Eaveüoiarn^iSEayBüiBi cesGo semafor s ^SeiBjed1 prehitevanjUI Éfámmtlié ra Konjeniški praznik KONJI NA KRASU CEROVLJE, 31. AVGUST, in S- SEPTEMBER Primorski t Cas pokore za Cerkev na Slovenskem Martin Brecelj Upam, da mi kolegi pri ljubljanskem Delu ne zamerijo, če odkrito povem, da me ne prepriča, kako obravnavajo zgodbo o domnevnem očetovstvu kardinala Rodeta. Sprašujem se namreč, ali res zasluži tolikšen poudarek nepreverjena domneva o zadevi, ki, tudi če bi držala, ne bi bila še zločin. Če bi takšen pristop posplošili, potem bi enako pozornost zaslužila še marsikatera druga vidna osebnost, saj ne bi bilo težko splesti podobnih zgodb. To pa se k sreči ne dogaja. A prav tu je problem. Če je Cerkev na Slovenskem danes deležna takšne obravnave v javnih občilih, je očitno zato, ker je ta čas posebno ranljiva. Dovolj je pomisliti na zadrego, s katero se loteva primera notranjega »izgona« upokojenega ljubljanskega nadškofa Urana. Zakaj skupaj s pristojnimi vatikanskimi dejavniki zadeve dodobra ne pojasni? Mar ne uči, da resnica osvobaja? Vrh slovenske Cerkve še večjo šibkost kaže ob finančnem polomu mariborske nad-škofije. Pa ne toliko zaradi poloma kot takega (errare huma-num), kolikor zaradi načina, kako se nanj odziva. Cerkev dopušča, da so zaradi nje oškodovani podjetja, družine in posamezniki, in to kljub temu, da bi s svojim širšim premoženjem zadevo lahko drugače reševala. Mar ne smemo od nje pričakovati, da ne ravna kot navadna finančna ustanova? Nakazana ranljivost je očitno simptom resnejše krize, ki sicer presega slovenske meje. dnevnik PETEK, 31. AVGUSTA 2012_ št. 205 (20.528) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ITALIJA - Tednik objavil domnevna prisluškovanja pogovorov z Mancinom Panorama napadel predsednika Napolitana Oster odziv Kvirinala - Številni izrazi solidarnosti z državnim poglavarjem POLITIKA - Soočenje o prihodnosti pokrajin Na avdiciji v deželnem svetu so glavno besedo imeli Slovenci TRST - Na avdiciji (foto Kroma) v deželnem parlamentu o preustroju pokrajin so včeraj izstopala stališča slovenske manjšine. Njeni predstavniki so vsi po vrsti opozorili, da reforma lokalnih uprav ne sme okrniti pravic slo- venske narodne skupnosti. Svoja stališča so predstavili Slovenska kulturno-gospodarske zveza, Svet slovenskih organizacij, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Agrarna skupnost, Primorski dnevnik in Novi glas. Tudi na tej avdiciji so prevladala stališča o ohranitvi pokrajin, čeprav z novimi pristojnostmi in v sklopu novih odnosov z občinami in dežel- no upravo. Na 3. strani TRST - Kvirinal se je ostro odzval na včerajšnje pisanje tednika Panorama, ki je objavil domnevno vsebino prisluškovanj pogovorov med predsednikom republike Giorgiom Napolitanom in bivšim podpredsednikom Višjega sodnega sveta Ni-colo Mancinom, med katerimi naj bi padale neprijazne besede na račun Antonia Di Pietra, palermskih tožilcev in bivšega premiera Silvia Berlusconija. Po mnenju predsedstva republike je s tem pisanjem kampanja podtikanj in sumničenj na račun predsednika dosegla nov vrh s pravcatimi ponaredki, Napolitanu v bran so se oglasili številni politiki z izjemo Di Pietra. Na 9. strani Igor Dolenc in težave I« •• • v • v • z divjimi prasiCi Na 4. strani Upravitelji tobakarn proti odloku ministra za zdravstvo Na 5. strani V Trstu znova sestanek o usodi železarne Na 5. strani Z nadvoza zalučal kamen in pobegnil Na 10. strani Znova odprli slovenski I • , v • v | • ■ v. • urad pri tržiški občini Na 11. strani V Novi Gorici živijo ljudje iz kar 41 držav Na 11. strani kakšna usoda nas čaka TRST - Tiskovna konferenca SKGZ Pavšič razmišlja o vstopu v politiko TRST - Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pav-šič bo morda stopil v politiko. Na to je Pavšič namignil na včerajšnji tiskovni konferenci ob začetku sezone, na kateri so vsekakor prevladovala nekatera žgoča vprašanja, kot npr. dogajanje v Reziji, ki je za predsednika SKGZ nadaljevanje poskusa brisanja slovenske prisotnosti, ali pa še vedno nerešeno vprašanje izplačevanja prispevkov za slovenske ustanove, ki letos zelo zamuja, poleg tega se v primerjavi s prejšnjimi leti napoveduje precej nižja vsota: naše ustanove naj bi namreč prejele manj kot štiri milijone evrov. Na 3. strani SLOVENIJA - Po pisanju časnika Delo Kardinal Franc Rode zaprosil za test očetovstva LJUBLJANA - Odvetniška pisarna Zidar & Klemenčič je včeraj v imenu kardinala Franca Rodeta Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani zaprosila za izvedbo analize DNK oziroma testa očetovstva. Kot so sporočili, so istočasno na Petra S. naslovili prošnjo, da nemudoma sporoči, kdaj bo lahko opravil vse potrebne odvzeme za omenjeni test. V omenjeni odvetniški pisarni navajajo še, da Peter S. na Rodeta do včearj, razen preko medijev v zadnjih dneh, ni naslovil prošnje, da želi, da Rode opravi test očetovstva. Delo je namreč v torek poročalo, da naj bi imel kardinal Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo S., ki je leto pozneje v Nemčiji rodila otroka. Peter S., ki zdaj živi na Bližnjem vzhodu, naj bi letos spomladi v Sloveniji najel odvetnico, s pomočjo katere naj bi poskušal od kardinala Rodeta dobiti priznanje o očetovstvu oziroma njegovo privolitev v test DNK. Tanja Breda je sicer za Delo zanikala, da bi bil Rode oče njenega otroka. Rode je kmalu zatem izjavil, da je pripravljen na test očetovstva, saj "ve, kakšen bo rezultat". Napovedal je tudi, da bo svoje ime branil z vsemi pravnimi sredstvi. (STA) —/ V Bardu restavrirana 2 Petek, 31. avgusta 2012_ALPE-JADRAN ŽARIŠČE 100-letnica rojstva teologa in pesnika p. Vladimirja Truhlarja Julijan Cavdek Naslednji ponedeljek, 3. septembra, bo 100-letnica rojstva jezuita p. Vladimirja Truhlarja, ki se je leta 1912 na ta dan rodil v Gorici. Njegova osebnost verjetno ni v naših krogih tako poznana, kot bi bilo primerno zaradi njegove življenjske zgodbe ter njegovega teološkega in umetniškega dela. Vladimir Truhlar je bil namreč teolog, pesnik in esejist. S svojim delom je doživel pomembna priznanja v Rimu, kjer se je posvetil študiju duhovne teologije. Kot je navedeno v zapisu p. Franca Kejžarja na spletni strani Slovenske škofovske konference, je Truhlar izhajal iz konkretnosti človeške eksistence in se osredotočil na izkustvo Absolutnega. Pri tem se je posluževal besedil Svetega pisma, pesnikov, pisateljev in mistikov. Najbolj so na njegovo teološko misel vplivali teologa Karl Rahner in Romano Guardini, ruski mislec Vladimir Salovjov in pater Theilhard de Chardin. V Primorskem slovenskem biografskem leksikonu najdemo zapisano, da se je Vladimir Truhlar rodil očetu Francu, ki je bil češkega rodu in po poklicu železničar. Mama Marija Malnerič pa je bila iz Divače. Zaradi bojev, ki so divjali na soški fronti, je morala družina zapustiti Gorico in se preseliti na Jesenice, kjer je Trhular dokončal prve šolske obveznosti. V Ljubljani je nato doštudiral na klasični gimnaziji in leta 1933 stopil v bo- goslovje. Ze naslednje leto je odšel v Rim, kjer je na papeški univerzi Gre-goriani študiral filozofijo in teologijo. V Rimu je bil dne 29. oktobra 1939 posvečen v duhovnika ljubljanske škofije. Leta 1941 je doktoriral iz teologije, njegova disertacija je bila posvečena ruskemu mislecu Vladimirju Solovjovu. Istega leta se je Truhlar vrnil v Ljubljano, kjer je postal duhovni voditelj bogoslovcev. Vojne dogodivščine so prisilile Truhlarja, da se je leta 1945 skupaj z bogoslovci preselil najprej v Celovec, nato v Praglio pri Padovi ter končno v Brixen. Leta 1946 se je Truhlar odločil, da vstopi v Družbo Jezusovo. Za ta korak je bilo odločilno spoznanje, da preko konstitucij sv. Igancija Loyol-skega, ustanovitelja jezuitskega reda, lahko najbolje udejanji kontemplaci-jo in delo. Zaradi njegovega plodnega dela na področju duhovne teologije in objavljanja člankov v pomembnih teoloških revijah je bil leta 1949 povabljen za predavatelja na papeško univerzo Gregoriano, kjer je postal redni univerzitetni profesor stolice za askezo in mistiko. V Rimu je tudi dal pobudo za ustanovitev Inštituta za duhovno teologijo. Leta 1974 je stopil v pokoj in se vrnil v Ljubljano. Njegova vrnitev v matično domovino pa ni trajala dolgo. Ze leta 1976 se je umaknil v vasico Lengmoos nad Bocnom, kjer je umrl 4. januarja 1977. V domovini ni doživel odobravanja za svoje delo. Kritike je doživljal zaradi prizadevanja pri uveljavljanju prenovitvenih spoznanj drugega vatikanskega koncila. Pokopan je bil 10. januarja 1977 na ljubljanskih Žalah. Iz zgoraj omenjenega zapisa p. Kejžerja in iz Primorskega slovenskega biografskega leksikona ugotovimo, da obsega Truhlarjevo delo trinajst knjig s področja duhovne teologije, šest pesniških zbirk, knjigo esejev Doživljanje Absolutnega v slovenskem leposlovju (posmrtno). Ob tem je objavil mnogo člankov v različnih domačih in mednarodnih revijah. Njegovi spisi so bili prevedeni v več jezikov. V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev založbe ZRC SAZU je nedavno izšla prva knjiga Zbrano delo Vladimirja Truhlarja, ki jo je uredil in opombe napisal France Pibernik. P. Vladimir Truhlar ni ostal tuj svoji rodni Gorici, pa čeprav jo je moral zapustiti v otroških letih. Največ stikov z njim je verjetno imel msgr. Oskar Simčič, ki mu je bil Truhlar za mentorja pri zaključnem delu na Gre-goriani. Za njegovo delo so se v 70. letih prejšnjega stoletja zanimali mladi goriški akademiki iz Slovenskega katoliškega akademskega društva (SKAD). V knjižici, ki jo je SKAD izdal ob 20-letnici ustanovitve (1975), je zapisano, da je p. Truhlar nastopil na študijskih dnevnih, ki so potekali od 24. do 27. avgusta 1973 v koči sv. Jožefa v Žab- nicah. Mladim goriškim študentom je predaval na temo »Slovenska Cerkev in slovenska družba. Duhovna situacija in naloge« ter »Duhovnost v poeziji«. Prav tako je SKAD spomladi leta 1976 priredil odmevno predavanje p. Truhlarja z naslovom »Ivan Cankar socialist, ampak tudi kristjan«, ki je potekalo v glavni dvorani palače At-tems v Gorici. Istega dne se mu je pripetil tudi neljub dogodek, ker je čez mejo nesel nekatere knjige in revije z zapisi pisateljev Alojza Rebule in Borisa Pahorja ter znani Kocbekov intervju o pokolu domobrancev. 6. decembra 2002, pred desetimi leti, ob 90-letnici Truhlarjevega rojstva in 25-letnici njegove smrti, sta Študijski forum za kulturo in Center E. Aletti iz Rima priredila mednarodni simpozij »V dnevnih šumi ocean«, ki je potekal v prostorih goriškega pokrajinskega sveta. Na simpoziju je bila predstavljena tudi istoimenska, dvojezična zbirka Truhlarjevih poezij, ki jo je priredil Luigi Michieletto in izdala rimska založba Lipa. Zaradi življenjskega dela p. Vla-dimirja Truhlarja bi bilo, še posebno na Goriškem, potrebno še bolj ovrednotiti njegovo osebnost. V današnjem času, kjer je vse težje živeti na podlagi življenjskih vrednot, bi njegova misel in delo lahko bila pomembno življenjsko pričevanje za odrasle in mlade rodove. muzejska zbirka in koncert BARDO - Po približno dveh letih bo od nedelje v Bardu v Terski dolini spet na ogled restavrirana muzejska zbirka tamkajšnjega obnovljenega etnografskega muzeja, za katerega skrbi Center za kulturne raziskave, ki je tudi včlanjen v Zvezo slovenskih kulturnih društev. Pri obnovi predmetovje sodeloval Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica, za obnovo poslopja pa so izkoristili sredstva, ki jih daje na razpolago deželni zakon za Slovence. Ob 11.30 bo maša, pri kateri bo pel zbor Gallus iz Kranja, nato pa bodo spregovorili župan Barda Guido Marchiol, predsednik Centra za kulturne raziskave Viljem Černo in direktor Goriškega muzeja Kromberk - Nova Gorica Andrej Malnič. Društvo Beneške korenine v sodelovanju z Glasbeno Matico, s pevskim zborom Naše vasi in z Barskim oktetom pa vabi na zaključni nastop udeležencev seminarja zborovskega petja "Terski teden" ki bo v cerkvi sv. Jurija v Bardu v soboto 1. septembra ob 17.00. Projekt "Terski teden" je podprl Usci FVG. (NM) Rock koncert v Livku preložen LIVEK - Zaradi napovedanega slabega vremena so se organizatorji čezmejne-ga rock koncerta na Livku "LiwkStock" odločili, da prireditev namesto danes zvečer izvedejo naslednji teden, in sicer 7. septembra, s pričetkom ob 18.30. Na glasbenem večeru, ki ga prireja ŠD Li-vek v sodelovanju s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo videmske pokrajine, Inštitutom za slovensko kulturo, KD Re-čan in združenjem VZPI-ANPI iz Na-diških dolin ter pod pokroviteljstvom Občine Sovodnja, bodo nastopili bendi iz Benečije in Posočja: Bk evolution, Evil Kevil, Shape, Sons of a Gun, The Fish-killers, Pomorac in FunkULoveI. (NM) GORSKA SKUPNOST Ter, Nadiža m Brda obžina Sauodnia m Torre, Na tisone e Collio C 0 M U M I T A MONTANA DEL Planinsko Društvo CAI Čedad Planinsko Društvo CAI Nediške Doline Planinska družina Benečije Pro loco Matajur MATAJUR 2012 36. Festa della montagna Gorski praznik Fieste de montagne 1962-2012 50. obletnica obnovitve cerkvice V nedeljo, 2. Septembra 2012 »Odrešenika« Ob 7.30 Vodeni izlet »Gorenj Barnas - Matajur« Odhod ob 7.30 od Gorenjega Barnasa (Špietar) Vodili bodo člani Planinskega Društva »CAI Nediške Doline« Ob 10.30 Kolesarsko tekmovanje »Špietar - vrh Matajurja« (Organizatorji: A.S.D. cicli 4R Aiello) Ob 12.00 sv. Maša na vrhu Matajurja Ob 14.00 Podelitev nagrad kolesarske tekme Ob 14.30 Koncert skupine »Accordion Orchestra 4-8-8-16« in zborov »Matajur« in »San Leonardo Po koncertu v planinskem domu »Guglielmo Pelizzo« kulturni program in vodene eskurzije ODPRTI BODO ENOGASTRONOMSKI KIOSKI « / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 23. avgusta 2012 3 TRST - Tiskovna konferenca SKGZ ob začetku sezone Zapleti z Rezijo in prispevki Odhaja Rudi Pavšič v politiko? V Reziji se nadaljuje strategija brisanja slovenske prisotnosti - Prispevki: letos manj kot štiri milijone evrov TRST - Odhaja Rudi Pavšič v politiko? Morda. Na to je predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze namignil na včerajšnji tiskovni konferenci ob začetku sezone, ki je dopoldne potekala na sedežu organizacije v Trstu. Pavšič, ob katerem so bili še Livio Semolič, Jure Kufersin, Igor Ko-mel, Dorica Kreševič in Martin Lissiach, je namreč čisto na koncu izrazil zadovoljstvo nad tem, da so v organizacijo vstopili mladi, ki so aktivni in nosijo tudi odgovornosti, kar je zelo pomembno. Sam namreč ne misli vedno ostati na čelu SKGZ, misli pustiti in se ukvarjati z drugimi zadevami, morda pa bo šel tudi v politiko. V Reziji strategija brisanja slovenske prisotnosti Vendar se je tiskovna konferenca ob položaju znotraj SKGZ, kjer bodo vsekakor nadaljevali z razpravo okoli spremembe imena (to bi bilo po Pavšičevem mnenju tudi zunanje znamenje spremembe organizacije), dotaknila predvsem aktualnih perečih vprašanj, enega od katerih nedvomno predstavljajo nedavni zapleti v Reziji, kjer občinska uprava ni obnovila pogodbe z Re-zijansko folklorno skupino za upravljanje kulturnega doma na Ravanci, kar je Pavšič označil za nadaljevanje strategije, ki jo vodijo nekatere sredine, ki skušajo brisati slovensko prisotnost. SKGZ podpira predsednico folklorne skupine Pamelo Pielich pri nasprotovanju sobivanju z društvom Iden-tita e tutela Val Resia v prostorih kulturnega doma, saj je to nesprejemljivo, ker je omenjeno društvo v Čedadu demonstriralo skupaj s fašističnim gibanjem Movimento Sociale Fiamma Tricolore. Prav tako se predsednik SKGZ ne strinja z mnenjem, da je zadeva uskladljiva (tu je bilo zaznati rahlo polemično stališče do pobude predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke, ki se je v prejšnjih dneh srečal z županom Rezije Sergiom Chinesejem), zato bo SKGZ stala ob strani svojim organizacijam, saj ne more sprejemati škodljivih kompromisov. Letos manj kot štiri milijone evrov Vroče je tudi na področju denarnih prispevkov za naše ustanove, ki letos še čakajo kar na celotno vsoto, nekatere pa imajo že težave z najemanjem posojila v bankah. Poleg tega kaže, da bo letošnji prispevek iz zaščitnega zakona precej nižji, saj imajo pri SKGZ iz več virov informacijo, da bo letos zmanjkal kar milijon in osemsto tisoč SKGZ skrbi dogajanje v Reziji in zamujanje z izplačevanjem prispevkov za slovenske ustanove kroma evrov, kar je Pavšiču potrdila tudi senatorka Tamara Blažina. Tako naj bi slovenske ustanove v Italiji letos dobile manj kot štiri milijone evrov. Dodatnih sredstev ne bo, poleg tega bodo tudi sredstva iz Slovenije za deset odstotkov nižja. Zato bo potrebno razmisliti o racionalizaciji, je dejal Pavšič, za katerega bi bilo zelo koristno, da bi se znotraj manjšine vsi enako potrudili, da se najde rešitev. Potrebujemo koordinacijo med krovnima organizacijama in vsemi pomembnejšimi ustanovami, potrebno bo sesti za mizo ter deželni upravi Furlanije Julijske krajine in Sloveniji ponuditi predlog o tem, kako si zamišljamo racionalizacijo. Deželna konferenca • «V« I • • in manjšinsko omizje Foruma, kjer bi tekla beseda o tem, bi lahko bila napovedana deželna konferenca o slovenski narodni skupnosti in nastajajoče manjšinsko omizje pri italijanskem notranjem ministrstvu, kjer so pričakovali sejo, na kateri bi našli sistemsko rešitev glede financiranja. Na omenjeni deželni konferenci bo tudi priložnost, da se lotijo vprašanja odnosov med Slovenci in deželno upravo, pa tudi o možnostih nadgradnje državnega in deželnega zaščitnega zakona idr. Enako velja za omizje pri notranjem ministrstvu, ki bo po Pavšičevem mnenju koristno, če bo lahko reševalo nekatera vpra- šanja, ne pa, če bo alibi za to, da na mizo položiš vsa odprta vprašanja. Določiti kriterije za manjšinsko zastopstvo Pavšič se je dotaknil tudi vprašanja zastopstva slovenske narodne skupnosti v luči nedavnih predlogov o voljenem predstavništvu. Trenutno je po njegovem mnenju najboljše zastopstvo, ki ga sestavljajo predsednika krovnih organizacij, senatorka ter deželna svetnika. Če želimo več, je potrebno določiti kriterije in pristojnosti, ki naj bi jih imelo tako izvoljeno telo. Predsednik SKGZ je mnenja, da je treba nadgraditi zamisel o deželnem inštitutu za Slovence v FJK, o vprašanju pa naj se vsekakor razpravlja znotraj dveh zakonsko priznanih teles, in sicer skupščine slovenskih izvoljenih predstavnikov ter skupščine organizacij, ustanov in društev, ki so prisotne na deželnem seznamu. Nekoliko upočasnjen dialog s Slovenijo Tudi dialog s Slovenijo se je - najbrž zaradi krize - nekoliko upočasnil, je včeraj ugotovil Pavšič, ki vsekakor tudi tu predlaga nekatere spremembe, predvsem v Svetu vlade za Slovence v zamejstvu: v tem telesu sedijo predstavniki treh komponent (SKGZ, SSO in Slovenske skupnosti), katerih število naj se po Pavšičevem mnenju poveča na pet. Vsekakor je v Sloveniji zmanjkal sogovornik, je dejal predsednik SKGZ in pri tem mislil na Slovensko manjšinsko koordinacijo, ki je po njegovih besedah danes v bistvu ni, kar se pozna. Ukinjanje pokrajin je demagoško Na koncu se je Pavšič dotaknil tudi vprašanja reforme pokrajin, kjer je napovedi o ukinjanju teh institucij označil za de-magoške in predvolilne in se vprašal, ali je deželna politika sposobna razmisliti o reformi vseh krajevnih uprav, pa tudi o vlogi FJK kot avtonomne dežele s posebnim statutom. Vsekakor mora reforma upoštevati dejstvo, da se manjšini ne sme nižati ravni prisotnosti v javnih upravah, je menil predsednik SKGZ, za katerega sta pokrajini Trst in Gorica pokazali največ občutljivosti oz. sta storili precej v korist Slovencev, medtem ko se postavlja vprašanje, koliko je delo deželne uprave resnično usmerjeno v promocijo naše skupnosti. Velik potencial pa je, meni Pavšič, v odnosih s sedanjo tržaško občinsko upravo, ki je po njegovih besedah zelo občutljiva, vprašanje pa je, koliko mi to zaznavamo in delamo na tem, da smo v Trstu bolj prisotni. Ivan Žerjal Danes začetek Drage 2012 OPČINE - Danes se bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah začeli 47. študijski dnevi Draga 2012. Ob 16.30 bo srečanje o manjšinah in zajamčenem zastopstvu, na katerem bodo govorili Roberto Battelli, Damijan Ter-pin in Rudi Vouk, ob 21. uri pa bo koncert zbora Alfa in Omega z in-strumentalisti. Draga se bo nadaljevala jutri ob 16.30 s predavanjem Lučke Kajfež Bogataj Planetarne meje - ovira za rast, izziv za razvoj, medtem ko bo že ob 10. uri okrogla miza v okviru 21. Drage mladih o idejni in vrednotni dediščini Jožeta Peterlina, na kateri bodo govorili Ivan Štuhec, Ivo Jevnikar in Andrej Černic. V nedeljo bo po maši, ki jo bo ob 9. uri daroval škofov vikar za tržaške Slovence Anton Bedenčič, ob 10. uri predavanje Branka Kluna Nemir spraševanja. Temeljna duhovnost in religija, medtem ko bo ob 16. uri predaval Žiga Turk na temo Preteklost navidezne resničnosti, konstrukcije slovenskih resničnosti. V nedeljo popoldne bodo tudi podelili prvo Peterlinovo nagrado. Škof Bizjak pisal Štoki TRST - Predsednik SSO Drago Što-ka je na dan slovesnega imenovanja čestital novemu koprskemu škofu Juriju Bizjaku ter mu izrekel voščilo za njegovo pomembno poslanstvo pri oznanjanju Evengelija in potrjevanja v krščanski veri. Škof Jurij Bizjak je 22. avgusta naslovil na predsednika Štoko zahvalno pismo, v katerem je zaželel obilo blagoslova nad delom v sklopu SSO-ja. Škof Bizjak je podčrtal, da novo službo sprejema z zaupanjem in brez strahu. Pri tem je navedel besede svojega predhodnika, škofa Pavla Nal-dinija, katerega 300-letnica smrti bo potekala v naslednjem letu. Samomor v zaporu VIDEM - V videmskem zaporu si je v sredo ponoči vzel življenje 52-letni zapornik Alessandro Marc-hioro, sicer kovinar iz Padove. Sindikat paznikov Uilpa opozarja, da je to že 36. samomor v italijanskih zaporih od začetka tega leta. Moški je le nekaj ur pred smrtjo prispel v Videm iz Padove, od koder so ga preselili zaradi prenatrpanosti tamkajšnjega zapora. V venetskem mestu so ga aretirali zaradi nasilja v družini, zaradi njegovih psihičnih motenj pa je prvih deset dni prebil na psihiatričnem oddelku. Sindikat opozarja, da se kljub kroničnim hudim težavam v zaporih na politični ravni nič ne premika. DEŽELNI SVET - Avdicije o prihodnosti pokrajinskih uprav Reforma ne sme prizadeti zaščite Slovencev Svoje mnenje med drugimi predstavili zastopniki SKGZ, SSO, SDGZ, Agrarne skupnosti, Primorskega dnevnika in Novega glasa TRST - Načrtovana preureditev pokrajin uživa več nasprotovanj in pomislekov kot podpor. To je prišlo do izraza tudi na včerajšnjih avdicijah pred posebno komisijo, ki ji je deželni svet poveril nalogo, da izdela predlog o reformi pokrajin, če bo do nje sploh prišlo. Trenutno je vse zelo nedorečeno in negotovo, situacija se bo morda nekoliko razjasnila po razsodbi ustavnega sodišča, ki bo odločilo, če ima Dežela sploh pristojnosti na tem področju. Na avdicijah so izstopali posegi zastopnikov slovenske manjšine, ki so vsi po vrsti dejali, da kakršna koli sprememba ne sme prizadeti raven zaščite narodne skupnosti. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka se je zavzel za ohranitev sedanjega stanja (status quo) v prepričanju, da bi vsakršna sprememba v tem trenutku oškodovala slovensko manjšino. »Predlog za združitev Trsta in Gorice se lepo sliši, dejansko pa gre za projekt, ki bi med drugim kršil mednarodne pogodbe,« je opozoril Štoka, ki se je vprašal, kako bi reagirala Italija, če bi se Slovenija čez noč odločila za spojitev občin Piran in Izola. Gotovo bi se Rim skliceval na mednarodne pogodbe in na evropsko pravo, je prepričan vodja SSO, ki napoveduje pri- tožbe v primeru, da bi prišlo do preustroja pokrajin na škodo manjšine. Tržaški predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Marino Marsič je menil, da bi bilo treba morebitni preustroj pokrajin uokviriti v celovito reformo javnih uprav. V vsakem primeru bo moral rimski in deželni zakonodajalec glede slovenske manjšine upoštevati državni in deželni zaščitni zakon. Marsič je tudi spomnil, da je FJK dobila pravni položaj avtonomne dežele zaradi navzočnosti slovenske manjšine. Zastopniki Agrarne skupnosti so podčrtali, da bolj kot ukinitev pokrajin naša dežela potrebuje pregledne in točno začrtane pristojnosti med pokrajinami in ostalimi lokalnimi ustanovami. Slovensko deželno gospodarsko združenje je svoje stališče strnilo v dokument, ki ga je oblikovalo skupaj z drugimi stanovskimi organizacijami, medtem ko sta se Dušan Udovič (Primorski dnevnik) in Damijan Paulin (Novi glas) opredelila proti ukinitvi pokrajin, podpirata pa reformo lokalnih uprav, ki sicer ne sme na noben način znižati nivoja zaščite slovenske narodne skupnosti. Udovič in Paulin sta soglašala, da predvolilno obdobje ni ravno primerno za obravnavo tega vprašanja. Na včerajšnji avdiciji v deželnem svetu je sodelovala tudi delegacija Agrarne skupnosti kroma 4 Petek, 31. avgusta 2012 GORIŠKI PROSTOR / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu POKRAJINA - Podpredsednik Igor Dolenc o preglavicah, povezanih s parkljarji Večni boj proti divjim prašičem: krogle, anestetik in električni pastir Najtrši oreh pa so naravovarstveniki - Problem prometnih nesreč - Kdaj žvacet iz kraškega divjega prašiča? Divji prašiči so zanimive živali, ki pa povzročajo razne nevšečnosti, zlasti odkar so se na Tržaškem prekomerno razmnožili in se »pomeščanili«. Živijo v predmestju, redno se odpravljajo na pojedine, ki jih zanje pripravljajo radodarni Tržačani, občasno pa si celo privoščijo sprehod po mestu - po Sv. Ivanu, Kati-nari, Drevoredu XX. septembra ali Ulici Giulia. Kmetje tarnajo, ker parkljarji divje plenijo po njihovih vinogradih in njivah, problem pa predstavljajo tudi prometne nesreče, ki jih ščetinci povzročajo z nenadnim prečkanjem ceste. Z njimi se ukvarja Pokrajina Trst, pristojni odbornik je podpredsednik Igor Dolenc. Zgodba se vsako leto obnavlja in kmetje se tudi letos pritožujejo čez divje prašiče, ki jim povzročajo škodo. Kaj je naredila pokrajinska uprava v zadnjem letu? V zadnjih dveh letih je Pokrajina opravila svoje delo. V lovski sezoni 2010-11 je pokrajinska policija odstrelila sto divjih prašičev, v sezoni 2011-12 pa doslej 28, in sicer nad Rojanom in Barkovljami (od Scale Sante in Trsteni-ka do ulic Moreri, Bonomea in Vicolo delle Rose), pri kamnolomu Faccanoni, v Lonjerju, Rocolu, Frnedu in Žavljah. To je izredni odstrel. Pokrajinska policija lahko strelja vsakič, ko je varnost občanov ogrožena, poleg tega pa lahko z dovoljenjem zavoda za okolje Ispra nekaj primerkov ustreli blizu naselij, kjer lovci ne smejo loviti. Nazadnje smo nabavili tudi zračne puške z anestetikom, ki smo jih v mestu že trikrat uporabili, v glavnem pri Sv. Ivanu. To je drago sredstvo, saj predpostavlja navzočnost veterinarja, prevoz živali in drugo. Ali je pokrajinska policija odstrelila več divjih prašičev kot v preteklosti? Absolutno več. Število sto je najvišje doslej, toliko da se lovci v svojem letnem poročilu pritožujejo, da so v Bazovici in drugod lani ustrelili manj prašičev, ker naj bi jih pokrajinska policija preveč. Glede tega imam pomisleke. Dejstvo pa je, da je ocenjeno število divjih prašičev letos bistveno manjše. Lovci vsako leto preštevajo divje prašiče, na podlagi popisa pa Dežela izdela plan odstrela. Načrt predvideva odstrel 150 odstotkov ocenjenega števila, ker skuša to število zmanjšati do neke dopustne mere. Letos je dovoljen odstrel 450 živali. V sezoni 2011-12 je bilo na Tržaškem ustreljenih 326 divjih prašičev, od teh 96 v bazovskem in 67 v žaveljskem revirju. Je divjih prašičev dejansko manj? Njihovo število niha. Popis fotografira trenutno stanje, te živali pa se stalno razmnožujejo. Zaradi obilnih količin hrane imajo mladiče skozi vse leto, kar ni normalno. Divja svinja navadno koti enkrat na leto, pri nas pa dvakrat - med različnimi tropi pa so večji časovni razmiki. Lovci tudi dobro vedo, da če ustreliš napačno svinjo, se bodo te živali še bolj razmnoževale, ker bodo imele ostale svinje končno prosto pot. Odstrel pa je le nujen ... Pokrajina dela to, kar zmore. V tem mestu pa je občutljivost do gozdnih živali na žalost tako močna, da meji na ... No, stalno imamo probleme z zagovorniki pravic živali, ki nas obtožujejo, da znamo samo streljati. To ni res. Na drugi strani pa imamo oškodovance, predvsem vinogradnike od Piščancev in iz Lonjerja. Nekateri kmetje se pritožujejo, ker prejemajo od Pokrajine zelo nizke odškodnine in z večletno zamudo. Do pred kratkim je bilo to res, pokrajinska uprava pa razpolaga z vsotami, ki jih Dežela dodeljuje za »delno ublažitev škode«. Odbornika Violina sem opozoril, da so v Trstu razmere težke, odgovora pa ni bilo in v teh hudih ča- kroma sih ni pričakovati, da bo prišlo več sredstev. Naši prosilci pa so vsekakor pravkar prejeli zadnje obroke. Koliko odstotkov škode poravna Pokrajina? Vsota po zakonu ne sme preseči 80 odstotkov ocenjene škode. Vsak posamezen primer mora skozi preverjanje, ki vključuje tudi ceno grozdja in druge parametre. Dejansko pa koliko odstotkov ste poravnali? Res smo dosegli ta števila, čeprav z zamudo, a za to nisem kriv jaz, ker sem ta postopek »podedoval«. Zdaj smo ga končali. Kako lahko preprečimo vdore divjih prašičev? Možnosti sta v bistvu dve. Problem dokončno rešiš s postavitvijo varjene kovinske mreže, ki jo moraš vkopati globoko v zemljo. To je pri nas težko, ker tla niso primerna, poleg tega pa divji prašiči najbolj razsajajo na paštnih, kjer je zadeva še bolj komplicirana. Druga možnost, ki ji naši vinogradniki ne zaupajo preveč, je električni pastir. Sredstvo je učinkovito, to sem osebno preveril v To-skani. Predpostavlja pa stalno nego - košnjo, prilagoditve, popravila itd. Če ravnamo pravilno, je to sredstvo glede na ceno najbolj primerno. Tega pa se pri nas poslužujejo le redki. Pokrajina je dala na razpolago sredstva za nakup kar nekaj kilometrov žice in leta 2010 je prejela štiri prošnje, lani dve, letos pa zaenkrat dve. Kako lahko dolgoročno rešimo vprašanje sožitja med človekom in divjimi prašiči? Postreliti vse te živali je nemogoče. Jaz bi bil med drugim gotovo ob službo, saj je pritisk naravovarstvenikov izredno močan, pritisk oškodovancev pa je v primerjavi neznaten. Divji prašič prečka cesto na Ferlugih Prefekturi pa bom zdaj predlagal, naj začne zbirati statistične podatke o prometnih nesrečah, povezanih z divjimi prašiči. O tem ne vodijo nobene statistike, jaz pa dobro vem, da je manjših in večjih nesreč veliko. Vem za primere, ko so morali ljudje k estetskemu kirurgu, saj padec z motorja na asfalt ni ravno prijeten. Še dobro, da se ni zgodilo kaj hujšega. Z novo bazo podatkov bo razsežnost tega pojava na dlani. Zakaj pa v Trstu ne jemo divjačine? Ker nimamo posebne klavnice za divjad, kakršno predvidevajo evropski predpisi. V prihodnosti pa, kdo ve ... Z Ad formandumom se pogovarjamo o organizaciji tečaja za »osveščene lovce«, ki lahko prodajajo meso. Potrebno je središče s hladilno celico, dostopno vsem lovcem, klavnico, veterinarsko službo in postopkom za primerno em-baliranje. Z vsem tem bi lahko naše turistične kmetije ponujale žvacet iz pristnega kraškega divjega prašiča, čeprav je to križanec med nemškim, balkanskim in toskanskim divjim prašičem. Aljoša Fonda kroma Podatki o odškodninah Za leto 2007: podjetja so vložila 9 prošenj za skupnih 7.445 evrov (prvi obrok 30%, saldo letos 80%). Za leto 2008: 18 prošenj za 34.521 evrov (prvi obrok 30%, saldo letos za 80%). Za leto 2009: 9 prošenj za 20.559 evrov (prvi obrok 30%, saldo letos za 80%). Po podatkih Pokrajine Trst je prošnje v teh treh letih vložilo tudi 41 posameznikov za skupnih 27.673 evrov, izplačali so jim 78% v dveh obrokih. Za leto 2010: 19 prošenj (12 podjetij in 7 posameznikov) za 60.219 evrov. Za leto 2011: 8 prošenj (tri podjetja in pet posameznikov za 16.225 evrov). Za obe leti je predvideno finančno kritje za zakonsko določenih 80% (41.775 + 12.980 evrov). Izplačilo pa zaostaja, ker ni osebe, ki bi strokovno ocenila škodo. Za lansko leto pa je tudi 15 prošenj v zvezi s prometnimi nesrečami, povezanih z divjadjo. V teh primerih poravna Pokrajina 50% ocenjene in dokazane škode na vozilih. V Ribiškem naselju preprečili utopitev V Marini Timavo v Ribiškem naselju se je 66-letni Tržačan včeraj ob 10.30 nenadoma počutil slabo, izgubil je ravnotežje in padel s plovila v vodo. K sreči so ga takoj opazili očividci, ki so skočili v morje in spravili ponesrečenca na površje ter tako preprečili njegovo utopitev. Z avtomobilom in rešilcem je bila na prizorišču služba 118, ki je moškega prepeljala v katinarsko bolnišnico. Vse kaže, da ni nič hudega. Obveščena je bila tudi tržaška pristaniška kapitanija, ki je v ribiško naselje poslala svoje osebje in motorni čoln. Tatvina, beg in prijetje Dvajsetletni Tržačan F. C. je končal v zaporu, potem ko je ukradel dva para hlač, odrinil prodajalko ter zbežal pred uslužbenkami in policisti. Zgodilo se je v sredo dopoldne v trgovini Oviesse na Drevoredu XX. septembra. Mladenič je spravil v torbo dva para kavbojk, s katerih je odstranil etikete in napravo za preprečevanje tatvin. Prodajalka ga je opazila, on pa jo je porinil proti policam, spustil kav-bojke na tla in jo ucvrl iz trgovine. Za njim sta se pognali dve uslužbenki, medtem pa je obvestilo prejela policija, ki je fanta ustavila pri glavni tržaški bolnišnici. Za njim je teklo več ljudi, saj so se uslužbenkam trgovine Oviesse pridružili še nekateri mimoidoči. F. C. je imel pri sebi nožek, ki so ga policisti zasegli, njega pa so odvedli v zapor. Dolžijo ga roparske tatvine. Ukradla čevlje Policija je v sredo prijavila 39-letno Tržačanko A. B., ki je ukradla čevlje v trgovini Piazza Italia v nakupovalnem središču Torri d'Europa. Čevlji stanejo dvajset evrov. Policistom je ženska sprva sporočila lažne osebne podatke, vendar jih ni prelisičila: nakopala si je še drugo ovadbo. Aretacija pri Fernetičih Pri Fernetičih so mejni policisti v sredo ob zori aretirali 27-letnega romunskega državljana, ki mora prestati devet mesecev zaporne kazni zaradi tatvine. Nalog so leta 2010 izdali v Rimu. Sedel je v romunskem linijskem avtobusu, ki je pripeljal iz Slovenije, končna postaja pa je Taranto. Pred dnevi pa so 37-letnega albanskega državljana vrnili v Slovenijo, ker ga je neapeljski prefekt leta 2005 izgnal iz Italije. PREBENEG - Jutri 35-letnica ZPG Breg v parku SKD Jože Rapotec Praznik prostovoljnih gasilcev Združenje ustanovili po potresu v Furlaniji - Zjutraj simulaciji požarov, nato kulturni program, dejavnosti za otroke in šagra Leta 1977 so v dolinski občini ustanovili Združenje prostovoljnih gasilcev Breg, ki se je v teh desetletjih odlikovalo s številnimi protipožarnimi posegi in drugimi pobudami. Jutri bodo 35-letnico proslavili v Prebenegu, kjer bo v sodelovanju z Občino Dolina, deželno civilno zaščito in Pokrajino Trst celodnevna prireditev, ki se je bodo udeležili tudi vidni predstavniki deželne uprave (na čelu s podpredsednikom Luco Ci-rianijem), institucionalni gostje iz Slovenije, člani številnih prostovoljnih društev, prostovoljci civilne zaščite, poklicni gasilci in gozdni čuvaji. O obletnici smo se pogovorili s predsednikom ZPG Breg Aljošo Maurijem, ki je povedal, da so združenje ustanovili po potresu v Furlaniji: »Tedaj se je pokazala velika potreba po prostovoljstvu. Ker ne živimo na potresnem območju, so se odločili za protipožarno dejavnost. Prvi predsednik je bil Stojan Prašelj.« Jutri zjutraj bo najprej na sporedu mednarodna gasilska protipožarna vaja z dvema simulacijama požarov. Prva vaja bo v Botaču, kjer bodo nastopili člani ZPG Breg, gozdni čuvaji ter prostovoljci iz Milj, Trsta, Lokve in Materije. Drugi namišljeni gozdni požar bo okrog 9. ure blizu Prebenega, kjer bodo na delu poklicni gasilci iz Milj, gozdni čuvaji ter prostovoljci iz Doline, Zgonika, Devina-Nabrežine, Repentabra, Hrvatinov, Ospa in Babičev. Območje pa bo preletel Prostovoljni gasilci iz dolinske občine zpg breg tudi helikopter deželne civilne zaščite iz Palmanove. Ob 12.30 bo v parku SKD Jože Rapotec kulturni program z uglednimi gosti (v režiji Občine Dolina), igrala bo godba na pihala Breg. Od 10. do 17. ure se bodo najmlajši šli gasilce v parku Pompieropoli (pobudnik je državno združenje gasilcev ANVVF), kioski pa bodo odprti od 10. ure do večera, ko bo igral ansambel Kraški muzikantje. Prostovoljni gasilci so imeli letos poleti ogromno dela, saj je avgusta na Krasu vseskozi gorelo. »Vsak dan smo bili kje: v Bazovici, Trebčah, Vižovljah, Križu, Šempolaju, na Kontovelu ... Privoščili smo si vse požare, je bilo precej utrudljivo,« pravi Mauri. Vprašali smo ga, kako se delodajalci obnašajo s prostovoljci, ki tečejo iz službe na požarišče. »Odvisno je od posameznika. Nekateri so bolj naklonjeni, drugi manj. Ko gremo gasit, nam poberejo dopust,« je dejal. Prebeneški konec tedna bo zelo slovesen, saj bo v nedeljo v vasi še proslava ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB. (af) / TRST Četrtek, 30. avgusta 2012 5 OPČINE - Spominska svečanost ob 68. obletnici ustrelitve mladih kurirk in partizanov Svoboda, mir in pravičnost niso osvojene enkrat za vselej V priložnostnih besedah tabornice in skavta simboliziran prenos idealov na mlade Na openskem pokopališču in pred spomenikom na Mandriji so se v sredo s pesmijo in besedo ter ob dokaj številni udeležbi domačinov in ljudi iz drugih krajev spomnili tragičnih dogodkov izpred 68 let, ko je na openski gmajni, pod svinčenkami nacističnega okupatorja, ugasnilo devet mladih življenj. Svečanost, ki jo vsako leto prireja sekcija VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance, je še enkrat dokazala, da ostaja spomin na pet mladih kurirk in štirih partizanov, ki so za osvoboditev izpod nacifašistične strahovlade ter za boljšo in pravičnejšo prihodnost plačali najvišji krvni davek, še vedno živ. Izpričala je tudi željo, da ta spomin tudi v prihodnje ne sme zbledeti, saj na njem gradimo zavest, da svoboda, mir in družbena pravičnost niso osvojene enkrat za vselej, temveč se je treba zanje neprestano boriti, kajti neprestano se iz senc preteklosti dvigujejo kvišku sile, ki teptajo človekovo dostojanstvo, demokratične vrednote in zgodovinske resnice. Te misli so izšle iz priložnostnih besed tabornice Mare Racetove (na Mandriji) in skavta Matie Mozenica (na pokopališču), kar je še posebej spodbudno, saj je glas predstavnikov mladega rodu najboljše jamstvo, da bo spomin še naprej oplajal demokratično in anti-fašistično javnost. Na nek način so se te misli izrazile tudi v pesmih Žrtvam in Pesem talcev iz grl domačega moškega pevskega zbora Tabor, ki ga je za to priložnost vodil Armando Škerlavaj, ter še zlasti v ponarodeli Katjuši in Grudnovi pesmi Sinku, ki sta jih zapela dekleta Vesele pomladi pod vodstvom Andreje Štucin. In ne nazadnje se je misel na tragično a junaško preteklost, ki ne sme v pozabo, pretakala skozi množico med enominutno zbranostjo, ko so svojci žrtev ter predstavniki sežanske borčevske organizacije in domače sekcije partizanov tiho polagali vence in cvetje pred spomenik na Mandriji, kjer so nacisti tistega turobnega avgustovskega jutra pokončali življenja prebeneških kurirk Mire Bandi, Elvire Kocjančič, Anice Pa-rovel, Angelce Bandi in Slave Grahonja ter kurirke Marije Grmek iz Krajine vasi in partizanov Balda Boleta iz Zadra, Mira Metlikovca iz Krepelj ter Leopolda Mervica iz Devina. Svečanost se je začela na open-skem pokopališču, kjer so pred sedmimi leti, zraven partizanov, ki so padli v bitki za Opčine, pokopali posmrtne ostanke treh od devetih žrtev. Udeleženci so se nato s sprevodu podali po Številna udeležba pred spomenikom na Mandriji je pokazala, kako je še občuten spomin na dogodke izpred 68 let kroma Ulici Vrb žalujk (Ul. dei Salici), mimo poslopja s številko 16, kjer je bil sedež poveljstva SS in kjer je bila deveterica umorjenih zaprta. Po kratkem postanku, med katerim je tabornica Mara Race občuteno povedala, kaj se je v tistem poslopju dogajalo, je sprevod nadaljeval svojo pot do spomenika na Mandriji. (du.ka) ZDRUŽENJE ASSOTABACCAI - Proti odloku ministra za zdravstvo Kar 108 ton tobaka manj V zadnjih letih na Tržaškem bistveno upadla prodaja tobačnih izdelkov - Slovenska konkurenca Tržaškim upraviteljem tobakarn zadnji zakonski odlok ministra za zdravstvo Renata Balduzzija ni prav nič po godu. Nove norme predvidevajo od 250 do tisoč evrov globe v primeru prodaje cigaret in tobačnih izdelkov mladoletnim, ob ponovitvenem prekršku pa podvojitev globe od 500 do 2.000 evrov in trimesečno suspenzijo prodajne licence. Prav tako se z odlokom ne strinjajo upravitelji javnih lokalov z avtomati za videopoker in druge tovrstne igre. V odloku je namreč predviden »izgon« teh avtomatov iz območja v razdalji 500 metrov od šol, mladinskih središč in zdravstvenih struktur. Tržaško združenje upraviteljev tobakarn Assotabaccai-Confesercen-ti je v tiskovnem sporočilu zapisalo, da »nove norme ne rešujejo problemov javnega zdravstva, temveč ne- pravično kaznujejo podjetja in odjemalce.« Po njegovem mnenju se država ravna protislovno: po eni strani prepoveduje proizvode kot sta tobak in video igre, po drugi pa izkorišča dajatve na ti dve postavki za povečanje davčnega priliva. Tobak in videopoker sta lani navrgla državni blagajni skoraj 28 milijard evrov: 13,7 milijarde so prispevali videopoker in druge igre na srečo, 14 milijard pa tobačni izdelki (preko trošarin in davka na dodano vrednost). V obdobju od leta 2000 do 2011 so se prihodki iz tobačnih izdelkov povečali za 58 odstotkov, prihodki od iger na srečo pa so samo v zadnjem letu poskočili za 8,4 odstotka. Ta izdatna sredstva je vlada izkoristila za uravnovešenje državnega proračuna, »bolje pa bi storila, če bi ga investirala za javno zdravje,« so ocenili upravitelji tobakarn. Prodajalci tobačnih izdelkov s Tržaškega so se pritožili, češ da so že itak močno prizadeti zaradi konkurence iz Slovenije. »V zadnjih letih so v tržaški pokrajini prodali kar 108 tisoč kilogramov tobaka manj kot leta prej, kar je povzročilo veliko škodo upraviteljem tobakarn,« so še zapisali v tiskovnem sporočilu. Po njihovi oceni bo odlok ministra za zdravstvo imel prav nasprotni učinek od pričakovanega. »Okrepil« bo nezakonite stave in igre na srečo ter povečal tihotapljenje cigaret. Samo v letu 2010 je tihotapljenje cigaret povzročilo za 650 milijonov škode temu sektorju, država pa je bila ob 485 milijonov evrov davčnih prihodkov. Tako bodo oškodovani prodajalci tobačnih izdelkov in upravitelji zakonito registriranih igralnic, so še zapisalo združenje As-sotabaccai v tiskovnem sporočilu. V Škednju razstava izdelkov iz otroške likovne delavnice Kulturno društvo Ivan Grbec vabi danes ob 18.30 na društveni sedež v Škednju (Škedenjska ulica 124) na odprtje razstave izdelkov, ki so jih oblikovali otroci v okviru likovne delavnice pod vodstvom mag. Dajane Kočevar. Delavnica je delovala od ponedeljka, 27. avgusta, in je obsegala razne likovne tehnike. Odprtju bo sledila družabnost. Pupkin Kabarett na Melari (a v ponedeljek) Pupkin Kabarett bi moral nocoj skleniti revijo poletnih prireditev Trieste estate v amfiteatru v Rocol-Melari. Zaradi »grozovitih vremenskih napovedi« pa so preložili nastop na ponedeljek, 3. septembra. Rdeča nit nastopa bo »humori-stična decentralizacija ob ravnotežju.« Kabaretisti bodo napovedali svojo politično vizijo: »Smo za togo prožnost, za visoko hitrost, pa tudi za nizko počasnost.« Na odru se bodo predstavili Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Miz-zi, Massimo Sangermano in Ivan Zerbi-nati, kitarist Stefano Schiraldi in orkester Niente band v zasedbi Riccardo Mor-purgo (klavir), Stefano Bembi (harmonika), Piero Purini (saksofon) in Andrea Zullian (kontrabas). Začetek predstave ob 21. uri. A t VlVVtl • | • • • O tržiščih in medijski vojni V James Joyce hotelu (Ul. Cavazzeni 7) bo danes ob 18.30 na pobudo krožka »Il pane e le rose« okrogla miza »o medijski vojni, ki jo tržišča vodijo proti ljudem«. Na izhodiščno vprašanje Tržišča so živčna, kaj pa je z našo srečo bodo odgovarjali filozof Emiliano Bazzanella, univ. prof. Marco Cossutta, prof. Anna Pic-cioni, psiholog Claudio Sepin, kulturni delavec Claudio Sibelia in ekologistka Egle Tarasic. V pomorskem muzeju o Jadranskem morju V vrtu mestnega morskega muzeja bo danes ob 21. uri na sporedu srečanje s Fa-biom Fiorijem, pisateljem in pomorščakom, ki bo govoril o Jadranskem morju. »Prevzem« znamke Triestina Tržaška občinska uprava namerava »prevzeti« vse zgodovinske trofeje, pokale, fotografije in drugo gradivo Trie-stine, ker smatra, da spada med »temeljno športno zgodovino mesta«. Na občini je bil včeraj govor tudi o »prevzemu« znamke kluba Triestina, za kar so dale pobudo združenja navijačev. O zadevi so razpravljali župan Roberto Cosolini, občinski odbornik za šport Emiliano Ede-ra, stečajni upravitelj Triestine Giovanni Turazza in predsednik združenj navijačev Sergio Marassi. KRIZA - Clini nenapovedano v mestu Železarna: vladi se mudi s konkretnimi ukrepi Okoljski minister Corrado Clini je sinoči nenapovedano dospel v mesto in sklical sestanek o zelo negotovi usodi škedenjske železarne. Najprej se je sešel s predsednikom Dežele Renzom Tondom in z odbornico Sandro Savino, nato so se jim pridružili predstavniki javnih uprav, sindikatov in in-dustrijcev. Formalno je šlo za nadaljevanje delovnega omizja, ki ga sklicuje prefekt, v resnici pa se rimski vladi zelo mudi z ukrepi glede železarne. Minister Clini in odgovorni za gospodarske resorje v Montijevi vladi so večkrat izrazili bojazen, da bi se v Škednju ponovil primer Taranta. Tamkajšnja železarna, ki je dosti večja od naše, je dolgo let onesnaževala okolje ob molku in brezbrižnosti politikov, industrijcev in tudi sindikatov, tako se je našel sodnik, ki je čez noč ukazal prekinitev proizvodnje v plavžu s hudi- mi posledicami za delavce. Clini hoče dejansko preprečiti, da bi se v Škednju zgodil primer Ilve v Ta-rantu. Italijansko-ruska družba Lucchini-Severstal je napovedala zaprtje železarne konec leta 2015. Zaprtje torej ni ravno za vogalom, vseeno, kot je sinoči dejal tržaški občinski odbornik Fabio Omero, bo treba pospešiti vse ukrepe za bonifikacijo območja in za zaščito delovnih mest. Okoljska bonifikacija bi se lahko pričela že takoj na področju, kjer ni več proizvodnih dejavnosti. Vladno pospešitev ukrepov za škedenjski obrat pozdravlja Zveza industrijcev, medtem ko sindikati upajo, da je po številnih neizpolnjenih obljubah in proglasih prišel čas za ukrepanje v korist vse bolj jeznih Škedenjcev in hkrati delavcev, ki ne vedo kaj jih čaka po zaprtju železarne. UMETNIŠKE ČAŠE Zidarich v muzeju Revoltella Priznani kraški vinogradnik Benjamin Zidarich bo nocoj gost zadnjega srečanja Umetniških čaš na terasi muzeja Revoltella. Skupaj z arhitektom Paolom Mengom bo predstavil v kraški kamen izklesano klet in svojo vinsko proizvodnjo. Večer bo povezoval izvedenec za zgodovino vin v Furlaniji-Julijski krajini Stefano Cosma, pokušnjo Zidarichevih belih in rdečih vin pa bo vodil sommelier Claudio Donat. Začetek ob 21. uri. GLASBA - Jutri in v nedeljo Jagger v Miljah Chris, brat slavnega Micka, na miljskem jazz festivalu Milje bodo jutri in v nedeljo prizorišče šestega jazzovskega festivala, ki bo tudi letos ponudil ljubiteljem jazza in bluesa nekaj res prijetnih glasbenih užitkov. Med protagonisti festivala bo tudi Chris Jagger, mlajši brat slavnega liderja skupine Rolling Stones Micka. Chriss Jagger je bluesman, ki pa je za bratovo skupino napisal nekaj pesmi. Jutri se bo na Trgu Marconi najprej predstavila skupina Flampet Horns, ki jo sestavljajo pianist Stefano Franco, saksofonista Giuliano Tull in Franco Valussi, trobentar Flavio Da-vanzo in trombonist Maurizio Ceppa-ro. Sledil bo nastop Chrisa Jaggerja, večer pa bo zaključil nastop seksteta Harry Strikes Again, ki ga vodi Peere de Graaf. Nedeljski večer bo posvečen klasičnemu jazzu. Začel bo kvintet Giu-liana Tulla, sledil bo nastop kvarteta priznanega ameriškega trobentarja Jima Rotondija. Spremljali ga bodo klaviaturist Renato Chicco, kitarist Guido DiLeone in bobnar Andy Wilson. S Jim Rotondi kvartetom bo - kot gost - zaigral saksofonist Fulvio Albano. Večer bo sklenila skupina Flampet Horns. Začetek ob 21. uri, vstop prost. Jutri bodo pred začetkom jazzov-skega festivala na miljskem nabrežju ponujali domače kulinarične speciali-tete, ki jih bodo ponujali krajevni proizvajalci in gostinci. Kupon za po-kušnjo stane 10 evrov. 6 Petek, 31. avgusta 2012 GORIŠKI PROSTOR / CEROVLJE - Od danes do nedelje Konji na Krasu Bogat program za mlade in odrasle: ježa, tekmovanja, vožnja s kočijo in še marsikaj V idilični zahodnokraški vasici Ce-rovlje bo danes do nedelje zelo živahno, saj bo naselje preplavila pisana množica konjenikov, kočij, konj in navdušenih obiskovalcev 2. praznika Konji na Krasu. Po velikem uspehu lanske prireditve je konjeniško društvo Skuadra Uoo iz Nabrežine pripravilo podoben program, ki nudi obiskovalcem možnost, da aktivno sodelujejo pri konjeniških in drugih dejavnostih, saj se bodo lahko vozili s kočijami po vaških ulicah ali po kolovozih okoli Grmade in tekmovali skupaj s konjeniki na ljudskih igrah. Velika pozornost je posvečena otrokom, saj je ta praznik namenjen predvsem njim: seveda se bodo lahko vozili s kočijami, a jih bodo tudi pričakovali konjeniki Skuadre Uoo, da jim bodo pomagali zajahati konja na takih sedlih, kot jih vsak dan uporabljajo kavboji po prostranih ameriških planjavah. V spomin na ježo in kot spodbudo za ukvarjanje s konji bodo dobili licenco mladega konjenika in kupon za brezplačno lekcijo v vseh konjeniških centrih Italijanske federacije konjeniških športov FISE, ki ji je pridružena tudi Skuadra Uoo. V otroškem kotičku bodo pričakovali najmlajše prijazni animatorji, da jih zabavajo z igrami, povezanimi s konjički. Vsi, odrasli in otroci bodo lahko občudovali spretnost in hitrost konjenikov, ki se bodo jutri in v nedeljo pomerili na konjskih igrah. Letos so prvič na sporedu tudi tekme kočij (jutri od 11. ure dalje), za katere je veliko pričakovanje. Za lačne želodce in žejna grla bodo od jutra do pozne noči skrbeli domači iz turistične kmetije Hermada z raznoliko ponudbo. Zvečer, ko bodo odpeljali konje k počitku, se bodo lahko konjeniki in obiskovalci veselili ob country glasbi skupine Carpool to Nashville, ki bo (danes in jutri od 19. dalje) pričarala atmosfero ameriškega Zahoda. V nedeljo bo poskrbel za glasbo D.J. Willie. V nedeljo popoldne (ob 18.) bo tudi tekmovanje v pripravi slaščic. Vsi obiskovalci se ga lahko udeležijo, tako da prinesejo slaščice, ki jih lastnoročno pri- pravijo, ali pa da se pridružijo tekmovalni sodniški komisiji, ki jo bo sestavljalo nekaj članov Skuadre Uoo in nekaj prijavljenih izžrebanih obiskovalcev. Po nagrajevanju bo Skuadra Uoo postregla občinstvo s slaščicami, a letos zaprosila za prispevek v dobrodelne namene. Iz varnostnih razlogov bo jutri ni v nedeljo zaprt za promet odsek pokrajinske ceste št. 4 med športnim igriščem v Vižovljah in odcepom za center Ce-rovelj. Obiskovalci, ki se bodo pripeljali iz Sesljana, bodo lahko parkirali v bližini športnega igrišča, če pa se bodo pripeljali iz Mavhinj, bo parkirišče ob odcepu za center Cerovelj. Včeraj danes U Kino ¿J Čestitke Danes, PETEK, 31. avgusta 2012 RAJKO Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.19 - Luna vzide ob 19.17 in zatone ob 6.15 Jutri, SOBOTA, 1. septembra 2012 TILEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,7 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, vlaga 42-odstotna, veter 3 km na uro severnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,7 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 1. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Zavlje - Ul. di Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.00, 19.00, 22.00 »II cavaliere oscuro - Il ritorno«. ARISTON - 18.15, 21.00 »C'era una volta in Anatolia«. CINECITY - 15.30, 17.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 18.30 »The Amazing Spiderman«; 16.30 »Lol - Pazza del mio migliore amico«; 15.45, 17.55, 20.05, 21.10, 22.15 »The expandables 2 - I merce-nari 2«; 21.15 »Biancaneve e il cac-ciatore«; 16.00, 16.30, 18.05, 18.45, 20.10, 22.15 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«; 17.00, 19.10, 21.20 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.30 »Lol -Pazza del mio miglior amico«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Monsieur Lazhar«. GIOTTO MULTISALA 2 - Rod-gers&Hammerstein Musical Festival v angleškem jeziku: 16.30, 19.00, 21.30 »State fair - Festa d'amore«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La Faida«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.00 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 16.00 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 15.10, 17.00, 17.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sin-hro.)«; 20.25, 22.55 »Popolni spomin«; 18.10 »Larina izbira«; 20.20, 22.30 »Plačanci 2«; 19.30, 21.40, 23.50 »Od-pleši svoje sanje 4 - 3D«; 21.00, 23.59 »Bournova zapuščina«; 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 »Stari je nor«; 18.50 »Madagaskar 3«; 19.10, 21.20, 23.30 »Paranorman 3D«; 16.50 »Kuharski mojster. LJUDSKI VRT - 21.15 »Scialla! - Stai se-reno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Il cavaliere socuro - Il ritorno«; 22.00 »Fatboy slim live«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.00 »Madagascar 3 -Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 3: 15.45, 16.40, 18.30, 20.25, 22.15 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3d (dig.)«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Monsieur Lazhar«. 47. STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2012 Park Finžgaijevega doma - Opčine Dunajska cesta 35 Ob 16.30: Roberto Battelli, Rudi Vouk, Damijan Terpin MANJŠINA IN ZAJAMČENO POLITIČNO ZASTOPSTVO Ob 21. uri koncert zbora ALFA IN OMEGA ZINSTRUMENTALISTI Jutri, 1. septembra Ob 16.30: dr. Lučka Kajfež Bogataj PLANETARNE MEJE -OVIRA ZA RAST, IZZIV ZA RAZVOJ Hura, hura, tatko DAVID jih danes 40 ima. Da ti voščiva srečen dan, ti pošiljava 20 poljubčkov na vsako stran. Devan in Marjana. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA sporoča, da zaradi selitve ravnatelj-skega in tajniških uradov na novi sedež na SŠ S. Gregorčič (Dolina št. 210), danes, 31. avgusta, uradi ne bodo poslovali za stranke. ZDRUŽENJE STARŠEV sporoča, da bo od 3. do 7. septembra potekala fotografsko - biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in informacije: do danes, 31. avgusta, na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE IN NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA sporočata, da bo prva seja zbora učnega osebja Večstopenjske šole Op-čine v ponedeljek, 3. septembra, ob 10.00 v konferenčni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio, 7. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 11.00 na sedežu šole Gregorčič v Dolini. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 10.00 v konferenčni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 7. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 11.00 na sedežu pri Sv. Ivanu. ZBOR UČNEGA OSEBJA večstopenjske šole v Nabrežini se bo odvijal v prostorih ravnateljstva v Nabrežini (v stavbi je tudi OŠ V. Ščeka) v ponedeljek, 3. septembra, ob 11. uri. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se fotograf-sko-biološka delavnica »Poglej ptička! s poudarkom na plazilcih«, namenjena otrokom od 2. razreda dalje prične v ponedeljek, 3. septembra, od 8.30 do 16.00. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, ul. Weiss, 15 ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj imajo s seboj digitalni fotoaparat, zvezek, peresnico (barvice in svinčnik) in malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas! Info: 320-2717508 (Tanja) ali zsciril-metod@gmail.com M Izleti HB Osmice OSMICA PRI LOJZETU Brje (Slovenija) od 24.8. do 02.09.2012 I rrii/rf T 13 d I h MOSP vabi v Park Finžgarjevega doma na Opčinah v soboto, 1. septembra, ob 10h, na okroglo mizo Drage miadih: "KULTURNO DELO V IMENU VIŠJIH IDEALOV?" O vrednotah, na katere polagajo svoje delo (ne samo mladi) kulturni delavci in o povezovanju slovenskega kulturnega prostora bodo - ob 100. obletnici rojstva prof. Jožeta Peterlina - govorili teolog in filozof Ivan Štuhec in novinarja Ivo Jevnikar ter Andrej Černic DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00. NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00; navedenega dne ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00. Na srednji šoli S. Kosovela bo prvi dan pouka 10. septembra; na Opčinah od 8.00 do 12.35, na Proseku od 7.55 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da se pouk za vse stopnje šol začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. Združenja prostovoljnih gasilcev BREG Jutri, 1. septembra 2012, od 10.00 do 24.00 Park J. Rapotec - Prebeneg - ob 10.00 odprtje kioskov in gasilske igre za najmlajše - ob 12.30 SVEČANOST z nastopom Godbe na pihala Breg - sledi gasilska veselica s Kraškimi muzikanti. Vabljeni! IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, obvešča, da so še prosta mesta za enodnevni izlet v Gardaland, v petek, 7. septembra. Izlet je namenjen otrokom in družinam, ter najstnikom, ki bivajo na teritoriju treh občin. Info in vpis do 1. septembra: 3457542164 (Daša). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00. BAZOVSKA ŽUPNIJA organizira romarski izlet na sv. Višarje v nedeljo, 2. septembra. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Prijave čim prej na tel. št.: 040-226117. Maša in kosilo na Višarjah, v primeru slabega vremena bomo šli k Gospe Sveti na Koroško. Odhod avtobusa ob 6.30 izpred domače cerkve. OPZ F. BARAGA vabi na skupno družinsko romanje na Barbano, v nedeljo, 2. septembra, popoldne, ki ga bo vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. Vabljene cele družine. Javite se čim prej na tel. št. 3479322123. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov, ki ga prireja ŠZ Sloga v sodelovanju s SPDT in SK Devin. Zberemo se v nedeljo, 9. septembra, ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Vabljeni! OMPZ »Friderik Baraga« organizira v soboto, 15. septembra, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel.št. 040-2907049. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Loterija 30. avgusta 2012 Bari 26 83 90 72 79 Cagliari 77 28 73 27 7 Firence 30 55 18 15 69 Genova 4 12 41 52 60 Milan 81 68 62 54 61 Neapelj 84 66 67 42 48 Palermo 56 81 59 50 24 Rim 27 39 3 88 7 Turin 39 54 41 60 31 Benetke 33 85 68 27 31 Nazionale 15 8 57 65 87 Super Enalotto Št. 104 17 20 22 40 52 62 jolly14 Nagradni sklad 1.854.661,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 12.321.539,91 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 27.819,93 € 831 dobitnikov s 4 točkami 337,69€ 31.007 dobitnikov s 3 točkami 18,02 € BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino vabita na pozno poletno osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. 335-6067594. DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi- Superstar 43 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 33.769,00 € 128 dobitnikov s 3 točkami 1.802,00 € 2.301 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.838 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.617 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 30. avgusta 2012 7 KULTURNO DRUŠTVO □ kraški dom vabi DANES, 31. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repnu na koncert MoPZ slovenskega društva KREDARICA iz Novega Sada sodeluje MoPZ Kraški dom V slučaju slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu na Colu Ü3 Obvestila POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do danes, 31. avgusta. DRUŠTVO SKUADRA UOO prireja 2. veliki konjeniški praznik Konji na Krasu, ki bo v Cerovljah št. 1/o (pri kmečkem turizmu) danes, 31. avgusta, soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, s konjeniškimi igrami, tekmo kočij, country glasbo in plesom ter kavboj-sko gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci bodo lahko zajaha-li prave konje. Parkirišča v Vižovljah pri športnem igrišču in v Cerovljah ob vhodu v vas. Vabljeni vsi! INTENZIVNI TEČAJ ANGLEŠČINE za najstnike - Sklad Mitja Čuk prireja 15-urni tečaj angleškega jezika za dijake nižje srednje šole in bienij višjih srednji šol od 3. do 5 septembra, od 9. do 13. ure. Vpisi in info do danes, 31. avgusta, v uradu Sklada Mitja Čuk (od 10. do 13. ure) na tel. št. 040-212289 ali info@skladmc.org KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do danes, 31. avgusta, odprta od 8. do 16. ure. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresi-vne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. DRAGA MLADIH (Park Finžgarjevega doma na Opčinah, Dunajska ul. 35) v soboto, 1. septembra, ob 10. uri uvaja niz jesenskih dogodkov ob 100. obletnici rojstva kulturnega delavca prof. Jožeta Peterlina. O različnih aspektih »Peterlinove dediščine« bodo spregovorili slovenski teolog in filozof Ivan Štuhec, novinar Ivo Jevni-kar in mladi časnikar Andrej Černic. Vabljeni! SKD GRAD vabi na tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« v soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, pri Banih. KRU.T obvešča, da bo društveni sedež s 3. septembrom deloval z običajnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od ponedeljka do četrtka tudi od 15.00 do 18.00. Tel. 040 360072, krut.ts@tisca-li.it. SKD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg: Organizatorji spominske svečanosti ob 40-letnici postavitve spomenika padlim za svobodo sporočajo, da bo v nedeljo, 2. septembra, zborno mesto udeležencev nekoliko pred 17. uro na prostoru med srenjsko hišo in prebe-neško cerkvijo. Začetek svečanosti bo ob 17. uri pri spomeniku. NK KRAS REPEN obvešča, da bo prvi trening ter informativno srečanje za mlajše Cicibane (letniki 2005, 2006, 2007) ter Cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Rep-nu. Vabljeni tudi novi mladi nogometaši! Info: tajništvo 040-2171044, Srečko 328-0350533, Giacomo 3346649732. PRI MEPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine začnemo z vajami v ponedeljek, 3. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Tedenske vaje bodo potekale ob ponedeljkih in četrtkih. Vabljeni tudi novi pevci in pevke. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo vadba Pilatesa začela v torek, 4. septembra, ob 18. uri za stare in nove tečajnice; od 19. ure dalje pa za že izkušene telovadke. Telovadba bo potekala v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. SKD VIGRED vabi v torek, 4. septembra, ob 20.30 na pokrit prostor pod vrtcem v Šempolaju na ogled veseloigre »Zbeži od žene« v izvedbi dramske skupine Pd Štandrež. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico začela v torek, 4. septembra, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke. VADBA JOGE - SKD F. Prešeren organizira dve brezplačni vadbi za stare tečajnike in nove interesente v sredo, 5. in sredo, 12. septembra, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren. Vse informacije o tečaju in vpisnini bodo javljene na prvem srečanju. MINI TEČAJ ZA PRITRKOVALCE; vabljeni vsi, ki bi radi osvojili osnove v starodavni slovenski veščini igranja na cerkvene zvonove. Tečaj bo potekal vsak četrtek v mesecu septembru (začetek 6. septembra) ob 18.30 v Fin-žgarjevem domu, Dunajska 35, na Op-činah. V okviru Peterlinovega festivala ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 6. in 20. septembra (višješolska mladina) ter 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Pa-trizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterli-novega festivala. OTROCI, POZOR! V četrtek, 6. septembra, ste ob 16.15 vabljeni na brezplačno delavnico »Izdelajmo si lutko«! Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom, vodijo jo Nina Pahor in Nada Tavcar ter lutkarji Devinskega vrta ustvarjalnosti); ob 17.30 vabljeni na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Peterlin). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala. SLOVENSKA PROSVETA, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Finžgarjev dom vabijo vse kulturne in prosvetne delavce, animatorje, pevovodje ter ljubitelje slovenske kulture na aperitiv s pogovorom na temo »Vzajemna pomoč, koordinacija in načrtovanje skupnih projektov«. V četrtek, 6. septembra, ob 19.30 v okviru Peterlino-vega festivala. Sledil bo, ob 20.30, koncert otrok in mladih Glasbene kam-brce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barkovlje. V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. (pobudnika Slovenska prosveta, ZCPZ). KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 10. septembra. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do petka, 7. septembra. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa od petka 7. do nedelje 9. septembra, v Gročani. Ples in zabava s skupinami Ni panike, Navihani lisjaki in Mladi kraški muzikanti, dobro založeni kioski in stojnice z raz-stavo-sejmom tipičnih pridelkov Krasa in Brega. V soboto ob 19. uri otvoritev sejma, uradni pozdravi in poku-šnja tipičnih izdelkov. V nedeljo ob 18.00 nastop Godbe veteranov iz Ljubljane. TABORNIKI RODU MODREGA VALA tudi letos organizirajo BOP - bazovi- ški orientacijski pohod, s katerim že nekaj let obeležujemo spomin na štiri bazoviške junake. Potekal bo v soboto, 8. septembra, popoldne. Prijave zbiramo na bazoviški gmajni od 15.30 do 16.15. Prvi štart je predviden ob 16.00. Prijavite se lahko tudi preko spleta na bop.rmv@gmail.com. Ekipe so lahko mešane, štejejo naj od 2 do 7 članov. Ob 21.00 bo sledil taborniški ogenj. Vabljeni člani, prijatelji in sim-patizerji! Več informacij na spletni strani www.tabornikirmv.it ali na 339-4120280(Andrej). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se bo sezona začela v ponedeljek, 10. septembra. Urniki treningov: 1. skupina (4-6let) - pon. in pet.16.30-17.30 v prostorih Sklada M. Čuk na Opčinah; 2. skupina (7-11 let) - pon.16.30-18.00, sre. 18.0019.00 in pet.17.18.30 OŠ F. Bevk na Opčinah; 3. skupina (12-15 let) - pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00 OŠ F. Bevk na Opčinah; 4. skupina (nad 15 let) - pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.00-21.00 OŠ F. Bevk na Opčinah. Za info in vpis: 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE za pomlajevanje predstavitev tečaja pri Skladu M. Čuk, Proseška ul. 131, bo v ponedeljek 10. septembra, ob 18.30. Dodatne info: Maša 340-9116828, masha.pre-garc@gmail.com ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE -Slov.I.K. zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org. ZA DIJAKE Slov.I.K. zbira prijave za vpis na program Ekstra. Program, ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org. ZA ŠTUDENTE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slo-vik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org. ŠPORTNA ŠOLA TRST - BOR ATLETIKA - Š.Z. BOR vabijo srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Koloniji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja, tel. št. 040-51377 od 15. do 18. ure; sport-nasolatrst.bor@gmail.com. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v De-vinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2012/2013. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Urad za šport in prosti čas, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Na-brežini, v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel.040-2017370). PETERLINOV FESTIVAL (v Finžgarje-vem domu na Opčinah, Dunajska 35) ponuja vsak četrtek v septembru delavnice za otroke (ob 16.15), predstavo za otroke (ob 17.30), delavnice za mlade (ob 18.30), aperitiv s pogovorom za kulturne in prosvetne delavce na razne teme (19.30), večerno predstavo za publiko vseh starosti in okusov (20.30). Sodelujejo Finžgarjev dom, Slovenska prosveta in njena včlanjena društva, Mladika, Radijski oder, Zveza cerkvenih pevskih zborov. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 04051377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com. TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesne tečaje latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni A1 ob 20.30 in nadaljevalni A2 ob 21.30 (10 lekcij po 1 uro), v telovadnici ŠC Zarja. Tečaji naj bi začeli v torek, 2. oktobra. Prijave na št. 346-0192763 - od torka do petka, od 15.30 do 18.30! Vpišite se čim prej, da si zagotovite mesto! Največ 14 parov na skupino! Pridite, vam ne bo žal! 0 Prireditve KD KRAŠKI DOM vabi danes, 31. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repnu na koncert MoPZ slovenskega društva Kredarica iz Novega Sada, sodeluje MoPZ Kraški dom. 35 LET Združenja prostovoljnih gasilcev Breg bomo proslavili v soboto, 1. septembra, od 10.00 do 24.00 v parku J. Rapotec v Prebenegu. Ob 10.00 odprtje kioskov in gasilske igre za najmlajše, ob 12.30 svečanost z nastopom Godbe na pihala Breg, sledi veselica s Kraškimi muzikanti. Vabljeni! SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega in VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje - Pre-beneg vabita na proslavo ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v Prebenegu, ki bo v nedeljo, 2. septembra. Zbirališče ob 16.45 pri lipi v Prebenegu. KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabita v torek, 4. septembra, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repnu, na predvečer 27. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Gosta večera bosta Maja Haderlap in Miroslav Košuta, pogovor bo vodil Marko Kravos. FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v četrtek, 6. septembra, ob 20.30 na koncert otrok in mladih Glasbene kambrce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barkovlje). Vabljeni v velikem številu! FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v četrtek, 6. septembra, ob 17.30 na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Peterlin). Vabljeni vsi! KD RDEČA ZVEZDA vabi v sklopu spremnih prireditev Koncerta za mir 2012 v četrtek, 6. septembra, ob 20.00 v društvene prostore na večer z italijanskim solidarnostnim konzorcijem ICS in zadrugo Cooperativa agricola »Insieme«. KONCERT ZA MIR 2012 V ZGONIKU v petek, 7. septembra, na prireditvenem prostoru v Zgoniku, ob 18.45 dviganje zastave miru, od 19. ure dalje koncert. Nastopile bodo skupine Elabanda, I 60 Ruggenti, Coroneo S. A., Int. R n r in The Clients ter predstavniki nekaterih občin pokroviteljic: Eleor &Andrej (Občina Trst), Quinta (Občina Komen), plesna skupina Srebrna (Občina Divača). Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgo-nik s podporo in pokroviteljstvom Pokrajine Trst, v sodelovanju s Kd Rdeča zvezda in Ašk Kras ter Omizjem za mir FJ-K. Pokrovitelji: Občine Re-pentabor, Milje, Dolina, Devin - Na-brežina, Trst, Sovodnje ob Soči in Doberdob, Sežana, Komen, Miren-Ko-stanjevica, Hrpelje Kozina, Izola, Buje in Novigrad, Veliko Gradište in Kolin. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel.: 040-2908105 ali 348-1334086 (Erika). DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 14. oktobra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnov-ca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.3013.00 in 16.00-19.30. Vodeni obisk v slovenščini ob nedeljah ob 11. uri. S Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno. Tel. 339-5840600. S Poslovni oglasi GROZDJE merlot in cabernet sauvignon, odlične kakovosti, prodam. Možna dostava. Tel. št.33-91-99-7101 DAJEM V NAJEM stanovanje privatnikom ali študentom, blizu Trga Oberdan, 2 spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in privatna kurjava. Cena: 450,00 evrov mesečno. Tel. 3498430222 IŠČEM KNJIGE za tretji letnik elektronske smeri J. Stefan. Tel 3348229841. IŠČEM veje domače trte - glere, po možnosti originalne stare trte. Tel. 040418528 v večernih urah. PODARIM tri male simpatične mucke, 2 tigrasta samčka in 1 črnobeli. Tel št. 337-1017758. PRODAM KNJIGE za jezikovno - C -smer na Liceju F. Prešeren, tel. 3467159152. PRODAM KNJIGE za vse razrede lice-ja F. Prešeren. Tel. 040-214894 v večernih urah. PRODAM KNJIGI za elektronski oddelek J. Štefan: »Elettronica - Poto« in »Elettronica ed esercitazioni pratiche - Catallo, Rigan«. Tel. št.: 040-4528575. PRODAM železna vrata, 2 x 0,80 (200,00 evrov), posodo za grozdje 10 kvintalov (100,00 evrov) in hladilnik detroit s tremi predali (750,00 evrov). Tel. 040-814212. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, okrašena z rožami. Tel. 339-7396098. PRODAM naslednje knjige za znanstveni in klasični licej: Intersezioni, English Grammar in Use (3rd Edition) in Od piramid do kaosa. Zainteresirani naj kličejo v večernih urah na 3484661852. PRODAM pet novih aluminijastih polkn (škure), temno-sive barve, velikost 90x120 cm. Tel. 040-220216. PRODAM učbenike za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini in S. Kosovel na Proseku. Tel. 040-200622. STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 040220729. Prispevki V spomin na Silvia Veroneseja daruje svakinja Lucija z družino 50,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Štefanije Legi-ša vd. Finotto darujeta Marica in Ladi 50,00 evrov za godbeno društvo Na-brežina. V spomin na Jolando Glavina darujeta družini Ruzzier in Gombač 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. V spomin na brata Cveta in starše daruje Justi Hrovatin 200,00 evrov za Tabornike RMV. Namesto cvetja na grob Gizele Fabris daruje Marta Košuta z družino 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor Prosek. V spomin na Vero Žužek daruje Danica Colja 20,00 evrov za TPPZ P. To-mažič. Namesto cvetja na grob Giuliota Zeriali daruje Marta Košuta z družino 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V drag spomin na Leo Krmec daruje Marija Smotlak (Bazovica) 30,00 evrov za dolinsko cerkev. 31.8.2011 31.8.2012 Marija Mauri vd. Mauri Ostala boš vedno v naših srcih. Vilma in Walter z družinama 8 Petek, 31. avgusta 2012 GORIŠKI PROSTOR / VIDEM - Center CSS v sodelovanju z drugimi Sezono Teatra Contatto bodo usmerjale Evrovizije Gre za uprizoritve, nastale iz razmišljanj o bodočnosti skupne Evrope DUNAJ - Jeseni v Hiši umetnosti Prikaz umetnosti iz fotoavtomatov Evrovizije: zamisli oziroma vizije o bodočnosti Evrope. Tokrat na področju uprizoritvenih umetnosti. Vi-demsko gledališče CSS je iz razmišljanja o sedanji, predvsem pa o možni bodoči Evropi razvilo program 31. sezone Teatra Contatta, ki so ga naslovili Eurovisoni - Evrovizije. Na ponedeljkovi predstavitvi so (se) vprašali, če ob gospodarski, sicer ne preveč trdni Evropski uniji obstaja tudi kulturna skupna Evropa. Ker je odgovor na dlani, trenutno je vse v senci razprav o evroconi, evrobondih, evrotrgih in podobnem, so videmski gledališčniki težišče prevesili na raven »skupnega razmišljanja in sli-čnega načrtovanja«. In v ta kotel, v katerem tudi z dodatnim gorivom krize še posebej vre, se vključuje tvorno razmišljanje o iskanju možnih skupnih evropskih obrisov na ustvarjalnem področju. Kot so tudi zapisali v predstavitvenem gradivu, so Evrovizije del poti, ki jo nakazujejo omenjena vprašanja. Sicer pa so iskanja zapisana v genih videmskega centra CSS. Inova-torska nota še posebej prihaja do izraza z gledališko sezono Teatra Contatto. Pri pripravi tokratne so s centrom CSS sodelovali ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti, Dežela FJK in videmska občina. Od srede novembra do 13. aprila 2013 se bo v gledališki dvorani Palamostre in malem gledališču San Giorgio zvrstilo osem uprizoritev, od teh so tri produkcije CSS (Imitationofdeath, Lady Europe, To play or to die). Sezona se bo začela s priredbo znamenitega in najbolj "krvavega" Shakespearovega dela, z Macbet-hom. V priredbi režiserja Andrea De Rose bo tragičnega junaka odigral Giuseppe Battiston (v gledališču Palamostre 14. in 15. novembra). Praviloma bo vsaka uprizoritev na Giuseppe Battiston in Frederique Coliee v predstavi Macbeth, ki bo odprla letošnjo sezono teatra Contatto bepi caroli vrsti enkrat ali največ dvakrat, izjema je Lady Europe Rite Maffei, ki bo na sporedu od 11. do 14. decembra (Palamostre), predstavo pa si je bilo mogoče že ogledati na letošnjem Mittelfestu. Med značilnostmi gledaliških sezon Contatta so gostovanja tujih skupin. Tokrat opozarjajo na nemško-angleško Gob Squad (12. januarja), grško Sforaris Theater Company (8. in 9. februarja) in belorusko Belarus Free Theatre (9. marca). Ob Evrovi-zijah (Eurovisioni) so pripravili tudi srečanja Evromisli (Europensieri), v sodelovanju z gledališčem Giovanni da Udine pa še »komičen stik« (Contatto comico). 18. novembra bo v prostornem videmskem gledališču nastopil duo Ficarra&Picone, 2. februarja 2013 pa Paolo Rossi. Čez dober mesec bodo predstavili še nekatere pobude, ki bodo sooblikovale sezono 2012-13. (bip) V dunajski Hiši umetnosti (Kunst Haus Wien) bo od 10. oktobra do 13. januarja prihodnje leto odprta razstava Estetika za zaveso: Od surrealistov do Warhola in Rainerja, ki bo v središče postavila fotoavtomate. Prve tovrstne naprave so se pojavile leta 1928 v Parizu. V umetnost so jih naprej sprejeli surrealisti, za njimi pa še ostali umetniki. Fotoavtomati, ki jih je bilo še pred nekaj leti mogoče najti na številnih lokacijah v mestu, so danes že skoraj preteklost. Surrealisti so prvi v teh napravah videli tudi umetniški potencial, nato so jim sledili še ostali umetniki, kot so Cindy Sherman, Arnulf Rainer, Andy Warhol in Thomas Ruff. Razstava umetnosti iz fo-toavtomatov bo z več kot 300 eksponati 60 različnih umetnikov ponudila obsežen vpogled v "estetiko za zaveso". Ogledati si bo mogoče prvotno funkcijo naprave, ki v nekaj minutah proizvede serijo posnetkov, pa tudi umetniško igro z identitetami, pripovedovanje kratkih zgodb in ustvarjanje lastnih svetov. Razstava bo na ogled v treh evropskih mestih: na Dunaju, v Lausanni in Parizu. Surrealisti so fotoavtomat začeli uporabljati kot umetniški medij. Šestnajst lastnih portretov, med katerimi so bili Andre Breton, Luis Bunuel, Max Ernst in Salvador Dali, je bilo leta 1929 kot fo-tomontaža objavljenih v zadnji izdaji časopisa La Revolution Surrealist. Razstava bo prikazala osnovo za montažo in druge originale iz tistega časa. Izdelava umetniškega dela s pomočjo stroja je umetnike navduševala tudi v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Andy Warhol je na primer postavil fotoavtomat kar v svoj studio Factory in pet let so nastajale fotografije ljudi, ki so vstopali in izstopali. Izbrane fotografije je potem predelal v sitotisk. Izraelski umetnik Alain Bac-zynsky je med letoma 1979 in 1981 v Parizu obiskoval psihoterapijo in po vsaki terapiji svoja čustva uprizoril še v fotoavtomatu. Japonska umetnica Tomoko Sawada pa se je na prelomu tisočletja teden dni v različnih oblačilih ter z različnimi pričeskami in načini ličenja fotografirala v fotoavtomatu. Posnela je 400 lastnih portretov in tako izpostavila različne kulturne navade in klišeje. Hiša umetnosti bo ob razstavi razpisala tudi fotografski natečaj, ki bo trajal od 9. oktobra do 11. novembra. V tem času bo v preddverju muzeja na voljo fotoavto-mat, kjer bodo obiskovalci lahko izdelali lastno serijo fotografij. Komisija bo nato izbrala deset najbolj izvirnih in jih vključila na razstavo, so sporočili z agencije za stike z mestom Dunaj Compress. Modena: Koncert Pavarotti in prijatelji po dvajsetih letih v« • v novo življenje Koncert Pavarotti in prijatelji, ki ga je v Modeni organiziral slavni Luciano Pavarotti, bo pet let po njegovi smrti dobil novo življenje. V tenoristovem domačem mestu bo 6. septembra potekal veliki gala koncert Lucianovi prijatelji -talent gre dalje z zvenečimi imeni iz popularne in klasične glasbe. Dogodek bo potekal natanko 20 let po prvem dobrodelnem koncertu Pavarotti in prijatelji, organizirala ga bo tenoristova vdova Nicoletta Mantovani. Tudi ta koncert bo dobrodelen, nanj pa so povabili operne zvezdnike, kot sta Andrea Bocelli in Monserrat Caballe, skladatelja filmske glasbe Ennia Morriconeja in italijansko pop ikono Zucchera. Kot je povedala Mantovani-jeva, koncerta ne bodo pripravili iz nostalgije, temveč zaradi pogleda naprej, kar je Pavarotti vedno počel s spodbujanjem mladih glasbenikov. S koncertom želijo dati mladim talentom priložnost, da za-pojejo arije, ki so zaznamovale Pa-varottijevo kariero, je povedala 43-letna vdova. "Velikega Luciana" so zaradi koncerta Pavarotti in prijatelji ostro kritizirali. Z njim je operno glasbo pripeljal na stadione in užalil kritike, je še dodala Manto-vanijeva. TOMIZZEV DUH Aj, Dodole, Dodole Milan Rakovac Ako gledaš hrvatske, slovenske, srpske i ine istočne i balkanske televizije, ovih vrucih dana 2012., onda je jasno jedno: komunisti su bili zločinci, a svi drugi njihove žrtve. Tle proizvajamo novo zgodovino, al' kaj? Mi reče Pjero V., Istrijanac (kako su govorili naši stari), najliplji oficir JRM ča je z sabljom švika sprid nosa najvecima, ča bi došli viti Tita (Brandt, Naser, Nehru, Nkrumah, Sukarno...); ma ča nisu naši stari znali kroz cilu cri-kvu hoditi po kolini za pokoru? Aj su, Pjero moj, muoj did Ive finta na Kal-variju, i ča? A ča niebi bilo lipo da svi hrvatski biškupi se vržu u Dodole? U Dodole? Ma si mlad, si zabija, Dodo-le mlade divojke su hožievale kantaju-ci da nan daž dozuovu, sve nan je zgo-rilo, ziemlja je suha, a i pamet je zgo-rila, a joh je nami... Gori cila Hrvatska. Gori muoj komun, Baderna, u plamiku, ma gore i pravična srca hrvacka i slovienska e tutta quanta del' Europa orientale 23. jangušta proti komuništi. To je Dan proti totalitarizmi, ma naciste i fašiste ne spominjemo, samo crlene vrage i demone i štrige i vukodlake. Fašizam bi stili abolirati, pak su pozabili na nj svi čisti... Jur tri puta uvega lita niki u na-šen komunu nažginje oganj; ter vero to nego da je, najlaglje, oganj bojži, kaštig bojži ča smo nevirniki? Mi drugi u Ra-hovci imamo didovu kapelicu iz doba fašizma, na njuoj u stini piše »Kraljice Hrvata moli za nas«, pak se pitan, u ognju plamika ča zatire naše dube, ulike i loze, a Mati Crikva slavi muče-nike, ma samo žrtve komunizma: ma ča da je buoh nacionalist, kako i boj-že sluge od Baltika do Jadrana? Ča da did mi Ive ni hrvacki mučenik? Ma, buohučuoj, buog se razumi da ni nacionalist, uon ni njanke anti-ateist, kako njegove sluge ča bi najveselije zgo-rile prezbožnike. Ča alora se dogada?: Mati Cri-kva je ubrnula zasvin na diesno! I nacionalne oligarhije skupa š njuon. I nacionalno-državotvorni mediji. Ma ča nas to čeka, ča nan je malo ekonomske krize, USA-EU »monetarnog tsunamija« (by Dilma Rousseff, pre-šidenteša Brazila), nego u križarske vuojske, uvega lita proti historije i za novi »božanski futurizam« (by M.R.)? Buog je buog, za unega ča če virova-ti u nj, za sve i za svakega, samo je-no malo me škrbi ča bojže sluge u zadnje vrime nan govore da je buog - antikomunist. A jur su nas, mašimo katolike, navadili, bojži pastiri nas brižnega blaga prez pameti, da samo Uoni govore uno ča buog pensa, a mi, jur trubasti kakovi smo, ča čemo??? Se spovidaš za grihe prezboženga pensira suojega (vržmo; da ni pošteno biti ladro, da je pošteno da svaki dela i bude plačen, i podobne grihe smrtne...), se pričiestiš, i pastir bojži ča te ljubi več nego samega sebe ti uprosti u Njegovo ime. Piše za Mladino Dr Božo Repe: »Ali je mogoče - še zlasti v tako hete-rogeni skupnosti, kot je Evropska unija - oblikovati skupen pogled na preteklost? In to z resolucijami, različnimi izjavami in spominskimi dnevi. Ne enih, ne drugih in ne tretjih res ne manjka, ne splošnih in ne takih, ki zadevajo posamezne države oziroma režime, od frankizma do grških, portu- galskih in drugih diktatur, tja do 'ho-lodomora' (spomina na stalinistično zrežirano veliko lakoto v Ukrajini v tridesetih letih). Še zgodovinarju se ni ravno lahko prebiti skozi vse te silne papirje in močno dvomim, da imajo pregled nad njimi najvišji evropski funkcionarji in člani organov, ki so jih sprejemali. Če bi vrh EU in članice vso to papirologijo jemali resno, potem ni popolnoma nobene možnosti, da bi skupnost preživela, saj bi se v prizadevanjih po resolucijsko poenoteni preteklosti preprosto zadušila... Čeprav v resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu piše, da je treba dan spomina na žrtve totalitarizmov zaznamovati dostojanstveno in nepristransko (with dignity and impartiality), je v praktični uporabi resolucija iz leta 2009 v resnici zreducirana zgolj na spomin na žrtve 'komunističnega totalitarizma'.« Istočna i balkanska Europa, medutim, kao jadno stado ovaca, pokorno sluša grmljavinu pravde, koja ječi s oltara i iz kabineta i s ekrana - kuš, marvo! I marva je kuš, ali ne uvijek, baš suprotno - marva veselo i sa žarom u srcu i hoče biti marva. Nema tu pomoči, za sada, ovo što se dogada u Moskvi, Sofiji, Budimpešti, Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Varšavi, Bratislavi,.. to je svojevrsna autolustracija, kolektivna psihoza masovnog pokajanja naroda koji su bili okrenuli leda Majci Crkvi; i Berdjajev bi bio sretan: To mentalno stanje ovih kolektiviteta jest njegovo NOVO SREDNJEVJEKOVLJE. Piše Krleža 1960: »Osnovne elemente duhovne krize, u kojoj se pra-čakamo več nekoliko decenija, mi-slioci tipa Berdjajeva, Toynbeea ili Gheorghiua ne samo da nisu razbi-strili, nego ih sve više i kobnije za-magljuju« ... I sada zamagljene psiho-lustracije totalitarizama žarko osv-jetljuju mrak komunizma i crnilom zamagljuju fašizam i aboliraju ga kao, ipak čuvara »nacionalnih vri-jednosti«. O tome je riječ ovdje, oso-bito »od Vardara sve do Triglava«. A da svi griemo u Dodole, starovirske navade slavinske, pak da kantajuči pi-sme starinske izmolimo Peruna, Sva-roga, Vesnu e compania bella, da nan pošalju dažda i zdrave pameti? / ITALIJA, SVET Petek, 31. avgusta 2012 9 ITALIJA - Po objavi vsebine domnevnih pogovorov med Napolitanom in Mancinom Kvirinal: Smešno si je domišljati, da se lahko izsiljuje predsednika Vsebino domnevnih prisluškovanj pogovorov je včeraj objavil tednik Panorama RIM - Če si kdorkoli domišlja, da lahko izsiljuje državnega poglavarja, je smešen. Tako med drugim piše v sporočilu za javnost, ki ga je predsedstvo republike posredovalo, potem ko je včeraj tednik Panorama objavil domnevno vsebino prisluškovanj pogovorov med predsednikom republike Giorgiom Napolita-nom in bivšim podpredsednikom Višjega sodnega sveta Nicolo Mancinom. V prispevku, ki so ga pri Panorami naslovili »Predsednika izsiljujejo«, med drugim piše, kako naj bi iz pogovorov izhajale trda ocena o voditelju Italije vrednot Antoniu Di Pietru, dalje močni pomisleki na račun delovanja palermskega tožilstva in ne ravno prijazne besede na račun bivšega premiera Silvia Berlusconija. Pisanje tednika Panorama so včeraj že demantirali predstavniki palermskega tožilstva z obrazložitvijo, da niso seznanjeni, da bi obstajali telefonski pogovori s to vsebino, Kvirinal pa se je odzval zelo ostro in v že omenjeni tiskovni noti zapisal, da je »kampanja podtikanj in sumni- čenj na račun predsednika republike dosegla nov vrh« in da so se »številnim manipulacijam« pridružili »pravcati ponaredki.« To je dokaz, da je Napolitano pravilno ravnal, ko je ustavno sodišče zaprosil, da se izrazi o vprašanju prisluškovanj, so še sporočili s Kvirinala, Mancino pa je dejal, da je v vsej zadevi ohranil institucionalni pristop in ni njegova naloga reči, ali pisanje Panorame odgovarja resnici ali ne, prav tako ni jasno, kdo je izročil dokumente, ki bi morali ostati zaupni. Predsedniku republike je izreklo polno podporo predsedstvo Višjega sodnega sveta, prav tako so se mu postavili v bran predsednik vlade Mario Monti, notranja ministrica Annamaria Cancellieri, tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani, predstavnika Ljudstva svobode Gianni Letta in Franco Frattini ter vodja Sredinske zveze UDC Pierferdinando Casini. Povsem drugačnega mnenja je vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki meni, da je Napolitano s svojo potezo pri ustavnem sodišču sam ustvaril težaven položaj. ansa ZDA - Republikanska konvencija Paul Ryan kandidat za podpredsednika NEW YORK - Nacionalna konvencija republikanske stranke je v sredo doživela vrhunec z govorom Paula Rya-na, ki je s tem tudi sprejel podpredsedniško nominacijo stranke, včeraj oziroma danes zjutraj po našem času pa je konvencijo zaprl Mitt Romney. 42-letni kongresnik iz Wisconsina Ryan je dejal, da sprejema dolžnost, da pomaga izvleči državo iz krize delovnih mest nazaj v blaginjo. "Amerika potrebuje preobrat in pravi mož za to je Mitt Romney," je dejal in opozoril, da Amerika nima več veliko časa. Ryanov govor je bil namenjen lastni predstavitvi ameriškim volivcem, ki ga še ne poznajo, izkoristil pa je tudi tradicionalno vlogo podpredsedniških kandidatov in podpredsednikov za napad na politične nasprotnike. Ryan je govoril predvsem o težkem gospodarskem položaju, v katerem so se znašle ZDA in iz katerega jih predsednik Barack Obama ni sposoben rešiti. Postavil je jasno ločnico med njim in Romneyjem, ki bosta stala na braniku svobodnega podjetništva, nizkih davkov in novih delovnih mest, ter Obamo, ki ga republikanci prikazujejo kot pristaša velike vlade, državnega planiranja oziroma z drugimi besedami socialista, ki se ni pokazal sposobnega za vodstvo. Prevladujoča tema sredinih nastopov govornikov konvencije je bilo popravljanje Obamove izjave, iztrgane iz konteksta. "Mi smo to zgradili", je sedaj glavni slogan konvencije, ki se nanaša na Obamovo opozorilo, da ima tudi zvezna vlada vlogo v razvoju, saj nekdo mora zgraditi na primer ceste in mostove. Republikanci so prepričani, da je Obama podjetnikom sporočil, da niso sami zgradili svojega posla, na kar ga bodo spominjali vse do volitev 6. novembra. Ryan je med drugim predstavil svojo 78-letno mamo Batty in se pošalil na račun generacijske razlike med njim in Romneyjem, ki menda na svojem iPodu posluša glasbo, ki jo je mogoče slišati le še v hotelskih dvigalih. Vendar pa glede glavnih vprašanj med njima ni razlike in sta pripravljena popeljati ZDA iz brezposelnosti in stagnacije. "Demokrati nimajo idej, ampak so jim ostale le še delitve ter zastraševanje," je dejal. Od splošnega scenarija napadov na Obamo je v sredo odstopila le nekdanja državna sekretarka Condoleezza Rice, ko je napovedovala boljšo zunanjo politiko pod Romneyjem od sedanje. Ostali so bili neusmiljeni. "Dobrodošli na upokojitveni zabavi za Obamo," je dejal nekdanji guverner Minnesote Tim Pawlenty, ki je med številnimi napakami Obame, kot so stimu-lacijski paket za gospodarsko rast, davki, zdravstvena reforma in energetska politika, navedel tudi podpredsednika Jo-sepha Bidena. "Edina delovna mesta, ki jih ustvarja, so ljudje, ki mu nosijo palice za golf," je dejal. Obamov protikandidat iz leta 2008 John McCain se je na svoj 76. rojstni dan posvetil kritiki zunanje politike. Obama naj bi odstopil od svetle tradicije vodstva ZDA, zaradi česar zavezniki vanj dvomijo. Napoved umika iz Afganistana naj bi opogumila sovražnika, McCain pa je še posebej kritiziral zmanjšanje vojaškega proračuna. "Izvolitev Romneyja je najboljše upanje za ZDA in svet," je dejal McCain in napadel Obamo, ker ni posredoval v času iranskih demonstracij ter spopadov v Siriji. Vodja senatne manjšine Mitch McConnell je trdil, da želi Obama iz ZDA narediti zahodno Evropo, kjer se ljudje le še prepirajo o tem, ali bodo kaj delali, in namesto reševanja problemov igra golf. Nekdanji guverner Arkansa-sa Mike Huckabee pa je Obamo in demokrate obtožil, da višajo davke, omejujejo svobodo in so na splošno radikalni levičarji. Na konvenciji so v sredo prikazali tudi video o dveh nekdanjih še živečih predsednikih ZDA - Georgeu Bushu starejšemu in mlajšemu, ki v Tampo nista prišla. Ura za spremljanje naraščanja javnega dolga, ki so jo sprožili v ponedeljek, je ob Ryanovem govoru kazala 5000 milijard dolarjev, konvencija pa je zahtevala tudi prvo novinarsko žrtev. Šef washingtonskega urada spletnih novic Yahoo David Chalian je ostal brez službe, ker so ga posneli z izjavo, da se republikanci veselijo, ko se črnci utapljajo. Chalian je govoril o orkanu Isaac, ki je v torek in sredo poplavljal ob obali Mehiškega zaliva. Tampo so bolj kot orkan Isaac preplavili policisti, ki jih je veliko več kot protestnikov. Protestov skorajda ni. (STA) Predsednik republike Giorgio Napolitano ansa Obupani rudarji se zahvaljujejo Napolitanu CAGLIARI - V rudniku premoga v sardinskem Sulcisu so se rudarji v pismu zahvalili predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ki jim je v sredo izrazil solidarnost. Rudarji so včeraj na globini 373 metrov že peti dan zasedali rudnik Nuraxi Figus, kjer so tudi večje količine razstreliva. Vladni pod-tajnik za gospodarski razvoj Claudio De Vincenti pa je v radijski oddaji Radio anch'io spodbudno izjavil, da »nikjer ne piše, da mora rudnik po 31. decembru zapreti. Menimo, da se lahko najde alternativna rešitev«. Zadnji rudnik premoga v Italiji upravlja podjetje Carbosulcis, ki je v stoodstotni lasti Dežele Sardinije. Sejo vlade preložili na prihodnjo sredo RIM - Seje vlade o odloku na področju zdravja, ki je bila napovedana za danes, ne bo, saj so jo preložili na prihodnjo sredo. Besedilo odloka je treba namreč še dodatno pregledati in izpiliti zaradi pomislekov nekaterih ministrstev, zlasti glede vprašanja kritja stroškov npr. za 24-urno razpoložljivost družinskih zdravnikov, pa tudi glede ukrepov proti »nepravilnim« načinom življenja, od pitja sladkanih pijač do iger na srečo. ZDA - Orkan Isaac V Louisiani evakuirali prebivalce NEW ORLEANS - Oblasti v ameriški zvezni državi Louisiana so zaradi nevarnosti popuščanja nasipa po divjanju orkana Isaac včeraj ukazale evakuacijo prebivalstva ob narasli reki Tangipahoa. Oblasti se bojijo, da bo narasla reka poplavila območje ob meji z Mississippijem. Oblasti v Mississippiju medtem skrbi, da bi voda, ki bi predrla nasip, lahko ogrozila ljudi, ki živijo nižje ob reki. Isaac, ki je že v sredo oslabel iz orkana v tropsko nevihto, sicer še naprej slabi in se pomika proti notranjosti ZDA. V ZDA je Isaac zahteval eno žrtev. V Louisiani je umrl 36-letni moški, ki je padel z visokega drevesa. Orkan Isaac je v sredo poplavil obalna območja Louisiane in Mis-sissippija, južno od New Orleansa v redko poseljeni občini Plaquemines pa je nacionalna garda uspela rešiti več deset ljudi, ki niso upoštevali ukaza o evakuaciji in so obtičali v nevihti in poplavi. (STA) TEHERAN - Ob robu vrha neuvrščenih držav Prvi pogovori predsednikov Irana in Egipta po 30 letih TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad in njegov egiptovski kolega Mohamed Mursi sta se včeraj v Teheranu sešla na prvih pogovorih med Iranom in Egiptom na tej ravni v več kot treh desetletjih. Ahmadinedžad je na srečanju Mursija, ki položaj opravlja šele nekaj tednov, med drugim posvaril, naj ne zaupa ZDA, ki da jim gre le za lastne interese. Sicer pa je poudaril, da Iran v Egiptu vidi strateškega partnerja in je prepričan, da bi bilo v korist vseh držav, če bi Kairo in Teheran stala bo ob boku. Do srečanja med Mursijem in Ahmadinedžadom je prišlo ob robu vrha Gibanja neuvrščenih, ki poteka v iranski prestolnici, zasenčile pa so ga kritike egiptovskega predsednika na tem srečanju na račun režima v Siriji. Iran je tesen zaveznik sirskega predsednika Bašarja al Asada, Mursi pa je tudi v Teheranu včeraj stopil na stran upornikov. Med dru- KITAJSKA - Nemška kanclerka na obisku Merklova v Pekingu predvsem o evropski krizi gim je dejal, da je solidarnost s sirskim ljudstvom, ki stoji nasproti režimu, ki je izgubil legitimnost, moralna dolžnost, s tem pa pri iranski strani sprožil nekaj slabe volje. Mursi in Ahmadinedžad sta sicer nato na srečanju, ki je trajalo kakih 40 minut, govorila o tem, da je treba končati trpljenje sirskega ljudstva. Ahmadinedžad je ob tem dejal, da "poboji v Siriji ne bodo rešili krize". Po njegovem mnenju sta potrebna razumevanje in sprava med vlado in opozicijo. Dejal pa je tudi, da Sirci ne bodo sprejeli vmešavanja tujine, tako da bi se morale tuje države osredotočiti zgolj na prizadevanja za končanje ubijanja. Kljub razhajanjem glede Sirije pa včerajšnje srečanje predstavlja preobrat v zunanji politiki tako Egipta kot Irana, saj državi nista imeli diplomatskih stikov vse od leta 1979, ko je v Iranu izbruhnila islamska revolucija in ko je Egipt sklenil mirovno pogodbo z Izraelom. (STA) zlato (999,99 %%) za kg 42.587,06 € +23,13 sod nafte (159 litrov) 94,67 $ +0,05 PEKING - Osrednje teme pogovorov nemške kanclerke Angele Merkel s kitajskim premierom Wen Jiabaom včeraj v Pekingu so bile dvostranska trgovina, evropska dolžniška kriza in Sirija. Merklova je na že drugem obisku na Kitajskem letos, spremlja pa jo številčna delegacija. Nemčija ceni "konstruktiven pristop" Kitajske do evropske dolžniške krize in njeno podporo evropski integraciji, je zapisano v skupnem sporočilu, objavljenem po srečanju vladnih delegacij. Državi sta podpisali 13 meddržavnih sporazumov s področja trgovine, znanosti in tehnologije, kulture, podnebnih sprememb ter socialne varnosti. Med obiskom naj bi podpisali tudi več poslovnih dogovorov. Nemška kanclerka seje sinoči sestala tudi s kitajskim predsednikom Hu Jintaom ter podpredsednikom Xi Jinpingom, ki bo Huja nasledil na mestu voditelja države in partije. Angela Merkel evro 1,2544 $ -0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. avgusta 2012 ansa Merklova bo danes obiskala še Airbusovo tovarno v mestu Tianjin, kamor se bosta skupaj z Wenom odpeljala s hitrim vlakom. Kitajska vlada je med obiskom kanclerke podpisala dogovor o podaljšanju obratovanja omenjene tovarne. V Pekingu so včeraj tudi sporočili, da bo Kitajska kupila 50 Airbusovih letal A320 v skupni vrednosti 3,5 milijarde dolarjev. Kanclerko na Kitajskem poleg več ministrov spremlja številčna delegacija nemških poslovnežev. (STA) valute evro (povprečni tečaj) 30.8. 29.8. ameriški dolar 1,2544 1,2545 japonski jen 98,63 98,63 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,91 7 24,810 danska krona7,4500 7,4502 britanski funt 0,79110 0,79180 madžarski forint 285,29 283,41 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6963 poljski zlot 4,1968 4,1555 romunski lev 4,4568 4,4775 švedska krona 8,3478 8,3375 švicarski frank 1,2009 1,2010 norveška krona 7,2775 7,3125 hrvaška kuna 7,4725 7,4745 ruski rubel 40,5622 40,3424 turška lira 2,2921 2,2768 avstralski dolar 1,2142 1,2088 braziljski real 2,5738 2,5736 kanadski dolar 1,2434 1,2402 kitajski juan 7,9649 7,9696 indijska rupija 69,7870 69,7880 južnoafriški rand 10,61 70 10,5579 1 0 Četrtek, 30. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Varnostni ukrepi na državni cesti in na priključku Sabliči-Ližerc Sredi Jamelj semafor, postanki onemogočeni Uredili bodo varnejše avtobusne postaje, prehitevanje bo povsod prepovedano GORIŠKA Na državni cesti št. 55 in na priključku Sabliči-Ližerc bo jesen prinesla majhno »revolucijo«. Cestno podjetje Anas bo tam izvedlo vzdrževalna dela, katerih glavni namen je povečati varnost. O hudih - tudi smrtnih - prometnih nezgodah zgovorno pričajo spominskih kamni vzdolž poti, ki pa očitno niso še dovolj prepričljivi za tiste »pilote«, ki po državni cesti dirjajo, ne da bi se zmenili za to, da vozijo skozi naseljeno območje. Program del so včeraj na doberd-obski občini preverjali župan Paolo Vizin-tin, ki je imel ob sebi odgovorno za tehnični urad Monico Romanut, ter predstavnika krajevne postaje karabinjerjev in funkcionarji družbe Anas z odgovorno za javna dela Susanno Larconelli na čelu. Župan je z zadovoljstvom ugotovil, da je Anas upošteval predloge, ki jih je za večjo varnost izdelala doberdobska občina. »Funkcionarji Anasa so med drugim potrdili namestitev dvojezičnih cestnih tabel: kjer so že, bodo italijanske table nadomeščene z dvojezičnimi, slovenščina pa bo ob italijanščini na vseh novih tablah,« je povedal Vizintin in nato navedel glavne posege, ki bodo povečali varnost in ponekod zaščitili kraško gmajno pred mazači. Na ovinku pri Sabličih bodo zavarovali obcestne skale, na isti cesti bodo uredili odtočno kanalizacijo, zato da po dežju voda ne bo zalivala hiš. Tam bodo tudi odstranili sedanjo avtobusno postajo in uredili novo območje za postanek šolabusa, ki bo bolj varno in primerno za manevriranje z vozilom. Na državni cesti, v bližini križišča s priključkom Sabliči-Li-žerc, bodo ogradili manjše območje za postanek vozil, zato da ne bi mimo vozeči ob-jestneži odlagali v naravo odpadkov. Z istim namenom bodo onemogočili postanke na večjem območju za parkiranje na t.i. ovinku smrti ob vhodu v Jamlje. Iz varnostnih razlogov bodo preprečili tudi dostop v stransko pot, ki vodi proti Grmadi in kjer turisti včasih prenočijo z avtodomi; tam je med drugim speljan plinovod. Zato da bo pot lahko še naprej uporabljalo osebje, poverjeno za vzdrževanje, bodo namestili rampo. Ob vhodu v Jamlje bodo nameščene naprave za ugotavljanje hitrosti, ki bodo povezane s semaforjem; tega bodo postavili ob cesto sredi vasi, med centrom društva Kremenjak in gostilno: če bodo vozila upoštevala hitrostno omejitev 50 kilometrov na uro, bo neprestano zelen, če pa bo hitrost večja, se bo prižgala rdeča luč. »Zavedam se, da bo semafor lahko povzročil zastoje, je pa edini način, da vozniki ne bodo več pritiskali na plin,« zatrjuje župan. V Jamljah bodo uredili varnejšo postajo za avtobuse; isto bodo storili na Palkišču, kjer bodo skušali onemogočiti dirkanje skozi vas. Sredi vozišča državne ceste bodo povsod potegnili belo črto, saj bo prehitevanje prepovedano. Preuredili bodo še križišče med državno cesto in potjo za Bonete. »Ukrepi, ki bodo uresničeni v nekaj mesecih, bodo za našo občino velika pridobitev, neke vrste revolucija s ciljem večje varnosti za voznike in za tam živeče ljudi,« je prepričan župan Paolo Vizintin. (ide) RONKE Zaradi odvrženega predmeta prerezani pnevmatiki med vožnjo po avtocesti A4 Odvržen predmet sredi avtoceste je dvema avtomobiloma pre-rezal pnevmatiko. V sredo ob 15.35 je patrulja goriške prometne policije posegla na avtocesti A4 v bližini Ronk. Ob robu ceste sta bila v kratki razdalji parkirana avtomobila, ki sta utrpela škodo v sorodnih okoliščinah. Šlo je za avto znamke Fiat multipla, ki ga je upravljal 72-letni voznik iz San Rema v Li-guriji. Peljal se je v smeri Benetk, ko se je naenkrat zavedel, da je trčil v manjšo oviro. Po nekaj kilometrih je ugotovil, da mu je neznan predmet prerezal zadnjo desno pnevmatiko. Ista usoda je skoraj istočasno doletela še Audi 4 Station Wagon, za vo- Postanek bodo onemogočili ob t.i. ovinku smrti ob vhodu v Jamlje; iz varnostnih razlogov bodo preprečili tudi dostop v stransko pot, ki vodi proti Grmadi in kjer turisti včasih prenočijo z avtodomi bumbaca lanom katerega je sedel 48-letni O.E.P. iz Padove. Tudi on je potreboval pomoč zaradi poškodovane pnevmatike. Policisti so pregledali vozišče avtoceste in nekaj kilometrov pred parkiranima avtomobiloma, ob črti, ki omejuje odstavni pas, našli železen predmet - kos zavore tovornega vozila. Sklepajo, da je »kriv« za poškodovani pnevmatiki. Približno na istem mestu se je včeraj zgodila prometna nesreča, ki k sreči ni imela posledic za osebe. Med vožnjo po avtocesti v smeri Benetk je okrog 7.45 v obcestno ograjo zavozil avtomobil tipa Opel astra s hrvaško registracijo. Upravljal ga je 32-letni Zagrebčan, ob njem so bile še tri osebe: dva 14-let-nika in 15-letnik. Vzrok nesreče, v kateri druga vozila niso bila udeležena, ni še pojasnjen, morda pa ji je botrovala neprilagojena hitrost. Povzročena je bila le materialna škoda, nobena od štirih oseb ni potrebovala zdravniške pomoči. Novo šolsko leto se bliža Začetek pouka bo 10. septembra Z naglimi koraki se bliža novo šolsko leto, zato intenzivne priprave potekajo tudi na slovenskih goriških šolah. Z večstopenjske šole v Gorici so sporočili, da bo jutri, 1. septembra, ob 8.30 prvi sestanek z neučnim osebjem v prostorih nižje srednje šole v Ulici Grabizio; ob 9. uri bo na istem mestu tudi prvi zbor učnega osebja. V otroških vrtcih se bodo dejavnosti začele v ponedeljek, 10. septembra. V prvem tednu oz. dokler ne bodo občinske uprave delile kosila, bo urnik naslednji: vrtec Ringara-ja (Ul. Brolo) od 7.30 do 12 ure, Sonček (Ul. Fabiani) od 7.30 do 12. ure, Pika Nogavička (Štandrež) od 7.45 do 12. ure, Pikapolonica (Pevma) od 7.30 do 12. ure, Kekec (Števerjan) od 7.30 do 12. ure, Mavrica (Bračan) od 7.40 do 12. ure. Za starše, ki so otroke vpisali v prvi letnik, in starše predčasnih otrok bo informativni sestanek v četrtek, 6. septembra, ob 17. uri, in sicer v prostorih vsakega vrtca. V osnovnih šolah se bo pouk začel 10. septembra po naslednjem urniku: Oton Župančič (Ul. Brolo) od 8. do 13. ure, Fran Erjavec (Štan-drež) od 8. do 13. ure, Josip Abram (Pevma) od 8. do 13. ure, Alojz Gradnik (Števerjan) od 7.50 do 12.50, Ludvik Zorzut (Bračan) od 7.40 do 12.40. Ravno tako 10. septembra se bo začel pouk na nižji srednji šoli Ivana Trinka (od 8.15 do 13.45); sestanek za starše prvih razredov bo v četrtek, 6. septembra, ob 17. uri. Ravnateljstvo večstopenjske šole Doberdob sporoča, da bodo vrtci ponovno odprli vrata 10. septembra. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeč: v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), v Sovodnjah (7.3012.00 brez kosila), rupenski vrtec na Vrhu (7.40-12.00 brez kosila), Barčica v Romja-nu (7.45-12.00 brez kosila); od 17. septembra dalje bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom. Pouk v osnovnih šolah in na nižji srednji šoli se bo začel 10. septembra. Prva seja učnega zbora bo jutri ob 9. uri na osnovni šoli v Sovodnjah. Zalučal kamen in zbežal Potnica v italijanskem avtu jo je odnesla le z odrgninami - Državno tožilstvo uvedlo preiskavo zoper neznano osebo Državno tožilstvo v Novi Gorici je uvedlo preiskavo zoper neznanca, ki je z nadvoza sredi nekdanjega mejnega prehoda v Rožni Dolini oz. pri Rdeči hiši zalučal kamen v avtomobil z italijansko registracijo in zbežal. Novogoriški policisti zbirajo obvestila, podrobnejših informacij v interesu preiskave včeraj niso posredovali. Neobičajni dogodek se je pripetil v torkovih večernih urah. Med prečkanjem nekdanjega mejnega prehoda v Rožni Dolini je na Jeep Compass, ki ga je upravljal 23-letni Carlo P., italijanski državljan, padel velik kamen, razbil vetrobransko steklo in povzročil še nekaj škode na strehi vozila. Neznana roka je 10-centimetrski kamen odvrgla z nadvoza tik pred italijansko mejo. Vest je v Gorici povzročila precej vznemirjenja. Med ljudmi so že začele krožiti primerjave z vandalskimi dejanji na italijanskih avtocestah izpred nekaj let, ki so terjala tudi smrtne žrtve. Na novogoriški policijski upravi dogodek potrjujejo. Po njihovem navajanju je voznik iz Gorice ob 22.20 vozil od nekdanjega slovenskega mejnega prehoda v Rožni Dolini proti italijanskemu. V trenutku, ko se je avtomobil pomikal izpod nadvoza, po katerem poteka tudi kolesarska steza, je nanj priletel kamen. Dogodku je botrovala človeška roka, saj tudi policija navaja, da je dejanje storil doslej še neznani storilec, ki je takoj zbežal neznano kam. Delci razbitega vetrobranskega stekla so zadeli levo nogo 20-letne sopotnice, ki je ravno tako italijanska državljanka. Dekle jo je odneslo le z odrgninami. Pravzaprav sta imeli obe osebi v avtomobilu precejšnjo srečo, da nista bili tudi sami poškodovani. K temu je pripomoglo dejstvo, da je voznik zaradi prečkanja mejnega prehoda upošteval prometni znak, ki na tistem območju zapoveduje zmanjšanje hitrosti na 40 kilometrov na uro. Mladenič je avtomobil ta- ■ 1 ■ —- ■ V* im Nadvoz sredi mejnega prehoda, s katerega je neznanec zalučal kamen fotok.m. koj ustavil in dogodek najprej prijavil na slovenski policiji, nato pa še na italijanski strani. Med drugim je dejal, da je opazil na nadvozu osebo, ki naj bi s kraja pobegnila na motociklu. Po njegovem navajanju naj bi novogoriški policisti ustavili dva morebitna osumljenca, a sum ni bil utemeljen. Policisti v Gorici so včeraj povedali, da so zaostrili nadzor, da pa je preiskava v rokah slovenske policije, saj se je dogodek pripetil v Sloveniji. Oglasil se je tudi 23-letni mladenič in povedal, da je škode na vozilu za 1.500 do 2.000 evrov, saj je poleg vetrobranskega stekla poškodovana tudi streha. »Kdo bo to plačal?« se je na glas spraševal in dodal, da je še vedno šokiran, da pa se zaveda, da bi lahko bila škoda na osebah še večja. Kot kaže, varnostne videokamere ne bodo v veliko pomoč za identifikacijo vandala. Elektronsko »oko«, ki nadzoruje čezmejni promet, je na slovenski strani usmerjeno v nasprotno smer, proti krožišču v Rožni Dolini, omejen pa je tudi domet video-kamere ob policijski kasarni Massarelli na italijanski strani. (km, ide) Degradirano območje ob meji GORICA Ideje za Rdečo hišo Znano je, da mestna uprava že dolgo razmišlja o urbanistični preureditvi območja ob nekdanjem mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Načrt, ki naj bi iz asfaltirane ploščadi naredil veliko zelenico s parkom, drevesi in fontanami, je bil vključen v dolgoročni strateški plan levosredinskega župana Vittoria Brancatija, a ga je predvideni strošek skoraj 7 milijonov evrov pahnil v pozabo. Tudi uprava Ettoreja Romolija ima načrt, ki želi nadomestiti asfalt z amfiteatrom za mlade, obdanim z zelenjem, stal naj bi največ 800 tisoč evrov, na pomoč pa naj bi priskočil EZTS. Ideje o tem, kako naj bi oživili tamkajšnjo degradirano območje, so izdelali tudi na arhitekturni fakulteti. Načrtov je skupno 25 in so čezmejno zasnovani; z jutrišnjim dnem in do 17. septembra bodo na ogled v galeriji Dora Bassi v Ulici Roma. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 30. avgusta 2012 1 1 TRŽIČ - Izvajanje zaščitne zakonodaje v občini Slovenski urad ponovno odprt Kljub zagotovljeni pravici še nihče ni zahteval dvojezične osebne izkaznice Lflfcü RüIaziOíli «fi ii PübWiw PLOID aCíf-HO in seml-i líiñflvaüví üvv,' dspolrtcKf^iiiCTCiqa Win J-I.'l.-, II l|ail ■ TÉ ¿I ■ ■ I if ■ II I > i^l*! # St--. . ^ d ■ íi Itftfn ¿rftnt d Iu",-c"íi Z mesecem avgustom je spet odprto okence za slovenski jezik pri občini Tržič, ki so ga na podlagi javnega razpisa ponovno zaupali Zulejki Paskulin. Kot znano, urad je izraz zaščitne zakonodaje za Slovence, v območje katere sodi tudi Tržič. Prvič so ga odprli že leta 2004, s 30. junijem letos pa je bila dejavnost v njem prekinjena. Pred kratkim so ga znova odprli, potem ko se je zaključil postopek za izbiro odgovorne osebe; na javni razpis se je prijavilo preko trideset kandidatov. Na občini so pojasnili, da so urad ponovno odprli po zaslugi 16 tisoč evrov, ki so jih prejeli iz oddelka za jezikovne skupnosti dežele FJK na osnovi zaščitnega zakona 482/1999. Urejen je v pritličju t.i. beneške palače (Palazzetto Veneto) v Ulici Sant'Am-brogio, kjer je ljudem na razpolago ob ponedeljkih in sredah med 15.30 in 17.30 ter ob petkih med 9. in 12. uro. Na podlagi nove pogodbe bo urad zaupan Zulejki Pasku-lin do prvih junijskih dni prihodnjega leta. Slovenski urad v pritličju občinske palače v Tržiču foto c.v. Tridesetletna tolmačica živi v Nabrežini, bila je že zaposlena na tržaški občini in na italijanskem veleposlaništvu v Zagrebu, kot predstavnica Stranke komunistične prenove je članica komisije za enake možnosti pri občini Trst. Na osnovi odločitve tržiške občine o vključitvi v seznam krajev, kjer se izvaja zakon za Slovence 38/2001, in zaščitne zakonodaje po zakonu 482/1999, bi poleg zagotavljanja prevajalske službe lahko v Tržiču izdajali tudi dvojezične - italijansko-sloven-ske - osebne izkaznice, a do danes tega ni nihče vprašal, so pojasnili na občini. Vklju- čitev v območje izvajanja zaščitnega zakona prinaša med drugim pravico do rabe slovenskega jezika v javnih aktih ter v odnosih s krajevnimi upravnimi in pravosodnimi službami. Na zahtevo občana mora občina zagotoviti slovenski prevod uradnih listin in matičnih potrdil, tržiška uprava pa je ob osvojitvi zaščitne zakonodaje vsekakor sklenila, da slovenščine ne bo uporabljala v topono-mastiki, ne na občinskem praporu in niti ne na cestnih znamenjih, kar pa je zgledno storila ronška občina. Za pomoč pri udejanjanju teh pravic je zadolžena ravno Zulejka Pa-skulin iz slovenskega urada tržiške občine. NOVA GORICA - Sveži podatki V občini v • •• živijo ljudje iz 41 držav Ne le poleti, ko v mesto prihaja več turistov, tudi sicer je na novogoriških ulicah moč zaznati vedno več tujcev. Etnična struktura prebivalstva postaja čedalje bolj pisana, paleta jezikov, ki jih uho lahko zazna, pa vedno širša. Če so se še pred kakima dvema desetletjema Novogoričani ozirali za kakim tujcem drugačne polti ali potez, ki se je sprehajal po mestnih ulicah, danes to ni več nič nenavadnega. Nemalo je tudi primerov Novogoričanov ali Novogoričank, ki so si za življenjskega partnerja izbrali tujca, denimo iz Gane, Indije, Kitajske ali Filipinov, in si z njimi tukaj ustvarili družino. Nič nenavadnega ni torej sredi Nove Gorice srečati mamico z azijskimi potezami, ki v slovenščini nagovarja svoje otroke. Spremenjeno demografsko sliko je tako moč srečati tudi v vrtcih in šolah. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je imelo v novogori-ški mestni občini 29. avgusta stalno prebivališče 31.543 oseb, med njimi 1.122 tujcev, medtem ko je bilo začasno prijavljenih 2.198 oseb, med katerimi je bilo 1.060 tujih državljanov. Tujci, ki so stalno prijavljeni v no-vogoriški mestni občini, prihajajo kar iz 37 držav. Vseh tukaj ne bomo naštevali, omenimo le nekaj, po naši presoji zanimivih primerov in številk: največ (394) jih je iz Bosne in Hercegovine (BiH), po številčnosti so na drugem mestu državljani Makedonije, teh je 311, 158 pa jih prihaja iz Kosova. Iz Srbije je stalno prijavljenih 60 ljudi, iz Hrvaške 45, iz Italije pa 19. Na omenjenem območju živi tudi 20 Bolgarov, 6 Kitajcev, dva Albanca, 11 Tajcev in dva Brazilca. V novogoriški mestni občini je za stalno naseljen po en Ganec, Kubanec, Mehičan, Rus, Vietnamec, imajo pa tudi enega državljana Zelenortskih otokov in pet državljanov Dominikanske re- Na novogoriški ulici foto k.m. publike ter dva Izraelca. Še bolj je pisana demografska struktura začasno prijavljenih tujcev v novogoriški mestni občini: ti prihajajo iz 41 držav. Tudi tu prva tri mesta zasedajo državljani BiH, Makedonije in Kosova. Prvih je 326, drugih 214, tretjih pa 165. Začasno je prijavljenih 48 Italijanov, 55 Ukrajincev, 24 Hrvatov, 10 Tajcev, 9 Moldavcev, 4 Nemci, trije državljani Dominikanske republike, po dva Indijca, Mehičana in Venezuelca ter po en Indonezijec, Ganec, Japonec, Novoze-landec.(km) Otvoritev 58 s proizvajale» skup\ne predstave NEDEUA, 2. SEPTEMBRA 2012 Trg Cavour Posebna predstava Maldobrlj "Kaj pa je ta kriza? Gledališka narečna skupina vodi Gianfranco Sajetta jn z PETEK, 7. SEPTEMBRA 2012 Trg Republike Nastop glasbene skupine Emma Montanari Grop SOBOTA, 8. SEPTEMBRA 2012 Trg Cavour NartopSkupine Prognosi riservata NEDELJA, 9- SEPT^/IBRA 2012 Trg Cavour H«»«- Ermfmtinan Sstop skuptn* Moesmbo TRŽNICA OKUSOV BREZ MEJA sobota od 10.00 do 22.00 prodajna razstava knjig obil„MGal,ripsMt TOREK, 4. SEPTEMBRA 2012 t^eris-Torniniazfranaia/francia, 2009; iT Laurent Triay PETEK, 7. SEPTEMBRA 2012 UnJa Continua itaiija/italia, 2010; iT PROJEKTNI PARTNERJI PARTNER D1PROGETTO . Comune di Monfalcone . comune di Codroipo . .SnledeiComunidiBns^hella, Casola Valsenio e Riolo Terme . GruppoAlpinismo Moderno • informest . Comune diAmpezzo . Gal Carso - Las Kras . Mestna občina Ljubljana . Občina Jesenice . Občina Postojna . Društvo za gorsko kulturo . Triglavski narodni park Proiekt sofinanciran v o^v sredstev nazionati. ^¡¿¿sssr- Ministero dell'Economia e V J delle Finanze 12 Petek, 31. avgusta 2012 GORIŠKI PROSTOR SOVODNJE - 35-letnica delovanja prostovoljnih krvodajalcev Tudi praznovanje je spodbuda k darovanju krvi in k rasti članstva Na Vrhu se bo nocoj začelo obeleževanje 35-Ietnice delovanja sovodenjske sekcije prostovoljnih krvodajalcev. Danes bo človekoljubna baklada, uradna slovesnost bo jutri. To bo seveda priložnost za praznovanje, predvsem pa bo spodbudilo čIane sekcije k darovanju krvi. »Ob vsaki podobni priložnosti in ob vsakem vabilu, ki ga pošiljamo na dom, se prejemniki spomnijo, da so krvodajaIci. Marsikdo se potem odpravi v transfuzijski center darovat,« pojasnjuje Štefan Tomsič, 35-Ietni predsednik sovodenjskih krvodajaIcev, ki je že peto Ieto na čeIu društva, o katerem pravi, da je po števiIu darovanj in po rasti članstva krepostno. »Leta 2010 smo našteli 137 darovanj naših članov in pridobili štiri nove krvodajalce. Lani smo dosegli 176 darovanj in kar deset novih čIanov. Na osnovi podatkov, s katerimi razpoIagam danes, Iahko ocenjujem, da bomo ob koncu Ietošnjega Ieta našteIi približno isto število darovanj kot lani,« navaja Tomsič in opozarja, da pa niso biIi enako uspešni pri večanju članstva: letos se jim še ni pridružil noben nov član. »To pomeni, da smo po Ianskem dobrem rezuItatu ne-koIiko popustiIi in da mora pridobivanje novih čIanov ponovno postati ena izmed naših prednostnih naIog, zIasti med mIa-dimi, saj imamo danes Ie dvajset čIanov z manj kot 28 leti. Še pomembnejša naloga pa je spodbujati čIane k čim boIj pogostemu darovanju,« pojasnjuje predsednik, ki Štefan Tomsič je vsekakor ponosen na 321 sovodenjskih krvodajalcev, od katerih je 133 aktivnih članov - takih, ki so v zadnjih dveh Ietih darovali vsak enkrat. V svojih vrstah pa imajo tudi »rekorderje«. Med temi izstopa Pie-ro Brumat z Vrha, ki je stokrat daroval in bo na jutrišnji sIovesnosti nagrajen s posebnim zlatim priznanjem in pohvalo. Ob njem bodo priznanje za 10-krat darovano kri podeIiIi sedmim krvodajaIcem in eni krvodajaIki, bronasto medaIjo za 20-krat darovano kri bo prejeIo osem krvodajaI-cev, dva krvodajaIca bosta dobiIa srebrno medaljo za 35-krat darovano kri, trije krvodajalci pa zlato medaljo za 50-krat darovano kri, in sicer Stefano Ciani, Mitja Juren in Marko VoIcic. PoIeg omenjenih bo zlato medaljo prejela še Annamaria Tom-sic za 60-krat darovano kri. Pred nedavnim so nam v goriškem transfuzijskem oddeIku povedaIi, da tudi krvodajaIstvo trpi zaradi gospodarske krize, saj marsikdo zaradi negotovosti na deIovnem mestu aIi iz bojazni, da bi ga Iahko oškodovaIo, ne izkoristi pravice do deIa prostega dneva zaradi darovanja. »Ta pojav zaznavajo vse krvodajalske sekcije,« potrjuje Štefan Tomsič, ki pa opozarja, da zaradi višje kakovosti živIjenja Iahko danes darujejo kri tudi osebe nad 65. letom starosti kljub zakonski prepovedi: »Zadnjo besedo ima zdravnik, ki mora presoditi, če oseba s 65 in več Ieti Iahko še naprej daruje.« Nocojšnje dogajanje se bo začeIo ob 20. uri z zbiranjem pred centrom Danica na Vrhu, od koder bo ob 20.30 kreni-Ia bakIada za ustanovo Via di NataIe v Avianu. Jutrišnji program se bo začeI ob 17.30 z zbiranjem pred vrhovsko cerkvijo, kjer bo ob 18. uri maša; ob 19. uri bo poIaganje venca v spomin na padIe, ob 19.15 pa slovesnost v centru Danica. Pozdravila bosta županja Alenka Florenin in pokrajinski predsednik krvodajalcev Fe-Iiciano Medeot, obračun bo podaI Štefan Tomsič, nagradiIi bodo zasIužne krvoda-jaIce, po kuIturni točki bo še družabnost. »VeseIi smo novega predsednika Medeota tudi zaradi njegove pozornosti za večna-rodnost našega prostora. NapovedaI je že, da se bo gIasiIo krvodajaIcev izražaIo tudi v sIovenščini in furIanščini. Prepričan sem, da bo daI goriškemu krvodajaIstvu nov impuIz, ki bo pisan na kožo novim časom,« zakIjučuje Štefan Tomsič. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, UI. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, teI. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, teI. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, UI. CosuIich 117, teI. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, UI. Latina 77, teI. 048190026. H Šolske vesti ZA DIJAKE - SLOVIK zbira prijave za vpis na program Ekstra, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in deIavnic z razIičnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.sIovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@sIovik.org. ZA ŠTUDENTE - SLOVIK zbira prijave za vpis na MuItidiscipIinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja skIop petnajstih predavanj in de-Iavnic z razIičnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spIetni strani: www.sIo-vik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@sIovik.org. KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE - SLOVIK zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spIetni strani: www.sIovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@sIovik.org. MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šoIo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošoIce); informacije in vpisovanje po teI. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 aIi po eIektronski pošti mIadinskidom@Iibero.it. ~M Gledališče GLEDALIŠČE NA KONTRADI V KANALU ob 20. uri: danes, 31. avgusta, »Na sIepo« Norma Fosterja, nastopa KPD J. Lavti-žar Kranjska Gora; v soboto, 1. septembra, »Zakonci stavkajo« J. PIohIa, nasto- pa KUD Pod lipo Aderga; informacije in predprodaja abonmajev na sedežu TIC Kanal, tic.kanal@siol.net ali po tel. 003865-3981213. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.50 - 21.50 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 - 20.00 - 21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 3: zasedena. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.50 - 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa« (digital 3D). Dvorana 4: 16.30 - 18.10 - 19.50 - 21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Monsieur Lazhar«. ~M Koncerti POLETJE NA PLACU pred dvorcem Co-ronini v Šempetru ob 21. uri: danes, 31. avgusta, koncert skupine Big band Nova; vstop prost, več na www.kstm-sem-peter-vrtojba.si. POLETJE V PALAČI CORONINI CRON-BERG: danes, 31. avgusta, ob 19.30 odprtje kioskov, ob 20. uri country glasba skupine Rodeo Players, do 23. ure bo možen tudi ogled razstave »Delle mie gioie ed oggetti d'oro« v bivši konjušnici palače; informacije za vodene oglede vsak dan od 8. do 19. ure po tel. 0481-533485 ali na info@coronini.it. NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču: v soboto, 1. septembra, Comp. Cortesia »Con grazia e cortesia«; vstop prost. 0 Prireditve 3. VEGETARIJANSKI FESTIVAL z naslovom »Od globin do zvezd« v organizaciji goriškega podjetja Biolab poteka do 2. septembra od 10. ure dalje na Travniku, v Ra-štelu ter po ulicah Roma in Oberdan v Gorici; več na www.festivalvegetariano.it. POLETJE V BUKOWCI: danes, 31. avgusta, zaključek festivala s koncertom kubanske skupine Fito gress y la ura; več na www.poletje.net. GORIŠKI FESTIVAL - GOF 2012 V NOVI GORICI poteka do 1. septembra na lokaciji Mali Morgen oder med občinsko stavbo in knjižnico: danes, 31. avgusta, ob 15. uri (v borovem gozdičku) interaktivna otroška predstava »Gudiev kolesarski izlet (spoznavajmo prometne znake)«; ob 19. uri predavanje Božidarja Zrinskega »Sodobna grafična produkcija«; vstop prost; več na www.gof.si. »ANGELSKA NEDELJA« bo na šolskem igrišču v Kalu na Kanalom v nedeljo, 2. septembra, ob 15. uri. Na programu otroci osnovne šole, folklorna skupina Kal nad Kanalom, pevci iz Lokovca, folklorna skupina Gartrož; od 14. ure dalje bo na ogled razstava starih oblačil, ki so jo pripravili otroci domače šole, v dvorani krajevne skupnosti pa razstava fotografij »Seniki na Kalskem« Polone Lipičar; za večerno zabavo bo poskrbel ansambel Modri val. Prireditev bo, ob stojnicah domačih in drugih ponudnikov, ob vsakem vremenu. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »27. Soško regato 2012«: v nedeljo, 2. septembra, ob 10. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 8.30 dalje; informacije po tel. 0481-33029 (ZSŠDl). GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk na predavanje »Zgodovina soli« v torek, 4. septembra, ob 20. uri. Predaval bo Flavio Bonino Pomorskega muzeja Piran. KAYAK 2012 SOLKAN / GORICA - Evropsko prvenstvo brez meja bo poteka do 9. septembra med Solkanom in Pevmo. Otvoritvena slovesnost evropskega mladinskega in U23 prvenstva v slalomu bo v sredo, 5. septembra, ob 20. uri na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu s koncertom Vlada Kreslina; vstop prost. Več na www.kayaksolkan2012.si. NIZ MULTIMEDIJSKIH UMETNIŠKIH DOGODKOV »DAE - Dobiarteventi« bo potekal v centru Dobialab v kraju Dobbia v občini Štarancan do 6. septembra, v okviru katerega se bo zvrstilo več glasbenih večerov in razstav sodobne umetnosti; več na www.dobialab.net. □ Obvestila DRUŽBA ROGOS prireja v prostorih sprejemnega centra Gradina v Doberdobu de-gustacijski večer ribjih jedi in vitovske z glasbo v živo danes, 31. avgusta, od 19.30 dalje; informacije po tel. 333-4056800. GORICA - Jutri Šest društev, ena razstava Fotografski »puzzle« Skupine 75 V KuIturnem centru Lojze Bratuž bodo jutri ob 18.30 odprIi fotografski prikaz »6 za eno ... razstavo«, ki ga po ustaIjeni navadi prirejajo ob koncu avgusta in predstavIja neke vrste uvod v novo kuIturno sezono. Tokrat bo šIo za štirinajsto srečanje fotografskih krožkov iz goriške pokrajine, razstava pa priča o utripu IjubiteIjske fotografije v Posočju. Organizatorji so čIani šestih sredin, in sicer fotografski krožek Castrum iz Gradež, posoški fotografski krožek iz Gorice, fotokIub II Torrione iz Romansa, fotografska skupina Lo scambio iz Gorice, Skupina 75 in fo-tokIub iz Ločnika. Navada je, da se skupinske razstave kot gost udeIeži tudi FotokIub Nova Gorica. Letošnja tema posnetkov zadeva komunikacijo v vseh njenih izraznih obIikah. S katerimi deIi se bodo posamezni krožki predstaviIi, ostaja skrivnost, ki bo razkrita šeIe ob jutrišnjem odprtju razstave. Predsednik FotokIuba Skupina 75 SiIvan PittoIi nam je vsekakor namigniI, da bo sIovenski krožek ponudiI na ogIed pet veIikih panojev, ki jih bodo kot nekakšen »puzzIe« sestavIjaIe desetine manjših fotografij z najrazIičnejšo sporo-čiIno-ogIaševaIno vsebino. PoIeg tega je Skupina 75 daIa natisniti več sto objavIjenih sIičic v obIiki razgIednic, ki bodo na voIjo obiskovaIcem. Razstavo je pripraviI koordinacijski odbor Združenja fotokIubov goriške pokrajine v sodeIovanju s KuIturnim centrom Lojze Bratuž, na ogIed pa bo do sredine septembra. (vip) DRUŽBA se dobi v nedeIjo, 2. septembra, ob 12.30. AŠZ DOM obvešča, da treningi mini basketa U13 in U17 bodo potekaIi v te-Iovadnici KuIturnega doma. Urniki: Iet-niki 2000/01/02 danes, 31. avgusta, 17.30-19.00; Ietniki 2003/04/05 od po-nedeIjka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 16.00-17.00; Ietniki 2000/01/02 od ponedeIjka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 17.0018.30; Ietniki 96/97/98, od ponedeIjka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 18.30-20.00. Treningi so odprti tudi novim udeIežencem. DRŽAVNA KNJIŽNICA v UIici MameIi v Gorici bo do 1. septembra odprta s skrajšanim urnikom med 7.45-13.30. Spet bo redno odprta od ponedeIjka, 3. septembra, 7.45-18.45, ob sobotah do 13.30, ob nedeIjah in praznikih zaprta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. KRUT obvešča, da je goriška pisarna spet odprta vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoIdanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezovaI Gorico in Tržič s Se-sIjanom. Urniki: v Gorici s pIoščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustaviI bo v Gradišču, FoIjanu, Tržiču in SesIjanu; v Tržiču iz UI. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz SesIjana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). POŠTO V LOČNIKU dostavIjajo poštarji iz goriškega poštnega urada v UIici Buonarroti; tam je mogoče dvigniti neodda-na priporočena pisma in druge pošiIjke od ponedeIjka do petka med 8.30 in 18. uro, ob sobotah med 8.30 in 13. uro. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihaIa Kras v Doberdobu organizira za dekIeta od 8. do 18. Ieta starosti mažoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestriIa nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po teI. 3471243400 (Magda Prinčič). ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poIetnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. MPZ JEZERO vabi čIane na pevske vaje danes, 31. avgusta, ob 20. uri na sedežu v Doberdobu. VabIjeni so tudi novi prija-teIji petja. -/ Ogenj morda podtaknjen Včeraj dopoIdne je dvakrat goreIo v Gorici, obakrat pa ni izkIjučeno, da je biI ogenj podtaknjen. GasiIci so najprej po-segIi v obrtni coni v Svetogorski uIici, na območju t.i. kazermet, kjer je zgoreIo 150 kv. metrov podrasti. Skoraj istočasno je požar zajeI 2.000 kv. metrov izsušenih zemIjišč vzdoIž UIice ScogIi, v bIižini pesjaka. Na terenu sta biIi dve ekipi goriških gasiIcev. Predaja stanovanj v Tržiču V Pancanu v Tržiču bodo danes ob 11. uri predaIi 32 neprofitnih stanovanj, ki so občinska Iast in jih je obnoviIo podjetje za stanovanjske gradnje Ater. Novi stanovaIci se bodo vanje vseIiIi septembra. Nogometna igrišča in stadion Goriški občinski odbor je skIeniI, da bodo nogometna igrišča v Stražcah, Podgori, Ločniku in v UIici Baiamonti v Gorici ter občinski stadion na Rojcah tudi v novem Ietu upravIjaIa društva, ki so z njimi raz-poIagaIa do danes, zato da se bodo dejavnosti redno začeIe. Istočasno bo občina pripraviIa načrt za znižanje stroškov deIovanja. Traktor se je prevrnil V sredo popoIdne se je v Goriških Brdih zgodiIa nesreča pri deIu. 81-Ietni voznik traktorja se je pri deIu v brajdi prevrniI s traktorjem in se Iažje teIesno poškodovaI. Po nudeni zdravniški oskrbi je biI nato z reševaInim voziIom odpeIjan na nadaIjnje zdravIjenje v šempetrsko boInišnico. (km) Altruego v Kromberku V okviru gIasbenega festivaIa Med zvoki krajev bo drevi ob 20. uri na gradu Krom-berk nastopiI itaIijanski ansambeI AI-truego; dogodek organizira novogoriški kuIturni dom. (km) S Poslovni oglasi M Izleti KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTINA« s sedežem v UI. V. Veneto 173 v Gorici -posIopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po teI. 0481592883 ob ponedeIjkih 13.00-14.00 ter ob torkih in četrtkih 13.30-15.00 aIi po teI. 340-2496142. SPDG obvešča, da bo avtobus za Koroško v nedeIjo, 2. septembra, odpeIjaI ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Priporoča se pIaninska obutev, kosiIo iz nahrbtnika. Mali oglasi OPREMLJENO STANOVANJE v predmestju Gorice dajamo v najem; kIicati aIi pustiti sporočiIo na teI. 0481-522206. PODARIM rabIjen mIin za grozdje; teI. 0481-539989. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, AIfredo AutoIi-tano iz spIošne boInišnice v cerkev Pia X in na gIavno pokopaIišče. DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, MiIan Pintar (iz goriške spIošne boInišnice ob 13.30) v cerkvi v Števerjanu in na poko-paIišču na Jazbinah. DANES V KRMINU: 14.00, SiIvano Russian (iz goriške spIošne boInišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. LeopoIda in na pokopaIišču. DANES V RONKAH: 10.00, CoIja AIberto (iz tržiške boInišnice ob 9.45) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sIediIa bo upe-peIitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Gina BagoIin por. BeraIdo (iz goriške spIošne boInišnice ob 10.30) v cerkvi Sv. NikoIaja in na poko-paIišču. DANES V ŠTARANCANU: 12.30, AngeIo PizzoIato (iz tržiške boInišnice) v cerkvi in na novem pokopaIišču. BUKOVA DRVA 134€/PALETA, PELETI 23Q€/TONA DRVANADOM Gorica + 30 km prevoz v ceni. +38631770410, +38670328667 / RADIO IN TV SPORED Petek, B1. avgusta 2012 1 B ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli - Vera brez prijateljev 5 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: Presunto colpevole (v. F. M. Bonini), pon. ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 7 15.10 Nan.: Capri - La nuova serie 16.55 Prometne vesti, Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Il com-missario Rex 18.50 Igra: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Resn. show: Me lo dicono tutti (v. P. Insegno) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Tv7 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Nan.: Finalmente arriva Kalle 9.30 Film: Festa di fine estate (kom., Danska, '08) 11.00 Nan.: I Ce-saroni 4 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: E se... fosse andata diversamente? (fant., ZDA, '10) 16.50 Film: Troppo bello per me (rom., Nem., '07) 18.35 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.15 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Incinta per caso 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Show: Zelig '12 - Svisti e mai visti (v. C. Bisio, P. Cortellesi) 23.30 Rotocalco: Su-percinema O Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Risanke: Simpsono-vi 14.35 Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Hellcats 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 20.30 Nogomet: Chelsea - Atletico Madrid, Supercoppa Europa, prenos 23.00 Film: White chicks (kom., ZDA, '04) La 7 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Film: Le mani sulla città (dram., It., '63, r. F. Rosi) 9.40 Rubrika: La Storia siamo noi 10.40 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Film: La tregua (dram., Švi-ca/Fr./Nem./It., '96) 17.45 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Il caso Mattei (dram., It., '72, r. F. Rosi, i. G. M. Volonté) 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.50 Glasb.: Musicultura - Festival della canzone popolare d'autore R Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 4 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 13.50 Nan.: Po-irot 15.35 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.05 Film: L'uomo che rubo la Gioconda (dram., It., '05, r. F. Costa) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Julie Lescaut 23.05 Film: Il cacciatore (dram., ZDA, '78, r. M. Cimino, i. R. De Niro, C. Walken) LA 6.00 Vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Rubrika: In Onda 10.35 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Prova a volare (dram., It., '07, i. R. Scamarcio) 16.10 Nan.: Il com-missario Cordier 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Film: Return to me (rom., ZDA, '00, r. B. Hunt, i. D. Duchovny, M. Driver) 23.15 Film: Il profumo della paura (triler, Kanada/ZDA, '06) ^ Tele 4 svet: Skupaj za Evropo (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok. serija: Etiopija - Adis Abeba (pon.) 14.20 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.10 Dok. nan.: Vremenske uganke 16.25 Nad.: 2012, leto nič 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Posebna ponudba 17.50 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika A Kanal A 8.00 Risane serije 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.15 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will in Grace 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina 14.25 Film: Teksaški mož postave - Ognjeni krst (akc., ZDA, '05, i. C. Norris) 18.00 19.45 Svet 18.55 Nan.: Šeri-fova pravica 20.00 Film: Morilec (akc., ZDA, '91, r. A. Norris, i. C. Norris) 21.45 Film: Surova Amerika (kom., ZDA, '08, i. R. Schneider) 7.00 Dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 16.00, 22.15 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Dok.: Ragusa - Il ca-stello di Donnafugata 12.00 Dok.: A Massa Martana... con amore 13.00 Italia Economia e Prometeo 13.10 Dok.: Le perle dell'Istria 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.15 Antiche ville del Friuli Venezia Giu-lia 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Altopiano di Asiago 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Koncert: Voci dal Ghetto „La mia piu bella storia d'amore" 22.40 Aktualno: 20 minuti... 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Racconti romani (kom., It., '55, r. G. Franciolini, i. F. Fabrizi) (t Slovenija 1 7.05 22.35 Kultura (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.45, 18.20 Risanke 9.15 Lutk. nan.: Bisergora - Kdo bo prej 9.30 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 9.40 Odd.: Profesor Pustolovec 10.00 Gled. igra: Hodl de bodl ali dve vedri vode 10.25 Kratki dok. film: Golobar Sam 10.40 Po-uč.-razv. nan.: Taborniki in skavti 11.10 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 11.15 Dok. nan.: Vremenske uganke 11.20 Nan.: Peta hiša na levi 12.00 Sveto in 20.00 Koncert ob 50 letnici delovanja Fantov s Praprotna z gosti 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub: Sončki posvojitve |r Slovenija 2 7.45 Otroški infokanal 8.45 Zabavni infokanal 13.3518.45 Bilo je... 14.30 Osmi dan (pon.) 15.05 Tarča: Reforma trga dela (pon.) 16.05 Prisluhnimo tišini (pon.) 16.35 Minute za... (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak 17.40 Črno-beli časi 17.55 Slovenski magazin 18.25 Knjiga mene briga - Henrik Ibsen „Stebri družbe" 20.00 Dok. odd.: Dojenček na spletu 21.00 Nan.: Sodobna družina 21.20 Paraolimpijske igre: Povzetek dneva, posnetek iz Londona 21.50 Nad.: Tišina 22.50 Nan.: Sherlock - Velika igra Jr Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 11.15, 20.00, 22.30 Aktualno 8.1010.50, 21.30, 22.45 Žarišče 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 8.50 17.50, 19.30, 21.50 Kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.30 Poročila 16.15 Na tretjem... 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 Tedenski pregled 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: O Bog! 16.00 Vas tedna 16.30 Dok. oddaja - F. Giraldi 17.00 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.45 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Dok. oddaja 21.30 Avtomobilizem 22.00 „Kras" - Koncert 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Glasba zdaj 23.45 Vse-danes - Tv dnevnik, Primorska kronika, Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.40 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Venceslav Winkler: Ukradena svetilka, pravljično do-mi. zgodba 20.30 Erozija v kmetijstvu 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani 23.35 Film: 30 metrov (horor, ZDA, '08) pop Pop TV 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5514.40 Dok. serija: Sočna strast 7.45 16.40, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 15.40 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Dobra mačka 14.30 Dok. serija: Zdravilna moč narave 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Johnny English (kom., VB/Fr., '03, r. P. Howitt, i. R. Atkinson, N. Imbruglia) 21.40 24UR zvečer 22.10 Film: Firma (triler, ZDA, '93, r. S. Pollack, i. T. Cruise) 23.00 Eurojackpot, Žrebanje lota RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Alenka Hrovatin in Mitja Tretjak; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Iz oči v oči. Vodi Vida Valenčič. Gostja oddaje Nataša Martinčič; 12.15 Kuhajmo s filozofijo - pripravlja Makri Milič; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 3. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Gremo mi v šolo; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Rolling Stones 50; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Get-tiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35, 15.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 L'argomento; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 Etnobazar; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 L'Italia e fatta; 21.30 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.10 Petkov glasbeni oddih; 11.15 Radi imamo Radio; 11.50 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kultur- ne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.5511.30 Izvidnica: Novo šolsko leto!; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno (pon.); 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 0 Četrtek, 30. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik ITALIJA BLIŽJA SLOVENIJI LIZBONA - Italijanska košarkarska reprezentanca je v kvalifikacijski tekmi za EP 2013 v Sloveniji v gosteh z 82:70 premagala Portugalsko (Galli-nari 18 točk) in jo od uvrstitve v sklepno fazo prvenstva loči le še ena zmaga, ki bi jo lahko dosegla že v nedeljo, ko se bo v tržaški športni palači (z začetkom ob 20.30) pomerila s Česko za prvo mesto v skupini. Italija je še nepremagana. V Trstu bo Italija nato v soboto, 8. septembra ob isti uri igrala še proti Belorusiji. BERBATOV UBOGAL ŽENO RIM - Bolgarski nogometaš Manc-hestra Uniteda Dimitar Berbatov se je v sredo najprej ponujal Fiorentini, nato ga je praktično najel Juventus, pozno zvečer pa je pristal v londonskem Fulhamu. Za pravo farso naj bi bila kriva njegova žena, ki je nasprotovala odhodu v Italijo. Medtem ko so pri Juventusu igralčev sklep sprejeli s spokojnostjo, so pri Fio-rentini besni. Za Berbatova so namreč že nakupili letalsko vozovnico, a v Firencah nikoli ni pristal. Bolj kot na Bolgara, so vsekakor jezni na Juventus in Fulham. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu NAPREJ INTER IN LAZIO MILAN, RIM - Inter in Lazio sta se po pričakovanjih uvrstila v evropsko ligo po skupinah. Lazio je s 3:1 (2:0) odpravil Muro. Potem ko je v Murski soboto zmagal z 2:0 je v Rimu po 55. minutah že vodil s 3:0 (Kozak 2 in Zarate), za Muro pa je častni gol dve minuti pred koncem dosegel Travnar. Inter (prva tekma 2:0) je proti romunskemu Vasluiju igral 2:2, 60 minut pa je igral z igralcem manj zaradi diskvalifikacije vratarja Castellazzija (debitiral je Vid Belec). Za Inter sta zadela Palacio in Guarin. PAROLIMPIJSKE IGRE - Tudi dvoboj med bogatimi in revnimi Moč volje in tehnologije LONDON - Potem ko so julija in avgusta v Londonu že gostili olimpijske igre, se poletni športni festival nadaljuje še z drugim delom dogajanja v britanski prestolnici, paraolimpij-skimi igrami. V Londonu so največje tekmovanje za športnike invalide odprli v sredo, potekalo bo do 9. septembra. Slavnostno odprtje so zasnovali pod geslom Razsvetlitev; tudi ob sodelovanju slavnega znanstvenika Stephena Hawkinga, ki je vse opozoril, da je treba gledati v nebo in vesolje in ne v tla, so režiserji prireditve pokazali na znanstveni napredek, simbolično predstavili nekaj največjih dosežkov na tem področju, obenem pa poudarili moč volje. V formalnem delu odprtja je bilo vse tako, kot mora biti in kot je tudi na olimpijskih igrah: mimohod 4200 športnikov, protokol pa seveda zahteva prihod paraolimpijske zastave, paraolimpijskega ognja ter govor gostitelja. Tudi te igre je odprla kraljica Elizabeta II., navzoče pa sta pozdravila še predsednik Mednarodnega paraolimpijskega komiteja Phillip Craven in vodja londonskega organizacijskega odbora olimpijskih in paraolimpijskih iger Sebastian Coe. Če so paraolimpijske igre za vse udeležence izjemen dogodek in pomenijo spodbudo za vse, ki se spopadajo s fizičnimi težavami, da se vendarle lahko športno udejstvujejo na visoki ravni, pa vendar ne gre brez vprašanj, ki osvetljujejo tudi drugo plat medalje in sicer to, da se zdi, da so pa-raolimpijske igre vendarle nekaj, česar si mnogi ne morejo privoščiti. Tako je na odprtju zbodlo to, da so obsežno odpravo športnikov iz ZDA predstavljali v glavnem le belci, Kam-bodžo, ki ima največjo koncentracijo amputirancev na svetu, pa predstavlja v Londonu le en športnik. Ta, gre za tekačico Thin Sen Hong, si bo pri teku pomagala z rezili, ki se niti približno ne morejo primerjati z visoko tehnološkimi (80 plasti karbonskih vlaken), izdelanimi v Islandiji, s katerimi razpolaga Oscar Pistorius. Tudi vozički, ki so desetkrat lažji od tistih, ki so jih leta 1948 uporabljali na prvih igrah v bolnišnici Stoke Mandeville, se - kot kaže - med sabo zelo razlikujejo, britanska reprezentanca v balinanju pa ima na voljo rampo, izdelano v tovarni Angle Consulting, dobavitelju formule ena, ki zelo olajša tekmovalce pri natančnosti meta. So pa igre tudi polne lepih zgodb. Ena teh zadeva tudi italijanskega tenisača na vozičku, 40 letnega Marca Innocentija, ki se je pri 17 letih ponesrečil z motorjem in je odtlej tetraplegik. »Ima jekleno zapestje, servira s hitrostjo 100 do 120 km na uro, natančno zna usmerjati udarec,« pravi njegov trener. Lahko osvoji medaljo. VUELTA - Španec Joaquim Rodriguez (Katjuša) je na kolesarski dirki po Španiji zmagal v 12. etapi in tako povečal skupno vodstvo pred rojakom Albertom Contadorjem (Saxo) na 13 sekund. Od Vilagarcie de Arouse do Dumbrie (190,5 km) je bil drugi prav Contador, ki je zaostal osem sekund, tretji pa tretji Španec Alejandro Valverde (Movistar, +0:13). več fotografij na www.primorski.eu Poljakinja Natalija Partyka je v Londonu nastopila tudi na olimpijskih igrah ansa Bo Handanovic igral proti Švici? LJUBLJANA - Kvalifikacije za nogometno svetovno prvenstvo 2014, ki ga bo gostila Brazilija, so vse bližje. Slovenska reprezentanca jih bo začela 7. septembra, ko bo v Stožicah gostila Švico, štiri dni pozneje pa bo gostovala na Norveškem. Selektor Slaviša Stojanovic je objavil seznam kandidatov za tekmi, na katerem je tudi poškodovani vratar Samir Handanovic. Ali bo prvi vratar slovenske vrste in milanskega Interja tudi nastopil na omenjenih tekmah, še ni jasno. «To je še vedno odprto vprašanje. Po zadnjem pogovoru se je moral včeraj pridružiti ekipi na treningu, tako bo tudi danes in jutri. Doslej je imel malce prirejen trening, vadba v bazenu, fitnes, lažji tek, pri tem ni čutil nobenih posledic oziroma ni bilo nobenih reakcij. Zdaj pa bo vadil na igrišču, kjer bodo spremembe strani, padci in podobno, tako da pričakujem nove informacije do sobote. Nekako je dogovor tak, da če bo kakorkoli v kadru za nedeljsko tekmo proti Romi, potem obstaja zelo velika verjetnost, da se po tekmi pridruži reprezentanci,» je težave s Handanovicem orisal selektor. NOGOMET - Žreb Milan in Juventus imela srečo MONACO - Evropska nogometna zveza je izžrebala skupine lige prvakov za sezono 2012/13. Branilec naslova Chelsea bo igral v skupini E skupaj s Šahtarjem iz Donje-cka, Juventusom in Nordsjaellan-dom. Ena zahtevnejših bo skupina D, v kateri so Real Madrid, Manchester City, Ajax in Borussia Dortmund. Precej srečno se je izmazal tudi Milan, ki se bo pomeril s Spal-lettijevim St.Peterburgom, Ander-lechtom in Malago. Uefa je na prireditvi za najboljšega nogometaša v Evropi za minulo sezono imenovala enega ključnih mož Barcelone Andresa Iniesto, ki je v glasovanju prehitel Argentinca Lio-nela Messija, ter zvezdnika Reala Madrida, Portugalca Cristiana Ronalda. Skupina A: Porto, Dinamo Kijev, PSG, Dinamo Zagreb. Skupina B: Arsenal, Schalke, Olympiacos, Montpellier. Skupina C: Milan, Zenit St. Peterburg, Anderlecht, Malaga. Skupina D: Real Madrid, Manchester City, Ajax, Borussia Dortmund. Skupina E: Chelsea, Šahtar Donjeck, Juventus, Nordsjaelland. Skupina F: Bayern München, Valencia, Lille, Bate Borisov. Skupina G: Barcelona, Benfica, Spartak Moskva, Celtic Glasgow. Skupina H: Manchester United, Braga, Galatasaray, Cluj. JADRANJE - Regata TPK Sirena Trst-Brioni-Trst Najbrž moker start Najhitrejše jadrnice so lani razdaljo preplule v 24 urah - Nagrajevanje v nedeljo v Barkovljah Devet jadrnic bo danes zvečer ob 20. uri na startu tradicionalne regate TPK Sirena Trst-Brioni-Trst. Prvo regato so organizirali zdaj že davnega leta 1984, z različnimi formulami in tudi občasnimi prekinitvami pa se je obdržala do danes. V verziji, kakršna je obveljala od leta 2010, je regata zelo zahtevna, lani so najhitrejše jadrnice priplule v cilj po 24 urah neprekinjenega regatiranja. Tekmovanja, ki predstavlja za naše barkovljansko društvo lep organizacijski zalogaj, se lahko udeležijo vsa plovila razredov open, IRC, ufo in meteor. Posadke z dvema samima članoma (prijavljenih je tri) in razred meteor tekmujejo na skrajšani progi z obratom pri svetilniku Plič Mramori. Sodeč po vremenskih napovedih naj bi danes na startu posadke pričakal močan dež in južni veter, jutrišnje razmere pa naj ne bi bile preveč neugodne, k manjšemu vpisu (a lani je prav tako startalo devet jadrnic) pa so prav gotovo botrovale vremenske na- povedi, ki pa najpogumnejših niso odvrnile od nastopa. Nagrajevanje bo v nedeljo na sedežu TPK Sirena v Barkovljah ob 19. uri. Optimisti v Cagliariju za državne naslove V Cagliariju se bo jutri začelo državno prvenstvo v otroškem razredu optimistov. Najprje bodo tekmovali ju-nioresi (od letnika 2000 do 1997), med njimi so si pravico do nastopa priborili tudi člani JK Čupa Sebastian Cettul, Luca Carciotti in Samuel Ferletti ter TPK Sirena May Zuliani in Pietro Osualdini, prihodnji teden pa bodo na vrsti tudi najmlajši kadeti letnikov 2001, 2002 in 2003: na tem tekmovanju sme nastopati kar dvanajst članov Ču-pe in Sirene. Na pokalu Presidente - DP za letnike 2001 - bodo nastopili tudi Petra Gregori (Sirena) ter Nina Benedet-ti, Francesco Ferletti in Giorgia Sinigoi (vsi Čupa). Na pokalu kadetov - DP za letnike 2002 - bodo nastopilo Ales-sandro Deluisa Elena Lo Cascio (oba Čupa) ter Tinej Sterni in Elisa Manzin (oba Sirena). Najmlajši jadralci letnika 2003 pa bodo v Cagliariju tekmovali za pokal Primavela: med njimi bodo tudi Jan Pernarčič, Caterina Sedmak (oba Čupa), Gaja Pela in Marko Sancin (oba Sirena). »Jaš in Simon? Zvezdi FIV za Rio!« Specializirana spletna stran www.olimpiazzurra.com je za vsako disciplino posebej objavila seznam italijanskih upov za olimpijske igre 2016 v Riu de Janeiru. V sekciji, namenjeni jadranju, je zapisano, da je dvojec Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti najbolj talentiran med mladimi posadkami različnih olimpijskih razredov, poleg njiju omenja stran le še Cecilio Zorzi (laser radial), Filippa Baldassarija (finn) in Francesca Marraia (laser). TENIS Ekipa Gaje se je uvrstila v polfinale U14 MERAN - Po sicer srečnem spletu okoliščin se je teniška ekipa Gaje deklet na meddeželni fazi do 14 let uvrstila v današnji polfinale. V včerajšnjem četrtfinalu je namreč premagala ekipo TC Trento. V uvodnem dvoboju je Lara Betocchi s 6:3, 6:3 klonila pred prvopostavljeno nasprotnico, Alessia Puggiotto pa je drugi dvoboj dobila brez boja, ker se je nasprotnica poškodovala takoj po začetku tekme. Ker TC Trento ni imel rezervne igralke, ni mogel sestaviti para za igro dvojic, tako da je Gaja dobila tekmo z 2:1. V današnjem polfi-nalu bosta igrali samo sestri Puggiotto, ker Laro Betocchi čaka od ponedeljka nastop na državnem finalu do 12 let v Milanu, vodstvo Gaje pa je odločilo, da ne bo nadaljevala z nastopi v Meranu, da se ne bi preveč utrudila. Roberto Vidoni prvak Alpe Adria Z zmago na 21. dirki Citta di Tricesimo je nabrežinski kolesar Roberto Vido-ni postal ljubiteljski prvak Alpe Adria. Razgibana, 70 km dolga proga med vasmi Ni-mis in Qualso, je botrovala množičnim poskusom pobega. Odločilen beg je uspel če-trverici. V skupini sta bila tudi Vidoni in Komac (Eppinger). Dobro sodelovanje in visoka hitrost sta v 10 km obrodila minuto prednosti. V zadnjem krogu, šest kilometrov pred ciljem, sta na klancu Vidoni in Komac močno pospešila. V cilju je Ko-mac zmago prepustil prijatelju, tako da se mu je oddolžil za enako potezo junija v Var-mu, ko se je Vidoni na ciljni črti umaknil. Vidonijeva sezona je povsem pozitivna, saj je letos kar štirikrat zmagal, petkrat bil drugi in dvakrat tretji. Že v nedeljo ga čaka vzpon na Matajur, polovico septembra pa tradicionalni vzpon iz Trsta do Vejne. Vabilo na dirko v Vipavi Kolesarski klub Izvir Vipava organizira v soboto, 8 septembra že 17. dirko Vipava - Nanos. Na dirki lahko nastopijo vsi kolesarji, tudi brez licenc in klubov. Trasa dirke je dolga 11,5 km in je v celoti asfaltirana. Višinska razlika je 775 m. Start dirke je ob 10 uri. Prijavite se lahko na startnem mestu na Glavnem trgu v Vipavi. Prijave so možne med 8.00 in 9.30 uro. Več o dirki na spletnem naslovu www.izvir-klub.si. CHEERDANCE MILLENIUM Danes tudi nastop za starše V večnamenskih prostorih osnovne šole France Bevk na Opčinah se izteka prvi teden plesnega poletnega središča »Plesal-ček« v organizaciji športnega društva Che-erdance Millenium v sodelovanju z ZSŠDI. Poletnega središča se je doslej udeležilo dvanajst otrok od četrtega do devetega leta starosti, katerim so pridne vzgojiteljice nudile dve plesni delavnici in delavnico osnovne akrobatike ter ustvarjalno delavnico. Vezna nit središča, ki se odvija od sedmih in pol zjutraj do petih popoldne, so olimpijske igre. Danes in prihodnji petek se bo ob 16. uri odvijal krajši nastop za starše, kjer bodo malčki zaplesali in dokazali osvojeno znanje. Za prihodnji teden je še možno vpisovanje na naslovu e-pošte info@che-erdancemillenium.com.(Jari) tV tv tVtVtV Petek, 31. avgusta 2012 Stran pripravljajo: „ ~ Igor, Lako & vile&vampi St. 9 KOMBINACIJSKA KRIŽANKA (laka) ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ K ■ Š S pomočjo črk v liku vpiši v le-ta vse spodnje besede. V sivih poljih boš dobil priimek nekdanjega ruskega politika, ki mu je ime Mihail (na sliki). 2 črki: AN - KT - PK - RA - SL - VM - ZA - ŽA 3 črke: ANE - ČIR - IKA - IRA - LUČ - MAE -OJE - ONA - PEČ - RIS - ROG - TAM - ZDA 4 črke: AKER - ARIS - MARA - NEON -NIKO - OBOK - OKRA - OPAT - PIER -PUST - REPA - SRCE - VRAG - ŽLEB 5 črk: BORŠT - ERIKA - KARAT - MAURO - OSKAR -PINOT - PITON - PORAZ - ROJAN - UKANA - VLAGA 6 črk: INDIRA - IRENKA - PAZNIK - RACMAN KRIŽANKA (naj košarkar vseh časav) SLIKOVNA KRIŽANKA (slovenski književnik) PRAVLJIČNA POŠAST Z VEČ GLAVAMI DIVJE GOVEDO Z VELIKIMI IN ZAVITIMI ROGOVI SESTAVIL LAKO ZBORI LJUDI, MITINGI, ZLETI RANOCELNIK, PADAR CENA NA POL SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI BERI PRIMORSKI DNEVNIK MESTO VTOSKANI ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (SOPHIA) ZDRAVILIŠČE PRI PADOVI PRIPADNIK TURŠKEGA NARODA V RUSIJI NEKDANJI NOG. FERRARA POGANJA KRI PO ŽILAH NAJVEČJA ITAL. REKA PRODAJNO BLAGO NAŠA NIKALNICA STROJ ZA KAKO OPRAVILO GRŠKA BOGINJA MODROSTI DAJALEC KRVI SLOVARČEK - CIRO = nekd. nogometaš Napolija, Juventusa in italijanske reprezentance Ferrara • LOIRE = reka v Franciji SESTAVIL LAKO IZBOLJŠAVA IZGLEDA LIČNICA; LISA POD OČESOM ZARADI UTRUJENOSTI SODOBNIKI KELTOV ČRNO KRAŠKO VINO ZOLTAN KOCSIS / STAVBA ZA KRŠČANSKO BOGOSLUŽJE (MANJŠ.) FRANCOSKI PISATELJ (ROMAN "NANA") KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ KRALJEVSKI PRESTOL PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK LASTNOST, PO KATERI SE KDO ODLIKUJE; VRLINA OKROGLE ŽENSKE ALI MOŠKE ČEPICE MESTO V RUSIJI NEMŠKI BAROČNI PESNIK (MARTIN) STOTINKA AMERIŠKEGA DOLARJA GROBO ORIENTALSKO SUKNO OMEJEN, NEUMEN ČLOVEK REKA SKOZI MÜNCHEN REŽISER KUSTURICA SAMO-VLADARKA SKALNAT GREBEN VSTENI SPORNI BRAZILSKI ŠKOF MACEDO REKA NA PELEPONEZU, TUDI EVROTAS IT. KNJIŽEVNIK (UMBERTO) ŠP. BALERINA (CAROLINA) DROBNA LUKNJICA V KOŽI STARO ARMENSKO MESTO SPREJETJE, NPR. POGODBE PTICA PEVKA ANTON NOVAČAN AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA BASINGER ITAL. PESNICA NEGRI AMER. ZVEZNA DRŽAVA ODTENEK NEKDANJI NABREŽINSKI ŽUPAN ALOJZ REBULA KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL KOFI ANAN POMOŽNI DUHOVNIK, NAMESTNIK ZGORNJI DEL COPATE NAMIZNO POGRINJALO MILANSKI NOGOM. KLUB KISLINE JUŽNOAMERIŠKA BREZGRBA KAMELA NAŠ BENEŠKI KULTURNI DELAVEC (FERRUCCIO) NAŠ UMRLI LIKOVNI UMETNIK (JOŽE) BERI PRIMORSKI DNEVNIK GLAVNO MESTO JORDANIJE TIP AVTOMOBILA ALFA ROMEO MED. IZRAZ ZA GORIVO CLAUDIA COSLOVICH TOMAŽ SIMČIČ AMERIŠKA FARMA VZKLIK PRI BIKOBORBI RUSKA PIJAČA KOSTARIŠKI POLITIK, NOBELOVEC AM. IGRALKA GARDNER TURŠKA SLADICA VISOKA IGRALNA KARTA OTIS REDDING SAMUEL ADAMS PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK TUDI MED DOPUSTOM SLOVARČEK - EDIR = brazilski škof Macedo • IRI = reka na Peleponezu • KARIN = staro armensko mesto • OPITZ = teoretik nemškega baročnega pesništva OD PIKE DO PIKE ZA NAJMLAJŠE Poveži številke med seboj tako, da začneš s številom 1 in končaš s številom 18. Prikazala se bo ljubka slika. MBDABj. UBA| .'«///S DU ¡JBSa} "V 'AOZV 'BJ OABQ 'a>H9J Bq 'SB '||0 'BI 'aiajB '3UBJ 'b^ubju 'bav 'bsubw 'uoji 'sba>| 'yd '033 '!N 'OILL 'b|OZ s|!uug 'B3;a>|J33 'JBS| 'UUB>| '■>! 'Z 'Bpv 'UBJ9J 'UUI» '|J||| 'eDjujopod 'BABsd3|0 :(>|!UAaz!fu>| P|SU3A0|S) 6))UBZ!J>| BUAO)|j|S "usp -jop |3Bip!W :pn¡s OU íjbibj. 'ouEqv 'uajOT 'ojBJd 'pBd 'B|3 'au 'aa 'jbubj '!P01|S 'OJ|3 '|OA¡q 'ÍBUUZ '.OUADJOpOA '(AOSB3 qasA ji»|.iesc»| feu) e^uezjj» •AODeqjOQ :o//od da/s :b6b|a 'isjog 'jb>|SO 'B)|!J3 'bj| 'Dad '3n| 'uua 'uBÍoy 'Bz '>|oqo 'aB|/v 'Bdaj 'su ':p| 'uoijd 'bz 'buo '6oh 'auv 'Ja>|B 'ubuudbj 'Bj¡pu| 'bj>|o ')|juzBd 'jsnd :ouADJopoA -uezm| e^sfpBmqiuo)! '3/VJ.IS3U 1 6 Četrtek, 31. avgusta 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 17/21 ^NAPOVED ZA DANES Ob morju bo oblačno, v gorah bodo oblačnost spremljale nevihte in povečini močen dež; v nižini in ob morju bodo nevihte in dež pogostejši popoldan. Možnost močnejših neviht in nalivov. Ob morju bo pihal predvsem jugov-zhodnik. Padavine, deloma nevihte, bodo že zjutraj zajele severozahodno Slovenijo in se čez dan razširile nad večji del države. Največ dežja bo v zahodni polovici Slovenije, kjer bo v 24 urah lokalno padlo od 50 do 100 litrov dežja na kv. meter. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 17 do 24, ob morju in v vzhodni Sloveniji do 27 stopinj C. Deželo bodo dosegli vlažni sredozemski tokovi, ki jim bo sledila mrzla atlantska fronta; jutri se bo nad našimi kraji zadrževal suh zrak, ki sledi fronti, vendar bo ozračje še naprej nestanovitno.