DOLENJSKE NDVICE
Dolenjske Kovice i/.liajajo vsnK říHrloK; ako : : je ta dan pravnik, tlaii [»oprcj, : :
Cena Jim Je za celo leto (otl ajinla clo aprila) lí K, za pol leta l'ôO 1Í. NaroČiiiua Zli Nemčijo, liosno iii ilnig'c evropske clržave znaša S'')(> 1Í, za Ameriko -I'SO K. List in ogliisi »u iiliu;iijB{(» iiiipiej.
: Vne «lopise, iiiiroëiiiii» in oxiiaiiila : ftpi'ojeiiia tiskniiiii J. I\ntj»c nasi.
Cesarjevo povelje proti dvoboju.
Njegovo Telifiaiistvo ccsai' je blagovolil izdati iiasleiliijti Najvišje aniiadno \u inor-
iiarično iioveljc:
I/, (iavtiili časov je Moja oborožeiiii nioč pievzelii dvoboj iii ga hranila kot Iradicijoncliio uredbo.
Vslrajaiijo na tej izročitvi pa iic more ili tako dalefi, da bi pi'oti svojemu boljšemu spozuaiiju, pioti Ijožji zapovedi Íii proti zakonu poravnavo raxžaljenj ěasti tudi v bodoňe izročali gprctiu)sti v rabi oiožja in 3 tejti pi'epušCali slepemu slučaju.
V	ča.su, ko mora biti življenje vsakega posameznika i)osveCeno domovini, siiloSnosti, se i'azžaljeiija íiasH ne smejo več obračunavati v boju z oi'ožjcm. Kdor v dvoboju postavi na kocko svoje Življenje, ne greši le proti božji zapovedi in zakonu, mai'veČ tudi })roti svoji domovini, ki laČuiia na nooslabljeno nioč vsakega moža: sedaj v obrambo svojili meja, pozneje pa za obnovitev in napredek.
Izkuâcni čnt dolžiiosli in zanesljiva sodba vojaškiii Častnih razsodišč mi jamčita, da se bo njihovi razsodbi prostovoljno uklonil vsak resnično viteško misleč mož in da se bodo mogle tako v bodoče častne zadeve reševati častno in po vesti tudi brez dvoboja.
Zato vsem pripadnikom moje oborožene moči |)iepovedujem dvoboj in vsako udeležbo na dvoboju.
Na bojišču, dne i. novembia 1017.
K a 1' o 1 m. p.
VII. vojno posojilo.
Veliki uspehi tlosedanjilt šest vojnih posojil je opravičil vse pričakovanje. Na vsestransko jasen naCin se je pokazala silna moč našega gospodarstva in odkritosrčno zaujjatije ljudstva v slavno bodočiiost naše države. Veliko milijard se je nabralo v Avstriji, ker se je prekrasno pokazal duh skupnosti z državo v vseh slojih prebivalstva.
V	neštetih slavnih bojih so si naše vrle armade pi'iborile na vseh IVontah velikanske uspehe. Da se pa vojna zaključi na način, ki zagoiovi trajni mir in jie-ovirani gospodai'ski razvoj je nujno potrebno, da najme vse ljudstvo vnovič vse sile in da sodeluje vstrajno in stanovitno.
Nobeden posamezni dižavljan, bodisi reven ali bogat, ne sme misliti, da je že dovolj storil svoje paLrijotiČiie dolžnosti, če je Že pojirej podpisal vojno posojilo. Sveta dolžnost je slehernega, da prav sedaj pokaže našemu sovražniku, da je neiz-Či pljiva naša gospodarska moč in tiezlondjiva naša vojaška sila, katerih ne boile ugonobila niti še tako dolg(j(rajna vojska.
Naj bodo milijarde sedmega vojňtíga posojila [iriiii'avljene za novo vojsko, nove milijarde za nove zmage, morda za zadnjo častno zmago!
Naši biatje žitvujejo v vojski kri in življenje za domovino. Tudi mi. ki smo doma, moramo stoiiti svojo dolžiu)st in
liomagati di žavi s sedmim vojnim posojilom. Nihče ne sme izoslatil Tudi najmanjši prispevek je velekoristen.
Meščani, uradniki, trgovci, obrtniki, kmetovalci, moški in ženske, stari in miadi, sploli vsi rojaki, poslušajte glas domovine I Nas vseh sveta dolžnost je, da se radevolje odzovemu njenemu klicu in ji damo, kar zahteva od nasi Brez odlašanja hitimo in podpišimo sedmo vojno posojilo! Rok je kratek, samo do 3. decembra 1917, pomoč je nujna, potreba velika! Preskrbimo našo hrabro armado z vsem, kar potre-btije in uverjeni bodimo, da nam bo izvojevala novih slavnih zmag in nam zagotovila Časten in trajen mir! Cesar sam nam je vzgledni vzop, ki je že podpisal 24 miljonov sedmega vojnega posojila! Hodimo za njim!
Iz državnega zbora.
Interpelacije poslanca Jarca,
Državni poslanec Jaie je pietekli teden vložil v državnem zboru jiet interpelacij in sicď:
I) Na niiiii.>itia na priiliratio, da sti naj pri popisovanju krompti'ja in določevanju, kaj naj ostane kmetu, upošteva kmečke delavee, ker kmet sicer iie more dobiti delavcev, ako jim ne da dôvolj in dobre hrane.
:i) Na domobranskega mijiistra radi izplačila za dobavljeno seno in slamo i'aznili občin v črnomeljskem okraju, liaziio občine v Črnomeljskem okraju so nanu'eč dobavile že leta lOlti vojaški upravi seno in slamo. 1*0 preteku pohlrugega lota po dobavi pa občini Loka in Butoiaj še do danes nista dobile plačanega sena in slatiie, dobavljene že marca 191(j.
3)	Na domoljranskega minisira v zadevi pi'ostovoljne prodaje konj c. in kr. vojaškemu erarju na Kranjskem, Na poziv poveljnika soške armade jo odredila c. kr. deželna vlada na Kranjskem prostovoljni nakup konj na Kranjskem. V dotičnem l azglasu se je obljubila za konje primerna, današnjim tržnim razmeram odgovarjajoča cena, Ko so pa posestniki prignali v pon-deljek, dne 5. novembra 1917 konje pred komisijo v Novem mestu, je ta določila za prevzete konje een{), ki uiti od daleč ne odgovarja obljubljeni tržni ceni. S tem so bili kmetje za svojo patrijotično po-žil.vovatnost samo oškodovani.
4)	Na poljedelskega ministia radi nepravilne razdelitve sladkorja, določenega za vinogradnike V novomeškem okraju na Kranjskeai. Pri i'azdelitvi sladkorja vinogradnikom v novomeškem okraju so se dogodile velike nei'ednosli. Velika občina Šmihel-Stopiče, ki je prosila za OOOO kg sladkorja, ga je (iobila le 410 kg. Todobiio druge občine. Na.sprotno pa so posamezne osebe, zlasti veleposestniki, bili tako jno-ležirani, da so dobili pod roko po íjU kg sladkorja, neki lekarnar celo ÍÍ90 kg za izdelovanje malinovea.
5)	Na ministia za prehrano v zadevi preskrbe kmečkega prebivalstva z mesotii. Vkljub tenni, da je treba radi silnega po-tiianjkatija krme poklati večje število živine,
kakoi' bi bilo gospodarsko dopustno, deželna nakupovalniea klavne živine v Ljubljani noče dobavljati zadostne množine mesa za knuičko piebivalstvo. Kmet ne more dobiti mesa nili za starce in bolnike. V občinah, ki štejejo po več tisoč prebivalcev, ni dovoljeno zaklati niti repa. Viiiutega je deželna vlada zaplenila vse prešiče ter pustiia kmetu za osebo le 35 kg teže (mesa in masti skujiaj!) Ti prešiči pa naj se koljejo v režiji deželnega mesta! S tem je najobČutnejše prizadeto kmečko prebivalstvo, ker je zanj določena množina mesa in masti brez dvorna piepičla. Od zaklanih prešičev mu tako ne ostane niti drobovina, ki bi jo kmet sam porabil bolj ekonomično, kakoi' deželna nakujiovalnica. Končno se imenovana nakupovalniea vkljub opetovanim intervencijam podpisanih protivi želji prizadetih, da bi se olajšalo klanje živine doma. Na Kranjskem je od nekdaj v navadi, da so goveje meso doma prekaja.
Počrnenje vina ali ' sadjevca.
Letos se pogostoma dogaja, da vtno, zlasti pa sadjevec, posebna pa še liruškovec (tepkovec) rad poči'ni.
V sodu jo vino alt sadjevec še svetle barve; ko pa stoji nekaj časa v odprti p(»so<lt, n. p]', v steklenitii ali v kozarcii, postane Či'ukast ali Čisto Črn. Isto se zgodi tudi, če se ga pretoči. Vsled upliva zraka se v njem namreč napravi spojina, ki je prav podobna črnilu ali tinti, to je spojina železovega okisa s čieslovijio.
Vino ali sadjevec poČrui tedaj vselej le zaradi tega, ker je v njem i'aztopljenega nekaj železa. To je posebno pri sadjevcu lahko mogoče, kjer meljemo sadje z železnimi mlini. Zlasti veliko železa se raztopi v moštu, ee je mlin, stiskalnica (pi eša) ali drugo orodje, ki ga rabimo, z a r j a v e 1 o, kajti železiui rja se v kislim' mošta hitio topi.
K'akor hitro pride potem po kipenju mošt ali vino z zrakom v dotiko, se pre-snuje v njem raztopljeno železo v okisec, v železov okis in ta dá s čreslovino, ki sc nahaja v vsakem vinu ali sadjevcu, že omenjeno črno spojino. Zakaj so to godi še-le po kipcnjti, je dvoje vzrok. Prvič se ]!ied kipenjetii ne more razviti črnilo radi tega, ker manjka kisika, kajti kipelne glivice (droži) ga same veliko porabijo in ga ne preostaja, da bi se železov okisec pretvoril v okis. Železov okisec pa ne daje s čreslovino Črnila. Drugič ima pa mošt več kisline kot vino. V kislini se pa črnilo topi, zato se ga ne vidi in vino je svetlo.
Po kijienju, zlasti pa po pretakanju, se lia kislimi v vinu zmanjša, poleg tega se pa pri pretakanju vino (ozir. sadjevec) navzame še zračnega kisika, vsled česar se črnilo hitro razvije. Čim več Čreslovino ima vino ali sadjevec, tem hitreje in močneje se to zgodi. Zato posebno rad počrni tepkovec, ki vsebuje veliko Čreslovine (odtod njegov trpek aH zagaten okus) in pa vino, ki je dolgo kipelo na irop\i.
Će se hočemo počrnenju vina ali sadjevca izogniti, moramo pii izdelovanju viiui ali sadjevca poi'abo železnega orodja kolikor mogoče omejiti. Kjei' pa to ni mogoče, moramo železne dele mlinov, stiskalnic itd. posebno skrbno osnažiti, da niso rjavi.
Kako naj ravnamo z vinom ali sadjevcem, ki je počrnenju
l)odvrženV Kmalo po končanem kipenju dajmo najprvo vsako pijačo na pre.skušnjo. Iz vsakega soda vzemimo po eden kozarec in ga pustimo dva do tri dni stati. Če vino v teta času postane v odprtem kozarcu Crnkasto ali črno, je podvrženo počrnenju, če |)a postane rjavkasto ali celo temnorjavo in gosto, je podvrženo rjavenju. Te dve napaki je treba natančno ločiti, kar so pa v mnogih slučajih ne godi in jih ljudje zamenjavajo. Če je vino podvrženo rjavenju, potetii ga moramo kmalo pi'etočiti, pri tem čitii luanj mogoče zračiti in pa dobro zažveplati, to se pravi, napolniti ga v dobro zažveplan sod. Mesto pi'etakanja in žveplanja mu pa tudi lahko primešamo po pol deke nati'i-jevega bisulHta na hektoliter.
Ako pa vino črni, žveplanje ne koristi, oziroma ne zadostuje. Tako vino je Ireba pretočiti in pri tem liudo prezračiti. To se zgodi, če jirši vino pri pretakanju skozi pipo na drobno v škať ali če ga V škafu še z metlico mešamo in 1'aztepavamo. Ako îttia vino premalo čreslovine (tanina) mu ga pri tej priliki dodamo in sicer po pol do tričetrt deke na vsak hektoliter.
Pri vinu, ki jo kot juošt kipelo nekaj časa na tropu in pa pri tepkovcu tega seveda ni treba, ker ima že dovolj čreslovine v sebi. Vsled takega pretakanja se bode víno moíno navžíio kisika in bo v sodu močno počrnelo, ker se v njem razvije že omenjena Črna usedlina.
Nato pustimo vino nekaj časa to je kakili štirinajst dni pri miru in ko se je pomirilo, ga čistiuio, da spravimo črno usedlino, ki plava po viini in mu daje črno barvo, na dno. Čistiti ga je najbolje z želatino, če te ni, si pa pomagamo s svežim, jajčjim beljakom ali iia tudi s svežini, posnetim mlekom. Želatine vzamemo dvanajst gratiiov, če te nimamo pa dva do tri jajčja beljaka ali pa pol litra luleka na liektoliter.
Ker se ])a v mladem vinu ali sadjevcu ne iioleže čistilo kmalo na dno, je najbolje, da ga po preteku enega tedna po čiščenju še iiltriramo. Kjer niummo liltra, moramo imeti potipljenje in čakati, da se vino učisti, oziroma moramo čiščenje pospešiti s kakim težjim čistilom, kot jo n. pr. španska zemlja ali pa kaolin, ki se hitreje usedeti.
Kadar se je Čistilo poleglo na dno soda, to je po preteku kakih treh ali Štirih tednov, pretočimo vino ali sadjevec v drugo, snažno in nekoliko zažveplano posodo. Če je še nekoliko či'ukaste barve ga pa po-mešajmo s kakim ki.slejŠim vinom ali mu dodajmo vinske kisline.
V miu)gih slučajih, to je kjer vino le ua lahko počrni, sploh zadostuje, da ga pomešamo z bolj kislim vinoui ali da mu dodamo kisline, Sadjevcu dodamo lahko K) do 21.» dek, 'vinu pa največ 10 dok vinske kisline lui liektolitei'. Vsekako je to treba prej izskusiti v malem.
B. Skalický.
Gospodarstvo.
županstva na Kranjskem in Štajar-skem, kjer se nahajajo vinogradniki, bodo poslala po svojih državnih poslancih sledečo peticijo kot protest proti vladnemu načrtu vinskega davka; „Vi.soka zbornica! — Podpisani vinogiadniki občine . . . pro-
testirajo proti vlatliicimi načrtu vinskega tlavka iz sledečih razlogov: 1) V zadnjih letih so se mnogi vinogradi na novo zasadili. Dobili smo veselje do dela, ker smo imeli «panje, da se l)o delo zopet izpla-Calo. Če se pa iiaincravaiii naiirt uresniči, lio najboljše, delo v vinogradih opustiti. Nase vino se je prodajalo v miru po 12 do 20 vinaijev liter; najboljše jo doseglo 40 do 44 v. Ko se produkcija piva po vojski zopet pomnoži, bodo tudi vinske cene postale normalne; torej se obdelovanje vinogiadov ne bo več i/.plačalo. Pi'i nas je pa glavni kmetov dohodek, iz kateiega poki'ije vse dj'uge potrebe, ravno skiipiČek iz vina. — 2) Izseljevanje je bilo v naših ki'ajili še pred vojsko tako Številno, da hlapcev in moških delavcev skoraj ni bilo mogoče dobiti. Zdaj bomo še gosjiodarji zgubili veselje do dela in Šli v tovaj'ne in mesta ali culo v inozeinstvo, kjer se nam bo obetal dober zaslužek. — 3) Mi smo sami večinojna zadolženi in zlasti vinogradniki komaj izhajaiiio; malokdo bo imel toliko gotovine, da bi davek precej poravnal. Prisiljeni bomo, vino trgovcu oddati. S tem pa dobe kapitalisti odločilno besedo in nase vino postane blago kakega mogočnega kartela. Da s tem konsnmentom ne bo iistreženo, je jasno. — 4) Naši ki'aji so najbolj revni v celi državi in J'avno ti bodo nuirali največ tega davka plačevati. Z vinom drugih držav, ki bi ne bilo tako obiemenjeno, bi ne mogli konkurirati. ■—■ 5) V vojski smo storili v vsakem oziru svojo dolžnost in ravno naša dežela, ker leži v ožjem vojnem ozemlju, je največ žrtvovala. Če se izpelje ta načrt, stiio gospodarsko uničeni, zgubili bomo veselje do dela in iskali si bomo zaslužka diugod. Prosimo toj'cj, da visoka zbornica ta načrt soglasno odkloni."
Podpisujte VIL vojno
posojilo, poskrbite zase in za svoje drage, pristopajte k zavarovanju na vojno posojilo!
že četrto zimo se bojujejo naši sinovi in bratje. NjiL varstvu in iijili brambi je namenjeno vojno posojilo. Njim moraîiio sedaj pomagati. Splošna brambena dolžnost tam zunaj, splošna dolžnost, pod])isati vojno posojilo, tu doma!
Vojska nam je prinesla obČno draginjo, vojno posojilo odstrani njene vzroke in jo omeji. Kdoi' podpiše vojno posojilo, olajša vseiti težka bremena in nas pj'i-bliža miru.
Omaliovalec podaljša vojsko, se pregreši proti celokupnosti iti škoduje samenui sebi. Vojtio posojilo je vsakemu posamezniku najvažnejši in najboljši način štedenja: zanj jainČi vse di'žavno pi'enioženje, prinaša ti najvišje obi'esti in je prosto vsakega posebnega davka.
Vsakdo mora torej podpi.sati toliko vojnega posojila, kolikor le more. Kako? — Zavarovanje na vojno posojilo kaže vsakomur pravo pot.
Kdor hoče štediti v bodočnosti, more podpisati dosti več vojnega posojila nego ima danes ]neiiioženja. S tem pa poskrbi tudi Že za ženo in oti-oke, za starše, za brate in sestre. Vojno posojilo od|)laČa po svoji želji v 10. do 20. letih. Ako umi'je poprej, dobe njegovi zapuščene! takoj celo vojno posojilo. Zavarovanje je dostopno vsem v enaki meri : narodu doma in vojakom na bojišču.
Tako zavarovanje se more skleniti jui C. kr. pliv. žtvljetiski zavaiovalnici Avstr. Keiiiks na Dunaju na temelju pogodbe s c. kr. avstr. vojaškim zakladom za vdove in sirote.
Važne prednosti zavarovanja so nizki prispevki bi'ez razlike starosti, pristop do 60. leta, polna veljavnost tudi za pi'ime]' smrti v vojni, polni obrestni donos posojila, nezapadnost pretiiij od prvega hipa naprej.
Pri 10 letnem plačevanju se plača za jiodpis vojnega ])osojila iti za zavaiovanje od vsakih 1000 K vojnega po.sojila mesečno le 6*80 K, ])ri 20 letnetii plačevanju mesečno le 310 K. Neznatne premije se morejo plačevati tudi celo-, polu- in čeli t-letno. Kdor razpolaga z večjo vsoto denarja, pa stori najbolje, ako poravna zavarovalnino za celo zavai'ovaino dobo naenkrat, ker je potem deležen največjih ugodnosti.
Zavarovanja na vojno posojilo do 5000 K se .sprejemajo brez zdravniške preiskave, za višje zneske z zdi'avniško preiskavo iti i)od posebnimi, zelo ugodnimi pogoji.
Za premijska plačila se sprejemajo tudi prnjštija vojna posojila.
Pojasnila dajajo in predloge sju-eje-majo deželna poslovalnica c. kr. avstr, vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, LJubljana, Franca Jožefa nabre^e 1, okrene poslovalnice v vseli polit, okiajili in njih pooblaščeni zastopniki.
Fi'aiijo Neubauer:
Pesem o junaku.
Gorelo mu Coince v velikih očeb, v obrazu žarel mu pomladni je smeh, plamtela mu v prsih življetija je želja, zvenela iz njih mu je pesem veselja.
Koraki so speli mu v strme goié, sekiro so dvigale močne roké, napetih so mišic orjaške mu sile vzdigavale hraste in skale valile.
Srce pa kot jagnje počivalo je, o nežni ljubezni mu snivalo je, o cveliii in žametni jwlti obličja,
ki sevala v njem jc milina dekličja. *
Zatulila je zima, pomlad je zajokála, mrakovi zagrnili junaku so oči. Ah, več ne bo se v i»rsih življenjska
sila vžgala, iti petje mu veselo na veke vse molči.
Kako se onemogla povésila je roka! Kot dete slabo v zibki junak je bolj šibak ! Pretežek mu še pesek je di-obni iz potoka ! Nikamor več, nikamor ne more mu korak.
Ustavljena stopinja! Srce mu je obstalo, kot splašena je ptica ])obegnil sladki san. Samo še v mesečini nad dćklico se zalo obraz junakov sklanja in gleda jo željan.
Izvoljenka se vzdrami, izvoljenega vidi, drhteča ga posluša, ko mami jo vabeč: „če zvesta si ostala, nocoj za mano piidi vsreČnéj3e,lepšeki'aje,kjerniločÍtveveč!''

Papež za razoroženje in zoper nasilne vojaške nabore.
Sti'aža piše: „Sv. Oče se neprestano in neumorno trudi za mir. Njegova skrb in njegovo pri/.adevanje pa tudi sega v bodočnost. Had bi človeštvti pripravil veliko dobroto trajnega miru tei' zato skrbno proučuje pogoje, jiod katerimi bi se dal ohraniti tak mir. Vatikanski list ,Osserva-tore liotuano' jo objavil članek, v katerem 1'azpravlja o odpravi násilnili naboi'ov.
Misel sv. Stolice, tako piše vatikanski list, o tem vprašanju je sedaj splošno znana. Razoroženje se bi'ezizjeitino smatra 'kot edino sredstvo za odstranitev vojne ne-
vai'nosti, ali vsaj nevarnosti vojske, ki bi bila enaka današnji. Obenem bi bilo laz-oroŽcnje tudi pogoj, da se zopet uredijo izčrpane iiiiance raztiili drŽav, da se pre-jireČijo socialni pi'etresi, kateri nam grozijo že vnaprej. Če pa se jireide k temn, da se določi praktični sistem in se hoče izvesti iti ohraniti razoroženje, pa se takoj neha sporazuti! in edinost. Sv. Stolica v svojem oklicu na poglavaije vojskujočih se držav ni smatrala za jiotrebno, da bi govorila o tem siîitemu, ker je sodila, da je boljše, če se ta skrb prp])usti njim samim. Sv. Stolica je mnenja, da je edino praktično si'edstvo, ki se da izvesti brez težav, pogodba med kulturnimi nai'odi za istočasno in splošno opustitev prisilniii vojaških naborov, ki bi se naj izpopolnila po med-narodneTii obligatoi iČnem sodišču ; proti nai'odu, ki bi skušal zopet ujieljati vojaško dolžnost, ali bi se branil, predložiti tiied-narodna vprašanja jazsodbi razsodišč ali sprejeti njetio odločitev, bi se naj proglasil splošni bojkot. Opustitev nasilnih naborov bi tiaj bilo prvo poglavje tiiirovne pogodbe. Zgled narodov, ki nimajo prisiltiili naborov, dovolj dokazuje, da se dâ jíraktično izvesti ta sistem. Prostovoljna vojaška služba daje dovolj velik kontitigent za vzdrževanje javnega reda, ne da bi bilo treba ustanavljati mogočne ainiadc, kakoi' jili zahteva modertia vojska.
Mirovni predlog nove ruske vlade.
Petrograd, 9. nnv. (K. u.) Kongres delavskih in vojaškili sovjetov je sprejel podlago mirovnega predloga, ki pravi, da po revoluciji 6. in 7. novembra ustvarjena vlada delavcev in kmetov, opirajoč se na delavski in vojaški sovjet, predlaga vladam vseh vojujočih se držav, naj prično lakoj predposvetovanja o demokratičnem in pravičnem miru. Vlada je mnenja, da mora bili demokratičen, pravičen mir, ki ga želi večitut vseh delavskih razi'edov vseh vslcd vojne izmučenih držav, takojšen mir brez aneksij, to se ptavi, brez prilastitve tujega ozemlja in brez nasilne pri|)ojitve tujih narodnosti.
Pod aneksijami in nasilno prilastitvijo razumeva vlada vsako prii>ojilev kake male, slabotne narodno.sti kaki veliki mogočni državi brez njenega privoljenja, neodvisno od stopnje njene civilizacije in njene zemljepisne lege, bodisi v Evropi, ali onstran morja.
Nasilno pridižanje kakega naroda po kaki dižavi, upirati se dovolitvi pravice ljudskega glasovanja prebivalstvu, upirati se povrnitvi čet, končno, upirati se jiravici ureditve svoje politične vladne oblike, to je aneksija ali nasilna prilastitev.
Vlada slovestio j'azglaša svoj sklej), da podpiše mir, ki najiravi pod imenovanimi, za vse narodnosti pravični pogoj tej ureditve svoje politične vladne oblike, to imenovanili pogojev ni siuatrati za končne. Vlada je pripravljena, razmot-rivati o vseh dj iigih mirovnih jtogojih in vstraja le pri tetn, da naj bodo ti pogoji od dotiČnili vojujočih se dižav predlagani jasno in kar najliitreje.
Vlada odpravlja s svoje strani vso tajno diplomacijo in podkitspija svoj trdni sklejj, lia hoče voditi mirovna pogajatija javno pred vsem svetom iti objaviti vse od vlade velepo-sestnikov in kapitalističnih razredov od februarja do 7. novembra odobrene ali sklenjene tajtie ])ogodbe.
Vlada izjavlja te pogoje za ničeve itt neveljavne, v kolikor priznavajo vele-)Kiseslnikoiii ali kiijtiialistom prednosti in predpravicc s tem, da vzdržujejo ali po-množujejo od Velikonisov izvi'šene aneksije.
Vlada predlaga vladam vseh vojujočih se držav, naj sklenejo takoj premirje za tri mesoce, ki bodo zadostovali, da se do-vedejo miiovpia pogajanja do dobrega zaključka. Dalje [iredlaga, da naj se udeleže mirovnih posvetovatij vse narodnosti ali narodi, ki so bili zapleteni v vojno ali pa trpe
vsled nje in da naj se skliče konfereïica iz Zftstoptiikov vseh narodov sveta, da bo končno sprejela izdelane mirovne pogoje.
Predlagajoč vsem vojujočim se državam te mirovne predloge, se obrača začasna vlada delavcev in kmetov Rusije posebtio na razredno zavedne delavce treh največjih kulturnih narodov sveta, nanu'eč Anglije, Francije in Nemčije, ki itiiajo za stvar napi'edka in socijalizma največje zasluge in bodíí I'azunieli pj'oblcme, ki se razvijajo pred njimi — probleme osvoboditve človeštva od vojnih strahot. Vlada je jnepri-čaiia, da bodo z dejanjsko, samozavestno energijo pomagali dovršiti mirovno delo in rešiti vse delavske razrede izkoriščanja.
Cesar Karol v smrtni nevarnosti.
Korespondenčni urad javlja iz Gorice z dtte 10. novetiibra preiresujočo vest: Cesar se je danes z bolgarskim kraljem mudil v Gorici in Palmanovi. Vožnje sta se udeležila tudi bolgarska princa lïoris in Ciril ter Feliks Parmski. V goriški stoltiici sta zavezniška vladarja prisostvovala izredno ganljivi božji službi. Iz Palmanove je nadaljeval car Ferdinand po načrtu svoje potovanje na fronto, dočim je cesar Karol v prostoru pri Strassoldu in Červinjami na<izoroval mimo korakajoče čete. Na povratni vožnji v cesarjev stan so hoteli blizu Rude voziti ]U'eko struge hudourtiika, ki teče vzporedno s Sočo in ki je bil pred malo dnevi še suji. Pri tem je za.šel cesarjev telesni avto nad malim jezom v globoko vodo, vsled česar je od-l)ovedal motor. Nato so poizkušali izvleči cesarjev voz iz vode s pomočjo tovornega avtomobila. Toda tudi ta voz je vsled kratkoga stika obtičal. Telesni lovec Reisen-bichlei' in stražmojster telesne garde Tomek sta šla nato v vodo, da preneseta cesarja na suho. Pri tem se je zgodila tiesreča, ki je ravno v drugih avtomobilili dóspelíi osobje spremstva napolnila z grozo: jjod telesnim lovcem so se kameni jezu ))odrli.
V	naslednjem trcnotku je telesnega lovca zgrabil vrtinec in ga potegnil v visoko nai'astlo vodo. Ko je cesar videl svojega slugo v nevarnosti, ga ni hotel izpustiti, kaUoi- tudi gardni stražmojster Tomek ni izpustil cesarja. Tako je voda vse tri potegnila preko jezu in jih nesla i)roti reki. Princ Feliks Parmski, cesarjev svak, čegar avto je ravnokar dospel na bi'cg, se je kot prvi vrgel v kožuhu in vsi opremi v vodo, da reši cesarja. Vsled te junaške odločitve in neprimerljivo požrtvovalnega obnašanja spremstva se je po trdih naporih končno posrečilo, spraviti cesarja na varno. Cesai' Karol, princ Feliks Parmski, telesni lovec Reisenbichler in gardni stražmojster Tomek so tj'dno di-žali dj'ug drugega. Častnik, ki je ta dan vodil avto, je tudi skočil v vodo. Vse je končno voda zanesla d{) vrbe ob bregu struge, katero so sc oprijeli. Medtem sta hitela dva Častnika ob reki nizdol, da rešita cesaija in njegove tovariše v nesreči. Prvi drog se je pa izkazal kot prekratek. Končno so našli v bližnjem močvirju težak tram, ki so ga z neizmernim naporom spravili v reko. Obrežje je silno oviralo reševalno delo.
V	deroče valove reke je brez jiomisleka skočilo še več šoferjev, da pomorejo napraviti zvezo do mesta, kjer so bili ponesrečenci. Cesai', ki se je držal za vrbo tej- se je z njo vred večkrat pogreznil v vodo, ni niti za hip izgubil prisotnosti duha. Na klice svojih rešiteljev je odgovarjal miiiio in gotovo.
Ko jo bila po dolgih minutah na-l)ravljeiia zveza med bregom in zibajočo se vrbo, je cesar najiirej mislil na svojega svaka in svoje zveste tovariše v nesreči. Treiia je bilo najodločuejšega poziva, da je cesar kot prvi ob tramu splaval na breg. Tu je počakal toliko časa, da so bili 1'ešeni' tudi vsi ostali. Medtem se je že zmračilo.
„To je ravno vojna, ki marsikaj zahteva", j« menil cesar, ko je scil«! v avto, (lil Sli ves premočen pelje v svoj stan. Še to nofi jc spi'ejeinal običajna na-Knaniia. Cesaiico, ki jo kalioi' vedno jiri-čakovala cesarja, so z iiajvečjo previdnostjo obvestili o (logodliii. Z iiiijiskienejšiini bt;ae-ilaini se jo zahvaljevala vsem, ki so sodelovali pri rešitvi njenega cesarskega soproga.
Vsa Avstrija se veseli, da je Bog rešil našega Ijnbljenega cesarja gotove smrti. Slnžbe božje se opravljajo vsepovsod 7, zahvalno pesmijo in po mestih jdapolajo zastave v vidni znak radosti, da najn je Vsctiiogoini ohranil našega dobi-ega vladarja. — Slava cesarju Karolii L!
Vojni pregled.
Italljiiusko bojišCe. —Prodiranje naših in nemških 6et v Italijo vrlo napreduje, kajti Italijani se jiovsod umikajo in naŠc Cetc stoje vže globoko v sovrainikovi deželi. Kakor se jc 17. vojnega tiskovnega stana 10. t. m. po-roCalo, so vkorakale avstroo^^rskc Čete t. m. v rojstni kriij Tizianov, Picve dio Cadore, kateri jejiiiprccej trpel vsled razstreli) utrdb in >:aIog streliva, ki so jili povzročili umikajoCi se Italijani. C. in kr. 94. pehotna divizija, je nad polilrujio leto, vstraj^oC več mesceev v aiiegn in ledu, branila niejo od Monte Feralba do Pontaveljske doline, proti vsakemu napadu Italijanov ter na več krajih a svojimi Ertanii napredovala v sovražno deželo. Kot desna krilna sku})ina armade maršala barona pl, Krobatina, razbila je postojanko l'Kiekcn, za katero so se dostikrat in trdo bojevali — zadostuje, če imenujemo Veliki in Mali Tal in Cclonkofi'el — ter izsilila pot skozi težavno gorovje v ozemlju zgornjega Tilmenta. l'o-Htojanke v prelazih, katere so Itaiijivni ljuto hranili, vzeli so njeni hrabri bataljoni, med njinji vrla črna vojska, jiod voditeljem gen. majoijem Lawrowskim. — H. t. m. polastili so se z naskoki sovražiiiii utrdb na Col Remen-tera (lí)14 m), na Monte Tudajo (Sil 15 m); zadnji vrli zapira oeste, ki vodijo iz Auronzo in iz sedla i'iave in jnžmi od lam ležečo skupino utrdb pri Vigo. Odprli so Fji s tem pot v Picve di t'adore. Pehoto, ki je ta kraj napadla, je sprejel besen bobneč ogenj, a
se.ltalijani
niso mogli Ujitrati. Številni poki ho naznanjali, da sovražnik razstrcijtijc svoje zaloge in ittr( be. Samo 9. t. m. tijelc so te hrabre četo častnikov, okold TjOOO mož in zaplenile 21 topov, NJib čini se morejo tembolj n )08tevati, ker 80 Italy"ani na več krajih razdr i ceste, da bi ovirali napredovanje naših Čet in ker jih v bojib ni podpiralo vozeče se to )niStvo. 'Med napredovanjem napada od line lensteina čez Capi-ille bojne črte maršala barona pl. Oonrada prekoračilo je neko krdelo .Vgordo v d{)lini Conlevole. Iz postojank na sedlu lirocon jugozahodno Fiera di Primiero, v Val Kiigana in K vzhodne bojne črte Sedmih občin sc je sovražnik že tudi mnaknil. Monte Cimon, severovzhodno od Val Sngana in Monte Nos, zasedle HO Čete, ki so jirodirale v prostoru Val Sngana in v boju z močnimi zadnjimi sovražnimi četami vzele Asiago. Ta kraj so Italijani svojčas zasedli brez i)oja, ter to zatiedenje raztrohili v svet kot posebno juiniáko dejanje. Naěa hrabro vodena in zmagovita zračna poizvedba je dognala, da se umikajo močne čete in priprega iz prostora kotline Feltre-lîelluno.
Po uradnih poročilih je bil 10. t. m. položaj na bojišču sledeč: Armade Horoevič, lienriipiez in levo krilo ter sredina armade Below se pri iravljajo, da prekoračijo Piave. Desno krilo ielowa stoji pred Feltre in čete Krobatina pred Helluno. V dolini J'iavc od l'rimî'ir navzdol proti ISellimi umikajoče italijanske Čete čakajo tu ])ri njih umikaujn težkoče. Ker je maiial Konrad tudi Že v Suganski dolini in visoki jdanoti sedmih občin jireSel k napadu ter pri prvem navalu Kalijanske postojanke pri lîorgo predrl in Asiago vzel, 80 mogoče nadaljnc jiredaje italijanskih Čet. Do 9. t. m. zvišalo se je Število ujetih Italijanov na :í70.000 mož,
Uradno poročilo 12. t. m. javlja, da so nemške Čete pri spodnjem tekli Piave vzele na vzhodnem bregu mostišče Vidor. Zadnje dni posrečilo se je smotrenemn sodelovanju naSib voditeljev in Čci, da so odrezali v zadnjih dneh jiri Longarone severovzhodno od Helluno italijansko vojno skupino, ki je štela Inliko mož, kolikor jih šteje divizija. Ujeli smo enega generala, 10.000 mož'ter zaplenili veliko topov in vojnega orodja. Naše čete, ki so prodrle od lielluno ob Piave navzdol, stoje pred Feltre.
Italijanski poniz iia zgodovinskih tleh. Velikanska zmaga nad Italijani izvojcvala se je na spominski! zgodovinskih tleh.'Poročilo generalnega Štaba omenilo je železnično progo Videm-Codroipo, Na tt^ železniční progi in
sieer na nje južni strani, leže malo vasice Passariano in Campo l^ormio. Passariano v bližini Codroipa, Oampo t^ormio v bližini Vidma,
V	Passarianu imel je 1. 1797 v prvi polovici meseea oktobra svoj glavni stan Napoleon,
V	vasi nahaja se grad zadnjega beneškega dože. Tu je stanoval Napoleon. Pogajanja o miru vršila so se v Vtdmii v knozo-škotijski talači. Napoleon je imel navado, da je pri-lajal iz Passariane v Videm, kjer jc imel v knezo-škofijski palači z avstrijskimi zastopniki groibm Cohenzlem in generalom Merveldtom pogajanja. Mej pogajanjem so jc nekoč zgodilo, daje Napo eon, ki je baje takrat precej punča izpil, razjarjen nad zahtevami avstrijskih posredovalcev, vzel svoj klobuk in ž njim več dragocene porcelanaste posode razhil. Dne 17. oktobra podpisa! se je potem mir v mali vasici (Jampo Formio. Od tod ime: Mir „Campo Formio"*
Lipa pri starem gradu.
(Na Griču, meJ 1'ritnskoven) in Zuplaioin na Dolonjakom.)
Ti le, o lipa, še tu saiuotariš, z gradom jedina praděda se pariš, drugi izginil je sleherni sled, kai' je tu bilo že davno popred.
Malo le listov iz sebe poženeš, gíne-š razpadaš ter véneš in vénes: Vigred pač zate več nima moči, ker starodavno ti deblo troluii.
Ali, ko bila košata si, mlada, k tebi zahajala v senco je rada družba vesela, bivalci grad«, kojih ostanek je rušnja zidu.
V tebe sc nemo jaz starka oziram, v Čase nekdanje oči si npiram: Ti bi mi znala povedati vsaj nezgode, katei'c prestal je tvoj kraj,
Tebi so časi šc burni odkriti, ko je lomastil Arab siloviti pustošit deželo in gi'abit,! plén. — Mnogo prestal je vsleil tega Slovén.
Tn, preživéla si mnoge tiezgôde: Narod tvoj tlačen je bil brez svobode. Dom bi tvoj davno bil roparjev svet, da ga ni bi'aiiil mnog slavni praded.
Casa kolo se zasukne na bolje: Jenjalo biti je ropaijev polje, ki je ki'vavo pojilo naš dom, prišel sovragu je narod v okóin!
Tebi tedaj zgodovina jo znana, lipa, slovensko drevo, spoštovana: V čisli si bila in bodeš uain ti vek in na vek, dokler narod živi! —
V-v ZaplaSkf.

Domače in iuje novice.
Poročil se je v Novem mestu, 10. nov. g. Julij Helmicli, c. kr, poštni oficijant v Zagorju ob Savi z gospodično Cirilo ]\Ieršol, ličerko c. kr. iinančne straže nadkoinisaija v Rudolfovcm. Obilo si'cče iji blagoslova!
Poroka. V Novem mestu se je poročil II. nov. gosp. Rudolf Šebek, skladiščni sluga jnž. žel. v Ljubljani z gospodično Alojzijo Piščanec, goriška begunka v lludoUoveni. Hilo srečno!
tmenovarye. Ing. agr. Jakoba Laba, adjunkta kulturnega inspektorata pri c. kr. naniestništvu v Trstu, je imenoval glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske tajnikotn družbe z namenom, da postane naslednik družbenemu gen, ravnatelju.
Zvišana udnina za ude c. kr. kmetijske družbe kranjske. Vsled silne tli aginje vseh predmetov, ki jo občuti tudi Kranjska kmetijska družba pri svojem poslovanju in obratu, je sklenil diužbeni glavni odbor povišati letnino za družbene ude, počeuši s 1. januarjem 1918 na letnih (i kron ter
prenehali z oddajo brezplačnega sadnega drevja. Zato bo pa kmetijska družba pričela izdajati „Kmetovalca" v razširjeni obliki kakor pred vojno, [nu bo piilagala posebne strokovne priloge in bo izdajala ,,Ktnetijski koledar" v piecej obširni obliki, ki bo slnžil kmetovalcem pri svojem obratu kot nekaka priročna knjiga in kot kažipot v vseh kmetijskih vprašanjih.
Razglas. Mestno županstvo naznanja, da se bode tekoči teden v petek, to je 16, t, m. mestnemu prebivalstvo oddajal krompir (8 kg na osebo) in sicer v sledečem redu;
D o p o I d a 11 : Hiš, št, 1 do 50 od 8. do 9. ure 51 do 100 od 9. do 10. ure 101 do 140 od 10. do 11. ure U1 do 170 od 11. do 12. ure
Popoldan: Hiš. št. 171 do 210 od 2. do 3. ure 211 do 246 0(1 3. do 4, ure 247 nadalje od 4. do 5. ure Stranke, katere so krompir same pridelale ali si ga diugače nabavile, ter ga imajo v zalogi, ga sedaj ne bodo dobile od mestne aprovizacije.
Zahvalo in pozdrave pošiljamo vsi prijnorski fantje in možje vsem Kranjcem, posebno pa Dolenjcem, gospodarjem in gospodinjam. Prisrčna hvala za vse dobrot-Ijivosti, ki ste našim ubogim beguncem izkazovali. Matere in otroci so morali ljubi dom zapustiti in se podati kot begunci 1)0 svetu in Vi, dragi Dolenjci, ste jili sprejeli z usmiljenim srcem. Naše Žene nam pišejo, da se jim godi dobi'o pri Vas. Bog Vam plačaj stoterokrat! — Našim ženam iti dekletom pa želimo na srečno svidenje v Kanale, V svojih krajih sprejtiiite tudi od nas, vsi dragi begunci, lepe pozdrave iz naše nekdanje zemlje, akoravno žalostno izgleda, kev je vsa preorana. R. Kristanćić, Medona; Ernest Brejcelj, Hunjačevo; Audr. Belinger, Ravnica; .Job. Živic, Kost; àteiaii Škarilj, Baske. Vsi jtri Gorici. Dobro jo režemo daleč po taljaiiski zemlji. A. U. s T.
Prvi pozdrav iz zasedenega laškega ozemlja pošilja vsetn ljubim Dolenjcem in čitateljem „Dol. Novic". Imamo se prav dobro, pi'cganjamo sovi'ažnika, ki jo ubii'a urnih ki ač proti Benetkam, Zemlja je lepa, krasna in vsega v izobilju. Plačilo za njegovo zvestobo dobiva! Bog in sreča junaška nas spremljaj še tudi nadalje! Bog Vas živi ! Jos. Judnič.
Poziv! Jugoslovanski klub potrebuje o persekuBÎjali v vseh naših krajih izza početka vojne posebno o načinu postopanja proti našim ljudem točne informacije. Navesti je treba iie-le dejstva, ampak tudi imena prizadetih ter i)riče. Splošno je potrebno, da se vsaka stvar more dokazati. Vsled tega se prosi, da se pošiljajo vsi i)o-datki o persekucijah in krivicah na slovenskem jugu ali v priporočenem pistnu, ali pa potom zaupnih oseb na: Pi-eilsed-ništvo Jugoslovanskega kluba na Dunaju I, parlament. Dunaj, dne 6, novembra 1917. Načelnik.
Utopljenko so potegnili iz Krke v Dobravah, župnije Škocijan, dne 4. t. m. dopoklue. Spoznali so v njej 38 letno Nežo Pugelj, samsko posestnico /, Gorenja Grčevja, šentpetei'skc Župnije. Imenovana jo bila vzorna mladenka. Po smrti svoje matere, ki ji je umrla pred nedolgim Časom, je bila popolnoma sama na obsežni kmetiji. Morile so jo skrbi, Zadnje 14 dni je nekaj bolehala. V nedeljo 4. t. m. se je ob 4. uri zjutraj napotila k sv. maši, a nI je bilo ■več nazaj. Mogoče jo je hipna zmedenost gnala v vodo.
Delovanje bo^e milosti, v Idriji je prestopil v katoliško cerkev vojak-topničar Herman Kiigl iz Dunaja, star 20 let. Skoro tri tedne je ležal v tamošnji vojaški bolnici. Rana na nogi ni bila ravno nevarna videti, najbrže je bila po plinih zastrupljena. Ni se ga vprašalo, kake vere je, obiskalo se ga je kakor druge bolnike,
pošalilo se ž njim v dunajskem dialektu, dalo se mu par cigaret in nokaj nemških knjig, ki so bile vsetn na razpolago. Večinoma so ranjenci prebirali koledarje Josi-pove bratovščine v Celovcu. Začudili so se, ko je na vseh Svetnikov dan popoldne poslal v župniŠče v Idriji, naj ga kmalu obišče katoliški duhovnik. Na viirašanje, kaj želi, je odločno odgovaijal: „Želim umreti v katoliški veroizpovedi. Poznam razlike med obema verama." In res, na vprašanja je tako točno in določno vse odgovarjal, da so se mu čudili, V ljudskih šolah je t udi rad pohajal k našemu verouku. A v bolnišnici je pa se bolj spoznaval, koliko vpliva imajo zakramenti posebno Še pri umirajočih. Na vprašanje, če se počuti slabo, je rekel: „Vem, da umrjeni in ne bom prebolel, zato prosim, da danes vse izvršimo." Zgodilo se je, kar je želel. In ponoči je sklenil. Ko ga je drugi dan ob isti uri obiskal g. dekan, je bila postelja prazna. „Kje je spreobrnjenec ?" je vprašal. „Bo ravno sedaj pokopan," se mu je kratko odgovoi'ilo. Zares čudovita so pota božje milosti!
„Jugoslovan" je izšel v Ljubljani 10. nov. 1917. Izhajal bode vsak teden ob sobotah. Velja za celo leto 8 kron; posamezna številka 16 vin. Urednik nui je državni poslanec Jože Gostinčar. Izdajatelj: „Konzorcij Jugoslovana". Tiska se v „Učiteljski tiskarni" v Ljnldjaiii. Vsaka slovenska hiša naj bode naročena na to jugoslovansko glasilo, ki bode delovalo v zniislu oporoke ranjkega di'. Kreka, ki je izjavil: „Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečevali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje!"
Nepričakovano srečanje. Blizu Tolmina je goriški Slovenec, pešec Florijan Siiligoj vjel svojega strica ,Jožefa Forlando, ki je služil kot major v laški armadi. Gotovo sta se čudno pogledala.
Doklade državnim uradnikom. Dunaj, 7. novembra. Odsek za dižavne nastav-Ijence je razpravljal o enkratni dokîadi za državne uradnike. In sicer hi znašala ta doklada za državne uradnike in državne učne moči, ki so uvrščeni v kak činovni razred : Pri letni plači otl 14.000 do vštetih 18.000 K v posameznih razredih 600, 920, 1030, 1140, 1250 K. Pri letni plači od 6400 do vštetih 10.000 K 380, 590, 700, 810, 920 K. Pri letni plač) od 4800 do vštetih 6400 K 370,570, G80, 790,900 K. Pri letin" plači od 360(tK do vštetih 4800 K 350, 470, 560, 650, 740 K. Pri letni plači od 2800 K do vštetih 3600 K 300, 380, 470, 560, 650 K. Pri lelni plači od 2200 K do vštetih 2800 K 2.^)0, 320, 410, 500, 590 K. 1'ri letni plači od 1600 K do vštetih 2200 K 180, 260, 350, 440, 530 K. Za praktikante, suplente, pisarniške uradnike, poduradnike, sluge moškega in ženskega spola znašajo enkratne doklade 180, 230, 280, 330, 380 K. Avskultanti, ki dobivajo plačo uradnikov 10. činovnega razreda, dobe enake doklade kot uradniki tega razreda. Asistenti na visokih šolah 180, 260,350, 440, 530 K. Vlada je pripravljena dati delavcem vseh kategorij, ki se nahajajo šest mesecev v službi, 180, 230, 280, 330, 380 K. Za vpokojene državne uradnike kakega činovnega razreda znašajo doklade do vštetih 1000 K pokojnine 100 K, od 1000 do 2000 K 120 K in nad 2000 K do 9440 K 126 K. Za vdove po državnih uradnikih z vilovsko pokojnino do 1000 K 80 K, Čez 1000 K do 2000 K 96 K, od 2000 K do 6000 K 114 K. Za poduradnike v pokoju 100 K, za vdovo im pnduradnikih 80 K, za vpokojene delavce 80 kron, za njihove vdove 60 K, za zakonske sii'ote po državnih uradnikih kakega činovnega razreda 60 K, za sirote brez brez očetov 40 K, za sirote ]iO delavcih in slugah 40 K, za sirote biez očeta 30 K, za osebe, ki vživajo milostni dar do 1200 K 30 K.
Dopisi.
Iz vojne pošte inše z <lne 11). okt.
1917 ctisarski svetnik iii novomeški trgovcc g. Jurij Pictík svojeimi piijatclju Nacotit !iic<l ili'iigiini oselinitiii vestmi sledeče zanimivosti: „ . . . r^jubi t()l)ačićek, kaj iieV Tu ga 1'avno ne stradamo, mi cigai'etaiji, ali uljožni čikaiji so reveži! Jiar cev otl kakšne (lipe grizejo! V meslu se siccr dobijo sinodke, v kakšni nemšlii kantini, pa seveda silno drage in za niii! . . . Škatljica žvejdjcnk slane 6.") in pol vin. Pred nekaj dnevi sem bil v nekem mestu kacih 15 km od tukaj; to je mesto za kakšnih lisoČ prebivalcev večje od Novega mesta. Nazaj sem šel skozi neko drngo večje mesto, katero je pa komaj kake 4 km od nas in tam sem kupil žvepljenke. To nieslo je krasno in so tudi laljko knpi vse mogoCe blago, i'azven mesa in kiiilia. Trgovine so seveda same židovske; -zna pa vsak čiiut nemško. V neki kavarni sem dobil belo kavo in dva koščka „Sclimalz-Kuclieii", to je približno takšno, kakor pri nas pohane šnite. Potem sem šel v neko stransko ulico in sem naletel na neko gostilno, katere posestnik je ., Macedonec iz Bitolja, in je že trideset let tu in star kacih (jO let. Ko je slišal, da sc slovensko pogovarjamo, nas jo takoj nagovori! po hrvaško in smo se prav dobio raznmeli. Ves, kar tako nekaj ganljivega je, ako slišiš v tako daljnem tujem kraju domač jezik. V takem trenutku te pi'evzame Eut za domovino, za katero se ravno sedaj borijo narodi med seboj. Škoda, da smo 1'avno v tem Času izgubili Kreka, ko bi nujno potrebovali dva!... V tem mestu je sodnija in krasno gledališče pa tudi precej „noblese" se vidi noter. Damo imajo talio visoke pete, da če bi Ti takšne Čevlje obul in šel po kapiteljskih stoiuiicaii i)roti Moi'aveu, bi se tako prekucnil, da bi se Še le pred rotovžein ustavil!... Ako bi mi bilo jnogoČe, bi ene takšne čeveljčke kupil in bi jih prinesel za uzorec v Novo mesto. . . . Tukaj mora biti tudi veliko magnatov, ker je videti veliko modernih vil in drngili lepih stavh. . .
„Veš, Nace, za Tebe bi biia tukaj ura, ker rad kmetuješ. Gnojiti ni potreba, ker je zemlja dovolj gnojna in črna, kakor Žamet in ravna, kakor po mi/.i. Nahodil bi se pa tudi lahko, posebno kadar bi oral, kajti od enega kraja njive do druzcga 1'abijo ravno eu dan. Toraj v enetit dnevu bi napravil i'aviio dve biazdi, Mislil si bodeš, kedaj bi pa to obdelal? Premisliti moreš, da imajo tu po 50 in lUO parov volov, da se tedaj že nekaj napravi iu dela se pa vse s stroji. V mirnem íasu je stalo tukaj 100 kg koruze ii )eve, lo je 3 K 75 v; 100 kg pšenice pa 7 levov; to je bilo življenje, kaj ue! — 25 ha, to je 250^000 m^, merijo bolj male njivo!"
„Še nekaj bolj posebnega so pa tu vinogradi; o tem pa še sanjati ue moi'eš — tako krasui in lepi so ti. In koliko vina in kakšne kakovosti jc to vino, djagi moj, to se ne da popisati. Iz ene kleti sem nekoč točil vino za vojaštvo. 'J'a klet je tako dolga, kakoi' od moje novomeške prodajalne do „Četidelna" v liršljinu, in je najmanj kacih Šest metrov pod zemljo. Jaz' sem šel iz radovednosti v njo, pa sem sel eden kilometer predeuj sem prišel do dotičnega soda, iz katei'oga smo „pumpali', vino! Klet nin>a nobene strehe, samo obok, podobno tunelu, samo ne tako visok. Prostora je samo za sode in kar gre človek mimo. In ti tuneli so izpeljani križem na več straui. — Na vrhu kleti je pa vinifgrad in med vinogradom vidiš dimnike, ki pii-liajajo iz kleti in so za zrak in za vino „pnmpati". Voz s sodom zapelješ k taccmn dimniku, spustiš cevko na sod iu v klet na vinski sod iu zlata kaidjica so Ti pumpa iz temne globočine. Najmanjši sod, ki se lÉahaja v kleti je 11 do 12 heklo. Ko seni prvič videl, sem gledal in se čudil z odprtimi nstmi in očtjii, kakor oti'ok. Če vidi prvoki'at Železnico."
„Dotični vinograd je od Žnpana, 15 km oddaljen od mesta. Etdírat je bil župan sam zraven, pitziieje ga nisejti več
videl----Čudno se mi zdi, da nimajo sodov
cementiranih. Pač i»a imajo^ pripi avo za meriti in clo pi'av natančno, Pii točenju vina je bil vedno navzoč edeti civilist, skoro gotovo mestni dacar ali pa žnjianov oskrbnik. Izmeril je dolžijio soda, debelino dog, potem rob, kolikor ga gleda čez dno; s pomočjo knjižice, v katero je pogledal, je imel takoj vsebino soda. X'i'i jieki takšni priliki je prišel tudi neki jud; zual je več jezikov, pripovedoval je, da je bil že v vseh velikih mestih Evrope in da so mu povsod ki'ajevjie razmeie dobro znane. Piti nam je dal kolikor smo jioteli, se ni jtiav nič bal za izborno belo vino. Kako hi si ga bil privoščil. Če bi imel kaj za pod zobe, pa žalibog iiiti komisa nisem imel seboj. Kako fino vino je to bilo, si ue moreš predstavljati, jiosebno pa še v lako grozni vročini in suši, vino pa naravnost mrzlo. Wed točenjem sem hodil po vino-giadu in sem tipal, če je že kaj zrelega grozdja in sem zares nuieJ nekaj žamataste črnine in tudi nekoliko belega grozdja tako, da je bilo za silo že za zobati. Pozneje SOJU se ga pa večkrat pošteno nazobat."
„ . . . Poglej v Ieksik(ni, bodes mogoče pogruntal, kod sem že vse liodil in kje sem sedaj; tam bodeš našel zemljevid in papii'. Tukaj vse tako kaže, da so sami bogataši in delavci. V vasi vse tako izgleda, da so hiše delavcev in kar je tik poleg hiše sadnjega dj'cvja in kai' je z živo mejo ohi'aščeno; ogroiinio polje pa, kar ga je kiog vasi, kakšnih magnatov iz bližnjega mesfa. Gospodai'skega poslopja ne najdeš nobenega. Wlatî se in vsa di'uga dela se opravijo kar na njivi in potem najbrže odpeljejo v Jiiesto spravit. Poglej „Land-sehaft in Ilumiinien", pa bodeš gotovo našel vse jtopisano. , ,
„Veliko sem že vUlel in vsepovsod smo že bili, edino v Albaniji še ne, toda kakor se vidi, da bode vojska še saj dve leti trajala, potem lahko še tudi Albanijo vidim, Če bodem doživel, Vc.Š, zima me grozno skrbi. Že četita bojn skoraj vedno na i)rosiem kakor zajec. Outim že trganje v udih . . . Danes po dolgem času eidirat zopet dežuje; stanujem v nekem opusto-šenem vinogiadu v približno taki bai'aki, kakor je Tvoja na kapiteljski njivi, pa sem srečen, da sploh imam takšno stanovanje. ... Pa Ti imaš v svoji baraki saj polno čntov in utisov blaženo poezije in muzike, — a občutkov mojega srca Ti ne morem popisati, so polni grozno l i'agične proze. . . . Veš, kadar tukaj dežuje je zemlja tako mastna, kakoj' pri nas mazilo za Čevlje, kakor pop in nii ue pije vode
vkijnb temu, da je bila dolgolrajua suša----
Srčne pozdrave!"
Raznotero.
o ruskem carju. StražeTije carja Nikolaja 11. je poostreno. Sprehajati se sme samo dve uii dnevno, zjutraj in zvečei'. Vojaška stiaža ga sj)remlja povsod v največji razdalji ii5 koi'akov. (iti'oci se smejo uahajap ua prostem le posamezno, ('arska dvojica se tuora vsak dan dvaki'at íío-iîazati pi'i okini, dá jo more videti stražni Častnik. Palačo v (larskem selu oljdaja tiikratni kordon čet.
Obesek — izdajalec. V nekem predmestju mesta :\linden na Westlalskem so obiskali vlomilci deset hiš. Skozi okna kleti so se splazili tatovi v hiše in pokraiili veliko množine mesa, klobas, jajec in kiuha. Policija je našla na nekem mestu, kjer so bili vlomili tatovi, zlat obesek z dekliško sliko. Deklica na sliki je bila jtoliciji znana. Pri njej se jo tudi našlo ukradeno blago -tatova sta bila brezposelna fanta — lepo zavito in siiianjeno.
Prazna vera jo. na zapadni tionti Še. vedjjo razšiijena. Tako n. pr .se vertije.
da ni dobi'0 prižgati z eno vžigalico tri cigare. Tisti, ki nni je bila pi ižgana cigara nazadnje, bo najbrže padel na bojišču. Neki neworški list pripoveduje naslednje: Trije poročniki so sedeli skupaj pri obedu, jtrišla je do besede tudi ta prazna vera in odeii izmed njih, Fiancoz, je izjavil, da je to več ko nesmisel. Slučajno pa se mu je po obedu iirižgala cigara kot tretjemu z eno in isto žveplenko. Drugi dan je ta l)oročuik i)adel. Deset kilometrov za fronto ga je zadela nemška granata.
Pošteni tat, Nič ni novo, da živé ljudje, ki kradejo deniir in blago, kjer je le prilika, Da pa taki ljudje vrnejo večji del ukradenega z opombo, da imajo pi'eveč, se malokdaj sliši. Tak Čuden sinčaj se je zgodil sedaj v Parizu. Neki tat jo izmaknil vojvodinji noailleški v neki pariški kavarni ročno torbo, ki je vsebovala 5Û0() trankov v bankovcih in lišpa za 200.000 frankov. Vsa i)i'izadevanja iiolicije, dobiti tatu in rešiti vsaj del ukradene vrednosti, so bila zaman. Toliko večje je bilo osujiiijenje voj-vodinje, ko tlobi nekega dne poštni jiaket, v katerem se je nahajal ves lišp in 1200 fiankov. Istočasno je izjavil tat pismeno, da je nujno i)otreboval :-!800 frankov in ji pošilja ostalo nazaj.
Vedel je za svojo zadnjo uro. Neki 3!ř letni krepki mož, Vitalis po imeini, Cegar živci in udi so bili popolnoma zdiavi, je na čuden način izveiiel za svojo zadnjo uro. Nekoč ga kar naenkrat uaitade hud revmatizem po vseh udih. Vsi udi so mu močno otekli in začela ga je tresti mrzlica in trpinčiti vročina. Zdravnik je že obupal nad njegovim ozdravljenjem. Tak nenavaden hud ]iapad je bil zdravniku nerazumljiv. Lithko si tedaj predstavljamo zdravnikovo začudenje, ko pride v par dneli zjutraj k bolniku in ga najde čvrstega in zdravega tei' pri najboljšem raz])oloženju. — Miino iu brez vsacega razbuijcnja pripoveduje Vitalis svojemu zdiavniku, da se mu je prikazal v noči njegov rajnki oče in ga je pogladii z loko. V tistem hii>u je prc-uehala vročina, bolečine so odnehale iu otekline izginilo. Pri slovesu mn je oče rekel, da bode prihodnji večer ob 9. uri brez vseh bolečin umri. — Ves isti dan Vitalis ]ii kazal nobene bolezni, pa tudi nobenega strahu pred smrtjo. Tndi zdravnik ga še enkrat preišče in ni našel iiiti najmanjše kali kakšno bolezni na njem. „líolnik" je imel tudi dober tek, je pojedel dobro porcijo peiíenke.ter je šel po svojih navadnih opiavkih. Zvečer se je živahno razgovarjal s svojo diužinico iu tudi zdravnik je prišel, gotovo iz radovednosti, lui obisk. Ko pa je kazalec na nri kazal dobio minuto pred devetimi je rekel AHtalis mirno: „Moja ura je prišla!" Objame svoje drage in se vleže v posteljo rekoč: „Bodite zdravi!" — Na to se ni več gauil. Zdravnik, ki je bil mnenja, da sc Vitalis hudomušno šali, stopi k postelji, ga preišče in ves osupnjen se preiiriča, da je mož zares mii'uo in brez vsake smrtne težavo nmil Ciotovo je to i'edek in prav čuden slučaj!
01) tihi vodi.
ritl>uva.uf!. ml uhkUi .slnrih ryli, kî vefroiu, Irc/nr se kj'hun' rfnij'f ho/csfi píthift pexotD mjaat. lihotiia rehi. t^plhtu .slcn'rne xaitja,
IVi,-; scet samulen Je in ."(fpf^'ptt : ue/io }iad nj'tiii tah icJMo in fah tajp. j'i hot V vei^erik majevik uchoc V ahorJik fttjuik vofîa se valaja.
Víadimir Lofjiir.
Razvedrilo.
stara devica. „Ali si videla kje mojega moža V Že ti'i cele ni'c ga iščetii bi'ezuspešno!" — „Jaz iščem svojega moža že celih 30 let!"
Neugodna sodba. A: „Kako ti dopade moj ženinV-' — B: „Mojliog! je pač vojska!*'
Odkritosrčno. „Premisli, moj Jaidio je dobil železni križ juvega razreda!" — „Da! saj setii ti takoj pri tvoji zaročitvi povedala, da mora biti tvoj Janez zelo pogumen in neustrašljiv mož!"
V sodnijt. Sodnik; „Vi ste obsojeni na 14 dni zapoia; ali hočete kazeu takoj nastopiti?" — Obsojenec: „Ne! atiipak prosim lepo, da se mi preloži Čas za december, ker takrat so dnevi najkrajši."
Najcenejši vojni jedilni list. Vzemi nakaznico za meso, ])omešaj jo z nakaznico za jajca in piaži oboje v nakaznici za maslo. Skuhaj potem nakaznici za kromjiir iu zelenjavo jnav mehko in jima primešaj nakaznico za moko. Na to ti bode dobro dišala pi'ažcna nakaznica za kavo, kateri prideneš mlečno in sladkorno karto in pomakaj v njo nakaznico za kiiih. Dober tek ! — Po kosilu si nmij roke z nakaznico za miio in posuši jih z dobavnim listom.
Zeli SB hiipiti
^ oziroma izposoditi železni štedilnik (šparherd).
Ponudbe na naše uredništvo.
Posestvo
na prodaj. — v nedeljo, dne 25. novembra t 1. ob 2. uri popoldne bode prodala na prostovoljni javni dražbi na licu mesta Hranilnica in posojilnica v Kandiji
posestvo, obstoječe iz hiše št. 8 v Hiušici, svinjak, gospodarsko poslopje, vodnjak, dva vrta, devet ujiv, eden pašnik in eden gozd, Dražbeni pogoji se zvejo v pisarni zadruge in ua licu mesta ob dražbi.
Nači^lstvo.
Loterijske številke. Gradec, 7. novembra 84 Ki 79 45 49
IHestna hranilnica « Novem mestu
5
vabi na podpisovanje
1
o
o
VII. vojnega posojila
in bo slavnemu občinstvu vsestransko postregla tako glede najcenejšega nakupa kakor tudi glede olajšanja plačila.
05-0-1