Mojca Kovaèiè
ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut
RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRAEVANJE
MLADOSTNIKOV IN RAZVOJ KOMPETENC
Kratki znanstveni prispevek / Short Scientific Article
Izvleèek
V prispevku je na podlagi spoznanj in rezultatov mednarodnega projekta EducOpera - Struggling
against Early School Leaving tematiziran pomen vkljuèenosti mladostnikov v izvenšolske glasbene
procese pri prepreèevanju zgodnjega opušèanja šolanja, gradnji mostu med formalnim in
neformalnim izobraevanjem ter razvoju in vrednotenju razliènih kompetenc. Prispevek se
osredotoèa na proces dela, ki se je odvijal v Sloveniji in predstavi izzive, ki so se pojavili pri izvedbi
projekta. Ti so povezani s sistemsko ureditvijo izobraevanja na nacionalnem nivoju ter
razumevanjem pomena neformalnega in prilonostnega uèenja.
Kljuène besede: opera, formalno izobraevanje, neformalno izobraevanje, prilonostno uèenje,
kompetence, zgodnje opušèanje šolanja, mladostniki
Abstract
Growth Through Opera: Non-formal Music Education for Youngsters and the Development
of Competences
Based on the findings and results of the international project EducOpera – Struggling against Early
School Leaving, the paper discusses the importance of youngsters’ involvement in extracurricular
music processes in preventing early school leaving, building a bridge between formal and
non-formal education, and developing and evaluating various competencies. The article focuses on
the work process that took place in Slovenia and presents the challenges that have arisen during the
implementation of the project. These are linked to the systematic organization of education on the
national level and understanding of the importance of non-formal and informal learning.
Keywords: opera, formal education, non-formal education, informal learning, competences, early
school leaving, youngsters
133
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRAEVANJE...
Uvod
V letih 2017–2019 je bil Znanstvenoraziskovalni center SAZU vkljuèen v mednarodni
Erasmus+ projekt z naslovom EducOpera - Struggling against Early School Leaving.1
Vodilni partner, Opéra de Massy iz Francije, je k sodelovanju privabila še partnerje iz
Francije (raziskovalna inštitucija IRIV Conseil), Italije (Univerza v Perugiji), Danske
(Univerza Aarhus) in Španije (Infodef). Delo je potekalo samostojno, vendar po nekaterih
vnaprej doloèenih skupnih strategijah. V Evropi je kar nekaj opernih hiš (mnoge so del
zdruenja RESEO), ki išèejo inovativne pristope za pridobivanje mladega obèinstva ter
skrbijo za kulturno integracijo ranljivih skupin (What’s Special? Opera, dance and music
education for and with people with special needs across Europe, 2010). Med njimi je tudi
Opéra de Massy, ki od leta 1993 deluje v predmestju Pariza in ima za svoje poslanstvo
izobraevanje in kulturno vzgojo nove publike. Opera ima poseben oddelek za
izobraevanje, v svoj program vkljuèuje operne predstave za otroke in mladostnike,
naèrtuje kulturne dejavnosti za šole, prireja tematske konference, preko opere osvešèa
mlado in starejšo publiko o drubeno aktualnih problemih in izvaja strategije za
dostopnost opere ljudem s posebnimi potrebami.2 Iz predstavljenih izhodišè je Opéra de
Massy kot vodilni partner razvila hipotezo, da s procesi, ki vkljuèujejo opero, lahko
pomagamo mladim pri razvijanju kljuènih kompetenc, premagovanju ovir v šoli, pri uènih
teavah, socialni izkljuèenosti in posledièno pri zgodnjem opušèanju šolanja, kar so
postali tudi skupni cilji projekta. Partnerske drave so na podlagi lastnih zmogljivosti in
danih monosti razvile strategije in orodja vkljuèevanja mladostnikov v operne ali na
splošno v glasbene procese.3 Partnerji iz raznolikih inštitucij so prispevali tudi znanja iz
razliènih podroèij, tako na primer italijanski partner s podroèja kognitivne znanosti,
francoska raziskovalna inštitucija s podroèja preteklih izkušenj s prostovoljstvom in
vkljuèevanjem socialno izkljuèenih v drubo, opera iz Massyja z vzgojnoizobraevalnimi
elementi opere, danski partner s podroèja socialne pedagogike in slovenski partner s
podroèja glasbenih prostovoljstva ter preferenc in odnosa mladostnikov do glasbe.4
V prièujoèem prispevku se osredotoèam na opis procesa dela in raziskavo, ki je potekala v
Sloveniji. Projekt je aplikativne narave, zato je prièujoèi èlanek metodološko zasnovan
kot participativna akcijska raziskava (ang. Participatory Action Research ali PAR). Ta
temelji na sodelovanju z deleniki v raziskavi, pri èemer smo bili mi hkrati tudi
sooblikovalci procesa dela. Najaktivnejši smo bili pri iskanju partnerskih inštitucij, ki so
se vkljuèile v projekt in posledièno tudi pri vkljuèevanju mladostnikov in nekaterih
mentorjev v proces dela. Vprašanja, ki so se raziskovalno vodila ob procesu dela pa so
134
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
1 Projekt je bil financiran iz programa Evropske unije Erasmus+ pod oznako
2017-1-FR01-KA201-037412. Veè podrobnosti o projektu je dostopnih na spletni strani
https://www.educopera.eu/.
2 Ker je Massy dom mnogih priseljencev in njihovih potomcev, ki pogosto izhajajo iz socialno šibkejših
okolij, so se v operi odloèili, da novo obèinstvo pridobijo tudi tako, da vsakemu, ki se na novo priseli
ponudijo brezplaèno vstopnico za operno predstavo. Druge aktivnosti, ki so nam jih še omenili so:
izvajanje odlomkov iz opernih predstav pred premiero na avtobusu z odprto streho (t.i. Opera bus), ki se
vozi po okolišu ter vkljuèenost dijakov v delavnice iz sosednje srednje šole College Blaise Pascal.
3 Italijanski partner v svojem okolju ni uspel vzpostaviti stika z inštitucijami, ki se ukvarjajo s produkcijo
opernih del, zato je svoje dejavnosti preusmeril na glasbo na splošno. Danski partnerji pa so se v èasu
projekta spopadali s splošnimi politiènimi teavami, ki so vplivali na sodelovanje s šolami in drugimi
inštitucijami.
4 Te prispevke smo zbrali v zakljuèni publikaciji (Bertolucci, 2019).
bila: kako v procese ustvarjanja opere vkljuèiti mladostnike in še posebno osipnike v šoli
ter kakšen potencial imamo znotraj obstojeèega šolskega sistema za izgradnjo mostu med
formalnim in neformalnim šolstvom na podroèju glasbe. Ker so raziskovalna vprašanja
vezana na empirièno raziskavo in aplikativni proces dela, v zaèetku predstavljam kako se
je projekt izvajal v Sloveniji, v nadaljevanju pa prikaem izzive, ki so nas v projektu
presenetili in rešitve, ki smo jih našli, da smo projekt pripeljali do konca.
Proces dela
Društvo Glasbena matica Ljubljana je spomladi leta 2018 prièela s procesom ustvarjanja
glasbenega dela Všeè si mi, ki so ga poimenovali opera za mlade. K soustvarjanju so
namreè privabili preko 70 mladostnikov, ki so se vkljuèili kot pevci v zboru, solisti in
plesalci. Glasbo za operno delo je napisal Damijan Moènik, libreto Milan Dekleva, k
reiranju polscenskega dela pa so povabili reiserko Nano Milèinski.5 Za mnoge mlade je
bila to prva izkušnja z odrskim poustvarjanjem, nekateri pa so z Glasbeno matico
sodelovali e v preteklih glasbeno scenskih projektih in se navdušeno prikljuèili novemu
projektu. Na zaèetku procesa nastajanja dela smo se domislili, da bi k sodelovanju
moèneje pritegnili Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško gimnazijo
Ljubljana in njihove uèitelje v programih predšolska vzgoja, sodobni ples ter gledališèe in
film. Ker se je izkazalo, da zaèetni entuziazem in elje niso v skladu z realnimi
obveznostmi, ki jih nosijo uèitelji v šolskem sistemu, so se v veèji meri iz te šole vkljuèili
le dijaki in dijakinje, in sicer v zbor in plesni ansambel.
Redne tedenske vaje, ki so potekale od aprila 2018, so bile dopolnjene z intenzivnimi
petdnevnimi vajami ob zakljuèku letnih šolskih poèitnic ter intenzivnimi tridnevnimi
vajami med jesenskimi poèitnicami. Bolj ko se je bliala premiera predstave (6.12.2018)
pa so se gostile tudi veèurne koreografske in reijske vaje.
Kot pomemben del projekta se je izkazala tudi delavnica, ki jo je v okviru jesenskih
intenzivnih vaj z mladimi izvedel Mirovni inštitut. Vsebina opere se namreè nanaša na
obèutljivo in aktualno tematiko o sodobnih migracijah ter sprejemanju drugaènosti v našo
drubo. Na delavnici so mladim vsebino opere pribliali na izkustveni naèin, saj so
povabili priseljence iz Sirije, Iraka in Afganistana z uradnimi statusi beguncev in tako
omogoèili, da so se med seboj spoznali. Mladi so jih (pod vodstvom mentorja) spraševali o
druinah, vojni, doivljanju poti v Slovenijo, doivljanju begunstva in ivljenju v
Sloveniji, ob koncu sreèanja so skupaj peli in se z njimi prisrèno poslovili. Izkušnja se je v
obèutja mladostnikov moèno vtisnila, saj so jo pogosto omenjali v zakljuènem
vprašalniku, v katerem so opisovali svoje vtise (Kovaèiè 2019).
135
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRAEVANJE...
5 S pevci in plesalci so delali še mentorji: Irma Moènik (zborovodkinja), Tanja Rupnik (profesorica petja),
Metoda Kink (korepetitorka), Mateja Jerebic (koreografinja) in Jaro Ješe (scenograf in kostumograf),
mentorica mladostnikom iz Zavoda Bob je bila Neja Šmid, mentor mladim, ki so montirali predstavitveni
film pa Darko Sinko.
Prvi izzivi: vkljuèevanje osipnikov
Prvi veèji izziv je predstavljal eden izmed ciljev, ki smo si ga zadali v okviru projekta
EducOpera, in sicer, vkljuèevanje mladih, ki so v nevarnosti zgodnjega opušèanja šolanja
v procese izobraevanja z opero. Izziv izhaja tudi iz dejstva, da v Sloveniji zgodnje
opušèanje šolanja ne predstavlja tako velikega problema kot je ta v mnogih dravah
Evropske skupnosti. Evropska unija posledièno v zadnjem desetletju spodbuja programe,
ki se lotevajo reševanja tovrstnih problemov.6 V primerjavi s partnerskimi dravami v
projektu je odstotek tistih, ki so predèasno opustili šolanje (t.i. osipniki) v Sloveniji
manjši, zavest o problemu pa na splošno nizka. Po podatkih iz leta 2017, je bilo zgodnje
opušèanje šolanja v Sloveniji 4,2% in se je za razliko od leta 2014 dvignilo za 0,2
odstotka. V Sloveniji je sicer izobrazbena stopnja velika, s èimer je Slovenija e dosegla
cilje nacionalne strategije Evrope 2020 (Pregled izobraevanja in usposabljanja, 2018).
Kljub temu so se na tej ravni v Sloveniji odvijali nekateri projekti, naravnani v premostitve
teh teav. Tako je na primer Center za poklicno usposabljanje objavil priroènik Ostani v
šoli!: priroènik dobrih praks za prepreèevanje osipa kot preventivno strategijo za
prepreèevanje osipništva med mladimi (Boiè in Škapin, 2007). Slovenska filantropija, ki
vidi prostovoljstvo kot eno izmed strategij motiviranja mladih (ali starejših) za socialno
vkljuèenost pa je objavila priroènik ABC prostovoljstva v šoli (Blazinšek, Gornik, Jamšek,
Kronegger in Novak, 2007).
Identifikacija potencialnih osipnikov le redko poteka v okviru šolskega sistema, temu
problemu se drava posveèa šele, ko so mladi e izkljuèeni iz sistema. Programi
projektnega uèenja mladih (PUM) namreè nudijo podporno pomoè osipnikom, starim od
15 do 26 let. Temeljni namen programa je razvijati vire moèi za vkljuèevanje na trg dela
oziroma v izobraevanje, razvijanje poklicne identitete ter uspešna socialna integracija.
Dejavniki neuspeha v šoli so namreè veèplastni in vkljuèujejo kognitivno, emocionalno,
socialno raven (npr. sposobnosti, motivacije, navade, vedenje), socialno in kulturno
okolje (npr. spodbude druine, vrstniki, socialni status) ter šolski sistem (npr. struktura
programov, didaktiène metode, sistemi ocenjevanja, preverjanja) (Boiè in Škapin,
2007).7 Zato se je tudi problema potrebno lotiti veèplastno in mlade motivirati za uspeh v
šoli na vseh ravneh.
Ker torej šole identifikacije potencialnih osipnikov ne izvajajo, smo za en del projekta, ki
je obsegal manj èasovne angairanosti, prosili mentorje, da spodbudijo k vkljuèitvi mlade,
ki imajo slabši uèni uspeh. Tako smo k projektu izdelave predstavitvenega filma privabili
tri dijake prvega letnika Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije
Ljubljana. Vendar oèitno projekt ni bil zadosten izziv za mlade, da bi se mu posvetili z vso
vnemo, zato je bilo potrebno precej mentorskega interveniranja, da so projekt zakljuèili.
Hkrati pa je bil to tudi èas zakljuèevanja šolskega leta, kar je bilo zanje zaradi slabšega
šolskega uspeha precej zahtevno obdobje.
136
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
6 Strategija Evropske unije, ki je bila sprejeta leta 2010 v t.i. lizbonskih ciljih je, da se zmanjša stopnja
osipništva na ravni EU pod 10% (Sporoèilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, 2014).
7 Raziskava, ki je bila opravljena med osipniki v Sloveniji kae, da si mladi elijo alternativnih pedagoških
pristopov, ki vkljuèujejo interaktivne vsebina v šolah, dinamiko uènih metod ter èim manj tradicionalnih
pedagoških pristopov, ki temeljijo na rudarjenju in pomnenju podatkov (Bezjak, 2014).
Da pa bi v projekt vkljuèili profil mladih osipnikov, smo se obrnili na Zavod Bob, ki je bil
dolga leta nosilec programa PUM, prav tako pa naslavlja mlade z razliènimi projekti, ki so
kulturno naravnani. Pridruilo se nam je nekaj mladostnikov in mladostnic ter mentorica
iz Zavoda Bob in odloèili smo se, da jim damo nalogo, da celotni proces nastajanja opere
posnamejo na kamero. Vendar pa se je tudi med mladimi iz Zavoda Bob kasneje zgodil
osip, saj so nekateri zapustili projekt iz razliènih razlogov. Tako sta z nami prav do
zakljuèka projekta ostala le snemalec in njegova mentorica. Posnetega je bilo veliko
gradiva, tako vaje s pevci, reijske in koreografske vaje, kot tudi intervjuji s pevci in
ostalimi ustvarjalci kot so skladatelj, libretist, reiserka, zborovodkinja, vokalna
pedagoginja, inštrumentalist in predsednica Glasbene matice Ljubljana. Odloèili smo se,
da iz gradiva naredimo krajši film in tako smo ob pomoèi Mihe Peèeta, sodelavca ZRC
SAZU, montirali 20-minutni film z naslovom Rastemo z opero, ki si ga podnaslovljenega
z angleškimi podnapisi lahko na kanalu Youtube ogledamo kot projektni rezultat
(Glasbena matica Ljubljana, 2019).
Drugi izziv: gradnja mostu med formalnim in neformalnim izobraevanjem
Ena izmed strategij, ki ima uèinek na prepreèevanje osipništva, sta vkljuèenost mladih v
neformalno izobraevanje.8 Neformalno uèenje je namreè dejavnost, v katero se
mladostnik vkljuèi prostovoljno, torej je e v osnovi v njegovem interesu. Nadalje se na
podroèju neformalnega uèenja navadno vzpostavljajo socialni stiki z drugimi vrstniki,
oblikujejo odnosi med mentorji in mladostniki, izpopolnjujejo se doloèene vešèine in
spretnosti, preoblikujejo se navade in vedenje.
Tudi projekt EducOpera je temeljil na neformalnem uèenju mladih. Mladi so se v prostem
èasu prostovoljno udeleevali vaj, umetniške izkušnje, spretnosti in znanja pa so
pridobivali s pomoèjo mentorjev in mentoric. Mladostniki so za svojo udelebo dobili
potrdilo, s èimer so v šoli dokazovali svoje obveznosti in jih s pomoèjo uèiteljev
usklajevali s šolskimi obveznostmi. Mnogi so se potoili, da v šoli ni pretiranega posluha
za njihovo angairanost pri predstavi, kar samo dodatno potrjuje, da most med formalnim
in neformalnim izobraevanjem v slovenskem izobraevalnem sistemu še vedno ni
zgrajen.
O pomenu povezav neformalnega in formalnega izobraevanja se v Sloveniji sicer v
zadnjem desetletju govori veliko veè kot nekoè. Evropske drave sicer skušajo v teoriji in
praksi slediti iniciativam Evropske skupnosti, vendar pa raziskave prièajo, da je v Evropi
»razvitost neformalnega in prilonostnega uèenja izrazito nacionalno pogojena« (Hozjan,
2010, 115). Slovenija je neformalno izobraevanje uvajala in promovirala e preko
137
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRAEVANJE...
8 Èeprav se v razliènih teoretiènih konceptih formalno, neformalno in prilonostno (angl. informal) uèenje
nekoliko razlikujejo, jih v prièujoèem èlanku definiram tako kot smo ga utemeljili v projektu Schola, ki je
bil namenjen mentorstvu prostovoljcem z namenom prepreèevanja osipništva v šoli: formalno uèenje
poteka v rednih izobraevalnih ustanovah in je oblika uèenja s strukturo v uènem procesu; neformalno
uèenje je obièajno organizirano zunaj rednega izobraevalnega sistema (pogosto poteka v okviru društev,
npr. pevski zbor, pihalni orkester) in še vedno vkljuèuje namerno organizirano in strukturirano uèenje.
Prilonostno uèenje pa je situacijsko in nestrukturirano in je zato tudi trajnostno. V veliki meri zajema
uèenje od drugih ljudi, vrstnikov (Smets in Peetroons, 2018). Zgodovinski razvoj konceptov in sodobne
formulacije teh treh pojmov opredeljuje tudi Hozjan v knjigi Sistemski vidiki priznavanja neformalnega
in prilonostnega uèenja (2010).
koncepta vseivljenjskega uèenja, zakonsko ga delno implementira tako na podroèje trga
dela kot tudi na podroèje izobraevanja.
Medtem ko je spodbujanje in priznavanje neformalnega in prilonostnega uèenja bolj
natanèno urejeno v strokovnem in poklicnem izobraevanju, pa je to v splošnem
sekundarnem izobraevanju (v gimnazijah) precej nedefinirano. Tu se poudarja
predvsem, da neformalno izobraevanje najbolj podpira formalno pri pridobivanju
socialnih vešèin. V ta namen se v šolah izvajajo najrazliènejše aktivnosti, delavnice,
projektno delo in podobno. Izobraevalni sistem v Sloveniji neformalno izobraevanje
uvaja ali priznava v obliki t.i. obveznih izbirnih vsebin. Znaèilno za te vsebine je, da se
osredotoèajo na razvoj kompetenc, ki so sicer v okviru formalnega izobraevanja
zapostavljene. Obvezne izbirne vsebine lahko nudi šola ali pa si jih dijak izbere sam
oziroma jih opravlja izven šole pomembno pa je, da pridobi potrdilo o opravljenem
doloèenem številu opravljenih ur. Èe dijaki ‘zbirajo ure’ obveznih izbirnih vsebin izven
šolske ponudbe, morajo svojo vkljuèenost dokazovati (npr. potrdili, vstopnicami,
priznanji, sprièevali ipd.). Mnogo dijakov je na primer vkljuèeno v glasbeno
izobraevanje, ki se (èe je izvajano po javno veljavnem programu) prizna v okviru
obveznih izbirnih vsebin, druga precej pogosta oblika dejavnosti pa je vkljuèenost v
gasilska društva.
Tako smo tudi v okviru projekta mladim za sodelovanje lahko ‘ponudili ure’, ki so jih
izkazali kot opravljanje obveznih izbirnih vsebin. Kljub temu pa smo eleli narediti korak
naprej in vkljuèiti uèitelje iz šol v projekt tako, da bi ti spremljali in vrednotili angairanost
mladih tudi kvalitativno. Vendar pa sem e po prvih opravljenih pogovorih z uèitelji
dobila obèutek, da si ti dodatnega dela ne elijo. Iz neformalnih pogovorov z uèitelji sem
razbrala razloge, kot so: preobremenjenost s šolskimi obveznostmi, premalo èasa za
vzpostavitev bolj osebnih razmerij z dijaki, prevelika angairanost šol v evropskih
projektih v zadnjem desetletju, pri èemer so uèitelji te projekte pogosto videli kot
površinske oziroma brez globlje dodane vsebinske vrednosti. Prav tako obstojeèi projekt
delenikom ni nudil nobene ‘nagrade’, razen pisnega potrdila, da so sodelovali v projektu.
Ob prilonosti, ko je društvo Glasbena matica Ljubljana organiziralo strokovni seminar za
uèitelje glasbe, smo med njimi razdelili kratek vprašalnik, da bi prepoznali bistvene in
izstopajoèe razloge, ki jih uèitelji razumejo kot prepreke pri prepoznavanju in
kvalitativnem vrednotenju neformalnega izobraevanja v šolskem sistemu. Rezultati so
pokazali, da veèina uèiteljev glasbenega pouka in šolskih pevskih zborov pouèuje do 600
otrok na teden, kar jim onemogoèa vzpostavitev tesnejšega stika z uèenci ali dijaki. Kljub
temu jih je veèina navedla, da so seznanjeni z vkljuèenostjo otrok v izvenšolske
dejavnosti, bodisi tako, da jim za te povedo otroci sami ali pa jih po tem povprašajo.
Velika veèina uèiteljev glasbe tudi nasprotuje, da bi se pridobljene kompetence v
zunajšolskih glasbenih dejavnostih upoštevale pri ocenjevanju predmeta, ki ga pouèujejo.
Razlogi, ki so jih navedli, so, da za to niso pristojni, drugi pravijo, da je to zakonsko
nedopustno, tretji pa, da bi bilo to izkljuèujoèe do tistih, ki se iz ekonomskih ali socialnih
razlogov z dejavnostmi izven šole ne morejo ukvarjati.
138
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Rešitve
Prilonostno in neformalno pridobljeno znanje je e dlje èasa prepoznano kot pomemben
sestavni del prošnje za delovno mesto. Delodajalec pogosto prepozna pridobljene
izkušnje in znanje na neformalni ravni kot kljuène za izbiro doloèenega delavca ali
delavke na delovno mesto. Iz tega vidika je pridobivanje izkušenj v izvenšolskih procesih
pomembno za mlade tudi v dijaških letih, zato jih morda še premalokrat spodbujamo, da
pridobljene vešèine, sposobnosti in znanja zabeleijo ali celo pretvorijo v ‘kompetenèni
jezik’. Èe je nekoè kot eden izmed uporabnejših sistemov za beleenje neformalno in
prilonostno pridobljenih znanj veljal portfolijo pa se je zadnjem èasu pojavilo kar nekaj
javno dostopnih spletnih pripomoèkov in mobilnih aplikacij, ki tovrstno beleenje
poenostavijo (npr. e-Nefix, IMPROVE, Youthpass) ali naredijo privlaènejšo za mlade.
Tudi èe pridobljene kompetence kvalitativno ne bodo upoštevane v okviru formalnega
šolskega sistema pa je njihovo beleenje pomembno za to, da mladi sami ozavestijo svoj
vloek, napredek, uspeh, pridobljena znanja, spretnosti, kar jih lahko opolnomoèi tudi v
okviru šolskega sistema, dvigne samozavest in nenazadnje, kasneje pripomore tudi pri
iskanju zaposlitve na trgu dela.
Ker nam v projektu EducOpera ni uspelo, da bi kompetence kvalitativno vrednotili
uèitelji, njihovih izvenšolskih mentorjev pa tudi nismo eleli obremenjevati, smo se
odloèili, da kompetence ovrednotimo na drug naèin. To smo storili preko intervjujev z
mentorji in mladostniki ter zabeleili njihova (samo)opaanja na kamero (nekatere izjave
so vkljuèena v film Rastemo z opero), ob koncu procesa pa smo prosili starše, da izpolnijo
anketo o kompetencah ter nekoliko obsenejši vprašalnik, ki je vseboval tudi odprte tipe
vprašanj. Vprašalnik pa so izpolnjevali tudi mladostniki. Anketa in vprašalnik nista sluila
samo za to, da mi pridobimo povratne informacije o kompetenènem napredku mladih,
temveè tudi temu, da tako starši kot tudi mladi preko vprašanj in razmisleka o odgovorih
ozavestijo, da so s sodelovanjem pri nastajanju opere pridobili mnogo veè kot samo
znanja, vešèine in spretnosti s podroèja glasbe, odrske igre in plesa.
V anketnem vprašalniku smo starše prosili, da po konèanem projektu z ocenami visoko,
srednje, nizko, ovrednotijo doloèene kompetence svojih otrok. Starši so visoko (v veèini
primerov veè kot 70 %) ocenjevali kompetenènost svojih otrok tako na èustvenem,
socialnem in umetniškem podroèju. Ker pa primerjave ocen nismo izvedli pred in po
projektu, nam opisni odgovori na vprašalnik povedo še nekaj veè o tem, kako starši vidijo
sodelovanje svojih otrok v projektu:
Ime veè energije, veselja - vsak dan znova se neèesa veseli. Lepo je videti otroka, ki ima v
ivljenju strast. Odlièno se poèuti v drubi. Pridobila je na samostojnosti... sama se vozi z
avtobusom v Ljubljano. Pridobila je tudi na odgovornosti. Veliko se je nauèilo o
nastajanju predstave.
N. je z veseljem sodelovala pri nastajanju opere, postala je še bolj samozavestna. Zelo
pomembno ji je, da se dela lotijo resno (predvsem kar se tièe petja).
Presenetila z odgovornostjo, samostojnostjo pri sodelovanju in iniciativnostjo pri prijavi
kljub (samo)prepoznanemu pomanjkanju samozavesti pri nastopanju.
139
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRAEVANJE...
Kot introvertirana najstnica je A. preko sodelovanja na projektu imela prilonost za nove
izkušnje vkljuèevanja v njej neznano drubeno sredino. Po mojem mnenju jo je ta izkušnja
zelo obogatila in ji povišala samozavest in organizacijske sposobnosti.
Njihovi otroci so svoje kompetence najvišje ocenili na podroèju umetniških sposobnosti,
govornih sposobnosti in timskega dela (80 % jim je dala oceno ‘visoko’), veèina (okoli
55 %) je z oceno ‘srednje’ ocenila kompetence, kot so vodenje, samozavest, disciplina in
sposobnost reševanja problemov, 40 % pa je te kompetence ocenila z oceno ‘visoko’.
Njihovi opisni odgovori pa prièajo o nekoliko drugaènem videnju samih sebe, kot so ga
opisali starši, saj najveèji poudarek pripisujejo socialni plati sodelovanja v projektu:
Sodelovanje v operi mi je dalo obèutek pripadnosti, kar je vedno dobro. V borbi proti
socialni fobiji sem e nekaj èasa in mislim da mi gre na bolje tudi zaradi te izkušnje. Veè
izkušenj kot bom imela, laje mi bo.
Super ekipa, druenje s sovrstniki, vzpodbuda, delo s posamezniki.
Všeè mi je, da se med delom poveemo med sabo, delo je naporno, a ne preveè .
Zelo mi je bilo všeè, da sem lahko sodelovala v tem projektu, saj sem spoznala veliko novih
ljudi in se nauèila veliko novega, tako o petju kot o temi, o kateri je govorila opera.
Opazila sem, da smo postali zelo povezani med seboj in mislim da nam je zato tako dobro
uspela ta opera.
Ob nastajanju opere sem se zabavala, spoznala sem veliko novih ljudi. Nikoli zaradi opere
nisem bila alostna. Vèasih sem bila zaradi dolgotrajnih vaj izèrpana.
Zakljuèek
Okolje, v katerem ivi posameznik, moèno vpliva na monost razvoja glasbenih
sposobnosti. Zato je ustvarjanje kakovostnega glasbenega okolja pomembno izhodišèe za
privabljanje mladih v nove glasbene svetove. Pri tem imajo poleg šol veliko in pomembno
vlogo tudi glasbena društva in zavodi, ki privabljajo mlade v neformalne oblike
glasbenega udejstvovanja. Kljub številnim prièanjem o pozitivnih uèinkih takšnega
vkljuèevanja pa se zdi loènica med formalnim in neformalnim izobraevanjem še vedno
moèna in nepremagljiva. K temu pripomorejo predvsem okoreli šolski sistemi, ki tega
mostu ne zmorejo vzpostaviti. Da se lahko izjemen interes mladih za izvenšolsko
udejstvovanje ‘izkoristi’ tudi v boju proti osipništvu prièa primer iz ZDA. Takoimenovani
zakon No Pass No Play, ki ga uporabljajo v mnogih izobraevalnih institucijah v ZDA,
zahteva od mladostnikov doseganje dovolj visokih ocen v šoli, da se lahko udeleujejo
doloèenih aktivnosti po izbiri. To dejansko motivira mlade, da dosegajo zadovoljive uène
rezultate (Massoni, 2001).
Kljub temu, da bi si eleli, da bi se otrokove izvenšolske dejavnosti in pridobljene
kompetence bolj upoštevale in vrednotile tudi v šolskem sistemu pa lahko ob razlogih, ki
so jih v okviru naše raziskave navedli slovenski uèitelji, razumemo njihovo
nepripravljenost za tovrstno delo. Za to imajo premalo znanja in tudi premalo sistemske
podpore (in tudi zakonodajne ovire), ki bi omogoèala pravièno vrednotenje za vse otroke
in mladostnike.
140
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Vendar pa lahko upamo, da bomo s podobnimi projekti, kot je EducOpera, vplivali na
zakonodajne ter strukturne elemente vzgoje in izobraevanja in ozavestili kljuène ljudi in
širšo javnost o pomenu kompetenc, ki jih mladi pridobijo na podroèju (glasbenega)
neformalnega izobraevanja. Proces izobraevanja in ustvarjanja opere lahko moèno
vpnemo tudi v referenèni okvir osmih kljuènih kompetenc, ki jih priporoèilo Sveta EU
opredeljuje kot kljuènega pomena za boljšo pripravo ljudi na današnjo drubo (Council
Recommendation of 20 December 2012 on the Validation of Non-Formal and Informal
Learning, 2012). Tako na primer z osredotoèanjem na libreto, dikcijo, recitacijo in petje
besedil mladi krepijo pismenost, izboljšujejo veèjezièno komunikacijo (kljuèni
kompetenci 1 in 2), s pripravo scenografije, rekvizitov, izvajanjem ritmiènih vzorcev
razvijajo matematiène, naravoslovne, tehniške in inenirske kompetence (kljuèna
kompetenca 3). Video in foto dokumentacija procesa, urejanje in montaa filma pomaga
razviti digitalno kompetenco (kljuèna kompetenca 4), igranje vlog, sklepanje prijateljstev,
skupinsko delo, naèrtovanje, usklajevanje sodelovanja v glasbenem procesu s šolskimi
obveznostmi prispeva k razvoju osebnih, socialnih in uènih kompetenc (kljuèna
kompetenca 5). Mladi (glede na sporoèilnost opere in skupinsko delo z razliènimi
vrstniki) razvijajo obèutljivost za enakost spolov in nediskriminacijsko, krepijo
medosebne odnose in širijo kulturni kapital (kljuèna kompetenca 6). Naèrtovanje operne
predstave, promocija med znanci, prijatelji ter ovrednotenje pridobljenih kompetenc
omogoèa razvoj podjetniške kompetence (kljuèna kompetenca 7). Ustvarjalno
vkljuèevanje v proces, izraanje èustev skozi umetnost, razvoj glasbenih, uprizoritvenih
in plesnih tehnik pa nenazadnje moèno podpira izboljšanje kompetence kulturne zavesti in
izraanja (kljuèna kompetenca 8).
V prièujoèem prispevku smo razvoj kompetenc spremljali preko lastnega opazovanja,
mentorjev, staršev in mladostnikovih samoopazovanj. Rezultati nam prikaejo, da starši
svoje otroke vidijo kot bolj samozavestne in odgovorne osebe. Prièajo tudi o tem, kako so
otroci in mladostniki do dejavnosti, ki jih vzljubijo, èetudi zahtevajo veliko njihovega
truda in energije, odgovorni in kako so se sposobni lotiti resnega dela. Iz odgovorov
staršev in še v veèji meri mladostnikov lahko razberemo, da veèina sploh ne omenja
umetniških kompetenc, temveè poudarjajo razvoj socialnih in èustvenih kompetenc. In
ravno to nam izkazuje, kaj tovrstni glasbeni projekti nudijo otrokom in mladostnikom.
Medtem ko kot gledalci lahko sedimo v dvorani in kritièno premerjamo umetniško
vrednost zakljuèenega projekta, pogosto pozabljamo na bistvo, ki je oddaljenim oèem
nevidno: koliko prijateljstev je sklenjenih, kako se je razvila empatija med vrstniki, koliko
odgovornosti mladostnik nosi v taki predstavi ali kako samozavestni so postali. Na ta
naèin so namreè mladi pridobili znanja, sposobnosti, spretnosti, prijatelje, pozitivno
samopodobo, moralna in etnièna naèela ter pozitivne vedenjske vzorce, ki jim pomagajo v
tem izredno obèutljivem obdobju njihovega ivljenja.
141
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRAEVANJE...
Literatura
Bertolucci, M. (ur.) (2019). EducOpera: an education to opera as a method of reducing
early school leaving. Massy: Opéra de Massy. https://5b46edf5-401c-464e-
a0ab-8ab53a272731.filesusr.com/ugd/c3c6d4_5391c508a68f4bae9e541f45592aaf83.p
df (13.11.2019)
Blazinšek A., Gornik J., Jamšek P. Kronegger S., Novak T. (2007). ABC prostovoljstva:
priroènik za mentorje. Ljubljana: Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj
nevladnih organizacij – CNVOS.
Boiè B., Škapin D. (ur.) (2007). Ostani v šoli!: priroènik dobrih praks za prepreèevanje
osipa. Ljubljana: CPI, Center RS za poklicno izobraevanje.
Council Recommendation of 20 December 2012 on the Validation of Non-Formal and
Informal Learning (2012). V Official journal of the European Commission.
https://www.cedefop.europa.eu/files/Council_Recommendation_on_the_validation_20
_December_2012.pdf (13.11.2019)
Glasbena matica Ljubljana (12. junij 2019). Rastemo z opero [Video]. Pridobljeno s
https://www.youtube.com/watch?v=I9CiRIRiHIg
Halba B. (2019). Promoting the Acquisition of Skills and Competences Through
Extracurricular Activities. V M. Bartolucci (ur.), EducOpera: an education to opera as a
method of reducing early school leaving (str. 86-97). Massy: Opéra de Massy.
https://5b46edf5-401c-464e-a0ab-8ab53a272731.filesusr.com/ugd/c3c6d4_5391c508a
68f4bae9e541f45592aaf83.pdf (13.11.2019)
Hozjan, D. (2010). Sistemski vidiki priznavanja neformalnega in prilonostnega uèenja.
Fakulteta za management. http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-090-1.pdf
(13.11.2019)
Kovaèiè, M. (2019). EducOpera in Slovenia: competence and artistic approach through
the creation of opera by youngsters and for youngsters. V M. Bartolucci (ur.),
EducOpera: an education to opera as a method of reducing early school leaving. str. 86
–97. Massy: Opéra de Massy. https://5b46edf5-401c-464e-a0ab-8ab53a272731.
filesusr.com/ugd/c3c6d4_5391c508a68f4bae9e541f45592aaf83.pdf (13.11.2019)
Massoni, E. (2011). Positive Effects of Extra Curricular Activities on Students. V ESSAI
9, Article 27. https://dc.cod.edu/essai/vol9/iss1/27 (13.11.2019)
Obvezne izbirne vsebine (2018). Ministrstvo za izobraevanje, znanost in šport.
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/gimnazija/obvezne_izbirne
_vsebine.htm (13.11.2019)
Pregled izobraevanja in usposabljanja 2018: Slovenija (2018). Evropska komisija.
Izobraevanje in usposabljanje. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.
https://ec.europa.eu/education/sites/education/files/document-library-docs/et-monitor-r
eport-2018-slovenia_sl.pdf (13.11.2019)
Slovensko ogrodje kvalifikacij (2018). Center RS za poklicno izobraevanje.
https://www.nok.si/ (13.11.2019)
142
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Smets W. in Peetroons S. (2018). A mentoring to use the tool & process to identify and
value competences acquired by students thanks to a voluntary experience.
https://www.schola-erasmus.eu/fichiers/Schola_IO2_Mentoring%20educators_June%2
02018-final.pdf (13.11.2019)
Sporoèilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu
odboru in odboru regi j (2014) . Bruse l j : Evropska komis i ja .
https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2014/SL/1-2014-130-SL-F1-1.Pdf
(13.11.2019)
Validation of non-formal and informal learning (2016). https://www.cedefop.
europa.eu/en/events-and-projects/projects/validation-non-formal-and-informal-learning
/european-inventory (13.11.2019)
What’s Special? Opera, dance and music education for and with people with special
needs across Europe (2010). European Network for Opera and Dance Education.
https://www.reseo.org/wp-content/uploads/2010/12/WhatsSpecial_reseo.pdf
(13.11.2019)
143
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRAEVANJE...
Summary
The article takes as its theme the results of the international Erasmus+ project EducOpera
– Struggling against Early School Leaving with an Education to Opera that was carried
out between 2017–2019. Methodologically, it is based on Participatory Action Research,
an approach whereby researchers actively collaborate with stakeholders. The project
involved five partner countries, while the leading institution was an opera house from the
suburbs of Paris, the Opera de Massy, that has extensive experience in integrating socially
sensitive people and especially youngsters in the cultural environment. In my article, I
focus on a description of the process that took place in Slovenia. I first highlight the
process of the creation of the opera Všeè si mi (Eng.: I like you), produced by the society
Glasbena matica Ljubljana and Cankarjev dom. The opera included over 70 youngsters
who sang, danced, or performed as soloists. In terms of content, the opera, created by
librettist Milan Dekleva and composer Damijan Moènik and directed by Nana Milèinski,
is related to the sensitive and timely topic of migrants in Slovenia and their
(non)acceptance in our society. The youngsters worked on the opera for 9 months,
attended regular, intensive rehearsals, and invested a lot of time and energy in the
performance.
One of the aims of the project was to involve youngsters who are at risk of dropping out of
school. But this turned out to be a great challenge, since the identification of potential
dropouts is usually not carried out in schools and early school leaving in Slovenia is not
such a big problem in quantitative terms (in comparison with many European countries).
This is why we involved youngsters from the BOB Institute – an institution that helps
youngsters reintegrate into the school system or into the labor market through various
(also cultural) activities. Those youngsters then filmed a 20-minute documentary of the
entire opera production process. The second challenge was to build a bridge between
non-formal and formal education. Unfortunately, we were unable to attract
schoolteachers, as they were overwhelmed and tired of project collaborations. However,
in order to evaluate the achievements of youngsters in the extracurricular education
process, we asked youngsters and their parents to take part in the study. Thus, through
interviews and questionnaires, and through reflection on answers to questions, we have
informed youngsters and their parents that by participating in the creation of opera they
have acquired much more than just knowledge and skills in the fields of music, theater,
and dance. It can be seen from the responses of parents and, to an even greater extent, of
youngsters, that most of them do not mention artistic competences at all, but rather
emphasize their growth in social and emotional competences. In this way, we have shown
how adolescents “grow up with opera” and acquire the skills, knowledge, positive
self-esteem, and behavioral patterns that help them in this sensitive period in their life.
144
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek