gioielli - dragulji ¿ff mololon vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it Zgodbe o plinskem terminalu v Luki Koper še ni konec Števerjanec Loris Manià bo s Piacenzo igral v finalu moške odbojkarske A1 lige /27 Čezmejni prostor na Goriškem snujejo tudi prostovoljci Primorski NEDELJA, 6. MAJA 2007_ Št. 107 (18.890) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432731190 Ne gre samo za nekaj tabel Bojan Brezigar Odločitev združenja manjšinskih dnevnikov MIDAS, da podeli letošnjo novinarsko nagrado Otto von Habsburg, ki jo vsako leto namenjajo novinarki ali novinarju za poročanje o problemih manjšin v velikih vsedržav-nih dnevnikih, avstrijski novinarki Margarethi Kopeinig za poročanje o vprašanju dvojezičnih napisov na Koroškem, zagotovo presega vprašanje odnosa neke države do svoje manjšine, o čemer običajno pišemo, ampak ima še dvoje pomembnih razsežnosti. Prva zadeva odnos neke države do lastne zgodovine in do lastne kulture. Gre za eno temeljnih vprašanj, ki se v najnovejših evropskih listinah uo-kvirja v pojem vrednotenja in spoštovanja kulturne in jezikovne različnosti. V vseh evropskih državah, razen na Malti, živijo manjšine; tudi zaradi tega dejstva je konvencija, ki je ob koncu prejšnjega stoletja oblikovala listino EU o temeljnih pravicah, vanjo vključila pojem verske, kulturne in jezikovne različnosti kot skupno evropsko vrednoto. To pojmovanje se je za-koreninilo tudi v kasnejših evropskih dokumentih in je sedaj že konstanta. To pa pomeni, da so manjšinski jeziki vrednote držav in državljanov, ne pa samo pripadnikov manjšin. Če imajo nekateri kraji, pa naj bodo zaselki ali velika mesta, dve imeni, je to vrednota vseh in ne samo nekaterih; z drugimi besedami, večina s tem ničesar ne podari manjšini, ampak samo očuva izročilo, ki ji pripada in kateremu pripada. Avstrija pa se v zvezi s tem vede, kot da bi bila slovenska imena krajev na Koroškem nekakšna sramota, ki jo je treba za vsako ceno prikriti. Druga razsežnost zadeva pravno državo. Gre za eno načel članstva Evropske unije: vsaka država si sama določi svoj pravni red, ko gaje določila, pa ga mora spoštovati. Tu ni neke mednarodne prisile, tudi ni višjega organa, ki bi lahko o tem razsojal. Država je postavljena pred lastno odgovornost, v igri pa je njena demokratičnost. Predvsem demokratičnost navznoter, spoštovanje do lastnih državljanov in njihovih temeljnih pravic, med katerimi je zagotovo na enem prvih mest prav jamstvo, da bo država v vseh svojih institucionalnih oblikah spoštovala pravni red, ki si gaje določila. Obenem je v igri tudi njena demokratičnost navzven, kajti spoštovanje pravnega reda je sploh pogoj za članstvo v pomembnih mednarodnih organizacijah, vključno z Evropsko unijo. Ne gre torej samo za vprašanje manjšine; slednja bo preživela, ali pa ne bo, to je pač odvisno od številnih dejavnikov, med katerimi so dvojezični napisi na enem zadnjih mest. Pomembnejše je tu vprašanje države same, njenega odnosa do lastnih državljanov, pa tudi do lastne zgodovine in lastne kulture ter njene umestitve v integrirani mednarodni prostor. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) DOLINA - Včeraj podelili priznanja za najboljša ekstra deviška oljčna olja in domača vina Današnji prihod parterjev in parterc višek Majence Na včerajšnjem nagrajevanju poudarek na kakovosti krajevnih proizvodov Gostiteljica včerajšnjega slavnostnega dne na letošnji Majenci je bila dolinska županja Fulvia Premolin (druga z desne) kroma DOLINA - Z odprtjem razstav in nagrajevanjem najboljših vin in najboljšega ekstradeviškega oljčnega olja je Majenca včeraj stopila v živo. Nagrajevanje je zaradi muhastega vremena potekalo v gledališču Prešeren v Boljun-cu, kjer se je vsekakor zbralo polno ljudi. Na prireditvi, ki sta jo oblikovala Pihalni orkester Breg in Mešani mladinski pevski zbor Trst, so dolinska županja Fulvia Premolin in drugi govorniki še zlasti poudarili pomen kakovosti krajevnih proizvodov. Med temi izstopa ekstra deviško oljčno olje, ki doživlja letos 10. jubilejno razstavo. Poleg posameznih dobitnikov nagrad je priznanje dobilo vseh 33 oljkarjev in vinogradnikov, ki so sodelovali na letošnjih razstavah. Na 3. strani Evropsko združenje manjšinskih dnevnikov podelilo novinarski nagradi Na 2. strani Romi: župana Trsta ne zanima mnenje rajonskih svetov Na 4. strani Devin-Nabrežina: SSk na skupni listi kot znamenje enotnosti Na 5. strani Štandreška šola že stopetdeset let utripa z vaško skupnostjo Na 11. strani ITALIJA Tragedija v čisto novi bolnišnici TARANTO - V Italiji vlada zaprepaščenost, potem ko so na čisto novem oddelku za intenzivno koronarno nego neke bolnišnice blizu Taranta ugotovili, daje priletna pacientka umrla, ker je skozi cev namesto kisika vdihnila dušikov oksid. Obstaja sum, da je na po do ben na čin na is tem od -delku, ki je začel delovati komaj 20. aprila letos, pred tem umrlo še dru gih sedem pa ci en tov, za to so italijanske oblasti odredile preiskavo, isto pa je storilo tudi krajevno zdravstveno podjetje. Na 26. strani i o Y ^ a Zaprto [■»[ledeijek in s rt d j icitolr pnpifklnc Baljunec - m Trgu tel, (14tmsn92 ADRIAKER ; črti i k a in lfop4lni.fk£ oprf-ma Kakovost / - vV j ñ1 i j a/j nisi íüLrütfú deMa Rasend ra 40, Trieste, tel. 040 S13719 L'rihj"{inrk ■ M-scra i2hn ta ■ ov i [ikajinja daaira k [«pun na i:c«ikt ii u' ■ ire îïfsorjrjf .■ .■- ■ rjiEtivni pnMtsrii» IKfl m- w\v vv.i ulriiiker.il 2 Nedelja, 6. maja 2007 ALPE-JADRAN / CLUJ - Kongres evropskega združenja manjšinskih dnevnikov MIDAS Nagrado Otto von Habsburgh letos dobila Margarethe Kopeinig Priznanje za poročanje o dvojezičnih napisih na Koroškem v Kurierju CLUJ/KOLOZSVAR/KLAUSEN-BURG - V tem romunskem mestu, v katerem živita madžarska in nemška manjšina, se je včeraj končal dvodnevni letni kongres evropskega združenja manjšinskih dnevnikov MIDAS. Kot je že tradicija, je bila glavna točka zasedanja podelitev dveh novinarskih nagrad, nagrade MIDAS, ki je namenjena novinarju kakega manjšinskega dnevnika, ki namenja posebno pozornost problemom manjšin, in nagrada Otto von Habsburg za novinarja velikega evropskega vsedr-žavnega dnevnika, ki večinski narod seznanja z vprašanji manjšin. Takoj naj povemo, da je to zelo pomembno nagrado, ki jo je tudi letos osebno izročil sam Otto von Habsburg, potomec dinastije, ki je vladala avstro-ogrskemu cesarstvu, dolgoletni evropski poslanec in sicer poznan zagovornik evropskih integracijskih procesov, prejela novinarka avstrijskega dnevnika Kurier Margaretha Kopeinig za njeno poročanje o vprašanju dvojezičnih napisov na Koroškem. Obe nagradi je združenje MIDAS ustanovilo leta 2003 z namenom, da spodbudi pisanje o manjšinah v Evropi, tako v dnevnikih manjšin kot tudi v velikih vsedržavnih dnevnikih. Prejemajo jih novinarji, ki so namenili vprašanjem manjšin v preteklem letu posebno pozornost in to vprašanje uokvirili v poročanje o evropski integraciji. Prejemnik nagrade MIDAS za leto 2007 je novinar južnotirolskega dnevnika Dolomiten Hatto Schmidt. V prejšnjih letih so to nagrado prejeli novinarka baskovskega dnevnika Berria Ainara Mendiola, novinar največjega švedskega dnevnika na Finskem Hufvudstads-bladet Björn Mansson in novinar nemškega dnevnika na Danskem Jan Died-richsen. Prvi prejemnik nagrade Otto von Habsburg je bil leta 2004 novinar nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung Reinhard Olt: leto kasneje je nagrado prejel novinar italijanskega dnevnika Corriere della sera Gian Antonio Stella (za članke v zvezi z odnosom takratne desničarske tržaške občinske uprave in tudi vsedržavne vlade do slovenske manjšine v Italiji), lansko leto pa je nagrada pripadla novinarju madžarskega dnevnika Magyar Hirlap Zsoltu Nagyju. Letošnja nagrajenka Margaretha Kopeinig je nagrado prejela za »visoko kakovost profesionalnosti pri poročanju o razpravi o nemško-slovenskih dvojezičnih napisih na Koroškem in za njene članke o Evropi, posebno o evropski ustavni listini. Margaretha Kopeinig je bila rojena v Libučah v pliberški občini na Koroškem, Njena mati je bila Slovenka, in doživela je že prisilno izselitev leta 1943, ko je nacistična oblast iz tistih krajev izselila približno 300 slovenskih družin. Kopeinigova se je že v zgodnji mladosti Otto von Habsburgh izroča nagrado Margarethi Kopeinig foto rohonyi srečevala z asimilacijskimi tokovi na Koroškem in se z njimi soočala ter je že kot srednješolka solidarizirala s težnjami po ohranitvi in razvoju slovenske manjšine; vsakršno diskriminacijo je vselej odklanjala. Na dunajski univerzi je študirala sociologijo, pedagogiko, politologijo in gospodarstvo, nato pa se je na podiplomskem študiju izpopolnjevala v Bogoti na Universidad de los Andes, kjer se je soočala s problematiko tretjega sveta. Leta 1989, ob padcu berlinskega zidu, se je zaposlila kot novinarka pri dunajskem časniku Arbeiterzeitung, takrat glasilu socialdemokratske stranke. Z avstrijsko radio televizij o ORF pa je sodelovala kot poročevalka o vojni v Jugoslaviji. Z Evropo, točneje z integracijskimi procesi, se je začela aktivno ukvarjati leta 1994, ko je kot poročevalka iz Bruslja spremljala sklepni del pogajanj o vstopu Avstrije v Evropsko unijo. To delo sama označuje kot višek svoje kariere in o Evropi je napisala tudi več knjig. Pri dnevniku Kurier, pri katerem je zaposlena od leta 1992, se je pretežno ukvarjala z notranjo politiko, sedaj pa v uredništvu vodi resor za Evropo. V tem okviru spremlja tudi problematiko manjšin. Margaretha Kopeinig je leta 2005 prejela avstrijsko državno nagrado za približevanje evropske zamisli Avstrijcem. Ko je na petkovi slovesnosti prejela nagrado, je poudarila prav svojo navezanost na slovensko manjšino in na njene probleme ter dodala oceno, da bi morala Avstrija začeti resneje obravnavati koroške Slovence in jih vrednotiti kot bogastvo, ki koristi vsej državi, saj predstavlja ta manjšina most s Slovenijo in s slovanskim svetom, ki je v tem času še kako potreben. (bbr) VEČINE/MANJŠINE Jutri na liceju Alighieri vTrstu TRST - Slovenski raziskovalni inštitut v sodelovanju z Italijansko Unijo obvešča, da bo v okviru projekta »Večine spoznavajo manjšine« naslednji predstavitev manjšin jutri med 8.00 in 9.40 na Klasičnem liceju "Alighieri" v Trstu, ul. Gi-ustiniano 3. Projekt »Večine spoznavajo manjšine« spada v program Interreg IIIA Italija-Slovenija 20002006 in predvideva vrsto predavanj o Slovencih v Italiji ter Italijanih v Sloveniji in na Hrvaškem, ki potekajo na višjih oziroma srednjih šolah in univerzah v pokrajinah Trst, Gorica in Videm ter v občinah Koper, Izola in Piran. Partnerji projekta so še Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti in Italijanski center za promocijo, kulturo, izobraževanje in razvoj Carlo Combi iz Kopra v Sloveniji ter SKGZ, SSO in Združenje prijateljev časopisa Isonzo/So-ča v Italiji. ENERGIJA - Po trditvah ljubljanskega Dnevnika Plinski terminal v Luki Koper naj bi gradil francoski Suez Group LJUBLJANA - Francoski energetski koncern Suez Group je najresnejši kandidat za naložbenika pri morebitni gradnji terminala za utekočinjeni plin v Luki Koper, na podlagi neuradnih virov piše včerajšnji ljubljanski Dnevnik. Predstavniki Sueza so namreč po informacijah časnika v zadnjem letu in pol nekajkrat obiskali pristojni slovenski ministrstvi - za okolje in prostor ter za gospodarstvo. Projekt terminala, ki bi med drugim vključeval tudi gradnjo plinsko-parne elektrarne na območju Luke Koper z zmogljivostjo najmanj 80 megavatov, so predstavili tudi ministroma Janezu Podobniku in Andreju Vizjaku. "Na temo terminala so bile opravljene določene predstavitve, a o imenih ne želim govoriti," je vodja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Igor Šalamun odgovoril na vprašanje Dnevnika, ali so predstavniki Sueza ministrstvu za gospodarstvo predstavili projekt terminala v Kopru. Šalamun prav tako ni razkril, ali je slovenska stran predstavljeni projekt že podprla. Kot je Šalamun že v četrtek dejal za STA, bi sicer bila glede na raznovrstnost oskrbe s plinom in varnost oskrbe kakšna alternativna pot, ki bi pripeljala plin v Slovenijo, v vsakem primeru dobrodošla. "A vsak, ki bo to alternativno pot želel zgraditi oz. investirati vanjo, bo moral predhodno najti trg, kjer bo lahko ta Zgodba o plinskih terminalih v Luki Koper se še nadaljuje... plin tudi plasiral," pravi Šalamun. Predstavniki Sueza so bili v Sloveniji nazadnje jeseni lansko leto. Po dostopnih informacijah se nihče od drugih morebitnih tujih vlagateljev ali njihovih lobistov v zadnjem letu dni ni resneje pogovarjal s predstavniki slovenske vlade o plinskem terminalu v Kopru. Suez je tako doslej najresnejši kandidat za morebitno gradnjo terminala, ki bi lahko dobil zeleno luč z ustreznimi spremembami državnega lokacijskega načrta za Luko Koper do konca leta, še piše časnik. Eden izmed predstavnikov Sueza, ki je obiskal ministrstvi, je bil Vladimir Puklavec, Slovenec, ki predseduje upravi Suezove nemške družbe TGE Gas Engineering. Omenjena družba je specializirana za gradnjo plinske infrastrukture. V Suezovi delegaciji je bil po dostopnih informacijah tudi predstavnik družbe Electrobel, največjega trgovca za elektriko v Beneluksu. To po pisanju Dnevnika potrjuje informacije, da naj bi Suez v sklopu koprskega terminala, prek katerega bi na leto steklo okoli 10 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, zgradil še objekt, ki bi poleg toplote za segrevanje plina proizvajal tudi elektri-ko.(STA) S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi.. UttJfifijili im ttoänk-dxvka na t^xto: EiziÍTiJi oseb (IRPEF) luhko namenite sklicu [k>r£e SwL-fl]|] dodiiuiih dislcw. Davim šcevjEkii Sklada Dorče Sítríloí je: 91013840318 / MAJENCA Nedelja, 6. maja 2007 3 DOLINA - Jubilejna razstava olja v luči kakovosti in s pogledom v prihodnost Podelili nagrade najboljšim vinom in ekstra deviškemu oljčnemu olju Letošnja Majenca bo danes doživela svoj višek s prihodom parterjev in parterc na Gorico Kakovost pridelkov oziroma proizvodov v dolinski občini, ki jo morajo kmetovalci, vinogradniki in javne institucije skupaj še krepiti je bila glavna nit slovesnega nagrajevanja domačega vina in ekstra deviškega oljčnega olja, ki gaje včeraj priredila Občina Dolina. Na Majenci so namreč včeraj popoldne odprli 51. razstavo domačih vin in jubilejno 10. razstavo ekstra deviškega oljčnega olja. Nagradili so vina, ki sta jih najbolje ocenili strokovna in ljudska žirija ter podelili priznanja odličnosti za najboljša ekstra deviška oljčna olja, ki so jih ocenili pokuševalci pod vodstvom državne organizacije Olea. Glede na okroglo obletnico pa je dolinska občinska uprava ob odprtju 10. razstave olja tudi izdala knjigo Iz belice v belico - Majenca 2007, ki jo je predstavil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Sicer je dogajanje na Majenci okrog 18. ure kljub dežju in sploh muhastemu vremenu uvedla parada starodobnih vozil, ki so se ustavila in šopirila na Gorici, razstavo ekstra deviškega olja pa si je že radovedno ogledovalo nekaj obiskovalcev. Toda dež je prireditelje preusmeril v gledališče Prešeren v Boljuncu, kjer je nagrajevanje potekalo v vsekakor polni dvorani. Ob sodelovanju Pihalnega orkestra Breg in Mešanega mladinskega pevskega zbora Trst je zbrane gostila dolinska županja Fulvia Premolin. Nagrajevanja, ki je potekalo dvojezično, so se udeležili tudi mnogi predstavniki krajevnih uprav in stanovskih organizacij. Pravcato predstavo je uvedel pihalni orkester, ki je pod vodstvom Maurizia Kodriča zaigral nekaj koračnic. Po uvodnem pozdravu političnim predstavnikom in organizacijam, ki delujejo v ožjem in širšem prostoru ter seveda oljkarjem in vinogradnikom, je besedo prevzela Premolino-va, ki je »počaščeno« pozdravila odprtje Vsem sodelujočim na letošnjih razstavah oljčnega olja in vin so podelili priznanja za sodelovanj kroma 51. razstave vin in 10. razstave ekstra deviškega oljčnega olja. To so pomembne pobude za naš prostor, je dejala, kjer zemlja ni radodarna, pa vendar so oljkarji in vinogradniki dosegli velike rezultate. Med temi je ekstra deviško oljčno olje z zaščitenim poreklom D OP Tergeste, s katerim se lahko ponašajo nekateri proizvajalci in ki se kosa z drugimi 30 v Italiji. To je sad naše zemlje, ki diši po Krasu in ima okus po Sredozemlju, pravi županja. To daje krajevnim proizvodom poseben pečat, na katerega so lahko ponosni vsi, še zlasti oljkarji. Med njimi so bili včeraj nekateri tudi nagrajeni, kar je dodatna promocija za to območje. Vsaka obletnica prispeva k pogledu v preteklost, je dodala Premolinova, toda oko mora biti zdaj še zlasti uprto v prihod nost. Pozdravom predsednika tržaške Trgovinske zbornice Antonia Paolettija in podpredsednika Pokrajine Trst Walterja Godine je sledil nastop Mešanega mladinskega pevskega zbora Trst, ki deluje pod okriljem Glasbene matice. Zbor, ki je pod vodstvom Aleksandre Pertot zapel tudi na koncu nagrajevanja, so ustanovili leta 2001 in združuje slovensko višješolsko in univerzitetno mladino. Posegel je nato občinski odbornik za produktivne dejavnosti Antonio Ghersinich, ki je še zlasti podčrtal pomemben cilj, ki so ga dosegli oljkarji. Deseta razstava sovpada med drugim s prvo proizvodnjo olja DOP, kar predstavlja 15 let smotrnega razvoja. Vendar mora doseženi cilj predstavljati odskočno desko za kakovostni skok, prihodnji cilj pa mora biti uveljavitev teritorialnega marketinga, in to v sodelovanju z vsemi dejavniki v tržaški pokrajini. Izkušnje, radost in trud oljkarjev so vsekakor prikazani v knjigi Iz belice v belico, ki nudi neprecenljiv prikaz dogajanj skozi čas na področju olj-karstva v Bregu. Knjiga je izšla na pobu- do dolinske občinske uprave ob sodelovanju sedanjih in nekdanjih upraviteljev, raziskovalcev krajevne zgodovine in tradicij ter ne nazadnje strokovnjakov iz področja oljkarstva in oljčnega olja. Pred nagrajevanjem posameznih dobitnikov nagrad je priznanje dobilo vseh skupno 33 oljkarjev in vinogradnikov, ki so sodelovali na razstavah. Na vrsti je bilo nato nagrajevanje vinogradnikov: ocenjevalna komisija je odločila, da nagradi 5 belih in 5 črnih domačih vin, medtem ko so na ljudski pokušnji izbrali najboljše belo in najboljše črno vino. Pokala za najboljše vino (tako črno kot belo) j e po ljudski oceni dobil Rado Kocjančič. Komisija izvedencev je za črna domača vina podelila tri zlate kolajne (pokal in priznanje), ki so jih prejeli Gabriella Abrami Bandi, Rado Kocjančič in Rosina Smotlak, medtem ko je srebrno kolajno dobil Mario Zerjal. Za črno doc vino je zlato kolajno prejel Rado Koc- jančič. Za domače belo vino so srebrno kolajno dobili Stevo Zahar, Roberto Ota in Rado Kocjančič; za belo doc vino sta zlato kolajno prejela Rado Kocjančič in Roberto Ota. Sledilo je nagrajevanje oljkarjev, na katerem so bili priznanja odličnosti deležni Glauco Petaros, Mario Zobec, Roberto Zobec, Kmetijsko podjetje - Az-ienda Agricola Fior Rosso in Denis Mer-lak. Praznovanje se je kasneje nadaljevalo na Majenci, kjer je bilo čez noč slovesno postavljanje maja. V pričakovanju na bolj naklonjeno vreme se bo Majenca nadaljevala danes, ko bo ob 17. uri koncert Pihalnega orkestra iz Medvod. Ob 18. uri bo nastopila folklorna skupina KD RAK iz Rakeka. Ob 19.30 bo tradicionalni prihod parterjev in parterc na Gorico, ob 20. dalje pa bo ples z ansamblom Okrogli mu-zikantje. Aljoša Gašperlin Antonio Ghersinich je kot pristojni odbornik dolinske Občine spregovoril predvsem o stalni rasti kakovosti olja v občini kroma teran TEIL geom. Giancarlo FORAUS OTA impianti p.i. Marko Ota KAKO VARČEVATI V SODELOVANJU Z NARAVO IN IZKORISTITI 55% DAVČNEGA POPUSTA NA SONČNIH KOLEKTORJIH IN KONDEZACIJSKIH PEČEH (na osnovi finančnega zakona 2007 za zasebnike, podjetja in organizacije) (^■mpMMMH. od analize do svetovanja in realizacije OBRTNA CONA DOLINA www.termoideale.it / TRST Nedelja, 6. maja 2007 4 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 TRŽAŠKA OBČINA - Tiskovna konferenca tržaškega župana Nomadski kamp: Dipiazze ne zanima mnenje rajonski svetov Srečal se bo s predstavniki spontanih odborov, zavrnil pa je srečanje z Ruplom in Milkovičem Tržaški župan Roberto Dipiazza se ne namerava pogovarjati s predsednikoma kraških rajonskih svetov Brunom Ruplom in Markom Milkovičem o vprašanju nomadskega naselja na Vej-ni. Pač pa se bo prihodnji teden srečal s predstavniki spontanih odborov, ki nasprotujejo lokaciji kampa ob nekdanji Trbiški cesti, in pri tem izrecno omenil predsednika odbora Opchina, odv. Roberta Corba. Tako je tržaški prvi občan napovedal na včerajšnji tiskovni konferenci na županstvu, ki jo je bil sklical, da bi podal nekakšen obračun delovanja uprave v zadnjem mesecu. Dipiazza je večji del svojega uvodnega posega posvetil prav ureditvi nomadskega naselja na Vejni. Poudaril je, da je bral o tem nič koliko izjav, ki pa so jih izrekli ljudje, ne da bi poznali zakonska določila. Tržaška občina razpolaga že z dvema območjema za nomadska naselja, ob Ul. Rio Primario in pri Valmauri, ki pa sta namenjeni reziden-čnim rom skim skup nos tim. Ti dve ob -močji je vključila v občinski regulacijski načrt že Illyjeva občinska uprava. Prav tako pa je določila območje za namestitev tranzitnih nomadskih skupnosti, in sicer na Vejni. Dipiazza je poudaril, da občina potrebuje tako urejeno območje, kajti lahko bi se zgodilo, da bi v tržaško pokrajino prispelo tudi do tisoč Romov, pa ne bi vedeli, kam z njimi. Lokacija na Vejni je zanj primerna, župan pa je bil presenečen nad negativnimi odzivi le-vosredinskih sil. Prav tisti, ki bi jim morala biti socialna vprašanja najbolj pri srcu so se tokrat izkazali kot najbolj konservativni, je ocenil, in pri tem izrecno omenil predsednika vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marka Mil-koviča. Ta je pred dnevi predlagal, naj bi območje nomadskega kampa v Ul. Rio Primario razmejili, da bi tam dobili prostor tako rezidenčni nomadi kot tudi tranzitne romske skupnosti. »Mil-koviču se morda toži po Berlinskem zidu,« je izustil Dipiazza. Obregnil se je tudi ob srenje in odbore za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. Po njegovem mnenju se na Krasu le-ti igrajo igrico »il gioco del tru-lu-lu«: ko se srenje zavzamejo za neko stvar, ji odbori za ločeno upravljanje na- DRŽAVNA KNJIŽNICA sprotujejo, in obratno. Tako ni mogoče na Krasu postoriti ničesar: ne pesjaka, niti številnih drugih skupnosti potrebnih struktur. Župan je zavrnil možnost, da bi nomadski kamp uredili v nekdanji vojašnici pri Banih ali v kaki drugi podobni strukturi, ker »bi potrebovali deset let, preden bi lahko zadevo izpeljali do konca.« Dopustil je sicer možnost: »Če mi kdo posreduje resnično rešitev in dobi kraj, kjer naj bi uredili nomadski kamp za tranzitne Rome, ga bom osvojil. V nasprotnem primeru bo moja uprava nadaljevala po začrtani poti in vsi bodo morali molčati!« Nomadsko naselje na Krasu je za Dipiazzo »poker asov«, s katerim je desnosredinska uprava spravila v škripce levosredinsko opozicijo. Nastanek spontanih odborov, ki nasprotujejo izbrani lokaciji, župana ne skrbi. Prihodnji teden se bo - kot povedano - srečal z njihovimi predstavniki, ne pa s predsednikoma obeh kraških rajonskih svetov. Na vprašanje, zakaj se noče srečati z Ruplom in Milkovičem, je Dipiazza dobesedno odgovoril: »Ne morem se soočiti s tistim, ki govori o tej zadevi neumnosti. V javni upravi so merodajni formalni akti, ne pa besedičenja.« Resnici na ljubo sta predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič in predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel 26. aprila pisala županu in ga formalno zaprosila, naj jima uradno sporoči, kaj naklepa občinska uprava z nomadskim naseljem na Vejni, kajti nista prejela doslej o zadevi še nobenega uradnega sporočila. Dipiazza je na tiskovni konferenci odgovoril, da sta bila oba rajonska sveta že leta 1997 seznanjena z nomadskim kampom na Vejni, in sicer ob mnenju, ki sta ga bila izdala o novem regulacijskem načrtu. Župan ni hotel pojasniti, zakaj bo sprejel predstavnike neformalnih spontanih odborov, ne pa institucionalnih predstavnikov rajonskih svetov. Na pripombo, da se je občinski odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis zavzel za spoštovanje institucij, kakršne so rajonski sveti, pa je Dipiazza odrezavo ocenil, da »Rovis ni pristojen!«... Srečanje ob 260-letnici rojstva Žige Zoisa Tretje mednarodno srečanje flavtistov Po uspehu 7. glasbene revije - v okviru katere je letos nastopalo 164 mladih izvajalcev - Nižja srednja šola z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda prireja v sredo, 9. maja, ob 16. uri 3. mednarodno srečanje flavtistov z naslovom »Flavta-flaut07«, ki spada v sklop letošnjih ponudb Glasbenega laboratorija z organizacijo prof. Silvie Di Marino, profesorica flavte na že omenjeni šoli. Nastopili bodo flavtisti Glasbene matice, Konserva-torija v Trstu, Glasbene šole v Kopru, Glasbene šole v Sežani ter šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda. Namen srečanja je ta, da bi flavtisti - tako profesorji kot študenti - primerjali svoje znanje in repertoarje ter spoznali, kako flavto poučujejo v raznih ustanovah v Trstu in v Sloveniji. Jutri ob 17. uri bo v prostorih Državne knjižnice v Trstu (L. Papa Giovanni XXIII. 6) srečanje z naslovom Trst ob 260. obletnici rojstva barona Žige Zoisa, ki ga prirejata kulturno društvo Gens Adriae ter Združenje Italia - Austria (Sekcija Dežele Furlanije Julijske Krajine). Pobuda je prišla s strani priznanega tržaškega raziskovalca Alda Rampatija ter profesorja Oscarja Venturinija. Na srečanju je bila predvidena tudi prisotnost prof. Marije Kacin, kije Zoisu in njegovemu odnosu z italijansko kulturo posvetila izjemno pozornost. Svoje izsledke je utemeljila v študiji z naslovom Žiga Zois in italijanska kultura, ki je izšla pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani leta 2001. Predavala bo prof. Tatjana Rojc, kije s svojo zgodovino slovenskega slovstva v italijanskem jeziku izzvala veliko zanimanje v italijanskih krogih. Zoisa bo uokvirila v evropski razsvetljenski kontekst, ob tem pa bo seveda poudarila tudi njegov temeljni doprinos razvoju slovenskega jezika, slovenskega slovstva, slovenske kulture nasploh. Tržaški župan Roberto Dipiazza med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki je bila večji del namenjena spornemu vprašanju nomadskega naselja na Vejni kroma NOMADSKO NASELJE NA VEJNI - Občinski svetnik Stefano Ukmar »Zgrešen postopek« Tržaška občinska uprava naj bi se ne držala tozadevnih deželnih zakonskih določil Pos to pek tr žaš ke ob či ne za ureditev nomadskega naselja na Vejni je popolnoma zgrešen. Tako trdi tržaški občinski svetnik Levih demokratov in predsednik kontovel-skega jusa Stefano Ukmar. Svojo trditev je podkrepil s celo vrsto ugo-to vi tev. Prvič: ni zakona, ki bi prisilil občino, naj uredi podobno naselje. Občina se sklicuje na ministrski odlok iz leta 1989, ki pa ni nič drugega kot izvršilni akt finančnega zakona iz le ta prej. Ta je dal na raz po la -go tržaški občini 40 milijonov lir za ureditev območij, ki naj bi sprejela nomadske manjšine. Illyjeva občinska uprava je s tem denarjem uredila območje v Ul. Rio Primario. Dru gič: vsak po seg ob či ne za no mad ske skupnso ti mo ra bi ti v skladu z deželno zakonodajo, kot je Ukmarju potrdila tudi deželna branil ka Ca te ri na Dol cher. De žel ni za -kon o za šči ti rom ske kul tu re v Fur -laniji-Julijski krajini iz leta 1988 govori o naseljih za rezidenčne in tranzitne nomade. Te posege bi morala izpeljati občinska uprava. Ampak: pred hod no bi mo ra la vpra ša ti za mne nje re zi den čne Ro me, to pa za -to, da bi se iz ogni li nji ho vi emar gi -naciji iz družbenega tkiva. Nomadsko naselje na Vejni naj bi slu ži lo za na mes ti tev ta ko re zi -den čnih kot tran zit nih rom skih skup nos ti. Ta struk tu ra pa naj bi bi -la več-ob čin ska. To rej naj bi za de va -la območje več občin. Po deželnem zakonu bi morala tržaška občina ob- Stefano Ukmar vezno izvedeti za mnenje pokrajinske uprave o zadevi. Dipiazzova uprava pa tega ni storila. Zato je bil - po mnenju tržaškega občinskega svetnika Stefana Ukmarja - ves dosedanji postopek o ureditvi nomadskega naselja na Vejni izpeljan izven obstoječega zakonskega okvira. JUTRI - Po TV SLO1 Dokumentarni film Spomini o internirancih Prvi program Televizije Slovenija bo jutri ob 23. uri predvaj al dokumentarni film Spomini, ki ga je produ-ciral Slovenski program Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Protagonisti celovečernega dokumentarca so Goričanka in Tržačani Vilma Brajnik, Riccardo Goruppi, Sava Rupel, Ljubomir Susič in Nerina Walderstein, ki so preživeli v nacističnih taboriščih Bergen Belsen, Dachau, Leonberg, Ravensbruck, Buchenwald in Auschwitz. Zgodbe bivših zapornikov sestavljajo pretresljiv mozaik pričevanj o usodi primorcev v prvi polovici prejšnjega stoletja, v katerem se spomini na otroštvo pod fašizmom, odpor in narodnoosvobodilni boj, deportacijo, preživetje v lagerskem peklu in povra-tek domov prepletajo s fotografskim in filmskim arhivskim gradivom. Pogovore s pričevalci in vezno pripoved je pripravila zgodovinarka Marta Verginel-la, dokumentarni film je režirala Mirjam Koren. OPČINE - Rekreacijsko središče Manifestacija brez slovenske besede V rekreacijskem središču na Opči-nah so imeli včeraj dan odprtih vrat z naslovom Ricreopen 2007.V strukturi ob sedežu vzhodnokraškega rajonskega sveta so dopoldne odprli tržni sejem, to je prodajno razstavo predmetov in izdelkov, katere izkupiček bodo namenili Fundaciji Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Številni starši in drugi gostje so si ogledali dramsko enodejanko C. Fortune Le cia-cole delle babe, ki so jo predstavili skupina igralcev in zbor rekreacijskega središča. Sledilo je odprtje ročnih delavnic in prostorov, namenjenih raznim dejav-nos tim. V popoldanskih urah je bilo najprej na vrsti srečanje z naslovom Parliamo da cani (Govorimo kot psi), ki ga je priredilo društvo Touch Pet. Pod skupnim naslovom Šport za vse so sledila srečanja in tekme v odbojki, košarki, orienteeringu in v igranju s posebnimi kartami magic. Po teh rekreacijskih dejavnostih je bil spet čas za predstavo. Učenci italijanske osnovne šole C. Lona so predstavili igro Iris e il gatto nero (Iris in črni ma- ček), sledil pa je nastop plesne skupine z odlomkom iz glasbene komedije Cats. Dan odprtih vrat openskega rekreacijskega središča se je zaključil s koncertom Ricrerock, pri katerem sta sodelovala mladinska centra Toti in iz Naselja sv. Sergija skupno s skupino Musica libera. Prireditev je privabila v opensko rekreacijsko središče lepo število otrok in staršev. Predsedniku vzhodnokraškega rajonskega sveta Marku Milkoviču pa je pustila kanček grenkobe. »Na manifestaciji ni bilo slišati niti besedice v slovenščini,« je klavrno ugotovil. »Pa čeprav obiskuje občinsko strukturo tudi nekaj slovenskih otrok in bi morala biti slovenščina v kraju, kot so Opčine, doma,« je dodal. Manifestacija brez slovenske besede - niti kratkega pozdrava v slovenščini ni bilo slišati... - je pač posledica odločitve Dipiazzove občinske uprave in še posebej nekdanje odbornice za šolstvo Angele Brandi, ki je že ob odprtju strukture preprečila, da bi v njej delovala tudi slovenska sekcija s slovenskimi vzgojitelji. / TRST Nedelja, 6. maja 2007 5 DEVIN - Predsinočnjim sekcijski kongres stranke Slovenske skupnosti SSk na skupni listi daje znamenje enotnosti Edvin Forčič potrjen za tajnika - Pozdravi Veroneseja, Močnika in Špacapana Stranka Slovenske skupnosti se je odločila, da na bližnjih občinskih volitvah v Devinu-Nabrežini ne nastopi s svojo listo, ampak da sodeluje v levosre-dinski listi Skupaj -Insieme, ker želi s tem dati vsem nedvoumen znak enotnosti oz. odpraviti vsako sled preteklih nesoglasij znotraj leve sredine. Poleg tega je skupna lista nastala v mejah občinskega teritorija, brez zunanjih vplivov, v duhu, ki ga lahko označimo za prijateljskega. To je sporočilo predsinočnje-ga do bro obis ka ne ga kon gre sa de vin -sko-nabrežinske sekcije SSk, na katerem je bila v ospredju tematika bližnjih občinskih volitev, saj so se kongresa udeležili in na njem pozdravili skoraj vsi krajevni predstavniki strank leve sredine na če lu z žu pan skim kan di da tom Massimom Veronesejem. Obenem je bila to priložnost za predstavitev kandidatov SSk v okviru liste Skupaj-Insie-me, se pravi sekcijskega tajnika Edvina Forčiča, Sidonje Radetič in Danjela Šu-ligoja. Na devinskem kongresu, ki je doživel slovesnejši uvod z nastopom Fantov izpod Grmade, je bil za sekcijskega tajnika potrjen Edvin Forčič (po volitvah se vsekakor napoveduje prenova sekcije), ki je v svojem poročilu obrazložil zgoraj omenjene razloge za nastanek skupne levosredinske liste Skupaj -Insieme in za sodelovanje SSk v njej. Dalje je stari-novi sekcijski tajnik poročal o delovanju SSk v zadnji mandatni dobi, kjer se je po njegovih besedah stranka stalno angažirala na področju spoštovanja slovenskega jezika in na področju ohranjanja teritorija. Forčič je pri tem opozoril, kako slovenščina izginja iz občinskih uradov in kako ni občinska uprava po vaseh v občini naredila skoraj nič kljub številnim županovim obljubam. Omenil je tudi ugovore leve sredine k varianti k regulacijskemu načrtu, proti kateri je SSk tudi pobirala podpise: zahvaljujoč tem ugovorom so na tem, da vasi rešijo gole gradbene špekulacije in da obenem dajo možnost domačinom, da popravijo, kar je v njihovih načrtih. Forčič se je za prizadevanja na področju varovanja slovenščine in teritorija zahvalil odhajajočima dosedanjima svetnikoma Veri Tuta Ban in Viktorju Tanzeju, ki sta tudi prejela priznanje za delovanje v občinskem svetu. Kongresa, ki gaje povezovala Marija Brecelj - ta je tudi naštela glavne dolžnosti prihodnje občinske uprave, od pozornosti mladim in sociale pa do ureditve položaja v Devinu, prometa, ones- Na devinskem kongresu so se tudi zahvalili Veri Tuta Ban in Viktorju Tanzetu za opravljeno delo v občinskem svetu kroma naževanja in povezav - so se udeležili krajevni predstavniki domala vseh strank levosredinske koalicije na čelu z županskim kandidatom Massimom Veronesejem. Slednji je v svojem pozdravnem posegu med drugim poudaril, da si bo prizadeval za spoštovanje slovenščine in da bo polagal veliko skrb na to, da se ne izgubi tradicionalni videz teritorija. Prisotna sta bila tudi pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik in deželni svetnik te stranke Mirko Špacapan. Prvi je poudaril pozitivnost skupnega nastopanja, ki je tudi rezultat prizadevanj za dobre odnose in sodelovanje med SSk in stran ko Le vih de mo kra tov, drugi pa je primerjal položaj v Devinu-Nabrežini s tistim, ki je nastal v Gorici. Zaradi uspešnega zedinjenja levosredinske koalicije so izgledi za volitve v de-vinsko-nabrežinski občini boljši. Špacapan je obžaloval dejstvo, da v Gorici ni prišlo do skupne kandidature, čeprav so za levo sredino dobri izgledi za zmago, če pride do drugega kroga volitev. Po kongresu pa SSk nadaljuje s predvolilnimi pobudami. Tako že jutri zvečer prireja skupaj z listo Združeni-Uniti posvet o zdravstvu v Devinu-Na-brežini in o možnostih čezmejnega sodelovanja na tem področju, ki bo ob 20.30 v Kamnarski hiši Iga Grudna v Nabrežini. V petek pa bo v Praprotu srečanje svetniških skupin SSk in Marjetice z deželnimi odborniki. SEVERNA LIGA - Predstavitev kandidatov Ni dovolj voliti Reta, ampak tudi Ligo Ni dovolj glasovati za Giorgia Reta, treba je izbrati Severno ligo. To je sporočilo volilne kampanje Severne lige, ki je včeraj predstavila svoje kandidate na občinskih volitvah v De-vinu-Nabrežini. Stranka sicer podpira desnosredinskega županskega kan-di da ta Gi or gi a Re ta, ven dar nas to pa z lastnim simbolom in listo s štirinajstimi imeni. To zaradi tega, je pojasnil pokrajinski tajnik SL Massimilia-no Fedriga, ker izbrati Ligo pomeni tako glasovati za dobrega upravitelja, kot je Gi or gi o Ret, is to čas no pa za po -litiko, katere cilj je avtonomija in samoodločba narodov, kar lahko zago-to vi le SL. Stran ka že li po Fe dri go vih besedah nadalje ponovno utrditi odnos s slo ven sko kom po nen to na te ri -toriju, ki je v preteklosti bila zelo navezana na Ligo. Ni mogoče več nadaljevati s podpihovanjem delitev med ob ča ni, am pak je tre ba raz ume ti, da zdru že ni po me ni mo več in da so in -te re si is ti. Ne ka te re stran ke ta ko na desni kot na levi morajo nehati z igro vlog na škodo prebivalcev, je dejal Fedriga, medtem ko je nosilec liste Mario Bussani poudaril, kako bo doprinos SL odločilnega pomena za večjo pozornost do problematik okolja, varnosti in avtonomije. Za Giulia Camposa, ki na kandidatni listi SL zaseda drugo mesto za Bussanijem, pa ima občinski teritorij vse značilnosti kulturnega bogastva, ki ga ima Tržaška: zaznamujejo ga namreč ne samo so-bivanje slovenske in italijanske stvarnosti, ampak tudi pomembni srednjeevropski kulturni spomeniki. Ciljati je treba tudi na vrednotenje tega za razvoj celotnega območja občine v luči bližnjega zedinjenja teritorija z zgodovinskimi pokrajinami v sosednji Sloveniji. Poleg Bussanija in Camposa nastopajo na listi SL še Manuel Ca-milli, Alessandro Gargottich, Gabri-ella Donna por. Slokar, Mattia Pangos, Fran co Fer ran te, Ma ri a Graz ia Mar -chitto, Radames Razza, Maria Benin-casa, Tullio Pantaleo, Pietro Cainero, Silvana Villatora in Paolo Polidori. VOLILNA TRIBUNA Leva sredina ustavila poskus urbanistične špekulacije v devinsko-nabrežinski občini »Vložitev približno petdesetih organiziranih ugovorov s strani devinsko-nabrežinske leve sredine proti varianti k regulacijskemu načrtu gre oceniti kot jasno ljudsko nezaupnico Retovi upravi in njeni vprašljivi urbanistični politiki,« ugotavlja neodvisni kandidat za občinski svet na listi Sku-paj-Insieme Igor Gabrovec. Devinsko-nabrežinske občane je glede vsebine odločno špekula-tivnega urbanističnega dokumenta informirala Veronesejeva ekipa s prirejanjem preko tridesetih javnih skupščin v vsaki vasi na občinskem območju in s tem očitno prekrižala račune Retovi upravi. Slednja bi drugače izkoristila zadnje mesece upravljanja zato, da bi z novimi gradnjami nagradila redke prijatelje in nepopravljivo iznakazila naše vasi. »Leva sredina pa je šla med ljudi, jih informirala in jim prisluhnila. Srečanja so naposled obrodila upravni program, ki odraža potrebe in pričakovanja vseh občanov. S tem programom se predstavljamo občanom, da nam 27. in 28. maja zaupajo vodenje Občine« zaključuje svoj poseg kandidat Gabrovec. Tajnik SKP Giordano v sredo v Nabrežini V okviru volilne kampanje za bližnje upravne volitive bo vsedržavni tajnik SKP - EL, Franco Giordano, prisoten tudi v naši deželi, v sredo 9. maja t.m., kjer bo opravil vrsto srečanj v videmski pokrajini, Gorici in tudi v občini Devin Nabrežina. Giordano bo sklenil obiske 9. maja prav v Nabrežini. Ob 21.00 bo počastil padle v narodnoosvobodilnem boju, nato pa bo na Ušajevi domačiji v Stari vasi srečal občanke in občane v spremstvu županskega Kandidata Massima Veroneseja ter kandidatk in kandidatov liste SKP - EL. Na listi NZ šest kandidatk Svoje kandidatke za občinske volitve v občini Devin-Nabrežina je včeraj predstavilo Nacionalno zavezništvo. Kot je povedal nosilec liste Massimo Romita, je med 16 kandidati 6 žensk. TREBČE - Pestro in uspešno delovanje domačega Otroškega vrtca Elvire Kralj Uspeh na natečaju Cici umetnije Učenka Maja Mochor med stotimi prejemniki priznanja - V vrtcu izvajajo tudi celoletni projekt spoznavanja ljudskega blaga iz bližnje Istre Malčke in vzgojiteljice Otroškega vrtca Elvire Kralj iz Trebč je prejšnji mesec razveselila vest, da je njihova učenka Maja Mochor prejela priznanje za sodelovanje na 8. izvedbi likovnega natečaja za otroke z naslovom Cici umetnije, ki ga vsako drugo leto prireja Otroški vrtec Ajdovščina v sodelovanju z uredništvom otroških revij Ciciban in Cicido iz Ljubljane. Na bienalni prireditvi Cici umetnije, ki predstavlja šestnajst let sodelovanja na področju likovnega ustvarjanja otrok, kot se je v uvodu v priložnostnem katalogu izrazila ravnateljica ajdovskega vrtca Meri Uršič, je sodelovalo 71 osnovnih šol z 810 likovnimi deli, 51 vrtcev s 563 deli, trije zavodi za usposabljanje invalidnih otrok in mla di ne s 23 de li, de set po sa mez ni kov s 27 likovnimi izdelki ter 14 vrtcev in šol, ki so poslali 61 kiparskih del. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali predstavnika pedagoških fakultet iz Maribora in Ljubljane Tomaž Zupančič in Ton ka Ta col, aka dem ska ki par ka Alen ka Vid rgar in aka dem ski sli kar Azad Ka rim, je ta -ko pregledala 1.484 prispetih likovnih del, glavni kriterij ocenjevanja pa je bila otroška spontanost, pristnost in izvirnost. Na podlagi tega je podelila dvanajst nagrad (vse so šle v Sloveni- jo), po leg te ga pa je po de li la še sto pri znanj, ki so šla malim umetnikom 44 vrtcev in osnovnih šol, med katerimi je kot edina zamejka prejela priznanje petletna Maja Mochor iz Otroškega vrtca Elvire Kralj iz Trebč. Mala Maja je naslikala Rdečo kapico (na fotografiji), njena risba pa je trenutno na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, nakar bo skupaj z ostalimi razstavljenimi deli romala v galerijo Mimogrede v Slovensko Bistrico, nato pa še v Ajdovščino, kjer bo na ogled v okvi ru raz sta ve, ki bo v juniju postavljena v tamkajšnji Pilonovi galeriji. Poleg sodelovanja pri likovnih pobudah pa v vrtcu Elvire Kralj izvajajo še celo vrsto dejavnosti. Med temi gre omeniti celoletni projekt Spoznavajmo svet okoli nas, ki poteka na ravni openskega didaktičnega ravnateljstva, v tem okviru pa sta se vzgojiteljici v trebenskem vrtcu Nataša Calzi in Alenka Zahar odločili za spoznavanje pravljic, pesmic, folklore, običajev in narodnih noš iz bližnje Istre. S tem v zve zi je v vrt cu ste kla vrs ta de lav -nic: Živa Pahor je tako vodila likovno delavnico, Marino Kranjac in Dario Marušič glasbeno in plesno delavnico, Alina in Luka Carli pa sta V stoterici malih umetnikov, ki so prejeli priznanje, je tudi Maja Mochor z risbo Rdeče kapice otroke skozi vse leto poučevala istrsko folkloro in pesmice. Malčki vrtca Elvire Kralj so tudi spoznali istrsko nošo, katero jim je predstavila in prikazala Neva Ferluga. Rezultate projekta bodo predstavili ob koncu maja oz. v začetku junija, pri čemer velja omeniti, da je v načrtu tudi produkcija filma, ki ga bo ure di la Mia Kalc. 6 Nedelja, 6. maja 2007 TRST / ROJANSKI MARIJIN DOM - Nagrajevanje literarnega natečaja V naravi Prispevki s kar štirinajstih slovenskih osnovnih šol Žirija prejela 167 pesmi in podelila tri prve, tri druge in tri tretje nagrade Lepo, sončno popoldne je privabilo v rojanski Marijin dom veliko število predvsem mladih obiskovalcev, saj je bila prireditev v prvi vrsti namenjena prav osnovnošolcem, ki so se udeležili nagradnega literarnega natečaja V naravi, ki ga je organiziralo društvo Rojanski Marijin dom. Kot uvod v nagrajevanje so nastopili starši otrok, ki obiskujejo otroški vrtec Andreja Čoka na Op-činah, z zabavno cirkuško predstavo Nerodna Avguština, ki jo je po Otfriedu Preusslerju in Herbertu Lentzu za oder pri redi la ter režira -la Kristina Kovačič. Tako režiserka kot organizacijski vodja predstave pa igral ci, or ke stra ši, vsi sode lav ci, ki so si zamislili scenografijo, kostume in skrbe li za teh nič no plat iz-ved be, so se res potru di li in pri r pa-vili zabavno in zanimivo predstavo, tako da so si res zaslu žili pris rčen in dolg aplavz nav du šene pu bli ke. Sledilo je nagrajevanje najboljših pes mi, ki so pri spe le na na tečaj. Izbrala jih je žirija, ki so jo sestavljali učiteljica Marija Trobec, profesorica Lučka Susič ter profesor in pesnik Boris Pangerc. Članica komisije prof. Lučka Susič je poudarila, da je bila komisija prijetno presenečena nad tolikšnim odzivom, saj je prispelo kar 167 pesmi s štirinajstih slovenskih osnovnih šol. Priznala je, da je bi lo tež ko med nji mi izbi ra ti, a končno se je komisija soglasno odločila za devet pesmi in podelila tri prve, tri druge in tri tretje nagrade. Nagrajene pesmice so prišle lepo do izraza v interpretaciji Patrici-je Jurinčič in Roberte Busecchian iz gle da liš ke sku pi ne Slo ven ske ga kul -tur ne ga klu ba. Prvo nagrado so prejeli: UČENCI 5. RAZREDA Osnovne šole »1.-maj 1945« - Zgonik , MAJA CHEN-DA iz l.razr. Osnovne šole »Albert Sirk« - Sv. Križ in UČENCI 4. RAZREDA Osnovne šole »Fran Venturi-ni« - Boljunec, Boršt, Pesek . Dru go na gra do so do bi li: 1. ANDREA FAVERO - 3.razr. Osnovne šole Vergil Šček - Nabrežina , UČENCI 4. RAZ REDA Os nov ne šole »Marica Gregorič Stepančič« -Sv. Ana in NIKO TRENTO - 3. raz-r. Osnovne šole »France Bevk« - Op-či ne Tretjo nagrado pa so prejeli: IVANA SARAŽIN - 5. razr. Osnov- Za dobro razpoloženje so poskrbeli starši otrok iz vrtca Andreja Čoka z Opčin z zabavno cirkuško predstavo Nerodna Avguština kroma ne šole » Fran Saleš ki Fin žgar« - Bar -kovlje, TAMARA VUJOVIČ - 4. raz-r. Osnovne šole »Josip Ribičič« - Sv. Jakob ter JERNEJ VIDALI - 2.razr. Osnovne šole »Karel Destovnik Kaj-uh - Pri mož Tru bar« - Bazo vica . Vsi ostali učen ci, ki so na pi sa -li in posla li pesem na na tečaj, so do -bi li maj hno pri zna nje, ki so jih predstavniki šol odnesli vsak na svojo šolo, da jih tam razdelijo. Predsed ni ca druš tva Dorica Žagar se je ob kon cu toplo zahva li la vsem, ki so sodelovali na prireditvi. Posebno zahvalo pa je namenila vsem učiteljicam in učiteljem, saj bi bil brez nji ho ve ga sode lo vanja na tečaj sko -rajda neizvedljiv. V atriju Marijinega doma so lepi dobitki srečolova, ki gaje pripravil Misijonski odsek, zamikali obiskovalce prireditve, da so hit ro poku pi li vse sre čke. Mno gi pa so si tudi ogle da li pri spevke, ki so pri šli na na tečaj in so bili na ogled v lepih mapah, raz-vršče ni po posa mez nih šolah. Na steni pa so bile izobešene nagrajene pes mi ce. Druš tvo Ro jan ski Ma rijin dom je tako z lanskim likovnim kot letošnjim literarnim natečajem dalo otrokom slovenskih šol dobrodošlo spodbu do, da so se pre izku si li la ni v li kov ni, letos pa v pes niš ki go vo - UMETNOSTNI NATEČAJ Ob stoletnici rojstva Lojzeta Spacala Kulturno društvo za umetnost Kons v sodelovanju s Fotovideom Trst 80 prireja ob stoletnici rojstva slikarja in grafika Lojzeta Spacala umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«, katere odprtje bo dne 22. junija v Narodnem domu v Trstu. Likovni ustvarjalci se lahko prijavijo na razpis, ki je dosegljiv tako na spletni strani društva www.kons.it kot v Infopointu v pritličju Narodnega do ma. Predvidene kategorije eksponatov so: likovna dela, fotografije in skulptura. Tematika pa se sklicuje na bogato likovno dediščino Lojzeta Spacala, na njegovo pretanjeno likovno govorico, ki nam pripoveduje o lepoti Krasa in obale, o požrtvovalnosti in vztrajnosti naših ljudi. Umetniki naj podoživljajo lik in dela Loj ze ta Spa cala, ki se je od zgodnjega obdobja magičnega realizma, mimo realističnih interpretacij vse do modernistične abstrakcije uveljavil v šir šem med na rod nem kon tek -stu in zapus til bogat opus slik, gra -fik, tapi serij in kipov. Prevzem predvide nih pla ten poenotenega formata 30 x 30 cm in priglasitev na razpis je možen do 15. maja v Infopointu, kamor je treba prinesti maksimalno po dve deli do 8. junija. Dela bo ocenila strokovna žirija, ki jo sestavljajo: Marino Baldini, Giulio Montenero, Alessandro Quinzi, Martin Spacal, Tanja Spacal in Fulvia Zudič. Med vsemi deli bosta izbra ni dve naj bolj ši z odkup no nagrado v višini 500 evrov, ki sta ju prispevali sorodniki Lojzeta Spacala. Razglasitev nagrajencev bo na osrednji slavnosti 100 letnice 15. junija na gradu v Štanjelu, kjer se nahaja umetniku posvečena stalna zbirka. Jasna Merku Knjiga o dr. Avgustu Sfiligoju jutri v Ljubljani Po goriški in tržaški predstavitvi bo jutri na vrsti še ljubljanska okrogla miza o knjigi v dveh delih prof. Majde Sfi-ligoj Kjer sem svoboden, tam sem doma, Življenje in delo dr. Avgusta Sfi-ligoja. O zadnjih dveh »belih priročnikih« Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta bo govor v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 ob 11. uri. Pri pogovoru, ki ga bo vodil urednik »belih priročnikov« Ivo Jevnikar, bodo sodelovali predsednik Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček in avtor spremne besede Rafko Dolhar, odlična poznavalka tigrovskega gibanja Mira Cencič, mlajši goriški zgodovinar Peter Černic in avtorica Majda Sfiligoj. Nagrajevanje natečaja »openski tramvaj« V železniškem muzeju so včeraj nagradili udeležence prve izvedbe natečaja »openski tramvaj 2007«. Vseh udeležencev je bilo 387, od tega 255 takih, ki niso še dopolnili 15 let. Dela bodo razstavljena v muzeju do 10. maja (v nedeljah in sredah od 9. do 13. ure, v ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah od 15. do 18. ure). Vodeni obiski po literarnem Trstu Kulturno združenje Altamarea bo danes priredilo zadnjega od treh vodenih obiskov po »literarnem Trstu«. Udeleženci si bodo peš ogledali najbolj značilne umetniške točke večkultur-nega Trsta, od spominov Stendhala, Slataperja in Cankarja do Joycea, Sve-va in Kosovela pa še do prisotnosti Sabe, Giottija, Marina, Tomizze, Borisa Pahorja in Claudia Magrisa. Sprehod se bo ob 9.30 pričel pri spomeniku D. Rossettiju v Ul. Giulia in se bo po dveh urah zaključil na Velikem trgu. Obisk, za katerega ni potrebna rezervacija in ki lahko poteka tudi v slovenskem jeziku, bo vodila Magdalena Pahor. Jutri o Andrei Dorii V morskem muzeju v Ul. Campo Mar-zio 5 bodo v okviru manifestacije »Trst, zgodba na vodi«, ki jo organizira naravovarstveno združenje Ma-revivo, jutri ob 18. uri obravnavali temo: »Andrea Doria, skrita resnica«. Govoril bo Maurizio Elise, ki bo tudi predstavil diapozitive in del dokumentarca o Andrei Dorii. Z ladjo do Grljana Z današnjim dnem bodo spet uvedli pomorsko povezavo med Trstom, Barkovljami in Grljanom, zagotavljala jo bo ladja Araxi. Ladja bo privezana ob pomolu Pescheria. V ČETRTEK PONOČI - Zgrešil je smer in zavozil napačno proti mestu Turški tovornjak štiri ure vzvratno po Furlanski cesti NESREČA - Na Istrski ulici Pridržana prognoza za priletnega motociklista Furlanska cesta je bila v četrtek zvečer več kot štiri ure zaprta za promet zaradi turškega tovornjaka, ki je nepremišljeno privozil po tej prometnici v smeri proti mestu. Kot so pozneje ugotovili mestni redarji, se je turški voznik bolj zanesel na satelitsko vodeni prevozni sistem, kot pa na cestni znak pri Proseku, ob izhodu z avtoceste, o prepovedi vožnje tovornjakov skozi Prosek. Tovornjak s priklopnikom, dolg kakih 13 metrov, je ob 20. zvečer po Furlanski cesti privozil skoraj do Rumene hiše, preden so ga mestni redarji prestregli in ustavili. Vozniku so ukazali, naj se z vzvratno vožnjo vrne proti Proseku, ker na Furlanski cesti ni mesta, kjer bi lahko tako dolgo vozilo obračalo. Turški voznik je bil v večernih urah dokaj nespreten pri vzvratni vožnjo: v dobrih 40 minutah je tovornjak prevozil ritensko le kakih sto metrov. Zato so redarji poklicali na pomoč voznika avtobusnega podjetja ACT. Z novim šoferjem je šlo lažje: po dveh urah je bil tovornjak »že« pri nekdanji mitnici. Še dobra ura se je hotela, preden je privozil pod Kontovel, na Ključu pa je moral šofer opraviti celo vrsto manevrov, da je lahko težko vozilo opolnoči privozilo do ravne ceste v vasi in do nove cerkvice, kjer se je končno lahko obrnilo v pravo smer. Ritenski vožnji tovornjaka so sledi- li trije mestni redarji, nadaljnji trije so poskrbeli za zaprtje ceste pri Proseku, medtem ko je prevozno podjetje TT preusmerilo avtobusni promet preko Opčin. Ves ta prometni kaos pa bo voznika stal le globo, ker ni upošteval cestnega znaka: vsega 36 evrov... Tudi včerajšnji dan ni minil brez poškodovanih motociklistov, najhuje je bilo z moškim (okrog 70 let starim A.B.), ki se je ponesrečil na Istrski ulici, nedaleč od vhoda na pokopališče. Odpeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. A.B. se je peljal s skuterjem, ko je prišlo do silovitega trčenja z motornim kolesom FZR 1000 yamaha (na sliki KROMA), ki ga je upravljal mlajši moški. Slednji je imel več sreče, utrpel je le lažje poškodbe. / TRST Nedelja, 6. maja 2007 7 BAVISELA - Danes omejitve v prometu Z vozili se raje izogibajmo centru Omejitve tudi na Obalni cesti vse do Devina - Spremembe v javnem prometu Medtem ko so nekatere omejitve v prometu zaradi Bavisele stopile v veljavo že sinoči (na Nabrežju, med Ul. Mercato Vecchio in Trgom Venezia, kjer bo zapora trajala do 20. ure), so ostale predvidene danes. V prvi vrsti to velja za Obalno cesto, ki bo zaprta od 6.00 do 14.30 in na kateri bo tudi prepoved parkiranja na obeh stra neh. Od 6.00 do 17.30 bo prepovedan promet na ulicah, kjer bo potekalo tekmovanje, in sicer: Miramarski drevored (od restavracije La Marinella do Trga Roiano), Trg Liberta, Trg Citta di Santos in Korzo Ca-vour, Trg Duca degli Abruzzi, Nabrežje Tre novembre, Trg Tommaseo, Nabrežje Ca-duti per l'italianita, nabrežja Mandracchi-o, Nazario Sauro, Gulli, Grumula, Ottaviano Augusto, Ul. Giulio Cesare, Sprehajališče sv. Andreja, Ul. delle Fiamme Gialle (do izhoda s hitre ceste), Ul. della Rampa, Ul. Nuova Sopraelevata (hitra cesta do izhoda Baiamonti - predor pod Škednjem), Ul. di Campo Marzio, Ul. Economo, Ul. Lazzaretto Vecchio, Trg Venezia, nasprotni drevored od Trga Venezia do Rebri al Pomontorio, ulice del Mercato Vecchio, dell'Orologio, Punta del Forno, del Teatro Romano, Trg Riborio, Korzo Italia, Ul. San Spiridione, Ul. Filzi od Trga sv. Antona do Ul. Torrebianca, Ul. Roma, Ul. Mazzini. Prepoved prometa velja tudi za Ul. Torrebianca (od Trga Duca degli Abruzzi do Ul. Filzi), in za Ul. Genova (od Ul. San Spiridione do Nabrežja Tre Novembre). Od 6.00 do 14.30 bo prepovedano parkiranje in ustavljanje na obeh straneh Miramarske-ga drevoreda, od Trga della Liberta do restavracije La Marinella. Za tiste, ki prihajajo po avtocesti, bo prepovedan izhod za Devin in za Obalno cesto, medtem ko bo vožnja po Pokrajinski cesti št. 1 dovoljena do Naselja sv. Mavra. Od 8.00 do 10.30 bo Pokrajinska cesta zaprta na odseku od Ribiškega naselja do križišča, kjer sta odcepa za Obalno cesto in za Vižovlje. Vozila, namenjena proti središču mesta, bodo morala hitro cesto zapustiti pri Valmauri, ker bosta izhoda za Ul. Svevo in za VII. pomol - Sv. Andrej zaprta. Do konca manifestacije bosta zaprta tudi dostopa na hitro cesto pri VII. pomolu SPLIT - Mednarodno tekmovanje kitaristov Tanja Cibiz prejela zlato priznanje - Sv. Andreju in v Ul. Svevo. Pričetek maratonskega teka bo ob 9.35 v Devinu, zato je dostop v Sesljanski zaliv mogoč le pred 8.00 in po 10.30. V tem obdobju bodo morala vozila, ki prihajajo iz Nabrežine, zaviti na avtocesto. Center Devina bo zaprt, pred gradom bosta prepovedani vožnja in parkiranje, isto velja tudi za del pokrajinske ceste št. 2. Omejitev bo stopila v veljavo ob 6.00 in bo trajala do 10.30. Spremembe, ki bodo predvidoma trajale do 15. ure, so morali uvesti tudi na številnih avtobusnih progah. Na progi 5 v smeri poroti Rojanu bodo avtobusi peljali po ulicah Gallina, Reti, Carducci, Valdi-rivo, Filzi in zatem kot običajno, v smeri proti Trgu Perugino pa po ulicah Roma, Milano, Carducci, Imbriani, Mazzini in zatem po običajni poti. Proga 6: od Sv. Ivana proti Mira-marskemu drevoredu samo do Rojana (zadnja postaja v Ul. Stock), povratek po ulicah Saltuari in Udine. Proga 8: Rojan, ulice Saltuari, Udi-ne, Ghega, Carducci, Trg Goldoni, predora... Valmaura, povratek po Ul. Ghega, Mi-ramarskem drevoredu. Proga 9: Sv. Ivan... Trg Goldoni, predora, Drevored Campi Elisi, Ul. Schiap-parelli, Trg Resistenza, v obeh smereh vožnje. Proga 10: Valmaura... samo do Trga Goldoni (zadnja postaja Ul. Pellico). Proga 11: samo do Trga Goldoni (obračališče) in zadnja postaja na Trgu Ospitale. Proga 17: z zadnje postaje pri zgornjem vhodu v bivšo umobolnico bo avtobus peljal po ulicah Ghega, Roma, Milano, Coroneo (zadnja postaja pred Godino), zatem kot običajno. Proga 18: samo do Trga Goldoni (zadnja postaja na Korzu Saba). Proga 24: železniška postaja, ulici Ghega in Carducci, Trg Goldoni, predor Sandrinelli, Ul. Bramante, Sv. Just, v obeh smereh vožnje. Proga 28: ... Ul. Roma, Ul. Milano, Ul. Filzi (zadnja postaja)... Proga 30: železniška postaja, Ul. Ghega, Ul. Carducci, Trg Goldoni, predora, Drevored Campi Elisi, Ul. Maestri del Lavoro, Ul. Locchi, Trg Resistenza, linijska vožnja, Trg Papa Giovanni (zadnja postaja). Povratek po isti poti (z izjemo vožnje po Ul. Locchi). Proga 36: ukinjena. Progi 42-44: v smeri proti Trgu Oberdan po Ul. Udine - Ul. Rittmeyer namesto po Miramarskem drevoredu. Proga 75: ukinjena. ŠKEDENJ slovo od Sergia Sancina Škedenj se zadnjič poslavlja od svojega vaščana Sergia Sancina, ki ga ne bo pogrešala samo njegova družina, temveč bo manjkal vsem, ki smo ga spoštovali, cenili in imeli srčno radi. Bil je čistokrvni Škedenjc, kjer se je rodil 26. maja 1931, kot tretji sin Marije Godina in Erne-sta Sancina. Njegova mladost ni bila ravno lahka, saj je moral pomagati pri vzdrževanju številne družine ter se je kot 14-letni fant že zaposlil v mizarski delavnici, poklic, ki ga je nato opravljal pri različnih gospodarjih in podjetjih. Ko mu je bilo 40 let je bil sprejet v gledališče Verdi kot scenski delavec, kjer je ostal do upokojitve. Bil je vesten, zato so ga povsod spoštovali. Toda žal je bil pri delu izpostavljen tudi azbestu, ki mu je povzročil težko bolezen, ki ga je spravila v smrt. Po upokojitvi se je začelo njegovo delo v društvu »Ivan Grbec«. Bil je na to svoje delo navezan s srcem in dušo. Nič mu ni bilo pretežko, ničemur se ni izognil. Prvi je bil, ki je prihajal v društvo in zadnji, ki je iz njega odhajal, vedno z željo, da bi bili vsi zadovoljni, pripravljeni, da se udeležijo še prihodnjih srečanj. Nič mu ni bilo odveč, samo da so bili udeleženci zadovoljni, da so imeli društvo radi, da so se v njem dobro počutili. Ko smo izvedeli, da mu ni dobro, da je močno bolan, smo upali, da bo bolezen premagal, da ga bomo spet videli in z njim preživljali lepe trenutke v društvu. Na žalost ni bilo tako. Težko je bilo vprašati ženo in hčerki o njegovem zdravstvenem stanju, ker smo čutili, da ni dobro in da je družina močno prizadeta. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo zelo pogrešali. Pogrešala ga bo družina, pogrešalo ga bo društvo, pogrešali ga bomo vsi, ki smo ga imeli radi in cenili njegovo delo in pipravljenost, da vedno pomaga vsem, če le more. Sergio, počivaj v miru. Ne bomo te pozabili. Ostal boš v našem spominu tako, kot si resnično bil - dober, pošten, delaven, navezan na družino in potreben nam vsem. Ženi Lauri, hčerkama Dun-ji in Daidi ter vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. Neva Lukeš Kitaristka Tanja Cibiz (na arhivskem posnetku KROMA) je pred kratkim obogatila svojo zbirko tekmovalnih nagrad z novim uspehom. Od 27.aprila do 1. maja se je v Splitu odvijal prvi Split Guitar Festival, na katerem je nastopilo preko 150 kitaristov iz raznih evropskih, ameriških in azijskih držav. Po številnih, uspešnih nastopih na tekmovanjih v Sloveniji in Italiji, se je Tanja prvič udeležila mednarodnega tekmovanja v tujini in je tekmovala v 3. kategoriji (letniki 1990 in 1991) s skladbami Giulianija in Ville-Lo-bosa. Učenka prof.Marka Ferija pri Glasbeni matici je tudi tokrat izpolnila pričakovanja in z odličnim nastopom osvojila zlato priznanje in drugo nagrado. Nadarjena tržaška kitaristka je odnesla poleg denarne nagrade tudi novo kitaro. Prvo nagrado je prejel Vo-jin Kočič, šestnajstletni talent srbske narodnosti iz Beograda, ki je osvojil tudi prvo nagrado pete kategorije, namenjene koncer-tantom. Vsi udeleženci tekmovanja so se lahko prijavili tudi na tečaje masterclass, ki so jih vodili svetovno znani kitaristi (Zoran Du-kič, Costas Cotsiolis, Aniello Desiderio, Pavel Steidl, Ana Vido-vič, Carlo Marchione, Moroje Brčič in Xhevdet Sahatxhija) in prisluhnili večernim koncertom teh umetnikov. Tanja se je udeležila dveh tečajev masterclass s prof. Zoranom Dukičem, ki poučuje na barcelonski glasbeni akademiji, in s prof. Aniellom Desideriom, ki poučuje na akademiji v Koblen-cu (Nemčija). Slednji je Tanjo povabil na Gubbio Summer Festival 2007, ki se bo odvijal v mesecu juliju. (ROP) Razstava Sandija Renka v TK V Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 bo v sredo, 9. maja ob 18.30, otvoritev razstave del Sandija Renka, ki se tokrat predstavlja z deli na podlagi iz valovite lepenke s črtnim poseganjem s tušem. Če motive opazujemo iz različnih zornih kotov, dajejo značilne modularne geometrijske oblike občutek gibanja, kar je še posebej značilno za »optical art«. Umetnika bo predstavila Jasna Merku. Razstava bo odprta od torka do sobote od 9. do 13. ure in od 15.30 do 19.00. OPČINE - V četrtek in petek v Bambičevi galeriji Izdelke iz gline predstavili učenci OŠ Franceta Bevka Čestitke Od Devina do Doline, Prebenega ter Mačovlj, vsi skupaj želimo naši EMITUL, ki danes praznuje svoj rojstni dan, še na mnoga leta, zdravja in veselja. Bodite še tako korajžna naprej! U Kino ALCIONE - 15.45, 17.30, 19.15, 21.00 »Centochiodi«. AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Spider-man3«. ARISTON -18.00 »I miracoli non si ri-petono«; 20.00 »Senso«; 22.00 »Il gri-do«. CINECITY- 10.45, 11.00, 14.45, 15.15, 16.30, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22.00 »Spider-man3«; 11.00, 15.10, 17.30, 20.00, 22.00 »Doppia ipotesi per un delitto; 11.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Epic movie«; 10.55, 18.15, 20.15, 22.15 »The number 23«; 10.50, 15.00, 20.05 »Svalvolati on the road«; 17.00, 22.00 »L'ombra del po-tere«; 11.00, 14.45, 16.30 »Mr.Bean's holiday«. EXCELSIOR - 16.20, 19.00, 21.40 »La Vie en Rose«. EXCELSIOR AZZURRA- 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mio fratel-lo figlio unico«. FELLINI - 17.00, 22.15 »Voce del verbo amore«; 18.45, 20.30 »The Illusionist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.30, 19.15, 22.00 »L'ombra del potere«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 16.00 »Un ponte per Terabit-hia«; 17.30, 19.50, 22.10, »Le vite de-gli altri«. KOPER - KOLOSEJ -16.20,19.00,21.40 »Življenje drugih«; 21.00 »Zadnji škotski kralj«; 15.40, 18.30, 21.20 »Spider-Man 3«; 16.00, 18.40 »Artur in Minimojčki«. NAZIONALE - Dvorana 1:11.00,15.00, 17.20, 19.50, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 11.00, 15.10, 16.30, 19.20, 20.45, 22.20 »Epic movie«; Dvorana 3: 11.00 »Un ponte per Terabithia«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Doppia ipo-tesi di un delitto« Dvorana 4: 17.00, 20.30, 22.20 »Ghost son«; 11.00, 18.15, 20.15, 22.15 »Mr. Bean's holi-day«; 15.20, 18.45 »Svalvolati on the road«. SUPER -17.00,20.30,22.15 »The number 23«; 18.45 »Voce del verbo amo-re«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:15.00, 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.50, 19.40, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Epic movie«; Dvorana 4: 15.00, 17.20, 19.50, 22.15 »Le vite degli altri«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«; v pon.7. maja 2007: 17.40, 20.00, 22.00 »Still Life« r. Jia Zhangke. Loterija 5. maja 2007 Bari 64 58 31 1 66 Cagliari 71 61 11 73 2 Firence 3 43 11 76 64 Genova 74 87 9 49 47 Milan 82 86 65 8 84 Neapelj 69 84 66 36 12 Palermo 2 26 8 65 76 Rim 73 32 54 63 43 Turin 10 37 40 46 73 Benetke 62 73 5 84 17 Nazionale 58 44 14 47 78 Super Enalotto Št. 54 2 3 64 69 73 82 jolly 62 Nagradni sklad 4.935.277,23 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 65.664.589,68 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 65.803,70 € 1.916 dobitnikov s 4 točkami 515,16 € 84.073 dobitnikov s 3 točkami 11,74 € V četrtek in petek so v Bambičevi galeriji na Opčinah razstavljali svoje izdelke iz gline učenci OŠ F. Bevka. Projekt keramične delavnice sta vo- dili mentorici Elizabeta Starc in Angelica Podos. Podprlo pa ga je Združenje staršev. Ob otvoritvi je šolski zborček zaigral in zapel nekaj pesmi. Superstar 58 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 51.516,00 € 309 dobitnikov s 3 točkami 1.174,00 € 4.196 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.117 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 52.015 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Nedelja, 6. maja 2007 TRST / Občina Dolina Dolina, 3.5.-8.5.2007 51. Občinska razstava vin in 10. razstava ekstradeviškega oljčnega olja Nedelja, 6. maja 17.00 - koncert Pihalnega orkestra iz Medvod 18.00 - nastop folklorne skupine KD RAK iz Rakeka 19.30 - prihod parterjev in parterc na Gorico. 20.00 - ples z ansamblom "Okrogli muzikanlje" Ponedeljek, 7. maja 21.00 - Koncert ansamblov "Blekpanters" in "Slebwoost" Torek, 8. maja 18.00 - koncert Pihalnega orkestra Breg iz Doline. 19.00 - slovesno podiranje maja. Od petka, 4. maja z pričetkom ob 18. uri do torka, 8. maja bo na trgu pred društveno gostilno sejem neposrednih pridelovalcev in hobistov - urnik stojnic od 10. do 22. ure - Avtonomna dežela Furia nlja Julijska krajina Pokrajina Trst ó. Tržaška Trgovinska Zbornica NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA SKLAD DORČE SARDOČ ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo na predstavitev knjige DUŠAN JELINČIČ UPOR OBSOJENIH v sredo, 9. maja 2007 ob 17.30 v konferenčni in razstavni dvorani NŠK v Narodnem domu v Trstu, Ulica Filzi 14. O knjigi bosta spregovorila režiser MARJAN BEVK in avtor DUŠAN JELINČIČ Galerija NRjT Vljudno vas vabimo na odprtje razstave Razstavo in umetnika bo predstavila JASNA MERKU' v sredo, 9. maja ob 18.30 v TK Galeriji - Tržaška knjigama, Trst, ul. sv. Frančiška, 20 Društvo slovenskih izobražencev vabi na predstavitev najnovejše knjige --> Alice Zen La religione a Trieste v_ _/ O knjigi bo govoril Dušan Jakomin Obenem bo tudi otvoritev razstave bogatega slikovnega gradiva objavljenega v knjigi. Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 Pet tlsočlnk - Davčna prijava 2006 Ob predložitvi davčne prijave za leto 2006 letošnjih "pettisočink" davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite delovanju SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA SL0RI. Svoj del davkov namenite tako, da v polje obrazca, ki zadeva dobrodelne organizacije in neprofitne ustanove v prijavah CUD/730/Unico, vpišete davčno številko (códice fiscale) inštituta 80014890323 terse podpišete. Gre za majhno brezplačno gesto, ki za SLORI veliko pomeni. Včeraj danes O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Brunelli, Sante Luca Valvasori in Mariangela Giacomuzzo, Massimo Cimarosti in Alessandra Tomasini, Michele Antonucci in Sladana Ilic, Maxmilian Matiz in Andrea Lit-sberger, Francesco Di Donna in Manuela Predonzan, Maximilian Iesse in Valentina Lupini, Franco Pecar in Natalina Culino, Lucio Schiulaz in Ingrid Kogoj, Fulvio Sa-vorani in Ariella Scubla, Mauro Santoni in Fulvia Ferin, Mario Pizzamus in Nicoletta Furlan, Pietro Tonetti in Alessandra Zaverl, Emiliano Schrey in Michela Bresaz, Andrej Skerlj in Irena Vidali. [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 6. maja 2007 JANEZ Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.32 - luna vzide ob 0.51 in zatone ob 7.47. Jutri, PONEDELJEK, 7. maja 2007 STANKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1006,9 mb ustaljen, veter 9 km na uro severo-zahodnik, vlaga 74-od-stotna, nebo oblačno z dežjem, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,6 stopinje C. OKLICI: Paolo Martini in Chiara Dovgan, Giulio Ladini in Milica Stanšic, Igor Mojovic in Elvia Daniela Sain, Marino Vranicich in Joan Scarisbrick, Enrico Feruglio in Francesca Sartori, Paolo Murino in Daria Magris, Giuseppe Borzillo in Daniela Di Febo, Nicola Creati in Barbara Rozzi, David Miljanovic in Ljiljana Ristic, Heybettin Gimen in Ozlem Ozgu, Paolo Tommasi in Pa-trizia Coslovich, Christoph Harpf in Graziana Puglisi, Francesco Verri in Rossella Faviere, Paolo di Benedetto in Desiree Crescentino, Gian-franco No in Alessandra de Serni-bus, Giulio Slavich in Heidi Etel, Simone Pescetelli in Loredana Alison, Stefano Silvestri in Caterina Crivi-ci, Daniele Degrassi in Annamaria Nedelja, 6. maja 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 (040-211001). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul Rossetti 33 (040-633080), Ul. Mascagni 2 (040-820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040-367967). Od ponedeljka, 7. maja, do sobote, 12. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Sv. Justa 1 (040-308982), Ul. Pic-cardi 16 (040-633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040-274998). Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040-639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 0 Prireditve OPZ SLOMŠEK obvešča, da bo razstava likovnih umetnikov - invalidov odprta danes, 6. maja od 10. do 12. ure v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi v društvene prostore na razstavo »Mikel Daliu«. Slikarja bo predstavil Deziderij Švara. Glasbena kulisa: harmonikaš Igor Zobin. Odprtje razstave bo v četrtek, 10. maja 2007, ob 20.30. Razstava bo odprta do 17. maja, Urnik: nedelja, ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure; torek, četrtek, sobota od 17. do 19. ure. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ vljudno vabi na celovečerni koncert Noneta ob predstavitvi zgoščenke »Zgodbe prijateljstev«, ki bo v četrtek, 10. maja, v novi kleti Kmetije Parovel v Boljuncu ob 20.30. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 11. maja (in NE 4. maja, kot je bilo napovedano) na predavanje z naslovom »Zlate Palače v puščavi«. Matej Susič bo predstavil s posnetki in komentarji svoje potovanje po enem najlepših predelov Indije, Radjastanu. Začetek ob 20. uri. BREŽANI IN KRAŠOVCI pojejo in igrajo v soboto, 12. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Koncert bodo oblikovali MoPZ upokojencev iz Brega, tamburaški ansambel SKD F. Prešeren iz Bol-junca, MePZ Skala - Slovan iz Gro-pade - Padrič, pod pokroviteljstvom občine Dolina. KD ENKRATEN IZ KRESNIC PRI LE-TIJI vabi na gledališko komedijo »Na kmetih« v nedeljo, 13. maja ob 18. uri v Kulturnem domu v Komnu. Toplo vabljeni. KD ZA UMETNOST KONS, V SODELOVANJU S FOTOVIDEO TRST 80 IN ZSKD razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339-3893451 (v večernih urah). S Mali oglasi BORŠT, CENTER VASI, prodajamo hišo v odličnem stanju. Zanimiva cena. Gallery Opčine, tel. 040-213294. MEDNARODNO PODJETJE IŠČE SODELAVCA za prodajo visoko tehnoloških CNC proizvodov (strojne opreme) na področju bivše Jugoslavije. Zahteva se znanje slovenskega, hrvaškega, srbskega ter angleškega jezika. Ponuja se osebni strokovni razvoj in stimulativno plačilo vezano na poslovno uspešnost. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst pod šifro "mednarodno podjetje". ODDAM V NAJEM enosobno stanovanje na Goriškem. Mob. 3407860462. PRIZNANO PODJETJE V MESNEM SEKTORJU iz Gorice zaposli izkušenega mesarja-iz-koščevalca in šoferja s šoferskim dovoljenjem kat. C. Curriculum poslati na faks 0432511285. PRIZNANO PODJETJE V MESNEM SEKTORJU išče agenta z izkušnjami v prodaji in promociji mesa in mesnih izdelkov za področje Trsta in okolice. Zagotovljen portfelj klientov. Poslati curriculum na faks 0432-511285. PRODAMO HIŠO Komen - v bližini zdravstvenega doma, 98 kv.m na parceli 320 kv.m, komplet obnovljena in opremljena, za 179.000 Eur. ALEA nepr. družba 0038631-369-276. nici, kuhinja, dnevna soba, terasa, klet, pokrit parkirni prostor. Oglas že drugič, nižja cena. Tel. 040214568 ali 328-4120196. NUJNO iščemo natakarico z dobro voljo. Tel. na št. 040-226516 od 8. do 10. ure. PODARIM 3 KUŽKE srednje velikosti ljudem, ki ljubijo živali in ki imajo po možnosti vrt. Tel. št.339-4484840. PODARIM kopalno železno, emajli-rano kad, 170 cm x 70 cm, primerno za zbiranje vode na vrtu. Tel. 040-208989. PODJETJE za servisiranje dvigal išče vajenca z voljo do dela. Tel. na št. 335-8135641. PRODAM PIAGGIO NRG MC3, maj 2005 v odličnem stanju. Tel. št. 347-5279853. SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.L nudi kot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovaščanov. Za informacije tel. 333-1812855. V CEROVLJAH se je v javnem smetnjaku »izgubila« v skrbno zavezani plastični vrečki, živa, morda 30 dni stara mucka. Kdor jo je »pomotoma« odvrgel, naj se javi!!!! WV GOLF 1.600 HIGH LINE full optional, letnik 2001, eur4, bencinski pogon, edini lastnik, prevoženih 55.000 km, sive barve, prodam za 9.000 evrov. Kličite samo če zainteresirani na št. 335-6328351. in Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. NA KONTOVELU - KAMENCE so odprli osmico Andrej, Danilo in Da-rijo. NA OREŠJU - REPEN ima odprto osmico družina Škabar. Obiščite nas! OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Tel. št. 335-6322701. OSMICO PRI PIŠČANCIH Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Rupi. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfo-glia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO je odprl Štolfa, Salež 46. Toči belo in črno vino. Tel. 040229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Slivno 25. OSMICO je odprla v Logu kmetija Komar. Toči belo in črno vino ter ustekleničeno vitovsko in malvazi-jo. Nudi domač prigrizek in ekstra deviško oljčno olje - belico. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta v Nabrežini, na cesti za Sliv-no. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. št. 040-229449. OSMICO sta odprla Mario in Onori-na na Krmenki pri Dolini. Tel št. 040-825385. BAR V TRSTU išče dekle ali gospo za pomoč v poletni sezoni. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. 040422731. DOM ZA OSTARELE išče usposobljeno osebje (OSS ali tečaj 200 ur). Klicati na tel. 393-8849321. IŠČEM DELO kot otroška varuška. Klicati na tel. št. 040-229211. MEHANSKA DELAVNICA išče ključavničarja, cevarja, varilca, stru-garja in reskarja. Poslati curriculum na št. faxa 040-9236490 ali na e-mail miotsnc2003@libero.it MLADA IN POŠTENA gospa iz Slovenije išče delo enkrat tedensko kot hišna pomočnica. Tel. 040-416615. NA OPČINAH prodam stanovanje v 1. nadstropju: 3 spalnice, 2 kopal- / TRST Nedelja, 6. maja 2007 9 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je na oglasni deski v Ul. S. Anastasio 12, na ogled razpis za vključitev učnega osebja slovenskih šol v pokrajinske (nekdanje permanente) lestvice. Obrazci za vložitev prošenj bodo na razpolago na šolah in na Uradu za slovenske šole v uradnih urah. Prošnjo za vključitev v lestvice za Tržaško pokrajino je treba oddati Uradu za slovenske šole (Ul. S. Anastasio, 12) do ponedeljka, 7. maja 20047. Razpis je na ogled tudi na spletni strani www.scuol@fvg.it UČITELJICE IN VZGOJITELJICE DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA V DOLINI vabijo na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov na Majenci, ki bo v Mladinskem krožku v Dolini do 8. maja. TRETJE MEDNARODNO SREČANJE FLAVTISTOV »FLAVTA-FLAUT07« Vsi flavtisti so vabljeni v sredo, 9. maja ob 16. uri v prostorih nižje srednje šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, 4), kjer bo tretje mednarodno srečanje flavtistov »Flav-ta-flaut07«, ki ga organizira Glasbeni laboratorij ob državnem tednu glasbe. Prisotni bodo profesorji in študenti glavnih glasbenih institucij v Trstu, v Kopru in v Sežani. M Izleti SPDT organizira danes, 6. maja 2007 izlet v Brkine. Zbirališče bo v Bazovici pred cerkvijo ob 8. uri. Tokrat bo Slavko Slavec vodil planince proti Ilirski Bistrici in naprej do jezera Klivnik in zaselka Jelišje. Izlet je primeren za vse. Predvidevajo se 4 ure zmerne hoje. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi vse, ki so se prijavili za izlet v Srbijo (od 1. do 4. junija), da se oglasijo v torek, 8. maja, od 20. do 22. ure, na sedežu na Padričah (tel. 040-226446), za poravnavo računa, ter podpis dokumentov (s seboj naj prinesejo tudi fotokopijo osebne izkaznice). KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI IN OPENSKA SEKCIJA VZPI - ANPI sporoča, da odhod za IZLET V JASENOVAC bo v soboto, 12. maja, ob 6. uri točno, izpred Prosvetnega doma na Opčinah. PEKEL PRI BOROVNICI SPDT organizira v nedeljo, 13. maja izlet v sotesko Pekla. Z osebnimi avtomobili se bodo popeljali do Vrhnike, Bistre, Borovnice in do vstopa v slikovito sotesko Pekel. Predvidene so 4 ure hoje. Zbirališče bo na Opčinah pred hotelom Da-neu ob 8. uri. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Aleksij Civar-di tel. 040-415336. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakoj-ci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040417025, Krut - ul. Cicerone 8, 040360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Kru-tom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. □ Obvestila JUS SRENJA TREBČE organizira danes, 6. maja, drugi sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjer-kvo« oz. »P'd lipo«. Vabljeni člani in vaščani! KD ZA UMETNOST KONS v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in ZSKD, razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339 3893451 (v večernih urah). TRŽAŠKI URAD ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, daje zaradi okvare na telefonski mreži do- segljiv na sledečo tel. št. 040-3475629 ali po e-mailu trst@zskd.org. SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na ogled slikarske razstave Luciana Plehana »Moj Kras«. Razstava bo na ogled do 6. maja vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah dopoldne. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 7. maja, predstavitev najnovejše knjige Alice Zen »La religione a Trieste«. O knjigi bo govoril Dušan Jakomin. Obenem bo tudi otvoritev razstave bogatega slikovnega gradiva objavljenega v knjigi. Pe-terlinova dvorana, ul. Donizetti 3, ob 20.30. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi vaščane in trgovce iz Opčin na sestanek , ki bo v ponedeljek, 7. maja, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega doma ( KD Tabor - I. nadstropje). Na srečanju bo predstavitev programa o natečaju »Okrasi Opčin s cvetjem«, ki se bo vršil junija. Toplo vabljeni! KRUT obvešča, da bo organiziral tečaj DO SMEHA V VSAKI DOBI. Tečaj je namenjen ženskam vseh starosti, ki nehoteno uhajanje urina že imajo in predvsem tistim, ki bi rade to preprečile. Tečaj bo vodila diplomirana fizioterapevt-ka K. Vitez. Tečaj sestavljajo tri praktična srečanja in bo pričel v torek, 8. maja. Vpisovanje in dodatne informacije: Krut, ul. Cicerone 8 tel. 040360072. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 8. maja ob 20.45. V TOREK 8. MAJA 2007 ob 20.30 so vabljeni v Marijanišče v dvorano Finžgarjevega doma vsi cerkveni pevci na skupno vajo. To je priprava na slovesen zaključek pastoralnega obiska tržaškega škofa, ki bo v nedeljo 13. maja ob 17. uri s slovesno sv. mašo. Ta dan je tudi praznik Fatimskih pri-kazovanj.Vabljeni v čim večjem številu. KD RDE ČA ZVEZ DA IN ZDRU ŽE NJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA v sklopu projekta Odkrivanje tradicij prirejata seminar o nabiranju in kuhinjski uporabi zelišč. V sredo, 9. maja, ob 20.30 bo uvodno predavanje na sedežu KD Rdeča zvezda v Sa-ležu; v soboto, 12. maja, od 9.30 do 16. ure bo nabiranje in priprava jedi v kmečkemu turizmu Briščak (Brišče 3). Za prijave in informacije klicati na št. 3476741791 (Nevia), 340-7719694 (Sara) ali 347-4221480 (Gaia). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi vse člane in druge filateliste na redno mesečno srečanje v sredo, 9. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 41. občni zbor v petek, 11. maja 2007, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Špe-tru, Ulica Alpe Adria, Condominio Al Centro (vhod nasproti Beneške galerije). ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v soboto, 12. maja ob 20. uri na 5. predavanje iz ciklusa o upoznavanju z an-tropozofsko medicino. Na sedežu KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, bo an-tropozofski zdravnik iz Milana, pisatelj in predavatelj doktor Sergio Maria Francardo spregovoril o »Hipertoniji in boleznih krvnega obtoka«, v zvezi z današnjim kaosom ob iskanju pravega ritma. Vstop prost. BARKOVLJE-CERKEV SV. JERNEJA v nedeljo, 13. maja, med mašo od 11. ure bo prvo sveto obhajilo. Otroci bodo v nošah. KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca tečaja REIKI, v sredo, 16. maja ob 18. uri, na sedežu v ul. Cicerone 8b, Trst. Za dodatne informacije tel. 040-360072. DRUŠTVO ZA ZA ŠČITO VRED NOT PROTI FA ŠIZ MA IN PROTI NA CIZ MA »PROMEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamperletovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno. MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evroposlan-cem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. SREDNJEŠOLCI POZOR!! Tudi letos se bo na štadijonu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni ! ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadijonu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namen jen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št 040-51377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org, tel.št. 328-4559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ulici Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glas-beniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. 06.05.1997 06.05.2007 Milka Stopar vd. Vodopivec Z ljubeznijo v srcu se te spominja hči Marta z družino Algund, Bazovica, 6. maja 2007 Nehalo je biti plemenito srce naše drage mame, none in pranone Vlaste Pertot vd. Jankovič Za njo žalujejo Nora z Mirianom, Mitja s Cristino, Branko, ljubljeni pravnuk Danjel in ostali sorodniki V ponedeljek, 7. maja bo ležala v vežici v ul. Costalunga od 11.30 do 13.30; v ponedeljek, 14. maja bo pogreb z žaro ob 15.00 na pokopališču pri Sv. Ani (C. XIV). Barkovlje, 6. maja 2007 Zadnji objem naši dragi Vlasti Ljana in Giorgio z Markotom in Giulio Ob izgubi drage Vlaste sočustvujemo z Noro in sorodniki Jasna, Iko in Nadja Draga Nora, tebi in vsem tvojim izrekamo občuteno sožalje ob smrti drage mame Vlaste. Naj ji bo lahka domača zemlja! Vera, Savi in Armando z družinami Izgubili smo zavedno barkovljansko korenino. Naše drage tete Vlaste ni več med nami. Vsi mi s Ku'rta in Spolovine žalujemo za njo in se klanjamo njenemu spominu. Hčerki Nori, Mirianu in vsem v družini smo ob strani. Ob težki izgubi drage gospe Vlaste Jankovič izreka botri Nori in njeni družini iskreno sožalje Martina Slokar z družino Dragi Nori in njeni družini izrekamo občuteno sožalje ob izgubi mame Vlas te prijatelji Dario in Vida, Devan in Graziella, Franko in Zvonka, Ladi in Jožka, Lida, Marjuča, Pavel in Maja Draga Nora, naj cvetice, ki jih je tvoja mama z ljubeznijo gojila, še opojno dišijo v vašem spominu. Smo ti blizu Damjan, Dana, Lara, Matejka, Rossana, Tamara Ob izgubi drage gospe Vlaste izrekamo Nori in ostalim sorodnikom iskreno sožalje Neva in Etko z otroki ter Lara z družino Klanjamo se spominu naše dolgoletne odbornice gospe Vlaste Jankovič. Hčeri Nori in svojcem izrekamo iskreno sožalje SKD Barkovlje Ob izgubi ljubljene mame Vlaste Pertot vd. Jankovič izrekamo svoji članici Nori Jankovič in družini občuteno sožalje odbor in člani TPK Sirena Ob izgubi ljubljene mame Vlaste izreka prof. Eleonori Jankovič in družini iskreno sožalje Glasbena matica Klanjamo se spominu naše dolgoletne tajnice Vlaste Jankovič. Za plemeniti doprinos in skrb za rast društva se ji iskreno zahvaljujemo, svojcem pa izražamo iskreno sožalje. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu Zadnji pozdrav pranoni Lisa in Gaja Zo ri v slo vo družine Triolo, Rolli, Rauber ^ V miru je preminila Carolina Pisek vd. Štrekelj Vest naznanjajo sorodniki in prijatelji Pogreb bo v sredo, 9. maja, ob 10.20 iz mrtvašnice v ulici Costalunga Trst, 6. maja 2007 Pogrebno podjetje Zimolo ^ Zapustila nas je naša Zora Husel vd. Luin Žalostno vest sporočajo hči Lili z Angelom, snaha Ulla, vnuki Roberto, Mitja in Janko z družinami Pogreb bo v ponedeljek, 7. maja ob 13. uri iz ulice Costalunga v zgoniško cerkev Repnič, 2. maja 2007 10.05.1997 10.05.2007 Mario Sedmak Z ljubeznijo se te spominjamo žena Rozalija, sin Oskar z Zlato in Markom ter ostalo sorodstvo Križ, 6. maja 2007 / TRST Nedelja, 6. maja 2007 122 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - V okviru mednarodnih dnevov prostovoljstva na skupnem trgu podpis protokola Čezmejni prostor odslej snujejo tudi prostovoljci Prefekt De Lorenzo:»V Gorici se gradi Evropa«- Stojnice poživile mestno središče Prostovoljci goriškega čezmejnega območja bodo odslej še tesneje sodelovali. Včeraj so namreč predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta ter župani obmejnih občin Vittorio Brancati, Mirko Brulc in Dragan Valenčič podpisali protokol, ki bo že obstoječe čezmejno sodelovanje med organizacijami prostovoljcev dodatno poglobil. Do podpisa dogovora je ob spremljavi godbe Kras in godbe iz Krmina ter prisotnosti številnih občinskih in pokrajinskih upraviteljev prišlo v hotelu ob trgu obeh Goric, priložnost pa je nudila tridnevna mednarodna manifestacija prostovoljcev, za organizacijo katere se že deset let zavzema goriška pokrajina. Pobudo Dnevi protovoljstva, ki se bo na sejmišču nadaljevala danes s solidarnostnim shodom ob 10. uri in podelitvijo deželne nagrade solidarnosti ob 10.30, zaznamuje čezmejnost. Mednarodni pečat manifestaciji niso vtisnili le podpis protokola, petkov posvet in koncert pevskih zborov, marveč tudi pestra tržnica, ki je včeraj poživila korzo Verdi. Na ulici so stale italijanske in slovenske stojnice z informativnim materialom o delovanju prostovoljnih združenj. »Mimo je prišlo kar nekaj obiskovalcev, ki so nas spraševali, od kod smo in s čim se ukvarjamo,« sta povedali predstavnici društev Žena in deklet iz Šempetra in Vrtojbe ter s tem potrdili, daje bil cilj pobude dosežen. Predstavniki pokrajine in občinskih uprav so danes tu, da podpišejo trijezični protokol, na podlagi katerega bo organizirano bodoče delo prostovoljnih združenj čezmejnega prostora,« je povedal Gherghetta, Brancati pa je podčrtal solidarnostno sporočilo dogovora in manifestacije. »Sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi društvi dokazuje, da so se čezmejni stiki med upravami spustili na raven civilne družbe,« je poudaril Valenčič, pokrajinska odbornica Licia Morsolin pa je opozorila, da se na Goriškem rojeva sodelovanje med organizacijami prostovoljcev, ki se bo v prihodnjih letih razširilo tudi do Madžarske, Poljske, Ukrajine in Avstrije. »Pred dnevi sem srečal predstavnika notranjega ministrstva. Rekel mi je, da se v Rimu zavedajo, da se v Gorici gradi Evropo,« je povedal goriški prefekt Roberto De Lorenzo, Brulc pa je dodal: »Z Brancatijem sva prejela pismo predsednika evropskega parlamenta, ki nama je obljubil, da bo letos ali najkasneje v letu 2008 obiskal Gorici. To j e dokaz, da sta upravi odprli goriški prostor Evropi.« (Ale) GORICA - Nesreča Pojasnjena smrt na delu Lipovscek zdrav in priseben Na goriškem sodišču je bila izročena dokumentacija z izidom obdukcije na truplu Maria Lipov-scka iz Šlovrenca, ki je bil pred nekaj meseci žrtev delovne nesreče v tovarni ivernih plošč Italsvenska v Marianu. Obdukcijo je opravil Carlo Moreschi iz videmskega bol-nišniškega inštituta; potrdil je, da je smrt povzročila naprava, kije delavcu zmečkala prsni koš ter predrla sedmo in osmo rebro. Obenem je poverjeni videmski zdravnik tudi presodil, da je bil 51-letni Lipovscek v trenutku usodne nesreče zdrav in je povsem obvladoval svoje psihofizične zmogljivosti, kar je ovglo namige, da naj bi ga doletela slabost ali pa da naj bi ne bil povsem priseben. Sedaj na sodišču čakajo še rezultat tehničnega pregleda na napravi, pod težo katere je Lipovscek umrl le nekaj minut po nesreči; zaplembo stroja so preklicali pred enim me secem. Zgoraj krajevni upravitelji na slovesnosti ob podpisovanju protokola, na desni stojnice človekoljubnih društev in prostovoljcev na goriškem korzu bumbaca Bitke za ozemlje, prostori sobivanja V četrtek in petek, 10. in 11. maja, Ki-noatelje prireja s partnerji novo pobudo v okviru projekta Interreg III A Italija-Slovenija »go&go«. Potekala bo v Filmski hiši na Travniku 41 in bo zajela tri vsebinske sklope. V četrtek bo med 15. in 19. uro v predavalnici filmske diplomske smeri Dams Videmske univerze videoseminar z naslovom »Nasprertja in paj-daštva v obmejnih področjih«. Predstavili bodo odlomke iz filmov na temo meje, ki jih bodo komentirali avtorji in strokovnjaki. Istega dne ob 20.45 bo v dvorani Kinemaxa večer filmskih predvajanj z naslovom »Resnični zidovi, namišljeni zidovi«; vrteli bodo kratki film »Kje je železna zavesa?« (Slovenija, 1961), dokumentarni film »Cia e tazi pesen?« (Čigava je ta pesem?, Bolgarija, 2003) in fantapoli-tični film »Le mur« (Zid, Belgija, 1998). V petek od 9. do 13. ure se bo prireditev »Bitke za ozemlje, prostori sobivanja« zaključila v dvorani goriškega Kinemaxa z okroglo mizo na temo »Gorica-Nova Gorica: kulturna politika svobodne meje. Soočanja o novem mestnem obzorju«. VIPAVA - Bajuk Pogajanja z družbo Harrah's potekajo Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je ob včerajšnjem obisku v Vipavi in Ajdovščini povedal, da pogajanja o uresničitvi igralniško-za-baviščnega centra po načrtih novo-goriškega HIT-a in ameriške družbe Harrah's Entertainment še potekajo, in namignil, da se bodo uspešno iztekla. Bajuk je bil slavnostni govornik na prireditvi ob ajdovskem občinskem prazniku, nato pa na novinarski konferenci glede pogajanj med vlado in ameriško družbo Harrah's ni bil ravno zgovoren. »Mislim, da nima smisla sredi pogajanj preveč govoriti o tem,« je dejal Bajuk in dodal, da gre za ogromno investicijo, vredno milijardo dolarjev. Igralnica, ki jo načrtujejo, po njegovih besedah ni tipična evropska, ampak so ji pridružene številne druge dejavnosti, ki turista želijo zadržati čim več časa. Minister je zanikal pisanje nekaterih medijev, da se je ameriški investitor od pogajanj umaknil, nato pa je omenil posledice, ki jih takšna dejavnost prinaša, in pri tem povedal, da v vladi niso gluhi za tovrstna opozorila. Minister je skeptičen tudi glede napovedi državnega sekretarja Andreja Širclja, da se bodo pogajanja končala še pred poletjem. Nadalje je Bajuk predstavil poglede svoje stranke NSi na delitev Slovenije na pokrajine. Ta se mu zdi nujna, vendar na način, da to ne bo dražje za državo in državljane. Sicer podpira manjše število pokrajin, vendar se v primeru Primorske, kjer je od Kobarida do Kopra kar 200 kilometrov razdalje, strinja z delitvijo na Obalno, Goriško in Notranjsko. Minister Bajuk, je tudi komentiral Evropsko poročilo o uvedbi evra v Sloveniji in povedal, da nekateri mediji iščejo le negativne stvari, zato so tudi nekatere izjave o tem poročilu napačno interpretirali. »V Evropi smo Slovenci pravi vzor na tem področju,« je povedal in dodal, da je bilo za ta uspeh odločilno povezovanje s civilnimi iniciativami in dejstvo, da so bili ljudje sami povabljeni h kontroliranju cen. Saška Jug VOLITVE - Županski kandidat leve sredine Bellavite predstavil pobudo »Buono azione« Zbirajo sredstva za kampanjo »Z izdajo bonov bomo sklenili dogovor z vsemi Goričani, ki tako kot mi želijo vlagati v prihodnost svojega mesta« S pobudo, ki so jo poimenovali »Buono azione«, županski kandidat petih levo-sredinskih list Andrea Bellavite zbira finančna sredstva za svojo volilno kampanjo. »Z razliko od mojih tekmecev, ki razpolagajo s precejšnjimi sredstvi, sem se odločil, da bom zapro sil za pomoč vse ob čane, ki so pripravljeni me podpreti,« je včeraj povedal Bellavite in pojasnil, da celotni zadevi sledi komercialist, tako da je vse povsem zakonito. »Z izdajo bonov, ki bodo veljali deset oz. petdeset evrov, bomo sklenili dogovor z vsemi Goričani, ki tako kot mi želijo investirati v prihodnost mesta,« je razložil Bel-llavite. Po njegovih besedah kandidati na njegovih listah nimajo tolikšnih finančnih sredstev, da bi lahko vložili svoj denar v volilno kampanjo. To pa po Bellavitejevem mnenju ni nikakor negativno, saj je na krajevni ravni dialog in stik z občani, veliko pomembnejši od dragih reklam in volilnih spo-tov. Z Bellavitejem se je strinjal tudi kandidat Foruma za Gorico Marko Marinčič, ki je ob prisotnosti Aleša Waltritscha in drugih kandidatov za občinski svet poudaril, da nekateri županski kandidati imajo svoje zveste sponzorje, le-ti pa bodo ob zaključku volitev zahtevali usluge v zameno za predvolilno podporo. Poleg pobude za zbiranje sredstev je včeraj Bellavite predstavil nekaj programskih smernic. Poudaril je, da ima Gorica velik gospodarski in turistični potencial. »Postati moramo prestolnica enogastronomije bodoče evroregije,« je poudaril Bellavite in povedal, da bo po dograditvi kolesarskih stez med izlivom in izvirom Soče Gorica imela v turizmu številne razvojne priložnosti. Bellavite je spregovoril tudi o predsodkih, ki krožijo na njegov račun, češ da je protiglo-balist (»no global«), komunist in »rdeč«. Potrdil je, daje protiglobalist, če to pomeni, da si prizadeva za ovrednotenje goriških spe-cifik. Ob tem je menil, da je komunist, to pa na način, ki so ga apostoli uvideli v prvih krščanskih skupnostih, v katerih ni bilo revnih in v katerih so vsi dali svoje dobrine in imetje na razpolago ostalim. O rdeči barvi, ki spominja na kri mučenikov, je menil, daje lepa, njemu pa je bolj všeč temno plava; le-ta je namreč barva oceana, polnega skrivnosti in lepote. (dr) Županski kandidat Andrea Bellavite z bonom za podporo volilni kampanji bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 6. maja 2007 1 1 ŠTANDREŽ - Slovenska osnovna šola Fran Erjavec praznuje letos visok jubilej Že stopetdeset let utripa z vaško skupnostjo Vrhunec obeleževanja na začetku junija s proslavo in postavitvijo table ^ PQLYCQLOR Slovenska osnovna šola Fran Erjavec v Štandrežu praznuje letos stopetdeseto obletnico ustanovitve. Stoletje in pol dragocenega, požrtvovalnega in zavestnega narodnostnega poslanstva. Domača šola si je namreč tako v težkih kot tudi v bolj naklonjenih časih vedno prizadevala za ohranitev slovenske besede in podobe kraja, ki se je iz izrazito kmečkega naselja spremenil v eno izmed predmestnih goriških četrti in doživlja tudi danes korenite družbene spremembe. Zato je vloga domače šole še vedno pomembna, saj njena vitalnost odraža obenem utrip slovenskega življa. Ustanovitev štandreške osnovne šole lahko uokvirimo v obdobje razsvetljenstva, ko so se na temeljih človekovih naravnih pravic in razuma začela med vodilnimi evropskimi narodi pojavljati politična načela, po katerih vzgoja ni dostopna le plemičem in duhovščini, skratka izbrancem, temveč mora biti zagotovljena širšim množicam. Ta načela je v habsburški monarhiji z zakoni zajamčila Marija Terezija, in sicer z odobritvenim podpisom prvega šolskega zakona, ki je določal ustanavljanje treh vrst osnovnih šol: trivialk v manjših krajih in vaseh, glavnih šol v večjih krajih in normalk v glavnih mestih posameznih dežel. Redni pouk se je v štandreški osnovni šoli pričel leta 1857 pod službovanjem prvega razrednega učitelja Josipa Komav-ca. Skoraj vse do konca devetnajstega stoletja je ostala štandreška šola enorazredni-ca z izjemo leta 1893, ko je pouk obiskovalo skoraj tristo otrok, ki so bili porazdeljeni v tri razrede. Prva svetovna vojna je v letih 19151918 močno poškodovala šolsko poslopje. Pouk je ponovno stekel nekaj let kasneje, ko so družbeni dogodki znotraj kraljevine Italije že oznanjali Slovencem pričetek te-gobne kalvarije. Fašistična vlada je pod vodstvom ministra za javno šolstvo Giovanni-ja Gentileja sprejela šolsko reformo, s katero je obvezovala vse osnovne šole v državi k poučevanju izključno v italijanskem jeziku. Z letom 1923 je slovenščina v štan-derški šoli utihnila. Po osvoboditvi je bil pouk v slovenskem jeziku spet vzpostavljen; za slovenske šole v zamejstvu pa se je začelo novo obdobje neskončnega čakanja na uradno potrditev in priznanje obstoja. Italijanski parlament je z zakonom iz leta 1961 dokončno priznal, da se na Tržaškem in v goriški pokrajini poleg italijanskih šol lahko ustanovijo tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Zakon je obenem štandreški osnovni šoli določil tudi stalna učiteljska mesta. Populacija slovenske šole je v vseh teh letih nihala; danes v štandreških klopeh sedi skupno sedeminsedemdeset otrok, na 1857 V 2007 Na obletnico opozarja napis na glavnem vaškem trgu, kar tudi priča o navezanosti krajanov na slovensko osnovno šolo. bumbaca stavbi pa so v zadnjih letih opravili vrsto obnovitvenih posegov, zato da bolje odgovarja na didaktične potrebe. Večletno zavzemanje staršev, učiteljev in vseh krajanov za poimenovanje osnovne šole po zaslužnem slovenskem pisatelju in naravoslovcu Franu Erjavcu je dozorelo leta 1980, ko se je po njem šola uradno poimenovala; v šolsko vežo so tedaj postavili pisateljev doprsni kip. Stopetdeseto obletnico obstoja bo didaktično ravnateljstvo iz Gorice v sodelovanju z učnim in neučnim osebjem štandreške osnovne šole primerno obeležilo z vrsto pobud, pri katerih bosta soudeležena tamkajšnji rajonski svet in celotna vaška skupnost. Na pročelju šolskega poslopja bodo odkrili ploščo z uradnim imenom šole. Osrednja prireditev bo potekala 8. junija v dvorani štandreške občinske telovadnice. Učenci bodo s prepletanjem kratkih dramskih nastopov, petja in plesa uprizorili šolsko učno uro nekoč in danes; predstavo je režirala novogoriška gledališka igralka Anna Facchini. V istem tednu je predvideno tudi odprtje razstave risb, kijih bodo štandreški učenci posvetili pisatelju Franu Erjavcu. Med pobude ob obeleževanju visokega jubileja sodi tudi izid zbornika z naslovom »150 let slovenske osnovne šole v Štandrežu 1857-2007«, ki je nastal izpod peresa domačega prosvetnega delavca in pisca krajevne zgodovine Damijana Paulina. Vanja Sossou Ölet šole v standUezu S F Krftf ŠTANDREŽ - Ob slovesnosti bo izšel zbornik Od begunskih taborišč do NOB in današnjih dni Preko stodvajset strani obsegajoči zbornik obravnava najpomembnejše zgodovinske etape devetnajstega in dvajsetega stoletja, ki so neposredno vplivale na štandreško osnovno šolo. Poseben poudarek je Damijan Paulin v svojem raziskovalnem delu namenil obdobju begunstva takoj po letu 1915, ko je večji del štandreških družin odšel v različne dežele Avstro-Ogrske in Italije. Prav v begunskih kolonijah oziroma taboriščih so takratni vaški učitelji s požrtvovalnostjo in v slabih razmerah nadaljevali s svojim poslanstvom. Med številnimi poglavji bomo poleg začasne petnajstdnevne ponovne vzpostavitve pouka v slovenskem učnem jeziku s strani Narodnoosvobodilnega odbora v maju 1945 naleteli tudi na zanimiv biografski opis Josipa Kosovela, vaškega duhovnika, ki je v času poitalijanče-vanja ilegalno skrbel za ohranjanje materinščine med štandreškimi otroki. Sploh pa je v zborniku zaobjet podroben pregled vseh dosedanjih izven- Damijan Paulin bumbaca šolskih dejavnosti v obliki delavnic in prireditev, ki jih učenci skupaj z učitelji in osrednjimi vaškimi kulturnimi društvi prirejajo za Prešernov dan, ob materinskih dnevih in miklavževanjih. Za italijanski povzetek knjige je poskrbela ravnateljica goriškega didaktičnega ravnateljstva Miroslava Brai-ni; izid publikacije so omogočili finančni prispevki posameznih vaških trgovin in podjetij, štandreški rajonski svet ter Urad Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu. VOLITVE - Mosetti na predstavitvi kandidatov Slovenske skupnosti za občinski svet Trijezični simbol nakazuje prioritete Mirjam Bratina, Marilka Koršič, Božidar Tabaj in Silvan Primosig o svojih kandidaturah, Mirko Špacapan o navezi z Oljko Silvan Primosig med »novinkama«, Marilko Koršič in Mirjam Bratina bumbaca Županski kandidat Oljke Giulio Mosetti se je včeraj dopoldne udeležil predstavitve štirih kandidatov Slovenske skupnosti za občinski svet. »SSk je pomembna komponenta Oljke, naš trijezični simbol pa nakazuje, katere so po našem mnenju prioritete mesta,« je poudaril Mosetti in zagotovil, da bo glede pravic slovenske jezikovne skupnosti nadaljeval z delom, ki se ga je lotila uprava Vittoria Brancati-ja. Ob tem je županski kandidat Oljke pozval Slovensko skupnost, naj se poleg manjšinskih problematik posveti še vsem drugim tematikam, za katere ima ideje in kompetence. Predstavitev kandidatov je uvedel deželni svetnik Mirko Špacapan, kije razložil, zakaj se je SSk pridružila Ojki. Po njegovih besedah slovenska manjšina potrebuje stranko, da uveljavlja svoje pravice, ob tem pa sogovornika, Oljko, ki ji stoji ob strani in jo zagovarja na deželni in državni ravni. Po Špacapanovem nagovoru so spregovorili kandidati. Prva se je predstavila Mirjam Bratina; povedala je, daje novinka v politiki, več izkušenj pa sije nabra- la v okviru dejavnosti skupnosti Sončnica in centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Menila je, da je zelo važno sodelovanje med civilno družbo in politiko, tudi zaradi tega pa se je odločila za kandidaturo. Zatem je spregovorila Maria Koršič, ki jo ljudje bolje poznajo kot Marilko. Kot prvo je napovedala, da si namerava spremeniti ime v slovensko obliko, nato pa je povedala, da se je pred kratkim upokojila, potem ko je bila dolga leta zaposlena v štandreški lekarni. Poudarila je, da dobro pozna probleme in potrebe ljudi, svoje dolgoletne izkušnje pa prvič daje na razpolago politiki. Po dveh mandatih v občinskem svetu se še enkrat predstavlja volivcem Božidar Tabaj. V svojem nagovoru je poudaril, da Slovenci lahko dobijo »skupno streho« pod Oljko, o Forumu pa je povedal, da so njegovi člani kot prvi nasprotovali ponovni kandidaturi Vittoria Brancatija. Zadnji je spregovoril Silvan Primosig, kije izpostavil številne dosežke sedanje levosre-dinske uprave v prid Slovencev in čezmej-nega sodelovanja, na tej poti pa je treba po njegovih besedah tudi nadaljevati. (dr) VOLILNA TRIBUNA SSk o Schengnu Stranka Slovenske skupnosti prireja v petek, 11. maja, ob 19.30 na svojem sedežu na drevoredu 20. septembra v Gorici okroglo mizo na temo Perspektive obmejnega gospodarstva ob padcu schengenske meje. Spregovorila bosta Edi Kraus, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ter Hadrijan Corsi, župan občine Šte-verjan in predsednik briško-beneške gorske skupnosti; povezoval bo deželni svetnik SSk Mirko Špacapan. Nad tisoč podpisov za Andreo Bellaviteja Liste, ki podpirajo županskega kandidata Andrea Bellaviteja, opozarjajo, da so za vložitev županske kandidature zbrale več kot tisoč podpisov, ob tem pa imajo nad dvesto kandidatov za občinski svet in rajonske svete. Bellavitejevo kandidaturo so po besedah predstavnikov list podprli tudi Slovenci z Oslav-ja, iz Pevme, Štmavra, Podgore, Štan-dreža in Gorice. Predstavniki list ob tem podčrtujejo, da je treba preprečiti zmago desne sredine v prvem krogu, zato pa je nadvse pomembna visoka volilna udeležba levosredinskih volivcev. V drugem krogu je po besedah predstavnikov Bellavitejevih list treba poenotiti levosredinske sile in s skupnimi močmi premagati skrajno desno koalicijo, ki jo vodi Ettore Romoli. Bellavite-jevi pristaši pozivajo volivce, naj obiščejo spletno stran www.andreabellavite.it Težave Gorice niso odpadki in pločniki Po prepričanju kandidata za občinski svet na listi Oljke Franca Miccolija glavne problematike Gorice niso odpadki in pločniki, kot trdi desna sredina. Po Mic-colijevem mnenju mora mesto ob skorajšnjem padcu schengenske meje gledati naprej in se lotiti novih izzivov, ne pa ostati zadrto v preteklost. Miccoli je ob tem spomnil na Romolijeve poteze izpred nekaj let. Po besedah kandidata Oljke si je Romoli v 90. letih prejšnjega stoletja prizadeval, da bi deželo uredili po zgledu Tridentinskega-Gornjega Poadižja, kar pomeni, da je želel Gorico priključiti Trstu. Sosol pojasnjuje Kandidat za občinski svet na listi Komunistične prenove Marjan Sosol je posredoval sporočilo, s katerim nagovarja slovenske volivke in volivce. »Razdi-ranje našega skupnega nastopa prav gotovo izhaja iz vsiljenega kandidata dela Marjetice in Levih demokratov. Vemo, da je kandidat, ki nam ga ponujata dela omenjenih strank, med tistimi, ki so vseskozi razdirali koalicijo Bran-catijeve uprave, ker je bila preveč naklonjena Slovencem in čezmejnemu sodelovanju. Doslednost je pač doslednost, izvaja pa se z dejanji in ne samo z besedami,« meni Sosol. Nuovo PSI z Romolijem Županski kandidat desne sredine Etto-re Romoli bo danes ob 12. uri v bivšem baru Moroccu na korzu Italia predstavil listo in kandidate stranke Nuovo PSI. Včeraj se je Romoli udeležil predstavitve list Severne lige in stranke UDC. Forum na korzu Italia Forum za Gorico bo od torka med 9. in 20. uro imel svojo stojnico na korzu Italia 56 (pri parkirišču za taksije). Na tem mestu bodo člani Foruma prisotni tudi danes med 15. in 20. uro, jutri pa bodo informativni material delili pred občinsko palačo David proti Goljatu Županski kandidat projekta Nord Est Giovanni Glessi je menil, da se »bije« z ostalimi kandidati kot David proti Gol-jatu. Po njegovih besedah je pozornost usmerjena izključno le na nekatere liste, ki predstavljajo desno in levo sredino, za predloge ostalih pa ni posluha kljub temu, da do 27. in 28. maja se ne bo vedelo, katera kandidata bosta šla na balotažo. 12 6 Sobot a, 5. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR ŠTEVERJAN - Dramska družina društva Sedej se je poklonila Lojzetu Bratužu Življenjsko sporočilo strnili v gledališko predstavo Scensko postavitev je pripravila in jo režirala mlada domačinka Jasmin Kovic Februarja 1937 je za posledicami fašističnega mučenja umrl goriški zborovodja, organist in skladatelj Lojze Bratuž. Ob 70. obletnici smrti so se vrstile proslave, njegov spomin pa so počastili tudi v Števerjanu s scensko postavitvijo Bratuževe življenjske poti, ki je prepletena s čutenjem s slovenskim narodom in slovensko pesmijo ter s hrepenenjem po boljšem jutri. Dramski poklon Bratužu so pod naslovom »Ti iz oči ljubezen je sijala« uresničili člani dramske družine SKPD Sedej. Bratuž je bil povezan z Brdi, saj je nekaj časa vodil pevski zbor v Šmartnem. V njegovem življenjepisu pa se pojavlja tudi Frančišek Borgia Sedej, tedaj goriški nadškof, ki gaje leta 1930 imenoval za nadzornika cerkvenih pevskih zborov na Goriškem. V tej vlogi je vodil vrsto slovenskih cerkvenih pevskih zborov - edino cerkvenim zborom so oblasti dopuščale rabo slovenščine - na Goriškem, v Brdih ter v Vipavski in Soški dolini. Poleg dirigiranja je skladal pesmi za slovenske zbore ter skozi pesem negoval narodni ponos in zavest, dokler se nanj ni znesla fašistična tolpa. Na osnovi zgodovinskih in knjižnih virov ter časopisnega pisanja je Bratuževo življenje strnila v gledališko predstavo mlada domačinka in članica števerjanske dramske družine Jasmin Kovic, ki se je obenem izkazala tudi kot režiserka. Omeniti velja, da si je pri oblikovanju prizorov in scenskih predmetov - kot je bil na primer poročni šopek Ljubke Šorli - pomagala tudi s starimi fotografijami. Lik goriškega zborovodje je zaigral Matej Pintar, Ljubko Šorli je poosebljala Ne-venka Corsi, glasbo in pesem sta v dolgih belih oblačilih utelešali mezzosopranistka Pat-rizia Belloni in Jasmin Kovic; vezno besedilo je prebiral Jurij Klanjšček, podgorske pevce so pooosebljali pevci mešanega zbora F.B. Sedej in zapeli Njega ni, Sem pevec, Lipa, Hostija je čista sveta, moška zasedba zbora pa je izvedla Bratužu tako zelo priljubljene Kraguljčke. Ostale vloge so odigrali še Mihael Corsi, Sara Miklus, Stefania Beretta Ni-kol Dorni, Simon Komjanc, Niko Di Battis-ta, Ivan Komjanc in Martin Komjanc, nevidni glas pa je pripadal Adelchiju Sbuelzu. Predstava se je začela in zaključila s Kragu-ljčki; skladbo je najprej zaigrala violinistka Emanuela Koren, zatem pa jo je ganljivo zapel mali Peter Soban v spremstvu modrosti, ki jo je utelešala Jolanda Komic. Za fotografije, ki so jih vrteli na platnu iz ozadja in so spremljale pripoved, je poskrbel član Skupine 75 Igor Škorjanc, k uspehu dramskega podviga pa je prispevala uigrana ekipa tehnikov in sodelavcev. Predstava je bila uprizorjena 20. aprila v dvorani župnijskega doma v Števerjanu, napovedane pa so ponovitve. (md) Na števerjanskem odru preplah ob prihodu črnosrajčnikov, v prvi vrsti Matej Pintar v vlogi Lojzeta Bratuža GORICA - Dimitrij Volčič predaval v Feiglovi knjižnici Pogled na Vzhod Udeležence zanimala predvsem ravnovesja in ozadja mednarodnih odnosov Osebnosti in epohalni dogodki, ki so spremenili zgodovino vzhodnih držav in pretresli ravnovesja na Zahodu. To je teren, na katerem se izredno spretno giblje Dimitrij Volčič, nepozabni dopisnik državne mreže RAI iz Prage, z Dunaja, iz Moskve in Bona, ki je bil v petek zvečer gost Feiglove knjižnice v Gorici. Volčič, ki se je na svoji življenjski in poklicni poti spoprijel tudi z univerzitetnim poučevanjem in politiko, sodi v krog najbolj poznanih predstavnikov italijanskega novinarstva. Obenem je odličen poznavalec in »tolmač« dogajanja na Vzhodu, kateremu je posvetil doberšen del svoje kariere in petkovega predavanja v Gorici. Pred enim letom j e izšla zadnja Volčičeva knjiga z naslovom »1956: Krusciov contro Stalin«, v kateri opisuje dogodke, zaradi katerih je leto 1956 tako silovito zaznamovalo zgodovino vzhodnih držav: od 20. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze, na katerem so prvič šokantno priznali Stalinove zločine, do politike Nikite Hruš-čova, ki je rodila več pozitivnih posledic ter nov val krvavih dogodkov med vstajo na Madžarskem in v Bolgariji. V knjigi je opisana cela vrsta zakulisnih dogodkov, ki so pomembni, da razumemo zgodovino današnjega Vzhoda, kjer družba še vedno tšče svoj red tn ravnotežje, pojasnjuje Volčič, ki je med srečanjem v knjižnici z običajno prodornostjo odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Le-ti so ga predvsem spraše- vali o današnjem ravnovesju med Vzhodom in Zahodom, zanimala jih je raven, na kateri potekajo mednarodni pogovori in katere poti ubirajo danes vzhodne evropske države, zato da bi reševale družbene in gospodarske težave. Kot spreten novinar je Volčič prikazal dejstva in ozadja današnjega položaja v Rusiji, zaključke pa je prepustil občinstvu. V družbi Dimitrija Volčiča ni nikoli dolgčas: kot priča in poznavalec politične zgodovine evropskega Vzhoda zna prevzeti svoje občinstvo kot malokdo drug. Navdušeni udeleženci petkovega večera, ki ga je vodila Luisa Ger-golet, so si zaželeli novih srečanj na specifično temo, da bi se dodatno poglobili v zgodovino 20. stoletja. Kot zanimivost naj pripišemo, da je Volčič reden in dobrodošel gost slovenske knjižnice, kjer najraje sega po politični in filozofski literaturi, obenem pa - kot so povedale knjižničarke - išče soigralca, ki bi mu bil kos na šahovnici. (Lg) CPT-ja ne bodo zaprli / »Soglašam z odbornikom Antonazom o potrebi po zaprtju centrov za priseljence, odločitev pa ni v moji pristojnosti.« Tako je med obiskom v Pordeno-nu povedal minister Paolo Ferrero, po katerem je bil v zvezi s centri za priseljence zaenkrat dosežen kompromis o postopnem zaprtju struktur, CPT v Gradišču pa ni med temi. »Struktura v Gradišču je v središču pozornosti notranjega ministrstva, ni pa med prvimi, ki jih bodo zaprli.« Mrtva na domu V Gorici so spet našli starejšo domačinko, ki je umrla na domu v popolni samoti. Gre za Anno Bortoluzzi, rojeno leta 1922, ki je živela v ulici Caprin, v severni mestni četrti. V petek popoldne so alarm sprožili sosedje, ker se priletna gospa ni oglasila na njihovo trkanje. Prišli so gasilci, ki so pomagali odpreti vrata stanovanja, zdravstveno osebje pa je ugotovilo smrt Goričanke. Le-ta naj bi nastopila še isti dan. V Tržiču o odpadkih Novi sistem ravnanja z odpadki bodo v Tržiču uvedli meseca junija, že jutri pa bodo startala informativna srečanja o ločenem nabiranju. Prvo srečanje bo potekalo v gledališki dvorani župnije sv. Nikolaja z začetkom ob 18. uri. Občanstvo za Basaglio Goriški župan Brancati bo jutri ob 18. uri v dvorani občinskega sveta dodelil častno občanstvo ekipi Franca Basaglie. Prisotna bo tudi hči slavnega psihiatra Alberta Basaglia. Predstava SSG preložena Predstavo abonmaja SSG Zdravnik po sili, ki je bila napovedana za jutri in torek, so iz tehničnih razlogov prenesli; goriški abonenti se lahko za informacije obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). Nedeljska pohoda SPDG prireja za člane in prijatelje množični rekreacijski pobudi. Danes ob 9.30 se bo začel pohod med Števerja-nom in Gonjačami v priredbi KD Briški grič in borcev; prehoditi bo treba skupno okrog 10 kilometrov. V nedeljo, 13. maja, pa je v programu izlet v okviru Sabotinskih družnih poti. Letos je organizacijo prevzelo PD Brda, cilj pa je Korada. Pohod se bo začel pri gostilni v Plaveh ob 9. uri (prevoz z lastnimi sredstvi). V Plavi se bodo udeleženci tudi vrnili. Možen je tudi sestop na Vrho-vlje, vendar morajo interesenti sami poskrbeti za prevoz. Novogoriško planinsko društvo, ki skupaj s CAI, SPDG in PD Brda sodeluje pri pobudi, vabi udeležence, da se do Plavi odpravijo z vlakom, ki bo odpeljal ob 7.35 z železniške postaje v Novi Gorici. VOLITVE - Mladi Unije jutri v goriškem Kulturnem domu Županskim kandidatom ponujajo dvanajst predlogov za razvoj mesta Mladi Unije ponujajo županskim kandidatom dvanajst predlogov za razvoj Gorice. Svoje zamisli so včeraj predstavili javnosti na stojnici z informativnim gradivom v Ljudskem vrtu, jutri pa se bo pobuda Mladinske levice ter mladih iz vrst Marjetice, SIK in Italije vrednot nadaljevala v mali dvorani Kulturnega doma. Po besedah kandidata za občinski svet na listi Oljke Davida Peterina so svojo udeležbo na jutrišnjem srečanju, ki se bo pričelo ob 18. uri, napovedali županski kandidati Andrea Bellavite, Giulio Mosetti, Giuseppe Fero-ne, Erminio Tuzzi in Donatella De Giron-coli. Za Leve demokrate bosta prisotna tudi deželna svetnika Mirio Bolzan in Maria Cristina Carloni, za Marjetico pa Sergio Lupieri in drugi. Med predlogi Mladih Unije so okrepitev delovanja urada Punto gi-ovani, odprtje informativnega okenca za potrebe študentov, razvoj čezmejnih stikov med šolami ter zagotovitev olajšav za javne prevoze in druge storitve. Ob tem si mladi prizadevajo za prost vstop v svetovni splet ter za organizacijo športnih, glasbenih in kulturnih prireditev. Mladi somišljeniki Unije med nagovarjanjem mimoidočih na goriškem korzu bumbaca »Bančna« delegacija na dunajskem maratonu Na povabilo družbe Raiffeisen Capital Management, ki upravlja vzajemne investicijske sklade Raiffeisen, se je delegacija Zadružne banke Doberdob in Sovodnje odpravila na Dunaj in se udeležila mednarodnega maratona. Srečanje ni bilo le športnega in rekreativnega značaja, temveč namenjeno je tudi bilo navezovanju odnosov in poslovnih stikov. Na odmevno manifestacijo so prišla tudi predstavništva drugih zadružnih bank iz dežele FJK in Italije. Maratonskega in polmaratonskega teka po središču avstrijske prestolnice, ki sta potekala v sončnem jutru in idealnih vremenskih razmerah, se je udeležilo preko 26 tisoč tekačev in tekačic, pravo morje ljudi. Na ulicah pa je bilo tudi preko 200 tisoč navijačev, ki so hrupno spremljali tekmovalce. Vseh osem članov delegacije Zadružne banke Doberdob in Sovodnje je doseglo cilj na sugestivnem Heldenplatzu; sledila je družabnost pozno v noč. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 6. maja 2007 13 goriška - Spominski podvig Vilka Fajta Ni bil samo izlet s kolesom Nekoliko zanemarjeno le obeležje v Selcah Navezanost na prvomajske praznike in na vse to, kar predstavljajo, je spodbudila Vilka Fajta, da je s kolesom opravil mimohod vseh spomenikov NOB v goriškem zamejstvu. Na Primorskem je namreč prvi maj trdno povezan tudi z vrednotami protifašizma. Po raznih krajih so se zvrstile proslave, sprevodi, shodi in spominski pohodi ter slovesnosti ob spomenikih padlim v NOB, prišlo je tudi do izida priložnostnih knjig in brošur. Najdejo pa se tudi ljudje, ki se na dogodke iz preteklosti spomnijo na izviren način. Pred dvema letoma se je skupina »ko-rajžnih« odpravila na pohod od Tržiča in Števerjana ter obiskala vse spomenike in obeležja, ki na Goriškem spominjanjo na partizanski boj in na številne padle. Na isto pot se je letos podal tudi samotni »jezdec«, ki je progo premagal s kolesom. Vilko Fajt je doma iz Sovodenj. Čeprav ni več rosno mlad, se zelo rad udeležuje dolgih spominskih, planinskih in drugih pohodov, ki jih je v zadnjih letih na Goriškem kar nekaj. Tokrat seje odločil za samostojen obisk krajev spomina. V nedeljo navsezgodaj je zajahal svoje kolo, odkolesaril do Tržiča, od tam pa mimo Selc do Doberdoba, Jamelj, Dola in Poljan do Vrha. Nato se je spustil do Sovodenj, obiskal Gabrje, Peč in Rupo ter pedale pognal proti Štandrežu, Podgo-ri in Pevmi. V Pevmi smo ga zalotili okrog 11. ure, ko se je pravkar pripravljal za vzpon proti Oslavju in Števerjanu. Tam smo ga tudi ujeli v objektiv ravno v času, ko je tod po- Vilko Fajt se skozi Pevmo vzpenja proti spomenikoma na Oslavju in v Števerjanu. foto vip tekal čezmejni pohod Treh mostov. Vilko Fajt nam je povedal, da bo med 70 kilometrov dolgo potjo obiskal vse spomenike NOB in da ga čakata še dva: v Števerjanu in na Jazbinah. Vsa obeležja je fotografiral. V glavnem so vsi očiščeni in okrašeni s cvetjem, je še povedal, nekoliko zanemarjen pa je le spomenik v Selcah. (vip) Jaka Jan bumbaca Prvak v angleščini Jaka Jan, dijak 2. razreda družboslovnega liceja Simon Gregorčič iz Gorice, je osvojil prvo mesto v svoji kategoriji na državnem finalu tekmovanja v poznavanju angleškega jezika Kangourou, ki je potekalo od četrtka do sobote pri Ravenni in na katerem ga je spremljala prof. Erika Lipičar. Z zmago se je uvrstil na tekmovanje, ki bo potekalo v Londonu. pevma - Ob 60-letnici spomenika Knjiga za slavo Uredil jo je Vili Prinčič - Predstavitev bo v petek v šoli Ob dnevu osvoboditve je luč sveta zagledala knjižica, ki jo je izdal Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslav-je. Že naslov »Slava padlim - Pevma 1947-2007« razodeva, da se knjiga nanaša na NOB, ki je tudi v vaseh na desnem bregu Soče pustil neizbrisno sled in zahteval ogromno število žrtev. Padlim v boju proti okupatorju in umrlim v nacističnih taboriščih so decembra 1946 domačini na osrednjem trgu v Pevmi postavili spomenik, ki so ga slavnostno odkrili 12. januarja 1947. Takratna pomanjkljiva dokumentacija, ki se je z leti še dodatno izgubila, in skoraj popolna odsotnost dogodka v tedanjem časopisju, sta povzročili, da so se podatki o zamisli, gradnji in odkritju pomnika svobodi povsem zameglili. Tudi na spomeniku ni bil označen datum postavitve. To je bilo storjeno komaj pred desetimi leti, ob 50-letnici odkritja, ko je pevmski krajevni svet poskrbel, da so datum vklesali na vznožje spomenika. Letos je spomenik praznoval svo- Platnica nove knjige jo 60-letnico postavitve; podčrtati gre, da je pevmsko obeležje bilo eno prvih na Goriškem. Krajevni svet je skupaj z organizacijo VZPI-ANPI in s krajevnimi društvi pripravil proslavo ter si zadal nalogo, da izda publikacijo. Dvojezično knjižico na 68 straneh, ki podrobno opisuje dogodke izpred šestih desetletij in jo je uredil Vili Prinčič, bodo predstavili v prostorih osnovne šole Josip Abram v Pevmi v petek, 11. ma- a, ob 20.30; predstavitev bo obogatil kratek kulturni program. (vip) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481 -410341. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30-17.30- 20.00-22.00 »Epic Movie«. Dvorana 2: 15.40-17.40-20.10-22.10 »Svalvolati on the Road«. Dvorana 3: 15.50-17.50-20.15-22.15 »Number 23«. CORSO Rdeča dvorana: 15.00-17.4520.30 »Spider Man 3«. Mod ra dvo ra na: 15.00 -17.30 -20.00 -22.30 »La vie en rose«. Rumena dvorana: 16.00-18.45-22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00-17.4020.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2:16.50-19.40-22.20 »Spider Man 3«. Dvorana 3:15.30-17.30-20.00-22.00 »-Epic Movie«. Dvorana 4:15.00-17.20-19.50-22.15 »Le vite degli altri«. Dvo ra na 5: 16.00 -18.00 -20.10 -22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. NOVA GORICA: 18.00 »Dobri pastir«; 21.00 »Pisma iz Iwo Jime«. FS Razstave 2006/2007. Umetnico bo predstavila Nadja Zgonik. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN na trgu De Amicis 2 v Gorici bo do 19. avgusta na ogled razstava z naslovom Pi-ranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila; vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481547499 (musei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a v Novi Gorici) bo v četrtek, 10. maja, ob 20. uri odprtje razstave slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Avtorico in njeno delo bo predstavila likovna kritičarka Anama-rija Stibilj Šajn. Koncerti KULTURNI DOM Gorica obvešča, da bo do 10. maja na ogled razstava Okno v svet 2007; informacije na tel. 048133288. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo do 13. maja (od torka do sobote po urniku knjigarne) na ogled razstava slik Zorana Karmelica z naslovom Med sanjami in Sredozemljem. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v petek, 11. maja, ob 20. uri odprtje razstave Anje Jerčič z naslovom Slike Kam po bencin Danes bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) M Izleti Ü3 Obvestila SLOVENSKA KONZULTA PRI OBČINI GORICA Vas prisrčno vabi na predstavitev knjige TRGOVSKI DOM V GORICI Sto let prisotnosti v četrtek, 10. maja 2007 ob 16.30 v Trgovskem domu v Gorici (Verdijev korzo, 52) GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Merkù - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (violončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojko-vič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KONCERT NA MEJI 2007 bo v nedeljo, 13. maja, ob 19.30 na skupnem trgu obeh Goric. Nastopili bodo Alice, Oliver Dragojevic, Zoran Predin, Martina Feri in Zaira Zigante; informacije na tel. 0481-33288 (Kulturni dom). Vstop prost. SNOVANJA 2007:10. maja ob 20. uri v deželnem avditoriju Pianizem; 24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in za-pojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. PD NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) organizira v nedeljo, 13. maja, udeležbo na Tradicionalnemu izletu planincev v organizaciji PD Brda, SPD Gorica, CAI Gorica in PD Nova Gorica. Zbirno mesto ob 8. uri pred železniško postajo Plave (odhod vlaka iz Nove Gorice ob 7.35, v povratku ob 12.53). Pohod je primeren za vsakogar, potrebna običajna planinska oprema. Za dodatne informacije bo sestanek na sedežu društva v četrtek, 10. maja, ob 18. uri. Vodi Rajko Slokar. ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v So-vodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski balinarski turnir; ob 17. uri bosta nagrajevanje in družabnost. Tekmovale bodo ekipe iz naše dežele in iz Slovenije. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vpisuje v poletno kolonijo, ki bo od 25. junija do 1. julija v Gorjah pri Bledu. Namenjena je fantom in puncam od 4. razreda osnovne šole do 2. razreda nižje srednje šole. Informacije in vpisi v uradu Dijaškega doma (tel. 0481-533495) med 13. in 18. uro do zasedbe razpoložljivih mest. GORIŠKA SEKCIJA CA I organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzionizma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro. OB MOČ NO ZDRU ŽE NJE BOR CEV IN UDELEŽENCEV NOB NOVA GORICA - SEKCIJA MAJ 45 vabi na 3. tradicionalno baklado v počastitev Dneva zmage v torek, 8. maja, s pričetkom ob 20. uri pri napisu Naš Titona Sabotinu. Po- zdravni nagovor bo imel Štefan Cigoj, sledilo bo prižiganje bakel in družabno srečanje. V primeru slabega vremena prireditev odpade. KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana v sodelovanju z ZSKD in SKGZ vabi na Prvomajski praznik Števerjan 2007: danes ob 9.30 28. spominski pohod Šte-verjan-Gonjače; ob 18. uri Kabaretni večer in koncert Etnoploč trio. Na ogled bo tudi razstava fotografij Borbe in dela. Na voljo pokušnja vin in jedi na žaru. KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana v sodelovanju z ZSKD in SKGZ vabi na Prvomajski praznik Števerjan 2007: danes ob 9.30 28. spominski pohod Števerjan-Gonjače; ob 18. uri Kabaretni večer in koncert Etnoploč trio. Na ogled bo tudi razstava fotografij Borbe in dela. Na voljo pokušnja vin in jedi na žaru. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica v sredo, 9. maja, zaprta. RUMITRSKIJUS v sodelovanju s PD Ru-pa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 338-5076534 ali contact@jeremit.-com. Mlajska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvačka pleh muzika, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. SKUP NOST DRU ŽIN SON ČNI CA IN MLADINSKI DOM prirejata v Gorici poletno središče Srečanja in izzivi 2007 za otroke in mlade od 4. do 14. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole, in sicer od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13.00 z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Predvpis s popustom samo do četrtka 10. maja na sedežu MD v ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do petka med 15. in 18. uro); informacije na tel. 0481-546549 ali 0481-536455. V CERKVI SV. LOVRENCA V RONKAH bodo danes ob 12. uri slovenski verniki iz župnije izročili priznanje umetniku Giorgiu Burgnichu za umetniško izdelavo novih angelčkov, ki krasijo cerkev. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 9. maja, na prefekturi v Gorici. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tema je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481474191. 0 Prireditve V GORIŠKEM MUZEJU GRAD KROM-BERK bo v torek, 8. maja, ob 20. uri predavanje Martina Premka z naslovom Matjaževa vojska - Oborožene skupine in terorizem v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Pogrebi JUTRI V KRM IN U: 14.00, Valeria Canci-ani vd. Losetti (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Maria Bello-barbich vd. Fragiacomo (s pokopališča v Gradežu) v kapeli pokopališča; 11.00, Emilia Falconetti vd. Garuzzo (iz Trsta) v kapeli pokopališča; 11.00, Maria Vescovi vd. Favetti s pokopališča v stolnico sv. Ambroža in v Trst za upepelitev. 14 Nedelja, 6. maja 2007 PRIMORSKA / divača - Letališče upravlja Kraški letalski klub Na letališču Gabrk odprli novo asfaltirano stezo Pomembna pridobtitev za primorski turizem - Načrtujejo nadaljnjo širitev DIVAČA - Izpod 1026 metrov visokega hriba Vremščica in v neposredni bližini Škocjanskih jam se razprostira letališče Gabrk. Ob mednarodnem dnevu dela so prav tu uradno odprli 800 metrov dolgo asfaltirano letališko stezo, ki jo je divaš-ki župan Matija Potokar v spremstvu številnih predstavnikov političnega, družbenega in gospodarskega življenja s simboličnim prerezom traku slavnostno predal v uporabo. Divaško letališče je bilo zgrajeno pred dobrimi 90 leti v vojaške namene in je delovalo pod avstroogrsko in italijansko oblastjo. Po 2. sv. vojni je nekoliko zamrlo, a so ga člani takratnega Kraškega Aero kluba Divača leta 1984 obnovili, lani pa je postalo državno letališče občinskega značaja. Tako Občina Divača kot Kraški letalski klub si prizadevata, da bi letališče postalo mednarodnega značaja in tako pomenilo novo pot v razvoju turizma in gospodarstva ne sa mo ob či ne, am pak ce lot ne Pri -morske in Slovenije. »To letališče je nastajalo, ko je govorilo orožje, ko je tekla kri, ko je narod trpel in se bojeval za boljše dni.Priš la pa je še dru ga ne sre ča nad narod - okupacija in jekleni narod je iz 2. sv. vojne izšel kot zmagovalec. To letališče je čakalo kot zalo mlado dekle na ženina, da bi jo osvojil. Osemdeseta leta pomenijo začetek razvoja tega letališča,« je pričel svoj nagovor divaški župan Potokar pred več kot tisoč obiskovalci. Letalsko stezo, ki je dolga 800 metrov in široka 19 metrov, je asfaltiralo gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine v treh tednih ob sodelovanju divaške občine in Kraškega letalskega kluba. Vrednost investicije znaša približno 300 tisoč evrov. Navzoče sta pozdravila tudi predsednik Kraško letalskega kluba Franci Matoz in Dušan Črnigoj, direktor Primorja iz Ajdovščine. O pomenu nove pridobitve tako za letalstvo kot za celotno Evropo je spregovoril poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle. »Ko bo odpadla schengenska meja, bo to letališče odprto za ljubitelje športa, narave in zgodovine,« je poudaril Pe ter le in čes ti tal k us pe hu in sme lim načrtom za bodoče. Tako naj bi podaljšali letališko stezo na 1200 metrov, letališče pa naj bi postalo tudi mednarodno. Sedaj lahko tu pristajajo letala z do 19 se- Novo asfaltno letališko stezo je uradno odprl divaški župan Matija Potokar olga knez deži, v prihodnosti pa letala z do 49 sedeži. Poleg tega naj bi letališče dobilo vse potrebne spremljajoče objekte, ograjo, kontrolni stolp in hangarje. V Sloveniji imamo 15 letališč. »Da bi bila Slovenija primerljiva z Nemčijo, ki ima 400 podobnih letališč, bi morali v Sloveniji imeti vsaj 40 letališč, če primerjamo velikost Slovenije in Nemčije. Na področju letalstva se je v zad njih dveh le tih ve li ko naredilo (od zakonodaje dalje). Na ministrstvu si bomo prizadevali, da bomo naredili še več podobnih letališč in dali možnost razvoju tudi drugim,« je podaril minister za promet in zveze Janez Božič. Po slavnostnem prerezu traku je prvi poletel z letalom minister Božič. Člani kraškega letalskega kluba pa so omo go či li ne ka te rim tu di po le te z motornimi in jadralnimi letali. Med drugim je vozil tudi nekdanji vojaški pilot Ljubo Vidmar. Pravi spektel pa je bil prelet vojaških pilatosov. Po uradnem delu, ki ga je vodila napovedovalka Katja Muran in v katerem so v kulturnem programu nastopili učenci divaške osnovne šole ter člani domačega Pihalnega orkestra in ansambel Kalamari, ki je igral tudi kasneje, je sledilo družabno srečanje. Olga Knez skavtizem - Trajala bo do 11. maja V Portorožu Evropska skavtska konferenca PORTOROŽ - Portorož od včeraj do 11. maja gosti 12. Evropsko skavtsko konferenco, kijo skupaj pripravljata Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) ter Zveza tabornikov Slovenije (ZTS). Moto letošnje konference je Praznuj! Motiviraj! Deluj!, udeležuje pa se je okoli 500 delegatov iz 46 evropskih držav, ki bodo načrtovali prihodnost evropskega skavtstva. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil slovenski premier Janez Janša. Evropska skavtska konferenca je skupno zasedanje najvišjih organov evropskih regij Svetovne organizacije skavtskega gibanja (World Organisation of Scout Movement - WOSM) in Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts - WAGGGS). Obe organizaciji v Evropi tesno sodelujeta in imata vsaka tri leta skupne konference. Letošnja konferenca bo še posebej slo- vesna, saj WOSM in svetovno skavt-stvo praznujeta stoletnico gibanja. Delegati bodo na konferenci med drugim izbirali predstavnike za najvišja mesta v izvršilnih organih evropskih regij obeh organizacij. Na konferencah, ki so najvišji odločeval-ni organ na evropski ravni, se vrednoti tudi preteklo delo, predstavlja nove usmeritve ter načrtuje prihodnje delo skavtskih organizacij. V okviru konference se bodo prvič srečali predstavniki različnih verskih skupnosti v Sloveniji. Udeleženci bodo svoje države predstavili s tradicionalnimi jedmi in pijačami, sredstva, zbrana s prodajo izdelkov na evropski tržnici, pa bodo podarili v dobrodelne namene. Konferenco sta pripravili Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je od leta 1996 član WAGGGS, in Zveza tabornikov Slovenije, ki je od leta 1994 članica WOSM. Skavtsko gibanje v Sloveniji vključuje več kot 10.000 mladih. (STA) Zbolelo več gostov izolskega hotela Delfin IZOLA - V izolskem hotelu Delfin je v petek zbolelo 38 gostov in dve uslužbenki hotelske kuhinje. Vsi so bruhali in imeli drisko, iskali so tudi zdravniško pomoč, dve gostji pa so sprejeli v izolsko bolnišnico. Epidemiolog s koprskega zavoda za zdravstveno varstvo Boris Kopilo-vič zaenkrat ni mogel povedati, ali gre za bakterijsko ali virusno okužbo. Več bo znano v ponedeljek po prvih laboratorijskih preiskavah. Pristojni so sicer že odvzeli vzorce hrane in brise za ugotavljanje snažnosti površin, inšpekcija pa je odredila čiščenje, dezinfekcijo in zdravniške preglede zaposlenih. Kopilovič glede na bolezenske znake izključuje možnost okužbe s salmonelo, saj bolniki niso imeli vročine in drugih značilnih težav. Glede na to, da so pred dnevi pri podobni okužbi na Osnovni šoli Škofije odkrili povzročitelje - viruse kalici -, je zelo verjetno, da so težave v hotelu Delfin povzročili prav ti virusi, ki se zelo hitro selijo s človeka na človeka. (STA) Rally Vipavska dolina privabil nad 100 starodobnikov AJDOVŠČINA - Več kot 100 sta-rodobnih vozil iz različnih koncev Slovenije se je včeraj zbralo v Ajdovščini, kjer je tamkajšnji Klub ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina pripravil že 14 istoimenski reli. Gre za preizkušnjo, ki šteje tudi za državno prvenstvo starodob-nikov, njen namen pa je ohranjanje dediščine ter druženje ljubiteljev starih vozil, je za STA povedal predsednik kluba Zmago Petrič. Že na startu so bili največje pozornosti deležni dodge in studebaker z letnico izdelave 1924 oz. 1928. Po spretnostni vožnji so se starejši, a še povsem vitalni avtomobili, motorji in njihovi vozniki, odpeljali proti Krasu, kjer so se bodo ustavili tudi v Komnu in Pliskovici, od koder jih je pot preko Vipave vodila nazaj proti Ajdovščini. Za 68 kilometrov dolgo pot so ob povprečni hitrosti 50 kilometrov na uro sta-rodobniki potrebovali dve uri in pol. (STA) Kresovanje in postavljanje mlaja KRIŽ - Kriška mladina je v sodelovanju z novoustanovljenim domačim Razvojnim društvom Gmaj-nca na predvečer 1. maja priredila postavljanje mlaja in kresovanje. Nad 150 ljudi so zabavali tudi Kraški komedijanti s komedijo Bejži zludej, baba gre, nato pa je za ples poskrbel duo Real.(O.K.) divača - V družbi številnih svojcev in prijateljev Ivana in Milan Felicjan sta proslavljala zlato poroko DIVAČA - Dan upora proti okupatorju je bil prav poseben praznik za zla-topročenca Ivano in Milana Felicjana iz Divače (na posnetku O.K. skupaj s pričama), ki sta si v družbi številnih svojcev in prijateljev potrdila obstoj zakonske zveze. Svečanost ob zlati poroki je potekala v prostorih Občine Divača, kjer jih je nagovoril divaški župan Matija Potokar ter jima izročil spominsko darilo in šop rož. Posebnost slovesnosti je bila tudi ta, da sta zlatoporočenca imela isti priči kot pred 50. leti. Priči sta bili Ivanin bratranec Milan Cerkvenik in Milanov brat Alojz Felicjan. Vsi so nazdravili slavnostnemu dogodku s šampanjcem in jima zaželeli še dolgo zdravih let v družinskem krogu. Ivana, rojena 14. junija 1935 leta v Riccioneju v Italiji, se je leta 1948 preselila v Divačo, od koder sta bila njena starša, oba Slovenca (oče železničar je bil med fašizmom pregnan v Italijo, kjer je Ivana obiskovala tudi osnovno šolo). Po končani gimnaziji v Tomaju se je Ivana zaposlila v kurilnici, nato na železniški postaji v Divači. Iskrica ljubezni se je vnela za tri leta starejšega Milana ( roj. 12.10.1932 v Kačičah Paredu), ki je šolo obiskoval na Kozini, nato železniško prometno šolo v Podbrdu in postal vlakovni odpravnik. Poročila sta se 27. aprila 1957 leta v Di- vači. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Boris, Iztok in Irena, zlatopročenca pa sta najbolj srečna ob 3-letni vnučki Emi in enoletnem vnučku Ivanu, ki je dva dni pred slavjem shodil. (O.K.) štanjel - Razstava v Stolpu na vratih V vetru in kamnu ujeta množica obrazov ŠTANJEL - Eden izmed letošnjih zanimivih kulturnih dogodkov v štanjelskem razstavišču Stolp na vratih je bilo tudi odprtje razstave slikarskih del Hermana Ko-siča in Paz Garcie Rodrigues, gostujočega umetniškega para iz Barcelone. Slikar Herman Kosič je sicer doma iz Gorice in živi v Barceloni deset let. Njegova življenjska sopotnica Paz Garcia Rodrigues je prava Katalonka, uspešna, akademsko izšolana slikarka, z mnogimi samostojnimi in skupinskimi razstavami pa je že več kot petnajst let prisotne v domovini in tujini. Slikarsko ju povezuje, kot tudi na tokratni razstavi, kar nekaj skupnih motivnih značilnosti in likovno izpovednih vsebin. »Oba sta slikarja srednje generacije, oddaljena od sodobnih abstraktno usmerjenih trendov in smeri, saj se v svoji figuraliki človeških portretov predstavljata kot nekakšna samohodca, umaknjena v svoj notranji prostor, a odprta v svet z množico obrazov. Čeprav izhajata iz tradicije realizma lika in potreta, pa vendarle s svojim nenavadnim pristopom in vsebinami posegata v sodobni likovni prostor aktualno in zanimivo, z duhom mediteranskega temperamenta. Nenavadne perspektive, zorni koti namišljenega objektiva odkrivajo posameznike, ki se ne pustijo motiti v svojih zgodbah in zatoplje-nosti trenutnega dogajanja. V teh množicah obrazov in likov ne gre toliko za odkrivanje njihovih značajskih potez, kot za ujeto prispodobo, ekspresijo, ki preprosto obstaja v vsakdanjosti, a se vseeno poskuša tu in tam od nje odmakniti. Svoje obraze postavljata v nedefinirane prostore, jih nekoliko karikirata s humorno noto, odkrivata njihove radosti, bridkosti in druga razpoloženja. Ekspresija potez, ostrih kontur in prodornih pogledov pritegne gledalčevo pozornost. Obrazi so pravzaprav nemi pripovedovalci tisočerih zgodb, kjer čas ni pomemben. Ujeti so v kamnitem starodavnem stolpu in le veter je njihov sogovornik, čakajo, da se srečajo z obiskovalci. Obraze lahko razumemo kot prispodobe in simbole,« je poudarila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič na odprtju razstave. Razstava bo na ogled do 13. junija. (O. K.) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. maja 2007 1 J APrimorski r dnevnik M Žarišča delavskega upora, ki so jih po evropskih velemestih zanetila štiri leta grozodejstev prve svetovne vojne, in up, ki ga je prižgal uspeh oktobrske revolucije, so drugo za drugim ugasnila: Budimpešta, Muen-chen, Trst, Torino, Berlin ... Versajska povojna ureditev je pod francosko in angleško taktirko v srednji in jugovzhodni Evropi z napol vazalskimi državami Male Antante ogrožala jugovzhodni bok mlade Leninove države delavskih, kmečkih in vojaških svetov. Na pogorišču dveh ogromnih ječ narodov - avstroogrske in turške - so zrasle manjše, a nič manj tesnobne ječe narodov in narodnih manjšin: Bolgarija, Romunija, Češkoslovaška, Kraljevina SHS in ... Kraljevina Italija z Južno Tirolsko in Julijsko Krajino. Nerešena nacionalna vprašanja v tem prostoru so postala pomemben vzvod razplamtevanja protivladnega nezadovoljstva in ... prikladna priložnost za razbremenitev diplomatskega in vojaškega pritiska na mlado a vsestransko opešano »zibelko socializma«. Sovjetsko veleposlaništvo na Dunaju se je prelevilo v pravcato oporišče vseh narodnoosvobodilnih stremljenj na Balkanu. Zunanji minister Čičerin in vrhovi Komunistične internacionale so ga izdatno opremile ne le s sredstvi ter s propagandnimi in obveščevalskimi - včasih nič kaj preveč obzirnimi... - veščinami, pač pa tudi z najbistrejšimi in razgledanimi političnimi umi, začenši s samim veleposlanikom Adolfom Abramovičem Ioffejem. Tam je delovala Balkanska komunistična federacija, tam so leta 1925 začeli izdajati večjezični štirinajstdnevnik La Fédération Balkanique. V njem je v nemščini in slovenščini objavljal tudi mlad tržaški Slovenec ... Na Dunaj je po poldrugem letu dela v moskovskem vrhu internacio-nale 4. decembra 1923 prispel tudi Antonio Gramsci. Bilo mu je 32 let. Živel je skromno ob mrzličnem delu pozno v noč - tako se ga spominja Victor Serge - nespreten v vsakdanjem praktičnem življenju, brezbrižen do udobja in do kakovosti prehrane, pa vendar umno razgledan po svetu. Rad je pripovedoval zgodbe iz siromašnega okolja, v katerem je odraščal, pa o tem, kako je za las ušel družinskemu načrtu, da ga dajo v semenišče. Znal je s sarkastičnimi pripombami hihitaje sesuvati podobo nekih fašističnih velmož, ki jih je poznal iz osebne izkušnje ... Ob skrbi za stranko v Italiji si je naložil še urejanje razmer v delavskem gibanju na Balkanu. V balkanskih zadevah ni bil povsem tešč, saj je menda na D'An-nunziovo povabilo obiskal Reko že za časa pesnikovega »podviga« leta 1919. Nekaj mesecev pred Gramsci-jem je na Dunaj prispel osemnaj-stletni Tržačan - intimni Kosovelov prijatelj iz tržaškega predmestja Svetega Ivana - Vladimir Martelanc. Vpisal se je na tamkajšnjo fakulteto za zunanjo trgovino, čeprav je bil obenem vpisan na sorodni visoki šoli v Trstu ter na univerzi v Rimu . pač prikladen izgovor za pogosta zaupna »službena« pota, ki so ga vodila on-dod. Na Dunaju je - po besedah italijanskega veleposlaništva v zaupnem poročilu zunanjemu ministru v Rim - pogosto zahajal na sovjetsko veleposlaništvo v družbi nekega drugega, od njega 23 let starejšega tržaškega Slovenca - inženirja Dragutina Gu-stinčiča . Aprila 1924 je bil Gramsci na državnozborskih volitvah izvoljen v italijanski parlament. Poslanska imuniteta mu je po dveh letih omogočila povratek v domovino. Slab mesec pred odhodom je CK-ju stranke poslal temeljito poročilo o jugoslovanskih razmerah na podlagi daljšega pogovora, ki ga je opravil s hrvaškim, tedaj še opozicijskim voditeljem Stje-panom Radicem. V njem ugotavlja ključen pomen zavezništva delavskega gibanja s kmečkimi množicami - Radic je bil na čelu hrvaške kmečke, tedaj še republikanske stranke - ter z narodnoosvobodilnimi stremljenji narodov in narodnih manjšin v večnarodnih državah na Balkanu, vštevši Kraljevino SHS. V sklepnem 8. poglavju poročila je Gramsci nanizal »Nekaj dolžnosti naše Partije«. V prvi je priznal: »Doslej še nismo jasno povedali, kakšna je naša politika do tujerodnega, slovanskega in nemškega prebivalstva, ki je bilo po vojni pri- ključeno Italiji. Menim, da bi za to bila primerna izmenjava mnenj z jugoslovansko partijo, da soglasno določimo smer delovanja.« Poročilo pa je sklenil takole: »Prizadevati si moramo, da bomo našemu gibanju vcepili natančnejše poznavanje balkanskih razmer in zavest o življenjskem pomenu, ki ga Balkan ima za našo revolucijo.« In res: že istega poletja so se v Trstu sestali Martelanc in Gustičnič v zastopstvu KPI ter Ciril Štukelj in Dušan Kermavner v zastopstvu KPJ. V spominih iz leta 1933 Martelanc navaja: »...imeli smo pri Regentu, ki je bil tedaj tajnik pokrajinskega odbora stranke, vrsto posvetovanj, posvečenih našim medsebojnim odnosom, politični liniji in ustanovitvi skupne teoretične revije. ... Projekt skupne teoretične revije (z naslovom Zapiski Delavsko-kmetske matice je izhajala do konca leta 1925; sodobno likovno podobo ji je vtisnil spet drug Tržačan, prav tako ožji Kosovelov prijatelj Avgust Černigoj) je bil kmalu potem uresničen in ta revija je opravila . nedvomno veliko delo pri formiranju komunistične politične linije o vseh vprašanjih slovenskega političnega življenja tako v Jugoslaviji kot v Italiji. O narodnem vprašanju v Jugoslaviji je napisal vrsto člankov Gustinčič, o vprašanju Julijske krajine sem napisal jaz iz Pariza dolg članek, v katerem sem se trudil dati čim širšo osvetlitev vseh naših političnih vprašanj.« Prehod s prejšnjih, do narodnega vprašanja ravnodušnih stališč, ki so njegovo razreševanje pomikala v megleno prihodnost »socialističnega raja«, si je le s težavo utiral pot, in to ne le v vrstah italijanskih tovarišev . Martelančev članek v dunajski reviji La Fédération Balkanique z dne 30. aprila 1925 pod naslovom Vprašanje ob 70. obletnici smrti antonia gramscija Slovenski dolg do Gramscijeve dediščine Ravel Kodrič revolucionarnega boja slovenskega naroda je dvignil val ogorčenja in sumničenja ne le na straneh tržaških narodnjaških dnevnikov Piccola in Edinosti, pač pa tudi komunističnega Il Lavoratore, da stroge pozornosti v samih vrhovih italijanskega zunanjega ministrstva niti ne omenjamo . »Maja - nadaljuje Martelanc -sem se peljal v Rim na povabilo Gramscija, s katerim sem imel že na Dunaju vrsto razgovorov o Julijski krajini . V času mojega prebivanja v Rimu sem imel vrsto razgovorov z Gramscijem, Griecom in drugimi so-drugi. Napisal sem tudi poročilo o narodnem vprašanju v Julijski krajini, v katerem sem naznačil osnovne točke naše taktike in nekoliko organizacijskih predlogov. Ta vprašanja so v moji navzočnosti obravnavali na zasedanju rimskega dela CK in ti predlogi so bili sprejeti.« A Martelanca je ob povratku v Trst še trla skrb, ali bodo novi pogledi prodrli tudi v domačih logih. Njegov nemir je tankočutno zaznala Vladotova intimna prijateljica Fani-ca Obid in ga v pismu skupnemu prijatelju Srečku Kosovelu 15. julija takole opisala: »Pred dobrim mesecem sem bila v Trstu skupaj z Vladijem. Mnogo sva se menila o vsem in vendar se mi zdi, da Vladi svojega delovanja ne izživlja, da vrši vse nekako podsvestno, mogoče bolj iz nekake duševne potrebe kakor iz prepričanja. Kakor sem ga doumela, je precej pozorel, osamosvojil se je v teku svojega življenja na Dunaju in v Parizu, zlasti v zadnjem, kjer ga je potreba prisilila, da je stopil v krog normalnih delavcev. Ta - zadnja - šola je bila najboljša zanj in za njegovo delovanje .« Italijanska partija se je tedaj pripravljala na svoj tretji, po svoje prelomni vsedržavni kongres. Nasproti sta si stale programske teze, ki jih je pripravil dotedanji tajnik stranke Amadeo Bordiga in ki so zanemarjale vprašanje širokih zavezništev delavskega gibanja, in tiste, ki so jih oblikovali Gramsci, Togliatti in Ter-racini in ki so uživale podporo Moskve. Na kongresu v Lyonu leta 1926 so ta prepričljivo prodrla in pognala novemu vodstvu veter v jadra. Naslov drugega poglavja odobrenih kongresnih tez se pomenljivo glasi: Teze o delu na narodnostnem in kolonialnem polju. Jedro 35 tez nosi podnaslov Narodnostno vprašanje v Italiji, obsega pa teze od 11. do 18.. V 14. tezi beremo: »Komunistična partija Italije mora skupaj s Komunistično partijo Jugoslavije izdelati akcijski načrt, ki naj velja bodisi za slovensko prebivalstvo, ki je priključeno italijanski državi, bodisi za slovensko prebivalstvo, ki je del države SHS. Akcijski načrt mora med drugim upoštevati sledeče točke: a) boj za pravico Slovencev do samoodločbe, proti italijanskemu in srbskemu imperializmu, ki naj privede do ločitve Slovenije od Italije in od Srbije in do ustanovitve samostojne slovenske republike v okviru Federacije balkanskih narodov; b) boj proti raznarodovalni dejavnosti italijanskega imperializma v slovenski in hrvaški Julijski krajini; slovenske šole v Julijski krajini in v Istri; slovenska sodišča; priznanje slovenščine in hrvaščine v javnih uradih in spisih. Ko obhajamo 70. obletnico Gramscijeve smrti, se velja vprašati, ali je slovenska kultura poravnala moralni dolg do njegovega dela in do dela njegovih ožjih slovenskih tržaških tovarišev. Jean Baptiste Poquelin-Molière jMMfJPSP režija DIEGO DE BREA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TEATRO STABILE SLOVENfl www.teaterssg.il Premiera 11. maja 2007 v SSG Trst ob 20.30 Nagradna predstava za goriške abónente pred zadnjo premiero PIAF EDITH PIAF Nihče je ni mogel spregledat. Nihče je ni mogel posnemat. Nihče je ne more pozabit. v Igra in poje: Vesna Pernarčič Zunic Pianist: Joži Salej se ji je 16. marca 2003 rodil sin Filip. Jeseni tega leta pa je že sodelovala pri predstavi Ivona -princesa Burgundije v režiji V. Tauferja (v naslovni vlogi Ivone). To je bil hkrati tudi začetek obdobja resnejših vlog, ki so se ji prej vedno izmikale. V začetku leta 2004 je v produkciji Pernarčič&Pernarčič in v režiji T. Zinajic pripravila kabaret-monodramo Piaf Edith Piaf, katere avtor je njen oče, J. Pernarčič; za to vlogo je na Borštnikovem srečanju 2004 dobila nagrado za igro. Vlogi Edith Piaf je sledila še ena velika vloga, Nora 1, v predstavi Nora Nora E. Flisarja v režiji D. Mlakarja. Zanjo je na Dnevih komedije 2005 v Celju dobila nagrado žlahtna komedijantka. Obrazložitev / Borštnikovo srečanje 2004 Vesna Pernarčič Žunic za vlogo Edith v predstavi Piaf Edith Piaf Simone Bertraud in Jožeta Pernarčiča v režiji Tijane Zinajic in produkciji Pernarčič & Pernarčič in Kavarne Union Ljubljana. Vesna Pernarčič Žunic očara z mnogoterimi talenti. V svoji igri natančno prehaja iz minimali-stičnih čustvenih pokrajin v ekstatični zanos pevskega materiala. V razponu njenega nastopa prepoznamo presunljivo podobo ženske dvajsetega stoletja. Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica torek, 8. maja 2007, ob 20.30 Vesna Pernarčič se je rodila 1. avgusta 1974 v Ljubljani, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Od drugega razreda dalje je sodelovala na RTV Ljubljana pri snemanju radijskih iger in kaset za otroke. V srednješolskih letih je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš in sodelovala pri sinhronizaciji risank na TV Ljubljana. Takoj po končani srednji šoli se je vpisala na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in se po tretjem letniku prvič profesionalno spo- prijela z gledališčem na Ptuju. V tamkajšnjem Gledališču ZATO je pod režijsko taktirko Sama Strelca v predstavi Krčmarica P. Turrinija odigrala glavno vlogo krčmarice Mirandoline. Po akademiji se je zaposlila v SSG Trst. Debitirala je z vlogo Nataše v Treh sestrah A. P. Čehova v režiji Dušana Mlakarja. V svojem »tržaškem obdobju« je sodelovala tudi na Primorskem poletnem festivalu v predstavah Igra o ljubezni in naključju v režiji J. Kice ( kot Lizeta) in Stoli v režiji B. Jablanovca (kot Govornik). Po zelo plodovitem triletnem obdobju v SSG Trst se je zaposlila v PG Kranj in se preselila nazaj v Ljubljano, kjer so se ji znova odprle možnosti za delo na RTV Slovenija, tako pri sinhronizaciji risank kot tudi pri sodelovanju v otroških oddajah, kakršna je npr. Pod klobukom. V PG Kranj se je prvič predstavila kot Micka v Županovi Micki v režiji V. Tauferja. V sezoni 2002/03 se je za nekaj časa umaknila z odra zaradi porodniškega dopusta, saj Podpri svoje gledališče s prispevkom petih tisočink davka IRPEF! Davčna številka 80015350327 / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. maja 2007 1 J francija - Pred današnjim drugim krogom predsedniških volitev Danes bo padla odločitev: leva dama ali desni policist? segolene royal Z menoj se politika nikoli ne bo več dogajala brez vas Kandidatka socialistov Segolene Royal zahvaljujoč izjemno osebni kampanji v zadnjih mesecih utegne postati prva predsednica v zgodovini Francije, in sicer skoraj 30 let kasneje, ko je Margaret Thatcher leta 1979 postala britanska premierka. Volivce je pozivala, naj sprejmejo zgodovinsko odločitev in postavijo žensko v Eli-zejsko palačo. Obljubila jim je novo obdobje demokracije z besedami: »Z menoj se politika nikoli ne bo več dogajala brez vas«.Segolene Royal se je rodila v senegalski prestolnici Dakar 22. septembra 1953 kot ena od osmih otrok strogega očeta, vojaškega častnika. Po besedah njenih prijateljev je celotno otroštvo izkazovala jekleno voljo v želji, da bi se rešila očetovega vpliva in si priborila neodvisnost. Je diplomantka elitne državne upravne šole (ENA), na kateri se šolajo bodoči francoski voditelji. V parlament je vstopila leta 1988 kot svetovalka nekdanjega predsednika Francoisa Mitterranda. V svoji dosedanji politični karieri je bila okoljska ministrica in ministrica za šolstvo, prislužila pa si je sloves odločne zagovornice družine in starševskega dopusta, neomajna je tudi v boju proti otroški pornografiji. Na francoskem političnem prizorišču se je pojavila tako rekoč od nikoder. V zadnjem letu si je s svojim neortodoksnim pristopom pridobila podporo pomembnega dela volilne- ga telesa. Volivcem se je priljubila z vtisom, da deluje zunaj diskreditirane politične garniture in s stališči, ki so mnogokrat drugačna od običajnih pogledov socialistov. V polletnem predvolilnem obdobju je tako Royalova namenoma obšla oglaševalski aparat Socialistične stranke (PS) ter se ljudstvu približala s pomočjo spletne strani »Zelje za prihodnost«. S posebno pozornostjo, ki jo namenja medijem in komuniciranju z javnostjo, se je izkazala za profesionalko, ki dobro razume delovanje sodobne politike in z navadnimi ljudmi neposredno govori o njihovih skrbeh. Kritiki ji očitajo, da je populistka, ki hlepi po slavi. Obtožujejo jo nestrpnosti in nesposobnosti organiziranja, predvsem pa življenjski sopotnici predsednika PS Francoisa Hollande-a, s katerim ima štiri otroke, očitajo, da ni predstavila nobenega konkretnega programa ter da je javnosti ponudila le nejasen vtis o tem, kakšna voditeljica bi bila. Da ji primanjkuje politične teže za najvišji položaj v državi, ji očitajo tudi strankarski tekmeci. Ena izmed njenih pomanjkljivost je tudi zunanja politika. Izzvala je namreč številne kritike, zlasti organizacij za varstvo človekovih pravic, ko je med obiskom na Kitajskem hvalila tamkajšnji pravosodni sistem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pred sed niš ki po lo žaj je le vi ca zad njič osvojila z Mitterrrandom, ki je položaj zapustil leta 1995. Uspeh Royalove na primarnih volitvah socialistične stranke novembra lani je bil tako velika spodbuda za levico, ki se ji v primeru zmage ponuja možnost vnovičnega vzpona na francoskem političnem prizorišču. Royalo-va samo, da utegne postati prva predsednica, bo tudi prva na tem položaju, ki živi v izvenzakonski skupnosti. Vendar je pred dnevi Hollande, ki mu nekateri že pravijo »prvi mož«, izjavil, da se ne namerava preseliti v Elizejsko pala čo. Anita Balas, STA nicolas sarkozy Mlade prestopnike je označil za »drhal« Od lo čen, od krit, pri če mer se ne ozi ra na druge, in brez sramu predan desnici, so značilnosti, kijih pripisujejo predsedniškemu kandidatu vladajoče Unije za ljudsko gibanje (UMP) Nicolasu Sarkozyju. Toda analitiki pri tem opozarjajo, da utegnejo značajske lastnosti Sarkoz-yju, ki Francozom obljublja nove sanje, otežiti in v morda celo preprečiti pot v Elizejsko pa-lačo.Sin madžarskega aristokrata se je rodil 28. januarja 1955 v Parizu, oče pa je štiri leta kasneje družino zapustil. Kot je kasneje priznal Sarkozy, je to močno vplivalo nanj, tudi tako, da se je hotel dokazati v svetu. Desnici in takratni vzhajajoči zvezdi Jac-quesu Chiracu se je zapisal po študentskih protestih leta 1968, v politiko pa je aktivno vstopil na lokalnih volitvah leta 1977 v mestu Ne-uilly-sur-Seine. Toda odnos med Chiracom in njegov varovancem se je zaostril, ko je Sarkoz-y leta 1995 za predsednika podprl Chiracove-ga tekmeca Edouarda Balladurja, kar je prvi imel za neke vrsto izdaje. Njun odnos je ostal vprašljiv vse do 21. marca, ko je odhajajoči Chirac uradno le podprl Sarkozyja. Od leta 2002 je bil Sarkozy eden vodilnih francoskih politikov. Štiri leta je vodil notranje ministrstvo, eno leto tudi ministrstvo za finance, ob tem pa mu je UMP uspelo preoblikovati v osebno »volilno mašinerijo«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Značilno zanj je, da ima neizčrpno energijo ter da odkrito, ne da bi se pri tem oziral na druge, govori o francoskih ekonomskih in socialnih težavah. S tem si je pridobil številne občudovalce, toda obenem ga veliko ljudi vidi kot avtoritarnega in brutalnega moža, ki bo poteptal človekove pravice, medije in neodvisnost pravosodja. Med njegovimi najbolj spornimi izjavami je ta, ko je mlade prestopnike med neredi leta 2005 v francoskih predmestjih označil za »drhal«, odmevali so tudi predlogi o strogem nadzoru nezakonitega priseljevanja. Kot opozarjajo analitiki, bi ga osebnost lahko stala zmage, če do tega ne bo prišlo, pa bi kot predsednik utegnil imeti težave pri sprejemanju treznih odločitev. Tudi Sarkozyjevi ožji krogi priznavajo, da je lahko vihrav in nagel, toda njegova »osebnost buldožerja« je lahko prednost v prizadevanju pretresti svet žilave francoske politike. V soočenje s kritiki in osebnimi napadi nanj je 52-letni Sarkozy v zadnjih dneh kampanje zatrdil, da so ga neupravičeno upodobili kot avtoritarnega za Elizej. Tekmece na levici je označil za hinavce in dejal, da obožujejo predmestja, vendar pa ne bi tam nikoli živeli. »Pravijo, da jaz predstavljam nevarnost za svoboščine. Sumijo me, da poskušam ustvariti policijsko državo. Obtožujejo me uveljavljanja pritiska... Toda v podporo teh obtožb ni bilo podanega nobenega dokaza,« je poudaril. Zadnje dni kampanje je za pozornost poskrbelo tudi zasebno življenje Sarkozyja, ki je v drugo poročen z 49-letno Cecilio, saj so se francoski mediji na veliko razpisali o njunih zakonskih težavah, vendar pa svetovalka za medije zatrjuje, da se bo v primeru zmage Cecilia preselila v Elizejsko palačo. Par se j e spoznal leta 1984, ko se j e Sar-kozy kot župan mesta Neuilly udeležil njene poroke. Nekdanja manekenka gaje povsem prevzela, par pa se je po ločitvi od prvotnih partnerjev poročil dvanajst let kasneje. Iz prvih zakonov imata po dva otroka, leta 1997 pa se jima je rodil sin. Anita Balas, STA 2 18 Nedelja, 6. maja 2007 NEDELJSKE TEME / veliko presenečenje Gospa Železnik nam je napovedala presenečenje. Bil sem res radoveden, kaj se bo zgodilo. Vsi učenci smo stali negibno zraven velikega tiskalnika, ki se je dolgo ogreval. Nato pa so se z izredno hitrostjo zavrtele srednje velike pole papirja, ki so se v stroju obarvale in nastali so čudoviti plakati s Prešernovo Zdravljico in s Palčičevo ilustracijo, ki nam jih je gospa podarila. Vtisi učencev OŠ Josipa Ribičiča po ogledu tiskarne Graphart OBISK TISKARNE GRAPHART V petek, 16. februarja, smo si ogledali tiskarno Graphart v obrtni coni v Dolini. Gospa Majda Železnik nam je pokazala, kako delujejo stroji in kako zbirajo prispevke za revijo Galeb. Pokazala nam je tudi koledarje, debelo knjigo in originalne ilustracije raznih ilustratorjev. Gospodarja tiskarne David in Tanja Stupar, sta nam ponudila dobro malico: pico in slaščice. Imeli smo se zelo lepo in videli smo mnogo zanimivih strojev. Iz šole smo odpotovali zgodaj zjutraj. Vreme je bilo lepo, sončno. Mestni avtobus nas je pripeljal naravnost pred obrtniško cono, kjer smo pojedli malico. Hitro potem smo vstopili v tiskarno, kjer nas je čakala glavna urednica Galeba. Pokazala nam je celo tiskarno in postopek tiskanja. Pokazala nam je tudi, kako nastanejo Galeb in druge knjige. Potem smo šli pred tiskarno, kjer so nas čakale sladice. Bilo je lepo. V šolo smo se vrnili točno za kosilo. V petek smo si šli ogledat tiskarno Graphart, kjer tiskajo Galeb. Tam so nam pokazali, kako tiskajo knjige, revije itd. Pokazali so nam tudi velike stroje, v katere vnesejo bele liste in barve. Ta del mi je bil nekoliko dolgočasen in sem raje gledal, kako delajo delavci. V sobi, kjer je bil en tak stroj, smo se tudi slikali. Potem smo šli po stopnicah ven in tam so nas postregli s pico in slaščicami. Nato smo se vrnili v šolo. Ko smo čakali avtobus sem se igral s prijatelji. Tudi na avtobusu sem se igral in pogovarjal s sošolci. tiskarski stroj V veliki tiskarni Graphart se mi je zdel najbolj zanimiv veli je povedal, da pri tisku uporabljajo le tri osnovne barve, k Tako lahko z dvema barvama ustvarijo druge barve kot meno barvo z modro, dobimo zeleno, če pa želimo imeti o mešati rumeno barvo z rdečo. Imamo še veliko drugih mi si ogledali tiskarno, smo spoznali, kako nastane revija Ga vljudno podarila nekaj lepih knjig za šolsko knjižnico. La so nam ponudili malico. moj oče V tiskarni smo si ogledali pritličje z velikim tiskarskim strojem. Tu so bile tudi velike posode z različnimi barvami, ki jih uporabljajo pri tisku. V prvem nadstropju pa smo videli urade. Obiska Grapharta sem se zelo veselila, ker je tu delal tudi moj oče. tiskarna in kultura Tudi letos smo na osnovni šoli Josipa Ribičiča pri Svetem Jakobu odločili, da počastimo spomin velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Sklenili smo, da bomo poizvedeli, kako nastanejo knjige. Zato smo si šli ogledat tiskarno Graphart in tam smo spoznali glavno urednico revije Galeb gospo Železnik. Sprejela nas je v veliki sodobni tiskarni Graphart v Obrtni coni v Dolini. Najprej smo si ogledali velikanski tiskarski stroj, nato pa še sobo, v kateri načrtujejo obliko knjig in revij. Tu smo se tudi fotografirali. V tej sobi z veliko mizo smo si ogledali in spoznali, kako nastane revija Galeb, ki ga jaz rada berem. Nato so nas pogostili s slastno pico in slaščicami. Jedli smo pred tiskarno na pločniku. Vreme je bilo zelo lepo. Nato smo se vrnili v mesto z avtobusom. Ob vhodu v tiskarno Graphart nas je sprejela glavna urednica revije Galeb gospa Majda Železnik. Povedala nam je, da je tudi tiskarna kulturni hram, saj tu pripravljajo in tiskajo čudovite knjige in druge zanimive publikacije, ki pripomorejo k širjenju kulture. Tu smo tudi spoznali, kako nastane revija Galeb, ki jo mi učenci prav radi beremo. revija galeb Revija Galeb nam je všeč. V njej radi rešujemo križanke, beremo zgodbe in pesmi. V tiskarni Graphart smo videli, kako tiskajo revijo Galeb. Ponudili so nam tudi malico. Jedli smo pico in slaščice. Bilo nam je zelo lepo. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. maja 2007 1 J Ivan ©¡Laísmos®erg] Tisk z gibljivimi črkami Sfedi 15, stoletja je Ivan Gutemberg v Nemčija iznašel premakljive Črke in tako prvi omogočil tisk. Prej, ko niso še poznafi tiskanih knjig, $o morali pisarjE ročno prepisati list za Sistem. Nekoč pa je Gutemberg opazoval rezbarja, ki je v les vre^al podobo, Jo nato nam aža I s črnilom in Jo nazadnje odtisnil na papir. Skušal ga je posnemati. Iz lesa je iz rezal ake in $ lomi je sestavil besedo. Besede je uredil v povedi, dokler ni imel postavljene cele strani, ki jo je odtisnil na list papiga. To jo ponavljal stran z$ stranjo. dokler ni dobil celo knjige, Prva natisnjena knjiga (leta 1457) je bHa sveto ik tiskarski stroj. Tehnik nam ;i jih nato med seboj mešajo. na primer, če zmešamo ru-oranžno barvo, moramo po-ožnosti in odtenkov. Ko smo aleb. Gospa Železnik nam je stniki tiskarne Graphart pa Knjige nekoč in danes Jr.-lefife vwXttr-rHJ^I n H,|H,:„,m,,*:, Iu4 L-.j.d InJj Aiod, 1 E- i, I itn M OV 'M-^ rílírW [rifflKv.l I 'd pw^VíCl v J1':-j hmIo 'XjüJri Toíf ho ecWi zjfrodna in :T,|;|0 S-l| K vijsl" rjt-'i i.'rufíüKi krti*) fü EvtO(H rti^ uní: bitoHtUdu dr.igoMral -ÍM núkoí kjNto k> hupín'jJ' tudi Tirni prmoini V IrJ.-i/ L Oflirfun úVij-Mil '1.1 í.^iK.i.íifj-,ii.irH.,',i K knr w utiHiarikih nakjikm ■it-rjfD W- -m: fpj- pü .i:'! tioc i ■■.:>h ^kMLfcvntniu kaj delajo v tiskarni Ko smo si ogledali tiskarno Graphart, smo zvedeli, da tam tiskajo revijo Galeb, Galebov šolski dnevnik, tanke in debele knjige, koledarje, barvne mape, reklamne zgibanke, plakate... V tiskarni je zaposlenih veliko delavcev. Vsak je opravljal svoje delo: nekateri so stali ob velikih tiskalnikih, drugi so prenašali pakete s papirjem, tretji so sedeli za računalniki. Tiskarna je velika, zelo lepa in urejena. Gospa Železnik nam je povedala mariskaj zanimivega, tako da smo preživeli ta dan zares kulturno. V tiskarni smo videli, kako se pripravi in tiska knjige in časopise. Gledanje tiskarskih in drugih strojev mi ni preveč ugajalo. Gospa, ki nas je sprejela, je bila zelo simpatična. Videli smo tudi stari stroj, s katerim so nekoč v svincu pisali besedila za časopis Primorski dnevnik. Tu nam je gospa povedala, da nekoč niso uporabljali barvnega tiska. Časopis je bil samo črno bel. Videli smo tudi kako tiskajo revijo Galeb, ki jo mi učenci dobro poznamo. V sobi v prvem nadstropju je bil tudi digitalni tiskarski stroj, ki nam je natisnil stran iz Galeba s Prešernovo Zdravljico. stenski plakat Najlepše mi je bilo, ko so tehniki tiskali za nas velik plakat z Zdravljico. Videla sem jo že objavljeno v februarski številki revije Galeb in mi je bila še posebno všeč. Ilustracijo ob pesmi je narisal slikar Klavdij Palčič. Zdravljico pa je napisal največji slovenski pesnik France Prešeren. Sedma kitica Zdravljice je slovenska himna. tehniki in operaterji V nekem uradu smo spoznali tudi gospoda Petra in Pavla, ki oblikujeta revijo Galeb na računalnikih. Obrazložila sta nam, kaj in kako delata ter kako oblikujeta stran za stranjo. Medtem pa se je na velikem tiskalniku tiskal velik stenski plakat z Zdravljico. Sedaj krasi steno šolske knjižnice. KULTURNI Postoj, popotnik! Postoj, popotnik, ob pozabljenem pomniku tistih, ki so dali življenje za to, da lahko zdaj tod mirno hodiš. Nekoč zlata imena bledijo na razpokanem marmorju: zagrinja jih molk zgodovine. Čemu, čemu so potemtakem sploh žrtvovali svoja življenja, svoja edina, edinstvena, enkratna, neponovljiva življenja? Da jih tako neslavno zagrinja pozaba, ta najhujši in poslednji poraz vsega človeškega, dokončno razdejanje vseh človeških dejanj? Zato postoj ob pomniku, ki ga že prekriva mah. In zapomni si kakšno izmed teh neznanih imen: to ime je nekoč nosil nekdo, ki je bil prav tako topel in živ, kot si zdaj ti. Topel, ranljiv in živ. In morda je imel dekle ali ženo. In prav go to vo bi bil bo lje sto ril, če bi se tiste usodne noči skril med njene varne boke, kakor da je šel ven, na odprto, v svojo poslednjo noč, in tam omahnil. Zate. Zate, neznanega, še nerojenega ... Zato si zapomni njegovo ime. Drugače bo vse zaman. Zaman bo bolečina, ko je umiral s prestreljenim trebuhom. Zaman bo samota, ki se je naselila med boke njegovega dekleta, njegove žene ... Zapomni si njegovo ime, popotnik. Lahko bi bilo tvoje. Priložnostni govor pred obeležji NOB: Vsako leto se v zadnjih aprilskih in prvih majskih dneh zbiramo pred spomeniki, s katerimi je gosto posejana vsa Tržaška pokrajina. To so spomeniki prvim antifašistom, partizanom, padlim v Narodno-osvobodilnem boju, žrtvam fašizma in nacizma. Vsako leto zremo v ta vklesana imena in naš spomin gre v tiste strašne čase, ki so jih nekateri med nami doživeli na lastni koži, ostali pa so k sreči o njih samo slišali in brali. Težko je vsako leto najti besede, ki bi ne zvenele retorično. Zato se včasih spuščamo v predolge in nerazumljive govore, ko bi bilo najbrž dovolj, da bi vsako leto ponovili eno samo besedo: HVALA! In z njo najprej nas same spomnili, da lahko stojimo pred tem obeležjem samo po zaslugi teh herojev. In se obenem zaobljubili, da bomo tukaj tudi jutri. Tako kot smo bili tu danes in včeraj. V času, ko je v naših življenjih vse manj poezije, se želi Zveza slovenskih kulturnih društev pokloniti spominu vseh, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo in mir, z verzi priznanega slovenskega pesnika Borisa A. Novaka. agenda - agenda - ■ i • v m v • - agenda - agenda - agenda iz °ci v °ci POZOR PREDSEDNIKI KULTURNIH DRUŠTEV, POKRAJINSKI ODBOR ZSKD IN DEŽELNI ODBOR ZSKD!!! Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 41. OBČNI ZBOR v petek, 11. maja 2007, prvi sklic ob 20. uri in drugi ob 20.30 v Špetru (»Con-dominio Al Centro«, Ulica Alpe Adria). SOČ N FEST-GLASBENI FESTIVAL, ki ga bodo zaznamovali jazz, soul, funky in etno ritmi se bo odvijal od 28. junija do 1. julija 2007 v Športnem parku Brajda v Tolminu. ZBOROVSKE NOVICE: COROVIVO v organizaciji USCI FVG se bo odvijal v Trstu oktobra 2007. Rok prijave zapade 15. junija 2007. VERBUM RESONANS 2007, MEDNARODNI TEČAJI GREGORI-JANSKEGA PETJA se bodo odvijali od 16. do 21. julija 2007, Opatija di Rosazzo (Videm). SOZVOČENJA 2007, 2. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV se bodo letos odvijali od oktobra do decembra 2007. K sodelovanju so vabljeni vsi odrasli pevski zbori. AUDITE PUERI - revija otroških, mladinskih in šolskih pevskih zborov bo v nedeljo, 13. maja 2007 ob 16. uri, Auditorium »Bra-scuglia«, Cordenons (PN). Izteka se rok za natečaj IGNACIJ OTA - 3. natečaj za zborovske skladbe. Skladbe sprejemamo do 30. junija 2007. Predvidene so tri nagrade: za najboljšo skladbo za odrasle zbore, za najboljšo skladbo za otroški oz. mladinski zbor, posebno priznanje za najboljšo skladbo mla-dega/e avtorja/ice rojenega/e po 31. decembru 1980. LIKOVNA DEJAVNOST-POLETJE 2007 JSKD organizira razne delavnice na področju likovne dejavnosti. Za ostale informacije pokličite nas. POZOR MLADI!!! Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima formacija v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040 635 626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. PESNIKI DVEH MANJŠIN FOTOGRAFSKA RAZSTAVA ŠPETER, BENEŠKA GALERIJA: Razstava bo na ogled do 11. maja, od ponedeljka do petka od 16. do 18. ure. USTVARJALNO PREŽIVLJANJE POČITNIC ZA MLADE GODBENIKE Hm ÏÎSl intercampus mednarodni mladinski glasbeni laboratorij 3. mednarodni mladinski godbe-niški laboratorij se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelen rtiču od sobote, 28. julija do nedelje, 5. avgusta 2007. PRIJAVNICE LAHKO DVIGNETE NA TRŽAŠKEM URADU ZSKD OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 14. URE. ZA OSNOVNOŠOLCE POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE 2007 se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Udeleženci se bodo preizkusili v: DVEH GLASBENIH DELAVNICAH in PLESNI DELAVNICI Z EKSPERIMENTALNIMI KOREOGRAFIJAMI, ki jih bodo vodili izkušeni umet-niki-pedagogi. PRIJAVNICE LAHKO DVIGNETE NA TRŽAŠKEM URADU ZSKD OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 14. URE. ZA SREDNJEŠOLCE Mednarodna likovna kolonija mladih se bo letos odvijala na Madžarskem, v Šentjažu v Rožu od 29. julija do 4. avgusta 2007. Zainteresirani pohitite, ker je še malo mest na razpolago! Letošnji KONCERT NA MEJI bo 13. maja ob 19.30 uri v Gorici na trgu pred železniško postajo (Transalpina). Nastopali bodo Alice, Zoran Pre-din, Oliver Dragojevic, Zaira Zigante, Martina Fe-ri, spremljal jih bo orkester Naonis pod vodstvom Walterja Sivilottija. VSE INFORMACIJE O RAZPISIH IN NATEČAJIH NUDI ZSKD (tel. št. 040 635 626, e-mail: trst@zskd.org). Ime in priimek: Aljoša Ota Kraj in datum rojstva: Trst, 10.10.1985 Zodiakalno znamenje: tehtnica Kraj bivanja: Boljunec E-mail: aljosaota@hotmail.com Stan: XXX Poklic: univerzitetni študent ekonomije in anomator/promotor pri Wiaggiare Najboljša in najslabša lastnost: vedno nasmejan, včasih neodločen Nikoli ne bom pozabil: norega potovanja na Ios Hobiji: fitness, DJ Knjiga na nočni omarici: 10 pec-cati capitali del marketing Najljubša risanka: Ippo Tommaso in Tom & Jerry Najljubši filmski igralec/ igralka: Scarlett Johansson, Jude Law Najljubši glasbenik: DJ Svizec in Siddharta Kulturnik/ osebnost stoletja: Boris Pahor Ko bom velik, bom... Vse to, kar sem in še kaj več Moje društvo: SKD France Prešeren Boljunec Moja vloga v njem: blagajnik Svojemu društvu želim: čim več uspeha Moj življenjski moto: brez zabave ni življenja, ni življenja brez zabave Moje sporočilo svetu: bodi zadovoljen s tem, kar imaš in se trudi, da bi dosegel tisto, kar si želiš :-) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. maja 2007 1 J planinstvo - Slovensko planinsko društvo Trst Bogata ponudba poletnih izletov po bližnjih in bolj oddaljenih krajih od 14. do 16. julija Izlet v deželni park Alto Garda Bresciano Območje Gardskega jezera ima dvojno dušo. Na eni strani nas vabi jezero s svojimi enkratnimi razgledi in z vodnimi športi, na drugi nas priteguje gorski svet, ki jezero obdaja. V slednjega nas vodijo ozke, slikovite gorske soteske. Čim se povzpnemo nekoliko više, pa se nam odpre enkraten po gled na do li no z je ze rom ali na prostrane pašnike in na gorske vrhove. Zaradi posebne geografske lege je ob jezeru, ki se nahaja na nadmorski višini 65 m, izredno mila, skoraj sredo zem ska kli ma. Za to lah ko ob je ze -ru občudujemo nasade agrumov, oljčne gaje in gozdove črničja, vrtove in pročelja hiš pa krasijo bujno cvetoči grmi bugenvilovk. Med vzponi na bližnje vrhove lahko tako opazujemo celotno sosledje spontane vegetacije, od sredozemskega rastja do travišč, ki so si cer zna čil na za apnen čas te srednje evropske gorske grebene, a poraščajo tudi tukajšnje vrhove. Edinstven svet, pri me ren za dalj ši iz let. Prav zato si je Slovensko planinsko društvo Trst za letošnji daljši izlet izbralo kot cilj obisk Deželnega Parka Alto Garda Bresciano. Park se raz pros ti ra na za hod nem bre gu Gardskega jezera. Kljub imenu »visoki«, njegovi vrhovi ne presegajo 2000 m, najvišji je Monte Caplone (1976 m). Parkovno območje odlikuje izredno flor no bo gas tvo op le me ni te no s številnimi endemiti. Še bogatejša pa je krajevna favna. Izredno biotsko raznolikost območja gre pripisati neverjetni pestrosti okolji, ki jih pogojuje heterogena geološka zgradba in raznolika morfologija območja. Na iz let, ki bo tri dne ven, se bo -do izletniki Slovenskega planinskega društva Trst odpeljali v soboto, 14. julija 2007 z osebnimi avtomobili. V kraju Gargnano se bodo namestili v hotelu, od koder se bodo podajali na izlete. Prvi (14. julija) in tretji dan (16. julija) sta predvidena krajša izleta (3 do 4 ure hoje), V nedeljo, 15. julija pa se bo do iz let ni ki po da li na dalj šo tu -ro (približno 6 ur hoje) v skupino Cima Tombea - Monte Caplone, ki je samo 224 m nižj a od Monte Balda, najvišjega vrha celotnega območja. Vendar sta vrhova, ki predstavljata cilj načrtovane ture, vse bolj divja, iz naravoslovnega vidika pa se lahko ponašata z največjim številom endemi-tov. Vzpon je izredno slikovit a ne po-seb no na po ren. Nujna je čim prejšnja prijava na izlet. Prijave sprejema urad ZSŠDI ob uradnih urah (telefon. št. 040 635627) do vključno 18. maja 2007. Monte Caplone v parku Alto Garda Bresciano. Na spodnji sliki Planina Jezero od b. do s. septembra Letovanje na Hvaru Med pestro ponudbo izletov, ki jih letos SPDT nudi svojim članom je tudi šestdnevni na otok Hvar, od 3 do 8 septembra, ki vam ga v nadaljevanju podrobneje orišemo. Otok Hvar je znan kot kraj s največjim številom sončnih ur na vzhodni jadranski obali in izredno milim podnebjem. Nahaja se razmeroma daleč od celine in velikih mest ter se ponaša s bistrim in neonesnaže-nim morjem. V zadnjih desetih letih so dokajšen del otoka opustošili požari,zelenje se pa zaradi ideal ne kli me hit ro za ra šča. Na oto ku so zna čil ni vi -nogradi, ki segajo od morja visoko pod skalnate vrhove in mreža kamnitih ograd zasajenih s sivko. Kjer je le mogoče,tudi med skalovjem so pa nasadi oljk. Otoška mesteca in vasi so večinoma ostavljena mestih kjer so se nahajala starogrške in rimske naselbine. Danes pa je najbolj viden pečat ki so ga tu pustile Benetke. Načrtovali smo namestitev v zasebnem penzionu v vasi Zavala na južni strani otoka v dvo in triposteljnih sobah s kopalnico. Če bo število udeležencev višje od ponudbe, se bo mo na mes ti li v bliž njih hi šah. V pro gra mu so jutranji izleti na okoliške vrhove in popoldansko ko pa nje ali po te pa nje in ogled otoš kih za ni -mivosti. Najvišji vrh je sv. Mikula visok 628m. Pot na ta izredno razgledni vrh pelje mimo ogromnega spod mo la-ja me v ka te ri so sle do vi sta rih na sel -bin.Jama ima obzidje, cerkev, vodnjak ter še nekaj zgradb. Tu je še vidno pokopališče,ki so ga prebivalci vasi sv. Nedelja uporabljali do leta.Na otoku so tudi skupine nenaseljenih hiš, ki so jih nekoč ljudje uporabljali samo v poletnem času, ne za počitnice, marveč za obdelovanje oddaljenih vino gra dov. Bli zu ene teh va si, med dru gim največje, se nahaja Grapčeva Spila-jama v kate ri so do bi li dro bec ke ra mi ke iz le ta 2700 pred našim štetjem, s podobo ladje iz tistega časa.To je najstarejša upodobitev ladje v Evropi. En dan bo mo na me ni li obis ku bliž nje ga oto -ka Ščedro, starodavnega Tauris.Od otoka Hvara ga ločuje 3 km široki Ščedranski Kanal znan po pomorski bitki med rimskima konzuloma Oktavijem in Vatinijem leta 47 pred našim štetjem. Izlet bo s osebnimi avtomobili in društvenim kombijem. Ker je potrebno rezervirati sobe, naj se vsi ki bi se radi pridružili prijavijo najkasneje do 18 maja na tel št. 040 -228967 ali pri druš tve nih od bor -ni kih ( SG) od 25. do 28. junija Štiridnevni izlet za srednješolce Ta izlet je namenjen otrokom, ki so se v prejšnjih letih udeležili planinske šole na Planini pri Jezeru, in ker so si nabrali precej izkušenj, se bomo letos podali na malo zahtevnejši izlet. Planinarili bomo v okolici Triglava.Tokrat ne bomo prenočevali vedno v isti koči, zato bomo morali nosit vse potrebno za sa-bo.Od Rudnega polja na Pokljuki, se bomo čez Studorski preval povzpeli do Vodnikove koče na Velem polju. Pot bomo nadaljevali čez Konjski preval do doma Valentina Staniča in nato mimo Kredarice in Doma Planika spet na Velo polje in se spustili v Bohinj. Izlet bo potekal od 25. do 28. junija. Vse podrobne informacije bomo posredovali na informativnem sestanku ki bo konec maja. Točen datum sestanka bomo naknadno objavili v rubriki Planinski svet. od 27. avgusta do 1. septembra Planinska šola 2007 Od 27. avgusta do 1. septembra 2007 bo mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst priredil že sedmo izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru nad Bohinjem. Skupino otrok bodo spremljali društveni voditelji. Odpeljali se bomo z vlakom iz Sežane do Bohinjske Bistrice, z društvenim kom-bijem do planine Blato in od tu peš do koče, kjer bomo prenočevali. Med tednom bomo hodili na izlete različnih težavnostnih stopenj. Obiskali bomo vse planine v okolici: planino Viševnik, planino Dedno polje in planino v Lazu. Podali se bomo tudi na daljši izlet do koče pri Triglavskih jezerih in nato čez Štap-ce na Tičarico. Sledil bo še izlet na Pršivec in do lovske koče. Zadnje jutro se bomo podali do planine Vogar, od tam do Bohinja in nato na vlak, ki nas bo peljal do Nove Gorice. Izlete bomo lahko spremenili glede na bolj ali manj ugodne vremenske razmere. Med tednom bomo priredili razne zabave, med katerimi tudi manjše tekmovanje v orientacijskem teku. Opremili bomo steno, kjer bomo zavarovali otroke, ki se bodo tako lahko preizkusili tudi v plezanju. Seveda bo tudi nekaj prostega časa za razne igrice v koči in v njeni okolici. Izleti v poletni sezoni MAJ 13. 5. Pekel pri Borovnici - lahek, primeren za vsakogar 20.5. Soška pot - avtobusni, primeren za vsakogar 27.5. Brkini - lahek, primeren za vsakogar JUNIJ 3. 6. Srečanje obmejnih PD - avtobusni, primeren za vsakogar 17. 6. Srečanje z Pd Integral, (Lan-derska jama) 29.6-2.7 Stol - Golica - štiridnevni, tehnično ni težaven, je pa naporen JULIJ 8-9. 7. Monte Civetta - dvodnevni, zelo zahteven, samo za izkušene planince 29. 7. Koroška - avtobusni, primeren za vsakogar AVGUST 5-6. 8. Raduha - dvodnevni, lahek, primeren za vsakogar 20-22. 8. Triglav - tridnevni, primeren za izkušene in trenirane planince SEPTEMBER 1-3. 9. Sentiero degli alpini - tridnevni, tehnično ni težaven, je pa naporen 23. 9. Vajont - avtobusni, primeren za vsakogar 2 22 Nedelja, 6. maja 2007 NEDELJSKE TEME / zborovska glasba - Pogovor s predsednikom SKD Primorsko in pevcem noneta Milošem Tulom V četrtek predstavitev zgoščenke Noneta Primorsko Zgodbe prijateljstev Ob predstavitvi zgoščenke Zgodbe prijateljstev smo se pogovorili s predsednikom SKD Primnorsko in pevcem Noneta Milošem Tulom. Ali mi lahko pojasniš okoliščine v katerih se je ustanovila vaša pevska skupina? Nonet je nastal leta 1995 iz potrebe po družabnosti in petju lahkih moških ter pesmi za klapo. Prvi javni nastop smo fantje imeli ob otvoritvi samostojne slikarske razstave našega pevca Mitje Zonta, 29. 4. 1995, ki je bil tudi eden od pobudnikov ustanovitve Noneta. Začetki te fantovske skupine so bili takorekoč neuradni, delovali smo vzporedno z mešanim pevskim zborom Primorsko, ki ga je takrat vodil Anton Ba-loh in skrbno pazili, da se ne bi pevska dejavnost skupin križala. Ze od vsega začetka torej je ta sestav predstavljal le popestritev v koncertnem programu Mešanega pevskega zbora Primorsko in ravno v tem duhu smo želeli obstajati in delovati. To je preprosta življenjska zgodba nastanka No-neta, v kateri pevci niso le predani petju, temveč predvsem iskrenemu prijateljstvu in čutu soodgovornosti za usodo kulturne dejavnosti v sklopu SKD Primorsko. Vpr: Zakaj pa ime Nonet? Je to zaradi tega, ker vas je bilo devet? Zakaj pa vas sedaj poje deset? Nonet samo zato, ker nas je bilo približno devet! Z iskanjem drugih imen se sploh nismo obremenjevali iz enostavnega razloga, ker takrat smo bili le nekakšen »poganjek« mešane zasedbe. In vendar, redkokdaj nas je bilo de- »Uradna« fotografija pred četrtkovo predstavitvijo zgoščenke spodoba nonetovske stvarnosti, obenem pa izraz prvotne zamisli: prepevati med prijatelji in za prijatelje. Zamisel je oblikovala zborovodja Aleksandra Pertot in se opira na vrednote, ki so in bodo krasile Nonetov smisel in obstoj, z delom in medsebojnim namovale našo skupno desetletno pot in ustvarile glasbeno vez s tisočerimi dogodki in občutki, ki so se prepletali v teku let. Koncerti se ponavadi izvajajo v kakšni pomembnejši dvorani. Kako to, da ste se odločili za tako neobičajno vet! Prej deset! A tudi manj! Odvisno je bilo od tega, kdo je kje odsoten, kje kaj manjka, če je zborovodja pel z nami ali samo vodil, ali oboje hkrati... To ime smo pogumno in vztrajno zastopali tudi, ko nas je bilo sedem. Nonet je torej predvsem pojem, v katerem se identificira skupina pevcev mlajše generacije, ki so takrat nastopali v sklopu mešanega pevskega zbora Primorsko. Svojo desetletnico ste pred dvema letoma praznovali s projektom »S pesmijo v srcu«. Ima izbira teme kakšen poseben razlog? Projekt »S pesmijo v srcu«, ki smo ga predstavili ob 10-letnici leta 2005, je preprosta, a dovolj zvesta in nazorna pri- Sestava Noneta PRVI TENOR: Elvis Pohlen in Iztok Smotlak DRUGI TENOR: Ivo Kolarič, Mitja Zonta in Miloš Tul BARITON: Jernej Fonda in Mauro Zonta BAS: Klavdij Bembič, Saša Smotlak in Rado Tul Nonet vodi Aleksandra Pertot spoštovanjem v logiki čim bolj kvalitetnega - za dano stvarnost seveda - pevskega udejstvovanja. Kaj pa zgoščenka, ki jo predstavljate? Je tudi tu kak skrit pomen? »Zgodbe prijateljstev« je naravno nadaljevanje zgoraj načetega dela. V vsaki skupini se namreč - prej ali slej - pojavi želja, da bi ob zaključku pomembnejših pevskih ciklusov nekako konkretizirali vložen trud. Običajno se skupine odločajo za kak posnetek in tako je bilo tudi za nas. Odločili smo se, da v izbrano nalogo usmerimo vse napore; projekta smo se dejansko lotili takoj po deseti obletnici ob skrbni izbiri repertoarja in ob spoštovanju prvotne zamisli. Z »Zgodbami prijateljstev«, se nam je torej uresničila želja, da bi pustili spomin na svoje prvo desetletje petja na domačem zborovskem prizorišču. V njej želimo ponuditi predvsem skladbe, ki jih pevci imamo najraje: tiste, ki so nam v teh letih ostale trajno v spominu, ali pa tiste, ki so postale glasbena kulisa naših osebnih, intimnih, kdaj pa kdaj skrivnostnih, a predvsem pomenljivih misli, občutkov in doživetij. Ploščo doživljamo kot uresničitev dolgo pričakovane želje, ko bomo sebi in drugim lahko zapeli prav to, kar nam je najbolj pri srcu. To so zgodbe, ki so zaz- Nastop v Pivki 16. decembra 2006 prizorišče, kot je vinska klet? Odločili smo se, da zgoščenko predstavimo v neformalnih prostorih, takih, ki vzbujajo občutke, ki jih mi sami želimo posredovati: skromnost in pristnost. Izbira je padla na novo klet kme- tije družine Parovel v Boljuncu, ki se je na srečo odzvala prošnji z velikim veseljem, za kar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Vsebino koncerta je zborovodja Aleksandra Pertot skrbno prilagodila pogojem lokacije, vendar se na tem mestu ne bi preveč izpostavljal, saj pripravljamo nekaj manjših presenečenj. Aleksandra Pertot je v zborovskem prostoru znana kot zelo priznana zborovodja. Kako se razvija vaše pevsko sodelovanje? Dejstvo, da nas vodi Aleksandra jemljemo kot veliko dragocenost, a hkrati kot prav tako veliko odgovornost in spodbudo. Aleksandrinih pevskih dosežkov res ni potrebno posebej predstavljati; njen strokovni pristop nam omogoča pevsko rast v nadvse prijetnem sodelovalnem vzdušju, kar je bistvenega pomena pri skupinah, ki se s petjem ukvarjajo takorekoč na »ljubiteljski oz. amaterski ravni«. Naravna posledica tega je nekoliko različen pristop do petja, ki je celovitejši in zaradi tega bistveno bolj navdušujoč. Po dvajsetih letih petja v mešani zasedbi je bilo treba za nastopanje v manjši moški zasedbi marsikaj na novo postaviti in Aleksandri se moramo iz srca zahvaliti, da je sprejela ta »izziv«, kljub mnogim drugim obveznostim z drugimi pevskimi skupinami. Kot predsednik SKD Primorsko kaj bi najraje poudaril po dvanajstletnem obstoju te skupine? Če malo pogledam nazaj, vidim zgodbo, ki je skupna večini pevskim, športnim in vsem drugih podobnim skupinam: padci, vzponi, prehodna obdob- ja, zadoščenja, spet razočaranja... Skratka, tudi mi nismo bili pri tem izjema. Te procese jemljem kot naravne, tako kot je bil naraven tudi naš odziv na te pojave. V teh letih smo z našim delom skušali - po svojih močeh - zapolniti vrzeli, ki so nastale po, upam začasni, ukinitvi Mešanega pevskega zbora Primorsko. Ta prehod je bil dokaj problematičen, predvsem zaradi posledic, ki jih je prinesel s seboj, a iz te »emergence« se je rodila neka druga, zelo različna in nadvse dragocena zasnova, ki smo jo skušali v teh letih primerno nadgraditi in oplemenititi. Ob izrednemu zadovoljstvu, ki me prevzema ob tem dosežku današnje verzije Noneta, se moram iz srca zahvaliti vsem sopevcem in seveda Aleksandri Pertot, društvu Primorsko in ostalim ustanovam, ki so nas podprle. Nenazadnje, se moram spomniti tudi časov, ko so z nami peli še drugi pevci, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso več člani naše skupine. Tudi njim gre iskrena zahvala, saj so s svojim doprinosom prispevali izjemno dragocen delež k, sicer še kratki, zgodovini Noneta. In za konec? Kaj drugega kot vabilo vsem ljubiteljem petja, bivšim sopevkam in so-pevcem, vsem, ki so kadarkoli sodelovali z nami in predvsem vsem prijateljem, naj se nam pridružijo v četrtek, 10. maja 2007, v prostorih nove kleti kmetije Parovel v Boljuncu, kjer bomo počastili naš dosežek, z upanjem, da bo tudi ta prilika postala ena nova, še nenapisana »Zgodba prijateljstev«. (LS) Prvi nastop je Nonet imel 29. aprila 1995 / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. maja 2007 1 J človek in zemlja Za bolj učinkovito zatiranje peronospore in oidija v vinogradih Peronospora je v naših podnebnih razmerah nedvomno gospodarsko najpomembnejša glivična bolezen vinske trte. Še posebej je nevarna v deževnih letih, ko lahko povzroči ogromno škodo, ki se odraža še v naslednji vegetacijski do bi. Bolezen je sicer vinogradnikom dobro znana, a ne bo odveč, tudi upoštevajoč izredne količine letošnjih padavin, če damo nekaj navodil za njeno zatiranje. Istočasno jim seveda svetujemo, da upoštevajo navodila za boj proti pe-ronospori, ki jih daje služba za usmerjeno in integrirano varstvo trte. Čas škropljenja. Ne bomo podrobno opisovali dobro poznanih znakov napada peronospore, koristno pa se nam zdi, da navedemo koledar inkubacijske dobe peronospore (spodnja razpredelnica), ki nam omogoča, da na osnovi opazovanja temperature in padavin lahko tudi sami dovolj točno določimo čas škropljenja. Primer: če so bile 7. maja prisotne razmere za prvo okužbo - poganjki dolgi približno 10 cm, povprečna temperatura je 2 - 3 dni vsaj 10°C in vsaj 10 mm dežja, je treba opraviti protipero-nosporično škropljenje pred 18. majem. Če bo 20. maja ponovno deževalo in se bo voda zadržala na listih vsaj dve uri, bomo morali ponovno škropiti pred 30. majem. Če dežuje zelo pogosto je treba škropiti vsakih 7 - 8 dni. Pri določanju prikazanega koledarja upoštevajmo zgoraj navedene inkubacijske dobe, to je čas, ki poteče od okužbe do pojava bolezenskih znakov. Najvidnejši znaki na listih so okroglaste pege rumenkasto-vodenaste barve, ki jih imenujemo »oljni madeži«. Po nekaj dnevih se pojavi v okviru madežev na spodnji listni strani bela plesniva prevleka. Navedeni koledar nam pove, kdaj moramo škropiti pred koncem inkubacijske dobe, da preprečimo nastanek plesni. V krajih, kjer peronospora napada pogosto, je bolje, da škropimo pred dežjem ter da to naredimo, ob zelo pogostih padavinah, vsakih 7-8 dni. S čim škropimo. V tem mesecu uporabljamo sredstva, ki vsebujejo aktivno snov MAN-KOZEB (Agrizeb 80, Dithane M45, Aspor Z) ali PROPINEB (Antracol). Škropivu dodamo močljivo žveplo, da preprečimo napad oidija. Lahko seveda v tem obdobju zatiramo peronospero tudi z bakrenimi pripravki (bordojska brozga ali bakrovi kloridi). Raje pa uporabljamo sredstva na osnovi man-kozeba ali propineba, ker uspešno zatirajo tudi glivično bolozen črno pegavost ali eskoriozo, ki je v naših vinogradih zelo razširjena. Oidiju bomo posvetili posebej članek prihodnjič, zato se bomo ob tej priložnosti omejili le na nekaj praktičnih navodil za njegovo zatiranje v mesecu maju. V ta namen uporabljamo kot že omenjeno močljivo žveplo skupaj s sredstvi proti peronospori ali žveplo v prahu. Pri tem pa moramo upoštevati, da traja učinek močljivega žvepla 5 - 6 dni, učinek žvepla v prahu pa le 3 - 4 dni. Zato morajo biti, če so vremenske razmere ugodne za napad te glivice, posegi proti njej zelo pogosti. DOGNOJEVANJE VINSKE TRTE V vinogradih kjer ni rast trte dovolj bujna, lahko še dognojimo z dušikom v odmerku 30-40 kg na hektar (1 stot uree ali 1,5 stotov amonijevega nitrata). Bliža se tudi čas za foliarno gnojenje, ki ga opravimo istočasno s škropljenjem proti bolezni trte, in s tem nanašamo na trto makroelemente (dušik, fosfor, kalij), predvsem pa mikroelemente (železo, mangan, baker itd.) Toda o tem več prihodnjič. Svetovalna služba KZ Koledar inkubacijske dobe penorospore vinske trte in posegov za njeno zatiranje Dnevi v katerih pride do padavin, ki lahko povzročijo okužbo Dnevi v katerih se lahko pojavijo na listih trte pege s plesnivo prevleko. Škropljenje moramo opraviti pred temi datumi Dnevi v katerih pride do padavin, ki lahko povzročijo okužbo 1. maja 13.-15. maja 1. junija 2. maja 14.-16. maja 2. junija 3. maja 15.-17. maja 3. junija 4. maja 16.-19. maja 4. junija 5. maja 16.-20. maja 5. junija 6. maja 17.-21. maja 6. junija 7. maja 18.-22. maja 7. junija 8. maja 19.-23. maja 8. junija 9. maja 20.-24. maja 9. junija 10. maja 21.-25. maja 10 junija 11. maja 22.-25. maja 11. junija 12. maja 22.-26. maja 12. junija 13. maja 23.-27. maja 13 junija 14. maja 24.-27. maja 14 junija 15. maja 25.-28. maja 15 junija 16. maja 26.-29. maja 16 junija 17. maja 27.-29. maja 17 junija 18. maja 28.-30. maja 18. junija 19. maja 29.-31. maja 19. junija 20. maja 30. maja - 1 junija 20. junija 21. maja 31. maja - 2. junija 21. junija 22. maja 1.-3. junija 22. junija 23. maja 2.-4. junija 23. junija 24. maja 3.-5. junija 24. junija 25. maja 4.-6. junija 25. junija 26. maja 4.-6. junija 26. junija 27. maja 5.-7. junija 27. junija 28. maja 5.-8. junija 28. junija 29. maja 6.-9. junija 29. junija 30. maja 7.-10. junija 30. junija 31. maja 8.-11. junija Dnevi v katerih se lahko pojavijo na listih trte pege s plesnivo prevleko. Škropljenje moramo opraviti pred temi datumi 9.-12. junija 10.-13. junija 11.-13. junija 12.-15. junija 13.-16. junija 14.-17. junija 15.-18. junija 16.-19. junija 17.-20. junija 18.-21. junija 19.-22. junija 20.-23. junija 21.-24. junija 22.-25. junija 23.-26. junija 24.-26. junija 25.-27. junija 26.-27. junija 26.-28. junija 27.-28. junija 27.-28. junija 28.-29. junija 29.-30. junija 30 junija - 1 julija 1.-2. julija 2.-3. julija 3.-4. julija 4.-5. julija 4.-5. julija 5.-6. julija Primer: če so bile 7. maja prisotne razmere za prvo okužbo - poganjki dolgi približno 10 cm, povprečna temperatura je 2 - 3 dni vsaj 10°C in vsaj 10 mm dežja, je treba opraviti protiperonosporično škropljenje pred 18. majem. Če bo 20. maja ponovno deževalo in se bo voda zadržala na listih vsaj dve uri, bomo morali ponovno škropiti pred 30. majem. Če dežuje zelo pogosto je treba škropiti vsakih 7 - 8 dni. koristni strokovni nasveti - Pomembna plodovka Kja vse moramo vedeti o gojenju paradižnika Prav sedaj je čas, ko sadimo paradižnik in ostale plodovke. Sadimo vse do polovice maja. Če pa smo sami vzgojili sadike, jih v tem času presa di mo na pro sto. Paradižnik, ki mu botanično pravimo Lycopersicon lycopersicum (druž. Solanacee - razhudnikovke), je doma iz Južne Amerike in je toplotno zahtevna zelenjadnica. Danes je paradižnik na široko gojen v veliko državah. V Italiji je paradižnik nepogrešljiva zelenjadnica, ki jo gojimo ma lo ne vseh vrtovih in s katero pri -pravimo veliko tradicionalnih jedi. Paradižnik je v Italiji zelo važen tudi kot industrijska zelenjadnica za pripravo konzerv. Prilagodi se različnim zemljam, najraje pa ima rahlo in propustno, dobro pognojeno z zrelim hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili. Rastlina je zahtevna na sončno svetlobo. Vse plodovke se dobro obnesejo tudi, če jih gojimo v rastlinjaku. SAJENJE in SEJANJE - Nekateri vrtnarji, posebno večji, vzgojijo sadike sami. V tem primeru sejemo konec februarja ali začetek marca v notranje prostore, na prosto pa v aprilu. Sejemo 2-3 gr semena na m2. Najbolje je, če sejemo v lončke ali zaboje s prostorčki in presadimo s koreninsko grudo. Nekateri sejejo direktno na prosto in potem redčijo. V glavnem to delajo večji, poklicni proizvajalci. Najbolj pogost primer, posebno za manjše proizvajalce je, da sadike paradižnika kupimo. Izbirati moramo med zdravimi in ne preveč visokimi rastlinicami, z dobro obraslimi koreninami. V nasprotnem primeru bi pomenilo, da so gojitelji preveč zalivali in gnojili. Previsoke rastline so tudi bolj podvržene boleznim in škodljivcem. Tudi če smo sadike vzgojili sami, moramo ob presajanju narediti selekcijo. Pred presajanjem zemljo dobro pripravimo. Najbolje je, da že pred oranjem pokopljemo hlevski gnoj, ki pa naj bo dobro zrel. Gnojimo tudi z 100-120 gr/m2 superfosfata, 40-60 gr/m2 kalijevega sulfata in 20-30 gr/m2 amonijevega nitrata. Namesto slednjega lahko uporabljamo tudi dušikova gnojila, ki le počasi dajejo na razpolago dušik in izboljšajo kakovost ter enakomerno zorenje plodov. Namesto teh lahko uporabimo približno 100-150 gr/m2 kakega mešanega gnojila, ki vsebuje predvsem kalij in fosfor. Obdelamo vsaj 30 cm globoko. Pazimo, da se korenine ob sajenju ne dotikajo hlevskega gnoja in gnojil. Boljši uspeh imamo, če sadimo ob oblačnem vremenu ali pa v poznih popoldanskih urah. Nekaj ur pred sajenjem sadike zalijemo, da ostane koreninska gruda kompaktna. Nato naredimo luknjo in vanjo položimo sadiko z zemeljsko grudo vred. Paradižnik presadimo v razdaljo 40 do 50 cm za 50 do 100 cm, odvisno od sorte. Zemljo okrog nekoliko potlačimo in rastlinice zalijemo. Pred presajanjem lahko površino pokrijemo s plastično folijo, ki se pri paradižniku zelo dobro obnese. Na ta način ostanejo plodovi bolj čisti in zdravi, plevel se ne širi, zemlja se nekoliko ogreje. Najprej že pripravljeno gredico prekrijemo s črno plastično folijo in jo dobro pritrdimo, da je burja ne odnese. Nato naredimo luknje, kjer bomo posadili sadike. Če rastline umrejo, jih čim prej zamenjamo z novimi. SORTE - Sort je zelo veliko in težko jih je tu našteti vseh. V glavnem delimo v tiste, ki neprestano rastejo (indeterminantne), katerih je večina, in v tiste, ki rastejo do določene mere (determinantne). Prve zahtevajo oporo in so najbolj primerne za manjše vrtnarje, druge pa opore ne potrebujejo. V zadnjih letih je tudi veliko novih sort, ki so jih selekcionirali in ki so odporne proti raznim boleznim. OPORA - Sorte, ki neprestano rastejo, potrebujejo oporo, ki je lahko trs ali lesena palica, lahko je tudi plastična ali kovinska. Prednost slednjih je, da jih lahko ponovno uporabimo. Važno je, da je opora vsaj 170 - 180 cm visoka. 25-35 cm od tega za-kopljemo v zemljo. Za daljši obstoj spodnji del lesene opore potopimo v 3-4 % raztopini bakrovega sulfata za 5-6 dni. Da opora kljubuje burji, po štiri palice pritrdimo skupaj na zgornji strani tako, da dobijo obliko piramide. V bolj zavetnih krajih, kjer je vpliv burje manjši, oporo postavimo navpično, saj je tako osvetljevanje rastlin in prezračevanje boljše. Oporo postavimo pred sajenjem, da rastlinic ne poškodujemo. Rastlino moramo stalno povezovati na oporo. Stalno moramo kontrolirati, da vezi niso preveč tesne. Izbirajmo med mehkimi, elastičnimi vezmi. OSKRBA - Posebno na začetku moramo okopavati okrog rastlin zaradi plevelov. Rastlinice moramo pozneje na oporo stalno in večkrat zavezovati. Ko so zalistniki še majhni, jih odstranimo. Posebno med sušnim obdobjem moramo rastlinice stalno zalivati. Med rastjo dognojimo z dušikom. POBIRANJE - Plodovi paradižnika dozorevajo postopoma. Za solato plodove pobiramo, ko spreminjajo barvo, nekako iz rumene v rdečo. Ne smemo pa jesti zelenih, ker vsebujejo strupeni solanin. Za predelavo v omako pa pobiramo v fiziološki, polni zrelosti, ko so plodovi rdeče obarvani. VARSTVO - Zelo važno je, da upoštevamo kolobarjenje. Paradižnik naj si ne sledi samemu sebi za nekaj let, pa tudi ne ostalim plodovkam. Ne smemo saditi pregosto. Ne smemo pretirano gnojiti, posebno ne z dušikovimi gnojili. Narediti moramo vse, da voda v tleh ne zastaja. Pazi- mo, da med zalivanjem ne močimo listov. Če gojimo v rastlinjaku, moramo slednjega večkrat zračiti, da ne pride do presežka vlage. Prekrivanje s plastično folijo veliko pripomore k preprečitvi širjenju bolezni. Če pa nam je paradižnike kljub naši pazljivosti napadla kaka bolezen, moramo škropiti. Med najbolj nevarnimi boleznimi paradižnika je peronospora (Phytophtora infestans), ki se širi predvsem ob vlažnem vremenu. Bolezenski znaki se pojavijo najprej na listih v obliki madežev, ki pozneje potemnijo in se posušijo. Ob visoki vlagi se bolezen razširi na vso rastlino. Prav tako se madeži pojavijo na še zelenih plodovih, ki pozneje gnijejo. Proti bolezni škropimo z bakrovimi pripravki. Za prva škropljenja do začetka cvetenja lahko škropimo s pripravki na podlagi mankozeba ali drugimi ditiokarbamati. S škropljenjem začnemo brž, ko opazimo prve znake bolezni. Ko pa paradižniki dozorevajo, poberemo vse skoraj dozorele plodove in nato škropimo s pripravki na podlagi chlortalonila, ki imajo karenčno dobo le 7 dni. Slednji so priporočljivi tudi pri zadnjem škropljenju. Paradižnik lahko napadeta tudi okrogla listna pegavost (Septoria ly-copersici) in pa črna pegavost (Alternaria porri). Pri prvi se na listih pojavijo 2-3 cm okroglasti madeži, ki so večkrat obrobljeni s temnejšo barvo. V primeru črne pegavosti pa se na listih odraslih rastlin pojavijo različni madeži. Na sadežih se pojavijo črni madeži, najpogosteje v bližini peclja. Pri obeh boleznih veljajo ista navodila za škropljenje, kot pri peronospori. Učinkovito je tudi po končanem gojenju uničiti vse ostanke rastlin. Paradižnik je podvržen tudi trohnenju plodov ali fusarium (Fu-sarium oxisporum) in pa verticillum. Pri obeh boleznih listi porumenijo, kmalu nato se cela rastlina posuši in odmre. Proti tema dvema boleznima lahko ukrepamo le preventivno. Posebno važno je, da prihodnje leto ko-lobarimo. Učinkovito je tudi odstranjevanje bolnih rastlin. Le v primeru večjih površin je koristno razkuževanje zemlje z vročo paro ali drugimi sredstvi. V primeru letošnjega napada teh dveh bolezni, je najbolje, da pravočasno povprašamo v trgovini o razpoložljivosti odpornih sort za naslednje leto. dr. Magda Šturman 2 4 Nedelja, 6. maja 2007 NEDELJSKE TEME / manjšine - Italijanska vlada vložila ratifikacijski zakon listine za regionalne ali manjšinske jezike Kaj bo slovenski manjšini prinesla ratifikacija Evropske listine RIM - Kot smo že poročali, je italijanska vlada na eni zadnjih sej odobrila osnutek zakona za ratifikacijo Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Gre za dokument Sveta Evrope, katerega namen je zajamčiti manjšinskim jezikom določeno stopnjo zaščite; to stopnjo določi država podpisnica sama, Svet Evrope pa nato nadzira dejansko izvajanje. V parlamentu so sicer osnutek ratifikacijskega zakona vložili že nekateri poslanci oziroma senatorji, začenši s predstavniki strank narodnih manjššin. Sedaj pa bo predstavi- tev vladnega besedila verjetno pospešila postopek za ratifikacijo listine, s katero Italija odlaša že dolga leta. V prejšnji zakonodajni dobi je bil sicer ratifi-kacijski zakon že odobren v poslanski zbornici, ne pa v senatu. Tam je bil izgovor za zavlačevanje spor o ravni televizijskih sporedov v furlanskem jeziku, dejansko pa desnosredinska večina ni hotela ratificirati listine, ker za Berlusconijevo vlado to vprašanje ni bilo prioritetnega značaja. Tudi tokrat kaže, da bo vprašanje televizijskih sporedov v manjšinskih jezikih ena vročih tem parlamentarne razprave. Besedilo, ki je bilo odobreno v prejšnji zakonodajni dobi v poslanski zbornici je namreč zagotavljalo uvajanje televizijskih sporedov v furlanskem jeziku, medtem ko besedilo, ki ga je sedaj sprejela vlada, ne vsebuje teh jamstev, ampak določa le, da bodo v pogodbo med vlado in družbo RAI vključena določila, ki bodo hzagoto-vila radijske in televizijske oddaje v jezikih manjšin, pri čemer je seznam jeziukov tisti, ki ga že vsebuje zakon 482. Ker je kaj lahko domnevati, da Fur- lani in verjetno tudi Sardinci s tem ne bodo zadovoljni, se obeta živahna razprava v parlamentu. Vsekakor pa besedilo, ki ga je sprejela vlada, potrjuje tabelo členov listine, za katere država jamči, da jih bo izvajala. Členi se razlikujejo od jezika do jezika, pri čemer jih namerava Italija največ uveljavljati za južnotirolčske Nemce, nekaj manj za Francoze v Dolini Aosta, Ladince in Slovence, še manj pa za ostgale manjšine. Ker gre za kompleksen dokument objavljamo seznam členov, ki jih namerava Italija izvajati za slovensko manjšino. Odstavki, ki jih je italijanska vlada vključila v osnutek zakona o ratifikaciji Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih za slovenski jezik: 8. člen Izobraževanje 1. Glede izobraževanja se pogodbenice obvezujejo, da bodo na ozemlju, na katerem se ti jeziki uporabljajo, v skladu s položajem vsakega od teh jezikov in brez poseganja v poučevanje uradnega jezika ali uradnih jezikov države: a .i) zagotovile možnost za predšolsko izobraževanje v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih b.i) zagotovile možnost za osnovnošolsko izobraževanje v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih c.i) zagotovile možnost za srednješolsko izobraževanje v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih ali d.i) zagotovile možnost za strokovno in poklicno izobraževanje v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih f.ii) ponudile te jezike kot šolski predmet pri izobraževanju odraslih in pri nenehnem izobraževanju ali f.iii) podpirale in/ali spodbujale vključevanje teh jezikov kot učnega predmeta pri izobraževanju odraslih in nenehnem izobraževanju, če javne oblasti nimajo neposredne pristojnosti na področju izobraževanja odraslih; g) sprejele predpise za zagotovitev poučevanja zgodovine in kulture, katerih odraz je regionalni ali manjšinski jezik; h) zagotovile osnovno in nadaljnje usposabljanje učiteljev, ki je potrebno za uresničevanje podod-stavkov a do g, ki jih je pogodbenica sprejela; i) ustanovile nadzorni organ ali organe, ki bodo odgovorni za spremljanje izvajanja sprejetih ukrepov in doseženega napredka pri uvajanju ali razvoju poučevanja regionalnih ali manjšinskih jezikov in za sestavljanje občasnih poročil o svojih ugotovitvah, ki bodo objavljena. 9. člen Sodne oblasti 1. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo za sodna okrožja, v katerih število prebivalcev, ki uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike, upravičuje spodaj navedene ukrepe, glede na položaj posameznega jezika in pod pogojem, da po mnenju sodnika uporaba ugodnosti, ki jih daje ta odstavek, ne ovira pravilnega sojenja: a) v kazenskih postopkih: ii) zajamčile obtožencu pravico do uporabe njegovega regionalnega ali manjšinskega jezika in iii) zagotovile, da se zahteve in dokazi, ne glede na to, ali so pisni ali ustni, ne bodo šteli za nesprejemljive samo zato, ker bodo izraženi v regionalnem ali manjšinskem jeziku. b) v civilnih postopkih: ii) omogočile, da lahko stranka v sporu, kadar mora osebno priti pred sodišče, uporablja svoj regionalni ali manjšinski jezik brez dodatnih stroškov, in iii) omogočile, da se dokumentacija in dokazi predložijo v regionalnem ali manjšinskem jeziku, 2. Pogodbenice se obvezujejo: c) da ne bodo med strankami zanikale veljavnosti pravnih dokumentov, sestavljenih v državi, samo zato, ker so napisani v regionalnem ali manjšinskem jeziku 10. člen Upravni organi in javne službe Na upravnih območjih države, na katerih število prebivalcev, ki uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike, upravičuje spodaj določene ukrepe, in glede na položaj vsakega jezika se pogodbenice obvezu- slovenija - V državnem zboru Spremenili bodo ratifikacijski zakon LJUBLJANA - Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) je podprl pred lo ge spre memb za ko na o ra -tifikaciji Evropske listine o regional nih ali manj šin skih je zi kih, po -tem ko so s Sveta Evrope Slovenijo opozorili na določene napake v sedanji obliki zakona o ratifikaciji omenjene listine. Slovenija je namreč nekatera določila izvajala kumulativno, čeprav so v listini predlagani kot opcijski. Slovenija bi se tako morala odločiti za nekatera določila, ne pa za vključitev vseh, kot je bilo prvotno sprejeto.OZP je omenjene predloge sicer že obravnaval, v današnji razpravi pa so se znova odprla vprašanja poslancev narodnih skupnosti v Sloveniji, predstavnika italijanske manjšine Roberta Ba-tellija in madžarske skupnosti Marie Poz so nec, ker naj bi spre mem -be zakona o ratifikaciji listine na določenih področjih zmanjševale že pridobljene pravice manjšin. Prav tako sta opozorila, da listina v večini določb še vedno ni zaživela v praksi, čeprav je bila sprejeta že pred sed mi mi le ti. Batelli je tudi opozarjal, da naj bi Slovenija s tem postopkom tudi enostransko spreminjala ratifikacijo mednarodne konvencije. Na vladni strani, na katero se je postavil tudi predsednik OZP Jožef Jerovšek (SDS), so pojasnili, da je bila Slovenija pozvana s strani Sveta Evrope, naj odpravi določene nepravilnosti pri izvajanju listine in da ne gre za enostransko poseganje v listino. Je pa državni sekretar na MZZ Andrej Šter priznal, da izvajanje listine še ni zaživelo v praksi in OZP je na koncu v zvezi s tem sprejel predlog, da naj vlada enkrat letno poroča o izvajanju te listine. (STA) jejo, da, če je to mogoče: a.ii) zagotovijo, da vsi njihovi uradniki, ki imajo stike z javnostjo, uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike pri svojih odnosih z osebami, ki se nanjo obračajo v teh jezikih, ali a.iii) zagotovijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov lahko predložijo ustne ali pisne vloge in prejmejo odgovor v teh jezikih, 2. Glede lokalnih in regionalnih oblasti na območjih, na katerih je število prebivalcev, ki uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike tako, da upravičuje spodaj navedene ukrepe, se pogodbenice obvezujejo, da dovolijo in/ali spodbujajo: a) uporabo regionalnih ali manjšinskih jezikov v okviru regionalne ali lokalne oblasti; b) možnost za uporabnike regionalnih ali manjšinskih jezikov, da predložijo ustne ali pisne vloge v teh jezikih; d) lokalne oblasti, da objavljajo uradne dokumente tudi v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih; e) regionalne oblasti, da uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike v razpravah v svojih skupščinah, ne da bi izključevali uporabo uradnega jezika ali uradnih jezikov države; f) lokalne oblasti, da uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike v razpravah v svojih skupščinah, ne da bi izključevali uporabo uradnega jezika ali uradnih jezikov države; g) uporabo ali sprejem tradicionalnih in pravilnih oblik krajevnih imen v regionalnih ali manjšinskih jezikih po potrebi skupaj s poimenovanjem v uradnem jeziku ali uradnih jezikih. 3. Glede javnih storitev, ki jih zagotavljajo upravni organi ali druge osebe v njihovem imenu, se pogodbenice obvezujejo, da na ozemlju, na katerem se uporabljajo regionalni ali manjšinski jeziki, in v skladu s položajem posameznega jezika ter če je to mogoče: b) dovolijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov predložijo zahtevek in prejmejo odgovor v teh jezikih. 4. Zaradi uresničevanja določbe prvega, drugega in tretjega odstavka, ki so jih pogodbenice sprejele, se pogodbenice obvezujejo sprejeti enega ali več naslednjih ukrepov: a) prevajanje in tolmačenje, če se zahtevata; b) zaposlovanje, in kadar je potrebno, usposabljanje uradnikov in drugih potrebnih zaposlenih v javnih službah; c) ugoditev, če je le mogoče, prošnjam zaposlenih v javnih službah, ki znajo regionalni ali manjšinski jezik, da so imenovani na ozemlje, na katerem se ta regionalni ali manjšinski jezik uporablja. 5. Pogodbenice se obvezujejo dovoliti uporabo ali prevzem priimkov v regionalnih ali manjšinskih jezikih na prošnjo prizadetih oseb. 11. člen Javna glasila 1. Pogodbenice se obvezujejo, da za uporabnike regionalnih ali manjšinskih jezikov na ozemljih, na katerih se ti jeziki govorijo, v skladu s položajem vsakega jezika, stopnjo po- sredne ali neposredne pristojnosti organov javne oblasti in njihovih pooblastil ali vloge na tem področju ter ob spoštovanju načela neodvisnosti in samostojnosti javnih glasil: a) v obsegu, v katerem radio in televizija opravljata poslanstvo javne službe: iii) ukrenejo vse potrebno, da radio in televizija uvrstita v program oddaje v regionalnih ali manjšinskih jezikih; b.ii) spodbujajo in/ali omogočajo redno oddajanje radijskih programov v regionalnih ali manjšinskih jezikih; c.ii) spodbujajo in/ali omogočajo redno oddajanje televizijskih programov v regionalnih ali manjšinskih jezikih; d) spodbujajo in/ali omogočajo produkcijo in distribucijo avdio in av-diovizualnih del v regionalnih ali manjšinskih jezikih; e.i) spodbujajo in/ali omogočajo ustanovitev in/ali vzdrževanje vsaj enega časopisa v regionalnih ali manjšinskih jezikih 2. Pogodbenice se obvezujejo zajamčiti svobodo neposrednega sprejemanje radijskih in televizijskih oddaj iz sosednjih držav v jeziku, ki se uporablja v enaki ali podobni obliki, kot je regionalni ali manjšinski jezik, in ne bodo nasprotovale prenašanju radijskih in televizijskih oddaj iz sosednjih držav v takem jeziku. Pogodbenice se nadalje obvezujejo zagotoviti, da ne bo nobenih omejitev glede svobode izražanja in prostega pretoka informacij v tisku, napisanih v jeziku, ki se uporablja v enaki ali podobni obliki, kot je regionalni ali manjšinski jezik. Ker izvajanje zgoraj omenjenih svoboščin vključuje dolžnosti in odgovornosti, so lahko zanje predvidene take formalnosti, omejitve ali kazni, kot so predpisane z zakonom in so potrebne v demokratični družbi, v interesu nacionalne varnosti, ozemeljske celovitosti ali javne varnosti, za preprečevanje nereda in kriminala, za zaščito zdravja ali morale, za zaščito dobrega imena ali pravic drugih, za preprečevanje razkritja zaupnih informacij ali za ohranjanje avtoritete in nepristranskosti sodstva. 3. Pogodbenice se obvezujejo zagotoviti, da so interesi uporabnikov regionalnih ali manjšinskih jezikov zastopani ali upoštevani v organih, ki so lahko ustanovljeni v skladu z zakonom z nalogo, da jamčijo svobodo in pluralizem javnih glasil. 12. člen Kulturne dejavnosti in ustanove 1. Glede kulturnih dejavnosti in ustanov - še posebej knjižnic, videotek, kulturnih centrov, muzejev, arhivov, akademij, gledališč in kinematografov kakor tudi literarnih del in filmskih produkcij, oblik izražanja ljudske kulture, festivalov in s kulturo povezanih dejavnosti, med drugim vključno z uporabo novih tehnologij - se pogodbenice obvezujejo, da na ozemljih, na katerih se ti jeziki uporabljajo, ter v obsegu pristojnosti organov javne oblasti in njihovih pooblastil ali vloge na tem področju: a) spodbujajo tiste vrste izražanja in pobude, ki so značilne za regionalne ali manjšinske jezike in pospešujejo različne možnosti dostopa do del v teh jezikih; b) pospešujejo različne možnosti do- stopa v drugih jezikih do del v regionalnih ali manjšinskih jezikih, tako da pomagajo in razvijajo prevajanje, sinhroniziranje, naknadno sinhroniziranje in podnaslavljanje; c) pospešujejo dostop v regionalnih ali manjšinskih jezikih do del v drugih jezikih, tako da pomagajo in razvijajo prevajanje, sinhroniziranje, naknadno sinhroniziranje in podnasla-vljanje; d) zagotovijo, da organi, odgovorni za organiziranje ali podpiranje različnih kulturnih dejavnosti, primerno podpirajo vključevanje poznavanja in rabe regionalnih ali manjšinskih jezikov in kultur v projekte, za katere dajo pobudo ali finančna sredstva; f) spodbujajo neposredno sodelovanje predstavnikov uporabnikov regionalnega ali manjšinskega jezika pri zagotavljanju možnosti in načrtovanju kulturnih dejavnosti; g) spodbujajo in/ali omogočajo ustanavljanje organa ali organov, odgovornih za zbiranje, arhiviranje in predstavitev ter objavljanje del v regionalnih ali manjšinskih jezikih; h) po potrebi ustanovijo in/ali pospešujejo in financirajo službe za prevajanje in terminološke raziskave zlasti zato, da ohranjajo in razvijajo ustrezno upravno, poslovno, gospodarsko, družbeno, strokovno in pravno izrazje v vsakem regionalnem ali manjšinskem jeziku. 3. Pogodbenice se obvezujejo v svoji kulturni politiki v tujini dati ustrezno mesto regionalnim ali manjšinskim jezikom in kulturam, katerih odraz so. 13. člen Gospodarsko in družbeno življenje V zvezi z gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi se pogodbenice obvezujejo, da v vsej državi c) nasprotujejo praksi, katere namen je odvračanje od uporabe regionalnih ali manjšinskih jezikov v zvezi z gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi; 2. V zvezi z gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi se pogodbenice obvezujejo, da na ozemlju, na katerem se uporabljajo regionalni ali manjšinski jeziki, če so javne oblasti za to pristojne in če je to razumno mogoče d) s primernimi sredstvi zagotovijo, da so varnostna navodila sestavljena tudi v regionalnih ali manjšinskih jezikih. 14. člen Čezmejne izmenjave Pogodbenice se obvezujejo, da: a) uporabljajo že obstoječe obvezujoče dvostranske in mnogostranske sporazume, sklenjene z državami, v katerih se uporablja isti jezik v enaki ali podobni obliki, ali si po potrebi prizadevajo skleniti take sporazume, in sicer tako, da bodo pospeševale stike med uporabniki istega jezika v zadevnih državah v kulturi, izobraževanju, obveščanju, poklicnem usposabljanju in permanentnem izobraževanju; b) v dobro regionalnih ali manjšinskih jezikov olajšujejo in/ali spodbujajo čezmejno sodelovanje, še zlasti med tistimi regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, na ozemlju katerih se uporablja isti jezik v enaki ali podobni obliki. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. maja 2007 1 J balkan - V Mostarju odprli Zavod združenega sveta Nov korak na poti zbliževanja in sožitja Pred rednim zasedanjem mednarodne uprave Zavodov združenega sveta (UWC), ki se je marca lani odvijalo na Zavodu Waterford KaMhlaba v Južni Afriki, je bilo znotraj gibanja UWC zelo napeto. Pričakovali so namreč sklep o širitvi, ki naj bi odobril ustanovitev dveh novih šol: prve v Kostariki in druge v Mostarju. Odločitev uprave ni bila enostavna, saj so morali njeni člani najprej preveriti, ali imata nova centra zagotovljene finančne vire ter infrastrukturo, kar je v zgoraj omenjenih državah vse prej kot enostavno. Mednarodna uprava pa je na koncu zasedanja obema dala zeleno luč za nadaljevanje del, tako da sta svoja vrata lahko odprla že avgusta 2006. Otvoritev 12. Zavoda združenega sveta v Mostarju (UWCIM) spada v širši izobraževalni projekt Initiative UWC-IBO, ki ga v Bosni in Hercegovini vodita gibanje UWC in IBO, to je nevladna organizacija, ki izdaja mednarodno priznane diplome za srednješolsko izobraževanje in katere programe so uvedli v šolah po celem svetu. Cilj projekta je uvesti v BIH kvalitetno srednješolsko izobraževanje, ki naj bi prispevalo h kulturni in civilni prenovi države ter istočasno ponujalo mladim več možnosti za nadaljnji študij. Glavni cilj iniciative je namreč združitev vseh treh učnih programov, ki jih trenutno poučujejo na t.i. srbskih, hrvaških in muslimanskih šolah v BIH ter sestaviti skupen kvaliteten program. Prvi konkreten rezultat projekta je ravno otvoritev Zavoda v Mostarju, kateremu bo sledila uvedba programa IB v gimnazijah v Banja Luki in v Sarajevu. Tri šole pod skupno streho Zavod združenega sveta ima svoj sedež v prostorih Prve gimnazije Mostar, ki se nahaja na Španskem trgu, natančno na meji med hrvaškim in muslimanskim delom mesta. Okoli trga so znaki vojne še vidni. Porušene in zapuščene stavbe ter postreljena tla in ceste spominjajo na spopade izpred slabih 15 let. Na omenjenem trgu stoji danes samo še ena zgradba iz 19. stoletja, v kateri je do začetka vojne leta 1992 domova-la prestižna Prva Gimnazija Mostar. Šola je bila poznana po vsej jugovzhodni Evropi kot kvaliteten center izobraževanja za dijake različnih narodnosti, kjer so poučevali sami ugledni profesorji. V zadnjih letih vojne so na pol porušeno šolo obiskovali le še hrvaški dijaki, saj ostali niso bili več dobrodošli. Leta 2004 pa so se v drugo nadstropje stavbe vselili dijaki bošnjaškega rodu in zdelo se je, da je Prva Gimnazija spet zaživela v duhu starih časov. V resnici pa je nekoliko drugače, saj dijaki danes obiskujejo v različnih urnikih dva različna učna programa, v dveh različnih jezikih: v bosanščini in hrvaščini. Za ravnateljico je bila izbrana Hrvatinja, za po-dravnatelja pa Bošnjak. Dejansko gre za dve šoli pod skupno streho, kljub temu pa gre za pogumen poskus integracije in združevanja dijakov, ki ga mnogi v mestu še danes kritizirajo. Od septembra lani pa se je v drugo, še na pol opustošeno in prazno nadstropje gimnazije, vselila tretja šola, ki je šla še dlje, veliko dlje - toliko, da mnogi v BIH še ne verjamejo, da se kaj takega sploh dogaja. Da je kaj takega sploh mogoče. In sicer da Hrvati, Srbi in Bošnjaki obiskujejo iste razrede, kjer se poučuje en sam program. Kljub skeptičnosti pa taka realnost obstaja, saj od 100 dijakov, ki danes obiskujejo Zavod, je 40 doma iz Mostarja, 30 iz drugih delov Bosne in Hercegovine, zgolj 30 pa iz držav vzhodne Evrope, Balkana in Bližnjega Vzhoda. To pa zato, ker je prvi cilj UWCIM ravno integracija krajevnih dijakov. Poslanstvo in smernice UWCIM Ali bo ustanovitev te šole prispevala k reševanju sporov in združevanju mladih generacij? Bo s prihodom tujih dijakov prebivalstvo razumelo, da na svetu niso samo Hrvati in Muslimani? To se sprašujejo člani gibanja UWC. Smernice svojega programa je ravnatelj Paul Regan takole obnovil: »V prvi vrsti sledimo temeljnim načelom gibanja UWC, to pomeni, da skušamo preko izobraževanja združiti ljudi, nacije in kulture, ker si želimo mirne prihodnosti. Zato naše delovanje in poučevanje sloni na mednarodnem in medkulturnem razumevanju, na poudarjanju razlik, odgovornosti posameznika in njegove celovitosti, na prostovoljnem delu ter na spoštovanju okolja. Naš drugi cilj je ta, da se v našem zavodu izobražuje čim več dijakov iz Bosne in Hercegovine. Tretji pa, da aktivno sodelujemo pri razvoju in prenovi države.« Prostorska stiska je še vedno problem, saj je del stavbe na Španskem trgu še vedno neuporaben in že pol drugo leto čaka na prenovitev. »Denar smo dobili že septembra 2005 in mislili smo, da se bodo prenovitvena dela zaključila še pred začetkom tega šolskega leta. Žal pa se sploh še niso začela, ker že dve leti čakamo na odobritev projekta s strani Ministrstva za izobraževanje. Denar nam je nakazala Evropska investicijska banka in je namenjen izključno obnovitvi šole. Sumim, da projekt še niso odobrili, ker del tega denarja ne more nikomur v žep. Se pravi, da ta denar ni dovolj zanimiv za interne politične igre.« do- Prva gimnazija Mostar, sedež Zavoda združenega sveta tudi tokrat, saj že pripravlja skupne izobraževalne delavnice za krajevne profesorje in pri tem poudarja: »Počutim se izjemno privilegiranega, da sem prvi ravnatelj šole, katere program ne bo vplival samo na mesto, pač pa tudi na izobraževalni sistem v celi državi.« V šolski program spada tudi prostovoljno delo, ki dijake približa mestu, predvsem pa socialno po- daja Regan. Po zadnjih novicah pa naj bi se dela res začela junija, saj zaradi prihoda druge generacije dijakov (beri 100 novih) nujno potrebujejo več učilnic in drugih prostorov. Ravnatelj Paul Regan je v zadnjih letih sodeloval z nevladnimi organizacijami in prostovoljci v težkih situacijah, ukvarjal se je s postavitvijo novih šol in izobraževalnih centrov v Keniji in Tanzaniji. V to smer bo šel trebnim in marginalnim skupinam. Najmanj enkrat na teden obiščejo romska naselja na robu mesta, zbirne centre albanskih beguncev, otroke brez staršev, ostarele po domovih, ljudi s posebnimi potrebami. »Ko smo potrkali na vrata različnih organizacij in jih spraševali ali rabijo pomoč, so nas vsi debelo gledali. Nihče v Bosni namreč ne dela zastonj, pojem prostovoljnega dela pa sploh ne ob- staja. Mislim pa, da je naše delo zato še bolj pomembno. Sprva so bili vsi v glavnem skeptični in nezaupljivi, zdaj pa odlično sodelujemo z različnimi društvi in organizacijami,« pravi Dima Guertchev, ki na Zavodu koordinira tako imenovano socialno službo. »Dijaki so razumeli, da je prostovoljno delo pomembno za študij, predvsem pa za družbo v kateri živijo in so zato zelo aktivni. Prizadevamo si, da so naše skupine mešane in da gredo dijaki tudi v kraje, kamor naj ne bi smeli, se pravi, da gre na primer Hrvat v dom za muslimanske otroke. Odziv pa je bil k sreči povsod pozitiven, vsi so jih lepo sprejeli.« Seveda pa ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. Med dijaki res ni prišlo do trenj z etničnim ozadjem, zataknilo pa se je pri starših tistih dijakov, ki so doma v Mostarju. Ti so namreč v prvem polletju, zaradi prostorske stiske, živeli kar doma. Ko pa so jim januarja uredili nove domove, so starši sklicali sestanek z ravnateljem, na katerem so zahtevali, da sami izberejo »primerno« namestitev za svoje otroke. »Ta sestanek je bil res presenečenje.« pravi ravnatelj, »Sklicali so ga starši, ker so hoteli izbrati rezidenco na pravi strani mesta, se pravi na hrvaški oz. na muslimanski. To pa je popolnoma v nasprotju s filozofijo našega gibanja. Ostali dijaki tega namreč niso mogli in niti niso hoteli storiti. Zavedam se, da je bila to v prvi vrsti naša napaka, ker prostorske stiske nismo rešili takoj na začetku leta. Da ne bi prišlo do drugih incidentov pa sem se odločil, da dijaki ostanejo do junija doma, od naslednjega šolskega leta pa bodo morali živeti v rezidencah, na pravi ali napačni strani mesta. To bo pogoj. Kdor tega ne bo hotel, ne bo mogel obiskovati šole.« Priprave na naslednje šolsko leto Naslednje leto bo torej drugače, še bolj pestro. V Mostar bo prišlo še enkrat toliko dijakov in profesorjev, prisotnost le-teh bo torej še izrazitejša. »Delamo po dnevi in ponoči, da bi do septembra uspeli pripraviti vse, kar še moramo. To pa še zdaleč ni enostavno,« nam je zaupala Ivana Jurčič, ki skrbi za celotni organizacijski del. »Mislila sem, da bomo imeli težave z integracijo dijakov, kar pa sploh ni problem, saj se oni sami organizirajo, znajdejo se v vsaki situaciji, nobenih trenj ni med njimi. Največ težav pa imamo s tukajšnjo birokracijo. Država namreč ne funkcionira, vse mora preko korupcijskega mehanizma, nič ne moreš doseči, če ne poznaš ključnih oseb, ki ti v zameno za žepnino pomagajo pri zapletenem postopku pridobivanja dokumentov. In ne glede na to, da je v upravnem odboru šole sam kantonski Minister za izobraževanje. On nam lahko sicer marsikaj zagotovi in obljubi, ko pa rabim papirje se moramo prilagoditi tukajšnjemu načinu dela.« Še nekaj časa bo treba, verjetno nekaj let, preden se bodo tudi birokrati navadili na vse te novosti: na prihod dijakov iz različnih držav, pa tudi iz različnih delov BIH. Ali ima zavod kakršenkoli vpliv na mesto in družbo? Dijaki pravijo, da ja. Čeprav je še zelo zgodaj, da bi bil ta vpliv viden tudi izven šolskega okolja. Informacije o skupnem izobraževanju se medtem širijo po vseh šolah, Mostar pa je tudi dovolj majhno mesto, da je vsaka aktivnost bolj ali manj pod očmi širšega občinstva. Mešani razredi, mešane aktivnosti in mešano skupno bivanje je formula, v katero verjamejo vsi, ki danes obiskujejo Zavod in tudi tisti dijaki, ki se v teh tednih spopadajo s selekcijami za naslednje šolsko leto. Verjamejo tudi v to, da bodo spremenili mesto, ker si tega res želijo. V prvi vrsti bi združili ljudi, predvsem mlade, saj delitev mesta na dvoje moti prav vse dijake, tujce in tiste iz BIH. »Mesto je razdeljeno in še vedno ni pametno, da si ob napačni uri na napačni strani«, ko napačna ura ni nujno nočna. Ek-stremisti iz obeh strani so še vedno precej glasni, pri reševanju sporov pa mediji sploh niso v pomoč, saj so popolnoma pod vplivom ene ali drugi strani. »Organizirali smo čistilno akcijo in koncert.« pravi Ivan, dijak gimnazije, »Skupaj smo se zbrali dijaki iz hrvaške in iz muslimanske strani. Bilo nas je na stotine in imeli smo se izredno lepo, tisti dan smo bili vsi enaki, vsi prijatelji. Noben časopis pa ni pisal o tem, ker so se mediji tri mesece ukvarjali samo z incidentom, ki se je zgodil na nogometnem derbiju med mestnima ekipama.« Čas bo pokazal, ali bo Zavod res lahko pripomogel k razvoju BIH, predvsem pa k reševanju konfliktov v mestu. Prvi rezultati bodo vidni verjetno šele čez nekaj let, pet ali deset. Zaenkrat pa se na UWCIM pripravljajo na uradno otvoritev, ki se bo zgodila 22. maja in katere se bo udeležila tudi predsednica združenja UWC, jordanska kraljica Noor. Mitja Tretjak 26 Nedelja, 6. maja 2007 DNEVNE NOVICE / dopis iz pariza - Dasnes končno »J - jour« Odločitev v predsedniški bitki med Segolenovo in Sarkozyjem Zadnje raziskave dajale prednost Sarkozyju - Komu bodo šli Bayroujevi glasovi? PARIZ - Po večmesečni volilni kampanji, ki jo je karakterizirala veliko zanimanje medijev in tudi Francozov, je končno prišel »J-jour« oziroma »D-dan«; danes se Francija odloča za novega predsednika. Bo to Segolene Royal ali Nicolas Sarkozy? Slednja sta v prvem krogu skupaj dobila kar 75 odstotkov glasov, ostalih deset kandidatov pa se je moralo zadovoljiti z drobtinicami. Nekateri so menili, da so se ljudje naveličali starih gesel ekstremistične desnice in ek-stremistične levice, verjetno pa je prevladalo načelo »vote utile« (koristnih glasov) oziroma priporočilo, naj se glasovi ne izgubljajo pri manjših kandidatih, ampak naj podprejo glavni stranki in zagotovijo prisotnost tako des ni ce kot le vi ce v dru gem kro -gu. Pri tem je igral po memb no vlo go spomin na volitve 2002, ko je Le Penn (vodja Nacionalnega zavezništva) vstopil v drugi krog in prav zaradi tega so se Francozi tako množično udeležili prvega kroga, in sicer kar 85% državljanov z volilno pravico. Torej letos sta se kot zahtevata tradicija in demokracija uveljavili zmerna desnica in zmerna levica, toda stvari se spreminjajo, ker je tokrat imela pomembno vlogo tudi tretja oseba: »joker Bayrou« (njegova stranka je desno od sredine, njegov program pa mešanica levice in desnice). Po prvem krogu je bil vodja sredine v centru pozornosti: na čigavo stran se bo postavil? Stari politiki tako desnega kot levega brega so bili ogorčeni, češ da to ni de mo kra tič no in pri -merjali so drugi krog volitev s finalom športnega turnirja: tisti ki se uvrsti, tisti igra. Ali lahko postavimo nogometno tekmo in volitve v isti lonec? Uradno se Bayrou ni opredelil, vendar s Sarkozyjem sta se med volilno kampanjo večkrat ostro spopadla, z Royalovo sta se na televizijski debati pogovorila o različnih temah in pred dnevi je izjavil, da za Sarkozyja ne bo volil. Bayroujove volilce sta si vsekakor skušala pridobiti Segolene in Sarkozy in verjetno je v tem razlog njune »metamorfoze«. Segolene so večkrat očitali neodločnost, Sarkozyju pa nekompromisnost in tako je prva postala bojevitejša, drugi pa mi lej ši. Ta spre mem ba je bi la še po seb -no očitna na televizijskem boju 2. maja. Segolene je bila skoraj agresivna, Dvoboj Segolene Royal in Nicolasa Sarkozyja je pritegnil tudi karikaturiste, ki so imeli dovolj materiala za najrazličnejše obdelave Sarkozy pa preplah. Vsekakor je v debati prišla na dan karakteristika teh volitev: ni toliko pomemben program ko li kor oseb nost. In kdo je bil zma -govalec debate? Vsaka stranka je vlekla vodo na svoj mlin, toda televizijski dvoboj ne bo veliko vplival na odločitev Francozov, čeprav mu je sledilo več kot 20 milijonov gledalcev in celo v lokalih so bili ljudje prilepljeni na ekrane, kot bi šlo za... kak nogometni finale. Kako se bodo danes odločili Francozi, ni jasno, čeprav je favorit Sarkozy. Zadnja javnomnenjska raziskava, ki so jo objavili v petek pozno zvečer, je namreč pokazala, da naj bi kar 55 odstotkov volivcev podpiralo Sarkozyja, le 45 pa Segolenovo. Toda javnomnenjske raziskave so eno, reasnične volitve pa drugo. Zato je boljše, da počakamo na dejansko odločitev, ki bo znana že danes zvečer. Francoski predsedniški tekmi so z zanimanjem sledili tudi sosedi in mednarodna skupnost nasploh in to ne le zaradi spektakla plati. Odločitev Francozov bo vplivala na mednarodne odnose in Evropo, saj ima francoski predsednik v primerjavi z ostalimi evropskimi predsedniki največ izvršne oblasti. Dalje ne gre pozabiti, da so Francozi z referendumom le- ta 2005 zavrgli evropsko ustavo in da so se med kampanjo najbolj uveljavile des ni čar ske te me, kot so iden ti te -ta in imigracija. Nekateri menijo, da je to zaradi trenutka zmedenosti, velikih sprememb in iskanja svoje vloge na med na rod ni sce ni. 6. maj so nestrpno pričakovali Francozi, Evropa in nenazadnje... protiteroristične enote. Čeprav ni bilo govora o tem, se je v času volilne kampanje stopnja ogroženosti povišala na rdečo barvo (druga najvišja). Septembra 2006 j e Al Kaida zagrozila Franciji, čeprav je bila proti vojni v Iraku; se je pa angažirala v Libanonu in Afganistanu. Živ je ostal spomin na 21. marec 2004, ko so prav med volilno kampanjo teroristi udarili na Madrid in tako tudi na zadnji atentat v Franciji leta 1996, ko je bomba na postaji metroja Port Royal terjala 4 žrtve in 170 ranjenih. Proti te ro ris tič ne eno te so na to pre pre či -le dva poskusa, leta 1998 na pariškem stadionu Stade de France in leta 2000 v Strasburgu. Kandidata te teme nis ta iz ra bi la. In tako med mitingi, televizijskimi boji, obljubami, starimi in novimi slogani ter boji osebnosti je prišel težko pri ča ko va ni »J-jou r«. Ko bi le lah -ko rekli: »Naj zmaga najboljši!« Jana Radovič kenija - Nesreča Strmoglavilo letalo s 114 potniki NAIROBI - Na potniškem letalu družbe Kenya Airways, ki je danes strmoglavilo na jugu Kameruna, je bilo po podatkih letalske družbe 82 Afričanov, 21 Azijcev, sedem Evropejcev - pet Britancev, Švicar in Šved-, ter Američan, narodnost treh pa še ni znana. Po zadnjih podatkih predstavnika Kenye Airways Titusa Naikunija je bilo na letalu 114 ljudi, od tega 105 potnikov in devet članov posadke. Med njimi je bilo po poročanju AFP 82 Afričanov različnih narodnosti, 15 Indijcev, šest Kitajcev, sedem Evropejcev in Američan, posadka pa je bila kenijske narodnosti. Letalo naj bi po zadnjih podatkih strmoglavilo v gozdnati regiji v bližini kraja Lo-lodorf, okoli 250 kilometrov južno od kraja Duala. Podatkov o morebitnih preživelih ni. Putin: Rusija bi proti ščitu usmerila jedrsko orožje MOSKVA - Če bo protiraketni ščit, katerega dele nameravajo ZDA postaviti na Poljskem in Češkem, dejansko vzpostavljen, bo Rusija proti njemu usmerila svoje jedrsko orožje, je na srečanju s slovaškim premierom Robertom Ficom včeraj zagrozil ruski predsednik Vladimir Putin. Fico naj bi na Putinovo grožnjo odvrnil: "To bi nas resno vznemirilo." ZDA in Evropska unija bodo storile "strateško napako", če se glede načrtovane postavitve ameriškega protiraketnega ščita v Evropi ne bodo posvetovale z Rusijo, je menil Fi-co in dodal: "Sporočilo gospoda Putina je bilo presenetljivo jasno." Ocenil je tudi, da nasprotovanje Rusije in njena grožnja z jedrskim orožjem pomenita, da to vprašanje zadeva tudi Slovaško. V samomorilskem napadu v Iraku najmanj 15 mrtvih BAGDAD - V centru za novačenje vojakov v Abu Graibu v bližini prestolnice Bagdad se je včeraj razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je poleg napadalca življenje izgubilo še najmanj 15 ljudi, 22 pa je bilo ranjenih, je sporočila iraška policija. Samomorilec je okoli 10. ure zjutraj po lokalnem času vkorakal v center in se razstrelil med množico zbranih rekrutov. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, med umrlimi pa je pet vojakov in deset rekrutov. V kraju Beidži severno od Bagdada so medtem odkrili trupla petih policistov, po podatkih prebivalstva in policije v šiitskem predelu na vzhodu Bagdada pa so ameriški helikopterji obstreljevali tamkajšnje hiše, pri čemer je umrlo šest moških, ženska in pet otrok pa je bilo ranjenih. V ameriški vojski so obtožbe že zanikali. Tornado v Kansasu terjal sedem življenj WASHINGTON - Močan tornado, ki je včeraj pustošil na jugu ameriške zvezne države Kansas, je po dosedanjih podatkih terjal sedem življenj, kakih 60 ljudi je bilo ranjenih. Vse žrtve prihajajo iz okolice manjšega mesta Green-sburg, ki je bilo v tornadu skoraj popolnoma oziroma do 90-odstotno uničeno. V neurju je bila med drugim porušena tamkajšnja bolnišnica, samo izpod njenih ruševin pa so potegnili okoli 30 ljudi. Očividci navajajo, da je silovit veter trgal hiše z njihovih temeljev ter celo poškodoval več podzemnih zaklonišč. Televizijski posnetki so mesto prikazovali skorajda popolnoma zravnano z zemljo - po različnih navedbah je bilo uničenih od 75 do 90 odstotkov zgradb. Ameriški državni meteorološki center je včeraj opozarjal, da Srednjemu zahodu ZDA grozi novo poslabšanje vremena. (STA) italija - Javnost je zaprepaščena ob smrti osmih pacientov v neki bolnišnici blizu Taranta Namesto kisika dušikov oksid Zgodilo se je na čisto novem oddelku bolnišnice v Castellaneti - Zaenkrat dokončno ugotovljen le en primer - Italijanske oblasti odredile preiskavo TARANTO - Skozi cevi bi ji bil moral prihajati kisik, v resnici pa je prispel dušikov oksid in naredil konec njenemu življenju. Zgodilo se je v bolnišnici v kraju Castellaneta blizu Taranta, žrtev pa je 73-letna Cosima Ancona, kije morda le ena od osmih pacientov čisto novega oddelka za intenzivno koronarno nego omenjene bolnišnice, ki so verjetno umrli zaradi človeške napake. Za Anconovo, ki ni veljala za hudo srčno bolnico, so namreč z gotovostjo ugotovili, da je namesto kisika vdihnila dušikov oksid in tako umrla. A sumi se, da je tako umrlo še drugih sedem pacientov, katerih smrt pa sprva ni vzbudila pretiranega preplaha, saj je bilo njihovo zdravstveno stanje precej slabše. V petnajstih dneh, odkar deluje struktura (čeprav so gradnjo dokončali leta 2005, je bila zaradi pomanjkanja kardiologov odprta komaj 20. aprita letos), se t e v njej zdravilo 21 pacientov, od katerih jih je kar osem izgubilo življenje. Sumijo, daje prišlo do zamenjave cevi oz. do napačne postavitve slednjih. Dogodek je v italijanski javnosti po- vzročil veliko zaprepaščenost, sodstvo je v petek odredilo zaseg oddelka, italijanska ministrica za zdravstvo Livia Turco pa je včeraj napovedala, da karabinjerji posebnega oddelka Nas in inšpektorji njenega ministrstva že preiskujejo primer. S slednjim se seveda ukvarja tudi sodstvo z namestnikom tožilca v Tarantu Mariom Bar-ruffo, ki je začel postopek proti neznancem zaradi povzročitve večkratnega nenamernega umora. S primerom se ukvarja tudi posebna preiskovalna komisija Dežele Apulije, katere predsednik Nichi Vendola je smrti v bolnišnici v Castellaneti označil za zločin in zahteval, da pride na dan vsa resnica. Generalni direktor zdravstvenega podjetja v Tarantu Marco Urago, ki je tudi sam odredil notranjo preiskavo, pa brani zdravnike in bolničarje, ki so po njegovem mnenju delovali na najboljši možni način. Delovanje naprav oddelka so preverili konec leta 2005, od takrat pa je struktura bila zaprta. Zato, meni Urago, za smrt pacientov ni krivo osebje, ampak je treba tragedijo pripisati drugim okoliščinam. Preiskava bo odkrila, kaj se je v resnici dogajalo v bolnišnici v Castelanetti w / ŠPORT Nedelja, 6. maja 2007 139 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it ¿Primorski ~ dnevnik nogomet - Triestina je v Bologni zadihala Točka za Tržačane enako potrebna kot kisik za alpinista Dve vratnici Bologne, nekaj protinapadov Triestine - Obrambni zid zdržal Bologna - Triestina 0:0 BOLOGNA (4-4-2): Antonioli; Daino, Terzi, Manfredini, Smit (35.dp Danilevicius); Nervo (39. Fantini), Filip-pini, Amoroso, Meghni (25.dp Morosini); Marazzina, Bellucci. Trener: Cecco-ni. TRIESTINA (4-3-3): Rossi 6,5; Pi-votto 6,5, Kyriazis 6, Lima 6,5, Pesaresi 6,5; Rossetti 6, Allegretti 6, Briano 6,5; Marchesetti 6 (14.dp Silva Ceron 6,5), Eliakwu 6,5 (25.dp Piovaccari 6), Testini 6 (45.dp Cossu). Trener: Varrella. SODNIK: Squillace iz Catanzara 6. OPOMINI: Testini, Pivotto, Filippini, Morosini, Silva Ceron; IZKLJUČITEV: trener Varrella v 39.dp; GLEDALCEV: 7.500. Verjetno šele na koncu prvenstva bomo razumeli, koliko je pomembna točka, ki jo je včeraj Triestina osvojila na težkem gostovanju v Bologni. Vsekakor je za moralo tržaških igralcev morda odločilna. Pred srečanjem bi namreč malokdo verjel v pozitiven razplet, vendar s srčno in taktično zrelo igro so si Alle-gretti in soigralci zaslužili končno nagrado. Z nekaj več poguma v končnih minutah bi bila celo v dometu zmaga, a dve vratnici Bologne bi lahko prav tako nagnile jeziček na tehtnici na stran domačih. V prvem polčasu je zid, ki ga je postavil trener Triestine Varrella, zdržal. Čeprav je bil že po samih petih minutah na tem, da se podre. Po dvojni podaji na osi Marazzina-Bellucci-Marazzina je slednji poskušal z lepim polvolejem, žoga pa se je na Rossijevo srečo odbila od vrat-nice znova na igrišče. Navsezadnje so bili branilci Triestine dobro postavljeni, tudi vezna vrsta je prispevala svoje in večkrat omejila nasprotnike. Seveda je bila premoč Bologne, ki je morala nujno zmagati, da ne bi dokončno zamudila vlaka končnice za napredovanje, razumljiva in vidna, toda dokaj jalova. Priložnost Marazzine je bila navsezadnje daleč najnevarnejša v celem prvem delu srečanja. V napadu je bila Triestina skoraj odsotna, a Eliakwu se je kar trudil in s svojo hitrostjo nekajkrat spravil v težavo branilce Bologne. V 28.minuti je bil nigerijski napadalec celo na tem, da zadene, vendar je sodnik nerazumljivo dosodil prekršek nad Allegrettijem, ne da nba liga Nachbar izločil Nesteroviča in Bargnanija NEW YORK - New Jersey je z 98:97 premagal Toronto in se s 4:2 v skupnih zmagah uvrstil v drugi krog končnice NBA lige. Boštjan Nachbar je v 24 minutah v dresu zmagovalcev prispeval 15 točk, tri skoke in dve podaji ter eno žogo ukradel, medtem ko Rašo Nesterovič in Uroš Slokar na drugi strani za Toronto nista igrala, Andrea Bargnani (17 točk) pa se je boril kot lev, a to ni bilo dovolj za zmago. Glavni "krivec" za zmago gostiteljev je bil Richard Jefferson, ki je le 8,3 sekunde pred koncem srečanja dosegel koš, ki je New Jersey popeljal v vodstvo. Pri podaji Toronta le nekaj trenutkov zatem, je Jefferson še ukradel žogo nasprotnikom ter domačim zagotovil miren konec tekme. Mrežice se bodo zdaj v prvi tekmi polfinala končnice vzhodne konference pomerile s Clevelan-dom. bi počakal, kako se akcija razvije. Prosti strel Pesaresija ni bil dovolj natančen, da bi ogrozil Antoniolija. Štiri minute kasneje pa je sodnik pomagal Triestini, ko je razveljavil gol Marazzini zaradi prekrška istega napadalca nad Pivottom. V zadnjih minutah polčasa je nekoliko razživel srečanje Fantini, ki je na igrišče vstopil po poškodbi Nerva. Vsekakor je bil obračun prve polovice srečanja pozitiven, saj je trojica vezistov Triestine uspešno odbijala napade Bologne, čeprav je bila obratno dokaj neučinkovita pri gradnji igre, a od Varrellovih varovancev ni tega nihče niti pričakoval. Pred tekmo bi namreč vsakdo podpisal za točko in med raznimi neodločenimi izidi je bil začetni 0:0 najbolj možen glede na hude težave Triestine v napadu. V drugem polčasu je domači trener Cecconi preizkušal res vse možne spremembe, da bi iztržil zmago. Zaključil je tekmo celo s tremi napadadalci in polšpi-co, a Tržačani so se zelo dobro branili, žal pa premalo verjeli v možnost podviga, saj se je Bologna na trenutke skorajda brezglavo podala v napad in prepustila prave pustinje v obrambi. Bologna je v drugem delu srečanja dvakrat resneje ogrozila Rossija. Prvič po samih treh minutah z Meghnijem. Vezni igralec rdečemodrih je odlično izvedel prosti strel, žogo, ki se je odbila od vratnice v aut pa je Rossi lahko le opazoval. Drugič pa je Rossija zaposlil Bellucci, ki je z glavo preusmeril proti golu Triestine Ma-razzinovo podajo, vratar Tržačanov pa je uspel žogo dvigniti nad prečko. Triesti-na je odgovorila s Testinijem v 56.minuti - žogo je desni napadalec Triestine poslal nekaj centimetrov desno od Anto-niolijevih vrat - in Piovaccarijem proti koncu srečanja. Mladi napadalec je prelisičil dva branilca, njegov strel pa je An-tonioliju uspelo odbiti. Šest minut pred koncem srečanja je sodnik v slačilnico poslal trenerja Triestine Varrello, ki je bil preveč aktiven okoli svoje klopi. A niti izključitev ni skalila navdušenja trenerja in igralcev nad osvojeno točko. Vsekakor je za Triestino zelo pozitiven tudi razplet na ostalih igriščih; izgubili so Verona, Modena in Spezia, tako da ločijo Tržačane od nevarnih voda tri točke. Iztok Furlanič Ildefonso Lima je tokrat dobro vodil obrambno vrsto Triestine kroma Udinese na Sardiniji »Udinese je že dosegel matematično obstanek v A ligi, prav gotovo pa se samo s tem ne smemo zadovoljiti,« je pred današnjim dvobojem na Sardiniji proti Ca-gliariju dejal trener videmskega prvoligaša Alberto Malesani. »Ca-gliari se medtem ni še rešil in bo danes prav gotovo dal vse od sebe.« Udinese bo danes igral z zelo okrnjeno postavo. Odsotni bodo: Di Natale, Dossena, Motta, De Martino, Obodo, Zenoni in Felipe. Še dobro, da bo stisnil zobe Pinzi, ki ga boli koleno. Današnji spored (15.00): Atalanta - Siena, Cagliari - Udinese, Chievo - Parma, Empoli - Catania, Lazio - Livorno, Messina - Inter, Milan - Fiorentina, Palermo -Roma, Sampdoria - Reggina, Torino - Ascoli. Rossi s prvega mesta ŠANGHAJ - Italijan Valentino Rossi (Yamaha) bo dirko za VN Kitajske v Šanghaju, četrto letošnjo preizkušnjo svetovnega prvenstva motociklistov, začel z najboljšega startnega položaja. V elitnem razredu motoGP je bil hitrejši od Američana Johna Hop-kinsa (Suzuki) in moštvenega kolega Američana Colina Edwardsa. Vodilni v skupnem seštevku, Avstralec Casey Stoner (Honda), je dosegel 4. čas, svetovni prvak Američan Nicky Hayden (Honda) pa je bil šele deveti. B liga 37. KROG Arezzo-Verona 3:1, Bari-Lecce 1:1 , Bologna- Triestina 0:0, Frosinone-Genoa 0:2 Mantova- Napoli 1:0, Pescara-Crotone 2:3, Piacenza- Rimini 1:1, Spezia-Brescia 1:3 , Treviso- Albinoleffe 3:1, Vicenza-Modena 2:0, Cesena- Juventus danes ob 20.30 Juventus (-9) 36 25 9 2 69:22 75 Genoa 37 21 7 9 60:39 70 Napoli 37 18 14 5 46:27 68 Rimini 37 15 15 7 48:30 60 Mantova 37 14 18 5 43:28 60 Bologna 37 16 10 11 43:35 58 Piacenza 37 17 6 14 48:41 57 Brescia 37 15 10 12 40:39 55 Albinoleffe 37 10 19 8 39:36 49 Lecce 37 14 7 16 47:49 49 Vicenza 37 11 13 13 39:35 46 Cesena 36 12 10 14 45:55 46 Treviso 37 10 14 13 38:40 44 Triestina (-1) 37 10 14 13 31:42 43 Frosinone 37 10 12 15 35:47 42 Bari 37 9 13 15 31:38 40 Spezia 37 8 13 15 41:51 40 Modena 37 10 10 17 32:42 40 Verona 37 9 11 16 24:38 38 Arezzo (-6) 37 9 14 14 34:39 35 Crotone 37 7 11 19 32:57 32 Pescara (-1) 37 5 10 22 31:61 24 PRIHODNJI KROG (12.5) Genoa-Triestina (v nedeljo 13.5 ob 20.30) jadranje - Ameriški pokal Mascalzone Latino se že poslavlja VALENCIA - Po regatah 7. kroga 2. round robina že skoraj ni več dvoma, kateri so polfinalist bojev izzivalcev na Ameriškem pokalu. V ponovljenem dvoboju med špansko jadrnico Desafio in italijanskim Mascalzonejem Latino je moštvo Miljčana Vasca Vascotta potegnilo krajši konec in je praktično že izločeno iz nadaljnjega boja, saj je dovolj, da Španci danes premagajo šibki Team Germany in bodo za neapeljski konzorcij že nedosegljivi. Nekaj možnosti, da prehiti Špance ima še švedski Victory, ki pa za Desafiom zaostaja za pet točk (Mascalzone sedem), na razpolago za vsak team pa jih je še največ osem. Iz boja za polfinale je matematič- rokomet - Tretja tekma polfinala končnice za naslov Konec sanj za Tržačane V Casaranu sporno sojenje, Mestriner v bolnišnici, ampak tudi napake v protinapadu Pallamano Casarano Italgest Trieste 27:24 (12:14) PALLAMANO TRIESTE: Mestriner, Modrušan, Scavone, Skoko 2, Resca, Visintin 5, Martinelli 2, Tomič 4, Tokič 1, Carpanese, Lo Duca, Ivančič 5, Tum-barello 5. TRENER: Radojkovič. Tržaškemu prvoligašu ni uspel veliki met in je moral priznati premoč moštva, ki je redni del zaključil na prvem mestu na razpredelnici. Po prvem polčasu je sicer varovancem trenerja Ra-dojkoviča dobro kazalo, toda sanje o uvrstitvi v finale prvenstva so se razblinile v zadnjih minutah srečanja v Lecceju. »Prvi polčas smo bili veliko boljši, saj je Casarano igral dokaj živčno,« je takoj po srečanju izjavil duša tržaškega društva Giuseppe Lo Duca. Tržačani so v prvem delu imeli stalno vajeti igre v svojih rokah, Casarano v tem delu ni pokazal namreč veliko, toda si ni priigral odločilne prednosti, saj je zgrešili kar nekaj lahkih protinapadov. V prvem polčasu je z igrišča moral Mestriner, ki je z glavo udaril ob vratnico in so ga nemudoma pre- sta branila v vratarjevem prostoru, toda sodnik ni dosodil sedemmetrovke. Ne glede na to, smo za poraz tudi sami krivi, saj smo zgrešili preveč protinapadov.« Za naslov prvaka se bosta pomerila Bologna in Casarano. Ostali izid: Bologna - Conversano 31:30. Finale: Bologna - Casarano. no izpadla tudi južnoafriška Shosholo-za. V dvoboju s Španci je Mascalzone Latino boljše startal, ob prvi boji imel 12 sekund prednosti, vendar je vodstvo izgubil že med vožnjo v krmi, na koncu pa zaostal za celih 200 metrov. Vasco Vascotto je velikemu razočaranju navkljub zelo pošteno analiziral poraz. »Naredili smo nekaj napak in prevzemam nase odgovornost. Na prvi boji sem zaradi napačne odločitve izgubil kakih 40 metrov prednosti. Izognil sem se tveganju, ki je povezano z vsakim obra ča njem, in zgre šil. Oni so nas pre hi -teli, veter pa je bil tak, da je bilo zelo težko upati v preobrat,« je povedal Miljčan, ki je športno sprejel tudi odločitev žirije, da se dvoboj s Španci ponovi. »Zgreši li smo, da nes smo ime li mož nost, da spet zmagamo, a smo žal izgubili.« Italijansko čast na Ameriškem pokalu bo torej branila le Luna Rossa, ki je včeraj odpravila +39, danes pa bo prosta, tako da jo bo na čelu lestvice verjetno zamenjal BMW Oracle, Team New Zealand pa jo bo dohitel. Zadnja dva dneva 2. round robina bosta torej v bistvu skoraj brezpredmetna. Vrstni red: BMW Oracle in Luna Rossa 31, Team New Zealand 30, Desafio 27, Victory 22, Mascalzone Latino 20, Team Shosholoza 16, Areva 13, +39 Challenge 6, Team germany 5, China Team 3. peljali v bolnišnico (rano so mu zašili kar z devetimi šivi) »Drugi polčas pa je bil veliko bolj izenačen, v končnici pa sta nas žal grobo oškodovala sodnika, saj sta trikrat pi-skala v korist gostiteljev.« Najprej je Tarafino grobo zaustavil Skoka, toda sodnika sta dosodila le prosti strel, nato je Skoko streljal proti vratom, vratar Casarana je žogo odbil v out, toda sodnika dotika nista opazila. »Najbolj sporna odločitev je bila pri izidu 25:24 za gostitelje. Ivančič je stekel v protinapad, dva branilca Casarana pa 28 Nedelja, 6. maja 2007 ŠPORT / odbojka - Števerjanec pripomogel k uspehom Copre Piacenza v polfinalu končnice Loris Mania v finale A1 lige kot protagonist Slovenec proti Cuneu enakovredno zamenjal najboljšega libera na svetu Brazilca Sergia Odkar so v italijansko prvenstvo uvedli play-off, zdaj bo to že 27 let, bo Števerjanec Loris Mania šele drugi zamejec, ki se bo od prihodnjega tedna dalje v finalu končnice proti Sisleyju iz Trevisa potegoval za naslov državnega odbojkarskega prvaka. Prvi je bil, kajpak, Matej Černic, ki je v sezoni 2002/2003 branil barve Modene, v finalu pa, vedno proti Sisleyju, izgubil po štirih srečanjih. Če bi Lorisova Copra Piacenza ugnala favorizirano moštvo iz Trevisa, pa Števerjanec ne bi bil prvi zamejski državni prvak, ampak drugi, kajti v sezoni 1967/68 je državni prvak z Ruinijem iz Firenc že bil le gen dar ni Ser gi o Veljak. Mania, ki ga je ugledni Top team A1 lige iz Piacenze najel za nehvaležno vlogo rezervnega libera, je med sezono igral bolj malo, v finale play-of-fa pa kljub temu stopa kot absolutni protagonist zadnjih dveh zmagovitih tekem polfi-nala končnice proti Cuneu, na katerih je povsem enakovredno nadomestil poškodovanega Brazilca Sergia, ki je po splošnem mnenju najboljši libero na svetu. Na petkovi odločilni četrti tekmi je Loris sprejel 21 nasprotnikovih servisov z 81-od-stotno učinkovitostjo in 62-od-stotno brezhibnostjo, tudi tokrat pa, kot že na tretj i tekmi v Cuneu, ni naredil niti ene napa ke. Nje go va sta tis ti ka je bi -la bolj ša od sta tis ti ke li be ra Cunea Vergnaghija. »Loris uživa popolno za-u pa nje so i gral cev, saj je na tre nin gih ved no eden naj bolj -ših in najbolj vztrajnih, zaradi česar se Sergiova odsotnost ni poznala,« je po tekmi Mania-jev nastop ocenil trener Pia- cenze Pupo Dall'Olio, Lorisov »navijač« pa je tudi sam Sergio, ki ne štedi s pohvalami in nasveti na račun 28-letnega Števerjanca, z njim deli tudi sobo na gostovanjih. Mania ima dob re mož nos ti, da igra tu di proti Sisleyju, saj ima Sergio precej težav z meniskusom, ves mi nu li te den je mi ro val, s tre -nin gi pa bo spet pri čel še le da -nes, ven dar bi bil za po pol no sanacijo poškodbe potreben kirurški poseg. Lorisova »zgodba o uspehu« je res posnemanja vredna. Si cer te les no in teh nič no na -darjeni Števerjanec ni noben su per man, ven dar ga že od nekdaj krasijo skromnost, vztrajnost, garaštvo in dobrodušnost, to pa so lastnosti, ki jih je danes med igralci vse težje zaslediti. Se da pa z njimi še ved no pri ti ze lo da leč. Aleksander Koren Loris Mania' (letnik 1979) je debitiral v A1 ligi v sezoni 2003/2004 pri tržaškem Adriavolleyju (s katerim je dve leti igral tudi v A2 ligi), dve leti je igral v A2 ligi v Anconi, od letošnje sezone pa je član Piacenze, s katero je že podaljšal pogodbo tudi za naslednje leto bavisela 2007 - Danes vrhunec prireditve z množičnimi teki Vpisanih 10.616 tekačev Tržačan Michele Gamba meni, da nova proga ni dovolj hitra, da bi lahko izboljšali rekord maratona - Navodila tudi v slovenščini Številko 10.000 je prejelo dekle, za zmago na maratonu pa se bodo potegovali poklicni tekači (desno). Ljubitelji si bodo lahko ogledali maraton na tretjem programu od 9.45 do 10.29, zadnje kilometre in nagrajevanje pa na RaiDue do 11.30. kroma hokej in line Pekoč poraz tržaške Edere proti Asiagu TRST - Tržaški hokejski in line prvoligaš Edera je na prvem srečanju finala končnice za državni naslov v Trstu izgubila proti prvaku Asiagi Vipers. Končni rezultat je bil 1:5 (0:2). Edini zadetek za Edero je dosegel Sotlar. Za goste pa so bili uspešni Ceschini, Mantese, Comen-cini, Longhini in Gruber, v vratih je zelo dobro igral slovenski vratar Penko iz Ljubljane. Druga tekma (igra se na pet tekem) bo že jutri, in sicer ob 18.00 v Bassanu. HOKEJ NA LEDU - Izidi svetovnega prvenstva elitne skupine v hokeju, 2. krog drugega dela skupina E: Švica - Danska 4:1 (1:0, 2:1, 2:0), Finska - Italija 3:0 (2:0, 0:0, 1:0). VRSTNI RED: Švedska, Rusija in Finska 9, Švica 6, Italija in Danska 0. Skupina F: ZDA - Nemčija 3:0 (1:0, 1:0, 1:0), Češka - Slovaška 2:3 (1:0, 0:2, 1:1) . VRSTNI RED:Kanada in ZDA 9, Slovaška in Češka 6, Nemčija 3, Be-lorusija 0. Štangelj dolgo vodil MONTREUX - Španec Hernandez je zmagovalec 4. etape dirke po Romandiji. Na 156 kilometrov dolgi preizkušnji od Charmey-Gruyera do Morginsa je drugo mesto osvojil Nizozemec Dekker, tretji pa je bil Američan Horner. Slednji je z devetimi sekundami naskoka tudi prevzel rumeno majico vodilnega pred Hernandezom, saj je dosedanji vodilni Italijan Savoldelli zaostal preveč za obrambo skupnega prvega mesta pred zadnjo etapo. Dolgo je kazalo tudi na uspeh Slovenca Go-razda Štanglja, ki je sam bežal več kot 40 kilometrov in imel že dve minuti naskoka, vendar ga je glavnina ujela 12 kilometrov pred ciljem. SLOVENIJA - Izidi 1. nogometne lige: HIT Gorica - Maribor 4:1, Celje - Primorje 3:1, Domžale -Koper 2:1. 1. košarkarska liga: Slovan - Zlatorog 96:100, Loka kava - Esotech 82:71, Union Olimpija - Krka 89:68, Šentjur - Domžale 89:102. Vrstni red: Domžale 23, Union Olim-pija 21, Slovan in Esotech 19, Zlatorog 18, Krka 15, Loka kava 15, Šentjur 14. Rokomet: Alabarda 1. Tržaški rokometni C ligaš Alabarda, pri katerem igra kar nekaj slovenskih igralcev Krasa, je na zaostali tekmi premagal ekipo Euganeo (25:19) in se tako uvrstil na končno 1. mesto. Največ golov sta dosegla Boštjan Milič (5) in Davide Nait (4). 10.000: številka, ki so jo organizatorji na začetku letošnje 14. Bavisele mogoče le sanjali, je sedaj postala realnost, saj je okoli 18. ure črnolaska z vpisom na letošnjo tekaško preizkušnjo dvignila štartno številko in tako potrdila nadejani rekord vpisanih. Sinoči ob 21. uri pa so organizatorji podali končni obračun: na tržaških ulicah bo danes kar 10.616 tekačev, med temi 985 maratoncev, 2.151 polma-ratoncev in 7.500 tekačev na netekmoval-nem teku. Prestiž zadnjemu dejanju letošnje Današnji spored 9.15 - 15.45 8. Evropski maraton - start v Devinu, cilj na Velikem trgu v Trstu 9.15 - 15.45 12. mali maraton Dveh gradov - start v Devinu in cilj na Velikem trgu v Trstu (športniki s posebnimi potrebami bodo startali ob 9.10) 9.55 - 14.45 14. netekmovalna ba-visela - start v parku Miramar-skega gradu, cilj na Velikem trgu v Trstu. 9.30 - 16.30 5. Bavivela 12.00 - 16.00 Pasta Party za udeležence tekov (stand Bavisela indoor) 16.00 - 17.30 - Nagrajevanje Bavisele pa bodo seveda povečali tako imenovali »Top runnerji«, maratonci svetovnega formata, ki se bodo pomerili na novi tekaški progi. Organizatorji so štart maratona in polmaratona iz Velikega trga namreč prenesli v Devin; netekmoval-ni tek na 9 kilometrov pa bo tradicionalno štartal iz Miramarskega gradu. Še vedno ostaja glavni imperativ izboljšati rekord iz leta 2005 Migidia Bourife, in sicer 2 uri 10:48, kar pa bo po mnenju Micheleja Gambe težko: »Proga ni hitra, tako da bodo tekači najbrž tekli okrog 2 ur in 11 minut.« Tržaški tekač bo letos v vlogi zajca (tekač, ki diktira tempo), obenem pa mu je bila letos poverjena tudi organizacijska vloga, saj je bil zadolžen, da je na maraton privabil kar največ elitnih tekačev. Adute, ki se bodo danes potegovali na mitološki razdalji 42 kilometrov in 195 metrov, so včeraj predstavili na Pomorski postaji. Štartno številko 1 bo nosil lanski zmagovalec Ben Chebet Kipruto, ki je lani tekel v času 2.16:22. Prava favorita za zmago bosta tudi Ottavio Andriani (2.09:7) in Giacomo Leone, ki se lahko ponaša z drugim najboljšim italijanskim časom (2.07: 52) in tudi z zmago na new-jorškem maratonu. Italijansko elito dopolnjujeta še Marcello Capotosti, številka 13 (2.18:41) in Franco Plesikar (2.27:53), ki je bil lani šesti. Tekaško smetano bo okrepila šesterica kenijskih tekačev. Najnevarnejši bo prav gotovo Hosea Kimu-tai, ki je leta 2004 v Bresci postavil oseb- ni rekord 2:10.44. Na tržaških ulicah se bodo pomerili še: Edwin Kipchom (2:12.53), Fermin Kipchoge Kiplagat (2.11:30), Sha-drack Mengich (2.27:10), Jhosep Nguran (2.11:58) in Noah Kiplagat Serem (2.13:16). Za najboljši rezultat se bosta potegovala tudi Ugandčan Amos Masai (2.18:42) in Tunizijec Rached Amor (2.15:48). Tretjo zmago na evropskem maratonu pa bo naskakovala lanska zmagovalka Italijanka Maria Cocchetti. Lovoriko najhitrejše tekačice je namreč prejela tudi leta 2003. V ženski konkurenci bo nastopila tudi Kenijka Anne Kosegei, ki se je odpovedala praškemu maratonu, da bi nastopila na tržaškem. Prvi zajec, Michele Gamba je po predstavitvi napovedal, da bo letošnji boj za prvo mesto hud vse do konca: »Letošnji tekači so res kvalitetni, tako da bo zmagovalec 8. evropskega maratona znan šele v zadnjih kilometrih.« Poleg Micheleja Gambe, ki bo zajec prvih 15 kilometrov, bosta tempo tekačev diktirala tudi Kenij-ca Kenneth Korir (do 21 km) in David Kip-too Kirui (vse do 27 km). Po lanskih polemikah zaradi (ne)slo-venskih napisov na majicah pa so bili tokrat organizatorji previdnejši. Nič več spornih napisov, maratoncem so celo pripravili pravila v slovenščini. Skromen napredek, ki bo mogoče obrodil na naslednji Baviseli še kako (ugodno?) presenečenje ...(V.S.) tenis - Mednarodni turnir Go'n'Go Čezmejni dvoboji Od 18. do 27. maja v Gorici in Novi Gorici - Malekova glavna nosilka Od 18. do 27. maja se bo na goriških in novogoriških teniških pravokotnikih odvijal 9. mednarodni čezmejni turnir Go'n'Go Hit Stars Tennis Cup, z denarnim skladom 25 tisoč dolarjev. Letošnja izvedba goriško-novogoriškega turnirja bo na sporedu prav za bolj pomembnim Mednarodnim turnirjem v Rimu, kjer bodo nastopali skoraj vsi svetovni teniški asi. V Gorici se bodo teniški dvoboji odvijali na igriščih društva Aldo Zaccarelli, na slovenski strani meje pa na pravokotnikih Teniškega kluba Nova Gorica. Na lanski izvedbi je nastopala nekdanja številka 4 na svetu (na lestvici ITF) Jelena Dokič, ki je znatno dvignila kakovostno raven, četudi je nastopila po hujši poškodbi. Dokičeve letos ne bo, glavna nosilka turnirja bo številka 107 na mednarodni lestvici ITF Tatjana Malek. Na lanskem turnirju je bila glavna nosilka Švicarka Ti-mea Bacsinszky (192. na lestvici ITF), ki je v polfinalu nepričakovano izgubila proti Romunki Madalini Victoriti Gojne-i (244. na lestvici). Tenisačica iz Bukarešte bo letos skušala ubraniti lanski naslov. Nas- topale bodo tudi slovenske in italijanske te-nisačice, pri katerih največ pričakovanja vlada za Giulio Gabba (220 na rankingu ITF). TURNIR WTA V VARŠAVI - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik in Italijanka Mara Santangelo sta na turnirju WTA v poljski Varšavi v igri dvojic izgubili polfinalni dvoboj. Za slo-vensko-italijansko navezo, prvopostavljen par na turnirju z nagradnim skladom 600.000 dolarjev, je bila usodna rusko-ukra-jinska kombinacija Vera Duševina/Tatjana Perebijnis, ki je slavila s 6:2 in 6:4. TURNIR ATP V MUENCHNU -Nemec Philipp Kohlschreiber in Rus Mi-hail Južni sta finalista teniškega turnirja ATP v Muenchnu z nagradnim skladom 353.000 evrov. TURNIR WTA V BERLINU - Slovenska teniška igralka Andreja Klepač je uspešno začela kvalifikacije za nastop na glavnem turnirju WTA v Berlinu (nagradni sklad 1.340.000 dolarjev). Klepačeva je v prvem krogu po uri in 15 minutah ugnala Čehinjo Peschke s 6:4 in 6:2. / ŠPORT Nedelja, 6. maja 2007 29 nogomet - Po dodatni tekmi za obstanek v Červinjanu proti Unionu 91 Štandreška Juventina ostaja v elitni ligi! Juventina - Union 91 2:0 (1:0) STRELCA: Cristian Devetak v 35. min. in Manuel Peteani v 83. min. JUVENTINA: Dose, Buttignon, Mian, Furlan, Cortellessa, C. Terpin, Negro, Pantuso (M. Visintin), Devetak (Ri-gonat), Kovic (Peteani), Carbone, trener Trentin. Štandreška Juventina bo tudi v prihodnji sezoni igrala v elitni ligi! Rdeče-be-li so na včerajšnji dodatni tekmi za obstanek, na nevtralnem igrišču v Červinjanu, premagali Union 91 iz Percotta in tako jim ne bo treba čakati na razplete na dnu lestvice v višji meddeželni D ligi. Če bodo iz te lige izpadle tri deželne ekipe (na prepihu so Rivignano, Pordenone in Sanvite-se), potem bo iz elitne lige izpadla še četrta ekipa in to bo Union 91. Tekma v Červinjanu je bila zelo borbena. Obe ekipi sta igrali na nož. Varovanci trenerja Armanda Trentina (Trentin se je znova izkazal in svojemu dolgemu curri-culumu dodal še en uspešen obstanek) so tokrat igrali zelo koncentrirano. V obrambi, vezni liniji in napadu so delovali zelo usklajeno. Predvsem v obrambi so zelo malo grešili in tudi vratar Dose je bil zelo zanesljiv. Juventina je povedla v 35. minuti, nasprotnikovo mrežo pa je zatresel štan-dreški adut Cristian Devetak, ki je v zadnjih krogih (po daljši poškodbi) dokazal, da je še kako koristen. Prvi polčas je končal s tesnim vodstvom rdeče-belih. V drugem delu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Juventina je držala vajeti igre v svojih rokah, četudi so se nogometaši Uniona silovito upirali. Sedem minut pred koncem tekme pa je za pozitivno presenečenje poskrbel mladi napadalec Manuel Peteani, ki je v drugem delu zamenjal utrujenega, izredno požrtvovalnega Daria »Kobro« Kovica. 2:0, veselje nogometašev Juventine in dejansko konec tekme. Marko Kerpan, predsednik Ju-ventine: »To je izredno pomemben rezultat, saj bomo tudi v prihodnji sezoni imeli kar dve slovenski ekipi v najvišji deželni elitni ligi. Povrh tega ostajamo prva ekipa v goriški občini. Obstanek v ligi je povsem zaslužen. Pohvaliti moram vse naše fante, trenerja in vse, ki so pripomogli k temu uspehu.« (jng) Play-off: Sovodnje danes Sovodenjci bodo danes (16.30) igrali 1. krog končnice 2. AL za napredovanje. Gostovali bodo v Nemah proti domačemu Nimisu. Tekmo bo sodil sodnik Daniele Iseppi iz Majana. Enaindvajsetletni Manuel Peteani iz Rupe je bil včeraj skupaj s Cristianom Devetakom glavni junak tekme v Červinjanu kroma Costalunga v 2. AL Medeuzza je z 2:1 (strelci: Ber-nardis, Dilena; Steiner) zmagala proti Costalungi in si tako izborila obstanek v 1. AL, Tržačani pa so izpadli. NAJMLAJŠI - TURNIR V CODROIPU Pomlad - Tre Stelle 3:0 (3:0) STRELCI: Carli, D'Oronzio in Purič. POMLAD: Mattiassich, Guidone (Tence), Žerjal, Kuret (Vidoni), Purič, Zuppin, Hoffer, Brass (Madotto), Carli, Tosone (Viviani), D'Oronzio (Calzi), trener Stojko-vic. V 1. krogu turnirja v Codroipu so Stojkovicevi varovanci visoko zmagali proti ekipi Tre stelle. Pomlad bo jutri (19.00 v Varmu) igrala proti Donatellu. umetnostno kotalkanje - Deželno prvenstvo na Opčinah Tanja Romano z običajnim šarmom in zagrizenostjo Včeraj se je v organizaciji ŠD Polet pričela deželna faza v umetnostnem kotalkanju za kategorije mlajših mladincev, kratki programi kategorij jeunesse, juniores in seniores ter pari. Kljub slabemu vremenu je prvi del zadnje faze deželnega prvenstva potekel v najboljšem redu. Na Pikelcu se je zbrala dokaj množična publika, ki je seveda predvsem pričakovala nastop glavne favoritinje Tanje Romano in Francesce Roncelli (Gioni), ki po odličnih lanskih rezultatih in komaj prejeti nagradi v Pamploni veliko obeta. Poletove barve sta branila tudi mlajša mladinka Martina Debernardi in mladinec Daniele Zorni. Tanja Romano je v toplem objemu domače publike izvedla lanski kratki program. Čeprav še ni dosegla prave forme (glavni cilj je seveda svetovno prvenstvo), je nastopila s svojim običajnim šarmom in zagrizenostjo ter skoraj brezhibno izvedla vse trojne skoke, prejela po oceno 57,90. Pohvale vredna je tudi Francesca Roncelli (53,10), ki je na plošči zaplesala sambo in tako v skokih kot v piruetah dokazala kar zna. Odlično je nastopila Martina Debernardi (35,20), ki je pred svojo publiko izvedla celo vrsto dvojnih skokov in zelo dobrih pi-ruet ter upravičeno bila s svojim nastopom izredno vesela. Daniele Zorni pa tokrat ni navdušil, saj mu nikakor ni šlo od rok. Obljubil pa je, da bo bolje izvedel prosti program. Svetovni prvak Luca Raccaro (Gradisca Skating) je bil žal poškodovan in je svoj program izvedel brez skokov, le zato, da bi si zagotovil pravico do nastopa na italijanskem prvenstvu. (M.Milič) Tanja Romano je včeraj na Pikelcu izvedla lanski kratki program. Danes se bo prvenstvo v priredbi ŠD Polet nadaljevalo ob 9. uri, Tanja pa bo dolgi program izvedla v popoldanskih urah prinčič šd grmada - Društvo je na občnem zboru v Mavhinjah podalo obračun Ob jamarstvu tudi planinstvo Aktivnost dobra, še vedno pa je pomanjkljivo pridobivanje novih članov - Izrisanih in izpisanih več novih jam Dvaj se ti red ni ob čni zbor ŠD Grmada iz Mavhinj so društveni člani in prijatelji posvetili predvsem podrobnemu obračunu delovanja v minulem obdobju. V ospredju razprave so bili tudi številni izzivi in ideje, s katerimi se društvo ponuja članstvu in širši skupnosti. Okroglo obletnico delovanja je društvo že obeležilo v minulih mesecih s "speleo-fešto" v Jami v hribih, teden kasneje pa še projekcijo tridimenzionalnih diapozitiv. V svojem predsedniškem poročilu je Damjan Gerli posebej izpostavil pozitivno plat društvenega delovanja in se hkrati zaustavil tudi na odprtih vprašanjih oz. težavah. »Društveno delovanje poteka v vseh teh letih z vzponi in padci, tudi lansko sezono je bila aktivnost dobra, čeprav ostaja še vedno pomanjkljivo pridobivanja novih članov,« je dejal Gerli in s tem posebej poudaril skrb za mlade in za kontinuiteto društvenega delovanja. Ker je bil občni zbor volilni je predsednik potrdil svojo razpoložljivost, istočasno pa je vse nove od- bor ni ke že vna prej pro sil za čim več -jo an ga ži ra nost. Športno društvo Grmada goji pretežno jamarsko panogo, v zadnji letih pa je aktivna tudi skupina planincev, ki je oblikovala treking sekcijo. Kar zadeva jamarsko dejavnosti je nivo delovanja društveni tajnik Tomaž Fabec ocenil kot »v ustaljenem povprečju.« Grmadini jamarji so nadaljevali z raziskovanjem podzemlja tako na območju občine Devin-Nabrežina kot tudi v sosednjih občinah. Raziskave so se širile čez mejo v občine Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica. Izrisanih in izmerjenih je bilo tudi več novih jam. Večkrat je jamarje zvabilo na Banjško planoto v Sloveniji, kjer so z lepimi rezultati raziskovali novo odkrite rove podzemnega sistema Roupe jame. Nadaljevalo se je tudi določanje jamskih vhodov s pomočjo satelitskega GPS sis-te ma. Med tradicionalnimi pobudami gre nedvomno omeniti trud, ki ga člani namenjajo didaktiki. Tu velja zabe- Damjan Gerli kroma ležiti številne vodene izlete, ki so se jih udeležili šolarji iz Nabrežine, Komna in Šta nje la (obis ka li ja mo Pej co na Gr -madi), člani trebenskih društev (jama Labadnica) in dijaki openske šole (sli-vensko gradišče.) V sodelovanju s šem po laj skim druš tvom Vi gred so ja -marji Grmade razsvetlili in opremili jamo Vodenico, ki jo je obiskalo kar lepo število udeležencev oktobrskega pohoda. Jamarsko delavnico so organizirali tudi za udeležence skavtskega Jamboreeja v Terskih dolinah. Društvo je sodelovalo pri organizaciji pobude Očistimo temo 2006, v sklopu katere so po ma ga li pri od stra ni tvi sme ti iz dveh bre zen v ob či ni De vin-Na bre ži -na. Nekateri člani društva so aktivni pri državni jamarski reševalni službi. Kot vsa ko so se čla ni druš tva ude le že -vali in spodbujali dejavnosti v mavhinj-skem vaškem življenju. Tre king od sek ŠD Gr ma da se je v letu 2006 omej il le na nekaj izletov. Zato je bila v poročilu odgovornega za planinsko dejavnost Mateja Rolicha poudarjena želja, da bi se dejavnost ponovno popestrila z vrsto novih mikavnih vzponov. Poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Igor Gabrovec, je sledila razprava in nato volitve novega odbora. Sled nje mu bo še na prej pred se do -val Damjan Gerli, v pomoč pa mu bodo odborniki Danijel Šuligoj, Tomaž Fa bec, Da nie - l Radetti, Aleksander Purič, Sula Milani, Matej Rolich, Franc Fabec, Igor Gabrovec, Vuokko Antonin in Aljoša Gabrovec. (igb) NOGOMET Vse ekipe pokazale napredek ZAČETNIKI 11:11 Montebello Don Bosco -Pomlad A 0:5 (0:3, 0:0, 0:2) STRELCI: Paoletti, Krasniqui 2, D'Oronzio, Ridolfi. POMLAD: Vidoni, Skupek, Paoletti, Bonetta, Simeoni, Krasni-qui, D'Oronzio, Ridolfi, Ruzzier, Rosssone, trener V. Ridolfi. Na zaostalem prvenstvenem srečanju so začetniki Pomladi A zasluženo visoko premagali tržaški Montebello Don Bosco. Pri Cam-panellah so varovanci trenerja Val-terja Ridolfija povedli že v prvi tretjini. Drugi del je bil bolj izenačen. V zadnjem delu pa so »oranžno-plavi« še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Pomlad bo prihodnjo tekmo proti San Sergiu igrala v torek, ob 17.00 v Križu. CICIBANI NA TRŽAŠKEM Vesna B - Zarja Gaja 0:4 (0:1, 0:2, 0:1) STRELCI: Patrick Gregori 2, Čubej, Caselli. VESNA B: Paoli, Jazbec, Gher-sinich, P. Sartore, L. Sartore, Cova-relli, Gruden, Rovelli, Blasi, trener Bencich. ZARJA GAJA: Carli, Stojkovic, Guštin, Sancin, Racman, Čubej, Ca-selli, Jerman, Gregori, De Luisa, Se-gulin, trener Križmančič. Obe ekipi sta igrali solidno in oba trenerja sta pohvalila svoje varovance. Pri Zarji Gaji je Patrick Gre-gori dosegel svoja prva dva gola v ru-meno-modrem dresu. Vesna A - Trifoglio 3:5 (0:2, 2:1, 1:2) STRELCI ZA VESNO: San-tangelo, Košuta, Bicocchi. VESNA A: Castellani, Deve-tak, Santangelo, Košuta, Nait, Uk-mar, Fermo, Bicocchi, Dell'Anno, Zuppa, trener Tomizza. Tekma je bila precej enakovredna, gostje pa so bili bolj natančni pri strelih v vrata. V drugi tretjini so varovanci trenerja Daniela Tomizze igrali zelo dobro in zmagali z 2:1. Opicina - Pomlad 6:7 (0:3, 5:1, 1:3) STRELCI ZA POMLAD: Bubnich 2, Coco 2, Kovačič, Vato-vaz in Renar. POMLAD: Puntini, Coco, Bubnich, Ferluga, Kovačič, Krečič, Milič, Pertot, Ridolfi, Renar, Vatovaz, Zanardi, trener Arandželovič. Na Opčinah je bilo včeraj izredno pestro in zanimivo, pravi festival golov. Dve tretjini sta minili v znamenju premoči igralcev Pomladi. V drugem delu pa so bili boljši gostitelji. Kras - Muggia C 2:5 (1:1, 0:2, 1:2) KRASOVA STRELCA: Vida-li in Kosovel. KRAS: Gregori, Perelli, Škabar, Bor Samsa, Rok Samsa, Berdon, Kosovel, Vidali, Kocman, T. Legiša, M. Legiša, Cherin, Udovič, trener Pahor. Ekipi sta bili precej enakovredni. Pri gostih je dobro igral vratar, ki je ubranil številne strele »rdečih«. Pri Krasu sta dobro igrala Kristjan Vidali in Manuel Kosovel. NA GORIŠKEM Pro Romans B - Sovodnje 12:0 (5:0, 5:0, 2:0) SOVODNJE: Glessi, Devetak, Mosetti, Petejan, Redzic, Pahor, Tomšič, trener Assi. Kljub visokemu porazu si vsi igralci Sovodenj zaslužijo pohvalo, saj so dali vse od sebe. Piedimonte - Juventina B 0:3 (0:0, 0:1, 0:2) STRELCI ZA JUVENTINO: Braini, Musto, Pannone. JUVENTINA B: Sclauzero, Lutman, Komjanc, Colamarino, Falanga, Musto, Braini, Pannone, Boschin, trener Saveri. Cicibani Juventine so včeraj slavili v Podgori. Po izenačenem prvem delu, so »rdeče-beli« igrali vedno bolje in v drugi in tretji tretjini zasluženo povedli. 30 Nedelja, 6. maja 2GG7 ŠPORT / odbojka - Zadnji krog v moški in ženski D ligi Pred play-offom zmaga Sloge Televita, poraz Olympie TMedia Slogašice v Palazzolu proslavljale napredovanje skupaj z nasprotnicami - Poraz Kmečke banke Sloga Televita - LG Computers 3:0 (25:15, 25:10, 25:15) SLOGA TELEVITA: Bertalli 6, Cet-tolo 6, Iozza 7, Kante 15, Slavec 7, Veljak 4; Šček (L), Rauber 2, Romano 3, Rožac 3. TRENER: I. Peterlin. Sloga Televita je po manj, kot eni uri igranja odpravila ekipo LG Computers. Gostje našim odbojkarjem niso bili dorasli in zadnje mesto na lestvici tudi realno odraža njihovo nemoč. Slogašem so se »upirali« le na začetku prvega seta, ki je bil izenačen do izida 9:9, nakar so vajeti igre prevzeli naši igralci in jih niso več spustili iz rok do zadnjega sodnikovega žvižga. Tekma pa je trenerju Peterlinu prišla še kako prav, da je preizkusil vse svoje igralce, nekatere tudi v različnih vlogah, saj se bodo čez slaba dva tedna preizkusili še kot finalisti v končnici prvenstva, ki bo odločal o napredovanju v C ligo. Prvič letos je v začetni postavi štar-tal najmlajši David Cettolo, ki se je zelo dobro odrezal tako na mreži, kot z zelo učinkovitimi potezami v obrambi. Svojo nalogo so dobro opravili tudi vsi ostali in tako na najboljši način zaključili redni del prvenstva, ki je bilo za Slogo Televita res odlično in absolutno nad pričakovanji ne glede na to, kako se bo končal play-off. (INKA) Olympia Tmedia - Pallavolo TS 0:3 (20:25, 29:31, 23:25) OLYMPIA TMEDIA: Dornik, De-vetak, Hlede, Terčič, Bernetič, Faganel; Maraž (L), Vogrič, Bensa, Fajt nv, Manià nv, Šfiligoj nv. TRENER: Conz. Na zadnjem srečanju rednega dela prvenstva so varovanci trenerja Conza na domačem parketu doživeli gladek poraz. Dornik in soigralci sinoči v bistvu niso nikoli resneje ogrozili zmage gostov iz Trsta. Sprejem sploh ni deloval kot bi moral, predvsem pa ni bil dovolj učinkovit blok (v celem srečanju so jih igralci Olympie dosegli le 3). danes Cheerdance na »Quelli che il calcio« Člani AŠD Cheerdance Millenium se v teh dneh mudijo na Festivalu Fitnessa, ki se bo danes končalo v Firencah. Sporočili so nam, da se bo s sejmiščem v glavnem tos-kanskem mestu danes v neposrednem prenosu povezala tudi popularna oddaja Simone Ventura »Quelli che... il calcio« in navijaška skupina našega društva bo tako imela ponovno priložnost za ekshibicijo na televizijski mreži RAI, kot že ob priliki nastopa na oddaji Antonelle Clerici »Il treno dei desideri«. Oddaja »Quelli che.. il calci-o« se bo pričela ob 14.55, še prej, ob 13.45 se prične oddaja »Quelli che aspettano« Na drugi strani pa so Tržačani igrali urejeno in umirjeno, napadali pa so pretežno iz centra. Vsekakor sploh niso bili nepremagljivi, toda Olympia sinoči je bila z mislijo že na srečanjih play-offa. Treba je tudi priznati, da je trener Conz tokrat igral pretežno z mladimi igralci in je postavo nekoliko spremenil, saj je na centru igral Jurij Hlede (Ma-niàja so preventivno pustili na klopi po poškodbi gležnja v prejšnjem krogu). Ostali izidi: Travesio - Cordenons 0:3, Rigutti - Porcia 3:0, Il Pozzo - Cus 0:3, Rea-na - Fincantieri 3:1, Naš prapor je bil prost. Vrstni red: Cordenons 67, Sloga Televita 60, Tmedia Olympia 47, Cus 46, Porcia 43, Fincantieri 37, Rigutti 34, Il Pozzo in Reana 33, Pallavolo TS 25, Travesio 24, Naš prapor 16, Artegna 2. Cordenons v C ligo, Sloga Televita Tmedia Olympia, Cus in Porcia v play-off, Reana, Travesio, Pallavolo TS, Naš prapor in Artegna v 1. divizijo. ŽENSKA D LIGA Palazzolo - Sloga List 3:1 (25:20, 16:25, 28:26, 25:22) SLOGA LIST: Ciocchi 7, Cvelbar 15, Gantar 6, Mamillo 15, Pertot 11, Spangaro 7; Chirani (L), Malalan, Maurovich 3, Mazzucca 0, Schart 0, Starec 1. TRENER: Maver. Slogi List ni uspelo, da bi se z zadnjega letošnjega gostovanja vrnila z zmago, vendar so naše igralke kljub porazu opravile soliden nastop. Začele so sicer nekoliko obotavljajoče in dovolile domačinkam, da so takoj povedle in si nabrale dokaj visoko prednost. V nadaljevanju so slogašice sicer pozitivno reagirale, a zaostanka niso mogle več nadoknaditi, nato pa so v drugem setu zaigrale brez napak. Z ostrimi servisi jim je uspelo nasprotnice držati daleč od mreže, zelo dobre so bile v obrambi, tako da so lahko izvedle celo serijo protinapadov in Palazzolo je bil dobesedno brez moči. Z učinkovito igro je Sloga List nadaljevala tudi v tretjem setu, v katerem je bila praktično do konca v visoki prednosti (15:7, 18:13 in že 24:20). Prav v končnici pa se ji je zmaga izmuznila tudi zato, ker so domačinke v obrambi prestregle vrsto Sloginih napadov in s tem naše igralke spravile s tira. Tudi zadnji set je bil izenačen, v odločilnih trenutkih pa so Slogašice zagrešile preveč naivnih napak. Tekma sama je bila vsekakor zgolj prestižnega pomena, saj sta si obe ekipi že pred njo zagotovili napredovanje in tudi vzdušje v telovadnici je bilo temu primerno praznično. Našo ekipo je tokrat spremljala tudi skupina zvestih in glasnih navijačev in na koncu so igralke obeh ekip, vodstvo in publika skupaj proslavljali zaslužen prestop obeh ekip v C ligo. (INKA) odbojka - 1. divizija Slogini četrtoligaši so z uvrstitvijo v končnico za napredovanje v C ligo presegli vsa pričakovanja kroma Fiume Veneto - Bor/Breg Kmečka Banka 3:1 (25:15, 29:31, 25:20, 25:20) BOR/BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 22, Spetič 10, Della Mea 2, Flego 18, Žerjul 1, Gruden 2; Contin (L), Colsani 6, Grgič 1, Sancin 2. TRENER: Meulia. Združena ekipa Bora in Brega je prvenstvo zaključila s porazom v Fiume Venetu. Domačinke so igrale zelo borbeno in požrtvovalno, saj so nujno potrebovale zmago, da bi dosegle obstanek v ligi. Plave so tekmo začele agresivno in po-vedle s 5:0, nato pa začele grešiti in s tem močno olajšale nasprotnicam pot do zmage. Še posebno slab je bil sprejem, tako da so zaradi tega naše igralke s težavo gradile igro. V drugem setu je združena ekipa, pri kateri so tokrat več možnosti dobile rezervne igralke, igrala bolj konstantno in tako v razburljivem finišu prevladala. Tretji in četrti set pa sta si bila zelo podobna. Domača ekipa je stalno vodila, plave so se ji nekajkrat približale, a zmaga izredno motiviranega Fiume Veneta ni bila nikoli pod vprašajem, saj so naše igralke igrale na splošno preveč predvidljivo, tako da so bili napadi večkrat lahek plen domače obrambe. (TG) Ostali izidi: Sanvitese - Fontafred-da 3:0, Cordenons - Roveredo 2:3, Par-chetti di Toro - Cormons 1:3, Stranzano - Blu Volley np, Manzano - Reana np. Vrstni red: Cormons 65, Palazzolo 58, Sloga List 54, Reana* in Roveredo 48, Cordenons 45, Manzano* in Kmečka banka 40, Fiume Veneto 37, Parchetti di Toro 36, Staranzano* 27, Blu Volley* 26, Sanvitese 12, Fontanfredda 4 (* s tekmo manj). Cormons, Palazzolo in Sloga List v C ligo, Parchetti di Toro, Staranzano, Blu Volley, Sanvitese in Fontanafredda v 1. divizijo. ŽENSKA C LIGA Izidi: Martignacco - Vivil 3:0, Virtus Ts - Biesse Triveneto 2:3, Dlf - Lucinico 1:3, Porcia - Tarcento 3:1, Paluzza - Altura 0:3, Talmassons - Chions 1:3, Stella Volley - Il Pozzo 3:1. Vrstni red: Altura 73, Chions 59, Porcia 54, Martignacco 50, Lucinico 49, Talmassons 42, Biesse Triveneto 38, Dlf 36, Stella Volley 33, Virtus 32, Vivil 27, Il Pozzo 25, Tarcento 18, Paluzza 10. Altura, Chions, Porcia in Martignacco v play-off, Il Pozzo, Tarcento in Paluzza se selijo v D ligo. B2 liga: danes pri Briščikih zadnja tekma slogašev Slogaši se bodo od letošnje B2 poslovili danes s tekmo proti San Do-naju. Gostje so bili dolgo časa prvi na lestvici, vodstvo pa so v zadnjih krogih prepustili Mestram. San Dona' si je že zagotovil udeležbo v play-offu, brani pa drugo mesto in torej boljši izhodiščni položaj v njem, zato si pa ne smejo privoščiti poraza. Včerajšnji izidi: VBU Videm - Sar-meola 3:2, Itas Diatec Trentino -Futura Cordenons 3:1, Brenta Volley - Giorgione 1:3. Danes: Sloga -San Dona' (18.00), Rizzato Five Benetke - Fiemme Fassa, Silvolley -Arco Riva, Lunazzi - Bibione Volley. Torriana iz Gradišča napredovala v B1 ligo Z včerajšnjo zmago s 3:1 (27:25, 25:15, 25:27, 25:17) v Trstu proti pepelki Libertasu, ki je že zdavnaj popustil in po poti izgubil tudi nekaj igralk, si je Torriana iz Gradišča zagotovila napredovanje v B1 ligo, z njo pa so v višji tekmovalni rank prestopile tudi slovenske odbojka-rice Karin Crissani, Mirjam Černic in Ilaria Černic ter Benevol, Fra-giacomo in Zotti. Govori pa se, da Torriana v višji ligi zaradi prevelikih stroškov ne namerava nastopiti. Ostali izid: Fincantieri - Vicen-za 3:0. Natisonia drugi finalist Tržaški Ferroalluminio se bo v finalu končnice za napredovanje v B2 ligo pomeril z Natisonio. Ta je sinoči v tretji tekmi polfinalne faze v Fojdi z 1:3 (25:16, 20:25, 20:25, 24:26) premagala Faedis. Tretji udeleženec polfinalne faze je bil Val Imsa, ki je z omenjenima nasprotnikoma že prej izgubil oba dvoboja. □ Obvestila BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja 2007 ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (v slučaju dežja bo na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski turnir . Ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplo vabi v nedeljo, 13. maja, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z ri-sanico na tarčo (100 m). Tekmovanje bo v Boškinih (Boschini) pri Peto-vljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne puške in bivše vojaške puške. Val Dom Imsa končal z zmago Lep napredek slogašev 1. ŽENSKA DIVIZIJA Staranzano - Val Dom Imsa 3:0 (12:25, 21:25, 15:25) VAL DOM IMSA: Braini, Kocjančič, Terpin, Benedetti, Švara, Degano; Piras (L), Plesničar. TRENER: Lavrenčič. Varovanke trenerja Lavrenčiča so sklenile letošnje prvenstvo z zmago. Mlada ekipa iz Štaran-cana ni bila nikoli kos našim odbojkaricam, tako da zmaga Imse ni bila nikoli pod vprašajem. Edino v drugem setu so Kocjančičeva in soigralke nekoliko popustile. Vodile so že z 22:11, toda v nadaljevanju je odpovedal sprejem in na mreži niso bile več tako učinkovite, tako da so se gostiteljice nevarno približale, a v končnici so Goričanke ohranile mirno kri in set spravile pod streho. Pohvalo za drugo zaporedno zmago zasluži vsa ekipa. 1. MOŠKA DIVIZIJA Volley Club - Sloga 0:3 (17:25, 23:25, 12:25) SLOGA: Calzi 8, Kosmina 0, Lupinc 2, Strain 9, Šček 5, Škerlavaj 4, Taučer 6. TRENER: Igor Štrajn Ta teden se je končalo pokrajinsko prvenstvo v prvi moški diviziji in mladi slogaši so se od nje- ga poslovili na najboljši možni način, z gladko zmago v gosteh. Naši odbojkarji so opravili dober nastop in tako še enkrat potrdili, da so prav na koncu sezone v dobri formi, kar dokazujejo tudi dobri rezultati v mladinskem deželnem prvenstvu, v katerem nastopajo s praktično enako ekipo. Tekma proti Volley Clubu je bila dokaj enosmerna, saj so Slogaši zaigrali zbrano in zelo sproščeno. Nekaj več točk je domača ekipa dosegla le v drugem setu, v katerem pa vsekakor ni bil rezultat nikoli v dvomu. Slogaše letos trenira Igor Štrajn, dolgoletni Slogin odbojkar, ki se je pri domačem društvu v tej sezoni prvič preizkusil kot trener. Z nastopi svojih varovancev v tem prvenstvu je zadovoljen: «Pred prvenstvom si nismo pri društvu zadali nobenih tekmovalnih ciljev, saj smo želeli izključno to, da naši mladi odbojkarji čimveč igrajo in si naberejo izkušenj. S tega vidika je bilo prvenstvo zelo pozitivno, vsi so igrali, rasli iz tekme v tekmo, pridobivali na samozavesti in pokazali tudi dober napredek, kar dokazujejo tudi rezultati, saj smo bili v drugem delu prvenstva veliko bolj uspešni kot v prvem in se, kljub porazom, skoraj enakovredno upirali tudi mnogo starejšim in bolj izkušenim ekipam.« (INKA) odbojka - Finalni del U14 Kontovelke na poti do 2. mesta Kontovel - Virtus 3:2 (9:25, 25:12, 25:21, 19:25, 16:14) KONTOVEL: Babuder, Briščik, Čebron, Ferluga, Gre-gori, Pauli, Raubar, Starc. TRENER: Černe. Z zmago proti Virtusu so Kontovelke napravile še en korak v smeri končnega drugega mesta v finalnem trobo-ju pokrajinskega prvenstva U14. Končna uvrstitev bo sicer znana šele po zadnjih dveh tekmah med Alturo in Virtu-som, toda po vsej verjetnosti bo drugo mesto pripadlo Kon-tovelkam. Povratno srečanje na Proseku je bilo kopija sredine tekme v Trstu. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna, tretji niz pa je bil izenačen. Obe šesterki sta si srčno želeli zmage in sta se borili za vsako žogo. Varovanke trenerke Černe so bile na mreži veliko boljše in to jim je tudi omogočilo, da so osvojile tako tretji kot četrti niz. Virtus pa je tokrat serviral nekoliko slabše (mogoče se Tržačanke v proseški telovadnici niso znašle) in ni spravil Kontovelk v težavo kot na prvem srečanju. V četrtem nizu pa so gostiteljice nekoliko popustile, saj so bile mogoče že prepričane, da imajo zmago v rokah in Virtus je izsilil peti niz, ki je bil do rezultata 13:7 trdno v rokah Kontovelk. V nadaljevanju je Virtus izenačil na 14:14. Nato pa uspešen napad in napaka igralke Virtsua sta Kontevelu zagotovila zmago. Pohvalo zasluži tokrat predvsem Barbara Ferluga, saj je igrala zelo požrtvovalno, izkazala pa se je predvsem v podaji. / ŠPORT Nedelja, 6. maja 2007 31 košarka - V razburljivem zadnjem krogu rednega dela moške D lige se je izteklo po željah Breg Minimax izboril končnico Kontovel rešen v zadnji sekundi Brežani v direktnem dvoboju s Perteolami vodili večji del tekme - Švab junak v Gorici Breg Minimax - Perteole 70:67 (15:18, 32:31, 50:52) BREG: Ciacchi 7 (4:8, 0:3, 1:4), Sila 14 (5:7, 3:5, 1:4), Bembich 8 (-, 4:6, 0:2), Krcalic 14 (4:8, 2:4, 2:5), Laudano 8 (2:4, 0:2, 2:3); Jevnikar 9 (2:4, 2:4, 1:2), Puz-zer nv, Earle nv, Škorja 8 (2:2, 3:7, 0:1), Oblak, Udo-vič 2 (-, 1:1, -), trener David Pregarc. Brežani so v prepolni dolinski telovadnici premagali Perteole in se uvrstili v končnico prvenstva. Z zmago so tudi dohiteli Goriziano, zaradi dveh porazov v neposrednih spopadih pa so Goričani prvi ob koncu rednega dela. V uvodnih minutah so domačini igrali zelo zbrano in z odlično obrambo takoj povedli s 14:6. Izstopal je predvsem skoraj štiridesetletni Fulvio Laudano, ki je povsem onesposobil nasprotnega dvometraša Aviana. Gostje niso popustili in s trojkami kaj kmalu nadoknadili zamujeno. Tik ob izteku prve četrtine so prevzeli vodstvo in ga po dvominutnem odmoru povečali na štiri točke (18:22). Oba trenerja sta nato zamenjala lep del začetne peterke, Pregarčevi fantje pa so bili pri tem rahlo boljši in ponovno povedli. Po odmoru so spet pobegnili na pet točk (38:33), igralci Perteol pa so z nekaj posrečenimi trojkami in koši Aviana dosegli 11 točk, domači igralci pa le tri. Ekipi sta se nato izmenjavali v vodstvu: Breg je vodil vse do sredine zadnje četrtine, ko so se nasprotniki spet zadeli tri zaporedne trojke. Tako so slabe tri minute pred koncem Sila in soigralci zaostajali za tri točke (63:66), z res izjemno obrambo pa so skoraj do konca onemogočili nasprotnikom pot do koša. V napadu so dosegli nekaj pomembnih košev in zasluženo zmagali. Na koncu so Brežani zbrali kar 16 pridobljenih žog, izgubili pa so jih le 12. Vseh devet igralcev, kar jih je stopilo na igrišče, pa je imelo pozitiven učinek. Izstopala pa sta predvsem Sila in Krcalic, ki sta bila tudi najboljša strelca svoje ekipe. (Mitja Oblak) Goriziana - Kontovel 83:84 (21:16, 36:41, 58:60) KONTOVEL: Paoletič 23 (3:4, 4:10, 4:8), Švab 28 (5:8, 7:11, 3:7), Godnič 2 (2:2, 0:4, 0:1), Vitez 14 (3:6, 4:10, 1:6), Zaccaria 2 (-, 1:5, -), Adamič 10 (1:3, 3:6, 1:1), Ukmar 5 (-, 1:3, 1:1), Genardi, Malalan n.v., Rogelja n.v.; trenerja Šušteršič in Starc. SON: 25. Kontovelci so se po sinočnjem dramatičnem finalu končno lahko oddahnili. Po zmagi proti prvouvrščeni Goriziani, bodo tudi v prihodnji sezoni igrali v D ligi. Osem sekund do zvoka sirene - »plavi« so zaostajali za dve točki - je namreč Alex Vitez prestregel nasprotnikovo podajo in nemudoma podal Marku Švabu, ki je z linije izza šestih metrov natančno meril proti košu. »Zoga je kar trikrat obkrožila obroč in šele zatem šla skozi mrežo,« je povedal Kontovelov spremljevalec Matej Budin. Gori-ziana je imela na razpolago še en napad, toda zadnji met ni bil natančen in Kontovelci so se lahko veselili obstanka v ligi. »Veselili smo se na račun Ison-tine, ki je nekoliko nekorektno odigrala včerajšnjo tekmo nekaj ur pred nami in njihovi košarkarji so v telovadnici navijali proti nam.« Zmagovalci in poraženci so v Dolini skupaj pozdravili številne gledalce kroma Začetek tekme je bil zelo izenačen. Goriziana je prvič ušla Kontovelu na koncu prve četrtine (+5 točk). V drugem delu so gostje igrali zelo dobro in s koši Paoletiča, Švaba ter Viteza ulovili domačine. Zatem se je razigral domači play Bevitori, ki je dosegel 7 zaporednih točk in Goriziana je znova po-vedla. Po odmoru so varovanci trenerske dvojice Šušteršič-Starc občutili pritisk in niso igrali najbolje. Nadvse dramatična pa je bila zadnja četrtina. Kontovelci so stopnjevali tempo igre, saj so medtem izvedeli, da je neposredni tekmec za obstanek Ison-tina že zmagala. Švab in tovariši pa so poskusili nadoknaditi z individualnimi rešitvami, kar pa se ni obrestovalo (Goriziana je še vodila za 5 točk). Medtem je nosilec nasprotnikove igre Bevitori naredil peto napako (in hkrati tehnično napako), ki je bila pravi mejnik. Na koncu pa že znani epilog. Številni Kontovelovi navijači (sinoči v Gorici jih je bilo kar veliko) in sami košarkarji so se tako upravičeno veselili. Vsi Kontovelci zaslužijo pohvalo. Z Košarkarski odsek Poleta gost jutrišnjega Športela Gostje jutrišnjega Športela (TV Koper-Capodi-stria, pričetek ob 22.30) bodo pripadniki košarkarskega odseka ŠD Polet Andrej Vremec, Karin Malalan in Iva Pertot, med drugim pa bodo tudi obravnavali vprašanje odnosov med odsekom in lastnim klubom. Prispevki zadevajo nastope košarkarjev Brega in Bora, nogometašev Juven-tine in odbojkarjev Sloge, z utrinki pa bodo proslavili napredovanje Sloginih odbojkaric v C ligo. Po nekaj tednih bo spet na vrsti tudi nagradna igra Poglej me v oči. 28 točkami pa je bil tokrat odločilen (tudi zadnja trojka) Marko Švab, ki je zbral še 5 asistenc in 11 skokov v obrambi. Sokol Ca' D'Oro - Romans 61:85 (18:25, 29:44, 41:66) SOKOL: Spadoni 2 (2:2, -, 0:4), Budin 14 (2:2, 6:10, 0:1), Doglia 4 (-, 2:4, 0:3), Kojanec (-, 0:1, -), Di Lenardo (-, 0:1, -), Krizman 9 (-, 3:7, 1:4), Hmeljak 15 (6:8, 3:4, 1:6), Emili 4 (-, 2:4, -), Vescovi 4 (-, 2:2, -), Frandolič (2:3, 2:3, -), Vidali n.v, Malalan 3 (1:4, 1:3, 0:1). TRENER: Vremec. Gladek poraz je v dobri meri posledica slabe igre sokolovcev, medtem ko je Romans igral na vso moč, saj se je hotel oddolžiti za poraz, ki ga je v prvem delu prvenstva na domačih tleh doživel po podaljšku in povrhu v zadnji sekundi. Tako so gostje že v drugi četrtini dosegli visoko vodstvo, končna razlika pa bi bila lahko še večja, če ne bi na koncu nekaj lepih košev dosegel Gregor Budin. Lider moštva Marko Hmeljak se je boril od začetka do konca, vendar je bil dokaj osamljen. Omeniti moramo tudi, da si je Pavel Križman v 26. minuti naključno prebil arkado in je moral zapustiti igrišče. Kljub porazu so sokolovci po tekmi skupaj z zvestimi navijači praznovali konec prvenstva. Ostali izidi: Villesse - NAB Tržič 74:92, Ison-tina - Drago basket 81:69, Barcolana - San Vito 82:94, CUS Trst - Athletismo 74:62. Končni vrstni red: Goriziana in Breg Minimax 42, Perteole 40, Romans in San Vito 36, Sokol Ca d'Oro, CUS Trieste in Drago basket 32, Athletismo 30, Poggi in NAB Tržič 22, Kontovel in Isontina 20, Villesse 12, Barcolana 2. MOŠKA C2 LIGA - San Vito - Tricesimo 91:84, Basket Time Videm - Monfalcone 78:71, Acli Fanin - Portogruaro 64:72, Cervignano - Cbu 89:83, Spi-limbergo - Latisana 74:65 košarka - C liga Radenska: Na potezi bodo visoki igralci Bor Radenska čaka danes še zadnje dejanje prvega kroga play-outa. Na Stadinonu 1. maja bo sve toi van sko druš tvo ob 18.00 še tretjič (zadnjič) gostilo peterko iz Milj. Zmagovalca čaka zasluženi dopust, poraženca pa Jadran Mark. Štokelj in soigralci so se na današnji »D-day« dobro pripravili. Včeraj zjutraj so imeli še zadnji trening, na katerem so seveda poleg meta vadili tudi takti ko in pre izku si li ne katere položaje, ki so jim na teh dveh tekmah povzročali največ težav. Trener Mengucci bo danes lahko računal na vse igralce, športni direktor Andrea Mura pa je potrdil, da srečanje ne bo lahko. »Tekma bo zelo zahtevna, tako iz taktičnega kot tudi mentalnega vidika. Mi smo se do zadnjega borili za osmo oziroma deveto mesto in zato bi si radi čimprej zagotovili obstanek, Milje pa bi nas rade presenetile,« meni Mura. Na povratnem srečanju je Stefano Babich igral izvrstno, kaj pa se bo zgo di lo, če Babich ne bo dosegel 34 točk? »Doseči take odstot ke na me tu kot v sre -do ne bo lahko, zato tokrat bomo morali nekoliko več izkoristiti naše visoke igralce. Ključ srečanja bo prav v tem, kar se ti če zunanjih igralcev smo si namreč enakovredni; tudi Milje imajo nekaj dobrih posameznikov. Visoki igralci pa predstavljajo razliko in to bomo morali izkoristi ti.« Borovi košarkarji bodo mo ra li igra ti ze lo čvr sto v ob -rambi, tako kot v prvih dveh če-tr ti nah na sre di ni tek mi, predvsem pa bodo morali preprečiti Miljam, da presežejo mejo sedem de setih točk. Gle de no ve ga sistema igranja pa je Mura nekoliko skeptičen: »Sistem so prev-ze li po NBA li gi, toda če za play-offe predstavlja lepo novost, ker slabše uvrščena peterka izsili vedno tretjo tekmo, za play-ou-te, kjer gre za celo sezo no, ni pri -meren. O tem zgovorno kaže že statistični podatek, da je na prvih 16 tekmah po celi Italiji kar 12-krat zmagala slabše uvrščena peter ka po red nem de lu.« DomaČi šport košarka - Promocijska liga Dom in Cicibona naprej Oboji so se v polfinale končnice za napredovanje uvrstili že po dveh četrtfinalnih tekmah proti Fuoricentru in Foglianu Danes Nedelja, 6. maja 2007 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Sloga -San Dona' UNDER 18 MOŠKI 16.00 na Opčinah: Sloga - Ausa Pav; 16.00 v Marianu: Intrépida Natisonia - Združeni Imsa UNDER 14 MOŠKI 10.30 na Opčinah: Sloga - Ausa PAV; 11.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia - Altura Coselli; 16.30 v Sovodnjah: Soča Gostilna Devetak - Futura PN TENIS MOŠKA B LIGA 9.00 v Manerbiu: Manerbio - Gaja ŽENSKA C LIGA 9.00 v Maniagu: Maniago - Gaja KOŠARKA MOŠKA C LIGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Venezia Giulia NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Nemah: Nimis - Sovodnje (play-off) NAJMLAJŠI 1993 10.30 na Padričah: Pomlad - Pon-ziana Fuoricentro - Dom 68:78 (14:17, 34:46, 47:56) DOM: Corsi 19, Graunar 6, Franco 21, Colenzini 2, Primosig, Rauber 12, Puiatti 18, trener Ambrosi. SON: 18; PON: Rauber; 3T: Puiatti 4, Rauber 3, Corsi 2. Košarkarji Doma so tudi na povratnem srečanju, kljub odsotnosti aduta Davida Ceja, premagali peterko Fuoricentra in si tako zagotovili nastop v drugem delu play-offa, igrali pa bodo proti Muggi, ki je prav tako dvakrat premagala ekipo Amatori Pall. Isonti-ni. Varovanci trenerja Ambrosija so si že na začetku priigrali deset točk prednosti, ki so jih do konca srečanja brez večjih težav tudi obdržali. Zelo dobro je spet v napadu igral Cristiano Franco (z 21 točkami najboljši strelec srečanja), pohvalo pa zasluži tudi Puiatti, ki je v ključnem trenutku (Fuoricentro se je nevarno približal) prevzel breme napada na svoja ramena in s štirimi trojkami zagotovil zmago svoji ekipi. Aibi Fogliano - Cicibona Tec-nonoleggi 64:73 (21:20, 36:38, 56:56) CICIBONA TECNONOLEG-GI: Persi 13, Palumbo nv, Hrovatin 35, Dolhar 2, Golfetto 1, Valente 6, Gri-lanc 1, Susanj 5, Perčič 10, trener Cor-si. SON: 17; 3T: Hrovatin 2, Persi 2. Z drugo zmago proti mladim košarkarjem iz Fogliana so si varovanci trenerja Corsija zagotovili nastop v polfinalu, njihov tekmec pa bo znan šele po dodatni tekmi med tržaško peterko Skyskrapers in goriškimi prvaki Dinama. Tudi tokrat vsekakor so se morali košarkarji Ci-cibone pošteno spotiti, da so strli odpor mladih igralcev Aibija. Srečanje, tako kot prvo na Stadionu 1. maja, se je odločilo šele v zadnji četrtini. Gostitelji so začeli grešiti, medtem ko so se Hrovatin in soigralci razigrali v napadu in dosegali koše iz vseh položajev. Pohvalo za pomembno zmago zaslužijo prav vsi, predvsem Andrea Hrovatin, ki je bil s 35 točkami Domovci so si z zmago v Trstu zagotovili nastop v 2. fazi play-offa za napredovanje v D ligo kroma (zadnjih osem točk Cicibone v zadnji četrtini je dosegel on) najboljši strelec. Edina negativna nota je poškodba Valenteja (zvin gležnja). Ostala izida: Amatori Isontini - Muggia 49:58, Skyscrapers - Dinamo Gorizia 93:65. Polfinalni pari:Dom -Muggia, Cicibona Tecnonoleggi bo igrala proti zmagovalcu dvoboja Skyskrapers - Dinamo. 32 + Nedelja, 6. maja 2007 RADIO IN TV SPORED / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka: Gurugu - Vidno - Nevidno 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert: Gorni Kramer 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Sedem dni v parlamentu 6.30 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 10.00 Aktualno: Linea verde - Obzorja 10.30 Verska oddaja: A Sua immagine 10.55 Maša 12.00 Regina Coeli in papežev blagoslov 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo iz narave 13.30 Dnevnik 14.00 Nedeljski razvedrilni variete: Domenica insieme (vodi Lorena Bian-chetti) 16.25 Vremenska napoved in dnevnik 16.35 Variete: Domenica in - Arena (vodita Massimo Giletti in Luisa Corna), 17.55 Domenica in... Včeraj, danes in jutri (vodi Pippo Baudo) 20.00 Dnevnik 20.35 Rai Tg Šport 20.40 Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) 21.25 TV film: Provaci ancora Prof 2 (It., '06, i. Veronica Pivetti, Enzo Decaro, Ludovica Gargari, Hoara Bor-selli, Paolo Conticini) 23.20 Dnevnik 23.25 Aktualno: Posebna odd. Tg1 0.25 Aktualno: Oltremoda (vodi Katia Noventa) 1.00 Nočni dnevnik/Knjige/Vremenska napoved 1.20 Kinematograf 2.20 Aktualno: Potihoma (vodi Gigi Marzullo) 3.20 Nanizanka: Atenti a quei due 4.15 Nan.: Philly V^ Rai Due 6.00 6.20 6.30 6.45 10.00 10.05 10.30 11.30 13.00 13.25 13.45 17.30 18.00 18.05 18.50 19.10 19.30 20.10 20.30 21.00 22.35 1.00 1.20 Humoristični variete Odvetnik odgovarja Dok.: Morje ponoči Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Tiberio Timperi in Adriana Volpe), vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Dnevnik Variete: Voyager Atletika: Maraton iz Trsta Variete: Opoldne v družini Dnevnik Tg2 Motorji Variete: Quelli che... aspettano, 14.55 Quelli che il calcio e... (vodi Simona Ventura), 17.05 Quelli che... ultimo minuto Šport: Numero Uno Dnevnik, vreme Tg2 Dosje Tg2 Eat Parade Šport: Nedeljski sprint Reality: La sposa perfetta Risanke Dnevnik Tg2 Nan.: NCIS (i. Mark Harmon, M. Weatherly) Športna nedelja Nočni dnevnik Rubrika o protestantizmu V" Rai Tre 6.00 Fuori orario 7.00 Variete za najmlajše 9.10 Variete: Screensaver 9.35 Film: Il bacio del sole (kom., It., '58, i. G. Porelli) 11.15 Tgr Evropa, 11.45 Tgr Deželevro-pa 12.00 Dnevnik, šport, vreme 12.10 Živlejnjske zgodbe 12.50 Mini portreti: Aldo Fabrizi 13.20 Aktualno: Passepartout 14.00 Dnevnik, deželne vesti 14.30 Aktualno: V pol ure 15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro (vodi L. Colo) 18.00 Kviz o književnosti: Per un pugno di libri 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualna odd.: Report (vodi Milena Gabanelli) 23.15 Dnevnik, deželne vesti 23.35 Variete: Govori z menoj (vodi Serena Dandini) 0.35 Tg3 Night News u Rete 4 6.05 Nan.: Komisariat St. Martin 7.00 Pregled tiska 7.20 Nan.: Sei forte maestro 9.35 Dok.: Čudovita Italija - Ligurija: San Fruttuoso - Genova 10.00 Maša 11.00 Planet morje 11.30 Dnevnik Tg4, promet 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik Tg4, vreme 14.05 Film: Chiamami Aquila (kom., ZDA, ''81, i. John Belushi) 16.05 Film: Sfida a White Buffalo (ve-stern, ZDA, '77, i. Charles Bronson) 18.20 Nan.: Hiša Vianello 18.55 Tg4 dnevnik/Meteo4 19.35 Nan.: Colombo - Labodja pesem (i. Peter Falk) 21.20 Film: Leon (pust., Fr., '94, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Natalie Por-tman) 23.35 Film: Le conseguenze dell' amore (dram., It., '03, i. T. Servillo) 1.30 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet - Meteo 5 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.40 Verska oddaja: Le frontiere dello spirito (vodi mons. Gianfranco Ra-vasi) 9.30 Aktualno: Nonsolomoda 10.00 Film: Footloose (kom., ZDA, '83, r. Herbert Ross, i. Kevin Bacon) 11.00 Tg com/Meteo 5 12.20 Reality: Uno, due, tre.... stalla! 13.00 Dnevnik, vreme 13.35 Nedeljski razvedrilni variete: Buo-na Domenica (sodelujeta Paola Perego in Stefano Bettarini) 15.15 Tg com/Meteo5 18.45 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5 in vreme 20.40 Variete: Paperissima sprint 21.20 Nan.: Carabinieri 6 (i. Walter Nudo, Martina Colombari, Maurizio Casagrande, Valeria Cavalli) 22.00 Tg com/Meteo 5 22.40 Aktualna odd.: Terra! (vodi Toni Capuozzo) 0.45 Aktualno: Nonsolomoda (vodi Silvia Toffanin) 1.20 Nočni dnevnik, vreme 1.50 Paperissima sprint 2.35 Film: Il verdetto (dram., ZDA, '82, r. S. Lumet, i. Paul Newman) C/ Italia 1 7.00 SP v motociklizmu: VN Kitajske 10.00 Športna oddaja: Grand Prix - Fuo-ri giri 10.55 Wrestling SmackDawn! 11.55 Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) 12.25 Odprti studio/Meteo 13.00 Šport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.50 Zadnje novice iz športnih igrišč 14.00 15.00 17.50 18.20 20.00 20.30 23.00 1.10 1.40 2.30 SP v motociklizmu: VN Kitajske Šport: Fuori giri, 16.00 Vodič nogometnega prvenstva v živo, 16.55 Nedelja na stadionu Odprti studio, vreme Šport: V zadnji minuti Variete: Candid Camera Variete: Colorado (vodi Rossella Brescia) Šport: Controcampo Šport studio Fuori campo Film: Alien Tele 4 10.25 Horoskop, svetnik dneva 10.30 Nad.: Marina 11.00 Rubrika o zdravju 12.00 Papežev blagoslov 12.40 Športni vrtiljak 13.00 Oddaja o mladih 13.20 Oddaja o glasbi 13.35 Oddaja o kmetijstvu 14.00 Talk show: Il paese dei campanelli 8vodi P. Saluzzi) 16.30 Vaterpolo TS 17.30 Risanke 19.45 Jutri je ponedeljek 23.00 Film: Il cacciatore solitario 0.55 Nan.: Street legal (i. David Johnson, C. Dale) LA 7.00 9.20 12.55 14.05 17.00 18.00 20.30 21.30 23.30 La l 12.00, 20.00, 0.30 Dnevnik Film: Rainbow (fant., VB-Kan., '95, r.-i. Bob Hoskins,Dan Aykroyd) Aktualno: Tednik Louis Vuitton Cup Dok.: Morski lovci Film: Bluff (kom., It., '76) Posebna oddaja La7 Dok.: Misija Narava Aktualna odd.: Giarabub (t Slovenija 1 7.00 9.25 10.00 11.00 11.30 12.00 13.00 13.10 14.30 14.35 14.40 14.45 14.50 15.00 15.05 15.10 15.20 15.50 16.05 16.25 17.00 17.15 18.30 18.55 19.20 19.55 21.45 22.40 23.10 1.30 1.55 Živ žav Žogarija - ko igra se mularija Evangeličanska humanitarna prireditev: Podpornica Izvirni Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Na zdravje! Tistega lepega popoldneva Pet minut slave Človeški faktor Drugo mnenje Nedeljsko oko Lutkovni show Astrovizija Šport in čas Glasbeni dvoboj Osmi potnik Lorella, 16.20 Odprto Humoristična serija Poročila, šport, vreme Tistega lepega popoldneva Žrebanje lota/Risanke Vreme, dnevnik, šport Zrcalo tedna Spet doma Intervju Poročila, vreme, šport Film: Prosim za besedo ('Rus., '75, r. Galeb Panfilov, i. Inna Čurikova, Nikolaj Gubenko) Dnevnik Infokanal (t Slovenija 2 6.30 7.00 9.50 10.20 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 16.55 19.00 20.00 20.25 22.30 23.15 0.00 3.00 8.30 Zabavni infokanal Infokanal TV prodaja Skozi čas Mladi virtuozi: Pianisti akademije za gllasbo v Ljubljani Lynx magazin Globus TV prodaja Alpe-Donava-Jadran Ris. film: Japonček Šport Dok.: Franceta Bernika Zvezdnato nebo Hum. nan.: Frasier Košarka: Final Four (Evroliga, finale, prenos) Š - športna oddaja Nad.: Usihajoče pravice (VB, '05, r. Bill Anderson, i. Charles dance, Ashley Walters) Film: Kaos (it.) Dnevnik zamejske TV Koper 14.00 14.10 14.40 15.30 16.00 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 19.55 20.25 21.15 21.25 22.30 22.45 23.25 0.20 0.35 Čezmejna TV Vas tedna Q - trendovska oddaja Odmev Folkest v Kopru City Folk Potopisi Porgram v slovenskem jeziku: Prijatelji, ostanimo prijatelji Vsedanes Kam pa kam Vesolje je... Košarka: Final Four (Evroliga, finale, prenos) Nedeljski športni dnevnik Košarka: Final Four Vsedanes - TV dnevnik Tartini festival 2006 Dok.: Potovanje po Nemčiji Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 17.00 Duhovna misel 17.15 Futsal 18.40 Miša maš 19.20 Tedenski pregled 19.35 Ne prezrite 19.45 Pravljica 20.00 Razgledovanja 20.30 Spoznajmo jih 21.15 Ne prezrite 21.30 Vesolje zabave 22.00 Polka in majolka 23.00 Kultura: Trije prašički 23.30 Videostrani RADIO TRST A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Glasbeni listi; 11.15 Nabožna glasba (pripr. I. Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Glasbeni listi; 15.00 Iz pogovorov sredi dneva; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Pevska revija Koroška in Primorska pojeta 18.3.07, sledi Glasbeni listi; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 7.30 Kmetijski nasvet; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Prireditve; 9.30 Nedelja z mladimi; II.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gledališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Sončna klinika; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 14.30 Labirinti sveta; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer z. J. Ropretom; 22.00 Zrcalo; 23.05 Literarni nokturno SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.40 Koledar; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme, špor- tno popoldne - Gost izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.35 Valodrom; 21.30 Glasba za prave moške; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 6.05 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Evrora-dijski koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.05 Glasba, naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 23.00 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.0018.00. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Imeli boste odličen občutek za sklepanje kupčij. Znali boste prepoznati priložnost za zaslužek. Sklepanja poslov, ki se jih boste lotili, vam bodo prinesli lep zaslužek. m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjem tednu boste v odlični formi. Čeprav ste v čustveno dinamičnem obdobju, boste o svojih občutkih veliko lažje govorili, kar vas bo naravnost osvobajalo. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Potrebujete več miru in lahkotnejši ritem. Poskušajte v svoje življenje vnesti drobne dnevne rituale. Dajali vam bodo občutek varnosti. RAK 22.6.-22.7.: Težko boste «« dalj časa zdržali v samoti. Želeli si boste družbe, klepeta in sme-ha.Z ljudmi boste zelo hitro navezali stik. Spoznali boste morda kakega novega prijatelja. y^ LEV 23.7.-23.8.: Dogodki na (^^r delovnem mestu vam bodo vzeli veliko energije, še posebej če boste nanje gledali kot breme in ne kot na izziv. Poskusite ohraniti mirno kri in obrniti položaj v svojo korist. DEVICA 24.8.-22.9.: V krogu ^^ družine boste zelo sproščeni. Uživali boste v medsebojni bližini in čutili hvaležnost za skupaj preživete trenutke. Težko pa boste zdržali sami s seboj. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ni- ^ ^ kar ne odrivajte občutkov, za katere ne poznate racionalnih razlogov. Vzemite si čas in si prisluhnite. Odmislite vse kar morate in se vprašajte kaj hočete. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pred vami je romantičen teden. S partnerjem se bosta pogovarjala o temah, ki vama bodo privabile solze ganjenosti na oči. Začutili boste močno medsebojno povezanost. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Čeprav vam vedno primanjkuje časa, si ga znate vzeti tudi za tisto, kar vas resnično veseli. Drobna veselja in hobiji vam pomagajo ohranjati notranje ravnotežje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Manjše zatišje na delovnem mestu vam bo omogočilo, da si vzamete več časa zase in za svoje najbližje. Zlepa vam ne bo zmanjkalo idej, kako preživeti prosti čas. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjem tednu boste držali obljubo, ki ste si jo dali pred krat-kim.Več časa boste namenili tistim, ki so resnično pomembni v vašem življenju. RIBI 20.2.-20.3.: Vsaka ura, ki jo preživite v krogu družine, vas napolni z energijo, da ste kos službenim obveznostim. Spočiti boste na delovnem mestu laže obvladovali položaj. / RADIO IN TV SPORED Nedelja, 6. maja 2007 33 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 10.50 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.05 23.10 0.45 1.25 Aktualna odd.: Anima Good news (vodi G. La Porta) Nan.: Družina Pellet (i. Dennis Farina, Gold Elon, Bonnie Somerville) Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Monica Maggioni, Luca Giurato), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash Tg parlament 10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa (vodi Alessandro Di Pie-tro) Vremenska napoved in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) Variete: Festa italiana Aktualno: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik Tg1 in vremenska napoved Kviz: L' eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) Nan.: Provaci ancora Prof 2 (i. Veronica Pivetti, Enzo Decaro, Paolo Conticini) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Dnevnik/Turbo Potihoma Rai Due 6.00 Tg2 Zdravje 6.15 Reality: La sposa perfetta 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete za najmlajše: Random, risanke Plavo drevo 9.30 Rubrika o židovski kulturi 10.00 Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi- cina 33/Nesamodenar 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) 17.10 Nan.: Čarovnice, 17.50 Andata e ri-torno 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 19.00 Reality: La sposa perfetta 19.50 Nan.: Piloti 20.10 Risanke 20.30 Dnevnik 20.55 Tg2 Deset minut 21.05 Variete: Votantonio Votantonio 23.05 Dnevnik 23.15 Variete: La grande notte 0.40 Aktualno: 12. Round 1.10 Tg parlament 1.20 Rubrika o židovski kulturi ^ Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Aktualno: ApriRai 9.15 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, vreme 12.25 Tg3 Shukran 12.40 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik/Tgr Nea-polis 15.10 Nan.: Trebisonda, 15.45 The Saddle Club 2 16.15 Tg3 Mladinski dnevnik 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Dok.: Druga Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai 3 šport, 20.10 Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, F. Vitiello) 21.05 Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi l' ha visto? 23.10 Tgr Dnevnik, deželne vesti 23.25 Aktualna odd.: RT - Rotocalco televisivo (vodi Enzo Biagi) 0.30 Tg3 Night News 0.50 Fuori orario n Rete 4 6.25 Kapljice zgodovine 6.30 Nan.: Kojak 7.10 Hiša Mediashopping 7.40 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Za boljše življenje 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Tg 4 dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu 16.00 Nad.: Steze 16.20 Film: Sabrina (kom., ZDA, '545, r. B. Wilder, i. Audrery Hepburn) 18.55 Dnevnik in vreme 19.30 Aktualno: L' antipatico 19.50 Meteo 4 19.55 Aktualnosti Tg4 20.20 Nan: Walker Texas Ranger 21.05 Film: Black Rain (krim., ZDA, '89, r. Ridley Scott, i. M. Douglas, Andy Garcia, Yusaku Matsuda) 23.40 Film: Rischiose abitudini (dram., ZDA, '90, i. John Cusack) 1.55 Pregled tiska Canale 5 9.40 10.15 11.20 11.50 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 15.30 16.10 17.00 17.05 18.10 18.45 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje Aktualna odd.: Kronika v živo - Ve-rissimo Tg5 Borza flash Tg com/Meteo 5 Nan.: Končno sama Uno, due, tre... Stalla Nad.: Vivere (i. Carmine Scalzi, Annamaria Malipiero, Edoardo Sylos Labini) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Moški in ženske Tg com/Meteo5 Nad. : Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Tg5 minut, vreme Nad.: Tempesta d' amore - Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Röhl, Christof Arnold, Dirk Galuba) Reality show: Uno, due, tre Stalla Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Nan.: Iaz in mama (i. Amanda San-drelli) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik 6.20 Nan.: Arnold 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips - Karate (i. Erik estrada), 10.05 Supercar 11.20 Nan.: Hazzard 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Risanke 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Smalville (i. Tom Welling), 15.55 Sedma nebesa 17.05 Tg com/Meteo 18.00 Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 (i. Emilio Sol- frizzi, Giorgia Surina) 19.40 Nan.: La vita secondo Jim (i. Jim Belushi, Courtney Thorne-Smith) 20.10 Nan.: The O. C. (i. Adam Brody, Shannon Lucio) 21.00 Film: Dodgeball 8kom., ZDA, '04, i. Ben Stiller, Vince Vaughn) 22.55 Film: Pluto Nash (kom., ZDA, '02, i. Eddie Murphy, R. Dawson) 0.55 Šport studio 0.45 Šport studio/Odprti studio, 2.10 Buffy ^ Tele 4 8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 9.40 Nan.: Bonanza 10.30 Nad.: Marina 11.00 Aktualno: Mi državljani 12.10 Glasbena oddaja 13.05 Lunch time 14.10 Film: L' incantesimo del corvo 16.05 Dok. o naravi 17.00 Risanke 19.00 Oddaja o nogometu 19.55 Športna oddaja 21.00 Pogovor s Feltrijem 22.30 Nog.: Bologna-Triestina 0.45 Oddaja o glasbi LA 6.00 9.30 11.30 14.00 17.00 18.00 19.00 20.30 21.00 23.25 1.30 La 7 12.30, 20.00, 0.30 Dnevnik Dok.: Living Famously Nan.: Angelski dotik (i. D. Reese), 13.00 Dowling Louis Vuitton Cup Dok.: Morski lovci Nan.: Star Trek Nan.: JAG Osem in pol Nan.: Crossing Jordan (i. Jill Hen-nesy, Josh Duhamel) Športna oddaja Louis Vuitton Cup (t Slovenija 1 6.25 6.40 6.55 7.00 7.05 9.00 9.05 9.30 10.20 10.35 11.05 12.00 13.00 13.15 15.00 15.10 15.45 16.05 16.10 16.20 16.35 17.00 17.30 18.25 18.40 18.55 19.35 19.55 20.55 22.00 23.00 0.35 1.25 Utrip Zrcalo tedna Eutrinki 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Iz popotne torbe: Od pomladi do poletja Umko Kratki dokumentarni film EBU Nad.: Patrikov svet Dok.: Zgodovina medeicine Mož beseda, portret Janka Modra Poročila, šport, vreme Spet doma Poročila, promet Dober dan, Koroška! Risanka Otroška odd. o knjigah: Bukvožer - Duh stare hiše Martina in ptičje strašilo: Indijanci Mozart: Rodil se je genij Pozabljene knjige naših babic: Bu-talci Novice, kronika, šport, vreme Poljudnoznanstvena serija: Planet zemlja Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Nad.: Rožmarinka in Timijanka (VB, '03, r. Brian Farnham, i. Felicity Kendal, Pam Ferris) Osmi dan/Prvi in drugi Odmevi, kultura, šport, vreme Dok. oddaja: Spomini Planet zemlja Dnevnik 6.30 7.00 8.40 9.25 10.00 17.20 18.00 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.30 23.50 1.40 4.10 14.00 14.20 14.35 14.50 15.20 15.50 16.05 16.35 17.05 17.45 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.00 23.15 23.45 10.00 17.00 17.50 17.55 18.20 19.45 20.00 20.30 21.30 23.00 23.30 Zabavni infokanal Infokanal Športna odd.: Š Alpe-Donava-Jadran Seja Državnega zbora Evropski magazin Poročila Debatna odd.: Tekma Mladinska nan.: Odprava zelenega zmaja (2. del) Z glavo na zabavo Dok.: V dvestotih dneh do boljšega sveta (Fr., zadnji del) Aktualno-informativna odd.: Studio City (vodi Marcel Štefančič) Bleščica Glas(be)ni večeri na drugem: frekvenca Ris. hum. nan.: Priseljenca - The Immigrants (ZDA, '04) Film: Nasvidenje v naslednji vojni (dram., Slo, '80, r. Živojin Pavlovic, i. Metod Pevec, Boris Juh) Seja Državnega zbora Zabavni infokanal Koper Čezmejna TV Euronews Vzhod - Zahod Alter eco Slovenski magazin Avtomobilizem Tartini festival Vesolje je... Dok.: Oglej Kam pa kam Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Sredozemlje Artevisione Aktualna tema: Meridiani Vsedanes Vzhod-Zahod Program v slovenskem jeziku: Športel, oddaja o zamejskem športu Primorska kronika Športna mreža Čezmejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Videostrani Prijatelji ostanimo prijatelji Napoved dnevnika Rože z mojega vrta Naj viža Pravljica Dnevnik, vreme Športni ponedeljek Nogomet: HIT Gorica - Maribor Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 8.30 Glasbeni listi; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kjuder, 11. del); 10.30 Glasbeni listi: Najnovejši hiti; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Glasbeni listi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Torklja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Portret; 21.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringa-raja; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.30 Varnostna kultura; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 16.30 Tema dneva; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Fel-jton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo; 22.40 Etnofonija; 23.05 Nok-turno SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 10.10 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilske minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasb. uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevka tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.00 Koncert Evroradia; 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 /'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Prodajno naročninska služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Oglaševanje Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, Korzo Verdi 51 TRST, Ul.Montecchi 6 Komercialni oglasi Brezplačna tel.št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% Nekomercialni oglasi Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG fBSsÜN^ BGTOnFGR AIJTOFFICINA G.&G. JConzorcij obrtnikov t)olina vam želi veselo Majenco 2007 B.B. di Bandi Boris & Co. Sne Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228983 - Fax: 040 8326154 www.bbartigrafiche.com M MARIO VIDAK & C. MARIO VIDAK & C. Sne Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 227032 - Fax 040 227032 BETONFER Sne di Pangerc Aleksandra & Co. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 227078 - 227084 - Fax: 040 228539 E-mail: betonfer@iol.it - www.betonfer.com BREG di Kozina Severino Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228563 - Fax: 040 228563 COM EC di Smotlak Sasa Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 227034 - Fax: 040 227095 COMECPLAST Sri Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 227034 - Fax: 040 227095 FORAUS Sne di Foraus Paolo & C. ■ E-mail: paforaus@tin.it - www.foraus.it AUTOFFICINA G.& G. di Grippari M. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228169 - Fax: 040 228169 GRAPHART Sri Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 8325009 - Fax: 040 0640353 www.graphart.it IMPRESA COSTRUZIONI Geom. IDLE TUL & C. Sne Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 818141 - Fax: 040 818141 E-mail: impresatul@tin.it GÍLÍEOSjo M.E.C. Sne Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 8325009 - Fax: 040 0640353 OTA & C. OTA & C. di Ota Marko & C. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228109 - Fax: 040 228109 E-mail: info@otaimpianti.it - www.otaimpianti.it ■m) OTA M. & Figli Sne di Ota Carlo Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228253 - Fax: 040 228253 E-mail: info@ota.it - www.ota.it 1 r 1 M ja OTACAR di Ota David & C. Sne Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228359 - Fax: 040 228359 I Precision ij 1 ¡ Mechanics Šip,. P.M.L. Sas di Igor e Ivo Krizmancic & C. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228881 - Fax: 040 8326273 E-mail: pml@pml-ts.com - www.pml-ts.com SALVI SALVI Sne di Slavec Roberto Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228083 - Fax: 040 228083 E-mail: salvisnc@interfree.it ^SisLJ SIS.LI Sistemi Lignei Sne Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228877 - Fax: 040 8326196 E-mail: info@sisli.it - www.sisli.it VIP-CAR di Sancin Damjan Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228264 - Fax 040 228264 tn WILMA Srl Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228530 - Fax: 040 228530 E-mail: lavanderia_wilma@libero.it ZERJAL Sne di Zerjal L. & Figli Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228201 - Fax: 040 228711 AMINGOTsf MINGOT Srl Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 8327127 - Fax 040 227087 ŽIVEC Sne di Živec Stanislao & C. Obrtna Cona Dolina - 34018 Dolina Tel.: 040 228091 - Fax: 040 228389 E-mail: zivecsnc@libero.it Obrtna Cona Dolina, 507/3 - 34018 Dolina (TS) - Tel. 040 228537 - www.zoneart.sdgz-ures.it / PRIREDITVE Nedelja, 6. maja 2007 BS maribor - 15. festival Lent med 22. junijem in 7. julijem Za letos pripravljajo približno 360 prireditev Organizatorji pričakujejo pol milijona obiskovalcev MARIBOR - Letošnji že 15. festival Lent v Mariboru (na posnetku prizorišče dogajanja) bo potekal med 22. junijem in 7. julijem, na njem pa organizatorji znova pričakujejo okoli pol milijona obiskovalcev, ki si bodo lahko ogledali okoli 360 prireditev, na katerih bo sodelovalo več kot 3500 nastopajočih iz vsaj 30 držav. V okviru prireditve bosta tudi letos potekala festival Folkart in festival uličnega gledališča Ana Desetnica, so sporočili iz Narodnega doma Maribor. Kot so še sporočili organizatorji, program letošnjega festivala še vedno nastaja, je pa že znano veliko število na- stopajočih. Na glavnem odru na Dravi se bodo tako ljubiteljem glasbe med drugim predstavili člani ameriške rock skupine Living Colour, nekdanji saksofonist Jamesa Browna Maceo Parker, kubanski glasbenik X Alfonso in Riblja Čorba, mestna občina Maribor pa bo obiskovalcem omogočila ogled predstave SNG Maribor Grk Zorba. Kot vsako leto bo tudi letos glavnina dogajanja poleg glavnega odra potekala še na Jazzlentu, Večerovem odru, v Sodnem stolpu, na odru Rotovž, Jurčkovem in Mladininem odru, v Salonu glasbenih umetnikov, SNG Maribor ter na nekaterih drugih prizoriščih. Za letošnji festival pripravljajo tudi nekaj novosti. Tako bo prvič na voljo oder v Naskovem dvorcu z večeri stand up komedije, kjer se bodo predstavili nekateri najboljši tovrstni komiki predvsem iz Slovenije in Hrvaške, v mestnem parku in pod Pohorjem pa bodo potekale vsakodnevne otroške prireditve in delavnice, ki jih bodo pripravljali Mariborski raziskovalni studio, Zveza prijateljev mladine Maribor, Center za socialno delo Maribor, Športni center Pohorje, Društvo Maj in Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture. (STA) SLOVENIJA GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kino Ariston Do 8. maja / Pregled filmov Alide Val-li - danes, 6. maja ob 18.00 »I mira-coli non si ripetono«; ob 20.00 »Sen-so«; jutri, 7. maja ob 16.00 in 20.00 »Occhi senza volto«; ob 18.00 in 22.00 »L'inverno ti farà tornare«; v torek, 8. maja ob 20.00 »La strategia del ragno«. GORICA Kulturni dom V četrtek, 17. maja ob 20.30 / »Komi-go 2007«. Mauro Fontanini: »Chi xe l'ultimo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia - Trst. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. PIRAN Gledališče Tartini V sredo, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šoupova sred(ic)a«. Nastop študentskega im-provizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. Vstop prost. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 11. maja ob 20.00 / Balet »La-crimas«, nastopa Opera in balet SNG Maribor. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 8. maja ob 20.30 / Srečko Fischer: »Prihodnje, odhodnje«. V sredo, 9. maja ob 20.30 / Hristo Bojčev: »Orkester Titanik«. Režija: Matjaž Latin. V nedeljo, 13. maja ob 20.30 / Iskra Ignis: »Kolumbovo jajce«. Gostovanje Gustav gledališča. V ponedeljek, 14. maja ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper. V petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle. V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 6. maja ob 20.00 / Dane Zajc: »Medeja«. V torek, 8. maja ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 9. maja ob 17.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 10. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 11. maja ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V soboto, 12. maja ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V ponedeljek, 14. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V ponedeljek, 7. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 9. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V četrtek, 10. maja ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V petek, 11. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V soboto, 12. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. SEŽANA Kosovelov dom Danes, 6. maja ob 18.00 / Majski koncert treh godb. Jutri, 7. maja ob 19.00 / Koncert Simfoničnega orkestra srednje Glasbene in baletne šole Ljubljana. V sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 10. in v petek, 11. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester italijanske Švice. Dirigent: Alain Lombard; solistka: Zora Slokar - rog. V torek, 15. maja ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Popoldan s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Gojenke Internacionalne baletne šole Bled. Koreografinja in vodja baleta: Marisa Paull. V torek, 15. maja ob 20.15, Linhartova dvorana / Hanne Hukkelberg, koncert - spremljevalni program Druge godbe. V sredo, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fa-bio Biondi - violina. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. AVSTRIJA Šentjakobsko gledališče M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: v sredo, 9. ob 19.30, v četrtek, 10. ob 17.00, v petek 11., v soboo, 12., v ponedeljek, 14. in v sredo, 16. maja ob 19.30. V soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. _AVSTRIJA_ PLIBERK Kulturni dom V četrtek, 10. maja ob 20.00 / »Pogled dlje« - Kvartet (gledališki abonma) - gostuje Mestno gledališče Ljubljana. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevem Na-buccom. Gledališče Rossetti »Geronimo Stilton Super Show«. Otroška predstava. Urnik: danes, 6. maja ob 10.30 in 17.30. Dvorana Bartoli V soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: v torek, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: v soboto, 12. maja ob 20.30, v nedeljo, 13. ob 16.00, v sredo, 16. in v četrtek,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. CELOVEC Mestno gledališče Danes, 6. maja ob 19.30 / Dobrodelni koncert mezzosopranistke Bernarde Fink - pela bo pesmi Gustava Mahler-ja (Dečkov čudežni krog), kantato Jo-sepha Haydna (Berenice che fai) in arije Gioacchina Rossinija). Izkupiček je namenjen najrevnejšim na otoku Madagaskar. VELIKOVEC Evangeličanska cerkev Jutri, 7. maja ob 19.30 / Koncert ruskega vokalnega ansambla »St. Petersburg Singers«; dirigent: Vasilij Vasi-lenko. LOČE OB BAŠKEM JEZERU Farna cerkev V torek, 8. maja ob 19.30 / Koncert ruskega vokalnega ansambla »St. Petersburg Singers«; dirigent: Vasilij Vasi-lenko. PLIBERK Kulturni dom V soboto, 12. maja ob 20.00 / Letni koncert MePZ Podjuna - nastopajo MePZ Podjuna, MoPZ Valentin Po-lanšek, Šentjanžki tamburaši. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 13. maja, bo na ogled kiparska razstava Nina Spagnolija. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, prost vstop. Tržaška knjigarna - Galerija: od 9. maja (otvoritev ob 18.30) do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Optical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): od 9. maja (otvoritev ob 12.00), bo na ogled fotografska razstava Luigija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: do 11. maja razstavlja mešane tehnike in skul-pture Oreste Dequel. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: še danes, 6. maja razstavlja pod naslovom »Moj Kras« Luciano Plehan. Možnost ogleda od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahi-sa.com GORICA Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: od petka, 11. maja (otvoritev ob 18.00), bodo na ogled slike Seada Emrica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobro-vem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniško varstveni center (Trg francoske revolucije 3): od četrtka, 10. maja (otvoritev ob 18.00), do 12. maja bosta razstavljala Anastasia Korsič in Peter Pahor pod naslovom »Kako Arhitekti (po) Platnu + Papirju«. Odprto v petek in soboto od 10.00 do 22.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): v četrtek, 10. maja ob 19.00, odprtje razstave »Polifonija 07« - razstavljajo: Marta Jakopič-Ku-naver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Viceljo, Boris Žohar. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (5.5. 2007) Vodoravno: psar, Osman, KPI, akrobatika, las, samba, Ahasver, trakulja, triko, Adam in Eva, Nil, Ibar, volonter, Te, vrv, sienit, Majenca, geto, ša, del, Noe, Irke, oči, moratorij, epika, Vrbas, Ana-tol ija, Milao, le, Dekani, aleatorika, RAI, ogel, nonet, enoternost, lva, Anina, vas, Leonid; na sliki: Dolina, Majenca. 36 Nedelja, 6. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika Danes bo na vreme pri nas še vplivalo s krajevno nestanovitnostjo ciklonsko območje, ki je nastalo nad severno Italijo. Jutri bo začel pritekati od severovzhoda bolj suh zrak in bo vreme n bolj stanovitno. Nad severnim Jadranom in severnim Balkanom se zadržuje plitev ciklon. S šibkimi južnimi vetrovi doteka nad naše kraje v višinah hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.18 Dolžina dneva 14.32 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.51 in zatone ob 7.47 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 16,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.41 najnižje -45 cm, ob 13.41 najvišje 17 cm, ob 18.12 najnižje 2 cm, ob 23.44 najvišje 29 cm. Jutri: ob 7.28 najnižje -38 cm, ob 15.23 najvišje 14 cm, ob 19.03 najnižje 9 cm, ob 23.59 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........16 1000m ...........12 1500 m............7 2000 m............4 2500 m ............ 1 2864 m ...........-1 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona O GRADEC 12/18 x* -ss- ^ TOLMEČ O 7/16 TRBIŽ O 6/15 O 5/16 KRANJSKA G. CELOVEC O 10/19 O TRŽIČ 8/19 "O 6/17 S. GRADEC MARIBOR O 8/19 M. SOBOTA 011/18 w ČEDAD O VIDEM O 11/22 10/23 O PORDENON GORICA^rt O N. GORICA 11/22 12/23 10/22 O 7/18 KOČEVJE \0 . O ČRNOMELJ REKA 14/21 ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo povečini zmerno oblačno, ponekod v zahodnih predelih bo lahko nastala kaka posamezna ploha. Čez dan se bo v gorah povečala oblačnost in bodo nastale posamezne plohe in nevihte, ki se bodo lahko spustile do nižin in obmorskega pasu. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem popoldne bodo nastajale krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. O GRADEC 9/23 moskva - Po podatkih Vojaškega spominskega središča SZ v drugi svetovni vojni izgubila 8,8 milijona vojakov Kljub zločinom je Stalin, ki je SZ vodil med drugo svetovno vojno, še vedno v srcih mnogih ruskih komunistov. Zato zastave z njegovim portretom razvijejo ob slovesnostih ob obletnici zmage nad nacizmom. ansa MOSKVA - Rdeča armada je v drugi svetovni vojni oziroma v »veliki domovinski vojni«, kot Rusi imenujejo drugo svetovno vojno, izgubila 8.860.400 vojakov, je v petek novinarjem v Moskvi sporočil vodja Vojaškega spominskega središča (MMC) ruskih oboroženih sil generalmajor Aleksander Kirilin. Od skoraj devet milijonov pa Rusija trenutno pozna le imena 20 do 25 odstotkov padlih vojakov. Kot je dejal Kirilin, so nenadomestljive izgube Rdeče armade v drugi svetovni vojni glede na podatke posebne skupine, obliko-va ne zno traj MMC, »zna ša le 8.860.400, sku -paj s pohabljenimi vojaki pa skoraj 11 milijo nov«. Povedal je še, da se te številke ujemajo s podatki pridobljenimi z evidentiranjem vojaških pokopališč sovjetskih vojakov v Rusiji in drugje po Evropi. Do sedaj je po besedah Kirilina znanih 52.000 lokacij množičnih grobov vojakov Rdeče armade, v ruskem državnem registru pa jih je trenutno evidentiranih 32.000. »Evidentiranje ne poteka samo v Rusiji, ampak tudi v ostalih nekdanjih sovjetskih republikah, vendar je napredek v veliki meri odvisen od trenutne politične situacije v teh državah,« je dejal in dodal, da so v Belorusiji že v celoti končali svoje delo in v evidenco vnesli 7106 gro- bov, v Ukrajini so nekje na pol poti, Estonija in Gruzija pa zaenkrat nista storili še ničesar. Glavna naloga MMC je poleg evidentiranja grobov tudi ugotavljanje identitete umrlih vojakov in obveščanje svojcev. Center je tako leta 2006 vzpostavil bazo podatkov, v katero sproti dodajajo vse na novo pridobljene podatke o imenih padlih. Kot je dejal Kirilin, so »od pet milijonov padlih vojakov, pokopanih v 32.000 evidentiranih množičnih grobovih, v bazo do danes vnesli podatke o 2,5 milijona žrtev, do 9. maja pa naj bi k seznamu dodali še najmanj milijon ljudi«. Čeprav je od konca vojne preteklo že več kot 60 let, svojci umrlih ruske oblasti še vedno zasipavajo s prošnjami za informacije. »Letno na naš naslov prispe okoli 2000 prošenj. V preteklosti so (svojce) iskale žene in matere, danes pa otroci in vnuki,« je dejal Ki-ri lin. Rusija je najnovejše podatke objavila le nekaj dni pred 9. majem, ki ga v ruski zgodovini pomnijo kot dan velike zmage nad nacizmom. Takrat so namreč predstavniki nemške vojske generalpolkovnik Hans-Juergen Stumpff, maršal Wilhelm Keitel in admiral Hans-Georg von Friedeburg v Berlinu pred ruskim maršalom Georgijem Žukovom podpisali predajo. (STA) 34151 Opčine (TS) - Narodna ulica, 40 - Tel. in faks: 040 2158112