čto V - 'Štosr 97H Poštnina plačana v gotovini Otev. Z/H Spedizione in abbon. post. I. gr. PHIHDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE L E G G E T E sulla V e VI pagina il materiale della L conferenza per la ricostruzione dei sindacati TRST, nedeljo 20. novembra 1949 Cena 20 lir ?SE SLOVENSKO LJUDSTVO CONE A ENOTNO V BORBI ZA SVOIE ŠOLSTVO lfofi ukinitvi 22 razredov slovenskih osnovnih solin odpuščanju ter premeščanju učiteljev 'Udarnost slovenskih, italijanskih in hrvatskih učiteljev in profesorjev cone B * Protestna pisma in resolucije slovenskih ednješolcev, Tržaške visokošolske zveze • Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze in drugih demokratičnih organizacij Osvobodilna fronta na čelu b K %raj s o ostala vrata vseh učilnic slovenskih srednjih in l0 J šol zaprta. Vse slovensko učno osebje je z včeraj- -rjj^drceuno protestno stavko javno in odločno protesti-diskriminacijskemu ukrepu prosvetnega urada nj? ukinitvi 22 slovenskih razredov na slovenskih osnov-ijfh in odpustitvi ravno toliko slovenskih učiteljev pod Tj* izgovorom s čtednjo z izdatki za šolstvo. ^testna stavka je popolnoma uspela in dokazala anglo. ivT1' okupacijski upravi, da je čas, da opusti svojo Ukvi-šolsko politiko v odnosu do Slovencev. Dokazala se bomo Slovenci skupno z vsemi resnično demokra-Italijani še nadalje od ločno borili za obrambo kul-š/1 Pravic slovenskega ljudstva in enakopravnost sloven-ii°lstva prpti vsaki disk riminaciji slovenskega življa jetike m ozemlju. l :0 čelu te borbe pa stoji Osvobodilna fronta sloven-Ij™ taroda za Tržaško ozemlje z vsemi resnično demokra-Jr’ ljudskimi organizacijami, tista Osvobodilna fronta, mA ie slovenskemu, narodu priborila svobodo v krvavi '■■k St*. *ei borbi za naše šolstvo C 2iralo vse naše Ijud-4 nam preko svojih or-PN pošilja l^oti njegovemu najhujšemu sovražniku fašizmu in in protestna resolucije. Jta visokošolska zveza ife^.KA VISOKOŠOLSKA SZ? J6 poslala anglo-ameri. *. Nflci upravi sledeče pro-Ptsmo: SLSKl VOJAŠKI UPRAVI ®KU ZA SOLSTVO rt«,. TRST. *• odbor Tržaške visoko. t|j0!ezt v imenu vseh svo-Vgi ogorčeno protestira kalčki upravi proti ukrepu, ^* ukinila 22 razredov IlitofcJ4 osnovnih šol. ■•to.00 zahteva, naj se ta VsjgUiee in naj se priznajo šolam enake pravice i jj ^"lanskim. Vojaške uprave Je hait ^ivičnejši, v kolikor je 'sm •Jndstvo samo pribori* , . co do svojih šol s krvavo k‘“ Je Se vedno trdno od-oriti se proti vsakomur, isal na kateri koli. način vsiliti fašistične zakone. Srednješolci «ki srednješolci pa so [Slavnemu ravnatelju za , zadeve ZVU generalu *ou protestno pismo s Kisi. ASIŽZ Antifašistične zeib-e končalo s slovenskih Iv'1 odbor ^ - italijanske ij. Poslal istemu generalu se^to pismo: odbor Antifašistične '■ ltalijanske ženske zve-izredni SCJ* Pre-, * Položaj slovenskega la zv«i z zadnjim krivič-' žv>, kr'tE>natorskim ukre-S»s. u ter ugotavlja sledeča ,^e od vsoga početka v Hoi«rvensko šolstvo v od-ivžaj v odnosu do italt-W »Ittva, s tem da ga Je P t(r ltalijanski Sovrainten-? d.v®4 s samim tem ukre-[ Ut, sko že zapostavila. s* J* pričelo na podo* “K ni" *' Je ti^oven tv,J° ■j tt 1 “ske matere so morale il »n *°> da so fašistični il* sur 411 oirokom v usta, Ivi Ni e*°vor>ii slovensko be-J'»o k* Postavila na ed'no li % , mano načelo enako-Jt kat živečih narodov, za i'%«?*4 Je tržaško Ijud-0 žrtvovalo, temveč je ^"'tsonalno politiko in r Xu'° šolsko organizacijo (M 4'a slovensko šolstvo b trj ®°števala upravičenih , Slovencev in vse- |*s. Ke*a demokratičnegr i tft . nepravilno stališč« 'i '»Itki šolstva Je z vsa- letom poglabljala 'bit? Solskem letu je odit *kim Slovencem pravi- V ustanovitve nekaterih I? nul srednJ'h šol. ki Jib XDr.Jn°st in za katere se t\s da note prevzeti ^Sa°"i in J ltto«C*V pod svojo upravo. >?' t, “Jim šolskim letom Je i v. s Protldemokratični po-nvenskim šolstvom n, “ Pfemestltvljo slo-:,>,4 (5r»«0t,t*®a vrtca iz Ho-n, in 1 ukinitvijo 22 lKtlteu..odpU5tom sloven-lS0 J 'V4' Vse to spomi-,tg ttžj.uemokratično ljud- . untifašistične ie-** Prav posebej na ,'ijn* ?Ssii» "čno dobo, ko so '»i^ili raznarodovali v iCV°,4h in tailitičnib ^'{{»nj^^nSistttne sloven- * !nske ZV€Ze* v ''‘ha ^ ,'riaškib aatifasistk v °t| j .Rorčenjem protesti-“eiaslišanl krivici SaNl I[,r'‘°:,Snl< preklic te-'Sv “dio£Vi‘“**4 'n nedo- ki 'iti, '■> on V|J 0 ukinitvi šSvi n"1!'1’! slovenske. v 1 sS*Bra. at* zahtevamo Su.fi|utenH slovensk'h šol. V*Vo . ndenza bo vedno ' 4vu»la s slovenskim Obsojamo diskriminatorsko po. litiko ZVU do slovenskega šol-stva in ugotavljamo, da bi moral biti odnos ZYU do slovenskega šolstva drugačen od sedanjega odnosa; to se pravi pravičen in ne krivičen, kakršen je. Morala bi se slovenskemu šolstvu posvetiti vsa pažnja, da se popra* vijo vse one krivice, ki jih je v tem pogVedu prizadel fašizem tržaškim Slovencem v 29. letih svojega gospostva, in ki bi Jib sedat pod ZVU hoteli znova uveljaviti. Trst 19. novembra 1949. Starši prizadetih otrok Najbolj živo so občutili težo nove krivice seveda slo venski starši, ki pošiljajo svo- je otroke v slovensko šolo. Da stem svoje ogorčenje nad takim postopanjem, so se zbrali prizadeti starši na raznih robi dokazali odgovornim obla-diteljskih sestankih, na katerih so obravnavali 0 perečem vprašanju ter soglasno sprejeli protestne resolucije, ki so jih potem delegacije odnesle gene. ralu Eddlemanu. Kot starši drugih okrajev, tako so se zbrali tudi slovenski starši II. okraja na svojem roditeljskem sestanku, ki se je vršil včeraj popoldne v dvorani gostilne «Pri Gregorju« v ul. Molino a vento. Sestanka se je udeležilo tako ogromno število slovenskih prebivalcev tega okraja, da lahko z upravičenostjo trdimo, da je ta sestanek jasno dokazal, kako živo je zadela nova krivica naše slovensko ljudstvo, ki je pripravljeno braniti svojo šolo za ceno tudi največjih žrtev. Zbranim staršem je spregovoril tov. Prešel, ki je v jedrnatem govoru orisal položaj slovenskega šolstva, proti kateremu so v zadnjem času sprožili ostro ofenzivo odgovorni krogi, ki bi hoteli z ukinitvijo posameznih slovenskih razredov ter z odpustitvijo slovenskih učitelj-ev doseči dokončno likvidacijo slovenskih šol na našem ozemlju. Toda uresničitev te nakane jim bodo preprečili prav slovenski demokratični prebivalci tega ozem- lja, ki se bodo za svoje pravice borili ie z večjo odločnostjo kot doslej. Govoru tov. Prešla je sledila zelo živahna diskusija, y katero so posegle matere slovenskih šolarjev, ki so poudarile, da bodo storile vse, da se krivica prizadeta našim slovenskim razredom ter slovenskim učiteljem čim prej popravi ter zagotove našim slovenskim otrokom prav enake pravice, kot jih uživajo italijanski šolarji. Ob koncu diskusije so zbrani starši soglasno sprejeli protestno resolucijo, ki jo bo posebna delegacija predložila gen. Eddlemanu, katera se glasi: Slovenski starši, zbrani na roditeljskem sestanku v ulici Molino a vento odločno protestiramo proti ukinitvi 22 slovenskih razredov in proti odpustu z dela 22 slovenskih učiteljev ter , proti premestitvam slovenskega učiteljstva po naših vaseh. Smatramo ukrep vojaške uprave kot nedemokratičen napad na slovensko šolstvo. Vojaška uprava je dolžna skrbeti za napredek in dvig slovenskih šol na tem ozemlju, ki jih je fašistični režim uničil. Fašistično zatiranje našega slovenskega jezika je vzrok, da obvlada naša mladina zelo slabo književno slovenščino, zato se mora naše uči-teljstvo bolj truditi ter posve- (Nadaljevanje na 2. strani.) SOLIDARNOST slovenskih, italijanskih in hrvatskih učitelj ev in prof esor j e v cone B Krivični ukrep. => katerim vojaška uprava v Trstu ukinja 22 slovenskih razredov, je vzbudil med vsem prebivalstvom jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, val ogorčenja, ker hoče zadati smrtni udarec kulturnemu napredku Slovencev na tem ozemlju in nas spominja na fašistične metode zatiranja sloven* ske kulture. Včeraj zvečer so se zbrali v Kopru v mali dvorani gledališča Ristori v znak protesta slovenski, hrvatski in italijanski učitelji in profesorji, in podpisali to resolucijo: »Učitelji in profesorji slovenskih, hrvatskih in italijanskih šol Istrskega okrožja obsojamo nedemokratični ukrep anglo • ameriške vojaške uprave v Trstu, s katerim ukinja 22 razredov slovenskih šol. Ta ukrep, ki postavlja slovensko prebivalstvo v neenakopraven položaj, smatramo za najbolj surov napad na pravice slovenskega življa. Taka diskriminacijska politika spominja na čas, ko je pred 30 leti porajajoči se fašizem začel svojo politiko nacionalnega zatiranja in raznarodovanja. Danes, ko je po težki preizkušnji ves demokratični svet obsodil in obsoja take metode, smatramo za potrebno poudariti, da je ljudska oblast na področju jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja pravilno in dosledno rešila vprašanje narodnost-ne enakopravnosti na vseh področjih, zlasti pa na prosvetnem ter posveča posebno skrb razvoju šol in ljudske kulture vseh treh narodnosti; IZJAVLJAMO svojo solidarnost z ostalimi slovenskimi učitelji, profesorji in drugimi prosvetnimi delavci v Trstu ter podpiramo njihovo borbo za osnovne pravice vsakega naroda, ki so jamstvo mirnega in bratskega sožitja med prebivalstvom našega ozemlja. V Kopru 19. XI. 1949 (Sledijo podpisi slovenskih, hrvatskih in italijanskih profesorjev) IZJAVE ALEŠA BEBLERJA PRED Trpljenje odmeva v egejskih Makedoncev srcih narodov Jugoslavije Organizacijia združenih narodov ne sme zatisniti oči pred terorističnimi dejanji v Grčiji FLUSHING MEADOWS, 19. -Glavna skupščina. OZN je včeraj zaključila preučevanje grškega vprašanja s sprejemom skupne resolucije ZDA, Velike Britanije, Kanade m Avstralije, v katerj se zahteva nadaljevanje dela balkanske komisije in se pozivajo vlade Jugoslavije Bolgarije in Albanije, naj sodelujejo s to komisijo. Proti tej resoluciji so glasovale Jugoslavija, ZSSR, Ukrajina, Bela Rusija, Poljska in CSR. Vzdržal; sta se Indija in Iran. Plenum glavne skupščine je zavrnil sovjetsko resolucijo, ki je zahtevala prenehanje dela balkanske komisije, Splošno amnestijo v Grčiji, svobodne volitve m drugo. Jugoslovanska delegacija je glasovala za vse člene sovjetske resolucije iz-vzemči člena, ki predlaga sestavo mešane komisije velikih držav za nadzorstvo severnih grških mej. Končno je skupščina soglasno odobrila resolucijo, kj predlaga, naj se grški begunski otroci vrnejo staršem. Med prejšnjo debato so se delegati Grčije, Velike Britanije in nekaterih drugih držav ponovno trudili, da bi dokazali, da so represalije v Grčiji prenehale in da so neutemeljene obtožbe, da atenska vlada izvaja teror nad grškim ljudstvom. Vendar pa niso ti delegati kakor doslej predložil; nobenega dokaza v oporo svojih trditev. Češkoslovaški delegat se je ponovno poslužil te diskusije za nesramen napad na Jugoslavijo. Dejal je, da jugoslovanska vlada ovira odhod grških beguncev, k; so odpotovali v CSR. Med debato je povzel besedo jugoslovanski delegat Aleš Bebler, ki je odločno zanikal obtožbe češkoslovaškega delegata. Komaj dva ali tri tisoč grških beguncev v Jugoslaviji od celotnega števila 35.000 je izrazilo željo odpotovati v CSR. Jugoslovanska vlada je pod-vzela vse potrebne ukrepe, da omogoči njihov odhod, je dejal Bebler. Zamuda pri odhodu teh beguncev je nastala zaradi postopanja madžarske vlade, ki hov prevoz preko Madžarske. 1 prebivalcev vasi Sarovici, ki so Kar se tiče imovine teh begun-cev, jim je bilo dovoljeno vzeti s seboj vse, kar jim pripada. V Jugoslaviji so pridržali samo blago trgovinskega značaja kakor tkanine in živila, k; jih je vodstvo grškega taborišča v Buljkešu imelo v svojih skladiščih za špekulacije trgovinskega značaja. Skratka, jugoslovanska vlada ni ovirala in ne bo ovirala niti v bodoče odhoda grških beguncev, ki bodo za to izrazili željo. Glede Caldarisove trditve, da so v Grčiji prenehale represalije nad pristali demokratičnega gibanja je Bebler poudaril. da je na podlagi informacij tisočev beguncev položaj v Grčiji Vse drugačen. Tj begunci, ki prihajajo na jugoslovansko ozemlje, govorijo o terorju in represalijah, ki jih vojska in drugi organi atenske vlade izvajajo proti ljudstvu. Posebno surove represalije izvajajo prot; Govoril je nato q terorizmu v Grčiji in dejal, da vojaška sodišča atenske vlade običajno bi bila morala organizirati nji-'izrekajo smrtno kazen. Na 72 Udarec avstrijskim kominformistom Rominformistično vodstvo CR RP Avstrije je hotelo likvidirati društvo za gospodarske in kulturne odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, člani pa so z ogromno večino zavrnili njihov predlog DUNAJ, 19. — Izredna skupščina društva za gospodarske in kulturne odnose med Avstrijo in Jugoslavijo Je včeraj z večino glasov zavrnila predlog predstavnika kominformistične-ga vodstva CK KP Avstrije, ki je imel namen likvidirati društvo. Izkoriščajoč svoj položaj v vodstvu društva sta člana cer.'-trulnega komiteja KP Avstrije Ernest Fischer in Fritz Walter Brichatschek uspela sklicati izredno skupščino društva 18. t. m., ki naj bi odločila o prenehanju delovanja društva. Da bi si zagotovila večino pri glasovanju, r.lsta obvestila dela članov o sklicanju. V odsotnosti predsednika društva je skupščino otvorll podpredsednik Hoh-ner, ki je podpredsednik avstrij-ske KP. Dnevni red je vseboval: poročilo Q finančnem položaju irj predlog o razpustitvi društva. Malo prepričljivi argumenti, da je treba društvo razpustiti zaradi slabega finančnega položaja so naleteli na velik odpor med večino navzočih članov, ki so tudi odločno protestirali proti finančnemu poročilu, ki so ga člani vodstva KP Avstrije dol- go časa pripravljali. Clan CK društvo nadaljuje z delom za KP Avstrije Fischer je skušal opravičiti sklep vodstva o razpustitvi društva in se je trudil, da bi prepričal navzoče, da v Avstriji ne more obstojati podlaga za gospodarske in kulturne odnose z državo ((fašističnega« režima. Fischerjev govor je del navzočih pogostoma prekinil s protesti in vzkliki. Na skupščini so prečitali pismo, ki ga je predsednik društva prof. Fontana poslal izredni skupščini in s katerim spvroča, da je sklenil dati odstavko kot protest proti odločitvi kominformi-stične večine v vodstvu, da se društvo razpusti. V tem pismu je ForAana izrazil željo, naj Današnja št. našega dnevnika vsebuje na V.inVI. strani material I. konference z* obnovo razrednih sindikatov v italijanščini. Ker smo ta material v slovenščini že objavili v prejšnjih številkah, pošiljamo današnjo številko naročnikom iz Jugoslavije brez omenjene V. in VI. strani. razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov z Jugoslavijo. Pismo predsednika Fontane je večina navzočih Sprejela s simpatijo. V odgovor na klevete proti Jugoslaviji je dr. Rudolf Ilerz, bivši častnik jugoslovanske vojske vprašal Fischerja ir.' druge pristaše Kominforma, čemu se osebno ne prepričajo o jugoslovanski stvarnosti, in poudaril željo navzočih, da društvo še nadalje obstoja. Izvzemši tri govornike, ki jih je KP Avstrije preparirala, so se vsi ostali udeleženci pri debati izrekli proti predlogu za razpustitev društva. Ta predlog je bil nato zavrnjen z večino 70 odst. Nekateri člani avstrijske KP so tudi glasovali proti predlogu. Podpredsednik društva jc bil prisiljen izjaviti, da bodo on in njegovi partijski tovariši izstopili iz društva. Večina navzočih je to izjavo pozdravila z vzkliki: »Izstopite iz društva, hočemo poglobiti odnose z Jugoslavijo! Nočemo diktata od zunaj!« jih postavili pred vojaško sodišče, je bilo 51 obsojenih na smrt. Do bolnih in ranjenih partizanov se vladne čete obnašajo na najbolj surov način. Prve dni avgusta je IX. divizija atenske vlad« naletela pri Nekovi na partizansko bolnišnico, kjer je bilo 150 težko ranjenih. Vojaki divizije so odrezali nos in ušesa težko ranjenim ter številnim drugim prerezali vrat. Na isti način so postopali proti partizanom, ki so jih odpeljali pred vojaška sodišča. V Grčiji ubijajo tudi ne da bi sodišča izrekla smrtne obsodbe. To se dogaja bolj pogostoma v zaporih in v koncentracijskih taboriščih. V koncentracijskih taboriščih so ljudje tudi podvrženi neverjetnim mučenjem. 600 internirancev, ki so jih premestili v tako imenovano prevzgoje-valno taborišče na Makronizo-su, so orožniki dolge ure pretepali takoj po njihovem prihodu na otok. Na desetine moških je bilo težko ranjenih in številni drugi so imeli lažje rane. Tri deportiranci so podlegli mučenju. Ali se lahko zatrjuje, da tak položaj v Grčiji nikakor ne in-teresira Združenih narodov? Ali se lahko zatrjuje, da naša organizacija, ki je bila med drugim ustanovljena z nalogo, da ((razvije in ščiti spoštovanje človeških pravic in osnovnih svoboščin«, kakor pravi statut OZN, mora zatisniti oči pred temi dejanji terorizma v Grčiji? Ali se mora zatrjevati, da represalije, ki niso nič drugega nego maščevanje zmagovalca nad vsem prebivalstvom, ki simpatizira g premaganim, predstavlja pot do pomirjenja v Grčiji in izboljšanja odnosov med Grčijo in sosednimi državami, ali se lahko kaj takega zatrjuje, ko se ve, da je to maščevanje posebno surovo na področjih, kjer prebiva slovanska makedonska narodna manjšina in da mora trpljenje te manjšine po sili najti odmeva v srcih narodov Jugoslavije, v srcih njihovih krvnih bratov? Smatramo, da nimamo pravice zatisniti oči pred takimi dejstvi in da je naša sveta dolžnost izraziti naše mnenje. In prav o tem vprašanju, je zaključil Bebler, podpira jugoslovanska delegacija še posebno prvi člen sovjetske resolucije, s katerim se zahteva splošna amnestija v Grčiji. Jugoslovanska delegacija tudi toplo podpira resolucijo, v kateri se zahteva oprostitev devetih junakov grškega narodnoosvobodilnega gibanja, ki so jih atenske oblasti 16. oktobra obsodile na smrt. Razpravljanje o kolonijah pred skupščino OZN FLUSHING MEADOWS, 19. — Glavna skupščin« OZN' je danes začela razpravljati o bivših italijanskih kolonijah na podlagi sklepov političnega odbora. Kakor je znano, predlaga politični odbor neodvisnost Libije od 1. januarja 1952 dalje; Somalija naj se izroči v zaupniško upravo Italiji s pomočjo posvetovalnega sveta, v Eritrejo pa naj se pošlje preiskovalna komisija. S predlogi političnega odbora soglašajo predstavniki ZDA, Iraka, Indije in Kube. Delegat Velike Britanije, Libanona, Liberije se je izrekel proti povratku Italije v Somalijo. Posebni politični odbor je danes s 30 glasov; proti 6 in 14 vzdržanimi (med katerimi Jugoslavija, Kolumbija, Venezuela, Argentina in Mehika) zavrnil sovjetski predlog naj države podajo informacije o obonjženih silah ter o klasičnem in atomskem orožju. Odboru je nato s 42 glasovi proti 5 in 5 vzdržanimi* (med katerimi Jugoslavija, Izrael in Kolumbija) sprejel francosko-norveško resolucijo, ki predlaga statistiko oboroženih sil in nadzorstvo nad informacijami, ki jih bodo podale posamezne vlade. Iiiave delegata URI donavske komlsife ob zaklinčko se e BEOGRAD, 19. — Na zadnji seji donavske komisije v Ga-lacu je jugoslovanski delegat Radoš Ivanovič izjavil, potem ko je sovjetska večina sprejela sovjetski osnutek statuta in pravilnika, da se Jugoslavija ne bo smatrala vezano na sklepe, ki jih bo morebiti sprejelo tajništvo donavske komisije na podlagi izglasovanega pravilnika in statuta, če bodo ti ukrepi v nasprotju z duhom in črko donavske konvencije, podpisane 18. avgusta 1948. Sprejem sovjetskega osnutka, je izjavil jugoslovanski delegat, daje široke možnosti za diskriminacijsko politiko in za pritisk tudi v donavski komisiji. Šah se raztovarja z ameriškimi komandanti VVASHINGTON, 19. - Perzijski šah je imel včeraj v Washingtonu razgovor z generalom Bradleyjem, šefom vrhovnega generalštaba ter z vsemi tremi šefi glavnih štabov vojske letalstva in mornarice. Gotovo so govorili tudi o «obrambi» Irana, kar ni težko uganiti, če vemo, da so v Perziji važna petrolejska ležišča. Borba, ki jo moramo Slovenci kot zatirani narod v coni A Tržaškega ozemlja pod angloameriško okupacijsko vojaško upravo voditi skupno z vsemi resnično demokratičnimi Italijani proti vsem poskusom raznarodovanja s strani imperialističnih predstavnikov m italijanske buržoazije, se je v zadnjih c',neh ponovno zaostrila. Z najnovejšim direktnim napadom na slovensko šolstvo, ki ga je izvršil šolski odsek vojaške uprave pod vodstvom šovinističnega italijanskega načelnika odseka prof. Andri-ja, je tuja okupacijska vojaška oblast s pomočjo domačega italijanskega sovini stičnega uredništva, prisilila vse slovensko učno osebje, da je razglasilo enodnevno protestno stavko v obrambo tako osnovne življenjske narodnostne pravice kot je ravno pravica dc šolstva. To obrambno borbo vodijo ■najnaprednejši slovenski prosvetni delavci, ki sestavljajo jedro Strokovne zveze prosvetnih delavcev, katero so Vi dalijevi kominformističhi voditelji Enotnih sindikato-v pred meseci v nasprotju s statutom iz Enotnih sindikatov izključili. Ze tedaj smo na tem mestu do kraja razkrinkali italijansko soc ial-patriotično, revizionistično in protimarksislično ter protislovensko bistvo tega nezaslišanega ukrepa kominformi-stičnih voditeljev ES. Ob včerajšnji stavki kot prvem protestnem dejanju slovenskih prosvetnih delavcev, da se je Sedaj se je pokazalo zakaj so kominformisti izključili iz ES Strokovno zvezo prosvetnih delavcev to protirevolucionarno m šovinistično bistvo namena in pravega pomena izključitve Strokovne zveze prosvetnih delavcev pokazalo v pravi luči. Ponovno je postalo jasno, kot nikoli do danes, da so kominformistični revizionisti svoj ukrep o izključitvi popolnoma zavestno na liniji popolnega opuščanja borbe proti italijanski vladajoči buržoaziji, na liniji pomirjenja s to buržoazijo, na liniji italijanskega imperialističnega gesla s-Trieste italianissima». In ker je nemogoče, da hi takšno opuščanje dosledne revolucionarne borbene linije narodnostno enakopravnost Slovencev v coni A ne postalo važen činitelj zatiranja naših narodnostnih pravic, lahko ob sedanjih dogodkih, ki jih je povzročil najnovejši atentat tukajšnjih oblastnikov na naše šolstvo, trdimo, da so kominformisti svoj ukrep o izključitvi prosvetnih delavcev iz Enotnih sindikatov storili zato, da bi prepustili na milost. in nemilost slovensko šolo in interese slovenskega učnega osebja imperialistom in italijanski buržoazni reakciji. Danes ni nobenega dvoma več o tem, da so hoteli komin- formistični voditelji ES z izključitvijo zadati najhujši udarec slovenski šoli in slovenskemu učnemu oseb ju, zavedajoč se da je prav slovenska šola tista, ki je največja zapreka uresničenja italijanskega imperialističnega gesla «Trieste italianissma». Toda prav včerajšnja protestna stavka, Ici je bila izvedena pod vodstvom članstva Strokovne prosvetne zveze, je dokazala, da social-patriotič-na dejanja kominformističnih voditeljev ES ne morejo biti odločujoča. Borba našega življa proti zatiralcem ne more biti namreč uspešna če ni dosledno revolucionarno odločna in brezkompromisna. In prav takšna je borba, ki jo vodi izključena Strokovna zveza prosvetnih delavcev neglede na protirevolucionarne, likvidatorske in šovinistične ukrepe kominformističnih voditeljev ES, Zato to borbo naš prosvetni sindikat vodi preko in mimo vodstva likvidatorskih voditeljev ES. Zato, bo v tej borbi naše ljudstvo tudi zmagalo. Izdajalski voditelji ES pa bodo ostali osamljeni ter bodo morali pred ljudstvom za svoje početje polagati obračun. In ta dan ni več daleč. dvig' industrije \ novi Jugoslaviji BEOGRAD, 19. — Leta 1949 je jugoslovanska črna metalurgija podvojila svojo proizvodnjo v primeri s predvojno dobo. Pred zadnjo vojno je Jugoslavija proizvajala letno samo 670.000 ton železne rude, od katere so tretjino predelovali v visokih pečeh doma, ostalo pa so prodajali po zelo nizki ceni inozemstvu. V istem času je Jugoslavija proizvajala 227.000 ton surovega jekla in je bila na zadnjem mestu v svetu v tej važni industriji. Ker razpolaga Jugoslavija z zadostnimi količinami železne rude dobre vrste, je takoj po vojni začela obnavljati stare peči in graditi nove. V Zenici so zgradili tri moderne peči Siemens-Martin in en0 peč v Smederevu v Srbiji. V Varešu v Bosni so obnovili dve visoki peči, kar je omogočilo zvišanje proizvodnje. Tudi visoko peč v Capragu na Hrvatskem so obnovili. Ze lansko leto je proizvodnja surovega jekla znašala 23 kg in 22 g na prebivalca protj 15 kg in 26 g leta 1939. Število delavcev, zaposlenih na tem področju se je znatno zvišalo. Danes dela v tej industriji 42 odst. več delavcev kakor leta 1939. Jugoslovanska kovinarska podjetja proizvajajo danes števiine predmete, ki so jih pred vojno uvažali. V kratkem bo jugoslovanska črna metalurgija lahko popolnoma zadostila notranjim potrebam, čeprav so Sovjetska zveza, Poljska in CSR prekinile dobave proizvodov tega sektorja ter stroje in naprave namenjene kovinarski proizvodnji. Na dan republike 29 novembra bodo v kovinarskem kompleksu Caprag pri Sisku spravili v promet prvo visoko peč, zgrajeno z domačim materialom. V dolin; reke Bosne bodo zgradili velik kovinarski kompleks, na Jesenicah pa valjarnico za jeklo, ki ba ena največjih v Evropi. Listi poročajo o celi vrsti podjetij črne metalurgije, neželeznih rud in drugih sektorjev, ki so že izpolnila letni proizvodni načrt. Livarna železa pri rudniku Vareš v Bosni, ki je ena največjih v Jugoslaviji, je te dni izpolnila svoj letni proizvodni načrt 45 dni pred določenim rokom. Letos je bila proizvodnja v tej livarni za 37 odst. višja v primeri z lanskim letom. Jeklarna y Štorah v Sloveniji je izpolnila svoj let. n; proizvodni načrt 49 dni pred določenim rokom zaradi dobre organizacije pri tekmovanju za visoko delovno storilnost. V livarni rudnika svinca v Mežici v Sloveniji že delajo za leto 1950. Mesečni načrti v tej livarni so bili v zadnjem času stalno prekoračeni. V juliju je bil načrt prekoračen za 15 odst., v avgustu za 26 odst., v septembru pa za 57 odst. Letni načrt je bil prekoračen tudi v livarni tovarne vagonov v Krušev-cu v Srbiji. Ravno tako je bil letnj načrt izpolnjen pred rokom v rudniku »Kosovo« pri Kninu in v tovarn; za rafinira-nje sladkorja Cuprija ter v največji tovarni za predelovanje konoplje v Vinkovcih na Hrvaškem ter v številnih drugih podjetjih 'losne in Herccgnvi ne, Slovenije in Hrvatske. V Cm! gori so pred kratkim odkrili številna ležišča rud. ki jih do sedaj ni bilo mogoče izkoriščati zaradi nezac^jstnih prometnih poti. V okolici Nik-šiča in v južnozahodnih področjih Crne gore so velika ležišča rdečega in belega boksita, Hrib Ljubičin in področje Cuplja stena sta bogata na cin-kovi rudi. V bližini Cuplje stene so odkril; bogata ležišča ba-rita, v severnozahodnem delu Crne gore pa rudo mangana. V bližin; Kolažiifa sq ležišča pirita, v bližini Sutomora pa ležišča živega srebra. V bližini Bara v južnem delu Crne gore so odkrili ležišča nafte in v kratkem bodo začeli z vrtanjem. V Crn; gori so odkrili tudi ležišča premoga in predvidevajo, da dosezajo 250 milijonov ton. V Bosni na področju Tuzle se razvija nov industrijski bazen, ki je bogat na ležiščih premoga in soli. Razen del za povečanje naprav v rudniku lignita v Kreki, v rudnikih soli v Tuzli ter v tovarni sode v Lukavcu gradijo industrijski kompleks za izdelovanje kmetijskih strojev pri Tuzi; in koksarno v Kreki, ki bo skupno s koksarno železarne v Zenici krila domačo potrebo koksa. Pnnnven rinVai miroljubnosti SZ BEOGRAD, 19. - Jugoslo-vansko poslaništvo v Moskvi je prejel od sovjetskega zuna njega ministra noto, ki pravi, da je navzočnost jugoslovanskega odpravnika poslov Laza Latinoviča v Moskvi nezaželena. Seveda je si težko zamisliti, kdo bi lahko še bil v SZ »zaželen«, če pride iz Jugoslavije, kjer je vse, kar svoje domovine ne izdaja, «klika». Kot je znano, je jugoslovanska vlada obvestila vlado SZ. da želi odpoklic sovjetskega konzula v Zagrebu Vladimiro-va, pomočnika vojaškega ata- šeja Zenkoviča ter dopisnika sovjetske obveščalne službe Kiršanova. Sovjetski zunanji minister je končno izdal omenjenim trem navodilo, da za-puste Jugoslavijo. Nove dobroteza Romunijo BUKAREŠTA, 19. — Z odlokom romunskega ministrskega sveta je bila likvidirana bivša donavska paroplovna družba «SH», ki je bila že podržavljena. Vse imetje družbe je prešlo na novo sovjetsko-romunsko družbo «Sovror>Transport», kar pomeni brez dvoma »veliko srečo« za Romunijo. niepošlena poslanca v parlamentu CSR PRAGA, 19. — Češki parlament je odvzel mandat dvema slovaškima poslancema, Juraju Pavlovu in Andreju Robi. Pavlov, tajnik slovaške stranke svobode, je baje poneveril večje število bonov za nabavo avtomobilov ter na skrivaj zapustil državo, potem ko je ukradel dva avtomobila svoje stranke. Roba pa je baje zlorapil svoj službeni položaj med aararno reformo na Slovaškem ter si pri tem ilegalno prisvojil zemljišča, ki bi se morala razdeliti med male posestnike. LONDON - List «News Chronicle« piše, da je Hodževa vlada proglasila albansko pristanišče Valono za ((prepovedano cono«. O TULUS. — Eduard Herriot je bil ponovno izvoljen za predsednika radikaisocialistične stranke. Prejel je 768 glasov, Daladier pa samo 381. Knoiiiintaii^ priznava da ie Čunghing ogrožen Ljudske vojske no more nič več ustaviti - V mrožu so nacionalistični vojaki bojuiejo bosi in v poletaih oblekah CUNKING, 19. — Predstavnik nacionalistične vlade je danes povedal, da sestoje sile ljudske vojske, ki vdirajo v pokrajino Kuejčeu, iz štirih armad, ki sedaj napredujejo v tret; kolonah ob glavnih cestah. Skupina, ki je zasedla Kueijang, napreduje na sever in jug v dveh kolonah. Tista, ki pr« o m na sever v smeri Oongkinga. je dosegla Ciao, 30 km severno od Kueijanga. Druga^ kolona se približ uje mestu Jačino, 55 km severnozapadno od Kueijanga. Tretja kolena je dospela do Tušana, ki je začetna postaja železnice, ki veže pokrajini Kuangsi in Kuejčeu, 100 km južno-vzhodno od Kueijanga. Zanimive stvari je povedal tudi Cangkajškov sin_ ki se je vrnil v Cungking po obisku fronte. Nacionalistične čete se namreč na fronti v Sečuanu, kjer je ljudska vojska pretekli teden krepko napredovala, bo- jujejo brez obutve, oblečeni v poletno obleko in jedo sai enkrat na dan. Nek gene: je baje Cangkajškovemu si tudj obljubil, da se bo obram Cungkinga borila «do zadn ga, (kar je seveda zelo rela ven pojrn). Vest, da bo centralna ban v Cungkingu odslej zamen vala le omejeno š*evilo pap natega denarja za zlato, je pn z roči la, da je cena zlatu posk čila na črni borzi Prebivalst' pa vidi v tem odloku dok: da so vladne rezerve zlata i črpane. Vrhovni poveljnik naciona’ stične mornarice je opozoj prijateljske tuje vlade, naj i spravljajo nacionalistov v n roden in neprijeten položaj tem, da hočejo njih ladje piti v pristanišče, ki s«, v svobod Kitajski. V tem vidijo nacioni listi kršitev blokade in so ti rej primorani take ladje bon bardirati. BF ii M za nage sme TRŽAŠKI DNEVNIK (Nadaljevanje s 1, strani.) titj več časa, če hoče doseči v slovenskih razredih dober uč ni uspeh. Vsak učitelj je zato prisiljen baviti se bolj podrobno z vsakim posameznim učencem, kar bi mu Pa bilo one mogočeno pri večjem številu učencev v enem razredu. Zato onemogoča združitev paralelk uspešno napredovanje naših otrok tako v vzgojnem kot tudi v učnem pogledu. Slovenski starši zahtevamo, da prekliče vojaška uprava ukrep o ukinitvi slovenskih razredov ter vrne slovenske učitelje na naše slovenske šole. Zgoraj navedeno izjavo je podpisalo nad 90 staršev. ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI, SOLSKI ODDELEK Podpisani starši, ki pošiljamo otroke v osnovno slovensko šolo pri Sv, Jakobu smo z ogorčenjem izvedeli, da je šolska oblast pri ZVU skrčila našo šolo s tem, da je ukinila štiri paralelne razrede ter premestila odnosno upokojila učitelje teh razredov. Ker je pridobitev slovenske šole zahtevala nešteto žrtev in trpljenja, smatramo, da se nam godi velika krivica ter ne moremo dovoliti, da se naša pridobitev uniči s tem ukrepom. Naša težnja je, da slovenska šola napreduje, kar pa se ne more doseči, če so razredi prenapolnjeni, tako da naši otroci ne morejo napredovati ne v vzgojnem in ne v učnem pogledu. Ugotavljamo, da je v sedanjih mešanih razredih tudi do 40 učencev obojega spola. Logično, da je v teh razmerah potrebna več kot pa ena sama učiteljska moč. Zahtevamo, da se vrnejo naši šoli štirje ukinjeni razredi ter njih učiteljstvo. Sledi 65 podpisov Starši otrok šole v ul. Sv. Frančiška so poslali na Vojaško upravo sledeče pismo: ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA SOLSKI ODSEK TRgT ulica della Borsa št. 1. Starši otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v ulici Sv, Frančiška v Trstu, najostreje obsojamo zavezniško šolsko oblast, ker je ukinila dva razreda in odpustila dva učitelja. Ako hoče šolsko oblast na tak način štediti, naj štedi drugje in bo veliko prištedila, Nikakor ni pravilno, da mora zaradi štednje trpeti prav slo-venska šola. Mi, slovenski starši prav dobro vidimo pravi namen tega dejanja, ki ne spada v sedanjo dobo, Prav nič ne zgrešimo, ko trdimo, da hočejo zatreti slovensko šolo, ker so njeni uspehi motili in razburili nekatere ljudi, katerim smo Slovenci Tržaškega teritorija v napotje. Z vso ogorčenostjo se zgražamo nad nesodobnim in nekulturnim dejanjem Ur zahtevamo, da zavezniška šolska oblast prekliče svojo odredbo in vzpostavi prejšnje stanje na prizadetih šolah. Trst, 18.11.1949. Sledijo podpisi V zvezi z ukinitvijo tem di-rektim napadom na r.aše šolstvo so vse terenske sektorske in okrajne organizacije Osvobodilne fronte imele te dni sestanke, s katerih so poslale okupacijski vojaški upravi protestne resolucije g stotinami podpisov. Iz Šempolaja, Praprota Trnovice in Prečnika Clar.i OF in ostali vaščani Šempolaja, Praprota, Trnovice in Prečnika so poslali vojaški upravi protestno pismo s 292 podpisi. V tem pismu ugotavljajo da nas slični krivični ukrepi spominjajo na žalostno dobo fašizma, ki je hotel popolnoma raznaroditi r.aše otroke in zahtevajo da VU razveljavi kri-večni ukrep 0 ukinitvi 22 razredov in odpuščanju učiteljstva. Nabrežinci so na sestanku Osvobodilne fronte v četrtek. 17. t. m. spre- Ittli voonlunii« I*!___ Z 11 A jeli resolucijo, ki nosi 110 podpisov in v kateri protestirajo proti ukinitvi slovenskih razredov in zahtevajo, da VU prekliče svoj ukrep ter vzpostavi enake pravice za slovensko in italijansko šolstvo. Hkrati se v resoluciji ugotavlja, da se je gonji proti slovenski besedi in enakopravnosti pridružil ko-minformistižni župan Pacco iz Milj in oni iz Zgonika, ki hočeta postaviti slovenščino v protizakonitost, medtem ko se njihovi kominformistični potuhnjenci v tržaškem občinskem svetu ne upajo spregovoriti slovenske besede. Zato pozivajo vse naše ljudstvo v borbo proti nameram Vojaške u-prave, ki stremi za uničenjem vseh naših pridobitev v borbi zoper fašizem. Na omenjenem sestanku je govoril tov. Stoka, ki je prika. zal važnost naše borbe, ki je sestavni del borbe vseh demokratičnih sil proti vojnohuj-skaškim namenom imperializma in fašizma. Ožigosal je tudi hlapčevsko politiko tržaških kominformistov. Izvajanja tov. Stoke so navzoči navdušeno pozdravili in obljubili, da z borbo za zaščito naših pravic ne bodo odnehali. Prosečani Na sestanku OF na Proseku je ob navzočnosti lepega števila udeležencev govoril tov. Vojo. Sledila je živahna diskusija in nato so navzoči sprejeli protestno resolucijo naslovljeno na vojaško upravo, v ktae-ri se zahteva ukinitev krivičnih ukrepov, ©solucija je podpisalo tudi lepo število vaščanov ki ni so bilo tistega dne prisotni na sestanku. Ponovno se je pokazalo, da je edino OF tista organizacija, ki brani in ščiti interese slovenskega ljudstva prav tako kot ie to delala za časa NOB in v vsej povojni dobi. Rojan, Grela in Škorklja Na sedežu glavnega odbora OF v ulici Ruggero Manna se je y petek sestalo članstvo OF omenjenega sektorja, na katerem je govoril tov. Drago Pahor o raznarodovalni politiki vojaške uprave. Nato je povzel besedo tov. Stoka, ki je poudaril častno nalogo pristašev OF, ki so pionirji široke Slovansko-italijanske antifašistične fron. te. katera stoji na braniku skupnih življenjskih interesov obeh narodov. Na sestanku je bila sprejeta resolucija proti krivičnem ukrepu VU jn izvoljena delegacija petih članov, ki bo resolucijo s podpisi vseh zavednih Slovencev tega sektorja odnesla generalu Eddle-manu. Sektor ul. Machiavelli Ciani OF fega sektorja so s sestanka 18, t. m., na katerem je govoril tov. Vojo poslali pro. testno resolucijo in izbrali delegacijo, kateri so dali v nalogo, da pri svojih oblasteh v imenu vseh Slovencev tega sektorja odločno zahteva pravice. ki gredo slovenskemu narodu. Na sestanku so tov. Malka, Kosovel in Marica obširno pojasnile pomen in važnost «Novoletne jelke«, ki bo razveselila naše malčke. Ricmanjci Tudi pristaši OF jz Ricmanj so poslali protestno resolucijo vojaški upravi zaradi njenega krivičnega ukrepa, v kateri poudarjajo led drugim: Ce smo enakopravni pri plačevanju davščin, moramo biti enakopravni tudi v uživanju pravic. Zato zahetvamo popolno avtonomijo slovenskega šolstva. Zahtevamo, da ZVU svoj krivimi in poniževalni ter nedemokratični ukrep ukine. Boljunec in BorSt Prebivalstvo Boljunca je po- ............................ ' icij slalo VU protestno resolucijo s 144 podpisi, prebivalstvo Bor-štva pa podobno resolucijo s 130 podpisi. V obeh resolucijah se poudarja, da smo se Slovenci 35 let borili uroti fašizmu In proti njegovim podobnim napadom proti Slovencem ter da se bomo šc nadalje borili, dokler n; bomo dosegli enakopravnost z Italijani. Zato zahtevamo, da vojaška uprava svoj krivični ukrep prekliče ter da uporablja za slovensko šolstvo iste mere kot za italijansko ter da uveljavi narodnostno enakopravnost Slovencev z Italijani na tem ozemlju. Sramotno prikrivanje protislovenskih ukrepov Včerajšnja protestna stavka slovenskih učiteljev in profesorjev je vsekakor tako važen dogodek, da bi o njem moralo poročati v»e lokalno časopisje, ako se hoče imenovati vsaj in-formativno. Toda, kaj se dogaja? Dzmokristjanski tisk je stavko enostavno zamolčal. Menda se jim zdi, da je ukrep o ukrnitvi slovenskih razredov le preveč fašističen ter da bi se tudi nekateri demokristjan-ski pristaši zgražali nad njim. Kako so pa poročali ostali? Za kominformistična glasila ni toliko važno dejstvo o ukinitvi slovenskih razredov, temptč — kot na pr. «Pelo — izrečno poudarjajo, da je pri tem najhujše to, da se odpusti vršijo med šolskim letom kot da bi hoteli reči, da bi sicer odpusti ne bili pač tako krivični, — »Corrie* re dl Triesten in «Trlest° Seras sta pa popolnoma zamolčala, da gre za ukinitev 22 slovenskih razredov ter pišeta samo o odpustih, ki »o zgolj posledica ukinitve. Skratka: Italijan •tka javnost v Trstu o tiajnc-vojši krivici proti Slovencem sploh ni obveščena alt pa ie netočno in nepopolno obv-ilče-no. Cemu to prikrivanje? Qui ta-cet, consenttre pidetur. »...Komunisti se individualnega terorja ne poslužujijon. Tako -poudarja v zadnjem «Delu» neki Vldalljev pametnjakovič, ki se je morda še pred tremi dnevi udeležil terorističnega napada na tov. Švaro (n njegovega sina ter na udeležence prosvetne prireditve «Otona Zupančiča« pri Magdaleni in se že osem dni joče kako bo zaradi tega moral odgovarjati pred sodiščem, kamor ga jr bila kominformistcmi sicer tako naklonjena policija končno vendarle prisiljena izročiti. Njihov škvadristični terorizem torej ni individualni teror 1 Vsekakor imamo tokrat opravka z najnovejšim primerom, kako globoko so 2« padli v »nojih protislovjih in oijabnih lažeh ZAVEDNI PROSVETARJIS PROSEKA KONTOVELA PREPREČILI RAZBIJAŠKI ,.OBČNI ZB0R“ i Slava padlemu borcu i Tov. BORIS ŠKERLAVAJ Kdo se ne spominja, s kakšnim veseljem in navdušenjem si je prebivalstvo Preseka pred let; ustanovilo svoje prosvetno društvo »Ivan Vojko«, ki je s pomočjo požrtvovalnega dela svojega članstva pokazalo v tako kratkem razdobju že tako lepe uspehe. Delovanje tega prosvetnega društva je bilo na višku ko je kot strela z jasnega udarila med naše demokratične prebivalstvo resolucija Informbiroja, ki je vnesla razdor ne samo v množične organizacije, temveč tudi v prosvetno delovanje. Kljub temu, da je večina prosvetnih delavcev ostala na pravi poti, ee je tudi med prosečkim prebivalstvom pojavilo nekaj vidali-jevcev, ki so hoteli s svojimi razbijaškimi metodami na vsak način uničiti naše kulturno in prosvetno delovanje. Vsi njihovi napadi in besno zaganjanje v vsakogar, ki ni bil njihovega mišljenja, Pa niso mogli ustaviti naših prosvetnih delavcev, da ne bi nadaljevali s svojim delom, ki je tudi v tem kritičnem razdobju doseglo precejšnje uspehe. Razkačeni zaradi ter uspehov, so si vida-lijevi «zaščitniki« izmislili drug način, kako razbiti prosvetno društvo ter mu onemogočiti še nadaljnje delovanje. Tako so vemo sledeč svojemu geslu: razbijaj in uničuj napredno slovensko kulturo sklenili, da skličejo nekak občni zbor. na katerem naj bi navzoči ((člani« izvolili svoj odbor, ki bi jtnel nalogo ((delovati« po direktivah Vidalijevih «zaščitnikov». Dobro vedoč, da se tega zbora gotovo ne bo udeležil noben pošten prosvetni delavec, so sklenili povabiti nanj takšne «prosvetne delavce«, katerim je bil razvoj naše napredne ljudske kulture vse do sedaj deveta briga. Da izpopolnijo atevilo teh »prosvetnih« delavcev so pritegnili med «člane» prosvetnega društva celo dva bivša fašista, ki imata seboj tako lepo ((zgodovi- no«, da se bojita vrnitj se celo V svojo domovino. Ta fašistična elementa nai bi torej soodločala o usodi prosvetnega društva na Proseku, Med vidneje «z.aščitnike» slovenske kulture so vidalijevci vključili celo človeka, ki nosi legitimacijo «Lege nazionale«, kar je že samo po sebi dovolj jasno spričevalo za njegovo bodoče »delovanje« v prid napredku slovenske kulture. In ti ((zaščitniki« »resnične« slovenske kulture so dobiti nalogo, da skličejo občni zbor in izvolijo tudi nov odbor. No, pošteno prebivalstvo Proseka predobro pozna »delovanje« teh zaščitnikov, da bi jim lahko nasedlo. Zadostovalo mu je primerjati njihovo ((delovanje« v koriei slovenske ljudske kulture, da si je bilo na jasnem tudi o njihovih bodočih naklepih in nakanah. Odkar so namreč Vidalijevi razbijači pričeli s «prosvetnim delovanjem«, so bili rezultati tega za njih naravnost porazni. Prosvetni dom, ki je bil do razdora zbirališče vseh zavednih prosvetnih d-lavcev. je sedaj popolno, ma zapuščen. ((Zaščitniki# so razbili okna ter se prav tako niso zmenili zato. če je skozi streho deževalo ter so tla popolnoma premočena. Njihovo «prosvetno delovanje« je težilo namreč k «višjim» ciljem, ki so se odraža'i v seveda zelo po-redkih »gostovanjih« drugih »prosvetnih delavcev«, katera pa so se brez izjeme končala pretepom, izzivanjem itd. Za »zaščitnike« .slovenske kulture kaj lepo spričevalo. In ti Jijudje. ki so storili toliko koristnega za ((krepitev« slovenske kulture hočejo danes voditi prosvetno društvo na Proseku. Pošteno prebivalstvo Proseka, ki je znalo tako vztrajno in odločno kljubovati fašističnemu terorju, bo znalo preprečiti tudi tem razbijačem slovenske kulture, da izvedejo svoje nakane. Zato je potrebno, da sl je vsak posamezni prosvetni delavec na jasnem, koga bo izvolil na prihodnjem občnem zboru, ki se bo vršil v kratkem, Sn kateri prosvetni dsalvcl bodo sestavljali glavni pdbor, ki bo imel nalogo razširiti ih okrepiti delovanje prosvetnega društva. Poudarjamo, da je nujno potrebno, da bedo vodili kulturno delo in dom tisti pro. svetni delavci, ki so že med narodno osvobodilno borbo in tudi po končani vojni požrtvovalno delovalj na kulturnem polju ter so s svojim delom prispevali k razvoju in napredku prosvetnega društva »Ivan Vojko«, Danes, ko so pričeli tukajšnji reakcionarni krogi ob pomoči odgovornih oblasti poostreno gonjo proti slovenskemu demokratičnemu prebivalstvu ter proti yse,m njegovim demokratičnim pridobitvam, ki si jih je priborilo y narodno osvobodilni borbi, mora biti stališče vsakega zavednega in poštenega Slovenca do razbijačev slovenske kulture ter izdajalcev slovenskega ljudstva še bolj odločno. Naloga vseh poštenih demokratičnih Slovencev je zato preprečiti tem VidalijeVim izzivačem, da bi še nadalje rušili jn razbijali naše prosvetno delovanje ter jih razgaliti pred vsem demokratičnim prebivalstvom za to kar so: izdajalce interesov slovenskega demokratičnega ljudstva. Na noben nač-n ne smemo dovoliti, da ti ljudje, ki odobravajo fašistične napade proti slovenskim demokratičnim prebivalcem, i: nadalje govorili o napredni ljudski kulturi ter se nazivali c&lo »zaščitniki«. Take ljudi, ki te sledijo Vidalijevi razbijaški politiki ter odobravajo fašistične napade, kot je bil na primer napad na pevovodjo tov. Švaro, lahko upravičeno jmenujemo ikvadriste ter jih kot take izpostavimo preziru vsega poštenega demokratičnega ljudstva Tržaškega ozemlja, Kot je znalo naše ljudstvo uničiti fašizem, tako bo znalo pomesti tudi s temi elementi, k; so si s svojilni podlim delovanjem zaslužili naziv škva-dristi! Vavedni prosvetavji s Prose. ka - Kcntovela so razbijačem slovenske kulture odgovorili ter z energičnim nastopom preprečili ((občni zbor«, ki so ga sklicali nemerodajni ljudje proti ysem pravilom društva. Redni občni zbor društva se bo vršil po društvenih pravilih čipiprej po sklepu večine odbora. Občni zbor bo tedaj izvolil, vodstvo, v katero bo članstvo imelo popolno zaupanje in ki bo vodilo društvo v interesu slovenske ljudske prosvete. KOLEDAR QJtedali&e - Nedelja 20. novembra Feliks, Vladiboj Sonce vzide ob 7.11, zatone ob 16.30. Dolžina dneva 9.30. M al vzide ob 7.30, zatone ob 16.14-Jutri ponedeljek 21. novembra Darovanje M. D., Grmislav Pred petimi leti na jutrišnji dan, to je 21.XI.1944, je padel v domobranski zasedi v Podkraju tov. Boris Skerlavaj. Pokojni se je rodil li.VI.1923 na Opčinah in je stopil kot borec v NOV 19.VI.1944. Kot partizan je bil splošno priljubljen v Vipavski dolini. Openska mladina se ga še vedno spominja kot zavednega tovariša in navdušenega športnika, prav tako pa tudi delavci ACEGAT-a, kjer je bil usluiben. SPOMINSKI DNEVI 1875 je bil rojen Mihail I. Ka-linin. 1910 je umrl ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj. Rojen je bil 9.1X.1828. ZSSR je obnovila od Nemcev porušeno Jasno poljano, kjer je živel in ustvarjal slavni klasik ruske literature. Za 25-letnico njegove smrti so izšla njegova celotna dela v 95 zvezkih. 1813 je bil rojen Franc Miklošič, veliki slovenski jezikoslovec. Umrl je l. 1891. 21. 1694 je bit rojen Francois M. Voltaire, slavni francoski mislec in pisatelj. Umrl je leta 1778. 21. 1944 je bil izdan odlok predsedstva AVNOJ-a o amnestiji in odlok o prehodu sovražne imovine v državno lasi. OF Množični sestanek OF u Bazovici bo v torek 22. t. m. ob 20 v dvorani gostilne Gruntar. Izpred sodišča za določevanje narokov Pobesnele kominformistične napadalce bo sodilo redno sodišče v Trstu Aretirani so: Zacchigna Giordano, Stoinich Mario, Cernetich Andrea in Ricci Giuseppe, na začasni svobodi pa: Nello Grisoni, Jurissevich Mario, Rabar Paolo, Goruppi Silvano, Dapretto Giglio, Balbi Adriano, Fon Luigi, Ulcigrai Fulvio, Bortoiutti Sergio, Zuliani Attilio, Babudri Ferruccio, Volk Spiridione in Valenti Rudolf Včerajšnja «Unita» je ostala zvesta svojemu stilu pisanja-falzificiranju resnice. V svojem poročanju o aretaciji napadalcev kominformistov, ki so divjaško napadli in pretepli tovariša Švaro Vladimirja in njegovega sina Borisa, joče krokodilje solze in skuša opravičiti to kriminalno dejanje, češ da ((titisUn izzivajo uboge in nedolžne kominformiste, Napadalci, ki so Za izvršitev svojega kriminalnega dejanja najslabše vrste rabili orožje železnih boksarjev, so »uboge ovčice», ki jih žalijo, napadajo in izzivajo ((krvoločni volkovi». Slovensko demokratično ljudstvo, ki se je udeležilo kulturne prireditve slovenskega Prosvetnega društva ((Oton Zupančič)), primerja milanska ((Unitd» s fašističnimi napadalci na trgu Ca-vana. Pevovodja tovariš Švara Vladimir in njegov sin ter toliko ostalih Slovencev, ki so jih kominformistični šovinisti na-padli in jih pretepavali, so torej fašisti, zato ker so se udeležili kulturne prireditve. Za kominformistične veljake je postal strašen greh, če se Slovenec kulturno izživlja v svojih prosvetnih društvih. Zato in prav zato jih je treba z vsemi sredstvi ustrahovati, kakor so pred 20. in več leti ustrahovali Slovence fašisti ter jim preprečiti, da bi čuvali svoj o kulturo. V ta namen so organizirali teroristične škvadre, ki naj napadajo ljudi, ki se ne strinjajo s izdajstvom Vidalijeve bande. V ta namen so tudi napadli člane prosvetnega društva ((Oton Zupančič» in pretepli pevovodjo Švaro Vladimirja, njegovega sina Borisa, Medveščka Marijana in druge. Ker pa se morajo sedaj izvršitelji tega kriminalnega dejanja zagomrjati pred sodiščem, so za milansko «Unita» kar naenkrat napadenci ((krvoločni volkovih in napadalci euboge ovčiče». Adriano, Fon Luigi, Ulcigrai Fulvio, Bortoiutti Sergio, Zu. liani Attilio, Babudri Ferruccio, Volk Spiridione, Valenti Rudolfo, Jurissevich Mario in Nello Grisoni. Predsednik sodišča je odločil, da morajo prvi štirje obtoženci ostali v zaporu, ostalim je podelil začasno svobodo in vse skupaj predal rednemu sodišču v poslovanje. Tako se bo y kratkem pred rednim sodiščem zaključilo kriminalno dejanje, ki bi kmalu zahtevalo človečke žrtve. Za to dejanje bodo res odgovarjali zaslepljeni ljudje, predvsem mladina, glavni krivci, ki sejejo mržnjo in sovraštvo, pa so še vedno na svobodi ter bodo s svojim strašnim delom še v naprej zastrupljali zavedene ljudi in kar- je najstrašnejše-mladino. GLEDE SPORNEGA VPRAŠANJA delavcev tovarn za testeniife dosežen sporazum Včeraj dopoldne ob 11 je sodišče ža določevanje narokov razpravljalo primer kriminalnega napada Z železnimi boksarji oboroženih komtnformi-stičnih divjakov, ki so 5. t, m. dejansko napadi tovariša Švaro Vladimirja in njegovega sina Borisa ter jima povzročili težje telesne poškodbe. Pred predsednikom sodišča kap. Dyjem so sedeli n« zatožni klopi are- tirani Zacohigna Giordano, Stoinich Mario, Cernetich Andrea ter Ricci Giuseppe. Zadnji je bil včergj že na svobodi, potem pa ga je zaradi istega napada aretirala policija in se je tako pridružil svojim pajdašem na zatožni klopi. Prav tako so bili pred sodiščem tudi ostali pajdaši, ki po so na začasmi svobodi; Rabar Paolo, Goruppi Silvano, Dapreto Giglio, Balbi ZLOČIN V DOM.Pl Eden ali več neznancev je. včeraj ponoči na cesti iz Domja v Dolino ustrelilo 23-letnega Juriševiča Emila iz Sv. Antona prj Kopru Ko 'sta se včeraj ponoči okrog 1 ure vračala proti dejnu Albino Uršič in Silvio Riosa sta pred hišo, kjer stanujeta in kjer jc stanoval tudi pokojni umorjenec, zagledala V temi neko truplo. Ko sta se približala sta v truplu, ki je bilo v mlaki krvi, spoznala svojega prijatelja ‘ASletnega Emila Ju-riševiča iz Sv. Antona pri Kopru. Takoj sta obvestila policijo in Rdeči križ. Ko ie policija izvršila fa kraja zločina potrebne korake, so truplo pokojnega Juriševiča prepeljali v tržaško mrtvašnico. Toliko smo včeraj izvedeli s policijskega, poročila. Zločin sam Pa ie zavit v temo ter se ve samo to, da so našli na pokojnikovem truplu kakšnih 10 ran, povzročenih od revolver-skili nabojev, ki so bi|i izstreljeni iz dveh različnih revolverjev. Za sedaj pa je dognano samo to, da gre za strašen zločin, ki je za policijo in z.a nas do-sedaj še zavit v popolno temo. Danes dopoldne ob 10 bo v ikedenjski kinodvorani premi era otroške igre «Sneguljčica», ob 20 pa bo v drugi zasedbi ponovitev «u Kontotelu Tudi v Sesljanu so včeraj ponoči neznanci poskusili ustreliti 281etnega Cesarja Roli o, ki otanuj« v Sesljanu št. 4. Ko se je vračal proti domu, so nanj v bližini železniške proge neznanci oddali nekaj strelov, ki ga pa k sreči niso zadeli. Policija je uvedla preiskavo. PROSVETNA DRUŠTVA Moški pevski zbor Prosvetnega društva v Nabrežini ima redne pevske vaje vsak torek in petek. Prosvetno društvo I. Cankar vabi skupni odbor na sejo, ki bo jutri ob 20.30, Vsem, ki so mi poslali čestitke in darila ob proslavi 40-letnice mojega gledališkega dela, se prisrčno zahvaljujem! Angela Rakarjeva. Gledališče Verdi Danes ob 16.30 bo v gledališču Verdi tretja ponovitev opere Domenica Cimarose ((Skriven zakon«. za novama v trgovski mornarici 20. decembra bodo pričeli na Pomorski direkciji izpiti za dosego imenovanj v trgovski mornarici. Kandiidati morajo predložiti prošnje na kodkova-nem papirju b 24 lirami ter opremljene z vsemi predpisanimi listinami do 12. decembra. Prijavite se za izlet v Firence ca nogometno Urno Jngoslaviia-Francija Potovalni urai.°: pemega sveta i vi j en je Jugoslovan«. ^ ov (v ital.), skladbe velikih Plesna glasba. 23.00-vesti (v ital. jn sjj V«?- Jutrišnji spored. - 7aldiue ne melodije. 23.30: TRŽAŠKA BORZA Zlati iterling 8700, papirnati šterling 1600, telegrafski dolar 670, dolar 663, švicarski frank 153, 100 francoskih frankov 172, avstrijski šiling 22, zlato 1100. 14.30: Power, aI0re*Jž TraO’. K t* pic* ^ «*? rtOSSETTI, kov«, T. EXCELSIOR. 15.30: bezml«, Spencer na Hepburn. FENICE. 14.00: well, Slgne Hasso. gg. ■■ c FILODHAMMATICO: » ' jr-3y«. je tedni ljubezni«, «• Miranda. 4 ADUA. 14.00: «R°br »črn*.,# ALA13ARDA. 14.00: # ščlca«, L. Hayward u J ARMONIA. 14.30: “R,Rich3f» Morgan, lik«, M. 14-00:. «N» p|Jf Fiynn Ii življenja ASIŽZ Dne 18. t. m, je bil masovni sestanek te na ‘Z Brega (Boršt, Boljunec, Ricmanje). Po političnem referatu, ki ga je podala tov. Mrakovdč Nada in zaključila tov, Grozdana, so žene živo posegle g sodobne probleme, Ogorčene so bile zaradi ko. minformističnega besnila nad njihovim sovaščanom tov. Staro, o katerem vedo, da ni bil nikoli fašist kakor so ga ko-minformtsti med napadom imenovali, Na sestanku »o bili za vsako posamezno vas izvoljeni odbori ASI?,Z. Tl odbori pojdejo z največjim elanom na delo, da bi novoletna jelka čim lepše uspela. Sprejeta je bila protestna resolucija z upravičenimi zahtevami v odnosu do slovenskih šol in učiteljstva. Isti dan je bil na pobudo mestnega odbora ASI?//, sklican roditeljski snet za Skorlc-Ijo. Tudi na njem je bila sprejeta protestna resolucija proti nedemokratičnemu postopku ZVU v zvezi s slovenskim šolstvom in učiteljstvom, AZZURRO. sovraštva«, Errol * •» m ^ via de Havilland- # BELVEDERE. 14-00^^ j ‘ 13.30: *NcB° Jamajki«, GARIBALDI. Gene ller 14.30; «Dvoboj čaka«, IDEALE. Antonu«, E-IMPERO. E. Fljan, ‘W0J, Vf romanu Kr?nln^,J^oni-'ALIA. 14.00: ((Zb°g ITALIA. 14.0U.«^a“-KltPu/ Marta Kigerth. »P* KINO OB MORJU- * ■ p, poželenja«, M- J*igeJ*tl MARCONI. 14.00: « ((p!sn' mlatilnico grozno inico in tri pluge. Os bodo posejali 10 ha s po, nasadili tri ha krom-in posadili 10.000 novih načrtu imajo gradnjo za živino. Poslali bodo tovariša na tečaj za ista. mlade tovariše sm0 dobo so ravno peljali umet-Mladi in zdravi to- , lo za časa fašizma; «Ko smo slišali brnenje kakega motorja, smo se vedno poskrili! 2e naprej smo slutili, da prihajajo iztirjevaJci, ki niso poznali nič drugega kot denar in denar. Zanimalo jih je, če imamo kravo. Bilo je polno primerov, da so jo, edino, kai smo še imeli, odgnali s seboj. In ne samo to, Tudi opravo in celo postelje so nam zarubili«. Tako so delali s temi ljudmi nekdanji oblastniki, ki niso poznali dela in žuljev, Zasedli so bili te kraje, da bi izrinili naše ljudstvo od morja. Tega Pa pridni in delavni ljudje Istre niso dopustili. Ostali so na zemlji, tudi če je bil pritisk še tako hud. Danes znajo ceniti y pravi luči to svojo nekdanjo vztrajnost, prav tako kot (18letni Sos-sa Pavlejki v tej zadrugi dela s takim navdušenjem, da prekaša celo mlajše tovariše. Se so nam ob slovesu povedali, da se bo te. delovna skupnost v kratkem povečala za na-daljnih 5 družin. Talko bo obdelovalna zadruga «Crvena zvezda« svetila 5» ostalim in jim kazala, kje je prava pot do napredka in izboljšanja. Za dobro setev Zelo ugodno vreme, ki je nastopilo po zadnjem deževju, je ustvarilo pogoje, da bodo naie obdelovalne zadruge in tudi privatniki jahko v kratkem času dovršili vse jesenske setve. Zato naj bi za ta dela izkoristili vsa razpoložljiva sredstva za res dobro Dripravo zemlje. Nobeden traktor, nobeden se?alni stroj in tudi nobeden plug ne sme v teh dneh počivati. Posebno nai bj to upoštevale nase obdelovalne zadruge, ki so že do sedaj pokazale, kako se da z dobro pripravo zemlje in pravočasno izvrženo setvijo doseči res dobre pridelke. Za boljšo izvedbo vseh teh del je okrožni kmetijski oddelek razposlal preko o- krajnih odsekov zn kmetijstvo natančna navodila o selekciji in razkuževanju semen ter uporabo vseh razpoložljivih traktorjev. Večletna izkustva so pokazala, da je prepozna setev v veliko škodo donosnosti in zoritvi žita. Zato je nujno, da izkoristimo vse te lene dneve, ki jih nudijo ugodne vremenske „ so nas kar sredi ceste k'm. Tovariš Jakac Primož, \ jje vstopil v zadrugo z šal VOIi°. da h° tu po-^ Po svojih močeh. Ves W°*ien je pripovedoval, da \iev.°če ni bil za to. Ne ra-se, kaj je zadruga. Hia- Avi tj-. r«lij, računovodja za-Pripoveduje, kako je bi- 'i> poziv zamudnikom za notranje zadeve \r ®a okrožnega ljudskega °bjavlja naslednje SreaP ° Z O H I h O k |(j “‘valstvo Istrskega okrožji r3s.e sedaj iz katerem *'0Ea ni moglo slikati za Sto** izkaznice pri lo-kra 1 elc*P> na sedežu svoje' tali Vnesa ljudskega odbO' S Jo slike slabo izpadle, se naknadno slikalo v b|vf«ska ekipa bo slikala Ul, P1 foto-ateljeju «Vata», >tv?, c‘ Kalegarija sledeče četrtek, petek in ne- ne 23., 24., 25. in 27. noji*949 od 9. do 18. ure. .^k. ho slikanje za osebne H|j,,.Ce v Istrskem okrožju t,Vno- °sehne izkaznice bodo Vdajati strankam 28. no-}1j7 »949. * osebne izkaznice zgo prilike in čimprej dokončamo še zadnje setve. Naše obdelovalne zadruge m naši kmetovalci bod0 znali ta navodila , pravilno izkoristiti. Kot prejšnja leta, bodo tudi letos pokazali vso tisto pridnost, ki je lastnost ljudi, kateri si sami kujejo lepšo bodočnost. Dolina Mirne Načrtnemu in boljšemu gospodarstvu naproti Hazsežna dolina Mirne v bujskem okraju postaja eden izmed tistih važnih produktivnih središč, od koder bomo dobivali že v kratkem času dveh ali treh let Velike količine zelenjave. Komunalno podjetje «Mirna», ki je prevzelo y obdelovanje večje površine, je že lansko leto zasadilo večje površine paradižnikom, zgodnjim krompirjem, sončnicami in čebulo. Tudi če ie suša v poletnih mesecih precej pritiskala, so vse te kulture dale dobre pridelke. Za prihodnjo gospodarsko leto je obširna površina 60 ha določena za vrtnarstvo. Nasadili in posejali bodo paradižnik, zelje, jajčevec, papriko, fižol in lubenice. To so vrtnarske kulture, ki smo jih videli tudi na gospodarski razstavi zelo zastopane in jih naši kmetijski strokovnjaki priporočajo kot najbolj primerne, donosne in odgovarjajoče našemu podnebju, Preorali bodo vsa stara dete-ljišča lucerne, k.er je pridelovanje te krmilne rastline na tako dobrem zemljišču gospodarsko zelo nerentabilno. Krajevni LO bodo nato odločili, kaj naj lastniki posejejo na te površine. Tako bo dolina Mirne vršila v našeiii gospodarstvu važno vlogo. Zalagala bo naš trg in tudi izvoznega s tako iskanimi povrtninami. . _i Vozni red avtobusov na progi Koper-frsl ODHODI IZ KOPHA: Ob 7. in ob 11. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 7.15 in ob 11.15; PRIHODI V TRST ob 8. Ob 12. uri. ODHODI IZ TRSTA: ob 15. in ob 18. uri, s križišča pri Dekanih ob 15.45 in 18.45; PRIHODI V KOPER ob 16. in 1». uri. l/mag novitev ribiške zadruge. Ta je ki J L 'L”! J prišla polagoma do svojega NapredeK ribiške zadruge lastnega inventarja in premo-Ribolov ni vež domena zasebnikov ženia kot do ribisklh barkt mrez, in podobno, tako, da ima Ribolov y Istri in tudi v Istrskem okrožju je bil - preje domena zasebnikov. Ti so obvladali skoro yso proizvodnjo. Za ribolov so se posluževali ribičev, ki so bili deloma delavci deloma kmetje, ter so jih kot običajno tudi izkoriščevali. Podoben položaj je bil tudi V Umagu. Toda ljudska oblast je gledala od vsega začetka na to, da pripomore ribičem do gospodarske osamosvojitve. To je tem važnejše, ker imajo ribiči možnost, da oddajo ves lov, v kolikor ne gre takoj na trg, v predelavo v tovarne. Poleg industrije za predelavo rib v Kopru in v Izoli, imamo tudi v Umagu konzervno tovarno «Arnigoni». Ker se mora šibkejši gospodarski element, če hoče da bo gospodarsko uspel in vzdržal združevati, je ljudska oblast podpirala tudi v Umagu usta- danes vse pogoje za svoj na-daijni razvoj. Naslednji statistični podatki nam bodo pokazali na eni strani količino nalovljenih rib od maja do danes od strani zasebnih' lastnikov in na drugi strani od strani domače ribiške zadruge. V poštev pride samo tako imenovani globinski lov rib ali saka-leva, ulovljene ribe pa so y glavnem sardele, sardoni, šuri in škombri. V navednem obdobju so zasebni lastniki ribiških ladij na. lovili za 92.783 kg rib. — Temu nasprotno pa je ribiška zadruga samo s svojimi tremi barkami dosegla že 72.236 kg, kar kaže, da se je svojim konkurentom že znatno približala. RazumO se, da se ribiči v Umagu tega uspeha veselijo in bodo v bodoče za dosego cim večjega razmaha njihove za- druge doprinesli yes trud. Ta jim bo obilo poplačan, saj njm bo zagotovil gospodarsko neodvisnost. Pobegi Obveze naših partizanov Na zadnjem sestanku so naši bivši partizani med drugim sprejeli obvezo, da bodo prispevali 400 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma, pri pripravljalnih delih za postavitev spomenika padlim borcem in popravljanju ceste Pobegi — Porton. To naj bi bile naloge, ki jih bodo. izvršili do konca tega leta. Prav tako so na sestanku obravnavali tekoča organizacijska vprašanja. Zaključki teh so bili, da morajo svoje delovanje poživeti. Bivši partizani naj kot vedno pokažejo svojo delavnost tudi na prosvetnem in športnem področju. Prispevali bodo tudi pri popravljanju dvorane za proste zabave. pozval na tekmovanje kolektive tovarn in podjetij v okrožju Nedavno smo poročali o slo-1 pri strojih, tekmo brigadi, ki 1 tovarne STIL v Kopru, Vino- vesni proslavi v Izoli, pri kateri je bila na svečan način kolektivu opekarne «Nardone» izročena prehodna zastavica. Ta kolektiv ie namreč uvedel brigadni sistem dela z uporabo norm in dosegel s to metodo izredne uspehe. Okrožni odbor Enotnih sindikatov je zato podelil imenovanemu kolektivu zasluženo nagrado, in sicer v oblik; prehodne zastavice. Toda kolektiv ni ostal na svojih prvotnih uspehih in lovorikah, temveč je od tedaj razvil še večjo delavnost. Posamezne btigade kolektiva so si predvsem med seboj napovedale tekmovanja. Na posebnem sestanku so delavci razdelili tekme po sorodnih sl brigadah. Tako bo brigada za izkopavanje gline tekmovala z brigado, ki je zaposlena pri razkladanju gline, katero zmečejo nato v strojne naprave za predelavo v opeko. Dalje je napovedala brigada, zaposlena ima opravilo pri pečeh za žganje gline. Brigada kurjačev se bo spoprijela g tovariši, ki so dodeljeni zopet posebni peči. in končno bo tekmovala brigada strojnikov še z brigado delavcev, ki zlaga opeko na skladišču. da se suši. Tekmovanja med navedenimi brigadami so že pričela in v kratkem Bomo izvedeli za njihove prve uspehe. Vsekakor so ge s tem pričela socialistična tekmovanja delovnih brigad v posameznih tovarnah in podjetjih. Vsi delovni kolektivi v našem okrožju se bodo brez oklevanja udeležili teh tekmovanj, ki obetajo, da bomo s tem dosegli največji porast proizvodnje. Na ta način bo prišlo tudi do nadaljnega zvišanja življenjskega standarda našega delavstva y coni B. Poleg .tega pa je delovni kolektiv tovarne «Nardone« pozval na tekmovanje kolektive: plod v Bujah, Edilit v Kopru, tovarno Salvetti x Piranu, tovarno testenin v Brtonigli, Soline v Portorožu, Rudo y Piranu, delovni kolektiv, ki gradi garažo v Semedeli, Fructas v Kopru, tovarne Jaksetič, »Zena«, De Langlade, Marzari, Ar. rigoni, Ampeleo in plinarno v Izoli. Prav gotovo bodo vsi ii delovni kolektivi sprejeli poziv na tekmovanje za pridobitev prehodne zastavice. Tekmovanje bo gotovo ostro, saj so navedeni delovni kolektivi že znani po svoji vztrajnosti in vestnosti. Vrhu tega so prežeti s socialističnim duhom. in titajte* thimolblu dnmiili l G L E M V! Žene pri delu za skupnost Pred časom so imele antifa- vselej odpraviti greh preteklo- v«Ua šistične žene iz naše vasi dobro obiskan množični stestanek. Na dnevnem redu so bila razna vprašanja, ki sg naše žene zelo zanimala. Tako so razpravljale o prostovoljnem delu, širjenju naprednega tiska, tečaju za nepismene, novoletni jelki in podobno. Vse prisotne žene so bile odločno za to, da je treba prispevati čim več za prostovoljno delo. Tudi v tem pogledu, naj pokažejo tovarišice dober zgled. Že na tem mestu je treba pripomniti, da so se žene kmalu nato zbrale-k prostovoljnemu delu in 16 tovarišic je napravilo skupno 85 delovnih ur. S tem delom so očistile predvsem vodnjake in tako dvignile higieno na vasi. Glede tiska so sklenile, da bodo revijo «Našp ženo« prodajale stalno od osebe do osebe, da bo to poučno in za vsako napredno ženo važno čtivo prišlo v vsako' kmečko hišo. Zlasti pa je treba pridobiti čim več stalnih naročnic. Veliko zanimanja in odobravanja ie zbudilo tudi vprašanje tečaja za nepismene. Tudi vo 30. decembra 1949. I v tem oziru je treba enkrat za sti, ki ga je zadal našemu ljudstvu fašistični režim, kateremu je bilo ravno na tem, da ostane naše ljudstvo v temi in nedostopno nadaljnji izobrazbi in prosveti. Sramota bi bila, da bi pr; tolikem napredku, ki ga je izvojevala NOB ostal in živel v vaseh tudi en sam nepismen človek. Ljudem je treba pred-očiti, da je tudi njihov gospodarski uspeh nemogoč brez izobrazbe in zlasti že strokovnega znanja. To pa je mogoče dobiti samo s čitanjem strokovnih listov in revij. Vse to pa velja v prvi vrsti za mladino, ki ima pred seboj še vse življenje! V zvčzi s prireditvijo za novo jelko za nate otroke smo imeli v Glemu ie en nastop, Spored je bil posrečen in vsi so ga dobro izvajali, tako da se je ljudstvo, ki se je le prosvetne prireditve udeležilo polnoštevilno, prav zadovoljno počutilo. Ves čisti dohodek je namenjen v korist novoletne jelke. Poleg tega bodo organizirale naše že ne nabiralno akcijo v blagu in denarju, da bo praznik naših malčkov uspel nadvse prijetno. Na vsak način bo prejel vsak otrok brez izjeme vsaj eno darilce! GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 Iz svobodnih krajev Premoženje pokrajinske oprave in terjatve Slovenije Ni še dolgo tega, kar smo pisali v zvezi z razdelitvijo občinskega premoženja gori-ške občine sorazmerno med obe sosednji državi, da je odpotovala v tej zadevi v Rim posebna goriška komisija, da bi poročala na ministrstvu, kakšen je dejanski položaj gori-ške občine in njenega premoženja. Ta teden se je omenjena komisija zopet vrnila in kakor poročajo, pogajanja med jugoslovansko komisijo in italijansko vlado ugodno napredujejo in upajo, da bodo prišla v kratkem do pozitivnega zaključka. V Rimu dela sedaj posebna komisija, ki jo sestavljajo jugoslovanski in italijanski izvedenci in-katera proučuje način, kako bi izenačili razliko med obema državama po vsem Goriškem, zlasti kar se tiče občinskega in' pokrajinskega premoženja, ki je ostalo na eni ali na drugi strani nove državne meje. Vsa nekdanja goriška pokrajina se deli na deset delov, od katerih jih je šest pod Jugoslavijo in štirje pod Italijo. Zato bi bilo treba v tem razmerju po zahtevah, ki jih je stavila Slovenija, razdeliti tudi pokrajinsko premoženje. Tako bi na primer tolminski in idrijski okraj, ki ne moreta biti več deležna koristi pokrajinskih naprav, . morala dobiti tisti del pokrajinskega premoženja, ki sta ga uživala pred to vojno. Iste zahteve kot za ta dva okraja veljajo seveda tudi za druge kraje, ki so sedaj v Jugoslaviji. Na ta nrčin bi moralo ostati od vsake milijarde premoženja, ki je last pokrajinske uprave, v Italiji samo 400 milijonov, do-čim b, morala dobiti Jugoslavija ostalih 600 milijonov. Štipendije za zdravstvene tečaje Goriška prefektura sporoča: Visoki komisar za zdravstvo je za šolsko leto 1949—1950 razpisal naslednje štipendije za zdravstvene tečaje: Za povečanje tečaja za bolničarske asistentke 50 štipendij po 45 tisoč lir; za posedanje prvega letnika profesionalnega šolskega zavoda za bolničarke 300 Štipendij po 45 tisoč lir; za prvi letnik šolskega zavoda za nadzornice otrok 30 štipendij po 45 tisoč lir; za obiskovanje tečaja pri šoli za porodništvo 30 štipendij po 40 tisoč lir. Prošnje je treba vložiti pri pokrajinskem zdravstvenem uradu najkasneje do 30. novembra t. 1. Vse podrobnejše podatke lahko dobe zainteresirane pri omenjenem uradu. ['''''^Illllllllllllliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiilllllillliliniiiiii llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllHIIIIIIII da je prestolonaslednik Uprav- moralo užaliti do smrtne gren- vijejo njegov prapor. Ce pa bi da imel novcev za razkošno živ- kosti. se bližala barka za njimi, naj ljenje. Danes pa mora bežati, Sporočil mu je, da gre v smrt, mu takoj naznani, dasi ni storil krivice. Bežati da se potopi sredi morja. S to Nato je šel v spalnico in za- Kakor že v primeru goriške občine, je tudi pri pokrajini položaj tak, da je ostal večji del premoženja te uprave na tej strani, kjer so ostala večja pokrajinska središča, z raznimi poslopji in ustanovami, ki so last pokrajinske uprave. Razume se, da tako postavljeno ni prav nič prijalo nit; našim pokrajinskim upraviteljem, niti ne italijanskim članom mešane komisije v Rimu. Kato so se z vso intenzivnostjo lotili mešetarjenja in pogajanja, da bi ne bilo treba odšteti Jugoslaviji prevelike vsote kot odškodnino za to premoženje. Ro nekaterih nepotrjenih poročilih je tudi v tem vprašanju že skoro prišlo do sporazuma in baje da so slovenski zastopniki pristali na to, da dobijo samo tisti del premoženja pokrajinske uprave, ki je žel itak na osvobojenem delu Primorske. Ce je tako, potem bi ne bilq nič novega, ker tisti del premoženja itak že Imajo in uživajo in bi napravili samo formalni prenos ter potrdili Že dejansko obstoječe stanje. Verjetno pa bodo o tem podrobneje razpravljali v zvezi z odškodnino, ki jo je Jugoslavija pripravljena plačati za premoženje optantov, katero je ostalo v državi. Zgodi se lahko, da bodo od te odškodnine odšteli tisto, kar imajo tukaj dobiti. Na ta način bi prišla ta zadeva za enkrat z dnevnega reda in razpravljajo v Rimu sedaj le še o dobavi vode in elektičnega toda. za katere je zlasti Gorica še vedno v znatni preri odvisna od Jugoslavije. Kot referent za to. vprašanje je odšel naknadno v Rim ravnatelj goriških občinskih podjetij inž. Prinzi, da bodo tudi to rešili zadovoljivo in v obojestransko korist. Zadružni dom v Šempasu bo ponos njegovih graditeljev Kakor po mnogih drugih krajih Primorske so tudi prebivalci v Šempasu sklenili, da bodo proslavili volitve v krajevne ljudske odbora z delom. V ta namen so se zavezali, da bodo do praznika republike dr.e 29. t. m. pokrili tudi drugi trakt svojega ponosnega zadružnega doma. Zadružni dom v Šempasu so začeli graditi že spomladi leta 1948 in so še pred lansko zimo dogradili osrednje poslopje, v katerem je dvorana za prireditve, ki ima prostora za tisoč sedežev. Ce pomislimo, da: Vsi goriški Slovenci ne premoremo take dvorane, lahko iz tega Vidimo, kako so napredovali naši rojaki po priključitvi k Jugoslaviji. Letos dozidavajo enonadstropni prvi trakt, v katerem bodo uredili zadružno klet. sadno bazo, zbirališče poljskih pridelkov, trgovino, krojaško in čevljarsko delavnico in pisarne. Sedaj dela na gradbišču vsak dan 6 plačanih delavcev in 4 do 5 prostovoljcev, katerih število pa se ob nedeljah zviša na 15 do 20. Ko bo ta trakt dokončan, imajo v načrtu še enega na drugi strani glavnega poslopja in katerega bodo sezidali prihodnje leto. Doslej so napravili poleg plačanih del še 16.812 prostovoljnih delovnih ur.- Pri - pripravi gradbenega materiala so izkoristili vse domače vire, da bi tako Čimbolj poctmilp gradnjo. Težava je z delovno silo,-ki jo je v Šempasu letos še manj kot lani, ker so mnogi vaščani odšli v tovarne in na druga dela. Vendar so z boljšo organizacijo dela tudi temu pomanjkanju IZPRED SODIŠČA Kradli so hrane iz«maščei?anja » Pri zadnj)ih razpravah pred gorištoim sodiščem v petek dopoldne in popoldne so imeli opravka po večini s tatvinami ali vsaj z dejanji, ki jih je sodišče smatralo kot take, čeprav sta zlasti dve od njih imeli tudi svoj politični pomen. Prvi od teh dogodkov se je izvršil v Nadiški dolini, in sicer 24. avgusta 1946. Ivan Trinko, Marij Nomar in Marij Coszak (po prednikih verjetno Košča vsi iz DREKE v Nadiški dolini) so se morali zagovarjati pred sodnikom, ker so na ta dan poleti 1946 odpeljali slovenskim kmetom s planine tri krave. Ti trije kravji junaki so šli na planiniski pašnik in od tam odgnali na skrivaj tri krave v dolino, kjer so jih izročili Dariju Begnaku iz Čedada. Ta je čakal na plen že s pripravljenim vozom, na ka' terega je naložil vse tri živali in jih odpeljal navzdol po Nadiški dolini, proti Čedadu. Civilna policija, ki je takrat pod anglo-ameriško upravo službovala tudi na tem področju, je s pomočjo italijanske policije videmskega področja kmalu izsledila tatove in zasegla tudi ukradene krave, ki so jih vrnili njihovim zakonitim lastnikom. V petek so sc morali torej vsi štirje tički zagovarjati pred sodnikom zaradi tatvine. Prvi trije so tatvino priznali, pa so se hoteli izmazati trdeč, da so napravili to dejanje k°t rapresalijo proti «titinom» za njihovo početje v Nadiški dolini. Verjetno je bilo tatovom znano, da so oblasti precej naklonjene trikoloristom in zato so hoteli tudi svojo akcijo pokazati kot apatriotično« in se tako izmazati. No pa se jim stvar ni posrečila in so bili obsojeni Trinko, Nomar in Co-szak vsak na dve leti zapora in na plačilo denarne kazni po 4000 lil-. Bergnak se je izgovarjal, da je kupil krave v dobri veri misileč, da niso ukradene. Vkljub temu pa so tudi njega obsodili na 6 mesecev zapora in 2000 1IV globe, vendar je kazen pogojna in ne bo vpisana v kazenski list. Partizanska akcija pred sodniki Leta 1944, ko je bila borba proti nacifašistom na Primorskem v polnem teku, je neka skupina partizanov obiskala tudi lesno skladišče italijanske tvrdke Crocetti v Solkanu, katere gospodar je tudi danes občinski svetnik v Gorici, izvoljen na listi MSI. Partizani so pri tej priliki odnesli gonilne pasove iz usnja in druge pu-edmete, ki so jim bili potrebni pri nadaljevanju njihove borbe. Pred odhodom so pustili na mizi pismo, v katerem so javili svoj obisk in voščili gospodarju »vesele praznike«. Ko se je vrnila v Gorico zopet italijanska oblast, so privlekli na dan tudi to zadevo in Čs-CL S. II. DEL POGLAVJE , StST0 '•)»■ "sil* v se ie svitalo jutro. 0 Postajale redkejše, ‘tNti.ii nlk Je pllial 1,0 Cle«o ; Epafrodit je stal ne-V1 Ha Se vcdl,f' n* krovu in V to °*ra*’ Jadrnice. Preti’ bo. ja, odkar ni j ,r*tovec toliko du-Jk.1* »u„n telesnega napora. bv>o . ''vlm očem se še ni V*’ da a' Dramila ga je Vta \,5e Vo/l zmagalec iz taSii i° te svetil° * mi' \,vJu , k njegovemu zma-b i' sm»eča Propontida ,Atg| atevi vzklikala: Mno- ' stl»njtna barcica je le- se mu je zdelo, da leze počasno in da utegne vsak hip zazreti za seboj rdeče oko carske barke, ki ga ujame in odvede v smrt. Sele ko se je svitalo jutro in so prebrodili nad polovico Pro-pontide in ko najboljše oko ni zapazilo nobene zasledujoče barke, se je Epalrodit pomiril. Dovolil je veslačem pol ure odmora in obilen zajtrk. Tudi nje-mu je prinesel Numida ostrig in tela. Veter je polnil jadra, da,®1-*’'*1 prepe”c tet vrt starega vina. Trgovec se je zavil v plašč, zakaj mrazilo ga Je v so se Jambori krivili. Ob stra neh pa so še udarjala v morje dolga vesla pod mišičavimi rokami najboljših sužnjev, ki jih je bil vzel Epalrodit s seboj. V začetku vožnje je bil tako razburjen, da ni bilo prostora nobeni drugi misli kakor misli na beg in rešitev. Neprestano je veleval Numidi, naj hitreje udarja s kladivom takt veslačem. Obetal jim je plačilo in nagrado povrhu, ce utečejo carskim zasledovalcem. Prepričan Je bil, da ni v bizantinskih vodah hitrejše jadrnice mimo njegove. Toda kljub temu, da je letela z ugodnim vetrom in pod vesli, hladni jutranji sapi. Jedel je s slastjo, napor in skrb sta ga užejala, da Je to£il izredno mnogo iz vrča. Ko se je okrepčal, so se mu umirjevale misli, budila se mu je samozavest, da je zmagal despojno, otel Iztoka in sebe. Na vzhodu se je bočila zar-rja. Trgovec se Je ozrl proti Bizancu, ki je pogledom že davno utonil v morju. Občutil je nena doma tesno bolest v srcu. Bizanc 1 Štirideset let je bival v njem, zaslovelo je njegovo ime, z Justinijanom je kockal neštetokrat, preden je še zaca-roval. Tisoče Je izgubljal nalašč, mora, ker Je branil Ireno, ker je otel življenje tistemu, kateremu je dolgoval sam življenje. «0, Bizanc, kako si ostuden,« je lzpregovoril na glas. «Sedaj moram proč od tebe, moram. Ukaz usode! Toda šel bi bil brez tega povelja, ker je gnus do razmer tako grenak, da bi ga moja leta več ne prebolela.« Epalrodit je zaklopil oči, kakor na nebu zvezde ob vzhodu Jutra. Zavil se je še tesneje v plašč in se udobno naslonil na mehkem stolu. Valovi so se penili ob bokih ladje in mu zazibali otožne misli v sladek užitek zmage in maščevanja. Živo se je vglobil v carigrajsko jutro. Slišal je šum množice, ki so jo nahujskali njegovi osvobojeni sužnji. Videl Je bledi obraz duhovite despojne, ki si je grizla ustnice v gnevu, da jo je ukanil Grk in ji iztrgal plen iz rok. Smeh se mu je krožil okrog ustnic, ko je gledal v duhu suho lice despota, beročega njegovo pismo, ki ga Je moralo užaliti do smrtne gren-kosti. Sporočil mu je, da gre v smrt, da se potopi sredi morja. S to lažjo ni upal Epalrodit ustaviti preganjanja in stikanja za se-hoj!Predobro je poznal Bizanc, kjer se je moralo vedno verjeti nasprotno, kar si povedal. In če bi verjel Upravda, ne verjela bi nikdar despojna. Zelja po maščevanju bo dvignila sidro najboljšim barkam in razkropile se bodo po vsem Egejskem morju ter ga iskale. Epalrodit se je skoraj glasno nasmehnil. Njegov načrt Je bil na pičico zarisan. Odločno je razgrnil volneno togo, vstal, se ozrl proti vzhajajočemu soncu in z dvignjenimi prsmi potegnil vase hladni zrak. Zasenčil Je očizdlanjo. Na obzorju se ni ganila nobena bela perut hiteče ladje. Umirjen in zadovoljen je poklical Numido in mu zapovedal, naj krmar okrene ladjo, ko prebrodijo Helespont, proti se-verozapadu, v smeri otoka Sa-motrake. Ce zazro pred seboj ladjo, naj se ji ne ognejo. Ob njej naj plovejo dalje in raz- spal kakor truden vojvoda po zmagoviti bitki. Bližala se je tretja polnoč, odkar so bili na morju. Spati ni smel nihče, tako se je glasilo povelje. Epalrodit Je stal na krovu in strmel v noč, da bi zagledal luč v pristanišču trdnjave Toper. Zakaj krmar je trdil, da jih zagledajo o polnoči. Vožnja je ves čas bila ugodna. Srečali so nekaj bark, ki so plule v Bizanc. Vse so poznale Epalroditovo jadrnico in vse so jo spoštljivo in navdušeno pozdravljale. Epalrodit se Jim je nalašč bližal, ker je hotel, da potoma povedo carskim ladjam, kam je bežal. Preračunal je natančno, da morajo ladje prega-njalke zakasniti en dan ob najhitrejši vožnji. Toliko časa pa mu je zadoščalo, da načrt izvede in izbriše vsako sled za seboj. Opolnoči se je oglasil suženj na jarbolu: «Lučil» (Nadaljevanje sledi) ker niso imeli drugega prijeti zanjo, so se lotili nočnega čuvaja Crocettijevega skladišča Galliana Giacconunija iz Solkana. Ta je izjavil, da je . moral odpreti’ vrata v skladišče in urad, ker so mu partizani zagrozili z orožjem. Proti njemu so inscenirali |g lansko leto sodno razpravo, ki je imela predvčerajšnjim svoj zaključek in so čuvaja Giaeomi-nija oprostili, ker ni biio dokazov za njegovo krivdo. Samo do Vidma z ukradenih blagom V drugi polovici meseca septembra sta prišla v Gorico s svojo kramo potujoči trgovec Sozzi Gaetan iz Milana, ki zastopa neko lombardsko podjetje in pa njegov prijatelj 24-letni Tarzia Dominik, rojen v Messini in stanujoč tudi on v Milanu. Tarzia je bil že dalj časa brezposeln in zato $e ga je Sozzi usmilil ter vzel s seboj, da bi se priučil obrti in tudi on trgoval. Sozzi se je v Gorici nastanil v nekem hotelu in obiskoval stranke, med tem ko se njegov sotrudnik ni mrjogo brigal za delo in mu je bilo ljubše pohajanje. Ko je Sozzi videl, da ne bo nič z njim, se je odločil, da mu ne bo več pomagal, Tarzi pa je imel tudi svoje posebne načrte, ki jih je takoj začel izvajati. Najprej je izmaknil Sozziju njegovo kolo v neki veži v ul.. Sv. Antona. Nato se je zglasil še v hotelu, kjer je bil Sozzi nastanjen in ker tega ni biio doma, odnesel kovčeg, v katerem je bilo 60 metrov blaga za ta-peciranje v vrednosti okrog 200 tisoč lir. Okradeni trgovski zastopnik je takoj drugi dan obvestil policijo o tatvini in povedal tudi, da sumi Tarzia kot tatu. Nekaj dni pozneje, 27. septembra, so ga res zasačili v Vidmu in dobili pri njem tudi kolo in ukradeno sukno. Na razpravi se je Tarzia opravičeval, da je hotel pridržati samo del izkupička za prodano blago, ker je bil v stiski in da bi potem ostalo vrnil Sozziju v Milanu. Vendar pa se je ta štorija zdela sodniku tako malo verjetna, da je obsodil Tarzia na 4 leta in štiri mesece zapora in plačilo 24 tisoč lir kazni. Palica je bila trša od glave Maj meseca lani sta se sprli med seboj v Škocjanu ob Soči 38-letna Calligaris Libera in Rocco Josipina, obe stanujoči v Škocjanu na Tržaški cesti. Beseda je dala besedo in ženski sta se pri prerekanju tako razgreli, da je Calligarisova, ki je držala v rokah precej debelo in dolgo palico, nenadoma prišla na misel, da bi poskušala, če je trša palica ali glava Roccove. Ko sta zagledali kri, sta obe ženski zbežali na svpje domove. Predvčerajšnjim pa se je Roccova pred sodnikom pobotala s svojo nasprotnico jn tako je bila zadeva rešena. Iz Kanalske doline Nasilen pohotnež v okolici Trbiža Prebivalstvo v okolici Trbiža, zlasti pa matere je napolnila s strahom govorica, da se klati tam okrog nemoralen tuj človek, ki zasleduje mlade deklice. Pred nekaj dnevi se je namreč približal neki hiši v bližnji okolici mož, in prosil za kozarec vode. Gospodinja, ki doma ni imela vode je poslala svojo hčerko, naj pokaže neznancu kje je studenec. Ko se je dekletce čez nekaj časa vrnilo domov se je vrglo jokaje materi v naročje in povedalo, da jo je mož vrgel na tla in zlorabil. Starši komaj desetletne deklice so javili zadevo oblastem, ki so kmalu odkrile, da je pohotni surovež 50-letni Mar-tinelli Franc, zaposlen pri podjetju «Cattaneo», kjer dela pri izkopavanju za gradnjo električne centrale. Ko so ljudje izvedeli, da so orožniki Martinellija zapa-li, so se pomirili in upajo, da se nasilnež po odsluženi kazni ne bo več pojavil v tej okolici. znatno odpomogli. (Pri nas, kjer imamo toliko brezposelnih, bi te ovire prav gotovo ne bilo.) V surovo dograjeni dvorani so imeli že več prireditev, pri katerih so imeli 230 tisoč din dohodkov, katere so porabili za plačilo zidarjev in voznikov, ki so delali pri gradnji. Pri dosedanjih delih se je odlikoval zlasti predsednik kmečke obdelovalne zadruge Humar Jože in pa delovodja pri gradnji, ki je opravil mnogo prostovoljnega dela. Lcgiioindustrijska šoln v Solkanu . Lansko Jelo. so začeli graditi v Solkanu poslopje za lesnoindustrijsko' šolo, ki bo v kratkem dograjeno. V že dograjenih prostorih že živi in dela 33 mladincev. Dopoldne imajo teoretični pouk, popoldne pa se vadijo praktično v delavnici! Na šoli delujejo tudi mladinske organizacije, ki skrbijo za telesni in duševni razvoj učencev. Ljudska univerza v Idriji Kakor v vseh večjih krajih' na Primorskem, imajo tudi v Idriji svojo ljudsko univerzo, ki s poljudnimi predavanji seznanja ljudstvo z najrazličnejšimi problemi in vedami. Na tretjem predavanju v letošnjem šolskem letu je govoril tov. Anton Peternel o In-formbiroju ter prikazal bistvo spora med njim in Jugoslavijo. Na četrtem predavanju pa je tov. Srečko Logar govoril o gospodarski strukturi Jugoslavije. Pri tem je poudaril važnost graditve težke industrije in razvoj kmetijskega zadružništva. Predavanja imajo vsakih 14 dni in so zelo dobro obiskovana. Tako je bilo na zadnjih dveh prisotnih okrog 500 ljudi, med katerimi je bilo največ mladine. Množične organizacije pa so začele z agitacijo, da se bo prihodnjih predavanj udeležilo še več poslušalcev. Za promet zaprta ulica Goriško županstvo sporoča: Od Jutri 21. t. m. bo za dva ali tri dni zaprt prehod za promet na Korzu Verdi, in sicer na križišču z ulicama Mameli m S, Chiara. Ta ukrep je bil potreben zaradi polaganja cevi za novi mestni vodovod. Is Sv. Mariina Strah pred slovensko pesmijo Okrog dvajset slovenskih fantov 12 bližnjih vasi Dol, Vrh in Doberdob je šlo preteklo nedeljo v sosednjo furlansko Vas Martinščine na martinovanje. Kakor je ob takih prilikah navada, so šli v vaško gostilno in ob kozarcu novega vina dali duška svojemu veselemu razpoloženju s petjem naših pesmi. Domačini, Furlani, ki tudi znajo ceniti lepo petje, so jih z zanimanjem poslušali. Malo drugačno zanimanje pa je vzbudilo petje pri orožniškem apuntatu, ki je prišel tam mimo s svojo izvidnico iz Zdravščine. Ta mož postave je k ar na lepem ugotovil, da je petje nedolžnih narodnih pesmi zelo nevarno za mir kra-ške vasice ter zahteval od mladeničev, da naj s petjem prenehajo. Ko so ga fantje vprašali, po katerem zakonu prepoveduje slovensko petje, seveda ni vedel kaj odgovoriti. Končno so orožniki začeli z žaljivimi besedami in eden izmed njih je dal nekemu mladeniču celo klofuto. S tem se je stvar končala. Revlziia Solsisl iaznic Opozarjamo lastnike začasnih šoferskih izkaznic, da bo pokrajinska komisija za njihovo obnovo, ki ima sedež v Gorici, ul. Oberdan 20, napravila v sredo dne 23. t. m. revizijo tistih začasnih izkaznic, ki so zapadle dne 27. septembra 1.1. Vsi prizadeti naj se javijo osebno pri tej komisiji in naj prinesejo predpisano zdravniško spričevalo, izdano od zdravstvenega inšpektorja pri državnih železnicah, od vojaškega zdravnika, ali od kakšnega drugega zdravstvenega urada, s podpisom, ki ga je legaliziral župan. Prizadeti, katerih začasne izkaznice niso bile pregledane po 1943 in ki so dobili izkaznico 3. stopnje v italijanskih kolonijah, morajo predložiti kontrolni izkaz deželnega inšpektorja M. C. in T. C. KRNO VERDI. 14.30: «Zgodba generala Gusterja«, E. Flynn, O. de Ha-vllland, VITTORIA. 15: «Morski roparji iz Motereya», M. Montez. CENTRALE. 15: ((Junaški lopov«, J. HaU. MODERNO. 14.30: »Osvajalec Mebike«, B. Davis, P. Muni. EDEN. 14.30; »Leteče rakete«. GiannI ln Plnotta GOVOR MILOVANA DJILASA V POLITIČNEM ODBORU OZN Na nas Jugoslovane psovke, žalitve, izmišljotine, klevete, „procesi“ in podobno sploh ne napravijo nobenega vtisa ker nem je jasno, da je to samo nakazno početje in tanfaronada, za katerimi se skrivajo načrti, da bi na našo državo izvršiti pritisk, da bi popustila in se podredita neenakopravnim odnosom Kot drugi važen «do-kaz» za netočno pri. kazovanje stanja y Jugoslaviji in na tej podlagi za ((opravičenje« pritiska na Jugoslavijo služijo in se izkoriščajo aretacije nekaterih belogardističnih izseljencev, ki so bili po vojni sprejeti v sovjetsko državljanstvo in s0 obdolženi vohunstva in diverzant-stva. Kakor je znano, je sovjetska vlada ob tej priložnosti poslala jugoslovanski vladi noto, y kateri je med drugim rekla, da se bo «zatekla k učinkovitejšim ukrepoma proti Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je na to noto odgovorila tako, da je sovjetski vladi ponudila, naj prevzame te svoje državljane. Razen tega je jugoslovanska vlada v tej noti pozvala sovjetsko vlado, naj sporazumno rešijo vsa sporna vprašanja. Na to noto sovjetska vlada še sedaj, torej po skoraj treh mesecih, ni odgovorila! Sovjetska vlada sploh zavrača reparacijo ter in drugih svojih državljanov. To pomeni, da so sovjetski vladi aretirani in drugi državljani tako pri srcu, kakor lanski sneg, saj bi jih drugače prevzela. Dejansko izrablja to vprašanje kot izgovor za pritisk in grožnje. Kljub tako pomirljivemu stališču Jugoslavije je prišlo, kakor je znano, do premikanja sovjetskih, bolgarskih, madžarskih in romunskih čet vzdolž jugoslovanske meje. Toda sovjetska vlada ne samo ni odgovorila na ponudbo, da bi sprejela obdolžene državljane, marveč že več mesecev tudi noče odgovoriti kar koli na več zahtev naše vlade ter staršev in varuhov, da bi vrnila v Jugoslavijo otroke, ki so bili po vojni poslani v šolanje v ZSSR, in da izda vize jugoslovanskim državljanom, ki so v ZSSR in ki jim ne morejo očitati nobene kazenske odgovornosti. Vidite, kaj dejansko ostane od razlogov, s katerimi upravičujejo pritisk sovjetske vlade na Jugoslavijo, «dokaz», iz na pamet naučenih izjav, ki jih dajejo na uprizorjenem procesu najrazličnejši temni elementi in obtožbe zaradi aretacije sovjetskih državljanov, ki jih sovjetska vlada noče prevzeti. Jugoslovansko vlado obtožujejo, da vodi sovražno politiko in sovražno gonjo proti sovjetski državi in drugim vzhodnoevropskim državam. Kaj pravijo dejstva Kaj je tudi v tem primeru z dejstvi? Sovjetska vlada in vlade, ki jih je ona vpletala v borbo proti Jugoslaviji, so storile doslej proti naši državi naslednje ukrepe. S pretvezo, da vodi naša vlada sovražno politiko nasproti ZSSR, je sovjetska vlada za osemkrat znižala trgovinsko zamenjavo z Jugoslavijo in ne izpolnjuje vrst pogodb. Vlade Madžarske, Češkoslovaške, Bolgarije, Polj. ske, Albanije in Romunije s° dejansko z lažnivimi pretvezami prekinile sleherno gospodarsko, kulturno in znanstveno izmenjavo z Jugoslavijo in brez razloga odpovedale ekonomske pogodbe, ki so jih sklenile z Jugoslavijo. V resnici je kada Jugoslavije. Sovjetska organizirana gospodarska blo-vlada in vlade, ki jih je nahujskala proti Jugoslaviji, so z lažnivimi izgovori odpovedale pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči, ki so jih sklenile z Jugoslavijo. Tega ni storila samo Albanija, vendar ne zaradi drugačne politike svoje Vlade od politike ostalih vzhodnoevropskih držav, marveč zaradi najraznovrstnejših načrtov, v katerih igra ona podrejeno vlogo. Zaradi tega je bita jugoslovanska vlada te dni prisiljena, da sama odpove pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči ter konča to sramotno igro. Torej — vse to so napravile te vlade, ne da bi se poprej kakor koli skušale sporazumeti in navzlic vsem prizadevanjem naše vlade ,da ne bi do tega prišlo. Takšna je torej «miroljubna politika« Sovjetske zveze nasproti Jugoslaviji. In tudi to so dejstva, ne pa prazne marnje. Ze leto in pol vodijo Sovjetska zveza in omenjene države obrekovalno gonjo proti Jugo-slaviji. Reči moram, da jugoslovanski tisk- in radio, nrav gotovo pa odgovorni činitelji. niso proti ZSSR in tem državam izrekli nobene neresnice in niso bili prav v nobeni stvari pobudniki. Mi smo samo odbijali naDade in razkrinkavali laži. Ker so dejstva taka, tedai ne more biti govora da Jugoslavija v čemer koli vodi sovražno propagando proti ZSSR in omenjenim drža- vam. Toda, kakor je razvidno iz vseh teh dejstev, v resnici vodijo proti Jugoslaviji naj-besnejšo gonjo in edini razlog za to je, da se je Jugoslavija drznila braniti načelo enakopravnosti v odnosih med državami. Jezik, ki uporabljajo v tej gonji proti Jugoslaviji in ki se ga poslužujejo nekateri delegati vzhodnoevropskih držav tudi tukaj, govori sam po sebi dovolj jasno, za kaj gre. Ker pa se želim izogniti temu, da bi žalil dostojanstvo te skupščine, ne bo uporabljal izrazov, s katerimi venomer in obilno obmetavajo našo vlado in našo državo. Skratka, seznam psovk in žalitev, s katerimi razpolagajo besednjaki teh narodov — je izčrpan. Reči hočem samo to, fla so psovke in žalitve v odnosih med ljudrpi in tudi med državami - kakor dokazuje zgodovina samo «argument», ki se ga poslužuje kdo, kadar ve, da nima prav. Kar pa zadeva nas, tudi v bodoče ne bomo uporabljali podobnega besedišča, marveč ostajamo na postojankah načelne, častne in odkrite kritike. Naša kritika je načelna, častna in odkrita Sovjetska propaganda, ki se kaže prijateljsko nasproti našim narodom, neresnično obtožuje našo vlado, da je prešla v tabor, nasproten ZSSR. in da je podredila svoje gospodarstvo Zahodu in zlasti ZDA. O tem se izmišljajo najbolj fantastične vesti, da je Jugoslavija odstopila Američanom svoje ozemlje za vojaška oporišča, da so ameriški vojaki strokovnjaki v Jugoslaviji, da prehajajo nača podjetja v roke tujega kapitala itd. Naj nam kdor koli izmed predstavnikov vzhodnoevropskih držav pokaže tista mesta, kjer so ta oporišča, ali naj nam navede kakršna koli dejstva, ki bi potrdila njihove obtožbe in mi smo pripravljeni pomagati vsakomur, ki bi to želel, ugotoviti resnico. Potemtakem so te trditve ter vse ostalo samo pretveza za določene smotre Vlade ZSSR, ki jih ona ne more spraviti pred javnost. Na svetu je mnogo vlad, ki so nenrimemo bližje in v drugačnih odnosih do vlade ZDA kakor jugoslovanska vlada, pa vendar sovjetska vlada ne ravna z njimi kakor z Jugoslavijo, kar ni naključje. Proti Jugoslaviji uporablja sedaj sovjetska vlada posebne ukrepe prav zaradi tega, ker je ta neodvisna, zato, ker so-vietska vlada misli, da socialistična Jugoslavija — že samo tem, ker je taka — brez kakršne koli pripombe spada nieno ((pristojnost«. S tem so-v«et=ka vlada v resnici samo potrjuje, da ji je bilo predvsem za priznanje nienih heeemoni-stičnih pravic. Ker pa teh »pravic« ne priznavajo ne samo drugi, nego nit; oni, katerim naj bi jih vsilila, se na prve iezi. da niso «genWemani», na druge pa. da so «izdaialci». Kar zadeva obtožbo, ki je delegati Sovjetske zveze jn nekaterih vzhndno-evropskih držav prav tako niso mogli obiti. da ie namreč pri nas nedemokratični režim, bom rekel samo tole: «Pri nas ie oblast delovnega liudstva in ta je izšla iz ljudske revolucije proti fašističnim okunatoriem in njihovim domačim hlaocem. Naša država stooa posebno po vojni vedno hitreje k vedno globii resnični demokraciji in je v tem oziru na mnogo višii stonnji kot vsi njeni »kritiki«. Mi svoie oblasti in svoie demokraeiie nimamo za najponolneišo možno oblast in zadnji izum človeštva. čeprav pomeni kot preobražen} neke države hkrati tudi važen prispevek k splošnemu ljudskemu razvoju. Naš ideal ie bil in ostane: vedno več demokracije ljudstvu, vedno več oblik samoupravljanja za naše republike in nižje or- vori slovenski). TRST. ul- TORREBIANCA, tt VOGAL UL. CARDUCCI IVAN DOLES izdeluje in popravijo aktovke TRST, ul. G. Gozzi 1., voga-' Pauliana. ul- Vlada FLRJ je vedno pripravljena rešiti s SZ vsa sporna vprašanja na miroljuben način Izjavljamo, da je naša vlada vedno pripravljena s sovjetsko vlado in vzhodno-evropskimi vladami rešiti ysa sporna vprašanja na miroljuben način. Ta vprašanja, ki niso ne velika ne pomembna, so taka, da jih je mogoče rešiti po normalni diplomatski poti, kolikor jih omenjene vlade zares žele rešiti, ne pa izkoriščati kot izgovor za pritisk in ogrožanje neodvisnosti in suverenosti na'e države, čemur se pa mi v nobenem primeru nismo pripravljeni odreči. Vse to mora svetovna javnost jasno in nedvoumno vedeti. Kdker sem v začetku povedal. ne določa predlog sovjetske vlade jasno in popolnoma, kaj je v resnici vojuohujskaška propaganda. Navzlic dejstvu, do vsebuje pozitivne elemente tudi glede na splošne deklaracije za mir, vendar niso v njem jasno razloženi temeljni pogoji za splošen mir med narodi, to pa so vzajemno spoštovanje suverenosti in neodvisnosti, odprava vsake diskriminacije, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, ali točneje, borba proti neresničnemu slika- nju stvari v posameznih državah, ki ima za smoter »opravičevanje« ukrepov proti njim. Sovjetski predlog končno ne razčlenjuje dovolj jasno, da je mogoče uresničiti splošni in trajrvi mir ter varnost samo v tem primeru, ako sporazumi petih stalnih članic Varnostnega sveta, ki so že po svoji funkciji v OZN in vlogi na svetu najbolj odgovorne za čuvanje takega miru, dejansko vključujejo tudi koristi vseh ostalih članic QZN V zvezi z obvarovanjem miru, njihove neodvisnosti in suverenosti. Zaradi tega meni jugoslovanska delegacija, da bi moral biti pakt petih velesil, ki ga predlaga Višinski, takšen, da bi pomenil korak naprej od’ Ustanovne listine OZN, ker bi sicer v najboljšem primeru preprosto ponavljal njen« določbe; bil bi torej odveč. Prav tako bt moral biti dostopen za vse države, ki to žele. Ce poleg vsega tega tudi upoštevamo, da imamo resno neskladnost med besedami in dejanji, celomedtakimi najbolj splošnimi miroljubnimi deklaracijami in politično prakso sovjetske vlade, — kar sem osvetlil s primerom Jugosla- a mmihitma e (Pham Vse dosedanji razvoj v pomorstvu ni zrasel enostavno iz tal, ampak so ga utemeljile večstoletne izkušnje. Ako vzamemo n. pr. ladjo iz srednjega veka in jo primerjamo z ladjo iz napoleonoye dobe, najdemo na tej zadnji mnogo stvari, ki jih nismo našli na srednjeveški ladji. Kaj pa, da bi tako ladjo primerjali z današnjo. Mnogo stoletij je potekal razvoj ladje, da je prišlo do sodobne ladje. Ladja se je razvjala od prilike do prilike; največjo vlogo pri tem razvoju je igral čas. Danes ne moremo čakati. Tehnika zelo hitro napreduje. Sorazmerno gotovim napredkom v splošni tehniki mora napredovati tudi pomorstvo. Da pospešimo razvoj pomorstva, se poslužujemo dandanes v veliki meri modelarstva. Na našem Pomorskem tehnikumu se je kmalu pokazala potreba po tem, zato smo ustanovili modelarski krožek, kjer z poiz- kusi izpopolnjujemo naše znanje. Uspehi so se kmalu pokazali. V preteklem šolskem letu zgradili poleg drugih modelov, medel jadrnice «1. Maj«. Model ima 1,60 m dolžine, jambor ima nekoliko višji od dveh metrov. Zgradili smo ga za praktične poizkuse. Pri teh poizkusih se ugotavlja delovanje vetra na jadra, ter vpliv oblike na hitrost jadrnice in zmožnost kljubovanja morskim valovom. Med lanskim šolskim letom smo naredili mnogo poizkusov jadranja na morju. Ze prvi poizkus je bil več kot zadovoljiv. Jadrnica ima glavno jedro, ki je pritrjeno vzdolž jambora in na deblu ter letno jedro, ki je, pritrjeno na letu. Model sam bi ne mogel služiti svoji svrhi, ako bi ne bil opremljen z napravo, ki mu omogoča avtomatsko krmilar-jenje. Da smo prišli do uspeha smo morali posvetiti največjo pažnjo prav na napravo za autonjotsko krmilarenje. Za različno . jakost vetra, je potrebno različno naravnati krmi-larsko napravo,, kakor tudi glede smeri. Krmilo je zvezano preko krmilarske priprave z glavnim jadrom, katero pri spremljanju smeri vetra postavi krmilo na nasprotno stran ter pri različno močnem vetru postavi krmilo avtomatično pod odgovarjajoči kot. Med lanskim šolskim letom nam je ta medel pomagal, da smo prišli do mnogih izkušenj. S seboj smo ga vzeli na šolsko potovanje po Jadranu, kjer smo imeli krasno priliko da smo ga preizkušali v različnih vetrovih. Med počitnicami je bil «1. maj« na državnem tekmovanju jadralnih modelov V Zagrebu. «1. maj« je bil s svojim bratom ((Maturantom« tudi razstavljen v izložbenih prostorih Ljudske tehnike v Ljubljani. Posebno zanimanje je vzbudil v Zagrebu kakor tudi v Ljubljani, ker je tako natančno izdelan. Natančnost pri modelu je nujno potrebna kakor v vsem modelarstvu na n3ši šoli, ker ima svojo strogo začrtano pot. 7. ladijskim iri--delarstvom izpopolnjujemo in razširjamo naše pomorstvo. KLANČIČ GOSPODARSKE VESTI Živahen promet z Levantom «Astra» poudarja, da je Le-vant glavna stranka tržaškega pristanišča. Promet z ZDA kaže skl«. V prvih desetih mesečih letošnjega leta je bil promet med Trstom in levantskimi de. sicer prednost toda «ni trgov- želam isledeč 1 > izkrcano vkrcano 1949 1948 1949 1948 Egipt 173.730 328.780 1.105.930 229.000 Turčija 699.290 430.640 489.140 182.650 Sirija-Palestina . . 72.920 270.240 884.810 186.510 Grčija 136.140 53.150 787.900 460.731 Dovoz iz Levanta je približn0 tak kot lani, izvoz zaledja v te dežele pa se je znatno povečal, kar smo napovedali že spomladi. Egipt največ uvaža, Turčija in Grčija pa sta imeli tudi izvoz v Trst nekaj večji. Promet s Palestino t.j. z državo Izrael še ni obsežen, pač pa je bilo letos mnogo prevozov premičnin židovskih izseljencev iz Srednje Evrope. VUhe iz 1 tflovenije 1 a ij'iutlnii | bocittlizmn | HIlIllllllllllllllllllltllllllJIllllllIllTl (Nadaljevanje) ZACELI pa so ze SO S vidni TEŽAVAMI prvi uspehi Aprila letos so v Sebreljah ustanovili zadružno ekonomijo, ki združuje pet posestev. Skupna površina je 210 ha. Živino so pomnožili od pet na dvanajst glav, prašiče od dveh na 17 glav, ovac pa imajo že 40. Sena so nakosili nad 700 stotov. Imajo že moderen železen plug, brano, osipalnik, okopal-nik, trier in vejavnik za žito. To je že veliko, ker so ob požigu vasi ostali brez orodja. Samega krompirja bodo oddali nad 120 stotov. Ta jim je dal na eni parceli nad 300 stotov tia ha. Privatnik, ki je imel nasajenega prav tam poleg ni dosegel niti 150 stotov na ha. Za izkopavanje krompirja so porabili le 40 delovnih dni. Ce bi bili kopali po starem sistemu z motikami, bi bilo potreba več kot 120 dni. Lepa je tudi ajda, ker so gnojili z umetnimi gnojili. Zrnje je debelo in polno. Precejšnja je razlika že v za- | četni Jazi zadružnega načina obdelovanja, še večje pa so razvojna perspektive. Sedaj pripravljajo že za gradnjo velikega zadružnega hleva, ki bo imel prostora za 25 glav živine. Začeli so z razvojno perspektivo: povečati število živine, prašiče«) in ovac, za kar so dani vsi pogoji. Prav tako Pa bodo težili za čimvečjim iz- boljšanjem sadjarstva, zelenjave, krompirja in uvajanjem novih odgovarjajočih kultur. Prav ko to pišem, spravljajo tovarišice Pepca, Dorica, Ivanka, Marica in Marija, ki so se vključile v ekonomijo, zadnji krompir v shrambo. Dobre volje so in se sproščeno pogovarjajo. Ko gre mimo hčerka DELO ZA OBNOVO POŽGANIH APNENIC, KI JE DALA 203.O SEBRELJ: ENA IZMED STOTOV ŽIVEGA APNA večjega kmeta Vršikarja, jo povabijo: «Pridi še ti k nam, da se boš z nami smejala.» Mogoče bo kdaj pozneje, danes še ne. Oče trdo drži grunt tudi če je drugače zelo razgledan in razumen kmet. Marija hiti pripovedovati: sUpravnik Franc je v začetku tedna napravil načrt, da morg bi ti do konca tedna spravljen ves krompir in vse-jana pšenica na izpraznjeno površino. Nisem verjela, da bo, ker je bilo treba voziti še vodo šest km. daleč. Delo pa je bilo opravljeno še pol dneva prej.« Od daleč opazuje zadružnice tovariš Silvester, ki zelo rad igra na harmoniko. «Ljudska volja je, da bomo eno zaigrali,» pravi in nategne meh, da se razlega po vsej vasi. Nekateri ga gledajo veseli in jasnih obrazov, ker čutijo, da se življenje boljša. Nimajo mračnih obrazov, ker so zaorali odločno v novo. Je pa še kak-1 šen, ki ti komaj odgovori, če ga pozdraviš z «Zdravo!» Tovarišica Pepca porabi mladega harmonikarja: ((Nimamo potrebe, da bi nas kdo gledal prt delu. Hujši pridi pomagat.» Nič ne zameri Silvester, ki je že malo razgledan. Rad je vesel in prost, ne razume pa še novega življenja. Ko bo spoznal, bo prav gotovo dober voditelj mladine na vasi. Boljše bi bilo, če bi bil že danes. Odločna volja članov ekonomije premaguje (Ve težave, ki jih je dnevno cel kup. Na pogorišču stare vasi so pustili vse staro in nerazvojno gledanje. Sc stari Jur se je pridružil in pomaga po svojih močeh. Tudi njemu so bili požgali nacifašisti hišo, žena pa mu je kmalu umrla. Ker nista imela o-trok, je ostal sam z vso veliko težo 77ih let. V ekonomiji je našel družino dobrih ljudi in je zadovoljen. Odpadla je skrb Za stara leta. (Nadaljevanje sledi) trgovina T R S T ipd ira i Rim št. 2. (Rojan) obvešča svoje tXr njene odjetnalce> A* se prične Jutri M-t. m. velika razpre daja ženskih, ®°’ ških, otroških ttr smučarskih čevlji' po neverjetno nit’ kih cenah IkMMLbilM IlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHi /)tUhJhU>t\L% Uvd ul. lel4ui M mam fvU TRGOVINA Ulica Ogle/le si OPOZORILO AVTOUELAVNICE NSKA 11, opozarja že. lastnike motornih vozil na pravilnik o čuvanju, « jjsl vanju in izkoriščanju cestnih motornih vozil. Urac FLRJ št 2 z dne 5. januarja t I. ter s tem v fVPCuib. na pravilno čuvanje in vzdrževanje avtomobilski« Ker se dogajajo primeri, da lastniki motornih^ ne postopajo v smislu zgoraj cit. pravilnika, PrejV na glede avtomobilskih plaščev, ponovno oP<)ZalianV?-lšev č pravočasno oddajo izrabljenih avtomobilskih plasc protektiranje (obnavljanje). ]a- Ker je naša država v pogledu avtomobilskih P^, ščev navezana skoraj izključno od uvoza, je v^fK raV. nik. motornega vozila dolžan s tem gumami 'arC“.°,,dnj« nati. Pravočasna oddaja gume v obnavljanje Je _L,initvi z devizami in s temi v zvezi tudi prispevek k petletnega plana. dhOTE^’ Vse take gume j« treba oddati podjetju «Pn ,;j. GLAVNA DIREKCIJA ZA AVJ.UDfciLAvi«)'-" vse ja LJUBLJANA, FRANKOPANSKA 11, °P°zanvazdrže- gume ie treba oddati . TOR«. LJUBLJANA. KNEZOVA ULICA 28 Protj „aVe- smislu zgorai krši'- nav’e čem teh navodil Se bo postopalo v denega pravilnika. ki V orientacijo navajamo dimenzije avtopl«9 c jih »Protektor« obnavlja: x «0. TOVORNI AVTOPLASC1; 10.50 x 20 9.75 x 20, 04» 20. 8.25 x 20, 8.00 X 20. 7 25 x 20. 7.50 X 20. 7.W 6.50 X 20, 6.00 X 20, 34 x 7, 32 X 6. J6. AVTOPLASCI OSEBNIH AVTOMOBILOV: _ 6V50 \6, 6.25 x 16 6.00 x 16, 5.50 X 16 5.25 X 16. NZ x !"• 5.50 x 15. 5.00 x 15, 5.25 x 15, 4.75 X 1". 5.25 x 17 5.50 X 17. 5.00 x 18. 5.50 X 16 ka]nen' Ob tej priliki bj še opozorili na članek v * ?n} pr°; prometu«, službenem glasilu ministrstva za 1 „.‘()nlaščeV' met z dne 15. sept. t. 1. o predčasni obrabi «*v Glavna direkcija :a avtode Ljubljana. '..O.rnmvrvn- ULICA MONTECCHI št 6 III. nad. - Telefon štev. 93-80«. - UPRAVA: ULICA R. MANNA st. 29 - Telefonska Številka 83-51. ^as od 83CM2 In od 15-18 .Tel 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. OOLASi. ou o.wiz Za FLHJ, Za v$ak mm str(ne , st0^Cs za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlsti 301a-I, Tel. 70. 100 d1”' NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseč«'0 ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskeg3 Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO'2.