M. tfnta. i umm i twfc a nrtum. ni. ml ^H ^iV fc^H ^H i^H a^B a^L^LV ^H ^B ^H ^L^LV ^h ^a^k ^LV^L^LV i^H ^H ^a^iS ifc^LVL^H I^H a^H 9S HbV 3^b b^H Hl ^^B ^H fl ^H H ^^B H H H ^H H H ^H ^^ ^fl H ^H ^^^H aB aB fi 19 9 aV ^i^i^LV l^L^b^l ^L^i^Lv a^H a^L^i^l a^L ^l ^L^ii^Lv b^Lh^L^L ^^L a^LL ^H ^^L^^k a^L^L a^LW «raw ^^^^V a^fc tesara* i Prostor 1 m/m X 54 mJm za navadne ta nale ogttte 40 vta, a urađne razglase 60 vin., za posUno ta reklame 1 K. — Prt naročit« nad 10 obfav popast VpnSaaje« glede toeratov naj se prfioZi namka za odgovor. Spravmlftv« HSlov. MarodU" la „Marodaa Tiskara«* BaaHova allta it 5, »rfttlitoa. - TtldM st »0. wgUn«fcl *•*•#* *ai* v l|«Mtaal ta p* ptMii v JaajcsUvt|li ¥ totsjMMtoi osloteiiio naprej plačan K S4— cetaletno.....m K 95*— polletno ...,...- 42-— polletno....... 50"— O mCSCCIIO ••••••*• ** ^^ O HK9W ■ ■ • • « • ■ iD^^ i ........7-- 1 „ .......o/— Novi naročnlki naj poš!Je}o v prvlS naroinino vredno f|ty po nakaznld. Na samo pismena naročfla brex po«Utve denarje se ne "mpmo odratL »niMMfti JUt*. laMda" KnaUoTa nUca tt t, L BaMvsjplt Tttotoa »t#T- 34. BfjpiM i|ft|fi U podptease bi zidoctno fraatevsjsjsj. fls^ Rokopisov u« vrata« "M Posamesna itevilka velja 40 vinaricv. Dr. Žeria?: Prvo note državno posolilo. 23. t. m. začne podplsovanje prve^ra posolila kraijestva Srbov. Hrvatov in Slovencev. Samo 200 milijonov kron, prosi naš finančni minister, da mu za-upajo Ju^oslovani. Pogoji so Jako uRod-nl, vsaj se zasrotavHa pupilnrno varne-mu papiriu 4% obrestovanje. Finančni minister se ni še odločil za posojilo na daljši rok. Vprašanje, kakšna bo naredba kronske valute, se ne da čez noč resiti. Zato je razpisano posojilo v obliki bl??ratr!iških bcnrA', ki zapadejo v pla-čilo v polnem znesku nominala že 3. novembra 1919. še nam je v spominn, kako smo se borili proti avstrijskim in o^rskim vojnim posoiilom. Marsikofi milijon narod-neg:a premoženja Je resila energična agitacija, ki se je morala skrivati v naj-različnejŠe oblike. Sililo se Je naš narod, da gospodar, usodo deli z bankrot-no sovražno državo, silili so ga, da stavi vse Dremoženje na eno karto — na izid vojne v nemškem zmislu. Danes podnisuje Slovenec prost o v o 1 j n o. Nihče ga ne bo zatiral, če odreče. Prepričan pa sem, da Doziv fi-nančnecra ministra na naš del naroda ne bo neusrješen. N?^a mlada država potrebu'e de-narja. Kar je pustila avstro - nemško-boigarska zveza v Srbiji, v Bosni, v Hrvatski in Sloveniji — vse to Izjeda ka-kor po hudem potresu, ki so ga vrhu-tega še tolovaii zlorabili. Prometna sredstva in pm;zvaiajoči stroii so izrab-I'cri, narod utrnien. Treba bo mnogo denai-H, da se vse rane zaceliio. Treba bo več. mnogo već kakor dvesto mili-ionov kron. In vendar z m!rnim srcem fcahko za-npate denar tej državi. Bogata je, ka-K^t- nia^okatera. Bo^astvo na rudah Je tofiko, da r>~m€-n~n ofnVr^fni iznns danr»š-r.jega posojita. Na gozdih samih ima država premoženia, koiih del, če bi ga tuj-cu v zakuo dali. zado^ča, da za leta In leta pokrivamo vse državne izdatke. Kar pa je glavno: neizmerna Je razsež-rost in rodovitnost naših ravnin. 2ive-ža ne borno kupovali od inozemstva! To fe važno jamstvo naši finančni samostojnosti. — Ob morjn smo, Dunav in Sava sta n^m i-r^ztri prometni žili. Vodnih moči Je obilo. In kar Je glavno: naš narod, pa bodi Srb. Hrvat, Slovenec je p r i d e n in pošten. Temu premoženju stoji nasproti le malo dolgov: starih prav malo. Ne rečem, da novih ne bo zdaj mnogo nastalo. Treba preskrbetl za Invalide, izravnati vojne škode, treba ogromnih in-vesticij za narodno izobrazbo, za zdrav-je, za promet po suhem in po vodi. da se dvigne.io zakladi naše zemlje, treba fundirati novo valuto. A vse to bode malo proti bogastvu naše domovine, katero bcde ravno s tem Jele prišlo do uveljav-ljenja. So Še plašljivci. ki porečejo: »vse to bi bilo lepo, a čisto gotovi pa le nismo, ali vse tako ostane.« Kako majhni so ti Ijudje. Skoro bi rekel, da ne zaslužijo svobode. Naša država ni umetno nastala. Nas ni spravila skup nobena tuja konferenca. Dr/ava naša sloni na večno resn;čnem načelu samood-1 o č b e narodnosti. Ce bi jo kdo razbil, jutri bi vstala nova. Ta in ona napaka v upravi pri-haja pri nas na dnn. Ni nam vse prav, kar se ukrcane v Beogradu, v Zagrebu in v LjubHini — kritikujcmo se med sabo već ali m^nj oštro. \ vse to so same prehođne +e5?.ve. Vro.ka šola je drrat*n<* mer~ ?" #> nrTnadfo«;ti na§Hi ob-ntejnfh kra?ev in naše obmejne zemlje. To deiafo ta to, da bi v nas Izzvatl demonstracije in nemire, kar bi Hh uora-vfčilo zasesri na?o zemlfo vso do Z!da-nega mostu. Tak pohod Je zrnfe nujna potreba, ako nrf $^ Hfn posrečf, or!t2^ni-H Italfiansko vo?3?tvo pof^he\n\m v»I1-vom. kjer dobivaHo koimmisti od dne do dne večk> mo5. Spričo vsega tega pozivamo slovensko Javnost, na! si ohra- oi mirno kri pa naj se glase vesti tako ali tsko. Dobro naj si obdržl v spomiou, da vsem vestern ni verjeti, ker jih v svo|o korist v svet troši nesr^aielj. Al! se le sploh že ka) od!oči!o slede naše roeje in kako se je odločilo, o tem bo javnost brez odlo^a in brez olepšavanja obvestil naš obveščevalni urad. Prvi mir. Prva miro\iia pogodba, pogodba med Antanto in Nemčijo, bo torej kmaiu podpisana. Da je pretehtan po-men vsake besede do najmanjše nian-se, kaže dejstvo, da so sešteli ćelo besede, katerih je baje 300.000. Z nestrp-nostjo pričakuje objavo te najvažnejše pogodbe ves svet, oričakuje tuđi četvorica^ kaj ti pogodba je sele spisana in ne še podpisana. Kaj bo k temu rekla civilizirana javnost, kaj nemška javnost, kaj nemška diplomacija? Proti NcmČiji ima Antantna diplomacija težko stališče. Kakor je nek-daj delaj ča5 v prilos: Antanti, tako je delal zdaj v prilog Nemčiji. Cc bi bila nastopila Antanta proti Nemčiji s tako nagllco, kot nekdaj Bismarck proti Franclji, ki ii ni pustil niti, da bi prišla do zavesti same sebe. bi bila šla stvar hitro. Naravnost uničujoče Čuvst\To poraza, ki ga ni nikdo pričakoval raz-kroj v armadi in mornarici je izključe-val vsak nadaljnl odpor. — Nemčiia bi bila podpisa!a v tišti brercrlavosti vsake pos\ie: in ko bi se bila zavedla* bi bila ncič fntilistično skomicrnila z ra-mami in mislila na — bodočnost. Tako pa ie imela NemČija lepo čas. da se ie polagoma zdramila iz svoie omotice, da uorizariala le ćelo — m to s pomlslekom — državliansko vojro. Gotovo ie res. da so se marsi-kje pojavili in se še pojavlfajo boji med državljani brez vsake vladne Dri-mesi, ali vendar ie vsak strme! nad odkritocrčno?tio tiradrrih noročil, ki so tako na dolgo in široko slikala te boje. Pomislimo samo, kiko krč>vitr> jih je dementiral včasi Keren^M. Kdo ie imel nr.^te r»ri teh bojib in kgj ie z nnm! "a-merfal? rTbert Scheidemann iti HTn-denhurs:. Prva dva sta hotel* uplivati na Antnnto z «ro?nio. Če?. boliševizem se siri iz Pn^fe. pomagane naTn. <5aUe nam snrejemliive pokoje, da bo liud-stvo f3dlacro. Tn vre V??e. da fe ?e min^o, mnoro tesra vo?f»štva. kl fe 51o *kfrt vmar'e revrTiicffe tn Je danes ^bert ?n ^cbeiđem^nn «ta sncifalista, bo'i> re^^^o, ? t a h f T a, ali kot pr>-m->fr»r» poTtflVa s*a v?4eta. da so teorffe *T<\rt*. zato nfsfa Hfccta z? n-^lva^ne??! m^tt, za ^Tho^.Tie^n rjovelinfV^ in za zn^atife zadeve svn?fn rjr1stn?5e^% am-n^V isHTa st^ nsfbolj Tmoznfh Iftidf. Podpisujte prvo naše državno posoiilo! Obdržala sta Hindenburga kar naprej in izročUa zunanje zadeve Brockdorfu-Rantzauu, ki je veljal tuđi pod starim režimom za najboljšesa ncmškega diplomata. Značilno je tuđi, da se je ta-koj poročalo. da ie Ludendorff v Berlinu, kakor hitro so začete sršeti vesti, da hoče prodati svoje memoare. Ali so mu rekli, naj se vrne, ker so se ga bali, ali mislijo, da ga bodo rabili? Pa Hin-denburg in Ludendorff bi bila jasni figuri, Antanta bi rekla »Foch« — in 200.000 besed bi lahko ostalo napisanih za pozneje, da jih ni treba še enkrat pisati in Šteti. Bolj nejasna in vsled tega bolj nevarna je osebnost Rantzaua. Da, lahko bi se bilo pogajati z naivnim Bethmannom, ki je rekel leta 1914.: »Sila ne pozna zapovedi« in »Pogodbe so krpe papirja«, ter škodil s tem Nemčiji več kot poraz na Marni. Rantzau pa ne govori, ampak posije kot pristen junker na najvažnejše mesto neodvis-nega socijalista Kautskega k Ljeninu. Ali naj bo to samo protiusluga Schei-demannu? Je jako dvomljivo, zlasti če se pomisli, da nima Antanta nobenih stikov z Rusijo — in kdor prej priđe prej melje. To je nekoliko zamotan problem za Antanto in ni čudno, če je ra-dovedna, kaj pravzaprav nameravajo onstran Rena. Od tu dalje pa postaja problem zanimiv. Znano ie namreč, da je đelala vzporedtio z Antantno diplomacijo tuđi Antantina visoka financa, da je zlasti nji pnpisovati marsikatero zagonetno potezo in da je skiišala mar-sikje prekrižati nacrte diplomacije. Andrć Cheradame je povedal, da srna-trajo finančniki Antante NemČijo vsled njenih ropov kot najbogatejšo državo na s\retu in skušajo preprčiti vse, kar bi oslabilo njeno kupovalno moč. In dalje pravi ChĆradamc da so Nemci pri-peljali v Rotterdam v izmeniavo za antantina živila zlata, da so bili finančniki kar zadivljeni in so obljubili, da bodo storili vse, kar je v njih moči, za rešitev Nemčije, — seveda so zraven pristavili, da je njihova moč brez mej. Javna tajnost je, da so dali inicijativo tuđi za konferenco z boljševiki na oto-kih Prinkipo finančni krogi, in sicer sta figurirali kot glavni aranžerki ameri-ška firma Morgan in nemška firma Wartburg. Mimogrede omenjeno, nami-gava Chćradame, da le orioisovati vsako Škodo, ki jo bodo utrpeli Pol jaki nasproti Nemcem in Čehi ter drugi mejaši nasproti Ogrski, na račun teh krogov. Vcdo namreč, da gre Nemška Avstrija in Ogrska z NemČijo, zato ne skušajo čuvati samo Nemčije. ampak tuđi njene prijateljice. Vzrok teh mahi-nacij je bil tuđi, da so poslali na Ogr-sko burskega generala Smutsa. Mož se je nekdaj boril proti Analljl in ChafJ chill takrat kar ni mogel peti dovolt slave njegovemu imenu. Seveda je Ml takrat Churchill, Četudi lord, samo vof^ ni poročevalec, Smuts pa burski geneH ral. Churchili pa ima danes prvo bese^ do nad oboroženo silo Angllje, Smut») pa je — angleški general. Vendar s^J zdi, da v6 Smuts, kaj je vojna« dm. n| pozabil koncentracijskih taborišč, kjef je pustil umirati Kitchener njegove vo-» jake, zato je navzlic svoji generalski šarži pacifist. Ampak finančniki ga nfs« poslali v Romnnijo, v Čeho - Slovaflco ali v Jugoslavija ampak na Onsta da mu bo tam Bela Khun - Kohn poye*i dal, da Madžarska brez teh krajev n«i more živeti, da bodo grozili večni kon«* flikti — pacifist Smuts bo tako poro-* čal.finanČnikJ si bodo meli roke in smen jali Smutsu ter marsikomu drugemu. Vse kaže, da bo ttstfh 200.000 be-« sed produkt naj razli čn ej šib stremljenf in kompromisov, treba Hh bo brati takaj pažljivo, kot so bile sestavljene, kaj4 osveti ievale bodo tudl marsfkaten^ našo zadevo. X I Državno posojilo nosi 4V KM holađror f tiikSaL Promet se je v Ljubljani vetall htd za letom- Ze mnogo let slidtmo vedn« pritažbe Čez stari nemoderno zgnj/nm glavni oziroma južni kolodvor- Ne sa* ino, da leži isti sredi mesta in oriraf ćeli razvoj Ljubljane proti severu, parf pa tuđi ne odgovarja modernim promei-r nim načelom niti po svoji velikoatl« niti po svojemu ostalemu ustroja* —i Mesta, ki imajo mnogo manjši osobni in tovorni promet, ki nišo križišCa toli* kih prog kot Ljubljana, imajo že zd&v4 naj lepe, praktične in zadostno ▼elflc«^ postaje- Neprilike, ki oviriijo pravi razvoj modernega obrata &o poleg omenj njenih dejstev ravno na ljubljanski pe-»( staji tako mnogobrojne, da jih je težkof v naglici našteti- Iz teh vzrokov ae i& že pred vojno mnogo govorilo hi tudt faktično mnogo pripravilo za skorajs^ no prezidavo, toda pomanjkanje đeiiarV ja in končno svetovna vojna je popeli noma ustavila vsa pripravljalna dela^ Danes, po vojni stopa ljubljansko po* staino vprašanie zopetvodločitev iB ka>i LISTEK. Albert Sic: Nekoliko o ia!i narodni neiL Slovenska moSka narodna nola. Da našim Ženam In dekletom ne bo dolgčas, kadar nastopajo v narodnfli nošah, in da bo skupina pestrejša, ži-vahneiša, popolna, naj se jira pridru-žijo tuđi naši možakarji; mož je in fantje v narodnih nošah. V ta namen navajam tu nekaj najvažnejših tipov. Ljubljana io liabUanslui okolica. Od starih ljudi sem izvedel, da so bili okolo 1850 moški takole oblečeni: Be!a platnena s r a j c a ie imela pola žen ovratnik, pod mlm pa Je bila spr*-daj zavezana rdeča, rožasta ruta. Telovnik je bil tedaj črn bar-Žunast z vdelanimi raznobarvnimi pl-kicanu ali majhnimi rozicamt Gumbi, srebrni, kroglasti pa tuđi iz srebrnih petic ali groškov, so bili gosto našiti Hlače: kratke irhaste ali zametaste. J o p i č : Crn, suknen ali zameten. Škornji so imeli do kolen visoke, gladke svetio leščene škomiice. Klobuk (kastorec) s precej ii-rokimi krajevci je bil Črn, za klobukom pa šopek rož (poleti sveiih, »ostimi Ob slabem vremenu so imeli pri sebi velik, rdeč, svilen dežnik z bek), koščeno kljuko. Take dežnike so imeli tuđi tx> Oorenisketn. Pozimi so nosili temnomoder, suknen plaše z dvema ali tremi vratniki (pelerinami.) Gorenlsko. (Škofja Loka in okolica.) Klobuk je bil črn. kosmat: krajevci nišo bili zelo široki; trak okrog klobuka Je bil iz atlasa ali baržuna. Iz-pod klobuka je visel po hrbtu dolg:, pisan »cof«. Pozimi je nosil tuđi polhov-ko, katere zadnji del je bil vi$ji od sprednjega. Ruta krog vratu je bila pisana. Telovnik: škrlaten, pozneje baržunast rozasto nadičen; gumbnic ni bilo; srebrni gumbi na gosto našiti, so bili sprva debeli, pozneje drobni, ob njih ste bili našiti zlati vrvici, pod eno teh vrvic pa se je telovnik zape-njal z zaponkamL Hlače: crne, irhaste (pa todl te Crno barvanega domaćega platna), so bOe visoke skoro do podpazduhe. Jopič je bil suknen, kratek, mo-drikast; prvotno nišo hneli ne žepov ne-gumbov. zaoenjali so si z zaponk*-ml (def A. Schmidt: »VaterHtađiscliesc v ^^ly^isches Blattc 1. 1843, St 36), pozneje so imeli prišite majhne srebrne Fiimbc (»Carniolia« 1. 1844). Skornji: visoki nad kolena. Štajerski SlovencL Po Oankih prol dr. Janka Palka: »Nosa italerskih Slovencev« (»Zorac 1. 1876. str. 75) in Mateja Sle-kovca: »Zunniia Sv. Lovrenca na Dravskem polja«, str. 30. K1 o b ti k ie iz n^vadne ali zaičje kTobuČevine ter 'ma kro* vrha ozek trak ali vrvteo. Pri Pohorcih pa je trak zelo širok, zelene, frne ali modre barve. Po zimi nosijo tuđi čepiće (kape): Camre. huCme iz polhovih, ovčjih ali lisičjih kož. Na Dh'^V^m nolfu in po nekaterih drnerih kraiih nosiio tndi poleti pod klobukom dotee. nišane čepiće, s čopom na koncu, ki so jim visele po hrbtn. V starodavnih casih pa so se na go-stijah in drugih pojedinah ponašali z zeleno baržunasto čepico. Srajca (sra':r?m robača, rubača) je iz domaćega platna. Telovnik Je rdeč, z eno vrsto srebrnih ali mmenih kro^Iikastih gmn-bov; nosilo 9a na ptufskem polju, pri Rojratcu. Šoštanju I. dr. (Nosili so ga tndi po Gorenjsketn in je znak starejše slovenske nose). V Pohorju. po Savinjsld dolini hi v Zgomii Radgoni ter dalje za ogrsko in hrvatsko mejo imalo telovnike poSIte z vrvicami. Tuđi to polivanje je znak sta-rejše slovenske noSe. Jopič (kamžo?a. pruštoO se?a malo pod ledia, iir.a položen, pri starej-sfli. stofeč. modcr. štićen vratnik (na Pohorskem je narejen od ragovine, t j. sukno iz ovčje volne in pre.'e, ali pa Iz finefšera snkr^V Nosijo pa tudf J a n -kar, ki je lažji od joptča, in nima ne podloce, ne ovratnika. Blizu ogrske meie nosijo »čoho«, to je nekoliko dališi jopič, fn narejen iz bele^a ali modre^a sukna. (Coha je prav taka. kakor jopič Belih Kranjcev.) Pozimi nosi kmet črn, bel ali rujav kožuh ali pa dolgo. Sivo suknjo (»bnrnus«), ki pa Že spada k novejši nosi. Hlače so (bile prvotno) irhaste in so jih nosili le še stareiši Ijudje na ptuj-skem polju, v Ros:atcuf za Sotlo, Pod Pohorjem. r>a tuđi dru.^od. Nosili so jih v čevljih, ki so šepali nad kolena. Od Radione dalje na meji. kakor tuđi na Osrrskem Slovenskem, pa so nosili nekoliko daljše hlače, ki so jih dcvali v fkornje, ki so šepali do kolen, imenovali so j?h »hlače za sarće, t j. hlače v škomjih. Platnenim dolgim hlačam pravljo okolo Radgone do Ormoža »bre guše«, dru god »bergese« (od lat. brace a; Furlani im pravijo »berge-si§«). Široke platnene hlače imenuiejo Stajerca za Scflo in v Poljskavi »bize«. Po južni strani Pohoria nosijo fantje sive suknene hlače z zelenimi všivi ob straneh. Okolo SlovenjeRa gradca in pri Jarenini nosijo kratke hlače — prava gorska nosa. Sploh so na Štajerskem dolge hlače naibolj v navadi. Okolo pasu so nekdaj nosili usnjate pase (»pojase«) za denar. Ogrinjali so se stari in mladi, po zimi in poleti v svetlomodre suknene plaiče. Blizu ogrske meje nosijo vrh oWe»; ke gabane, kćpenjeke, so to toy di neke vrste plaščt \ Pri irhastih hlačah so nosfll vOasflr nad kolena se^ajoče š k o r n j e, včasflj pa nižje, ki so šepali le pod kolena. Pri dolcrih hlačnh so nosili navadne čevUe,; V Marenber^u nosijo coklje tuđi ob ne«, deljah, ko gredo k maši, a jih puste zik naj cerkve, v cerkev pa gredo v nogm^l vicah (to spominja na Šego mahom«-: dancev). SčavnlČarjt, Lhjtomerčarf, PodratrrjU Haložani m PesničarJL ^ Fran Krašovec poroča v »Novlca^ leta 1852. v dopisu iz OrmoŽa, ko so vj Jeruzalemu sredi ljutomerskih goric 25* In 26. julija 1852 obhajaJi 2001etn1co 6>>-zidavanje Marijine cerkve, takole: »Iz deset bližnjih župni! Je prišlo a* slovesnem sprevodu 12.000 Slovenoev y narodnih nošah ... ...Prebivale! Murskega polja ao imeli svitle čizme, tenke, be!e, široke brepuše. kratko robačo, lep pisan ptay lik (telovnik), sukn. jopo čez ranio; m visokim klobukom pa so imeli Šopek cvetic. Stareiši možje iz teh krajev so prišli v kožuhih. Podravcu Haložani in Pesnićarji so imeli dalje breguSe te trn-di daljše prepasane robače, rdeče in modre prslike. Nekteri nosijo tuđi v poletnem času moder meten (pU|$. Bo'j postarni so nosili dolge bele to-žulie. pa rdece premaste kanjere a|| torbe.« (Da«« prthodnUftl Stran 2. .SLOVENSKI NAROD * dne 22. aprila 191». 94. §tar. Kor čujemo se misli resno odpravitl vse j nedostatke stare postaje in sesidatt •ovo moderno postajo* i Ni na£ namen, da bi kritizirali | ftari juJni kolodvor, pafi pa bodi dovo* Ijeno, da izrečemo nekoliko misli k tema vpra&anju* Kot mano, se vporablja glavni ko> j lodvor sa eelotni promet dvotira* • južnoželesnišk« proge in pa kot t»- i hodišce vlakov državne želesnice na ; Gorenjgko, v Karlovac ter krajevn* proge na Vrhniko. Pred vojno je doha- j jalo na to postajo po južni progi v vsa- i ko smer najmanj 5 brzih vlakov, 6 do 8 ©sebnih in okoli 30 tovornih vlakov. Gorenjska proga je imela 6 parov, do-tonjska in vrhniška po 4 pare o&ebnib jvlakov- Dalje je moralo prevoditi naj-manj 4 do 6 tovornih vlakov glavni ko-iodvor. ki so prihaiali oziroma odhajali na Dolenj^ko, kor druge zveze med do-lenjskim in državnim kolodvorom ni bilo. Karoniškl vlaki radi pomanjkanja prostora splob nišo mogli voziti na glavni kolodvor- Imamo tedaj dnevno najmanj 116 do 120 vlakov, ki jih je vee jgluvna postaja morala sprejeti ali odjaviti, da se promet ni motil- Ne samo poetajni prostor, tuđi postajno poslopje. (rsprejemna veta, blagajne, čakalnice, gostilna in uradni prostori so bili že tedaj pretesni in gotovo nišo počpeše-vali hitre odprave potnikov- Ako nadalje pomislimo, da se na v*aki večji postaji stvori jo nekake groče vlakav ob gotovih urah. da odpravijo potnike. potem lahko sele sodiino kaklen drenj In zmešnjave so vedno nastajale v?led jpremajhne množine tirov za osebne Vlake, veled premalo izhodov itd- Sed&nja glavna ljubljanska postaja ne more več dolgro ustrezati z&htevara prometa« Danes, ko se sa^enja polahko Razvijati sopet normalni osebni in to-Torni promet se je moralo »ačeti misliti na novo postajo* Glede lege novega osrednjega kolodvora smo mnenja, da naj se sploh ne rida na sedanjem prostoru, ker bi Ml v napotju razvijajočemu se mestu iu bi vse skupaj ne značilo mnocfo več kot prezid avo« Moralo bi se p odre ti postej-no poslopje, obe knrilnici. ki stojita kot unlkum ravno nasproti postajnemu po-slopju; dalje bi se moralo prenesti skladišna na severno stran kolodvora itđ-Stalo bi to ogromno đenarja, morda ravno toliko, kot nova gradnja na dru-gem prostoru, ob enem bi bil pa promet med prezidavanjem jako oviran- Ako pa jfetavimo postajo popolnoma drugje. se jlahko vporablja stari kolodvor toliko «asa, dokler ni novi popolnoma dogra-len. Kot prostor sa novi centralni kolo-rđvor prihaja v poštev v prvi vrsti ra-|van severno od artiljerijske voiaSnice med Dnnajsko cesto in cesto ▼ Tomafe-vo. Ako jarradimo tam novo postajo od-ipade obenem tuđi kolodvor v Siški ki !)$• ravno tak nestvor in tuđi velika pvira za razširjenje Ljubljane- Sitnaci-ija bi bila nekako sledeča: Od Zaloga Tbf se moralo- zaviti s progo južne želei-niče nekako 2 km pred sedanjo postajo na desno, med tem. ko bi se morala progna i* Trsta preložiti od Vica naprej okoli Božnika mimo Kosez. severno od Siške na novi kolodvor. Gorenjeka proga bi pe opuBtila od nremikalne postaje ir Dravij ah ter izpeljala skoraj za 1*5 km krajši: doleniska linija bi ae poslužila od Udmata naprej sedanje zvezne proge med "Dravljami in Doleniskim kolodvorom- Kamniška železnica se bo ta-tdsto pripojila novi postaji- Izmed ostalih postaj bi ostali Se premikalni kolodvori v Dravi j ah in Za-lojfn ter se jih lahko izrabilo tndi kot odstAvH«-lne postaje za vozove- Dolenj-aki kolodvor ost««.©, toda služil bo le podrejenim svrham- Glavni kolodvoT bi eentraliziral ves osebni promet; tam bi se napravila tuđi skladisča za tovorno blago- Potrebna bo delitev te nove postaje v osebni. tovorni. majhen premikalni in kolodvor za kurihure in delav-nice- Ja.sno je naroreč, da se morajo postaviti kurilnice za stroje južne želea-niče v blizini nove postaje, med tem ko se bo lahko izrabil prostor med Dravljami in novo postajo za veliko kuril-nico in popravijalnico za stroje in ▼*• gono državne Železnice« Osobna- postaja na] bi se uredila na tak način, da bi popolnoma ustresa-la sedanji potrebi, toda nudila ob enem dovolj prostora in prilike za uvojeSae-no povećanje v bodo&nosti- Ker Ljubljana »a glavne proge ni končna postaja, ampak zelo velika in važna me4-postaja. bi bil priporo^Jjiv sa stavbo osebnega kolodvora takozvani otočni peronski način- Za vsako glavno progo bi se potrebovalo po dvoje tiroT, sa vrhniško in kamniško po en tir. Med posamesnimi deii naj bi se nahajal otočni peron, ki bi se ga potom hodnika pod tiri zvesalo m aprejemno veio ^ postajnem poslopju- Tovorni del poetajfl se mora zgradlti tako, da akladiSča a« pridejo preveo odđaljena od mesta, wmt dar pa tuđi ne preblliu oeabnemn kolodvoru, ker to vedno moti» Karilsice, bdđiai za državne osirt> ma južne stroje morajo biti ▼ bliainl toda na najbolj oddaljenih mestih postaje od osebnega kolodvora, ker pa{ ni ▼ ^ifMJn % nKnien^7!!? bigijenMntei predpiei, ako ae zapraši ia »nmaia ▼•• osebni kolodvor a sajanci, pramogmn ' ttd. Na Tsak naCtn ae nora takoj 3 po- . 5etkom zgraditl zadost»o ▼ellkt kmril-nioa. da ne bo potrebno ▼•dno doaida- ; ▼anje in prerddavanje- Kar wm tMe đe- i lavnic. se moramo postaviti na stallMe, da iste ne spadajo direktno k kolodvora, pač pa to morajo nahalati ▼ blizini kurilnic- Promtt bi ae razvijal prillteo ^1e-đeto- Osebni vlaki bi vostll neposredno na glavni kolodvor* Tovom! vlaki, prihajajoči ia Beograda in Dunaja bi se morali preurediti na premikalni postaji v Zaloga tako, da se izlott vozove doloeene sa Ljubijano Iz garnitur in preetavi potom takorvamh tranvltnib vlakov na glavni kolodvor- Vozovi, namenjeni na Gorenjsko, oziroma Do-lenj^ko bi se tranzitovali v Dravlje, ki bi tako tvorile seatavljalno tovorno postajo za smer proti Jesenicam in Karlovcu- Iz Zaloga bi 6© odpravljali tovorni vlaki proti Trstu ter bi samo prevozili glavni kolodvor* Za vlake ls Trfta velja Dravlje kot razporedna postaja, od koder bi se pristavljali vo. zrvvi v Ljjtibliano. odpravljali vlaki na Dunai in Beograd, Jeseniee in Karlovac- Kot vsprejeinna postaja za vlake iz Jesentc in Karlovca veljajo takisto Dravi je- Poskrbet? bo treba obenem ob gradnji kolodvora rudi za stanovanja železitičarjev v bliSini po«ta)e, tn pa poskrbeti za ugodno tramvajske ia re^tno sveso t mestonu TTverjeni «no, da sedaj stavba novega eentralnega kolodvora ne bo pa-dla v vodo, ker obMoji resnifna ta ve-l\k% potreta po novi postaji ki »e bo samo v keri^t želesnid anpak mesta in splošn<*sti' T» Reforma srednie Sole. Sokrate^ pravi: >Ce hofei redeti, k^iko se redi živina- potem ne bol, fco-garstlx>di na cesti vprašal, ampak sel bos k živinorejcu. ker od njega kot strokovnjaka priSakujes najboljsega pouka v tem vprašanju- Tako je tuđi s šolstvom. O njem naj odločujejo llud^e* ki se kot strokovnj&ki ž njim bavijo-Ne trdim, da ne bi tuđi drugi Ijudje imeli pametnih misli o šolstvu; toda dvomim, da bi prinesli nove misli, ka-terih šolniki nišo imeli- V druetvenem življenju sem večkrat doživel to-le: OcTbor je pretresal kako vprašanje. pri-šel po đaljši debati do gotovih sakljuf-kov t*r jih irne^ei pred obeni zbor. Tu se je razvila Živahna, dolgotrajna debata ki pa je bila br^zplodna in za odbornike sila mučna* kajti prihajali so isti pomisle-ki ii». ugOTt>ri ter ista nte-TOel.jevanja. ter se je pri?lo nazadnje do istih zaključkov, kakor prej v o*3borovi seji- Zato ?e ne morem ogrevati za Javno anketo, ker bi se debata na njej zazblinila in bi nazadni* najbrže prišli do istih sklepov, kakor anketa iz m?4b-nega števila strokc.vn]akov za raprtimi durmi- Zlasti dunejska anketa iz leta 1907 nam ne snne biti vzor; prlnesla je mnocro o^itanj toli, toda malo pozitivnih pređlogov in reforma, ti je leta 1908 sledila tej anketi, nikakor ni bila posebno dobra- Zato tuđi hrvatska na* učna ur>rava ni prevzela vgeh točk te avgtrijske reforme; n- pr- ni previela dolocils. da u^enec nižjih razredov « enim n^zadostnim lahko prestopl v pri-hodnji razred- Ta določbe doje potiho dijakom in je zelo cniiala nivo srednje sole- Kar je dobrega na avstrijsk! reformi iz leta 1908, to so iBprernerabe v u&nih načrtih in te so napravili stro-kovnjaki za zaprtim! durmi, ne pa zabavljači na anketi. Anketa torej ostani v ožfem olrvf-ru, mora pa biti enakomerno ^estavlje-na iz zastopnikov vseh strok in prlteg-neio se naj tndl Ka#topnQci raznih stanov- Po mojem prepričanju ni srednja šoia sama toliko potrebna reforme, temveč njeni obiskovalci- Gotovo je nezdravo razmorje, ce imamo v prvih razredih po sto učencev, ▼ BajviSjem razredu pred maturo pa komaj 20—80. >Veliko je poklicanfb, pa malo izvode** nih-c Jaz pa mislim, da veliko nepokff-canih sedi v srednji Soli- TI so belast, ki svoje poklicane tovarile sadrinje|o v napredku- Dajte nam neštaislefh In strokov* nih Sol- Nudite našemu kmeta* obrtnik« in trgovca priHko do viSJe isobrasbe isven gimnaztjle in realke, pa bo poms hal krič po reformi srednje iole* SresV nje sole bodo potem obiskovali le Ušli, ki se bocejo posvetiti ■naastvsMte itu-dijasm- Oe ae vrh tega odprmvf isyis Jemni ispit, ter nam tsic n|sts> vpeftjt vecsMseciiS) poskussa s}obo>» ■• 1ms)bs) uateljrfrt sbor otlslovl «eenes> U fft Je sposnal kot nesposolme. Nm III iststfisi so to vpeliali ie pred deset ta* Sa vaprelemni Ispit so sante s^a> sira skoro vsak utone* Ko Je eoirrot •prelet ▼ srednje lolo, pa te nlm sre4> stov. da bi ee ga re«la- TJtaMo ioM sV eer svoje nezađostne rede, tod% Je eokls n eel rsBred, potem so lakte ponavlja in kot repetent s&f!r^nje le ^rlteđnjl razred* Srednja 9ola venđar it| vigaji cvot Miodst taJcmtfl Otvori s 1» leti •* ste goesU ma sred- lolo. 8re4ni<*olski nCUelJi ao-tediaao veAinosM niaste sposotel sa P«uk * IsJ otrofld dobt- To |o vsrolr nnogim »pravift^raim mritoib&m Zato •en |at v lotosnjesi »FopetnUni« pred* Ift^al in t*đi Ijndsteiolske uaHsllstvo ostavi išlo tahtevo, da bi naj metčaaska sola stopila na mesto vd&jih rasredov aredoje lole- I* neMsaske solo bi učenci prehajali dekstt« ie v prakticiio življenje, deloma v strokovne sole ia deloma v snanstvene iole (gimnazije in realke). Potea bi ludi zadoatovaU dva tipa sredaJUi io]t ter bi u«teljl tn starši pri 141etaem otrokn že lahko sposnaH na«Biatije sa hun>aniaticno ali realistično strujo* Prepričali som, da bi se na podlagi dobre mesranske iole % duševno razvitimi učenei v 5rnsredni srednji soli dosegli boljii uspehi, ko zdaj v 7 ali 8 letili* Kakor izgleda* bo pri nas prevlada! tip realne gimnazije, kl je kot sad kompromisa vendarle nekaj polovi^ar-skec-a, Hiiadanfafi^nft jriranurij« in resile* vsaka za sebe nudit* enotno sa-okroženo izobrazbo- Sicer v sedanjih razmerah za nag ravod v Ptuju tuđi naraeravamo pređlaprati kompromisno realno afimuazijo, toda simpatlcnejse bi mi bilo, ee M ostala »amo dva tipa, prevladati bi mor*! v sedanji prirodo-amansko - kulturni dobi reallsti&i! Hn, humanis^irni rin pa bi tvv* b»1 var^r**!, (\n. ne zabrt?đerao preveS v materijall-zem* V pplf»£nem ne bođimo prenagli v Solakih reforraah- Treba je dobro pre-Tnisliti, kaj in kako homo reformirali-Sola in v?s?roja ne r>Tfn asa «ko"kov- V sedanji nrehodni dobi imamo na reeh straneh tolito rir>oroč&l javnosti ma^o ve^ potrr>lj«nja- Ke rraoremo vse-«ra nftonl^rat- To velja htdi o spf»meoici s!ovefnsk??r» di;,aitra- Vlada j© posto-pala r«sa!?no rt^raokr»t^f> \n je t»o?!»-Ia to spomenico u^iteTjekim eborora vseh ?redniih 5ol, da se o njej poevo-ttijejo in stavijo primerne predloge-Odgovor se i& s tem res zavlekel. pa upatl je. dft bo tem tesneljitejč?* Franjo Vajda, PnrJ- Na'bo!« nalo2<š svol denar v prvem4c1« đrfsvnem po- sojito Jugoslavije! Polit ilnm vesti- Politi&ii klub JDS ima eestanek danes v torek zvečer ob 9- v »tranki« nem tainifttvu. FolnoStevUno! Shed JDS* se Je vrsti včeraj dopo!-dne v bohinjski Srednji vaši* Porofel Je o notranje ia znnanje pcUttĆn«m položaju posl. Adolf Ribnikar- Sfaodi JDS v siaritMrskem okroS« Jn. V ?etrtck, 24- aprila v Krčevini ob 7. zvečer v goli- V petek, 25- aprila na Bodbrežju ob 7- yve&?r pri Balonu- V £oboto, 36- aprila v Studen-eih ob 7- »večer v Soli- V nedeljo, 27-aprila po rani ma6i pri Sv. Mar je ti o- P- po veSerniceli vJarenini- V poneđeljek, 28- aprila v HoSah ob ?<7. ive^er. Na vseh shodih govori dri* poelanec Voglir lijndski »hod JDS v Slev* Bistrici. Na Belo nedeljo, dne 27- aprila 1919 priredi krajevna organizacija JDS t*S-no eb 2- uri popolđne v dvorani Okraj-ne hranilnice ▼ Slov- Bistrici velik ljudski ahod s slede&m dnevnim redom: 1* Gospodarstvo raspudčenega mestnega občinakega odbora v Slov-Blstrtci in komisarja okrajnega sastopa dr- Kramerja. Govori dr* Avgust Reis-man- 2- Politično tlvljenje v Jngoslavi-ji. (Kaj bo z vojnim! posojili s avetrij-skiin denarjem, prehrana, naie meje In mirovna tenferenea v Parizu. Italijani In Nemd Itd-) Govornika i* Ljubljane hi Maribora- 8- Slučajnosti, pri katerih bo lahko Tsak ndeleienec prosi 1 govornike sa pojasnila v vseh Javnih sade-valt- Ođkar smo vstall ls propada, v ka-terega nas je vrgia nesretna Avstrlja, Je to prvi politlden sbod v Slor- Bistrici* Kjof nssi je So pored krautisi proro-koval raaani Bssaikf poslaaee vTInbtl narodne* smH- Prosimo toro), vse **• vodno 81ovsaoo» da spravijo mi Belo nedeljo do sadnjega. Bioia In iene na to nas ljudski shod, kl naj bo obenen ve-RSastna manifestacija Jegoslovaoskoga VsUjenja v motu, kjer so so v pre-tskleoi IsteTlMle re* bU frsnktartov* os kot vidni mak n-Oegm popohiega ss> ftsajstrat_____ Ms^ ossvieflL RpsJbjtbs> e^jsnlBa> dja Jugoslovanske denwiHimsilr> stranke t Blor. Bistrid priredi ▼ toboto dne » aprfla I- L ob 8- vri svoeer v Na» redne« dosra svoj drogi obftnl tbor. na katersn bo dovoril dr* Avr Rttsasui * potttldte« stvljsmjm to prognam JDS-Po predavaot?! bodo velltve novoga od-bora, kl bo obeeem sprejemal sovo elane- K »borovanjn, katerepa se bo ndelesil kot srot rndi *r«tonnik !s Ma-i rlbora tn LJubJiase, so -nA JugosMranl to skrsia fckttas* «^hhbA. Ha Aafca sjs> delio pa ae vrsi popoldne ob 9. v dvorani Okrajne hranilnice velik ljudski sbod« Kor se posebna vabila ae bodo raspesiljala, naj smatra vsak saveden J«toslevaji sa svojo oaatno doltnost da sa obe priredltve v svojem krog« pridao agiliro, kakor to delajo todi aa*> si aaeprotalki- Hrvatski Židovi v Grade* V Gradca itedlra na aalversi oels> vrsta hrvatskih akademikov, ponajveS Si-dov, teb Nenška Avstrija ni pogaala domov, pricakujemo, da Jib svojecasno Jugoslavija ne aprejme- SKU^ brez kosMtitar)a ali »kako sinovi (Slave) si prosti vol*Jo vero In postave«. Pred neka) dnevi smo brali službeno vest, da ic imenovan predsednU kom višjesa Šolskega sveta v Ljubljani profesor Frane — Vadnjal. Večtna it preSla to vest mimo, brex vsakejra šunka ali veČJesra žlvčnejra napada, misleč pač v svoji dobri veri: mora biti že kapaciteta kot profesor in lumen na peda-r:oškcm polja. Druj?ačnejra mnenja pa, in sicer Dtecei drupračnega smo njegovi bfvSi učenci in so sedanji njegovi ko-lwrt Ne vemo. ali ie hotel slučaj ali strankurski oziri, — odkrito priznava-ma pređrne tak§en Č!ovek prostiti za tako ^'--„^ ... ;... -■. /_->)'^*r)<\ ^načilno, k3ko sodiVv o **RappeU, bodo posvanl odpoelanel teh driav na ^ majnika ▼ VeTsallles-Beoedilo pogt>db« bo predloženo nera-Sktoi odposlaneeni v Versailleen dne S6- aprila. Rajona se, da boeta dhra ted-na zadoačala nemškim oNewyork Sun«, da meni Nemčija, đa on« to*ke pogodbe, kl 9« nanaiajo na eaarfiko kotUno, skušajo prikrirati golo aneksijo- On, đa a« bo nikđar pođplaal pogodbe, kl U vatbovala sllCno klav-solo, tud! ako hi jo hotel podpisati oasikl partanent* RdOL Siarksu LDTJ- Patli, 1^ aprila* Tukajšajl časopisi notrjttjejo veMl o Ugredib v Itattil* V Milanu so blU 4 mrtrl In mnogo ranlemlK Splofaa atavka — ja ras-llrUa tuđi na Torta, Bolojpo Ia Geno-vo- Milanski profekt Je bil odposran-Z ozirom oa U tagrede plk% >France libre«: V trenotku, ko piiemo te vrste. I &« spominjano krvavih nemirov, ki so i m TrtiU tel ▼ IflliM te U m Ki wm malo mani- Na stotla* itaJUw*skJb pro-letareev je bilo takrat ubitih- Bojimo s«, da Orlando, čigar čuatva poanamo dobro, as obžaluje, da se j* s teko vne-mo udal politiki- Njegovo mtnlstrstvo za sonaajo 8tvari skuaa sedaj, hipnotizirano po londonskim paktu, » veemi srodvtvi prepreci ti xdru*!tev 8rhov, Hrratov ta Slovenoev. Sounino sopet skuia vadrievati vustl o bolilarismu ▼ Jugoalaviji* medtem ko boljsevUmu na Ogrskem ae pripisuje nobeno važnosti ter obenem igra sumljlvo politično Ifro v Bolgariji- Istoeasao pa vsdržujo na nasprotni obali Jadranskoga norja prooajsnjs število oseb> ki naj skuftajo izzvati v deželi nemire, katerih posle-diče Je lahko roogoče predvidevatl* Ta diplomatična igra je aioer komplicirana, rendar pa ne nudi nič novega- Tuđi Keincija se je sa 6asa osaarja Vilja* ma posluževala boijševiškega strahu na Rudkenv Viljemov umik pa more pridati, đa se mu njegovi polzkusi nit»o psrečili, tem već eo mu dokazali, da žanje vihar, kdor seje veter- Ljubljanski dopisni urad obiavlja uraduo: Vsled odi oka poštnega mini-strstva z đno 10- t- m- štev- 7449 jo sa-sebni brzojavni promet z celo Nem&ko Avstrijo zopet dovoljen- Dovoljene so navadne in nujne brzojavke. Iste so podvrzene vojaSki cenzori in sicer za kraie na Kranjskom vojaški cenzuri v Ljubljani, iz KoroSke in Štajersko ceu-»uri v Mariboru* Državno posolilo nosi 4%! POZDRAV TRPECIM BRATOM V ZASBDENESf OZEMLJU- Dragi brat je in sestre! Sokoli tn Sokoliće shrani na sestanku primorskih Sokolov ▼ Ljubljani, dne 17- aprila 1919, Vam po&iljajo naj-i skrene je po«drare in brateki Na »dar! NaSa srca in nade misli ao pri Vaa! Prisegasto Vam, da hoćemo posvetiti vse svoje sile Vam In nafti ofiji domovini* Prisegamo Vam, da se hoćemo bojevati sa Vas, do sadnjega diha* prisegamo vam. da Vas as homo nlkdar posablll. V teikih ia proskusnja polnih ca-sih spomnlte se nas ia bodlte prepriča ni, da priđe rodi sa Vas dan svobode, da tuđi Vi đoč&kate dan snidenja« V roki rooc; v mi slih domovina, ▼ sren odlocnost, je na6e geslo In po tem geslu 9% hoosmo ravnati, da do&eiemo rta* <^lj, ki svesti ▼ reku: >Eaakost, bratstvo, svoboda!« Ka zdar' Sokoli ta Sokoliće iz eaeedenih krajev so se v velikem stevihi odsvali vahilu br» Kosmana, tajnika Goriike Sokolske 2npe ter ao polnoštevilno prišli na Bestanek, ki se je vriil 17* t-m v Narodnom domu* Br- Kosman j(e kot sklicatelj pozdravil udeleience tor predlagal predsednikom sestanka br-ForaazariSa in sa sapisnikarja tajnika roj. Sokola br- Eravosar Pr^dsedaik se zahvaljuje in pozdravi navzodd, rau-ložll je nato namen eestanka ter saklju-čil i^vnjanie, ni bilo še viđeti Sokola, ki bi bil glavo klonil pred aovragoceu tuđi mi hoćemo pokasati. da kot pravi Sokoli tega ne etorimo marveč ee hoćemo zediniti in skupno delovati v pro-cvit našega Sokola, skllcait smo zato današnji sestanek* Nato je podrobneje o programu govori 1 br« Koiman- Pred-sednik pozdravi tuđi isast- Slov- Sokolske Zvese br* Eajsela, sast* Ljubljan-skega Sokola br- dr- Fuksa in xast Oe-ških Sokolov br- Slachia ter se obenem sahvaljuje imenom vseh Sokolov br* Miklavcu, kateri je neustrašeno relil ter v Ljubljano prinesel prapor Gori-ske Sokolske Župe- Br* Kozman pročita sadnji odsta-vefc spomenice ali testamenta goriških Sokolov, katerega so mu izrocali ob od-hodu in ki se glasi; >Slovesno obljnh-ljamo, da ne bodemo nikdar dopustili, da bi se naša ožja domovina Goriška odtrgala od cclolnipne na^e države SHS — Jugoslavije ia da amo pripravljeni braniti Jo pred vsakim sovražni-kom tndi s silo*« Po daljših dsbataK se je na pred* log br- Kravoea rolil eledeći prlprtv-Ijalni odbor, kl ima nalogo proučiti pravila in pripraviti obeni sbor- Pred-sednik br- dr- Fornazarifi, odborntki hr-Kranjo, Kosman, Kravos, Levpuščefc in Hvala ter sestre Vovk in Lina Fur* lanova. Prodlog br- prcdsed.nikn, da ?b »kliče v soboto 96* t- m- ob 7- in pol v Narodnom domu ustanovni občni zbor Krožka primorskih Sokolov, je bil so-glasno sprejet- Predsodnik je nato sa-kljuCil ae«tanek* Bratjfi, Sestre! PrH korak je stor-jen, saeetek je pokacal dobro in resno voljo> pokaxal je, đa ss savedamo kaj smo in kaj zahtevamo-. V de.ianjih moramo pokasatl, da smo oni Sokoli, ki pred sovrajrom ne klonHo glave- Poka-iirao, da amo pri vsem trpljenju, pri vseh Ugnanstvih ostali Sokoli, kl Besi-Jo in bodo vedno nosili glavo pokoael-Naše ceslo bodi >2a naAs datUm m* 94. 5tev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 22, aprila 1919. Stran &. bteve, za naje Sokolstvo redno življenje ia smrt*« Na adar na prihodnjem občnem abpm* — V- K« »Sokol IW priredi 4b* 1* Julija 191£ slavnoatno akademijo ln |%tho teto vadbo • aodelovanjena vseb svojih odsekoT v proslavo osvobodttre ln brat-ske^a ujedinjenja vseh Jugoalovasor. Drage sestre - bratje, Tzerait* ta odbo-ror sklep na manje ln prionite takoj s pripravami! Veselo Velikonoet Na zdar! Odbor- Občifl zbor Sokolske zape Ljubljana I. 5t vrši na beJo nedeljo, dhe 77. aprila 1919. dopoldne ob 9. uri v votilti dvorani Mest-nega doma z običajnim sporcdom. Vabimo z poJnoStevllni udeležbl! Odbor. Državno posojilo nosi 4°o Dnevne vesti. Imemrjte občinskesa gerenta ▼ Mo-stab. Iz Most nam pišejo: Župan Oraiem je odstopil, za kar je bil 2« zadnji čas, saj je spravil oblino na rob gospodarske^« propada- sam pa Je v časa vojne posta! skoro milijonar. Da se !e vobče mosrel tako dolgo držati na površju. Je priptsovati zsolj okolnosti, da }c imel naliačjo oporo v svojem somiSlJenikn dr. ŠusterSfčti. kl Je krti vse njegove Iopovščlne. Ko !e Šusteršič Iz-^inlt iz naSega javnesa življenja, smo bili prepričan!, da bo zatonlla«tudl Ora/mova zvezda. Toda mo£ Je 3e vedno imel dovolj mogočnfh zaščitnikov. da se je vzdržal na ž*pan*ke*n stoičku do danes. Seda? Je sam nbupal ter se odpovedal, toda zd! se, da ima še> vedrtn na rrerodajnem mestu vdIIv-ne zagovornike, ki napernafo vse sile* da b! t>reprečili nfesov oom?šen?e r Ora2-trotn. in zahteva. naj se brez odlaganja imenu!* sposobnoga občinskesra j? e r o n~ t a, ta\ega, k! bo tifivaT zarnanje vse ob-vffTT'?. Ve mm-rmo rrpe>r], da bi *e Trmetno r>odat»Seva!o Orn£movo pa^evanie v obči-n?. Ali naj ©ričnemo razkrivatl stare nte-j?i>vo sfonrf-»?<». V? bi ?a orsernnjročevali ćelo v stari Avstriji? Pađi nemn-tancga deŽevja-LDU- Ptnj. 21- aprila, V Itosaškl Slatini po je utrgal plaz ćer napravil relllro šhorle- Vnđorođ je razdejan ter »rcbivnlstvo brez pltne vode- Zelezni* ^:i promet na progi Grobelno - Tiocra-+e^ je u^tavljen- Potrebna dela sa se tako] začela« Požar. Na Veliki petek. dne 18. aprila ie nastal pri posestnikn ^nc?ncu Oobcu. p. dom. Strgar v šmarmu v Pofni dolini ojrenj ki je \t5epelil hl?o fu vso eospodar-ik& nosloiie. Nesr^:t se ie zgodila ori ucKi Tcraha rnd! pofcvanenesra ^imnfka, kf !e bil le^en in streha slamnata. Ze:ore!o ie vse do • ah škoda ie ogrromna in pose?;tnik pomi-lovanfa vreden. Pilunive za cvetlična dneva, kl !!h dne 26. in 27. aprila prirede slovenski aka-demiki, kar naflep§e napreduiejo. Prttiod-nH sestanek se vrši v torek. dne 22. am-ila. Tovariši, ne pustite podpisine^a odbora na cedilu in se sestanka udelcžHe v šc v^icm 5 te vilu kakor zadnjega. — V e s e-lični o d s e k S. Z. S. A. Važno ra one, kl pnhiiejo t Nemško Avstriio. Naš papirnati denar zamenjava na kolodvoru v Spilju z dovolienjem vlade, •rakor pravi, nekđc, ki zaračuna za to 50 oćstotkov, eskomptna banka v Gradcu me-niuva brer odbitka. Ta privatna uredba menjave v Spilju se nam ne zdi najumest-nejša, irpamo pa vsaf, da Je dotičnik. ki u^i-xa ta privilegij, invalid ali kak bivši legionar! OđvehtiSd Izplt sta napravila pri vfš-icm dciclncrn sodižču v Liublrani zz. dr. Viktor SuSnlk, odvetniJki kandidat v Ljubljani, in dr. Adam Ban, od%-einiSkI Kandidat v Ormožu. Na meščanskl šoĐ ▼ Celja Je imeno-\ oji za strokovnega učitelja josp. Ivaa C e r n c i, učitelj na Vidmu. Rotel z napisom »Avstrifa« tmajo Se vedno v Slovenski Bis trici. In ta hotel je — Narodni dom, katerega lastnica je Poso-jilnica. Sramota! Pet tihotapcev so zasačiTI na kolodvoru v Celju. V Avstrijo so hoteli spraviti vcejo količino slatnne jn tobaka. Bili so te Zagreba, vorili pa so se brez potnlh in voznih tfstov. V odvetnBko »sto je vpisan «osp. dr. £udolf R a v n f k. doma Iz GHnj pri Bo-rovljah na Koroškem. Svoio pisarno otvori v Mariboru. Dobra srca, odprite se ln pomajajte ^lovetiskiTn akademikom, ki se nahajajo v nevarnostj, da bodo morali Drckiniti svoje studije v najkrajšem času! Ehirila prosimo na naslov pravnika Jože BariČe\ića, Fran-ca Jožefa cesta št 16, Ljubljana- VojaU Uobljan$ke«a pebotnesa PoOta TI. bataljon. VI. stntnila, ki 50 dne -^1- rnar-ca pri VeUkovcu sliaino odbili Svabski na-nad, fe!e veselo Veliko noč vsem prljate-Ilem, znancem in Čitateljem »Slovenskoga Nareda«. Iz Rlbnlce. RibnllM akađemUrf prirede dne 26. aprila ob pol 8. rvečer m dne 27. anrfla ob pol 4. popoldne narodno ijcro sDomen« v prostorih čltalnice pri gcjP. Arkotu. Cisti dobićek ie namenjeu akademski menzi v Zagrebu. Za vofna nosojila so mtioff frtvovali tisofie in tisoče Vse to Je 5lo za Avstrlfof Spomnite se sedai naiih akademikov. H *a!co re\o potrebttjejo nomočl. Dne 36. to 21. aorlla prirede ljubljanski vlsoJcoSoicl cvetlična dneva s plesom: apeliramo na slovrnsko obCinstvo, posebno na ono z d^žele, da prt*T>eva v denar Ju in cvetHcah, kl na? jih noSilTa na naslov Jota Bari€e-v?ć3. t)ravnfka, Frana Jolefa cesta 5i 16\ TJtJbHant, odnosit© htšniku Narodneia dama v petek in soboto dopoldne. Tvmsk Karter rtim te ?e vediio. H-Vr>r nam lavlja Jo, mladi zdravnik dr, f«l$. 'ci Se vedno s nonosom nosi ffartov ina* »•a svoji Cerrfcl- dasi fe ba?e J?e srre'e* v '•^Ja^ko sirano, kakor oravl, peMe v Za-'—ehu. Morda (ra te spre|ela v srafbovanle ^i^^eva »republika«, kf snr«ioma v svc?o s :3o ttmo »ccatrovcac — K. SprefNi regenta t Lj«blia«i. Pred đnerl wdo priobđU dva elamka o ipr^-lernu regenta Ta ćUnka §U poanela nek nacrt, xU pa t# rađeno, da Je ta nar Crt definitivno, pj^d T8«ai jt u ©acn zelo drag- Je pa *e već drugih načrtov, ki so eenejti- N«j bi se IJuđje trn enkrat od vadi U smatrati vaak objavljen nacrt sa sadnjo beaedo! Razume se, da mora biti sprejem doatojen, da pa na ame obremeniti blagajn in da ne ame škodo-vati nojnim isdatkom v druge potrebne svrhe* Ne smeico pa pozabiti, da priđe &edaj prvikrat naš domac vladar k nam po tisoč letih- To kar so viđeli pri naa tuji vladarji, namreč neko neodkrito-arčno priklanianje, tega nad vladar ne srne videti- To je problem nalih «c. Sprejeni mora biti dostojen demokratifi-nega naroda* Glavna vlo^a pripade narodu Bamemu, ki bo sprej^l regenta z večjim veseljem in z mani^imi stroški, nego jo sprejemal tuj> vlcdarje, na ka-tere ee navadil t dolgi dobi njihovega gospodovanja- Priredi tev je v rokah za to izbrane komisiie- Kdor boce naeve-tovati ali tuđi kritikovati, naj p© obrne na to komisijo ali pa na javnost, kakor misli, da je bolje, samo naj prizna vsak drugemu v«aj toliku demokrat i zrna in poštenosti, kolikor mislim da jo ima sam. Luir»r>om ta poziv ne veHa- Narodna brezbrtžnoet. V Poljčanah !e imela nedavno tega svot občni ibor on-dotna podružnica »Družbe sv. Cirlla in Metoda*. Okolica je precei zavedna, na postaji pa ie kakih 6 uradnikov in v vaši Je 6 razredna slovenska ljudska Sola. čiovek bi mislit da bo občni zbor izređno Stevilno posečen, a pri^o ie na občni zbor v celem 8 oseb. Beležimo to dejstvo v dokaz, da se Je narodna mla&tost fn brezbrižnost raz-pasla že tud! na Štaierskem. V Javnem interes« Ie, da bi blatro* ki prihaia sedai v LfubHano. ne prešlo v roke, kjer bi se je »opet Izrabilo za ni vi. janje cen. NadeJamo se, da bo vlada v tem ozini storila svojo dolžnost V zadnjem čas« }e došlo v Uubifano nrece) ma-nufaktnrnepa bla^a Ker je b!lo mostoče tako blago v Ljubljani dobiti doslei samo za horendne cene, pričakufemo, da bo orvi dovrz tesra Maca pnvrročil takoi^ijo snat-no padanje dosedanjlh neverietno visolcin cen. Tu ne smelo biti merodainl nobeni oziri ne na posamernikt, ne na pojedine stanove, odločevati mora samo sp?o?na korist V ^eleznl kapi« $r> zanrli ondotni nemSkl šolskl vrtec ki ie last nemSkejra >§nlvereina«. ter posIođic zaoleniti v t»rid kraljevini SHS. Načelnik 5u!vereinske vo-družnice s pristnim eermans!dm imenom dr. Krassnik Je ^ar besnel in skušal s silo preprečiti delo državne komisije. A ni nlč pomagalo, na poslopin vihra sedaf slovenska sastava in na pročelju se blešči slovenski napis. V Guitanju ua KoroSkcm je §e vedno okro2n! zdnvnik dr. Skasa, kl na vse ne-Sfne nif© proti naši kraljevini, dasi ?e doma iz Velenla in je vse ntescevo sorodstvo slovensko. Bo ?a treba pač poslatt v Avstrijo! Uradni list- Izšla je TS- žtevilka od 19- aprila* PrinaSa rar^la* vđovam he-Buriknm za pokojnino, vzg'ojcpvalnino, vo;^2ko preekrbnino, prinsia razjrlas o izr.-Minih dokladah državnim u?luž-h^nc-em (sedaj torej rikomor ne bo več treba dvomiti, ali je nr.5a inf ormari ja >'ila avfcnti^na »II ne), končno naredbe 0 razPURtTi raznih obrin^kih odborov In imenovanju g^rentov, ter O3talo važno vsebino- Umrli so v Lnibljan* rc> Anka L o-Č i C ti 1 k, Marija P r a § e k. Marija K o-m a 11 č m Marija K o 1 e S a. v Cirkovcih pa ?r. Mihael J a n e ž i č, veleposestnik in gostUničar Iz Žepelevccv. — Prizadetlni rodbinom f^kreno sožalje! Pozor! Cenjenim naroCnikom vljudno niznanjamo da v čertek, dne 25. aprila pre* neha pnSilianje lista v^em onim naroč-nikom, kateri navzlic pravočasnemu ono-minu s položnico, nišo poslali nadaljne na-ročnine. VBia« ttaf aorjea 3H*2 Srednji zra&>! tlak 73« am. ~ ^. ?Stanfe «& | 1 opaze | iS£ ll\ otrovi Nebo ! »»nJ«. i t mm ^ j j _________ 21 |2. pop. 735-0 14*2 breivet Iveč. obi, . 19. zv. 735*1 10 8 . [oblačno. „ j 7. jj. 736-7 9-0 si. tvx. j pol. obi. 22 i2. pop ! 737-0 11*8 moč. svi. ve*. obi. . 9. zv, j 739 5 74 . jasno . 7. zj. 7SH-9 3 8 al. x. oblačno Padavina v 24 urari 0 0 nm — Srednja včeraf^na temperatura 94*. normalna 10 7". — Vftmenska napoved ajotrl: ve^lnoma lepo severoo vremc. Kultura. »Otasbes« M«Hca«. Skupna pevska vaia se vrU dun v torek, dne 12. aprila ob 8. zvečar. Vri! — Odbor. Kotor - UH* Ha snočalem konetrtu d«H solo - na-pevi spadaio boH v srtđno vrsto in pred-stavljalo te ^ibkejši dol tozadovne literature iuinlh Siovanov. Med notlml odgovar-faio arecrnJiMin rahtavam inocoče Se nai-botl PavCiČevi prvi dva. dast trn mi zdi za-četna barmonska rvera, kakor je rabljena. preveč salonska. Zanimivo ie, da ft Ziman-čtCcva tretja pesem od teb »Vrabc! hi ttra-Stlo«. zložena uaJ^ibkeic. ko bi tu ravno čtovtk pričakoval najboljega. Od o»taHh bi omenil Zalčevo »Hajd v kolo« in Zaljevi dve, vendar se za vse te ne vnemllem ore-več. Čudno lt pri Srbo * Hrvatili pototito to, da v pesmf nt*To nreidcJo iv resnesa Uiačaia v plesni. kaVor se to večVrat tzo-đ! v ntihovih narodnih nesmffi. ^ini^rew *Do su meni oči rvojc* ta:^o tn?i nad podobnim mcniaTaaJem aiocoTt fotafc* 4t konuu tpacU na spored boJKega koncerU. Matoilova piifeaiiev npko ■aroena »Slar-£ok« lm naaaataa. 2a prolavajano ciklično prireditev narodaih proveč ftv«emaC Ne savračam t tom cikUCac irtrodttva tfioh, kakr&ne ao v rabt i* Pf po vcćtoj v^Htar pri sabi odktaniam. Pevka Ima prav dob« glas in Ie telo Škoda, da si ni zbrala boli-iesa prosrama. Kax je »igrala g«. Koblerjava, H bilo ie boU»e% četudi oe največje. V »Vc» čemera raapoloieaju' od Soka in Smetano-vem »Puriantu« prkU do precel dohrli mest DovoU dobra ie Usztova balada v »H - molu«. Pianfstke i«raaie »e dobro ia kaJe izredao moć. Bila bi kos ie tefJlm hi boljšlra umetninam. bodifl flede tehnika, bodisl slede 12 raži tosti. Co bi tdć. Kobler-Jcvi bilo la^itno boli osebno oojmovanle ter več umetntšk« samovolje bi v nj ej imeli prav posebno pianistka Morda se tuđi to še 2 2odi. Koncert ie Ime) kljub temu da sta bili interpretu bolji!, Ie Đovprečni vtto, to pa radi Ubranega sporeOa. V dvorani nlso biti ne vsi stoli zasedent ne stalo ni mnogo liudi. Ali se v tem izraza rnlačnost do naše glasbe in omalovažavanje domaćih Interpretov? Ce bi isti interpreti prišli kot tujki od boffvedi kod, bi bila dvorana boli gotovo zasedena. MariJ Kogol. »Krola6ok junaci* ie predvćerajiniira privabil v dramsko iledališCe vse polno mlađega občinstva, ki je z iskrečimi cCmi ln žarečih Uc rasledovalo čudovite dogod-ke na odru tej se ni moslo načuditi Juna-šldm deranjem krojaČVa Trldolina, ki naj-prej posubi velikana Holjata, nato premaza sozdna razDoinfka Alija tu Murfija, nano-sled pa Še prinese orlovo tntezdo iz nehotičnih vLsin ter si tako prldobi kialučno za iciii\ Ferala je kroJaCKa Junačla so^podič-na Vera D a n i 1 o v a stmrnno in s svoHm navadnim ži\-im temperamentom. Izmvd drugih Doslavitnih oseb !e jrospodi^na Mira D a n i 1 o v a predstavljala krallično z t*-do^ti ponosno dostojanst\enost)o. posnod R a s b e r k e r Je bil mogočen kralj dobre-^a hiiTuoria, gospod 2 e ! e z n I k dvorski norec preSene«?:* na^topanln. *?o«;TK>d Plot snuhač smešne strahnnetnosti. Gospodje Ločnik,, Bratina in Prek ^o bili kot Golfa*, ATT in Murfl x>o zunanlosti do-vo!J grozni za male jrledaTce* in elednlke hi menđa tndi za odrade. V drocrem deianju 5n se uprizorile tri baletne točke, W so zbtnaie »plodno poromost in čivo pohva-fr>. Maiprei se ?e mala Pranketova zl-ha?a r>r> rftrrrti sanjavejra valčka in si % nel-no Kiac'io triko] osvoiila vse občinstvo: ljtibka plcsalka ie rnoral^ nekeliVokrat pred zastor, kler so i! izročil! dvoje dchteČIh da-ril. G >spr;dična Klimentova se ie v ple^n s tertč'co novič izV^rab za e^esaritrto ple^aPKO, ki dntžt čustvo z umetnostjo: njena nmdM^cfl?. \r. bila slikovita, oa bi bila Še boli. aT'o bi brl svetlobni reflektor delo-v?T tnkrv. da b! se bile barve mfrno preli-vale druca v đruqo. Haspod V1 č c k ie z velikim n nm ori em posnemal možica na niti fn se giba! navidezi'o avtomatično kaker P'-isten tak noiac, d^lan^ki oa z izrazno nTesno đovrScnosrio. — MIndin. hzer b\ btto feleti vse več: kadar mine- nrehođrm doba ^ ^ov^nskem piedafišču, bi »Ih kazalo pri-rejati č*? ne že vsako neđepc popoldne, t>a v?a} po dvaVrat na mesec. —n— »Jn^oslavliaff. mesečnik napredne a^acremičrtr omladine v Praci. Prva ?te-vilka tes:a lista je i>51a te dni pod oredn!-5tvom Janža Novaka. Vse leto !»fane 5 K. Varočnina na! se uoSUia na naslov: ?.\v-nostenska banka. Gfro - knnto: MeseJni1: »Tnjmslavija« v Pragi. V poTitiSni Prilojei ffftamo velezanimiv članek »^iovar+^tvo v hodine dvanactć- (Slovanstvo ob dvanai-sti nrf> fepođ oeresa drž. tajnika dr. Ja-reza Semerada. manega navdufenefa Vseslnvana. Izdaaja »Matlc« Rrvatstce« sa cod. 1918. Kao redovita izdanja Matice Mrvat-ske za godinu 1918. izašle su ove knjige: 1. Dr. Fran Bubnnović: Kemija živih bića. Na^radjeno iz Dra5ko\ićeve zaklade. 2. Hrvatske nar. pjesme, knjisa ?e??ta. Ženske pjesme, sveska druga. Uredio dr. NfkoJa Andnć. (Tko želi knflfffl s naučnim dodatkom txa teksta, ima. nadoplatiti 5 K, za Tiveznnn knjigu 7 K.) 3. Viktor Car Cmin: Pod sumnicm. Roman. 4. Svetozar Ćoro-vić: U ćelijama. Roman. Nagradjeno iz Veberove zaklade. Ova Izdanja z* godina 1918. od četiri knjige dobivaju članovi pri-nosnici za 12 K, od čega otpada 10 K za članarinu, a 2 K za otpremo, poštarino i ji ime poraslih troSKova. Uvez za sve četiri knjige zapada 10 K. Članovi zakladnici koji su ispunili svole članske dužnosti, dobivani knjige besplatno, aH treba da w>-šafjn za orpremti, poštarina i u ime Doraslih troškova 2 K. Članovi prinosnici i za-ll^.dnici u Za^rehu plaćaju 1 K (jednti) u ime poraslih troškova- Ur redovita izdanja za godinu 191^. izda?a je M. H. kao van-redno irdanle ovih sedam knjiga, koje članovi Matice Hrvatske drblvain uz sniženu članska cijenu. 1. Eshilove tragedije, cre-vco Koloman Rac, članska cfjena 5 K. knjižarska cijena 6 K. 2. Franjo Marković: Ko-han 1 VIa?:ta, ?\. cij. 3 K, Vnjif. cijena 4 K. .1 Seifuđdin Hitseir.ijdć (Flkret): Domovina, dramska priča, £J. cif. 3 K, kn!t?. c!j. 4 K. 4. Jota Ivakić: Tnoče, drama u 3 Čina, a. cii 3 K, kniiž. cif. 4 K. 5. D. S- Merež-Vovskii: Vječni simutnTcf. nreveo !so Veli-Vanovfć. Čl cff. 5 IC. k«j. cii 6 K. 6, Hrvatsko - slovenski rječnik, priredio nrof. dr. A nj-, MnsfĆ, treće izdanje, Čl. dj. 3 K. knl. :H. 4 K. 7. STraVespeare: OteTo, preveo dr. Milan Boprdan«>vić, čl. eli. 5 IC Vni. cii. 6 K. U*-?z za .^^kn knjijra izvanrednih Izdanja ?Jf> K. U ?famnt Je. te 6© *e od svftmfa ©. o. ra7?ali^ti: D. S. Mer«»?Vo\^ldi: Petar VeHVf \ A|eTat Ce se dielo: Antonlia rTassouirz - Cvfiić: Va-♦rfjslav Uslnslrf v krosu Hiru. Natrrađfene iz ^aliad1* tr^fa hrana S, Draškorf^ fa ffod?nu 1?f7. TTu5frr>vno dr. Branko šenoa. 6(ffl!8?f?fr?fWL Trterrcea la Mmarlfafee«, Trgove? ia mdtistrilalc!, ki lele nakiroiti bUja «11 snrovin, bodiM v Franci« AnrTiil, Suaniji aH v AmeriVi HVor teđl oni. ki ho?ejo Iz-mazati »rro\1ne na or. let, na) se Marovrv fffo obniltf na mlaka — trsovskeza aaston-nlVa. Vi ie žtvcl ined vojno v tulinl in kl nožna ino»e?rsV! tr« Vs^rcf vsnVovrstnecn ^b*ra na mrn^fa** — P«wt*r J e r a U tr« srovsVi MstoonMc, Pari«. tO/TX ni« Raodfn, ma«, Pr#4eji j/* raipai* ATa«^ Je imel slovenski Stajer trgovske in go-imodarato wmm • Koro*** » ae»4ki» majerfejn* Posetoo vaiao ]e, di ae Jo u« TintkJ priđetoe; izrtiol o& Gornje 3Ujer&kQ io goroJUco- Od Ua sbmi do-hlraJi kot eo«e4|« raaa« isdelko im pri-d^lke- T^h nikeJmr ne »oremo pogre-ia>ti- Pa. tuđi i»voa aa vino potrebujemo. Kaj p» ho^MBO s ▼inom doaa«, ako ga ne memo io ne aaoremo prodati, ne Da sever, ne na amhod? Na jo& a> ne inoreoo izvažati«. ker tam i majo dovolj takoga blaga in Se ćelo bolj&e kakovo-«ei! Ako sa vlada poatavi sa staiiUev da se sae tildi Tino izvažati ?e proti kotnp^nzacljam, potem ostane promet z ▼Inom saprt kakor je sedaj- Gostilni-^arji v tnjini nimajo bla^a, katerega bi mogli dati našim Haložanom za vino* Halotani potrebnjtjo pred vsem živila. Teh pa ni dobiti* ne v Koroški, ne na Gornjem Štajerskom- Vinogradniki mo-rajo dobiti sa vino đenar, da si morejo nakupiti blago sa svoja potrebe Um, kjer se> to doM J Sedaj je promet z vinom spet popolnoma aaprt- Liudje imajo vino v shrambi, pa to njih ne obvange stradanja« To vpraSanje bi morala po-Aixixd doielna vlada v Liubljani ter ga hitro in sa producente, ki so vei davko-plaćevalci, povoljno re-Hti- »Ob&BA Vestnik«. strokovoi list slo-venskega obrtništva Je U§el dne 15. aprila v drugi StevUki Ust prinaia sledečo vse-bino* Obrtno Solstvo (ustanovitev melčan-skih .^oi v Ljubljani), Slovenska obrtna Sola, Zdravstveno stanje vaiencev, Preosno-v^ * Zavoda za pospeševanje obrti« v »Urad za pospeševanj© obrti države SHS v Ljubljani«. Zborovanie marbeškega okraja, De-želna ladnura izdelovalcev sodavice na Kranjskem, Izvanredni občnf zbor zadraze sobnih s!ikar}ev, i>leskarjev in naulsnlh sil-karjev, Shod obrtnlkov v RadovljicU Vojska in obrtnik! ZobozdravnUd, lobotehniki in 271etnica avstrijske ministrske naredbe iz 20. marca 189?, $tž. zak. St 55, Naredbe deželne vlade. Razno. Razdeiitov obrtničkoga sakanca ned obrtnike ia domače šlvilie v sodnem okra-in ljubljanska okolica. Krojafi in kToJačiQ.e (z obrtnim listom) ter domače ?!v!lje jbre« obrtneca Usta) Iz sodnega okraja liub-Danska okolica, ki si hočejo kupiti sukanec, preskrbljen po trgovski in obrt-niski zbornici, nai se zjelase zaradi nakau-nic v pisarni kroJaSke zadruge v Ljubljani, Oosposka nlica §t 5. pritličje od 8. do L2-ure dopoldne. Obrtnikom se ie Izkazatl pri zadruzi z obrtnim listom, domaćim grvtijam pa, ki so bi!3 svofčas pri pristojnem fn-panstvu spreiete v seznam domačlh šlvilj, s potrdiJom prtstolne^a županstva jlede identičnosti, nakar se Jim lw Jele lidala nakaznlca. Nakamice veljajo do vStetesa 15. maja 10]O. S tem dnem se prodala zafcllnčt In pravica za naknp za n a de vsem, ki i e v tem času oiso porabili. M-exdm^ fdbanie. Ljubljanski pleskar-skf. sobo- In črkoslikarskt Boraočnlki to v mezdnem fibani«. Delavci te stroke na] ne potujeio v Ljubljano, dokler ni gibanje dokončano. Mezdao gibanje- Ljubljanski pečarsid »omočnlki so v merdnem ffibanhi. Delavci te stroke naj ne potuieio v Lrubljano, dokler ni Ribanja konCano._________________ Društvene vesti fn prireditve, »Slovensko zdravntško društvo v Ljubljani« priredi v četrtek, dre 24. aprila ob pol 5. popoldne redni mesečni sestanek na Intemem oddelku deželne holniSnice. Tema: Abortus s posebnim ozV-rom na abortus artif. Veterinarjem. V sređo, dne 23. aprila se vrši pri ^Novem svefu« ob 4. r»ot>o1dne sestanek radi skupne ga odhoda v Prasro. Pridite vsl! — Akađ. odbor. Slovenski lobotehnlki! Društvo slovenskih zobotehnikov vabi svoje Člane na važen sestanek, kateri se vrš? v četrtek, dn« 21 aprila ob 5. popoldne pri Novern svetu*, Marije Terezije cesta. »DrjŠtvo slovenskfh odvetni^klh in notarsktb uradnikov v Ce!fn« skllcuje vsled sklepa društvenega. vodstva izvanredni občni zbor za sredo, dne 23. aprila 1919 ob 7. zvečer v hotelu Balkan v Celju s sle-decim dnevnim redom: 1. PoroČllo pred-sedstva. 2. Volitev novela odbora (pred-sednfka, 6 odbornikov, 3 namestnikov in 3 preclednikov). 3. Razžovor o ureditvi plač in đoklad. 4. Parni predloži in nasveti. 2!a slučaj nesklenčnosti ob določenem času. se vr^i občni zbor ravnotam 1 uro pozneje ob vsakem štc\ilu navročih. Zunantim Članom, ki se pravočasno priia\iio, oskrbi društvo bre^r?laČno prenočlšče Osebno zadržani člani smejo na občnem zboru biti zastopaui po pooblaJčendli. A8r*£»Vl*i)€l!9. * Prodaialoi mokm za pecivo se vabilo, da se zglase zanesllivo v sredo 33. aprila ob 9. uri v mestno posvetovamico radi nakazila moke za pecivo. ♦ Prodaja moke za pecivo. Na vsako izkaznico za moko se dobi od četrtka 24. do vStete sobo te 2(5. t. m. po jeden kg moke tz pecivo, ki stane 4 K66v. t Aprovizactia lažne žekznfce od-daja svojim odjemalcem krompir in fižoi v poljubni mnofini. V zalogi ima tuđi ko-ruzne otrobe za živino. Poizvedbe. Lovsii pes prciieličar, bel z rujavo liso, znamka 145, se ie iiaubil. Odda na} se pri Pocku, Opekars&a cesta 26. Sveženj malih Mfnčev je bit najden včeraj pop. pod TlvoUfem. Povpraiati ie pri slufi FUtpHSa na ftnančnem ravnatelj* sfvu.__________________________________ DobrcMkino, bol lajšaloče vribalno srodstvo Je rellerkv l«?j>o d!5ečft oživiJa-)oH *Cfsa-fluida. Tudl Vam bo dobro dcl. Stoti50ČI zz hvali Jo. 6 dvojna tih ali 2 specijalni stok tonici 19 kron pri lekarnariii E. V, Fclkr, Stbica. Elsa tr« St 138 (Hrvatska) Moral bi biti vedno v hill. Omot I po-Starina ^- dođuSe računaju nosebno, aM najjeftintic, $to »o \1J(e dakle na Munputa fiirofi» tom *e vrta 9dtML Najnovejša poroiila. STAVK4 V ITALU. Lanem. 7Xk aprila. Oeneralam ataevlcai v ttajfti se je v čttrtek Ia patak riitntf Rili na vse obrate v Bokmt rirejKL Tminu, Nova ri. Danes zjutraj je pa) !*)*» sterahia stavka sopet Jela poneharati. Pp*ožaJ je vktjob temu sila napet Srtca k Dolna privatnih aiannanfoUt ve^tl o baliH Kurz lire notira v Svid 63. AMEFISKI IZVEDCNCL Ličen« Hl aprita* Dest aoMrMkfii livedeoccv je Wiboou pređloiUo t po- sebnern elaboratu svoje mnenje o JufO-slovansko - laškem sporu. Izvedeael predlagalo, naj se Trst in Gorica pd» znata Italiji, nasprotno pa naj se JuftK slaviji priznalo iztočna Istra, Reka M; Dalmacija. Sedaj jrre za tof da se najde> kompromis med tem sa nas dosegljivtm maksimom in med laflrrmi zahtevanri* Glede Dalmacije to ni težko, borba ae vrti napre! za Reka Wilsoa se dril rtinenja svojih tzvedencev. v vwa5anjo Pule je pa manj trden. Ni raznmliiva ali je tuđi Pula sporna i JADRANSKO VPRA&ANJE. Qeoeve» 20. aprila. Dne 19. tnt Pfed- poMne se je vršila o Jadranskem vpit-sanju seja četvorice. Sonnlno je zasto-pal laško stališče. Govoril je v angle-škem jeziku. Prisoten jo bil tudl Lk>yd Oeorure. ki se je vrnil \z Londona, ud-ločitev opoldne §e ni bila mana. Do-mneva se, da bo objavljena §e Ie Čes ne* kaj đul. Isteka dne zvečer so se poovfe-tovali o istem vprašanju \Vilson, Qe-mencean ln Lloyd George brez laSkefm« zastopniKa. Izrrl^^a. da zmaga Wilao-; novo mnenie. Resno kontroverzen !• samo Statut Peke. — »Temu««, pa, ki je v zadnjem času vedno boli nasproten našim te?njam in ki rad priobčnje vesti. ki iili lansirajo Lphi. nravi, da bodo La-hi dobili mesto Rcko na đesnem breju vode Reke, mi pa ScHUtk na levem bre-gu. (Ta resitev je sicer mogoča, ven-oar r>a meef vseml dnurimi kombinaci-jami natrmn) vertetna.) S KONFERPNCR Geoeve. 2K aprila. Mirovna po-?odha obsega 1000 členov, od katerih je skoraj polovica že definitivno izeo-tovljena. 100 členov govori o vojašldh 2a$U?uraniih. nad 80 o kotanjl Saarc itd. idt. An^liia„ Francija. Amerika lp Italija sklepalo v tej pogodbi definitivno svezo za obrambo koristi ki JOi pri-na§a mir. Ta del mirovne pogodbe pa Se ni končno sprejet ker nasprotijt zvezi narodov. Poliaki dobe 1j8 tan širok koridor na morie. Wi1son je spre-iel irskejra delegata in mu povedaK da morajo Trd na odločitev rvojecra vpra-sanja počakati na dobo no mirovni koft-ierend. La$ka zbornica se ne bo šesta* Ia 23. t m., ker do taknrt jadransko vprašanje še ne bo rHeno. Od ▼Cejrmi naprej je v Itafiji mfr. Ncnrt b«rnl do-?odki se prifiakujeto za 1. maj. — Al-tanta bo zahtevala od Nmcev, da iaV rečno izrazlfa da se strinfajo s mirov-nami pogođbami, ki jih bodo morale podpisati Avstrija, Ogrska, Bolgarija fci Turčija. To fe važno, ker bo v mirovi pogodbi Nemške Avstriie izrečna obveza, da se Avstrija in NemOJa ne zdrm-žita. — Švlca je bita Czerninu dala zacrotovilo, da *a bo pnstifa k sebi fiei mejo tuđi brez avstrijskega potnefu lista. Kakor že znano, se Czernfnn to potovanjie ni posrečilo. IzdajateQ fn odicoTond ■nda*t Valeafte Kopitar. Lastnlna ra Hsk >Narodnej tJatoff—•> Poslano." »Naprej z dne 12. aprila me je prav Icpo počastil. — Ker ml pripozna moj de- | mokratizem. me gotovo ne bode bolelo. : ako me slavni pisec v svoji razkačeoostt : noče imenovati gospoda. I Kakor znano, smo tuđi člani 7. J. ž. i zato, da se zviSajo plače železnlčarjem. i vendar se ml poslužujemo poStenJh sred-stev, nasprotno od onih, kl se hočelo v Uh težkih časih poslužiti sile in s tem vedomit ali nevedoma privabirl krti tega Italtjana v našo tako težko pribor eno Jar osla vi i o. — Ljubljanski dogođek nam priča o namemi. Ako sem tore i z plakatirani eu preprečil stavko, ki je bila sklonjena na tako impo-zantnem shodn. sem storff to v pHd svoje domovine* na kar sem gotovo lahko po-nošen. Glede mojega postojanja napram uslužbencem, pa nai izpovcdo pošteni Clanl S. D. S. Da M bil kak vo)ak Iraf sahavtM se )e Izkazalo kot ne-resnica, kdor covori ali piSe neresnico. se pa ve, kaj )ef Pri prihodnjem obrekovanju se pfoee morda blasrovoli podpisati. Vladimir Kapaš, železniški uradnik na Jesenicah*. * Za vsebino tega spisa je urednUrvo odgovorno, kolflcor določa zakon. Poslano. Založba Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu namaniti, da pripravlja izdajo Velikegi slovenskega vzornega spisbvnika izpod peresa gospoda profesorja Henrika Pcdkraiška. Spisovnik, okoli 350—400 ; strani, bo v kratkem iiiel in bo ob* segal izbrano zbirko pišem« Hstin fn vlog za zasebnJke, trgovce !n obrtnike. Izkratka : spisovnik bo neizogibno po* treben svetovalec v vseh vprašanjih ia pravnih slučajih, zadevajo&i gospodarski promet. Naročila pred izdajo, ki bode potrebna spričo majbne naklade zandi težkoč pri nabavi papirja. sprejemajo , vse knjigarne. .... Snsa 4t ...-. Momama narod*. «m 12 aptoa im- Mlter. MaJnsJ »—« konfsMh ada. sfta-mHI bođno I rabljeni, kuto M. VJekasla?, Balažaa, Varatiia. 4386 JhibriM HM • 3 kroglamt in 4 fHMlU UPI keji, akoraj nov, |a iijn%riiifttf. Ttfctufoft alka fctT. SS ^ 4387 Haa bmAtI ■aaMaBfcri aaaJR dobro te- BI! ■OD pBIBn MH vežj>ani, slasti lanaaljlvj v tačnintvu, Mrtjait JPBSBa*BBJB BBlBfBBBBfVO IH ▼ «9* tBBfla. Haatpp tahoj.____________4398 ^J^—J^ » StfBBBBBMMBl BBb %m BB ■■MlflVaUfl asBaavaaB w aaaBBaaai fini n*jbolj*f aesUva, saunu HIVL nov ili malo rabljca «e- limo kupiti. Ponude tvrtd Scavares! araf, Zagrtfc, *ntfilttn I. 8347 Hi U * poftoJHo« onogotti visoko-AH M iofcu- tehniku v predzidntcm letu dovršiti studije? Blag. 'ponodbe pod „litra •*■<€ Hir* na upr. Slov. Naroda. 4388 Vttoi sorođblfcom, prijateljem In tnancem javljamo tuSno I vett, da |e umrla naia hčl, sestra, teta in soproga, gospa Marljn KoleJn roj. StUooic Sdolgoletni itračni bolezni v ponedeljek ob 8. uri zvečer v letu starosti. Pogreb drage nam rajnice bode jutri v sredo ob 4. ur pop. Iz hfte žalosti Veliki stradon 7. na pokopa!iščc k Sv. Križu LJUBLJANA, dne 22. aprila 1919. talajočl OfUlL I NajialostaeHtega srca javimo vsem sorođnHcom, prijate- I I tetjam in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati oziroma I I taKa, stara miti, gospa I Marija Praiek I SBsebale* I I dne 21. t m. po dolgi in mučni bolezni. v 71. letu premio Ha 1 I Pogreb nepozabne nam rajnice je dne 23. t m. ob 2. uri I I popoldne iz hi§e žalosti Sv. Petra cesta 43. I I Blago pokojnico priporočarao v blag spo mio. I »faBltaaa, dne 21. aprila 1919. I AdoB Praaak, plesa! tcltelj s!a — aatoalfa Praisa, suha. I I Sliva, Adi, Maka«, vnuM. \ Žalostnega srca javimo vsem sorođnikom, prijateljem in inancenv da )t naša ttkreno ljubljena soproga odnosno mati, gospa | Marile Komntlč roj. Voćnjak j dne 20 t m. ob pol 1 uri popoldne po kratki mučni bolezni v 48. letn svoje starosti preminula. Pogreb nepozabne nam rajnice je danes, dne 22. t m. Ob 2. uri popoldne iz hiSe Žalosti Gradišće St 11. Blago rajnico pri poro čamo v prijazen spomin! LjsMIasa, dne 22 aprila 1919. Han ■aaaatl«, soprog. — Misal ta Fopaa Bssaatt, hceri. I Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in | znancem, da je soproga poštnega pristava, gospa Anka Loeičnik na Veliko noč ob dveh popoldan, previđena s sr. xa-kramenti, v starosti 36 let mimo v Gospodo zaspala Prepdjala se je v Sv. Jurij ob jai. žeL, lrjer bo t artdo na domaćem pokopaliičn pokopana« Sveta mala za njo ae bere r četrtek v Sv. Jorija ob jflšm ieteznlci. 4404 V Ljubljani, 22. apriU 1910. 1 Žakijofl soprog In otrod fl * si mi aMtii stan is aav«, aa bubb. Ponudt* na upr. Slov. Nar, pod „l«ll/41Bi" 4399 CkUnU to Mritt tfni ~^^ se dob* sukanec, Cm in bel na debelo on * ilDI HP 1440 komadov proda po 50 vinaijev 1 komad pit osebneai prevzemanju ali piačilo naprej Esj. Sap-aa», Itfaiae St. Štajerska. 3411 Min dtH M P^^i^0 v Pdenm na NHfl II f I metre In vagone, kakor tmM na droboo klana, od 500 kg naprei In se dostavlja o pol|nbno tudl na dom Jttlt rtaakar. Metjskt cesta IL &. gt-wi\\m Krasur. 7828 Jinji! a rtTwH ^?:;^ samostojno vodil hladifne stroje in električno napeliavo. Plača dobra in stalna služba. Ponudbe na Delaiiit yiirf arat ▼ lalkf trpu Štajersko. 4229 Kp n( ils#n alnilnlli ntir-lik Mu. anmun tome pm- BjitHm v$»k« vrste za kolesa, motorie MIHB in avtomobile. — n#rlsaieie, Seleabnfgova allca t.____________4273 Kbu inite 9Bufta! s0^^ rosti, prijetne zunanjostl, z dobro vpe-hano obrtjo, Seli znanja v svrho Ženi tve. V poStev pridejo gospodične do 30 let, s primernlm premoženjem za povećanje obrti. Cenu dopise se prosi pod „Mlraa MUmmf aa 1nb(io tU9ti\c\]š Al. MateHc. Ljtsljaaa, Koa-grcsii trg 1 ____________4393 Pozor, tesoKke moči! ^^teaittiliBiAilii.^- za. 1 uro do 250 K. Vzamem — tudl ■hira Pta£s za * uro ^0 v Potrebu-HCMJ jem klapea h konjem (l par), ki ie valen pri lesu in nekoliko kme-tijstva. Poizvt se pri Ustniku Vrsne ■tarttat*, mest te*, mojster, Ljubljana, Prule 8. 4884 VeČ izurjenih šivillzoperilo se sprejme takoj pH C i. Hamann, Mestni trg. Čebelni vosek suhe satine in odpadke sveC kipal« po aafvttU dmavsl a«sa J. Kopač, svečar. MmbUan*, Celovtka cm!s at. t» RUM slivovko, vermut vino, razna vina v sodth fino beio in Čmo, staro vino za steklenke prodaja po ugodnih cenab tvrdka Br. ■•vsđMvM, LfvMla««, Martjt Tw«mi|$3 usta 19, (UMmD 36S7 caai ML pmar« 4381 Brfmi ti iml ^—^* » »1^^ aHHB SU BBBS* Caoa BOB MSBSBBSf/ 4Hr*M«pr.SI. Kar. 43Q§ Igfjj M Jt it v mto* o»bl kot ptvi Mli na KraBfatttm vvsil. Ma pH- ntsi avtooMbilB. Naatov v opr. Slov. Naroda._____________________4W flarnAf Hrii k Mi L r»f©«lovan-HbmBK UHl ■ m ska tovarna za ktfnično CiSčenJc JBBtB BBiBk, &|«a- UBBBh FBBJ^BBBđ »BBip tL 4, FO- iiBlBlia ■alBmL^iua.i, bIIob ■■BSBBfli sbhbbbb1 mm felka, hrastov 1111001 IbUCUI BI, ln bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene z* les nalo-2en v vagon se naj nasaanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za dri. ko-odvorom, Ljubljana.______________2048 K 70.C00 do K 2C00C0 v Mariboru hiSo v Dravogradu K 150.000 »roda BS*OBBOBBB BteftfM lfffBBl V Ha- riBor«, Btsa&ar*ova Biloa it 14. 4384________________ m * tori nttt Jt1®^ in vseh drugih lesnih manipulatii z večletno prako proti prav dobri plači stanovanjem in hrano v hi5i; Isti mora biti popolnoma zmo2en slovenščine In nemSčtne v govoru in nlsavl, na stop takoi. Ceni ponudbe pod Postal aredil 74. Celje. Istotam se tuzi ISce gospodična, ki ima večletno prakso v pi-sarni lesne trgovine, veiča «1oyenlČine, nemičlne in če mogoče tuđi laici ne, piotiprav^ dobri plači.________4400 LCROATUA^ amnbi olnp ' Upisi tofrakaMs 1M4. sprejema q«udiMi mMiđkm vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in naj- modernejšimi tarifi. Zahtevaite prospekte katere poš^lja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Olovno zostopstvo zo Jlovenljo — Uubljana,— Stari traj 5tcv. IL ipffiljMiii s^M^tae p#teike im sasitjpaifce, ka* tatisji se bmbU frttlka vek tfcofja saataika. Trg. Sped. in komis. deL družba MLKMI v Ljubljani, Du-najska cesta 33, ima na proda} veBo množino praznih sodov Ing. Dr. Miroslav Kasa! oblastveno poverjeiti staivl«! inlenlr« Spedjalis start. 00 n fettnftt, ftfeiirtnh ii irtn unAe v Ljubljane« Hiltorjeva ulica U« 7. ■bV livršuie strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovaraiška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije, Pieina i stnSioTH iznlttn m utrti rtnteB iiinfrih rtnti Tehaldma aamoaja. aaatopatf atrMk ▼ tahalilđh aaiaroh. I Tpiu lili u veliki I IS? Andrija Golubić ? I I OjOlBBJBjBa^ ^B>vVaBwBvwBl BBmjBJBI Wai I PRODAJE: I Vino bdo in rđeče, staro in novo, mosUvinako, graševino. I Rum najboljše vrste do 409/# jakosti, fini aroma, SUvovko I Unsko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 409/« I jakosti, od modrih botantkth sliv, najboijsih obfe. Vse na I vacone ia manjsih koiiOnah, hitro in točno odprcmljanje! I Posredujem za vsakovntno nabavo fivU, gospodarskih pro- I izvodov iUL — lm**§*kmH*m*~** ■Mlin I tom Ketoli, Triaifca trn*** !tv. 27. PiimalHisantke sBve pr^tafa iiMiff tw|« ■■!•§■ trp. tp**. trn IriMli. itL šnšMm pjpUaUiUr1 f tul K 9-4t u ka}. VSrate Javna dražba v Stari Loki pri Škofji Lolri pri prejšnji Ouzeljevi žagi Skalce se vrsi v soboto, dne 10. maja ob 9. uri zjutfaj. Prodajale se bodo tata, airknlaraa tata, atre|l sa eadalavaale leaa, veina keleaa IM. — Dražbeni pogoji se razglasijo pred začetkom dražbe. Hraatov, takov, amrekov los, daska, hlodo kapi •van« pohlitva ia parkotov Sg. Oaaaaijao aad Ljabljaso. Ce]ene ponađbe ni 393S Vido Bratovi šalova pehlitva, Ljabllana« Marile Tarealle oaata it 13, ! SUETLA ! Batarifo šarale«, •laktrotahnltal p^BeatoU, (Izdelek svetovne atovansfce tvornice). Generalna reprzenetanca zt en groš v kraljestvn SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, "" žičMBO 1|wM|«imm__________________________IHrah« »lio« t. 9M/U UIHO,.: sllgouko, rum Itd. ^^ nudim po najniijih oenah« ^ZIZ ' KUPUJEM suhe gobe, dobre vreče in želod. g —A Srbeilco, hraste, lišaje *—\ H odstrani prav nagto đr. Flesch-a Izvir. postav, varovano „SS ASA« H H FOBaT1- r^^f^ir. Popolnoma brez duha In ne maie. Poskusoi ■ ■ lonCek K 3—, veliki K 5—, porcija za rodbino K 1>-. ■ ■ = Or. E. Ftosdi's Kro—a ipetluka (6t*r), iMb OprsU. = ■ H Zaloga sa Ljubijano in okolico: liBfcBrnB -pri alatam |BtBsn^p H ■ ____ MBMlaaa, BtaHfla tr«. 5958 ■ H^ M"" Pozor na varstveno znamko V98Kaaa\FOBBIM "9JB8 ^9 OMfc li. franln UboU naznanja, da otvoril svojo odvetniško pisarno ¥ Maribora, ulica Frolkans 2. ;. Ulii i falili inti:. BiBBteB BtavSBalka ia bobjio zapr. oBaOBa, Ljibljtmt, TnanU ttUtta 14 prevzemata ln lzvriujeta vsa stavbena dela, kakor tuđi vsakovrstna projektiranja in napravo načrtov in visoke stavbe, cerkve, javne sole, nadalje eenltve, tehnlčna mocaja i. L d. — Ob jednem imata tuđi oblastveno dovoljeno zasebno posredo-valaioo zn nakirp ta prodajo poaestev, kakor hll, žemljiič, gozdov Ud. 3908 Kraiaška zadr, i Ljubljani in za okolico sodnt okr- Uubliand Naznanilo s katerira se si. občlnstvu naznanja, da je zadnje mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Ljubljani in okolici doseglo, da so kro-jaški mojstri pristali na povisek 50%* P. n. naročniki, kateri imajo obleko naročeno, se prosijo, da izrazijo svoje mnenje do 22. trn., ker se bo od tega dne nadalje računalo po navedeni ceni. Zadruga krojačev itd. naznani tuđi svojim cenjenim elanom, da se tega sklepa solidarno drže gg. mojstri v Ljubljani kakor za okolico, BlaWa sa pamaeslke stopi v veljavo z dnem 14 aprila 1919. V LJUBLJANI, dne 18. aprila 1919. ifaStbtvo. P LI)C|IO pUl krti ■ ztfrmntrca«^ t»B « trvitreMB f^ttk. PcUcrova I priNH utSkU^ln. prokaiaH JE1«*- mila a Hnaj* I ij« k«ie *4ttt»- S^^a^g^jr.aSrr^^ Umjesto fkodljiirih sapuna rflBffi'SB-SBi trt«. JftU t flSsffl apn a >jc^ k«ie ■ iuatejc w««ta«lll|pMWtti Knh Ruma If A«a ■*** M V***^ **** '*— ■ 1***> bmH ka« drnkaljt, alraa, iiM a 1 aradt L i»«4a laroMka. -Vata m mfcriMa) K »••. Kapi|^> mm aaaMto ? V »§•* Pravi ■■■niafcl mnmi aok prvil kailja kaca I »7 TrianUii aai •■ a tip •• a iTm 7a V^liBjl^k^ prava ftvaafta HiMata, *•!■ a aaa ta 2clUllBt I 7-H Um (Brtas^ aula taca If urla *¥■ te«Mlflo oUm]u)e PcOtrvfa ti- 1 *apa a Uatai !•— I 1 ariatUkl aNkai ^H Mart«) at f 11 !*•. ^H , Prati znojenja tijela 1 ^ 1 ajaaai NRmt .B&a- praak a JHH k IHPJH fdatai ■ 1-*a. ^^BbsV k KnmripraSakzamar- ig^-. ^ AZ> M iJflaMJaa tata* naali |^"SW^ ^^ jflf ¥■ lafcamta aat a «aMa. Karta« II.- ««at I aaatarkM a — BB I. mu Ma. fln ti 2R (Mita Zavti. -