Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILIVE FRONTE CELJA NAJ ŽIVI II. KONGRES KPS! Leto I. — Stev. 37. Celje, dne 13. novembra 1948. Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini Delovnemu ljudstvu Slovenije Govor tovariša Jožeta Potrča na predvečer II. kongresa KP5 Tovariši in tovarišice komunisti — partijci, člani Osvobodilne fronte, čla- nico Antifašistične fronte žena, Ljud- ska mladina Slovenije in vsi rodoljubi! Jutri začne svoje zasedanje IL kon- gres KPS. Zbere se okoli 800 delegatov vseh partijskih organizacij iz vse Slo- venije, da kot najvišji partijski forum pregledajo svoje dosedanje delo, da zberejo vso dragocene izkušnje, jih teo- retično obdelajo, posplošijo in si posta- vijo nadaljnje naloge, to je, da konkre- tizirajo one naloge, ki jih postavlja pred vse narode Jugoslavije V. kongr^, daljo, da mobilizirajo vse sile za naše veliko delo, za izgradnjo socializma. Njegovemu delu boste lahko sledili vsi, vsak delavec, kmet in delovni intelek- tualec! In tako je tudi prav! Vi niste { samo opazovalci, vi vsi danes ustvar- j jato zgodovino, vi vsi zavestno gradite ^ boljšo dni našemu narodu, vi vsi utr- jujete našo narodno neodvisnost in svo- bodo, ko izpolnjujete plan, ko dvigate ; proizvodnjo, to materialno bazo za j boljšo in kulturnejše življenje in ko se j borito za vsesplošni kulturni dvig. Na j tej naši zgodovinski poti je II. kongres j pomemben mejnik. Kongres bo dal v | prvi vrsti pred vso Partijo in seveda tudi pred vsem ljudstvom obračun svojega dela »poročilo o svoji borbi za uresničenje politične linije po I. usta- novnem kongresu naše Partije. Pro- gram, ki ga je zarisal L kongres, Je častno izpolnjen. Vržena je oblast bur- žoazije, ki se je pokazala kot popolno- ma nesposobna, da bi vodila slovenski narod, razen tega pa korumpirana in narodno izdajalska, tako da ji je ves narod pokazal hrbet in jo zapodil sku- paj z okupatorjem. Narodu pa je zago- tovljena ne samo resnična svoboda, ampak tudi prava ljudska demokracija, ki omogoča razvoj vseh Ij^jdskih ustvar- jalnih sil. Zato je praznik na naših uli- cah, zato je svečan izgled naše Ljub- ljane, naših mest in vasi! Ko je zasedal L kongres tam v hribih nad Zagorjem, na Cebinovem, je zvedelo slovensko ljudstvo za njegovo delo šele iz njego- vega manifesta, ki je s tako prepriče- valno silo orisal nevarnosti nemško-ita- lijanskega fašizma, hkrati pa pokazal edino možno pot v boljšo bodočnost, po*, do Združene in svobodne Slovenije. Ko danes ponovno čitamo v 1. številki letošnjega »Dela« ta zgodovinski Ma- nifest Ustanovnega kongresa Komuni- stične partije Slovenije s preroškim Prešernovim motom: »2ive naj vsi na- rodi«, tedaj šele vidimo, kako globoko znanstvena je bila analiza političnega položaja slovenskega naroda, kako pra- vilna je bila ocena sil, posebno delav- skega razreda in njegove sposobnosti, da združi vse slovensko delovno ljud- stvo v boju za te splošno nacionalne cilje. Tako pravi: »Slovenski delavski razred predstavlja tretjino slovenskega naroda, predstavlja njegov najbolj za- vedni, najbolj napredni in najbolj orga- nizirani del. Zato nosi zgodovinsko od- govornost za prihodnost slovenskega naroda.« To je bilo aprila 1937. leta. In slovenski delavski razred s svojo Parti- jo na čelu je svojo nalogo častno rešil. Vso slovensko ljudstvo je združeno v Osvobodilni fronti; čeprav še niso osvo- bojeni vsi Slovenci izpod jarma impe- rializma in združeni v LRS, smo se ci- lju Združene in svobodne Slovenije vendar približali za tako velik korak, kakor to ne bi bilo mogoče pod nobeno drugo oblastjo. In način našega sožitja z ostalimi bratskimi narodi Jugoslavi- je, našo bratstvo in naša enotnost, ki nam jamči narodno neodvisnost, je mo- goča edino po zaslugi naše Partije. Ce- tidi naša Partija ne bi rešila nobene- ga drugega vprašanja, bi pridobitev, ki jo pomeni za slovenski narod rešitev na- cionalnega vprašanja, ostala za vedno zapisana v zgodovino kot njena neven- Ijiva zasluga Nedvomno je to naša ve- lika pridobitev, katero je prav poseb- no razumelo vse slovensko ljudstvo kot urc^^^ničenjo p-astarih sanj in hrepenenj naših najboljših mož Druga pridobitev jo naša ljudska oblast, ki omogoča da- nes sprostitev vseh nacionalnih sil. Naš delavec se zaveda, da dela za sebe, za svo.fo slovensko skupnost, za svojo ju- goslovansko domovino. Zato raste dan za dnem število novatorjev, racionali- zatorjev, udarnikov in prostovoljnih delavcev, ki delajo za skupnost, in vse to iz nove zavesti dolžnosti do naroda, iz pat^-iotizma. Koga ne navdušuje de- lovni po'et naše mladine in njen pa- triotizem? Vsak dan javljajo delovni kolektivi iz naših tovar in podjetij no- vo delovne zmage v tekmovanju na čast kongresa naše Partije; to priča o globoki zavesti enotnosti našega delav- skega razreda in o njegovem zaupanji v svojo avantga'-do, v Partijo. Zato bo I*a';tija nanela vse svoje sile, da upra- viči to zauoanje.' da s svojo revolucio- narno enotnostjo in zvestobo modremu Titovemu vodstvu omogoči še večje image v borbi za socializem. In okrog takega delavskega razreda in take Par- tijo se z vsem zaupanjem zbirajo tudi delovni kmetje in ljudska inteligenca. Naš kmet dobiva vso pomoč za dvig kmetijske produkcije, dobiva industrij- ske produkte po vezanih cenah, dobiva pomoč pri kulturni preobrazbi vasi. In naša inteligenca! Nikdar ni imela takih možnosti razvoja, takega širokega pod- ročja ustvarjalnega udejstvovanja ki daje najlepši in najplemenitejši užitek, kakor ga ima danes ,ko razvoja proiz- vajalnih sil ne more več ovirati. Tak- šna jo moralno-politična enotnost na-- šega ljudstva, vseh njegovih pozitiv- nih sil, takšna je naša skupnost, iz ka- tere jo izključen le izkoriščevalski element, razredni sovražnik, ki mu ni mar korist naroda in ljudstva, ki ne mo^e premagati svojih izkorišoevalskih instinktov, svoje amoralnosti in anacio- nalnosti. Zgodovina jih bo pogazila, kajti takšni so njeni zakoni. Na^od pa bo živel in ustvarjal vedno večja dela in vedno lepše knltuj-no življen.ie. Par- tija j*» uresničila besede Ivana Cankar- ja: »Naša domovina je boj in p-ihod- nost; ta domovina je vredna na.ižlaht- nejšo krvi in najboljšega življenja Iz mnke, trpljenja in suženjstva ne štetih milijonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neiz- mrnim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke do- movine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici...« Program naše Partije je program na- predka, kulture in bratstva je program vseh poštenih ljudi, vsakega našega iskrenega patriota. V dihu tega n^o- grama, ki ga je sprejel V. kongres KPJ, bo II. kongres KPS vršil svoje delo. Dal bo čim globljo analizo dela, usp*^- hov in napak, naše naloge, našo na- daljnjo pot in perspektive. Naš kon- g^efi je dogodek, ki naj ga doživi z vso ljubezni.io do naše Partije vsak naš pa- triot! Zato naj bo v teh kongresn'h dneh praznik v vaših srcih. Pozdravljam vse delegate, čestitam vsem kolektivom k delovnim zma"?^, želim vsem, ki boste sledili delu našr?a kongresa, da bi poglobili svojo '.^ be- žen do našega ljudstva ki je ustva'-ilo tako enotnost, ki je n^tva-ila ta''o bor- beno, enotno in požrtvovalno Partijo. Naj živi II. kongres naše Komunistič- ne partije Slovenije! Naj živi njen sekretar tov. Marinko! S tekmovanjem v počastitev II. kongresa KPS je naše delovno ljudstvo dokazalo neomajno zaupanje in predanost Komunistični partiji Redki mitingi in manifestacije v Ce- lju so imele tako slavnostno obeležje kot manifestacije ob odhodu delegatov na II. kongres in slavnostno zborovanje na predvečer Kongresa. Tisoči Celja- nov so tega dne manifestirali svoje ne- omajno zaupanje Komunistični partiji Slovenije s tov. Miho Marinkom nače- lu, Komunistični partiji Jugoslavije in njenemu vodstvu. V spontanih ovacijah so izražali svojo solidarnost z demo- kratičnimi silami v svetu, ki se s So- vjetsko zvezo na čelu bore za mir in napredek. Govorniki, člani KP in mno- žičnih organizacij so v imenu celjske- ga delovnega ljudstva naročali delega- tom, da izvolijo ponovno Centralni ko- mitet s tov. Marinkom na čelu in tako odgovore na klevete, ki padajo na na- še partijsko vodstvo. Manifestacije in naročila ob odhodu delegatov dokazu- jejo, da je celjsko delovno ljudstvo pravilno pojmovalo pomen in sklepe V. kongresa, vso njegovo zgodovinsko veličino in usodno povezanost s svojo Partijo. To potrjujejo tudi številne re- solucije, ki so jih vsakodnevno pošiljali Mestnemu komiteju celjski delovni kolektivi. Odkod ta povezanost delov- nega ljudstva s Komunistično partijo? Odgovor na to je dal v svoji resolu- ciji partijski komitet mesta Celja, ki navaja Leninov izrek: »Proletarska partija je zavedni, organizirani, vodilni, marksistični oddelek delavskega raz- reda.« V Sloveniji je bila taka Partija usta- novljena na pobudo CK KPJ na I. usta- novnem kongresu pred 11 leti na Ce- binovem pri Zagorju. Komunistična partija Slovenije je v času od I. do II. kongresa prešla slavno zgodovinsko pot, vzgojila je nešteto predanih kadrov — pravih komunistov, ki so v preteklosti izvršili in še danes vrše po načelih KPS ogromno delo v korist delovnega ljudstva. Zaradi pra- vilne linije KPS in njenega dela pod vodstvom KPJ, je delovno ljudstvo Slo- venije sprejelo program Partije kot svoj program in ga je tako v teku na- rodno-osvobodilne borbe kot v doseda- njem obdobju izgradnje socializma iz- vajalo in ga še nenehno izvaja. Poleg plamtečih pozdravov in daril, ki so jih izdelali celjski delovni kolek- tivi, so ponesli delegatje na II. kon- gres dragocene podatke o predkongres- nih tekmovalnih uspehih celjskega de- lovnega ljudstva. Spremljani s prisrčnimi ovacijamiso na slavnostnem zborovanju govorili o svojih uspehih in obveznostih člani sindikalnih podružnic. Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode, ki je dosegel svoj letni plan v pocinkovalnici že 2. oktobra, v emaj- lirnici 6. oktobra in v surovinskem od- delku 26. oktobra, je sprejel častno ob- vezo, da bo izpolnil tudi svoj finančni plan do 29. novembra. Posamezni od- delki so si zadali v počastitev II. kon- gresa sledeča trodnevna tekmovanja: Emajlirnica bo izboljšala kvaliteto za 50% napram stanju 10. oktobra 1948. Surovinski oddelek bo presegel svoj plan dnevno za 34 odst., tako, da bo enodnevna produkcija surove posode za en dan na zalogi. Pocinkovalnica bo presegla dnevni plan pri pocinkanju vedric za 13 odst. Oddelek za pokositrenje bo v dveh dneh pokositral 20 odst. transportnih kant več kot običajno. Oddelek za cen- tralno kurjavo bo kompletiral 3 kotle št. 15 za centralno kurjavo. Strojni ključavničarji bodo popravili vlačilnico, napravili bodo omrežje za skladišče za pocinkano posodo, ter po- magali pri inventuri v skladišču go- tove posode. V orodjarni bodo stroji, ki se izkori- ščajo 8 ur dnevno, za začetek Kongresa v obratu 24 ur. V tem času bodo izde- lali orodje za obutveno industrijo. Zidarska grupa bo izvršila investici- jo v skladišču gotove posode, nameščen- ci in ostali oddelki, ki niso vključeni v tekmovanje v obratu, bodo počastili II. kongres s prostovoljnim delom na tovarniški ekonomiji. Delavke in delavci Tkalnice hlačevi- ne so v svoji resoluciji II. kongresu na- pisali: »Vemo, da je v dobi, ko nam očitajo nesocialistično gospodarstvo in kleve- tajo naše vodstvo, potrebna enotnost delovnega ljudstva in skupna borba za izpolnitev gospodarskih nalog. Da ne ostanemo samo pri praznih besedah, temveč da z dejanji dokažemo našo predanost CKKPJ in tov. Titu, smo V. kongresu obljubili, da bomo naš pro- izvodni plan za leto 1948 izpolnili do 29. novembra. Toda v pospešenem tek- movanju pred II. kongresom smo našo obljubo izpolnili 23 dni prej, t. j. 6. novembra. V čast II. kongresu se ob- vezujemo še nadalje dvigati tekmoval- ni duh v naših brigadah, da bomo nag plan do konca leta presegli še za na- daljnih 20 odst.!« Podobne obveznosti so v resolucijah II. kongresu sprejeli ostali delovni ko- lektivi mesta Celja in okraja Celje- okolica. Kolektiv tovarne »Juteks« v Žalcu bo v času zasedanja II. kongresa obnovil in montiral dva nova stroja, s čemer bo znatno porasla proizvodna moč tovarne. Pri adaptacijskih delih bodo sodelovali z odstranjevanjem ru- ševin, izkopali bodo tudi 4 m* temeljev za novo garažo. Kolektiv je v pred- kongresnem tekmovanju napravil pri gradnji zadružnega doma v Vrbju 2000 prostovoljnih ur. Tudi člani sindikalnih podružnic ne- produktivnih strok so si v duhu pred- kongresnega tekmovanja zadajali ob- veze, jih dosegali in prekoračevali, po- družnica Ljudskega magazina je viso- ko presegla obveze prostovoljnega de- la ter lOOodstotno uvedla individualne norme v prodajnih oddelkih. Prosvetni delavci so izboljševali in poglabljali strokovno in ideološko politično delo v šolah in izven njih. Profesorski zbor II. gimnazije v Ce- lju je poslal II. kongresu naslednjo re- solucijo: »Prosvetni delavci se zavedamo odgo- vorne in težke naloge, vzgojiti našo mladino tako, kakor zahteva družba, ki z maksimalno mobilizacijo materialnih in moralnih sil gradi socializem, druž- ba, ki pod vodstvom svoje Partije vodi delovne množice v boljšo bodočnost. Zato izboljšujemo in poglabljamo svo- je strokovno delo v šoli in zunaj nje, učeč se ob znanosti marksizma in le- ninizma, ob borbenih tradicijah naše- ga naroda in še posebej delavskega gi- banja pod vodstvom Partije. Trudimo se za dvig ideološke ravni, ko izloču- jemo ideološki vpliv buržoazne šole, bodisi liberalno dekadenco, bodisi ka- kršen koli idealizem. Zavedamo se, da je zmaga naše ljudske revolucije zma- ga svobodoumnih, naprednih sil v na- šem narodnem razvoju, zavedamo se, da je pot v socializem, ki nam jo ka- že naša Partija, oborožena z resnico marksizma-leninizma, edino pravilna. Zato z ogorčenjem obsojamo klevete proti vodstvu naše Partije. Naše vzgoj- no delo preveva zavest, da je pod vod- stvom Partije napočila zarja tistega dne, ko »naša kultura ni več krizan- tema siromakova, marveč bogastvo bo- gatega«, kakor je zapisal Ivan Cankar. Iz vseh številnih pozdravnih reso- lucij, proizvodnih uspehov in manife- stacij v počastitev II. kongresa KPS se odraža borbeno razpoloženje celjskega prebivalstva, ki je sprejelo program Partije za svoj program. V SeSčah bodo počastili II. kongres KPS s sprejetjem prehodne zastavice v novoigraienem zadružnem domu Ko je bil 1. maja dograjen zadružni dom v Šeščah, ki je zrasel v rekordnem času 14 dni, se je daleč po Sloveniji raznesel glas o prizadevanju šeščan- skih kmetov, ki so vložili v gradnjo 7000 prostovoljnih delovnih ur, o mla- dinski brigadi, ki je napravila preko 3000 ur in o vozniku, ki je prispeval 170 brezplačnih voženj". Za tem o grad- nji zadružnih domov v celjski okolici ni bilo mnogo slišati. Žetev, obiranje hmelja, košnja in pospravljanje drugih pridelkov — vse to je do kraja zapo- slilo pridne roke. Toda zadružna misel v Savinjski dolini kljub temu ni za- spala. To potrjuje živahnost, ki je v zadnjem mesecu ponovno razgibala delo na gradbiščih zadružnih domov. Člani Osvobodilne fronte so pohiteli, da bo v počastitev II, kongresa KPS dograjenih či mveč domov, ki bodo slu- žili svojemu namenu, predvsem socia- listični preobrazbi naših vasi. Pred na- povedjo tekmovanja je teklo intenziv- no delo le na dveh gradbiščih, v pred- kongresnem času pa je zraslo do stre- he 9 zadružnih domov. Le v treh pod- ročjih je delo pri postavljanju domov šele pri pripravljanju gradbenega ma- teriala, povsod drugod hitijo s kopa- njem temeljev, betoniranjem in zida- njem. Nalivi zadnjih dni so delo pre- cej zavrli, zato delajo sedaj nepretr- goma. Frontovske brigade se izmenju- jejo na gradbiščih in delo teče tudi po- noči. V Sv. Juriju pri Celju je delalo na dan odhoda delegatov pri gradnji zadružnega doma nad 60 prostovoljcev. Z vidno naglico je zraslo poslopje za- družnega doma v predkongresnih dneh v Latkovi vasi. Ce ne bo ovire pri do- bavi materiala, bodo v dneh kongresa zaključili surova gradbena dela tudi v Petrovčah, Škofji vasi in Klancu pri Dobrni. V gradnjo zadružnih domov se frontovci okraja Celje okolica doslej vložili preko 125.000 delovnih ur. Ra- zen tega je organizacija Zveze borcev izdelala v obnovljeni opekarni 500.000 komadov opeke. Za gradbeni material sta tudi skrbeli opekarni Volpe v Sv. Lovrencu in v poljski opekarni kra- jevnega odbora Polzela. Frontovci v Planini in na Marofu so v svojih ap- nenicah žgali apno za potrebe vsehgra- dilišč. V zadružnih domovih, zgrajenih v surovem stanju, sedaj hitijo vaščani, da jih dokončno uredijo. V domu v Seščah Pa že valovi novo življenje, ki dviga vaščane in zavedne borce za izpolnje- vanje planskih nalog našega gospodar- stva. Kmečka zadruga, ki ima svojo poslovalnico v novem poslopju, pred- stavlja važen činitelj v rekonstrukciji lokalnega gospodarstva v Seščah. V do- mu so zasedli svoje prostore odbori množičnih organizacij in tako postaja zadružni dom resnično gospodarsko in kulturno žarišče vasi. Delovni napori, ki so jih vložili Šeščani v gradnjo 6,0- ma vse bolj dobivajo svojo ceno. Pre- hodna zastavica, katero jim je dodelil lOOF Slovenije bo najlepše priznanje za to. Zadružniki so v četrtek zvečer, ko jim je član lO OF podelil prehodno za- stavo, poslali II. kongresu KPS na- slednjo resolucijo: Zadružniki vasi šešče v okraju Ce- Ije-okolica, zbrani v novozdrajenem za- družnem domu ob zgodovinskem dnevu pričetka zasedanja II. kongresa KPS, ko prejemamo prehodno zastavico lO OF za najboljše gradilišče zadružnega doma v LRS. pošiljamo kongresu iskre- no obU ibe, da bomo tudi v bodoče trd- no stopali po liniji KP v izgradnjo so- cializma v naši vasi. ZADRUŽNIKI KZ ŠEŠCE Tkalnica hlačevine le izpolnila letni plan , 55 dni pred rokom Dne 6. novembra ob 14.30 uri je de- lovni kolektiv »Tkalnice hlačevine« v Celju zabeležil novo delovno zmago. Dosegel je letni plan proizvodnje v vrednosti in količini. S tem je preko- račil svojo obveznost, katero je prevzel v tekmovanju pred V. kongresom KPJ, za 23 dni. Tekmovanje za V. kongres KPJ, ki je prešlo v tekmovanje za I. kongres ESJ in sedaj za II. kongres KPS, je razgibalo vse delavstvo. Le skupen na- por vseh delavcev in nameščencev je omogočil tak delovni uspeh. Mnogo je pripomoglo k temu tudi dobro organi- zirano tekmovanje. Točna evidenca, predajanje prehodnih zastavic najbolj- šim oddelkom, nagrade in proglasitve udarnikov, so dosti vplivali na delovni polet celotnega kolektiva. Dosti zaslug za uspeh lahko pripisujemo dobri or- ganizaciji dela v tovarni. Notranji plan po oddelkih, dnevni plani za vsakega delavca posebej, so omogočili delavcem in vodstvu dobro kontrolo in tako do- segu svoj namen. Posebno je k še hi- trejši dosegi plana pripomoglo delav- stvo v barvarni in oplemenjevalnici, ki je komaj 6 ur po tem, ko je bilo blago stkano, istega pobarvalo in ga pripra- vilo za transport. To vidimo posebno ob dejstvu, da navadno barvarne 10 do 14 dni kasneje od tkalnic dokončno izgotavljajo produkte. V tem obratu so večkrat ostale izmene tudi po 12 ur na delu, samo da so sproti opravljali vse določene jim naloge. Trda borba za plan je pokazala naj- boljše, ki so največ doprinesli k temu uspehu. Ce hočemo govoriti o teh, mo- ramo 7apisa1i imena nadmojstra Hri- barja in Zem Jožeta, tehničnega vodjo Ki^diš Bena, mojstrov Šturm Alojza, Ar^naka in Lapana. Tkalka Brtoncelj l^^Ta-ija, odlikovana z redom dela in štirikratna udarnica, je med delavci dosef^ala najvišje uspehe. Pa tudi tri- kra'no udarnice Kugler Amalija, Mi- he^ak Helena in Imenšek Marija so do- prinesle visok delež za predčasno do- sego plana. ?;>di.io jim Seničar Terezija, Lajler Jožef, Glinšek Fanika, Šloser Fanika, ; Ribeželj Vera, Zupan Ana, Bremec Jo- I žica. Končan Marija, Kramar Draga I in Kandolf Angela, vse dvakratne u- I darnice. i V letu 1948 je prejelo naziv udarni- j ka 108 delavk in delavcev. Uprava to- 1 varne je razdelila racionalizatorjem. udarnikom in pohvaljenim preko 800 tisoč dinarjev nagrad. Prav posebno skrb posvečajo vzgoji strokovnega ka- dra, kar jim bo omogočilo v prihod- njem letu še bolj dvigniti produkcijo in tako še častneje izpolniti planske naloge. Trenutno je v strokovnih teča- jih preko 250 delavcev in delavk. 41 tovarišic pa je že letos položilo izpite za kvalificirane delavke. V Cinkarni so v last II. kongresu KPS spre- jeli nove obveznosti Delavci in nameščenci Cinkarne so se zbrali na masovnem sestanku, po- svečenem II. kongresu KPS. V dvorani je vladalo svečano razpoloženje, kajti že iz dnevnega reda so navzoči videli, da gre za obračun dosedanjih uspehov in prevzemanje obveznosti v čast II. kongresu KPS, da ponovno dokažejo neomajno zaupanje Partiji in njenim voditeljem. Tov. Felicijan je v kratkem referatu izČTDno podal zgodovino KP Slovenije in tovarniške partijske celice. Poudaril je tudi velik pomen vzgoje kadrov, ki je danes ena najvažnejših nalog vseh delovnih kolektivov. In prav na tem svečanem sestanku je tov. direktor razdelil diplome tovarišem, ki so med- tem položili izpite za kvalificirane in polkvalificirane delavce. Z dosedanjimi uspehi, pa kolektiv ni zadovoljen. V čast II. kongresu si je zadal nove obveznosti. Predlogi so bili enoglasno sprejeti. Prostovoljno de^o bodo organizirali tako, da kljub moč- nemu dotoku vagonov koksa ne bo ni- koli zastoja pri razkladanju. Za stavkujoče rudarje v Franciji bo- do prispevali 2-urni zaslužek celotnega kolektiva. Do 20. novembra bodo i/kopali in za- betonirali temelje za drugo samsko stanovanjsko hišo. Ko so bile razdeljene diplome in spreie+e nove obveznosti, so postavili vprašanje, kdo izmed njih bo v im-^nu kolektiva pozdravil II. kongres KPS. Zbrali so enoglasno trik^^atnega udar- nika in odUkovanca z medaljo de^a ^ov. Lužar Ivana in mu dali danlo, ka+ero bo ponesel v imenu celotnega kolek- tiva na II. kongres KPS. stran 2.! »CELJSKI TEDNIK« Leto L — Štev. IV. NaSe žena ogorčeno protestirajo ker OZN ni sprejela sovjetskega predloga o prepovedi atomske energije v volne namene Po vaseh in mestih naših okrajev po- sebno naše žene bvidno zasledujejo de- lo raznih komitejev generalne skup- ščine Organizacije združenih narodov. Posebno pozornost je zbudila razpra- va o predlogu, ki ga je predložila v podkomiteju za razorožitev, sovjetska delegacija o prepovedi atomskega o- rožja. Glasovalni stroj pod vodstvom finančnih mogotcev ZDA si je na vse načine prizadeval ovreči sovjetski predlog in ga nazadnje res ovrgel. Na- še žene so že medtem, ko so delegati v Parizu pretresali sovjetski predlog začele zbirati podpise na resolucije, v katerih so zahtevale, da OZN sprejme sovjetski predlog, ki bi omogočil ustvariti resničen mir in odstranil ne- varnost nove vojne. Žene iz Dolgega polja pišejo v reso- luciji: Odločno protestiramo proti uporabi atomsko energije za vojne svrhe. Ame- riška prizadevanja, da odbijejo so- vjetski predlog imajo edini namen, da rušijo mir v svetu, mir, ki si ga želi sleherni človek, ki stremi za srečno bodočnost otrok in vzpostavitev bla- gostanja delovnemu ljudstvu. Zato po- zdravljamo sovjetski predlog organiza- ciji zveze narodov v Parizu, naj se atomska energija uporablja le v pro- izvodne namene v industriji in da se nje proizvodnja postavi pod medna- rodno kontrolo. Resolucijo je podpisalo 143 žena. 2ene iz Polul so v resoluciji, katero je podpisalo 60 članic, pisale: Niso se še zacelile rane, niso se še poitišile solze vdov, otrok, sirot in mater za svojimi dragimi, že se dviga imperialistična zver, kateri še ni bilo dovolj krvi, dovolj solz in trpljenja, ki želi novega klanja. Nove vojne si žele oni, ki niso občutili prejšnje na lastni koži, saj so želi le dobičke. Me žene, organizirane v AFZ Polule okraja me< sta Celje, pa odločno protestiramo pro- ti tako politiki. Me nočemo več žrtev me zahtevamo mir, zato se pridružuje- mo sovjetskemu predlogu, da se atom- ska energija uporablja le še v ekonom- ske namene. Le trajen mir je porok za srečnejšo bodočnost nas in naših otrok. Podobno zahtevo so poslale v Pariz tudi žene iz Brega. Med drugim so na- pisale: Hočemo, da OZN služi namenu, za katerega je bila osnovana, da ustvarja pogoje za pravičen mir v svetu. Me že- ne, enotne v svojem mišljenju, dajemo vso podporo Sovjetski resoluciji, ki predlaga mednarodno kontrolo nad proizvodnjo atomske energije in naj bi se ta uporabljala v proizvodne na- mene, ne pa v oboroževalne svrhe. Zahtevamo, da OZN sprejme sovjetski predlog, ki je garancija za svetovni mir. Naša žena je poizkusila dovolj voj- nih strahot, zato hoče sedaj v miru graditi lepšo bodočnost. 252 žena iz Vojnika je poslalo Ge- neralni skupščini OZN resolucijo, v ka- teri pišejo: Me jugoslovanske žene, ki smo oku- sile vse grozote vojne, smo žrtvovale svoje otroke, sinove, može, brate, hčere in sestre, nočemo vojne nočemo novih vojnih morij. Me hočemo mir ter mir- no sožitje z vsemi narodi, mirno iz- graditev porušene domovine in zato zahtevamo od Organizacije združenih narodov, da v celoti podpre predlog predsednika delegacije ZSSR-a A. Vi- šinskega, da se izvede razorožitev, ter prepove uporaba atomske energije v vojne namene. Podobne zahteve s podpisi pošiljajo žene skoraj iz vseh vasi. Poleg gori na- vedenih so jih še odposlale žene iz Za- grada, Zg. Hudinje, Vranskega, Št. Vi- da pri Planini, Dobrni, Rifnika, St. Jedrti, Arje vasi, Crnolice, Nove vasi, Hrušovja, St. Lovrenca, St. Janža, St. Ruperta in Preloke. Zadnje dni pa, ko so izvedele, da je sovjetski predlog odbit, izražajo v svo- jih pismih ogorčenje nad tem, ter po- stavljajo zahteve, da se isti ponovno pretresa. Okrajni odbor LMS Celje-okolica je razpisal nagradno tekmovanje pred skupnim kongresom SKOJ-a in LMJ Po sklepu V. kongresa KPJ o spojitvi organizacij SKOJ-a in LMJ, je mladina v okraju Celje-okolica vložila vse sile, da bi se čim dostojneje pripravila na skupni kongres. V mladinskih aktivih se trudijo, da bi v organizacijo priteg- nili čim več mladine. V nekaj vaseh, kjer do sedaj ni bilo mladinske orga- nizacije, so že ustanovili aktive, od ka- terih že večinoma prav lepo' napre- duje. Delovni polet pa bo v nadaljnjem , predkongresnem tekmovanju zajel prav { vse aktive. Posebno pozornost je zbudil razpis nagradnega tekmovanja objav- ljen od GOLMS. Najboljši kmečki ak- tiv bo dobil v last plemenskega bika, 2—4 nagrade so plemenski merjasci, 5—7 sadne škropilnice , 8 in 9 nagrada pa je po ena kokošja družina (10 ko- koši in petelin), 10 nagrada pa veteri- narska omarica s priborom. Poleg nagrad GOLMS je prav sedaj razpisal tudi okrajni odbor LMS na- gradno tekmovanje med vsemi aktivi za naslov najboljšega. Najboljši kmečki aktiv bo dobil radio-aparat, najboljši delavski aktiv fizkulturne rekvizite, najboljši šolski mladinski aktiv pa lepo knjižnico. Kmečki aktivi bodo tekmovali med seboj kdo bo čim bolj dvignil kmetij- stvo na vasi, posebno pažnjo bodo po- sagali kmečkim tečajem, po nekaterih centrih, v katere bodo pritegnili čim več mladine. Vsi aktivi bodo predvsem skrbeli za utrditev nove skupne organi- zacije, da bo sposobna nuditi mladini to, kar od nje pričakuje. Velik napredek mladinske organiza- cije, posebno v kulturno-prosvetnem udejstvovanju so pokazali mladinski dnevi v Petrovčah, Vojniku in Polzeli. , Mladinski aktivi Petrovče, Leveč, Gri- i že, Liboje, Žalec in Arclin, ki so bili za svoje uspešno kulturno-prosvetno delo nagrajeni, so pokazali velik delov- ni polet. Kmečki aktiv v Arclinu, ki je v Vojniku prejel I. nagrado je že sedaj na novo vključil 14 mladincev, ima mladinsko sobo, knjižnico in čitalnp grupo. Sedaj že pripravljajo volitve de- legatov za okrajno konferenco pred skupnim Kongresom SKOJ-a in LMS-a. Prav lepe uspehe sta dosegla tudi mla- dinska aktiva tovarne St. Pavel in kme- tijska šola v Zovneku. Trenutno je aktiv rudnika Huda ja- ma najboljši v okraju. V organizaciji imajo zajeto 100% vso mladino, študi- rajo redno, sedaj se vneto pripravljajo na mladinski dan v Laškem. Imajo mladinsko številko, ki je zadnji mesec presegla normo za 46%, tri delavske skupine pa redno delajo prostovoljno na gradilišču zadružnega doma v St. Je- derti in Rečici. Zelo lepe uspehe je tudi dosegla Ko- vinarska šola v Storah, ki je dosedaj pri kopanju temeljev za vajeniški dom opravila 10O5 delovnih ur. Imajo tudi vzorne študijske krožke in pevski zbor. Novo ustanovljeni aktiv v livarni Ža- lec je že prekoračil svojo obvezo, da bo v treh mesecih opravil 300 prostovolj- nih ur. Ze v drugem mesecu so jo pre- segli za 40%. Prav tako tudi aktiv Kladivarne v Vitanju, kjer so presegli do^sedaj že 30% obveznosti. Tekmovanje pred skupnim kongresom SKOJ-a in LMJ se bo še bolj razgi- balo, posebno ob razpisih nagradnih tekmovanj. Mladinska organizacija bo v bodoče pod direktnim vodstvom Ko- munistične partije dosegala še večje uspehe in prav tako kot do sedaj iz- polnjevala naloge častno in svoje ob- veznosti presegala. P. O. Celjsko gozdno gospodarstvo ie pri iecenskih pogozdovalnih delih visoko preseglo planske obveznosti Zaradi velike važnosti, ki jo imajo gozdovi za izvedbo naše prve petletke, in s tem za zgraditev socializma v na- ši državi, je pravilno gospodarjenje v gozdovih, tako državnega, kakor tudi nedržavnega sektorja, naloga, ki zade- va celotno našo skupnost. Posebno se tega dobro zavedajo vr- j hovi ljudske oblasti. Zato je tudi zvez- no ministrstvo za gozdarstvo poveča- lo petletni plan pogozdovanja. Precej- šen delež nalog te petletke prevzema Slovenija, zlasti še, ker pri nas odpade največ kmetijske površine na gozdna zemljišča. Pri nas bo treba pogozditi 1447 ha goličav, razen tega pa izpopol-- niti gozdna zemljišča s pogozdovanjem na površini 1451 ha. V ta namen bo treba posaditi skoraj 10 milijonov dre- vesc, očistiti in otrebiti pa 4246 ha go- zdov. Velika jesenska pogozdovalna dela v »tednu varstva gozdov«, ki se je vršil po vsej državi od 17. do 24. oktobra, so bila tudi na področju Celjskega gozd- nega gospodarstva zelo uspešna. V je- senskem planu pogozdovanja je bilo predvidenih 39,85 ha gozdnih površin, medtem ko so s sodelovanjem množič- nih organizacij in šolske mladine po- gozdili in izpopolnili 76,70 ha gozda. Za ta dela so porabili 103.100 razno- vrstnih gozdnih sadile in 120 kg seme- na. Tudi pri čiščenju gozda so prese-^ gli jesenski plan za 23,85 ha. Glavni,; delež za dosego teh uspehov ima šol-__ ska mladina, ki je dala preko 3000 brez- plačnih delovnih dni. Med šolami, ki so se pri tej akciji najbolj izkazale, je 40 otrok iz Petrovč, ki so s tremi uči- Xe^i posadili 4000 sadik. Na področju krj^jevnega odbora Vitanje so vsa po- gozdovalna dela izvršili učenci osnov- ne šole in člani množičnih organizacij. V Storah so pogozdovali poleg šolske mladine tudi delavci iz Železarne. V enem dnevu je 24 učencev in 9 delav- cev posadilo 1500 drevesc. V Vojniku je šolska mladina posadila 3500 sadik, v Dobrni pa je očistila pol hektarja gozda. Uspeh bi bil še večji, če bi smela šolska mladina sodelovati v pogozdovalni akciji več kot en dan, kot je določilo ministrstvo prosvete. Delo je delno zaviralo tudi deževje, za- to se na vsem področju Celjske gozdne uprave pogozdovalna dela nadaljujejo. Odstotek prekoračenja jesenskega po- gozdovalnega načrta tako še vedno raste. V nedržavnih gozdovih, za katere skrbi okrajni gospodarski odsek, so že spomladi presegli plan pogozdovanja za leto 1948 za 8,85 ha. Po letošnjem; jesenskem planu pogozdovanja bi mo- rali zasaditi še 7 ha površin. Pogozdo- vanje bi s tem zajelo vse goličave v- okraju, ki so jih ugotovili gozdni čuvaji s pomočjo gozdnih lastnikov. To so področja v okolici Laškega, Dramelj, Vranskega in Kozjega. Razen na sek- torju ob železnici v Tremarjih, ki za- vzema površino enega hektarja, so po- gozdovalna dela v glavnem končana. Tudi tu je kmetom mnogo pripomogla pri delu šolska mladina, ki je doslej pogozdila preko 4 hektare gozdnih po- vršin in očistila 30 arov gozda. Poseb- no pohvalo zasluži pri tem šola v Dram- Ijah, kjer so otroci sami nakopali 3700 sadik in jih presadili. Tudi ostale šole so pridno sodelovale. Jesenski plan bo tudi prav gotovo izpolnjen. Z množič- nim sodelovanjem pri pogozdovalnih akcijah v naslednjih letih naše petlet- ke bodo popolnoma izginile vse goli- čave v okraju Celje okolica. V Rečici so dogradili - prosvetni dom v Rečici nad Laškem ni bilo do sedaj nobenega lokala, kaj šele dvorane, kjer bi lahko vršili razne kulturne in druge prireditve. Ze davno je bila potreba po dograditvi prosvetnega doma, vendar v stari Jugoslaviji ni bilo te možnosti. Takoj po osvoboditvi pa je celica KP dala pobudo za pričetek gradnje. Iz- brali so pripravljalni odbor, ki je v le- tu 1946 z vso resnostjo prijel za delo, ter sicer, ne z naglico, vendar vztrajno deloval do danes. V nekaterih razdob- jih je bilo malo zastoja, zlasti v letoš- njem poletju, ko je bilo treba čakati na opeko. Sedaj je dom pod streho, no- tranjščina je že popolnoma urejena, tako da se bo 29. novembra lahko v teh prostorih vršila že prva kulturna pri- reditev. Nekateri tovariši so tekom gradnje^ posebno veliko doprinesli, tako z de- lom, kakor tudi s skrbjo za izvedbo načrtov, nabavo materiala itd. Največ je prispeval h gradnji tov. Alauf Av- gust s 600 prostovoljnimi urami, pro- dajo blokov in drugimi deli. Blizu 500 ur imata Krivec Franc in Grobelnik Ciril, okoli 350 ur pa sta napravila Se- lič Alojz in Ferlin Franc. Nad lOO ur imata še Razpotnik Franc in Vrabič Al- bert. Od tovarišic je delala prostovolj- no 300 ur Krivec Antonija in skoro to- liko tudi Alauf Fanika, blizu 100 ur pa Grobelnik Zofija. Od mladincev pa se je najbolj izkazal Bezgovšek Drago s 158 urami in se mu nobeden mladinec še zdaleka ni približal. Za predpriprave i in realizacijo načrtov pa gre največja zasluga tov. Križnik Otmarju, ki je kljub temu, da stanuje v Laškem, bil vedno na razpolago z nasveti. Ob prireditvah prirejenih v času gradnje so zbrali okoli 100.000 din, na bloke pa 15.000 din. Dvorani, ki je se- daj dograjena, bodo prihodnje leto pri- zidali še ostale prostore za zadružni dom, katerega tudi zelo potrebujejo. Oni, ki so kljub malodušnosti neka- terih pristopili pogumno h gradnji do- ma, so pokazali, da je mogoče prebro- diti zapreke, četudi so težke. Danes dom stoji in graditelji so ponosni. Cim več je kdo žrtvoval, tem bolj je vesel uspeha. Škofja vas dograjuje zadružni dom Prav pošteno so prijeli za delo na gradnji zadružnega doma v Škofji vasi. Se pred dobrim tednom, razen beton- ske plošče, ki so jo betonirali že v maju mesecu, ni bilo videti ničesar — danes pa se zidovi že približujejo določeni višini in ne bo dolgo, ko bo na istih stala tudi strešna konstrukcija. Zadružni- dom bo do odrejenega roka pod streho. 20 do 30 pa tudi več prostovoljcev je delalo zadnje dni; celo tja do polnoči so nekateri še prekladali opeko, ker so se zavedali, da morajo izpolniti zadane obveze. Gorenšek Ivan s 422 urami prosto- voljnega dela, Vidmar Ivo z 392, Vreč- kov Polde s 382, Prekoršek Branko s 295, Kožuh Minka z 65 urami sledijo vozniki Kožuh Jože, Mastnak Anton in višja osnovna šola iz Vojnika ter mno- gi drugi. Lep uspeh so dosegli v kratkem času, lep uspeh zato, ker vedo, da gradijo za sebe, da bo dom v korist razvoja ce- lega krajevnega odbora in ker je to delo del petletnega plana. Graditelji bodo svoje delo izvršili; prav nič jih ne bodo, kakor jih tudi do sedaj niso motili tisti, ki so se delu posmehovali, ki stojijo ob strani in tr- masto odklanjajo vsako sodelovanje mi- sleč, da bodo s tem otežkočili delo ali pa zavrli uspeh v Skofji vasi. Predsednik OF odbora Zadobrova Ku- štrin se moti, če misli, da bo s svojo ne- aktivnostjo, z izgovorom, da ima važ- nejša dela, kakor pa skrb za zadružni dom, preprečil graditev doma, tudi Runtolčani in tisti iz Lahomnega se motijo, če mislijo, da bodo s tem, da se sploh ne odzovejo vabilu upravnega od- bora zmanjšali delovni elan gradite- ljev. Zadružni dom bo stal kot ponos, zavednih, novih ljudi in kot opomin ti-: stim, ki s takim odnosom škodujejo sebi in skupnosti. Kosec Jože in Stante Jože, oba se- demdesetletnika, redna zidarja na gra- dilišču, pa naj služita kot lep primer vsem, posebno pa premalo aktivni mla- dini, -k. Dosedaj smo v Celju izpolnili le 90-787o obveznosti za prostovoljno delo Meseca februarja so prevzeli aktivi- sti OF na širšem plenumu Mestnega odbora obveznost, da bo v letošnjem letu članstvo OF v Celju opravilo 220 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Do se- daj ta obveznost še ni izpolnjena, toda že smo se ji precej približali in do kon- ca leta bi jo že lahko presegli. Oprav- ljeno je že 198.175 prostovoljnih delov- nih ur, kar znaša 90,78% obveznosti. V primeru z lanskim letom smo zabe- ležili velik napredek. Opravljene pro- stovoljne ure, uspehi pri delu in šte- vilo prostovoljnih delavcev je že do se- daj za več kot 100% preseglo lanske uspehe. Preteklo leto smo opravili 90.724 pro- stovoljnih ur, vrednost tega dela pa je znašala 1,129.000 din. Za prostovoljno delo je dobilo 23 prostovoljcev zlate značke, 7 prostovoljcev srebrne in 70 prostovoljcev bronaste značke. V letošnjem letu smo že dosegli din 2,386.135.— vrednosti opravljenega pro- stovoljnega dela. V priznanje za delo je dobilo 14 prostovoljcev zlate značke z rdečo zvezdo, 20 prostovoljcev zlate značke, 116 srebrne in 386 prostovolj- cev bronaste značke. Obveznosti, ki so jih sprejemale sin- dikalne podružnice in terenske organi- zacije so dosedaj nekatere že častno izpolnile in tudi presegle. Precej pa jih je med njimi, ki svojih obljub še niso uresničile. Pogled v evidenco štaba de- lovnih brigad nam lahko obelodani vse te različne primere. Ker pa niso vse po- družnice vestno pošiljale poročil in vo- dile točne evidence, lahko tak pregled podamo le za tiste delovne enote, ki so vsaj do neke mere vodile evidenco nad opravljenim prostovljnim delom. Sindikalne podružnice, v katerih na posameznika odpade največ prostovolj- nih ur so prav gotovo najčastneje iz- polnile svoje dolžnosti. Visok odstotek prekoračenja obveznosti pa nam bo po- kazal ali so si v podružnicah sorazmer- no s številom delavstva zadajali tudi primerne obveznosti. Prva številka pomeni v odstotkih iz- ražen doseg obveznosti, druga številka pa povprečno število prostovoljnih de- lovnih ur na člana podružnice: Samo teh nekaj številk nam pove, da je še precej podružnic, ki niso izpol- nile svojih obveznosti, pa je tudi ta- kih, v katerih je število prostovoljnih ur na posameznika precej visoko. Pri- čakujemo, da bo članstvo teh podruž- nic v dneh, ki nas še ločijo od zaklju- čka leta zastavilo vse sile, da izpolni svoje obljube. Članstvo podružnic, ki pa so dosegle že tako razveseljive us- pehe, pa jim bo prav gotovo še naprej vzgled v požrtvovalnosti pri delu za skupnost. . ; ; ^ , ,. Celjski delovni obrtniki so položili temelje svojemu v zadružnemu delu ' v eni izmed prejšnjih številk naše- ga lista smo pisali o osnovanju Meša- ne obrtno-nabavno-prodajne zadruge z o. j. v okraju Celje-mesto. Vsa naša javnost je pozdravila ta korak celjskih obrtnikov, ki so usmerili svoje delo na pravilno pot izvrševanja našega veli- kega gospodarskega plana. Čeprav bolj pozno — v primeri z ostalimi okraji — so le uvideli, da je zadružništvo tista oblika, ki zagotavlja obrtništvu uspe- šen razvoj v novih pogojih naše druž- bene stvarnosti. Pripravljalni odbor zadruge je sklical 28. oktobra ustanovni občni zbor, ki je dal članom temeljne smernice za na- daljnje delo. Ustanovnemu zboru je prisostvoval član Glavnega odbora Obrtniških zadrug tov. Zontar Alojz, obrtni referent za mesto Celje tov. Se- dej Avgust in 95 obrtnikov, prvih čla- nov zadruge, iz vseh panog obrti. Delo skupščine je vodil tov. Stojan Kolobar. Med pravili, ki so bila sprejeta je bil določen zadružni delež v višini 500 din s petkratnim jamstvom in pristopnina 20 din. Določili so tudi znesek, do ita- terega se sme zadruga zadolžiti. Za obratne svrhe so določili 900.000 din, za investicijske stroške pa 100.000 din. V diskusiji so obravnavali vprašanje koordinacije dela po strokah, nabavo materiala in potrebo po vzgoji novih strokovnih kadrov. Iz srede navzočih obrtnikov je bil izvoljen devetčlanski upravni odbor in petčlanski nadzorni odbor. Člani, izvoljeni v ta dva odbora, bodo v naslednjem tednu konstituirali ožji odbor Mešano-nabavno-prodajne zadruge, ki bo takoj pričel z delom za dvig proizvodnih pogojev svojega član-' stva. Pred zaključkom volitev odborov AFŽ v okolici Celja Odbori, ki so prvi izvedli volitve, so z veliko samozavestjo in novim elanom pričeli z delom. Novoizvoljeni odbor v Laškem je na prvi seji razdelil delo med nove odbornice. Ze za V. kongres KPJ si je odbor zadal nalogo, da bo otvoril krpalnico. MLO Laško pa ne podpira, temveč zavira to iniciativo že- na, zato ta krpalnica še ne deluje. Novi odbor si je ponovno zadal to nalogo, ker vidi potrebo in ne bo odnehal, do- kler ne bo uspel pri stanovanjski ko- misiji in bo dobil za to primeren lokal. Zene so naslovile protestno resolu- cijo na OZN, katero je podpisalo preko 300 žena. Novi odbor St. Jurij pri Celju pa je pomagal izvajati volitve po okoliških odborih. Volivno konferenco žena v St. Pavlu so zelo prisrčno pozdravili pio- nirji s primernimi deklamacijami in petjem. Ze dolgo niso imele žene tako prisrčnega sestanka, kot je bila volivna konferenca. Zene iz Žalca so napolnile dvorano do zadnjega kotička. Tudi v Gotovljah, Ponikvi, St. Janžu, Petrov- čah, Grižah, Grajski vasi. Sv. Petru so žene z vso resnostjo in samozavestjo prihajale na volivno konferenco. V Do- brni so v krasno okrašeni dvorani z 99% udeležbo izvolile novi odbor in podpisale protestno resolucijo. Na Ma- rofu so pionirji okrasili razred, kjer se je vršila volivna konferenca in tekmo- vali med sabo kdo bo lepše okrasil in prinesel več cvetja. Nato pa se je tam zbralo preko 120 žena. V Libojah in Ka- sazah so žene postavile slavoloke s pri- mernimi parolami. Zene iz Ložnice pri Žalcu so s težavo dobile prostor, kjer se je vršila volivna konferenca. Ker je tam samo v Gasilskem dvomu dvorana so naprosile poveljnika Kočevar Jo- žeta, da bi jim jo dal na razpolago. Kočevar pa je hotel volitve zavirati in ni dal ključa, niti na pismen nalog" KLO-ja Žalec. Sele na intervencijo NM je izročil ključe ženam. Tu se le štiri žene niso udeležile volitev. V Grižah so za predvolivno tekmo- vanje odprle krpalnico. Kako pravilno so žene razumele potrebe kraja, se vidi iz tega, da ima krpalnica veliko dela. Iz vseh krajev našega okraja pri- hajajo protesne resolucije naslovljene na Organizacijo združenih narodov Pa- riz z zahtevo, da se sprejme sovjetski predlog za razorožitev in prepoved atomske energije kot vojnega orožja. P. A. VOJNIK Zveza borcev v Vojniku je postavila na pokopališču v Vojniku nagrobni spomenik padlim borcem 1941—1945. Spomenik je iz lepo sklesanega beto- na v simboličnem slogu osvobodilne borbe. Grobišče meji pravokotna beton- ska ograja, v ozadju so vsajene v sime- trični velikosti ciprese. Dne 1. novem- bra popoldne je bilo odkritje spome- nika združeno z žalno komemoracijo, kateri je prisostvovala velika množica ljudi. Padli borci in talci so s tem do- bili primeren spomenik, ki bo dolgo dobo spominjal na žrtve osvobodilne borbe. Pripomniti pa moramo še, da so naredili osnutek in prav tako izdelali spomenik člani Zveze borcev sami. Leto L — Štev. 37. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. Celjske žene so med prvimi v Slove- niji izvolile svoj novi okrajni odbor Po uspešno izvedenih volitvah v te- renske odbore AF2 so se v torek, 9. t. m., zbrale zastopnice celjskih žena iz vseh terenskih odborov in delovnih področij, da bi pregledale svoje de- lo v preteklosti, izvolile nov okrajni odbor AF2 in se pogovorile o bodočih nalogah odborov in posameznih žena. Ta dan ni bil prvi pregled dela na- prednih, antifašističnih celjskih bork za mir. enakopravnost in socialistično družbeno ureditev. Napredne žene na področju mesta Celja so se začele že leta 1935 vključevati v Zvezo delavskih žena in deklet, ki je bila levo usmer- jena. Da je ta organizacija med žena- mi dobila globoke korenine, priča dej- stvo, da so na občnem zboru Glavnega odbora v Ljubljani z levim krilom pre- vladovale. Zene so sodelovale v več štrajkih v Celju in demonstracijah za izboljšanje položaja delavstva. Eden najstarejših je bil štrajk v Vestnovi tovarni leta 1936, ki je izbruhnil ta- krat, ko je nemški mojster Fleck uda- ril neko delavko. Strajk je trajal 9 dni, podporo pa so dobivali od vseh strani. Navzlic raznim poizkusom ni policiji uspelo razbiti štrajka. Delavke so legle na tračnice, ko je hotela uprava izvo- ziti material. Njihova skrb je bila tudi kuhinja za stavkujoče. Po stavki je bilo odpuščenih 554 delavcev in delavk. Te- daj so bile aretirane tudi 3 žene, nied njimi predstavnica Zveze delavskih že- na in deklet. Tudi na zletu »Svobode« 1935 na Glaziji v Celju se je Zveza že- na s transparenti udeležila povorke in je zastopnica v imenu žena pozdravila navzoče, čeprav si je morala priboriti dohod na tribuno. Ko so bile pozneje prepovedane vse strokovne in kulturne organizacije, so žene kljub temu aktivno sodelovale v delavskem gibanju pod vodstvom Ko- munistične partije in se pripravljale na borbo* proti okupatorju. Slovenska antifašistična zveza žena za okraj Celje-mesto je pričela delovati na sedanjem področju februarja 1945. Obstojal je štiričlanski okrajni odbor, katerega so tvorile šene v ilegali ter plenum 15-tih žena, v katerega so bile vključene delavke, kmetice in intelek- tualke. Prvi terenski odbori so bili po- stavljeni v Zavodni, Cretu, Dobrovi, Lokrovcu in Novi vasi. Zene na teh področjih so sodelovale pri obdelavi zemlje in zbiranju semen, glavno delo pa je bilo v pomoči naši narodno-osvo- bodilni vojski. Marca 1945 se je vršil v gozdovih pri Smartnem okrajni plenum SPZZ-a, kjer so bile izvoljene delegatke za II. kongres. Med sprejetimi obvezami so bile glavne: mobilizacija vseh žena za ohranitev pridobljenih pravic, skrb za našo vojsko, zbiranje sanitetnega ma- teriala in hrane, razkrinkavanje skri- vačev in dezerterjev, mobilizacija mož za oboroženo borbo in podvojitev ob- delovanja zemlje. Zene so se skrbno pripravile za osvo- boditev naše domovine in se skupno z možmi in mladino pripravljale na pre- vzem oblasti. V dneh ob osvoboditvi so pokazale vso požrtvovalnost pri odstra- njevanju ruševin in negi ranjenih bor- cev. Agilnost žena se je odražala prav v prvih mesecih po osvoboditvi, saj je bilo izvoljenih v ljudske odbore 15 žena. V letu 1946. so bile žene v okviru or- ganizacije AFZ zelo aktivne, vendar so se opredelile v veliki meri zgolj na hu- manitarna dela. Opazile so se močne posledice prejšnje državne ureditve, kjer žena ni imela možnosti javnega udejstvovanja. Okrajni odbor je imel mnogo dela s preusmerjanjem žena od humanitarnih akcij tudi k širšemu po- litičnemu delu. Veliko pozornost je organizacija AFZ posvečala zdravstveni zaščiti ljudstva. Ženska zdravstvena ekipa je nudila vso pomoč s pregledi nezdravih stanovanj, ugotavljanjem nalezljivih bolezni in podpore porodnicam na terenu. V letu 1947 so celjske matere že do- umele važnost kapitalne izgradnje naše domovine na poti v socializem. Poslale so svoje otroke na gradnjo proge Sa- mac—Sarajevo, jih tam obiskale in ob- darile. V delih za obnovo pa so same vložile 3261 prostovoljnih ur, ter za ureditev raznih domov 6470 ur dela. V letu 1948 pa je število prostovoljnih ur naraslo na 22.017 delovnih ur. Naša ljudska oblast je omogočila že- nam dostop na vsa področja družbene dejavnosti, kamor prej niso imele do- stopa. V Celju imamo danes dve ženi ravnatelja tovarne, dve obratovodji, v poslovalnicah delavsko-nameščenskih zadrug, v katere je vključenih 1725 že- na, imamo dve najboljši poslovodkinji ženi. V upravnih odborih zadrug so- deluje 26 žena. V Izvršilnem odboru mesta Celja imamo tri žene, kot refe- rente odsekov pa 5 žena. Kot sodnice Prisednice sodeluje na okrožnem in okrajnem sodišču 11 žena, ena žena pa je pravni referent in vrši dolžnost po- močnika javnega tožilca. Prav tako so- deluje v naših tovarnah v borbi za plan nešteto večkratnih udarnic, med njimi Drev Albina, 4kratna udarnica v To- varni emajlirane posode. Zadnji mesec je bilo v tej tovarni proglašeno 7 novih udarnic. ki presegajo normo do 28%. Med celjskimi delavkami so tudi udar- nice-zidarji in strežači, med njimi mati šestih otrok Habjan Greta, ki se je la- ?i izučila zidarskega poklica. Mnogo zena se je v strokovnih tečajih uspo- sobilo za kvalificirane delavke. V 1. 1^4' je napravilo izpite 34 žen, letos pa preko 50. Razen tega je napravilo izpit za polkvalificirane delavke 80 že- ^a, v tečaju pa se pripravlja še nadalj- njih 150. Zene v Celju se udejstvujejo tudi na vseh področjih kulturnega dela in fizkulture, kjer imamo 6 državnih prvakinj v lahki atletiki. Med dogodki, kateri so letos najbolj razgibali naše ženske organizacije, so biie volitve v terenske odbore AFZ, ki so pokazale, da so žene v večini pra- vilno razumele vlogo AFZ organizacije v vseljudski borbi za petletni plan in utrditev demokratičnega tabora s So- vjetsko zvezo na čelu. Ker se celjske žene zavedajo, da bo le trden mir omo- gočil izvedbo našega plana, so pristo- pile ob volitvah k važni politični akciji — zbiranju podpisov za resolucijo OZN, da se sprejme predlog Sovjetske zve- ze o prepovedi uporabe atomske ener- gije v oboroževalne namene. Ker pri nas ne more biti žene, ki bi ne bila proti novi vojni, se podpisana akcija nadaljuje, dokler sleherna žena ne bo izrazila s podpisom svoje odločne ob- sodbe hujskačev na novo vojno. Preden so zborovalke prešle h glavni točki dnevnega reda — k volitvam okrajnega odbora AFZ — je plenum pozdravil v imenu Komunistične partije mesta Celja tov. Kokalj Stane, ki je ponovno poudaril nujnost mobilizacije vseh žena v borbi za izpolnitev naših planskih nalog in s tem krepitve de- mokratičnega tabora s Sovjetsko zvezo na čelu v borbi za mir in pravice de- lovnih ljudi. V diskusiji na referat tov. Kokalj Staneta in organizacijsko po- ročilo okrajne sekretarke tov. Poče- kajeve, so žene pokazale, da so razume- le naloge, ki jih čakajo v zvezi s pla- nom in izven njega. Razpravljale so o ustanavljanju raznih krožkov, s ka- terimi bodo preko zime zainteresirale žene svojih področij. Preko teh akti- vov bodo posvetile več pažnje zaščiti matere in otroka, predvsem zaposleni materi. Toplo so pozdravile predlog tov. Bogatajeve za obdaritev otrok ob novo- letni jelki in sklenile takoj pristopiti k zbiranju prispevkov za darila. Z največjim navdušenjem so sledile be- sedam stare borke za pravice delav- skih žena, tov. Rojnik Ivanke, ki je po- dala nekaj orisov iz borbe celjskih že- na pred vojno. Na njen poziv za borbo proti vojnim hujskačem in krepitev de- mokratičnega tabora so odgovorile de- legatke z dolgotrajnim ploskanjem ter vzkliki Centralnemu komitetu KPJ in maršalu Titu. Kandidacijska komisija je med di- skusijo sestavila kandidatno listo, ki je bila soglasno v celoti sprejeta. V no- vi odbor je bila izvoljena sekretarka Počekaj Marica in 20 odbornic iz vrst delavk, nameščenk, gospodinj in izo- braženk. Izvoljeno je bilo tudi 10 de- legatk za II. kongres AFZ in 20-član- ski okrajni plenum, v katerega so vključene najboljše aktivistke iz vseh terenov okraja Celje-mesto. Članica Glavnega odbora AFZ tov. Kovač Mimica je v zaključnem govoru poudarila, da pomeni izvolitev novega, številčno močnejšega odbora, začetek dela, ki ga postavlja pred žene Osvo- bodilna fronta in Komunistična partija. V organizacijo je treba vključiti vse pasivne žene, ki so napredne in želijo v miru graditi boljšo bodočnost svojih otrok. Nerodnosti v dosedanjem delu AfZ organizacij je treba odpraviti in pritegniti žene z ustanavljanjem zani- mivih krožkov in aktivov in tako od- praviti ozkost, ki je bila značilna v de- lu organizacij AFZ. Na predlog delegatk je bila poslana resolucija Organizaciji društva naro- dov, v kateri so žene obsodile podpira- nje krvavega Francovega režima v Španiji: »Zene mesta Celja zbrane na zase- danju Okrajne skupščine odločno pro- testiramo proti nečloveškemu prega- njanju španskih demokratičnih borcev in bork ter svobodoljubnega španskega ljudstva sploh, ki že doiga leta trpi pod fašistično strahovlado Franca. Me žene in matere, katerih sinovi, hčere in možje so padali kot žrtve prav takega fašizma, se smatramo upravi- čene, da dvignemo glas ter energično zahievamo od OZN, da ukrene vse, da se takoj prekinejo odnosi s Francovo Španijo. Vsa naša borba in delo je usmerjeno za uresničenje demokracije in miru na svetu.« Z dolgotrajnimi ovacijami je bila na- to sprejeta pozdravna resolucija II. kongresu KP Slovenije, ki se glasi: »Zene mesta Celja, zbrane na zase- danju Okrajne skupščine, pošiljamo Kongresu KPS plamteče borbene po- zdrave kot enoten odraz našega po- polnega zaupanja delu naše herojske Partije in njenemu vodstvu ter želimo Kongresu popoln uspeh. V času Kongresa bomo žene mesta Celja izpopolnile, predvsem pa masov- no podprle predlog Sovjetske delegaci- je pri OZN za zmanjšanje oborožitve ter za zagotovitev miru v svetu, kar bomo potrdile z lastnoročnimi podpisi. S svojim delom hočemo dokazati vsem onim, ki nas kleveta j o, da v naši dr- žavi in Partiji tudi me žene gradimo socializem kot verne učenke marksi- stično-leninističnega nauka. Naj živi II. kongres KPS! Naj živi KPJ z maršalom Titom na čelu!« Svoje dobro obiskano in živahno zborovanje so žene zaključile s petjem himne »Hej Slovani«. Razšle so se s trdnim sklepom za utrditev krajevnih odborov AFZ. Zaključek predkongres- nega tekmovanja 1. decembra pa bo pokazal, kako so zadane naloge raz- umele in izvedle v življenje. Obračun dvomesečnega tekmovanja Cinhaine na časi L kongresa ESJ Koncem avgusta je delovni kolektiv Cinkarne v Celju napovedal tekmova- nje vsem rudnikom in topilnicam barv- nih metalov. Tekmovanje je trajalo dva meseca v počastitev I. kongresa Enotnih sindi- katov Jugoslavije, Kolektiv Cinkarne je v tem dvome- sečnem tekmovanju dosegel najlepše uspehe v dosedanjem delu. Predvsem je zelo znižal neopravičene izostanke. Rezultati so naslednji: Produkcijski plan je prekoračen me- seca septembra (vse v odstotkih) v od- delku za surovi cink 116.78, fini cink 133.03, rafinirani cink 82,23, cinkovo belilo 114,59, cinkov prah 143,91. žve- pleno kislino 89,99, cinkovo pločevino 104,13, v oddelku za cinkografske plo- šče pa za 110.50 odst. V oktobru so dosegli v produkciji surovega cinka 108.92, finega cinka 127,13. rafiniranega cinka 116.95, cin- kovega belila 123.55, cinkovega prahu 146.54, žveplene kisline 93.24, cinkove pločevine 106.94, cinkografskih plošč 132.92 odst. Neopravičenih izostankov so imeli: v septembru 0.33 odst., v oktobru pa 0,34 odst. zaposlenega delavstva. Člani kolektiva so v septembru in oktobru opravili 3.116 prostovoljnih ur. Danes obiskuje tečaje sledeče število delavcev: 22 za visoko kvalificirane de- lavce, 54 za kvalificirane delavce in 28 za polkvalificirane delavce. V času tekmovanja je položilo izpit: 16 tečajnikov za kvalificirane delavce in 1 tečajnik za polkvalificiranega de- lavca. KULTURA IN PROSVETA IVAN CANKAK: JAKOB RUDA. (Ob reprizi v celjskem Ljudskem gledališču) Spet so se odprla vrata celjskega gledališkega hrama. Vsi ljubitelji gle- dališča, častilci lepo govorjene sloven- ske besede, vsi, ki žele celjskemu gle- dališču trdnih temeljev, so pospremili ta dogodek z veseljem in uvaževanjem. Gledališče je potrebno, če hočemo, da bo celjsko ljudsko prosvetno delo imelo soliden materialni temelj. Ze samo celj- sko gledališko življenje ima lepo tra- dicijo in ne majhen pomen v našem narodnem razvoju. Naša dolžnost je, da na pozitivni dediščini ustvarjamo novo ljudsko kulturo, saj doživljamo že zar- jo tistega dne, ko naša kultura ni več ; krizantema siromakova, marveč boga- stvo bogatega, da govorim s Cankarje- vo besedo. Uprava celjskega mesta ima tu svoj častni dolg in kakor vidimo iz Gledališkega lista ima najresnejši na- men, da ga pošteno poravna, saj je MLO votiral 3,500.000 din za popravi- lo častitljivih razvalin nekdanjega celj- skega gledališča. Druga razveseljiva stran, ki inavgu- rira lepše čase celj.jki gledališki kul- turi, je namestitev prvega poklicnega upravnika. In ker je to znani igralec, režiser in scenograf Valo Bratina, smo j obogateli z njegovimi dolgoletnimi iz- | kušnjami. Ministrstvo prosvete je s tem j odprlo novo dobo celjskega Ljudskega i gledališča. Tov. upravniku Bratini že- i limo, da bi v službi celjske Talije žel i najlepše uspehe. | V otvoritev nove sezone je kanila gorjupa kaplja, se je priplazila senca strahu: krog sodelavcev se ne širi, ra- ste tudi vprašanje naraščaja. Pogrešali bomo Gradišnika kot režiserja in igral- ca. Pri tako ozkem krogu bo težko da- jati zahteven repertoar. Celje ima brez dvoma več kot desetino talentiranih amaterjev, treba jih je le poiskati, z njimi delati, jih učiti, vzgajati in pra- vilno porabiti. Urediti vprašanje naše- ga ansambla ne bo eno izmed lahkih nalog nove uprave. S tem v zvezi je tudi vprašanje dramaturga, ki ga Celje gotovo pogreša. Posebna kulturna dru- štva ne bi smela voditi »egoistične« ka- drovske politike. Ljudsko gledališče je reprezentant celjske gledališke kultu- re, zato morajo v njem nastopati naj- boljši igralci iz vsega terena. Letošnjo sezono je odprl spet Cankar. Vsa naša poklicna in amaterska gleda- lišča čutijo vsa leta po osvoboditvi, da nam ima prav on zdaj največ povedati, saj je vendar vsaka njegova beseda in vse njegovo življenje, če že ne napoved, vsaj slutnja naših dni. V njegovih delih se sliši dleto, ki je klesalo granitni te- melj novi zgradbi sgcializma. Tako se ob Cankarju še vedno čistijo pojmi, se preizkušajo misleci, režiserji in igralci. Ni čuda! Cankar je izmed redkih ve- ličin, ki je služil najvišji ideji, resnici. »Kar sem videl z razumom, nisem za- tajil; in ne bi zatajil za same zlate ne- beške zvezde. Resnica pa je posoda vsega drugega; lepote, svobode, večne- ga življenja.« (Krpanova kobila.) Res- nica, ki jo je spoznal in ki jo je ozna- njal, je pripravljala v našem narodu socialistično revolucijo. Ne knjige, živ- ljenje ga je gnalo k tej resnici in mu to resnico tudi potrdilo. Zato Cankar ni samo naša nacionalna vrednota, marveč občečloveška. Toliko teže ra- zumemo breznačelni, zmedeni napad bolgarske gledališke kritike na Cankar- jevo idejnost, saj je bil Cankar v ve- čini svojih del in še posebej v politič- nih govorih in člankih skozi 20 let edi- ni, ki je kazal pravo pot slovenskemu narodu, razbijal avstro-marksistične zmote in oznanjal vero v proletarsko revolucijo. Njegov pesimizem — po nje- govi besedi — ni obup nad človeško družbo, marveč krik po spremembi razmer. Ce bi njegovi Jermani, Maksi, Ščuke, Dolinarji bili revolucionarji, kakršne smo imeli v našem narodu po Cankarjevi smrti, bi bil slikal čas, ki ga takrat ni bilo med nami. In če bi bil delal tako, da bi svoje želje slikal kot že dano stvarnost, bi mu res lahko očitali napačno idejnost. Prav za prav pa mu v tem primeru ne bi bilo treba očitati, kajti bil bi že davno pozabljen, kakor je pozabljenih toliko drugih. Spor v tej stvari je sicer že davno re- šen (glej razpravo Borisa Ziherla proti sarajevskemu kritiku marksistu Pla- mencu) a glej, Kominform v kulturni rubriki bolgarskih dnevnikov, slabo in- formiran, kakor je bil slabo infor- miran tudi Plamenac, bi le utegnil sprožiti debato. Vprašanje seveda ni, na čigavi strani je resnica. To se je že odločilo. Kdor Cankarju očita nietz- schejanstvo, kriminalno senzacionalen sujet v Kralju na BetajnovL, apologijo zločina, reakcionarnost, ta mu očita to, kar mu je očital slovenski frak in talar in vse tisto, s čimer nas je udaril av- strijski bog, svoj živ dan. Praksa je kriterij resnice tudi pri Cankarju. Kom- inform v kulturni rubriki dela torej isto kar v politični. »Jakob Ruda« ni ena izmed dram, ki bi jo morali videti, da bi spoznali pra- vo Cankarjevo dramsko pisarijo. A vendar je zanimiv, saj nam kaže, kako si je komaj 201etni Cankar z velikimi zamahi in drznim korakom krčil pot k resnici, da pogleda življenju v njegov pravi obraz in da mu pridrži zrcalo — prav kakor pravi Shakespeare v Ham- letu in kar si je zapisal Cankar kot geslo k ^Hlapcem«. Res gre za indivi- dualen etični konflikt bankrotiranega bogataša Rude, res pa je tudi, da se že kaže v obrisih sociološka kategorizaci- ja oseb. Na eni strani Brož, na drugi Dolinar. Kažejo se že obrisi doline šent- florjanske. V glavnem je bila drama pravilno postavljena in je uspela. Ce bi igralci zaživeli v živahnejšem tempu, polno- krvneje, bliže življenju, bi bil splošni vtis gotovo boljši. Golob je z Rudo po- kazal svoje igralske odlike, čeprav je bil sem in tja neizdelan in malce oko- ren. Stropnikov Brož je bil sicer me- stoma primitiven, vendar je dobro po- dal značaj in vlogo. Tudi ostali igralci so odigrali svoje partije zadovoljivo. Nastopili so Frecetova, Sadarjeva. Vre- okova, Grobelnik, Zorko, Kotnik. Bur- dych, Sešlar, Spiler in Kos. Iz nekaterih vlog bi lahko ugotovil izredno resen, pieteten odnos do te težavne Cankar- jeve igre. Posebno bi podčrtal skrbno igro Toneta Zorka in Grobelnika. Pri Zorkotu smo opazili poleg rutine tudi pristnost, Grobelnik pa se je dobro zna- šel s svojim Dolinar jem, ki je od vseh tovrstnih Cankarjevih oseb najdelikat- nejši. Tudi ženske so dobro izvršile svojo ne lahko nalogo. Tudi pri osta- lih manjših vlogah — razen pri obeh delavcih ni bilo sledu o začetništvu. Omeniti moramo sceno, ki je dobro iz- rabila možnosti našega gledališča. Po- udariti je treba, da je tudi ta predsta- va s svojo višino potrdila potrebo po stalnem geldališču v Celju. T. O. bo po množičnem razvijanju kultumo- umetniške dejavnosti, kar bodo mo- rala društva še v večji meri razvijati. Cas, ki loči društva od nastopa v Ma- riboru, pa bodo smotrno izkoristili za dokončno izpopolnitev svojih doseda- njih uspehov. Vec razumevanja za Rultumo^umet' Eiiško delo Velik delovni polet našega delovne- ga ljudstva se kaže ob vsaki priliki, v tekmovanju ob različnih prilikah, ka- kor je bil V. kongres KPJ, nato I. kon- gres ESJ in sedaj II. kongres KPS, pa naše ljudstvo praktično dokazuje svo- je zaupanje v Komunistično partijo in svoje neomajno hotenje, izgraditi so- cializem v naši domovini. K izgradnji socializma pa je potreben tudi kulturni dvig delovnega ljudstva. K temu prispevajo svoj delež naši kul- turni delavci, med katere štejemo tudi aktivno sodelujoče v naših kulturno- umetniških društvih, najsi bodo to pev- ci, godbeniki ali pa tisti, ki se udej- stvujejo v dramatskih in folklornih skupinah. Vsi ti žrtvujejo mnogo svo- jega prostega časa, da se usposobijo za res kvalitetne nastope. Naše ljudstvo zna pravilno ocenjevati tudi napore kulturnih delavcev, vendar ponekod še vedno naletimo na nerazumevanje za kulturno delo. Tako je KLO Trnovlje izobesil na svoji sramotni deski tudi ime tov. Skotnik Danijela, ki pridno so- deluje pri godbi SKUD France Preše- ren, poleg tega pa še sodeluje s prosto- voljnim delom v Cinkarni, kjer je u- služben. Na sramotno desko je prišel zaradi tega, ker se ni mogel udeleže- vati prostovoljnega dela v KLO Trnov- lje. Prav tako pa tudi v Cinkarni ni- majo pravega odnosa do godbenikov, kakor sta tov. Leskovšek Jože in Re- beršak Kari, ki sodelujeta pri godbi SKUD France Prešeren. Isto bi lahko rekli o Železarni Store, kjer delajo te- žave tov. Verdel Tonetu, ki sodeluje pri isti godbi. Pa tudi tov. Tanjšku, krojaču iz Celja, njegov kvart kratko- malo ne priznava udejstvovanja pri go- dbi, kakor da s sodelovanjem na kul- turno umetniškem polju ničesar ne pri- speva k izgradnji socializma. Takih primerov nerazumevanja bi verjetno našli še več. Vendar lahko tr- dimo, da so ti primeri dokaj osamlje- ni v primeru z visoko razvito zavestjo večine naših delovnih ljudi, ki razu- mejo, da vzporedno z našo kapitalno graditvijo raste po zaslugi naših kul- turnih delavcev tudi kulturni nivo na- šega delovnega človeka. REPERTOAR LJUDSKEGA GLEDALIŠČA Sobota, 13. novembra ob 19: Ivan Cankar »Jakob Ruda«. Gosto- vanje v Hrastniku. Nedelja, 14. novembra ob 16: Ivan Cankar »Jakob Ruda«. Pred- stava v čast II. kongresa KPS. V okviru domačih narodnih proslav in počastitev spomina pred 30 leti umr- lega Ivana Cankarja — glasnika naših dni, začenja Ljudsko gledališče vrsto gostovanj z njegovo dramo »Jakob Ru- da«, s katero je otvorilo svojo sezono, tudi po okoliških centrih našega gospo- darskega in kulturnega življenja. Prvo letošnje gostovanje posveča našemu rudarskemu revirju z uprizoritvijo dra- me v prenovljenem Domu kulture v Hrastniku v soboto ob 19. uri. Naslednjega dne popoldne ob 16. uri pa ponovi predstavo v Celju na čast II. kongresa KPS. Vstopnice za to pred- stavo so v predprodaji v gledališki bla- gajni od 16. do 18. ure in dve uri pred predstavo. Sindikalna kulturno-umetniška društva se pripravljajo na festival v Mariboru : v dneh 28. in 29. novembra bo v Ma- riboru republiška revija Sindikalnih, kulturno umetniških društev Slovenije. Ze tekom minulega meseca so se vr- šili nastopi, v katerih je komisija oce- njevala delo SKUD v Celju. »Ivan Ključar« je nastopil z meša- nim, moškim ter ženskim zborom. V programu nastopajočih se je posebno odlikoval ženski zbor, ki je sestavljen, v glavnem iz vrst mlajšega kadra. Zbor je dobro upet, ima izenačen glasovni material, ter bi se po svojih dosegi j a-; jih lahko lotil zahtevnejših skladb. Mo- ški zbor sestavlja kader starejših pev- cev, ki bi pa moral bolj skrbeti za pev- ski naraščaj. Mešani zbor sestavljajo pevci iz obeh omenjenih, ki že lepo doni. Program je bil sestavljen iz par- tizanske, narodne in umetne pesmi. Zbor je odpel z mnogo truda in volje težavno »Kozaro«. Vodi ga pevovodja. Tržan predano, pevci mu sledijo disci- plinirano, skupno kažejo mnogo pogo- jev za uspešen nadaljnji razvoj. »Ivan Cankar« se je predstavil z mo- škim zborom, le žal, da orkester to pot ni nastopil. Vokalni zbor deluje že dve leti, kar se razveseljivo pozna pri pev- cih. Glasovno so izenačeni, zbor ubrano zveni v nižinah kakor tudi v višinah. Presenetljiva odlika zbora so mesta, ki jih zbori poj o v piani, medtem ko so forte mesta deloma ostra. Na progra- mu so imeli tudi težjo kompozicijo (Spak, Ribniška, Svatovska). katero so odpeli morda lepše, ko nekatere eno- stavnejše. Odlikovali so se tudi solisti^ katerih glasovi so popolnoma vraščeni z zborom. Ing. Segula je z zborom po- polnoma zlit. Ze danes smemo ta zbor uvrstiti med dobre pevske zbore, raz- voj pa jih morda pripelje v vrsto na- ših najboljših. »France Prešeren« se je predstavil komisiji s tremi odseki: mešanim zbo- rom, godbo na pihala in z igralsko dru- žino. Pevski zbor je zaradi svoje pre- grupacije in nove usmeritve še v raz- vojnem stadiju, vendar že kaže prave^ pevske vrline. Želeli bi mu še novih pevcev, posebno tenorjev in basov.- Ženski glasovi zvenijo sočno, zlasti alti. Svabovo »Večer na morju«, ki je into-; nacijsko težka, so zapeli kulturno. Te- nor solist je diskretno in lepo rešil svojo nalogo. Pevovodja Vreze Jurij živi s svojim zborom. Ze v kratki dobi pevskega dela kaže zbor resnost, dasi- ravno so umljive težave, ki jih bo pre- magal z rednim in vztrajnim delom. Godba na pihala pod vodstvom tov. Petermana je glasbeni korpus, ki je v Celju in daleč okoli edinstven. Razve- seljiv pojav je skrb dirigenta na mlaj-, ši kader, in je tudi v tem lahko vzor ostalim zborom. Pri samem izvajanju, je videti tudi tehnično šolo, kar ima- za posledico intonačno čistost, vzorna interpretacija in dinamična mesta, zla- sti pianisima crescenda in decrescenda. Podčrtavamo pianisima, ki lepo doni in na katero pozabljajo redno godbe na pihala. Verjetno bo godba v Mariboru tekmovala za najboljše mesto med osta- limi godbami sindikalnih društev. Gledališki odsek je prikazal eno de- janje Finžgarjevega dela »Razvalina življenja«. Igralci so požrtvovalni, očit- na je skrb tov. režiserja Durinejeve, samo, potrebno je polagati več pažnje izgovorjavi, odrska rutina pa bo z vztrajno vajo tudi pridobljena. To je ocena trenutnih sposobnosti na- ših sindikalnih kulturno-umetniških društev, ki so s svojimi nastopi poka- zala, da poleg dviganja kvalitete izva- janja niso pozabila na idejno politično in mobilizacijsko plat programa. Zla- sti je pohvalno razumevanje na potre- stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto 1. — Stev.S^ FIZKULTURA IN ŠPORT Telovadna akademija TD St. Pavel pri Preboldiu TD St. Pavel pri Preboldu je v poča- stitev 31. obletnice oktobrske revolucije priredilo dne 6. novembra 1948 akade- mijo s telovadnimi in deloma pevskimi točkami. Akademija je bila na dostojni kvali- tetni višini in je pokazala sadove tru- dapolnega in vztrajnega dela šentpa- velskih fizkulturnikov. Mladinke so na- stopile z ritmičnimi vajami »Sita« ter s »Kazačokom«, članice z valčkom »Moskva« ter ritmičnimi vajami, mla- dinci z vajami na orodju, a člani so skupno s članicami predvajali narodna kola. Od navedenih točk sta najbolj ugajali sestava »Sita«, katere je sesta- vila in naučila tov. Ljubica Cerarjeva ter nič manj ruski »Kazačok«, sestava tov. Ruže Kovačičeve. Vsekakor lahko služi TD iSt. Pavel za vzgled ostalim, saj je prvo novo- ustanovljeno telovadno društvo, ki je uspelo v tako kratkem času prirediti svojo samostojno akademijo. TD St. Pavlu pa želimo še mnogo uspehov pri njegovem nadaljnjem delu! Cross zmagovaleev^ v Celju Ob zaključku jesenskih crossov je OTO Celje in okolica izvedel cross zmagovalcev, katerega se je udeleži- lo pet telovadnih društev. Vsekakor je vredno pohvale TD St. Pavel v Sav. dolini, ki je najboljše in najaktivnejše društvo v okolici Celja in doseglo na crossu lepe rezultate, kakor tudi naj- večje število tekmovalcev. Zaradi slabega terena so bile proge težke, kar je tudi vzrok slabih rezulta- tov. Rezultati so naslednji: Člani: 2300 m: Baumgartner Zdravko, TD Celje II., 7,52 min.. Ribič Jože, TD St. Pavel, 8,01 min., Petan Edi, TD Laško 8,02 min. . , , ,i.MM Mladinci: 1000 m Mihelin Mirko, TD Celje I, 3.21 min.. Cepin Stanko, TD Žalec, 3,22 minut, Muhič Jurij, Td St. Pavel. 3.25 min. POKALNI TURNIR V ODBOJKI V nedeljo 14. t. m. bo na igrišču v Mestnem parku pokalni turnir v odboj- ki z začetkom ob 8. uri zjutraj. Na ta pokalni turnir so vabljene vse sindi- kalne grupe (bivši aktivi) SSD Kladi- varja, da definitivno odigrajo tekme in se podeli pokal. Igrali bomo na dveh mrežah, tako da bo tekmovanje v teku dopoldneva za- ključeno. Prijave se sprejemajo na dan tekmovanja pol ure pred pričet- kom turnirja. Kladivar: Meialae (Zagreb) 2:0 (1:0) Nov uspeh Kladivarja Ponovna zmaga domačinov je pre- pričala številno publiko, ca 3000 po številu, da Kladivar spet s svojo igro navdušuje gledalce ter da je prebro- dil nesrečno krizo, katera ga je stala slabega plasmana v jesenskem prven- stvu I. slovenske lige. Domača enaj- storica sicer ni dala svoje običajne ži- ve in uspešne tekme kot je bil slučaj v igri z Mursko Soboto. Krivda na tem leži v glavnem, ker je bil desni napad oslabljen ter je nastopil z rezervami, Očko ter Tomanič sta bila odsotna in to se je ves čas tekme precej poznalo. Kladivar je prevladoval ves čas tek- me na igrišču in le slab teren je pre- prečil, da ni bil rezultat večji, kar bi bilo povsem zasluženo. V igri se je iz- kazala posebno obramba, ki je igrala sigurno ter lepo. Klanjšek je bil sigu- ren v vratih ter prijemanju mokre žoge, Dobrajc kot po navadi, Cebular in Uršič boljša kot zadnjo nedeljo, prav tako požrtvovalna Bernard ter Vedlin. Napad je bil slabši in je mno- gokrat odpovedal, cesto ni bilo mogo- če spraviti pred nasprotnim golom žo- ge iz blata. Gledalci so pričakovali od Zagrebča- nov mnogo več ter bili v mnogo čem razočarani. Metalac ni nastopil s svo- jim prvim, temveč s kombiniranim moštvom, kar se je zelo poznalo in ni mogel Celjanom do živega. Posebno ne- siguren je bil vratar, ki se ni znašel na slabem terenu in je bil kriv enega gola. Ostali igralci so bili povprečni, ■ posebno napad je netočno streljal, če- prav je imel dosti prilike za dosego vsaj enega gola. Kratek potek igre Kladivar je takoj prevzel iniciativo na igrišču in že v 5 minuti po Žagarju z glavo dosegel vodstvo. Slika na te- renu se do konca polčasa ni spremeni- la, gostje so bili večji del prisiljeni se povleči v obrambo, toda rezultat je ostal isti. V tem delu je bil napad Kla- divarja še razmeroma dober, to pa po- sebno zaradi tega. ker je bil Žagar pr- vih 45 minut v dobri formi, kasneje je popustil, verjetno mu je primanjkovalo kondicije. V drugem polčasu je po- stala igra bolj mrtva, čeprav sta se obe strani trudili, da bi spremenili rezul- tat, kar se je Belcerju posrečilo in Kladivar je vodil z 2 :0. Tako je osta- lo do konca tekme. Sodnik Brunšek je bil dober in ob- jektiven. od 17. nov. do 19. nov.: S9vjetski film »Srednji napadalec«. od 16. nov. do 20. nov.: sovjetski film »Aleksander Matrosov«. ŠAH Dvoboj Cslje: Miribor na 100 deskah Dne 12. decembra 1948 se bo vršil v Mariboru revanžni dvoboj na 100 de- skah med šahisti Celjskega in Maribor- skega okrožja. Celjski okrožni šahovski odbor vabi vse sekcije v okrožju da za ta dvoboj prijavijo svoje igralce tudi sindikalne podružnice. Prijave je po- slati najkasneje do 5. decembra 1948 na okrožni šahovski odbor Celje, kavama Evropa. Dvoboj, ki bo letos ena naj- večjih prireditev v Sloveniji, že sedaj vzbuja veliko zanimanje med šahisti obeh okrožij. Celjani bodo skušali vsaj nekoliko popraviti rezultat od lanskega leta. BRZOTURNIRJI Šahovska sekcija Kladivarja razpi- suje svoj redni mesečni brzoturnir za prvenstvo v novembru v sredo 17. no- vembra ob 19.30 uri v Šahovskem domu kavarna Evropa. Zaradi velikega zani- manja za šah med mladinci bo odslej šahovska sekcija Kladivarja prirejala redne nagradne mladinske brzoturnir- je. Prvi turnir te vrste bo v nedeljo, dne 21. novembra ob 9. uri dopoldne v Šahovskem domu. Vabimo mladino k čim večji udeležbi. Tarair IV. kalegomikov Kladivarja Dne 29. oktobra se je pričel v šahov- skem domu v Celju turnir IV. kategor- nikov. Turnirja se udeležuje 22 igralcev med njimi večina mladincev razdelje- nih v dve skupine. Igralni dnevi so vsak ponedeljek, torek, četrtek in pe- tek. Do sedaj so odigrali III. kolo in je stanje sledeče: Skupina A: Aisenbaher 2}4, Uršič S. 2, Vozlič in Vučkovič 1%, Kompan 1 točko itd. Skupina B: Lečnik 2K, Godnik in Žagar 2, Davidovac, Zupan,. Senica in Velej 1 točko itd. OBVESTILO! Stab delovnih brigad obvešča vse prostovoljce, nosilce bronastih, zlatih in srebrnih značk, da bo delitev mar- melade in fižola od srede dne 17. t. m. naprej v poslovalnici štev. 3 (bivši Lojbner). Vsi prostovoljci, ki še niso dvignili testenin iz prejšnje delitve, naj jih dvignejo ob tej priliki. OBVESTILO! Vsi udarniki dvakrat udarne MDB »Mice Slander« iz delovne akcije Du- tovlje—Sežana, naj takoj dvignejo di- plome, pohvale in udarniške značke na OOLMS Celje-okolica, ker sicer jim zapadejo dodatna nakazila za garanti- rano preskrbo. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUZBA v Celju 14. nov. 1948: Dr. Podpečan Maks, Ce- lje, Mariborska cesta 24. MALI OGLASI Prepisovanje na stroj in druga pisar- niška dela prevzamem na dom. Naslov v upravi. Nove rjave ženske gojzerice štev. 40 zamenjam za manjše gojzerice štev. 39 ali za usnje. Pohorc, Šmartno v Rožni dolini št. 22, Celje. Sprejmem takoj mizarskega pomočnika ali pomožnega delavca, ki ima že ne- kaj prakse v mizarstvu. Kune Franc, mizar, Celje, Zidanškova ul. 17. Prodam skoraj novo pohištvo za sam- sko sobo, belo pleskano in zlato uro. Lah Albin, Celje, Medlog 51. Kupimo tricikl ali dvokolo s košaro spredaj za pakete. Ponudbe na ekono- mat OLO Celje-okolica... Zene okraja Celje-okolica prirede v soboto ZABAVNI VEČER S PLESOM v prostorih doma OF Pričetek ob 20. uri „Celjski tednik" JE ORGAN OSVOBODILNE FRONTE IN SLUŽI INTERESOM ŠIROKIH LJUDSKIH MNOŽIC • ČITAJTE IN RAZŠIRJAJTE GA, DOPISUJTE IN OGLAŠUJTEVANJ Z Bc'- Se^ Že-jem T boj proti jetiki • Luče v Lučah ob Savinji predvojaSka vzgoja mladincev kar dobro napreduje. Mladinci so se že kar navadili na di- sciplino in prihajajo redno. 6. nov. so imeli kaj vesele ure predvojaške vzgo- je .Učili so se petja ,koračnic, ostalo pa so imeli teoretični pouk. Vesele pes- mi so se po pouku razlegale po Lučah. Mladi fantje se poleg vojaških vežb vzgajajo tudi politično in kulturno. Za- nimiva predavanja in drug program bo pritegnil še tistih nekaj mladincev, ki so se sedaj izogibali uram predvoja- ške vzgoje. NOVO POROCENCI: Pristovšek Kari in Pečnak Ana, oba iz Celja. Štrempel Jožef in Vidav Lju- dmila, roj. Stok, oba iz Celja. Kiker Ferdinand in Strašek Amalija, oba ir Celja. Selan Edvard in Rozman Ma- rija, oba iz Ponikve. Kostanjšek Alojz iz Velenja in Knez Ana roj. Klavžar iz Celja. Papinuti Teodor in Krebs Marija, oba iz Celja. Ratej Jožef in Re- ner Marija, oba iz Celja. Sitar Bojan in Maček Marija, oba iz Celja. Krajec Ludvik in Koren Vida, oba iz Celja. Dular Karel iz Prevalja in Bole Silva iz Celja, Arnuš Ludovik in Reberšak Štefanija, oba iz Celja. Zele Pavel i? Teharja in Spano Marjeta iz Celja. NOVI GROBOVI: Karlovčič Ivan, sin gospodarskega pomočnika pri DDZ. iz Celja. Kus Kri- stina, gostilničarka iz Celja. Jurkošek Franc, delavec, Celje, Pečovnik. Kon- čina Olga, hči rudarja iz Loga 273. Hrastnik. Jager Jože, prevžitkar iz Zi- bike 7. Pristava. Palir Jože, ključav- ničar iz Celja. Gošnjak Elizabeta, u- pokojenka iz Brezja 6, Oplotnica. Vol- kovi č Ratibor, pravni referent iz Šo- štanja. Koštomaj Franc, zidar iz Zg. Ložnice 32, Žalec. Kovačevič Milan, de^avec i7 Cel i a. Polenšek Filip, trak- torist iz Frankolovega 43. Natek Jasna, hči unravnika menze iz Šoštanja. Vov- šek Stanislav, delavec iz Celja, progla- šen za mrtvega. K r a š o v e c J u r č e k : . LOGARJEVI OBRX- ČU.^ AJ O S KRI ^ICO (Novela) — Jaz tudi ne vem kaj je. Najbrž je bil pri Gabru. — No, pojdite oče notri. Večerjali bo- mo, sem že lačen, — je pri vratih va- bil Tonč, ko je stopil v hišo vedrega in veselega obraza. Korenka je postavila večerjo na mizo. Sedli so in zajemali Tonč je bil take volje, da ni opazil od minulega prepira zatemnele obraze. — To smo jo zagodli Gabru danes, — je govoril. — Kaj ste jo zagodli? — je vprašal Koren in spustil žlico. — Na sestanku je bil. — je nadalje- val Tonč, ki ni videl matere, ki mu je namigovala naj molči. — Na ves glas je trdil, da ga ne bomo zgradili. Da nam dom ni potreben, je dejal in predlagal naj raje gasilski dom postavimo. Nekaj jih je potegnilo za njim. Jaz pa sem vstal in Gabra vprašal, če je že kaj prispeval. Vprašal sem ga. kje so tiste smreke, ki jih je obljubil. Ko bi slišali kako so se nekateri smejali. Izgovarjal se je, da nima kdo smrek posekati. Sklenili smo, da bomo v domu imeli tu- di prostore za gasilce in tisti, ki so bili na njegovi strani, so se spet nam pri- družili in da bomo tiste smreke sami posekali, če jih on ne more. Koren je udaril s pestjo po mizi. Tonč je prebledel in začudeno gledal očeta. — Da^ si si nakopal sovraštva za vso našo hišo, nisi pomislil? Si mar poza- bil, da smo mu za žaganje dolžni, da nam je dal tri ogone v najem. Od česa pa živiš? Te bo tisti dom redil ali pše- nica, ki raste na njegovi njivi, a? — Oče saj ... — Tiho. Sam si kriv, če ti ne bo do- bro šlo. Gaber mi je danes rekel, da bi Pepču pomagal na žagi. Denar bi dobil, hrano bi imel dobro in blizu do- ma bi bil. Zdaj pa imaš. Minister! — H Gabru, da bi šel? — Bi! Sedaj ne več. Misliš, da te bo še hotel? — Saj tudi nočem ne. ' — Doma tudi ne boš ostal. Tine se bo vrnil, kaj pa potem? — Saj bom šel, oče. Brez skrbi. V mestu rabijo ljudi, da se kregajo zanje. Koren ga je presenečen pogledal. Pri- čakoval je, da bo Tonč šel Gabra za odpuščanje prosit. — V mesto boš šel? Kaj te le vleče tja? — Učiti se hočem. Nekaj biti, ne hlapec! — Kaj hlapec ni človek? — Je. Toda jaz hlapec ne bom. — Gospod s praznim trebuhom boš. Kaj misliš, da boš samo pečenko jedel v mestu. Stradal boš z drugimi vred. — Kdo to pravi? — se je postavil po robu Tonč. — Ljudje. — Gaber so tisti vaši ljudje. — Tiho smrkavec. Zgini, da te ne vidim. Tonč je odložil žlico, vstal in z od- ločnimi koraki odšel. Koren je vrgel žlico po mizi in trdo stopil po hiši, a Nežika je z žganci požirala solze. ♦ « • Gaber ni več skrival svojega sovra- štva do ljudske oblasti. Kjer se je dalo, se je upiral in ščuval ljudi proti vsem njenim ukrepom. Bil pa je zvit lisjak in se nikoli ni sam izpostavljal nevar- nosti. Pepč je bil njegovo glavno oro- dje. Ljudje, ki so na vsakem koraku slišali razne govorice in jih sami raz- našali. se še zavedli niso, da so se ta- ko več ali manj zapletli v mrežo, ki jo je Gaber spletel. Niso čutili dovolj jasno, da jih on vodi. Le Logar in Knez sta to vedela. Logar, ki se z Gabrom niti pozdravil ni več, je lahko njegovo početje nepristransko oparoval, Knez pa je dobro vedel, da je Gaber lump. vendar si sam ni vedel pomagati, bil je pri svojem delu preveč osamljen. Ce je takole kdaj namignil komu, so mu vsi rekli, da se s politiko ne bodo u- kvarjali, čeprav so nasedali umazani' politiki Gabra. Gabra sicer ni nihče spoštoval, pač pa so se vsi čutili pri- vezanih rok in jezikov. Vezi, ki so jih vezale ob njega, so bili dolgovi, njego-' va žaga, mlin in gostilna. Nastopila je četrta pomlad po osvo- boditvi. Deževje je pripomoglo rasti pšenice. Ljudje so očistili vse pod- strešne prostore, kajti vedeli so, da bo to leto krme dovolj. Na gradilišču za- družnega doma pa so začeli kopati ja- me za temelje. Kup kamenja je poleg Gabrove jeze vidno rastel naprej, tudi lesa je bilo vedno več. Zdelo se mu je, da les ljudje skrivaj vozijo, skrivaj pred njim samim. Logarjev Mirko je bil vsak dan na gradilišču in zdelo se mu je, da mu nalašč nagaja. Jezila ga je njegova vnema in podjetnost, da so kljub njegovemu rovarjenju ljudje le prihajali na delo in dajali les in kame- nje. Z dneva v dan je v Mirku čutil večjega nasprotnika. Ni več podcenje- val njegove mladosti, kajti temelji so. dovolj jasno govorili, da je nasprotnik še zelo močen. Nalašč je dražil Pepča, češ, da je prehitro sklenil spravo z Mirkom. Pepču so se takrat vedno za- svetile oči od skrite hudobije. — Bo že prišel čas, — je odgovarjal. Tisto popoldne ga je Gaber povsod klical. Našel ga je v mlinu, ko je kle- pal kamne. — Pepč, — mu je dejal. — Jutri zju- traj boš pel i al Mirka in tiste Primorce v g07d. Vedno mi mečejo tiste ?mreke pred nos. Glej. da jih ne bo zbral v lepem svetu. Matrajo naj se, najbolje je, če jih sploh podreti ne bodo mogli. — Bom Doskrbel! — je zatrjeval Pepč. — Oglasi se zjutraj pri meni. Drugo jutro je Pepč čakal pred go- stilno in čakal na sekače. Sapa. ki mu je prihajala iz ust, je ostro dišala po žganju. V žepu je imel steklenico, v rokah pa težko sekiro. Od farovža so prišli Mirko, Silvo, Bojan in Ančka, ki je nesla cekar z južino. Pepč je malo- marno pozdravil in zavil z njimi k Planini. Stopali so dobro uro navkre- ber. Smreke, pod katerimi so se vzpe- njali, so bile na strmem pobočju. Mir- ko je presojal možnost spravila in se ustavil. — Zberi tukaj nekje. — Tu Gaber ne pusti. Više gori, — je nevljudno odvrnil Pepč in pokazal na- prej. Mirko je skomizgnil z rokami in šel za njim. Prišli so v grapo pod skalov- jem, kjer so bile smreke res lepe, mor- da lepše kot kje nižje v dolini. — Kaj niso lepe? Tele tri vam je dal, — je hudobno dejal Pepč in s sekiro zaznamoval tri debla. Pepč je sedel na mah in pil iz steklenice in gledal, kako so se lotili smreke. Bojan in Silvo sta se zažagala, Mirko pa je na strani zasekal smreko v smer, ka- mor je namenil njen padec. Ančka je brez dela sedla nedaleč od Pepča in iz- lagala južino. — Kaj pa ti Pepč? — ga je po strani pogledala, — bo tebi škodilo? — Vsi nimamo kaj delati. — Dve bi lahko začeli, — je rekel ob smreki Mirko. — Vidiš? — je s smehom dejala Ančka. Pepč je vstal, vzel sekiro in stopil k smreki. — Vidiš, tako je treba, — se mu je nasmehnil Mirko. — Počakajte fantje. Splezal bom gor in nave^^al vrv vleči ' bo treba. — pri teh besednh je z v^-vjo okoU pasu pie7al po deblu n^v-r^nr. Visoko gori pod veinmi je 7a\'-'ikal in privezal vrv in pogledal nrv-d-^l. — Ančka! — je zaklical v š-^-' — Ce mi pri priči ne rečeš, da me ima.š rada, bom skočil na glavo. Ančka se je smejala. — Kaj pa če ne rečem? . — Skočil bom takole, — ji je raz- igrano dejal, se oklenil debla s ko- leni in se spustil z rokama. — Primi se neumnež. Se boš prijeli — je prestrašeno vzkliknila Ančka. Pepč je od strani gledal prizor. V srcu se mu je nabirala huda jeza, ki je kiju vala: boji se zanj, rada ga ima, uh, kako rad bi ji zagodel, da bi ga nikoli ne imela. Jezi in želji po ma- ščevanju izza onega dne se je pridruži- lo še žganje. Oči so se mu hudobno zasvetile. Mirko je bil med tem zopet na zemlji. — Boš res pomagal? — je pogledal Pepča. — Bom, če sem rekel, — je trdo od- govoril Pepč. — Misliš, da ne znam delati? — Ze, ali... ? pri tej besedi je Mir- ko premolknil in velel Silvotu in Bo- janu naj gresta podžagovati drugo smreko. Mirko in Pepč sta vzela sekire in podsekavala. Pepč je ves čas po- gledoval na Mirkota in ko sta si rav- nala hrbte od prenapornega sekanja, je Pepč medlo vprašal. ~ Kaj si hotel preje povedati? — Kaj? — No. ko si rekel: že ali... — Vidiš, že večkrat sem ti to hotel povedati. Vem, da ne delaš za sebe to- liko kot za Gabra. Poglej, mi drugi se trudimo za skupnost. Ni dobro, da si se postavil na Gabrovo stran, ko veš, da je današnji oblasti nasproten. V nem- ški vojski si bil. Ce si bil takrat v zmoti, danes bi lahko popravil svojo zmoto. Vidiš, naša oblast prizanesljivo odpušča in daje vsakemu možnost, da se popravi in pokaže svojo pravo za- vest. Ne misli pa, da bodo dolgo trpeli tvoje sedanje ponašanje. Govorijo, da si bil celo pri esesovcih . •. Pepč je onemelo buljil v Mirka. Kri mu je zaplala v licih. Izdrl jg sekiro in krepko zamahnil v les, kot da hoče podkreoiti svojo besedo: — Ljudje marsikaj govorijo. (Dalje prihodnjič) Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.