremljajoče prostore. Devet milijonov smo namenili za nadaljevanje kanalizacije (kanalizacijo gradimo z denarjem takse za obremenjevanje voda, pridobljene od Ministrstva za okolje). Če še dodamo 7 milijonov za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, smo pri 90,5 milijonih tolarjev investi-
Karl Vurcer, župan Trnovske vasi
cijskega denarja. 29 milijonov stanejo občino šolski prevozi, vrtci, domska varstva ter obveznosti do drugih ustanov.
Dokler se v domačem kraju vrti denar, zbran v večini iz sredstev državnega proračuna, je smiselno imeti svojo občino, ker vanjo prej ni nikoli priteklo toliko državnega denarja, res pa je, tega denarja je vsako leto manj.
Občine pa ni brez občinske uprave in župana, podžupana, občinskega sveta, komisij, opreme in prostorov, potrebnih
Novi garderobni prostori ob igrišču v Trnovski vasi.
za delovanje občine. Problem je v tem, da stroški lokalne skupnosti padajo na število prebivalcev male občine in je potem statistični prikaz porabe stroškov male občine v primerjavi z veliko velik. To govorim zato, ker smo v igri številk in statistike ter interpretacij dobili negativen predznak kot zelo draga občina."
Kot je dejal župan Karl Vur-cer, je bil letos tudi sprejet program celostnega razvoja in obnove vasi CRPOV . Projekt je že pred tem zajel pet vasi v ok-
viru vinskih cest, ostale vasi pa so s tem projektom dobile možnost na kolektivno in posamično prijavljanje na državne in mednarodne razpise. Projekt zajema vse potenciale razvoja (ekonomske, socialne, kulturne), na osnovi teh so napravljeni trije segmenti projektov: lokalna skupnost, kmetovalci, zasebni obrtniki. Projekti nakazujejo dejanske možnosti razvoja, seveda ob velikem angažiranju posameznih segmentov.
V občini so aktivni tudi pri
izdelavi lokalnega kulturnega programa, drugo leto bodo namreč slavili 100-letnico domačega kulturnega društva.
Naslednje leto bodo v občini Trnovska vas pričeli gradnjo šestrazredne osnovne šole z večnamensko dvorano, ki bo nekoliko odstopala od normalnih standardov (po standardu naj bi imela šola zgolj vadbeni prostor), tako da bo občina morala zagotoviti nekaj več kot 30 odstotkov sredstev, ostalo je v planu Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, in to je znesek 204 milijone tolarjev. Investicijska vrednost šole je okrog 400 milijonov tolarjev, iz Ministrstva za kulturo in iz fundacije za šport pričakujejo 15
milijonov tolarjev, od 160 do 180 milijonov tolarjev pa bo v treh letih morala zagotoviti občina Trnovska vas.
župana smo povprašali tudi glede dela občinskega sveta in nekaterih nesoglasij, ki se na sejah pojavljajo, ter glede nepravilnosti, o katerih je govoril nadzorni odbor. župan je dejal, da je bilo resnično nekaj neprijetnih zapletov. Po županovi interpretaciji je do njih prišlo zaradi tega, ker svetniki, ki so na novo prišli v občinski svet, niso seznanjeni s stvarmi, ki so v občini že bile opravljene. Nadzorni odbor pa pri očitku glede razpisov ni pregledal celotne dokumentacije.
Franc Lačen
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI
Ob prazniku Občine Trnovska vas Vam s spoštovanjem čestitam:
Želim, da v domačem kraju v sodelovanju,
z ZNANJEM IN SRČNOSTJO NAJDEMO SMISEL SVOJEGA BIVANJA!	^
Karl Vurcer	^
Rakičan • S čistilno napravo do uporabnega dovoljenja
Čistilna za 1,3 milijarde SIT
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, v katerega je vključeno veliko podjetij iz Prekmur-ja in Prlekije, se vneto pripravlja na vstop v Evropsko unijo.
Po besedah direktorja Dragutina Salavca so strategija poslovanja ter cilji poslovne politike v naslednjih dveh letih podrejeni strategiji korporacije, ki je oblikovana na temelju dosežkov v zadnjem letu dni. Prvi del strategije, ki so ga opredelili kot ustvarjanje tehnično-tehnoloških predpostavk, je že realiziran. Tako so med drugim ob izgrajeni čistilni napravi pri farmi prašičev Nemščak obnovili klavnico Agromerkurja, posodobili in razširili mešalnico močnih krmil, v teh dneh bo pričela obratovati nova predelava v mesni industriji Radgona, posodabljajo pa tudi hleve za pitanje prašičev na farmah Jezero in Nemščak ter zaključujejo z novo klavnico za prašiče v Gornji Radgoni. Drugi del strategije predvideva dokončno organizacijsko konsolidacijo, tržno profiliranje korporacije in dokončno urejanje portfelja oziroma listnice. Na operativni ravni se bodo posvečali poglabljanju ekonomike ključnih tržnih programov, po končanih procesih konsolidacije v kmetijskem gospodarstvu Rakičan pa po besedah direktorja Sa-lavca pričakujejo, da bo imel sistem povezanih podjetij rea-
lizacijo v višini 14 milijard tolarjev, dodano vrednost v višini 4,5 milijarde tolarjev, dobiček naj bi znašal 500 milijonov tolarjev, amortizacija 800 milijonov tolarjev, zaposlenih pa bo okrog 600 delavcev.
Minuli teden so tako pri Kmetijskem gospodarstvu Ra-kičan odprli čistilno napravo pri farmi Nemščak. Razširitev ter dograditev farme je bila zaključena leta 1980, prvo čistilno napravo — mehansko biološko, pa so zgradili tri leta pozneje. Rezultati nadzora odpadnih vod so pokazali, da učinek čiščenja odpadnih vod iz čistilne naprave za farmi Nemščak in Jezera ni dosegal iz leta v leto strožjih zahtev na področju ekologije, zato so pričeli leta 1998 s pridobitvijo potrebnih dokumentov za rekonstrukcijo in dograditev čistilne naprave. Objavljen je bil mednarodni razpis za ponudbo najprimernejše tehnologije za čiščenje odpadnih vod iz pra-šičerejske proizvodnje v kmetijskem gospodarstvu Rakičan, na razpisu pa so izbrali ameriško tehnologijo firme LEMNA INTERNATIONAL. Izdelana je bila študija o vplivih na okolje in po pridobljenem enotnem gradbenem dovoljenju za raz-
širitev in dograditev čistilne naprave so lahko marca 2000 sestavili še finančno konstrukcijo za izgradnjo čistilne naprave. Po pogodbi z ameriško firmo Lemno znaša vrednost del in opreme za čistilno napravo 3,4 milijona ameriških dolarjev, končna višina investicije za razširitev in dograditev čistilne naprave pa znaša 1,3 milijarde tolarjev. Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Pom-grad iz Murske Sobote, ki je s pomočjo podizvajalca Elek-tro studio iz Lendave uspešno opravilo zahtevno gradnjo in montažo opreme čistilne naprave. Izgradnja čistilne naprave na farmi Nemščak, kjer letno spitajo 80.000 prašičev, je le eden izmed pomembnih korakov za zagotavljanje štirih ključnih ciljev v lastni reji prašičev. Ti štirje cilji so: obvladovanje pogojev za dobro počutje živali, obvladovanje razvoja in prilagajanje najzahtevnejšim kupcem, sodelovanje z lokalnim okoljem ter obvladovanje emisij prašičerejske proizvodnje.
Otvoritev čistilne naprave je opravil minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, delovanje čistilne naprave na lokaciji pri farmi Nemščak pa je bilo projektirano tako, da se
zagotovi čim večji učinek čiščenja glede na porabo kemikalij in energije. V postopku čiščenja je namreč potrebno odstraniti neraztopljene delce,
razgraditi raztopljene organske snovi, pretvoriti strupeni amoniak v nitrate in odstraniti fosforjeve snovi. Kot je dejal vodja čistilne naprave Matjaž Durič, je to zahtevno predvsem zaradi fosforjevih spojin, ki se v gnojevki nahajajo predvsem v neraztopljeni obliki. Kontrola delovanja čistilne naprave je organizirana v lastnem laboratoriju, kjer preizkušajo delovanje posameznih sklopov čiščenja kakor tudi delovanje celotne čistilne naprave. Ta kontrola se
izvaja na dnevni bazi, saj lahko le tako učinkovito izvajajo čiščenje ob čim manjši porabi kemikalij in energije. Imajo pa tudi kontrolo neodvisne institucije. Nova čistilna naprava na lokaciji farme Nemščak bo tako poskrbela, da bo gnojevka od 80.000 prašičev, ki jih spitajo letno v tej farmi, okolju prijazna, poskrbela pa bo tudi za uporabno dovoljenje, ki ga na farmi Nemščak za delovanje še vedno nimajo.
Miha Šoštarič
Cerkvenjak • Ustanovili varnostni sosvet
Podpisali listino o ustanovitvi
V petek, 10. oktobra, sta župan občine Cerkvenjak Jože Kraner in komandir Policijske postaje Lenart Jože Rožmarin podpisala listino o ustanovitvi varnostnega sosveta.
Gre za prvi sosvet, ustanovljen na območju Policijske postaje Lenart, ki deluje na območju štirih slovenskogoriških občin. Po besedah župana Jožeta Kra-nerja se za njegovo ustanovitev niso odločili zaradi varnostne situacije, ki v občini Cerkvenjak ni alarmantna, vsekakor pa si ne smejo zatiskati oči pred nekaterimi pojavi. V varnostnem sosvetu bodo zraven župana še ravnatelj osnovne šole, predsednik gasilskega društva, poveljnik civilne zaščite in predstavnik občinskega sveta. Komandir Policijske postaje
_ Lenart Jože Rožmarin pa je po-
Foto: Zmago Šalamun yg^jl, da bodo sosvet kmalu us-Ustanoyno |istino_ sta ppdpisa|a komandir Po|icijske postaje Le- ^^novili tudi v občini Sv. Ana. nart Jože Rožmarin in župan občine Cerkvenjak Jože Kraner.	T^magt» Šaiamm
Foto: Fl
Ptuj • Pogovor z direktorjem in solastnikom Poravnave, d.o.o., Rokom Snežičem
"Vse odškodnine so pravične ..."
Podjetje Poravnava, d.o.o., deluje dve leti. Začeli so v Ljubljani, kjer je tudi sedež. V tem času so odprli osem pravnih pisarn v različnih krajih Slovenije, eno tudi na Ptuju.
Direktor podjetja in eden od solastnikov je Rok Snežič, univ dipl. pravnik, drugi solastnik pa Nenad Duki~, ki je kon~al dva magistrska študija.
Poravnava je po besedah Roka Snežiča največje podjetje, ki se trenutno ukvarja z odškodninami v Sloveniji. Delajo profesionalno, strokovno (zaposlujejo v glavnem univerzitetno diplomirane pravnike in magistre znano-
sti), zakonito, pošteno in v korist ter zadovoljstvo strank. Podjetje je registrirano skladno z zakonodajo za zastopanje in posredovanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin. Zavračajo vse očitke, ki jih jim na račun njihovega dela pripisujejo v Območnem zboru odvetnikov na Ptuju in Odvetniški zbornici Slovenije.
Št. tednik: V čem je bistvo spora med vami in odvetniki?
PE MARIBOR, Sokolska ul. 46 PE UUBLJANA, Zaloška c. 69 PE PTUJ, Vodnikova 2	PE KRANJ, Maistrov trg 11
PE CEUE, Ljubljanska c. 20 PE TREBNJE, Baragov trg 1 PE KOČEVJE, TZO 64
STE BiLi POŠKODOVANI V
PROMETNI NEZGODI,
JAVNEM PROSTORU ALI NA DELOVNEM MESTU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
POTEM NE ODLAŠAJTE IN POKLIČITE NA BREZPLAČNO TELEFONSKO ŠTEVILKO
080 13 14
www.poravnava.si
Ker naj bi delali hitro in poceni ali je posredi se kaj drugega?
R. Snežič: ""Povedal bi, da spora z naše strani ni. Mi smo gospodarska in ne odvetniška družba, kot to narobe razume odvetnik Branko Resnik. Oglašujemo se na povsem legalen način, kot je bilo že večkrat rečeno in poudarjeno, v rokah imamo tudi odločbo glavnega tržnega inšpektorja Republike Slovenija Romana Kla-doška, da delujemo skladno z zakonodajo Republike Slovenije. Skladno s pozitivno zakonodajo smo registrirani in skladno s pozitivno zakonodajo se oglašujemo. Strankam za naše delo zaračunamo 10-odstotno provizijo. Zmotno pa je govoriti o tem, da odvetniki delajo zastonj; o tem imam dokaze, ki so nam jih posredovale njihove bivše stranke, ki so sedaj naše stranke. Gre za to, da so stranke ob prvem obisku pri njih morale plačati od 5 do 20 tisoč tolarjev akontacije za prvi sestanek. Zavarovalnica jim je plačala odvetniške stroške po odvetniški tarifi, ob tem pa jim je odvetnik (odvetniki) vzel še 15 do 20 odstotkov nagrade, ki jo ima po kodeksu sicer pravico jemati. Stranke naj same ocenijo, kaj je zanje boljše oziroma jih manj stane. Porav-
nava, d.o.o., vzame stranki 10 odstotkov šele ob izplačilu odškodnine, vse predhodno delo, ki ga opravimo zanjo, je brezplačno. Brezplačen je vsak posvet, nudimo jim tudi brezplačno telefonsko številko, česar nima še nobena odvetniška pisarna v Sloveniji. Na internetu imamo svojo stran, ljudje lahko našim pravnikom postavljajo vprašanja v zvezi s svojimi zadevami, odgovarjamo jim brezplačno.
Eden od očitkov odvetnikov je tudi glede naše strokovnosti. Odgovoril bi, da redko kateri slovenski odvetnik zaposluje več univerzitetno diplomiranih pravnikov kot Poravnava, d.o.o. O tem lahko odvetnik Branko Re-snik sodi v sklopu svoje pisarne, ne pa medijev. Naše podjetje je specializirano za odškodninsko pravo. Vsi naši zaposleni so specialisti odškodninskega prava, odvetniki delajo več stvari, rešujejo zadeve s področja družinskega, civilnega, kazenskega prava. To je eden od temeljev, zakaj smo mi strokovnjaki na tem področju. Bil sem v Ameriki, kjer je odškodninsko pravo na vrhuncu, od tam sem to tudi pripeljal v Slovenijo."
Št. tednik: Kaj pa lahko odgovorite na očitke glede od-skodnin, da naj bi bile te za
Zetaie • Ob občinskem prazniku
Ob proslavljanju še razstava
V soboto so v Žetalah proslavili svoj občinski praznik.
Praznovanje se je pričelo v osnovni šoli, kjer so odprli razstavo, ki so jo pripravili: Društvo podeželskih žena, ki je pripravilo kulinarično razstavo, Društvo upokojencev Žetale z razstavo zdravilnih zelišč, Strojni krožek Žetalanec je predstavil razstavo predmetov za žganjekuho, razstavljena so bila tudi dela učencev osnovne šole, del slik iz likovne kolonije Štatenberg 2003, svoje fotografije Haloža-nov razstavlja mojster fotografije Stojan Kerbler, njegovo delo je predstavila dr. Marjeta Cigleneč-ki, razstavo mineralov pa je prispeval Vili Podgoršek. Na odprtju razstave so zapeli pevci iz Go-tovelj pri Žalcu pod vodstvom Zdenke Markovič.
Osrednja proslava občinskega praznika je bila v prireditvenem šotoru ob šoli.
Slavnostni govornik je bil župan občine Žetale, Anton Bu-tolen, ki je orisal razvoj občine v zadnjem letu in posebej poudaril naravne nesreče, ki so letos prizadele Žetale (suša, strahovito neurje s točo) in se pri tem zahvalil vsem, ki so pomagali pri odpravi naravnih ujm.
Za občinski praznik so tokrat pripravili obsežen kulturni program (nekoliko predolg), kjer so se prvič v Žetalah predstavili poslanci državnega zbora s svojim jazz bandom, zapele so domače pevke pod vodstvom Valentine Vidovič, z več točkami so sodelovali učenci osnovne šole. Prire-
V Žetalah je zaigral tudi poslanski band
ditev je vodila Nada Kotar.
Ob občinskem prazniku so podelili tudi letošnja občinska
Ob podelitvi občinskih priznanj (od leve): Jože Krivec, tajnik občine, Aleksander Kolar, Lizika Colnarič, Franc Stojnšek, Erika Skof, predstavnica Tondacht, Anton Butolen, župan, Janez Vo-grinc, predstavnik PGD, Franc Jus, predstavnik SSd, Stanko Vogrinc, predstavnik DU, in Boris Jazbec, predsednik odbora za družbene dejavnosti v občini.
priznanja.
Županovo priznanje je prejelo podjetje Tondach iz Križevcev pri Ljutomeru za pomoč Žetalča-nom ob neurju s točo, občinska priznanja so prejeli: Aleksander Kolar, Lizika Colnarič in Franc Stojnšek, plakete pa PGD Žetale, ŠD Žetale ter DU Žetale.
Omeniti velja, da se je slavja v Žetalah udeležilo veliko število županov s Ptujskega, državnih poslancev, svečanosti pa se je udeležil tudi Minister za kmetijstvo in gozdarstvo, mag. Franci But, med udeleženci slavja (kostanjevega piknika) pa sem opazil tudi priznanega slovenskega skladatelja Janija Goloba, ki si je za svojo življenjsko sopotnico izbral Žetalanko.
Franc Lačen
vase stranke "nepravične", da se poslužujete nelojalne konkurence, da oglasujete svoje storitve tudi tam, kjer je to prepovedano, na primer v bolnišnicah? Za vas naj bi delali tudi nekateri odvetniki.
R. Snežič: ""Delamo v prvi vrsti v korist in zadovoljstvo strank. Naš interes je v vsakem primeru za vsako stranko iztržiti najvišji možen znesek odškodnine. To je naša provizija. Zakaj bi iztržili 100 tisoč tolarjev, če lahko milijon in si s tem zagotovimo višjo provizijo! To je stvar logike in matematike. Najmanj pa, kar je, da bi želeli stranki škodovati.
Oglašujemo pred bolnišnicami in ne v bolnišnicah. Ne bom rekel, da katera od hostes, ki delijo naše letake, ni vstopila tudi v bolnišnico. Za zdaj je bolnišnica javna ustanova, nihče ne more predstavnici našega podjetja prepovedati, da letaka ne more dati posamezniku v roke. V vseh javnih prostorih, kjer ni posebej označeno "prepovedano deljenje letakov"", je to dovoljeno.
S podjetjem Poravnava pogodbeno sodeluje nekaj odvetnikov, tega ne zanikamo. Poslužujemo se jih v primerih, ko zadeva preide v tožbo, v kateri je mi ne moremo zastopati. V teh primerih
Rok Snežič, direktor in solastnik Poravnave, d.o.o., univ. dipl. pravnik: "Poravnava, d.o.o., je največje podjetje, ki se trenutno ukvarja z odškodninami v Sloveniji."
celotno dokumentacijo predamo našim pogodbenim odvetnikom. Z njimi imamo pogodbe in delujemo skladno z zakonodajo. Izvensodno stranke zastopamo sami, v imenu strank pošiljamo odškodninske zahtevke na zavarovalnico.
Kar pa zadeva višine odškodnine, je potrebno pojasniti, da odškodnine ne izplačuje podjetje Poravnava, temveč zavarovalnica, pri kateri je prišlo do škodnega dogodka. Višina odškodnine je odvisna od zavarovalnice in ne more biti pravična oziroma nepravična. Vse odškodnine so pravične, ker temeljijo na dejstvih. V primerih, ko se stranke odločijo za izdelavo izvedeniškega mnenja, ki ga izdela sodno zapriseženi izvedenec, to je potrebno vedno pri visokih odškodninah, jim naše podjetje založi denar za izdelavo le-tega do izplačila odškodnine. Pri odvetnikih je za izdelavo tega mnenja, ki stane od 30 do 60 tisoč tolarjev, potrebno plačati vnaprej."
MG
Ptuj • Zlati maturanti že študenti
Mojca študira psihologijo
Ptujske srednje šole so v minulem šolskem letu imele kar 15 zlatih maturantov. Veliko izmed teh smo vam jih že predstavili. Z današnjo številko nadaljujemo še predstavitev preostalih. To so dijaki, ki so v minulem šolskem letu na splošni maturi dosegli 30 in več točk ter se tako na ptujski gimnaziji zapisali kot zlati maturanti.
20. septembra so se Tijana Markovič, Mojca Slana, Matija Švagan, Aleš Zorec in Uroš Trstenjak udeležili nacionalne podelitve maturitetnih spričeval s pohvalo v SNG Maribor, s prvim oktobrom pa so že zakorakali v svet študentskega življenja. Več o tem, kdo so zlati maturanti 2003 Gimnazije Ptuj, kaj imajo radi in česa ne ter kako začenjajo svojo študijsko pot, si preberite v nadaljevanjih v Štajerskem tedniku. Začenjamo z Mojco Slana.
18-letna Mojca Slana iz Prvencev je svojo šolsko pot začela v osnovni šoli Markovci. Ker je že kot predšolski otrok pokazala izredne sposobnosti, so jo v malo šolo vpisali v aprilu z leto dni starejšo generacijo. Tako je Mojči-no prvo (malo)šolsko leto trajalo zgolj dva meseca. Po končani osnovni šoli se je vpisala na Gimnazijo Ptuj, kjer je v minulem šolskem letu šolanje zaključila kot zlata maturantka. Izmed predmetov, ki jih je kot dijakinja najraje obiskovala, so bili matematika, angleščina, psihologija in slovenščina - predvsem književnost. Izmed izbirnih maturi-tetnih predmetov je Mojca za maturo izbrala zgodovino in psihologijo. Slovenski jezik, matematiko in angleščino je opravljala na višjem nivoju in tako na maturi skupno dosegla 32 točk. Kot pravi prvenska zlata maturantka,
je pred maturo predvidevala, da bo preizkus znanja veliko težji. Sicer pa se ji je zdel težek izpit iz angleškega jezika in slovenske slovnice. Naziv zlate maturantke, meni, ji je dal predvsem dober občutek - občutek, da ve in zmore in seveda nadaljnje veselje za čimboljše opravljen študij.
Za letošnje počitnice pravi, da so navkljub brezskrbnosti minile zelo hitro, saj je v tem času opravljala vozniški izpit in se kar dvakrat podala na morje - prvič s starši, drugič s prijateljicami.
V teh dneh pa se Mojca že privaja na študentsko življenje in novo okolje, saj se je s prvim oktobrom preselila v Ljubljano, kjer študira psihologijo. Glede študija pove, da se ji po prvih vtisih zdi kar težak in da profesorji znova in znova poudarjajo, da je odslej študij tisti, ki mora biti v njihovem življenju na prvem mestu.
Mojca ZemiJarič
Foto: MG
Ormož • Anketa med občani
Energetska zasnova občine
V občini Ormož so se minuli mesec pričele izvajati aktivnosti v zvezi s pripravo energijske zasnove občine, zato lahko na svojem domu pričakujete obisk anketarja.
Po sprejeti Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe z energijo in energetskem zakonu iz leta 1999 so občine dolžne v svojih dokumentih načrtovati obseg porabe ter način oskrbe z energijo in te dokumente sproti usklajevati z energetskim programom in energetsko politiko republike Slovenije. Občina Ormož je s pripravo energetske zasnove pričela septembra letos z namenom pridobiti osnovne informacije o rabi in oskrbi z energijo v občini. Po zakonu bodo lokalne skupnosti pre-
vzele odgovornost za komunalno energetiko z določanjem območij oskrbe, sklepanjem koncesij in ustanavljanjem podjetij za oskrbo z energijo. Energetsko zasnovo, ki je planski dokument za dolgoročni trajnostni razvoj rabe in oskrbe z energijo v občini, pripravlja podjetje ISPO d.o.o. Ljubljana. Prvi korak pri izdelavi tega planskega dokumenta je "energijska zasnova občine - energijski koncept", so zapisali v svoje materiale. Namen izdelave je pregled dejanskega stanja in soočenje različnih al-
ternativ bodočega razvoja, usklajevanje različnih interesov in dogovor o skupnem konceptu, usmerjenem v trajnos-tni razvoj energetike. Poseben poudarek bo na učinkovitejši rabi energije, še posebej v javnih zgradbah in industriji, na večji izrabi lokalnih obnovljivih virov energije, kot so lesna biomasa, sončna energija, gorljivi odpadki, uvajanju daljinskega ogrevanja, uvajanju soproizvodnje elektrike in toplote, zmanjševanju rabe fosilnih goriv, premoga in kurilnega olja ter posledično zmanjše-
vanju onesnaževanja okolja in osveščanju in spodbujanju uporabnikov.
Izdelavno energetskih zasnov in realizacijo projektov, ki nastanejo kot rezultat teh zasnov, Slovenija podpira s subvencijami do 50% stroškov, enako pa tudi izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije. Realizacijo projektov za učinkovito rabo energije pa še dodatno subvencionira EU v okviru našega pridruževanja, v okviru doseganjev ciljev Kyota (zmanjšanje emisij CO2) pa tudi Svetovna banka.
Ispo bo konec leta pripravil vmesno poročilo, v prvi četrtini leta 2004 pa bo energetska zasnova izdelana. Izdelava stane 6.9 milijona tolarjev, od tega 50% sredstev krije država.
Na območju občine v tem času poteka zbiranje podatkov z anketnimi lističi. Anketo izvaja okrog 25 anketarjev, študentov, ki zbirajo podatke po stanovanjskih hišah. Boštjan Najžar, vodja oddelka za okolje in prostor pri Občini Ormož, je poudaril, da se podatki zbirajo izključno za potrebe študije energetske zasnove in ne za morebitne davke, kot je slišati govorice. Anketarji bodo anketirancem pomagali pri morebitnih nejasnostih pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika, hkrati pa v občinski upravi občane občine Ormož prosijo za sodelovanje, da bo delo čimprej in čimbolje opravljeno.
vki
Od
d
Ivanjkovci • Tekmovanje geografov
Najboljši OS Odranci
OŠ Ivanjkovci je organizirala 9. regionalno tekmovanje iz znanja geografije. Pomerilo se je 11 osnovnošolskih ekip iz Pomurja, Prekmurja in ormoške občine.
Tekmovanje iz znanja geografije je na programu zelo zgodaj v šolskem letu, zato se številne šole nanj ne začnejo dovolj zgodaj pripravljati in se ne želijo izpostavljati, če še niso dovolj dobro pripravljene, je povedala ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar. Da so se lahko potegovale za nastop na regijskem tekmovanju, so šole doslej že morale izvesti šolsko tekmovanje. To je najbrž tudi eden izmed razlogov, zakaj se je tekmovanja iz ormoške občine udeležila le ekipa OŠ Ivanjkovci, ki je na koncu osvojila četrto mesto. Mentorica ekipe je bila Marta Magdič, ki je hkrati vodila tudi ekipo OŠ Razkrižje in nosila velik del bremena organizacije tekmovanja.
Foto: arhiv OS Ivanjkovci
Tekmovanje na terenu.
Tričlanske ekipe, ki so jih sestavljali sedmo- in osmošol-ci, so se pomerile v testnem in terenskem delu tekmovanja. Terensko tekmovanje je bilo precej zahtevno, saj so tekmovalci morali opraviti zahtevne naloge, kot so orientacija, lega in raba tal, nagnjenost pobočij, merjenje temperatur in razdalje, kartiranje. Pri reševanju nalog pa je pomembno vlogo
igral tudi čas. Povprečno je delo trajalo eno uro, potekalo pa je v neposredni okolici šole.
Najbolje so se odrezali tekmovalci OŠ Odranci, ki se bodo kot ena izmed dvanajstih ekip udeležili državnega tekmovanja. Drugo mesto so zasedli učenci OŠ Miško Kranjec Velika Polana, tretji pa so bili tekmovalci OŠ Razkrižje.
Ravnateljica Nada Pignar je povedala, da so bili organizacije tekmovanja zelo veseli in so se dela lotili z entuziazmom. Za čas, ko so ocenjevalci pregledovali naloge, so tekmovalcem organizirali izlet v Jeruzalem, kar je bilo za učence prijetno doživetje in hkrati promocija kraja.
viki klemenčič ivanusa
Lenart • Priključitev vrtca k šolam
Vrhovno sodišče na strani občine
Kot smo že večkrat poročali, je lenarški občinski svet julija sprejel odloke o priključitvi enot lenarškega vrtca k štirim osnovnim šolam. Po objavi odlokov, konec avgusta, je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport preko Državnega pravobranilstva vložilo tožbo zoper akt občine Lenart in sodišču predlagalo razveljavitev spornih odločitev občinskega sveta.
Sredi septembra so stranke v postopku sprejele sklep sodišča, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Upravno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da mora v primeru izdaje začasne odredbe tožnik (v tem primeru Državno pravobranilstvo) izkazati obstoj spornega pravnega razmerja in potrebo, da se za čas upravnega spora to razmerje drugače
uredi zaradi nevarnosti nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja. Te posledice mora veljavno izkazati. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za zadržanje izvajanja izpodbijanega odloka, saj tožeča stranka verjetno ni izkazala nastanka hujših škodljivih posledic.
Tožeča stranka - Državno pravobranilstvo RS - se je pritožila na Vrhovno sodišče RS. To je o zadevi razpravljalo 8. oktobra in odločilo, da se pritožba zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V obrazložitvi pritožbeno sodišče navaja enaka dejstva, kot jih je pri svoji odločitvi navedlo Upravno sodišče RS.
Zmago Šalamun
Sedem (ne)pomembnih dni
Iskanje prihodnosti
Ob nedavnem sestanku slovenskih zunanjepolitičnih poznavalcev (in izbrancev) pri predsedniku dr. Janezu Drnovšku se zdi še posebej pomembno, pravzaprav kar usodno vprašanje, na kakšno zunanjepolitično pozicijo se "obsoja" sama Slovenija. Ali se bo sprijaznila z vlogo nekakšne "province" ali pa bo težila, da se bo zavihtela med tako imenovane države "prve kategorije", seveda predvsem s tako politiko, ki bo vsaj načelno nenehno izpričevala in potrjevala željo in zahtevo po čim večji enakopravnosti vseh, kar pomeni, da perspektivno drugorazrednih držav preprosto ne bi smelo biti.
Vsekakor je spodbudno, če zdaj zunanji minister dr. Rupel, ki je še pred nekaj tedni grozil Hrvatom s slovensko "neprijaznostjo" in maščevanjem pri njihovem sprejemanju v Evropsko
unijo, zavzeto govori, da je "čimprejšnja evropeizacija Hrvaške v interesu Slovenije" in da naj Slovenija podpira vstopanje Hrvaške v mednarodne organizacije. To po svoje potrjuje, da je "samosvoj" minister vendarle sposoben tudi za korigiranje lastnih (nepremišljenih) izjav, seveda če ob ustreznem javnem pritisku dovolj nazorno zazna, da mu utegnejo karierno škodovati. S tega vidika se zdi ideja o vključevanju "vseh potencialov" v razgovor o aktualni in prihodnji zunanji politiki Slovenije koristna in nujna, če hočemo, da ne bomo prevečkrat ujetniki tujih diktatov in nedomišljenih ter marsikdaj čustvenih oziroma populističnih reakcij lastnih diplomatskih birokratov. Najbrž ni naključje, da je trenutno edini Slovenec z visoko funkcijo v vrhu Združenih narodov dr. Danilo Turk tokrat še posebej
opozarjal na potrebo, da se Slovenija nauči zaznavati lastne napake v zunanji politiki in krepiti sposobnost samostojne in meritorne presoje posameznih pojavov in mednarodnih dogajanj na načelni podlagi, namesto da se zanaša na politično "pamet" in prijateljstvo drugih držav. Bilo bi namreč čisto sprenevedanje, če bi trdili, da je bila (in da je) slovenska zunanja politika posledica kakšnega posebej demokratičnega dogovarjanja in dialoga, saj se je preprosto konkretno potrjevalo, da zunanji minister posluša predvsem sebe in tiste "dežurne" strokovnjake, ki mislijo podobno kot on.
O nenormalnosti dosedanjih razmer priča neverjetno navdušenje v javnosti že zgolj nad tem, da je predsedniku države uspelo na istem mestu združiti trideset ali štirideset osebnosti,
ki predstavljajo različne politične strukture in politične usmeritve, pa tudi različne poglede na zunanjepolitični položaj in zunanjepolitične naloge Slovenije. "Za isto mizo spraviti različne ljudi, ki različno razmišljajo o istih stvareh brez težnje po prevladi konceptov, pogledov in rešitev, je nadvse dobrodošla in morda največja novost in velika priložnost za srečanja pri predsedniku Drnovšku," se je kar nekako preveč idealistično (in naivno) zapisalo Delovemu komentarju. "Vzhičenost" ob Drnovškovi potezi v bistvu kaže, da samostojni Sloveniji vse doslej ni uspelo združiti in angažirati vseh svojih potencialov v stalno gibanje za iskanje najboljših rešitev, ki seveda ne pomeni avtomatičnega soglasja ali "enoumja" glede vseh pomembnih (ne samo zunanjepolitičnih) razvojnih vprašanj. Šlo naj bi za nenehno tekmo idej in za nenehen dialog, maksimalno razbremenjen primesi politikantstva, čeprav bi bila seveda iluzija, da je vse to mogoče početi brez politike, brez strankarskih interesov. Zunanji minister
je govoril o "strankarsko obremenjeni kadrovski politiki", ne da bi povedal (vsaj mediji o tem ne poročajo), kaj s tem v resnici misli. Če je Slovenija sprejela strankarstvo kot realnost, je seveda čisti nesmisel kar tako govoriti o škodljivem strankarskem vmešavanju zdaj v to, zdaj v drugo kadrovsko (ali kakšno drugo) politiko. Rešitev ni v apriornem izključevanju strank, ampak predvsem v sposobnosti (in pogumu) posameznih nosilcev odgovornosti za delovanje državnih služb, da sproti (in javno) opozarjajo na vse tiste poteze strank (in drugih nosilcev odločanja), ki strokovnost in dobro delo podrejajo drugim interesom in "zaslugam".
Sestankovanje pri predsedniku Drnovšku kaže možno smer delovanja. Seveda pa ga še zdaleč ne gre precenjevati, še zlasti ne, če ne bo podobna usmeritev na angažiranje širšega kroga različnih nacionalnih potencialov postala prevladujoč model delovanja tudi pri številnih drugih državnih telesih.
Jak Koprive
in tam
Ptuj • Ob dnevu reformacije
Krščanska adventistična cerkev in Mestna občina Ptuj pripravljata prireditev ob dnevu reformacije, ki bo v soboto, 25. oktobra, ob 9. uri na Mestnem trgu na Ptuju. Od 8. do 12. ure bodo tam izvedli prikaz tiskanja na Guttenbergovem tiskarskem stroju, postavljena pa bo tudi stojnica s svetopisemsko literaturo in čajem. Ob 9. uri se bo začel krajši kulturni program, pri katerem bodo sodelovali: flavtistke glasbene šole Ptuj, amaterski igralec Zvone Bešvir v vlogi Primoža Trubarja in mando-linska skupina AMOS.
Ptuj • Kongres Mladega foruma
V soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra, bo na Ptuju, v kulturni dvorani gimnazije, 13. kongres Mladega foruma ZLSD. Delegati kongresa bodo volili novo vodstvo (za predsednika kandidira predsednik MF ZLSD Ptuj Dejan Levanič), sprejemali spremembe v statutu, debatirali o spremenjeni vsebini Manifesta ter določili kandidata in kandidatko, ki bosta kandidirala na listi Združene liste socialnih demokratov na evropskih volitvah. Kongresa se bo udeležilo okrog 150 delegatk in delegatov iz vse Slovenije, pridružili pa se bodo tudi gostje iz vse Evrope. Otvoritveni govor bosta imela Borut Pahor, predsednik ZLSD, in Luka Juri, predsednik Mladega foruma ZLSD.
Ljutomer • Prva številka Uradnega glasila
Člani ljutomerskega občinskega sveta so v juliju letos sprejeli sklep, da se zaradi zagotavljanja javnosti dela občinskih organov in uradnega obveščana občanovprične izdajati Uradno glasilo občine Ljutomer. Minuli teden so tako prebivalci ljutomerske občine v svojih nabiralnikih lahko našli prvo številko tega glasila, v kateri je med drugim mogoče zaslediti odloke in sklepe z minule, sedme redne seje ljutomerskega občinskega sveta. Za izdajo, tiskanje in raznos glasila, ki naj bi ga prebivalci občine Ljutomer dobili po vsaki seji občinskega sveta, se za letošnje leto predvideva 600.000 tolarjev.
Gornja Radgona • J.
Sušnik obiskal Prlekijo
Minuli ponedeljek se je predsednik državnega sveta Janez Sušnik mudil v Gornji Radgoni, kjer se je s sekretarjem državnega sveta Primožem Hainzom, državnim svetnikom Darkom Frasom, predstavniki lokalnih interesov osme volilne enote in nekaterih županov volilne enote udeležil posveta, na katerem je bil govor o aktualnih dogajanjih na področju regionalizma, opozorili pa so tudi na beg možganov iz regije in zapostavljenost pri gradnji avtoceste. Prisotni so tudi poudarili, da imajo lahko občine ogromno regijskih projektov, vendar zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev ti nikakor ne morejo zaživeti.
Ormož • S seje KGZ
O	m	m	■ ■ ■	mM	■■■
priznani rejski organizaciji
Kmetijsko-gozdarska zbornica si želi biti tudi priznana rejska organizacija, saj menijo, da odločanje in odgovornost o rejskih programih, vodenje rodovnika in podobno pripadajo rejcem.
Na minuli seji odbora izpostave območne enote KGZS Ormož so prisotne seznanili z ustanavljanjem priznane rejske organizacije, ki mora biti ustanovljena v skladu z evropskimi regulativami. V njej bi bili zastopani interesi vseh pasemskih zvez in govedorejskih društev, sodelovanje z vsemi zavodi in institucijami s tega področja, tako da je zagotovljen odloči-
len vpliv rejcev. Po strokovni plati mora organizacija pripravljati rejski program, ki ga potrjuje minister za dobo petih let. V zadnjem času se je ustanovila tudi govedorejska zadruga, ki se prav tako poteguje za to, da bi prevzela status priznane rejske organizacije. Tako se je v javnosti pojavila dvojnost. "To je moteče. Kaj se bo zgodilo, če bo prišel kdo tretji? Dajmo
prednost stroki! Zbornica in zavodi igrajo v našem kmetijstvu pomembno in pozitivno vlogo. Če bo dejansko prišlo do popolne centralizacije, kaj nam bo tukaj sploh še ostalo?" se je spraševal Marjan Hergan, predsednik sveta OE KGZS Ptuj. Nezaupanje in dvom v pravičnost kmetijske politike je izrazil tudi Viktor Borko, ki je povedal, da imamo v naši državi dve kme-
tijski politiki in dvojna merila, ki se končajo na Trojanah. Pri tem se ve, kdo bo izvisel. Zato bodo morali naši kmetje presneto paziti, ko se bodo začele deliti kvote. "Glede na to, da so vsi kmetje člani KGZS, je najbolje, da ta opravlja tudi dejavnost priznane rejske organizacije." Tudi Viktor Ozmec je podprl zbornico in povedal, da je žalostno, da je naš kmet hlapec Lju-
Ormož • Sadjarska letina skromna
Jabolka drobnejša in poškodovana
Letošnja letina jabolk ni bila dobra. Sadjarji ocenjujejo izpad pridelka na 30 do 50%. Prihodnost v namakanju.
V 140 hektarjih nasadov podjetja Jeruzalem Ormož VVS je bila letna zelo slaba, ocenjuje direktorica Mira Kelemina. Jesenske sorte so bile zelo prizadete, jabolka poznih sort so bila nekoliko debelejša, vendar je zaradi nenadne rasti nefleksibilna koža razpokala in so sadeži poškodovani. Skupno ocenjujejo izpad na 50%. Tako so nabrali 2700 ton jabolk precej slabše kvalitete, kot so navajeni. Ocenjujejo, da bo približno polovica pridelka namenjena industriji. V hladilnico bodo shranili 1200 ton, pri čemer imajo precej-
šnje pomisleke, saj ne vedo, kako se bodo sadeži skladiščili ob takšnih pogojih. Predvidevajo, da bo visok kalo, okrog 15%, takšna jabolka ne bodo preveč obstojna. Suša je naredila veliko škodo tudi na novih nasadih, ki jih bodo jeseni poskušali izpopolniti. Slabše kakovosti so tudi sadike iz drevesnice, zaradi pomanjkanja vode so ostale manjše rasti. Najbolj so bili od suše prizadeti nasadi na terasah, zato v podjetju vedno bolj razmišljajo, da brez namakanja ne bo šlo več.
Poleg suše pa jih je 4. oktobra
Na kmetiji Mesko so bili na obisku šolarji iz OS Velika Nedelja. Na sliki skupaj s spremljevalkama in Sonjo Me{ko (levo).
prizadela še nenadna toča. Nasade poznih sort v Savcih je zdesetkala tudi kot jajce velika toča in so praktično uničeni. Zdi se, da je še najmanjšo škodo naredila spomladanska pozeba. Direktorica Mira Kelemina pravi, da je plodov številčno sicer veliko, so pa drobni in grdih oblik. Običajno je za kilogram potrebno 6 sadežev, letos jih gre v kilo tudi po 12. Zato so imeli obiralci precej več dela, da so napolnili zaboj. Tudi letos so se ponovile že tradicionalne težave z obiralci. Domači delavci nimajo interesa, Hrvati so zaradi zapletenih procedur, ki jih predpisuje naša država, hitreje uredili papirje za Avstrijo, tako da so jabolka letos pobrali Romi iz Pušče, zadnje dni pa so jim pomagali tudi delavci iz obrata vinogradništvo, ki so trgatev že zaključili.
Največji zasebni pridelovalec jabolk na ormoškem je Kmetija Meško iz Velike Nedelje 16. Ukvarjajo se z intenzivnim sadjarstvom in obdelujejo okrog 8 hektarjev jabolk in 1 hektar višenj. Pridelujejo večinoma sorte jonagold, zlati delišes, gloster, melrose, ida-red in v manjših količinah nekatere manj znane sorte. Franček Meško pravi, da je sadjarstvo za-
Ormož • Kmetijska svetovalna služba
Pripravljajo izobraževanja
Na Kmetijski svetovalni službi v Ormožu imajo te dni polne roke dela. Pripravljajo kar tri projekte.
V kratkem se bo zaključil enoletni projekt Izobraževanje kmečkih žena, ki je pogoj za enakopravno vključitev v družbeni in socialni prostor. Projekt je zajemal 10 delavnic. Sofinanciral ga je Pospeševalni center za malo gospodarstvo. V zadnjem letu so se zvrstile zanimive dejavnosti od računalniškega tečaja, preko trženja, ekonomike in organizacije, možnosti za prodajo vrhunskih vin in poti do registracije dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Letošnje izobraževalno leto se bo pričelo prej kot običajno, že v novembru. Začeli bodo s
predavanji v zvezi s Slovenskim kmetijskim okoljskim programom SKOIÎ Predavanje je obvezni del izobraževanja za vse tiste, ki želijo sodelovati v programu. Organizirali bodo predavanje o integrirani pridelavi grozdja, pri čemer pričakujejo velik odziv pridelovalcev, saj je Jeruzalem Ormož VVS med kriterije za odkup grozdja za prihodnje leto uvrstil tudi, da bo odkupil le grozdje iz integrirane pridelave. Zato se bo tistim zainteresiranim, ki bodo obiskovali predavanje zaradi vključitve v program SKOP, ki obljublja 60.000 SIT subvencij po hektarju, pridružili še tisti,
ki kriterijev za vključitev v program ne izpolnjujejo, (imajo premalo zemlje, manj kot 30 arov), a želijo prodati grozdje v ormoško klet. Poleg tega bo organizirano tudi predavanje o integrirani pridelavi sadja, integriranem zelenjadarstvu, program za ozelenitev njivskih površin in sonaravna reja domačih živali.
Kot partner Ljudske univerze Ormož nastopa Kmetijska svetovalna služba iz Ormoža tudi v Pharovem programu o pomenu vstopa v EU in možnostih, ki jih to ponuja za kmete.
Delavnica Človek v središču
htevna kmetijska panoga in da je za uspeh ključnega pomena pravilna lega in dobra zemlja. To se je še posebej pokazalo v letošnjem sušnem letu. Meškovi so svoje nasade delno namakali in vedno bolj so prepričani, da je brez dodatne vode sadjarstvo vse bolj vprašljivo.
"Še konec avgusta je kazalo, da bo celotni pridelek industrija," je povedal Ciril Meško, ki je zelo vesel, da se je stanje nekoliko izboljšalo, kljub temu pa ocenjujejo škodo na okrog 30%. Pridelek bodo spravili v lastno hladilnico s kapaciteto 200 ton. Nekoliko jih skrbi, kako se bo jabolko obnašalo, zadovoljni pa so z vsebnostjo sladkorja.
Za prodajo se ob letošnjem izpadu sadja sadjarjem ni treba bati. Meškovi okrog 40% pridelka prodajo kar doma, zato je pri njih nenehno živahen promet. Potrošniki so sprejeli prednost, ki jo ponujajo hladilnice. Nabava ozimnice jeseni in nagnita jabolka so stvar preteklosti. Kupci pridejo raje večkrat po zaboj vedno svežih in lepih jabolk. S preostalimi količinami pa Kmetija Meško zalaga šole, vrtce, bolnice, trgovine in slaščičarne.
viki klemenčič ivanuša
naj bi podpirala podjetniško naravnanost kmetov. Kmetijsko svetovalna služba opravlja tudi poskuse s koruzo in pšenico, slednjo bodo posejali na sedmih lokacijah v občini.
Z zanimanjem pa pričakujejo tudi razplet tretjega razpisa SAPARD, ki ga je razpisala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ker sta bila prva dva zaradi zelo ostrih pogojev (starost prosilcev do 40 let, 8 hektarjev primerljivih površin ...) brez večjega odziva, je agencija pri tretjem spustila kriterije. Poleg tega je k sofinanciranju širjenja, intenziviranja in prestrukturiranja kmetijske dejavnosti kot novost dodala še možnost sofinanciranja investicij v kmetijsko mehanizacijo. Tako je na agencijo prispelo kar 320 prošenj, za kar pa je bistveno premalo denarja. Vloge naj bi reševali po datumu vložitve, do razdelitve sredstev.
vk
Foto vki
Z leve Bojan Mlakar, vodja KSS enote Ormož, Slavko Janžeko-vič, direktor KGZ Ptuj, Peter Pribožič, vodja KSS Ptuj, Marjan Hergan, predsednik sveta OE KGSZ Ptuj.
bljani. V teh dneh uslužbenci KGZS že obiskujejo rejce, predstavljajo delovanje priznane rej-ske organizacije in v podpis ponujajo izjave o sodelovanju.
Miran Klinc iz občinske uprave je podal še poročilo komisije po suši. Konec septembra so namreč še enkrat pregledovali škodo in so jo z 1.157.557.000 SIT, kakor je kazalo konec julija, znižali na 1.139.000.000 SIT. V pripravi je program odprave suše, ki zajema obseg suše, kulture, kraje ... Oškodovanci bodo kmalu ponovno pozvani, da oddajo vlogo za priznanje škode
po suši. Povedal je še, da bodo vse subvencije izplačane v oktobru, v tem letu pa naj bi bila izplačana akontacija po suši. V kakšni višini bodo ta sredstva, pa ni jasno nikomur. Prisotni so izrazili tudi svoje negodovanje nad tem, da se pri pomoči za odpravo suše odštevajo subvencije. Kaj pa tisti, ki niso imeli suše, pa bodo subvencije dobili? "Subvencije niso miloščina, ampak razlika med ceno, ki jo dosegajo kmetje na trgu in realno ceno pridelave," so jasno povedali za zaključek.
vki
Ljutomer • Vinska kraljica
Katera bo deveta?
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina je objavilo razpis za izbiro vinske kraljice Ljutomera.
Izbor vinske kraljice so v Ljutomeru pričeli že leta 1986, ko je bila izbrana Sonja Lipič, s premori pa so doslej kronali še šest kraljic. V razpisu za leto 2004 je društvo navedlo naslednje pogoje: kandidatka mora imeti prebivališče na območju upravne enote Ljutomer, stara mora biti med 18 in 25 ter samska. Strokovna komisija bo vinsko kraljico izbrala na osnovi poznavanja vinogradniško-vinarske dejavnosti in področja promoviranja vin. Vinska kraljica bo imenovana za naslednje
leto, v katerem bo zastopala vina upravne enote Ljutomer in sodelovala na vseh prireditvah, povezanih s promocijo ljutomerske upravne enote ter vina. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in fotografijo morajo kandidatke za vinsko kraljico Ljutomera poslati do 3. novembra 2003 na naslov Društvo vinogradnikov in prijateljev vina, Postružnikova 14, 9240 Ljutomer, vinska kraljica pa bo kronana na martinovo, 11. novembra.
MŠ
Perutnina Ptuj
Plščančje dobrote iz Perutnine Ptuj so tako slastne, da si boste obliznili prste. Ker je vse, kar nosi ime PP, kakovostno, okusno in zdravo. Ste že poskusili naše izdelke, ki jih je potrebno le pogreti? Odslej jih boste našli v prenovljeni embalaži.
www.perutnina.com
Ptuj • Novi programi v glasbeni šoli
Prostorske težave vse večje
Letošnje šolsko leto so v Glasbeni šoli Karol Pahor na Ptuju pričeli z nekaterimi novitetami. Kot nam je dejal ravnatelj šole, Štefan Petek, imajo dva nova programa, in sicer balet z baletno pripravnico in petje.
V baletno pripravnico so vpisali dvanajst učencev, 12 jih je tudi v prvem razredu baleta. V prvi razred solopetja so vpisali 6 novih pevcev. Balet in baletno pripravnico pou~uje Alenka Kostrevc, ki je sicer ~lanica baletnega ansambla SNG Maribor, za pouk petja pa je glasbena šola angažirala Sama Ivačiča, ki dopolnjuje svojo učno obveznost še na glasbeni šoli v Kopru. Minimalna starost za petje je pri ženskah 17 let, pri moških pa 18 let, najvišja pa 24 let starosti.
Sicer v letošnjem šolskem letu v klavirski program vpisali kar 109 učencev, na orglah je en učenec, na violini 30, vio-
lončelu 5, harmoniki 90, trobenti 18, pozavni 5, baritonu 6, tenorju 1, rogu 2, tubi 1 flavti 53 učencev, klarinetu 17 kljunasti flavti 4, saksofonu 14 kitari 44 in tolkalih 18 učencev. Nekaj učiteljev na šoli poučuje skrajšani delovni čas, nekaj jih je po pogodbi o delu.
Na šoli deluje kar 11 komornih skupin, triov, kvartetov, kvintetov, imajo pa tudi 3 orkestre: godalnega, pihalnega in harmonikarskega.
V predšolski glasbeni vzgoji poučujejo 14 učencev, v glasbeni pripravnici osemletke 37, v glasbeni pripravnici devetle-tke 28, skupaj je pri nauku o glasbi od 1. do 6. razreda 424
Štefan Petek, ravnatelj glasbene šole Karola Pahorja, Ptuj.
učencev, na šoli pa je skupno 527 učencev. Šola ima vsako leto več učencev, posebej pa letos zaradi novih programov. Šola nima pravih dislociranih oddelkov, poučujejo pa nekaj učencev harmonike na osnovni šoli v Kidričevem, Gorišnici, Juršincih in Markovcih.
Devetletka je že, v bodoče pa bo še bolj otežila delovanje glasbenih šol pri organizaciji pouka, saj bo enoizmenski pouk omogočal pouk v glasbeni šoli zgolj pozno popoldne, kar bo povzročilo velike probleme z urnikom in tudi prostorske probleme. Že danes glasbena šola izvaja novo programe v Narodnem domu na Ptuju in v bivših prostorih ptujske policijske postaje. Za glasbeno šolo, kot pravi ravnatelj šole, devetletka ni najbolj posrečena zadeva (na glasbeni šoli še ne razmišljajo, da bi učitelji posameznih glasbenih instrumentov šli poučevat v osnovne šole, kjer bo veliko interesnih dejavnosti in ena od njih bi lahko bil pouk instrumenta).
Sicer pa celotno glasbeno šolstvo v Sloveniji z letošnjim šolskim letom uvaja prenovljene predmetnike in programe za učence, ki so letos pričeli ali pripravnico ali prvi razred.
Akutni problem slovenskega glasbenega šolstva pa je, da za nekatere instrumente, kot je
recimo harmonika, ni visokošolskega študija in morajo slovenski študentje na te študije v tujino. Zelo dolgo se je v Sloveniji čakalo tudi na študij saksofona, očitno se bo še dolgo čakalo tudi na harmoniko.
V	tem šolskem letu začnejo v glasbenem šolstvu veljati tudi najrazličnejši pravilniki, ki posegajo v delo glasbenih šol.
Za del materialnih stroškov glasbena šola pobira tudi šolnino, ki v tem šolskem letu znaša 5.200 tolarjev (že tri leta enaka cena), za pripravnico pa znaša 3.900 tolarjev. Sicer pa financira pedagoške delavce država, materialne stroške pa lokalna skupnost in starši učencev.
Na izpite ob koncu šolskega leta v glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj prihajajo tudi učenci iz privatnih glasbenih šol; letos je ta novost, da bodo učenci iz privatnih šol morali opravljati izpit tudi iz nauka o glasbi, kar do sedaj ni bilo potrebno.
V	novembru bo ptujska glasbena šola odpotovala v Poža-revac (učenci in učitelji), kjer bodo nastopili s triom flavt, kvartetom saksofonov, godalnim orkestrom in s solistom na harmoniki.
Sicer se pa glasbena šola ukvarja tudi s prirejanjem koncertov, priredijo pa celo vrsto internih in javnih produkcij svojih učencev.
Franc Lačen
Ljutomer
Razstava slik Vladimirja Potočnika
V ljutomerski galeriji "Ante Trstenjak" je do konca tega meseca na ogled razstava del akademskega slikarja specialista Vladimirja Potoćnika iz Ljutomera, ki letos praznuje 60-letnico življenja.
Potočnik je bil namreč rojen leta 1943 v avstrijskem Gradcu, študiral pa je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študij je zaključil s specialko pri profesorju Maksimu Sedeju leta 1967, študijsko pa se izpopolnjeval v Parizu. Doslej je Potočnik, ki je zaposlen kot likovni pedagog na OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru, svoja dela predstavil na preko 50 samostojnih ter okrog 100 skupinskih razstavah. Tokratno razstavo v domačem kraju je posvetil svojemu življenjskemu jubileju, razstavljena dela pa prikazujejo njegovo umetniško pot od leta 1970 naprej.
Kot je v predstavitvi povedal direktor Galerije iz Murske Sobote magister Franc Obal, je slikarstvo Vladimir-ja Potoćnika vseskozi zavezano predvsem kolorističnemu likovnemu izrazu, ki se je navezoval na slikarjev formalni in vsebinski svet njegovega življenjskega okolja.
MŠ
Ptuj • Posončnice v IMiheličevi galeriji
Poezija in krpanke
Prejšnji četrtek so v Miheličevi galeriji na Ptuju odprli zanimivo razstavo tekstilnih formacij Cvetke Hojnik, oblikovalke tekstilij in oblačil, ki se vsebinsko in estetsko povezuje z ljubezenskimi stihi priznanega prekmurskega pesnika Ferija Lainščka. Projektu sta dala ime Posončnice.
Cvetka Hojnik je speciali-zantka mešanega študija Akademije za likovno umetnost in Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani ter članica Društva likovnih umetnikov Avstrije.
Feri Lainšček, slovenski literat, obvladuje v svojem ustvarjanju domala vse literarne zbrsti, med drugim je napisal
petnajst romanov, njegova dela so prevedena tudi v tuje jezike.
Kot je dejala galeristka in ku-stodinja Stanka Gačnik, je po-sončnica rastlina, ki simbolizira vrteče se sonce ali premično svetlobo, katere vir je sonce. Poezija, ki je izhodišče skupnega projekta, se vsebinsko in deloma tudi formalno navezu-
Cvetka Hojnik, Feri Lain{cek in Stanka Gačnik na odprtju
je na tradicijo slovenske ljudske pesmi. Vsebina preprostih lirskih verzov je osredotočena na čustvovanje v ljubezenskem razmerju, pri čemer so v pretežni meri uporabljene primere iz narave. Kasneje so nastale krpanke kot likovno razumevanje in dojemanje zapisanega ter so svojevrstne in edine ilustracije k literaturi. Gledano likovno, imamo na eni strani pesnikove drobne zapise, na drugi strani pa ogromne, velikopotezne, barvno izredno močne in intenzivne tekstilne forme, ki govore o idejni suverenosti ter poznavanju likovnega in ustvarjalnega poguma Cvetke Hojnik.
Razstavo je odprl direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih.
V kulturnem programu je nastopil glasbeni kvartet Maura iz okolice Maribora, Lainščko-ve verze je brala Vera Radova-novič.
Razstava bo odprta do 23. novembra.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Stara branja - žlahtne, preroške besede
Večina obiskovalcev knjižnice, tistih, ki berejo iz veselja in ne po šolski ali drugi zapovedi, največkrat sprašuje knjižničarje približno takole: Imate kaj novega? Tudi sama verjetno presedam kolegom, ko mi ubeži kakšno novo branje, ali pa mencam za novimi knjigami v oddelku nabave in obdelave Včasih celo izmaknem kakšno neobdelano knjigo čez vikend...
Toda: ali ni to hlastanje po novem tudi med bralci odsev pretirane potrošnike družbe? Jej, koliko je odličnih, vse bralske pozornosti vrednih knjig, ki imajo postarano letnico izdaje. Da ne govorim o sreči, ko lahko beremo besede, ki so bile zapisane, domišljene v prejšnjih tisočletjih! Koliko dragocenih misli se skriva med starimi, obledelimi platnicami!
Takšna, starih modrosti in lepote polna je antologija sanskrtske lirike z naslovom KOT BILKE, KOT ISKRE, ki je izšla leta 1973, mirno lahko zapišem v kultni zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga. San-skrt je staroindijski visoki knjižni jezik, pesmi je prevedla Vlasta Pac-heiner, ki je prispevala še opombe in spremno besedo ter izbrala gradivo za ilustracije in knjižno opremo; izdajo knjige pa je podprla takratna Kulturna skupnost Slovenije.
Za bralno vzpodbudo in premišljevanje sem izbrala pesmi o življenjskih spoznanjih izpod davnega peresa Bhartrharija, prvega indijskega pesnika, prevedenega v evropske jezike. Verjetno je živel v 7. stoletju našega štetja - ni zanesljivih virov za njegov življenjepis. Napisal je tri pesniške zbirke z okoli stotimi zgoščenimi enokitič-nimi pesmimi (šataka). Posvetil jih je trem osnovnim človeškim naravnanostim, kot jih priznava tudi hindu-izem: ljubezen, življenjsko spoznanje in modrost, asketska odpoved. Njegova lirika je refleksivna, usmerjena moralno-didaktično, poučno (po leksikonu Svetovna književnost, 1984, Cankarjeve založbe).
Brez kulture
človek, ki nima pojma o umetnosti, književnosti in glasbi, podoben je živali, le da rogov in repa nima. edina sreča je, da drugim živalim s travo ne odjeda hrane. Resnični zaklad
Znanje je skrit zaklad, ki tat ga ne doseže. Zmeraj navdaja te s posebno srečo. čeprav razdajaš drugim ga, narašča. Še ko sveta je konec, ne premine. Kralji, ljudi, ki imajo ta zaklad, ne zaničujte! Kdo sploh bi mogel z njimi tekmovati?
Najzahtevnejši
Kdor je neuk, je hitro zadovoljen, učenemu ustrežeš še hitreje. A tega, ki ve malo, pa se napihuje, še bog ne mogel bi zadovoljiti.
Izmodritev
Ko zaslepila me je troha znanja, kot slon sem podivjan napihoval se. Da vse že vem in znam, sem mislil. Polagoma pa v družbi z učenjaki uvidel sem, da bil sem velik norec, in zapustila me je domišljavost.
Osamljenost modrih
Spoznanj res nimaš komu razodeti: tisti, ki kaj vedo, so nevoščljivi, napuh je oblastnike že pokvaril, a drugi so pogreznjeni v nevednost.
O prijateljstvu
Prijateljstvo nezanesljivih podobno je jutranji senci: veliko najprej, potlej zmeraj manjše. Prijateljstvo pa dobrega človeka je kakor senca pred večerom: sprva je majhno, potlej zmeraj večje.
Notranjega miru in prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
Zetale • 191 let šole
Stoji ucilna zidana
V petek so v osnovni soli Žetale proslavil 191-letnico šole v tem delu Haloz. Nevsakdanje je, da se ne praznuje okrogla obletnica, vendar je ravnateljica šole mag. Silvestra KlemenCiC pojasnila, da so se za proslavljanje jubileja odloČili v tem letu zato, ker letos Žetale slavijo 775. obletnico prve omembe kraja (tudi s to obletnico verjetno nekaj ne bo v redu, saj mi je župan pred nedavnim zatrdil, da so številke prve omembe malce površno prebrali).
No, kakorkoli že je, šola je pripravila zanimivo, pestro in bogato proslavo ob svojem jubileju. Najprej je zapel {olski otro{ki pevski zbor pod vodstvom Valentine Vidovic, nakar je ravnateljica šole orisala zgodovinsko pot šolstva v Žetalah. Leta 1812 se je zacela šola v Žetalah in prvi učitelj je bil Janez Koder.
Učenci so na proslavi skozi igrice prikazovali razvoj šole,
prvenstveno skozi oči otrok, učencev in pri tem nakazali vse tisto, kar je pravzaprav pestilo otroke v zvezi s šolo - šolske kazni, neobiskovanje šole zaradi domačega dela, spomin na nekatere predmete, ki jih danes v šoli več ni (lepopis), pa brezmejna razposajenost otrok ter iznajdljivost pri otroških igrah, ko ni bilo igrač in drugih pomagal. Tako so nam prikazali kar nekaj iger, ki so
Pa brez zamere
Čudoviti novi svet
če nisi "online", te ni
Kisik. Hrana. Pijača. Mobitel. Avtomobil. Kaj imajo te stvari skupnega? Verjetno ste že uganili. Brez naštetih stvari si namreč človek enaindvajsetega stoletja ne more predstavljati življenja. Morda bi na ta seznam lahko fliknili samo še računalnik in z njim povezani internet, potem pa bi definitivno bil popoln.
Ce lahko za kisik, hrano in pijačo brez nekih večjih zadržkov in deljenih mnenj zatrdimo, da brez njih dejansko ne bi mogli preživeti, pa lahko tudi za ostale tri stvari v veliki meri zatrdimo, da tudi brez njih skoraj ne bi mogli normalno funkcionirati. Seveda so ti zadnji trije artikli stvari, za katere bi kljub temu kdo rekel nekaj takega v smislu: ja,pa saj ne potrebujem mobitela, da bi preživel. Napaka. Ceprav res obstaja nekaj hvalevrednih izjem, ki preživijo brez mobitela, pa za veliko večino ostalih odvisnikov od modernih pridobitev velja, da smo brez omenjenih stvari sicer ne fizično, ampak v sociološkem in civilizacijskem smislu ogrožena vrsta.
Ce izgubite, na primer, mobitel, se vam kar naenkrat zazdi, da ste v popolni karanteni, izolirani, izključeni iz družbe okoli sebe. Ce je vaša številka nedosegljiva ali še huje, če tudi vi ne morete zaradi pač nekega razloga (po)klicati sveta, potem se dejansko počutite, kot da bi bili edini človek na svetu. Počutite se osamljeno in grozljivo izolirano. Kot da ne obstajate več.
Ja, v moderni družni je potrebno biti non stop online, na liniji, biti je potrebno dosegljiv. In če se je še pred leti veljalo, da razne mračnjaške teorije o družbi in človeku prihodnosti, napol človeku in napol računalniku, ki za svoj obstoj in delovanje nujno potrebuje priklop na napajanje, se pravi, ki si mora zato, da lahko deluje, vsake toliko časa v vtičnico v glavi poriniti kabel, ki ga potem "napolni", če so torej te teorije še pred nekaj časa veljale kot zmotne in paranoične, pa lahko sedaj vidimo, da so bile v bistvu pravilne. Seveda si nam ni potrebno v glave riniti kakšnih kablov in se priključevati na kake akumulatorje, a daleč od tega res nismo. Tudi če ob strani pustimo razne zdravstvene pripomočke (respiratorje, ekg-je in podobne zadeve), vidimo, da pravzaprav potrebujemo "bitipriklopljeni", le da pač brez (fizičnih) kablov v naših glavah. Pravzaprav smo z današnjo tehnologijo še prehiteli te mračnjaške vizije, saj smo celo bolj sofisticirani, kajti priključeni smo lahko celo brez kablov. Naša vtičnica so naše oči (internet) in naša ušesa (mobitel) in preko njiju smo priključeni na svet.
Posebna zgodba, ki pa ne funkcionira tako subtilno in ki je zaradi tega ni potrebno tako močno razčlenjevati, je pa seveda avto. Tudi če niste lastnik enega, ga pa verjetno kar precej uporabljate, bodisi kot sopotnik ali pa si ga sposodite (mularija najpogosteje od staršev). Sicer se tudi tukaj najdejo heroji, ki uporabljajo predvsem sredstva javnega prevoza, a na splošno velja, da si v današnji dobi, koje mobilnost pomembnejša kot kdajkoli, normalnega življenja ne gre predstavljati brez avtomobila. A kot kaže, se bo to očitno vsaj malce spremenilo z nameravanim enormnim povišanjem zavarovalnih premij. A to je že druga zgodba in ne me zdaj spominjati na to, ker se nočem že navsezgodaj sekirati in izgubljati živcev.
Gregor Attč
zapolnjevale otroštvo mladeži nekoč (žoganje z žogo iz cunj, preskakovanje vrstnika, konjički, lisica na peči sedi itd.).
Osnovna šola v Žetalah se je pred tremi leti preselila v novo šolo, prej je bil pouk v dveh stavbah, v spodnji šoli, v Žabja-ku, in zgornji, ki čaka na nove lastnike, ki jih bo dobila v mesecu novembru.
Letos je na Osnovni šoli Žetale 118 učencev in je popolna
enooddelčna devetletka. Kot zanimivost velja omeniti, da je bilo največje število otrok v šoli leta 1896, ko je šolo obiskovalo 464 učencev in je bilo v razredu po 70 učencev.
Osnovna šola Žetale je že v lanskem šolskem letu prešla na devetletko. Kot je dejala ravnateljica šole, so tudi pred slovenskimi šolami ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost novi, šola pa si že sedaj prizadeva za to, da iz šole poučevanja postane šola učenja.
Proslavljanja šole so se udeležili tudi žetalski župan Anton Butolen, bivši ravnatelj šole, nekdanja ravnateljica Marija Krušič, upokojena učiteljica Marija Žerak, posebej pa so se učenci razveselili Toneta Partljiča, državnega poslanca, pa ne zato, ker je poslanec, pač pa, ker jih je obiskal kot pisatelj in predsednik bralne značke.
Franc Lačen
Na proslavi šole (od leve): župan Anton Butolen, ravnateljica mag. Silvestra Klemenčič, pisatelj Tone Partljič, nekdanja ravnateljica Marija Krušič in upokojena učiteljica Marija Žerak.
Ptuj • Jože Križančič
V družbi vinske trte
Prejšnji torek je v Stari steklarski delavnici na Ptuju Nataša Petrovič predstavila literarnega ustvarjalca Jožeta KrižanCiCa iz Ptuja. Tokrat je beseda tekla o že četrti knjigi, ki jo je izdal Jože Križančič v samozaložbi.
Gre za zapiske o vinski trti z naslovom V družbi vinske trte. Pred tem je Jože Križančič izdal dela Zlati srce, Peščica zemlje in Nad breznom, ki so dela literarnega značaja, pri zadnji knjigi pa gre za stvaren pogled na vinsko trto in na vse, kar je z njo povezano, od dela v vinogradu, v kleti in običajev.
Jože Križančič se je rodil v Vitni vasi na Bizeljskem. Tam
je preživel otroštvo. Leta 1941 je bil izgnan v Nemčijo. Po vojni je končal Višjo agronomsko šolo in bil zaposlen na Kmetijskem gospodarstvu v Podle-hniku, kjer se je tudi upokojil. Objavljal je v različnih časopisih, črtici Poslednji kozarček in Jutro v taborišču sta bili objavljeni v reviji Borec in v zborniku izgnancev.
Fl
Nataša Petrovič v pogovoru z Jožetom Križančičem
Foto: FI
Lenart • Otvoritev razstave
Naš timpanon
V sredo, 15. oktobra, je bila v avli Jožeta Hudale-sa v stavbi občine Lenart otvoritev razstave z naslovom Naš timpanon, na kateri razstavljajo člani likovne sekcije Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Andragoškem zavodu Maribor, ki so pridno ustvarjali pod mentorstvom Martine Golija.
Na razstavi se predstavljajo Branka Sijan, Zofija Ivanetič, Irena Kramer, Anica Vrezner, Majda Straus, Ana Lesjak, Lidija Pišek, Helena Pavčič, Milena Kastelic, Mira Barta, Jožica Pernek in Jože Žaler. Likovna skupina deluje že osemnajsto leto, v teh letih so se predstavili s številnimi samostojnimi razstavami, sodelovali pa so tudi na mnogo razstavah v sklopu srečanj ljubiteljev likovne umetnosti. O razstavljenih delih je na otvoritvi spregovorila dr. Maja Godina Golja. Mentorica Martina Golija pa je o razstavi povedala: "Tokrat smo na ogled postavili motiv, ki ga še pogosto, a žal vse redkeje, srečujemo ob poteh našega podeželja; dale smo kar naslov Naš timpanon. S temi raziskovalnimi posegi v okolju smo hoteli ljudi opozoriti na pozabljene, prezrte in zanemarjene estetske vrednote iz bogate zakladnice
etnoloških in umetnostno zgodovinskih izdelkov, ki izpričujejo in ohranjajo našo narodno prepoznavnost. Žal smo že skoraj povsem izmaličili našo identiteto. Naši domovi izgubljajo svoje obličje, nadeli smo jim tuje maske, nastali so spaki, ki s slovensko pokrajino in dušo nimajo nič skupnega. In to je eden od glavnih namenov naše likovne delavnice, da si izšolamo oči za večjo senzibilnost, za kritični pogled, ki zna strokovno analizirati in ovrednotiti vizualne vtise."
Večer je ob zvokih klavirja popestrila Zala Čuček. Razstava bo odprta do 13. novembra, na njej pa lahko vidite bolj domače timpanone, to so trikotni zaključki na slovenskogoriških stavbah, bodisi domovih, hišah ali na gospodarskih poslopjih, hlevih itd.
Zmago Šalamun
Foto:
Člani likovne sekcije z mentorico Martino Golija
Ormož • Ne spreglejte
Občina razpisuje 24 štipendij!
V minuli številki Uradnega vestnika občine Ormož je bilo objavljenih kar nekaj zanimivih razpisov.
Občina razpisuje kar 24 štipendij, med drugim za študij fizioterapije, medicine, gradbeništva nizke gradnje, novinarstva, arhitekture in arheologije ter za različne smeri študija študentom na študiju v tujini in tistim z zelo dobrim učnim uspehom ali doseženimi izjemnimi športnimi rezultati. Prijave za razpisane štipendije je treba oddati na občino do 25. oktobra, prednost pri dodelitvi štipendij pa bodo imeli študenti z boljšim učnim uspehom oziroma z nižjim dohodkom na družinskega člana.
Objavljeni so bili tudi razpisi za podelitev priznanj športnikom za izjemne dosežke. Vloge je treba oddati najkasneje do 20. novembra, dobitnikom pa bo priznanje izročeno ob koncu leta. Predloge za podelitev nagrade Ksavra Meška za leto 2003je treba posredovati do 31. decembra letos, nagrada pa bo izročena ob slovenskem kulturnem prazniku. Do konca leta sprejemajo tudi predloge za podelitev priznanj na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2003, ki bodo podeljena ob dnevu civilne zaščite. Objavljen je bil tudi razpis za podelitev občinskih priznanj za leto 2003 - naziv častni občan občine Ormož in plaketa občine Ormož, ki bodo podeljene ob dnevu samostojnosti, predloge pa sprejemajo do 20. novembra. Ker je bilo v preteklih letih zelo malo predlogov za občinska priznanja, so v občinski upravi letos morebitnim predlagateljem pomagali celo z obrazcem, na katerega je treba vpisati podatke.
vki
Videm • Tretje igre pod klopotcem
Jesen, kostanji in še kaj
V nedeljo, 12. oktobra, je bilo v Vidmu spet živahno. Društvo prijateljev mladine Videm je že tretjič zapored pripravilo Igre pod klopotcem, ki so potekale v okolici občine in v občinski dvorani. Tokrat so se igrali na temo jesen.
Otroci so se najprej zapodili v likovno delavnico, kjer so uživali v barvanju drevesnih listov in odtiskovanju le-teh na veliko belo rjuho. Popackani z barvami so v športni delavnici zbijali keglje, tekali s casopi-som med koleni mimo številnih ovir, drug drugemu so pokali balone in se igrali štorkelj in žab. Ker so se pri tem utrudili, so se okrepčali z okusnimi sadnimi nabodali, ki so si jih s pomočjo prostovoljk lahko tudi sami pripravili. Seveda ni šlo brez dišečih, sveže pečenih kostanjev, ki jih kar ni bilo konca. Tokrat so jih kot vstopnino prispevali starši malih obiskovalcev.
Potem pa presenečenje, dolg iz lanskega leta. Čeprav organizatorjev tudi letos vreme ni preveč ubogalo, je Vladu Horvatu uspelo prileteti z motornim zmajem in pristati na bližnjem travniku. Otroci so se zapodili proti leteči pošasti, da so jih starši komaj dohiteli. Malčke je najbolj zanimalo, kje ima zmaj zobe. Po obveznem fotografiranju so se vrnili v občinsko dvorano. Tam so skupaj
Sadno nabodalo tekne se bolj, če si ga pripraviš sam!
s predsednikom DPM Videm Marjanom Pergerjem pripravili zabavno improvizacijo o medvedjem zobozdravniku, nato pa v bližini poiskali še skriti zaklad - skrinjo, polno sladkih dobrot.
Dve urici sta hitro minili. Ob koncu je Marjan Perger povedal: "Igre so tudi letos dobro uspele. Najpomembneje je, da se otroci zabavajo, poskusijo in spoznajo kaj novega, zanimivega. Zato pozivam vse star-
še, naj ob naslednji prireditvi pripeljejo svoje otroke. Več nas bo, lepše se bomo imeli. Ob tej priložnosti pa bi se še zahvalil DPM Ptuj, ki nam je darovalo kar nekaj kilogramov kostanjev."
Prostovoljci Društva prijateljev mladine Videm sedaj ne bodo počivali, saj že pripravljajo novoletne voščilnice in dejavnosti za decembrsko "Cuker jamo".
Manja Vinko
Dornava • Slovesnost ob 50-letnici Zavoda
V	skrbi za drugačne
V	sredo, 15. oktobra, je bila osrednja svečanost ob praznovanju 50-letnice zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Točno na ta dan je zavod v stare prostore dvorca sprejel prvih 67 varovancev.
Kronologijo zavodske dejavnosti in razvoj je predstavil sedanji direktor mag. Milenko Rosič, v imenu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je o pomenu takšnih institucij v naši državi govoril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Franc Žnidaršič. Svoje občutke ob praznovanju zavoda in pomenu izboljšanja pogojev za življenje so povedali tudi predstavniki staršev varovancev. Še posebej spodbudno pa je, da zavod ves čas dobro sodeluje z lokalno skupnostjo in v imenu prebivalcev Dorna-ve je ob visokem jubileju čestital Franc Šegula, župan občine Dornava.
Varovanci zavoda so številnim gostom, ki so se udeležili
slovesnosti, pripravili pester in zanimiv program, v katerem so skozi ples, glasbo in besedo prikazali življenje v zavodu, svoje dosežke, razmišljanja ter način življenja v ustanovi. Program je povezovala Ida Jurgec, pedagoška vodja zavoda.
Ustanovitelj zavoda v Dornavi je bil dr. Marijan Borštnar, ki je bil v času ustanovitve zaposlen kot docent-psihiater na medicinski fakulteti v Ljubljani. Prve prostore so imeli v dvorcu. Leta 1990 je bil nekoliko vstran zgrajen današnji, sodobnejši objekt, kamor se je preselilo 180 otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju. Po nekajletnih prizadevanjih in dokazovanjih, da stara graščina ni primerna za bivanje varovancev, so v okviru novih

Foto : Marija Slodnjak
Varovanci zavoda so skozi ples, glasbo in besedo prikazali dogajanje v zavodu skozi zgodovino.
zavodskih objektov zgradili še sodobno naselje za 100 starejših varovancev, 40 pa so jih vključili v program bivanja v samostojnih bivalnih enotah stanovanjih v Ptuju in Dornavi.
V zavodu je v vseh dosedanjih letih obstoja bivalo 1436 varovancev vseh starosti, zanje pa je skrbelo skoraj 1000 zaposlenih. Danes je v zavodu 383 varovancev, od tega 56 v dnevnem varstvu, zaposlenih pa je 374 delavcev.
Mag. Milenko Rosič je v svojem nagovoru dejal, da se je zavod v letih delovanja razvil iz azilantskega doma v sodobno in strokovno institucijo, vpeto v okolje, z nalogo, da usposablja in socialno integrira varovancev. Obdobje delovanja zavoda pa je tudi pomemben čas za razvoj stroke. Franc Žnidaršič pa je poudaril, da se je Slovenija kot demokratična država zavezala spoštovati vsakega posameznika, zato med osrednje naloge ministrstva za delo, družino in socialne zadeve spada ne le podpora, temveč predvsem razvijanje vizije socialnega varstva v prihodnosti. Ob tem je še dodal, da je pristojno ministrstvo za izgradnjo novega doma ter njegovo opremo v Dornavi v preteklih letih zagotovilo dobro milijardo tolarjev.
Marija Slodnjak
Ptuj • Na Panorami integrirana pridelava
Jabolka za varovance Ozare
Ob nasadu jabolk pod ptujsko Panoramo je te dni zelo živahno, saj je kljub poletni suši jesen dobro obrodila, tako da se slastni plodovi sami ponujajo.
Številnim kupcem sadja pa je od jutra do večera na voljo nasmejan obraz Hadijaja Sem-sija. Vedno je pripravljen na prijeten klepet, čeprav večji del dneva preživi v sadovnjaku, ki ga je pred devetimi leti prevzel od Kmetijskega kombinata. Dela mu nikoli ne zmanjka, saj gre za integrirano pridelavo jabolk, ki jo nadzoruje mariborski inštitut za zdravje, zato je treba za nasad še posebej pridno skrbeti. Prek 20.000 jablan, ki se razprostirajo na dobrih 15 hektarih zemljišča ni malo še za tako pridne roke, v glavnem pa gre za sorte idared, jonatan, glos-ter in mutsu.
Hadijaj Šemsi pa ima veliko srce, saj je že nekaj let radodaren tudi do šolskih kuhinj ali do tistih, ki si nakup jabolk težje privoščijo. Letos je tako podaril že okoli 2000 kg ja-
Fotoi M. Ozmec
Strokovna delavka Ozare Renata Topolovec sprejema jabolka, ki jih je njihovim varovancem tudi letos podaril Hadijaj Šemsi.
bolk, največ pa varovancem iz ptujske Ozare, ki si plodove natrgajo kar sami. Tudi sredi prejšnjega tedna so bili v sadovnjaku s strokovno sodelavko Renato Topolovec. Tudi ta
jabolka jim je podaril, da v zimskih dnevih ne bodo ostali brez vitaminov, njegovo humano dejanje pa je resnično vredno posnemanja.
-OM
Ptuj • Ob svetovnem dnevu hrane
Za začetek 200 kg jabolk
Na svetovni dan hrane, 16. oktobra, so v ambulantah Zdravstvenega doma Ptuj, na Potrčevi 19/A, med paciente razdelili 200 kg jabolk in veliko propagandnega gradiva o pomenu zdravega načina prehranjevanja in zdravega načina življenja. S tem so tudi najbolj nazorno želeli ljudem predstaviti začetek trimesečne kampanje uživanja sadja in zelenjave ter priporočljivega gibanja.
Ob tem sta Anka Moro, dipl. medicinska sestra, odgovorna za zdravje odraslih, in Karmen Panikvar Žlahtič, dipl. med. sestra, glavna sestra osnovnega zdravstvenega varstva, ki sta poskrbeli na četrtkove aktivnosti, vključili v program tudi merjenje krvnega tlaka, telesne teže in zdravstveno-vzgojno svetovanje. S sredstvi za izvedbo aktivnosti je pomagala mestna občina Ptuj, ki je v letošnjem proračunu za izvajanje preventivnih dejavnosti v osnovnem zdravstvenem varstvu namenila nekaj nad tri milijone tolarjev.
Petkratno vključevanje sadja in zelenjave, ki naj bo različnih barv, v dnevno prehrano posameznika, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, različne vrste raka in možgansko kap ter znižuje krvni tlak. Priporočljiva dnevna količina zaužite zelenjave in sadja je od 400 do 600 g, vključno s 30 g oreščkov. Veliko koristnega za svoje zdravje bomo storili tudi
Kolo, obloženo s sadjem in zelenjavo, simbolizira gibanje, in oznanja začetek kampanje uživanja sadja in zelenjave.
Na svetovni dan hrane so v ambulantah Zdravstvenega doma Ptuj razdelili 200 kg jabolk.
z vsakodnevnimi aktivnostmi, peš hojo po stopnicah, s kolesarjenjem, hišnimi opravili in drugimi telesnimi dejavnostmi, pri katerih se zadihamo, spotimo in se nam poveča srčni utrip. Posamična dejavnost naj traja vsaj 10 minut, vse skupaj
pa pol ure dnevno. Vsakodnevna telesna aktivnost, ki mora biti primerna telesni zmogljivosti in zdravstvenemu stanju posameznika, pomaga vzdrževati normalno telesno težo.
MG
Tednikov pogovor
S kvalitetnim delom lahko veliko dosežemo
čeprav časi podjetnikom niso naklonjeni, je vodja prodaje Branka Sagadin v podjetju [tajerles trade iz Oslu{evcev pre-pri~ana, da so sposobni zadovoljiti vsako stranko.
Branka Sagadin, vodja maloprodaje in računovodja tega podjetja, nam je v prijetnem klepetu dovolila vpogled v svoje poslovno in tudi zasebno življenje.
Branka, kje vas ljudje najpogosteje srečajo?
"V salonu v Podgorcih, kjer sem večino časa, saj imam tam tudi svojo pisarno. Ko končam svoje obveznosti, se odpravim v našo maloprodajno trgovino v Ljutomeru in na Ptuju, zato me lahko ljudje skoraj vsak dan srečajo tam, kjer poteka moje delo. Ko sem v mestu, običajno zelo hitro uredim stvari na bankah in ostalih uradih."
Kaj vam predstavljajo spremembe, se jih bojite ali jih z lahkoto obvladujete?
"Spremembe so v sodobnosti neizogibne. Zame predstavljajo nov izziv, novo delo. Vsaka nova stvar te nekaj nauči."
Ste vodja maloprodaje, ra~u-novodja, direktorica. Zaposlenih vas je 13 delavcev. Kak{ne lastnosti naj bi dandanes imeli predstavniki (prodajalci) v podjetjih, da bi lahko bilo podjetje uspe{no?
Branka Sagadin: "Tisto, kar si človek naredi sam, zna ceniti."
"Mislim, da je ključno to, da se z ljudmi veliko pogovarjaš. Pomembno je, da se s sodelavci razumem, kar pomeni, da si vse povemo in da je naposled delo dobro narejeno.
"Komunikativnost, poznavanje programa prodaje, poštenje in samoiniciativnost za izpopolnjevanje. Torej, zaposleni bi se morali med seboj sproti pogovarjati o delu, o nastalih naročilih, o potrebah strank, o nastalih problemih in reševanju le-teh. Nadalje mora vsak zaposlen do potankosti poznati prodajni program podjetja, lastnosti materialov in konkurenco. Vedeti mora toliko, da lahko stranki svetuje in jo usmerja skozi njene želje do zaključka storitve. K uspešnemu delu vpliva seveda v veliki meri delavčeva osebnost in naravnanost."
Torej v podjetju namenjate pozornost in sredstva za dodatno izobraževanje?
"Dodatno se izobražujemo tako vodilni kot tudi drugi zaposleni. Pogosto so ti tečaji organizirani v naši hiši, sodelujemo pa tudi s tovrstnimi izobraževalnimi ustanovami, kot so Gea college, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Na teh tečajih se ne izpopolnjujemo samo v naši stroki, ampak tudi v retoriki, prodajnih strategijah, vodenju, poslovnem komuniciranju ... Ugotovili smo, da je delovna učinkovitost tistih, ki so naklonjeni dodatnim znanjem, enkrat večja. Lahko rečem, da osebje, ki si še samo vzame domov strokovno literaturo, proda za 100% več storitev kot ostali."
Obiskujete sejme?
"Glede na to, da se na našem področju, vedno nekaj izpopol-
njuje, je udeležba na sejmih skoraj nuja. V tujino se odpravimo, da vidimo, kaj je novega, na domačih sejmih pa smo prisotni predvsem zato, da se srečamo s svojimi dobavitelji."
Kako se vidite ob vstopu v EU?
"Mnenja sem, da bomo uspeli z dobrim delom, s primernim načinom prodaje in z dobro vgradnjo. Uspeh vidim v kompletni storitvi in s kompletnim angažiranjem pri stranki."
Kaj za vas predstavlja čas?
"Čas je vedno tudi denar. Je pa hkrati prostor, ko lahko poslovno in osebno uspeš ali pa ne uspeš."
Kaj je za vas merilo uspeha?
"Moja družina. Zdravje in prijetno vzdušje v družini je tisto, ki odslikava mojo predstavo uspeha."
Kak{en je va{ delovni dan?
^"Vstanem ob 6.45. S sinom se skupaj odpraviva od doma. On v šolo, jaz v podjetje. Mož in hčera sta že zdoma. Sama ne zaj-trkujem, prvo, kar zaužijem, je jutranja kava s sodelavci, ko se pogovorimo o tekočih zadevah. Na vrsti so naročila, knjiženje, obračuni, razporedi ... Do dvanajstih sem v pisarni. Popoldan grem na banko ter v ostale naše poslovalnice. Do šestih popoldan pridem domov. Čez teden imam pri kuhi pomoč, saj nam kosilo skuha mama. Najlepši del dneva je zame trenutek, ko spi-jem kavo z družino in starši in ko pogovor steče o vsakdanjih stvareh. Moram reči, da se z možem zvečer ne pogovarjava dosti o poslu. Raje kaj prebereva. Uživam, ko se zleknem v svoj fotelj, ob katerem imam lepo večerno svetilko in si v roke vzamem kak-
šno revijo. Ker nimam časa čez dan, prebiram zvečer tudi strokovne revije in knjige. Televizijo imamo večinoma vključeno, vendar jo najbolj spremljata najina otroka."
Vodja maloprodaje, direktorica in mati - kateri izziv je večji?
"Seveda je najprej družina in prav gotovo je lepše biti mati. Vendar pa ima mož po mojem občutku z najinima otrokoma kvalitetnejši odnos od mene. On je tisti, ki jih popoldan prvi vidi in z njimi izmenja vsakodnevne vtise. Ker pridem z dela šele ob šestih, mu tudi glede vzgoje ne oporekam, saj večino problemov, pri katerih otroka potrebujeta pomoč, reši še preden pridem domov. Ponavadi sem jaz tista, ki zadnja zvem, kaj se je dogajalo v šoli, pa še to večinoma predelava z možem. Čez vikende in počitnice poskušam nadomestiti zamujeno, čeprav je pri otrocih tako, da otroci nikoli ne čakajo in pri njih ne smeš zamujati. Vesela sem, da se z možem dopolnjujeva tako pri otrocih kot pri delu."
Se v življenju držite kak{e-ga načela, ki vam pomaga k uspe{nosti?
"Vse, kar hočeš imeti, si moraš zaslužiti. To sem spoznala že takrat, ko sem dobila prvo zaposlitev v očetovi delavnici. Oče je bil namreč 35 let avtoličar. Ko me je zaposlil, sem se prav tako kot drugi morala na delovnem mestu pojaviti natanko ob 7. uri. Čeprav sem bila obrtnikova hči, nisem imela privilegijev. Na enak način vzgajam tudi otroka, ki vesta, da bosta za posebna opravila dobila tudi dodatno žepnino. Že zdaj ugotavljata, da tisto, kar si človek naredi sam, zna ceniti."
Branka Sagadin, hvala, da ste mi zaupali del svojega poslovnega in zasebnega življenja. Prepričana sem, da se bova čez kak{no leto dni lahko ob va{ih nadaljnjih poslovnih korakih ponovno srečali in kak-{no rekli o uspehih, ki se bodo v tem času nanizali.
Liljana Vogrinec
Ormož • Študijski krožki
Ustvarjanje za dušo
V lanskem študijskem letu so pri Ljudski univerzi Ormož pričeli z izvajanjem študijskih krožkov - slikanje na svilo in poslikava stekla.
študijski krožki z različnimi vsebinami potekajo že dalj časa, ta kreativni izziv pa je k ustvarjanju privabil 10 rednih članic, ki se jim občasno pridružijo še prijateljice. "Da delam tisto, kar me veseli in izpopolnjuje, da se družim s tistimi, ki me razumejo in spoštujejo, da ustvarjamo in lovimo sanje," približno tako so članice popisale svojo dejavnost ob razstavi izdelkov lanskoletnega krožka, ki so jo pripravile ob tednu vseživljenjskega učenja. Še posebej veliko truda sta v pripravo vložili Urša Ambrož in Nina Šulek, je povedala mentorica krožka Milica Šavora. "Študijski krožki niso klasičen tečaj, vsak prispeva svoj delček znanja, izkušenj." Lani so udeleženke risale svilene rute, izdelovale slike iz svile, risale so tudi na majice, še posebej posrečeni so izdelki z napihljivimi barvami, poslikale so kozarce in druge predmete, ki jih lahko z malo domišljije in
spretnosti polepšaš. Pri svojem ustvarjanju so se preizkušale v različnih tehnikah.
Še posebej prijetno pa je, da ustvarjanje poteka v prijetnem vzdušju ob živahnem klepetu, na mizi pa se pogosto znajde tudi kakšna dobrota iz domače
Mentorjca studijskih krožkov Milica Šavora.
pečice. Srečanja trajajo različno dolgo. Nekatere udeleženke so hitrejše in končajo izdelek v eni uri, druge pa ostanejo tudi po tri ure. Družijo se vsak četrtek pozno popoldan na sedežu LU v Ormožu in v tem terminu bodo potekali najbrž tudi letošnji študijski krožki, ki se bodo pričeli prvi četrtek v novembru.
Študijski krožki so brezplačni, sofinancira jih LU, če se lotijo kakšne zahtevnejše ali dražje tehnike, pa kakšen tolar za barve primaknejo tudi same. Za letošnji študijski krožek so si nekaj načrtov že zastavile. Najprej bodo na vrsti novoletne voščilnice v najrazličnejših tehnikah, rade bi poslikale keramiko, se lotile po-slikave porcelana s servietno tehniko, nekaj idej imajo še za izdelke iz svile in uresničile bodo ideje, ki se bodo porodile v ustvarjalnih zimskih četrtkih. viki klemenčič ivanuša
Prejeli smo
Le čevlje sodi naj odvetnik Resnik II
(Odgovor na članek Naivnosti ne konca ne kraja II.)
Spoštovane bralke in bralce želim ponovno opozoriti, da odvetnik Branko Resnik uporablja medije, predvsem Štajerski tednik, da neresnično in zavajajoče blati dobro ime podjetja Poravnava, d.o.o., in reklamira svoje delo. Poudarjam, da smo v našem podjetju zaposleni strokovnjaki s področja odškodninskega prava (univerzitetno diplomirani pravniki in magistri znanosti). Tudi sam (Rok Snežič), kot direktor in solastnik podjetja, opravljam magistrski študij na Pravni fakulteti v Mariboru.
Očitkom odvetnika Resnika, da se zaposleni ne spoznamo na pravo, se lahko samo kislo nasmehnem, saj se sam očitno ne zaveda, da je šolanje končal še za časa tovariša Tita in Kardelja, ko je bilo odškodninsko pravo še v "povojih". Da pa se očitno odvetnik Res-nik resnično ne spozna na novejšo zakonodajo RS, lahko podkrepim s konkretno njegovo izjavo. V televizijskem soočenju je namreč očital podjetju Poravnava, d.o.o., kaznivo dejanje zakotnega pisaš-tva, kar pa že vrsto let NI več v kazenskem zakoniku RS (svetujem ponovno učenje le-tega).
Glede zavajajočega oglaševanja pa gre tu za navadno natolcevanje in laž, saj po besedah glavnega tržnega inšpektorja RS g. Kladoška podjetje Poravnava, d.o.o., oglašuje svoje storitve popolnoma legalno in v skladu z zakonodajo RS. Seveda odvetnik Resnik s pridom izkorišča "medijsko vojno" in na tak način dejansko oglašuje svoje storitve, kar pa je v popolnem nesoglasju s kodeksom odvetniške etike, ki pa več kot očitno za njega ne velja.
Odvetnika Resnika je podjetje Poravnava, d.o.o., že prijavilo Odvetniški zbornici zaradi vrsto nečednosti, ki jih je naredil v zadnjem času. Podjetje pa več kot resno razmišlja o kazenski ovadbi zoper odvetnika Resnika, saj je storil kaznivo dejanje razžalitve (169. člen) in žaljive obdolžitve (171. člen) po Kazenskem zakoniku RS.
Poravnava, d.o.o., ima v Sloveniji osem pravnih pisarn, zaposlen strokovni kader in si od odvetnika Resnika ne dovoli in ne pusti žalitev ter blatenja dobrega imena in časti.
Na koncu pa mogoče še to. Za odvetnika Resnika bi veljal znan, star slovenski pregovor: "Če že ne morem imeti sam, zakaj bi imel sosed."
S spoštovanjem,
Rok Snežič, univ. dipl. prav., mag. Nenad Đukić, MBA direktorja in lastnika podjetja Poravnava, d.o.o.
Cirkovce, Majšperk
Drobtinica uspešna
V	akciji "Drobtinica", ki je v soboto potekala v Cirkovcah in Majsperku, je bilo skupaj prodanih 213 kg kruha, ki so ga prispevali različni donatorji. Skupaj z denarnimi prispevki so zbrali 123.165 tolarjev, kijih bodo porabili za plačilo malic šolarjev iz socialno ogroženih družin v osnovnih solah Cir-kovce in Maj{perk.
V	Območnem združenju Ptuj se zahvaljujejo vsem, ki so akcijo podprli in prispevali sredstva.
MG
Oddajte potrdila o šolanju!
V Centru za socialno delo Ptuj ugotavljajo, da upravičenci do otroškega dodatka, starejši od 18 let, z območja petnajst občin na Ptujskem v velikem številu niso oddali potrdil o šolanju. Pozivajo jih, da manjkajoča potrdila nemudoma dostavijo, najkasneje pa do 30. oktobra, sicer jim bodo plačevanje otroškega dodatka s 1. novembrom letos prisiljeni ukiniti.
MG
Veržej • Gasilsko tekmovanje
Najboljši na DP
Na nogometnem igrišču v Veržeju je potekalo regijsko mladinsko in pionirsko gasilsko tekmovanje, ki so ga pripravili Regijsko gasilsko poveljstvo za Pomurje, Gasilska zveza Ljutomer in Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Veržej.
Nastopilo je 44 ekip iz Prleki-je in Prekmurja. Mladinci in mladinke so tekmovali v štafetnem teku z ovirami in v gasilski vaji, pionirji in pionirke pa so se pomerili v vaji z ovirami in štafetnem prenosu ročnika. Pri mladinkah je prvo mesto pripadlo PGD Žižki (979,6 točke), drugo je PGD Per-toča (967,4), tretje pa PGD Lipovci (943,5). Med mladinci je slavilo PGD Stara Nova vas (1018,3), sledita PGD Dolnji Slaveči (969) in
PGD Ključarovci (961,4). Pri pionirjih je zmagalo PGD Srednja Bistrica (670,6), drugo je bilo PGD Satahovci (862,1), tretje pa PGD Markišavci (855,7). Med pionirkami so slavile pionirke PGD Bodonci (863,4), PGD Starešinci (855,7) je bilo drugo, PGD Žižki (851,1) pa tretje. Prve tri ekipe v posameznih konkurencah se bodo udeležile državnega tekmovanja, ki bo prihodnje leto.
Ptuj • Ob mesecu požarne varnosti
Ce bi zagorela šola ...
V okviru aktivnosti ob mesecu varstva pred požari so v sredo, 15. oktobra, na osnovni šoli Ljudski vrt in podružnični šoli Grajena izvedli preventivno požarno akcijo, v kateri so poleg 750 učencev in učiteljev sodelovali tudi člani prostovoljnih gasilskih društev Ptuj in Grajena ter ptujski policisti.
Foto: M. Ozmec
Tiste iz višjih nadstropij so reševali s spusti po gasilski drči ..
Ob predpostavki, da je na soli izbruhnil velik požar, so kmalu po osmi uri v nekaj minutah evakuirali vseh 750 učencev in učiteljev ter jih v najkrajšem času preusmerili na varno, na bližnje igrišče. Poleg osrednjega stopnišča so jih iz šolske stavbe usmerjali tudi prek požarnih stopnic, tisti iz višjih nadstropij so se lahko na varno spustili tudi po gasilski drči, mnogi pa so poskakali tudi na gasilsko zračno blazino.
Svojo vlogo so dobro odigrali tudi učitelji, ki so odgovorni za
... in s skoki na gasilsko zra~no blazino.
Foto: M. Ozmec
požarno varnost, saj so o poža ru" takoj obvestili regijski cen ter za obveščanje in ukrepali v skladu z navodili ob takih pri merih. Medtem ko so se gasilci z več gasilskimi avtomobili zelo hitro lotili akcije "gašenja" šol ske zgradbe, so policisti skrbeli za prometno varnost, oziroma za varen prehod učencev prek ceste. Učenci 7. razredov, ki so pred kratkim opravili izpit iz prve pomoči, so na bližnjem travniku vsem "poškodovanim" nudili prvo pomoč, za prevoz
"resno ranjenih" pa so poskrbeli ptujski reševalci.
V okviru požarno - preventivnega dne so zatem gasilci na prostem učencem postavili na ogled vso razpoložljivo gasilsko tehniko in opremo, po razredih pa so izvedli preventivna predavanja o varstvu pred požari.
Zatem so okoli 10.30 podobno požarno preventivno akcijo in evakuacijo šolarjev opravili še na podružnični šoli na Grajeni. Po končani akciji pa so se vsi, ki so prikazno vajo vodili ali v njej sodelovali, zbrali
Foto: M. Ozmec
Ob požaru čimprej na prosto; evakuacija šolarjev je potekala tudi prek požarnih stopnic. 750 učencev in učiteljev je bilo na prostem v treh minutah.
IN
EVROPSKE KAKOVOSTI QgQ £2 66
v prostorih gasilskega doma na Grajeni in skupaj s pooblaščenim varnostnim inženerjem Jo-žetom Lipovcem iz Ljubljane opravili analizo uspešnosti.
Ravnateljica šole Tatjana Va-upotič je za Štajerski tednik povedala, da so bili v celoti zadovoljni tako z načrtovanjem akcije kot z njeno izvedbo, saj so pri tem ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih v primeru resne ogroženosti opravili drugače. Čeprav so vse razrede OŠ Ljudski vrt izpraznili v dobrih dveh minutah, se je namreč pokazalo, da je na požarnih stopnicah prihajalo do prevelike gneče, zato bo v primeru resne ogroženosti več učencev potrebno napotili skozi osrednje šolsko stopnišče. Manjšo oviro je pomenila tudi veriga ob šolski zgradbi, saj je onemogočala takojšen dovoz gasilskega avtomobila. Sicer pa so gasilci povedali, da bi v primeru resnega požara verigo v hipu odstranili.
Pri izvedbi akcije na podružnični šoli na Grajeni pa se je pokazalo, da gre po vsej verjetnosti za projektantsko napako, saj sta za šolo dva stebra postavljena preblizu, tako da med njima ni bilo prostora za dovoz gasilskega avtomobila. To napako bodo morali odpraviti, sicer pa se je pokazalo, da je takšna vaja zelo koristna in potrebna. Uspešna evakuacija je odvisna predvsem od prisebnosti učiteljev, ki so svojo odgovorno nalogo opravili brezhibno, pa tudi učenci so pokazali, da se zavedajo, da v primeru požara in druge nevarnosti dosledno upoštevajo vsa navodila učiteljev in drugih odraslih oseb.
Celotno vajo je ugodno ocenil tudi varnostni inšpektor, ki bo o tem podal še pisno poročilo, z videokamero in fotoaparati pa so jo v celoti posneli in fotografirali tudi mladi člani šolskega foto-video krožka, zato bodo njen potek lahko še večkrat podrobneje analizirali in sproti opozarjali na morebitne napake. Vsekakor se bodo tudi pri tem dodatno izpopolnjevali, tako da bi lahko v primeru resničnega požara na šoli vse opravili še bolje in hitreje, kar je tudi osnovni namen celotne vaje.
M. Ozmec
Razmišljamo
Potrpežljivo čakanje v vrsti
Večina ljudi ima občutek, da vso svoje življenje čakajo. Na nekaj. Da so zmeraj postrojeni stoječi v vrsti. In potrpežljivo čakajo. Na svoj delež. Na svoj košček svobode. Na svoj košček sonca. Na svoj košček kruha.
Bežno izpred davnih let nazaj se spominjam bonov za bencin, parnih in neparnih, ko je bencina primanjkovalo. Spominjam se tudi svojega čakanja v vrsti pri cisterni, ko sem stala s kanglico vode pred gasilcem, medtem ko me je vprašal, če sem še kaj žejna. Spominjam se čakanja v vrstici na malico v osnovnošolskih klopeh. Pa čakanja na banki, pošti, referatu za študentske zadeve na fakulteti, kjer naša imena niso bila dovolj pomembna, ampak je za našo prepoznavnost bolj štela tista številka, ki je bila zapisana v indeksu, enako tudi ocene na koncu indeksa, ki so bile lepo postrojene v vrsto navzdol.
V vrstah ljudje stojijo tudi za humanitarno pomoč, za vstopnico za v kino, na koncert, nogometno tekmo ali na koncert Siddharte. Vrsta v človeku spodžiga moralo, v duši pa vžiga razne ponotranjene strasti. Jezo, strah in zavist, predvsem pa boječnost, da ne boš dobil tistega, za kar čakaš v vrsti, drugi pa te bodo ponovno prehiteli. Je že pač tako, da je dobrin zmeraj manj, kot je tistih, ki si jih želijo. Časi vrst se vračajo in so predvsem usoda malih ljudi, ki upajo, da bodo dočakali boljši jutri. Glavne vrste so pri glavnih stvareh — delo, zdravje in pravica. Najbolj se množijo vrste brezposelnih. A jih ne vidimo. Ker jih nočemo. Zdravje — čakalne vrste v zdravstvu so zastrašujoče. Čakalna doba za operacijo srca je najmanj leto dni. Bolniki tako v dolgi vrsti enako trpečih čakajo, da pridejo pod nož. Od čakanja na zdravje je hujše še samo čakanje na pravico. Tu je najbolje izstopiti iz vrste.
Tako kot v knjigi Čakajoč na Godota čakamo na čudež, ki se seveda nikoli ne zgodi, če že, pa zelo redko, v izjemnih primerih. Vendar pri čakanju zmeraj ostajamo optimisti, kar je najbolj zanimivo. Vdaja tu ne pride v poštev, saj bomo s tem izstopili iz vrste in prepustili svoje mesto nekomu tretjemu. Pravijo, da je lepa prispodoba uro čakati na vlak, ko ti potem ta samo en nepazljiv trenutek odpelje pred nosom. In začaran krog se ponovno začne.
Tako kot ne moreš sedeti na dveh stolih hkrati, ker potem padeš vmes, ne moreš stati v dveh vrstah hkrati. Čeprav, priznam, včasih to poskušam na banki, a mi vedno znova ne uspe in na koncu je porabljen čas stanja v dveh vrstah, namesto eni, podoben času stanja v treh vrstah. Enako je na cestninskih postajah. Zmeraj se postavimo v krajšo vrsto, ker mislimo, da bomo hitreje skoz. Napaka! V krajši vrsti je čakalna doba skoraj zmeraj daljša. Vendar. Navajeni smo čakati. V vrstah. Vsepovsod.
Bronja Habjanič
Lenart • Obletnica v knjižnici
Odprli pravljično sobo
V soboto, 11. oktobra, je minilo eno leto od otvoritve prizidka k Matični knjižnici v Lenartu. Ta dan so v knjižnici proslavili z odprtjem pravljične sobe.
Nova pravljična soba v Matični knjižnici v Lenartu
Pravljična soba ni bila odprta ob lanski uradni otvoritvi prizidka zaradi sanacije prostora, kajti vlaga je tik pred otvoritvijo v tej sobi dvignila parket. Zdaj so ga zamenjali in izvedli sanacijska dela na stenah.
Ob otvoritvi so člani Lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta
obiskovalcem s svojim programom prikazali, kako uporabna je na novo opremljena pravljična soba. Najmlajši so jo napolnili do zadnjega kotička. Ob koncu so otroke pogostili še s pecivom. Slovesnosti se je udeležil tudi župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin.
Zmago Šalamun
Tednikova akcija • Izbiramo najbolj priljubljeno trgovko
Majda Krajnc iz Firenz
Majda Krajnc je trgovka, zaposlena pri podjetju Papilon, d.o.o. Omenjeno podjetje ima poslovalnice, ki nosijo ime Firenze, po vseh ve~jih mestih v Sloveniji.
Majda pravi, da je zelo zadovoljna s svojim poklicem, saj je komunikativna in ji stik z ljudmi veliko pomeni. Je ena tistih trgovk, ki rade svetujejo kupcem in so zmeraj nasmejane.
Prosti čas večinoma preživlja v družbi svoje 12-letne hčere.
Kakšno izobrazbo in delovne izkušnje imate?
"Končala sem srednjo poklicno trgovsko šolo. Delala sem v različnih trgovinah, nato pa sem pred štirimi leti začela delati v trgovini Firenze, kjer nameravam tudi ostati, saj mi je tu najbolj všeč."
Ali je bila izobrazba zelo koristna, ko ste se zaposlili kot trgovka?
"Mislim, da je bila kar koristna. Sama sem vesela, da sem dobila tako odlično službo, kjer dejansko delam z veseljem. Pomembno je, da ima človek dobre delovne pogoje in sodelavce. Všeč pa mi je tudi to, da imam možnost delati na področju tek-stilstva, ker je to področje, ki me je zmeraj veselilo."
Kako ste odkrili, da želite postati trgovka? Je bilo to tisto, kar ste si zmeraj želeli, ali je odločitev padla kar tako?
"Ko sem se pred osemnajstimi leti odločala, kaj želim početi v življenju, so bile stvari drugačne, kot so danes. Razmišljala sem o tem, da bi počela kaj drugega, a so leta hitro minila in enostavno me je čas prehitel."
Kakšna so bila vaša pričakovanja? So se vam uresničila?
"Mislim, da z leti ugotavljaš svoja pričakovanja. Najprej seveda upaš, da boš sploh dobil delo. Potem se ti pričakovanja povečajo in začneš delati tisto, kar želiš. Sama sem najbolj zadovoljna sedaj, ko delam v tekstil-
Ptuj • študentje vabijo
Festival Vino ni voda
Klub ptujskih študentov tudi letos pripravlja že tradicionalni in na ptujskih tleh zelo dobrodošel in z navdušenjem sprejet kulturno-izobraževalni festival Vino ni voda. Festival se bo z otvoritvijo fotografske razstave in s postavitvijo klopotca pred Koln-kišto pri~el v ~etrtek, 30. oktobra, ko bo nastopil tudi APZ KPS.
Ta večer bomo lahko v prijetnem Kolnkistinem ambientu pokušali izbrana vina vinogradništva Protner — hiše Joannes, sledil pa bo koncert "narod-nozabavnega rokendrol benda" Jebe'la cesta, ki v vsakršni situaciji poskrbi za pristen žur.
Za predajanje melodijam dobrih okusov, ki nam jih bodo nudile zlate kapljice priznanih vinogradnikov iz vse Slovenije, drobna kulinarična presenečenja ter mošt in kostanj bo poskrbljeno tudi v nadaljnjih šestih večerih, ki se bodo zvrstili v Kol-nkišti. Kulturni program bo s pestrim glasbenim izborom napolnjeval festival s sproščenostjo in veseljem, predavanja o pridelavi in kulturi pitja vin pa bodo zakrpala luknje v našem znanju, če seveda te sploh imamo. Pa si poglejmo, kakšna doživetja nam ponuja bogat program.
V petek, 31. oktobra, bomo v Kolnkišti nazdravljali z izbranimi vini Vinarstva Slovenske gorice — Haloze in uživali ob glasbi skupine Kontrabant, ki je za svoje ime izbrala sinonim za našim ušesom bolj domače zvenečo besedo - šverc. Kontrabant pre-igrava avtorske ter šverca tradicionalne skladbe, s čimer nas popelje med ciganske šotore, v ruske stepe, skupaj z njim lahko podoživimo temperament mediteranskih dežel in se predajamo ritmom madžarskih čardašev.
Vinogradništvi Miro vino in Zlati grič se bosta predstavili v soboto, 1. novembra, ko bomo v Kolnkišti lahko poslušali tudi koncert "To je mesto, ki ni mesto". Gre za zasedbo štirih uveljavljenih umetnikov, in sicer Gala Gjurina, Dejana Lapanja, Andraža Mazija in Bora Zakonjška, ki bodo igrali moderno improvizirano glasbo, zavezano čisti improvizaciji, medglasbeniški igri, reagiranju na prostor in iskrenemu pogovoru inštrumentov. Vin-
ski izbor vinogradništva Turčan bomo lahko okušali v nedeljo, 2. novembra, ko nas bo s svojimi pesmimi razveseljeval tudi prle-ški kantavtor, Tadej Vesenjak.
V	sredo, 5. novembra, se bo festivalski program odvijal v Gostilni Ribič, kjer bo ob 17. uri za vse radovedne potekala delavnica Okušajmo, prepoznavaj-mo in spoznavajmo neskončnost okusov, ki jih ponuja vino. Na delavnici bodo sodelovali predstavniki vinskih kleti Jeruzalem Ormož, Radgonske gorice, Vinarstvo Slovenske gorice — Haloze in nekateri vinski strokovnjaki. Vzdušje bo s svojimi pesmimi popestril "Vokalni kvintet - in vino veritas".
V	četrtek, 6. novembra, se bo festivalsko dogajanje ponovno preselilo v Kolnkišto, kjer se bosta s kapljico žlahtnega predstavili vinogradništvi Prinčič (Kozana — Goriška Brda) in Vina Mansus (Vipavska dolina), s svojo glasbo pa glasbena zasedba Picikl. V petek, 7. novembra, bo potekala predstavitev vinske kleti Vinako-per, melodijo trkanja s kozarci pa bo spremljala glasba ptujskih glasbenikov zasedbe Duo nikad čuo, in sicer Aleša Vode, Petra Zorca, Andreja Križaniča in Marka Medika.
V	soboto, 8. novembra, bosta KPS in SloVino.com pripravila nepozaben večer, ki se bo z nastopom ženske pevske skupine Katice ob 19. uri pričel na ptujskem gradu. Katice druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti, ki povezujejo stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Katice prepevajo izvirne ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin, še najraje pa one z obrobja slovenskega etničnega prostora, in sicer iz Rezije, Bele krajine, Istre in Prekmurja, kjer so pod vplivom sosednjih kultur postale še
posebej raznolike. S svojimi melodijami bo slavnostno dogajanje na ptujskem gradu popestrila tudi glasbena skupina Jararaja. Glasba, ki jo bodo igrali, bo izvirna slovenska ljudska glasba v njihovih lastnih aranžmajih, igrana s tradicionalnimi slovenskimi glasbili.
Pod pokroviteljstvom Centra za dvig namizne kulture SloVino.com bo ta večer potekala tudi predstavitev vin posebnih kakovosti. Zlate kapljice, ki se bodo lesketale v naših kozarcih in oživljale našega duha, bodo še slajše, saj jih bomo lahko okušali v družbi vinske kraljice, gdč. Simone Straus. Prijeten večer martinove sobote se bo zaključil v Kolnkišti, kjer bosta za zabavo poskrbeli skupini Jararaja in Katice.
Od sobote, 8. novembra, do torka, 11. novembra, se bo program odvijal tudi v pristojnosti Lokalne turistične organizacije. Tako bo na Mestnem trgu v soboto, 8. novembra, ob 10. uri potekalo tekmovanje v kotaljen-ju polovjakov, ki ga bodo spremljali zvoki mehanske glasbe. Dan odprtih vrat vinogradniških kmetij na VTC 13 se bo od 10. ure dalje dogodil v nedeljo, 9. novembra.
Martinovanje ob kostanju, moštu in zabavni glasbi pa se bo na ptujskem odvijalo v torek, 11. novembra, in sicer od 9. do poznih večernih ur. Ob 11. uri bo na Mestnem trgu imenovan Princ karnevala, ob 15.30 bo pred Mestno hišo mimohod kopijašev in voza z moštom, ob 16. uri bo sledila maša in blagoslov vina v cerkvi Sv. Jurija. Ta dan bo potekala tudi predstavitev vinskega letnika Vinarstva Slovenske gorice — Haloze, ob 17.40 pa ne gre zamuditi Zdravljice župana Mestne občine Ptuj.
Obiskovalcem festivalskega dogajanja bodo vsak dan na vo-
stvu. Ko sem delala v trgovini z živili, so bili delovni pogoji veliko težji. Več je bilo fizičnega dela in manj komunikacije z ljudmi. Sama se rada posvečam stranki, ji svetujem in jo povprašam po njenih željah. Najbolj všeč so mi stranke, ki ne vedo, kaj iščejo, saj imam tako več samostojnosti pri svojem delu. Najbolj vesela sem, ko se stranke vračajo zadovoljne."
Ste imeli kakšne krize in kako ste jih premagali?
"Seveda so bili tudi trenutki krize, a sem poskušala biti optimistična. Največjo krizo sem doživljala, ko je hči začela hoditi v osnovno šolo. Ravno takrat je podjetje Klas prevzel Mercator in sem delala v Mariboru v poslovnem centru City. Takrat resnično nisem imela nič časa za družino in začela sem razmišljati o tem, kaj so moje prioritete v življenju. Ugotovila sem, da je družina vsekakor na prvem mestu. Razmišljala sem o tem, da bi šla naprej v šolo. A so takrat iskali trgovko, ki bi delala v trgovini Firenze. Odločila sem se, da poskusim in sem sedaj že štiri leta tukaj."
Kaj svetujete mladim, ki želijo postati trgovci?
^"Vsem tistim, ki jih ta poklic veseli, bi svetovala, da se odločijo zanj. Mislim, da je naš poklic dokaj cenjen. Kakšen odnos imaš ti do stranke, takšnega ima tudi stranka do tebe."
Kako pa preživljate prosti čas?
"Nimam nekih posebnih konjičkov. Večino časa posvečam svoji 12-letni hčeri."
Dženana Beéirovié
Majda Krajnc
Foto: M. Ozmec
1
Trgovka^
ftrenutni vrstni red prvih 10)
M^da Krajnc, Firenze, Super mesto, Ptuj Martina Čeh, Pekarna Rž, Platana, Ptuj Andreja Bezjak, Bike ek, Ptuj Marija FradI, iVIinimarket, Grajenščak 36/a, Ptuj Sabina Vimer, Amaiija, Podgorci Dragica Čučeic, Rimska peč, iVIercator, Ptuj Marija Cafuta, Oskrba, iVIercator, Ptuj Bojanca Mesaric, Loterija, Mestni trg 1, Ptuj Lidija Rihtarič, Seka, Natura, Videm pri Ptuju
Sabina Granda, Presta, Ptuj ^------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem za: _
Naziv in naslov loicaia:
Ime In prilmeic glasovalca:.
Naslov:
Teiefonska številka:
Kupon velja do srede, 29.10.2003
študentsko logično razmišljanje:
"Manj ko se učiš, manj veš! Manj veš, manj pozabiš!
Manj pozabiš, več znaš!"
***
Desetletna dečka se pregovarjata, kdo je pametnejši:
""Jaz sem bil že kot majhen otrok tako inteligenten, da sem, ko sem bil star deset mesecev, že sam hodil!' ""Jaz sem bil še bolj inteligenten!' odvrne drugi. "Pri treh letih sem se še vedno dal nositi!'
***
Peter je v avtomehanično delavnico pripeljal avto na redno servisiranje. Ko se je popoldan vrnil ponj, so mu izročili račun. Zrl je vanj in ni mogel verjeti temu, kar je videl.
'Je kaj narobe, gospod Peter?' ga je vprašal mehanik.
"Ne vem, ali je to račun za popravilo ali je predračun
za nov avto!'
***
"Kaj je tvoj oče'?' vprašaJa-nez Mihca.
'Direktor in pod seboj ima sto ljudi."
'Moj jih ima pod seboj več tisoč!" se pohvali Janez. "Kaj pa dela?' "Grobarje."
***
Sin po izpitu pošlje telegram svojim staršem. Mati ga živčno odpre in prebere.
"No, je naredil izpit?' vpraša oče.
"Naredil ga sicer ni, je pa prvi na seznamu tistih, ki
ga niso naredili!'
***
Višja medicinska sestrapo-kliče sestro in ji razloži: "Tistega mornarja v sobi 10 morate dvakrat dnevno umiti. Ne bodite presenečeni, ker je tetoviran tudi po penisu. Na njem piše ADAM."
'Ko sem ga jaz danes zjutraj umivala, je na penisu
pisalo AMSTERDAM!"
***
'Mihec, v katero vrsto kač sodi naočarka?' 'V kratkovidne!' je odgovoril Mihec.
Mladi dopisniki
To sem jaz
Dan plesa
Za nami je teden otroka. Tudi na naši šoli smo ta teden proslavili in ga preživeli v posebnem vzdušju. Učenci smo bili sicer najbolj zadovoljni, saj nas ta teden učitelji niso spraševali, tudi s testi so nam prizanesli. Kuharice pa so poskrbele za boljše malice. Pri nas že dolga leta praznujemo teden otroka. Ta teden se malo sprostimo tako učenci kot učitelji ter se pozabavamo. En dan v tem tednu pa smo imeli kulturni dan, ki smo ga imenovali Dan plesa. Plesne aktivnosti je prevzela plesna šola Mambo. Najprej se nam je plesna šola predstavila. Pokazali so nam različne plese in nas seznanili z zvrstmi plesa. Zaplesali so odlični plesalci šole Mambo. Vsi skupaj smo bili navdušeni, še bolj pa smo se razveselili, ko smo tudi sami plesali. Najprej so nas mentorji razvrstili
v skupine in nam dodelili posebnega plesnega učitelja. Razvrščeni smo bili po razredih. Vsaka skupina se je naučila drugačno zvrst plesa. Nekateri smo plesali standardne in latinsko ameriške plese, drugi pa najrazličnejše moderne plese. Po treh urah vaj smo se vrnili v telovadnico in tam pokazali, kaj smo se naučili. Plesi so bili zelo zanimivi in vsi smo se zelo dobro naučili plesati v tako kratkem času. Učitelji so bili navdušeni. Med plesom so zunaj že dišali sladki kostanji in kostanjev piknik se je začel. Povabili smo tudi naše starše. Vsi skupaj smo se najedli kostanjev, poklepetali med seboj in se imeli res odlično.
Vsi upamo, da se bodo takšni dnevi še ponovili, pa ne samo ob tednu otroka.
Mateja Vek, 8. a OŠ Videm
Ana Brkič mi je ime, hodim v 3 b. Rada šolo imam, dobro računati znam. Ko poprimem za pisalo napišem pesmico ta pravo. Prijatelje imam po svetu, rada kaj pogledam po internetu.
Trenutno berem knjigo Levji kralj,
najljubše telo pa je valj. Rada hodim v šolo, najraje imam prijateljico Mon-jo,
še ljubši mi je Miha, ki nosa nikoli ne viha. Najbolj smrdi mi domača naloga,
saj to je prava nadloga. Rada bi to pesmico nadaljevala,
ampak bi rada tudi malo spala.
Ana Brkič, 3. b, OŠ Mladika
Ustvarjalcki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALCKI. Med prispelimi
rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 28. oktobra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvarjalčkov v 41. številki Štajerskega tednika je:
Nuša Markeš, Mestni Vrh 34, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIZNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAJHTAjriJA
s/eutio zfl^çmte?!
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPIUOVA 12
POKSCHE
Zanimivosti
Stanovanja na Manhattnu blizu milijonu dolarjev
New York (STA/AFP) - Povprečna cena stanovanja v Manhattnu v New Yorku je prvič v zgodovini presegla vrednost 900.000 ameriških dolarjev. Cene stanovanj niso še nikoli dosegle takšne ravni. V tretjem trimesečju letošnjega leta je bilo potrebno v povprečju za stanovanje v prestižni četrti New Yorka odšteti kar šest odstotkov več kot minulo trimesečje, in sicer natančno 916.959 dolarjev. Za dvosobno stanovanje, po katerih kupci najpogosteje sprašujejo, je v povprečju potrebno odšteti 1.073 966 dolarjev. Povečanje cen pripisujejo manjši ponudbi v zadnjih šestih mesecih in obrestnim meram, ki so ugodne za posojila. Kupci so lahko najcenejša stanovanja kupili po terorističnih napadih 11. septembra leta 2001, ko je povprečna cena stanovanj padla na 788.256 dolarjev.
Beckham odpustil svojega agenta
London (STA/dpa) - Britanski nogometni zveznik David Beckham je odpustil svojega agenta in podpisal pogodbo z agentom svoje žene, nekdanje Spice Girl Victorie, so poročali britanski mediji, ki pišejo, da je sedaj povsem jasno, kdo v družini nosi hlače. 28-letni Beckham je odpustil agente podjetja SFX, ki so skrbeli za njegove donosne sponzorske pogodbe, in namesto njih zaposlil Simona Fullerja, ki je pogosto stal za pop zvezdami, ki so iz britanskih zvezd prerasli v svetovne fenomene. Fuller je med drugim ustvaril Spice Girls. Beckham je v sporočilu za javnost zapisal, da se je razšel s podjetjem SFX, da se bo lahko v celoti osredotočil na nogomet, in se da v prihodnje ne bo ukvarjal z novimi reklamnimi dejavnostmi, razen tistimi, ki so povezani z njegovim novim klubom Real Madrid.
V Ukrajini vse manj ljudi
Kijev (STA/AFP) - število ukrajinskega prebivalstva se je v manj kot dveh letih zmanjšalo za 711.462. Kot je sporočil državni statistični urad, v Ukrajini živi 47,7 milijona prebivalcev. Od štetja prebivalstva leta 1989 se je število prebivalstva zmanjšalo za štiri milijone. "Zmanjšanje prebivalstva gre pripisati predvsem slabi rodnosti, ki je od začetka leta manjša kot smrtnost, in množični emigraciji, "je dejal predstavnik statističnega urada Ljubov štelmah. V obdobju med januarjem in aprilom so v Ukrajini zabeležili 270.000 rojstev in kar 511.700 smrti. Po ocenah pa kar sedem milijonov Ukrajincev dela v tujini, predvsem na območju Evropske unije.
Ni vedela, da je nose~a
Sydney (STA/dpa) - Neka Avstralka ni imela pojma, da je noseča, vse dokler v bolnišnici v Adelaidi na jugozahodu države ni rodila dečka, težkega 3,6 kilograma. 27-letna Carolyn Ho-unsell se je dan prej predčasno vrnila domov, ker ji je v službi postalo slabo; imela je hude bolečine v trebuhu, vendar niti slutila ni, da je pravzaprav v "blaženem" stanju. Bolečine so se stopnjevale, zato je pohitela v bolnišnico, kjer ji je postalo vse jasno šele ob samem porodu. Že prej je sicer opazila, da se ji je trebuh malce spremenil in je otrdel, vendar je bila prepričana, da gre za nekaj drugega.
Ingver proti morski bolezni
Hamburg (STA/dpa) - Azijska začimba ingver in njena aromatična korenina je odlično sredstvo za lajšanje tegob vsem tistim, ki zbolijo za morsko boleznijo, so pokazali rezultati študije britanskih strokovnjakov. Pred potjo je potrebno vzeti gram ingverjevega izvlečka, pomaga pa tudi lahka hrana. Ko se pojavi morska bolezen, je treba prav tako piti veliko tekočine, nikakor pa ne kave ali alkohola. Pri tem je najbolje ležati, počivati in čim manj premikati glavo. Ce ste na palubi, je potrebno gledati proti obzorju. Morska bolezen se sicer zdravi z zdravili, ki vsebujejo antihistaminike in atropin, ker odpravljajo posledice nasprotujočih si informacij, ki jih možgani sprejemajo prek oči in organov za vzdrževanje ravnotežja.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROaLNlCA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Dragica Strašek
naslov:
Stogovci 51,8323 Ptujska Gora
ime in pkiimek
Drago Škruba
Sp. Gruškovje 8886 Podlehnik
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Ptuj • Pečeni kostanji na Novem trgu
DIŠI po kostanju in moštu
Od 7. oktobra na Novem trgu pred gostilno PP Gostinstva, Ptuj, Ivo Preac, starosta ptujskih kostanjepekov, pod okriljem Perutnininega gostinstva, nadaljuje staro ptujsko tradicijo. Pe~e kostanje in dolgoletno znanje iz peke kostanjev prenaša na mladi rod, da bo že v kratkem tudi ta ptujski gostinec imel kvalificiranega peka kostanjev.
če bi se lotil peke pod svojim imenom, bi potreboval preveč papirjev, da bi zadostil zahtevam zakonodaje oziroma davkarije. Zaslužek pa ni takšen, da bi lahko pokril vse te stroške. Pri tem pa, pravi Preac, je zanimivo tudi to, da tako kot na Ptuju nikjer ne preganjajo kostanjarjev. Po kostanjih diši tudi drugje, pa zato ni nič narobe. Saj ne gre za zaslužek, gre bolj za ohranjanje tradicije, ki ne sme izumreti, tudi zato je sklenil svoje znanje prenesti na druge, ki to dejavnost lahko opravljajo legitimno in brez nekih večjih papirjev, še pravi. Na Novem trgu bo po kostanjih dišalo še do martinovega oziroma čim dlje, če bo le kvaliteta
Ivo Preac, starosta ptujskih kostanjepekov
kostanjev, ki so letos hitreje dozoreli, to dovoljevala. Če bodo prehitro postali pi{kavi, bo s peko prenehal. Kvaliteta mora biti na prvem mestu, samo tako so lahko kupci zadovoljni.
K pe~enim kostanjem Perutnina
ponuja tudi mo{t.
Poleg bogate trgovske in sicer{nje ponudbe Novega trga je sedaj zacvetel tudi divji kostanj, kot da je narava zamenjala datume.
MG
Fotozapis
Slastne fige na Humu
Takšne slastne fige se te dni smejejo z vej figov-ca, ki stoji pri hiši na Humu št. 70.
Anica Ratek pravi, da figovec tukaj raste že dobrih 50 let. Ugodna lega med hi{o in teraso daje rastlini dovolj zavetja pred vetrom in mrazom. Da le ne sodi prav zares v na{e kraje, je o~it-no vsakih nekaj let, ko pozebe in jo morajo požagati. Vendar iz istih korenin potem požene nova. Na ta na~in se pomlajuje in v grmi~evju je skrit marsikateri {tor, ki pri~a o njeni preteklosti. Ta rastlina skrbi tudi, da se
fige {irijo po okolici, saj je vsako leto dovolj prosilcev za mlade rastline.
Drevo rodi kar dvakrat letno, plodovi pa so prav lepo veliki in sladki. Drevo premami marsikak{nega mi-moido~ega, da se na Humu posladka s figami, ki pa jih je zares v izobilju. Anica Ratek je povedala, da je pred leti pridelek zna{al ~ez 20 kilogramov.
vki
UMAG
4* hotel Umag in 3* depandansa, weilnes center-NOVO! po26.10./2D/POL od9.900 ŽUSTERNA,Son£kovklub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
24.1oy2D/POL od 13.990 PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, Sport Izleti, odličen programi
24,31.10y2D/POL 13.990 CESARJEVVIKEND, Dobrna
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
24.,31.10y2D/POL 14.990 PORTOROt hoteli Palace
4* Neptun hotel, kopanje v termalni rivieri, bogata vsebina
do2.iiy3D/P0L 25.800
Radoživa tuHllca riviera
potovanje s slov. vodnikom, dobri hoteli, polet z Gradca
13.12./8D/P0L 45.900 RAFTING V ČRNI GORI
avtobusni izlet, Dubrovnik-Budva-Cetinje-Lovčen-rafting na Tari...
26.10./6D	54.900
TUNIZIJA, Hammamet
2/3* hotel, letalo z Brnika, letališka pristojbina doplačilo
27.10./7D/POL 69.900
SONČEK
PTUJ, Slomškova 3 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915
TUl potovalni center
Gori{nica • Potepanja s folkloristi
Od češenj do zelja
Poletna potepanja s Folklorno skupino Gorišnica niso nekaj velikega, nekaj takšnega, kot so potepanja s kakšno akademsko ali drugo veliko folklorno skupino. Ne vodijo nekam v širni svet, le po ljubi Sloveniji in še malce čez mejo, ki pa pri nas tako ali tako ni daleč.

DOBRODOŠLI NA ZEUARIJMU 2®3
VID0VEC,:3,-5.10.iM3,
Nastop na Zeljarijadi 2003 v Vidovcu na Hrvaškem.
Foto: arhiv društva
Skupina, ki si v dveh letih šele išče svoj prostor pod soncem, je bila ob povabilu na praznik češenj v nam malo znana Goriška brda prijetno presenečena in zelo vesela. Vabilu se je seveda odzvala, kljub finančnim težavam, ki jo kot nebogljeno novorojeno kulturno dete v občini Gorišnica spremljajo že od vsega začetka. Prevoz so omogočili sponzorji, za kar se jim lepo zahvaljujemo s prošnjo za prihodnjič, za jedačo je poskrbel nežnejši del skupine, za dobro voljo, zaprto v mehove, pa močnejši. Pot v Brda je bila vroča in dolga. Še bolj dolgo pa je bilo čakanje na paradni mimohod z briškimi veljaki in čakanje na končni nastop. Brici so se v eni najbolj vročih junijskih nedelj pač prilagajali primorskemu soncu in njegovi vročini. Folklorna skupna pa je, kot vedno iz začetniške trme, zapela in zaplesala toliko bolj zaneseno in veselo. Domov so se vračali s tiho željo, da bi se jim kulturni potep še kdaj ponovil.
In res. Po kraj{ih po~itnicah je že ~akalo vabilo, ki je skupino vabilo ~ez mejo na{e dežele. Tokrat na "Zeljari-jado" v Vidovec v bližnji Hrva{ki. Seveda so se folkloristi tudi temu vabilu odzvali. Težave z organizacijo so bile to pot manj{e, pa~ sorazmerne z dolžino potovanja. Toliko resnej{i pa je bil nastop pod pokroviteljstvom ClOFF-a, mednarodnega sveta organizacij folklornih festivalov in tradicionalnih umetnosti, ki deluje pod okriljem UNESCA. Na njem se je skupina sre~ala z odli~nimi doma~imi folklornimi skupinami in gosti iz Madžarske ter Slova{ke. Zaradi alpskih primesi v slovenskem ljudskem plesu pa so bili prijetna druga~nost na sami prireditvi.
Prva potepanja folklorne skupine iz Gori{nice, na katerih je posku{ala biti predvsem kulturni ambasador ne{ega ožjega okolja, so tako za njimi in bodo ostala v prijetnem spominu. Hkrati pa je nekak{no priznanje {ir{e javnosti njihovemu kratkemu delovanju.
Slavko Prejac
'„^/J; „	Trg svobode 9, 2310 Slov. Bistrica,
VUf^f^L/cm	„ tel: 02/81 84 002, fax: 02/84 33 153
SAd^D	PETPCCIty-Maribor, vita Kraigherja 5,
.ukSS^o»-*^	tel: 02/250 92 06, fax: 02/250 92 07
POTOVANJA: BENETKE 25.10.03., PRLEKIJA IN PREKMURJE 25.10.03., GARDALAND- noč čarovnic, 31.10.03., MARTINOVANJE NA PRIMORSKEM, 8.11.03, JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA 12.-24.11.03 (zagotovljeno), AVSTRALIJA in NOVA ZEUNDIJA odhod 19.02.2004., JUŽNA AMERIKA (PERU, BOLIVIJA, BRAZILIJA) odhod ig..02.2004.
PREDPRAZNIČNI IZLETI V DECEMBRU: DUNAJ, SALZBURG, BENETKE, NURNBERG.... BOGATI SILVESTRSKI PROGRAMI ŽE NA NAŠIH POUCAH: PARMA, LIGNANO, BALATON ...
UGODNIJESENSKI PAKETI: H. SOL UMAG**** 2xP0L+TT= od 10.600 SÍT. KRK-H. KORAU*** 2XP0L+TT =8.800 SIT, H. ADRIATIC*** OPATIJA; 2xP0L +TT= 13.300 SIT,
Termalni Park
Terme Ptuj
Obveznice
Običajno so podjetniške obveznice nomini-

rane	v
većkratniku 1000 ali5000. Z zbranimi sredstvi podjetja lahko izpeljejo načrtovane projekte, kot so: nakup opreme, zgradbe, širitev poslovanja in podobno. Mednarodni trg podjetniških obveznic je velik in zelo likviden. Samo v Ameriki dnevno izvršijo za približno 15 milijard dolarjev transakcij dnevno in v letu 2000 je bilo na trgu za okoli 3-4 bilijarde dolarjev teh obveznic. Z njimi se trguje na organiziranem trgu (borzah) in na neorganiziranem trgu (OTC). Največjih kupijo velike finančne ustanove, vzajemni skladi, zavarovalnice, banke in posamezni večji vlagatelji. Z nakupom obveznice denar dejansko posodimo podjetju za vnaprej določeno obdobje, v zameno pa dobimo obresti, ki se izplačujejo večinoma polletno, ob zapadlosti pa glavnico. Z nakupom delnice pridobimo lastništvo nad podjetjem, z nakupom obveznice denar samo posodimo.
Obstaja več vrst podjetniških obveznic. Nekatere vrste imajo v pogodbi zapisano klavzulo o odpoklicu (call provision), ki omogoča izdajatelju odkup obveznic pred rokom zapadlosti. To se ponavadi zgodi, če obrestne mere močno padejo in je mogoče dražje izdaje nadomestiti z novimi, cenejšimi. Zamenljive obveznice (convertibles) lahko vlagatelj pod določenimi pogoji zamenja v redne delnice. Pravica ponavadi traja celotno življenjsko dobo obveznice. Podjetja jih ponavadi izdajo v situacijah, ko so ostale možnosti pridobitve finančnih sredstev manj ugodne -dražje ali nedostopne. Vrednost takšne obveznice je v tesni povezavi z vrednostjo delnice. Če cena delnice zraste, zraste tudi vrednost obveznice. Do zamenjave konvertibilne obveznice v delnice pa investitor prejema vnaprej določene obresti. Hipotekarne obveznice Hipotekarne obveznice predstavljajo lastniški interes finančnih institucij nad hipotekarnimi krediti, ki jih dajejo za nakup nepremičnin. Hipotekarne kredite razdelijo - prepakirajo in jih prodajo razli~nim investitorjem. Ko hipotekarni dolzni-ki poravnajo svoje obveznosti, dobi vlagatelj povrnjeno glavnico in obresti za svojo investicijo. Te vrednostne papirje je mozno kupiti ob izdaji ali kasneje na sekundarnem trgu. Največji kupci so veliki institucionalni vlagatelji.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitJa.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko swUyvmtje
Prejeli smo
Tiha smrt za Kidričevo II
"Grobovi tulijo... vrtinci črni vstajajo iz njih in kot vampirji se vijo po zraku in zrtve iščejo z bodečimi očmi. " (Oton Zupančič)
A nas ni treba iskati, vampirji! Pokorno javljamo: tu smo!
"Oznojena telesa, stopajo~ po tleh nikoli izgrebenih kosti, imajo namre~ svojo, s strani države in od mo~i pijanega gospodarja za~rtano destinacijo. Postati živi muzej okoljevartvenega eksperimenta ..." je o nas, Kidri~anih, zapisal dr. Boris Vezjak.
Pa ni dovolj, Sterntal~ani moji, da z našo usodo manipulira država in "gospodar prstanov", pridno jim pomagajo njihovi ponižni, poslušni lakaji, svetniki vladajo-~e koalicije v ob~inskem svetu ob~ine Kidri~evo (LDS, SLS, De-sus). V predvolilnem boju za glasove volivcev se je trlo nasprotnikov sežigalnice, ki so kar tekmovali med seboj, kdo da je bolj proti. Pa še ni minilo leto od takrat in že so sneli krinko in razgalili svoj pravi obraz.
Zgodilo se je na seji ob~inske-ga sveta ob~ine Kidri~evo v ~etr-tek, 25. 9. 03.
Konec poletja se je pojavil Odlok vlade RS o operativnem programu odstranjevanja odpadkov s strategijo zmanjševanja odloženih biološko razgradljivih odpadkov za obdobje od 2003 do konca 2008. V njem med drugim piše, da je cilj vlade vzpostaviti javno službo sežiganja odpadkov ter zgraditi sežigalnico, lokacija Kidri~evo, da projekt te~e že od leta 1994 in da je trenutno v fazi pridobivanja lokacijske dokumentacije. Pa še, da je potrebno "nevtralizirati odpor javnosti proti spremembam v bivalnem okolju ..." Torej pohoditi legitimno na referendumu sprejeto 92,4-odstotno odlo~itev ob~anov ob~ine Kidri~evo, da ne želimo
sežigalnice v svojem okolju (niti kjerkoli drugje!)
Odbor za varstvo okolja in požarno varnost je na seji 10. 9. 03 skladno s svojim programom dela soglasno sprejel sklep, da predlaga ob~inskemu svetu sprejetje naslednjega sklepa: "Ob-~inski svet ob~ine Kidri~evo se zavezuje, da bo spoštoval na referendumu izraženo nasprotovanje ob~anov gradnji sežigalnice v Kidri~evem. Ob~inski svet od-lo~no nasprotuje nameri države, da samovoljno, brez soglasja lokalne skupnosti, umesti sporni objekt v naš prostor, saj je naše okolje že mo~no degradirano in obremenjeno s starimi okoljski-mi bremeni."
Toda svetniki LDS, SLS in Desus-a so na seji OS ob~ine Ki-dri~evo 25. 9. 03 glasovali PROTI temu sklepu. Torej ne spoštujejo volje svojih volivcev. (Pravzaprav so se le dosledno držali zapisanega v koalicijski pogodbi, da namre~ "ne bodo vršili nobenih aktivnosti v zvezi s sežigalnico", torej tudi proti ne! Le da njihov intelektualni potencial ne seže tako visoko, da bi razumeli, kaj so sploh podpisali s prefinjeni-mi manipulanti LDS.) Velikega vodje vladajo~e koalicije ni bilo na sejo. Seveda pa je poskrbel, da je bila tu njegova zdresirana, poslušna ~etica, glasovalni stroj pod vodstvom njegovega namestnika, svetnika SLS. Ta pa je tudi ~lan odbora za var. okolja in pož. var. Tako se je zgodil svojevrsten paradoks: omenjeni svetnik, ki se je na seji odbora strinjal s sklepom, je torej kot sopredla-gatelj sklepa na seji glasoval proti, še ve~, pred glasovanjem je celo zahteval, da o sklepu sploh ne bi glasovali! Župan je po burni razpravi v skladu s poslovnikom dal sklep na glasovanje. Izid: 5 svetnikov ZA (SDS, NLPS in Zeleni), 5 PROTI (LDS, SLS in Desus). Usodna za nespreje-tje sklepa je bila nepri~akovana poteza svetnika Nove Slovenije, ki je pred glasovanjem povedal, da mora žal zapustiti sejo. Da je sicer proti sežigalnici in bi dvignil ne le eno, obe roki, a da vemo, kje je v službi ...(Ta-
Duševno zdravje
Na starost doma?
Večina starejših želi jesen življenja preživeti v svojem domu, med domačimi; domovi upokojencev imajo v našem okolju še vedno negativen prizvok. Zakaj?
Na splošno lahko rečemo, da so starejši ljudje manj prilagodljivi in se posebno težko znajdejo v povsem novih socialnih situacijah. Prav tako so starejši bolj starokopitni, dogmatični, previdni in neradi tvegajo ali se podajo v neznano. Prav tako je znano, da s starostjo rastejo razni predsodki, manjša se pa tudi spontanost in neposrednost.
Vse to vsekakor pogojuje destvo, zakaj se ostareli neradi odločajo za življenje v domovih za ostarele, posebno še tisti, ki živijo v večgeneracijskih družinah.
Mislim, da so današnji domovi ostarelih daleč od hiralnic iz preteklosti ter da je življenje v njih prijetno, saj je organizirano v skladu z interesi ostarelih in je tudi bivanje v njih temu ustrezno.
Bolnim ostarelim je v teh domovih zagotovljena nega in pomoč ter vse ostalo, kar potrebujejo.
Tisti, predvsem zakonski pari, ki lahko skrbijo sami zase in so ekonomsko neodvisni, pa lahko živijo v vmesnih stanovanjih čisto običajno, dovolj individualizirano življenje in tako ostanejo čim dlje aktivni in, če imajo sorodnike in znance, s katerimi imajo stike, so tudi socialno dovolj aktivni.
Menim, da je negativna konotacija dana domovom ostarelih v tem tisočletju neustrezna.
Pripomniti pa moram, daje življenje v lastnem domu, med domačimi, še vedno najbolj naravno in blizu slovenskemu starostniku in naj bo tako še naprej za tiste, ki imajo to možnost.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
lum - op.p.). Vidite, to je že u~i-nek "nevtralizacije odpora" kot ga priporo~a Odlok. Moralno bi bilo, da svoje svetniško mesto prepusti drugemu iz Nove Slovenije, do katerega morda ne sežejo lovke mogo~nega diktatorja, katerega edina vrednota je denar. Za ceno dobička je pripravljen lastno življenjsko okolje, iz katerega je zrastel, pahniti v apokalipso.
Je država, ki tako brezobzirno daje prednost kapitalu pred osnovno človekovo pravico do zdravega okolja, še naša domovina? Da, kljub vsemu je, čeprav: "O,domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši ..." (Oton Župančič).
Verjamemo namreč, da nismo sami, da živi v Sloveniji še veliko poštenih, pokončnih ljudi, ki ne dovolijo, da mogočna politično-kapitalska naveza kroji meje njihove svobode. Računamo na vas! Ne bomo se pustili "nevtralizirati", ostane nam le eno, po B. V. povzeto:
^"Vstanite torej, v suženjstvo zakleti!"
Marija Škafar svetnica Neodvisne liste
proti sežigalnici in članica odbora za var. okolja in pož. var. Občine Kidričevo
Hvaja, dr. [imuni~
Vse prevečkrat, dobesedno na vsakem koraku, vsepovsod, celo v čakalnici zdravstvenega doma Ormož, poslušam najhujše žaljivke, grdobije o primariju dr. Mladenu Šimuniču. Preprosto ne morem razumeti teh ljudi. Se mar ne zavedajo, koliko neprespanih noči je za njim, koliko dežurstev, koliko opitih duš, koliko prošenj za zdravje in koliko odrekanj zaradi teh ničvednežev? Boli me, kajti v duši je tako dober, njegove besede so kot roka, ki nas varuje in brani. Vse te lju-dji, ki mu nažirajo telo, je spremljal na poteh njihovih življenj, bodisi navzgor ali navzdol, na vijugah in stranpoteh, jim znal prisluhniti v njihovih stiskah, tegobah in boleznih. So mar pozabili, da je tudi on samo navaden človek s svojimi problemi, h komu naj se obrne on, čigave besede naj osrečijo njega samega, izmučenega od vsega? Kako lepo bi bilo, ko bi potrkali na svojo vest, kajti besede in predvsem njegova dejanja so kot rože, ki nam rastejo na pot, lepo bi bilo, da se njegova dejanja preselijo v naša srca.
Hvala vam. Hvala, dr. Mladen Šimunič, da ste tukaj v tem času.
Jožica Filipič
Krvodajalci
9. oktober - Jasmina Majcen, Ul. 25. maja 7, Ptuj; Alojz Žitnik, Dornavska c. 20, Ptuj; Miran Šic, Slatina 63; Sabina Žumer, Orešje 149, Ptuj; Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lackove 34, Ptuj; Andrej Peršuh, Kungota pri Ptuju 142; Miroslav Golob, Zg. Jablane 38/a; Gabriela Jančar, Dornava 78/a; Ida Dodlek, Dornava 27/a; Smiljan Ivančič, Turški Vrh 28; Slavojka Ivanovic, Gregorčičev dr. 6, Ptuj; Ivan Brumen, Moškanjci 13; Sonja Štrucl, Zagojiči l4/f; Vida Gaj-zer, Grajenščak 39/a; Milan Plohl, Rucmanci 48; Renata Jupič, Mestni Vrh 6/a; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici 1, Miklavž na Dravskem polju.
Hanin koti~ek
Didakti~ne igra~e
Izraz didaktičen pomeni tisti, ki je usmerjen, ki teži k poučevanju, poučen. Od kod izraz didaktična igrača?
Maria Montessori (1870-1952) je bila prva ženska zdravnica v Italiji. Bila je tudi znanstvenica, pedagoginja, humani-stka in filozofinja.
Najprej je delala z umsko prizadetimi otroci, za katere so v takratnem času verjeli, da se niso sposobni ničesar naučiti in jih ni mogoče šolati. Maria je dokazala nasprotno. Namesto običajnih učnih metod je razvila čutne pripomočke, s katerimi so se otroci lahko učili s pomočjo dotika, vonja, vida in zvoka. Ta metoda seje izkazala kot izjemno uspešna, tako da si jo je želela preizkusiti še na zdravih otrocih.
Takšno priložnost je dobila leta 1907, ko so jo povabili, da ustanovi Otroško hišo. Maria je za otroke v Otroški hiši naročila učne pripomočke po vzoru tistih, ki jih je uporabila pri delu z zaostalimi otroci. Ti pripomočki so dobili ime "didaktični pripomočki' in omogočajo otrokom, da se skozi preizkušanje in napake sami učijo. Učenje s pomočjo čutov je otrokom olajšalo dojemanje teh težavnih spoznanj.
Njeno osnovno načelo je bilo, naj otroci sami spoznavajo. Učitelji in vzgojitelji naj otrok ne učijo, temveč jih samo pazijo. Otroci naj sami spoznavajo in odkrivajo, kaj je mogoče narediti s pripomočki. Takrat je bil tak način dela nekaj revolucionarnega. To je bilo nasprotje temu, kar so učitelje učili. Učitelj je svoje znanje podajal, učenci so ga morali poslušati. Govorjenje je bilo prepovedano. Ce je kakšnega otroka snov podrobneje zanimala in je učitelja kaj vprašal, mu je ta ukazal, naj bo tiho. Otroci niso imeli nobene možnosti, da bi sami spoznavali in se učili.
Prednostno načelo pri Montessori pedagogiki je skrb za osebnostno rast učenca, ki naj poteka v prijetnem okolju, vzpodbuja otrokovo samostojnost in neodvisnost do odraslih. Otrok naj se ne sili z nobeno dejavnostjo, saj je bistvo učenja v notranjem dozorevanju otroka.
Za otroka je delo igra, zato Montessorijeva ne uporablja izraza igra, ker se ji ta zdi omejevalen, ampak uporablja izraz DELO, kar ji pomeni oblikovanje samega sebe.
Delo otroka gradi jutrišnjega človeka.
Montessorijeva je spremenila razmerje odraslih do otrok in njihovo razumevanje otroškega sveta in igrač, s katerimi se otroci doma igrajo.
Osnovna načela Montessori pedagogike:
-	otroci radi delajo in se učijo;
-	otrokom je treba omogočiti resnične dejavnosti in ne le umišljenih;
-	treba jim je zaupati odgovornost za njihovo okolje;
-	treba jim je omogočiti mir, tišino in urejenost znotraj samega sebe;
-	spoštovati otrokovo osebnost in ga videti kot celotnega človeka;
-	mu pomagati razviti voljo, tako da mu pustimo možnost odločanja;
-	mu dovoliti da samostojno misli in deluje;
-	mu dati možnost, da sledi svoji potrebi po učenju;
-	mu pomagati težave premostiti in se jim ne izogniti.
Otroci se nočejo kar učiti, temveč hočejo ob določenem
času početi točno določeno stvar. Značilno je, daje otrok sposoben širiti polje opazovanja in ožiti koncentracijo na drobne stvari, ko ga neka majhna stvar pritegne, se pri njej zadrži in si s tem razvija sposobnost koncentracije. To je osredotočenje na malenkost z izključitvijo vseh drugih pojavov - dražljajev.
Montessori pedagogika zagovarja stališče, da imajo otroci svoj lasten svet, v katerem imajo pravico živeti, ter da je otroški svet boljši. Odrasli bi se morali učiti od otrok- Ne smejo jih siliti, naj razmišljajo kot odrasli.
(Iz seminarja pedagogike Marija Baškarad)
Lesene igrače priznanih proizvajalcev Selecta in Olbshei-mer slovijo kot vrhunska didaktična igrača za vse starosti. V trgovini HANA v Slomškovi 18, vam in vašim malčkom predstavljamo celoten program omenjenih proizvajalcev.
Zdenka Ba{
X--v
NAGRADNO VPRAŠANJE
v kateri državi izdelujejo igrače blagovne znamke
Selecta?_
Ime in priimek:_
Naslov:_
Davčna številka:
Nagrajenec bo prejel nagrado v vrednosti 3.000,00 SIT v trgovini Hana. Nagrajenka iz številke 40: Stanka Vogrinec, Hajdoše 25, >2251 Hajdina.
Info
Glasbene novice!
V sodobni glasbi manjka izvirnosti, saj je le-ta navadno nagrajena z velikim hitom oziroma s takoj{nim propadom! Tako se vse preveč izvajalcev odloča kopirati svoje lastne uspe{ne pesmi, ki pa poslu{alcem s časom niso več v{eč, saj vedno znova želijo slišati kaj novega!
Britanski glasbeni kralj ROBBIE WILLIAMS je to poletje zmagoval na koncertni turneji in pred 14 dnevi je izšel tudi koncertni album Live At Knebworth. V ognju ima še studijski izdelek Escapology, s katerega smo že lahko uživali ob naslednjih hitih Feel, Come Undone in Something Beautiful. Hit številka štiri je naslovljen z SEXED UP (*****) in je ponovno atraktivna rock balada, ki gre hitro v uho! Zanimivo je, da je bila pesem v osnovi napisana za avstralsko pevko Natalie Imbrulia.
Ameriška glasbenica SHERYL CROW je uspela leta 1992 z uspešnico All I Wanna Do. Pred tem je bila odlična koncertna session pevka pri izvajalcih, kot so Michael Jackson, Eric Clapton in Michael Bolton. Desetletje uspehov bo pevka kronala s kom-pilacijsko zgoščenko Greatest Hits in ena izmed treh novih pesmi se imenuje THE FIRST CUT IS THE DEEPEST (*****). Boljši poznavalci glasbe ste že po naslovu spoznali, da gre za klasično folk/rock pesem, ki jo je napisal Cat Stevens in je z njo beležil leta 1977 največ uspeha Rod Stewart.
Nemška skupina WONDERWALL si je pridobila številne simpatije lani s skladbami Witchcraft, Just More in In April. Tri šolane glasbenice so pripravile spet prijetno pop/rock harmonijo SONG FOR YOU (****), v kateri se fantastično prepleta več-glasno petje!
Britansko elektro pop skupino ERASURE v osnovi sestavljata Andy Bell in Vince Clark. Fanta bosta v mesecu novembru na tržišče ponudila drugo zbirko z naslovom Hits in na njej bodo stari hiti v novem aranžmaju. Za najaven single sta izbrala komad OH L AMOUR (****), ki ima v novi obliki malo manj elektro elementov in malo manj plesnega ritma!
Prvaki "regi muzike" UB40 beležijo že več kot trideset hitov in so si nadeli ime po britanskem obrazcu za nezaposlene. Multi instrumentalna skupina je spet v formi v zabavni priredbi tradicionalne pesmi SWING LOW SWEET CHARIOT (****).
Nemška pevka SARAH CONNOR je presenetila leta 2001 z groovy r&b pesmijo Let's Get Back To Bed Boy (v njej je rapal tudi Tq), medtem, ko je meni najbolj všeč njena balada Skin On Skin. Posebno pozornost si je ta povprečna vokalistka zaslužila s fino mešanico soula in popa v umirjeni pesmi MUSIC IS THE KEY (****), v kateri gostuje tudi nova soul skupina Naturally 7.
Britanski pevec, producent in tekstopisec DANIEL BEDINGFI-ELD je pravo odkritje, saj beleži že tri No 1. uspešnice na otoku z naslovi Gotta Get Through This, If You're The One in Never Gonna Leave Your Side. Glasbeni talent varira med garage underground, pop in r&b glasbo, vendar je v novem komadu FRIDAY (***) ubral divjo kombinacijo popa in medlega rocka!
Pop princeska BRITNEY SPEARS je največ uspeha beležila s hitom Baby One More Time. Do sedaj je posnela tri albume in prodaja njenih nosilcev zvokov je že presegla po svetu 20 milijonov. Razočaranje tedna je pripravila prikupna blondinka, ki predstavlja novi napadalni "butasti" pop komad ME AGAINST THE MUSIC (***), v katerem sodeluje, verjeli ali ne, tudi MADONNA!
David Breznik
MJ-Iz^
ilTE
ÏE LDVE - Black Eyed P^
J. TRDUBLE-E% ŒH LEAVE YDU -Luimdeè k HOLE IN THE HEAD - Sugabahes 7. HEY WHATEVER - Westlife 8. GUILTY - Blue I 9. BABY BOY -
_Ý_BEyDncEuKnawlEB & Sean Haul_^
ID. ARE/YDU HEADY
FOB LDVE - EMon Jo /II	\ \
Vsaki» 5ć?hć?\:£? m<2d 21. in 2.2.. un?
Kdo je glavni igralec v filmu Bloody Sunday?
Odgovor:_
K
NAGRADNO
I y\ vfraSakje
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Damjana Vedernjak, Pacinje 30,2252 Dornava Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Oígowe pošljite do ponedelika, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Sting - Sacred Love
A&M, 2003, www.sting.com
Sting je pri svojih 52 letih še vedno neiztrošena glasbena ikona, ki ostaja z novim albumum zvesta sama sebi. @e nekaj ~asa se spogleduje z razli~nimi glasbenimi slogi in ritmi. Na zadnjih treh albumih pa je to prišlo še posebej do izraza. Sacred Love, novi Stingov album, je zelo zanimiv, po vrsti sedmi studijski (in deveti samostojni) projekt. Dvanajst novih skladb seveda zna~ilno zadiši po pev~evi dediš~ini, vse skupaj pa v celoto zaokrožijo prepri~ljiv in prepoznaven vokal, dobra besedila in zahtevna izvedba.
Albumu, za katerega inspiracijo je menda Sting dobil delno 11. septembra 2001, ne manjka dinami~ne ritmike, a tokratni
kolaž vsebuje presenetljivo veliko diskretnih elektronsko-ritmi~nih podpor. @e na prejšnji ploš~i je zadel v polno z etno priokusom, ki je spremljal celoten izdelek. Zdaj se drži preizkušenega recepta in Sacred Love je tako nadal-
Filmski kotiček
Bloody Sunday
Nasilje je stalni spremljevalec ~loveštva že vse od njegovega nastanka. Če je bilo nasilje v za~etku naravni mehanizem za preživetje, pa bi pri~akovali, da bo ~loveštvo s svojim razvojem zavesti in inteligence po~asi opustilo pogubno pot samouni~evanja. A namesto tega ljudje vedno znova iš~ejo nove in nove razloge za nadaljevanje medsebojnega pobijanja. Enkrat so ti razlogi ekonomski, drugi~ politi~ni, tretji~ ozemeljski, ~etrti~ rasni, peti~ gospodarski, šesti~ verski ... a ne glede na razlog, rezultat je na koncu vedno isti: mrli~i, vsaj po smrti vsi enaki in vsi enakopravni.
Film Bloody Sunday je izredno zanimiv in natan~en vpogled v nasilno naravo in psihologijo ~lo-veštva. Zasnovan je na resni~nih dogodkih in s svojim dokumentarnim pristopom še dodatno prispeva k realizmu. Verjetno je že vsakdo slišal za konflikt Severne Irske, tako iz politi~nega stališ~a kot tudi iz verskega. A film nima namena favoriziranja ene strani. Prav nasprotno, film odli~no in nedvoumno prikaže, da na obeh straneh obstajajo slabi ljudje, ki edini izhod iz težav vidijo v nasilju.
Pa vendar se moramo vprašati, kako to, da ljudje vendarle slej ko prej ne uvidijo, da jih nasilje ne pripelje iz mrtve to~ke? Da ve~ sovražnikov ko pobijejo, ve~ bo pobitih tudi prijateljev? Razlogov za to je ve~. Prvi je zagotovo brezbrižnost. Ljudi polnih sovraštva pa~
BLOODYSUNDAY
drama
Dolžina: 107 min Režija: Paul Greengrass Producenti: Arthur Lappin, Don Mullan, Paul Myler, Mark Redhead
Scenarij: Paul Greengrass Igrajo: James Nesbitt, Allan Gildea, Gerard Crossan, Mary Moulds, Carmel McCallion
jevanje prejšnjega albuma v novi preobleki. A to ni prav nič moteče. Sting je mehek, čustven, a obenem tudi ravno prav oster. Pesmi, ki so večinoma čustveno in Ijubezensko obarvane (ne v smislu 'rad te imam', ampak v smislu, da je ljubezen lahko tudi zelo destruktivna stvar) vsebujejo veliko etno vplivov iz vseh delov sveta. Posebno močni so v baladi The Book Of My Life, kjer sodeluje tudi Anoushka Shankar, in pa v prvem singlu Send Your Love. Gre za klasično, moderno zveneče Stingovo delo.
Prekaljena skupina studijskih glasbenikov je skorajda na stranskem tiru, saj je Stingova prezen-ca dovolj dominantna (na primer Send Your Love). A se skozi več preposlušanj vsakdo zave, da so pomembni ravno fragmenti, ki so jih prispevali Jason Rebello, Dominic Millar, Manu Katche, Christian McBride in mnogi drugi, nenazadnje tudi Vicente Amigo, ki s svojo flamenco kitaro diskretno, a zelo duhovito vstopa v prej izpostavljeno temo. Da Shankar-jeve hčere, torej pol sestre Norah
Jones, Anoushke Shanka, niti ne omenjamo posebej.
Stingu tokrat pogostokrat povleče tudi na orient, se pravi proti arabski melodiki. Nadaljevanje zvočne podobe, ki jo je začrtal že pred ~asom z uspešnico Desert Rose. Vseeno pa je vzhodnega prizvoka na albumu ravno prav, da ne zmoti tistih, ki jim tovrstna glasba ne diši najbolj, in ravno prav, da bo vše~ tudi tistim, ki so bolj usmerjeni v orientalske ritme. Posebej velja omeniti drugo uspešnico, duet s hiphop-soul divo Mary J. Blige. Tako posebno sestavljene pesmi že dolgo nismo slišali. Je pa prav možno, pravijo nekateri kritiki, da bo ta pesem prav zares uspešnica šele tedaj, ko jo bo svet slišal stoti~. Never Coming home je že skoraj trance, This War pa klasi~no spogledovanje z rockom, lahko bi rekli mašilo na albumu. Sicer pa ob prepoznavnem glasu prevladujejo zvoki klaviatur in elektronskih ritmov. Vsekakor ploš~a, ki bo našla svoje mesto pri poslušalcih.
Gregor Kavčič
ne zanimajo stališ~a nasprotnika, temve~ si želijo samo to, da bi umrl. Oziroma kot rec<caron>e vojak v tem filmu: Vsi na drugi strani tega zidu so sovražniki! Kdo je tam, zakaj so tam, zakaj so sovražniki, ga preprosto ne zanima. Zanj je dovolj, da so tam in da je prepri~an, da jih mora odstraniti, preden mu storijo kaj žalega. Ne-
pou~enost oziroma nepripravljenost poslušati nasprotnika je prvi predpogoj za nasilje. Vsak konflikt se lahko zgladi, ~e sta le obe strani pripravljeni sodelovati. A na žalost marsikdo v spopadu vidi svoj interes in zato podpihuje predsodke in sovraštvo do nasprotnika. Mar kdo res verjame, da se IRA, ETA, Hamas in (pre)številne teroristi~ne skupine tega sveta borijo iz plemenitih ciljev? Jasno, vedno imajo polna usta besed, kako je njihov vzrok za nasilje upravi~en in kako se borijo za pravo stvar. A nikoli jih ne slišimo re~i, da so pripravljeni prisluhniti nasprotniku. Saj ni potrebno, da bi jih takoj razumeli, dovolj bi bilo že to, da bi prisluhnili. A tega seveda ne želijo, kajti ko enkrat pri~neš poslušati, lahko ugotoviš, da lastni vzroki morda niso ni~ druga~ni od nasprotnikovih. Tega pa teroristi ne želijo, kajti njihov poklic je vojna in njihov rezultat je smrt. A seveda nimajo krvavih rok samo teroristi, kajti tudi na drugi strani so ljudje, ki v spopadu vidijo nek interes, najsi je politi~en (zbiranje glasov na ra~un prestrašenosti volilcev) ali pa ekonomski (orožarska industrija je ena najbolj dobi~kono-snih na svetu). Vedeti je namre~ treba, da sta za vsako "igro" vedno potrebna dva. Kako je lahko uspelo Gandhiju? Kaj pa Martinu Lut-hru Kingu? In Nelsonu Mandeli? Preprosto niso hoteli sodelovati v krogu nasilja. S podporniki so se ulegli na ulice in ~akali na nasprotnika ter mu ob vsakem udarcu ponudili še drugo lice. Seveda so ob tem padle tudi številne žrtve,
toda vseeno v precej manjših številkah, kot pa ~e bi uporabili pot nasilja. In kot vemo, se vsakdo naveli~a "igre" brez nasprotnika, pa tudi edini zlobec ni prijetno biti preve~ dolgo ~asa. Če pa sta obe strani udeleženi v nasilju, se lahko žogica krivde podaja iz ene na drugo stran. Zelo pomenljiva je tudi kon~na izjava generala v filmu, po kon~anem masakru, da je vsaj danes pono~i v mestu mirno. Mogo~e je res tako, a že v naslednjem trenutku vidimo mlade može, ki so v spopadu izgubili koga bližnjega (ali pa kar svoje ideale), kako se oborožujejo za povra~ilni udarec. In tako je krog nasilja sklenjen. Ob filmu se lahko tudi vprašamo, kakšno je število mrtvecev, da bi nas morda številka pri~ela skrbeti. Trinajst? Sto? Tiso~? Milijon? Ne! Dovolj je že ena sama nedolžna žrtev, ki je umrla zaradi svojih idealov in prepri~anj v boljši svet za vse ljudi našega planeta. Statisti~no gledano pokol v mestecu Darry na krvavo nedeljo res ni bil najbolj krvav v ~loveški zgodovini, toda razlog, zakaj so ti ljudje umrli,
CID
je tisti, ki dela film (in tudi sam dogodek) tako sšokanten in pomemben. Bloody Sunday ne smemo razumeti kot obtoževanje. To je opozorilo za vse ljudi, da nasilje nikoli ni pravi odgovor. Bloody Sunday je film z izredno mo~nim sporo~ilom, iz katerega bi se morali nekaj nau~iti in ki bi ga morali videti vsi ljudje tega sveta. Kot podatek, kako pretresljiv je film, naj povemo le to, da kljub nekaterim glasnim šaljivcem, ki so na za~etku naravnost tekmovali, kdo se bo spomnil bolj komi~ne pripombe, je na koncu, ob zaklju~-ni razlagi dogodkov, ki so sledili incidentu, v kino dvorani vladala smrtna tišina, ki jo je prekinil le kakšen vzdihljaj zgražanja! To je film, ki gre ~loveku res pod kožo, zato ogleda nikar ne zamudite, morate pa vzeti v zakup možnost, da vas bo po filmu malce sram, da ste pripadnik tako izprijene živalske vrste. A naj se to ne sprevrže v samopomilovanje, temve~ raje usmerite energijo v odlo~enost, da boste storili nekaj za boljši jutri.
Grega KAVČIČ
Sobota, 25. 10., ob 10. uri: USTVARJALNA DELAVNICA Jesenski navdihi - aranžmaji iz naravnih materialov. Za vse od 6 do 106 let, kotizacija je 500 SIT. Sreda, 29. 10., ob 20. uri: BOBNARSKI KONCERT ZLATKA KAUČIČA.
Na ogled je razstava slik Sama Vrabiča. Se vedno vpisujemo v začetni 40-urni Tečaj znakovnega jezika gluhih.
JESENSKE POČITNICE:
-	Bonjour in še kaj - konverzacijski tečaj francoščine - za vse, ki bi radi nekaj male osnove povezali v uporabno obliko; prijave zbiramo v CID
-	Bobnarska delavnica - za bobnarje in basiste pod vodstvom priznanega glasbenika Zlatka Kaučiča
-	Sport za osnovnošolce in srednješolce - projekt Hura, prosti čas v športni dvorani Mladika:
Ponedeljek, 27.10. - Osnovne gimnastičneprvine za oS od 1. do 5. razreda
Torek, 28. 10. - Mali nogomet - OS in SS Sreda, 29. 10. - Košarka - OS in SS Četrtek, 30. 10. - Odbojka - OS in SS Prijave zbirajo na šolah! Udeležba je brezplačna!
-	Ustvarjalni dopoldan:
ponedeljek, 27. 10., ob 10. uri v CID - prostovoljci, zanimivi materiali in tehnike. Za osnovnošolce, udeležba je brezplačna!
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro na št. 780 55 40 ali po e-pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Kremne juhe
Hladna jutra nas opozarjajo tudi na to, da si vedno pogosteje pripravimo jedi, ki nas ogrejejo in hkrati prina{ajo svežino v na{e jedilnike. Zato se bomo tokrat v kuharskih nasvetih posvetili kremnim juham.
Porova kremna juha
Na maslu prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na tanke rezance narezan por in rahlo popražimo. Rahlo solimo, začinimo še z muškatnim oreškom, nato por pomokamo z 2 žlicama moke. Zalijemo s kostno juho ali vodo (en liter). Juho kuhamo dobrih 20 minut. Nato dodamo 25 dag poljubnega poltrdega sira, ko se sir stopi, juho potresemo s peteršiljem in popramo. Juho takoj ponudimo. Po želji jo lahko postrežemo s prepraženimi kockami kruha.
Avtorica: Mojca Roškar
Za pripravo kremnih juh pogosto uporabljamo enake sestavine kot za pripravo pretlačenih juh, vendar so te juhe bolj polne in gladke. Njihove temeljne sestavine so zelenjava, sadje ali nekateri morski sadeži, mesne kremne juhe pa so redke. Zelenjava, kot so korenje, krompir, belusi, brokoli, cvetaca, glavna-ta solata, je veliko lažja in daje to svežino tudi juhi. Vse kremne juhe so zanimive tudi na pogled, saj so sestavine med sabo povezane v gosto tekoco zmes, v kateri ena sestavina dopolnjuje drugo.
Glavna sestavina kremnih juh so zmeraj vse vrste zelenjave. Najokusnejse kremne juhe dobimo, ce jih pripravimo iz ene zelenjave, saj le tako juha izraža glede na okus najvec, kar je možno. Pri nekaterih listnatih vrstah zelenjave, kot sta spinaca ali blitva, in pri kapusnicah, kot je glavnati ohrovt, pazimo, da juh ne pokrivamo, saj spremenijo barvo. Vso zelenjavo pri pripravi kremnih juh spremlja za boljši okus cebula in nekatere tudi cesen. Čebula in cesen juho dopolnita pri okusu in jo delno tudi zgostita.
Kremne juhe najpogosteje zgostimo z moko, surovim naribanim krompirjem, masleno kocko ali podmetom. Če juhe zgostimo s pomokanjem, se moka dobro razkuha in juhe nimajo okusa po njej, surov naribani krompir pa juham doda še
boljši okus in je posebej pripo-rocljiv pri pripravi kremnih juh iz zelenjave. Kadar kremne juhe zgostimo z masleno kocko, to je mešanico moke in masla v razmerju 1:1, dobijo fini okus in žametni videz. Najmanj zaželen nacin zgošcevanja je s podme-tom, ki se ga povecini poslužujemo v primeru, ko smo juhe prevec zalili.
Tekočina, ki jo uporabljamo pri zalivanju kremnih juhe, je lahko poljubna mesna juha, voda, del vode pa lahko zamenjamo tudi z vinom. Vino in vodo uporabljamo za zalivanje sadnih
cimb, zraven osnovnega dodatka - soli jih odisavimo se z lovorom, nekatere s timijanom, majaro-nom, skoraj vse pa z muskatnim oreškom, peterSiljem in po želji z drobnjakom. Časovna priprava vseh kremnih juh je sorazmerno kratka, saj pri kuhanju s po-daljsevanjem toplotne obdelave juhe zgubljajo na kvaliteti, torej ravno obratno kot pri cistih juhah, kjer kvaliteta juhe z daljšim casom kuhanja raste.
Vse kremne juhe, ne glede na to, katera je osnovna sestavina, po kateri juha nosi ime, pripravljamo po enakem postopku. V loncu najprej stalimo manjšo
kremnih juh ter pri pripravi nekaterih kremnih juh iz morskih sadežev Najpogosteje uporabljamo kar vodo. Pri zalivanju kremnih juh je vedno bolje, da jih zalijemo z manjšo kolicino vode in po potrebi vodo ali drugo tekocino še prilijemo. Prevec razredcene kremne juhe ob serviranju nimajo finega, kremaste-ga okusa.
Pri pripravi kremnih juh ne uporabljamo široke palete za-
Mokri smrček
Vpra{anje bralca Bojana: Pravijo, da so pasja leta v primerjavi s člove{kimi 7:1. Ali to drži? Kako hitro se psi starajo?
Odgovor: To, da bi bilo eno "pasje" leto za sedem "človeških" let, popolnoma ne drži. Res je, da ljudje radi tehtamo, primerjamo in računamo, koliko bi lahko bila kakšna žival stara, vendar se tudi tu pri večini ugibanj motimo. Za boljše razumevanje in presojo starosti pride prav primerjanje starosti psa s starostjo človeka. Vzporejati je potrebno telesni razvoj, spolno dozorevanje, pojemanje fizičnih zmogljivosti, pojav degenerativnih
sprememb in neozdravljivih bolezni (sladkorna bolezen, slepota, degeneracije hrbtenice, gibal, rakasta obolenja, izguba sluha, vonja itd.).
Pri pasjih letih velja slednje: 6 mesecev star kuža se lahko primerja po starosti z 10 let starim otrokom. Eno leto starega psa lahko primerjamo s 14-letnikom. Pes, star 2 leti, je primerljiv z 21 let starim oz. mladim človekom. Vsakemu nadaljnjemu letu psa do njegovega 10 leta starosti pri-
količino masla ali poljubne maščobe, da se dno rahlo prekrije z maščobo, nato dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo toliko časa, da močno ovene, dodamo sesekljan česen, pomoka-mo, moko pražimo toliko časa, da ne spremeni barve, in nato zalijemo s tekočino. Komaj v juho dodamo tisto zelenjavo, po kateri bo juha nosila okus in ime, na primer na majhne kocke narezano korenje. Tako dobimo kore-
štejemo 5 in po 10 letu 4 človeška leta. Tako bi 10 let star kuža že izpolnil vse pogoje za "upokojitev", saj bi to bilo primerljivo s 65 let starim človekom. Pri 15 letih starosti bi naš hišni prijatelj že dosegel zavidljivih 85 let in tako naprej.
Psi, ki poprej ne poginejo zaradi bolezni ali poškodb, živijo v povprečju 12-16 let, izjemoma nad 19 ali celo 20 let. Življenjska doba psa je kakor pri drugih živih bitjih programirana in se prenaša dedno. Odstopanja od optimalne življenjske dobe pogojujejo številni dejavniki (notranji in zunanji), tisti, na katere lahko vplivamo, in tisti, na katere nimamo prav nobenega vpliva.
Najvažnejši faktorji, na katere nimamo nobenega vpliva, so dedno pogojeni - prirojeni. Dejavniki, na katere pa lahko vplivamo s precejšnjo mero in ki zagotovo podaljšajo življenjsko dobo ter večjo kvaliteto življenja naši živali, so: primerno življenjsko okolje, zagotavljanje primernega zdravstvenega varstva našemu štirinožnemu prijatelju (redna zaščitna cepljenja, redno odpravljanje notranjih in zunanjih za-jedalcev, pravočasna oskrba in pomoč ob poškodbah in boleznih), primerna prehrana, primerna eksploatacija službenih in
njevo kremno juho. Če dodamo v juho večjo količino graha, dobimo grahovo kremno juho, in tako dalje.
Ko v juho vsujemo zelenjavo, počakamo, da zavre, in dodamo začimbe in dišave ter počasi kuhamo 20 do 30 minut, oziroma toliko časa, da se zelenjava močno zmehča, lahko tudi delno razpade. Nato juho skozi fino ce-dilko ali pasirko pretlačimo in jo ponovno segrejemo. Tik pred serviranjem jo izboljšamo s kislo smetano, potresemo s peteršil-jem ali drobnjakom in ponudimo. Da se nam kisla smetana ne sesiri, jo damo v manjšo posodico, gladko premešamo ter ji dodamo manjšo količino vrele juhe in nato previdno prilijemo med mešanjem. Ko kremne juhe izboljšamo s kislo smetano, jih takoj ponudimo. Če jih pustimo, da se še kuhajo, se rahlo razredčijo in zgubijo kremast okus.
Kremne juhe povečini serviramo brez jušnega vložka ali zaku-he. Lahko pa jih izboljšamo, če damo kot zakuho nekaj koščkov enake zelenjave, po kateri juha nosi ime, na primer nekaj zrnc graha pri grahovi kremni juhi ali dodamo majhne opečene kruhove kocke, lahko tudi cvrte kroglice, profiterole, biskvitni ponvičnik ali majhne žličnike. Pri dodajanju kruhovih kock, bi-skvitnega ponvičnika in drugih škrobnatih prilog pazimo, da jih damo v juho ali krožnike takrat, kadar juho že serviramo, da se ne napijejo preveč juhe in s tem juho premočno zgostijo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
delovnih psov, izogibanje nepotrebnim stresnim situacijam itd.
Ker sodi čas med tiste stvari, ki se ne dajo kupiti, ga je smiselno prijetno preživeti. Če velja to za ljudi, zakaj ne bi tudi za naše štirinožne hišne prijatelje?! Za njihovo življenje in počutje pa smo odgovorni prav mi, ljudje.
Vojko Milenkovi~, dr.vet.med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v hladnej{i jeseni
Bližajo se hladnejši jesenski dnevi Dan se občutno krči, sončnim žarkom pa po-jenjujejo moči. Vse daljše noči se zavijajo v meglo, v jasnih jutrih pa slane ledeno stiskajo zeleno listje, vrtno rastje zorijo in pripravljajo na ozimitev. Zeleno okolje spreminja svojo podobo v jesensko barvitost kot slovo od zelenega leta.
SADNI VRT v sredi letošnjega meseca vinotoka še ne spominja na jesen. Vegetacijo, ki se je vsled padavin in osvežitve v minulem mesecu zavlekla, bodo prekinile šele občutnejše jesenske slane. Mladi še nedozoreli poganjki bodo v takšnih razmerah pozebli. Tudi zimske razmere in njihov vpliv na stanje lesa pri sadnem drevju niso predvidljive, zato ni priporočljivo izvajati vzgojnih rezi pred spomladjo, kot je to bilo v vremensko normalnih letinah priporočeno pričeti pri starejšem sadnem drevju že po odpadanju listja v jeseni. Odrežemo lahko le kakšno vejo, ki je moteča v okolju ali bi jo utegnil poškodovati sneg. Nastalo rano dodatno oskrbimo, preden jo premažemo s cepilno smolo ali kambisanom, jo razkužimo z bakrenim pripravkom, da do pričetka nove vegetacije spomladi ne bi prišlo do njenega trohnenja. Zaradi kasnejše vegetacije, ko ne vršimo več varstva sadnega drevja pred boleznimi, prihaja do sekundarnih okužb sadnega škrlupa in drugih bolezni. Tako okuženo listje bo letos potrebno po odpadanju pograbiti in sežgati. Jesensko sajenje grmičastega jago-dičevja: ribeza, kosmulje, malin, robidnic in borovnic je pomembnejše kot za drevesne sadne vrste, vzgojene na deblu. Na grmovnicah, ki razvijajo svoje ogrodne veje iz koreninskega vratu, se te lahko prično formirati pri nekoliko globjem sajenju že med zimo in zgodaj spomladi, ko še ni čas in pogojev za pomladansko sajenje. Priprava zemlje za sajenje in način sajenja grmovnic se v ničemer ne razlikuje od sajenja drevnin.
V OKRASNEM VRTU pričnemo s sadnjo vrtnic že v jeseni, opravimo pa jo lahko, vse dokler zemlja ne prične zmr-zovati. Jesensko sajenje vrtnic ima mnoge prednosti pred pomladanskim, ker sadika veliko pridobi na času vkoreni-čenja, ki je pri vrtnicah sorazmerno počasno. V jeseni posajena vrtnica prične tvoriti nove korenine že v zimskem obdobju, tako vkoreničena rastlina pa je spomladi že sposobna tvoriti cvetne brste in zgodaj poleti zacveteti, česar
ni mogoče pričakovati od spomladi sajenih sadik. Jama za vrtnico naj bo tako globoka, da se bodo korenine vanjo dobro prilegale. Korenin pri sadiki namreč pred sajenjem ne krajšamo, razen če so poškodovane, jih krajšamo do zdravega dela. Iz tega razloga so lahko nekatere korenine ostale na sadiki precej daljše, ki pa jih v premajhni jami ne smemo zapogniti, ker bi to trajno škodljivo vplivalo na normalen razvoj in rast korenin. Pri jesenskem sajenju zavarujemo sadiko pred zmrzaljo tako, da je cepilno mesto 5 cm pod zemljskim površjem, nadzemni del sadike pa prekrijemo s 15 cm debelo plastjo rahle vrtne zemlje, pomešane s presejano kompostovko. Ob sajenju koreninam dobro zatlačimo zemljo, in jo obilno zalijemo.
ZELENJAVNI VRT je sredi meseca oktobra že precej opustel. Poslednje vrtnine, ki niso sposobne prezimitve, bodo gredice zapustile po jesenskih slanah, ki jih v naslednjem obdobju pričakujemo. Z gredic pospravimo vse ostanke posevkov, odpadke in plevele, da so tako pripravljene za jesensko globoko obdelavo in gnojenje z organskimi gnojili. Da bi pravilnejše in gospodarnejše pristopili h gnojenju, je priporočljivo v tem obdobju dati vrtno zemljo v analizo najbližjemu laboratoriju. Koristi analize vrtnih tal so mnogostranske.
Miran Glu{ič, ing. agr.
SWdiř^B.-Sf.oSiíoki'
23-četrtek s>	24-Petek	25-Sobota	26-Nedelja
27-Ponedeljek	28-Torek	29-Sreda	
STRINA, UJNA (OTROŠKO)
FINSKI ARHITEKT AALTO
SMUČARSKA DISCIPLINA
KMEČKI PRAZNIK, FUREŽ
ATOL V OTOČJU MARSHALL
AFRIŠKA OBVODNA ANTILOPA
ENRICO CARUSO
MASAŽA PRIPRAVO KRUHA
RENTGENSKO DOLOČANJE VELIKOSTI NOTRANJIH ORGANOV
STRUPENA KAČA, KOBRA, NAJA
100
PREBIVALCI LIVONIJE
STANE CENCEU
VRTENJE TELOVADCA
UČITEU ETIKE
PRITOK SAVE
TABLETE, DRALNIANTI DIABETIK
ERBIJ
KAREL TOMAN
GLAVNO MESTO NORVEŠKE
IZRODEK
OLGA TUŠAR
NUKLE-INSKE KISLINE
VIŠINSKA TOČKA
RIMSKA 2
ITALSKO UUDSTVO V ITALIJI
ITALU. R IGRALKA (GlOVANNA)
OČE
SPOMENIK IZ ENEGA KOSA KAMNA
GEOMETRIJSKI LIK
DNEVNI METUU
TESNILO, MAŠILO
NAVIDEZNA
POT PO NEBESNEM SVODU
GORA V MAKEDONIJI
NEM. NOG. DZAKA
DEL TELESA
REKA V FRANCIJA
BULA OD UDARCA
MODRA AKVARIJSKA RIBICA
NEMŠKI FILMSKI IGRALEC (JAN)
DELAVEC V APRETURI
LEPOTA PO GRŠKO
OTON POLIČ
GREGOR TOMC
MAKEDONSKO KOLO
CUNJA
EDVARD GRIEG
DOMAČA PTICA
OTOK NA JADRANU
FRANC IRGL
SIMON JENKO
NIŽJI HRIB
GOETHE-JEVAMATI (UUBK.)
PARADIŽ, EDEN
NOČNO ZABAVIŠČE
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: tetka, eseri, Stans, Teta, smotrnež, SFJ prostor, Ajzenponar, rakrana, aleati, rola, skrb, ČK, DN, Vevnican, tla, AN, trot, verz, ZČ, noj, cipresje, sakar, Ivic, Constant, volan, cenitelji, sir, Ivaki, Acara, Ten, ask, Anit. Ugankarski slovarček: DAONIL = tableta, oralni antidiabetik, ENIVETOK = atol v marshallskem otocju v zahodnem Pacifiku, GLETLE = svicarki skladatelj (Johann Melchior, 1626-1684), KAFČAL = vrh na makedonski planini Luben, visok 1762 m, KALLOS = grški naziv za lepoto, LIČI = afriška obvodna antilopa, NIKLAS = nemški filmski igralec (Jan, 1947), ORTORENTGENOGRAFIJA = rentgensko določanje velikosti notranjih organov.
Govori se .
da ima človeštvo pravzaprav srečo, da obstaja ptujski LDS. Brez njega - kot je bilo sklepati iz izjav pretirano vase zaverovanih politikov - še sonce ne bi sijalo ...
... daje takoj po besedah enega državno pomembnih eldee-sovcev: "Še naprej bomo ostali
■na vladajoča stranka!" na ptujski konferenci (simbolično) padel napis LDS. In sim-patizerji črne koalicije, ki so se skrivali med pravovernimi, so se privoščljivo smejali ...
... da imajo ormoški svetniki pravzaprav srečo, da so se rodili v gnilem socializmu. Takrat so bili narejeni iz čistega navdušenja nad življenjem (mogoče kateri tudi zaradi nezadostne zaščite - ampak to so že nepomembne podrobnosti), danes pa ne bi hoteli priti na svet niti za 40 jurjev, ki jim jih je obljubljala občina.
Vidi se ...
... da so v Halozah tudi stari čevlji lahko spomenik. Starim blatnim in prašnim cestam v slovo.
Aforizmi
by Fredi
Le totalni jebiveter bo brez
pomislekov scal proti vetru.
***
Kdor ribari v kalnem, ne
Živi v kaluži.
***
Najpomembnej{i list
zgodovine je obrnila Eva.
***
Sila rodi silo po posilstvu.
***
Pot v pekel je tlakovana s
tlako.
***
Afer ne rešujejo ljudstva jeremijade, temveč politikov
telefonade.
***
Pametnejši popušča, dokler
ga ne pustijo na cedilu.
***
Niso vsi prisrčni srčni.
Lujzek • Dober den vsoki den
Br, br, br, gnes pa je zahladilo. Nedela, 19. vinotoka, še glih neje za duge
gate, za kopalke in krotke rokove pa tudi ne. Gnes ne pišem pod brajdami in lipo, pač pa v sobi s krušno pečjo. Mica jo je zakurila že snoči in je ob jenih rebrah prav prijetno toplo in omamno. S talera me gleda štikl mesa, v ročki se smeje letošji mošt, tak ke nemam kaj za šimfati, možgone je treba vzeti v roke, da se tudi na totem papiri nekam pride in gre.
Pred nami je den spomina na mrtve in vse tiste žrtve, ki so po narovni poti ali pa tudi na silo zapistili toti našpukla-sti svet in morali vmret. Mi jim bomo prej ali slej sledili, eni bodo za naše grešne duše molili, drugi pa se tudi veselili našega slovesa, pa če nas bodo poslali v pekel ali pa nebesa. Tak je pač to in tak bo ostalona večne cajte. Že ko se rodimo, začnemo vmi-
rati in hirati, stareti in siveti, ženske si začenjo lase forbati, začnejo na lepotne operacije hoditi, da ne bi bile preveč debele okoli riti, da jim zizeki ne bi preveč doj visli kak na naši hiši svisli. Keri ne vete, kaj so svisli, vam naj povem, da je to štikl strehe, ki se tudi rad doj povesi. Seveda mamo tudi moški svoje probleme, ko pametni lasje zapušajo nore glave, ko se tebuščki debelijo, luleki pa večkrat doj visijo kak pa gor stojijo. Pride cajt, ko niti nibena viagra nič ne pomoga, ko se začne ročno delo, koje lehko tudi tolažilno in veselo.
Vidite, takšno nam je to življeje, veselje in trpleje, zato pa se nič ne kesirajte in živcirate, saj nikol neje tak blo, ke ne bi nekak bilo.
Kak ponavodi je tudi gnes Mica pri meši, jaz pa vam duma tote kozje molitvice pišem. Lehko bi mi napisali kokšno pismo, lehko hvolite, lehko šimflete, samo naj bo resnica, kak provi moja Mica.
Tejko za gnes in drugi tjeden več. Vas lepo podavljam in z mlodim vinom nazdravlam. Vaš globoko vdani Lujzek
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 23. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Kicar poje in igra). 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 24. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SOBOTA, 25. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI
BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 26. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 27. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 28. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00
Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora).
SREDA, 29. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	ljubezni in romantiki lahko kmalu pričakujete preobrat, ki vas bo postavil na trdna tla. Dvom bo splahnel, vi pa boste zopet
srečni. Na poslovnem področju prihajajo resni in naporni časi.
BIK
V	sebi čutite že dalj časa močno energijo, ki vas spodbuja h globoki preobrazbi predvsem na poslovnem polju. V zadnjem
času ste naredili veliko konstruktivnega, sedaj boste morali to utrditi.
DVOJČKA
^^ Silno dinamičen in živa-^ hen teden. Tisto, česar se f	sedaj lotevate, bo zahte-
valo več truda, kot se vam morda sedaj zdi. Zavedajte se, da stopate po splozkih tleh. Ne obupajte.
RAK
Pred vamijezelo prijeten in dinamičen teden, saj boste v sebi začutili več sveže pozitivne energije, skupaj z njo pa se vam bo odprl tudi nov koristen vir informacij. Vaš dan bo ponedeljek.
LEV
Za vami so napomi dnevi, pred vami pa bolj sproščeno in ustvarjalno obdobje. Osredotočili se boste na dom, družino, stanovanje. Vendar boste imeli veliko energije. Sprostili se boste.
DEVICA
Pred vami je nekaj "nervoznih" dni, ko lahko na poslu naletite na težave. Pri komunikaciji ali transportu pazite, kaj govorite. Varujte se raztresenosti. Od torka naprej boste bolj ustvarjalni.
TEHTNICA
Dnevi, ki so pred vami, vam bodo prinesli varnost, stabilnost in veliko možnosti za poslovno rast. Zabavajte se, čeprav včasih na tuj račun, saj bodo resni dnevi zahtevali koncentracijo.
ŠKORPIJON
Kombinacija notranje moči in dobrih priložnosti je resnično pravi recept za poslovni uspeh. Tega bo v tem tednu zelo veliko; tudi veselje in sreča na osebnem področju bosta kmalu našal pot do vas.
STRELEC
Zelo zgovorni in prepričljivi boste na poslovnih poteh. Le pogumno. Izid bo pozitiven. Svoje znanje boste z lahkoto prenašali na druge. Strelke bodo imele srečo v ljubezni.
KOZOROG
Ste zbegani in negotovi zaradi skrb zbujajočega izginjanja denarja? Le pomirite se, zelo kmalu, že čez nekaj dni, se bo položaj spremenil, toda razmišljati bo treba o osamosvojitvi.
VODNAR
Pred vami je zelo naporen teden, zato ni priporočljivo, da bi glede poslovnih zadev tvegali. Izognite se tudi izzivom, kijih imate tako radi. Po torku bo že izboljšana komunikacija.
RIBI
Ves teden vam kljub relativno dobrim obetom preti nekaj težavic in stresa na poslovnem področju ali pa v službi. Bosta pa zato četrtek in petek zelo romantična. V središču pozornosti boste v petek.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
S pomočjo gledalcev ...
Po vikendu, kjer so ligaši s širšega ptujskega področja osvojili le bore malo točk v prvoligaških tekmovanjih posameznih športnih panog (svetle izjeme so odbojkarji Svita in malonogometaši Vitomarcev), se nam ob koncu spet obeta pestro športno dogajanje.
Osrednja pozornost bo namenjena nogometašem Kum-ha Drave, ki bodo v nedeljo gostili državne prvake iz Maribora. Le-ti so Ptujčane v tej sezoni že dvakrat premagali, in sicer v prvenstvenem in pokalnem tekmovanju, vendar sta bili obe tekmi v mariborskem Ljudskem vrtu. Tokrat se bosta tekmeca pomerila na Ptuju, kjer ni bilo tekme že skoraj mesec dni (nazadnje 28. 9. Kumho Drava - Šmartno). Ekipa je pod vodstvov Boruta Jarca doživela v nedeljo prvi poraz, vendar so po treh sušnih krogih spet zadeli nasprotnikovo mrežo (2-krat Gorinšek). Posebna zanimivost tega srečanja bo tudi trenerski dvoboj Borut Jarc - Matjaž Kek. Nekdanja soigralca pri mariborskem klubu se seveda dobro poznata, a bosta vseeno poskušala s kakšno taktično za-mislijoprelisičiti drug drugega in nagniti tehtnico na svojo stran. Precej lahko k uspehu svojega moštva s športnim navijanjem pripomorejo tudi navijači, ki se bodo tokrat zagotovo v velikem številu zbrali na ptujskem mestnem stadionu. Preglasiti Viole je seveda velik izziv.
Že v petek se bodo v dvorani Center pomerili malonogo-metaši Vitomarcev, ki so v petek v Mariboru zabeležili prvo letošnjo zmago. Njihov nasprotnik bo ekipa Nazarja.
V soboto se bodo domačemu občinstvu znova predstavile rokometašice Mercatorja Tenzorja. Po odličnem začetku in treh zmagah so doživele serijo porazov in tekma z ekipo Burje iz Škofij je priložnost za novi preobrat. V Veliki Nedelji se bo domača ekipa pomerila s Koprčani, ki so zagotovo nasprotnik po meri Velikonedeljčanov. Ob zavzeti igri v obrambi in predvsem zmanjšanem številu tehničnih napak iz prejšnjih tekem lahko domačini vknjižijo nove točke.
Odbojkarji Svita bodo v soboto gostovali v Kamniku, v prleško-štajerskem derbiju pa se bodo v Ljutomeru pomerile odbojkarice ZM Ljutomer in Ptujčanke. Ker v dosedanjem delu prvenstva še nobena ekipa ni zabeležila zmage, lahko pričakujemo ogorčen boj za vsako točko. O tem, kdo bo na koncu uspešnejši, pa bodo odločale malenkosti.
Povabimo vas lahko še k ogledu namiznega tenisa (1. SNTL - moški, sobota, ob 17. uri) in juda (turnirja v Gori-šnici n Juršincah), tako da je pred ljubitelji športa težka odločitev, na katero tekmo ali tekmovanje naj gredo. Najbolje kar na več. In ne pozabite na športno navijanje!
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 12. KROGA: Domžale - Kumho bor Pivovarna Laško - KD Olimpija 0:0, Gorica (1:0), Dravograd - Mura 2:2 (1:0), Ljubljana -(0:1), [martno - Primorje 1:1 (0:0)
Drava 3:2 (1:1), Mari- CMC Publikum 1:4 Koper Sport Line 1:4
1. MARIBOR PIVOV. LAŠKO	12	7	3	2	17:15	24
2. PRIMORJE	12	6	4	2	29:12	22
3. KOPER SPORT LINE	12	6	4	2	14:6	22
4. GORICA	12	6	3	3	27:16	21
5. CMC PUBLIKUM	12	6	2	4	26:19	20
6. MURA	12	5	3	4	25:24	18
7. KD OLIMPIJA	12	4	5	3	17:11	17
8. DOM@ALE	12	5	0	7	16:29	15
9. [MARTNO	12	3	5	4	16:15	14
10. DRAVOGRAD	12	3	3	6	15:24	12
11. KUMHO DRAVA	12	1	4	7	12:22	7
12. LJUBLJANA	12	1	2	9	8:29	5
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 12. KROGA: Izola Argeta - Aluminij 2:1 (1:1), Svoboda
-	Supernova Triglav 5:0 (2:0), Rudar Velenje - Brda 3:0 (1:0), Krško Posavje - Dravinja 3:2 (2:1), Livar - Tabor Sežana 1:0 (1:0), Bela Krajina
-	Zagorje 4:0 (2:0)
1. RUDAR VELENJE	12	10	2	0	43:13	32
2. ZAGORJE	12	7	3	2	26:16	24
3. BELA KRAJINA	12	7	2	3	20:12	23
4. DRAVINJA	12	5	5	2	23:12	20
5. KR[KO POSAVJE	12	4	5	3	16:17	17
6. LIVAR	12	4	5	3	15:20	17
7. SUPERNOVA TRIGLAV	12	4	3	5	15:21	15
8. ALUMINIJ	12	2	4	5	11:16	13
9. IZOLA ARGETA	12	3	4	5	11:16	13
10. BRDA	12	2	4	6	10:21	10
11. TABOR SE@ANA	12	2	2	8	13:28	8
12. SVOBODA	12	1	1	10	12:22	4
Nogomet • 1. SNL: Domžale - Kumho Drava 3:2 (1:1)
Dvakrat vodili, pa ostali brez toCk
STRELCI: 0:1 Gorinšek (35), 1:1 Stranjak (43), 1:2 Gorinšek (56), 2:2 Djuranovic (60), 3:2 Mi-trakovic (62)
KUMHO DRAVA: Golob, Šter-bal, Bingo, Krajnc, Zdelar, Kam-berovic, Korez, Velecic (Zajc), Jevdenič (Smajlovic), Gorinšek, Majcen. Trener: Borut Jarc.
Po 14- dnevnem odmoru v 1. slovenski nogometni ligi so nogometaši ptujske Kumho Drave gostovali v Domžalah. Pričakovanja pred tem srečanjem so bila dokaj optimistična, še posebej po zadnjih štirih remijih v prvenstvu. Gostje so pričeli odprto in tako pokazali, s kakšnim namenom so
2. SNL
Konec serije v gosteh
IZOLA ARGETA -ALUMINIJ 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Repina (29), 1:1 Klarica (34), 2:1 Klarica (51)
ALUMINIJ: Miljkovic, Fridauer, Topolovec, Rumež, Doncec, Pra-potnik, Flašker, Panikvar, Radenko Knežević, Radko Knežević, Repina (Čeh). Trener: M. Emeršic.
V Izoli so se s prvim porazom proti domaći ekipi končale uspešne igre Kidričanov na gostovanjih. Gostje so srećanje dobro pričeli in imeli nekaj priložnosti za vodstvo, vendar so zadeli samo enkrat, in sicer v 29. minuti, ko je Repina Kidričane popeljal v vodstvo. Toda njihovo veselje ni dolgo trajalo, saj je že čez pet minut izkušeni Vili Bečaj rezultat izenačil. To hitro izenačenje je vneslo v njihove vrste nekaj zmede.
Začetek drugega polčasa pa je bil usoden za nogometaše Aluminija, saj so domačini v 51. minuti dosegli še drugi zadetek (Davor Klarica), ki se je na koncu izkazal za zmagovitega. Vse želje, borbenost in hotenja gostov, da bi izid do konca srečanja izenačili, so se izjalovili in tako se prvič z gostovanja v jesenskem delu prvenstva vračajo praznih rok.
Danilo Klajnsek
Foto: Črtomir Goznik
Denis Krajnc (Kumho Drava)
prišli na to gostovanje. Toda že 4. minuta bi lahko bila usodna za njih, vendar se je izkazal vratar Golob, ki je strel Mitrakoviča iz 11 metrov odbranil. Domačini so imeli dve priložnosti, ki jih je zamudil njihov napadalec Stevano-vič. Toda vztrajna igra gostov se je obrestovala in v 35. minuti je Gorinšek popeljal Dravo v vodstvo. Dve minuti pred odhodom na odmor pa je domačinom le uspelo premagati vratarja Goloba in rezultat izenačiti.
Začetek drugega dela so ponovno začinili gostje, saj je Gorin-šek še v drugo ukanil domačega vratarja Grešaka in dišalo je po
ugodnem razpletu. Toda v samo dobrih dveh minutah so Domžal-čani razbili vse sanje gostov o vsaj morebitni točki. Izkušena Dejan Djuranovič (letošnja okrepitev iz vrst Maribora Pivovarne Laško) in Željko Mitrakovič sta s svojima zadetkoma uspela preobrniti rezultat v prid ekipi Domžal. Gostje so se sicer trudili, da bi dosegli še tretji zadetek, ki bi pomenil točko, vendar so bili njihovi poizkusi neuspešni. V sodnikovem podaljšku je priložnost za veselje zamudil Kamberovič, vendar njegov strel ni bil najbolj natančen.
Danilo Klajnsek
Foto: Črtomir Goznil<
Davorin Fridauer (Aluminij)
Karting
Alex Damis in ekipa AMD Ptuj državni prvak
V Portorožu je bila zadnja osma dirka za državno prvenstvo in Pokal CRO-SLO, ki je bila na Kartodromu Lucije. Nastopilo je 52 tekmovalcev iz hrvaških in slovenskih klubov.
Z leve klečijo: A. Damiš, D. Klobasa, S. Stamenkovic, J. Vežnaver. Z leve stojijo: J. Šeruga, T. Mlinaric, T. Janežič, A. Vežnaver in predsednik U. Langerholc; manjka Pija Šumer.
Vodeči so s svojimi nastopi le potrdili svojo vodilno vlogo in tudi tokrat zmagovali. Njihova prednost v točkah se je z zmagami še povečala in tako sta Ž. Lajkovič in A. Damiš temeljito opravila z vsemi nasprotniki. Slednji je v prvi dirki zmagal, v drugi pa je imel smolo, saj je naletel na hrbet voznice K. Senica, a mu je uspelo privoziti na tretjo mesto. Tudi na drugih dirkah so se Ptuj-čani uvrščali visoko: 3. mesto T. Mlinariča med člani in 3. mesto T. Janežiča v F 125. Žal je A. Vežna-verju v prvi dirki zatajil motor in se je po drugi dirki uvrstil na 4. mesto.
Po 25 letih je uspelo ekipi AMD Ptuj z odličnimi vožnjami ponovno osvojiti laskavi naslov državnih prvakov, tem bolj pa je pomembno, da so si ekipni naslov priborili prvič v samostojni Sloveniji, ki je danes kvalitetnejše, kot je
bilo v Jugoslaviji. Za uspeh ekipe gredo zasluge ne samo tekmovalcem, ampak odličnim mehanikom, ki skrbijo za brezhibnost tekmovalnih strojev pa tudi staršem, sponzorjem in donatorjem, ki so pripomogli, da so bili nastopi uspešni. Ob tem pa imajo zasluge dolgoletni športni funkcionarji AMD Ptuj, ki pomagajo s svojimi bogatimi izkušnjami in organizacijskimi sposobnostmi tako na dirkah doma kot tudi na tokratni dirki v Portorožu.
V tekmovanju za Pokal CRO-SLO je po 8 dirkah vrstni red naslednji: N 60 ccm: 1. Ž. Lajkovič - Slander CE 245 točk, 2. M. Gorišek - Moste 206, 3. K. Pukljak
-	Zagreb 131... 9. D. Klobasa - Ptuj 56. A 100 ccm jun.: 1. A. Damiš -Ptuj 267, 2. J. Jemc - Plamtex 189, ... 9. P Sumer 26, 11. J. Vežnaver
-	oba Ptuj 15. ICA 100 ccm sen.: 1. L. jurkovič - Straža 242, 2. K. Habulin - Zagreb 238, ... 5. T. Mli-
narič - Ptuj 97. C 125 ccm: 1. M. Koroš N. Marof 221, 2. D. Šamec -Stubaki 188, ... 5. T. Janežič 104, 7 A. Vežaver 83, 12. J. Seruga - vsi Ptuj 14.
Po osmih dirkah državnega prvenstva pa so uvrstitve naslednje: N 60 ccm: 1. Lajkovič Slander CE 285, 2. M. Gorišek - Moste 236, 3. D. Klobasa - Ptuj 187... A 100 ccm jun.: 1. A. Damiš - Ptuj 279, 2. J. Jemc - Plamtex 215, 3. S. Skrbin-šek - Slander CE 188... 6. P. Sumer 52, 7. J. Vežnaver - oba Ptuj 32. ICA 100 ccm sen.: 1. L. Jurkovič - Straža 281, 2. M. Kovač - Lucija 211, 3. T. Mlinarič - Ptuj 184. C 125 ccm: 1. A. Repič - Moste 229, 2. T. Janežič 171, 3. A. Vežnaver 166... 9. J. Seruga - vsi Ptuj 31 točk. Ekipna uvrstitev: 1. AMD Ptuj 864, 2. AMD Lucija 565, 3. AMD Slander-Celje 473, 4. AMD Moste 450, 5. Plamtex 370 6. Senica-Motosport 148 točk.
Rokomet • 1.A DRL (moški, ženske)
V zadnji sekundi ob točko
Gorenje premočno za Ormožance - Nepričakovana priložnost Velike Nedelje - Poškodba Diane Radek vplivala na rezultat
JERUZALEM ORMOŽ - GORENJE 24:32 (10:17)
JERUZALEM ORMOŽ: Siko-šek, G. Čudič, Beljšak, M. Horvat 2 (2), Mesarec 1, Koražija, Bezjak 5, Grabovac 4, Ivanuša 6, Kirič, B. Čudič 2, Kosaber, Fikošek, Han-želič 1, Lollo 3, D. Horvat.
GORENJE: Tamše 3 (3), J. Do-belšek, Bedekovič 5, Mlakar 5, Oštir, Sovič 3, Sirk 7, ^ Lainšček, Gajšek, L. Dobelšek 5, Štefanič 3, Kovič 1, Halilovič, Škof.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem Ormož 2 (5), Gorenje 3 (5).
IZKLJUČITVE: Jeruzalem Ormož 16, Gorenje 6 minut.
Rokometaši Gorenja iz Velenja so v srečanju 4. kroga po pričakovanju prišli do zmage, k temu pa so v veliki meri pripomogli gostitelji, ki so naredili predvsem veliko tehničnih napak. Že v prvem delu igre so si pomembno prednost tako uspeli priigrati Ve-lenjčani, ki so na odmor odšli s sedmimi zadetki naskoka.
Gostje so v drugem delu tako lahko zaigrali popolnoma sproščeno in vseskozi držali omenjeno razliko. Prav zaradi tega so gostitelji posegli po nekoliko grobi igri, zaradi česar sta se pred koncem srečanja na klopi znašla naj-
prej Grabovac (49. minuta), dve minuti pred žvižgom sirene pa še Bezjak.
TRIMO TREBNJE -VELIKA NEDELJA 25:24 (14:10)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Gotal 8, Mesarec 2, Trofenik, Po-točnjak, Kumer 2, Bezjak 2, Pla-ninc 3, Kokol, Šantl 4, Kozomara 2, Kisovec Okreša, Kukec. Trener: Vili Trofenik.
Rokometaši Velike Nedelje so v Trebnjem zaigrali dobro in bili na pragu vsaj točke, vendar jim je sreča obrnila hrbet. Samo srečanje so dobro pričeli in vseskozi bili enakovredni nasprotnik, rezultat pa je bil dokaj izenačen. V nekaj zadnjih minutah prvega polčasa je domačinom uspelo priti do prednosti štirih zadetkov.
V drugem polčasu so domačini svoje vodstvo še povečali, in sicer na 21:16, največ zaslug pa ima domači vratar, ki je odbranil veliko nevarnih strelov. Gostje se niso predali in so z delnim izidom 7:0 uspeli v 54. minuti rezultat izenačiti na 22:22. Sledila je razburljiva končnica tega srečanja, v kateri pa so imeli veliko mero sreče domači rokometaši, ki so v zadnji sekundi dosegli zmagovit zadetek, ter osvojili novi dve toč-


Velikonedeljanom se je točka izmuznila v zadnji sekundi
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje 24:32 (10:17), Termo - Inles Ribnica 29:23 (13:10), Trimo Trebnje - Velika Nedelja 25:24 (14:10), Cimos Koper - Adria Krka 33:29 (18:15), Celje Pivovarna Laško - Prevent 34: 27 (18:13), Rudar Trbovlje - Prule 67 30:31 (14:14)
1.	GORENJE	4 4 0 0 8
2.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO 4 3 10 7
3.	PRULE 67	4 3 1 0 7
4.	TERMO	4 3 0 1 6
5.	PREVENT	4 2 0 2 4
6.	RUDAR TRBOVLJE	4 2 0 2 4
7.	TRIMO TREBNJE	4 2 0 2 4
8.	ADRIA KRKA	4 1 0 3 2
9.	VELIKA NEDELJA	4 10 3 2
10.	JERUZALEM ORMOŽ	4 10 3 2
11.	CIMOS KOPER	4 10 3 2
12.	INLES RIKO	4 0 0 4 0
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE
REZULTATI 6. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Loka kava 24:33 (14:19), Celeia Celje - Krim Eta Malizia 15:38 (7:19), Piran - Burja 33:27 (14:13), Izola - Gramiz Kočevje 24:34 (13:19), Žalec - Olimpija 28:25 (14:11)
1.	KRIM ETA MALIZIA	7 7 0 0 14
2.	@ALEC	6 4 0 2 8
3.	PIRAN	5 4 0 1 8
4.	LOKA KAVA	6 3 12 7
5.	MERCATOR TENZOR PTUJ 7 3 0 4 6
6.	OLIMPIJA	6 3 0 3 6
7.	BURJA	6 2 1 3 5
8.	GRAMIZ KOČEVJE	5 2 0 3 4
9.	CELEIA CELJE	6 10 5 2
10.	IZOLA	6 0 0 6 0
ki. Gostje so lahko žalostni, saj bi lahko bil izid tudi drugačen, vendar tokrat niso bili tisti, ki bi jim sreča stala ob strani.
MERCATOR TENZOR PTUJ - LOKA KAVA JELOVICA 24:33 (14:19)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lakič, Potočnjak, Šijanec 5(3), Pučko 1, Černe 1, Šincek, Radek 1 (1), Ramšak 1, Nojinovič 6, Bru-men 5, Murko 2, Kelenc, Majnik, Raukovič 2.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 4(4), Loka kava Jelovica 2(4)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 6, Loka kava Jelovica 4 minute.
Ptujčanke so doživele četrti poraz v tem prvenstvu. Tokrat so bile boljše rokometašice Loka kave iz Škofje Loke. Do trinajste minute so domačinke še držale korak in bile blizu, toda potem je njihova igra pričela padati. Poznalo se je, da ni nastopila poškodovana desna zunanja igralka Diana Radek in manjkali so njeni zadetki. Njene alternacije je niso mogle nadomestiti. Gostje so izkoriščale napake domačih v napadu in z lahkoto dosegale zadetke, in to kljub borbenosti na liniji šestih metrov Ptujčank in nekaterim dobrim obrambam domače vratar-ke Biljane Lakič. Trener "trgovk" Vlado Hebar je naredil veliko menjav, saj je želel ustaviti nalete gostij, predvsem pa prekiniti njihovo realizacijo v napadu Žal mu tokrat ni uspelo.
V	drugem polčasu so bile gostje odlične in svojo vodstvo samo še poviševale, čeprav smo dobili občutek, da ravno niso bile tako dobre, da jih Ptujčanke ne bi mogle premagati, vendar je bilo tokrat prisotnih preveč napak, ki so izvirale iz prevelike želje po uspehu.
KRIM ETA MALIZIA -MERCATOR TENZOR PTUJ 34:14 (14:7)
KRIM ETA MALIZIA: Leagan-ger, Zrimšek 2, Cerar, Derepasko 7, Jacenko 6, Vergeljuk 5, Gorski, Doler 2, Vinčič, Oder 8, Kurent 4
MERCATOR TENZOR PTUJ. Lakič, Šijanec, Pučko, Černe, Radek 6, Ramšak, Nojinovič 3, Brumen, Murko 2, Raukovič 2, Potočnjak 1.
V	vnaprej odigranem srečanju devetega kroga v 1. SRL za ženske so ptujske rokometašice gostovale v Ljubljani pri ekipi evropskih in državnih prvakinj Krim Eta Ma-lizia. V prvem polčasu so gostje zaigrale zelo dobro in domačinke se niso razigrale po pričakovanjih ter si priigrale prednost samo sedmih zadetkov.
V	drugem delu tega srečanja pa so se Krimovke razigrale in po pričakovanjih dosegle visoko zmago. Nič čudnega, saj izstopajo iz slovenskega ženskega rokometa. Rokometašicam iz Ptuja pa gre pohvala za hrabro in borbeno igro.
Danilo Klajnšek
1. slovenska judo liga
Impol že na vrhu, slab štart Drave
S tekmovanjem so pričeli v 1. slovenski judo ligi. Uvodni tro-boji ekip so bili dokaj izenačeni in vse je potekalo po pričakovanjih, razen na turnirju v Slovenski Bistrici, kjer so ob domačem Impolu, sicer lanskem državnem prvaku, nastopili še ekipi ptujske Drave, lanskoletni finalisti končnice, in ekipa Slovenj Gradca. Bistričani so po pričakovanjih slavili dve zmagi in s tem nakazali, da tudi v letošnji sezoni ostajajo najresnejši kandidati za naslov državnega prvaka. Nekoliko so razočarali Ptujčani, ki so izgubili dvoboj z ekipo Slovenj Gradca. Slednji pa so naredili veliki korak k ohranitvi prvoligaškega statusa. Juršinci so dvakrat izgubili, in sicer z Olimpijo in celjskim Ivo Reya, prav tako pa novinci oziroma povratniki v prvoligaško konkurenco - judoisti Gorišnice. Že naslednji krog bo dal marsikatere odgovore glede borbe za sam vrh, kakor tudi za obstanek v ligi najboljših.
Rezultati: Ljubljana: Ivo Reya
-	Juršinci 5:1 (43-7), Ivo Reya -Olimpija 4:3 (28-30), Olimpija -JurŠInci 4:2 (40-20)
Kranj: PJK Triglav - Gorišnica 4:3 (40-30), Branik Broker - Gorišnica 4:3 (33-30), Branik Broker -PJK Triglav 5:2 (50-20)
Slovenska Bistrica: Impol -Drava 7:0 (62-10), Jc Slov.gradec
-	Drava 4:3 (40-30), Impol - JC Slov.gradec 6:1 (60-10)
Foto: Nataša Pogorevc
Gregor Greif (Impol) je premagal oba svoja nasprotnika
Izjave po turnirju v Slovenski Bistrici
Filip Lescak, trener JK Impol: "V prvem kolu smo upravičeno dokazali, da smo favoriti. Mislil sem, da bodo tekme s Ptujčani nekoliko težje in da ne bo šlo tako gladko, kot se je na koncu izkazalo. Naši fantje so dobro pripravljeni. Lahko rečem le to, da če bo šlo v prihodnje tako kot danes, računamo na najvišje mesto."
Vlado Čus, trener JK Drava: "V Slovenski Bistrici smo dali priložnost nekaterim mlajšim tekmovalcem. Tekmo proti Impolu ocenjujem kot solidno, proti Slovenj Gradcu pa smo kljub pomlajeni ekipi mislili, da bomo zmagali, vendar smo v dveh kategorijah zatajili in zapravili visoko vodstvo. To pa pomeni, da moramo v prihodnosti ta poraz
nadomestiti. V drugem kolu, ko nastopamo v Juršincih, bomo nastopili tudi s Klemnom Ferjanom."
Impol Sl. Bistrica (Slobodan Matarugič, Dani Rus, Luka Juko-vič, Boris Greif, Denis Rus, Gregor Greif, Damjan Petek)
Ptuj Drava (Marcel Ognjeno-vič, Sebastjan Kolednik, Dejan Vogrinec, Ervin Vinko, Primož Fer-jan, Jani Šegula, Miran Plošinjak)
1.	MPOL	2 2 0 0 13:1 4
2.	IVO REYA	2 2 0 0 9:4 4
3.	BRANIK BROKER 2 2 0 0 9:5 4
4.	DMPIJA	2 10 1 :6 7 2
5.	PJK TRIGLAV KR. 2 10 1 6:8 2
6.	JC SLOV.GRADEC 2 10 1 5:9 2
7.	OGRI[NICA	2 0 0 2 :8 6 0
8.	UJR[INCI	2 0 0 2 :9 3 0
9.	RAVA	2 0 0 2 :113 0
DK, NP
2. SLOVENSKA JUDO LIGA
V dvorani osnovne šole Miklavž pri Ormožu je ljutomerska judo sekcija pripravila turnir prvega kroga 2. SJL Celjani so slavili v obeh obračunih, Lendavčani pa so bili boljši od gostiteljev. V drugem krogu bo Ljutomer to soboto, 25. oktobra, gostoval v Slovenski Bistrici, kjer se bo pomeril z drugo ekipo Impola ter Koprom.
Rezultati: Ljutomer - Sankaku Celje 2:5 (Vrbančič in Prinčič sta zmagala za Ljutomer), KBV Lendava - Sankaku Celje 2:5, Ljutomer - KBV Lendava 2:5 (Vrbančič in Smolkovič za Ljutomer).
M[
Rokomet • 1.B SRL (moški), 2. SRL
Tokrat 12 golov Dejana Ivančiča
1. B SRL - MOŠKI
REZULTATI 4. KROGA: Gori-šnica - Mokerc 31:24 (13:13), Pekarna Grosuplje - Mitol Sežana 37:32 (15:19), Črnomelj - Gorica Leasing 27:32 (12:16), Gold Club - Sviš 49:34 (23:17), Sevnica - Slovan 29:32 (14:12), Chio Kranj -Dol TKI Hrastnik 32:25 (16:10)
1.	GOLD CLUB	4 4 0 0 8
2.	GORICA LEASING 4 4 0 0 8
3.	ORGI[NICA	4 3 1 0 7
4.	PEKARNA GROSUPLJE 4 2 0 2 4
5.	OVAN	4 2 0 2 4
6.	DOL TKI HRASTNIK 4 2 0 2 4
7.	S[VI	4 2 0 2 4
8.	CHIO KRANJ	4 1 1 2 4
9.	VSNEICA	4 1 0 3 2
10.	RBOMELJ	4 10 3 2
11.	MITOL SEŽANA 4 10 3 2
12.	OKERC	4 0 0 4 0
GORIŠNICA - MOKERC 31:24 (13:13)
GORIŠNICA: Valenko, Sok, Vajda, Korpar 1, D. Ivančič 2, Fištra-vec Buzeti 1, D. Ivančič 12 (4), A. Sapač 3, Firbas 7, Kumer 3, Pisar 2, Klemenčič.
SEDEMMETROVKE: Gorišni-ca 4 (4), Mokerc 2(2)
IZKLJUČITVE: Gorišnica 12, Mokerc 6
Rokometaši Gorišnice nadaljujejo z zmagovito serijo in lahko zapišemo, da spadajo med najpri-jetnejša presenečenja v tekmovanju 1. B SRL. Toda pot do zmage ni bila tako enostavna in lahka, še posebej sodeč po igri v prvem polčasu, kjer so vodili z 11:7, nato pa naredili preveč napak in gostje so uspeli rezultat izenačiti. V tem delu igre domačinom ni šlo vse od rok, predvsem pa so preveč komplicirali.
V drugem polčasu pa so roko-metaši Gorišnice zaigrali borbe-
no in predvsem dobro v obrambi, kar je bilo izhodišče za njihove hitre nasprotne napade, kjer so bili uspešni in njihovo vodstvo je bilo iz minute v minuto večje, tako da so na koncu zasluženo slavili visoko zmago.
2. SRL - MOŠKI
REZULTATI 3. KROGA: Šmartno 99 - Drava Ptuj 36:29, Ajdovščina - Grča Kočevje 21:25, Radeče - Radovljica 20:27, Dobo-va - Arcont Radgona 31:24, Atom Krško - Cerklje 36:36, Alples Železniki - Izola 23:25
1.	ŠMARTNO 99	3	3	0	0	6
2.	DOBOVA	3	2	0	1	4
3.	RADOVLJICA	3	2	0	1	4
4.	AJDOVŠČINA	3	2	0	1	4
5.	GRČA KOČEVJE	3	2	0	1	4
6.	IZOLA	3	2	0	1	4
7.	ATOM KRŠKO	3	1	1	1	3
8.	CERKLJE	3	1	1	1	3
9.	DRAVA PTUJ	3	10	2	2
10.	ADEČE	3 0 12 1
11.	ARCONT RADGONA 3 0 12 1
12.	ALPLES ŽELEZNIKI 3 0 0 3 0
ŠMARTNO 99 -DRAVA PTUJ 36:29 (17:15)
DRAVA PTUJ: Klinc, Kelenc, Rutar 11, Predikaka, Zadravec, Majcen 1, Bračič 3, Kac, Kafel 1, Mijatovič 3, Štager, Zukič 4, Zajc 6, Gonc.
Rokometaši ptujske Drave so izgubili srečanje v Šmartnem in to kljub temu, da niso igrali tako slabo. V prvem polčasu so večkrat vodili za dva zadetka prednosti, toda domačini so v zaključku izkoristili nespretnost gostov v napadu, ko so zadeli tri prečke in si priigrali dva zadetka prednosti. Mogoče bi bilo drugače, če se v
22. minuti ne bi poškodoval Sašo Kafel.
V drugem polčasu je bil do 43. minute rezultat izenačen, nato pa so sledile izključitve pri Dravaših, ki so v polju ostali s tremi igralci. Domačini so to izkoristili in si priigrali prednost petih zadetkov, ki so jo ohranili do konca srečanja.
Danilo Klajnšek
MRD DOBOVA -ARCONT RADGONA
31:24 (14:12)
ARCONT RADGONA: Vereš, L. Klun 1, Buzeti 2, Petraš 8, Hojs 3, Zorko 6, Merica, N. Klun 2, Dukič, Krajnc, Karnet, Pučko, Kolmanko 2.
Rokometaši Arconta iz Gornje Radgone tudi v tretjem krogu niso uspeli zabeležiti zmage ter ostajajo z eno osvojeno točko na predzadnjem, enajstem mestu drugoligaške konkurence. Tekma je bila odločena v prvih minutah drugega polčasa, ko so gostitelji dosegli dva zadetka ter nato iz minute v minuto vodstvo poviševali.
M[
I	AL d.o.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: DK
Mali nogomet • 1. SLMN
1. SLMN
Izidi 4. kroga: Nazarje - Metropol 4:4, Dobovec - SL Litija 5:8, Napoli IP - Vitomarci 2:4, Beton -Kix Ajdovš~ina 2:0, Mavi Brežice -Puntar 3:9.
1. SL LITIJA	4	4	0	0	25:15	12
2. NAZARJE	4	3	1	0	19:11	10
3. PUNTAR	4	3	0	1	24:12	9
4. BETON	4	3	0	1	12:6	9
5. METROPOL	4	1	2	1	21:19	5
6. VITOMARCI	4	1	1	2	15:18	4
7. MAVI	4	0	3	1	17:23	3
8. NAPOLI	4	1	0	3	11:19	3
9. KIX	4	0	1	3	11:17	1
10. DOBOVEC	4	0	0	4	7:22	0
NAPOLI INTELSAT : VITOMARCI PETLJA 2:4 (0 : 1)
VITOMARCI PETLJA: Kornik, Cvetko, Krampelj, Kraut, Kurnik, [nofl, Kamen{ek, Puk{i~, Ramadani, Le{nik, Krampelj, Pol{ak, [prah. TRENER: Darko Krizman
STRELCI: Pukši~ 2x, Kraut 2x.
V dvorani Tabor smo bili pri~a zanimivemu prvoligaškemu obra-
Nogomet
3. SNL SEVER
REZULTATI 11. KROGA: Palo-ma - Malecnik 4:0 (0:0), Kozjak Radlje - Sredi{če 0:9 (0:5), Bistrica - Hajdina 0:1 (0:1), Železničar - Zreče 0:0, Šmarje pri Jel{ah - Pohorje 2:0 (0:0), Stojnci - Pesnica 2:0 (1:0), Holermuos Ormož - Ci-gler Šo{tanj 1:2 (0:1)
1.	ŠMARJE PRI J. 11 8 0 3 23:15 24
2.	HAJDINA 11 7 2 2 30:9 23
3.	[O[TANJ 11 7 2 2 27:10 23
4.	BISTRICA 11 6 2 3 27:10 20
5.	MALEČNIK 11 6 1 4 21:22 19
6.	ŽELEZNIČAR 11 5 2 4 18:19 17
7.	POHORJE 11 5 1 5 27:16 16
8.	STOJNCI 11 4 4 3 16:12 16
9.	PALOMA 11 4 3 4 25:15 15
10.	ZREČE	11	4	16	19:20	13
11.	SREDIŠČE	11	4	0 7	28:25	12
12.	PESNICA	11	4	0 7	12:23	12
13.	HOL. ORMOŽ 11	3	2 6	22:27	11
14.	KOZ. RADLJE	11	0	0 11	4:72	0
STOJNCI - PESNICA 2:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Kupčič (44), 2:0 Žnidarič (60)
STOJNCI: Trop, Milo{ič (Ze-mljarič), Purgaj, Bezjak, Vilčnik, Štebih, Železnik, Pučko, Kupčič (Petrovič), Žnidarič, Rižnar. Trener: Miran Klajderič.
BISTRICA - HAJDINA 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Horvat (8) ^ BISTRICA: Kastelic, Pe{a, Skale, Šabanovič, Sep, Klajderič, Furman (Plevnik), Frelih (Džafič), Primožič, Regor{ek, Magdič (Čerenak). Trener: Momčilo Mitič.
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Horvat, Bauman, Črnko, Emeršič, U. Krajnc (Arsi~), Letonja, Juri{i~ (Princl), Pihler (R. Krajnc), Hotko. Trener: Borut [alamun.
KOZJAK RADLJE - SREDIŠČE 0:9 (0:5)
STRELCI: 0:1 Habjani~ (3), 0:2 Habjani~ (22. iz 11 m), 0:3 Milje-vi~ (28), 0:4 Habjani~ (37), 0:5 Mi-ljevi~ (45), 0:6 Kolari~ (66), 0:7 Vizjak (74), 0:8 Vizjak (75), 0:9 Prapotnik (90)
SREDIŠČE: Polak, Novak, Mi-ljevič, Vincetič, Zadravec, @erjav (Vizjak), Kolenc (Aleksi~), Prapotnik, Habjani~ (Pintari~), Lesjak, Kolari~. Trener: Franc Rajh.
HOLERMUOS ORMOŽ - CI-GLER ŠOŠTANJ 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 KoMAR (40), 1:1 Fijavž (55), 1:2 Josi~ (91).
HOLERMUOS ORMOŽ: [naj-der, Goričan, Trstenjak, [koliber, Jurčec, Pintarič, Fijavž, Gašparič (Smolkovič), Bo. Prapotnik (Kola-
~unu, kjer sta se pomerila stara znanca. Vitomar~ani so na gostovanje prišli z jasnim namenom -osvojiti to~ke, ki so bile prepotre-bne, le po remiju v prejšnjem krogu proti ekipi Brežic na doma~em parketu.
Po nervoznem za~etku in otipavanju je v 6. minuti iz hitrega protinapada Vitomarški golgeter Pukši~ zadel za vodstvo 1:0. Do konca prvega pol~asa smo gledali izena~eno igro v polju z nekaj priložnostmi, za Napolitance je dvakrat nevarno poskušal Naj-virt, vendar se ptujski vratar Kor-nik, ki se je pokazal za veliko okrepitev, ni pustil presenetiti. Prednost Vitomar~anov bi lahko povišal Krampelj in tudi [nofl, vendar sta bila oba v zaklju~nih akcijah premalo zbrana.
V drugem delu je sledil velik pritisk doma~ih, Vitomar~ani so brez težav odbijali vse napade in s protinapadov sta zadevala Puk-
Jani Krampelj (KMN Vitomarci Petlja) bo zaradi poškodbe nekaj ~asa odsoten z igri~
ši~ ter kapetan Kraut dvakrat; v 37. minuti je pisalo na semaforju 0:4, navija~i iz Vitomarc, ki so bili spet v prevladi (kljub gostovanju), so že slavili prvo prvoligaško zmago. Doma~i so vratarja zamenjali z igralcem v polju, kar jim je ob nezbrani vitomarški obrambi koristilo, saj so v kon~nici tekme dvakrat zadeli in nekoliko omilili poraz na štajerskem derbiju.
Izjava po tekmi: trener Vi-tomarcev Darko Križman: "Danes je zmagalo boljše moštvo, zelo sem vesel odli~nih obramb Korni-ka ter nekoliko boljše realizacije kot na prejšnjih sre~anjih. Gremo naprej, v petek pri~akujem na Ptuju polno dvorano in zmago proti ekipi Nazarje."
DC
2. SLMN - vzhod
Rezultati 3. kroga: Bakara Center Mode - Mak Red Bat Vratko 6:10 (1:3), Bioterme Mala Nedelja - Tomaž 5:7 (2:3), Slovenske gorice - Panda Maribor 5:6 (2:1), Pizzeria Vinska trta - Cerkvenjak Gostiš~e Anton 6:6 (3:1). Prosta je bila Sevnica.
1.	MAK RED BAT 2 2 0 0 15:10 6
2.	TOMAŽ 3 2 0 1 17:13 6
3.	M. NEDELJA 3 2 0 1 14:13 6
4.	CERKVENJAK 3 111 16:15 4
5.	PANDA MB 3 1 1 1 13:13 4
6.	SEVNICA 2 10 1 8:8 3
7.	BAKARA 3 1 0 2 15:20 3
8.	PIZZERIA TRTA 3 0 2 1 14:17 2
9.	SLOV. GORICE 2 0 0 2 8:11 0
MŠ
rič), Ropoša (Govedi~), Jambriško. Trener: Bojan Cunk.
3. SNL VZHOD
REZULTATI 11. KROGA: Beltinci - Črenšovci 0:0, Veržej - Čarda 5:2 (2:0), Arcont Radgona - Tur-niš~e 2:0 (0:0), Hotiza - Bistrica 2:2 (1:0), Tromejnik - Križevci 1:1 (0:l), Tišina - Bakovci 2:0 (1:0), Odranci - Nafta 1:3 (0:1).
1.	KRIŽEVCI	11	9	2	0	31:12	29
2.	NAFTA	11	8	1	2	29:12	25
3.	VERŽEJ	11	8	0	3	30:17	24
4.	TIŠINA	11	7	2	2	24:15	23
5.	BAKOVCI	11	6	1	4	17:13	19
6.	BISTRICA	11	4 3 4	19:14	15
7.	ODRANCI	11	4 3 4	22:21	15
8.	ČRENŠOVCI	11	3 3 5	17:20	12
9.	TROMEJNIK	11	3 3 5	21:27	12
10.	ČARDA	11	3	2	6	17:26	11
11.	HOTIZA	11	3	2	6	15:25	11
12.	BELTINCI	11	2	3 6	14:21	9
13.	A. RADGONA	11	3	0	8	17:35	9
14.	TURNIŠČE	11	1	1	9	13:29	4
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 9. KROGA: Mark 69 Rogoznica - Gere~ja vas Unukš-ped 1:3, Zavr~ - Bukovci 7:0, Bo~ -Dornava 0:0, Slovenja vas - Videm 1:0, Podlehnik - Gorišnica 1:3, Pra-gersko - Skorba 2:0
1.	ZAVRČ	9 8 0 1 35:6 24
2.	GER. VAS UN. 9 7 0 2 35:13 21
3.	PODLEHNIK 9 5 1 3 16:14 16
4.	VIDEM	9 5 0 4 24:16 15
5.	GORIŠNICA 9 5 0 4 22:13 15
6.	SKORBA 9 5 0 4 16:27 15
7.	SLOVENJA VAS 9 4 2 3 12:11 14
8.	PRAGERSKO 9 3 0 6 11:26 9
9.	MARK 69 ROG. 9 2 2 5 14:19 8
10.	DORNAVA 9 2 1 6 8:14 7
11.	BOČ	9 2 1 6 9:26 7
12.	BUKOVCI 9 1 3 5 15:32 6
SLOVENJA VAS - VIDEM 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Nenad (10)
ZAVRČ - BUKOVCI 7:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Golob (41), 2:0 Kokt (48), 3:0 Fridl (55), 4:0 Golob (63), 5:0 Prelog (69), 6:0 Golob (83), 7:0 Golob (86)
MARK 69 ROGOZNICA -GEREČJA VAS UNUKŠPED 1:3 (1:0)
STRELCA: 1:0 Bratec (8), 1:1 Ciglar 846), 1:2 Ciglar (88), 1:3 Ciglar (89)
PODLEHNIK - GORIŠNICA
1:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Horvat (58), 0:2 Donaj (60), 1:2 Miloši~ (64), 1:3 Tobijas (83)
PRAGERSKO - SKORBA
2:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Sagadin (76), 2:0 Sagadin (91)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 9. KROGA: Lovrenc - Zgornja Polskava 4:2, Mar-kovci - Leskovec 6:0, Spodnja Polskava - Podvinci 1:6, Apa~e -Grajena 0:2, Cirkulane - Hajdoše 4:1. V tem krogu je bila prosta ekipa Tržca.
1.	PODVINCI 8 8 0 0 38:10 24
2.	LOVRENC 8 6 2 0 17:8 20
3.	CIRKULANE 8 6 1 1 23:10 19
4.	MARKOVCI 9 4 1 4 20:14 13
5.	GRAJENA 8 4 13 14:15 13
6.	TRŽEC	8 4 0 4 30:23 12
7.	HAJDOŠE 9 3 1 5 16:29 10
8.	APAČE	8 2 0 6 11:15 6
9.	ZG. POLSKAVA 8 2 0 6 15:28 6
10.	SP POLSKAVA 8 1 1 6 10:24 4
11.	LESKOVEC -1 8 1 1 6 10:28 3
APAČE - GRAJENA 0:2
(0:2)
STRELCA: 0:1 Golob (15), 0:2 Rojko (19)
LOVRENC - ZGORNJA POLSKAVA 4:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Tomani~ (20), 2:0 Lamperger (24), 3:0 Lamperger (40), 3:1 Ostruh (73), 3:2 Romih (85. iz 11 m), 4:2 Kodri~ (90)
SPODNJA POLSKAVA - PODVINCI 1:6 (0:3)
STRELCI: 0:1 Pihler (4), 0:2 Petrovi~ (23), 0:3 Kuserbajn (27), 0:4 Modri~ (53), 1:4 Soboti~ (72), 1:5 Kuserbajn (88), 1:6 Kuserbajn
(90)
MARKOVCI - LESKOVEC 6:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Zver (8), 2:0 Jan-Žekovi~ (26), 3:0 [trafela (44), 4:0 [trafela (51), 5:0 Janžekovi~ (65), 6:0 Star~i~ (69)
CIRKULANE - HAJDOŠE 4:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Hentak (9), 1:1 Žuran (60), 2:1 Žuran (62), 3:1 Kristovi~ (69), 4:1 Kristovi~ (86)
LIGI VETERANOV MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 7. KROGA: Tržec -Markovci 2:1, Dornava - Lesko vec 0:1, sre~anje Savaria Rogoznica -Gorišnica igrano v torek.
1.	TR@EC	5	2 2	1	11:7 8
2.	SAVARIA ROG. 3	2 1	0	6:3	7
3.	GORI[NICA	4	2 1	1	8:7	7
4.	DORNAVA	4	1	2	1	8:8	5
5.	MARKOVCI	5	1	2	2	8:8	5
6.	LESKOVEC	5	1	0	4	3:11	3
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 7. KROGA: Polska-va - Lovrenc 2:5, Loka Rošnja - Pra-gersko 5:0, Apa~e - Hajdina 1:3. Prosta je bila ekipa Prepolja.
1. HAJDINA	6	6	0	0	24:4	18
2. PREPOLJE	6	4	1	1	9:4	13
3. POLSKAVA	6	3	0	3	9:14	9
4. LOKA ROŠNJA	6	2	1	3	11:8	7
5. APAeE	6	1	3	2	7:8	6
6. LOVRENC	6	2	0	4	10:20	6
7. PRAGERSKO	6	0	1	5	6:18	1
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
REZULTATI 11. KROGA: Pohorje - Aluminij 1:13 (1:8), Nafta -Kozjak 1:7 (0:4), Drava Asfalti Ptuj - Bistrica 2:0 81:0), Dravinja - Krško Posavje 4:2 (2:1), Kovinar -Železni~ar 0:0, Nissan Ferk Jareni-na - Ormož 7:1 (0:1), N[ Prevalje -[marje pri Jelšah 1:6 (0:4)
1. ALUMINIJ	11	10	0	1	65:9	30
2. JARENINA	11	9	1	1	52:9	28
3. ŠMARJE PRI J.	11	8	0	3	36:18	24
4. DRAVA ASFALTI 11		7	3	1	26:12	24
5. @ELEZNIeAR	11	7	2	2	29:13	23
6. DRAVINJA	11	6	2	3	50:13	20
7. KOZJAK	11	6	1	4	30:38	19
8. NAFTA	11	4	1	6	36:37	13
9. KOVINAR	11	3	2	6	15:37	11
10. BISTRICA	11	2	4	5	16:25	10
11. KRŠKO POS.	11	2	1	8	19:33	7
12. POHORJE	11	1	2	8	16:52	5
13. NŠ PREVALJE 11		0	3	8	8:53	3
14. ORMO@	11	0	2	9	9:58	2
2. SLOVENSKA KADET-						
SKA LIGA - VZHOD
REZULTATI 11. KROGA: Pohorje - Aluminij 0:3 (0:1), Nafta -Kozjak 2:1 (1:0), Drava Asfalti Ptuj
-	Bistrica 3:1 (0:0), Dravinja - Krško Posavje 0:3 (0:1), Kovinar - Železni-~ar 1:1 (0:1), Nissan Ferk Jarenina
-	Ormož 20:0 (11:0), N[ Prevalje -[marje pri Jelšah 1:2 (1:0)
1.	ALUMINIJ 11 9	1	1	38:6	28
2.	KOVINAR 11 9	1	1	43:12	28
3.	JARENINA 11 8	1	2	56:10	25
4.	DRAVA ASFALTI 11 8	0	3	42:13	24
5.	@ELEZNIeAR 11 7	2	2	33:10	23
6.	KRŠKO POSAV. 11 7	0	4	48:17	21
7.	NAFTA	11 5	1	5	32:25	16
8.	KOZJAK 11 4	2	5	20:24	14
9.	ŠMARJE PRI J. 11 3	2	6	17:33	11
10.	POHORJE 11	3	1	7	20:31	10
11.	DRAVINJA 11	3	0	8	20:33	9
12.	BISTRICA 11	2	2	7	18:34	8
13.	ORMO@ 11	1	1	9	5:106	4
14.	NŠ PREVALJE 11	1	0	10	11:49	3
ST. DEČKI NZS VZHOD
Rezultati 11. kroga: Nissan Ferk - Nafta 1:4, N[ Maribor - Aluminij 5:0, Kovinar MB - Kugler-plesk Pub. 0:2, Era [martno - Mura 1:6, Kozjak Radlje - Drava Asfalti 5:0, Železni~ar MB - Koroška Dravograd 0:4, Krško - Rudar 1:1.
1.	NŠ MARIBOR 11	11	0	0	86:1	33
2.	KUGLERPLESK 11	9	0	2	38:10	27
3.	NAFTA 11	8	1	2	33:11	25
4.	KOROŠKA DRA. 11	8	0	3	46:13	24
5.	MURA 11	7	0	4	37:26	21
6.	@ELEZNIeAR 11	6	3	2	23:13	21
7.	RUDAR V. 11	6	2	3	36:16	20
8.	NISSAN FERK 11	4	0	7	34:25	12
9.	ALUMINIJ 11	3	2	6	10:26	11
10.	KOVINAR MB 11 3	2 6	10:28	11
11.	ERA ŠMART. 11 3	0 8	22:43	9
12.	KOZJAK RAD. 11 1	19	9:41	4
13.	KRŠKO 11 0	3 8	5:32	3
14.	DRAVA ASF. 11 1	0 10	4:108	3
DK
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA: SOBOTA OB 15.00 - Sport Line Koper - Dravograd; SOBOTA OB 18.00 - KD Olimpija - Domžale; NEDELJA OB 14.00 - Kumho Drava - Maribor Pivovarna Laško, Mura CMC Publikum, Primorje - Ljubljana, Šmartno - Gorica.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA: NEDELJA OB 14.00 - Supernova Triglav - Aluminij, Brda - Svoboda, Dravinja - Rudar Velenje, Tabor Sežana - Krško Posavje, Zagorje - Livar, Bela Krajina - Izola Argeta.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA SEVER
PARI 12. KROGA: SOBOTA OB 14.00 - Pohorje - Zre~e, Središ~e - Bistrica, Cigler Šoštanj - Kozjak, Pesnica - Paloma, Male~nik - Holermuos Ormož, Šmarje pri Jelšah - Stojnci; NEDELJA OB 10.30 Hajdina - Železni~ar 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD
PARI 12. KROGA: Bakovci - Odranci, Križevci - Tišina (v soboto, 25. 10. ob 15. uri), Bistrica - Nafta, Turniš~e - Tromejnik, Čarda - Arcont Radgona, Črenšovci - Veržej, Hotiza - Beltinci (v nedeljo, 26. 10. ob 14. uri).
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 10. KROGA: SOBOTA OB 14.00 - Gere~ja vas Unukšped - Videm, Dornava - Slovenja vas, Gorišnica - Zavr~, Mark 69 Rogoznica - Podlehnik; NEDELJA OB 10.30 - Skorba - Bo~, Bukovci - Pragersko.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 10. KROGA: SOBOTA OB 14.00 - Zgornja Polskava - Cirkulane, Tržec - Markovci; NEDELJA OB 10.30 - Grajena - Lovrenc, Podvinci - Apa~e, NEDELJA OB 11.00 Leskovec - Spodnja Polskava. POKAL MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ POLFINALNO SREČANJE V TOREK OB 14.30 - Aluminij - Stojnci.
POVABILO ZA TRENERJE
NK Kumho Drava Ptuj vabi k sodelovanju trenerje za selekcije de~kov od 6 do 12 let. Vpis v nogometno akademijo je zelo števil~en, zato klub potrebuje dodatne trenerje. Vsi, ki vas zanima delo z mladimi nogometaši, se javite v prostorih NK Kumho Drava ali pokli~ite na telefonsko številko 041 684 724. Zaradi obilice administrativnega dela nogometna akademija potrebuje tudi sekretarja. Vsi, ki bi vas zanimalo to delo, se prav tako oglasite na zgoraj navedeno številko. (Dušan Rojko, predstavnik NK Kumho Drava Ptuj za odnose z javnostmi).
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 5. KROGA: Vitomarci Petlja - Nazarje (petek ob 20. 30 v športni dvorani Center), Kix Ajdovš~ina - Dobovec, Metropol - GIP Beton, Puntar Alpkomerc, SVEA Lesna Litija - Brežice.
2.	SLMN - VZHOD
PARI 4. KROGA (petek, 24. 10. 2003): Tomaž - Slovenske gorice, Cerve-njak Gostiš~e Anton - Bioterme Mala Nedelja, Mak Red Bat Vratko - Pizzeria Vinska trta, Sevnica - Bakara Center Mode. Prosta bo Panda Maribor.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 5. KROGA: Prule 67 - Jeruzalem Ormož (petek ob 18.30), Velika Nedelja - Cimos Koper (sobota ob 19.00), Prevent - Rudar Trbovlje, Adria Krka - Celje Pivovarna Laško, Inles Riko - Trimo Trebnje, Gorenje - Termo. 1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE PARI 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Burja Škofije (sobota ob 19.00 v športni dvorani Center), Celeia Celje - Piran, Izola bori - Krim Eta Malizia, Žalec - Gramiz Ko~evje, Olimpija - Loka kava Jelovica.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 5. KROGA: Dol TKI Hrastnik - Gorišnica (sobota ob 19.30), Slovan - Chio Kranj, Sviš Sevnica, Gorica Leasing - Gold Club, Mitol Sežana - Črnomelj, Mokerc - Pekarna Grosuplje.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 4. KROGA: Drava Ptuj - Dobova (v petek ob 17.30 v športni dvorani Center), Gr~a Ko~evje - Izola, Cerklje - Alples Železniki, Arcont Radgona -Atom Krško, Radovljica - Šmartno 99, Ajdovš~ina - Rade~e.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI
PARI 4. KROGA: Calcit Kamnik - Svit, Salonit Anhovo - Maribor Stavbar IGM, Olimpija - LIP Bled, Pomurje Galex - Šoštanj Topolš~ica, Krka - Fužinar Meltal Ravne 1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA ŽENSKE PARI 4. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Avto Prstec Ptuj (sobota ob 19.00), Prevalje - Nova KBM Branik, Luka Koper - Benedikt, Formis Bell Miklavž - Sladki greh Ljubljana, TPV Novo Mesto - HIT Nova Gorica.
JUDO
1.	SLOVENSKA JUDO LIGA RAZPORED TURNIRJEV 2. KROGA:
JURŠINCI (sobota, ob 11. uri): Juršinci, Drava Ptuj, PJK Triglav GORIŠNICA: Gorišnica, Impol, Olimpija MARIBOR: Branik Broker, Ivo Reya, Slovenj Gradec.
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VHOD
PARI 3. KROGA: Ptuj Haloze - Prebold (v soboto, ob 19. uri, v gimnazijski telovadnici), Superga - Ruše, Lenart - Velenje, Jan~e - Smlednik Lastovka, Ilirija - Celjski KK.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - ženske
PARI 4. KROGA: Drava - Miroteks III., Impol - Korotan (obe ob 14. uri), Nafta - Komcel, Fužinar - Radenska.
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - MOŠKI
PARI 6. KROGA: Petrol - Drava (sobota ob 10.00), Impol - Fužinar (ob 17.00), Marles hiše - Piramida, Fala - Žalec Rogaška, Agroruše - Lokomotiva.
NAMIZNI TENIS
V soboto, 25. 10., bo v ŠD Mladika ob 17. uri tekma I. slovenske namiz-noteniške lige za ~lane. Igralci Ptuja bodo gostili igralce iz Murske Sobote.
Danilo Klajnšek
VABILO V ŠOLO STRELJANJA
Strelski klub Ptuj vabi vse, ki bi se želeli spoznati s strelskim športom, predvsem pa osnovnošolce od petega razreda dalje, da se vpišejo v šolo streljanja za za~etnike. Vpis poteka vsak pon., sre., in pet. od 18. do 19. ure v prostorih Strelskega kluba Ptuj, Ču~kova ul. 8 (stranski vhod v dvorano Mladika). Ve~ informacij lahko dobite na GSM: 031 664-055 ali e-mailu: info@skptuj.com. Kontaktna oseba je Marjan Gril.
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Svitovci boljši od Mariborčanov
1. DOL (M)
REZULTATI 3. KROGA: Maribor Stavbař IGM - Svir 1:3, Krka -Calcit Kamnik 1:3, Fužinar Meltal Ravne - Pomurje Galex 3:2, Šoštanj Topolščica - Olimpija 3:0, LIP Bled - Salonit Anhovo 1:3
1.	CALCIT KAMNIK 3 3 0 9
2.	ŠOŠTANJTOPOLŠČ. 3 3 0 8
3.	SALONIT ANHOVO 3 2 17
4.	KRKA	3 2 16
5.	SVIT	3 2 16
6.	OLIMPIJA	3 1 2 3
7.	LIP BLED	3 1 2 3
8.	FU@INAR M. RAVNE 3 1 2 2
9.	POMURJE GALEX 3 0 3 1
10.	MB STAVBAR IGM 3 0 3 0
MARIBOR STAVBAR IGM - SVIT 1:3 (-22, -14, 23, -16)
SVIT: Slatinšek, Koželj, Bračko, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lam-pret, Pipenbaher, Miletič, Ber-don.
Odbojkarji Svita so upravičili vlogo favoritov in gladko ugnali domačo ekipo. Že v uvodnem nizu je bilo jasno, da domači ne bodo sposobni parirati gostom iz Slovenske Bistrice. Do desete točke je bilo sicer še izenačeno, nato pa so domači kar štirikrat neuspešno zaključevali preko Grege Horvata, kar je gostom prineslo vodstvo štirih točk (14:10). To razliko so uspeli obdržati do konca. V drugem nizu so gostje bili boljši v praktično vseh prvinah igre, tako da Gradbinci niso imeli nobenih možnosti. Tretji niz je po izenačeni igri do 17. točke sicer le pripadel Mariborčanom. Dotlej so namreč večkrat vodili za točko, a so le to takoj zatem s slabim servisom tudi oddali. V končnici so Bistričani že povedli z 21:19, a so se domači s tremi bloki Pu-šnika in Žitnika le uspeli vrniti v igro in povesti z 22:21. Tudi zadnjo točko so dobili po zaslugi uspešnega bloka. V četrtem nizu odbojkarji Svita niso dovolili presenečenja in so visoko s 6:1 povedli že na začetku ter nato niz mirno pripeljali do konca. Točkovno najuspešnejša sta bila pri gostih Slatinšek s 15 in Miletič s 14 točkami, na strani domačih pa Tomaž Horvat s 17 točkami.
sta
1. DOL (Ž)
REZULTATI 3. KROGA: Nova KBM Branik - Avto Prstec Ptuj 3:0, Benedikt - Prevalje 3:0, Sladki greh Ljubljana - Luka Koper 3:1, HIT Nova Gorica - Formis Bell Miklavž 3:0, TPV Novo Mesto - ZM Ljutomer 3:0
1.	NOVA KBM BRANIK 3 3 0 9
2.	SLADKI GREH LJ. 3 3 0 9
3.	HIT NOVA GORICA 3 3 0 9
4.	TPV NOVO MESTO 3 2 1 6
5.	BENEDIKT	3 2 16
6.	F. BELL MIKLAV@ 3 12 3
7.	KOPER	3 1 2 2
8.	ZM LJUTOMER 3 0 3 1
9.	PREVALJE	3 0 3 0
10.	AVTO PRSTEC PTUJ 3 0 3 0
Mlečne
misli
Foto: Zmagoslav Šalamun
Igralka Benedikta Coulterjeva (9) je v tej akciji poskušala prelisičiti blok Prevaljčank
BENEDIKT - PREVALJE 3:0 (11, 21, 8)
BENEDIKT: Rajšp, Stumper, Šauperl, T. Borko, Črešnar, Coulter, Krajnc, Noonan
Odbojkarice Benedikta so doma pred 200 gledalci v športni dvorani v Lenartu igrale z novinkami v prvi ligi - z ekipo Prevalja -in jih premagale s 3:0.
Ekipa Benedikta letos ni tako močna kot v pretekli sezoni, trener Kolednik pa je na tej tekmi imel še nekaj manj igralk na razpolago. Že v prvem nizu se je pokazalo, da domačinke ne bodo imele težjega dela z gostujočo ekipo, saj si je ekipa Prevalj v prvem nizu priigrala 11 točk. V drugem nizu je bila igra bolj izenačena vse do rezultata 17:17, nato so veliko bolj izkušene domačinke zmagale s 25:21. V tretjem nizu pa so se Korošice sprijaznile z usodo, da jim na tej tekmi ne bo uspelo osvojiti prvega niza v letošnji sezoni. Niz se je končal z rezultatom 25:8.
Trener domače ekipe Zoran Kolednik je po tekmi povedal: 'V prvi ligi ne gre podcenjevati nobenega nasprotnika. To se je pokazalo v drugem nizu, ko smo malo slabo odigrali, so nasprotnice dobile elan in smo težko zmagale. Tekma pa je bila generalno gledano prelahka za nas. Naša ekipa lahko igra še precej bolje.'
Ekipa Benedikta pa v soboto gostuje v Kopru. O tekmi je trener Kolednik povedal: 'To bo za nas prva takšna preizkušnja. Koper je letos močnejši, mi pa imamo manjše število igralk na razpolago. Realno gledano menim, da bo v Kopru zelo težko, vendar se ne bomo vdali."
Zmago Šalamun
NOVA KBM BRANIK - AVTO PRSTEC PTUJ 3:0 (11, 20, 11)
AVTO PRSTEC PTUJ: Lačen, Mohorko, Resanovič, Draš, Šašič, Vučičevič, Kucaj, Vidovič, Bilano-vič, Vindiš.
Ptujske odbojkarice so v soboto opravile verjetno z najtežjim gostovanjem, saj so nastopile v Mariboru, proti močni domači ekipi, ki v letošnjem prvenstvu goji ambicije, da bi naslov državnih prvakinj vrnile v Maribor. Razlika v kvaliteti je več kot očitna, vendar so se gostje borile. V prvi igri so držale priključek z domačimi do desete točke, nato pa popustile pred naleti Mariborčank. Drugi niz je bil najbolj enakovreden, saj so Ptujčanke nudile močan odpor in vodile z 9:11, ter 15:16, vendar so bile "bankirke" uspešnejše in v končnici boljše ter so odločile igro sebi v prid.
V	zadnji igri pa so bile domačinke brez večjih težav boljše in slavile pričakovano gladko zmago. Pri odbojkaricah Avto Prstec Ptuj se je odlikovala Ana Kucaj, ki je dosegla kar 13 točk.
Danilo Klajnšek
TPV NOVO MESTO -ZM LJUTOMER 3:0
(26, 21, 23)
ZM LJUTOMER: Kodila, Kadiš, Vrbančič, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Jureš, Morec.
Ljutomerske odbojkarice so v Novo mesto odpotovale v precej oslabljeni sestavi - manjkale so Jozelj, Tretinjak, Praprotnik in Dr-varič - ter doživele še tretji poraz v sezoni. Gostiteljice so bolje pričele prvi niz ter med drugim vodile že s 15:10, ljutomerske od-bojkarice pa so v končnici niza zaigrale odlično ter imele pri rezultatu 24:22 kar dve zaključni žogi. Žal ju niso izkoristile ter so v razburljivem zaključku morale oddati prvi niz Novomeščankam.
V	drugem nizu sta bili ekipi zadnjič poravnani na enajsti točki, nato pa so se gostiteljice oddaljile za štiri točke ter mirno pripeljale niz do konca. Izredno izenačen je bil tudi tretji niz. Rezultat je bil zadnjič izenačen pri 23. točki, nato pa so odbojkarice ekipe TPV z dvema zaporednima točkama prišle še do tretjega niza ter s tem druge zmage v sezoni.
MŠ
Streljanje
Odličen nastop Boštjana Simoniča v Nemčiji
V nemškem Wiesbadnu je potekala veliki strelski turnir v streljanju z zračno pištolo. Med nastopajočimi je bil tudi Boštjan Simonič, strelec SD Kidričevo Tenzor. Dvodnevno tekmovanje je bilo zelo zanimivo in razburljivo, saj se je šlo tudi za pridobivanje in potrditev t. i. vstopnic za največja tekmovanja. V soboto Boštjanu Simoniču ni šlo vse po njegovih željah, saj je s 571 krogi zasedel 19. mesto. Veliko bolje je bilo v nedeljo, ko je bil Boštjan v dobri formi in na koncu zasedel deseto mesto s 576 nastreljanimi krogi in potrdil normo za nastop na bližajočem se evropskem prvenstvu. Oba dneva je bil zma-
govalec Francoz Dumoulin, sicer olimpijski prvak v tej disciplini. "Sedaj me do evropskega prvenstva čakajo temeljite priprave. Tekmovanje bo potekalo v dopoldanskem času, tako da bom moral moje priprave podrediti temu času. V roki imam veliko boljši rezultat, kot sem ga dosegel v Wiesbadnu, vendar velika tekmovanja naredijo svoje, kakor tudi to, da imajo drugi boljše pogoje in ne razmišljajo o drugem, kot o streljanju. Upam, da bo vse skupaj potekalo po mojih željah," je po uspehu v Nemčiji dejal Bos-tjan Simonič.
Danilo Klajn{ek
Streljanje • SK Ptuj
Konec priprav na tekmovanja v I. in II. državni ligi
V petek, 17. 10., je na mestnem strelišču na Ptuju potekalo prvo zaprto kontrolno tekmovanje strelcev SK Ptuj. Udeležilo se ga je 8 članov, 3 mladinci ter 8 mlajših mladincev in mladink. Tekmovanje je bilo pomembno predvsem iz dveh razlogov. S tem se je končal pripravljalni cikel strelcev pred novo strelsko sezono in ta tekma je odločala o sestavi ekip za 1., 2., in 3. državno strelsko ligo. Ker se je strelcem SK Ptuj v lanski sezoni uspelo prebiti iz 2. v 1. ligo ter iz 3. v 2. ligo, ima pravico nastopa še tretja ekipa SK Ptuj. In prav zaradi velikega števila strelcev, ki bodo nastopali v treh državnih ligah, je bila odločitev o sestavi ekip zelo težavna. Med člani je zmagal Franc Bedrač s 556 krogi, drugi je bil Zlatko Kostanjevec s 555 krogi in tretja je bila članica Majda Rausl s 554 krogi. Ti trije strelci so si tako izborili nastop v 1. državni ligi v streljanju s pištolo. V drugi ligi bodo nastopali
Robert Simenko, ki je nastreljal 550 krogov, Milan Stražišar s 542 krogi ter ml. mladinec Domen Solina s 518 krogi. V tretji ligi bodo nastopali še Borut Saga-din s 537 krogi, Sebastjan Mol-nar s 517 krogi ter Jože Malek, ki je nastreljal 494 krogov. Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Domen Solina, drugi je bil Nik Gonc in tretji David Hojsak. Med mlajšimi mladinkami je zmagala Mojca Lazar s 346 krogi, druga je bila Mateja Levanic s 345 krogi, tretja je bila Katarina Matic s 330 krogi ter četrta Marija Gabrovec z 275 krogi. Med mladinci pa je zmagal Sebastjan Molnar, drugi je bil Aleks Vajda in tretji Simeon Gonc. Tekmovanj a v 1. in 2. ligi se začnejo 25. oktobra, tekmovanje v 3. ligi pa se je začelo že ta teden, v sredo, 22.oktobra, ko sta se pomerila domača ekipa SK Ptuj z ekipo iz SD Juršinci.
Simeon Gonc
Ekipa mlajših mladincev in mladink - ekipne državne prvakinje in državni vice prvaki v sezoni 2002/2003. Zraven je trener Zlatko Kostanjevec.
AEROBIKE
VRSTE VADB AEROBIKE
V Centru aerobike izvajamo različne programe skupinskih vadb, katerih značilnost glavnega dela je različna zastopanost elementov aerobnega značaja in vaj za krepitev mišičnih skupin. Vadbe s pretežno aerobnimi elementi v obliki koreografije so step, latino step in latino mix vadbe, kjer poleg aerobnega dela posebno pozornost (vsaj 20 minut) posvetimo tudi krepitvi mišičnih skupin, ki pa so: tnz (trebuh, noge, zadnjica), tnz-step, oblikovanje telesa in oblikovanje telesa + step, pri slednjih pa v aerobnem delu dodatno izvajamo krepilne vaje za zgornje okončine in ramenski obroč z uporabo lahkih uteži. Popolna ločitev aerobne vadbe in vaj za krepitev mišičnih skupin seveda ni vedno mogoča, saj se tovrstne vadbe prepletajo in dopolnjujejo, prav tako njihovi učinki, osnovne značilnosti pa vendarle obstajajo.
AEROBNI DEL VADBE
Aerobni del vadbe so kombinacije oz. koreografije klasične aerobike in aerobike na stopnički - step, pri čemer lahko s pretežno uporabo določenih plesnih korakov le-to spremenimo v posebno zvrst, kot npr. latino-mix in latino-step. Ta del sestavljajo aktivnosti za razvoj predvsem srčno-žilnih in dihalnih sposobnosti.
Mnoge sodobne bolezni so povezane z zvišanim krvnim tlakom, zato je pomembno, da redna aerobna vadba krvni tlak v mirovanju znižuje. Z redno aerobno vadbo razvijemo tudi močno srce z velikim utripnim volumnom, saj s tem, ko zahtevamo od srca več, postane boljša črpalka, njegova moč se poveča, postane pa tudi odpornejše proti srčnim obolenjem. Pri redni aerobni vadbi pade srčni utrip v mirovanju že v šestih do osmih tednih zaradi srčno-žilnega in dihalnega sistema. Glavna funkcija dihalnega sistema, ki ga predstavljajo dihalne poti in pljuča, je izmenjava dveh plinov: kisika in ogljikovega dioksida. Med telesno aktivnostjo je izmenjava obeh plinov večja, pri čemer je kisik nujno potreben za tvorbo energije v organizmu. Pri vadbi aerobike organizem potrebuje več kisika, zato se poleg povečane frekvence vdihov samodejno poveča tudi globina ventilacije, zaradi česar pride do širjenja prsnega koša, to pa ohranja njegovo elastičnost in gibljivost.
VAJE ZA KREPITEV MIŠIČNIH SKUPIN
Zakaj je krepitev mišic tako pomembna? Ugotovljeno je, da so starostni procesi, ki se pričnejo že okoli štiridesetega leta, pri človeku najbolj zaznavni v smislu upadanja mišičnega tkiva. Upadanje mišic nastaja zaradi neaktivnosti in z rednimi vadbami za krepitev mišičnih skupin, le-te aktiviramo in s tem zaustavljamo oziroma odmikamo začetek procesov upadanja oziroma zmanjševanja. Spremeni se struktura mišic, poveča se mišični tonus, mišičje postane bolj čvrsto, zmanjša se količina mastnega tkiva, poleg tega so mišice bolj odporne in sposobnejše premagovati različne napore vsakdanjega življenja.
Vpisi k vadbam aerobike potekajo 15 minut pred vadbami, ki se začnejo ob 19. in 20. uri od ponedeljka do četrtka v Centru aerobike, na Ormoški cesti 38/a, na Ptuju. Informacije na telefonski številki: 041 699 639 ali spletni strani www.aerobika. net.
od 24 10. do 2.11.2003
Upsko mleko, 3.2% m.iii.,1litiir gubljanskemlekniie
ISAS^
S3 -
Sadni jogurt LCA, 180 i 4olaisi:vinogniln»kabicsÍiěvr gozdna borovnica, vrtna jagoda, viinja Mleionialteleia
Sadnijogurt,180g, _ 5 okusov: jflgoda, boravnin, višnja, gozdni sadeži, banana-musli Mlekenielteleia
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 24. 10. do 2. 11. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma
MďCStOl*.
najboljši sosed
Boks • I. državna liga
Boks na Ptuju ima prihodnost
V soboto je v organizaciji Boks kluba Ptuj potekalo 5. kolo boksarske lige, kjer je sodelovalo 33 bok-sarj ev iz sedmih slovenskih klubov, vendar jih je tekmovalo samo 14. V ligi nastopajo tudi mladinci, ki po pravilih mendarodne zveze ne smejo nastopiti s ~lani in razli~na teža članov je omogočila nastop samo 14 boksarjem od 48 kg do 91 kg dalje. Borb bi lahko bilo še več, saj so nekateri posamezniki predali borbe in niso stopili v
ring. Tako so s predajo nasprotnika zmagali ptujski boksarji: Sašo Pučko, Sašo Hlušička, borbo je predal Boštjan Kerin, zelo lepo borbo je pokazal Matej Veselič, ki je prvič stopil v ring, vendar je moral priznati premoč proti izkušenemu Ljubljančanu Blažu Kregarju. Najboljšo borbo prvenstvenega srečanja pa je pokazal Ptujčan Boštjan Gašljevič, ki je z enoglasno odločitvijo sodnikov premagal Ljubljančana Darka Djur-
djevič in tako potrdil sloves ptujske šole boksa. V Ptuju se rojevajo vsi najboljši slovenski boksarji, kot so: Dejan Zavec (sedaj edini profesionalni slovenski boksar), Dušan Rakuš, brata Pučko, Kerin, Ber, Car, Rajkovača, Denis Skaza in drugi, ki so ali še bodo glavna tvorba slovenske reprezentance. Žal pa nam ptujski boksarji prepogosto odhajajo v druge klube.
BZS
Kasaštvo • Konec kasaške sezone
Državni naslov med dvoletnicami Perli
Na ljutomerskem hipodromu je v nedeljo, 12.10., potekalo zaključno dejanje letošnje kasaške sezone v Sloveniji. Organizatorji so tokrat pripravili šest preizkušenj, v hladnem in vetrovnem vremenu pa se je na tribunah zbralo kakih 500 ljubiteljev tega športa. Zadnji tekmovalni dan je nastopilo 46 kasačev iz sedmih slovenskih klubov, znova pa so bili najuspešnejši gostitelji. Prva mesta so osvojili petkrat, ena zmaga pa je odšla na Brdo. V ospredju zadnje letošnje kasaške prireditev je bilo državno prvenstvo dveletnih kasačev. Na 1600 metrov je nastopilo dvanajst kasačev, državnega naslova pa se je veselil voznik Perle Jože Osterc. Oče nekdanjega slovenskega nogometnega reprezentanta Milana Osterca je bil s Perlo favorit že pred štartom, kar je opravičil ter celotno dirko vodil. V finišu sta se
Tek slovenske vojske
Rekordna udeležba
Na gradu Štatenberg je potekal 12. tradicionalni tek slovenske vojske. Udeležilo se ga je preko tristo tekačev in tekačic iz vrst slovenske vojske kakor tudi gostje iz Belgije, Švice, Turčije in Poljske. Tovrstna tekaška prireditev je že dvanajstič potekala v organizaciji enote 760 AB LOGEVOJ. Udeležba je bila rekordna. V moški konkurenci so dominirali tekači vojaki iz Poljske,
v ženski konkurenci pa je bila po pričakovanjih najhitrejša Helena Javornik, ki je za 4,3 km dolgo progo potrebovala 15 minut in 48 sekund, v moški konkurenci pa je bil na 10 km dolgi progi najhitrejši znani atlet iz Poljske Jan Zakrzen-ski, ki je progo pretekel v dobrih 30 minutah. Ekipno so bili najhitrejši poljski vojaki.
Danilo Klajnšek
Start teka na gradu Štatenberg
Namizni tenis
TOP 12 ZA ČLANE IN CLANICE
18. in 19. 10. je v Murski Soboti potekal 1. top 12 Republike Slovenije za ~lane in ~lanice. Od ptujskih igralcev sta zaigrala le Vesna Terbuc in Bojan Pavi~. Terbu~eva je zasedla 7. mesto v 2. skupini, Pavi~ pa 9. mesto v 1. skupini.
KVALIFIKACIJE ZA EKIPNO DP
V Radljah ob Dravi so 18. 10. potekale kvalifikacije za ekipno državno prvenstvo za kadete in kadetinje. Za Ptuj so igrali Luka Rebek, Martin Ke-lenc in Žiga Eržen. V težki skupini so osvojili 2. mesto in si zagotovili nastop na finalu. Vsi trije so zaigrali odli~no in nanizali 4 zmage ter 1 poraz.
BM
po dirki pa je povedal: "Ta zmaga je krona moje dolgoletne kariere. Kar 36-let sem čakal na lovoriko." Veliko zanimanja je bilo tokrat tudi za finalno dirko "Panatlantic cup", v kateri je nastopilo šest kasačev, ki so si finale priborili glede na
Foto: MS
Jože Osterc je s Perlo osvojil naslov med dveletniki.
zmagovalni dvojici sicer približala Sara MS (Marko Slavič, Ljutomer) in .Alja (janko Sagaj, Ljutomer), vendar jima tokrat nista mogla odvzeti državnega naslova. Osterc je za zmago prejel 415.000 tolarjev,
Na zadnjih letošnjih dirkah v Ljutomeru so podelili tudi pokale najboljšim v okviru kasaskih dirk na ljutomerskem hipodromu. Na osmih letošnjih preizkušnjah je bila med dveletniki najboljša Perla (Jože Osterc, Ljutomer), med triletniki Denver MS (Marko Slavic, Ljutomer), med štiri-letniki Inter (Dušan Zorko, Ljutomer), med petletnimi in starejšimi kasaci pa Iroks Way (Uroš Krajnc, Komenda).
Boštjan Gašljevič (BK Ptuj), je zmagal z enoglasno sodniško odločitvijo
rezultate iz dveh polfinalnih dirk. Obe polfinalni dirki sta pripadli Interju (Dušan Zorko, Ljutomer), tudi v finalu pa je bil omenjeni štiriletni žrebec brez konkurence ter lastniku privozil prvo nagrado v višini 210.000 tolarjev. Prihodnje leto se bo kasaška sezona pričela na velikonočni ponedeljek, 12. aprila 2004, na ljutomerskem hipodromu.
Rezultati: prva dirka, 3- do
12-letni kasači z zaslužkom do 400.000 tolarjev: 1. Frida AS (Jernej Slavič, Ljutomer) ; druga dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 700.000 tolarjev: 1. Denver MS (Marko Slavič, Ljutomer); tretja dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 1,1 milijon tolarjev: 1. Jazon GL (Primož Kristl, Ljutomer); četrta dirka, pokal Pana-tlantica: 1. Inter (Dušan Zorko, Ljutomer); peta dirka, DP dveletnih kasa~ev: 1. Perla (jože Osterc, Ljutomer); {esta dirka, 3- do 12-letni kasači: 1. Jonas B (Lojze Gorjanc, Brdo).
Miha [oštari~
Kolesarstvo
Lenarcanl in Ptujcani skupaj nepremagljivi v Varaždinu
Prejšnjo nedeljo so se štajerski kolesarji udeležili zadnje letošnje dirke na Hrvaškem. V Varaždinu so tekmovali na 45 km dolgi dirki imenovani »Utrka u magli«. Na kratki progi so složno kolesarili v ospredju in pobrali vsa prva mesta, Maks Polic in Jože Senekovic (oba iz Lenarta) v mladinskih kategorijah ter Ptujčan Andrej Omu-lec med člani.
Kot posebnost dirke je potrebno omeniti, da so kolesarji v kategorijah člani, mladinci in mlajši mladinci štartali skupaj, kar je bilo posebej zanimivo, hkrati pa tudi naporno za tekmovalce mlajših kategorij. Na 45 km dolgi progi se je
že v uvodnih kilometrih izoblikovala skupina osmih ubežnikov, ki so tudi na koncu odločali o uvrstitvah na stopničkah. Po složni vožnji ubežnikov je kilometer pred ciljem uspel beg Senekoviča, v šprin-tu pa je bil Ale{ Obreht (TBP Lenart) hitrejši od Borisa Ker{iča (Perutnina Ptuj). .Andrej Omulec je bil edini član v ubežni skupini ter tako osvojil prvo mesto, Matej Zorko (TBP) je bil v tej kategoriji četrti. Presenetljivo zmago pa je med mlajšimi mladinci dosegel Maks Polič (TBP), v dvoboju je bil hitrejši od Kristjana Đuraska
(PP).
Uroš Gramc
Karate
Prelog na SP v Franciji
Danes se v francoskem Marseillu pričenja svetovno prvenstvo v kara-teju za kadete, katerega se s slovensko reprezentanco udeležuje tudi član karate sekcije pri TVD Parti-
Foto: Miha Soštaric
Samo Prelog bo v soboto nastopil na SP v Marseillu.
zan Ljutomer 16-letni Samo Prelog. Prvenstvo se bo odvijalo do nedelje, 26.10., Preloga pa borbe v kategoriji do 65 kg čakajo to soboto. Selektor slovenske reprezentance Borut Markošek je Ljutomerčana v reprezentanco vpoklical zaradi številnih letošnjih zmag na domačih ter tujih mednarodnih turnirjih, je pa tudi državni prvak za leto 2002 med kadeti do 65 kg. Od nastopa na svetovnem prvenstvu Prelog ne pričakuje veliko, bo pa to dobra priprava na državno in evropsko prvenstvo, ki bo v začetku prihodnjega leta v Reki na Hrvaškem.
M[
Boks
Osma zmaga Dejana Zavca
Edini slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec je bil v soboto v svojem osmem nastopu ponovno uspešen. V svoji kategoriji (do 66,7 kilogramov) je imel za nasprotnika Poljaka Andrzeja Butowicza, ki je kar za glavo vecji od njega. Po težki borbi v šestih rundah je prišla do izraza boljša pripravljenost in raznovrstnost udarcev slovenskega šampiona. Zmaga je toliko slajša, ker Dejanu Zavcu odpira vrata za naslov Interkon-tinentalnega prvaka, ki si potem pridobi pravico, da postane izzivalec na najmočnejših lestvicah boksarskih asociacij.
Danilo Klajnšek
Hura - počitnice so tu
športna dvorana Mladika v Casu jesenskih počitnic odpira svoja vrata. Pester program športnih aktivnosti za osnovnošolce in dijake.
Ministrstvo za šolstvo znanost in šport ter Zavod za šport Slovenije sta pripravila projekt "Hura prosti ~as". Namen projekta, ki se letos izvaja prvi~, je organizirati športne programe za otroke in mladino v zaprtih in zunanjih športnih objektih ter površinah, ki so v upravljanju šol, lokalnih skupnosti in drugih ter so bili doslej ob koncu tedna in med po~itnicami zagotoviti mladim prostorske in kadrovske možnosti za ukvarjanje s športom.
Športni zavod Ptuj se je v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti priključil nacionalnemu projektu, predvsem z željo povečati število aktivnih udeležencev v interesnih programih športa otrok in mladine v prostem času, zagotoviti mladim prostorske in kadrovske možnosti za ukvarjanje s športom, povečati sodelovanje institucij, ki delujejo na področju programov otrok in mladine (šole, društva, zveze, različne lokalne skupnosti...) in zagotoviti ustrezna finančna sredstva.
V sklopu projekta "Hura prosti čas" bo v Športni dvorani Mladika v času jesenskih počitnic, to je od 27. do 30. oktobra, potekal pester program športnih aktivnosti pod vodstvom športnih pedagogov. Programi so namenjeni tako osnovnošolcem kot dijakom. V ponedeljek bo od 9. do 13. ure potekala vadba na poligonu in ob gimnastičnihprvinah za osnovnošolce od 1. do 6. razreda, v torek bo organiziran mali nogomet, v sredo se boste lahko preizkusili v igri trojk v stilu ulične košarke, program počitniških aktivnosti pa se bo v četrtek zaključil z odbojko. Tako mali nogomet kot košarka in odbojka bodo potekali od 9. do 12. ure za osnovnošolce, ter od 13. do 16. ure za srednješolce. Prijavnice, tekmovalna pravila in ostale informacije lahko dobite pri šolskih športnih pedagogih ali na Športnem zavodu Ptuj, tel. 787 7630 oz. v CID-u tel. 780 55 40.
Vrata športne dvorane Mladika bodo odprta za vse, ki želijo svoj prosti čas v jesenskih počitnicah preživeti zanimivo in aktivno ob gimnastičnih prvinah, košarki, nogometu in odbojki.
SS
Šahovske novičke
šahovsko društvo Ptuj ponovno v državni ligi
V	Celju se je končalo večdnevno tekmovanje v prvi državni šahovski ligi za ~Jane - vzhodna skupina. Mo{tvo [ahovskega dru{tva Ptuj, ki je lanskega decembra preživljalo hudo krizo in izpadlo iz najvišjega moštvenega tekmovanja - državne lige - je v prvi državni ligi, to je v prvem nižjem tekmovalnem razredu, dokazalo, da je njeno mesto v najvišjem razredu tekmovanja. Ptujski šahisti so igrali odlično in so svoje nasprotnike že kolo pred koncem prehiteli za šest in pol točke, kar je za več kot en dvoboj ter si tako zagotovili prvo mesto in vrnitev v najvišji tekmovalni razred.
Končni rezultati: [D Ptuj 37 točk, [K Žalec 30,5, ŠK Šentjur 28,5, [d "Milan Majcen" Sevnica 28, [k "Paloma" Sladki vrh 26, [D Ho~e [s 25,5, [K "Rokada" Lendava in [K "Slovenec" Poljčane po 25,5, [k "Radenska - Pomgrad" Murska Sobota 23 in [K "Harpo -Fužinar" Ravne 22, 5.
V	ptujskem moštvu, ki je tokrat nastopilo v dokaj spremenjeni "domači" postavi, sta blestela mojster Gregor Podkrižnik, ki je v devetih partijah dosegel 8,5 točke in mojstrski kandidat Robert Roškar , ki je dosegel 7,5 točke.Veteran Janko Bohak je dosegel v devetih partijah odličnih 6,5 točke, mednarodni mojster Danilo Polajžer in mladi Črtomir [trucl zelo solidnih 5,5 točke, mednarodna mojstrica Anita Ličina pa samo 3,5 točke, kar je nekoliko pod njenim običajnim rezultatom na moštvenih tekmovanjih.
Ptujsko moštvo je ves čas tek-
movanja nastopalo zelo borbeno in delovalo homogeno ter se popolnoma zasluženo vrnilo v državno ligo 2004.
Turnirji v
pospešenem šahu
Nadaljeval se je ciklus tekmovanj [ahovskega društva Ptuj za prvenstvo v pospešenem šahu za leto 2003. Na turnirju v mesecu oktobru so bili doseženi naslednji rezultati: Gregor Podkrižnik 6 točk, Janko Bohak 5,5 točke, Boris Žlen-der in Martin Majcenovič po 5 točk, Zlatko Žerak in Martin Skledar, Zla-tko Roškar, Karel Žajdela in Milan Fijan po 3,5 točke.
V skupnem seštevku je po osmih turnirjih v vodstvu mojster Gregor Podkrižnik s 76 točkami pred Viktorjem Napastom z 69 točkami in Jankom Bohakom s 60 točkami. Na naslednjih mestih so Jože Čič s 57 točkami, Igor Iljaž s 43 točkami, Martin Majcenovič z 42 točkami in Boris Žlender z 39 točkami.
Turnirji v hitropo-teznem šahu
Na turnirju v hitro poteznem šahu za mesec oktober je zmagal Zlat-ko Roškar in se prebil na tretje mesto v skupnem seštevku turnirjev za društveno hitro potezno prvenstvo.
Trenutni vrstni red je naslednji: Gregor Podkrižnik 98 točk, Viktor Napast 93 točk, Zlatko Roškar 71 točk, Robi Mihalič 68 točk, Miro Mi-halič in Dušan Majcenovič po 42 točk, Jože Čič 41 točk itd.
Janko Bohak
Foto: DK
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. V
7
I \
J
H
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,E'I04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
V skladu s Statutom in 5. členom Pravilnika o štipendiranju Lekarne Ptuj
cTJjLEKARNE PTUj
^ LEKARNA PTUj
^ PTuj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUi T 02 771 50 01
RAZPISUJEMO
kadrovsko štipendijo za univerzitetni študij farmacije
Prošnja za štipendijo naj vsebuje:
-	kratek življenjepis s prikazom poteka dosedanjega šolanja in učni uspeh,
-	prikaz materialnega stanja družine. Prošnji priložite:
-	potrdilo o vpisu,
-	potrdilo o opravljenih izpitih,
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine prosilca,
-	potrdilo o zaposlitvi in povprečnem mesečnem dohodku staršev v zadnjih šestih mesecih,
-	izjavo, da prosilec ne prejema štipendije oz. potrdilo prejšnjega štipenditorja, da je prost pogodbenih obveznosti,
-	izjavo o lastnih dohodkih.
Rok za prijavo je 8 dni. Prijavo pošljite na naslov Lekarne Ptuj, Trstenja-kova 9, Ptuj s pripisom »Komisija za podeljevanje štipendij«. Izbrani štipendisti bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave razpisa.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/2517 489
(med 13. in 15. uro)
REAUZACIJA TAKOJ!!
RoletarstvoABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 nuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
•w -w -WÁ
Q r a d i^^at edn i kQ!
Najmanjše obresti v mestu zal
60T0VINSKAP0S0JILA
Garancija: plača, pokojnina, kartice ]
íSSP
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
		
Itll	;	
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiGaDGa^i^irDgíPW©
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSKOČNIH
n
13 Ans. ZUPAN - Naj urca kar tiktaka
12 Ans. TONIJA VERDERBERJA - Z vlakom
11 Ans. Tulipan - M'rjana
10 Ans. GOTER - Ker se vedno nam mudi
09 Ans. ZVONČKI - Šola za življenje?
08 7 Raj - Travniki belih narcisB
07 TERCET DOMIMA S PRIJATEUI - Domima
06 GORSKI CVET - Domovina pod alpami
05 Ans. BRATOV SLATINEK - Danes tu. Jutri tam
04 BRODNIKI - PoStar
03 Ans. ROŽMARIN - Z zbrano družbo
02 Ans. SIMONA GAJŠKA - Tok, tok, tok
01 Ans. JURIJ - Kadar bom mama postala
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00
stLi^veučmnk
7
SM
1	POMLAD - Zapleši z nami	5
2	D' KWASCHEN RETASHY - Meti & Blus	1
3	ANITA KRAU-Na zdravje tvoje	6
4	ANDREJA-Če se kdaj razideva	4 SMATEJAJAN-TIbošmoJ	7 6 CLAUDIA-Veselica	2 7PLIMA-Čebo$nekoemidalavse	3
^rfejčlmve SMS glasbene želje: OýVSI8-666
i	Poskočnih 13	'
' Glasujem za:_
'	Veličastnih 7
e na dopisnicah na naalov:
' MEGAMARKETING d.o.o..p.p. 318. 2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Ljubeč Špela, Ul. 25.Maja 4, 2250 PTUJ
POBOT
Poboti in poravnave v odškodninskih zahtevkih v vašo korist
Brezplačno telefonsko svetovanje
(((íMoiiřn
Meljskac3,Marlbor
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 23. oktober
16.00 v OŠ Sela, proslava ob petdesetletnici šolske stavbe »Šola Sela
skozi čas«. 17.00 SNG MB, Ana, Komorni oder.
18.00 v slavnostni dvorani na ptujskem gradu, predstavitev Zbornika
Pokrajinskega muzeja Ptuj 1 in slikanice Mali kurent. 18.00 SNG MB, Igra v igri, Mali oder. 20.00 v KGB-ju v Mariboru, komedija, Dejmo stisni teater. 21.00 SNG MB, Zlo~in in kazen, Velika dvorana.
Petek, 24. oktober
dO 6 let
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov (o.m. 4,25%).
VIVA posredništvo, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tek: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
11.00 11.00 16.00
19.00
20.00
SNG MB, Arabska no~, Mali oder.
SNG MB, Preganjanje in umor Jean-Paula Marata, Mali oder. na parkiriš~u pred Karitasom sv. Ožbalta, sre~anje »Podaj mi roko«.
v minoritskem samostanu na Ptuju, »Viktorinov ve~er« predavanje o mineralih Slovenije, predaval bo prof. Viljem Podgoršek s Ptuja; otvoritev razstave mineralov. Glasbeni utrinek: Otroški pevski zbor »Jur~ek« župnije sv. Jurija Ptuj pod vodstvom Cecilije Emerši~.
v KGB-ju v Mariboru, metabiove~er z Arturjem Šternom »Pesmi do dna«.
Sobota, 25. oktober
9.00
9.00
dom sv. Viktorina, za~etek mednarodnega znanstvenega simpozija, ob 1700. obletnici smrti sv. Viktorina Ptujskega. na Mestnem trgu na Ptuju, prikaz tiskanja na Guttenbergovem tiskarskem stroju, kulturni program, pri katerem bodo sodelovali: flavtiska glasbene šole Ptuj, amaterski igralec Zvone Bešvir v vlogi Primoža Trubarja, mandolinska skupina AMOS.
10.00 do 13.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in starše.
10.00 v CID-u na Ptuju, Ustvarjalna delavnica, Jesenski navdihi -aranžmaji iz naravnih materialov.
18.00 gasilski dom Hajdoše, 4. nagradna revija štajerska frajtonarica Hajdoše 2003.
14.30 v kulturnem domu v Trnovski vasi, prireditev ob 5. občinskem prazniku.
21.00 v KGB-ju v Mariboru, kabaretni koncert »Patetico«.
Nedelja, 26. oktober
10.00 do 12.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in starše. 12.30 SNG MB, Ljubosumje, Mali oder. 17.00 v gledališču na Ptuju, Peskar
20.00 v gledališču na Ptuju, Izgubljeni sveženj, predstavitev romana.
Ponedeljek, 27. oktober
10.00 v CID-u na Ptuju, Ustvarjalni dopoldan, za osnovnošolce, udeležba je brezplačna. 22.00 SNG MB, Carmela, Komorni oder.
- V športni dvorani Mladika, Osnovne gimnastične prvine za OŠ od 1. do 5. razreda.
Torek, 28. oktober
18.00 SNG MB, Klinika Kozarcky, Komorni oder. 21.00 SNG MB, Ukročena trmoglavka, Komorni oder. - V športni dvorani Mladika, Mali nogomet, za OŠ in SŠ.
Sreda, 29. oktober
20.00 v CID-u na Ptuju, Bobnarski koncert Zlatka Kaučiča. - V športni dvorani Mladika, Košarka, za OŠ in SŠ.
KINO
Ptuj
23. oktober, 18.00, Dol z ljubeznijo.
24., 25., 26. oktober, 18.00, Mambo italijano.
23., 24., 25. in 26. oktober, 20.00, Matrica: Reloaded.
28. in 29. oktober, 18.00 in 20.00 Vsemogočni bruce.
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja, ob 10.00: Glasbena oddaja »Naj viža stoletja 2. del«, nastopajo glasbene skupine in pevci z najlepšimi vižami zadnjih 50 let, Poljudna oddaja »Zgodovina Slovencev«.
Planinski kotiček
PD Hajdina
NOČNI POHOD V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA NA DONAČKO GORO BO V SOBOTO, 25. OKTOBRA 2003.
Prijave sprejemata Franc Hazimali GSM 041954 922 in Jakob Kokol GSM 031806 678.
Janez Kiseljak
Vabilo na piknik
Planinski izleti v visokogorja se zakljuěujejo, prihaja sezona izletov v naše hribe in ravnice. Tako želimo v PD "Maks Meško" Ormož v soboto, 25. 10., s piknikom na Runču zaključiti zelo aktivno letno sezono in spodbuditi pohodnike in druge na izlete po naših poteh. Vabljeni!
Kukovec Marjan, Planinsko društvo "Maks Meško"Ormož
M
poklicna oblačila, rokavice, obutev,...
it:
Zaičlta Ptuj d.o.o., Rogoinižka cegta 14, Ptuj Tel: 02 779 7111

Rabljena vozila
TIP
LETNIK CENA
AUDI A6 2.8 quattro	1994 1.500.000
CHRYSLER VOY 3.3 LE	1996 1.650.000 DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6 1998 990.000
FIAT BRAVA 1.6 SX	1997 1.260.000
FIAT PUNTO 1.2 16V ELX 3V	2000 1.600.000
KIA SPORTAGE 2.0 MRDi	1999 2.250.000
MEGANE BREAK 1.6 16V	2002 2.750.000
OPEL VECTRA 2.0 GL	1991 320.000
R 5 CAMPUS 5V	1993 285.000
R ESPACE 2.8 RXE	1993 720.000
RKANGOO EXPRESS 1.2RL	2000 1.200.000
RENAULT MEGANE 1.6 16V	2002 2.650.000
R-TWINGO EXP 1.2	2001 1.450.000
VOLKSVAGEN GOLF 1.8	1999 2.850.000
Testna vozila
CLIO EXP 1.5 DCI5V	2002 2.290.000
KANGOOPRIV. 1.5DCI80KM 2003 2.990.000
RENADU-
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
petovi^o
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
SUPER UGODNO
IZ METALKE
NA ZALOGI ŠTEDILNIKI NA TRDO GORIVO PLAMEN, FEKONJA, IN ALFA PLAMEN
^ PEĆ MA QUE DELONGI K-116
^ WOČ 11KW
PORABA 0,25-0,38L/H ELEKTRIČNI VŽIG
CEsni»;
PEĆ NA TRDO GORIVO HELIOS O
WESO 60-12 K ^ MOČ 6 KW
^ RADIATOR
^ ELEKTRIČNI/OUNI DELONGI
MOČ 1,5 KW S TERMOSTATOM
' , MOč 2 KW S TERMOSTATOM
OEHD
:VRTNIK - FRITÉZA DELONGI F 260 |
VHODNA MOČ 1300 W, TERMOIZOLACIJA ZUNANJE STENE, NASTAVUlV TERMOSTAT 1 50 - 190 C, SVETLOBNI INDIKATOR, DVA NADOMESTUIVA FILTRA, VARNOSTNO TERMOVAROVALO, ENOSTAVNO ČIŠČENJE
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoznižka 7 tel: 02/749 18 00
METALKA' TRGOVINA
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM krmno peso. Tel. 745-78-01.
NESNICE rjave, grahaste, zagotovljena takoj{nja nesnost. Vzereja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
PRODAMO SUHA bukova drva, kalana, možna dostava. Tel. 769-10-41.
TRAKTOR FIAT 300, 30 KM, zelo dobro ohranjen in lickalnik s transporterjem za koruzo prodam. Tel. 02/719-05-84, zvecer.
Prodam kravo za zakol. Tel. 02 790-52-71._
PRODAM prašiča težkega od 130-140 kg, domače reje, ter kupim dvobrazdni plug, 8 col. Kličite na tel. 02 772-69-31 ali 031 407-116.
PRODAM TELIČKA starega 10 dni, črno- belega. Tel. 755-49-51.
TRGOVINA Z LESOM, SKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D. Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o., Potrčeva cesta 033, PTUJ ODKUPUJE VSE VRSTE LESA IGLAVCEV IN LISTAVCEV PO KONKURENČNIH CENAH. Organiziramo tudi posek in spravilo lesa do kamionske ceste. Plačilo v roku 30 dni ali po dogovoru. Informacije: za področje Haloz 041 462-308, za področje Slovenske gorice 041 456-731 ali na št. 02 745-56-91.
PRODAM štiri prašiče, težke od 130-140 kg. Tel. 768-67-01, po 15. uri.
JABOLKA ZA OZIMNICO! Sorte janagold, zlati delišes, idared prodajamo, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769-26-91._
Prodamo nekaj pšenice in seno v balah. Tel. 031 586 484.
Vinograd z vikendom in šivalni stroj prodamo. Tel. 751 52 01.
CREINO kranju 2700 l, obračalni plug Batuje 10 col prodam. Tel. 751-00-51.
STORITVE
PRODAJA sadik vrtnic, domače vzgoje. Tradicija in kakovost, dostava na dom. Grozd, s.p., Sele 34, Pragersko. Tel. 031 666-796.
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571._
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., P.E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507._
PREVOZI PREMOOGA iz Velenja, samo še do 30. 10. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik._
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
PRIPRAVLJENI


UMSKA PNEVMATIKAi
DIMENIZIJE 155/70 R13 165/70 R14 175/70 R13 175/65 R14 195/65 R15 195/65 R15
PROIZVAJALEC
Matadoi^ Kumho
Kumho
Kumho
Kumho
Motador
Kumho
_CENA
od 7.968,00 SIT dalje od 12.427,20 SIT dalje od 12.166,20 SIT dalje od 13.951,80 SIT dalje od 13.826,40 SIT dalje od 17.940,00 SIT dalje
Oh meniiĚvl pnevmatik brezplaini preventivni pregled teletnega avtemeblla
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910

y LEKARNE PTU|
LEKARNIŠKE ENOTE!
LEKARNA PTUj TRSTENjAKDVA 3, PTUj
LEKARNA BREg ZADRUŽNITRg 3
SPREMEMBE ODPIRALNEqA CASA:
LEKARNA BUDINA BRSTjE BELŠAKDVA 2, PTUj
LEKARNA MAjŠPERK BREg EB, MAjŠPERK
LEKARNA KIDRIČEVO KAjUHDVA 4, KIDRIČEVD
LEKARNA gDRIŠNICA gORIŠNICA EDA, gDRIŠNICA
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
Izolacijske fasade rofix, demit, fasadel, zaključni ometi v vseh barvnih odtenkih z garancijo in certifikatom. Vsa ostala slikople-skarska dela rigips, suhomonta-žna dela. Slikopleskarstvo Jože Voglar, s.p., Zabovci 98l, tel. 041 226 204, 02 766 90 91.
Astrologija, regresija, bioterapija. Odprava blokad ASTROLOGINJA GORDANA 041 404-935, GORDA-NA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
Kmete-zavezance za DDV vabimo k sodelovanju. Vodimo vaše knjige, vam svetujemo, urejamo vse postopke, posredujemo lea-singe, kredite in odkupe terjatev. Lahko pridemo k vam na dom. Alfa Team, d.o.o., Osojnikoca c. 3, Ptuj, 040 678 245.
Računovodske storitve za podjetja in fizične osebe izvajamo pravočasno in ažurno. Svetujemo in posredujemo pri urejanju lae-singov in kreditov, posredujemo pri odkupu terjatev. Alfa Team, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, 040 678 245.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
GARANT SMIGOC&CO, d.n.o. Ugodno vam pomagamo pri reševanju odškodnin, v primeru prometne nesreče in drugih nezgod. Telefon: 771 06 36 ali 787-7240.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
15O-KG svinjo domače reje prodam. Tel. 757-03-51.
NEPREMIČNINE
Hišo, staro, nevseljivo, z 1,6 ha zemlje, v Spuhlji prodamo. Tel. 041 750 544._
Prodamo gorice z vikendom ali damo v najem brezplačno. Marija Sumenjak, Podgorci 53.
V Miklavžu pri Ormožu prodamo takoj vseljivo poslovno stanovanjsko stavbo, etažnosti P + M, novejše gradnje, primerno za obrt. Velikost poslovnih prostorov v pritličju je 183 m2, velikost stanovanjskih prostorov mansarde 168 m2 ter galerije 95 m2. Na parceli je še garaža 45 m2, velikost parcele 12 arov, cena 24.000.000 SIT V Bukovcih, 8 km iz Ptuja, prodamo novejšo enodružinsko stanovanjsko hišo z delavnico na dvorišču, velikost parcele 15 arov. V strogem centru Ptuja, v drugem nadstropju starejše meščanske hiše, prodamo stanovanje velikosti 156 m2, z možnostjo preureditve v poslovni prostor ali v 2 manjši stanovanji, cena 10.800.000 SIT. Informacije Iusing d.o.o., Trste-njakova 5, Ptuj, telefon 749 21 11, fax: 749 21 11.
GRADBENO PARCELO na Graje-nščaku kupim. Tel. 777-07-01 ali 041 237-038.
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU prodam dvosobno stanovanje (61,35 m2), obnovljeno in opremljeno. Tel. 031 294-539.
V KRČEVINI PRI Vurbergu oddam v najem dvosobno stanovanje. Tel. 051 307-613._
PRODAM DVOSOBNO stanovanje na Ptuju, 60.5 m2. Tel. 040 341-669, popoldan.
f
ELEKTRO IVANČIČ, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinštalacij; pregled in meritve elektroinštalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapeto-stnih zaščit in zaščite pred strelo.
DELO
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
POSOJILO PO VAŠI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
BELA TEHNIKA
Prodamo zamrzovalno skrinjo, omaro, hladilnik in pralni stroj. Tel. 031 575 627.
DELO dobi več terenskih komercialistov na območju PTUJA za prodajo oglasnega prostora. KRONA Murska Sobota, d.o.o., Vrtna ulica 6, Murska Sobota. Informacije na telefon: 041 683-548, 040 257-250.
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Sercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
SPREJMEM dekle za strežbo-,lahko študentko. Gostilna in trgovina "Amor", Slovenja vas 62 a, tel. 02 782-14-91.
Nudimo varstvo za otroka. Informacije na telefonu 041 403 215.
MOTORNA VOZILA
KUPIM Zastavo 35, 8N, letnik l986, lahko v okvari. Tel. 041 484-574.
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE, UGODNO PRODAMO: peugeot 206, 1.4, 2000, corsa 1.0, 1999, polo 1.4, 2000, peugeot 106 1.0 xn, 1997, megane coupe 1.6, 1996, megane 1.4, 1999, renault 19 1.4, 1995, alfa 166, 20, 1999, brava 1.2, 1999, lanos 1.5, 1998, nubira 1.6 wagon, 2000, twingo 1.2, 2001, punto 1.2, 2000, clio
1.2,	1996, megane scenic 1.6, 1996, peugeot 106, 1995, baleno
1.3,	1996, golf 1.8 karavan, 1995, mercedes-benz c 180, 1994, ma-rea 1.8 karavan, 1997, matiz, 1998, cordoba 1.4 se, 1997,tem-pra 1.6, 1992, rover 214 si, 1997 in še več!!! Kekec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
RADIOPTUJ (poUá,rm OHríÚte	I f
32k Tune In! Ha idziïldul
wwWoiraidlfio^piMjoSn
Mali oglasi
RAZNO
Za varstvo 1-letnega sina na domu iščem gospo, 35 - 50 let, z izkušnjami in priporočili. Cenjene ponudbe z dokazili na upravi Tednika "Junij 04".
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
POTREBUJEMO pevca basista srednjih let, ki ima voljo do ljudskega petja. Tel. 041 855-063, po 15. uri.
OSAMLJEN MOŠKI 47 let, 172/70, brez obveznosti, s svojim stanovanjem, želi spoznati preprosto urejeno žensko manjše postave iz okolice Ptuja. Pisne ponudbe pošljite v uredništvo pod šifro "Sreča".
Prodamo sedežno garnituro, varilni aparat in dve ženski usnjeni jakni. Tel. 779 75 51._
KUPIJO STARE PEZ figurice, plačilo od 200 do 10.000 sit za kos. Tel. 041 429-376.
Prodajo ugodno češnjevo starinsko spalnico, kuhinjo Orhidejo, trosed, kavč, zamrzovalno omaro. Tel. 02 685 50 71.
NERABLJENE REBRASTE radiatorje Trika Celje prodam. Tel. 779-53-81 ali 040 573-117.
KUHINJSKI štedilnik Gorenje na trdo gorivo, malo rabljen, prodam za 20.000 SIT. Tel. 773-97 21.
PRODAM ladijski pod, brune, opaž, late, štafle in deske. Tel. 041 833-781.
PRODAMO ČRNE KRATKODLAKE JAZBEČARJE, z rodovnikom, cepljene. Tel. 02/685-27-31.
OREHOVE FOSNE 5 cm, suhe, kupim. Tel. 031 698-165.
PRODAM BUČNICE golice in 6 mesecev starega šarplaninca. Tel. 751-21-91, zvečer.
Sindikat delovnih invalidov Slovenije obvešča svoje člane in partnerje, da smo se preselili pisarno sindikata na novo lokacijo v Dravsko ul. 8, (vhod iz Vošnjakove ulice) na Ptuju. Uradne ure so vsak dan med 9. in 11. uro ter v sredo od 15. do 17. ure. V času uradnih ur nas dobite na tel. št. 771 08 22. Za nujne primere smo ves cas dosegljivi na dežurni številki - 070 411 431.
AKCIJA! Ladijski pod 12 mm, II. KL, in ladijski pod 20 mm, II.KL, za DESKANJE STREH. Tinles, d.o.o., Križevec 18, Stranice, tel. 041 647-234, fax: 03 752-12-00.

Nudimo vam od 15% do 20% gotovinski popust na ameriška kolesa 2003, kolesa Rog 2003 pa po posezonskih cenah. Na voljo že konfekcija koles SCHWINN 2004, jesensko zimska oblacila in pestra izbira kvalitetnih fitness naprav! Kolesarski center Bike ek, Jadranska ulica 20 telefon: 771 24 41 ali 040 226 522.
Kdo pozabil bi gomilo, kjer zlato spi srce, ki nas je ljubilo vse do zadnjega dne? Že eno leto roie ti tvoj grob krasijo in v spomin svečke gorijo.
SPOMIN
22. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga tašča, babica in prababica
Marija Kozoderc
IZ ŽUPEČJE VASI 58
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate svečko.
Vsi, ki smo jo imeli radi
Dolgi so dn^-vi, še daljše noči,
odkar si odšel, dragi Sandi, ti. Nešteto svečk je zagorelo, nešteto solz poteklo, a nič več te ne zbudi, vendar v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
21. oktobra je minilo 10 let, ko nas je tragično zapustil naš dragi
Sandi Cafuta
IZ VAREJE 37
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, obstojite ob njegovem mnogo preranem grobku, mu podarjate cvetje in prižigate svečke. Posebna zahvala gre njegovim sošolcem in sošolkam, ki ste ga ohranili v tako lepem spominu.
Tvoji najdražji
Razpored dežurstev zobozdravnikov
25. 10. 2003 Željka Bartolič, dr. stom.,
ZA Cirkulane
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Mole oglase in osmrtnice ZQ tekočo številko sprejemamo do torko do 11.00 ure.
Pokličite:
749 34 10
Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči, le tvoj pogled in nasmeh nam v srcu še živi. Hvala ti za vse,
kar smo skupaj lepega doživeli.
V SPOMIN Sre~ko Sauer
IZ BISEČKEGA VRHA 49
23. 10. 1998 - 23. 10. 2003
Pet let nas vodi pot tja, kjer njegov prerani grob le rože sveže zdaj krasijo in sveče mu v spomin gorijo.
Tvoji: sestri Cvetka in Marica ter brat Vinko
z družinami
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
V SPOMIN
22. oktobra je minilo devet žalostnih let, odkar smo se za vedno poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka in brata
Leopolda Goričana
S POBRE@JA 124
1934 - 1994
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in za svete maše ter se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo prera-nem grobu.
Njegovi neutolažljivi: žena Milica, hčerka Marija in sin Vitko z družinama, sestra Katika z družino
in drugi sorodniki
SPOMIN
Janko Ozmec
CVET KOVCI 70
23. 10. 2002 - 23. 10. 2003
Dragi mož, ata in dedek!
Čeprav že eno leto v grobu spiš, pa v naših srcih vedno ti živiš in v mislih spremljaš nas povsod, kjer vodi nas življenjska pot.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Tvoji najdražji
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te, ne, izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 20. oktober 2002, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek, tast in boter
Martin [imenko
IZ CUNKOVCEV 6
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, dedka in pradedka
Janeza Erbusa
IZ VINTAROVCEV 30 B, DESTRNIK
nazadnje stanujoč na Poljski cesti 18, Ptuj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za izrečeno ustno in pisno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo duhovniku za opravljene pogrebne slovesnosti in besede slovesa, pevcem ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA.
Žalujoči: vsi njegovi
Večni mir in pokoj v nebesih zaužij in nekoč nekje med zvezdami nasvidenje.
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, atija, brata, strica, svaka in zeta
Antona Cafuta
6. 6.1953 - 4.10.2003 IZ SPODNJEGA LESKOVCA 22
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Velika zahvala podjetju Perutnina Ptuj, DE Promet, PGD Leskovec in Društvu Kocil.
Iskreno se zahvaljujemo župniku Ediju Vajdi za opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom zborovodje g. Srečka Zavca in pogrebnemu podjetju MIR. Hvala tudi vsem govornikom: g. Janku Kozelu, ge. Majdi Kelenc in predstavniku ZSAM Ptuj za ganljive besede ob slovesu.
Žalujoči: vsi, ki te imajo radi
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza bije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Antona Kolednika
IZ GRUŠKOVCA 59
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri jate-ljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem za darovane vence, ikebane, šopke, sveče ter za svete maše, za izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala kolektivu Hiša usnja Herman Kokol, podjetju SCT. Zahvala gospodu dekanu za opravljen obred, cerkvenim pevcem, govorniku za ganljive besede slovesa ter Pogrebnemu podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela, hčerka Zdenka z družino,
sin Zvonko z družino
Ptuj • Državna vzrejna razstava Kinološke zveze Slovenije
Vikend nemških ovčarjev v Budini
Kinološko društvo Ptuj je 11. in 12. oktobra, v sodelovanju z Državno vzrejno komisijo za nemške ovčarje pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS), letos prvič organiziralo Glavno slovensko vzrejno razstavo nemških ovčarjev na društvenem vadbišču v Budini.
Razstave se je udeležilo več kot 160 psov z vodniki iz osmih držav, kar je v slovenskem merilu izjemna udeležba. Tekmo so sodili priznani mednarodni sodniki Heinz Scheer iz Nemčije ter Rado Plibersek in Vladimir Drol iz Slovenije, ki so ocenili, da je bila organizacija razstave pod vodstvom Janka Gojkoska vrhunska in da je opazen kakovosten napredek tako v organiziranosti razstav in številčnosti udeležbe v Sloveniji kot tudi napredek na področju kakovosti vzreje in veščin razstavljanja. Sodnik Scheer je povedal, da je tokrat tretjič sodnik na razstavah nemških ovčarjev v Sloveniji, da je navdušen nad razvojem vzreje te nemške pasme ter da je opazen porast števila tujih razstavljavcev na slovenskih razstavah, kar nedvomno kaže na kakovostno organizacijo tako na nivoju države kot posameznih društev. Predsednik Državne vzrejne komisije za nemške ovčarje pri KZS Rado Pliberšek je ocenil, da so pozitivni trendi na področju vzreje nemških ovčarjev posledica zgladitve sporov med ključnimi nosilci stroke in orga-
Fotografija: Foto Kos
Zmagovalec razreda 6-9 mesecev Niklas iz MS Turopolje lastnika Stanka Zemlji~a, ~lana KD Ptuj, (levo) ter vodnik psa Franc Sagadin (desno)
niziranosti na tem področju, kar je omogočilo ponoven zagon in kakovosten napredek pri vzreji.
Psi so bili razporejeni v šest starostnih razredov, pri čemer ločeno nastopajo samci in samice. Med odraslimi samci (nad 24 mesecev) je prvo mesto osvojil pes Cup von Media lastnikov Valterja Steina in Branka Baranje, med samicami pa je prvo mesto osvojila Zara von der Dûsselquelle lastnika Avgusta Hojsa. V tem razredu se je odlično odrezala tudi psica članice KD Ptuj Brigite Rodošek Tara Ci-cerova, ki je zasedla četrto mesto. Doma je ostal tudi naslov prvaka v razredu samcev starih od 6 do 9 mesecev, ki ga je osvojil pes Niklas iz MS Turopolje, člana KD Ptuj Stanka Zemljiča.
Lepo vreme in dobra organiziranost razstave sta na razstavišče pritegnila tudi številne ljubitelje pasme, mednarodna udeležba na razstavi pa je poskrbela tudi za zapolnitev nočitvenih kapacitet na Ptuju in v okolici. Prireditev je po besedah organizatorjev v celoti uspela, vsi rezultati pa so na voljo na sedežu društva.
MaG
Cirkovce • Pri kinologu
Psička Ajda je najlepša
Pred leti smo pisali o velikih uspehih lovskega kinologa Janeza Horvata in njegove psičke Fani Obreške, ki je bila trikrat državna prvakinja in osvojila še mnogo drugih naslovov, zdaj pa gre po njenih stopinjah hčerka Ajda Horvatova.
šestkrat je bila že najlepša na lepotnih tekmovanjih, o njej vodijo vpis celo v Bruslju, pred kratkim pa je na državni tekmi v Igu pri Ljubljani ta lepotica postala še državna prvakinja.
Da je psička Ajda zares nekaj posebnega, nam je potrdil tudi njen gospodar Janez Horvat, ki je nanjo, pa tudi na njeno mamo, zelo ponosen. Z obema je že velikokrat stal na stopničkah, doma ima polne police pokalov, medalj in priznanj, a vsako od teh, pravi, mu veliko pomeni. Zanj in za njegove štiri-
nožne prijateljice je to največje plačilo, s čim drugim bi bil trud težko poplačan.
Janez Horvat je že dolgo lovski kinologi, vrsto let pa je že član Lovske družine Jože Lacko na Ptuju, kjer ima dobre pogoje za vadbo. Pri njegovem ljubiteljskem delu mu je v največjo pomoč žena Elizabeta, ki prav tako obožuje živali in doma imata Horvatova že pravi mali podeželski živalski vrt.
T. Mohorko
Osebna kronika
Rodile so: Jasminka Zupanič, Slovenja vas 64, Hajdina - Marse-la; Huanita Kekec, Nova vas 92, Markovci pri Ptuju - Nika; Daniela Weingartner, Rakovci 39, Sveti Tomaž - dečka; Metka Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj - Marcela; Vesna Plohl, Pršetinci 39, Tomaž pri Ormožu - Nejca; Vesna Filipič, Gajzerjeva 20, Ptuj - Niko; Marjeta Polak, Veličane 41, Ivanjkovci - Zalo; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 23, Kidričevo - Kajo; Anita Korošec, Slovenskogoriška c. 9, Ptuj - Žiga; Tatjana Golob, Dornava 146lb - Luka; Mojca Zorko, Trubarjeva 13, Ptuj - Jana; Marija Vučak, Brstje 27ld, Ptuj - Zalo; Barbara Gazvoda, Pečke 4, Makole - Niko; Vladimira Gregorec, Trnovska vas 55la - Niko; Ivanka Korez, Starošince 27, Cirkovce -Nušo; Bernarda Kramberger, Dornava 72 - Vivieno; Ksenja Borko, Trška ul. 8, Središče ob Dravi - Vida; Gordana Bohinec, Miklavž 60, Miklavž pri Ormožu - Mischela; Helena Gojkošek, Hajdoše 42lb -Karin; Jelena Kostic Jeremic, Kraigherjeva ul. 15, Ptuj - Luka; Štefka Krajnc, Korenjak 6, Zavrč - Evo; Antonija Jamnikar, Krčeivna 12, Miklavž pri Ormožu - Domna.
Poroka - Ormož: Antun Gradiščaj, Robadje 147 in Darja Haložan, Gomila pri Kogu 7.
Umrli so: Hilda Žerak, Rodni Vrh 34, rojena 1933 - umrla 10. oktobra 2003; Janez Erbus, Vintarovci 30lb, rojen 1922 - umrl 12. oktobra 2003; Matilda Zebec, rojena Veselič, Hrastovec 152, rojena 1916 - umrla 11. oktobra 2003; Elizabeta Žižek, rojena Pihler, Dornava 149, rojena 1928 - umrla 10. oktobra 2003; Justina Podgore-lec, rojena Pevec, Hermanci 41, rojena 1931 - umrla 14. oktobra 2003; Štefanija Mohorko, Čermožiše 47, rojena 1922 - umrla 14. oktobra 2003; Barbara Novak, Vintarovci 17, rojena 1930 - umrla 11. oktobra 2003.
Crna kronika
Trčenje ob prehitevanju
20. oktobra ob 18.15 uri se je na glavni cesta izven Cvetkovcev zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila S. D., star 44 let, iz Vodrancev vozil iz smeri Ormoža proti Ptuju. Pri prehitevanju tovornega vozila je iz smeri Ptuja pripeljal voznik osebnega avtomobila F. B., star 30 let, iz Litmerka. Prišlo je do trčenja med osebnima voziloma, v katerem je bil F. B. telesno poškodovan.
Z avtomobilom v mopedistko
19. oktobra ob 18.00 uri se je na regionalni cesti izven Zg. Senarske zgodila prometna nesreča z udeležbo voznika osebnega avtomobila J. V., starega 56 let, od Sv. Trojice in voznice kolesa z motorjem T. F., stare 52 let, iz Zg. Porčiča. Voznik avtomobila je vozil iz smeri Radehove proti Gočovi ter dohitel voznico, ki je zavijala levo, pri tem pa je prišlo do trčenja med voziloma. Voznico je vrglo na pokrov motorja ter nato v obcestni jarek, kjer je poškodovana obležala.
^npiSûiKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	kljuíavniíarska dela
-	manjia gradbena dela
PLESNI CENTER
Volkmetjeva c. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
STE BILI POŠKODOVANI
P^raVna^ v prometni
^^ ^	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2 TE^TrE^ř^'! 080 1 3 1 4
PE
	Z novimi premoženjsidmi zavarovanji 3 x VEČ za vas K Večja vamosl vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja krijejo, in več variant 1 zavarovanj, med katerimi iahko izbirate.	ZAVAROVALNICA MARIBOR
1_iJM*		
		
Simon in Juda (28.) se s snegom prebudita.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo občasno rahlo deževalo. Meja sneženja bo med 600 in 900 metri nadmorske visine, v no~i na petek se bo spustila do nižin. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 3 do 9, na Primorskem okoli 14 stopinj C.
Obeti
V petek bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. V soboto bo suho vreme. Na Primorskem bo se pihala burja.