Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 17. novembra 1907. Št. 30. I Uun!OI\fl 0 lllfu.lt Narodno-radihalnü in narodno-gospodarsho glasilo za stQjersbo-hranjstso Fosavje. Brežice Krško «Posavska Straža> izhnja vsakl 2. in 4. cctrtck v mcsocu, datirana z dncvom prihodnjo nedoljc. — Naročnina za colo luto znasa dvc kroni, pri večjih naro- čilih pojuist po dogovoru in sc naproj plačujo. — Cona oznanil za cno stran 4K K., za po] stranl 24 K, za čctrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šcst- najstinko strani 3 K, sla dvaiiitridoijotinko strani 1*50 K; pri večkratncm ozna- nllu po dogovoni. Vsts pošiljatvo (pisma, dopisc, nakaznice, naročtla, inseratc 1. t. d.) jo posiljatl na naslov «Posavska Straža» v ttrcžicah. — Dopisi ae poiiljajo na uredništvo, naročnina in oznanila pa na upravnistvo. — Rokopisi so ne vračajo. — Posamezna številka stane 10 vin. Interpelacija. Sodna imenovanja na Spodnjcm Stajerskem in Koroškem. (Interpelacija dr. Benkoviča.) Početkom oktobra 1907 izvršenn imeno- vanja na Spodnjem Štajerskem in Koroškem so zopct pokazala, da je justična upravn gluhn nasproti opravičenim zahtevam Slo- vencev v področju graškega višjega dežel- nega sodišča, da se pri imenovanjih ne da voditi po načelu pravičnosti, ampak da je pokorna diktatom narodnega sveta za spod- nještajerske Nemce v Mariboru in ekseku- tivnem organu sklepov tega narodnega sveta Njegovej ekselenci nemškemu ministru rojaku. Zndnja imenovanja so v slovenskem časopisju izzvala oprevičeno ogorčonje in siccr v časopisju brez razlike strank, kot »Slovenec« in »Slov. Narod«, >Slovenski Gospodar« in >Narodni List«, >Domovina« in «Posavska straža« itd.: dokaz tega, da se celokupno Slovenstvo smatra prizndeto vsled sistematičnega preziranja naših zahtev na justičnoupravnem polju. Mesto okrajnega sodnika v Laškem Trgu, koji sodni okraj je nad 98 odstodkov slovenski, se je podelilo Nemcu, okrajnemu sodniku Wagner v Šrnarju, kljub vsem pe- ticijam občin celega okraja, kljub sklepom Ijudskega shoda v Laškem trgu samem, kljub temu, da se je za mcsto potegovalo dovolj dobro kvalifikovanih kompetentov Slovencev; mesto okrajnega sodnika v Ro- žeku, ki je po 90 odstotkov slovenski so- dni okraj, se je podelilo Nemcu, sodnemu pristavu Friedl iz Slov. Gradca, četudi je bilo dovolj kompetentov Slovencev tudi za to mesto. Za obe mesti se je potegoval zlasti go- spod sodni pristav Mohorič iz Ormoža, ki glede kvalifikacije in sposobnosti daleč nad- kriljuje gospoda Friedl; ta je bil istotako v disciplinarni preiskavi, nekatere njegove raz- sodbe so javnosti znane kot pravi kuriozum in so v pravniških krogih vzbujale splošno veselost, medtem ko je gospod Mohorič znan kot izvrsten jurist po svojih znan- stvenih razpravah in je bil že dvakrat pre- teriran le vsled gonje, katero je zoper njega uprizoril načelnik nemškega narodnega sveta gospod dr. Delpin odvetnih v Ormožu, dr- žeč se prislovice : >Semper aliquid haeret.« Mesto sodnega svotnika pri deželnem sodišču v Celovcti se je podelilo gospodu sodnemu tajniku Kuess, ki je istotako Ne- mec; pri tej priliki se zavarujemo zoper to, da bi se z ozirom na preteklost tega go- spoda svetnika, ki že delj časa pri urado- vanju kaže odločno animoziteto zoper slo- venski jezik, in ki nikdar ni bil slovenskega mišljenja, da bi se to imenovanje smatralo kot, nekako koncesijo Slovencem na Ko- roškem. Pri istem imenovanju se je preteriralo par slovenskih avskultantov, ki so prosili za razna pristavska mesta; ta so se de- loma zasedla z Nemci, deloma pa ostala nezasedena, ker je manjkalo — nemških kompetentov; vsa dotična mesta so v slo- venskih delih graškega sodišča. V istem času se je slovenski avskul- tant gospod Ožbalt llavnik, rojen Korošec iz Celovca, kjerje vedno pomanjkanje ura- dnikov, zmožnih slovenčšine, prestavil v nemški Voitsberg, v zadnjem času pa zopet iz Voitsberga v nemški St. Veit a Gl.; ko je interpelant svoječastno prosil za pristavsko mesto v Voitsbergu, namignilo se mu je od meredajne strani, da se ta prošnia smatra kod nekaka provokacija (!). da v Voits- bergu ni potrebe po slovenskih uradnikih, da se slovenske uradnike potrebuje v slo- venskih pokrajinah itd. Na koroškem je ju- stični upravi dobro znana potreba sloven- skih uradnjkov, a kljub temu se ravno slo- venskega uradnika uporablja pri vseskozi nemških sodiščih, za katere je dovolj nem- škega uradništva na razpolago. To so dejstva, katerih ni mogoče ubla- žiti z nikakim opravičevanjem; vendar smo prepričani, da bode skušala justična uprava tudi ta imenovnnja opravičiti s stvarnimi raz- lozi, za katere ni v zadregi, kadar se gre za prikrajšanje naših pravic. Zlasti omenimo se, da se je z imeno- vanjem za Laški Trg kršilo narodno »po- sestno« stanje, katerega varovanje vedno zahteva nemški narodni svet, prejšni sod- nik je bil namreš Slovenec, in da se je od kompetentnih krogov na umeten, seveda ne- odgovoren način pred imenovanjem raztro- sila vest, da je gospod sodnik Wagner umaknil svojo prošnjo. Kljub tern uspehom nemškega narod- nega sveta stavil je gospod postanec R. Marckhl v seji dne 16. t. m. interpelacijo, trdeč, da se je spodnještajerskim Nerncem zgodila vnebovpijoča krivica s tern, da se je obenem — baje za nekako rekompenzacijo — imenoval svetnikom extra statum za ok- rožno sodibče v Celju gospod sodni tajnik Erhartič v Celju. LI STCK. HntBčhi upoF ali store provda. Zgodovinska povest iz 16. stolctja. Po Avg. Šcnoa Dalje. — Ujec — zakliče Mogajič, — pred Pasančevo stražnico je zaplapolala slama v znamenje nevarnosti. Naj li zbudim vojsko? — Počakaj, — reče Gubec, da čujemo, kakšno poročilo da pride. Čez četrt lire prihiti k cerkvici Pasanec z njim pa majhen, sun človek v kožuhu in kučmi, potegnjeni čez ušesa. — Glavar, — prime Pasanec razvnet vodjo za roko, — evo, ta človek je prišel čez gore iz' Zagreba in ti prinaša poročila. — Kaj prinašaš? — vpraša Matija, dvignivši se na noge. — V Zagrebu je polno vojske, — za- sope možiček in otrese led z brk. Alapič je prišel včeraj iz Jastrebarskega in gre sedaj nad tebe. To noč je odšel iz Zagreba. — Ej, pa ga počakajmo v imenu bozjem! reče glavar. Koliko jih je? — Bo jih Čez pet tisoč. — — Kakšnih? — — Banovcev, svobodnjakov, huzarjev, Uskokov in velikih topov. — — Dobro, pokima Gubec, Jurij, zbudi vojsko! — Mogajič ožge hipoma tresko in zlcti k topu pri ograji — zabliska se skozi noč, grom zabobni čez griče. Naenkrat se vžge cela vista slamnatih povezkov po dolini in po brdih. Pri nnjbližji četi poči puška, a prvi Četi se odzore druga, tretja, vedno več in več. Pastirski rog zapoje z zategnjenim zvokom skozi noč, bobni ropočejo po do- lini. Pri nočnih ognjih se suče glava pri glavi kakor mravlje. Čimdalje bolj razločiš vpitje, črne postave dirjajo na konjih mimo ognjev. V gorski kotlini vre kakor temni valovi. Na pokopališču se zbira stubička četa; možje so, ne posebno veliki, suhi, ostrih potez v obrazu, toda pravi junaki. Za pasom imajo sekire, v rokah puške. Vodi jih Pavel Brezovski, Stubičan. Sedaj pride tudi dvajset ljudi, postarnih ali krepkih; to so kmetje iz raznih krajev, zaslužni ba- novi bombardirji. Vsak se vstopi k svojemu topu. V cerkvici sede na tleh okoli Gubca glavarji: Andrej Pasanec, Jurij Mogajič, Vinko Lepoič, plečat, ostrižen kmet z maj- hnimi očmi in smehljajočega obraza, NiUolaj Pozebec, lep mladenič modrih, živih oči, To imenovanje se ni izvršilo kot re- kompenzacija za ugoditev nemškim zahte- vam, ampak iz zgolj stvarnih razlogov, zla- sti z ozirom na rodbinške razmere gospoda tajnika Erhartič, k vecjemu v kompenzacijo tega, da ni bil imenovan na mesto okraj- nega sodnika v Laškem Trgu, do katerega je imel kot prav dobro kvalifikovan in po redu najstarejši kompetent najvee pravic. Gosp, poslanec Marckl je v svoji inter- pelaciji ustrojil teorijo, zoper katere uvaže- vanje se moramo najodločneje zavarovati Gospod ieterpelant izvaja, da kraji, ki tvo- rijo njegov takozvani spodnještajerski ali celjski mestni volivni okraj, tvorijo posestno stanje Nemcev v celoti kot posledica na- čela narodnostne ločitve v novem volilnem zakonu. Načelo narodnostne ločitve se prvič ni strogo izpeljalo.; saj so ravno državno- zborske volitve pokazale, da v tern voli- vnem okraju stanujeta dve petinki Sloven- cev ; vrh tega pa uradnistvo ni namenjeno le dotičnim mestom in trgom, ampak prebi- valstvu sodnih okrajev, ki so po 95 do 98 odstotkov slovenski, najmanj pa je uradni- štva namen, odločevati pri volitvah v korist kandidata nemško nacionalne stranke! Drugič: načelo, izraženo v interpelaciji poslanca g<>sp. Marchkla, bi se dosledno moralo izvajati tudi za one kraje, ki so* iz- ločeni iz volivnega okraja gospoda interpe- lanta in kjer je nebroj uradništva nemške narodnosti. Tretjič: to napacno načelo treba dosled- no izvesti tudi za ostali nemški del Štajerske zlasti za zgornje in srednje Štajersko, kjer je nebroj slovenskih uradnikov v finančni in poštni upravi, ki že leta in leta zaman pro- sijo za premestitev v slovenski del Štajerske. Edino pravicno načelo je pač: slovensko uradnistvo v slovensko ozemlje, nemsko uradništvo v nemško ozemlje! To v naravi utemeljeno stališče hocemo od sedaj še bolj povdarjati in sme biti edini pravec uprave pri imenovanjih, pri čemur seveda ne more biti merodajno par odstotkov nemškega pre- bivalstva na sedežu uradov, ampak ogromna večina prebivalstva v upravnih in sodnih okrajih, ki je slovenska. Vse razloge, katere navaja gospod intor- pelant o zmožnostih gospoda sodnega svet- nika Erhartiča in o antogonizmu med njim ter med nemskim prebivalstvom Celja — seveda popolnoma brez dokazov, katere bi gospod interpelant gotovo navedel, če bi tudi dokazi obstajali v resnici, ne pa le v pre- napeti nacionalni razburljivosti — vse tiste | razloge bi lahko navedli glede gospoda inter- pelanta samega, bivšega sodnega tajnika v Celju, ki je bil predmet opravičenih pritožb slovenskega prebivalstva, ker nikogar nečemo v tem ozim tako brez striktnih dokazov počrniti pri višjih oblastih, kot se jc to po- ljubilo gospodu interpelantu. Stavimo vprašanje, obenem odločno iz- ražajoč upanje, da te interpelacije ne bode doletela usoda pozabljenosti, ki se je udo- mačila pri justični upravi glede urgenc naših narodnih zahtev: 1. Ali se hoče Njega ekscelenca v bo- doče bolje iz neskaljenega vira poučiti o na- ših narodnih zahtevah na polju pravosodnc uprave in jih bolj uvaževati ? 2. Ali hoče Njega ekscelenca zlasti pri bodočih imenovanjih ustreči naši gori na- vedeni zahtevi: »V slovensko ozemlje slo- vensko uradništvo«, brez ozira na par od- stotkov prebivalstva druge narodnosti na sedežih uradov, zlasti v nemškem ozemlju, t. j. v izključno nemških okrajih graškega nadsodišča uslužbene slovenske uradnike prestaviti v slovensko ozemlje, ki obsega razven Kranjske, področje okrožnih sodišč v Celju in Mariboru ter okrajnih sodišč Ce- lovec, Št. Pavel, deloma Pliberk, Velikovec, Doberlaves, Železna Kaplja, Borovlje Ro- žek, Beljalc, Trbiž, Šmohor in Podkloster, Svinec (deloma). 3. Ali hoče Njega ekscelenca pri ime- novanjih neuvaževati absurd no teorijo o posestnem stanju, katero je postavil v svoji interpelaciji gospod poslanec Marckhl ? Zadeva dp. Benhovič—dr. Sernec Pred častnim sodom zveze proti dvoboju. V četrtek dne 24. pr. m. se je vršila razprava o tej znani zadevi pred častnim sodom splošne avstrijske zveze zoper dvo- boj na državnem sodišču na Dunaju. Pred- sedoval je častnemii sodu Nj. ekselenca Stanislav vitez pi. Madejski, tnjni svetnik, minister v pokoju ; prisednika sta bila dvorni svetnik in vseučiliški profesor Emil Schrutka pi. Hechtenstamm ter dedni grof in c. in kr. komornik Ferdinand Trauttmannsdorf. Castni sod je na razsojo častne zadeve pozv.il dr- žavnega poslanca dr. Benkoviča; dr. Janko Sercec se mti ni hotel podvreči, vkljub na- redbi vojnega ministrstva, izišli pred par leti, ki priznava častni sod zveze zoper dvoboj. Dr. Janko Sernec je izjavil, da je zadevo predložil vojaškemu častnemu sodu v Ma- r;boru. Razsodnikov ni izvolil dr. Benkovič sam, ampak načelstvo zveze zoper dvoboj pod predsedstvom grofa Jaroslava Thun; v načelništvu sede najodličnejši možje avstrijske aristokracije, parlamentarcev in učenega sveta; vsak najmanjši sum pristranosti je tedaj iz- kljLičen. Razprava pred častnim sodom se je vršila z največjo natančnostjo; saj je trajala tri ure. Zaslišan je bil- dr. Benkovič sam, dalje kot priča državni poslanec Pišek, ki je tudi bil na shodu v Št. Juriju ob juž. žel.; prečitalo se je zapisnike. sestavljene od za- stopnikov obeli strank, dalje časnikarska po- ročila. Pojasnilo se je zlasti, zakaj je dr. Benkovič smatral kot žaljiv dr. Serneca medklic: Saj se je tudi on (dr. Benkovič) trikrat gori pclj.il!, na katerega je dr. Ben- kovič odgovoril: Vi ste lažnjivec, ako tega ne dokažete! Dr Sernec je hotel namreč dr. Benkoviča dolžiti zveze z Nemci v Hrastniku ter socialni demokrati v istem trenutku, ko je on v svojem govoru ožigosal nemško- nemčursko-narodno-liberalno zvezo pri ožjih volitvah. Dr. Benkovič je ponudil cast no za- doščenje za besedo lažnjivec, toda dr. Sernec je zahteval od njega ponižanje, češ, da naj izjavi, da je brez najmanjšega povoda žalil dr. Serneca; a ta kot rezervni častnik ni stavil kavalirske pogoje, ampak naravnost otrocje, n. pr., da se ima ta izjava pred cerkvijo dati preklicati in tako dalje. Take P°K°je je dr. Benkovič odklonil. Castni sod dne 24. okt. je razsodil: Dr. BenkoviS je v castni zadevi z dr. Sernecem ravnal pošteno in častno, on se ni prcgrcšil zoper zakone o casti in dostojnosti; castni sod mu ta svoj izrek ponudi v popolno za- doscenje. S tern 'j'e g. poslanec dr. Benkovič dobil zadoščenje od mož, ki spadajo med najodličnejše v naši državi bodisi po izo- braženosti in oliki, bodisi po rodu in stanu, bodisi po slu/.bi. Tako sodijo možje, ki vedo, kaj je poštenje in cast, tisočkrat bolj nego vsi liberalci. Spominjemo se, kako so naši liberaler veselja zarajali, ko se je izvršil surovi in nečastni napad na dr. Benkoviča. Kaj pa porečejo sedaj, ko so tako krepko dobili ne samo po čeljustih, ampak tudi še kam drugam ? Skodovati so hoteli političnemu nnsprotniku, spraviti ga ob dobro ime, zdaj pa so sami razkrinkani pred svetom v vsi svoji necastni in divlji surovosti. Mi pa se veselimo, da je naš vrli in delavni poslanec dobil tako sijajno zodoščenjc ter mu kličemo: Zivio dr. BenkoviČ! Neustrašeno naprej za pravice našega kmečkega ljudstva in slo- venskega naroda ! lJo >Slov. Gospodarju.« Političen pregled. Državni zbor. Pri razpravi dne 23. oktobra glede draginje živil prišlo je do hrupnih prizorov med kmečkimi in socijal- demokraŠKimi poslanci. Socijaldemokrati in liberalci zahtevajo, naj se odpre ruska, ru- munska in srbska meja in da se carinska politika krene na drugo pot. Nadalje je pri- Gregor Vagic, klicar iz Oroslavja in Pavel Brezovški iz Stubice. — Bratje, — se dvigne Gubec, gospoda gre nad nas. Vodi jih Gašpar Alapič. Jutri bo tekla kri. Zavihati bo treba rokave. Dosti nas je, hvala Bogu, ne bo nas pokosil z enim udarcem. Ako Bog da, jih bomo mi. Pozval sem vas, da vam povem to, da dvi- gnemo svoje roke prej, nego nas napade sovražnik. Ste-li spravili pokonci vse čete? — Da, vse je na nogah vse pod orožjem, — se oglasi Pasanec. — Dobro, bratje — nadaljuje Gubec, sedaj se dogovorimo po bratovsko, kako da se razdelimo, kiiko udarimo, kako da se branimo. — — Jaz menim, — zakliče Vagič in udari po široki sablji, — naj gremo vsi skupaj proti njemu. — — Kje imaš pamet, Gregor? — odmaje Brezovški z glavo. — Hočeš-li prijeti div- jega bika za roge, da te vrže na zemljo? — — Kako pa misliš ti, voditelj, vpraša Pozebcc Gubca, — ti si najpametnejši. Nhj govori Matija. Kaj ne bratje? Govori! zakličejo glavarji. — Jaz mislim tako : Vojska gre od Ja- kovja sem in mora mimo cerkve svetega Petra navzdol v stubiško dolino. Ustaviti je ne moremo, niti počakati pod brdom. Mi zdolaj, oni zgoraj, to bi bilo slabo, odnesli bi nas kakor hudournik. Pri toplicah je do- lina široka, tarn jih ne sme mo počakati. Oni imajo mnogo konjenikov, mi malo. Dobiti jih moramo med gorami v klešče, tu smo mi gospodarji. Tu se bodo oni gnetlji, konji se bodo motali, in mi po njih. — — Dobro je tako, — potrdi Pasanec. — Jaz mislim, naj se razdelimo tako: Pasanec ostane na vrhu pri Sv. Petru s svojimi strelci. Ko bo šla vojska po bregu navzdol, streljaj med nje, dokler mores, potem se pa umakni k nam. Pri toplicah naj stoji Vagič in konjeniki. Zapleti se malo v boj, a nc neumno, potem se pa umikaj in jih izvabi med giičevje. Pozebec naj stoji po gričih na levi strani, jaz, Mogajič in Brezovški pa tu na desnih gričih, a Le- poič naj gre v mesto Stubico, kjer stoje za nasipi pri potoku velike puške. Ko se na- vali vojska za Vagičem in pride v klanec, sipajte vi iz gričev ogenj iz topov, a v mestu jih pozdravi ti, Lepoič. Mi se navalimo z gričev od obeh strani in stisnemo gosposke junake v svoji trdi pesti. Je prav tako, bratje? — Prav, voditelj, — potrdijo vsi. - - Dan se dela, bratje! — se dvigne Gubec, — na noge! Čas je. Bog daj srečo! Glavarji gredo iz cerkve, na vzhodu se je belil dan, oblaki so se razgrnili, postalo je zelo mrzlo. Samo Mogajič ostane v cerkvi. Ugasujoc plamen igra na obrazu speče dc- klice. Junak poklekne, se skloni na njo in zašepeče, poljubivši jo na čelo: Danes je tvoj dan, moja Jana. Pomagaj nam Bog! Otrnivši solzo stopi Jurij za drugimi. šel na razpravo predlog poslanca Markovva zaradi odprave fidejkomisov, na kar se je začelo s prvim branjem nagodbe. Prvi go- vornik češki radikalec Chok govoril je proti nagodbi. V seji dne 24. oktobra se je na- daljevala razprava o nujnih predlogih. Ru- sinski poslanec Hlibovicki piedlaga naj se Avstrija pripravi na gospodarsko ločitev od Ogerske. Pri tej obravnavi je prišlo do hrup- nih prizorov, ker je poslanec Markovv go- voril ruski. Dne 28. oktobra nadaljevala se je razprava o nagodbi. Vodja krščan- skih socijalistov Dr. Lueger izvaja, da je še marsikatera točka v nagodbi nejasna, da torej njegova stranka zdaj še ne ve, da li bi gla- sovala za ali proti nagodbi. V kvotno depu- tacijo za pogajanje z ogrsko kvotno depu- tacijo izvoljeno je 10 poslancev med njimi od Slovenskega kluba poslanec Povše. V ponedeljek dne 28. oktobra so poslale po- samezne stranke sVoje govornike v boj za- radi nagodbe. Vsaka stranka povdarja pri tem svoje posebne želje. Dne 29. oktobra odgovarjal je ministrski preesednik raznim govornikom. Poslanec dr. Benkovič je vložil interpelacijo na notranjega ministra radi vo- litev v okrajni zastop brežiški. Dne 5. no- vembra bilo je v državnem zboru vse ne- kako tajinstveno. Ministerstvu se ne godi dobro. Češka ministra Pacak in Fort sta po- dala ostavko. Ministrski predsednik Beck je hotel imenovati Pacaka zopet ministrom, na- mesto Forta pa Prašeka za poljedelskega mi- nistra; ta nakana zadela je pa na hud odpor pri krščanskih socijalistih in nemških agrar- cih in tako je postal položaj zelo kritičen. Poslanec dr. Korošec vtožil je ostro interpe- cijo na finančnega ministra, ker je zloglasnemu društvu «Südmarka» odpustil pristojbine za esektno loterijo in tako dal podporo onemu društvu, ki nas Slovence narodno uničuje in ki tudi dela v verskem oziru zgago zoper nas. Slovanski poslanci poslužujejo se v zbornici in v odsekih čcstokrat slovanskega jezika, kar je pa ncmški poslanec Mühlwert imenoval zlorabo. Zoper to besedo so Čehi slovesno prolestirali, dr. Korošec je pa izjavil da se bodo Slovenci posluževali svojcga je- zika, kadar se to bo njim poljubilo, ne ozi- raje se na kake Müh 1 werte. Koncem seje raztrosila se je po zbornici govorica, da se majejo tla vsem ministrstvu, toda odločba pade v prihodnjih dneh. Minlstrstvo se je preustrojilo. V ka- binet vstopijo ncmški krščanski soeijalee dr. E b e n h o c h kot poljedeljski minister, dr. Gessmann iste stranke kot bodoči delav- ski minister, Češki agrarec Prašekin nem- ški agrarec Peschka kot ministra rojaka. Prašek je pri vojnkih dosegel stopinjo titu- larnega korporala in nima visje izobrazbe. Slovenski poštni uradniki. C. kr. poštno ravnateljstvo* v Gradcu prislo je vendar do prepričanja, da je treba med slovensko Ijud- stvo postaviti slovenščine zmožne tiradnike. Izdalo je torej neko okrožnico, s katero po- zivlja slov nske uslužbence na Nemskem- Štajerskem in Koroškem, da se javijo za premeščenje v slovenske pokrajine, stavi pa cuden pogoj, da se naj zvrši to prcmeščenje na stroske uradnikov. C. kr. poštno ravna- teljstvo ve prav dobro, da bi res marsikateri uslužbenec rajši služboval v domovini, ko nebi bila premestitev spojena z velikimi, pri pičli plači skoraj nedosegljivimi stroški. To postopanje je pa res skrajno komično in do- kazuje, da c. kr. poštno ravnateljstvo niti sedaj, ko je uvidelo iz prometnih ozirov po- trebo po slovenskih uradnikih med sloven- skim ljudstvom, noče odnehati od svoje nemškonacijonalne zagrizenosti nnsproti Slo- vencem. Zoper to postopanje moramo pro- testirati javno in slovesno. Kdo je pa kriv, da so bili naši slovenski poštni uradniki premeščeni med nemško prebivalstvo? kdo je kriv, da morajo ti uradniki nazaj med nas? C. kr. poštno ravnateljstvo je preme- stilo slovenske poštne uradnike uradnim potom in na državne stroške med Ncmce, ono jih mora zdaj, ko to zahteva poštni pro- met, na isti način zopet nazaj premestiti med nas. To zahteva korist slovenskih pošt- nih uslužbencev in pa jednakoprav- nost slovenskega ljudstva. Vse slo- venske poslance pa pozivljamo, da podpirajo energično naše zahteve na pristojnem mestu. Volitve v deželni zbor po drju Dečko v kmečkih občinah okrajev Laško, Celje, Vransko, Gornji grad, Konjice in Smarje so razpisane na 23. oziroma 27. prosinca 1908. V socijalnopolitiški odsek drž. zbora ki se bo drugo leto pečal z zavarovanjem za starost, onemoglost itd., je izvoljen od slov. kluba poslanec Dr. Benkovič. Za slovenske govore v držav. zbore je vlada na zahtevo slov. kluba dala poseb- nega stenografa. V slovenskem državnozborskem klubu se je osnoval narodnoplitčni odsek, ki izde- luje natančen načrt .slovenskih zahtev; za Štajersko je določen poročevalcem posl. dr. Benkovič, ki bo naše težnje zastopal tudi v plenumu zbornice. Interpelirali so Roskar in dr. polje- deljskega ministra radi uvoza živine iz Sr- bije, dr. Ben ko vie in dr. radi prestavljenja slov. uradnikov iz slov. ozemlja v nemško ozemlje trgovinskega ministra. Sprejetje nagodbe v drz. zboru je za- signrano po preosnovi ministrstva. Povišanje mczde vojakov in odško- dovanje rodbin rezervistov je sklenjeno v državnem zboru. Volitve v okrajni zastop brežiški raz- pišejo se o najkrajšem času. C. kr. namest- nija v Gradcu zavrnila je namreč protest bre/iški talmi-Nemcev, ki so znhtevnli, da se volilni imenik iz skupine veleposestva razveljavi in na novo sestavi na podlagi le- tošnjega davčnega predpisa. Namestnija je poučila brežiške Germane, da je volilni ime- nik postal pravomoeen in da se ne more zdaj več spodbijati z rekurzi ali protesti. Okrajno glavarstvo v Brežicah dobilo je torej nalog volitve nemudoma razpisati. Novičar. Osebne vesti. C. kr. daveni upravitelj v Brežicah gosp. S. Wutt stopil je z dnem 1. novembra t. 1. v pokoj. Mož je v svojem službovanju doživel dokaj bridkih skušenj, ki jih je moral prenašati vsled nemško na- cijonalne zagrizenosti v gotovih krogih; svojega slovenskega tilnika ni maral nikdar vpogniti pod nemškutarski jarem in zaradi tega so ga bili poslali v štajersko Sibirijo, od koder se je vrnil se-le po 10 do 12 letih v slovensko domovino. Uzornemu uradniku, kristalno-čistemu moškemu značaju izrazimo tudi mi najsrdačnejšo željo, da bi užival mnogo let zasluženo pokojnino čil in zdrav! Premeščen j e dav č ni upr avi te 1 j g. Ivan Pernovšek od davkarije v Sloven- gradcu k davkariji t Brezicc. Vladni konceptni praktikant dr. Grossauer je premeščen od okrajnega gla- varstva v Brežicah, na njegovo mešto prišel jc vladni konceptni praktikant dr. Michl Markus; slovenskega jezikn ni zmožen ni prvi, ni drugi. Premeščen je c. k. daveni asistent gospod Makso Merčun, od davkarije v Ko- njicah, k davkariji v Brežicah. G. Ferdo Roš, bivši državno zborski kandidat »narodno-napredne« stranke zdrknil je raz županski stolec. Mož uvideva, da je zaigral vse zaupanje pri soobčanih v Tr- bovljah, odpovedal se je torej prostovoljno županski časti, dobro vedoč, da ga ne bodo njegovi lastni rojaki nikdar več pozvali na to mesto. Koš ni za nikako rabo v političnem delovanju, dobro bi pogodil, da izstopi tudi iz deželnega zbora. Vistarini, bivši okrajni glavar v Brežicah je dobil vendar enkrat plavo polo, stopil je v stalen pokoj; znano je, daje zaslužil nekaj drugega. Oškodovani kmetje v kozjanskem ok raj u dobijo pa odškodnine kmalo povrnjene. Shod v Trbovljah se vrši v nedeljo 17. t. m.; poroča drž. posl. dr. Benkovič o državnem zboru. XX. obeni zbor podpornega društva za slovenske visokosolce na Dunaju bode v četrtek 14. novembra t. 1. ob petih zvečer v dvorani «Slovenske Besede» na Dunaju, 1. Drachengasse štev. 3. prvo nadstropje.— Odborove seje so do junija vsak mesec 14. v isti dvorani ob šestjih zvečer. Državni poslanec dr. Benkovič priredil je dne 27. oktobra dva politična shoda, predpoldne v Rajhenburgu, popoldne v Srom- Ijah. Oba shoda sta bila prav dobro obis- kana. Pri tej priliki ustanovila se je v Raj- henburgu kmečka hranilnica in posojilnica, ko bo kakor vse kaže izborno uspevala vklub vsemu blebetanju in zasramovanju v trobilih patentiranih nnrodnjakov. Izscljevanje in trgovski izvoz. Jndu- strijski svet v trgovinskern ministerstvu se je pečal v zadnji seji tudi s pojavom veli- kega izseljevanja v tem oziru, kako naj bi tudi izseljeni v tujini pomagali trgovino pod- pirati in domačim izdelkom kupcev prido- bivati. Trgovinsko ministerstvo se je te misli poprijelo in tako vtegne tudi od te strani se kaj v prid izseljencem ukreniti. Zdaj gre vse skozi tuje roke, ali bi ne bilo mogoče z združenimi močmi pomngati izdatno iz- seljenccm in naši trgovini pri izvozu v tuje kraje? Priporočamo naširn politikom to za- devo v podporo. Pošiljatve denarja v Ameriko. C. in kr. konzul v Newyorku opominja pošiljalce denarja v Ameriko, nato, da amerikanske pošte ne izročajo poštnih nakaznic v roke ljudem, ki se jim denar pošilja, zato c. kr. konzul dobiva vsckrat denarje s pošto, pa ne ve komu in zakaj naj ga obrne. Zato prosi, naj se denar na c. kr. konzulat vedno pošilja v čekih ali menicah, ki so v pismu zapečatene, kjer je zapisano, kak namen ima doposlani denar. Priprost kmet bodi nam v vzgled na- rodne zavednosti in odločnosti! Pošten, ugleden slovenski kmet pride v urad z na- rodnim znakom na suknji. Visji uradnik ga vpraša: >Kaj imate tu ?« ¦• - Kmet: To je lipov list s slovenskimi barvami. —Uradnik: Kaj pomeni to? — Kmet: To je slovenski znak. — Uradnik: Zakaj nosite to? — Kmet: Na svoji suknji lahko nosim kar hočem, ker pa sem Slovenec, nosim slovenski znak. Tako je govoril spoštovan slovenski kmet. Neštetim tisočem bi lahko bil v vzgled, tudi našim izobražencem! Kmet je doma v ljutomerski okolici. Posestvo sestoječe iz hiše, kleti, vrta z sadjum, ,a> oralov vinograda, 25 oralo\' gozda, 20 oralov njiv, zraven hiše kamnolom iz katercga se dobi zelo dober kamen za zidanje his, vse v najboljsem stanju, proda se za ceno od 4000 kron. Posestvo se nahaja v Celinah nad Rako; več se izve pri Heleni Tomažin Gor. Pijavško pri Krškem. Herman Klabučar klepar in ftrouec s šhii in eternitom 5533 gj v Krškem. gj ggg Priporočam sc slavncmu občinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroke spadajoca dela. Obenem se usojam naznaniti, da popravljam tudi meha- nične stvari, kakor bicikelne, sivalnc stroje, hišne brzojave in telcfone itd. Martin F^adej kamnosek V Catež ob Savi priporoča čč. duhovščini in slav. občinstvu zalogo nngro- onih spomenikov iz marmorja in granita, izdelovanje grobnic, kapelic, vseh cerkvenih in stavbenih del po nizki ceni, postrežba točna in solidna. jc pod zelo ugodnimi pogoji leta 1905 zidana, cnonadstropna najemninska hisa z dobro obiskano trgovino z me- sanim blagom. Hisa stoji blizu ve- čcga lepega mesta na Spodnjc Sla- jerskem inje pripravna tudi zagostilno. Natančncjc pojasnilo dava upravništvo »Pos. Stražc» v Brežicah. Proda se lepa hiša z gospodarstvom, blizu 8 oralov zcmljisča, žaga, umetni mlin s pekarijo brcz konkurence na zelo promctnem kraju. Cena K 20000, pla- cilni pogoji prav ugodni. Natynpneja pojasnila dajata: uprav- ništvo «Pos. Straže» v Brežicah ali I pa g. Ivan Karba. posestnik v Ga- bcrji st. 104 pri Celju. Franc Resnik, mizar v Brežicah št. 38 pri ccrkvi naznanja slavncmu občinstvu, da prevzema vsa v njegovo stroko spadajoca mizarska dela in popravila in jamči za solidno postrežbo po najnižjih cenah, nadalje priporoča zalogo gotovih rakev (trug) od priproste do najii- nejse vrste po zelo primerni ceni. Prvo in najuečja sioyensha tryouina v Brežicah Uršič & Lipej priporoca svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakfurnega, specerijskega in železnega blaga, porcelana, stelda, usnja itd. prodaja vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro — blago. i=zzi=izzzi=z=z Velika zaloga tuzemskega in anglešktga sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnizjih cenah. Za mnogobiojni ubisk se pripomcala z odličnim spoštovanjem Uršič & Lipej. Nova slovenska trgovina „Pri novem s\?etu" Jos. Boecio v BKEŽ CAH (ppi frančišhanshi wM). Največja in najnovejsa zaloga raznega nianu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moskim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Prodnlam tudi use dezeine prldelhe in hupujem iste po najuišjih cenoh. === Izvoz jajec na debeio. == Cene strogo solidne in točna postrežba. Hogata zaloga špecerije, najlepša moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. Josip Ferenčak, trgovec v Brežicah naslednnk gosp. JOS, ZEVNIKA opozorja slavno občinstvo na svojo najnovejšo zalogo mnogo- vrstnega manufakturnega in špecerijskega blaga, porcelana, stekla osobito pa na bogato zalogo usnja po najnizjih cenah, jamči za zanesljivo dobro, solidno robo in točno postrežbo in se priporoca za mnogobrojni obisk. Trgovina s papirjom, pisalnim in risalnim oroüjein, knjiganii, rnolitveniki in dnigimi tisk priporoca na drobno in debeio po nizki ceni ANTON UMEK v Brežicah in v Krškem. Sprejema ysahourstna norocila za „Zadružna tishsrno" in knjipueznico ¦¦ po zmernih cenah. ===== P0503IHEÜ V BREŽICHH registrovana zudruga z neomejeno zavezo nnrnjujn na zcmljišča in oscbni kredit proti r>'/u°/o a'' ^% °l)rc- nhttPgtllip branilne vloge s 4'/2ü/() (stiii in pol od sto), placuje dn- i%i 1UJL vej< ot| hranilnih vlog (rentni davek) sama; iiN-jrjnjn vsak pondeljek in četrtek od S'/a ilo 12. ure dopoldne J v z lepim lilevom in pro- IIIIU il/U|L yU^IUMK stornim dvOnščem ter «na Gricu> na koncu novega mostu čez Savo ; toči le dobra in pristn.i domača, izbrana vina. HrOnilnB UIOQR sPreJema ocl vsakogar, posojila daje le zadruž- I.eta 19U0 do 1. grudna jc bilo prometa dva milijona tritisoč kron. L. 1906 je bilo prometa 2,772.709.87 K. ODBOH. Deln. dpužba zdpuženih pivovarn Žalec inLašbi trp Ljubljani priporoca svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Zastopnik pivovarne v Brežicah je ij. Alojzij Schweiger. >dajatelj in odgov. urednik: Franc Antolič. Lastnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah». Tisk «Zadružnc tiskarne»» v Kiskem.