UGOTOVITVE IN STALIŠČA K OSNUTKU ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Skupščina občine Ljubljana-Siška je na 13. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 11. seji družbenopolitičnega zbora dne 4. maja 1983 obrav-navala osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upoštevajoč pri tem tudi prejeta poročila iz javne razprave ter sprejela naslednje ugotovitve in stališča: 1. Skupščina je ugotovila, da je bila v občini Ljub-ljana-Siška organizirana široka javna razprava o osnutku zakona, ki sta jo usmerjala OK SZDL in OS ZSS, o osnutku zakona pa so razpravljale tudi temelj-ne delegacije in konference delegacij ter družbeno-politične organizacije na ravni občine, ki so strnile sta-lišča in pripombe iz javne razprave. V javni razpravi so delovni ljudje in občani pokazali velik interes za dograjevanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pozitivno ocenili možnost ustvarjalnega sodelovanja v javni razpravi. Poudarili so, da bi tako dobro organizirana javna razprava morala biti ob vsa-kem pomembnejšem sistemskem zakonu, na katerem so delovni Ijudje in občani še posebej zainteresirani. Kritično so ocenili dejstvo, da take možnosti niso imeli že ob sprejemanju zveznega zakona o temeljnih pra-vicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 2. Javna razprava je podprla temeljna izhodišča, na katerih je grajen osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poudarila je, da osnutek za-kona pomeni pomemben korak naprej pri zagotavlja-nju socialne varnosti vseh delovnih ljudi. Se zlasti je pozitivno ocenila naslednja osnovna izhodišča: — uvedbo enotnega sistema pokojninskega zavaro-vanja za delavce v združenem delu in druge kategorije delovnih Ijudi; — obvezno zavarovanje vseh kmetov, ki jim je opravljanje kmetijske dejavnosti edini ali glavni po-klic ter stimuliranje novih družbenoekonomskih odno-sov na vasi tudi preko sistema pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja; — krepitev odgovornosti združenega dela za preven-cijo invalidnosti ter za prekvalifikacijo, dokvalifikacijo in ustrezno zaposlitev delovnih invalidov s poudarkom na postopnosti uveljavitve novega sistema; — krepitev samoupravne regulative tako v okviru samoupravne interesne skupnosti PIZ kot v OZD; —• uvedbo takšne samoupravne organiziranosti SIS, ki bo zagotavljala odločujoč vpliv delavcev ter drugih delovnih ljudi, še zlasti kmetov in tudi upokojenih de-lavcev pri urejanju vprašanj s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter učinkovito delovanje celotnega delegatskega sistema. 3. Predlagan koncept pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov je v načelu sprejemljiv, rešiti pa bo treba še številna odprta vprašanja, na katere je javna razprava še posebej opozorila. Družbenoekonom-ske razmere ter materialne možnosti združenega dela in samih kmetov ne omogočajo, da bi z uvedbo enot-nega sistema zagotovili vsem kmetom enako raven so-cialne varnosti. Zato je sprejemljiva predlagana reši-tev, da se združenim kmetom, ki bodo zavarovani od določene zavarovalne osnove, zagotavlja tak obseg pra-vic kot delavcem v združenem delu, ostalim pa na nižji ravni. Upoštevajoč specifičnosti v našem kmetij-stvu ter dejstvo, da še lep čas ne bomo sposobni ugo-tavljati dejanskega dohodka od kmetijske dejavnosti je za večino kmetij v sedanjem obdobju sprejemljiv le sistem zavarovalnih osnov, kot podlage za obliko-vanje materialnega položaja kmeta upokojenca. Ker tudi ni možno preko zakonodaje precizneje uveljaviti kriterije, kdo je tisti, ki se ukvarja s kmetijsko dejav-nostjo kot edinim ali glavnim poklicem, naj se uza-koni le načelo obveznega zavarovanja, v samoupravni praksi pa bodo potrebni napori za dejansko uveljavi-tev tega principa, izhajajoč iz osnovnega ustavnega načela, da si v naši družbi vsak gradi svoj položaj — materialni in družbeni na podlagi dela. Zato bi mo-rali to načelo dosledno uveljaviti tudi pri članih kmeč-kega gospodarstva na mešanih kmetijah. V razpravi je bilo podprto izhodišče o novih virih finansiranja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, tako glede obremenjevanja vse kmečke zemlje, kot prispev-ka OZD za združene kmete. čeprav je bilo hkrati pri-sotno vprašanje ali bodo OZD v sedanjih razmerah razpolagale s potrebnimi sredstvi. Posebna pozornost je bila posvečena tudi vprašanju zavarovalne dobe tistih kmetov, ki doslej niso bili za-varovanci starostnega zavarovanja kmetov. Predlaga-telj naj to vprašanje ponovno temeljito prouči in v mejah možnosti zagotovi ustrezno rešitev vsaj za do-ločene osebe pod določenimi pogoji, še zlasti za bodoče prevzemnike. 4. Posebna pozornost je bila posvečena novostim ha področju pridobitve in odmere pravic, še zlasti nasled-njim: — pokojninski osnovi za detaširane delavce: podprta je bila osnovna rešitev, ne pa varianla, ki s sistemskega vidika ni sprejemljiva, prav tako pa tudi ne z vidika konkretnih primerov. Stevilni delavci, ki odhajajo v tujino. opravljajo zahtevnejša in odgovornejša opra-vila, pa tudi pogoji dela so marsikdaj težji kot v domo-vini, zato ne bi bil sprejemljiv njihov zadnji osebni dohodek; — najvišji pokojnini. Soglasno je bilo stališče, naj bo zgornja meja določena v republiškem zakonu, pri čemer ne bi smela presegati 85 % 3,5-kratnega meseč-nega povprečnega OD iz preteklega leta. Bila so celo prisotna mnenja, da bi zadoščala višina 3-kratnega; — predčasni upokojitvi. Odločna je bila zahteva za čimvečje poenotenje ureditve tega vprašanja v Jugo-slaviji. Večina je predlagala, naj se pokojnina v tem primeru zmanjša največ za 1 %, v kolikor pa to ni sprejemljivo, pa je lahko maksimalna odbitna postav-ka 1,5 %. Sočasno je bilo v javni razpravi prisotno, da širjenje pravic pomeni tudi večje obveznosti, vendar so prevladala stališča, da je treba predčasno upokoji-tev omogočiti le generaciji, ki je nosila breme povojne izgradnje ter delala v najtežjih razmerah. Delavci, ki so podpirali tako usmeritev, so imeli pred očmi tudi predvsem tiste kategorije delavcev, katerih delovna zmožnost je že bistveno zmanjšana (invalidi III. in II. kategorije invalidnosti) in jim je v združenem delu še zlasti v sedanjih zaostrenih razmerah težko zagotav-ljati ustrezno, produktivno zaposlovanje. Ti delavci, katerih osebni dohodek je relativno nizek, možnosti predčasne upokojitve ne bi koristili, če bi uveljavili visoke odbitne postavke. Zato naj bi predlagatelj, upo-števajoč določila zveznega zakona, ponovno temeljito proučil to vprašanje tudi iz vidika selektivnih rešitev. To vprašanje pa je treba določno urediti v republi-škem zakonu in ni sprejemljiv predlog, naj bi to urejal samoupravni splošni akt skupnosti, ker bi bila javna razprava ponovno osredotočena na to vprašanje, na čkodo ostalih rešitev, ki jih bo vseboval statut. 5. Povečevanju pokojnine po izpolnitvi polne pokoj-ninske dobe. Javna razprava je odločno nasprotovala določilu 27. člena, ki ni v skladu s sedanjo družbeno klimo, niti ne z veljavno delovno zakonodajo. Delavci ne nasprotujejo osnovnemu načelu, da v skladu z de-lovnimi zmožnostmi in družbenimi potrebami delajo in ustvarja.io dohodek ter s tem prispevajo k zagotav-ljanju socialne varnosti tudi upokojenih delavcev, ven-dar menijo, da ni potrebno izjemne primere dela preko polne pokojninske dobe še posebej stimulirati. Pri tem ni prezreti, da so sedanje razmere na področju zapo-slovanja povsem drugačne kot so bile pred 10 leti, ko smo uveljavili ta institut in da se tega tudi izjemoma poslužujejo le neproizvodni delavci. Sicer pa je treba tudi preko ustreznih zakonskih rešitev zagotavljati čimvečje možnosti zaposlovanja predvsem mladih ljudi. Zato predlagamo, da se 27. člen v celoti črta, saj nismo prejeli niti ene pripombe oziroma predloga, ki bi so-glašala s predlagano rešitvijo. V javni razpravi niso bila izražena enotna mnenja glede variante pri 23. in 34. členu. Po mnenju občin-ske skupščine pa je pri oblikovanju končne rešitve treba upoštevati, da gre za širitev pravic in da so naše možnosti sedaj in še lep čas v prihodnje, omejene. 6. Občinska skupščina, upoštevajoč javno razpravo, podpira predlagane novosti na področju varstva inva-lidov, meni pa, da je treba uveljaviti daljše prehodno obdobje, ker v tem srednjeročnem obdobju ni možno uresničiti predvidenih obveznosti združenega dela. Pri tem je treba upoštevati, da predlagani koncept terja ureditev številnih vprašanj po samoupravni poti (druž-beni dogovor in samoupravni sporazumi ter samo-upravni splošni akti) in bi takojšnja uveljavitev no-vosti pomenila v marsikateri delovni sredini poslab-šanje varstva delovnih invalidov. Se posebej skrbno bo treba objektivizirati pogoje za zagotovitev solidarnosti v okviru SIS ter čimbolj poenotiti in racionalizirati postopek za ugotavljanje invalidnosti. 7. Predlagana rešitev o izenačevanju pogojev vdove oziroma vdovca za pridobitev pravice do družinske po-kojnine, ko gre za pogoj starosti (50 let), je po mnenju skupščine sprejemljiva. V javni razpravi je predlagana rešitev dobila podporo vsepovsod, kjer je bila pravilno pojasnjena intenca tega izenačevanja in opozorjeno tudi na rešitev v 165. členu osnutka zakona. Izhajajoč iz že omenjenega ustavnega načela, da si v naši družbi vsak gradi svoj materialni in družbeni material na podlagi dela ni razloga, da bi še vnaprej zadrževali ureditev, ki izhaja iz buržoaznega sistema zavarovanja. 8. Podpiramo novosti na področju uživanja in izgube pravic, s tem, da se upošteva varianta pri 82. členu. 9. Posebna pozornost je bila v javni razpravi posve-čena pokojninski dobi, pri čemer je bilo kritično oce-njeno dejstvo, da v osnutku zakona ni bilo realizirano izhodišče iz predloga za izdajo zakona, da se v pokoj-ninsko dobo šteje tudi čas, prebit na odsluženju vo-jaškega roka v določenem trajanju. Poudarjeno je bilo, da predlagatelj ni javnosti ustrezno obvestil, zakaj je to izpadlo in ali je prišlo do bistvenih sprememb po tem vprašanju med obema fazama. To vprašanje je v naši republiki aktualno že ves čas sedanjega sistema in je skrajni čas, da se javnost objektivno informira o tem ali tega vprašanja ni možno urediti le zaradi tega, ker je to treba enotno urediti za območje vse Jugoslavije, ali pa je odločujoč drug argument; širitev pravic ni možna zaradi omejenih možnosti združenega dela. Slednji argument je prisoten že vseh 10 let in ni verjetno, da bi nam prihodnja leta to omogočila. Zato je treba ob predlogu zakona takšno ali drugačno reši-tev jasno argumentirati. V javni razpravi ni bila deležna podpore predlagana rešitev v 119. členu. Le-ta opozarja, da imamo dolo-čene pomanjkljivosti na področju priznavanja zavaro-valne dobe s povečanjem, ki jo je šteti kot skrajni ukrep. Zato je nujno treba pristopiti k reviziji del in nalog, na katerih je priznana zavarovalna doba s po-večanjem. Koliko je predlagatelj mnenja, da je zaradi izjemnih primerov potrebno v sedanjem obdobju ohra-niti predlagano rešitev, potem naj se ta predvidi v pre-hodnih in končnih določbah in s tem nakaže, da gre dejansko za odpravo prisotnih pomanjkljivosti, ne pa za sistemsko rešitev. 10. V javni razpravi je bila močno prisotna zahteva po ureditvi socialne varnosti duševno in telesno mo-tenih oseb s prirojeno invalidnostjo. Zato skupščina podpira prevladujoče stališče, da se to vprašanje ne-mudoma reši, pri čemer naj pravno vprašanje, ali v tem ali v drugem zakonu razreši sam predlagatelj.