Staro mestno jedro oživelo z odprtjem drsališča na prostem Veseli december je tu in z njim številne prireditve, ki bodo obeležile zaključek leta v našem mestu. Središče dogajanja bo Glavni trg, kjer so rninulo nedeljo tretje leto zapored odprli drsališče na prostem, ki bo ljubiteljem zimskih radosti popestrilo dni do sredine januarja. Več na 8. strani. Ptroci so že nestrpno pričakovali drsališče na prostem na Glavnem trgu prvi večer ob odprtju veselo in neutrudno drsali in uživali v radostih, ki jim bodo popestrile zimske dni. SAŠA MEJAČ 5. SREČANJE KLAP V KAMNIKU Dalmatinske pesmi in melodije so božale ušesa in srce Večno priljubljene dalmatinske, istrske in kvarnerske pesmi in melodije so božale ušesa in srce blizu tisoč poslušalcev v dobrih dveh urah druženja s šestimi klapami iz Kamnika in Hrvaške minulo soboto v kamniški športni dvorani. Naši pevski prijatelji Kla-pe Mali grad Kamnik so pripravili 5. srečanje klap, glasbeni dogodek s pridihom dalmatinskega melosa, ki se je v teh letih dodobra uveljavil. Organizatorjem in pevcem se je polna dvorana navdušenih poslušalcev zahvaljevala z bučnimi aplavzi, ki jih kar ni in ni bilo konec. Večno priljubljene Ružo moja crvena, Konoba moja, Da te mogu pismom zvati, Vela Luka in slovenska zimzelena Dan ljubezni so ob zaključku čudovitega večera preplavile dvorano in poslušalci so se spontano pridružili petju. Več na 9. strani. Prijeten večer 5. srečanja klap v kamniški športni dvorani je zaokrožila združena pesem vseh sodelujočih klap ob zvokih tamburic, mandolin, kitar in harmonike. Dokazali so, da pesem in glasba ne poznata meja, temveč povezujeta in osrečujeta. VERA MEJAČ 41 n ' Najmlajši Člani Solidarnosti V rabčki nadaljujejo ^Metno tradicijo društva. garmin, lisi Prodaja in vgradnja navigacij Garmin. ak‘iisk/haDp'od°i* Slavnostni koncert in razstava ob 90-letnici DKD Solidarnost Kamnik Združuje jih ljubezen do petja Letošnje leto je posebno leto za Delavsko kulturno društvo Solidarnost Kamnik, saj praznuje 90 let. Velja za enega prvih delavskih kulturnih društev na Slovenskem. Društvo, ki je ob svojem rojstvu ^6 takratnim delavstvom na Kam-n'škem novembra 1919 združevalo čitalnico, pevsko, dramsko in glasbeno sekcijo, je do danes ohranilo zborovsko dejavnost: moški in ženski pevski zbor kot tudi zborčka najmlajših, poimenovana Vrabčki in Cicibani. Solidarci so svoj okrogli jubilej počastili z dvema dogodkoma v galeriji Veronika - v znameniti meščanski hiši, v kateri imajo tudi svoje društvene prostore. V petek, 20. novembra, so odprli razstavo, ki v sliki in besedi prikazuje pestro zgodovino društva. Minuli petek, 27. novembra, pa je 90-letno tradicijo DKD Solidarnost zaokrožil slavnostni koncert. Večna?, strani. VERA MEJAČ IZ VSEBINE SLOVO OD TOMAŽA NAŠA KNJIŽNICA na strani 2 na strani 4 Ob 60 - letnici Matične knjižnice Kamnik naš pogovor z direktorico Bredo Podbrežnik Vukmir JKULTURA na strani 5 Ob 120-letnici rojstva Frana Albrehta: V občinski hiši razstava Albreht - prevajalec Koledar prireditev POGLEDI, IZ STRANK na strani 6 Ob odprtju razstave so obujali spomine - z leve: 90-letni častni občan občine Kamnik JOŽE BERLEC (v vrstah pevcev Solidarnosti je prepeval od leta 1945 do 1955. Spomnil se je najstarejšega pevca 94-letnega Janeza Škrjanca, kije pri Solidarnosti pel že pred vojno. Najljubša pesem mu je še danes Pobratimija, ki je že od leta 1948 redno na koncertnih listih), DRAGA SPRUK, pobudnica ustanovitve ženskega pevskega zbora Solidarnost ieta 1975, dolgoletna pevka in prva predsednica zbora, 77-letni IVAN PREZELJ že 61 let prepeva v vrstah Solidarcev in je pevec z najdaljšim stažem pri Solidarnosti (zanimivo je, da je pri Solidarnosti prepevalo sedem bratov Prezelj iz Podgorja: Ivan, Jože, Kori, Franc, Stane, Tone in Peter, imeli pavso tudi svoj pevski zbor Podgorski fantje) ter JANEZ MALEŠ, dolgoletni predsednik DKD Solidarnost in MoPZ Solidarnost, y katerem prepeva od leta 1970. SPOMINI na strani 10 PO PETDESETIH LETIH SPET V PRVI RAZRED : srečanje tuhinjskih prvošolčkov iz leta 1959 Spet skupaj po 49. letih -1. osnovna šola MED MLADIMI na strani 11 ŠPORT na straneh 12 in 13 Košarka, vaterpolo, strelstvo, odbojka 75 let Teniškega kluba Kamnik in podelitev priznanj Miro Kregar - svetovni vice prvak na havajskem Ultraman triatlonu Patricija je svetovna mladinska podprvakinja v shovv dance-u! Ugodni naročniški paketi za mlade. Itak. Svetniki o urejanju območja B 11 Titan - Svit in o problematiki drog v občini 27. seja Občinskega sveta Občine Kamnik, ki je v sredo, 2. decembra, v sejni sobi občinske stavbe potekala več kot pet ur, je bila v znamenju Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Bil Titan - Svit, programa dela občinskih svetnikov za prihodnje leto in informacije o stanju na področju uporabe drog v občini Kamnik. Več na 3- strani Po dšj/jJu v AvtoAl'u3r i- vena velja za sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja s paketoma Povezani 44 ali 77 za 24 mesecev. Avto Akustika Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika.si Ekotrend d.o.o. i Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje \ Telefon: +386 1 7294 296 i Faks: +366 1 7294 297 j e-mail: ekotrend@siol.net Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike DeDietrich A THIBMIOUI Božično-novoletna izdaja Kamniškega občana bo izšla v petek, 18. decembra. Praznično obarvana razširjena vsebina bo prinesla tudi voščila ob bližajočih se najlepših praznikih v letu, zato nam Ji sporočite čimprej! Zaradi obsežnejšega izida Prosimo, da gradivo za objavo oddate čimprej, djpozneje v petek, 11. decembra, do 12. ure; vfe 1/1 °8^ase lahko oddate še v ponedeljek, decembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni S , tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: SaS&meiac@siol.nPt ČISTIMO SKLADIŠČE! IZJEMNE CENE PNEVMATIK, "Platišč in storitev v decembru. PE Kamnik: 01/830 83 50 PE Lesce: 04/530 22 OO czaopi ■■■■ Popust za storitve vo(|a ob nakupu pnevmatik. ("> JJUJVJLOF SLOVO.5 2. 3. december 2009 Kamniški OBČAN Slovo od Tomaža V Kamniški Bistrici, v osrčju Kamniških Alp, se je na sončno soboto, 21. novembra, od vrhunskega alpinista in izjemnega človeka Tomaža Humarja poslovilo več kot dva tisoč ljudi - svojci, prijatelji, alpinisti, Kamničani in mnogi ljudje iz različnih krajev Slovenije in tujine, ki so ga poznali, spoštovali in cenili. Od Tomaža so se poslovile tudi s soncem obsijane Kamniško - Savinjske Alpe, kjer je Tomaž začel svojo alpinistično pot in preživel veliko trenutkov. Tomaž Humar je za vedno ostal v Himalaji, tam, kjer mu je bilo najlepše. Najvišje gorovje na svetu, kamor se je venomer znova vračal po nove izzive, je postalo njegov dom, njegov iskriv duh pa bo za vedno ostal z nami. »Pa samo plezat sem hotu!« je znana izjava Tomaža. In res je preplezal mnogo gora, sten, odkrival in našel nove smeri, premikal meje nemogočega in s tem uresničil svoje želje, svoje sanje, kar je za marsikaterega izmed nas nedosegljivo. V kamniški Bistrici v osrčju Kamniških Alp se je v soboto, 22. novembra, preko dva tisoč ljudi poslovilo od vrhunskega alpinista in izrednega človeka Tomaža Humarja, ki se mu je življenje izteklo v objemu večne tišine in skrivnosti Himalaje. Med prijatelji, ki so se z lepimi mislimi poslovili od Tomaža, je Anton Majzelj v imenu omizja sedmih, med katerimi je bil tudi Tomaž, povedal, da se bodo s Tomažem še vedno srečevali vsako tretjo soboto v novembru tukaj, v Kamniški Bistrici, ob njegovi skulpturi, ki jo bo izdelal umetnik Mirsad Begič. Vlado Kreslin se je od Tomaža poslovil s pesmijo Vriskanje in jok, ki stajo prepevala ob skupnih srečanjih. Spominsko srečanje so Tomažu v slovo pred planinskim domom v Kamniški Bistrici pripravili njegovi prijatelji v sodelovanju z Občino Kamnik ter Zavodom Mladinski center Kotlovnica in Kulturnim društvom Priden možic. Spoštovanje Tomažu so izkazali številni planinci, alpinisti, gorski reševalci, hrvaški alpinist in Tomažev prijatelj Stipe Božič, častni konzul Nepala v Sloveniji Aswin K. Shresta, premier Borut Pahor, nekdanji predsednik Milan Kučan, predsednik PZS Franci Ekar, igralka Milena Zupančič, Vlado Kreslin in Andrej Šifrer pa sta zapela Tomaževe najljubše pesmi. Tomažu je glasba veliko pomenila, zato je s seboj na odprave nosil dodatne baterije, da jo je poslušal v steni in tako lažje premagoval napore visoko v gorah. Šifrerjevo Ko zvonovi zapojo je imel najraje, zato so mu jo med vzponi tudi največkrat predvajali po radijskih zvezah. Tudi na spominski slovesnosti je zazvenela pod vršaci, a tokrat je zvenela še bolj žalostno, ganljivo, prisluhnili smo ji s solzami v očeh. Slovo od Tomaža je bilo izredno čustveno, ganljivo, a hkrati prepleteno s Tomaževim veseljem, energijo, ki jo je izžareval s posnetkov, predvajanih na velikem ekranu. Fotografije, številni spomini in izjave Tomaževih bližnjih in prijateljev, anekdote in misli so nas popeljale skozi Tomaževo življenje. Bojan Pollak, Tomažev prvi alpinistični mentor, je povedal, da je ponosen, da je bil lahko njegov učitelj, da je ponosen na to, da je učenec postal bistveno boljši od učitelja. »Iz mladega iskrivega fanta, ki je hotel samo plezati, se je razvil v enega najboljših alpinistov na svetu, ki je iskal in našel nove smeri... Njegova dela, ne samo v alpinizmu, se bodo ohranjala še generacije dolgo«, je poudaril. Zupan Tone Smolnikar, ki se je s Tomažem večkrat srečeval, spomini na Tomaževo veselje, iskrivost, neizmerno energijo in pozitivne misli »Ni nemogočih poti« in »Poti je veliko, bistvo je le eno: Ljubezen«. Za Tomaža ni bilo nemogočih poti - ne v stenah in ne v razmišljanju. Našel je nove smeri, utiral nove poti in postal eden najboljših alpinistov na svetu. Za vedno. V spominskem parku v Kamniški Bistrici, posvečenem planincem in alpinistom, ki so življenje Prireditve Tomažu v slovo so se udeležili tudi premier Borut Pahor, častni konzul Nepala v Sloveniji Aswin K. Shresta, nekdanji predsednik Milan Kučan, poslanka državnega zbora Julijana Bizjak Mlakar, župan Tone Smolnikar in drugi. Alpinist, snemalec in fotograf Stipe Božič, ki je Tomaža večkrat spremljal na njegovih poteh, se je še posebej spomnil izrednega Tomaževega podviga - vzpona na Daulagiri leta 1999, ko je v alpskem slogu preplezal novo smer in s tem postavil nov mejnik v svetovnem alpinizmu. Tomaža je opisal kot enega redkih ljudi, ki je znal alpinizem približati ljudem, kot človeka, ki si je upal sanjati in živeti svoje sanje: »Sanjal si tudi moje sanje«. Pod kamniškimi gorami, kjer je Tomaž Humar začel plezati in preživel precejšen del življenja, so se od njega poslovili tudi kamniški planinci, alpinisti in gorski reševalci. je spomnil na to, da je Občina Kamnik že leta 1997 izkazala spoštovanje do Tomaževih dosežkov z zlatim priznanjem Občine Kamnik, v prihodnjih dneh pa naj bi posthumno postal tudi častni občan občine Kamnik. Alpinist, snemalec in fotograf Stipe Božič, ki je Tomaža večkrat spremljal na njegovih poteh, se je še posebej spomnil izrednega Tomaževega podviga - vzpona na Daulagiri leta 1999, ko je v alpskem slogu preplezal novo smer in s tem postavil nov mejnik v svetovnem alpinizmu. Tomaža je opisal kot enega redkih ljudi, ki je znal alpinizem približati ljudem. Najbolj čustven in ganljiv del slovesa od Tomaža je bil predvajan posnetek slovesa nekdanje Tomaževe žene Sergeje in matere njunih dveh otrok, ki se je od Tomaža poslovila z njima ljubo pesmijo, ter pismo Tomaževega brata Mateja, ki ga je prebral Marko Pernauer: »Tvoj angel varuh te je vsa ta leta vračal domov, tokrat pa je imel drugačne načrte. Ja, skrivnostna so pota Gospodova. Angeli so te zgoraj nesli naravnost k Njemu, ki si se mu lahko na svoj način najbolj približal ravno pri plezanju... Res mi je hudo, ker se tukaj ne bova več videla. In ko bom sam obrnil zadnji list svoje knjige, ko v zvitku knjige ne bo več nič pisalo, pa me pričakaj z nasmehom, ki si ga tako rad razdajal...«. Globoke in žalostne misli, ki so jim mnogi prisluhnili s solzami v očeh, pa so se prepletle s izgubili v Kamniško-Savinjskih Alpah, so kamniški planinci v spomin na Tomaža postavili spominsko ploščo z njegovimi besedami »Ostani to kar si«. Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ Prijatelju v slovo Kolikokrat si z biciklom prišel v Kamniško Bistrico, pa potem šel v hribe plezat. Na začetku tvoje alpinistične kariere je bila Bistrica sveta dolina. Tam te je oblečenega v karirasto srajco in hlače z naramnicami prvič ugledala Sergeja, s katero sta se kasneje poročila. Večino vzponov, s katerimi si prvič dosegel razred perspektivnega alpinista, si opravil v stenah nad to dolino. Ko si nabiral moči po poškodbi pri gradnji hiše, si v zimskih mesecih v ledeno hladnem izviru nabiral moči in energijo. Ne bi mogli izbrati primernejšega kraja za slovo, tretjo soboto v novembru se je Bistrica svetila v soncu, kamniške stene so se z nami poslovile od tebe. V spominskem parku, kjer sta tudi plošči tvojih soplezalcev Danila in Mateja, je na skali, ki si jo sam izbral, plošča s tvojim imenom. Ploščo je izdelal alpinist in gorski vodnik iz Šmarce Metod Humar, za kar se mu ob tej priliki zahvaljujem in hkrati opravičujem, ker se je v nekaterih medijih pojavilo drugo ime. Zahvaljujem se tudi Občini Kamnik za organizacijo slovesa in pa hvala vsem, ki ste prispevali k temu, da smo se na tako lep način poslovili od nam ljubega prijatelja. Tomaž, spočij se v himalajski deželi pod steno Langtang Li-runga in najdi svoj mir, ki si ga tako iskal. Tomo Drolc Tocdsržu ‘timAmju Tam daleč, kjer leži azijska edina, Odeta v sneg in led mati gora se razprostira; Mladega alpinista pred leti močna volja v te vrhove je vodila -A mogočna gora se vanj je zaljubila, Žgoči delčeksvoje skale mu je v srce vsadila, Uspešno vedno znova tako ga fgsebije vabila. Hrepenel po njej nevzdržno je od takrat naprej, Uspeval se povzpeti je na vse več vrhov brez mej. Mu v naročju njenem srce najbolj živo je bilo — A gore tudi to ni zadovoljilo - Ranjenemu alpinistu njeno hotenje je vso moč izpilo, je z ledenimi rokami njeno srce se ga oklenilo, Ugasnilo mu življenje in ga v zanj pripravljen je kpticek_s krilo. Štefka ‘Banic Spoštovani prijatelji Tomaža Humarja! V soboto, 21. novembra, smo v Kamniški Bistrici z množičnim obiskom potrdili, kako smo cenili našega vrhunskega alpinista, našega Kamničana Tomaža Humarja. Zadnje slovo od Tomaža je izžarevalo dobre misli, prežeto z njegovimi življenjskimi vzponi in dosežki. V imenu Občine Kamnik se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri pripravi te spominske slovesnosti in tako dokazali, da smo ga spoštovali tako prijatelji, ves Kamnik ter tudi širša slovenska javnost. Župan Tone Smolnikar s sodelavci Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Kamnik vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije, društva in druge subjekte s sedežem na območju občine Kamnik, da predlagajo kandidate za občinska priznanja Priznanja Občine Kamnik so: - naziv častni občan - zlato priznanje Občine Kamnik - srebrno priznanje Občine Kamnik - bronasto priznanje Občine Kamnik - posebno priznanje Občine Kamnik Naziv častni občan Občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo Občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan. Zlato priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik. Srebrno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnjo ustvarjalno delo. Bronasto priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Posebno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, skupinam, organizacijam idr. subjektom za izredno požrtvovalnost, hrabrost, človekoljubje in javno dosežene rezultate na različnih področjih družbenega življenja. Pisne predloge sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Komisija bo obravnavala predloge, ki bodo prispeli oziroma bodo oddani priporočeno na pošto do vključno 8. januarja 2010 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije, skupnosti, zavoda..., - za katero priznanje se predlaga, - obvezno kratko pisno utemeljitev, ki bo objavljena in bo sestavni del priznanja, zato ne sme presegati ene računalniško tipkane strani A4 formata (velikost črk 12, razmik med znaki navaden in enojen razmik med vrsticami), - predlagatelj lahko poda, poleg pisne utemeljitve iz predhodne alineje, tudi daljšo pisno obrazložitev predloga (ne bo objavljena), če meni, da je potrebna zaradi lažjega odločanja komisije, - ime in naslov predlagatelja. in žene slovenske zgodovine, temveč tudi vsi, ki v skupno dobro sprejemajo odločitve o naši skupni prihodnosti.« Kulturni program, ki ga je povezoval Tone Ptičar, so prepletale Maistrove pesmi in glasba kamniških akademskih glasbenikov Svetlane Novakovič na flavti, Gregorja Ptičarja na klavirju in Uroša Koširja na tubi ter pevcev MoPZ DKD Solidarnost, ki v teh dneh slavi 90-letni-co svojega delovanja Zapeli so tudi Pozdrav Kamniku (besedilo Avguština Laha je uglasbil prof. Viktor Mihelčič) in Maistrovo podoknico Završki fantje, ki jo vsako leto zapojejo pred Maistrovo rojstno hišo na Šutni v sklopu praznovanja občinskega praznika. Mnogo lepih misli je nanizal tudi Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev general Maister: »Mi, kakor, da smo pozabili na domoljubje. Zdaj, ko imamo lastno domovino, mislimo, da nam domoljubje ni potrebno. Še kako! V šolskem sistemu nimamo državljanske domovinske vzgoje. Manjka nam ponos, samospoštovanje. Želim tudi, da se združimo z Mariborom, Kamnikom in Zvezo, pomemben je tudi Ptuj, Unec, Zavrh ... General Maister je od nas vseh. Prevzeli smo njegovo sporočilnost. Po Sloveniji je 16 društev general Maister.« Predstavil je letošnje Maistrove nagrajence in njihovo požrtvovalno delo pri ohranjanju spomina na Rudolfa Maistra. V imenu prejemnikov priznanj je spregovoril Janez Tišler iz Unca. Izpostavil je zahvalo častnemu članu Zveze dr. Niku Sadnikarju (častni občan Kamnika) in še dodal: »Priznanje nam je spodbuda. Delati za domoljubje, da ohraniš sadove ljudi, ki so pripomogli k svobodi domovine, je častno delo. Z občino Kamnik me vežejo lepi spomini, zlati iz Titana, tu imam veliko prijateljev iz mladosti.« Po končani slovesnosti je župan Tone Smolnikar skupaj s člani Zveze društev general Maister ter člani Združenja za vrednote NOB Kamnik položil venec pred Maistrov spomenik na Trgu talcev. VERA MEJAČ Ob državnem prazniku podeljena spominska priznanja Rudolfa Maistra Na dan državnega praznika - dan Rudolfa Maistra, ki obeležuje spomin na 23. november 1918, ko je naš rojak Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru in začrtal severno mejo Slovenije, sta Občina Kamnik in Zveza društev general Maister v Galeriji Veronika pripravila slovesnost s podelitvijo priznanj za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra. Spominska priznanja iz rok kamniškega župana Toneta Smolnikarja in predsednika Zveze društev general Maister mag. Milana Lovrenčiča so prejeli: Tone Kropušek iz Maribora za upoštevanje zaslug borcev za severno mejo v letih 1918-1919, za izkazan tovariški odnos ter ureditev statusa borca za severno mejo, Jože Tišler iz Unca za ustanovitev notranjskega društva, ki nosi Maistrovo ime, in Za izjemne zasluge pri ohranjanju spomina in sporočilnosti genera- la Maistra ter Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera za zgledno sodelovanje s prleškim društvom generala Maistra ter izjemen prispevek na področju domoljubne vzgoje in izobraževanja srednješolske mladine. Naj spomnimo, da je lansko leto Maistrovo priznanje prejel kamniški ŠCRM). Nagrajenci so prejeli tudi doprsne kipce Rudolfa Maistra, ki jih je izdelal kamniški kipar Miha Kač. Zbrano množico, še posebej dr. Franceta Bučarja, je pozdravil župan Tone Smolnikar. Poudaril je, da smo Kamničani ponosni na pomembnega meščana Rudolfa Maistra, rojenega v Kamniku, kjer so zavedni slovenski možje leta 1970 upali postaviti prvi kip velikemu Slovencu. Misli je zaokrožil z željo, da bo v Maistrovi rojstni hiši na Šutni urejena njegova spominska soba in bo Kamnik prepoznaven kot Maistrovo mesto. Slavnostni govornik prof. dr. Janez Kranjc je izpostavil pomen praznika kot spomin na Maistrovo domoljubje, na dogodek, ki je odločilno vplival na potek kasnejše slovenske zgodovine, ob tem pa opozoril na premajhno vlogo domovinske vzgoje v današnjih časih. Nanizal je Maistrove vrline in kreposti. Usmeril nas je k ciljem in poudaril: »Prav je, da smo ponosni na našo državo, ki je tako dobra, kot smo dobri njeni državljani. Zato si moramo prizadevati, da bo obstala in da bo iz dneva v dan boljša. Dosežki slovenske zgodovine niso majhni, čeprav med njimi ni velikih bitk in spopadov. Prav je, da se s hvaležnostjo spomnimo vseh tistih, ki so nam s svojim pogumom, vizijo in odločnostjo omogočili, da živimo v svobodni in demokratični družbi. Hvaležnost je znak visoke kulture. Hvaležnost pa si zaslužijo ne le veliki možje slovesnosti ob državnem prazniku - Dnevu Rudolfa Maistra v dvorani razstavišča Veronika (z leve): dr- France Bučar, slavnostni govornik prof. dr. Janez Kranjc, nagrajenec Tone Kropušek, kamniški župan tone Smolnikar, predsednik Zveze društev general Maister Milan Lovrenčič, nagrajenca Jože Tišler in ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera Zvonko Kustec. Vi sprašujete, župan odgovarja R. M. iz Kamnika sprašuje, kakšne ukrepe pripravlja Občina Kamnik v prihodnjem letu na področju predšolske vzgoje ter kakšne so možnosti za koncesijski vrtec? Občina Kamnik bo v prihodnjem letu v Šmarci zaključila s preureditvijo dveh obstoječih objektov s pripadajočim zemljiščem v novo enoto javnega zavoda VVZ Antona Medveda. Občina se je odločila za najem obstoječih objektov za obdobje 20 let z vložkom investicije v opremo, gradbena investicija pa je vložek investitorja, lastnika objekta. Manjši severni objekt je stanovanjska hiša in je izdelan do tretje gradbene faze, večji zahodni objekt ima poslovno namembnost in je v celoti zgrajen do četrte faze. Oba objekta imata gradbeno dovoljenje, trenutno pa je Občina v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti za namen vrtca. Idejna shema predvideva združitev oziroma povezavo obeh stavb v zaključeno funkcionalno enoto za otroški vrtec s šestimi oddelki, vključno s pripadajočo zunanjo ureditvijo. Vpritličju se bodo nahajale tri igralnice s pripadajočimi zunanjimi pokritimi terasami, namenjene prvemu starostnemu obdobju otrok. V pritličju je predviden tudi prostor za lastno kuhinjo. V nadstropju bodo še tri igralnice, dve namenjeni drugemu starostnemu obdobju, ena kombinirani skupini, upravni prostori vrtca ter skupni večnamenski prostor. Klet bo namenjena kotlarni oziroma energijskim prostorom. Zunanje utrjene površine in uvozi na lokacijo so obstoječe, otroška igrišča pa bomo ogradili in opremili z otroškimi igrali. Odprtje 6 oddelčnega vrtca, ki bo v svoje prostore sprejel do 107 otrok, je načrtovano v aprilu 2010. V teh dneh sem s predstavnikom enega od kamniških grad-beno-inženiring podjetij podpisal pismo o nameri. Ta investitor je pripravljen do začetka šolskega leta 2010/2011 na zelo ugodni lokaciji zgraditi 8-10 oddelčni vrtec in se prijaviti tudi na razpis za podelitev koncesije, ki jo bo Občina Kamnik objavila v začetku prihodnjega leta. Hkrati Občina pripravlja celotno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek k OŠ Marija Vera, kjer smo v fazi pridobivanja ponudb za 4 oddelčni niz-ko-energetski vrtec. Ob iskanju novih rešitev za izgradnjo novih prostorov za otroško varstvo smo na zadnji seji Občinskega sveta slišali predlog, da bi v rojstni hiši Rudolfa Maistra uredili prostor za otroško varstvo. Strokovnjaki, ki smo jih zaprosili za mnenje, menijo, da ta hiša ni primerna. Ob tem pa se poraja vprašanje, ali ne bi bilo dobro razmišljati o prostorih za naše najmlajše v prostorih na Šutni, kjer je do pred več kot desetimi leti delovala prva vzgojno varstvena ustanova v naši občini. ANTON TONE SMOLNIKAR - ŽUPAN Z včerajšnje seje Občinskega sveta Občine Kamnik Svetniki o urejanju območja B 11 Titan -Svit in o problematiki drog v občini .. 27. seja Občinskega sveta Gne Kamnik, ki je v srede decembra, v sejni sobi občir ?tavbe potekala več kot pel l® bila v znamenju Odloka o C|nskem podrobnem prostors načrtu B 11 Titan - Svit, pro tta dela občinskih svetniku Pfhodnje leto in informaci "anju na področju uporabe c v občini Kamnik. Seja občinskega sveta s udi tokrat začela s pobudan Prašanji svetnikov in odgo /<• igriške uprave. Vida Kadi ^ zanima, ali občinska upi azmišija o prekategorizaciji c 9ornji Tuhinj - Menina plai J 9ozdne ceste v cesto, ki bi P°d občinskim upravljanjem e,na nekaterih odsekih kljub ebni lastnini precej obremen ‘lovci, gobarji, pohodniki in 9'mi, ki niso lastniki. Kot je azvidno iz odgovora, občir “Prava o tem ne razmišlja, cesta ne vodi do naselja ali st; Vanjskih objektov, zato ni v 9em interesu. Rudi Veršnik (! 'zpostavil problematiko Stai Oradi, ~u:.l___ ~“aia piuuiematiko pc uvedbe krožnega javne« meta znotraj občine. Prostorski načrt območja Titan -Svit razdelil svetnike nii?k° Ve5kratnih umikih, dopol-uh in številnih pripombah svet- Orii°y na Pr'Pravo in obravnavo Drr! + a ? občinskem podrobnem r Gorskem načrtu za območje uorLTlta" Svit' ki 9a je občinska so u=tipnpravlia že od ieta 2006, dnjega svetniki po pestri razpravi tokrat le sprejeli. Občina se je pri pripravi odloka za to območje, ki je veliko 15,5 hektarov, soočala s številnimi težavami, pred kratkim pa so le prejeli pozitivno mnenje Agencije RS za okolje oz. vodno soglasje. Za obravnavo na občinskem svetu so pripravili tudi Hidrološko - hidravlično študijo, ki pa je svetniki nato niso obravnavali. Kot je povedala vodja oddelka za urejanje prostora Marija Tadeja Ježek, je ureditveno območje namenjeno oblikovanju objektov mešano poslovno trgovske dejavnosti s parkirišči na severu območja, poslovno-storitveni dejavnosti na vzhodu, oblikovanju proizvodno skladiščnih objektov v osrednjem delu ter objektom poslovno storitvene dejavnosti v južnem delu. Pretežna raba indu-strijsko-skladiščne dejavnosti na tem področju bi se torej ohranila, na to območje pa bi bilo možno vključiti tudi gradnjo stanovanj. Prav to pa je botrovalo pestri' razpravi in razdelilo mnenja svetnikov. Odbor za varovanje okolja, ki ga vodi Daniel Kovačič, je k predlogu Odloka celo podal negativno mnenje. Svetniki opozicije z Rudijem Veršnikom, Robertom Kokotcem, Matejem Toninom in Janezom Stražarjem na čelu pa so z očitki občinski upravi, da je kapital zmagal nad razumom in da se s 'pravno telovadbo' doseže prav vsak interes, opozorili na nujnost spoštovanja pravnega reda, saj po prostorskih aktih gradnja stanovanj na območje industrijske, skladiščne in proizvodne cone ne sodi in da bo tovrstna mešana gradnja v prihodnosti prinesla veliko težav in nesoglasij. Svetniki amandmaja NSi, da se iz odloka črta možnost gradnje stanovanjskih stavb, niso sprejeli, zato v odloku ostaja možnost, da se na majhnem delu poleg industrijskih objektov zgradi tudi nekaj stanovanjskih enot. V razpravi so opozorili tudi na nujno izgradnjo protipoplavne zaščite pred začetkom gradnje in nejasnosti v odloku, iz katerega ni dobro razvidno, kdo bi moral nositi finančne posledice za to - država, občina ali investitorji. Svetniki so Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje B 11 Titan Svit sprejeli s 16 glasovi ZA in 10 PROTI, kljub zagotovilom pripravljavca dokumenta, da je odlok napisan v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, pa ga je svetnik Robin Majnik označil za nezakonitega, zato je že napovedal možnost upravne presoje. Cena nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ostaja enaka V nadaljevanju so svetniki v povezavi z omenjenim občinskim podrobnim načrtom po skrajšanem postopku soglasno sprejeli tudi Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju OPPN B 11 Titan Svit, s katerim bo za obravnavano območje določena komunalna oprema, ki jo je potrebno zgraditi, program pa je tudi podlaga za odmero komunalnega prispevka. »S sprejetjem tega odloka bodo v proračunu občine Kamnik do leta 2015 realizirani dodatni prihodki v višini 3.144.896,00 evrov, ki jih bomo porabili za gradnjo potrebne komunalne infrastrukture,« je povedal vodja oddelka za gospodarske javne službe Aleš Škorjanc. Tako kot vsako leto ob koncu leta, so tudi na tokratni decembrski seji svetniki obravnavali predlog sklepa o določitvi vrednosti točke in vrednosti pavšalnih zneskov za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010. Vrednost točke bo v prihodnjem letu ostala enaka letošnji, torej bo za zazidano stavbno zemljišče vredna 0,000463 evra, za nezazidano stavbo zemljišče pa 0,000158 evra. V občinski proračun se bo v prihodnjem letu na ta račun nateklo predvidoma 1,3 milijona evrov. Svetniki so se strinjali, da povišanje vrednosti točke zaradi gospodarske krize ne bi bilo primerno, so pa opozorili, da bi bil prihodek občine iz tega naslova lahko še višji. Rudi Veršnik (SDS) je tako opozoril na problem neplačevanja tega nadomestila lastnikov vikendov na Veliki planini in tudi drugod, a je Aleš Škorjanc pojasnil, da so lastniki objektov na Veliki planini z upravno presojo dosegli, da v ta odlok niso zajeti, saj na planini ni vode in njihovi objekti niso zadostno komunalno opremljeni, da bi za to morali še plačevati nadomestilo. Baza podatkov za zaračunavanje omenjenega nadomestila naj bi se v zadnjih letih po zagotovilu občinske uprave sicer močno izboljšala, zato je goljufij vse manj, nad odmero in izterjavo tega davka pa sicer bdi Davčna uprava RS. Občinski prostorski načrt bo sprejet prihodnje leto Svetniki so v prvi obravnavi sprejeli tudi predlog okvirnega programa dela Občinskega sveta Občine Kamnik za leto 2010, ko naj bi imeli v jesenskem delu zaradi lokalnih volitev le eno sejo. »Ena od glavnih nalog občinskega sveta v prihodnjem letu bo obravnava in sprejem občinskega prostorskega načrta, ki bi ga po prvotni zakonodaji občine morale sprejeti že v letošnjem letu, a je bil rok za vse občine podaljšan do konca leta 2010,« je povedal direktor občinske uprave Vladimir Korošec. Iz okvirnega programa je moč razbrati tudi to, da bodo svetniki spomladi med drugim obravnavali nekaj manjših, a pomembnih prostorskih aktov - OPPN B 23 Jata, OPPN B 16 Kamniška Bistrica del, OPPN K 7 Alprem, OLN K 26 Kamniška Bi- strica, zazidalni načrt K6 Utok in zazidalni načrt B 5 Perovo. Soglasno in brez kakršne koli razprave je bil sprejet tudi Sklep o določitvi višine sredstev za zagotavljanje pogojev za delo članov Občinskega sveta Občine Kamnik v letu 2010. Ob nujni racionalizaciji porabe na vseh področjih, ki se financirajo iz občinskega proračuna, bo vsak svetnik mesečno prejel največ 100 evrov oz. 1200 evrov na leto. Proračunska postavka za delo vseh 29 občinskih svetnikov po v prihodnjem letu tako visoka 34.800 evrov, skupaj s predvidenim prenosom neporabljenih sredstev iz letošnjega leta pa 44.800 evrov. Droge na Kamniškem vse večji problem Svetniki so obravnavali in sprejeli tudi informacijo o stanju na področju uporabe drog v Občini Kamnik, ki jo je pripravila LAS - lokalna akcijska skupina. LAS, katere aktivnosti je predstavila višja svetovalka za zdravstvo in socialno varstvo na Občini Marjeta Benkovič, na območju občine koordinira aktivnosti različnih institucij in organizacij, ki se ukvarjajo s področjem drog med mladimi, deluje pa izrazito preventivno. LAS je v letošnjem letu med drugim začela izvajati Šolo za starše predšolskih otrok in Okrepčevalnico za partnerje in starše, prizadevajo pa si, da bi lahko strokovno izobrazili čim več staršev, šolskih delavcev in tudi mladih. Društvo Stigma je v Kamniku navezalo stik z več desetimi uporabniki drog, njihova osnovna metoda pa je terensko delo, ki ga v Kamniku izvajajo vsak četrtek med 13.15 in 14 uro. Poleg svetovanja in informiranja, uporabnikom drog delijo tudi sterilni pribor, prizadevajo pa si za ureditev stalne lokacije, kjer bi se odvisniki lahko bolj nadzorovano in redno srečevali, saj le te lokacije od novembra nimajo več. Zaskrbljujoč je podatek, da so v devetih mesecih letošnjega leta razdelili 2390 kompletov sterilnega pribora, vrnjenih pa so dobili le 1354 kompletov, vse ostalo pa kot odpadek in grožnja leži v naši okolici. Pomoč odvisnikom in njihovim svojcem nudijo tudi Društvo Doulos, Center za socialno delo Kamnik, Zdravstveni dom Kamnik, Zavod Vezal. MC Kotlovnica in Policijska postaja Kamnik. V Lekarni Kamnik odvisnikom na recept izdajajo in pripravljajo metadon. Število uporabnikov metadona se iz meseca v mesec spreminja, njihova povprečna starost pa je trideset let. Raziskave so med drugim pokazale, da je marihuana v Kamniku lahko dostopna, da mladi prvo drogo dobijo od prijatelja, da samospoštovanje in uživanje drog nista povezana, da je v 8. razredu tveganje za uporabo drog največje, drog pa je največ med 4. letniki srednje šole, kadi kar tretjina vprašane mladine in da je uživanje mehkih drog razširjeno že pri dvanajstletnikih. Organizacije so v svojem poročilu predstavile zaskrbljujoče podatke, zato so svetniki podprli namero, da se LAS v prihodnjem letu nameni še več finančnih sredstev za še bolj organizirano in profesionalno delo na področju preprečevanja odvisnosti od drog. JASNA PALADIN Kamniški uBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@sioLnet Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8.30 do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 3.12.2009. Ob 60 - letnici Matične knjižnice Kamnik z Bredo Podbrežnik Vukmir »Če je zadovoljen uporabnik, smo zadovoljni vsi, sodelavke, knjižnica, tudi jaz« Rojstvo leta 1949, odraščanje v prostorih nad Kavarno Veronika, zorenje in bogatenje v stavbi na Kolodvorski v bližini železniške postaje, kot zrela gospa, a z mladim in pogumnim srcem, od junija 1991 svoje številne zveste prijatelje, veliko družino Kamničanov, pozdravlja v obnovljenih prostorih nekdanjega zdravstvenega doma na Ljubljanski 1. Skozi vseh šest desetletij si je letošnja slavljenka nabirala izkušnje, se izboljševala, se širila prostorsko in strokovno, se prilagajala uporabnikom ter sledila sodobnim knjižničarskim trendom. Matična knjižnica Kamnik se danes kot druga splošna knjižnica v naši domovini lahko pohvali s priznanjem Certifikat ISO 9001/2008. Prijazna do zaposlenih in uporabnikov ponuja knjige, digitalizirano in elektronsko gradivo, dejavnosti za vse generacije, razširja toplino, je kraj druženja in pomemben socialni korektiv. Ob svojem letošnjem 60. rojstnem dnevu je Kamnik obdarila z izdajo prav posebne knjige, ki razkriva že pozabljene kamniške zaklade. Kako »predrzno« otroci sprašujejo knjižničarke, če imajo kurjo polt, kako naše dobre, skrbne mame od zaposlenih zahtevajo knjige, ki še niso napisane, kako zelo iskana gospa je v knjižnici županova Micka in še in še, nam je zaupala direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, ki ta kamniški kulturni hram uspešno vodi že 15 let. Breda Podbrežnik Vukmir, ki Matično knjižnico Kamnik vodi 15 let, s knjigo Veronika z Malega gradu, ki je izšla ob letošnji 60-letnici kamniške knjižnice. Matična knjižnica Kamnik ni le klasična izposojevalnica knjig, je mnogo več. Je prostor druženja, učenja, socialnih stikov, človečnosti. In to velja za vse generacije? Kaj ponujate otrokom in bi na tem mestu še posebej izpostavili? Ena od glavnih nalog vsake splošne knjižnice je zadostiti potrebo po knjigi, informaciji in učenju vsem generacijam, od čisto majhnih pa do najstarejših. To nalogo izpolnjujemo ne samo s knjižničnimi zbirkami, ampak tudi z dejavnostmi. Že majhne otroke skušamo na različne načine navdušiti za branje, trudimo se, da bi postali vseživljenjski uporabniki knjižnice. Zelo priljubljen program za otroke je projekt Poletnega družinskega branja, s katerim k branju z otroki vzpodbudimo tudi starše. Zavedamo se namreč, da najbolj odtehtajo ravno dobri zgledi doma, v družini. Knjižnica ali šola tega ne moreta nadomestiti. Prav posebne so igralne ure s knjigo ali »Bibe«, pri katerih je zanimivo opazovati, kako se tkejo socialne vezi med knjigo, starši, starimi starši in otroci. Priljubljene in dobro obiskane so tudi pravljične ure. Nekoliko šibki smo le pri približevanju tistim otrokom, ki v nekem prehodnem obdobju izgubljajo zanimanje za branje, kot so na primer sedmo-šolci ali srednješolci. Čeprav se tudi tu, na primer s projektom »Rastem s knjigo« ali s programi spoznavanja gradiva, uporabljanja knjižnice ter z učenjem iskanja gradiva in informacij, trudimo po najboljših močeh. Vedno skušamo ustreči vsem, še tako različnim interesom, željam. Nad čim se najbolj navdušujejo zaposleni in kaj v knjižnici zabava starejše, upokojence? Zaposleni generaciji zaradi pomanjkanja časa najbolj ustreza kaj digitaliziranega, je pa res, da gradiva v tej obliki ni veliko, ker smo omejeni z avtorskimi pravicami. Zaposleni ljudje berejo tako leposlovje kot tudi strokovno gradivo, največ priročnike za vsakdanjo rabo. Enkrat smo se v knjižnici hecali, da bi morali napraviti McBook drive, tako kot ima McDonalds svoj poseben servis za prevzem hrane preko okenca v avto. Zaposlenim vedno manjka časa. Zelo navdušeni obiskovalci knjižnice so upokojenci. V okviru točke vseživljenjskega učenja zanje pripravljamo računalniške tečaje, na katerih se naši dedki in babice učijo osnov računalništva: kako odpreti dokument, kako kaj,napisati, kako svojim vnukom poslati elektronsko pošto. Upokojenci in tudi brezposelni so nad brezplačnimi tečaji računalništva, pa tudi digitalne fotografije in učenjem angleščine navdušeni, tečaji so vedno povsem zasedeni. V knjižnico zahajajo tudi otroci, starejši in drugi, ki imajo dodatne, posebne potrebe. Zanimivo je, ko na vratih čitalnice vidimo, da si lahko izposodimo celo korekcijska očala. Nam lahko poveste kaj več o tem. Na pionirskem oddelku imamo na diskreten način izpostavljene knjige za otroke, ki imajo težave z branjem ali pa so dislektiki. Strokovnjaki nas opozarjajo, da je tega veliko in da je tem otrokom potrebno pomagati. V naši knjižnici tako na posebni polici ponujamo knjige, z oznako, da gre za gradivo za oklevajoče bralce (in ne slabe, da jih ne diskvalificiramo). Opažamo pa, da tudi drugi otroci radi posežejo po gradivu, ki je vsebinsko in likovno prirejeno dislektikom. Žal, ker je premalo založb, ki bi tovrstno gradivo izdajale, ni dovolj gradiva za bralce, ki imajo težave z vidom. A kljub temu imamo v naši knjižnici kar nekaj knjig, ki imajo večje črke, te so označene na hrbtni strani z lupo in sedaj že opažamo, kako nekateri obiskovalci iščejo to »lupo«. Ker starejši velikokrat doma pozabijo očala in so bili nesrečni, ko so prišli v čitalnico brat časopis in niso videli, smo kupili očala z dioptrijo. Imamo jih na vseh oddelkih in jih sposodimo tistim, ki jih potrebujejo. Vaša oz. naša knjižnica je res prijazna institucija, ki čuti vsakega uporabnika. Pa je do uporabnikov prijazna tudi v finančnem smislu? Za tiste, ki nimajo veliko denarja, je knjižnica najbolj dostopna kulturna ustanova. Knjižnica je zelo pomemben socialni korektiv. V naši knjižnici je članarina za otroke do 18. leta brezplačna, prav tako tudi za brezposelne. Članarino za druge uporabnike, za katero menimo, da res ni previsoka, potrebujemo. Ves tako pridobljeni denar pa vlagamo nazaj v našo dejavnost. Pri tem bi rada poudarila, da so opravljene meritve o tem, koliko knjižnice dajo svojemu lokalnemu okolju. Te so pokazale, da se vložek lokalne skupnosti oz. financerjev knjižnice najmanj štirikratno povrne. Če izračunamo, koliko knjig, časopisov na leto si izposodimo in če bi morali vse to plačati, je jasno, da se knjižnica zelo »izplača«. Čeprav noben digitaliziran dokument ne more nadomestiti potrebe po družbi in bližini, je digitalizirano gradivo zelo priljubljeno. Kaj digitaliziranega ste že pripravili v vaši knjižnici? Ker smo ljudje tako zelo zaposleni in navajeni na hiter in neomejen dostop, je digitalizacija ena od glavnih tem, ne samo pri nas doma, ampak širom po EU. Pri tem nas omejujejo avtorske pravice, zato lahko digitaliziramo le starejše gradivo, za katerega so avtorske pravice že ugasnile. V Digitalno knjižnico Slovenije smo do sedaj prispevali zelo star časopis iz leta 1905-1907 z naslovom Kamničan. To je bil eden redkih lokalnih časopisov in ima velik pomen za Kamnik in Kamničane. Ne gre Sicer za časopis, ki bi ga prebirali vsak dan, ampak če ima kdo namen raziskovati kamniško, lokalno zgodovino, brez Kamničana zagotovo ne bo mogel. Z njim smo v digitalno knjižnico res prispevali nekaj posebnega. Lotili smo se tudi digitalizacije starih kamniških razglednic, ki jih hranimo v naši domoznanski zbirki. Delo je že opravljeno in sedaj, ko berete ta pogovor, je okrog 160 starih, zanimivih razglednic Kamnika in okolice, za katere je prav, da niso dostopne le redkim posameznikom, že dosegljivih vsem preko spletne strani naše knjižnice. Kaj kmalu pa bomo v digitalizirani obliki lahko prebirali tudi Kamniški občan. V aprilu ste za svoje delo kot druga slovenska knjižnica prejeli posebno priznanje oz. Certifikat ISO 9001/2008. Kaj je to priznanje prineslo uporabniku? Na priznanje smo zelo ponosni, ker je to rezultat daljših priprav. Naše poslovanje in delo smo uskladili z zahtevami mednarodnega standarda glede poslovne odličnosti oz. sistemom vodenja kakovosti. To pomeni, da smo procesno, razvojno naravnani in da sledimo določenim načelom, ki jih predpisuje ISO. Na zunaj se verjetno prejeto priznanje še ne vidi tako zelo. Ampak mi sedaj, če je uporabnik knjižnice nezadovoljen, nezadovoljstvo ne le analiziramo, pač pa skušamo neskladnosti ali slabosti v našem sistemu tudi odpraviti. Vsa mnenja, vse ocene, vsi različni kazalniki so zato za nas zelo pomembni. Res je, da smo to počeli že prej, ampak sedaj je to tudi dokumentirano in vpeto v proces nenehnega izboljševanja. Ves čas sledimo in ocenjujemo naše uspehe in kazalnike, tudi preko različnih presoj našega dela in procesov. Slabe stvari odpravlja- mo oz. jih izboljšujemo. Matična knjižnica Kamnik letos praznuje visok jubilej, 60-letnico delovanja. Kako ste obeležili to pomembno obletnico? Matična knjižnica Kamnik je zadnjih 60 let zaznamovala generacije otrok, ki jih je spremljala in jih še vedno spremlja skozi vsa življenjska obdobja. Kakor si ljudje v otroštvu začenjamo nabirati pomembne življenjske izkušnje, tako je tudi naša knjižnica skozi vseh šest desetletij nabirala izkušnje, se izboljševala. Želimo si, da bi se ta identiteta ohranila tudi s pomočjo ohranjanja folklorne pripovedne dediščine, zato smo v knjižnici kot strokovnjaki za vire ob tej priložnosti izdali knjigo Veronika z Malega gradu: kamniške pripovedke in pravljice. Gre za ponatis knjige iz 1. 1999, ki je zelo hitro pošla in po kateri so ljudje zelo povpraševali. Knjiga je prenovljena in dopolnjena. Ždi se nam zelo pomembna, ker je edina takšna, ki prinaša kamniška besedila za otroke. Marsikdo, Navdušeni obiskovalci knjižnice so upokojenci. V okviru točke vseživljenjskega učenja z zanimanjem obiskujejo tudi računalniške tečaje. Kaja in Lucija na knjižnih policah vedno najdeta kaj zase. tudi sama, sem se kot majhna deklica spraševala, kje piše kaj o Veroniki, zanimalo me je kakšna je, a nisem imela sreče tega izvedeti. Sedaj pa takšna knjiga je, otroci jo zelo radi berejo, starši pa poročajo, kako zanimivo je, ko gredo potem skupaj iskati Veronikino pest na Mali grad ali pogledat na Veliko planino, če tam še žive divji možje... Leta 2000 smo knjigo prenesli na internet, tako da smo oblikovali elektronsko interaktivno knjigo. Ta knjiga nam služi kot pripomoček, kadar imamo otroke v knjižnici in jih navdušujemo za branje in uporabo različnih medijev ali informacijskih virov. Nad Veroniko jih skušamo navdušiti in jim povedati, da je internet tudi medij, ki ima lahko izobraževalno vsebino. Pri t.i. google generaciji smo opazili, da misli, kako zelo obvlada računalnik. V resnici pa je njihovo iskanje informacij po internetu povsem površinsko, ne obvladajo vrednotenja informacij. Ne znajo oblikovati iskalnih zahtevk, ne pregledajo seznama zadetkov, kliknejo na prvi zadetek, ne preverijo naslovnika. Internet jemljejo bolj za zabavo, z leti pa ga seveda sprejmejo tudi za učenje. Visok jubilej torej praznuje Matična knjižnica Kamnik, vi pa to našo kulturno ustanovo vodite »že« celih 15 let. Glede na vaše uspešno delo predvidevam, da ste zadovoljni s tem, kar počnete? ti povezane in pripadne, moramo biti korektni. Le tako je tudi delo lahko dobro, kvalitetno. Večinoma mislim, da nam kar uspeva, včasih pa se zgodi, da nam tudi spodrsne. Te zdrse večinoma preganjamo z novimi idejami in ustvarjalnim delom. Kot predsednica Sekcije za splošne knjižnice skrbim za izobraževalne vsebine za splošne knjižničarje, za našo stanovsko zavest, za promocijo knjižnic. Tudi zaradi tega še bolje poznam razmere v slovenskem knjižničarstvu in slovenske knjižnice same. Z njimi se rada povezujem in dobre stvari prenesem v domači kraj. Sem kar precej zaposlena mati treh otrok, ki pa so že skoraj odrasli, tako da ni več težko usklajevati vsega tega dela z domačimi obveznostmi, seveda pa nimam časa za dolgočasenje. Mislimo si lahko, da se pri knjižničarskem delu vi in vaše sodelavke srečujete tudi z uporabniki knjižnice, ki se pojezijo na vas, ko morajo plačati zamudnino. Zagotovo pa še večkrat doživite kaj prijetnega, zabavnega? Občasno res nastopijo kakšne manj prijetne situacije z uporabniki, zlasti pri izterjavah ali za- ' mudninah. Ampak pogosto po nezadovoljnem uporabniku pridejo takšni, ki rečejo sodelavkam: »Točno takšno knjigo ste mi dali, kot sem jo potreboval«, ali pa: »Joj, Ko se s knjigo pozabavajo Helenine »Bibe«, mamice in očki ter babice in dedki. Zelo rada sem, kar sem. Delo, ki ga opravljam, mi predstavlja osebno zadovoljstvo, sklada se z mojimi nagnjenji, mojimi interesi, mojo osebnostjo. Zato sem res zadovoljna z delom, ki ga opravljam. Seveda me občasno pospremi kakšna manj prijetna stvar, a to vzamem v zakup. Včasih se malo pojezim, zaškripam z zobmi, potočim kakšno solzo. Vesela sem, da lahko rečem, da opravljam delo, ki je dobro za bližnjega in celo družbo, da je moja dejavnost pozitivna, da nimam nobene moralne dileme. V teh letih sem se seveda tudi spremenila, pridobila izkušnje, ves čas pa sem odprta za učenje, zlasti v strokovnem smislu, veliko dodatno berem, študiram in tako dogajanje v knjižnici povezujem tudi s pridobljenim teoretičnim znanjem. Niste le glavna kamniška »knjižničarka«, ki ji je gotovo pomemben dobro delujoč tim, ste tudi predsednica Sekcije za splošne knjižnice v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Res je. Najbolj sem zadovoljna, ko vidim, da s sodelavkami delujemo in se razumemo kot tim. Kot vodja mislim, da je to zelo pomembno. Ljudje se moramo čuti- kaj se sedaj v meni dogaja, ko sem to prebrala.« In so tudi primeri, ko se precej nasmejimo. Ko na primer v knjižnico pride kakšen otrok in vpraša: »Gospa, ali imate Kurjo polt«. In se me pohecamo in odgovorimo, da jo včasih res dobimo, če pride kdo in ne reče dober dan, prosim in hvala. »Ne, ne, zbirko Kurja polt,« hitro popravi otrok. Ali pa na primer, ko se nekdo že pri vratih zadere: »Ej, ej, ali je Županova Micka že prišla nazaj?« In me odgovorimo, da je sicer že prišla, a je že šla naprej k Anžetu. Opažamo tudi, da ima veliko otrok zelo skrbne mame. Pogosto jim otroci na listek napišejo knjigo, ki jo želijo in potem jih te pridejo iskat. Enkrat je tako v knjižnico prišla neka mama in želela knjigo Pod klancem. Mi ji odgovorimo, da ji lahko damo le knjigo Na klancu in da bo ta povsem v redu. Ona pa je bila prepričana, da potrebuje knjigo Pod klancem, točno to in nobene druge. Po daljšem pregovarjanju z nami je na koncu poklicala sina. Mobitel je bil precej glasen, tako da smo sodelavke lahko slišale pogovor. Glas na drugi strani je rekel: »Meni je vseeno, nekaj V zvezi s klancem mi prinesi.« KATJA TROTOŠEb Projekt kamniške knjižnice, ki je v teh dneh ugledal luč sveta, so prek” spletne strani dostopne digitalizirane stare kamniške razglednice. Ob 120-letnici rojstva Frana Albrehta V občinski hiši razstava Albreht - prevajalec 17. novembra 1889 se je v Kamniku rodil Fran Albreht. V počastitev 120-letnice rojstva pomembnega kamniškega rojaka, kulturnega delavca, pesnika, urednika in prevajalca je bila v prostorih Občine Kamnik odprta razstava z naslovom Albreht-prevajalec, ki je na ogled do 15- januarja prihodnje leto. Razstava v preddverju in glavnem stopnišču občinske hiše zajema kratek pregled Albrehtovih življenjskih postaj, pozornost pa namenja njegovemu sicer manj poznanemu prevajalskemu delu. Zajema predvsem prevode pesmi, romanov, pravljic ter prevode za gledališča. V vitrinah je razstavljeno gradivo, na plakatih kratki zapisi in slikovno gradivo. Pri pripravi razstave je sodelovalo več organizacij: Bavarsko-slovensko društvo, Osnovna šola Frana Albrehta, Agencija za razvoj turizma in podjetništva ter Občina Kamnik. Ivanka Učakar, profesorica pisce ponavadi preko nemščine, slovenskega jezika na OŠ Fra- Prevajal je Hrvate in Srbe, saj so tla Albrehta, ki je zasnovala se pisatelji borili za slovenski razstavo, grafično pa jo je jezik in niso bili unitaristi, boga-oblikoval Janez Bergant, je ob stvo kultur pa so želeli predstaviti odprtju povedala, da so ob obilici slovenskim bralcem. »Franta, Rus-gradiva, ki so ga ljubeznivo poma- mir, Frančišek in kakor mu je še gali iskati knjižničarji in muzealci, ime, je prinašal svetovno književ- V počastitev 120-letnice rojstva pomembnega kamniškega rojaka, kulturnega delavca, pesnika, urednika in prevajalca Frana Albrehta je v prostorih Občine Kamnik do 15. januarja na ogled razstava, ki v ospredje postavlja njegovo prevajalsko delo. Z zanimanjem so si jo ogledali podžupan Brane Golubovič, ravnateljica OS Toma Brejca Mojca Rode Skrjanc in ravnatelj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah (na desni). »Fran Albreht je ljubil življenje. V OŠ Frana Albrehta verjamemo v sedanjost in prihodnost, verjamemo v izzive sodobnega časa, skupaj in vzajemno z vsemi generacijami, s poudarkom, da moramo razumeti in sprejeti generacijo najmlajših takšno kot je, saj smo jih mi postavili v ta čas...«je eno od šestih vzporednic opisal Rafko Lah. Razstavo je odprl kamniški podžupan Brane Golubovič. Spremljajoč kulturni program so pripravili učenci OŠ Frana Albrehta pod vodstvom učiteljic Petre Zupin in Dragice Kovačič Lukner. Kako zvene verzi Goetheja in Majakovskega v slovenščini, nam je predstavil Tone Ftičar. Fran Albreht je v svojem bogatem življenju opravljal vrsto funkcij v slovenski kulturni sferi, med drugim je bil urednik Svobode in Ljubljanskega Zvona. Bil je tudi župan mesta Ljubljane. Po njegovem kulturnem ustvarjanju ga poznamo predvsem kot pesnika, pripovednika, prevajalca in publicista. Izdal je vrsto različnih prevodov iz tujih literatur, v različnih časopisih so bili objavljeni njegovi članki in kritike. Njegove pesmi so razkropljene po številnih revijah in časopisih, največ naj bi jih bilo v Ljubljanskem Zvonu. Izdal je dve samostojni pesniški zbirki: leta 1917 Myste-ria dolorosa in leta 1920 Pesmi življenja. Fran Albreht je skozi vse življenje posegal na vsa področja našega javnega kulturnega življenja. Leta 1960 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado. VERA MEJAČ Ivanka Učakar, profesorica slovenskega jezika na OŠ Frana Albrehta, kije zasnovala razstavo, nas je popeljala po Albrehtovih življenjskih postajah, pozornost pa namenila njegovemu prevajalskemu delu. V kulturnem Programu so sodelovali učenci OŠ Frana Albrehta, ki nosi ime velikega rojaka. PO pripravi razstave upoštevali dvoje vodil: Fran Albreht in njegove povezave v svet ter Fran Albreht - Franta, kot so ga imenovali Prijatelji in Kamničani. Kot smo izvedeli, je Fran Albreht izbiral pesmi po lastnem nagnjenju: socialne pesmi in čas i svetovne vojne Čeha Petra Bežeča, klasika in romantika Nemca Goetheja in modernizem Rusa Majakovskega. Romane je prevajal večinoma po naročilu založb, dostikrat pa so mu pri odločitvah Pomagali stiki v okviru PEN-klu-ba, evropska prijateljstva, gosto-Vanja piscev v Ljubljani. Prevajal lž nemščine, angleščine, severne nost v naše kraje tudi kot urednik Ljubljanskega Zvona. Ob tem ni pozabljal na domače avtorje -oglejte si pismo Rudolfa Maistra!« je poudarila Učakarjeva. Večina besedil za gledališče je ohranjena v tipkopisih (režijske knjige, besedila za posamezne vloge). Albreht je prevajal go naročilu prijatelja, svaka Otona Zupančiča, ki je bil upravnik Drame, pa tudi po naročilu Marije Vere, ki je igrala in režirala. Zanimivost je drama Henrika Ibsna: John... Borkman iz leta 1926, ki bi jo lahko poimenovali kar kamniška predstava, saj so v njej sodelovali trije Kamničani: delo je prevedel Fran Albreht, re- žirala in glavno vlogo je odigrala Marija Vera, scena pa je bila delo Ivana Vavpotiča. Veliki svet literature se prične s pravljico in Fran Albreht je kvalitetno prevedel plejado pravljic bratov Grimm. Ob odprtju sta spregovorila tudi dr. Andreja Eržen v imenu Bavarsko-slovenskega društva ter Rafko Lah, ravnatelj OŠ Frana Albrehta. Nanizal je vzporednice med deli, stališči, vrednotami in nazori Frana Albrehta na eni strani ter vrednotami in vsebinami šole, ki od •leta 1964 ponosno nosi ime znamenitega rojaka, na drugi strani. Kamnik na delovnem srečanju s pobratenim avstrijskim Trofaiachom Sodelovanje na različnih področjih krepi povezovanje pobratenih mest Predstavniki Občine Kamnik so se Kupaj z županom Tonetom Smol-■iiKarjem v novembru srečali s predstavniki Občine Trofaiach, s katerimi e v prihodnjem letu v mednarodne orojekte vključi tudi učence in dija- še: Izabela Hribar, Marija Hribar, Anton Ana Barao!^Adek’^e"va Sušnik’ MatJaž Mihelčič, Mojca Žnidaršič, ka Učakar ’M|°Jca Krst,c, Pavla Mizuri Oblak, Milenka Kopše, Ivan- ^tonislava Berlec*3 Za^ 'k™ ®S°*n*k’ ^'na Homšak, Srečko Zabrič, nik, zbranim predstavila zgodovino knjižnice, od prvih začetkov sindikalne knjižnice junija 1949 do njene preselitve na Kolodvorsko ulico ter leta 1993 osamosvojitve Slovenije, ko se tedaj že Matična knjižnica Kamnik preseli v sedanje prostore. Danes knjižnica deluje v matičnih prostorih v nekdanjem zdravstvenem domu, poleg tega pa ima svoje enote še v Komendi, Smarci, knjige pa izposojajo tudi s pomočjo Bibliobusa oz. potujoče knjižnice. Na prireditvi je spregovoril tudi kamniški župan Tone Smolnikar, ki je tudi sam velik ljubitelj pisane besede in s sodelavci občinske uprave preko proračuna skrbi za nemoteno delovanje knjižnice. Ob tej priložnosti se je direktorica Breda Podbrežnik Vukmir s sodelavkami zahvalila vsem zvestim bralcem, še posebej najstarejšim med njimi, ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k boljšemu delovanju knjižnice. 60 let je dolga doba za ustanovo kot je knjižnica. V njej še vedno lahko najdemo znanje, modrosti ali se le sprostimo ob branju časopisa. Danes kljub elektronskim virom ali ravno zaradi njih še bolj trdno ohranjajo svojo vlogo, saj nam nudijo vpogled v tiskano besedo, video in elektronske vsebine ter nam omogočajo deliti in širiti znanje. Ob 60-letnici knjižnice pa je izšel tudi ponatis knjige Veronika z Malega gradu avtoric Brede Podbrežnik Vukmir, Maje Šinkovec Rajh in Andreje Štorman Vreg, ki v prenovljeni obliki na enem mestu ponudi 37 kamniških ljudskih pravljic in pripovedk, zapisanih v govorjenem narečnem jeziku. Knjiga je dober vir kulturne dediščine kamniškega območja za vse, tiste malo manjše, ki se šele spoznavajo z zgodovino Kamnika in okolice, kot tudi malo večje, ki bi radi vedeli več. NINA KLISARIČ delavsko društvo »Solidarnost«, ki je združevalo čitalnico in pevsko, dramsko in glasbeno sekcijo. V zloženki ob letošnjem jubileju je Janez Maleš zapisal prelomnice v delovanju društva. Med njimi opisuje slavnostno razvitje prapora društva 8. julija 1928. Zal je prapor, kakor tudi večino arhiva, uničil okupator, ki je tudi razredčil vrste Solidarcev, ti pa so se proti njemu v večini pridružili oboroženemu uporu. Ob 40-letnici društva je bil razvit nov prapor, ki krasi društvene prostore še danes. Predolg je seznam članov Solidarnosti, ki so padli za domovino, zato naj omenimo le Franca Vidmarja - Cibra, dolgoletnega zborovodja, ki je padel kot talec že leta 1941, Jakoba Molka - Mohorja, ki je padel pred zoro osvoboditve in Dominika Mlakarja ter Toneta Miklavčiča -žrtvi v noči vstaje 27. julija 1941 pri Titanovi brvi. Zdesetkane vrste Solidarcev so po osvoboditvi stežka celile nastale rane. Vendar volja in pogum so oživile dejavnost pevskega zbora, dramske sekcije, pridružili so se šahisti in občasno tudi godbeniki. Društvu so predsedovali: Franc PERPER, Ivan PREGELJ, Marica BREJC, prof. Zvone VERSTOVŠEK, Franc SPRUK, Janez MALEŠ, Dušan PODGORNIK in sedaj Lojze JERMAN. Gonilna sila društva je bil moški pevski zbor, ki so ga vodili: organist BEZEG in Franc VIDMAR - Ciber (pred vojno), Viktor MIHELČIČ (dec. 1945 -1959), Srdjan RIBAREMČ (oktet), Stane HABE, ponovno V. MIHELČIČ, Milan TRČEK, Ivica ROPAŠ, Sebastijan VRHOVNIK, Marjeta KOČARČIMŽAR in sedaj Marko TIRAN. Po vojni so moškemu zboru predsedovali: Franc SPRUK, Vinko DOBNIKAR, Jože VRAN-KAR, Janez MALEŠ, Martin GORENC in Dušan PODGORNIK. Leta 1975 je bil ustanovljen ženski pevski zbor na pobudo Drage SPRUK, ki je bila tudi prva predsednica zbora, sledile pa so ji Jelena KURET, Zinka SKOPORC, Zdenka PETEK in sedaj Jožica HRIBAR. Zboru so dirigirali: Viktor MIHELČIČ, / Sveže mleko iz štirih mlekomatov V soboto, 28. novembra, smo tudi Kamničani dobili mlekoma-te, ki nam zagotavljajo dnevno sveže mleko z dveh kmetij: kmetije Jamšek iz Most pri Komendi in kmetije Bolte z Malega Rakitovca nad Tuhinjsko dolino. Ker mleko v mlekomatu ni ne pasterizirano in ne homogenizirano, se v njem ohranijo dragocene snovi, hranila, minerali in vitamini, ki jih sicer visoke temperature pri obdelavi odstranijo. Samo v svežem mleku so encimi vitalni. Mlekomat na Ljubljanski cesti ob pekarni Dolce vita (bivši Noč in dan) je postavila kmetija Bolte z Malega Rakitovca, ki se z načrtno pridelavo in prodajo mleka ukvarja od leta 1989. V hlevu imajo 28 glav govedi, od tega 16 krav molznic simentalk. Kmetija Jamšek iz Most pri Komendi je ob odprtju treh mlekomatov v Kamniku s prijazno gesto razveselila tudi najmlajše in vzgojiteljice VVZ Antona Medveda iz Kamnika. Nada in Martin Jamšek sta jim podarila bon za tristo litrov mleka, ki ga je prevzela ravnateljica Renata Hojs. Tako bo vsak otrok v katerikoli enoti kamniških vrtcev v decembru dobil en mlečni obrok in en mlečni napitek, pripravljen iz mleka kmetije Jamšek. • " ~>vi ? V.* V-s? ««>.• 5- i >■. Kmetija Jamšek - Sveže domače mleko izpoŠmmišm planin i Vsak dan sveže in okusno mleko iz mlekomatov kmetije Jamšek Vsi, ki skrbijo za svoje zdravje in naravno, zdravo hrano, so se razveselili postavitve treh mlekomatov Kmetije Jamšek iz Most pri Komendi na širšem območju mesta Kamnik: na Zikovi ulici nasproti Mercator centra, na Bakovniku v bližini Pošte in šole ter na Medvedovi ulici v bližini gostišča Cesar. Mleko po ceni 1 EUR za liter izhaja iz integrirane pridelave in je pod strogo kontrolo inšpekcijskih služb. Največ je vredno to, da bo to zdravo živilo dnevno sveže, visoko kakovostno, okolju prijazno - tudi zaradi možnosti povratne embalaže (steklenice ozaveščeni potrošnik prinese s seboj). Če se odločimo za zdravo in visokovredno živilo, se bomo odločili za mleko iz mlekomata, ki ni ne pasterizirano in ne homogenizirano, zato v njem ostanejo dragocene snovi (vitamini, beljakovine, minerali) in vi-www.kmetija-jamsek.si talni encimi. Kmetija Jamšek, ki se ji po domače reče Pri terovcu, mnogi Kamničani in okoličani jo tudi dobro poznajo, je že več let vključena v integrirano pridelavo (naravi prijazen način kmetovanja brez uporabe gensko spremenjenih organizmov) in se ukvarja s prirejo mleka. Vso krmo za živali pridelajo na integriran način, mlada živina pa se pase v kamniških hribih. Dobro počutje živali in kvalitetna krma zagotavljajo odlično kvaliteto mleka, kar potrjujejo redne kontrole in analize. Kot pravijo Jamškovi, na kmetiji sta zaposlena Martin in Nada, pomagajo pa še starši, Nadina sestra, nečak ter sinova 10-letni Andraž in 7-letni Sebastjan, vzrejajo krave črnobele pasme, katerih mleko vsebuje manj mlečne maščobe od ostalih pasem in je odličnega okusa. Nada razloži, da je pri mleku pomembno, da vsebuje manj mlečne maščobe in več mlečnih beljakovin. Skozi vsa leta strokovnega dela na prehrani živali in njenem dobrem počutju je Jamškovim uspelo doseči zelo dobro kvaliteto mleka in iskanega razmerja med mlečno maščobo in mlečnimi beljakovinami. Razmerje naj bi bilo čim ožje, mleko kmetije Jamšek ima okrog 3,9% mlečne maščobe in 3,4% mlečnih beljakovin. Mleko v takem razmerju si želijo številne mlekarne in seveda tudi potrošniki. Pravna mlekomatih se je pokazala tudi izredna okusnost mleka krav črnobele pasme. Je povsem snežno belo, izredno lahko za piti in so ga nekateri poimenovali kar desertno mleko. Mlekomati kmetije Jamšek italijanskega proizvajalca Fiordilatte so med najkvalitetnejšimi. Po vsakem iztočenem litru mleka se točilnica avtomatsko razkuži s paro. Vse dele v sistemu mlekomata: cisterna, cevka, po kateri priteka mleko iz cisterne do točilnega mesta...., ki pridejo v stik z mlekom, se dnevno zamenja in odpelje na kmetijo, kjer imajo pralnico za avtomatsko pranje cistern za mleko in vsega dovodnega sistema. Temperatura komore, v kateri je cisterna z mlekom, vzdržuje temperaturo 4°C. Nadzor nad mlekomatom je vzpostavljen preko GSM, ki preko SMS redno obvešča o stanju In temperaturi mleka. Mleka, starejšega od 24 ur, mlekomat ne natoči, prav tako prekine delovanje v primeru izpada električnega toka ali dviga temperature mleka. Posebnost mlekomatov kmetije Jamšek Je tudi ta, da je možno z EVRO ključem kupiti plastenko in mleko. Kavcija za nakup ključa je 10 evrov z naloženim dobroimetjem 5 evrov. Z istim ključem lahko kupec dobi mleko in plastenko na kateremkoli od Jamškovih mlekomatov. Ključke si stranke polnijo same na mlekomatih na zelo preprost način - vse Info. 041 895 643. Sveže domače mleko je preprosta in naravna dobrina, natočimo sl jo lahko na treh mlekomatih v Kamniku, predvidoma v januarju pa še na BTC- tržnici v Ljubljani in doma na kmetiji ob šolski poti v Mostah pri Komendi. Župan občine Kamnik Anton Smolnikar natoči prvi liter mleka. Pozdrav Petra Berleca v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice in Kmetijske svetovalne službe Slovenije, levo zakonca Martin In Nada Jamšek, desno povezovalec otvoritve Joško Romšak. Mlekomat na Bakovniku Mlekomat na Zikovi ul. Mlekomat na Medvedovi ul. Del črede se v poletnih mesecih pase, del pa krmijo samo s senom. Po besedah Filipa Žiber-ta, ki vodi kmetijo, katere glavna dejavnost sta živinoreja in gozdarstvo, bodo mlekomat vsak večer napolnili s 150 litri mleka. Posebnost švicarskega mlekomata, ki sicer sprejme do 400 litrov mleka, je posebej velik prostor za točenje mleka, kjer je možno natočiti do pet litrov mleka. Mlekomat hkrati nudi menjavo oziroma povračilo denarja, v primeru, da kupec ob nakupu ne razpolaga z drobižem. Za liter mleka z visokogorske kmetije, ki leži na 900 metrih nadmorske višine, je potrebno odšteti 1 evro, mlekomat pa nudi tudi nakup steklenic in plastenk, če jih kupci ne prinesejo s seboj. Kmetija Jamšek iz Most pri Komendi pa je poskrbela za postavitev treh mlekomatov. Kot sta povedala Nada in Martin Jamšek, so z namenom, da se čimbolj približajo Kamničanom, ki do mlekomata lahko pridejo med sprehodom, mlekomate enakomerno razporedili po vsej dolžini Kamnika, in sicer na Zikovi ulici nasproti Mercator centra, na Bakovniku v bližini pošte in šole ter na Medvedovi ulici v bližini gostišča Cesar. Čeprav so pred tem že pridobili lokacije za postavitev mlekomatov v Ljubljani, so se na podlagi velikega zanimanja Kamničanov odločili, da postavijo mlekomate v bližini domačega kraja, obdržali pa so lokacijo v BTC-ju, kjer bodo, tako kot v Komendi, mlekomat postavili predvidoma v januarju. Kmetija Jamšek, po domače pri Žibertovi - gospodar Filip, njegova žena Milena in sin Andrej s kmetije Bolte z Malega Rakitovca so ob odprtju njihovega mlekomata na Ljubljanski cesti vsakemu obiskovalcu brezplačno natočili plastenko svežega domačega mleka. Žerovcu, se ukvarja z integrirano pridelavo mleka, kar pomeni, da uporabljajo naravi prijazen način kmetovanja. Vso krmo za živali pridelajo na integriran način, mlado živino pasejo v kamniških hribih ter skrbijo za dobro počutje živali, kar je, po besedah Nade Jamšek, pogoj za zares dobro kvaliteto mleka. Doslej so ga izvažali v Italijo, vendar so se prav zaradi odličnega okusa in kvalitete mleka, ki je pod zelo strogim nadzorom pristojnih institucij, odločili, da ga raje ponudijo domačemu potrošniku. Cena za nakup enega litra mleka iz mlekomatov kmetije Jamšek je prav tako 1 evro, zmogljivost mlekomata je 300 | litrov. 1 Odprtja Jamškovih mlekoma- . tov minulo soboto se je kljub j deževnemu vremenu udeležilo j veliko ljudi, prav vsak je dobil j liter mleka brezplačno, tako di ' je kmetija Jamšek Kamničanom j podarila kar 830 litrov mleka. Odprtja prvih mlekomatov V ' naši občini se je udeležil tudi ( župan Tone Smolnikar, ki je ob tej priložnosti povedal, da je bilo j Občini Kamnik vsekakor vintere su zagotoviti soglasje za postavitev mlekomatov, pri čemer so možnost dali vsem, ki so za to pokazali interes. SAŠA MEJAČ Staro mestno jedro oživelo z odprtjem drsališča na prostem in praznično osvetlitvijo Veseli december je tu in z njim številne prireditve, ki bodo obeležile zaključek leta v našem mestu. Središče dogajanja bo Glavni trg, kjer so minulo nedeljo tretje leto zapored odprli drsališče na prostem, ki bo ljubiteljem zimskih radosti popestrilo dni do sredine januarja. Agencija za razvoj turiz- ma in podjetništva občine Kamnik je v sodelovanju z domačimi kulturnimi društvi pripravila bogat in zanimiv vzporeden program, tako, da se obeta pestro dogajanje na drsališču in ob njem. Petkove in sobotne večere bodo popestrili zlasti domači glasbeniki in gledališčniki, tako bodo nastopili: Mestna godba Kamnik, Komorni pevski zbor Šutna, Moški pevski zbor Lira, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik, Kamniške mažoret-ke Veronika, Pre-dice, Tunjiški oktet, Mešani pevski zbor Mavrica in drugi. Nedeljski popoldnevi bodo tudi letos namenjeni drsanju z znanimi Kamničani, najmlajše bodo na drsališču obiskali vsi dobri možje: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, Za mlajšo generacijo bo med 28. decembrom in 30. decembrom dodatno poskrbel Mladinski svet Kamnik, ki pripravlja Mestovanje. Na Silvestrovo bo za dobro voljo poskrbel Drsalci skupine Lucky Luka so pripravili pravi drsalni spektakel. kamniški ansambel Grintovci. Letošnja novost drsališča je brezplačna šola drsanja, ki bo potekala ob četrtkih popoldan in ob sobotah dopoldan. Po besedah direktorice Agencije za turizem in podjetništvo dr-Andreje Eržen, je organizatorjem letos uspelo drsališče dobro pripraviti kljub visokim temperaturam in obilici deževja v zadnjih dneh. To so potrdili številni obiskovalci, predvsem najmlajši, ki so drsališče preizkusili že prvi večer. Simbolično so trak ob odprtju drsališča prerezali župan Anton Tone Smolnikar, direktorica dr. Andreja Eržen in tehnični vodja projekta Miran Jereb. Kot poudarja Erženova, drsališče na prostem za Kamnik predstavlja pomembno popestritev decembrskega dogajanja in oživitev starega mestnega jedra. Drsališče bo odprto vsak dan med 10. in 12. uro ter med 14. in 21. uro (petki in sobote do 22. ure, nedelje do 20. ure). Ob drsališču, v prostorih Turistično informacijskega centra, je možno najeti drsalke za dva evra. Na stojnicah ob drsališču lahko v tem tednu ter v tednu pred božičem kupimo različne praznične izdelke domače kamniške obrti in drobna darilca Besedilo in fotografije) VERA MEJAL Mestno jedro je minulo nedeljo ponovno oživelo. Ob odprtju drsališča so prižgali lučke na jelki ob drsališču »J praznično okrasitev po mestu Na Glavnem trgu bomo v prazničnem decembrskem ambientu in spremljajo^ «Iasbi lahko drsali do sredine januarja, živahno pa je tudi dogajanje ob drsališču. ▼v., a v. J*; ■ slr |fl BLX ti* * w. .-j i§Pc f J jH o E, 3. december 2009 9 ]5. SREČANJE KLAR V KAMNIKU ^Dalmatinske pesmi in melodije božale 'ušesa in srce 0 Pevci Klape Mali grad Kamnik vedno znova navdušijo (z leve): Roman Zorman, Boris Seiko, Matej Primožič, Matjaž Zadravec, Bojan Kotnik, Prane Plahuta, Boštjan Kurmanšek in Marjan Plemeniti. b Večno priljubljene dalmatinske, istrske in kvarnerske pesmi o in melodije so božale ušesa in srce številnih poslušalcev v il dobrih dveh urah druženja s šestimi klapamf iz Kamnika in Hrvaške minulo soboto v kamniški športni dvorani. Naši pevski prijatelji Klape Mali grad Kamnik so pripravili 5. srečanje klap, glasbeni dogodek s pridihom dalmatinskega melosa, ki se je v teh letih dodobra uveljavil. Mnogi obiskovalci, kot tudi nastopajoči, so se tega prijetnega druženja nestrpno veselili. Organizatorjem in pevcem se je polna dvorana navdušenih Poslušalcev zahvaljevala z bučnimi aplavzi, ki jih kar ni in ni “ilo konec. Nostalgični večer, ki ga je spretno povezoval šarmantni radijski voditelj Janez Dolinar, je zaokrožila združena Pesem vseh sodelujočih klap ob zvokih tamburic, mandolin, kitar in harmonike. Večno priljubljene Ružo moja ervena, Ko-noba moja, Da te mogu pismom zvati, Vela Luka in slovenska Zimzelena Dan ljubezni so preplavile dvorano in poslušalci so Se spontano pridružili petju. Čudovite melodije so odmevale v ušesih in srcih poslušalcev še dolgo potem, ko se je prijeten 'ečer v dvorani zaključil. Prijateljsko druženje pa je trajalo še uolgo v noč, saj so se pesmi temperamentnih pevcev vrstile ena za drugo. Na peto srečanje so kamniški klapaši povabili pet klap. Prvič je v Kamniku nastopila Klapa Motovun iz Istre, v kateri že vseh sedem let prepeva devet članov, njihov umetniški vodja je prof. Marko Bertoša. V svojem reper-x°arju klapa neguje tradicional-ne dalmatinske pesmi, pesmi, Prilagojene istrskemu okolju, Predvsem pa moderne priredbe Pesmi najpopularnejših hrvaških pevcev, kot so Oliver, Gibonni in Toni Cetinski. Ponosni so zlasti na nastope v puljski areni in dvorani Vatroslav Lisinski, na Varaždinskih poletnih večerih, na Splitskih in Omiških festivalih. Se prav posebej sta jim v spominu letošnja nastopa na velikih koncertih dalmatinskih klap v ljubljanskem Tivoliju in Avditoriju Portorož. Klapa Kamik iz Kostrene blizu Reke je na letošnje srečanje klap prišla že četrtič. Sodelovanje s Klapo Mali grad Kamnik je preraslo v pravo prijateljstvo. Deluje več kot osem let, sestavlja jo pet članov, njihov vodja je dr. Vlado Peršič. Za seboj imajo že več kot petsto javnih nastopov. Moška klapa Kvarner iz Bakra se vsako leto udeleži srečanja klap v Kamniku. Vodi jih pedagog, maestro Darko Majstorovič, prepevajo več kot osem let. Osvojili so mnoge nagrade na festivalu severno jadranskih klap v Senju, na večeru zmagovalcev na jubilejnem 40. festivalu dalmatinskih klap v Omišu. Vrh njihovega dela je nastop na olimpiadi zborov v Grazu, kjer so v svetovni konkurenci osvojili dve srebrni plaketi v kategoriji moških zborov in folklore. Z otoka Visa so vsako leto doslej z veseljem prišle v Kamnik temperamentne pevke Ženske klape Gusarica, letos pa jim je prihod, žal, preprečila gripa. Namesto njih so ljubezen do pesmi, žensk in vina prvič prinesli v Kamnik pevci Klape Skrljevo iz bližine Bakra, ki sicer pogosto nastopa na Hrvaškem, kar petkrat so se udeležili festivala v Omišu. Gostovali so v Sloveniji, Nemčiji in na Češkem. Vodi jih Martin Marič. Kot mi je po koncertu povedal ustanovitelj Klape Mali grad Kamnik Boris Seiko, ga je še posebej razveselil obisk pevca in prijatelja Anteja Buneta, ki je v Kamniku nastopil s klapo Škrlje-vo, saj je prav on že pred 18-imi leti (takrat je pel pri klapi Krk) Borisu dal idejo za ustanovitev kamniške klape. Iz majhnega dalmatinskega mesteca Blato na Korčuli je prvič prišla v Kamnik Klapa Kumpanji, ki je bila ustanovljena leta 1995. Nastopa na mnogih koncertih, snema v mnogih mestih in koncertnih dvoranah in se predstavlja v radijskih in TV oddajah na Hrvaškem in v Evropi. Leta 2006 so nastopili, verjetno kot edina klapa, v srcu evropske unije v Bruslju. Njihovo prepevanje občudujejo in visoko ocenjujejo na različnih hrvaških in mednarodnih festivalih. Na omiškem festivalu so prejeli kar 15 nagrad, leta 1998 so bili izbrani za najboljšo klapo na Hrvaškem. Klapa Kumpanji sodeluje tudi z odličnimi izvajalci in skladatelji iz različnih rr*jeten večer lepih dalmatinskih pesmi in melodij so zaokrožile skupne pesmi vseh šestih sodelujočih klap ob zvokih tamburic, mandolin, kitar ? harmonike. V dvorani so odmevale večno priljubljene Ružo moja ervena, Konoba moja, Da te mogu pismom zvati, Vela Luka in slovenska •Rizelena Dan ljubezni, ki sojo tudi gostje lepo zapeli po slovensko. Poslušalci so se jim pridružili s prepevanjem in ploskanjem. V naŽi trgovini in čokbladnici v prazničnem tlecemlirua poleg vseli vrst sveč in Čokoladnih dolbrof najdete tudi jaslice, figurice, angelčke, okraske, drobna darilca za, male pozornosti ter seveda kadilnice, oglje in kadilo. Prisrčno vabljeni v naš čudovit ambient! KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1701 SVEČARNA STELE Glavni trg 16, Kamnik, tr 831-16-84 Delovni čas: pon.-pef. od 8I,-12I' in od 14L-181’, sobote v decembru od 81*—13k Od 17. do 30. 12. non stop od 31. 12. od 8l’-l£>1’. delov Hrvaške. In kar je še posebej zanimivo, lansko leto je imela ta klapa več kot 20 koncertov po Sloveniji, letos že 25. Povsod so jih z navdušenjem poslušali in stkala so se mnoga prijateljstva. Kamniškemu poslušalstvu so se še posebej priljubili z romantično Belo snežinko - seveda v slovenskem jeziku. Pevci Klape Mali grad Kamnik vselej navdušijo, kjerkoli nastopijo in tudi tokrat je bilo tako. Dalmatinsko klapo so sestavili leta 2003 iz skupine glasbenikov, ki so in še delujejo v različnih pevskih in glasbenih sestavih (Lira, Komorni zbor Šutna, Cantemus, Mestna godba Kamnik ...). Ime so si nadeli po kamniški znamenitosti, saj za klape velja, da svoja imena poiščejo v lokalnih značilnostih. Že po nekaj mesecih so pripravili koncert v kamniški Veroniki z gosti, ki je bil deležen toplega sprejema poslušalcev, to pa jim je pomenilo spodbudo za nadaljnje korake. Naslednje leto so bili povabljeni na srečanje klap na Hrvaškem in takšno srečanje so v Kamniku prvič organizirali leta 2005. V Sloveniji delujejo tri skupine, ki imajo v svojem repertoarju pesmi klap, a najbolj obsežnega in raznovrstnega ima Klapa Mali grad. Njihov repertoar obsega tradicionalno dalmatinsko glasbo in novejše priredbe za klapske sestave. Dobrovoljni in vztrajni pevci pogosto nastopajo po Sloveniji, pa tudi pri sosedih, snemajo v študijih, posneli so radijsko oddajo in zgoščenko. So pravi ambasadorji dobre volje in lepih pesmi. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Miklavževanje Za otroke, njihove starše, babice, dedke, tete, strice in druge člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta pripravljajo pravo Miklavževanje. V soboto, 5. decembra, ob 17.30 se bo v Kamniku spet ustavil Miklavž s svojim spremstvom. Prireditev bo potekala na pobočju Malega gradu, kjer bodo člani društva predstavili igrico. Večer bodo polepšali angeli s svojim plesom in petjem ter popestrili parklji s svojim nastopom. Na koncu bo vse zbrane nagovoril Miklavž. Še to: če bo v soboto slabo vreme, bo prireditev v nedeljo ob isti uri. Dragi sveti Nikolaj! Dragi sveti Nikolaj! Pridi tudi k nam sedaj, prinesi nam kar imamo radi-igrače, lešnike v čokoladi, vse to in še kaj, kar imamo mi najraj'! Dragi sveti Nikolaj! Pridi tudi k nam sedaj, uči nas ubogih ne prezreti, njim deliti, darovati, pokaži, kako z veseljem dati, kako ljubiti, pomagati! Dragi sveti Nikolaj! Pridi zopet k nam sedaj, da bomo vsi otroci veseli enoglasno skup'zapeli: Hvala Bogu za darove, ki od Tebe smo jih prejeli I Prevod in priredba po neznanem avtorju MILAN VVINDSCHNURER | Domači pekovski izdelki na tradicionalen način: več vrst kruha in | potic, piškoti, biskvitno pecivo, flancati, krofi, buhteljni, rezanci... vsako soboto od 7. do 12. ure, na kamniški tržnici. | Sprejemamo naročila za božič, novo leto, praznovanja. I KMETIJA PR’KAJET, Bernarda Hribar, Kališe 11, tel.: 031/623 087. 11 M R F m BriF E* IV r K * mm E V. S Odlična hrana, kosila že od 5,50 Eur dalje. T +386 1 8303100 F+386 1 8303123 E info@hotelkammk.si www. hotelkamn ik mr m. hotel**** Malograjski dvor f fmce /t930 Po petdesetih letih spet v prvi razred Srečanje tuhinjskih prvošolčkov iz leta 1959 Ja, to je bilo srečanje! V soboto, 21. novembra, so se v učilnici 1. razreda podružnične osnovne šole v Zgornjem Tuhinju po pol stoletja spet zbrali prvošolčki, ki so leta 1959 prvič prestopili prag te šolske stavbe. Pridno so se posedli v klopi in prisluhnili pozdravu učiteljice Prvošolček Danilo je spet zamudil v razred... Ivice Bajde, vodje šole, ki ga je zmotil eden od »prvošolčkov«, ki je tudi tokrat zamudil, ves prestrašen stopil v razred in med opravičevanjem pred učiteljico zajokal... Danilo Bajde, odličen amaterski igralec je namreč skeč na temo zamujanja pripravil prav za to srečanje in pri svojih sošolcih sprožil salve smeha. Učiteljica je gostom nanizala nekaj podatkov iz zgodovine tuhinjskega šolstva. Prva redna šola, enorazrednica, se je pričela leta 1857, potekala pa je v preurejenem župnijskem hlevu. Leta 1902 je bila zgrajena sedanja zgradba, šola je postala dvorazrednica. Leta 1930 je dobila tretjo učilnico. Med II. svetovno vojno je bila v šoli nastanjena nemška policija, leta 1943 so partizani šolo požgali in s tem pregnali Nemce. Pouk v obnovljeni šoli se je ponovno pričel septembra 1948. Tuhinjska šola je bila osemletka do leta 1967, ko je šolanje v njej zaključila prav ta, zadnja generacija osmošolcev (nekateri pa so se v višje razrede že vozili v Izkupiček odigrane komedije v dober namen centralno šolo Toma Brejca v Kamnik, kamor je takrat spadala tuhinjska šola.), od leta 1996, ko je bila v Šmartnem zgrajena popolna osemletka, tuhinjska šola deluje pod njenim okriljem. Nekdanji prvošolci - zbralo se jih je 22 - so ob pregledovanju starih slik in Razposajeni prvošolčki pred tablo v 1. razredu. Učiteljica Ivica Bajde je »prvošolčkom« diapozitivov obujali spomine na stare čase. Učilnica na računala s po petimi rdečimi, Vrh in druge tuhinjske vasi dolgo prvega razreda je bila takrat v prit- modrimi, zelenimi in rumenimi in naporno, a po šoli se je včasih ličju šole; ker pa je bilo v šolskem kroglicami. To je bil takratni »ra- presneto zavleklo. In takrat je bilo letu 1959/60 kar 33 prvošolcev; čunalnik«, a je marsikdo znal (in doma prav težko najti izgovor za no, resnici na ljubo 36 - trije so jih še danes zna) »iz glave« v trenut- vse prepreke... počakali še od prejšnjega šolske- ku izračunati različne operacije Sicer pa so si bili edini, da so ga leta, so jih preselili v učilnico množenja, deljenja, seštevanja in posebna in trdna generacija, saj v nadstropju. To je bila generacija odštevanja tudi večjih števil, kar so razen sošolca Franca Hribovška otrok letnikov 1952 (26 učencev) je današnji mladini španska vas... in učiteljice Vide še vsi živi! Zado- in letnikov 1953 (7 učencev). Spominjali so se zelenih šolskih voljni ugotavljajo, da so tuhinjski Tako močnega prvega razreda ni zvezkov za lepopis in šolske na- učitelji od nekdaj živeli in dihali bilo nikoli prej, pa tudi kasneje loge, ki so se jih vsi bali... V šoli so s krajem (med šolo in krajem še ne. Njihova učiteljica je bila Vida jim delili tablete za zdravje zob, ki danes veje duh povezanosti in Drovenik. so jih imeli zelo radi, saj so bile sodelovanja pri različnih prire- Pri pouku so uporabljali lesene sladke. Takrat so bili bonboni ditvah in proslavah), kar se je pri puščice za svinčnik in radirko. Na- redki, zato se je včasih zgodilo, njih odražalo v domoljubju, pri- livnih peres, flomastrov in kulijev da so učiteljici izmaknili kakšno padnosti kraju, s sodelovanjem v takrat ni bilo, pisali so s peresom, tableto več in se tako posladkali, društvih in organizacijah. Več kot ki so ga pomakali v črnilo. Črnilo Organizirana je bila malica; če- polovica sošolcev je ostala v KS je bilo v stekleničkah in se je vča- prav skromna, je bila dobra. Pot Tuhinj, kjer so si ustvarili druži- sih polilo po zvezku, po torbi... Za iz šole pa je bila ponavadi veliko ne, zgradili hiše. Tomaž in Minka učenje matematike, takrat je bilo daljša kot v šolo. Že tako ali tako Žavbi sta bila sošolca, sedaj pa že to računstvo, so uporabljali lese- je bilo pešačenje v Češnjice, Črni dolga leta zakonski par. Sošolka predstavila zgodovino tuhinjske šole. Tanja Drovenik Čalič je šla po stopinjah svoje mame Vide in postala učiteljica. Od leta 1975 do 1996 je poučevala na tuhinjski šoli, sedaj je pomočnica ravnateljice OŠ Šmartno. Ob stoletnici tuhinjske šolske zgradbe leta 2002 je napisa-; la kroniko tuhinjske osnovne šole z naslovom ŠOLA NA HRIBU. Dve sošolki živita v tujini: Mil- \ ka Podbregar je v Avstraliji, Vera j Fricelj (sedaj Žimbovski) se je sošolcem z dolgim elektronskim pismom oglasila iz Kanade. Tuhinjski prvošolčki iz leta 1959 so prijetno druženje nadaljevali s pesmijo in druženjem ob zvokih harmonike v domači gostilni pri Mežnarju in so ob tej priložnosti prišli domov ob štirih zjutraj. Malo so se bali, kaj bodo na to rekli starši... M. MOŠNIK Spet skupaj po 49. letih Na sliki (z leve): Člani KUD Ivan Cankar Šmartno Sara Lukan, Aleksandra Slovša, Igor Žavbi, Matej Korošec, Jan Goltnik, Breda Jeras, Urška Vrankar, srečni »obdarjenki« Sara in Petra Vrankar ter Franc in Marija Modrijan (na fotografiji mankajo Tina Zupan, Aleš Drolec, Nina Modrijan). V nedeljo, 22. novembra, smo člani KUD Ivan Cankar Šmartno medse povabili Saro in Petro Vrankar iz Šmarce z namenom, da jima izročimo zbrani izkupiček igre Gosposka kmetija. S to komedijo smo sodelovali na prireditvi »Bilo je nekoč v Tuhinjski dolini« v avgustu in se odločili, da z vstopnino zbrana denarna sredstva namenimo pomoči potrebnim ljudem. Tako smo vzpostavili stik s Petro, ki ima štiri leta staro hčerko in se vsakodnevno bori s tegobami, ki jima jih prinaša cerebralna paraliza male Sare. Zbranih sredstev sta bili obe zelo veseli, saj si že dolgo želita kopalnega stolčka, ki bi jima zelo olajšal delo pri skrbi za vsakodnevno higieno. Srečanje je bilo zelo prijetno, ozračje nabito s čustvi, tako da je marsikdo potočil solzo sreče. Hkrati pa nas je srečanje izzvalo, da se tudi v prihodnji sezoni lotimo podobnega projekta ter tako prinesemo dobro voljo najprej med naše zvesto občinstvo, potem pa še med posameznike, ki jim že majhna sredstva zelo veliko pomenijo. URŠKA VRANKAR »Za prijatelje si je treba čas uzet...« Bili smo si enotni, da je bilo to srečanje zadetek »v polno« in obljuba pravi Se vidimo prihodnje leto! Poleti so nam v Kamniškem občanu prijazno objavili pismo, v katerem smo iskali nekdanje sošolce iz osnovne šole. Verjemite, da časopis, katerega ravno prebirate, podrobno pregleda in prebere veliko bralcev, ki so nam javljali podatke za osebe, ki so jih prepoznali na sliki. Ugotovili smo, da je bila naša generacija v času šolanja kar precej premešana. Da bi lažje naredili seznam učencev, smo se odločili, da poskusimo poiskati vse, kisov letu 1959 obiskovali 7. razred takratne I. osnovne šole (današnja OŠ Toma Brejca). Vzelo nam je kar precej časa, vendar volje ni zmanjkalo. Iskali smo, spraševali, glas se je širil po Kamniku in prišel je težko pričakovani četrtek, 19- november 2009- Z mešanimi občutki in nekakšno tesnobo v srcu smo pričakovali 17. uro, ko so začeli prihajati sošolci. Kljub predhodnim prijavam nismo niti približno vedeli koliko nas bo, saj je dobro organizirana akcija zajela le učence 8. a razreda, ostala dva razreda pa sta pristopila v zadnjem trenutku. Srce je začelo hitreje utripati z vsakim novim prihodom. Končna številka 40 prisotnih je presegla tudi najbolj optimistična pričakovanja. V očeh je bilo opaziti iskrice veselja, marsikatero oko se je orosilo. V tem članku ni mogoče zajeti vseh pripovedi in osebnih spominov. Kolikor nas je bilo prisotnih, prav toliko je bilo zanimivih, veselih in tudi žalostnih spominov ter zgodb preteklih let. Osebni uspehi, pa tudi tragedije so zaznamovale- ta čas. Večina si je ustvarila srečno družinsko življenje in sedaj doživlja drugo mladost ob svojih vnukih. Posebej zanimive so izkušnje iz poklicnega življenja z vzponi in padci. Čeprav je bilo težko, pa smo si bili enotni, da je danes še težje. Sedanje mlade generacije skoraj nimajo časa za svoje privatno življenje, za svoje družine. Vse je eno samo hitenje in pehanje za čim višji standard. Žuborenje besed in misli se je prepletalo in čas je prehitro mineval. Veliko smo si imeli povedati, saj se nekateri vsa ta leta nismo videli. Pa vendar, vsakega, ki je stopil v prostor, smo si ga ogledali in takoj začeli s ugibanji, kdo je in s tem preizkušali spomin. Bolj za šalo kot zaradi potrebe smo vsakemu pripeli listič z njegovim imenom in priimkom. Včasih pa je prišel napis zelo prav! Zanimivih zgodb ni bilo konec in obljubili smo si, da se prihodnje leto zopet srečamo, tokrat ob 50. obletnici. Posebno doživeto nam je svojo življenj' sko pot predstavil Jože Drolc, kj je našel smisel življenja v službi cerkve. Prebral je tudi prijetno pismo drugega Jožeta, ki službuje kot jezuit v Zambiji in se zato ni mogel osebno udeležiti tega srečanja. Da je srečanje uspelo, g(£ zasluga tudi gostilni Repnik f Vrhpolju, kjer so nas v lepo urejenem prostoru dobro postregli Fotoaparati so »škrtali« ves ča$ druženja, na koncu pa smo naredili še »gasilsko« fotografijo, ki 'f bo prejel vsak udeleženec, z nj° pa želimo razveseliti tudi vse ^ živeče profesorje, ki smo jim p0/' zračili tudi kakšen siv las, a se ji*1 s spoštovanjem spominjamo. Majda in Mib' m Družinska gostilna Pri planinskem orlu s 70-letno tradicijo je ljubiteljem dobre hrane, planincem in popotnikom dobro poznana, V kuhinji pripravljajo, tako kot nekoč, najrazličnejše domače jedi, še posebej poznani so po okusnih divjačinskih specialitetah. Prijeten ambient v lovskem stilu je kot nalašč za zaključene družbe, za osebna in poslovna praznovanja. Gostišče pa je odslej bogatejše za sodobne, a prijetno domače urejene nadstandarne sobe (LCD TV, računalnik in brezplačni internet, klima, talno ogrevanje) in vvellness studio s finsko savno, masažno kadjo, masažno prho in kotičkom za počitek. V tem prijetnem prostoru, ki ga je lastnik Janez Uršič poimenoval GORSKI MIR, se lahko sprostijo in razvajajo tako gostje kot tudi zunanji obiskovalci, prostor si lahko rezervirajo samo zase. Stahovica 20, telefon 01/83 25 410 odprlo od 10. do 22. ure, torek zaprto : \ s t r ( i NOVEMBER/DECEMBER Kulturni dom Franca Bernika Domžale sobota, 5. december 10h - Sobotna otroška matineja Rozinteater Andrej Rozman Roza: BALON VELIKON lutkovna predstava četrtek, 10. december 19h - GALERIJA DOMŽALE ROMAN MAKŠE: Kiparska Razstava Kustosinja: Mojca Grmek. Razstava bo odprta do 31. decembra 2009. Vstop prost. četrtek, 10. december 20h Glej / Dejmo stisnt teater Po romanu Gorana Vojnoviča: ČEFURJI RAUS1 monokomedija ■ j ; petek 11. in sobota, 12. decembra 18h 1. FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA - FNF Domžale *p | sobota, 12. decembra 10h - Sobotna otroška matineja Natalija in Ravil Sultanov MINI CIRKUS BUFFETTO klovnovska predstava sreda, 16. december 20h ROBIN BROWN & THE TRIUMPHANT DELEGATION koncert gospela in črnske duhovne glasbe torek, 22. december 20h - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v galeriji: NIKA VIPOTNIK "Billie Holiday - Lady sings the blues” Nika Vipotnik (vokal), Blaž Jurjevčič (klavir) KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, 722 50 50 www.kd-domzale.si Vzgojno-varstveni zavod Antona Medveda Kamnik Novi trg z6b, 1241 Kamnik telefon 01 830 33 30, faks 01 839 13 27 e-pošta: info@vrtec-kamnik.si e-naslov: www.vrtec-kamnjk.si Vabilo k sodelovanju vsem, ki jih zanima prostovoljno delo v vrtcu na področju dela s predšolskimi otroki Prostovoljno delo je delovanje ljudi, je nepoklicno delo, ki na osnovi svobodne odločitve in brez materialne koristi želijo vnašati v svoje življenje in življenje drugih nove vsebine, nove vrednote in ki ni plačano z denarjem. V slovenskem prostoru dobiva v zadnjem času vse večji pomen, o prostovoljnem delu se v naši družbi vedno pogosteje govori in piše. Prostovoljno delo lahko opravlja vsak, glede na svoje zmožnosti na različnih področjih (socialne dejavnosti, kulture...). Ljudje, ki podarijo svoj prosti čas in življenjsko energijo, imajo tudi potrebo po tem, da bi nekaj pridobili za sebe. Prostovoljcu, ki delo opravlja daje dober občutek, ker opravlja potrebno in koristno delo, obenem pa si pridobiva delovne izkušnje, ki mu bodo koristile mogoče na njegovi poklicni poti ali pri odločitvi o izbiri le-te, spoznavanju novega delovnega okolja, medosebnih odnosov, osebno obogatitev in rast. K sodelovanju vabimo vse, ki ste dopolnili starost 18 let, imate veselje do dela s predšolskimi otroki. Lahko ste brezposelni, študentje - tudi brez statusa, upokojenci. Naše otroke boste skupaj z našimi strokovnimi delavci spremljali na sprehodih, izletih, sodelovali pri vzgojnih dejavnostih. Vsi, ki vas to delo veseli, nas lahko pokličete na tel. št. 01 830 33 30 ali nam pišete na e-pošto: info@vrtec;kamnik.si ali pošljete svoje prošnje na naslov: VVZ Antona Medveda, Novi trg 26b, 1241 Kamnik. Tam, k/er je srce, je prava pot. Veselimo se sodelovanja z vami. Renata Hojs, ravnateljica VVZ Veseli december v Kotlovnici... Veseli december tudi v Kotlovnico prinaša nekaj zanimivih »okraskov«: čaka nas že drugi koncert fusion glasbe, raznolike in zanimive mešanice stilov, tokrat izpod prstov Jana Gregorke, Miloša Rebule in Anžeta Žur-bija, pa večer, namenjen vsem ljubiteljem hip hop kulture, in posebna metal poslastica - preverite na www.kotlovnica.si. Pestro decembrsko dogajanje bo v »podzemlje« Doma kulture zopet privabilo vse, ki prisegajo na karaoke, za zaključek decembrskih rajanj pa se v Kamnik po enoletnem premoru vrača festival Mestovanje. ... in festival Mestovanje za poživitev dogajanja v centru mesta Letošnji bo trajal tri dni - 28., 29. in 30. decembra - in oživljal dogajanje v centru Kamnika, zlasti v tistih bolj pozabljenih kotičkih mesta: v rovu Pod Malim gradom, na Šutni, na drsališču in v stari kamniški knjižnici ter ha parkirišču pred njo. V rovu bodo potekali glasbeni večeri za vse glasbene okuse, pred staro knjižnico se bodo odvijale predstave mednarodnega festivala Ane mraz, čaka pa nas tudi predpremiera uličnega spektakla kulturnega društva Priden Možic z naslovom Boh. Stara knjižnica, ki bo osrednje dogajanje letošnjega Mestovanja, se bo spremenila v Hišo Mladih, kjer se bo za vsakega mladega Kamničana našlo kaj zanimivega. Dogajanje bo razdeljeno v sobe, poimenovane po dejavnostih, ki se v njih odvijajo. Tako boste lahko obiskali kino sobo, športno sobo, kuharsko sobo, otroško sobo, sobo eksperiment, inf o sobo in razstavno sobo. Organizator Mestovanja je Mladinski svet Kamnik, soproducenti so Študentski Klub Kamnik, Mla-, dinski center Kotlovnica in Kulturno društvo Priden možic, za povezavo vseh prizorišč pa bo poskrbela skupina Štajn. Na pisano decembrsko paleto dogajanj je tudi ekipa Kotlovnice ter Mladinskega sveta Kamnik dodala svoj odtenek, zato obarvajte svoje decembrske dni z veselim druženjem, zanimivimi aktivnostmi in sproščenostjo. Tjaša Petročnik, MC Kotlovnica V ŠCRM V PRIHODNJEM ŠOLSKEM LETU TUDI PROGRAM PREDŠOLSKE VZGOJE V prihodnjem šolskem letu se Kamniku in Šolskemu centru Rudolfa Maistra kot osrednji izobraževalni ustanovi v naši občini obeta dobrodošla novost, za katero so si na šoli prizadevali že dalj časa. Novica je še povsem sveža, saj je Ministrstvo za šolstvo in šport 19. novembra na portalu objavilo, da je za šolsko leto 2010/11 v okviru Srednje ekonomske šole na SCRM razpisan tudi program predšolske vzgoje za 32 dijakov novincev. Novica je kolektiv ŠCRM razveselila in pognala nov elan za bodoče delo. Bodoči dijaki in dijakinje bodo s prihodnjim šolskim letom lahko izbirali med dvema strokovnima programoma: med že ustaljenim in vsem dobro znanim programom ekonomski tehnik ter novo pridobljenim programom predšolske vzgoje. »Programa predšolske vzgoje v Kamniku še nismo izvajali, zato smo nadvse veseli, da bo čez pet let svoje srednješolsko izobraževanje pri nas lahko zaključila prva generacija vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok«, nam je z zadovoljstvom povedala ravnateljica Srednje ekonomske šole mag. Tatjana Novak. Povprašali smo jo o pridobitvi, posebnostih in izvajanju novega programa. Kaj pričakujete od programa? Program predšolske vzgoje širi našo dosedanjo ponudbo, s tem pa še večjemu številu mladih omogoča, da se izobražujejo v domačem kraju. Seveda pričakujemo, da se bodo zanj odločale tudi učenke in učenci osnovnih šol iz širše kamniške in domžalske okolice. Program sam je zanimiv za vse tiste, ki jih veseli delo z otroki in se želijo zaposliti kot vzgojitelji-ice predšolskih otrok v vrtcih. Nov program prinaša svež veter, zaposlenim pa predstavlja izziv, saj je še kako pomembno, da pripravimo pester, široko zasnovan, ustvarjalen in zanimiv program, ki bo omogočal ustrezno ter uporabno teoretično in praktično znanje. Kako je prišlo do pobude - izbire programa? V Srednji ekonomski šoli že nekaj časa opažamo zmanjševanje vpisa v program ekonomski tehnik, zato smo začeli razmišljati o širitvi programov. Premlevali smo različne zamisli o vrsti in vsebini programov, ki bi bili zanimivi za naše okolje, prav tako so bile različne tudi pobude, ki so prihajale iz lokalnega okolja. Za tehtnejšo odločitev smo pregledali potrebe po zaposlitvi različnih poklicnih profilov v domžalsko-kamniški regiji in natančno raziskali trende gibanja prebivalstva ter število rojstev v regiji. Program predšolska vzgoja ni povsem nova želja, Ravnateljica Srednje ekonomske šole mag. Tatjana Novak. saj smo o tem razmišljali že nekaj let, letošnje poletje pa smo združili moči in pripravili elaborat, s katerim smo se odzvali na poziv Ministrstva za šolstvo in šport. Za pripravo obsežnega elaborata smo morali pridobiti številna soglasja, med drugim Območne obrtne zbornice Kamnik in Občine Kamnik, ter poiskati možna delovišča za opravljanje praktičnega usposabljanja v vrtcih. Vnaprej smo morali zagotoviti že vsa mesta praktičnega usposabljanja za vse bodoče dijake, zato se za pomoč in podporo zahvaljujemo vsem VVZ, naši občini in obrtni zbornici. Kako boste program izvajali? Izobraževanje dijakov bo po organizacijski plati potekalo podobno, kot poteka izobraževanje za program ekonomski tehnik in gimnazijske programe. Načrtujemo, da bo pouk potekal v dopoldanskem času. Izvajanje samo pa zahteva pripravo izvedbenega ku-rikula, za kar smo že v kontaktu s svetovalko za predšolsko vzgojo na Centru za poklicno izobraževanje, gospo Anico Justinek. Kakšne so posebnosti programa? Program se izvaja štiri leta in se konča s poklicno maturo. Poudarek je na pridobivanju teoretičnega in praktičnega znanja, ki omogoča, da dijakinje in dijaki razvijejo strokovnost in spretnosti za uspešno delo. Med drugim se usposabljajo za razumevanje medčloveških odnosov, spopadajo se s praktičnimi primeri na delovnem mestu, ki zahtevajo strokovno znanje za njihovo uspešno reševanje, poudarek je na razvijanju osebnostnih lastnosti in vrednot, ki so za delo z otroki še kako pomembne. Slediti morajo novostim na svojem področju, hkrati pa razvijati ustvarjalnost in občutek za estetiko ter neizmerne pedagoške možnosti, ki jih ponuja igra. Pri tem ne smemo pozabiti na pomen ustrezne komunikacije s skupino, posameznimi otroki in seveda s starši. Namen programa je izoblikovati kar najbolj celovito osebnost, ki bo kos nalogam in izzivom pri tako pomembnem in zahtevnem delu, kot je vzgoja otrok v predšolskem obdobju. SAŠA MEJAČ Nestrpno pričakovanje odprtja drsališča Številni otroci so minulo nedeljo nestrpno pričakovali uradno odprtje drsališča, da so lahko z drsalkami končno stopili na led in drsali, drsali... kar niso in niso se hoteli naveličati te zimske radosti. VERA MEJAČ »Medeni zajtrk« v vrtcu Sneguljčica Liljana Juhart Mastikosa. Najmlajšim je nekaj besed o čebelah ter njihovem življenju v panju povedal tudi Jurij Reščič, predsednik Društva čebelarjev .Kamnik. Najmlajši so pripravili kratek program ob pesmi in plesu, povabljene razveselili s prisrčnimi darilci in jih povabili na zdrav in okusen zajtrk z medenimi dobrotami. Na medenem zajtrku z najmlajšimi: podžupan Brane Golubovič (med pogovorom o koristnosti medu), na njegovi desni vodja oddelka za družbene dejavnosti Liljana Juhart Mastikosa, na levi pa ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda Renata Hojs in predsednik Društva čebelarjev Kamnik Jurij Reščič. V vrtcu Antona Medveda, v enoti Sneguljčica, so v okviru akcije z naslovom »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih« v petek, 20. novembra, pripravili Medeni zajtrk. Projekt, ki ga vodi Čebelarska zveza Slovenije po vseh slovenskih vrtcih, je namenjen osveščanju javnosti o pomenu čebele in čebeljih pridelkov. V akcijo so vključena tudi čebelarska društva po Sloveniji, njen namen pa je približati med otrokom in jim vzbuditi željo po zdravem življenju. Prav s pomočjo otrok želijo o koristnosti medu v vsakdanji prehrani seznaniti tudi starše. Čebelarska zveza Slovenije povabi vsako leto k sodelovanju slovenske župane oziroma predstavnike občin, da s svojo udeležbo na medenem zajtrku podprejo prizadevanja slovenskih čebelarjev pri osveščanju javnosti o ohranjanju okolja. Zajtrka v kamniškem vrtcu sta se.udeležila kamniški podžupan Brane Golubovič ter vodja oddelka za družbene dejavnosti Najmlajši so se posladkali z medenimi dobrotami. IZ 3. december 2009 PORAZ CALCITA MAVRICE PO PODALJŠKU Serija zmag košarkarjev Calcita Mavrice se ni zgodila. Nekaj nepotrebne nervoze igralcev je bilo dovolj, da so v 7. krogu izgubili v gosteh z ekipo Ilirije. Kamničani nikakor niso mogli razviti svoje igre. Igralci Ilirije so vodili skozi celotno srečanje in na koncu zmagali z rezultatom 82:69. V 8. krogu so v Kamnik prišli košarkarji Podbočja, stari znanci iz preteklih sezon, ki so se znova pokazali kot nočna mora domačih igralcev. Njihova igra našim nikakor ne ustreza in zopet so izgubili tekmo s točko razlike. Tokrat celo po podaljških. Vendar pa odličen začetek domačih ni napovedoval tako napetega konca. Agresivna obramba je delovala odlično in po prvi četrtini so domači vodili za 6 točk, nato tudi že za deset. Ko smo vsi pričakovali zmago Calcita Mavrice, pa so fantje zastali. Obramba je bila na trenutke videti kot švicarski sir. Gostje so to izkoristili in se popolnoma približali domačim. Ob koncu srečanja so celo vodili za tri točke, trojka domačih v zadnji sekundi pa je prinesla podaljšek. Gledalci smo pričakovali bolj zrelo igro Kamničanov, žal pa so fantje z nekaj nerazumnimi meti od daleč zapravili priložnost za zmago, ki se jim je ponudila še enkrat v zadnjih dvajsetih sekundah, ko so imeli zadnji napad na tekmi. Odgovornost je na svoja pleča prevzel kapetan Kajnih, ki pa se je namesto prodora pod koš odločil za met z razdalje. Žal je žoga zletela mimo obroča in zmage so se veselili gostje iz Podbočja. Idealna priložnost za odkup navijačem se ponuja že v naslednjem krogu, ko igralci Calcita Mavrice gostujejo v Domžalah pri ekipi Lastovk, nato jih čaka še gostovanje v Celju. Zadnjo tekmo v letošnjem koledarskem letu pa bodo odigrali pred domačimi gledalci v petek, 18. decembra, ob 20.15 uri proti ekipi iz Dravograda. Vabljeni! ROBERT PROSEN Športek uspešno v prvi sezoni Članska floorball ekipa ŠPORTEK se uspešno kosa s tekmeci v prvi slovenski floorball ligi (dvoranski hokej). Po dveh zmagah proti ljubljanskima kluboma Olimpija in FBK Ljubljana ter porazu na Jesenicah proti FBK Thunder, s pozitivnim razmerjem 4:3 zaseda četrto mesto na prvenstveni lestvici. Domače tekme igramo v športni dvorani Kamnik, kjer v nedeljo, 6. decembra, pričakujemo povratni dvoboj z ekipo Thunder. Pred športno dvorano na Šolski ulici 1 bo od 10. ure dalje potekala predstavitev floor-ball-a, za popestritev pa bo poskrbel balon AERO kluba Ljubljana. Tekma med ekipama ŠPORTEK in FBK Thunder bo ob 13. uri. V novembru so državno prvenstvo 2009/2010 začele tudi naše mlade selekcije do 15 let in do 10 let, kjer je glavni cilj izboljšati lanskoletno 5. mesto. Mladi se bodo v Kamniku predstavili 30. januarja na turnirju državnega prvenstva, ki ga gosti društvo ŠPORTEK. Vljudno vabljeni na prijetne športne dogodke. METOD SIMIČAK Kamniški strelci ta hip najboljši v državi Kaja Repič, Damjan Burja in Sebastjan Žnidaršič so se z zmago na drugem kolu prve lige v streljanju z zračno puško povzpeli na vrh razpredelnice najelitnejšega tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem. Vse nasprotnike, vključno z Grosupljem, ki je prejšnja leta suvereno osvajal lovorike, so premagali z osem in več krogov. Slovenska reprezentantka Kaja Repič je za nameček v finalnem nastopu najboljših osmih, kjer se tekmuje na izpadanje, v dvoboju premaga la verjetno najboljšega slovenskega strelca z zračno puško Grosupeljčana Željka Moičeviča. V zadnjem dvoboju je tesno izgubila proti Madžaru, ki nastopa za moštvo Jezero Dobrovnik Petru Somogyju, in osvojila drugo mesto. V skupnem seštevku prve lige je tako tretja, Burja pa ji s štirimi točkami zaostanka na četrtem mestu diha za ovratnik. S polno bero točk so se iz Črenšovcev vrnili tudi strelci s zračnimi pištolami, ki nastopajo v 1. B ligi. Najboljši v ekipi je bil Stellan Johansson, ki je s 375 krogi zaostal le za strelci iz novoustanovljene ekipe SD Jože Kerenčič Miklavž, sestavljene iz samih slovenskih reprezentantov. Roman Radej je nastreljal 371 krogov, kar je zadoščalo za osmo mesto, Anže Zore pa je s 363 ekipi zagotovil drugo mesto. S tem rezultatom so se tudi povzpeli na drugo mesto v skupnem seštevku, ki omogoča napredovanje v prvo ligo. Strelišče v Črenšovcih je ustrezalo tudi mlajšim Kamniškim strelcem. Rožle Repič je z rezultatom 371 krogov za en krog popravil 13 let star državni kadetski rekord prav tako Kamničana Martina Pogačnika. V svoji kategoriji je suvereno slavil, rezultatsko pa je bil močnejši tudi od vseh mladincev. Selektor za mladinsko reprezentanco tega uspeha zagotovo ne bo spregledal. Dober rezultat je uspel tudi Suzani Penca, ki je s 383 krogi med mladinkami bila šesta. V najmlajši kategoriji pionirjev se je Miha Kaker s 165 osvojenimi krogi uvrstil na 20. mesto in zaostal le za dvema tekmovalcema njegovega letnika. Svoj talent je pokazal v drugi seriji, ko je nastreljal odličnih 88 krogov. Dobro sta se z rezultatom 160 krogov odrezala tudi Maks Šorn in Anja Pogačnik. Vse mlade od 10 do 12 let vabimo naj se nam v spremstvu svojih staršev pridružijo na treningih, ki potekajo na strelišču nad kegljiščem pri mekinjskem štadionu ob ponedeljkih, sredah in petkih z začetkom ob 18. uri. JURE UGOVŠEK Vaterpolo Nobena zmaga ni naključje Mladi vaterpolisti so uspešno zaplavali v novo sezono, na katero so se dolgo in uspešno pripravljali. Tekmovanja so se pričela na polno v vseh kategorijah. Da bi dokazali svojo odlično pripravljenost so Kamničani uspešno prebili led z zmagami. Že prvo tekmo z ekipo Žusterne, ki jo po novem trenira bivši kamniški trener, so igralci Kamnika, ki sicer igrajo za ekipo Slovana, zmagoslavno zaključili. S končnim rezultatom 9:5 se lahko pohvalijo prav vsi igralci. K odlični igri je pripomogel tudi perspektivni igralec Kristjan Novak, ki je mrežo nasprotnikov zatresel petkrat. Da nobena zmaga ni naključje, so dokazali tudi kadeti, ki so v 1. krogu ponovitve finala do 17. let za sezono 2008/2009 premagali Triglav s končnim rezultatom 14:9. Mlajši kadeti pa so v 1. krogu premagali Dunaj z dvema goloma razlike (rezultat 7:5). Dečki do 13 let so po odlični igri klonili proti ekipi Trsta. Kljub porazu pospešeno trenirajo za nove tekme. Uspešnejši so bili dečki do 11 let, ki so odigrali dve zanimivi tekmi, proti Kopru so igrali z rezultatom 5:4, manjši spodrsljaj pa so doživeli proti Trstu, ko so z rezultatom 12:4 izgubili. V soboto je VD Kamnik igral v Mariboru, kjer so se dečki U15 pomerili z ekipo Maribora in zmagali s 25:8. S svojim znanjem in izkušnjami je blestel Martin Stele, ki nasprotnikov ni pustil ravnodušnih. Zadel je kar 14 golov in s tem pripomogel k gladki zmagi. V nedeljo so fantje odigrali 1 turnir Državnega prvenstva mladincev, kjer so Kamničani izgubili proti Triglavu in Braniku. Tekma proti Triglavu je bila do polovice razburljiva, ko so se vaterpolisti srčno borili, da bi kar največkrat zadeli mrežo nasprotnikov, vendar se jim ni ravno posrečilo. Na tekmi z Branikom je fante izdala močna izčrpanost, saj je bila to njihova tretja tekma. Proti Kopru se je bilo za zmago treba potruditi, saj je bil Koper okrepljen z mladim igralcem iz sosednje Hrvaške, ki je okrepil člansko ekipo Kopra za Jadransko ligo. Rezultati tekem: Kamnik : Triglav 20:7, Kamnik: Branik 7:23, Kamnik: Koper 16:13. V listo najboljših strelcev so se tokrat vpisali: Tilen Leskovec z 9 goli, Sebastijan Novak 7 golov, Urban Stele 6 golov. Mladim upom je tokrat »škripala« realizacija igralca več, vendar so kljub temu složno in borbeno vztrajali do konca. V vseh tekmah so si uspeli priboriti žogo in pokazalo se jim je kar nekaj lepih priložnosti za strele, vendar žoga ni in ni hotela v mrežo nasprotnika. V Članskem Državnem prvenstvu pa se je ekipa Slovana v Ljubljani pomerila s Triglavom iz Kranja. Končni rezultat tekme je bil 21:7 v korist Kranjčanov. V 1. delu se je Slovan, za katerega igrajo mladinci Kamnika, zelo dobro upiral. Z odličnimi obrambami je gol nasprotnikov zaklenil Gašper Zurbi. Tudi letošnje leto vpisujemo mlade fante, ki bi si svoje znanje želeli preizkusiti v vaterpolu in nekega dne postati del zmagovalne ekipe. Zaradi velikega zanimanja so vsi termini plavalne vaterpolo šole že polni. Prostor za mlade upe pa ostaja v Vaterpolo šoli. Vse dečke rojene letnika 1998-2001 vabimo na bazen ZUIMA, da razgibajo svoje telo in možgančke ter postanejo del kamniškega vaterpola. AJDA LESKOVEC MIRO KREGAR SVETOVNI VICE PRVAK NA HAVAJSKEM ULTRAMAN TRIATLONU Po tretjem tekmovalnem dnevu, teku na 84 km, se je Miro s prvim mestom zavihtel na absolutno drugo mesto. da je v skupnem seštevku zaostal le za Brazilcem Alexandrom Ri- f ^£ J prijatelja, mnogo svetovnih dirk f - sva oddirkala skupaj in k njemu Ih IksISf? 1 BH sem tudi odšel na 10-dnevnefi-nalnepriprave, kajti v Sloveniji se zaradi mraza in deževja ni dalo več ustrezno trenirati. To mi je vsekakor koristilo do te mere, da na Havajih nisem imel nobenih problemov z aklimati- Patricija je svetovna mladinska podprvakinja! Kamničanka Patricija Crnkovič se je kot članica Slovenske reprezentance v modernih tekmovalnih plesih udeležila Svetovnega prvenstva v Show dance-u, ki je potekalo od 23. do 28. novembra v Riesi v Nemčiji. Svetovnega prvenstva se je udeležilo več kot 2.600 plesalcev iz 30 držav, prvič pa si ga je v živo preko interneta ogledalo več kot 200.000 gledalcev po vsem svetu. 12-letna Patricija je v I močni konkurenci v kate- I goriji mladinke solo (12-15 let) naslov Sveto- vne mladinske podprvaki-s točko Steam heat, ki je delo njenega trenerja in M koreografa Blaža Godca, j ^ V kategoriji pari mladinci pa sta Stašo Tušar las zgrešili stopničke in osvojili odlično 4. mesto s točko Fire symphony - prav tako delo koreografa Blaža Godca. Patricija je članica Plesnega kluba Urška Ljubljana in učenka 7. razreda Osnovne šole Toma Brejca. Z odličnim rezultatom nas je razveselila že lani decembra, ko je na Poljskem osvojila naslov Svetovne pionirske prvakinje v jazz-u. Tudi letos jo že čez teden dni čaka še Svetovno prvenstvo v jazz-u na Poljskem. Čestitke Patriciji in njenemu trenerju Blažu Godcu! urednica zacijo, kajti v Riu je bilo od 36-44 stopinj. Tako mi današnji tek preko lavinih polj, kjer se temperatura giblje od 40 - 50 stopinj ni delal večjih preglavic, v nasprotju z drugimi tekmovalci. « Miro poudarja, da mu je k uspehu poleg izredne fizične pripravljenosti pomagalo tudi ogromno tekmovalnih izkušenj, tudi s tega tekmovanja, s tira ga ni spravil niti včerajšnji kolesarski padec pri hitrosti 50 km/h in dve razbiti platišči. Poškodbe k sreči niso bile tako hude, da naslednji dan ne bi mogel odteči enega svojih najboljših tekov in za seboj pustiti tudi več kot 10 let mlajše profesionalne triatlonce.’ rizerstvo okenc Irena Lukane s.p., Trg talcev 8, Kamnik tel.: 01/831 74 74, 031/35 50 11 'leseni stranicam se zafivaCjujem za zaupanje in se priporočam tudi v Cetu 2010. £A(aj bo srečno, zadovoCjno in uspešno! Lep božič! ičnem času vas Delovni čas: pon., torek: 7h -15h, sreda, čet., petek: 13h - 20h sobota: 7h -11h, vse dni zaželjeno naročanje. Smučarski klub Kamnik organizira □ aaatafflffldin (f^ožtilna ezA/ltalzcvi 'Janez z^[[a!zaz, s.fz. J^jutj[jans.t?.a j.0, ''JČSo.filLca jzii 3\amniAu tet.: S31 27 5S 041 57S 300 1*111 SSUHgl. ■ NOVpLETNI PLES 1. 1. 2010 ob 20. uri v restavraciji Potočka, cena 25 €/osebo> 'T TERME Informacije in rezervacije: OtiT/NT r "i r/- 01 83 44 100 3P V info@terme-snovik.si <:k vet termalnih užitk WWW.teme-SnOVlk.Si — Djordjevič je bil neustavljiv v napadu na tekmi v Kranju (foto Primož Mahkovec). Strel Kosmačeva in Kamničanke so se zasluženo veselile zmage. Veliko težje od pričakovanj pa so se na Finalni turnir četverice uvrstile Kamničanke. Že v prvi tekmi v gosteh so imele nekaj težav s Koprom, z vodilno ekipo 1. DOL, ki so ga sicer premagale s 3:1 (brez prve organizatorice igre Lenarčičeve), vendar so morale zaradi točk doma osvojiti vsaj dva seta. Razigrani Koprčanki Pešičeva in Barrera sta bili drugačnega mnenja, saj sta bili neustavljivi za domač blok, kjer zaradi bolezni ni zaigrala Strel Kosmačeva. Gostje so dobile prvi set in bile celo na pragu zmage v drugem. Z vstopom obolele Strel Kosmačeve, pa so se Kamničanke razigrale in v dramatični končnici izid izenačile, nato pa z lahkoto prišle do zmage v tretjem in četrtem setu ter se tako uvrstile na Finalni turnir, kjer bo njihov nasprotnik ekipa Nove Gorice. Še lansko leto bi bila ta ekipa prevelik zalogaj za Kamničanke, letos pa lahko tako kot pri fantih odkrito računamo celo na uvrstitev v veliki finale. Drugi polfinalni parje Nova KBM proti Vitalu. Kamničanke so v ponedeljek odpotovale na prvo tekmo drugega kroga Pokala Challange v grški Solun, kjer se bodo za napredovanje v tretji krog pomerile z močno ekipo Iraklisa. Povratna tekma bo v sredo, 9. decembra, ob 20. uri. Držimo pesti, da bomo šele v Kamniku dobili odgovor, katera ekipa bo napredovala v tretji krog. Kot smo napovedovali že po prvih krogih, se je v najboljšo elitno ligo po zadnjih kvalifikacijskih turnirjih uspelo uvrstiti tako kadetinjam kot kadetom. Cicol. ŠPICA ŠPORT Prodaja in servis športne opreme NOVO: športno perilo CRAFT pa^1 ^ SERVIS SMUČI AKCIJA V DECEMBRU -25% na določene modele koles Ljubljanska cesta 4a/ (vhod s Steletove ceste)l241 Kamnik /tel: 0183 10 656 / www.spica-sport.si VARNEJE POZIMI V PLANINE Tudi letos prireja vodniški odsek PD Kamnik kratek tečaj za varnejšo hojo v planine pozimi. V sredo, 16. decembra, bosta obravnavani oprema in nevarnosti, poleg tega pa še priprava na turo. Na turi, ki bo predvidoma v soboto, 19. decembra, bo ugotavljanje neposrednih nevarnosti, učenje uporabe cepina, derez in prikaz uporabe lavinskih žoln. Vse, ki jih ta tečaj zanima, lahko do vključno 13. decembra do 18. ure pokličejo št. 041 826-375, kjer bodo dobili podrobnejše podatke. Bojč Kamniški Občan 73? 01/83 91 311, 041/662 450 MALI OGLAS SUHA BUKOVA DRVA prodam, možna dostava in razrez. Tel.: 041/220-870. Neizmerno lepo je bilo živeti s teboj, spomin nate pa bo močnejši od nas samih. ZAHVALA Po kruti bolezni je svojo življenjsko pot sklenil RASTKO ZABRIČ Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, sodelavcem, znancem in prijateljem, še posebej jamarjem, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove. Hvaležni smo Danetu za poslovilne besede, gospodu Janezu Gerčarju, Marti, Heleni in Mihu za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Šlibarju za podporo v času Rastkove bolezni in ob njegovem odhodu. Hvala prijateljem pevcem pevskega zbora Šutna, kamniški godbi in trobentaču Timoteju. Zahvaljujemo se družini Brojan za pomoč v času slovesa, OŠ Marije Vere, učiteljici Milki in Sašinim sošolcem za bližino, sodelavcem ŠCRM Kamnik in nekdanjim sodelavcem LTH-ja za prisotnost in sočutje. Ob slovesu se na tem mestu zahvaljujemo tudi vsem zaposlenim nevrokirurškega oddelka v KC za zdravljenje in dolgotrajno nego. Hvala vsem in vsakemu posebej, da smo se od Rastka tako lepo, dostojno in v velikem številu poslovili. Zahvala je le odsev hvaležnosti za dejanja, ki so v nas utrdila zaupanje, da v težkih trenutkih ne ostajamo sami. Zabričevi November 2009 Zemljišče - delno zazidljivo ali opuščeno kmetijo v Kamniku z okolico kupim. Tel.: 041/628-290. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži _________« okvirjanje slik Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. ' Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA V 82. letu je svojo življenjsko pot sklenil naš oče, dedek, pradedek, brat in stric ŠTEFAN ROZMAN Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v petek, 27. novembra 2009, na kamniških Žalah zadnjič poslovili od našega Štefana. Iskrena hvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: sinovi Darko, Marjan, Vido, Srečko, Janez in Silvo z družinami November 2009 V življenju ni ničesar, kar bi bila naša last, vse nam je dano za določen čas, tudi ljudje, ki jih imamo radi... ZAHVALA V 86. letu življenja se je za vedno poslovil naš dragi mož in oče ANTON PIRC iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani z dobrimi besedami in dejanji in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku g. Tonetu Dularju, pevcem kvarteta Krt, ZŠAM Kamnik in g. Marjanu Vrhovniku za poslovilne besede, trobentaču, praporščakom Društva upokojencev in ZB Kamnik ter KP Kamnik. Posebna zahvala tudi osebju Doma počitka v Metliki za skrb in nego v času njegove bolezni. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, novembra 2009 V SPOMIN Mineva tretje leto, odkar nas je zapustil naš dobri sin in brat MIRO OSOLNIK po domače Kadunčev Miro iz Potoka v Tuhinjski dolini Hudo je spoznanje, da te ni in te nikdar več ne bo med nami. Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, le večni mir. V našem domu je praznina, ne ogreva ga več tvoja toplina, v naših srcih je ostala velika bolečina, ki ne bo nikoli minila, dokler še nas ne bo črna zemlja zakrila. Vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi December 2009 ZAHVALA V 69. letu nas je po hudi bolezni zapustila VIDA HOLOZAN roj. Pirš Iskreno se zahvaljujemo vse sorodnikom, prijateljem sosedom in nekdanjim sodelavcem tovarne Stol za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Posebna zahvala njenemu osebnemu zdravniku dr. Logarju in osebju Doma starejših Laško za skrb in pomoč v času težke bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Duplica, november 2009 ZAHVALA V 71. letu življenja nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila draga mama, sestra in babica JOŽICA URSIC Jurmanova Joži iz Zagorice nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom, sodelavcem Svit - Belinka Kamnik, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter za izrečena sožalja. Posebna zahvala gre gasilcem PGD Kamniška Bistrica, pevcem in trobentaču, gospodu župniku, Društvu upokojencev Kamnik, zdravstvenemu osebju v Kamniku in Ljubljani ter vsem sosedom in prijateljem, ki ste ji v času bolezni stali ob strani. Vsi njeni November 2009 ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila IVANKA HRIBAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kamnik, november 2009 Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo... ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča, teta in sestrična HILDA BIZJAK rojena Čebulj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Emi, Slavki in Kristini za njihovo prijateljstvo in prijetno druženje z mamo. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in mašo, pevcem Krt za zapete žalostinke. Nenazadnje se zahvaljujemo tudi vsem vam, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Podgorje, Kamnik, Kranj, Ljubljana, november 2009 ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama in babica ELA BENKOVIČ Vsem, ki ste ji stali ob strani v zadnjem obdobju njenega življenja in ki ste jo spremili na njeni poslednji poti, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči hči Marjana in sin Janez z družinama Kamnik, november 2009 ZAHVALA V 91. letu je za vedno zaspala naša ljuba mama, babica, prababica SLAVKA GANTAR rojena Funtek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, dr. Logarju, pevcem Solidarnosti, g. Einfaltu za zaigrano Tišino, govorniku g. Koširju in Zvezi borcev Kamnik ter t SD Kamnik. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, november 2009 Ljubil si polje, družino in dom. Rad si delal, rad živel. Sadovi tvojih pridnih rok nate nas spominjajo povsod. ZAHVALA V mirnem sobotnem jutru je tiho odšel od nas naš dragi ati, ata, pradedek, tast, brat, stric in prijatelj RIKO TOMŠIČ 1925-2009 Hvala vsem za besede tolažbe in sočustvovanja, za cvetje in sveče. Toplo se zahvaljujemo gospodu Remsu, ki se je poslovil v imenu čebelarjev družine Homec in gospodu Sršenu, predsedniku KS Volčji Potok-Rudnik, za izrečene besede slovesa. Hvala praporščakoma, pevcem Okteta Mekinje za občuteno zapete pesmi in trobentaču za ganljivo izvedbo zadnje, atu najljubše, pesmi v slovo. Iskrena hvala vsem, ki ste se od našega ata poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi najbližji Volčji Potok, november 2009 LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 MIKLAVŽ ŽE IZBIRA PRI NAS TOPLA IN PRAKTIČNA DARILA! natu reta ® Barviti okusi narave AKCIJSKA PONUDBA SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE Zbiramo naročila za novo koruzo po nižji ceni! JABOLKA za ozimnico, za prešanje in žganjekuho PO UGODNI CENI! VSE ZA KOLINE AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Srečno 2010 Ljubezen je blago, ki ga stke narava in izveze domišljija mimsvojmmmmmmjc?! Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 AKCIJSKI DECEMBRSKI POPUSTI! UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI in na www.pernecom.si UGODEN NAKUP GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE NA KREDIT DO 24 MESECEV BREZ OBRESTI KUPON UGODNOSTI ,W iML _ l Vrh Zate 10a, IčamnUj trd.: 01/831 70 45 Hvala, ker ste naši gostje. Vabljeni tudi v novem letu! A >. Vesel božič in srečno 2010! Kamniški Občan 01/83 91 311, 041/662 450 Kupon je unovčljiv v naši Industrijski prodajalni Eta, Kajuhova pot 4, Kamnik. Kupon lahko unovčite do 31. 12.2009. ¥ KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si S URAR v Kamniku, Ljubljanska 3d, SV vogal objekta SVETILNIK, tel.: 01/831 79 50 Prodaja ur in jeklenega nakita Popravilo vseh vrst ur ZAUPAJTE SVOJO URO STROKOVNJAKOM! Delovni čas: pon-petek 9h-19\ sobota: 9h-13h <£90 OPTIKA OČ6SNA AMBULANTA Helena Dolinšek s.p. Samostanska 14, Kamnik Tel.:0l/83l7-005 Breznikova 15, Domžale TeLOI/7216-436 Vinko: 031,795- 960 Marta. 041/456-672 POGREBNIK d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685 Opravljamo storitve: • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU • NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS), • SVETOVANJE NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE. www.pogrebnik.com >0 CAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI Poiščite jih v salonu pohištva DABORI AKCIJSKA PONUDBA Obiščite salon pohištva DABOR in izkoristite posebno jubilejno ponudbo na izbrane ambiente. Akcija traja Ponudba velja do 7.12. oz. do razprodaje zali y Mercator Hipermarket Kamnik M Aavževa j mudba! Pecivo Super Dickmann’s 250g Storck, Nemčija S UP®** Redna cena: 3,29 Suhe slive Lumpi brez koščic, 50g Pestra|UWi| računa|®6| igric. sJ±SSTpi ;A n /, n Moka U, 4 V Mlinotest, Rink praznuje Miklavž I čokoladni, 6o\ Ruebezahl, Net Kapa otroška BRHPtACNO $ Keksi Hit fc-i' j kakao, 2x250 g gpi + 1 kg BREZPl fii-.' Bahlsen, Nemč\ Rokavia otmtllFjjkfrr, 2 Tovarna oljj^ 6g^.s7o/^^yr/ iSistrica OtrOS Zemlje bele, 4x40 g 'x40 g BREZPLAČNO ^ skupina Don Don Keksi Lemm polnozrnati■ 2a2/., + 200g BREZPL Bahlsen, Nemčija Pridružite se nam na prireditvah! Četrtek, 3.12., od 9. do 12. ure Ajdovi žganci z ocvirki v družbi harmonikaša Petek, 4.12., ob 17. uri Miklavževa skleda - otroška delavnica Za vse pridne otroke ima sv. Miklavž polne vreče dobrot: orehe, rožiče, lešnike, mandarine,.. Sobota, 5.12., ob 10. do 12. ure Miklavže vanj e - otroška prireditev Četrtek, 10.12., od 9. do 12. ure Tradicionalni prikaz žganjekuhe Praznovanje 8. rojstnega dne MC Kamnik v petek in soboto, 11. in 12. decembra v petek, 11. decembra: ob 17. uri: Adventni venček - otroška delavnica ob 17. uri: Ansambel Nagelj zabavna prireditev z drobnimi presenečenji v soboto. 12. decembra: od 10. do 11.30: Lumpi žur z maskotami in plesalci ob 11. uri: Torta Četrtek, 17.12. od 9. do 12. ure Pečene kokoši z vročimi mlinci v družbi harmonikaša DVOJNE PIKE v petek, 4. decembra in v soboto, 1 2. decembra vabimo ms k mmmm nakupu v trgovino na duplici m PESTRA IZBIRA DNEVNO SVEŽIH JEDILNIH JAJC rfCT7?f m BOGATA IZBIRA NAJBOLJ KAKOVOSTNIH TESTENIN IN KEKSOV PRIZNANIH PROIZVAJALCEV © DNEVNO SVEŽE PERUTNINSKO MESO IN IZDELKI © OSTALA ŽIVILA illpk e 2. TRGOVINA DUPLICA, Korenova 2, telefon 01/831 31 25