SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 17 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 14 de mayo - 14. maja 2009 HUDO ZLO IZ HUDIH JAM JANEZ GRU Hudo zlo iz hudih jam je naslov brošure, ki so jo te dni skupaj s ponatisom Poročila Komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč izdali pri založbi Družina. V brošuri so objavili izbor pretresljivih slik pobitih žrtev v opuščenem premogovniku Huda jama pri Laškem. Storilci strašnega zločina so mislili, da bo njihovo grozljivo početje ostalo za vedno prikrito, vendar je po zaslugi omenjene vladne komisije prišlo na dan. Pretresljive podobe hudega zla v Hudi jami so, je v spremni besedi zapisal predsednik komisije Jože Dežman, ,,po-dobe, ki nam zastavljajo temeljno vprašanje za naš spravni referendum: Ali ima kdorkoli v imenu katerih koli ciljev pravico v miru ubijati vojne ujetnike in civiliste? Ali ima kdorkoli pravico, da po takem zločinu govori o osvoboditvi, bratstvu in enakosti? Nihče, se glasi odgovor. Zapoveduje ga človekova vest, civilizacija, človekove pravice in tudi kazensko pravo. Ker je bilo načelo nedotakljivosti človeškega življenja tolikokrat poteptano s prelitjem krvi nedolžnih žrtev, ni čudno, da kot huda mora visi nad nami. Sprava, za katero si prizadevamo v Cerkvi na Slovenskem, je edina pot, ki nas lahko popelje iz hudih jam zla. Vključuje priznanje in kesanje storilcev, odpuščanje s strani žrtev in njihovih svojcev ter skupno željo po življenju v miru in razumevanju. Za takšno rešitev si mora prizadevati država, ki je dolžna popraviti storjene krivice. Tudi Cerkvi ne sme biti vseeno, kako spoštujemo božje zapovedi. Ne sme ji biti tudi zato, ker so bili oboji, krvniki in žrtve, njeni člani, krščeni ob istem krstnem kamnu in del istih župnijskih občestev. Hudo zlo iz hudih jam na simbolni ravni predstavlja tudi drugo zlo in trpljenje, s katerim se srečujemo tako na osebni kot tudi širši družbeni ravni v naši domovini ali drugje po svetu. Hkrati je tudi prispodoba vseh perečih in nerešenih vprašanj, ki so nastala zaradi osebne ali družbene krivde, sebičnosti in koristoljub-ja, zaradi premajhne odgovornosti, zlorabe položaja, iskanja lukenj v zakonodaji, nenasitnega pohlepa in sle po imetju, moči, vplivu, prevladi^ Pomislimo na svetovno gospodarsko krizo, na neodgovorno lahkotnost, s katero so svetovni bankirji delili in zapravljali denar, ki ga v resnici ni in ga nikoli ni bilo. Slepa vera v moč kapitala naših novodobnih kapitalistov, ki so se iz zagovornikov komunizma in družbene lastnine čez noč prelevili v požrešne lastnike nekdanjega družbenega premoženja, so primeri takšnega zla. Zaprte tovarne, brezposelni in vedno daljše vrste prosilcev socialne pomoč itd., so žalostne posledice takšnega stanja. Veliko ljudi ima občutek, da si sedanja politična oblast zatiska oči pred resničnimi problemi. Ukvarja se z namišljenimi težavami, ki jih rešuje z velikim medijskem pompom. Kot da bi hotela odvrniti pozornost ljudi od resničnih težav in prikriti lastno nemoč pri soočenju z njimi. Vse stranke, vsi kandidati V tej luči bi lahko tudi razumeli odločitev ljubljanskega mestnega sveta, ki je sklenil novo vpadnico v Ljubljano poimenovati po nekdanjem maršalu Titu. Očitno so mestni svetniki hoteli pokazati svojo politično moč in pripadnost. Uspeli so bolj, kot so mislili, da bodo. Izbrali so pravo cesto. Ker vodi proti Žalam, je z novim poimenovanjem dobila simbolni pomen. Škoda, da so ostali samo pri tej pobudi. Lahko bi se odločili še za Titovo transver-zalo: Od Ljubljane proti Celju, Teharjem in Strnišču pri Ptuju, nato proti Teznem pri Mariboru, potem na Koroško, nato nazaj proti Ljubljani in naprej v Kočevski rog, h grobišču Pod Krenom. Titova transverzala smrti! Šalo na stran. Vprašanje, zakaj Slovenci ne moremo preseči žalostne razdeljenosti, je zelo resno. Morda nam odgovor nakazujejo ugotovitve mednarodne raziskave o verskem pouku v evropskih šolah, ki so jo pred dnevi predstavili v Bruslju. Izhodišče raziskave je bila ugotovitev, da je dobro poznavanje vere ljudem v veliko oporo pri oblikovanju njihove celovite in zavestne pripadnosti Evropi. Raziskava želi opozoriti evropske Cerkve, naj razmislijo o vsebinah, ki jih poučujejo pri verskem pouku v šolah. Rezultati kažejo, da verski pouk v šolah podpira vzgojno poslanstvo šole, zlasti na socialnem in civilnem področju. Čeprav v nekaterih evropskih državah obstaja veliko nasprotovanje in nezaupanje do verskega pouka v šolah, avtorji raziskave ugotavljajo, da ima verski pouk vse potrebne lastnosti šolskega pouka. Še več, prepričani so, da je zelo koristen, saj omogoča otrokom boljšo splošno razgledanost in boljše poznavanje evropske kulture, krščanskega izročila, Svetega pisma in zgodovine. Evropskim državam predlagajo, da verski pouk v šolah primerno podprejo in poskrbijo za njegovo polno uveljavitev. Znano je, da je Slovenija ena redkih evropskih držav, če ne celo edina, ki nima verskega pouka v šolah. Morda pa je treba tudi v tem dejstvu iskati vzroke, zakaj ne moremo preseči ovir iz naše polpretekle dobe. Zakaj naša kultura in zlasti javno mnenje ne podpirata vrednot, ki so potrebno za normalno sožitje v različnosti? Zakaj namesto ljubezni prevladuje sovraštvo, namesto sodelovanja izključevanje drugih, namesto sprejemanja drugih, njihovo sovražno izključevanje in zavračanje? Vabim vas k razmisleku in pogovoru o vseh teh zapletenih vprašanjih našega sožitja, medčloveških odnosov in odnosov naše države z drugimi evropskimi državami. Mar nismo včasih takšni posebneži, da nas drugi težko razumejo in še težje sprejemajo? Bog ve, če ni v ozadju našega obnašanja breme, ki nas vleče k tlom in stran od drugih. Kaj pa, če hodi za nami hudo zlo iz vseh hudih jam naše nerazrešene in neodrešene polpretekle zgodovine? Razmislimo in molimo drug za drugega. (^o Ognjišču) Enajst političnih strank ter ena skupina volivcev je v petek do polnoči, ko se je iztekel rok za vložitev list kandidatov za volitve sedmih poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, predlagalo 81 kandidatk in kandidatov, so sporočili z Državne volilne komisije (DVK). 42 kandidatov je moških (52 odstotkov), 39 pa žensk (48 odstotkov). Na vseh listah političnih strank (SD, SDS, Zares, De-SUS, LDS, SLS, SNS, NSi, SMS, KSS, Združeni zeleni) je po sedem kandidatk in kandidatov, na listi skupine volivcev (Lista za pravice bolnikov) pa so skupno štirje kandidati in kandidatke. Listo največje vladne stranke SD bo vodil nekdanji minister za zunanje zadeve Zoran Thaler, na listi pa so še novinarka Tanja Fajon, nekdanji državni sekretar Andrej Horvat, Mojca Kleva, nekdanji predsedniški kandidat Lev Kreft, Karmen Pahor in Andreja Katič. Kandidati največje opozicijske stranke Janševe SDS so nekdanji šolski minister Milan Zver, ki bo listo tudi vodil, dosedanja evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, nekdanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, nekdanji notranji minister Dragutin Mate, dolgoletni državnoz-borski poslanec Mirko Za-mernik, nekdanja smučarka Katja Koren Miklavec in nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje Anže Logar. Listo sedaj sicer izven-parlamentarne Nove Slovenije (Nsi) bo vodil sedanji evropski poslanec Lojze Peterle, sledijo pa predsednica stranke Ljudmila Novak, nekdanja ministrica Mojca Kucler Dolinar, nekdanji poslanec Anton Ko-kalj, nekdanja državna sekretarka na minjstrstvu za šolstvo Alenka Šverc, Klemen Žumer in Ksenija Kraševec. Na listi Zares bodo nastopili poslanec in nosilec liste Ivo Vajgl, podpredsednica stranke Felicita Medved, Roman Jakič, Bernarda Jeklin, podpredsednik stranke Peter Česnik, vodja poslanske skupine stranke Cveta Zalokar Oražem in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Listo DeSUS bo na evropskih volitvah vodil predsednik stranke in minister za okolje Karl Erjavec, kandidirali pa bodo še podpredsednica stranke Marija Gjerkeš Dugonik, veleposlanik Drago Mirošič, Andrejka Majhen, poslanec DZ Joško Godec, Silva Savšek in Avgust He-ričko. V LDS so na čelo kandidatne liste postavili dosedanjega evropskega poslanca Jelka Kacina, poleg njega pa kandidirajo še Mirjam Muženič, podpredsednik LDS Slavko Ziherl, Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, Darja Mohorič in predsednik sveta LDS Aleš Gulič. Kandidati SLS so nekdanji minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, Marta Ciraj, Marjan Senjur, Nada Skuk, Ciril Smrkolj, Marija Ribič ter podpredsednik stranke Janez Podobnik. Listo SNS bo vodil Ser- gej Čas, poleg njega pa bodo kandidirali še Barbara Jerman, Nina Mavrin, Donja Hudoklin, Aleš Bandur, Janja Čas in Matej Ivanuša. Na evropskih volitvah bodo nastopile tudi štiri zunajparlamentarne stranke. Listo Stranke mladih Slovenije bo vodil njen predsednik Darko Krajnc, poleg njega so na listi še Nataša Lorber, Katja Grabnar, Idris Fadul, Peter Janeš, Maja Kovač in ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek. Za vstop v evropski parlament se bodo potegovali tudi Krščanski socialisti Slovenije. Na čelu njihove liste je predsednica podmladka stranke Maruša Benkič, kandidirajo pa še Nedeljko Dabič, Gabrijela Čevnik, Valentina Stopar, Srečo Prislan, Nina Plahutnik Su-hadolnik in predsednik KSS Andrej Magajna, sicer poslanec in član poslanske skupine SD. Na evrospkih volitvah bodo kandidirale tudi aktivne slovenske zelene stranke, ki so se združile v listo Združenih Zelenih. Listo bo vodil predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš, na njej pa so še Lucija Mozetič, Mihael Jarc, Teja Du-menčiž, Franc Černagoj, Tomaž Ogrin in Tamara Galun. Prvič pa na evropskih volitvah nastopa tudi nestrankarska lista, in sicer Neodvisna lista za pravice bolnikov s štirimi kandidati: Markom Šidjaninom, Tade-jo Cankar Davanzo, Andražem Koširjem in Tino Jakopin. Predsedujemo Svetu Evrope Slovenija je ta torek, 12. maja iz rok Španije prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope (SE). Temu pomembnemu izzivu bo pozornost usmerjena pol leta, zunanji minister Samuel Žbogar pa je na zasedanju tega najvišjega organa odločanja SE predstavil tudi prioritete. V Madridu bo govora še o prihodnjih izzivih SE, ki letos obeležuje 60 let obstoja. Prednostne naloge izhajajo iz zavez zadnjega vrha SE leta 2005 v Varšavi, posebno pozornost pa bo Slovenija po napovedih namenila promociji in krepitvi temeljnih vrednot SE. Slovenija si bo prizadevala za spodbujanje vladavine prava tako na državni kot mednarodni ravni, posebej pa za promocijo človekovih pravic, za krepitev demokratičnih standardov in vladavine prava v JV Evropi. Spodbujala bo k ozaveščenosti, ko gre za diskriminacijo in družbeno marginaliziranje Romov in etničnih manjšin. Aktivno bo delovala na področju zaščite pravic otrok in izobraževanju o otrokovih pravicah. Slovenija si bo nadalje prizadevala za nadaljevanje postopka reforme Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta pomembna inštitucija se zadnja leta sooča s stalnim naraščanjem primerov, reformni proces pa stoji. Protokola 14 k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki bi izboljšal učinkovitost sodišča, ni ratificiralo vseh 47 držav članic, izjema je Rusija. Slovenija bo Odboru ministrov SE, varuhu temeljnih vrednot SE, predsedovala do 18. novembra, ko bo nalogo predala Švici. Med predsedovanjem se bo zvrstilo več kot 50 dogodkov v Ljubljani, Strasbourgu in drugod. BERI^ ARGENTINCI NA BREZJAH .2 SLOVENCI V LUJANU.........3 SLAVJE V CARAPACHAYU ..3 PREGREŠNO DOBRE SLADICE..................3 Stran 2 14. maja 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Romanje na Brezje TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Tudi letos je Izseljensko društvo Slovenija v svetu povabilo vrnjene izseljence in njihove potomce na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Nedeljski dan je bil lep, sončen, da ni bilo nič težko priti na Brezje. Sicer pozno -maša je bila napovedana za 13. uro - se je kar hitro nabralo znancev in manj znancev na prenovljeni ploščadi pred brezjansko baziliko. Res, bilo je kot v Lujanu: pozdravili so se znanci in prijatelji, ki se velikokrat ali redno srečujejo, pa tudi taki, ki jih zagledamo (skoraj) samo na Brezjah in se zato še z večjim veseljem rokujemo ali pozdravimo po argentinsko: s poljubom (enim) na lice. Še bolj pa smo se razveselili tistih, ki so na obisku v Sloveniji in pa izseljencev iz malo bližjega Spittala. Maševal je Janez Cerar cM, lazarist, ki je nekaj let preživel v Slovenski vasi in mu je slovenska skupnost tako prirasla k srcu, da nas kar v zadrego spravi, ko se zahvaljuje za povabilo, da mašuje ob tej (in še marsikateri drugi) priliki, ko bi se morali njemu zahvaliti za maševanje, še posebej to pot, ko je moral kar pohiteti, da je pravočasno prišel še na sestanek s starši v študentski dom na Taboru. Z njim je somaševal msgr. Janez Rihar, dolgoletni ravnatelj Rafaelove družbe in dobrotnik marsikateremu od prisotnih na romanju. Ljudsko petje je vodil prof. Marko Bajuk, ki je tudi orglal. Berili sta brala Mojca Vombergar in Marko Gaser. Mašnik je v pridigi s preprostimi besedami povezal praznik Evrope in njeno zastavo z nedeljsko božjo besedo. Iz obeh je razvil prošnjo k nebeški Mamo, da bi Jezusu ostali zvesti, da bi ostali v Njem zvesti, ponižni, da bi z božjim blagoslovom obrodili veliko sadov. - Pri maši smo se spomnili in prosili tako za tiste, ki so se odločili, da nadaljujejo svoje življenje v Sloveniji, kot za vse ostale izseljence, žive in mrtve, razkropljene po vsem svetu. To in še marsikaj pa je vsak še osebno izrazil tudi pred podobama b r e z -j a n s k e in lu-j a n s k e Marije po maši. In po maši je pred cerkvijo postalo živahno, saj je vsak hotel pozdraviti, poklepetati z vsakim in z vsemi, da ni bilo lahko se raziti. Marsikdo pa je to veselo vzdušje še nadaljeval v bližnjih Begunjah. Sončen dan, kot še malo takih v zadnjih časih, je bi dober razlog za piknik v prijetni družbi. GB Pri Celjski Mohorjevi družbi so bogatejši za tri dela slovenskih avtorjev. Pri založbi so izdali in danes predstavili knjigo Žarka Petana Resnica o „resnici", knjigo spominskih zapisov Leva Detele Dunaj na postni znamki in avtobiografske spise Metoda Turnška Domače stezice: Od Drave do Jadrana. Naslov Petanove knjige Resnica o "resnici" zveni kot aforizem, je uvodoma poudaril glavni urednik Celjske Mohorjeve družbe Andrej Arko. Petan je potrdil urednikovo trditev in dodal, da ,,mora biti Tri nove knjige naslov vsake knjige aforizem, saj ga sicer nihče ne opazi". Knjiga Dunaj na poštni znamki je knjiga spominskih zapisov Detele, ki je poleg drugega tudi sodelavec Med-dobja. Po avtorjevih besedah gre za ,,rekapitulacijo zadnjih 20 let dogajanja tako v Sloveniji kot v njegovem življenju". V knjigi Detela na simboličen način spregovori o izkušnjah človeka v domovini in v tujini. Delo pa avtorjevih besedah ponuja tudi možne odgovore na vprašanja, kako živeti v današnjem svetu, kako ustvariti svet tolerance in humanizma ter kako graditi svet miru, ljubezni in plemenitosti. Avtor spremne besede k Detelovi knjigi Andrej Rot je pojasnil, da je Detela zamejski pisatelj, ki je več kot 30 let bival izven Slovenije, najdalj v avstrijski prestolnici. Turnškova knjiga Domače stezice vsebuje avtobiografske spise o otroštvu in o dijaških letih, ki ji sam ni nikoli objavil v knjižni obliki, je povedal Milan Dolgan, ki je te spise zbral in jih skupaj z rokopisno zapuščino iz arhiva v cistercijanskem samostanu v Stični ob 100-letnici avtorjevega rojstva objavil. Premier Pahor po Skandinaviji Obisk na Švedskem in Finskem je bil uspešen, je ocenil premier Borut Pahor, ki je odnose z državama označil za odlične. Pogovori s švedskimi in finskimi sogovorniki so bili sicer namenjeni predvsem gospodarski krizi, seznanitvi s prioritetami prihajajočega švedskega predsedovanja EU, pa tudi krepitvi dvostranskega gospodarskega sodelovanja. Premier Pahor se je v Helsinkih na delovnem obisku sestal s finskim kolegom Mattijem Vanhanenom, izmenjala pa sta predvsem poglede na protikrizne ukrepe. Po koncu srečanja premiera nista nagovorila novinarjev, je pa Pahor obisk v regiji ocenil za uspešnega. Tako v Stockholmu kot v Helsinkih so govorili tudi o sporu glede slovensko-hrvaške meje, pri čemer sta oba Pahorjeva gostitelja izrazila razumevanje do slovenskih stališč. Reinfeldt je tudi izrecno podprl proces reševanja tega vprašanja, ki poteka pod vodstvom Evropskega komisarja Ollija Rehna. Obisk v Skandinaviji je za uspešnega ocenil tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je premiera spremljal v obeh državah. ,,Obisk je bil uspešen predvsem zato, ker smo imeli možnost izmenjati poglede na gospodarsko krizo in na ukrepe, ki jih v posameznih državah pripravljamo. Za Slovenijo je to pomembno, ker sta tako Finska kot Švedska odprti gospodarstvi in imamo podobne poglede tako na vlogo Evropske komisije kot tudi na delovanje EU pri soočanju z gospodarsko krizo," je pojasnil minister. V ospredju obiska na Finskem pa je bilo po Lahovniko- vih besedah tudi iskanje možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja. V Skandinavijo konec maja prihaja slovenska gospodarska delegacija, zdaj pa je bila po ministrovih besedah tudi priložnost, ,,da se odprejo vrata gospodarstvenikom na skandinavski trg, kjer je zelo veliko možnosti, ki pa doslej niso bile popolnoma izkoriščene". Kot je dejal, so govorili predvsem o tem, da bi Slovenija lahko postala neke vrste izhodiščna točka za prodor skandinavskega gospodarstva v Jugovzhodno Evropo. O tem je bilo govora tudi na obisku slovenske delegacije na sedežu finskega telekomunikacijskega kon-cerna Nokia. ,,Po drugi strani pa smo iskali tudi načine, kako povečati vlogo slovenskega gospodarstva v skandinavskih državah, ki so na nek način tudi izhodiščna točka za celotno baltsko regijo, z vidika logistike pa tudi do ruskega trga," je še povedal. Gospodarska menjava z obema državama je sicer relativno skromna; s Švedsko okoli 300 milijonov evrov, s Finsko pa še za polovico manj. ,,Gre predvsem za to, da se na dolgi rok izboljšajo kontakti med državama in da se gospodarska menjava izboljša," je dejal Lahovnik in izpostavil predvsem storitve, kjer ima Slovenija z državama presežek. Pri tem se je zavzel za več sodelovanja na področju turizma, pri čemer je po njegovih besedah ključna tudi vzpostavitev neposrednih letalskih linij. Povezava med Ljubljano in Stockholmom je vzpostavljena, s Helsinki pa še ne. Napredovali smo vsaj za en korak: znane so kandidatne liste. Preteklo soboto opolnoči je potekel rok in stranke so predstavile svoje sezname. Ni bilo (na žalost) nobenega presenečenja in znova bo treba izbirati manjše zlo. Vse meso na žar. Tako so opisali politični opazovalci sestavo vladnih kandidatur. Tipičen argentinski izraz pomeni, da je na seznamu najboljše, kar kirch-nerizem premore. A da je to dosegel, je bivši predsednik prisilil vrsto vladnih funkcionarjev, guvernerjev in županov, ki so v svojih okoljih priljubljeni, da se postavijo na čelo tako imenovanih ,,pričevalnih" list. Cilj je pritegniti čim več glasov, da se prepreči brodolom, ki grozi vladni barki. Samo v provinci Buenos Aires je, poleg guvernerja, nad 40 županov, ki kandidirajo za poslance, ki pa so seveda že vnaprej povedali, da županstva ne bodo pustili in poslanskih ali svetniških mest ne zasedli. Tako so se na vladni strani res pojavila vsa najboljša imena, kar jih premore. Vendar se politologi ne morejo zediniti, če se bo to poznalo pri glasovih, ali se bo poteza kor bumerang obrnila proti vladi. V opoziciji je tudi kar nekaj sedanjih funkcionarjev ali poslancev. A vsi so pred predstavitvijo kandidature formalno odstopili. Seveda je opozicija že sodno naznanila te kandidate (vključno bivšega predsednika), a ni upanja, da bi do volitev prišlo do kake odločbe, po njih pa bo stvar padla v pozabo. Tako ali drugače, volilna kampanja je v polnem teku in pripraviti se moramo. Oče, mati, bratje in sestre ^ Značilnost sedanjega političnega trenutka v Argentini je nenehno upadanje kvalitete ustanov. Omenjali smo že, kako se razni kandidati selijo iz okrožja v okrožje, ali da drugi ne dopolnijo svojega mandata. ,,Pričevalne" kandidature so gotovo nov korak v smeri vedno bolj zvodenele demokracije. Na teh volitvah pa se je posplošila še druga bolezen argentinske politike: v strankah ni bilo notranjih volitev za kandidature. Te so se določile ,,s prstom". Se še spomnite zakona, da morajo vse stranke imeti celo istočasne notranje volitve? Vse je padlo v pozabo. En sam mož (v vladnem primeru Kirchner) ali majhna skupina veljakov (v obeh opozicijskih povezavah) so določili, z večjo ali manjšo težavo, kdo in po kakem vrstnem redu bo kandidat. In končno: da se čim bolj blestijo znani priimki, najdemo na volilnih seznamih množico sorodnikov funkcionarjev in veljakov: žena guvernerja v Chaco, oče župana v Malvinas, brat žu- pana v la Plati, sin drugega župana, sestra, stric, bratranec ^ Vse je upravičeno, kar doprinese vsaj še en glas, ki naj pogasi to žejo po volilnem uspehu. Da se izogne blamaži (in lažje kritizira vlado) je Felipe Sola v zadnjem hipu umaknil svojo ženo iz seznama provincijskih poslancev. Da bo vo k sit in koza cela. Nekako tako je končno tudi opozicija dosegla sporazum za sestavo svojih kandidatur. Tako na levici kot na desnici so imeli izredne težave. Vsak je hotel zase in za svoje doseči najboljša mesta. Vmes je bilo tudi nekaj ideoloških zapletov. Sola sumi (ali ve), da za De Narvaezom stoji Duhalde, in to mu ni všeč. Zato je skušal blokirati kandidate, ki so preveč dišali po duhaldizmu. Na levici pa se je uporni podpredsednik čutil zapostavljenega in so šele v zadnjem trenutku pokadili pipo miru, ko je Cobos umaknil enega izmed kandidatov, a so mu na tretje mesto pustili postaviti drugega. Na vladni strani so bili tudi zapleti. Tu je pritiskal zlasti sindikalizem, ki je hotel svoje može na vidnih in gotovih mestih. In končno je z množično manifestacijo, ki je povzročila dolge ure kaosa v mestu, isto zahteval (in delno dosegel) ,,pi-ketero" D'El^a, ki se je potegoval za ,,več temnih" (mas morochos) na vladnih listah. Dva in dva bo štiri? Konec je ene neznanke, odpirajo se druge. Sedaj vsi naročajo ankete in delajo račune. Nekatera okrožja so precej definirana in kot smo že poročali, vladi ne kaže dobro. Da je mera težav polna, je imela vladna stranka hude težave v prestolnici, ki je po številu glasov (in poslancev) drugo volilno okrožje v državi. Ni ji bilo mogoče sestaviti enotne liste. Končno se je Kirchner odločil za Hellerja in na silo uvrstil za njim kar je še ostalo kirchnerizma tukaj. A bivši župan Ibarra je šel po svoje in tako vladi grozi, da bo v glavnem mestu pristala na četrtem mestu in ni gotovo, da bi sploh dobila kakega poslanca. V Cordobi je podoben položaj, v Santa Fe tudi. Zato se tako trudi v provinci Buenos Aires. Opazovalci (vedno tako originalni) že trdijo, da bo tukaj potekala ,,mati vseh bitk". Ankete ne kažejo dobro. Celo tiste, ki jih vlada naroča, kažejo preveč enakosti med Kirchnerjem in De Narvaezom. Levičarska povezava bo tretja, a požela kar nekaj poslancev. Ob vsem tem se človek sprašuje: kaj je z načrti, napovedmi, z debato o velikih narodnih problemih in težavah, ki bi morala biti podlaga za vestno in stvarno odločitev volivca? Ah, tisto? Hvala, dobro. SLOVENCI V ARGENTINI ROMANJE V LUJAN Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj Drugo nedeljo v mesecu maju imamo Slovenci v Argentini prav posebno romanje k Materi Božji. Z družinskim avtomobilom, s skupnim avtobusom ali, zakaj ne, z vlakom, smo se 10. maja zgodaj zjutraj napotili v Lujan, kjer je najvažnejša argentinska božja pot. Vse je kazalo, da bo romarjem bilo vreme naklonjeno; jesen se še ni skorajžila in toplo sonce nas je spremljalo vso nedeljo. Iz raznih parkirišč je slovenska družina počasi romala do bazilike. Ob vhodu in v cerkvi so verniki dobili pesmarico za celodnevno pobožnost. Geslo letošnjega romanja se je glasilo ,,Sveta vera bodi vam luč!". Ob 10. uri se je pričela sveta maša. Daroval jo je delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode ob somaševanju nekdanjega župnika lujanske bazilike in člana Misijonske družbe svetega Vincencija Pavelskega g. Ivana Likozarja. Mašo je vodil Tone Podržaj in nas v uvodu spomnil na tri obletnice, ki jih Slovenci obhajamo: 60-letnico zahvalnega romanja ob prihodu v Argentino, 50 let smrti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana in 10. obletnico Slomškove beatifikacije. Prvo berilo je v španščini prebral Dominik Oblak, drugo v slovenskem jeziku je prebrala Gabriela Čamernik. Ljudsko petje je vodil Andrej Selan z izvežbanimi pevci ter ob spremljavi orgel. Med pridigo nas je g. Rode nagovoril ob obletnicah, ki jih spominjamo prav letos. Na prvem mestu je na kratko povedal kako se je razvijalo romanje Slovencev v Lujanu 22. maja 1949. Na drugem mestu je omenil važno vlogo ljubljanskega škofa dr. Rožmana v prvih letih begunstva, ko so mnogi Slovenci zapustili dom in se podali v svet zaradi brezbožnega komunističnega nasilja. Nazadnje pa je še orisal delo škofa Antona Martina Slomška ter prebral kratko misel Janeza Pavla II ob Slomškovi beatifikaciji. Preden se je zaključila služba božja so razdelili podobe Lujanske Marije. Na njih je bil košček Njenega lanskega plašča. Duhovnik je razložil, da so prejšnjo nedeljo podobi -isti, ki je 379 let nazaj izbrala prav to mesto, kot Njen dom - zamenjali plašč. Po končani sveti maši je sledilo družinsko kosilo. Sprehodi in klepeti s prijatelji in z znanci, ki se morda samo enkrat na leto srečujemo, so nadaljevali tja do zgodnje popoldanske ure. Popoldansko čaščenje nas je zopet vabilo v cerkev. Pridigo je imel prelat dr. Mirko Gogala. V njej je na kratko opisal globoko vero, ki sta jo čutila Abraham in Marija — začetnik naše vere in naša Mati. Trdna vera je bila njuna pot v življenju, verovala sta v Božjo besedo in vedela, da Gospod drži obljubo. Naše poslanstvo kot kristjani je izpolniti Božjo voljo, tudi če povzroči trpljenje. Kristus je pot k resnici; k Njemu najlažje pridemo po Marijinem zgledu, po Njenem globokem prepričanju. Prosimo torej našo Mater naj nam posreduje to milost, da bi vztrajali na poti in da bi pridobili tudi druge. Nato je bila procesija okrog glavnega trga. Križ, zastave, otroci slovenskih tečajev in bandera Svetogorske Marije, so imeli prve prostore v procesiji. Pred narodnimi nošami (bilo jih je okrog 45) je mladina nosila kip Lujanske Marije, za njimi je bila podoba Marije Pomagaj. Nato so še romali ministranti (kar 33 jih je bilo) z duhovniki - delegat dr. Rode, g. Franci Cukjati in g. Pavle Novak. Božje ljudstvo, z molitvijo rožnega venca in petjem, se je v velikem številu udeležilo procesije. Sledile so pete litanije v cerkvi. Nato smo skupaj prebrali molitev, ki je bila tiskana v letošnji podobici romanja, v čast blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku. Z zahvalno pesmijo smo še posebno slavili troedinega Boga. Prav tako je bil blagoslov z Najsvetejšim. Za zaključek se je g. Rode posebno zahvalil vsem tistim, ki so pomagali, da je letošnje romanje dobro izpadlo. Odšli smo domov, z božjim blagoslovom. Zahvalili smo se naši nebeški Materi za dosedanje varstvo in jo častili, ter jo prosili, da bi še naprej ohranjali vero in slovenstvo na naših tleh. Marta Petelin CARAPACHAY 49. obletnica Doma V nedeljo 3. maja smo v našem domu praznovali 49-letnico ustanovitve. Slavje smo začeli z dviganjem zastav in sv. mašo, ki jo je daroval naš dušni pastir, dr. Jure Rode. Po maši je Jože Jan napovedal začetek kulturnega programa. Vrstili so se pozdravi, najprej predsednika doma, Francija Korošca, predsednice Zedinjene Slovenije, ge. Alenke Godec in končno še veleposlanika Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguština Vivoda. Sledil je prizor v katerem je bilo prepletenih več točk: prva je bila predstavitev kratkega filma o Postojnski jami, saj točno na ta dan, 100 let nazaj, torej 3. maja 1909 leta, je Postojna postala mesto. Zaradi ugodne prometne lege je postala pomembno pokrajinsko središče. Hitro rast je doživela med svetovnima vojnama, ko je spadala k Italiji. Največja znamenitost Postojne je \o "Postojnska jama" Postojnska jama. Poznali in obiskovali so jo že v srednjem veku, o čemer pričajo podpisi iz 13. stoletja. ^V Valvasorjevem času so obiskovalce vodili tudi v Črno jamo. Del jame, ki je danes turistično urejen, je leta 1818 odkril jamski vodnik \o "Luka Eee" Luka Čeč. Do danes je jamo obiskalo preko 30 milijonov ljudi. Ker je letos minilo 160 let smrti dr. Franceta Prešerna je Damijan Ahlin podal pesem „Magistrale"; ob 110 letnici smrti Dragotina Ketteja je pa bila prebrana pesnitev ,,Moj Bog". Sestavni del kulture je zgodovina. Znano je, da je za razvoj posameznika zelo važno poznanje lastnega izvora in zgodovine svojih prednikov. Duhovito in posrečeno sta Sandi Žnidar in Tomaž Klemen pokazala kako se jima je zmešalo ker sta raziskovala izvor priimkov in sta se preveč temu posvetila, zlasti še ker sta hotela poizvedeti glede slovenskega telefonskega imenika v Argentini. Prav smešno ju je bilo gledati in poslušati in sta bila kar nekajkrat nagrajena z burnim ploskanjem. Lansko leto smo obhajali 50-letnico naše osnovne šole Josipa Jurčiča. Ker večina prisotnih ni bila oktobra lanskega leta na prireditvi, smo jim pokazali njeno zgodovino ob sliki in glasbi. Končno se je povezovalec zahvalil vsem za obisk in jih povabil naj ne prezrejo naslednje obletnice, ko bo naš dom praznoval 50-letnico obstoja, to pa bo 2. maja leta 2010. Po programu je bil prigrizek na dvorišču, zatem pa okusno kosilo ki ga je pripravila Metka Slabe s sodelavkami. Popoldan je minil ob klepetu in prijetnem vzdušju ter z željo, da bi se kmalu zopet srečali v našem domu v Carapachayu. Marjana Pirc SLOVENSKI DOM SAN MARTIN Burkasti gospod april Burkasti gospod april rad takoj 1. aprila kaj na glavo postavi. No ja, v Buenos Airesu smo imeli cel mesec precej nenavadno poletno vreme. Midve pa šele sredi maja poročava o aprilskih dogodkih. V Slovenskem domu pa nam burkež ni nobene zagodel in je vse potekalo, kakor je bilo vnaprej načrtovano: veliki teden, delavnica za starše in prijateljska večerja. VELIKA NOČ Da je sredi nemira le Jezus Kristus naš trdni mir, sredi negotovosti le On naša zanesljiva gotovost, sredi smrti in trpljenja le On tudi naše vstajenje in življenje. Vse to za marsikoga nima ne repa ne glave in zdi se kaka prvoaprils-ka šala. Kristjanom pa ob praznovanju Velike noči postane vse jasno, ko se vsaj delno poglobimo v skrivnost smrti in vstajenja. Krščanske praznike doživljamo osebno, v družinah kakor tudi v naših slovenskih domovih. V San Martinu smo podoživeli veliki teden. V soboto, 4. aprila smo imeli v kapeli zavoda Srca Jezusovega duhovno obnovo, ki jo je skrbno vodil g. Franci Cukjati. Po sv. maši je mladina pripravila križev pot. Jezusa smo spremljali na poti trpljenja ob razmišljanjih in petju. Hvala mladini, ki nas vsako leto obogati s tako doživetim nastopom. N a cvetno nedeljo smo se pred m a š o zbrali na dvorišču pred kapelo. V rokah smo držali oljčne veje in butarice, ki so jih izdelali starši, učenci in bivši starši Rožmanove šole. Materiale je poskrbel naš mežnar, Janez Filipič. Po blagoslovu zelenja smo v procesiji vstopili v kapelo, kjer je sv. mašo daroval naš župnik dr. Jure Rode. Na veliki petek so se v Domu zbrali mladci in mladenke in so barvali pirhe. Pod vodstvom Monike Zupanc Filipič so se lotili barvanja s čebulnimi olupki. Prekrasne izdelke so prodajali na velikonočno nedeljo. Žegen ali blagoslov velikonočnih jedi smo imeli na veliko soboto popoldan. Ko je bila dolga miza v gostinskih prostorih polna košar, je g. Jure začel z blagoslovom. Molili smo, peli , poslušali božjo besedo, nato nam je župnik razdelil podobice in želel blagoslovljene praznike. Na velikonočno nedeljo je v kapeli mogočno zadonela pesem „Kristus je vstal". Vstajenjsko sv. mašo je daroval krajevni župnik, Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Lučke Marinček Kaste-lic je prepeval prelepe slovenske velikonočne skladbe. Praznovanje smo nadaljevali v Domu pri velikonočnem zajtrku. Veselo alelujo so številnim članom zaželeli predsednik inž. Toni Kastelic, predsednica Zveze slovenskih mater in žena iz San Martina, Polona Makek in predsednik mladih Damjan Jerman. Mladi so postregli s čajem, kavo in potico. Res lepo in družinsko je bilo! DELAVNICA ZA STARŠE Ali vam je kdaj uspelo svojega sogovornika poslušati sedem minut, ne da bi ga medtem prekinili? Ali bi lahko hitro našteli dvajset svojih dobrih lastnosti? Ali znate prisluhniti samemu sebi? Kako pa kaj razgovor v družini? Na ta in na mnoga druga vprašanja smo dobili odgovor na srečanjih, ki smo jih imeli zadnje tri četrtke v aprilu. Udeležilo se jih je okrog trideset oseb iz okraja in tudi iz drugih bratskih domov. Vodil je Claudio Scalesse iz ekipe, ki jo koordinira lic. Juan Pablo Berra. Na srečanjih smo imeli udeleženci možnost, da smo se predvsem s konkretnimi vajami napotili k razgovoru, ki naj bi postajal bolj pristen in globlji. PRIJATELJSKA VEČERJA V naših domovih prirejamo slavnostne, družinske ali prijateljske večerje. Slednje z namenom, da se s prijatelji srečamo, se naklepetamo in preživimo lepe trenutke. Takšno snidenje je v soboto, 25. aprila, privabilo lepo število prijateljev iz okraja in sosednjih domov. Da je pa bilo vse še bolj veselo, je poskrbela inštrumentalna skupina ,,Die Freunde" (Prijatelji), ki je živahno igrala, da so se prijatelji poskočno zavrteli. Kakšen je bil jedilni ist? Izvrsten asado, ki sta ga na žaru spekla Jože Skale in Jože Jerman. Pridne gospodinje so poskrbele za solate, mladi za postrežbo. Tako smo v prijetni družbi preživeli prijazen večer. DELOVANJE ORGANIZACIJ Žene se redno srečujejo na mesečnih sestankih. V četrtek 16. aprila, ob 16. uri so imele razgovor z diplomiranim časnikarjem Tonetom Mizeritom. V Domu se prav vsi pripravljamo na 49. obletnico in zato je kar precej vaj za nastop. Koliko dobre volje in pripravljenosti je opaziti! Sanmartinski lipi HLADNIKOV DOM Občni zbor Društva Slovenska vas Preteklega 29. marca se je v dopoldanskih urah v Hladnikovem domu vršil redni občni zbor Društva Slovenska vas, ki ga je vodil društveni predsednik Vinko Glinšek. Od 165 članov z volilno pravico, to se pravi s plačano članarino, se ga je udeležila skoraj tretjina, saj je bilo prisotnih 51 članov. Sedanji odbor ima še eno leto mandata, zato se je dnevni red osredotočil na pregled letnega delovanja na podlagi zaporednih poročil iz vsakega resorja. Iz njih in iz končnega predsedniškega poročila je razvidno, da se je tudi v preteklem letu društvena aktivnost skladno in solidarno razvijala, za kar se je Vinko toplo zahvalil vsem delavnim mladim in starejšim članom in tistim odbornikom, ki so mu vestno in odgovorno pomagali pri vodstvu ustanove. Posebno skrb je odbor, skupaj s knjigovodjem, posvetil izpolnitvi zakon- sko predpisanih postopkov, ki bodo omogočili da nas državna davčna agencija oprosti plačevanja pristojnih davkov. Zastavljena spletna stran društva je še neizpolnjena ideja, za katero se še išče sposobno osebo, ki bi se za to zavzela, saj je internet danes gotovo najširše dostopna izkaznica vsake ustanove. Za svoje poslovanje je odbor zaslužil zahvalo in pohvalo nadzornega odbora in vseh prisotnih članov. Končno so se še obravnavali predlogi in slučajnosti, s katerimi so se prilagodile cene članarin in najemnin in pri tem natančneje določili postopki, da ne bi prišlo do nezaželenih nesporazumov in bi se delovanje društva uspešno nadaljevalo v soglasnem zadovoljstvu in v skupno korist. F.S. ZA DRUŽINSKI UŽITEK Kadar je pokojni gospod Jože Škerbec hotel posebej pohvaliti kakšno jed, je dejal da je „pregrešno dobra". Za mnoge sladokusce pa je najbolj prijeten čas po osrednjem obroku, ko so glavne jedi mimo. Torej takrat, ko je ostalo le še malo prostora, da odličen obed kronamo z nečim slastnim, ali po domače štrudelj. Med mnogimi slaščicami težko najdemo tako razširjeno in samoumevno, kot je zavitek. Slastna mešanica krhkega testa in sočnega polnila, ki je najboljša sveža, naravnost iz babičine pečice. Med zavitki vsekakor prednjači jabolčni, vseeno pa so več kot odlične druge različice, ki v dolgih zimskih večerih dodobra ogrejejo. VLEČENO TESTO ZA ZAVITKE IN ŠTRUKLJE Sestavine: 300 g moke, 1 žlica olja, žlička soli, 1 jajce, olje za mazanje. Moko presejemo v skledo, da jo zrahljamo. V sredi naredimo jamico, vanjo damo sol, olje in jajce. Prilivamo mlačno vodo, s prsti mešamo in pazimo, da imamo na sredi vedno gladko testo. Ko je testo primerno gosto zamešeno, ga začnemo gnesti - lahko ga gnetemo z rokami ali električnim mešalnikom za testo. Dobro pregneteno testo oblikujemo v hlebček, ga namaže-mo z oljem in pokrijemo s toplo skledo. Počivati pustimo pol ure. Hlebček nato pomokamo, ga Zavita pregreha razvaljamo ali razvlečemo najprej nekako za velikost večjega tortnega modela in pri tem pazimo, da robove zvaljamo, kar se da tanko. Preden ga začnemo vleči, ga namaže-mo z oljem, da laže poravnamo gube, ki morda nastanejo pri vlečenju. Razvlečemo ga v kvadrat ali pravokotnik. Rob, ki pogosto ostane debelejši, porežemo. ČEŠNJEV ZAVITEK S KRUHOVIM NADEVOM Sestavine: 350 g vlečenega testa (kupljenega ali domačega), 80 g masla ali kisle smetane za kapljanje, 1,5 kg češenj, 3 jajca, 120 g sladkorja, 60 g namočenega in ožetega kruha, 250 cm3 kisle smetane, limonina lupinica. Testo na pomokanem prtu razgrnemo, če pa smo ga pripravili sami, ga najprej razvaljamo in nato razvlečemo. Stepemo trd beljakov sneg, nato mu primešamo sladkor in rumenjake. Stepamo dalje, da se vse skupaj dobro speni in naraste, nato primešamo ožet kruh, smetano in naribano limonino lupinico. Razv- G. JOŽE RAZMIŠLJA Kristjanova pot lečeno testo namažemo z obeh strani po tretjini površine s kruhovim nadevom in po nadevu potresemo izkoščičene češnje. Srednjo, prazno tretjino, pokapljamo le z mas om ali smetano. Testo s pomočjo prta z obeh strani zavijemo proti sredini, nato zavitek položimo na namazan pekač in pečemo 50 minut pri 180° C. Med peko ga namažemo s smetano ali mlekom, da se ne izsuši. Pečen zavitek vzamemo iz pečice in ga za nekaj minut pokrijemo z drugim pekačem, nato ga narežemo in posipamo s sladkorjem. SMETANOV ZAVITEK Sestavine: 350 g vlečenega testa (kupljenega ali domačega), 80 g masla za kapljanje, 100 cm3 mleka, 300 cm3 goste domače ali kisle smetane, 4 jajca, 100 g sladkorja, limonina lupinica, malo soli, 4-5 žlic sveže naribanega starega kruha. Testo na prtu razgrnemo, če imamo domače testo, ga razvaljamo in razvlečemo. Testo z obeh strani po eni tretjini namažemo s smetanovim nadevom, srednjo tretjino pa kot ponavadi pokapljamo z maslom. Smetanov nadev pripravimo tako, da v smetano zamešamo rumenjake, sladkor, limonino lupinico, malo soli, nariban kruh in trd beljakov sneg. Narahlo premešamo. Testo s pomočjo prta z obeh strani zavijemo, zavitek položimo na namazan pekač, prelijemo z mlekom in pečemo 45-50 minut pri 180°C. Bogu smo dolžni zahvalo, da smo krščeni, da smo katoličani in v Kristusovi Cerkvi. Vse te nadnaravne dobrine smo prejeli pri krstu, na katerega malokdaj mislimo, pa bi ga nikdar ne smeli pozabiti. Krščanstvo je način življenja. Zato ima kristjan svojo življenjsko pot, svoj način življenja in delovanja, drugačen pogled na svet in na ljudi okrog sebe. Jaz sem pot, je rekel Kristus. On nam jo kaže s svojimi zgledi, z izpolnjevanjem Očetove volje, s svojim naukom, predvsem z novo zapovedjo ljubezni, s svojimi molitvami, trpljenjem in vstajenjem. Dokler bomo hodili za Njim, bomo gotovo na pravi poti. Moramo ga posnemati, živeti po Njegovem nauku in skušati biti rešitelji današnjega sveta. Na tej poti je zelo veliko dela, pa tudi priložnosti, da jo prehodimo kakor kristjani. Ni vsak korak pravilen in dovoljen. Široka je pot, ki vodi v pogubo in ozka je tista, ki nas vodi v življenje. Veliko jih gre po široki poti, a malo po ozki. In med njimi, moramo biti mi. Ozka pot je edina in ni druge izbire. Ne smemo jo zgrešiti. Razne obljube in prikazovanja naj nas ne prepričajo in ne potegnejo za seboj. Noben zgled naj nas ne osvoji in okolje naj nas ne prepriča. Kristjanova pot je plavanje proti toku. A to naj nas ne moti. Četudi bi ostali sami na tej poti, je za nas dobro, če vztrajamo. Jezus je tudi bil en sam in je imel veliko nasprotnikov. A zmagal je samo On. In Cerkvi je obljubil, da jo peklenska vrata ne bodo premaga[a. V tem nam je zagotovljena božja pomoč in končna zmaga. Če nam mečejo polena pod noge, nismo ne pravi in ne zadnji, ki jih na pohodu moramo odstranjevati. Naveličajo naj se drugi, ne mi. Bodimo luč drugim na njih poti. On je Luč za nas, mi pa z njo osvetljujmo njihovo pot. Posnemajmo Njega, oni pa nas. Tudi tako bomo dokazovali, da je božje kraljestvo dobrina, za katero se splača potruditi. 56. Misijonska tombola V nedeljo 19. aprila je v šolski dvorani pri Mariji Kraljici v Lanusu potekala že 56. misijonska tombola. Z uvodno molitvijo smo se spomnili vseh misijonarjev, ki darujejo svoje življenje za oznanjevanje evangeljija po celem svetu. V lepem popoldnevu se je dvorana napolnila in z igro so udeleženci pripomogli, da bomo slovenskim misijonarjem tudi denarno pomagali pri njihovih potrebah. Veliko dobrotnikov je darovalo bogate dobitke skoraj iz vseh slovenskih domov velikega Buenos Airesa. Mladina je popestrila otrokom popoldan z zanimivimi igrami in srečolovom. Skrbne žene so pripravile pecivo, posebna zahvala gre Zvezi mater inžena iz San Justa, saj vsako leto darujejo 250 krofov. Na tomboli se je zbralo 25.500 pesov in ta denar bo oddan Misijonski pisarni v Sloveniji ter nato razdeljen med vse slovenske misijonarje. Naj Bog poplača ves trud in vsak dar za misijonarje z nevidnimi darovi. Morda v Kremžarjevih spominih tega ni ... MILENA AHČIN- V časopisu dobivam oglase za Kremžarjevo novo knjigo. To mi obuja spomine na Marka, kakor ga jaz poznam in verjetno malokdo. Že pred mojim prihodom v Buenos Airesu mi je o njem pisal Stanko. Ko sta Marko in Stanko iz hotela Emigrante v Retiro prišla na cesto, da bi šla, kot vsi drugi, iskat delo in bivališče, sta srečala na pločniku možakarja, ki je v slovenščini klical: ,,A je kdo, ki nima kam iti?" Stopila sta k njemu in mož se je ponudil, da ju vzame k sebi domov. Pridružili so se še nekateri, tako se jih je nabralo kar lepa vrsta (družina Kremžar, štirje, Bohovi in še pet ali šest drugih). Stanko je mislil, da ima mož veliko hišo. Ne. Imel je veliko srce. Stano Troha je imel hišico z eno veliko sobo (4x4), vežo in kuhinjo. Svojim povabljencem je pripravil ležišča na tleh, tudi Stano z ženo Pavlo in dvema otrokoma so spali lepo na tleh. Zvečer je Stano odšel delat v tovarno Good Year, zjutraj pa začel iskati delo in stanovanja za svoje goste. Svetnik! Marko je dobil delo v tovarni gume Good Year. Delal je v nočni zameni, da je lahko čez dan začel študirati. Kupil je kos zemlje v Villa Tesey in s posojilom in s pomočjo Trohovih postavil skromen dom. Ena spalnica, v veži je bil prostor za mizo, sobica za bolno teto in kuhnjica. Marko je pridno študiral. Neko jutro, ko je prišel z dela v tovarni, je našel v sobici teto, ki je ponoči umrla, na tleh je ležala zadušena mama, ki je prinesla sestri petro-lejsko pečko, pa se je ob pogledu na mrtvo onesvestila, pečka je ugasnila in plin je uhajal — tudi mamo je ubilo. Marko je moral v zapor, ker niso takoj ugotovili vzroka smrti. Ni mogel niti za pogrebom. Stanko ga je povabil k sebi, da je prestal najhujše tedne pri njem. Ker sta bila s Pavlo Hribovškovo že zmenjena, sta se poročila in prišla živet v hišico v Villa Tesey. Marko je pri študiju lepo napredoval in dobil je dobro službo pri Reader's Digest. Kmalu je svoja nadrejena povabil na kosilo. Že teden prej je naprosil Stankovo mamo, ki je poznala gosposko kuhinjo, da je vse pripravila. Celo rake so kupili v centru. Marko je pripravil dve buteljki dobrega vina. Med kosilom je Marko prosil Stankovo mamo, da bi prinesla drugo buteljko. Nikjer je nista našla. Končno je le prišla Pavlica in pokazala skrito vino. ,,Sem upala, da je ne bo treba ... " Vse je bilo v znamenju skromnosti. Ko se je družina povečala, je Marko kupil hišo blizu postaje Hurlingham in jo predelal. Tudi avto je kupil. Ker je bil Stankov dober prijatelj, je bil boter njegovim štirim otrokom. Pogosto je vseh devet otrok kam peljal na počitnice. Po takšnih počitnicah sta Jerebičeva večja otroka kričala doma na vrtu in Nada je slišala Roško: ,,Jebenti Janez ...!" Takoj sta z očetom poklicala otroka in vprašala, kaj to pomeni. Pa je rekla Roška: ,,Bot-rček tako reče Jebenti Pavl'ca, tudi tega ne veš ..." Stanko je kajpak opozoril Marka, da je počasi opustil ta način ,,vzgoje". A pri nas je ostal za gospo Kremžarjevo naziv ,,Jebenti Pavlica". Imeli smo namreč v soseščini več Pavel: Trohova Pavla, hčerka Pavlinka, tudi Ei-letzova Pauči — za botrco je ostalo ime Jebenti Pavlica. Samo med nami. Marko pa je pridno študiral. Otroci so skakali okrog njega in čez njega, žena je hodila mimo — on pa je sedel in ni nehal gledati v svoje knjige. S takšno močno voljo ni čudno, da je ^uspel. Bil je strog do sebe in do drugih. Če pa je kdo skušal uveljaviti svojo drugačnost, se je enostavno umaknil. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI SLOVENIJA Se ni podprla evropske resolucije Skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) je za obravnavo v DZ vložila resolucijo o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Kot je v imenu predlagateljev povedal France Cukjati, bi po enem izmed predlaganih sklepov DZ izrazil spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov. SLOVENSKO NEZADOVOLJSTVO Slovenija je na zasedanju finančnih ministrov EZ v Bruslju izrazila nezadovoljstvo s predlogi Evropske komisije za izboljšanje vpliva staranja prebivalstva na srednjeročno vzdržnost javnih financ, ki naj bi implicitno predvidevali znižanje pokojnin. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča nezadovoljstvo izvira iz dejstva, da se Slovenijo prikazuje kot eno najranljivejših držav na tem področju. NAGRADA VILENICA TRŽASKEMU PISATELJU Pomembno mesto na zemljevidu 24. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo potekal med 2. in 6. septembrom, bo imel Trst. Ne le zato, ker bo "avtor v središču" Boris Pahor in ker se bo spomnil prvega nagrajenca Fulvia Tomizze; iz tega mesta izhaja tudi letošnji dobitnik nagrade vilenica, italijanski pisatelj in esejist Claudio Magris. KJE JE SLOVENIJA? Slovenski film režiserja Marka Naberšnika Ptelinji zajtrk je osvojil prvo nagrado kritikov na 4. filmskem festivalu jugovzhodne (?!) Evrope (South East European Film Festival) v Los Angelesu. Festival je letos potekal že četrtič, in sicer od 30. aprila do 4. maja v prostorih Goethejevega inštituta in Univerze Kalifornija Los Angeles (UCLA). BREZPOSELNOST V APRILU Na republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo konec aprila prijavljenih 82.832 brezposelnih oseb, kar je štiri odstotke več kot marca. V letošnjih prvih štirih mesecih se je število iskalcev zaposlitve povečalo že za 16.593 oz. za 25,1 odstotka, so sporočili iz Zavoda RS za zaposlovanje. Aprila se je v evidenco brezposelnih oseb na novo prijavilo 9468 oseb, kar je 6,5 odstotka več kot marca. Upoštevajoč, da je „kroničnih" brezposelnih okoli 70.000, se recesija še ni pokazala z vso svojo močjo. NOVI SLOVENSKI DIPLOMATI Predsednik republike Danilo Türk je izdal ukaz o imenovanju Ade Filip Slivnik za izredno in pooblaščeno veleposlanico v Rusiji. Izdal je tudi ukaz o imenovanju Romana Kirna za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v ZDA in Mehiki s sedežem v Washingtonu. Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Estoniji s sedežem v Helsinkih pa je imenoval Toneta Kajzerja. Aleksandra Geržino je imenoval za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Avstriji, Darjo Bavdaž-Kuret za izredno in pooblaščeno veleposlanico na Madžarskem in Bojana Grobovška (nekdanjega veleposlanika v Buenos Airesu) pa za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Švici in Leichensteinu s sedežem v Bernu. PO SVETU EU Evropska banka za obnovo in razvoj za območje vzhodne Evrope napoveduje občuten upad gospodarske dejavnosti. V povprečju naj bi se obseg bruto domačega proizvoda v državah v regiji, med katerimi je tudi Slovenija, letos znižal za 5,2 odstotka. MEJE V EVROPI Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta se v nedeljo v Berlinu izrekla proti ,,Evropi brez meja". To naj bi bil ponovno znak proti članstvu Turčije v povezavi. Ob tem je Merklova dejala, da nima smisla, če bi se unija še kar naprej širila na nove članice, ne bi pa bila več opravilno sposobna. Zavzela se je, da bi se z Ankaro raje sklenilo privilegirano partnerstvo namesto polnopravnega članstva. STATISTIKA V letu 2008 je bilo v Evropski uniji registriranih skoraj 240 tisoč prosilcev za azil. Po podatkih evropskega statističnega urada, je bilo največ prosilcev iz Iraka, Rusije, Somalije, Srbije in Afganistana. V Sloveniji je bilo prosilcev 260, od tega največ, 80, iz Srbije. BIH: POT DO MORJA Član predsedstva Bosne in Hercegovine Haris Si-lajdžiž sodeluje z Ljubljano pri pripravi načrtov, da bi BiH dobila koridor do odprtega morja prek hrvaških teritorialnih voda. Hrvaški časnik Večernji list piše, da je nasprotovanje izgradnji hrvaškega mostu proti Pelješcu in dostop do odprtega morja de skupne Silajdžiževe in VSESLOVENSKO ROMANJE V LUJAN Letos je bilo v nedeljo dne 10. maja. Za razliko od prejšnjih let, [etos vreme slovenskim romarjem ni bilo naklonjeno. Že v soboto popoldne je začelo znova deževati in je potem deževalo vso noč in tudi v nedeljo. Pa tudi okolnost, da zaradi pomanjkanja vagonov letos ni bilo posebnega romarskega vlaka, s katerim je navadno prejšnja leta prišla v Lujan glavnina slovenskih romarjev, je napovedovalo, da bo letos v Lujanu malo slovenskih romarjev. Pa jih je kljub izredno slabemu vremenu in skoro zimskemu mrazu prišlo nad 1.200. Veliko jih je prispelo z jutranjim vlakom, kateremu je bilo priključenih 5 vagonov za slovenske romarje, ostali so prihajali z drugimi vlaki, veliko pa, kot prejšnja leta, s svojimi omnibusi, ki so vozili slovenske rojake v Lujan, iz raznih večjih naseljih na področju Vel. Bs. Airesa. ... Po škofovem pozdravnem nagovoru je imel mašo za vse Slovence v Argentini direktor slov. dušnih pastirjev g. Anton Orehar. Med njo je bilo ubrano ljudsko petje, ki ga je vodil g. župnik Janez Markič iz Pontevedre. ... Popoldanska slavnost se je začela ob treh popoldne z govorom g. duhovnega svetnika Alojzija Košmerlja. ... HAENDLOV SPOMINSKI KONCERT V COLONU Pred 200 leti - 14. aprila 1759 - je umrl v Londonu slavni nemški skladatelj Georg Friderich Haendel. V spomin na to obletnico je Teatro Colon uvrstil v spored svoje letošnje glasbene sezone orato-rij Messias, ki je ena največjih in najveličastnejših Haendelovih skladb. Delo bo izvajano v soboto 16. maja v Colonu ob pol deseti uri zvečer. Sodelujejo Filharmonični orkester, pevski zbor Lagun Onak in solisti. Altovski solistični del bo pela Franja Golob. Dirigent Drago Mario Šijanec. Koncert bo prenašal Radio Municipal. SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V San Justu se je rodila v družini g. Jožeta Markoviča in njegove žene ge. Tilke roj. Avguštin hčerka. Dne 1. maja jo je krstil na ime Metka kaplan g. Albin Avguštin. Botra sta bila France in Mara Avguštin. Srečni družini naše čestitke. Svobodna Slovenija,14. maja 1959 - 20 RESUMEN DE ESTA EDICION slovenske strategije. Če bi BiH dobila omenjeni koridor, bi Hrvaško ločili na dva dela. Tako bi meja na morskem koridorju ločila otoka Korčulo in Hvar. Časnik sklene, da bi bilo realneje pričakovati, da bo BiH dobila nemoten dostop do odprtega morja, ob pogoju, da ne krši mednarodnih obveznosti. UJETNIKI Pravosodni minister Združenih držav Amerike Eric Holder je moral v senatu republikancem pojasniti, da administracija predsednika Baracka Obame nikakor ne namerava izpuščati teroristov iz taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi. Republikanski senatorji grozijo s predlogom zakona, s katerim bi prepovedali selitev ujetnikov iz Guantanama v zapore na ameriškem ozemlju ali pa izpustitev v ZDA tistih, ki so nedolžni. V taborišču je še okrog 241 ujetnikov. BANČNI TESTI Rezultati stresnih testov za ameriške banke, ki jih je 7. maja objavilo ministrstvo za finance kažejo, da 10 od 19 največjih bank potrebuje za varno poslovanje v primeru poslabšanja gospodarskih razmer še skupaj 75 milijard dolarjev svežega kapitala. Banke, ki nimajo dovolj kapitala, bodo morale do 8. junija pripraviti načrte kako ga bodo zbrale. Analitiki ugotavljajo, da rezultati stresnih testov na splošno niso slabi. Predsednik ameriške centralne banke, Ben Bernanke pa je že pred objavo rezultatov povedal, da bi ti morali pomiriti finančne trge. LO IMPORTANTE ES EUROPA Desde este martes 12 de mayo, Eslovenia preside la Comision de ministros del Consejo Europeo. Se trata de una de las instituciones mas antiguas, ya que acaba de cumplir 60 anos. Al asumir la presidencia,^el ministro de Relaciones Exteriores de Eslovenia, Samuel Žbogar enume-ro las prioridades de esta etapa. Por otra parte ya se conocen las listas de los distintos partidos para la eleccion de diputados europeos. Son 12 en total, con 7 candidatos cada una. Entre ellos hay varios conocidos de nuestra colectividad, como el actual eurodi-putado Lojze Peterle y el ex ministro de Educacion Milan Zver. Por otra parte sigue preocupando a Europa el conflicto lim^trofe entre Eslovenia y Croacia. Esta ya acepto la propuesta del delegado europeo Olli Rehn, mientras que Eslovenia pedira varios cambios. (Pag. 1) PEREGRINACIÖN A BREZJE La Asociacion de emigrantes Eslovenia en el mundo, invito a los argentino-eslovenos que se radicaron en Eslovenia y sus descendientes a la peregrinacion a la Virgen Auxiliadora de los eslovenos, en Brezje. Un hermoso d^a soleado los reunio, a las 13 horas, a todos para saludarse y celebrar la misa, que presidio el lazarista Janez Cerar junto con msgr. Janez Rihar. Luego los besos en la mejilla, y las charlas continuaron en el grupo. Muchos de ellos disfrutaron del d^a, haciendo un picnic en las cercan^as de Brezje. (Pag. 2) LAS GRACIAS A LA VIRGEN El domingo 10 de mayo la familia eslovena de la Argentina realizo su peregrinacion anual al santuario de la Virgen de Lujan. En la misa de las 10 horas, presidida por el delegado de la pastoral eslovena Dr. Jure Rode, recorda-mos tres aniversarios importantes. Este ano celebramos los 60 anos de la misa de gracias por la llegada a la Argentina (22 de mayo de 1949); los 50 anos del fallecimiento del obispo de Ljubljana Dr. Gregorij Rožman, quien fuera perseguido por el comunismo durante la segunda guerra mundial; y los 10 anos de la beatificacion del obispo Anton Martin Slomšek. Poco antes de finalizar la homil^a, recibi-mos la estampa de la Virgen con el manto que uso el ano pasado, como todos los peregrinos que se acercaron a la ^as^lica. Minutos antes de las dos de la tarde estabamos nuevamente en la iglesia, para realizar la procesion. Luego siguieron las letan^as a la Madre de Dios y la adoracion del Sant^simo Sacramento. As^ pudimos agradecerle a la Virgen Mar^a su proteccion y gu^a y pedirle que nos siga acom-panando en el camino a Dios. (Pag. 3) 49 ANOS en carapachay El pasado 3 de mayo el centro esloveno de Carapachay celebro los 49 anos de su fundacion. El d^a comenzo con el izamiento de las banderas y la misa presidida por Dr. Jure Rode. A continuacion se desarrollo el numero cultural con un gran acento en la historia. Con la proyeccion de un video se recordaron los 100 anos desde que Postojna se convirtio en ciudad. Al 160° aniversario de la muerte del poeta France Prešeren y el 110° aniversario del fallecimiento del poeta Dragotin Kette, se leyo una obra de cada uno. Luego siguio una escena humor^stica relacionando los apellidos de los eslovenos en la gu^a telefonica. El ano pasado el curso de idioma del Centro cumplio 50 anos y tambien mostraron imagenes alusivas. (Pag. 3) RACCONTO DE ABRIL Desde el centro esloveno de San Mart^n recibimos una lluvia de actividades que realizaron en el mes de abril. La semana santa fue vivida de modo especial en el Centro. Se realizo el v^a crucis, las "butaras" para el domingo de ramos, se pintaron los huevos de pascua, se bendijeron los alimentos, etc. Los padres tuvieron varios encuentros con especialistas, para que el dialogo se convierta en algo mas autentico y profundo. El 25 de abril se realizo una cena con los amigos del Centro; el asado y las ensaladas: una delicia. La Liga de madres de familia se reunio tambien en el mes de abril. Y tambien nos adelantaron que la familia de San Mart^n se esta preparando para festejar su cumpleanos; los ensayos y preparativos estan a la orden del d^a. Veremos con que nos sorprenden. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Vombergar, Marjan Pirc, Vera Breznikar Podržaj, Regina Truden Leber, Milena Ahčin, Franci Sušnik in Pavle Novak. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O