34. številka. V Trstu, v sredo 27. aprila 1892. Tečaj XVII. XV .,E D I N O S T" >«haia dvakrat na teden. vsako iredo in loboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stan«: ia vse leto jfl. 6.— ; izven Avst. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , ia Setrt leta „ 1.50; „ 9 2.25 , Posamične Stevilkp se dobivajo t pro-tiajainicah tobaka t Tntn po fc dot.. ▼ Gorici in t Ajdcv&čtnl po ♦ no*. K« naročbo brez priložent naročnin* inravniitTTo no ozira. EDINOST Ogl&al in oznanila «e rađane po 8 no*, vrntictk v petitu ; za naslovi 7 debelini) črkami 8« plačuje prostor, kolikor bi K« obse^fo navadnih Trsti«. Poalana, javne, zahval®, oimrtclce it«i. »e račune po pogodbi. Vsi dopisi ne pošiljajo uredništvu Piazza Casorma »t. 2. "Vsako piHmo mora biti frankovat.o kor nefrankovana »e ne Hpre-jemajo. Rokopisi ne ne Trafajo. Naročnino, reklamacije in inserato prejema upravniitvo P lazza Caserma 6t. U Odprte reklamaci je * o proste poštnino. ^ Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V .dt.oat ]* m d> V Ob uravnanju vredrfote (valuta). L Kakor nam javljajo vesti z Dunaja in iz Budimpešte, bo dogovori mej obojestranskimi vladami in raznimi bankirji in bankami gledć upeljave nove denarne vrednote v Avstriji, že dovršeni in v kratkem pride pred državni zbor dotična vladina predloga o zakonu, s katerim se uvede nova valuta. Poslednja se uveljavi menda že s 1. januarjem 1893. in sedanji goldinarji, dese-setice, dvajsetice, četrtaki in krajcarji de-nejo se mej staro šaro ter na njih mesto pridejo nove „krone", deli iste in drobiž. Ker je marisikomu že beseda „vrednota" ali „valuta" sama neumljiva, tembolj pa operacije z njo in razne njene ▼rate, hočemo tu povedati na kratko o ▼rednosti, nje pomenu, važnosti njene pre-membe in marsikaj druzega. Vrednoto ali valuto zovemo državno odredbo, katera odločuje zakonito, iz katere obeh kovin, zlata ali srebra, se mora izdelovati denar in da je vsakdo obvezan ta denar sprejemati in oddajati v prometu za stanovitno ceno. To odredbo bi po naše imenovali vrednoto, a z latinskim imenom valuto (n. Wahrung, angl. standart). Denar izdeluje država navadno iz srebra ali iz zlata ali iz obeh ter n. pr. srebrni goldinar nima navadno tudi za-isto stvarne vrednosti jednega goldinarja t. j. on nima v sebi tudi srebrne kovine, ki bi vredila cel goldinar, temuč nekoliko manj. Vendar je pa vsakdo, kdor se bavi v državi, primoran sprejemati srebrni goldinar kot polnoveljaven ter je na tak način podvržen posiinemu kurzu srebr njakov (Zwangscours). Toda k temu je siljen le kdor je državi, kjer je dotična valuta v veljavi. Prebivalci drugih držav pa niso si-!jeni sprejemati našega denarja za polno veljavo, temveč samo za ono svoto, kolikor realne vrednosti ima srebrnjak v sebi. Tako je namreč naš srebrni goldinar pri nas polnoveljaven, a drugod izven Av- PODLISTEK. Spomini na znamenite možć slovenske. Čital Vatvoalav Holz v Čitalnici Tržaški dne 9. aprila 1892. Na poti nemirnega svojega življenja, slasti v poslednem desetletji, kar potujem križem domovine, prišel sem med razno, vrstne sloje našega naroda. Občujoč pri tem, po navodilu Bvojega poklica, iskreno in svobodno s sleharnim človekom brez obzira na njega Btan ali stranko, ka-terej slučajno pripada, seznanil sem se malone z vsemi znamenitimi možmi slovenskimi, delujočimi na tem aH onem polji narodnega razvoja. In tako sem v teku tridesetih let spoznal po obličji vse odličnejše naše pisatelje in pesnike, slikarje in podobarje, skladatelje in glasbenike, sploh vse umetnike slovenske, koliko jih je namreč v domovini, kakor tudi vse glasovite naše politike in rodoljube; s kratka : vse slovenske odličnjake, kar jih živi širom našega ozemlja. Ker Bem z vsakim teh znamenitih mož posebej občeval osebno po strije vredi stoprav okolo 74 kr., toraj za 26 kr. manj, nego pri nas. In kdor bi 100 srebrnih goldinarjev hotel drugod zameuiti v zlato, moral bi pri vsacem goldinarju izgubiti gornji znesek, ako ni drugaČi uredjeno po posebnih mejdržavnih novčnih zvezah. Zato se ravnokar opisana posilna vrednota zove tudi deželna vrednota, kajti ona je veljavna samo v dotičnej državi, dočim se drugod ravna po tečaju ali kurzu. Vrednoto delimo lehko v dve vrsti: a) jednovrstno in b) dvovrstno. Jednovrstna vrednota je ali srebrna ali zlata; dvovrstna pa, ako kroži v enej in istej državi zlat in srebrn denar. Ako določi država, da bode srebro tekoči denar, meri in ceni se vrednost raznega blaga in posestev s primerno kolikostjo srebra. Jeden dosedanji srebrni goldinar ima v sebi 11 gramov srebra. Drobiž nima velike stvarne veljave, kajti desetice in dvajsetice kujejo se iz srebra, močno pomešanega z bakrom ali kako drugo kovino male vrednosti; prav majhno vrednost imajo krajcarji in četrtaki iz bakra, koji vsi se kujejo Bamo iz namena, da je možno premenjati goldinarje kot jednoto v stoterne dele. Prava Btvarna vrednost srebrnega denarja se začenja še-le' pri i/i goldirarju. Vendar se pa morejo v državi, kjer je v veljavi jednovrstna vrednota, kovati tudi denarji iz zlata, ali ne kakor tekoči denar, temuč Bamo za trgovske smotre; tem zlatnjakom država lahko naznači stalno ceno v srebru, vendar pa državljani niso primorani ta zlati denar sprejemati na mesto srebrnega. Tako imamo v Avstriji |nekake „na' poleondore" po 8 gld. v zlatu, katerih cena v srebru se vrti od 9 gld. 20 kr. do 9 gl. 50 kr. A na Ruskem n. pr. 1 polu-impe-rial, ki ima stalni kur«*5'15 rubljev v srebru (8 gld. 34 kr.) Kader se pa postavno določi, da se bode denar koval v zlatu, nastaje zlata vrednota ali valuta. Tekoči denar je večkrat in o različnih prilikah ter z nekaterimi izmed njih bil v dolgoletni prijateljski zvezi, doživel sem ž jimi marsi-kakšen prezanimiv dogodek, kateri Še doslej ni prišel v javnost. Zatorej sem Be nakani!, izpregovoriti danes o tem nekoliko besedij. Razumeva se sam ob sebi, da se morem pri tem ozirati le na one znamenite možć slovenske, kateri bo se že preselili v večnost; kajti razpravljati o živečih še možćh, bilo bi pri naših premalenkostnih razmerah pač neprevidno. Ali to pa moram pripomniti takoj, da vas tukaj ne miBlim nadlegovati z naštevanjem suhoparnih podatkov životopisnih, temveč navesti vam hočem zgolj nekatere označujoče poteze iz življenja dotičnih mož. In da se izognem brezpotrebnemu ugibanju, kateremu izmed njih bi prisodil večjo ali manjšo prednost, porazvrstil sem njih imena po alfabetnem redu. * * * Po tem pravilu pričnem — za uvod svojemu berilu — z inožom, katerega imč nosi na čelu prvo pismenko naše azbuke. In ta mož je: tedaj Bamo zlati denar in vrednost vsega blaga in stvari meri in ceni se po tem zlatem denarju. Tako ima n. pr. en sedanji avstrijski dukat (4 gld. 80 kr. v zlatu) 3*49 gramov zlata vsebine, nemška marka 0*355 gramov, 1 komad za 10 ital. lir (4 gld. 5 kr. v zlatu) 3*2258 gramov zlata itd. Poleg zlatega denarja se v državah z zlato vrednoto sme kovati tudi srebrni denar, a ta le kot nekak drobiž, ker se iz alata tako drobnega denarja ne more kovati. Na Nemškem imajo marko, na Angleškem šilinge, na Francoskem franke itd. Ta denar se v teh državah mora sprejemati samo za menjavo in do določenega iznosa. Dvovrstna ali mešana vrednota (bimetalizem) je ona, kadar se odredi, da je v kakej državi srebrn in zlat denar isto tako veljavno vredstvo za plačevanje. Tedaj je v tej državi v novčnem obziru srebro enakoveljavno z zlatom ter se morata zlat in srebrn denar jednako sprejemati in izdajati. Toliko srebrni kakor zlati denar sta tekoča, zakonita. Razložili smo na kratko pomen in različnost raznih vrednot; omenili, da sti toliko jedna kolikor druga v raznih državah navadni, a v nekaterih državah upe-ljan je tudi dvovrstna veljava ter imata srebro in zlato novčno vrednost. Prašamo pa Bedaj : katera vrednota je primernejša ? O tem prašanju se je že govorilo in prepiralo. Jedni so hvalili in še danes hvalijo zlato veljavo kot najboljšo, opirajoč se na stalnost cene zlata, dočim cena srebra zmirom viša in pada ter je jako nestalnb. Enako predbacivajo zagovorniki srebrne vrednote prvim, da je tudi cena zlatu nestalna in nezanesljiva. Istina je, da je zlato večje vrednosti nego srebro; določiti bi toraj bilo treba, koliko je zlato vrednejše od srebra in ustanoviti stalno razmerje, vsled katerega bi bili jednako dobri toliko alata kakor srebrna valuta. Ambrožič Fran, doktor vsega zdravilstva in bivši mestni fizik Ljubljanski. Mož sicer ni bil poklican prorok v slovenskom Izraelu, niti se ni odlikoval z nesmrtnimi čini na kulturnem mejdanu; ali on je bil človek, katerega je veselilo živeti. Rodom Ribničan, bil je dokaj dovtipen, dober pevec in veseljak v pravem pomenu besede, kakeršnih je vodno raanje na zemlji. Poznal sem ga po licu kakih pet in dvajset let, preživel v njegovi druščini marsikatero radostno uro in priznati moram, da ga nisem nikoli slišal jadikovati o tistem neslanem svetožalju, ki nam v novejši dobi greni vsakeršno veselje. Žal, da je bodrodušni mož legel v grob mnogo prerano, ker so ob zdravljenju drugih menda ni ravnal dovolj oprezno po starem latinskem geslu: „Medice, cura te ipsum !" — Po tem uvodu obrnem so k pravemu začetku svojega predavanja. Po istem azbučnem redu pride tu na vrsto najprej uvekovečeni „oče nAroda slovon-kega" : Dr. Bleiweis Janez, vitez Trsteniški. Tega preznamenitega vo- Deželni zbor isterski. X. seja dne 4. aprila 1892. (Konec). K § 11. govori posl. Flego: Ako bi večina poznala moč našega Krasa, ne bi smela sprejeti te osnove. Večina greši zelo. Preskrbeti bi morala raje kruha onim revežem. A obtožuje jih tako, da bodo drva dražja, nego bi se jih kupilo. Do zdaj pomogli so si bodi kako, da plačajo davke, od zdaj niti tega ne bodo mogli zmagovati. Ako hoče vlada na tak način poboljšati gozdove, naj pokrije troške država z deželo vred. Posl. Jenko: Politična eksekucija ! Na ta način torej naj bi se izterjavale plače. Vsaj se je vender prepričala vlada, da je to nemogoče. To je bil prvi in glavni uzrok sedanjih težav. Vlada pohvalila je Podgrajsko županstvo, da je to odpravilo; izrekla je, da je zadeva konečno rešena, a zdaj hoče se vpeljati zopet stara zmešnjava. Kje je doslednost F Občinam bode nemogoče izterjati plače za oskrbnika in za vse čuvaje in vse to za 3 mesece naprej in vplačevati dotične svote pri davkarskih uradih. Občine morale bi najeti posebne pisarje in posebno sluge za to. A kdo bode vse to plačeval? To bi bilo poleg vsega še novo breme občinam. Predlagam torej, da se 3. odstavek tega §. briše in da se mesto njega sprejme sledeče (čita): „Te prinose vplačevati morajo obvezanci v anteoipatnih 3 mesečnih obrooih pri dotičnih občinskih uradih, od katerih prejemajo plačo Čuvaji v mesečnih postecipatnih obročih. Kjer potrebno, pokrije naj se potreb* ščina z doklado na davke dotičnega gozdnega posestva, katero doklado imajo izterjati c. k. davčni uradi in izročevati jih občinskim uradom.." Dr. L a g i n j a obžaluje, da vlada k tej razpravi ni poslala svojega gozdnega referenta, da bi dajal pojasnila. Po malem stilističnem popravku, na- ditelja Slovencev, katerega pri današnej zmedenosti pogrešamo kaj občutno, videl sem od obličja do obličja prvič na začetku decembra meseca 1872. leta, ko sem se bil priselil v Ljubljano. Pozneje sem so bližje seznanil ž jim pri nesrečnem svojem prijatelju, Josipu Cimpermanu, h kateremu je zahajal pogostoma, in sicer kadar mu je imel kaj naročiti, bodisi kakšno slavnostno kantato ali pa kakšno strokov-njaško oceno tega ali onega slovstvenega proizvoda itd. Tu sem imel priliko spoznavati voditoljsko spretnost „očeta" Bleiweisa. Kadar je bilo namreč izvršiti kakšo narodno delo, na primer, da so je imela prirediti kakša slavnost, ali izdati kakša knjiga, razdelil je stari Blnhveis vse dotične vloge izbranim sotrudnikom kar sam ter se v ta namen potrudil do vsacega osebno, ali pa mu je poBlal pismeno navodilo. In na tak način so se jednaka podjetja izvrševala po jednotnem načrtu in po določenem vkupnom VBporedu, ne pa, kakor se dogaja zdaj, da ima vsak posamičen delavec na narodnem polji našem drugačen načrt, in vsaka stranka svoj poseben program. No, takrat je bil jeden voditelj, kate svetovanem od dra. Cleve, »prejme večina tudi §. 11. K g 12, ki govori o rekurzih, oglasi so dr. Vol ari č in naglaša, da se nam hoće tu pomagati z birokratskim aparatom. S tem nastali bodo novi troški v korist odvetnikom itd., a vse brez koristi. Večina sprejme tudi ta § s stilistično premembo posl. Babudra. Ravno tuko tudi § 13. in naslov zakonu, katerega stilistično popravi dr. Laginja, ki tudi nasvetuje, da se zarad raznih popravkov odloži drugo čitanje zakona, kar pa večina ne odobri. Dr. D u k i 6 predlaga imensko glasovanje, kateri predlog je dovolj podprt z glasi same manjšine. Pri glasovanji sprejet je bil zakon v 2. čitanji s 17 proti 7 glasom. Veselost prouzročil je dr. Fragia-como, ki je, čuvši „ne" na levici, izrekel: „no", a potem hitel popravljati, da „si." Na enak način sprejet je zakon tudi v 3. čitanji. Dr. Laginja konstatuje na to, da je sakon namenjen političnim okrajem Koper, Pazin in Volovsko, da pa nobeden zastopnikov teh okrajev ni glasoval zanj. Po predlogu poročevaloa dra. Costan-tinija odbije se še prošnja vdove Grini v zadevi zapuščine Pobar in sklene se seja. * * • XI. Hujii, dne 5. aprila 1892. Dr. L i u s čita zapisnik zadnje seje, kateri se odobri bez opazko. Dr. L a g i n j a interpeluje deželni šolski svet glede zahteve deželnega odbora, da naj bode učitelj za šolo v Fontanah usposobljen s a m o v italijanskem jeziku. Predsednik izroči interpelacijo vladnemu komisarju. Dr. Laginja interpeluje v istej zadevi deželni odbor. Predsednik spravi interpelacijo in omeni, da je te dve interpelaciji uložil že dr. Štanger, da pa ja je umakui), ko se je iz aktov prepričal, da niste opravičeni. Preide se na dnevni red. Dr. B u b b a poroča o proračunu deželne zaklade za 1892. V generalni debati govori prvi Dr. Laginja: Omejil se bodem na kratke opazke, iz katerih bodo razvidno, da mi ne bodemo glasovali za proračun. S proračunom pooblašeuje se deželni odbor, da potrosi dovoljeue svote, a ne, da jib prekorači, ako ne v silni potrebi. Naš deželni odbor pa prekoračuje v posameznih rubrikah proračun, ne da bi mogel to opravdati. Vsaj pa tudi naš deželni odbor ni avtonomna oblast, on je točna, verna, pretirana slika ene stranke. Ako bi bila veČina odsev volje naroda, mi bi se pokorili in priznali bi, da je to stanje pravo. rega glas je poslušal ves narod, dan danes pa je v Slovencih več „voditeljev" nego ljudij in vsak izmed njih je zopet — sam svoj bog .... V neposredno osebno dotiko z očetom Bleiweisom sem prišel na dan njegove sedemdesetletnice. Meni je bil namreč isti dan nalog, v dvorani Ljubljanske „Čitalnice/ o vsprejemanji slavnostnih depu-tacij, prevzemati in shranjevati dotične adrese in diplome častnega občanstva ali članstva, s katerim so počastila razna županstva in narodna društva slovenska in hrvaška proslavljenega „očeta Slovencev". Zvečer pri slavnostni „besedi," umaknil se je utrujeni starec iz presoparne dvorane „Čitalniške" v postransko sobo za odrom. Jaz sem bil tisti hip slučajno ondu. Slavljenec je bil ves ginjen po tolikih ovacijah, katerih, kakor mi je rekel, ni bil pričakoval. In ko je na zvršetku gledališke igre: „Berite Novice!*, katero so priredili nalašč za tisti večer Blei-weisu na slavo, zaoril po dvorani stotero-glasni vzklik: „Živio oče Bleiweis!", zaigrale so mu v očeh svetle solze in glejte, ▼ prekipeči ginjenosti svoji objel me je A mi vemo, da je od početka ustave do danes vsaka volitev krivica. Preveliko je število poslancev veli-cega posestva, katerega v Istri nimamo v onem pomenu, kakor po druzih deželah. Veliko posestvo pri nas je neznatno število družin, od katerih jih mnogo niti ne prebiva v deželi. Za deželo sploh nimajo nikacega zanimanja ali zasluge, nego interes za svoje posestvo in da plačajo določeno svoto davka. In teh 100 družin'voli 5 poslancev v deželni zbor! A na tisuče in tiauče druzih posestnikov pride po samo eden poslanec. To je vender velika krivica! Posamezni volilci, ki plačajo manj od 100 gld. davka in ako tudi plačajo 99 gld-, ne pripadajo k velikemu posestvu in morajo se pridružiti 499 družim, da volijo — ne poslanca — nego stoprav volilnega moža ! Italijanom je na ta način zagotovljena veČina v deželnem zboru, a upamo, da ne za vselej. Ta večina ima že 30 let priliko, popraviti krivico, deželni volilni red, pa tega ne stori. Proračun pa tudi ne odgovarja razmeram in zato načelno ne moremo glasovati zanj. A tudi to bi se dalo potrpeti, da bi deželni odbor postopal kot nepristranska oblast, kar pa ni. Posebno v zadnjem času, ko so ostreje borbe narodnosti, katere morejo samo koristiti, ker se neče vzeti nič Italijanom, pač pa pridobiti Slovanom novo krepost, greši deželni odbor zelo na nepristranost. V kratkem : ne prizna nam jezika, ne prizna ravnopravnosti. Kot oblast bi moral to pripoznati in nastale bi druge razmere. Da smo Slovani zaostali, ni naša krivda, nego to so zagrešile baš razne oblasti. Videli smo, s kako priBtranostjo se dele štipendije. V Gorici n. p. daje se vsaj vsacemu pol. A pri nas doživeli smo lani grozno izkustvo, da od več tisoč goldinarjev se ni dal naši mladini niti krajoar. Deželni odbor zahteva od cestnih odborov in občin italijanske prevode njihovih hrvatskih ali slovenskih ulog. 30 let obstoji naredba, da morajo deželni uradniki poznati deželne jezike, a ta se popolnem prezira. Glede na posamezne veje, našel bi na vsaki točki proračuna krivico, na katero opozarjamo že skoro 10 let; odveč bilo bi torej spuščati se zopet v podrobnosti. Očita se nam, da smo šli predaleč v narodnem pogledu. Pravite, da tako ne more naprej. Tudi mi trdimo, da ne more. Zakaj pa deželni odbor, naš pooblaščenec, ne išče načina, da bi živeli kot bratje ali vsaj kot dobri sosedje P Sporazumni smo, da naj to vprašanje prouči. Zjednačita naj se jezika, pa bode mir. A deželni odbor stoji na krivem stališču, da mora italijanski jezik edini nadvladati. Izjavljam torej kot pravi sin te de- sivoglavi očak ondu za gledališkimi kulisami ter me poljubil na čelo. No, jaz se ne prištevam sicer tistim nerazsodnežem, ki poklekujejo brezsmiselno pred narodnimi maliki, ali izpovedati moram, da me je ta nepričakovani Bleiweisov čin prešinil z nekim svetim čuvstvom. Zdelo se mi je, da se me je v njegovem poljubu dotaknil sam genij Slovenstva in dokler me ne mine spomin, ne pozabim onega slovesnega dogodka. — Na tretjem mestu po azbučnem redu spominjam se znamenitega moža, katerega ste nedavno zanesli ti ja venkaj k sv. Ani, in to je: Cegnar Fran, izvoljeni miljenec pesniških Modric slovenskih. Tega preblagega moža spoznal sem po licu tukaj v Trstu v spomladi 1882. leta. Prišedši v znano gostilno „Pri lepi vdovi", sedem k dolgi, poprečki stoječi mizi na gorenjem konci pred kuhinjo. Ondu je sedel sivolas gospod srednje postave, puhajoč zadovoljno dim svoje smotke v zrak. Ko ga pozdravim in se mu predstavim, pove mi tudi on svoje ime ter me povabi v svoje obližje. žele, kot rodoljub in — ako hočete — kot vaš prijatelj, da doprinesemo patri-jotični čin, ako glasujemo proti proračunu : Posl. Mandič: Proračunske razprave niso samo za to, da se ali ne dovolijo zahtevane svote, nego pri njih pregledati treba splošno politično stanje, stanje zunanje in notranje politike. S centralno vlado se ne moremo sprijazniti. Ona zvezala seje s svojimi nasprotniki. Sklenila je z njimi trgovinske pogodbe, katere nas ubijajo. Vsled te nenaravne sveze goji se tudi militarizem, kateri tudi vse zatira. A tudi v notranji politiki se nimamo hvaliti, kajti naša vlada podpira povsod močnejega, ako pa tega ne more, vsaj Nemca in Italijana proti Slovanu. Njena zasluga je, da smo mi tu robje, a vi gospodarji. Centralna vlada izjavila je sicer, da bode po želji vladarja napravila mir. Tak nalog da ima tudi namestnik Primorja. A kako ga izvršuje P Vseh nas je 659.000. Po pristranskem popisu naa Slovanov v Primorji ni 400.000. Ali, da bi nas bilo pravično popisovalo, našteti bi nas bili morali več in Italijanov ne bi ostalo niti 200.000. C. k. namestnik pa ne pozna ni besedice jezika naroda, katerega ima vladati! Z vso odločnostjo torej ugovarjamo, da se nas tako prezira. In ta namestnik niti nima samostalnosti, ker v mnozih vprašanjih vpraša vas Italijane za vašo menenje in potem postopa ! Tako vpraša vas kot predsednik deželnega šolskega sveta, kadar hoče kaj proti nam podvzeti. Tako tudi v druzih vprašanjih. Na vaše priporočilo je imenoval znanega občinskega zdravnika za Buzet, a nadejam se, da ga bode moral odpustiti na vašo in svojo sramoto. Na naše hrvatske in slovenske interpelacije odgovarja vlada v italijanskem jeziku, svoje zakonske osnove predlaga deželnemn zboru samo v italijanskem je-jeziku — to je vender ekletantna negacija vsake ravnopravnosti. C. k. namesrnik pokazal se je pri zadnjih volitvah nam protivnega. Kaj se jo vse dogajalo v Poreču, v Vrsaru, v Savičentu itd.! Delalo se je po načinu, kakor 1. 1883 na otocih in še huje. Oni, ki so to izvajali, ki so vam bili na roko, oni niso to delali samostojno, nego imeli so nalog od zgoraj. V Savičentu bila je volitev pravilna, a šli so vaši v Trst in namestnik dovolil je, da se z nova vrši. Mislil je, da se vam bode v drugič posrečilo zmagati. On je imel toliko večji razlog tako postopati, ker je izjavil, da bi tudi on glasoval za vašega kandidata. A vender se mu ni posrečilo, kajti narod veruje več nam, nego vam. Samo še nekoliko besed o vrhovnej vladi. Nje podredjeni niso bolji, da še „Mislil sem sicer že odriniti domov, pa ker ste prišli vi, ostanem fte tukaj!" reče prijazno ter pomoli kletarici svoj „kvartinček", rekši: „Marička! Dajte mi še vina, ali samo p o 1 litra !* s Po teh šaljivih besedah začela sva se razgovarjati, povsem neprisiljeno in prostodušno kakor dva dolgoletna znanca, dasi se nisva videla do tistega trenotka še nikdar. O čem sva govorila tisti večer, ne vedel bi vam povedati; toliko pa se spominjam, da je bila polunoč, kakor bi bil trenil, čeprav se je najin pogovor pričel že ob osmi uri . . . Videl sem vrlega moža potem šo dvakrat v isti gostilni, preživel torej v pre-zanimivi njega druščini jedva nekoliko ur, ali prikupljivo bitje njegovo se mi je vtisnilo v trajni spomin! Jako blagodejno je uplivala na človeka, govorečega ž jim, znana njegova iskrenost in ljubeznjiva preprostost. Kaj lepo se mu je tudi podajala tista, tako zvana „lovska latinščina", a katero je rad kratkočasil svoje poslušalce. Kratko in malo: pokojni Cegnar bil je pri vseh izrednih zaslugah svojih jako oskro- h u ji. Okrajni glavarji niso naši in ravno tako ne razni komisarji, ki mnogokrat nadkriljujejo celo glasovitega Tiberija. Niti se ne moremo pohvaliti s sodstvom. Ne dotaknem se njih pravorekov. A nekateri teh pravorekor v Trstu in v Rovinju morajo neugodno uplivati na narod. Sodniki ne sodijo več samostalno, nego po uplivu in tako mora prenehati vsako objektivno razsojevanje. Okrajni sodniki mnogokrat niso naše narodnosti. A sodnik je tudi človek in kot tak lahko posluša onega, ki mu je po narodnosti bližji. V Bujah, kjer se z vso silo italijanči, a ni še vse poitalijančeno, ne razumejo našega človeka, kadar pride k sodišču. In kako je nižj e osobje! Konceptni uradniki tožijo so sami, da ne morejo za-doščevati svojim dolžnostim, ker nimajo pisarjev, zmožnih jezika. Kako se izvaja svoboda tiska P Kot novinar imam bridkih skušenj, posebno iz časa zadnjih volitev in potem. Po več številk naših listov se je zaplenjevalo po vrsti in sicer vedno brez pravega uzroka. Tu je samo dvoje mogoče : ali cenzor ne pozna jezika ali pa dela iz zlobe. Vzvišena je institucija porote. A ona nam ni blagonosna, nego mora. Mi se je boji mo, kadar nam je stopiti pred njo, posebno v tiskovnih zadevah. Ne govorim „pro doino", nego samo navajam, da bodem rnoral v kratkem zagovarjati so pred italijansko poroto. Kaj bi rekli vi, da pridete pred hrvatsko ali slovensko poroto P (Dr. Laginja: Naši bi jih oprostili!) Pri sedanjih razmerah jaz moram biti ob-obsojen, kajti italijanski „liberalni" listi pisali bodejo par dni prej po svoje o meni in tako uplivoli na italijanske porotnike — pa je dovolj. Kaj naj rečem o šolstvu P V Ljubljani stavili smo svoje zahteve glede Zagrebške univerze ali da bi se nam vsaj doma kaj preskrbelo. A vlada je gluha za vse to. Naša ml&dina ne more v Zagreb, ker jej ne velja druga državna skušnja. A težava je tudi, ker ne dobi podpore, niti^državne, niti deželne. Mi smo mnogobrojno pleme, pa nimamo nobene srednje šole. Nedavno govoril sem o tem in ne bodem ponavljal. A povdarjam, da je to stanje največje nasilje in krivioa. Tudi o narodnih šolah govorilo se je že mnogo in torej teh samo omenjam. Na čelu dežele je častit starec, katerega privatno spuštujemo, a na njegovem mestu obsojamo ga kot strankarja. On ne pozna nušega jezika niti toliko, da bi nam odgovarjal. Torej ne pripoznamo, da bi bil na svojem mestu. Obsojamo ravno tako deželni odbor, o katerem je toliko pritožb. Poznavajoče njegovo strankarstvo, nas niso frapirale njega izjave, da ne bode odgovarjal na men mož, pri katerem ni bilo niti sledu o tistej domišljavej nadutosti, s ^katero se često napihuje kak golobrad hribolnzec na slovenski ParoaB. — Četrtega izmed znamenitih Slovencev po azbuki imel bi vam imenovati možd, kateri je svoje dni provzročil mnogo krika in prepira med nami, in to je bil: Dr. Costa Etbin. Ker pa je italijansko njega ime istotako pozabljeno v Slovencih, kakor njega svojedobno delovanje, oprostite me vaa-keršnega opisovanja nesimpatiške njegove prikazni. Videl sem ga v teku leta 1873. malone vsak večer v restavraciji .Čitalnice" Ljubljanske, slišal ondu do sitega hrščeči njega glas in še daneB, po preteku dvajsetih let poloti se me nek bolestni nemir, ko se spomnim nanj. Govoril nisem nikoli ž jim niti jedne besedice in storil mi ni trohice žalega, ali dozdeva se mi: če bi ga srečal kedaj tam na onem svetu, da bi se mu izognil še tamkaj! — Sicer pa upam, da nam premilostivi Bog po smrti odvzame vse pozemeljske slabosti. — (Dalje prih.) nase interpelacije. Drugod, kjer so mešane narodnosti, postopa se vse drugače. V Gradci n. p. stavil je dr. Dečko slovensko interpelacijo. Predsednik, ne poznavajoč jezika, dal jo je preložiti na nemščino in odgovoril je na njo. Naše glavne pritožbe so proti vladi, v katerej imate vi Italijani mehko zaslombo. Obsojujemo vas, a s tem obsojujemo toliko ostreje vašega gospodarja — c. k. vlado. — Generalna debata se sklene in preide v specijalno. K 1. rubriki: „t roški zadeželni zbor," govori dr. V o 1 a r i č : Moji izjavili so že, da bodemo glasovali proti proračunu. Ponavljam to, kajti držimo se gesla : Ćvrsto stoj na svomu pravu Pa i tebi bilo kad..... Glede stenografov stavil bodem predlog, opiraje se na §. 40 poslovnika, po katerem mora se zabeležiti vse, kar se govori in dogodi v zboru. A naši govori se ne bele iijo. Vi hočete biti liberalni. Proti nam niste. To svobodo, ki jo zahtovate za-se, odrekate nam. Ako bi prišlo do sloge, ako bi vi cenili svoje, a nam pripoznali naše, pa bi se sporazumeli. — Italijanskemu listu daje se podpora, ker prinaša obravnave deželnega odbora. Dobro in koristno je, da se dozna, kako deluje deželni odbor. A to moramo doznati tudi mi, ne samo Italijani. Torej treba je prijavljati tudi v našem listu in v našem jeziku. — Prečita torej predlog v tem smislu in ga izroči predsedništvu (Na levici: Dobro ! Živio !) (Konec prih.) Politični pregled. Notranji dežsl«. Odnošaji na Čeilcem poostrujejo se od dneva do dneva, kajti vlada hoče administrativnim potem izvesti vsaj jeden del spravnih predlog, to je, opredeljenje sodnih okrajev, kakoršno si žele Nemci. Dne 23. t. m. priobčila je namreč „AViener Zeitung" naredbo pravosodnega ministra, tikajočo se osnove nekega okrajnega sodišča. Češki listi so radi te naredbe silno razburjeni, ker je vlada storila ta korak, ne da bi popred povprašala deželni zbor češki, kakor zahtevajo dunajske punktacije. S tem da je vlada celo kršila dunajske dogovore.',Politik44 piše tem povodom, da se je vlad a h tem nepričakovanim korakom svojim izdatno približala — levici. Ako pa je tako, pričenja se za narod češki nova, preznauienita in usodepolna doba njega politiškega razvoja. Temu odgovoru vladi-nemu na sklepe večine spravne komisije mora slediti tesna spojitev političkih strank naroda našega. Vlada sama se je ločila od punktaoij, zato pa tudi drugi vdeležniki niso več dolžni, držati se dogovorov. Odslej bodi geslo vsem strankam, ne odložitev, ampak o d-kl o n i t e v dunajskih dogovorov. — Klub staročeskih zaupnih mož je sklenil, da se njegova dva člana komisije za opredeljenje okrajev ne udeležujeta več pri obravnavah komisije, ker je zadnji odlok pravosodnega ministra prekršil pogoje, pod katerimi so staročeski člani OBtali dozdaj v komisiji. Da vlada res nameruje izvesti „spravo", potrdil je tudi minister Kuenburg v seji kluba združene levice. Ml ado če-s k i poslanci pa so izdali manifest na narod v obrambo proti nevarnostim, ki prete po namerovanem opredeljenji sodnih okraj e v. Včeraj sešel se je zopet državni s bor. „N. Pr. Pr." objavlja vest, da pristopijo poslanci Bianchini, Dapar, Laginja, Perič in Spinčič mlado-češkemu klubu kot gostje. Poslanec E i m je interpeloval nauč-nega ministra radi postopanja proti profesorju S p i n č i č u, nasprotujočega državnim temeljnim zakonom. Interpelacijo priobčimo kasneje. Minister Gautsch dobil je veliki križ Leopoldovega reda. Vnanje države. Kriza v Italiji. Nedavno smo bili priobčili novo uiiniatersko listo italijansko, kakor so jo prijavili telegrami iz Rima. A tudi ta kombinacija ac je izjalovila, ker je zmešnjava silna. Vzrok zmešnjavi pa je zgol ta, da Italija ne more prenašati bremen, kakoršna jej narekajo — v Berolinu, in se vedno bolj pogreza v dolgove. Novega ministerstva niso mogli sestaviti, zato pa ostane vse pri Btarem, le finančni minister Colombo je žrtva viharja nevolje. Da je to naše menenje glede vzroka krizi opravičeno, dokaz'je to, da je ministerski svet sklenil, pokriti d e -ficit s prihranitvami 15 milijonov vštevši vojno upravo; 15 milijonov pa z davki, vštevši režijo za žvepljenke. Izredni vojaški stroški pokrili bi se z drugimi prihranitvami pri vojnem proračunu s tem, da se omeji okupacija v Afriki samo na Masavo. Menda se ne motimo, trdeč, da bodo te homatije uplivale v bližnji bodočnosti tudi na veliko politiko evropsko. Razsodni čitatelj izvestno razume, kaj smo hoteli reči. Anarhisti v Parizu nadaljujejo neizprosno grozno svoje delo. Dne 25. raztreščili so tisto gostilno, v kateri je bil vjet glavni njih vodja ltavachol. Gostilničarju sti zdrobljeni obe nogi, več oseb je ranjenih. Pravda proti Ravacholu in tovarišem se je že pričela. Generalni prokurator označuje obtožence kot navadne morilce ter zahteva za Ravachola in Simona smrtno kazen. Rumunski parlament otvorili so dne 25. t. m. Vojni minister zahteva kredit 25 milijonov za nova oboroževanja in za gradnjo vojašnic. DOPISI. Il Opatije, dne 24. aprila 1892 [Izv. poročilo.] DaneB sklical je nas državno-zborski poslanec veleuč. goBp. Vjeko-slav Spinčič shod voliloev, da položi ručun o svojem delovanju. Ko so se sešli odposlanci z raznih strani, izvolili so na predlog tukajšnjega rodoljuba dr. Stan-gerja predsednikom današnjega shoda gosp. Slavoja Jenka, kateri je bil tudi predsednik volilne komisije o času izvolitve našega ljubljenoa državnim poslancem. Vlado je zastopal c. k. komisar dr. M a -n u b s i. Veleč. gosp. predsednik Slavoj Jenko zadvoljstvom konstatuje lepo število vdele-žencev, akoprem je bilo raznih neprilik in pozove veleuč. gosp. Spinčiča, da začne se svojim poročilom. Nastane svečana tišina, katero pretrgajo frenetični „Živio — Spinčič 1" Ko nastane mir, začne naš dični poslanec in v kratkih potezah pokaže rodoljubno delovanje bivšega našega poslanca D r. Dinka V i t e z i č a in omenja tudi knjige „Poslanice," v kateri je poslednji popisal svoje delovanje narodu v korist. A Spinčič hotel je nastopiti novo pot, hotel je, da njegovi volilci čujejo iz njegovih ust poročilo, in da mu osebno izrečejo svojo sodbo in svoje želje. Izvoljen od svojih volilcev enoglusno, čutil se je obvezanega, da deluje po svojem prepričanju, po potrebah naroda, brez o b-žira ua svojoosebo. Tako je vedno deloval, tako deluje zdaj in tako bo tudi deloval do zadnjega diha. Prišel je na Dunaj in pridružil se je Hohenwartovem u klubu. Bil je sicer pozvan vsled sklepa javne soje polit, društva „Edinost" v Trstu in Bhoda hrvatsko-slo-venskih poslanoov v Ljubljani, da deluje na to, da se osnuje klub hrvatsko-slovenskih poslancev in da svoje delovanje združi z delovanjem poslancev naroda češkega. Toda prej, ko so se končali pogovori med slo-veusko-hrvatskimi poslanci, prej ko so je prišlo do stalnega sklepa, vpisali so se mnogi brezpogojno v Hohenwartov klub, kar gotovo znamenuje, da so nekateri prišli na Dunaj z vezanimi rokami. Prišlo je potem do nekake „hrvatsko-slovenske zveze". Vender upanje, da bodo njegovi sobratje delovali po svojem prepričanju, ni ga zapustilo in za to je ostal ž njimi pri očetu Hohenwartu. Znani so oni dogodki, v katerih je ekselenca Gautsch razžalil ves slovenski narod. Odgovoril mu je izvrstno poslanec Šuk 1 j e. Znano je zatiranje koroških slovencev, slabe šolske prilike na Štajerskem, Kranjskem, Goriškem in v Istri. Ves slovenski narod nima ene slovenske srednje šole. Hujše je še v Istri. O tej zadevi govoril je izvrstno poslanec K1 u n. Govoril je tudi poslanec Gregorčič o postopanju raznih oblastnij, dotično uradnikov. Govorili so tudi poslanci : G r e g o r e c, Pfeifer, Fer-j a n č i č in drugi, a naposled je vender večina poslancev „hrvatsko-slovcnake zvezo" glasovala dosledno za proračun in predloge ministrov, posebno pa ministra Gautscha, in s tem je drugim dajala bič, da še nadalje tepo hrvatsko-slovenaki narod. Oblju-bavala so se razna zadoščenja, se ve da le pod roko. A videč, da Gautsch ne prekliče svojih razžaljivih besedi ter da tudi od drugih ministrov ni prišlo nikako zadoščenje, uvidil je, da nima od sedanje vlade in od sedanjih svojih kolegov ničesn pričakovati. Govornik kritikuje dvolično postopanje Kluna in Šukljeta. Moral je zato izstopiti iz kiuba, ker je videl, da samo škoduje narodnim interesom. Kakor zastopnik Istre moral je vedno prikazavati prežaloatne razmere v tej deželi. Imel ni posebne prilike, da bi v posebnih govorih pozdignil svoj glas, ampak storil je to potem interpelacij in spomenic, koje je izročil ministru-predsedniku. Da, vzdignil je takrat svoj glas in pokazal na nečuveno postopanje v Istri, a dobil je za odgovor — odpust iz c. k. službe. Kar je delal v Istri, bila je lo njega pa-trijotiška dolžnost. Vodil je izletnike k razstavi v Zagreb in pozdravil je vse, h katerim je prišel. Naglasil ja tudi potrebo, pravico in željo Hrvatov za združenje. Kajti krepka........bode najboljše varstvo monarhiji Habsburžanov. To so njegovi grehi in za to dola pokoro. A to ne ovira njegovega delovanja, ampak za to idejo živi in umrje, Z zadovoljstvom poslušali so volilci poročilo svojega poslanca ter odločno odobravali posamezno točke, a ko je končal odmevali so mu živioklici od vseh strani. Gospodje R o b e r t V 1 a h, A n t. S t e m-bergerin Dr. Stanger izrekli so mu v imenu volilcev svoje neomejeno zaupanje in zahvalili se mu na požrtvovalnem delovanju. Predsednik Jenko konstatuje 1 o -jalno postopanje poslanoevo in sklene shod z „živio"-klicem na presvetlega cesarja, kateremu je poslanec zvesto služil. — Da, bil je to slovesen dan ! Različne vesti. Odbor političnega društva .Edinost" ima v nedoljo, dne 1. pr. m. ob 10. uri predpoludne, svojo sojo v prostorih „Del. podp. društva." Gg. odborniki in njihovi namestniki naprošeni so, da se polnošte-vilno udeleže te seje. Tržaški mestni svdt imel je svojo sejo v ponedeljek ob 71[4. uri zvečer. Po prečitauju zapisnika zadnje seje objavil je predsednik, da je cesar potrdil sklep mostnega sveta, da se občinska doklada k davku na stanariuo poviša od 16 na 17 od sto. Letni račun mestne plinarne se odobri; to podjetje je v prošlem letu do-neslo 250.446 gld. 15 kr. čistega dobička. Upravni svet plinarne prosi dovoljenje, da sme dozvoljevati starim onemoglim delavcem nekoliko pokojnine ter vsprejemati druge moči na njihove mesto, ne da bi se s tem obtežil proračun. Vsprejela se jo predloga toda brez dostavka, kar se do-staja proračuna. Ttmu dostavku protivil se je Rascovich, ker ne bi hotel, da novo vstopivsi delavci dobe premajhno plačilo. Vsprejeli so potem predlog mestne delegacije, tikajoč se morskega zdravišča ter predlog stavbenega odsoka, tikajoč se parceliranja južnega dela griča sv. Marije Magdalene spodnje. Spomenik grofu Radeckemu odkrili so pretečeuo nedeljo na Dunaju. Slavno-sti bo prisustvovali cesar z mnogimi člani vladarske hiše naše, mnogo vojaških in civilnih dostojanstvenikov iz vse države ter na tisuče občinstva. Njegovo Veličanstvo je pozdravil nadvojvoda A 1 b r e c h t kot načelnik osnovalnega odbora. Nadvojvoda Albrecht je naglušni v svojem govoru, da je Radecky služil trem vladarjem, da je bil junak in domoljub, oče svojim vojakom ter zmagovalec v odločilnih bitkah. Ta spomenik da je znak hvaležnosti in požrtvovalnosti narodov, združenih pod žezlom vladarske hise avstrijske. Njegovo veličanstvo jo izreklo v svojem odgovoru prisrčno zahvalo vsem onim, ki so se trudili v ta namen, da se je postavil spomenik. Spomenik ta nuj priča, da so zvestoba in udanost, vztrajnost in trudo-Ijubivost, podprte po nerazrušljivem zaupanji do združenih moči, tiste čednosti, ki so storile močne Radeckega in njega vojake na srečo domovine in vladarske hiše. Spomenik je blagoslovil vojaški duhoven Belopotocky ter se je izročil v varstvo občini dunajski. Njegovemu Veličanstvu predstavili so se tudi štirje pra-unuki pokojnega maršala. CeBar si je ogledal tudi veterane iz bojev leta 1848— 1849. — Tudi tržaško društvo veteranov udeležilo se je tega dne sv. maše ter priredilo zvočer banket v prostorih društva „Austrin.44 Delavsko podporno društvo v Trstu pozivlje na občni zbor, kateri bode dno 8. maja t. 1. ob 3. uri popoludne v dvorani Mally, (via Torrente 16.) Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov ; 2. Društvena kronika, poroča tajnik ; 3. Poročilo denarničarjevo o računu za leto 1891. in poročilo pre-gledovalcev računov; 4. Poročilo gospodarjev in knjižničarjevo; 5. Prememba pravil. 6. Posamezni predlogi. (Taki predlogi se morajo odboru javiti 8 dni pred občnim zborom). 7. Volitev predsednika, 22 pravih in 6 namestnih odbornikov, v smislu § 19. in 24. pravil; pravico voliti imajo oni, kateri so prekoračili 18. leto, voljen sme biti le polnoleten ud; 8. Voli-tov 3 pregledovalcev računov za leto 1899. v smislu § 22. pravil; 9. Volitev 2 udov razsodišča. Odbor. OPAZKE. Volilno pravico imajo le oni, ki so opravili svoje dolžnosti v smislu § 12. društv. pravil. Volitev se bode vršila tako-le: V soboto 7. maja zvečer od 7. in pol do 10. ure in v nedeljo dne 8. maja od 9. ure zjutraj do 1. popol. v društv. prostorih in popoludne od 3. ure do zaključka občnoga zbora v dvorani Mally. Posebna volilna komisija nadzoruje volitev. Ta komisija [bodo sprejemala listke udov. Vsak ud, kateri hoče voliti, mora komisiji pokazati svojo knjižico. Voli se osebno, ne po oblaščenoih. Ker je na dnevnem redu prememba pravil, opozarjamo častite člane, da obsolutno treba, da sti navzoči dve tretjini članov. Letni račun „Delalskega podpornega društva" je od nedelje, dne 24. t. m. sem, na ogled v društvonih prostorih. Vabilo. Opensko „pevsko in bralno društvo" priredi dne 1. maja 1892. veselico na dvorišču g. Gorjup-a na Opčinah s6 sledečim vsporedom: 1. I. Brajša: „Koračnica", zbor. 2. Pagliaruzzi : „Stari hajduk", deklamacija. 3. Knittl: „Žežu-linka", zbor. 4. Telovadba, izvršuje „Tržaški Sokol". 5. nDomovina", pomnoženi zbor. 6. Grandjean : „Brati ne zna", burka v 1. dejanji. 7. „Gastronomična nftrodnl ple° Gostilna „Alla Croce rti Malta" Via Valdirivo št. 19 (pnleg Piazza della Zorita) priporoma se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vinu in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich. Antnn Pnrlfai na v°£lu ulice GhpKft MVIIUII lUUIVdJ, in Ceciiia,toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Gostilna „Stoka", staroznana pod imenom „Belladonno", poleg kavarno „Kabrin", priporoča ne Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl. tombola". 8. 0*m „Kolo1 Odmor. 9. Ples. Med posameznimi toč kami svira „Openska godba". Začetek je ob 4}$'. popoludne. Ustopnina : k veselici za osebo 20 nvč., k plesu za gospode 60 nve,, k pleau za gospe 30 nvč., sedeži 10 nvč. Pri neugodnem vremenu vrši Be veselica v nedeljo dne 8. maja t. 1. — K obilni vdeležbi vabi uljudno Odbor. Pevsko društvo „Velesila" v Škednji, priredi v nedeljo dne 1. maja veselico z lepim programom, kojega priobčimo prihodnjič. — Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah priredilo je v nedeljo izlet v Sv. Križ. „Adriji" so se pridružili tudi mnogo pevci društva „Hajdrih" na Prošeku. Vsa mnogoštevilna družba utaborila se je v Pia-novi gostilni ter se je zabava vršila v prelepi slogi in bratski ljubavi. Mej divnim petjem čuli smo tudi par iskrenih govorov. Želeli bi le, da nas pri prvem prihodnjem izletu v to selo pozdravi novo pevsko društvo Križko, o i katerem čujemo govoriti že dlje časa. Na ■ jQ§jp KOCjcUlČiČ Aniiroo l/slan čevljar v ulici ,Caserma miui D J rvaiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Ivan Prelog priporoča svoji trgovin v Via đel Bosco st. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piazza fiarrlera vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. noge, ne plašite se nasprotnikov! Telovadno društvo „Goriški Sokol" v Gorici priredi dne 8. maja t. 1. v svojih prostorih pri „Zlati Zvezdi" veBelico s petjem, dramatično predstavo in plesom. Polovica čistega dohodka odloči se za pri« hodnjo božičnico „Sloginih" zavodov. Poziv ! 1P. n. gg. udje pevci učiteljskega društva za sežanski okraj se s tem | Via Barriera vecchia št, 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Martin Krže, Piazza S. Giovanni, št. 1. trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončonim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Tiskarna „Dolenc" K p;".™ della Casorma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo* za nadaljevalne tečaje in go-.... . .... -.j .i 11 »podarjeni v pouk. Mehko vezana Btane 45 kr.f najuljudneje vabijo in prosijo, da se blagovole trdo vezflna B5 „ poštnino vred. Cl. naučiti, za proslavo 300-letnice rojstva . veleuma J. A. Komenskega v 5. dne maj- AtttOtt L i \ » I » I i I i CARLO PIRELLI m narodni agent in špediter Trst, Via Arsenal št. 2. 3_92 Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse krajo r » i i i » i » i 5 i Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! DROGEFtIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazza della Legna U., 1. Odlikovana lovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga iinili barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) ito jih gotovi Prendlnl. lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljne noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zalitjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpiB. Svaki komad tih Bladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendlnljevoj ljekarni u Trstu (Farinurcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijekarnah svieta. 29—52 SOL A 7-12 za popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji oblek in perila po dunajskem načinu: Piazza nuova št. 2 I., III. C04 mu 1SOS. VINOGRADCI i Varujte vaie trte pred E R O N O-SPORA" o pravem času s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi bo lahko več let brez da se pokvari. Bolje ho od vneli driiRlIi. kaT jim je pripoznano ne samo z liiljadami svedo-čeb ampak tuai 350 In več prvih nagrad pri raznih nateoanjih. Iznujditelj gosn. Viktor Vermorel Villafranche na Francoskem jc bil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem, \arovati ese jje ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko : Henrik Pegan v Trstu, VIA S ANITA št. 17. Cena prosto carine gl. 3535.— Brezplačni zaniot. Franko na postajah in na brod v Trstu. 20-7 PLACA SE NAPRED. Tinski ekstrakt. Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano speoijaliteto. Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 10U litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži so gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nonadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenca podali pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni. Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600-1000 litrov) vštevši pouk o uporabljutiju. H uzu n teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih llkerov itd najbolje in nonadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitaten-Fabrik 20--L»O ln PI1A«. 41-50 Iščejo se Solidni zastopniki. Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič- Tinkarna Dolenc T stu.