Poštnina platana v gotovini
^	v ■ ! '‘f: V ^' V.'	/ .A,.,.. : .S^.,	; A-A.:
Maribor, 3. avgusta 1934
Leto H.
Posamezna številka Din V50 <3 Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6*— za inozemstvo Din 10‘~	> Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26
Telefon 29-70 0 Poštni čekovni račun 10.502 0 Izhaja vsak petek 0 Oglasi po tarifi.

Štev. 31
ra
Naprej!
Nesporen je uspeh našega pokreta, da se je v našem izkoriščanem in izmozganem delavcu vzbudila narodna zavest, da se je vzbudil v njem naroden ponos, da se je naš delavec pričel zavedati svojih pravic in da ga je vse to povezalo v strnjene vrste, ki se ve-čajo in morajo v najkrajšem času zrasti, ter postati trden zid, ob katerega bodo zaman butali in se zaganjali naši notranji in zunanji sovražniki.
Zadnje volitve v Delavsko zbornico so bile merilo in preizkušnja naše borbenosti, naše sposobnosti. Naš uspeh je razočaral naše nasprotnike, bil je resen opomin vsem onim, ki so dvomili o nas in našem pokretu. Sedaj po volitvah, pa ne smemo počivati na svojih uspehih, marveč moramo iti s podvojeno silo sistematično na delo, v boj za končno zmago naše nacionalne in socialne pravičnosti.
Dokler bosta v naši državi vladala ekonomsko robstvo in socialna krivičnost, toliko časa ne bomo svobodni, toliko časa je v naši državi nemogoč vsak parlamentarizem, vsaka demokracija. Ekonomski suženj ne more biti politično neodvisen, ne more biti socialni zadovoljnež, ne more biti ustvarjajoči del našega naroda.
. Mi smo poklicani in od nas je odvisno, od Has, ki ljubimo svoj narod, svojo s krvjo napojeno zemljo, ki ljubimo svojega kralja, ali hočemo — ali nočemo, da se krivice popravijo. Mi smo poklicani, da v organiziranih vrstah nadaljujemo nacionalno revolucijo in Se popolnoma pogrešno kdor misli, da je bila ta nacionalna in socialna revolucija pred 15, leti končana.
Danes pred 15. leti so bile razbite samo bojne zastave. Pod te prapore, na katerih je zapisano naše osvobojenje, naše zedinjenje, smo poklicani mi in pod temi prapori bomo nadaljevali naš boj do končne zmage. Ker je naš program nacionalnosocialen, ker naš pokret ne pozna nobenega razrednega boja, ber se mi borimo za pravice delovnega člo-veka, ki tvori v naši državi absolutno veči-no, ker je za nas jugoslovansko vprašanje in zedinjenje rešena stvar, smo si popolnoma Svesti svoje zmage. Mi hočemo osvoboditi socialno, politično in kulturno naš narod. Mi bočemo ustvariti iz našega človeka jugoslovanskega človeka. Mi hočemo, da bo naša država tako oblikovana, da bo °dgovarjala našim prilikam. Mi noče-|ho ničesar tujega, mi hočemo samo svoje, ‘n na tem našem mora zrasti mogočen jugo-s!ovanski narod od Triglava do Črnega mor-
'a.
Mi zahtevamo popolno svobodo 'n enakopravnost za vse. Naš družabni red mora počivati na socialni pravičnosti. V naši državi mora biti kruha za vse 'n zato je delo naš imperativ in to delo nam ^aje vse pravice, da naredimo iz sužnja svobodnega človeka. Kapital ne izkoriščati svoje moči, kapital ne sme z zolji delovnega človeka in naroda kupičiti Drofitov, kapital mora služiti sploš-n j m interesom, kapital mora s 1 u-z ‘4 < s k irp n o s t i.
Mi napovedujemo boj in pogin zastarelemu ^'Sternu in nemoralni razdelitvi družabnih obrin, mi napovedujemo boj neomejeni obla-kapitala. Mi hočemo močne stanovske organizacije, ki bodo mogle „reko svojega stanovskega parlamenta uspe-sn° braniti svoje interese. Mi odklanjamo r3zredni boj, mi hočemo stanovske organiza-'jl,o, mi hočemo tesno sodelovanje vsega eiovnega ljudstva, ki bo edino omogočilo ^vnotežje in harmonijo, ki sta edina neob-°dn0 pojrefcna za na§ spi05nj napredek. Slo-a jugoslovanskega naroda je za Slovana sa-jje° na socialni pravičnosti in poštenju in nam n"ino potrebno, da naš narod, da naša ge-eracija, konča započeto delo.
da smo pokret, onih,
boč ” us4var>'' našo lepo Jugoslavijo. In ker m tf1?0 lo, moramo celokupno našo narodno r*ivno politiko postaviti na aove temelje
Mi i
bi so
ki v ,vsePovsod naglašamo,
bočemo in moramo uresničiti ideale
Jugoslavija
garant miru v Evtopi!
Ravno v sedanjem trenutku, ko je nekako izzvenela državljanska vojna v sosedni Avstriji, se pričenjamo zavedati velikega pomena tiste mirovne politike, ki jo v smislu intcncij Nj. Vel. kralja vodi na zunaj naša kraljevska vlada in njen minister zunanjih zadev Bogoljub Jevtič. Če gori pri sosedu, ki je izgubil vse svoje imetje, je domača in še tako revna kočica mahoma najudobnejše bivališče. Koliko je včasih godrnjanja radi krize, davkov, malega zaslužka in bog-sivedikaj! Avstrija in njen notranji polom je najboljše merilo za naše razmere! Avstrijci so mnogo višje obdavčeni kakor mi, zato pa imajo vsak hip kako revolucijo s krvnim davkom in novo lavino stroškov, ki jih koncem koncev itak mora plačati avstrijsko prebivalstvo. Šele. avstrijske homatije so marsikpmur odprle oči. Danes se nahajajo v naši sredini celo Nemci, ki pravijo, da jih je edinole general Maister 1. 1919 rešil brezna, ob katerem se morajo njihovi rojaki skoro vsak hip sprehajati v sosedni Avstriji. Tako paradoksalna je danes situacija, da se potniki iz Avstrije šalijo ob prestopu jugoslovanske meje, češ, sedaj smo hvala Bogu v Evropi!
Nekdanji zasmehovani in ponižani »Balkan« je danes po zaslugi našega modrega državnega vodstva, ki se je znalo izogibati vsake nepremišljenosti, po vsej resnici ozemlje miru na zunaj in na znotraj. Jugoslavija je doprinesla dokaz ne samo njene notranje homogenosti,s dokazala je tudi zrelost v vodstvu zunanjih poslov. Še nikdar ni bila mednarodna situacija tako zapletena kakor v teh dnevih. Naši kraljevski vladi je uspel vsak političen manever v korist notranjega in zunanjega miru. Pomislimo samo, kako nekrvavo se je izvršila likvidacija našega besno zagrizenega strankarstva. Narod je instinktivno zaslutil, da ne ka-
že ubogati 'političnih generalov brez armade, zato se je ta narod v svoji bistroumnosti postavil strumno za svojega kralja in situacija je bila v notranjosti države rešena v smislu projektiranega ozdravljenja v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru.
Če se ozremo po naših sosedih, vidimo na prvi pogled, da sta bile to Avstrija kakor Albanija tisti dve rahli'točki, ki se jih je oprijela neka velesila v svrho realizacije njenih imperialističnih načrtov. Dolgo dobo je bila prestala Albanija pod varuštvom te velesile, dokler ji v objemu ni jelo primanjkovati sape. Sedaj se je Albanija že iztrgala v glavnem iz neznosnih spon in tudi v Albaniji pričenjajo uvidevati odločujoči činitelji, da je bila politika kraljevine Jugoslavije iiapram Tirani res odkritosrčna, diktirana zgolj z vidika splošne balkansko-emancipacijske politike. Pred leti je bila Tirana v tem pogledu še kot sršenovo gnezdo. Ko se je pred kratkim pojavila pred Dračem mornarica dotične velesile, je padla Albancem poslednja mrena z oči. Sedaj vedo, kje je prijateljstvo in kje ga sploh nikdar bilo ni!
Jugoslavija si je znala s svojo notranjo trdnostjo in zunanjo prožnostjo pridobiti vse balkanske države. Iniciativa za pomirjenje z Bolgarijo je v polnem teku vse od veličastnega sprejema bolgarske kraljevske dvojice do danes. Kamor pogledamo, povsod en sam element miru in prizadevanja za ublažitev težke gospodarske krize. Nikjer niso razpaljene strasti na delu. previdnosti se imamo zahvaliti za modrega vladarja in po njegovih navodilih delujočo vlado. Državni organizem je v naši Jugoslaviji z lahkoto prestal prehodne krče 6. januarja in narod je bil zadovoljen, ko je prejel namesto pokvarjene demokracije režim avtoritativne odgovornosti.
Ponosni srna lahko jugoslovanski državljani na svojo državo in nje vodstvo iz dveh razlogov: zagarantiran nam je mirni notranji razvoj in ugled na zunaj. Človeku je nekam toplo pri srcu, če sliši ravno v teh dneh iz ust tujerodcev laskavo pohvalo o naših urejenih razmerah. Kar je storila vlada v tem smislu, bo. državi stotero povrnjeno. Vsak izmed nas pa je poklican, da s svojim delom, pridnostjo in vzglednim življenjem podpre vsa ta stremljenja, ki so dvignila ugled naše države po svetu. Tujec naj spozna na naši zemlji, da nismo arogantni niti bahavi, da pa znamo čuvati vse tiste vrline, ki dičijo naš narod že od pamtiveka. Samo tako bomo lahko podpirali stremljenja in intencije naših vodilnih činiteljev na polju zunanje politike. Trezen in dostojanstven narod, ki mu ne manjka odločnosti, braniti svoje tudi s pestjo, bo vedno našel v svetu zagovornikov in prijateljev. Dejstvo, da med našim notranjim položajem in med zunanjepolitično situacijo kljub spremenljivosti evropskega političnega barometra ni nikake disonance, je najboljši dokaz, da nas natolcevanja naših zunanjih nasprotnikov ne morejo doseči. Jugoslavija je v teh kritičnih časili na viden način manifestirala svojo miroljubno misijo. To spoznavanje je dragocena uteha in bodrilo za vse bodoče slučaje in situacije.
Delu čast in zaščital
Mu strokovna zveza, MM
Sodna ulica 9 — dvorišče Uradne ure tajništva so od 1. januarja dalje dopoldne od 9. do 12. ure ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dop. popoldne od 15, doV2l9. ure.
potom radikalnih reiorm na vseh področjih I našega narodnega življenja. Zato mora biti naš boj silen, zato m o r a m o h i hi v n a-ši borbi vztrajni, odločni, nepopustljivi, brezobzirni in polni elana.
Naš pokret mora biti dostojen in vreden onih junakov in mučenikov, ki so se hrabro in nesebično žrtvovali za ustvarjenje naše nacionalne misli, onih, ki so s svojim aktivizmom ustvarili to, kar mi danes imamo.
Zato v naših vrstah ni mesta za politične dobičkarje, politične konjunkturiste in politične karieriste. V naših vrstah je prostor samo za ljudi dela in boja, ljudi, ki so pripravljeni tudi na žrtve. In če bomo v naših vrstah zbrali samo take ljudi, tedaj bomo ustvarili ond, kar je zapisanega na praporu naše borbe: splošni preporod naroda in države. Pod to devizo bomo rešili naš narod splošne krize, rešili ga bomo krize socialne ureditve in ekonomskega sistema na bazi splošnih načel našega programa.
Naša politika še mora reševati v vprašanjih realnega življenja našega naroda in se ne sme pečati s vprašanji, ki jih je že rešila naša slavna zgodovina. Dolžnost jugoslovanske politike je, da uresniči ideale jugoslovanskih revolucionarjev, da valorizira zmago jugoslovanske vojske, da zgradi moderno državo narodnega blagostanja, socialne pravič-jjastj in ljudske prosvltlenosti,
Mi moramo vsemu svetu pokazati, da nismo samo sposobni rušiti tujih držav, ampak, da smo sposobni ustvariti svojo veliko in močno državo, da smo sposobni to svojo narodno državo braniti in da smo to vselej in vsikdar pripravljeni. Pokazati moramo vsemu svetu, vsem našim sovražnikom, da smo zreli za popolnoma samostojno nacionalno, socialno in potičino, kulturno in gospodarsko življenje brez vsakega nadzorstva od strani tujcev. Mi pa tudi ne smemo pozabiti, da se na drugi strani obale Jadranskega morja sistematično pripravlja 10 milijonski narod za pohod na Balkan, ne smemo pozabiti, da se v osrčju Evrope militarizira 70 milijonski nemški narod.
Mi ne smemo pozabiti predvsem tega, kar je najvažnejše, da so med nami elementi budno na zločinskem delu, da prihajajo k nam emisarji fažizma, hitlerizma in boljševizma s programom, ki je antislovanski. Bili bi skraj no naivni, če bi verovali, da je eden od teh faktorjev, ki smo jih omenili, iskreno naklonjen nam Jugoslovanom.
Mi moramo gledati na probleme naše države iz jugoslovanske, vseslovanske, evropske in svetovne prespektive in ne iz perspektive naših provinc in partikulariziranega nacionalizma. Mi ne smemo biti samo za našo Jugoslavijo, ki obstoja. Mi moramo stremeti za tem, da bo postala Jugoslavija še večja, da se bo razlegala go vsem slovanskem ju-
gu, na katerem že od pamtiveka živi jugo slovanski rod.
Edino Jugoslavija je mogoča kot velika Slovenija, velika Hrvatska, velika Srbija in celo velika Bolgarija. Interesi slovenskega kmeta, hrvatskega seljaka, srbskega zemljoradnika, bolgarskega zemljodelca so eni in isti. Eni in isti so interesi, ene in iste so težnje slovenskega delavca, hrvatskega, srbskega in bolgarskega radnika. Ene in iste so težnje, ena in ista so stremljenja tako slovenskega, kakor hrvatskega, srbskega in bolgarskega intelektualca. Le edino v Jugoslaviji, veliki in močni je mogoča rešitev vseh življenjskih vprašanj, le v zedinjeni Jugoslaviji je lahko jugoslovanski narod zaščiten pred tujimi imperialističnimi, industrijsko kapitalističnimi državami. Slovanski narodi na Balkanu zedinjeni v eno celoto so najtrdnejši temelj velike in močne Jugoslavije, zedinjeni med seboj pa so popolna garancija zlate svobode na slovanskem jugu.
To smo mi, tako mislimo, tako je bilo in bo naše bodoče delo, taka so naša stremljenja, taka je naša borba, taka so naša načela, tak je naš program. Za vse. ki tako mislijo, je mesto edino le v naših vrstah. In vsem, ki pošteno mislite, vsem, ki ste za socialno pravičnost, gospodarski napredek in popolno kulturno svobodo, vam kličemo; Dobrodošli v naših vrstah!
Stran 2.
>B O R B r&«
„Vojska smene"
Koračnica socialno - nacionalnega pokreta Jugoslovanske akcije
Vojska smene novu zemlju nosi
Silna ko potoka val. Zrtvomborbom ona seponosi, V erom u svoj ideal.
Napred drugovi!
Napred drugovi!
Naše vreme stiže!
Napred drugovi!
Napred drugovi!
Pobedi sye bliže!
Vojska smene stići će na metu,
Nek je slava ob vije! Zakletvu joj polažemo svetu, Nove Jugoslavije!
Napred drugovi!
Napred drugovi!
Naše vreme stiže!
Napred drugovi!
Napred drugovi!
P obedi sv e bliže!
V Maribor u, dne 3. Vlil. 1934.
Naša zemlja - naš kruh
Vzhodni pakt
Diskusija o vzhodnem paktu, ki ga se daj forsira francoska diplomacija kot nekako dopolnilo locarnski pogodbi, še ni končana.. Kakor znano, je Francija naletela pri tej diplomatski zamisli na izredne težave. Poljska je z oslentativno gesto odklonila pristop k taki pogodbi, ker pravi, da za nobeno ceno ne bi dopustila v slučaju kake nemško-francoske vojne prehod ruskih čet preko poljskega teritorija. V tem slučaju bi se namreč lahko zgodilo, da bi Nemci tirali rdečo vojsko nazaj, tako da bi se vojne operacije v tem slučaju brez krivde Nemčije odigravale na poljskih tleh. Poljska še ni pozabila svetovne vojne, ko je bil velik del njentga sedanejga teritorija eno samo bojišče, ravno tako pa tudi ni pozabila svoje vojne s Sovjetsko Rusijo leta 1921. Poljska ima svoje poglede na Rusijo. Njene skepse ne omaje niti najintimnejše razmerje do Francije. S tega vidika je treba presojati tudi poljske napore v haitijskem območju. Poljska je postala velesila po zaslugah Francije. Značaja velesile si sedaj ne da odvzeti od nikogar in zato hoče Poljska v haitijskim območju izvajati svoje lastne politične koncepte, ne da bi se morala poprej obračati za nasvet v Pariz. Poljsko-nemška nenapadalna pogodba je bila plod treznega razmišljanja maršala Pil-sudskegn in zunanjega ministra Becka. Poljska si je na vsak način hotela zavarovati svoje zapadne meje, isto pa je hotela Nemčija v svoji izolaciji. Tako sta se Pilsudski in Hitler našla na eni črti. Vzhodni pakt pa ostane koncept vse dotlej, dokler ni mogoče spraviti pod eno streho Poljsko, Baltiko in vsaj Finsko. Sedaj se je situacija že razčistila v toliko, da te pogodbe ne marajo podpisati niti Estonska, Latvija in Betonska, pa tudi ne Finska. Švedski zunanji minister Sandler je že izjavil, da vzhodni pakt za Skandinavijo iz geopolitičnih razlogov nima nikakega pomena. Skandinavija je severna Evropa, je dejal, načrt pakta pa prihaja v poštev samo za vzhodno-ev-ropske države.
Tako bi se spet vprašal veliki Prera-dovič.
Mi preprosti zemljani res ne moremo razumeti visoke politike, ki nam more roditi boljšo ali slabšo usodo, in naša vsakdanja sodba sloni le na pojavih iz ne posredne okolice. Ti pa so pravkar precej žalostnega značaja, — takega, ki nas res prestrese in zgiblje razum, srce in dušo. Kaj bi ne vedeli, da so narodni za-pljetljaji vedno bolj — zapleteni in stopnjujejo napetost! In pravimo: soseda zaideta v spor, če ni pod njihovim krovom vse v redu. Tako je danes v poedinih državah; povsod se nekaj krha in lomi kot trhlo ogrodje. Nekaj razpada, nekaj pa se poraja.
A je v naši prirodi že tako, da zapičimo oko najprej pred se, v svojo najbližjo okolico, na svojo lastno zemljo in po tem, kar iz nje zajamemo in razporedimo, sodimo in presodimo. Pa pojdite med preprosto ljudstvo, da se prepričate, da je njegova preprosta sodba zelo zdra va in da je njegov nagon ali čut veliko nad suhim razumom.
Samo eno skromno željo nosi ta človek: trdna tla pod nogami bi rad imel; živel bi rad. Samo po delu hrepeni, po pošteno plačanem, dostojnem in bolj sproščenem. Ni mu več za lepe besede, za razne opojne olepšane in kričave fraze — laži; vedno bolj raste v človeka resničnosti, dejstev. Samo ta so mu merodajna. Ni li tako zdrav? Kaj je pač lepše in plemenitejše od proizvajalnega dela?
In glejte — sami taki so na preži, ki bi se radi udejstvovali v socialno-korist-aem pravcu. Zaman čakajo očetje z glad no deco, zaman sinovi gladnih staršev, zaman plamteča mladina, ta vrelec naj-jačjih sokov. Sami taki čakajo... A mi z bridkostjo in skrbjo zremo v pojav, ki se mu srce protivi. Dočim naše najbolj-
Bože mili kud sam zašo.
Ne znam puta, ne znam' staze...
A mi borci za resnično svobodo nočemo te usode. V imenu pravice in dolžnosti, ki nam jo nalagata naša vest in spomin na vse one, ki leže na neznanih poljanah le radi najplemenitejše ljubezni, odklanjamo tako usodo, zlasti, ko se nam ob tem usodnem dejstvu vedno in vedno vsiljuje vprašanje: Kdo bo čuva! našo zemljo, ko bo kdaj klicala na branik? — Samo oni, ki jo nosijo v svojem srcu in so z njo eno v bolesti in veselju — samo oni, ki ji žele gospodarski in duhovni razmah — samo oni, ki tehtajo to ljubezen po pravih dejanjih njenih sinov.
Življenja hočemo, najprej v telesnem, za tem v duševnem oziru. Lačni ne more ustvarjati in nima moralnih čuvstev, nima ljubezni, volje, višjih stremljenj. V take bi nas radi preobrazili oni, ki se kot troti tolste na naši zemlji in sesajo našo kri. Mednarodni kapital in njih opro de nas hočejo gospodarsko usužnjiti. ker gospodarsko suženjstvo je vsestransko suženjstvo.
A mi pa hočemo življenja, ker vemo, da je to mogoče. Vemo tudi, kako si ga bomo izvojevali. Zavedamo se. da bo boj z onimi brezosebnimi bitji, ki se bohotijo na našem solncu pod raznimi naslovi — akcijske družbe in enako, — težak. A se ga prav nič ne plašimo in ne bomo odložili orožja, dokler ne bode naša rodna hiša. naša domovina in njeni otroci, naš narod, prosti teh vsestransko tako opasnih zajedalcev, katerih končni namen je naš popolni razkroj — njihova popolna oblast. Zato so si podredili vso vedo in potisnili med nas mnogotere svetovne nazore; zato so ustvarili iz nas razrede in naščuvali drugega proti drugemu; zato so zmaterializirali človeka, ki naj veruje v popolnost mrtve stvari, itd. itd.
A mi smo kljub tej umetno ustvarjeni zmedi v presojanju dokaj enostavni in ponavljamo; Sproščena zemlja
še moči pešajo v pomanjkanju in obupu, sproščen človek — pošteno proizvajalno
se naše skupno (narodno) premoženje krha, ker daje ta naša z najbolj rdečo krvjo pridobljena zemlja najboljši kos kruha tujcu; plodovi našega dela gredo z naših tal in bog ve v kake namene. Zato se naši domovi pripogibajo in rušijo.
Ali ni to največja ironija!? Ironija in sramotno usoda.
in socialnokoristno delo — pošteno plačilo.
Naše delo pojde za tem, da bo imel vsakdo, ki nosi v svojem srcu dobro voljo in ljubezen do svoje zemlje, naroda in svojega velikega vodnika — kra Ija. čim mirnejši dan iri čim mirnejšo noč. Kdor ima slične težnje, pojdi z nami!
Mladi
svojemu vodite'ju
»Mladi! Da ste pripravljeni!« si nam zapisal... Čuj, prisluhni našim besedam, besedam mladine, ki si jo Ti tako ljubil: Ob Tvojem spominu, ki bo gorel v naših srcih kot plamenček večne luči, ob spominu na Golgato vseh onih, ki so za rešitev domovine prelili svojo kri. d ai'ovali svoje najdražje in ob spominu naših tovarišev, ki v medli zarji Vidovega dne žrtvujejo svoja življenja, Ti kličemo: »Pripravljeni smo! Pripravljen i, dokler ne bo zasijala luč svobode vsem onim našim bratom in sestram, ki še čakajo na osvobodilni meč Kralja Matjaža in na buzdovan Kraljeviča Marka!«	Mladi.
Delavci!
Ne iščite svoje rešitve v marksističnih strokovnih organizacijah ! Vaše mesto je samo v Narod, strok, zvezi, ki se edina bori za res delavske interese
Alois Tučny, poslanec ir. bivši minister Češkoslovaške republike:
Nacijonaini ali internacijo-haini socializem?
KONEC.
Ali bi mogel proletariat preprečiti medsebojno ubijanje človeštva? Da, mogel bi, saj so bile puške v njegovih rokah, v njegovih rokah je bilo vse. A namesto tega je zagazil v kri vojne z največjim navdušenjem ravno proletariat one zemlje, ki je rodila Marksa, in v kateri je Marks največji del svojega življenja deloval in oznanjal idejo ljudskega bratstva. Navdušeno je šel V boj tudi proletariat Francoske, kjer je našel Marks svojo drugo domovino in kjer je dolgo deloval v smislu svojih idej. Brez odpora je šel v boj proletariat Anglije, kjer so se globoko usidrale Marksove ideje in obetale obilen sad.
Katera je bila ona sila, ki je mogla v nemškem proletarijatu in v proletarijatu vsega sveta udušiti vsako iskrico Ijube-zni do druge ideje, do ideje, ki zabra-
njuje ubijanje in oznanjuje ljubezen do bližnjega, kakor do samega sebe? Kje je bila tedaj ideja socializma, ki oznanja bratstvo narodov, nikakor pa ne ubijanja .J Tu se je pokazala moč nacijona-lizma in patriotizma. V zgodovinskem trenutku je zmagal nacionalizem in patriotizem nad vsemi drugimi idejami!, Zmagal je nagon samoobrane in obrambe !Ko je bila končana krvava svetovna tragedija, je misel na grozote bodoče vojne prisilila legitimne zastopnike držav, da se posvetujejo o tem česar ni mogel doseči internacijonalni socializem, to je, kako ustvariti bratstvo narodov, da bi se v bodoče preprečile take krvave tragedije. Društvo narodov išče modus vivendi za vse narode vzajemno. A ne na podlagi socializma, temveč na podlagi ohranitve narodnosti. A zibelka
marksizma je zopet med onimi, ki to najmanj žele, ker mislijo in čutijo preveč nacionalistično in patriotsko.
To, kar smo do sedaj navedli, bi v polni meri zadostovalo za dokaz, da nacionalizem ni preživeta ideja. Toda nam gre za dokaz, da je socializem mogoč v zdru žitvi z idejo naeijonalizma in da ravno tak narodni socializem zmaguje. Ta dokaz se očituje v vsej socialistični praksi. Mislim, da je bila in da je fatalna zmota socialistov, da razumevajo socializem kot nasprotje vsake druge ideje. Dokazal bom to najprej v odnosu socializma na-pram veri.
Monarhizem, despotizem, fevdalizem, konservatizem, liberalizem — so ravno tako ideje, kakor socializem. Ali one se niso spuščale v borbo z vero, ravno nasprotno, iskale so v njej opore. In vendar je vsaka izmed njih v ostrem nasprotju z vero glede tendence in cilja. Koliko smo imeli vladarjev, ki so z naravnost sadističnim uživanjem prelivali kri in zatirali svoje podanike! Najbrutainejši despoti so se posluževali ravno vere, da bi umirili svojo črno vest. — Enako so postopali fevdalni tlačitelji malih kmečkih ljudi. Konservativni človek, katerega bla gostanje temelji na svobodnem kopičenju privatnega imetka, prav odlično prenaša v svoji religijoznosti brezobzirno izkoriščanje nastavljenca, kakor to delajo liberalci, tako zvana moderna generacija izkoriščevalcev. In pri tem se vsi čisto jasno zavedajo, da je temelj Kristusovega nauka ljubezen do bližnjega, a njena konsekvenca je princip, izražen v tezi: »Ali res zasluži delavec svoje plačilo?«
Pa si oglejmo še brehmaizem, budizem in krščanstvo, koliko je v njih globoke filozofije, sorodne in zelo simpatične ideji socializma. Nič ne bi pretiravali, če bi rekli, da je bila prava ideja religije, ne-deformirana s strani profesijonalnih pra-ktičarjev, predhodnica socializma. Ponav Ijam in naglašam: prava, nepotvorjena religija, ki ni prilagođena interesom raznih zajedavcev.
Religija ne more ovirati socializma, še manj pa mu more biti nasprotna. Socialisti so dolžni ljudem razložiti, da bi jim morala biti religija moralni zakon, ki nadomešča posvetni društveni red, a da je postala obrt profesijonalnih pridigarjev in propagatorjev, ki prilagodijo moralo svojim interesom tako. da preprost človek ne more spoznati njenega plemenitega bistva, ker ga obdaja debela skorja sebičnih interesov teh profesionalcev. Enostavneje povedano, preprost človek ne more videti razlike med idejo religije in med njeno organizacijo, ki jo imenujemo cerkev. Socialisti so dolžni narodu predočiti, kako brezvestni ljudje popačijo idejo in jo izpremenijo v obrt, ki ga vodijo ne v korist ljudstva, temveč v čim večji dobiček zase. Kakšna ogromna razlika je med Kristom-mučenikom, ki je bil razpet za resnico In boljšo bodočnost človesf"-'. in ki res ni imel kam položiti glave, in med njegovim zastopnikom na zemlji, — papežem, ki baranta s Kristovo mučeniško smrtjo in z njegovim naukom, ki je preprostemu ljudstvu tako simpatičen! Na ta način je ustvarjeno papeževo udobno življenje, blagostanje, moč, bogastvo in slava, ne nadnaravna, ampak čisto posvetna, ki jo je Kristus preziral. Kakšna ogromna razlika med Kristusovimi apostoli in krščanskimi kardinali, škofi, dekani, prelati, župniki in kaplani, ki niso pastirji svojega naroda. ampak sluge mogočnika, katerim je za plačilo dovoljeno, da strižejo svoje ovčice. Socialiste, naj pouči raž' voj ideje krščanstva in naj jih glasno opozori, da nikoli ne bodo dopustili, da bi tudi ideja socializma postala obrt.
Še manj kot religija, more naciona' ližem ovirati ali nasprotovati socialiZ' mu. Moč nacionalizma so propovedniki internacionalnega socializma izkusili na svoji lastni koži, ko je šlo za časa svetovne vojne, delavstvo preko glav svojih voditeljev v skupno delavsko front0 proti tujemu gospodstvu in proti zasuz-njevanju svojega naroda, da bi pomagalo temu narodu do politične samostojnosti. Svojo ljubezen do nacije je izra' žilo delavstvo na impozanten način tako, da se je odreklo internacionalnega
socializma, ker čuvarji internacionalnega socializma niti v tako važnem trenutku niso hoteli priznati skupnih 111
teresov vsega naroda.
■ y
V
'•*sem
M a r i 6 o r u, 'đne 3. Vlil. 1934.
jgBBBKSSffgTR':
»BORB £<■
Stran 3.


Kako pa danes izgleda socialistična Praksa in njeni rezultati? Pokazal bom to z dokumenti, češkoslovaški narodni socialisti so s svojo lastno silo, brez mednarodne solidarnosti in tuje pomoči, nekoliko tednov po prevratu izvojevali osemurni delovnik. Angleški in nemški delavec, ostalih niti ne omenim, ga še do danes nimajo, četudi je pri njih socialistični pokret starejši in relativno močnejši, kakor v Češkoslovaški. — V Nemčiji je vladala socialno-demokrat-ska večina; v Angliji so imeli leta 1924, in tudi pozneje, čisto delavsko vlado, češkoslovaški narodni socialisti so leta 1927 na mednarodnem forumu apelirali | na angleške delavce, naj že vendar enkrat izvojujejo zakon o osemurnem delovniku, in naj ne ogražajo te pridobitve onim delavcem, ki jo že imajo. Isti apel že stalno naslavljamo na de- ■ lavce Nemške republike, a do sedaj j ' brez uspeha. In veste, kako nam odgovarjajo angleški in nemški socialisti? »Samo to moremo napraviti, kar Anglija (Nemčija) lahko brez škode prenese«.
Po osnovi mirovnih pogodb imamo danes institucijo, v kateri je koncentrirana realna, mednarodno izvajana socialno politika:	Mednarodno organi-
zacijo dela, Ta organizacija skliče vsako leto zastopnike držav, ki so članice organizacije (vseh je 55) na konference, pri katerih so na dnevnem redu tri do štiri akutna socialna vprašanja. Odloki in rezultati zasedanja, vnešeni v koncencijo ali rekomandacijo, so za države, ki so zastopane v organizaciji dela, moralno obvezane, da jih izvajajo. Če pogledamo katerokoli konvencijo ali rekomandacijo, boste našli, da je to samo okvir, ki ga nato izpolni vsaka nacionalna država in njena zakonodaja po svojih specijelnih pogojih, razmerah, in možnostih. Tej mednarodni, autoritativni socialno-politični instituciji je jasno, da to, kar velja za Anglijo, ne velja za Bolgarijo, Rumunijo ali Para-guay itd. Pri posvetovanjih o vsebini teh konvencij ali rekomandacij nismo nikoli mogli opaziti enotnega stališča strokovne amsterdamske internacionale združenih delavskih zastopnikov. To Pomeni, da daje ta institucija in vsi, ki v njej sodelujejo in odločajo, čehoslo-vaški narodno-socialističnl ideologiji s;, lajno satisfakcijo.
Ko gledamo, ne samo v Češkoslovaški, nego tudi povsod izven njih meja, kako gre socialistični svet za našo ideologijo, nam rii bilo treba čakati šele na Henrika de Manna, da bi definitivno zavrgli nazore o edinoodrešujočem marksizmu, in s ponosno samozavestjo lahko rečemo proletariatu: »Če ne bi bilo narodnega socializma, bi ga morali ustvariti«. Zato smo toliko bolj dolžni, rla ga čuvamo in branimo. S trdno vero razglašamo na vse strani, da gre pred nami močna armada izkušenih, ki ne bo nikoli dopustila, da bi naš nauk o socia-'izmu kdo upropasti!.
Naj končam z mislijo o bodočnosti socializma. Ali so izgledi za ujedinjenje socializma? Odgovor na to vprašanje 'e ravno tako težak, kakor na vprašanje, ali bo prišlo do ujedinjenja religiozne ideje. Tudi socializem je razdeljen v cerkve in sekte, in teh je več kot Preveč. Ali v slovanskih deželah prihaja v_ razpravljanje samo vprašanje možno-združitve nacionalnega socializma z internacionalizmom. Vse ostalo ne nahaja v poštev, obsojena je na likvidacijo, ki bi io združitev omenjenih dveh smeri samo še pospešila. Tudi za Paš pokret je v prvi vrsti važen odnos Papratn socializmu, ki mu je marksizem Postavil temelje, in ki ima do sedaj v SVetu dominanten položaj.
V odgovoru se vračam na Kegelov-sko-marksistično teorijo v stopnjah _ raz-v°ja. Marks je z ustanovitvijo socializ-jPp’ ki zanika nacionalizem, postavil Pzo: antinacionalni socializem, češkoslovaški narodni socialisti so z izgradi-vJjo svojega lastnega socializma postajo antitezo: nacionalni socializem. To ?,ta torej prvi dve fazi razvoja, skozi ■ateri je šla ideja socializma; a zdaj .Pora priti do tretje faze: po medseboj-1 borbi pozitivnega in negativnega, reide očiščena ideja v stanje sinteze.
’ zaboga, kje je tu sinteza? V bodoč-
Pestri dogodki na severu
Hindenburg umrl - Hitler državni predsednik
Včeraj ob devetih zjutraj je na svojem gradu Neudeck v Vzhodni Prusiji umrl v 87. letu svoje starosti nemškr državu? predsednik in generalfeldraaršal pl. Hindenburg. Umrl je mož, ki se je aktivno udeležil bitke pri Kraljevem Gradcu i. 1866 in nemško-francoske vojne I. 1870 71. in naposled velike svetovne vojne, v kateri se je kot vojskovodja nesmrtno proslavil z veliko zmago pri Tannen-bergu ob Mazurskih jezerih. Hindenburg je kot oficir doživel vse veličine predvojne Nemčije, bil je prisoten v veliki dvorani ver-zajskega gradu 17. januarja 1871, ko je bila Nemčija proklamirana pod Viljemom 1. za carevino. Hindenburg je doživel tudi polom Nemčije v svetovni vojni, bil je priča njenega poraza in njene ponižanosti. Kot svetal značaj, zvest vojak, mož absolutno čiste značajnosti in izpolnjevanja dolžnosti si je priboril tudi kot državnik v časih težkih perturbacij sloves, kakor ga menda nima hitro kateri drugi suveren v zgodovini nemškega naroda.
Nemška vlada je sklenila tik pred smrtjo, da se združite funkciji kancelaria in državnega predsednika. S tem je postal narodni socialist Adolf Hitler šef nemške države, vrhovni komandant vojske in mornarice, absoluten gospodar nad usodo nemškega naroda, ki bo v kratkem plebiscitarnim potom potrdil njegovo poslanstvo. Hitler je brezdvomno napravil karijero, kakor jo beležimo v svetovni zgodovini le v redkih slučajih. Pred petnajst leti še mali agitator za svoj svetovno-nazorni ideal, preganjan s strani tedanjih državnih oblasti, obdan s peščico zvestih Ekkehardov, je dane's Hitler državni poglavar svojega naroda. Bodočnost bo pokazala, kako bo vodil krmilo Nemčije na razburkanih valovih sedanje Evrope.
Avstrija žarišče evropske vznemirjenosti
• S filmsko brzino so se na. Dunaju vrstili po 25. juliju — dnevu umora konce-larja Dollfussa — dogodki, in Avstrija,
kosti?
Preden bi prišlo do sinteze, bo
Umorjeni bivši avstrijski kancler dr. E. Dollfuss.
zopet v vrtincu državljanske vojne. Že prej so se vrstili po celi deželi bombni atentati na javne objekte, nikdo pa ni 1934, se je znašla v teh pasjih dnevih ki je prebolela junij 1927 ter februar leta pričakoval državnega udara s strani narodnih 'socialistov, ki so tokrat na višku svoje razburjenosti udarili neenakomerno in s tem zaenkrat prelili veliko krvi brez vsakega uspeha. Zmerni kritiki' avstrijskih notranjih zadev pišejo., da je Dollfuss po navodilih Mussolinija razpustil februarja t. 1. čisto po nepotrebnem avstrijske socialne demokrate ter je tako sam odžagal vejo, na kateri je sedela njegova vlada. Dokler so stali socialni demokratje kot istočasni nasprotniki narodnega socializma v zmerni opoziciji, napram Dollfussovemu režimu, je imela ta vlada vsaj neko legalno opozicijo, ki jo je izpolnjeval še Winkler s svojimi agrarci. Toda Dollfuss je v svoji bolestni, s strani Italije podpihovanj častihlep-
nosti in maniji za kopiranje nemškega sistema totalizirane države zašel na stranpot. Z uničenjem socialne demokracije je razširil ilegalno opozicijo nacionalnih socialistov v vsej širini še na socialno demokracijo. V tem trenutku je imel najmanj 65°/" vsega prebivalstva Avstrije proti sebi. Pozabiti ne smemo, da sb se tudi landbundovci in velenemci postavili ob stran. Kocka je padla. Na razvalinah nekdanje mogočne krščan-sko-socialne stranke je ostala le še umet no skonstruirana domovinska fronta, in še ta v senci Heimwehra. Mussolini j-s s svojo intrigo v Avstriji dovedel Dollfussa v brezupno. situacijo. Pritisk na ilegalno opozicijo se je poostril. Lok je bil preveč napet in tetiva je počila. Dne 25. julija je padel:Dollfuss kot žrtev vrne šavanja Italije v notranje avstrijske razmere, mimo tega pa je zašla domovinska fronta pod še jačii pritisk Heimwe-hra. Schuschnigg je sicer- postal kancelar, toda v senci dveh problematičnih mogotcev — Starhemherga in Feya.
Sedaj ko sta bila obešena glavna dunajska pučista Planetta in Holzweber, beležijo nacionalni socialisti svoje prve justificirane žrtve. Boji na Koroškem in na Štajerskem so komaj utihnili in vla-
da še ne namerava povrniti Avstriji tolikanj potrebnega miru, kajti jasno je, da bo vsaka justifikacija odmevala v obliki novih nasilstev. Med tem pa se je odigral za kulisami dogodek, ki je silne ♦važnost:	med Heimwehrom in krščan-
Novi avstrijski kancler dr. Schuschnigg
Novi avstrijski podkancler Starheaiberg
skimi socialisti je že izbruhnila borba za vladne pozicije. Te dni je Fey mobiliziral svoje milične čete, krščanski social-ci pa so alarmirali redno zvezno vojsko. Pod pritiskom se je izvršilo imenovanje Schuschniggove vlade, obetajo se že nove smrtne obsodbe in nov val terorja. Schuschnigg je prevzel vlado pokojnega Dollfussa pod zelo neugodnimi avspici-jami. Avstrija je trenutno žarišče evropske vznemirjenosti. To bo ostalo tako dolgo, dokler se ji ne bo priznavala samo teoretična, temveč tudi faktična samostojnost in neodvisnost. Dokler ne bodo pustili narodu, da pride do izraza njegova volja, bo ostala Avstrija nevarnost za evropski mir. Če se je vmešavala v avstrijske razmere potom radia in tudi sicer današnja Nemčija, je to u-mevno vsaj s stališča enotne nemške kulture, jezika, zgodovinskih vezi itd., nikakor pa ni mogoče opravičiti veliko večjega vpliva Italije, ki si je hotela zasužnjiti Avstrijo kakor Albanijo.
morda končan proces svetovnega- delavskega pokreta na ta način, do bodo pokreti posameznih dežel sprejeli via f a c t i idejne temelje nacionalnega socializma.
Celie
„SLOVENIJA"
separatistični in punktaški listič iz Ljubljane posveča člankom objavljenim v »Borbi« neverjetno pažnjo. Nas to veseli, ker . je to najlepši dokaz, da večkrat zadenemo v živo... Če psu stopiš na rep, zacvili...
Podružnica Narodno strokovne zveze za Celje in okolico bo imela v soboto, dne 4. avgusta 1934 ob 18. uri obvezen članski sestanek. Govornika iz Maribora!
50.000 .adres bo imel »Veliki adresar za mesto Maribor in širjo okolico«. Najboljša reklama za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša informacija za vsakega, ki rabi adrese, ker bo adresar popolen in bo vseboval vse osebe s točnimi adresami. Žurite se z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, telefon 29-70.
^	L'T':'	’ v 'i', " V’;'" vA;-»ft
Našim naročnikom!
Današnji številki smo priložili položnice in vljudno prosimo vse naše naročnike, da nam poravnajo naročnino za mesec avgust. Posebej pa prosimo one naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da nam isto zanesljivo poravnajo
do 15. avgusta t. !.
V nasprotnem jim bomo primorani brezpogojno ustaviti nadaljnje dostavljajnje lista, dolžni znesek pa od njih izterjati. Vse one pa, kj so že storili svojo dolžnost In poravnali naročnino za več mesecev, vljndno prosimo, naj izroče položnice svojim prijateljem in znancem, da se naroče na naše glasilo, ki se bo odslej še energičneje borilo za nacionalne in socialne pravice malega človeka.
Stran '4
»BORB A«
—bit- " "nr MTinoiiiiiirrrr^f
yerka Škurla Ilijić:
Stara beležka
(1914 -1934)
... V Splitu. Nas troje: dve moji mlaj ši sestri in jaz. Nismo se smeli ganiti, dokler ne pride nekdo po nas...
Bilo je že ob pričetku šolskega leta in je takrat prišel po nas oče, da nas spravi v Sarajevo. V Sarajevu sem se zanimala za ljudi, ki so se ukvarjali z literaturo. Osebno sem poznala pokoj-nega Miloša Vidakoviča, Borivoja Jevtiča, Viktorja Rubčiča. Medtem so bile moje sestre vse drugačne: nemirne in revolucionarne sarajevske učiteljiščnice. Komaj so čakale, da pridemo v Sarajevo. V spominu so imele še vedno Gavrila Principa, po ušesih so jim še vedno brnele nekatere njegove besede. Ne prav kaj posebnega, a bile so besede Principa. Imele so celo njegovo fotografijo, kjer je bil Princip slikan s pokojno pesnico Perso Krzmanovič.
Ladja plove. Majhna ladja, obrabljena. Potnikov je malo, nihče ne prisluškuje našim pogovorom. Mi smo bili vsaj delno informirani o delu jugoslovanskih mladinskih organizacij. Če že drugega ne, smo se čudili, da je Francu Ferdinan
du prav ta čas prišlo na misel, prisostvovati bosanskim manevrom.
V Dalmaciji ni prave jeseni, niti zime v pravem pomenu besede. Je vedno vsaj nekaj cvetja, zelenja. Ko se bližaš Bosni, se bližaš jeseni. — Nekoč, davno v detinjskih letih, smo na povratku v Sarajevo vedno postale melanholične. Vračale smo se nerade v sarajevske šolske klopi.
Leta 1914. pa ni nihče mislil na sebe. — Parobrod je bil skoraj prazen. Samo par potnikov. In neki mladi, avstrijski oficir. Na brodu je mirno. Zdaj pa zdaj zaropoče oprema oficirja. Mi se delamo, kot da tega ne čujemo.
Primerilo se je, da je moj oče šel mimo onega oficirja. Na telh je opazil debelo listnico... Pobral jo je. Bila je gotovo last oficirja. Oče je stopil do oficirja. Oficir se je zdrznil in pričel otipavati svojo obleko. Ves je bled, potem se nasmeje, vzame listnico in jo spravi v žep. In potem je krenil proti nam...
Sestri sta se naglo obrnili:
»Povej mu, da mi »ne znamo« nemški. Povej mu to!«
Oficir je pristopil k nam in se nam predstavil... Nemi pokloni mojih sester... One »ne znajo« nemški. Opravičujem jih. Oficir je nekoliko začuden... Je zelo mlad... — Dunajčan... Neobičajno živahen človek. Razgovoril se je
neverjetno hitro. Moje sestre ga poslušajo z odprtimi očmi, on pa noče opaziti, kako ga nekdo posluša, ki »ne razume« nemški.
Kaj vse je tega dne pripovedoval ta mladi človek! Bog mu odpusti!
Pred nekaj dnevi, — tako je pripovedoval, — je bil v Bosni. In tam je dal v Alipašinem — mostu, obesil nekoliko ljudi... Tako lepo, po predpisih... Koga? No, mnogo... Med drugimi tudi »ei-nen Popen und einen Lehrer, einen lan-gen Kerl...«
In potem... Potem je prešel kar na srbsko mejo. V najhujši ogenj... Bahal se je, da če nihče ne ve, kaj se pravi grabiti za grla, on to ve... Oh, kako se je hvalil... In še sedaj nosi seboj krvav spomin na te dni... Če hočemo, nam ga pokaže...
Moji sestri sta pozabili, da »ne razumeta« nemški. Malo je manjkalo, da nista pričeli stavljati po nemško nevarna vprašanja, polna sovraštva in pretenj. — Oficir pa se samo smehlja...
Bilo je tako:	Srbi so se .pognali v
beg... No, on je še utegnil sprožiti pištolo. Zadel je v vrat srbskega oficirja. Oficir je padel. Iz prebite žile je brizgala kri po nahrbniku... No in ta nahrbtnik si je vzel avstrijski oficir za spomin ... Tam je.,. Na njem je sveža sled
V M a r i b o r u, dne 3. VIII. 1934.
rdeče krvi... Naj izvolimo pogledati. ••
Vojna je bila javljena že pred meseci-Čule smo že mnogo strahot, videle nismo še ničesar. In sedaj naenkrat: Izvolite pogledati!... Ne vem, kdo od nas je prvi pogledal tja... Bile smo blede. • • Omamljene do smrti od teh nekaj kapljic krvi...
Ne vem, kdo je prvi krenil proti kotu-v katerem so bile stvari oficirja... AH šle smo vse tri na prstih tja... Oficir se je smehljal. Vem samo, da sem ua grobem platnu onega mrkega vojaškega nahrbtnika opazila rdečo srago krvi. To je vse, kar lahko povem. Kako naj povem vse to, kar se je tisti hip dogajalo z nami... Kako je ta prva kaplja srbske krvi padla na dno naših mladih, nedolžnih duš...
Hitro sem se obrnila... Hotela sem priti čimprej stran od tega mesta in oficirja. A on je šel za mano.
Moji sestri se nista obrnili. Stali sta in strmeli v nahrbnik, oni krvavi simbol narodnega osvobojenja. In še danes čujem najmlajšo sestro, kako je glasno in jasno izpregovorila:	»Srbska kri!...
Srbska kri... Pokleknila bi... In bi molila k Bogu...«
A Dunajčan? On je samo žvenketal s sabljo... Težko sem pričakala Metković, kjer smo se znebili neprijetne družbe.
Poročena žena v
Mnogo se je sklepalo o vprašanju redukcije ženskih moči iz državne službe — zbrale so se večinoma poročene žene, ki so seveda v polnem obsegu zastopale in zagovarjale svoje interese, daje žena enakopravna z možem, da je ž*e-na potrebna v državnih službah itd. — kar je gotovo resnica, — a spretno so se znale izogniti dejstvu, da gre predvsem za redukcijo poročenih žena in da- take ženske moči ne spadajo v državno, oziroma privatno službo — predvsem ne v tem težkem socialnem položaju, ko čaka tisoče in tisoče moških in ženskih moči na boren zaslužek. So slučaji predvsem med tukajšnjim učiteljstvom, ko služita mož in žena, ki imata preskrbljene i-z vse otroke in poleg tega še mastne dohodke iz posestva ali drugih virov. Kje je tu pravica, kje je tu socialni čut? Pa se je oglasila neka učiteljica in spregovorila, da so se že žene Rimljanov in Grkov udejstvovale v zunanjem svetu, istotako so igrale veliko vlogo žene na francoskem dvoru, v naši ožji domovini majka Jugovičev itd. — Da, da, udejstvo vale so se, toda s tem razločkom, da so stare Rimljanke in majke Jugovičke žrtvovale svojo lastno kri, svoje življenje za domovino, za narod in za svoje otroke — in zato niso bile plačane, niso bile prejemale zato nobenih nagrad in niso bile v nobeni službi — bile so le v službi svojega srca, svoje ljubezni. To so bile žrtve, ki so jih doprinašale na oltar domovini.
Tega udejstvovanja jim tudi sedaj nihče ne odreka ali krati. Tu gre samo za vir zaposlitve ženske mladine, ki že leta čaka na kruh in ki mora v tej borbi izgubiti ves idealizem. Čudno je to, da najde ta mladina svoje največje nasprotnike prav v tistih vrstah, od katerih bi najprej pričakovale podpore in pomoči. Denar je pač sveta vladar in skoraj ni zameriti gospem, katere se mu ne morejo odreči. Mislim pa, da bi bilo tudi njim bridko pri duši, če bi se vživele v današnji položaj mladine, katera se dobro zaveda, da bi si lahko z denarjem teh poročenih žen, ki jim služi takorekoč samo za »tašengeld«, ustvarila eksistenco.
Da se hočete uvrstiti celo v vrsto žen na francoskem dvoru — to vam ne dela baš mnogo časti — kajti ta točka v zgodovini je za žene pečat sramote, — ki je našel svoj odmev pod giljotino — za-
državni službi
to je bolje, da o tem ne razpravljamo.
Na kratko pač: žena, ki si enkrat izbere moža, da si ustvarita svoje lastno ognjišče, naj prepusti svoje mesto drugi, ki je odvisna samo od svoje življenjske moči — ona pa naj stopi v svoj novi delokrog. V domačem krogu, pri možu, pri otrocih je ženin prostor, da tam izživi svoje dušne in telesne sile, da upo-stavi srečo in zadovoljstvo v družino. Zato pa je toliko nesrečnih zakonov, ko mož ne najde doma tega, kar potrebuje, — ko se otroci prepuščajo služkinjam, ali samim sebi in se nežne duše, potrebne opore in dobre materine vzgoje na-srkajo moderne učenosti, ki jim zagreni celo življenje.
Saj žena nima časa, nima volje, da bi poslušala moževe težnje, da bi mu naredila udobno domačnost, ko pa je ves dan v šoli, v službi in pride domov čemerna in nerazpoložena. Taka mati tudi nima časa, da bi se oprijela še vzgoje svojega otroka, da bi mu vcepila v dušo najnež-nejše in najlepše, kar taka mlada duša potrebuje, če pa se mora ves dan ukvar jati s tujimi paglavci in jim bistriti glave.
Omenjalo se je tudi, da so se poročile zato, da bi lažje živele. O, srečni možje, ki ste si navesili na rame žene zato, da bodo udobneje živele, da bodo z vašo pomočjo lahko več potrošile za luksuz, za zabave! — Ena samska žena po vašem mnenju -ne more izhajati s svojo plačo, ali s plačo svojega moža. Kako pa naj živi tisoče in tisoče revnih brezposelnih inteligentov, ki nimajo niti za vsakdanji kruh? Ali nimajo iste pravice do življenja, iste pravice do zaslužka kot ve, poročene, ki imate oporo v možu? Če pa si izbereš moža, ki nima zadostne plače za tvoje potrebe, tedaj se ne poroči, — če te tvoj izvoljenec resnično ljubi, — te bo počakal tudi on, če pa je njegova ljubezen na tako slabem temelju, da t>e bo vzdržal par let preizkušnje, tembolje zate.
H koncu še enkrat vsem poročenim ženam:
Želim samo in z menoj vsi trezno misleči, da se v merodajnih krogih brez odloga poskrbi za to, da se odpustijo vse poročene žene iz državnih in privatnih služb in se s tem končno omili brezposelnost in težko, bedno življenje naših mladih inteligentov.
Mlad inteligent.
Kulturne beležke
Narodno gledališče
Sobota, 4. avgusta ob 20. uri v mestnem parku na otroškem igrišču ob koncu Tyrše-ve ulice: »Kulturna prireditev Crni mlaki.«
Premiera ob otvoritvi Mariborskega tedna.
*
»Drama«. — Izšla je 4.-5. številka II. letnika te zanimive revije. Revija pride prav tako onemu, ki se ukvarja z gledališkim amaterstvom, kakor onemu, ki se zanima za pojave na polju gledališke umetnosti. V tej najnovejši dvojni številki, je mnogo prav dobrih člankov praktične in idejne vsebine. Revijo toplo priporočamo! Naroča se na naslov: »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10.
*
»Pohorje«. — Pod tem naslovom je izdala mariborska Tujsko-prometna zveza ličen prospekt, kakršnega smo že dolgo pogrešali pri propagandi za naše Pohorje, Prospekt je pisan v srbohrvatskem in nemškem jeziku in ga krasi več uspelih slik z našega Pohorja.
Pod črto
»Sodrugi« med seboj.
Spominjamo se še časov, ko je rdeča »Delavska politika« mlatila po športnikih »meščanskih« klubov, ki se »med seboj pobijajo«. To pa sedaj gospodov pri »Delavski politiki« prav nič ne moti, da v svojem lističu ne bi napisali cele »študije« o tem, kako so jim njih športni »sodrugi« v Trbovljah ob priliki nogometne tekme razbijali nosove, jih brcali in metali na nje kamenje. Kako pa sedaj? . . .
Značilnost.
Značilno je, kako se mariborski marksisti zadrže ob raznih dogodkih in prilikah. Tako sta bila oba rdeča lističa »Delavska politika« in »Volksstimme« polna posmrtnih slavospevov po znanem komunistu in zgagarju Walischu. Ob smrti generala Maistra, ki ima nedvomno več zaslug za naše mesto
in narod kot kakšen Wa!isch, pa sta oba lističa prinesla samo suhoparno, rekli bi uradno poročilo. Čudimo se, da sta oba lista utegnila prinesti vsaj še plačano osmrtnico mestne občine? Pa tudi naši občini se čudimo...
Pravijo.
Naši marksisti so izdali brošuro »Vstaja avstrijskih delavcev«. Pravijo, da nameravajo v kratkem izdati še »Zgodovino mariborskih marksistov«. Upamo, da takrat ne bodo pozabili omeniti dejani in nehanj marksistične sodrge med in po vojni, ko je ta V svojem pojmovanju »internacionale« kamenjala in pljuvala slovenske rodoljube?
Teorija in praksa.
Ljubljansko »Jutro« ima v Zagrebu svojega kulturnega referenta. To je v redu in je lepo, če čitamo od časa do časa pod črto kaj zanimivega o izvedbah opernih in dramskih del, koncertov itd. Toda okence, skozi katero gledamo to zagrebško kulturno vrvenje, odpira »Jutru« g. Siegmund Hir-schler... Že ime tega gospoda nam je poroštvo, da so njegove recenzije najprivlačnej-še tam, kjer gre za katerega arijskega Jugoslovana. »Jutro« pa si naj zapomni, da ni dobro, če preveč vneto razklada v teoriji svoj nacionalizem, ko je praksa vse drugačna. •
Obkladke v teh pasjih dnevih
bi brez dvoma potreboval ljubljanski »Slovenec«, ki je v. svojem besu proti današnji Nemčiji porabil že vso terminologijo krvnikov in mrhovinarjev. Nočemo braniti in zagovarjati 30. junija in tistih, ki so preostali, toda zdi se nam, da katoliški list le ne bi smel posnemati židovskih revolverjev in prinašati sadističnih, v bujni reporterski fanta-zi naslikanih zadnjih ur prevratne noči. V krvi gaziti ni dobro. Temu se upira estetika. Okusa pa pri »Slovencu« dozdevno ne poznajo. Tudi ecciesia mJHtanc je v svoji zgodovini zahtevala zlasti v srednjem veku inkvizicije neštevilnih žrtev. Toda o teh se molči. V hiši obešenca ni dobro govoriti o vrvi.. Stvarna kritika je eno, histerija is pa drugo.
Če nam Še niste nakazali naročnine, storite to takoj!
Pohištvo, vložke, ta-	najceneje nudi
petmštvo m dekoracije
I .NOVAK
y w Maribor, Vetrinjska 7
Koroška S ® Telefon 29-05
Naj novejši vzorci tka-n n blaga za pohištvo, zavese in madrace
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Ha drobno!	Ha debelo I	£
JRKOB PERHRUen
TTTTTTTVTTT
Kis za ulaganje kumare itd., pruo* urstni kis.^ špirit za ulaganje sadja,
ko? sHucfuko?'rum/"konj1 ak2Ltld^Kt.d!	izdelouanje likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarnc £
w dobaulja po zmernih dneunih cenah	(TRRIBOR, S0BP05KR ULICR 9 — TELEFOH
Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Drago Bajt v
tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela y Mariboru
Mariboru. Tiska Mariborska