Jesenice dz
BRCA2
220120311,6
COBISS 0
številkaooG april 2012
Uvodnik
Prišla je pomlad in z njo možnost preživljanja prostega časa zunaj zaprtih prostorov. A kam gre lahko gornjesavska mladež in kaj lahko počne? V občini Kranjska Gora je narava sama poskrbela za naravne lepote, za turiste urejene poti pa so dostopne tudi domačinom. V Žirovnici je prav tako možen oddih v bližnjih hribih. Kaj pa na Jesenicah? Poti sicer obstajajo, ampak se jih redkokdo poslužuje, predvsem pa pogrešamo kakšen centralni park in površine za rekreativce. Priljubljena lokacija ob Savi je namreč problematična. To so zgolj osnove, ki jih bi moralo lokalno okolje nuditi. Kako je šele s spodbujanem mladih, da bi se čim bolje izobrazili in v lokalnem okolju našli zaposbtev? Več ali manj se vse prelaga na državo in obenem godrnja, da ni dovolj sredstev. Na Jesenicah in verjetno tudi drugod obstaja dokaj aktivna množica prostovoljcev, ki komaj čaka na pobude s strani občin, da bi se morda okrasilo določen del mesta, morda kaj poslikalo, prebarvalo, očistilo. A kaj ko birokrati ne morejo iz svoje kože in dela željno mladino zaustavljajo že v kali. Govorim iz lastnih izkušenj, akcija Očistimo Slovenijo na Jesenice verjetno sploh ne bi prišla, če naloge ne bi prevzel Mladinski svet Jesenice, pa še to je bila skoraj obsojena na propad, kljub uram in uram vloženega prostovoljnega dela. Zakaj? Ker je nekdo, ki sploh ni bil na terenu, ocenil, da odpadkov in odlagališč sploh ni in ker je bil strašno omejen s predpisi, sodeč po njegovih besedah. Zahvaljujoč občinski inšpekciji in podjetju Jeko-In, je bila zadeva izpeljana. Ne razumem in nikoli ne bom razumel ljudi, ki mlade prostovoljce zavračajo, jim nalagajo tone papirjev in pričakujejo, da bodo mladi njih lepo prosili, če lahko kaj prostovoljno izvedejo. Ampak realnost je očitno takšna.
Na drugi strani imamo še večjo množico pasivne mladine, ki v življenju ne počne praktično ničesar, se ne odzivajo na pozive mladinskih organizacij in ne izkoriščajo redkih priložnosti, ki jim jih okolje ponuja. Slabe razmere ponujajo priložnost za spremembe. Veliko užitkov pri branju vam žebm. Postanite aktivni!
Miha Rezar
Kazalo
2 Ko bom bil velik bom bil župan Jesenic
4 Dialog mladih
r~l Predelava avtomobila
0 Športno plezanje za vsakogar
"| Škisova tržnica
13 Mladi in občine
Očistimo
Ig Bolj star, bolj nor 18 Informator
— Fotozgodba: J-D Slovenijo
22 Dogodek meseca
Brcatelji
Izdaja: Klub jeseniških študentov e-pošta:: info@kjs-klub.si Urednik: Miha Rezar Lektorica: Maruša Rezar Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz Urška Kalan
Pisci: Tea, Maruša, Rok, Anže, Miha, Jera, Bor
Tisk: Jakinet Group,
Jaka Intihar, s.p.
KO BOM BIL VELIK, BOM BIL ZUPAN JESENIC
Je že res, da nekatere zanima politika bolj kot druga. Mene je zanimala že od nekdaj in kot majhen otrok sem redno gledal poročila na televiziji in bral časopise. S starši smo se večkrat šalili, da ko bom odrasel, bom postal župan Jesenic. Ne vem točno, zakaj, ampak nikoli mi ni bilo vseeno za to »moje« mesto rdečega prahu, pa čeprav se danes vračam domov le redko.
Pa vendar, kljub šali pred veliko leti, sem zadevo vzel resno in se ob sprehodih po občini spraševal, kje bi lahko stvari spremenili, katere stavbe bi obnovili, kaj zgradili, kaj popravili. Moje ideje sem si vestno zapisoval na list v zvezek. Ko jih danes pogledam, se ob nekaterih le nasmejim, nekatere so bile celo realizirane, nekatere pa bi nemara še lahko bile. Če bo denar in predvsem volja.
dnjem pročelju. Zamisel za to se mi je porodila v Reki, kjer so ob mojem obisku pred mnogimi leti imeli izobešene velike hrvaške zastave, kar se mi je takrat zdelo zelo lepo in patriotsko. Kakor koli, železniška postaja danes ostaja v nič kaj snežni belini starega marmorja, napol prazna in neizkoriščena. Čeprav je proga precej prometna, zgleda zelo zapuščeno.
Prva stvar, ki se mi je (že takrat) zdela zelo sramotna za naše mesto, je bila železniška postaja. Stavba, ki pozdravlja mnogo tujcev od blizu in daleč, ki se z vlakom peljejo tod mimo in si verjetno mislijo svoje ob pogledu nanjo ter njeno okolico. Zdelo se mi je, da jo je potrebno temeljito obnoviti in vanjo naseliti še druge dejavnosti, ki bi morebitnim turistom dale razlog, da v železarskem mestu vendarle ostanejo kakšno minuto dlje. V mislih sem imel tudi zastave, občinske in državne, ki bi plapolale na sprdU

Tudi sicer sem imel idejo, da bi bilo potrebno precej stavb porušiti in zgraditi na novo, obnoviti ali zgolj prebarvati grde, od rdečega prahu umazane, fasade. Veliko od tega se je kasneje dejansko uresničilo. Tako je podoba Stare Save v zadnjih petnajstih letih povsem spremenila svojo ppdobo. Še povsem živo se spomnim, kako smo se s prijatelji igrali po razpadajoče tovarnah, nabirali že stare, napol prazne baterije jn se čudili mogočnosti jeseniškifcaimbikov ter se, aševali, kakšen je razgled iz njih. azgledna točka z vrha dimnika bi

gotovo privabila številne obiskovalce, sem si takrat zamišljal. Danes je na tem mestu v relativno kratkem času zraslo nakupovalno-upravno središče, kar je po svoje zelo lep dosežek, vendarle pa sem si sam takrat predstavljal, da bi na tem mestu zgradili boljše in lepše hiše, poimenoval sem jih rezidence. Zdelo se mi je, da je v naši občini že preveč blokov in da bi na ta način sem privabili tudi »bogatejše sloje«. Pa tudi lepše bi zgledalo. Verjetno precej lepše kot nakupovalni centri zgledajo danes.
Ker sem hodil v glasbeno šolo, se mi je stara glasbena šola zdela povsem neprimerna in sem si želel, da bi uresničili idejo o selitvi v Kasarno na Stari Savi. Na mojo žalost in na splošno srečo se je to vendarle udejanjilo nekaj let kasneje, ko sem sam že zaključil z obiskovanjem glasbene šole. Tudi muzejska ponudba Jesenic kot železarskega mesta se mi je zdela neizkoriščena, saj bi lahko muzej posodobili in ga naredili privlačnejšega za številne obiskovalce. Se danes mislim, da bi lahko občina več naredila za negovanje tradicije železarstva na Jesenicah, vendarle je ravno železarstvo poneslo ime Jesenic v svet. Z železarstvom je povezan še en ponos Jesenic - hokej. Z mahom pokrit strop hale verjetno ni ravno primeren prostor za negovanje zibelke slovenskega hokeja. Upam, da bo organizacija Evropskega
prvenstva v košarki ostala na Jesenicah in da se tudi sicer hokej zopet postavi nazaj na trdne temelje. Naslednja ideja je verjetno najbolj zanimiva in (na srečo) neuresničljiva. Zamislil sem si namreč, da bi povečali turistično privlačnost občine s smučiščem, ki bi ga naredili kar na pobočjih Mežakle, z obširnim izsekovanjem tamkajšnjih gozdov. Takrat se mi je zdela to super ideja, danes pa nisem več istega mnenja, saj se mi zdi, da slovenski turizem z jeseniškimi smučišči ne bi kaj prida pridobil, pa tudi z ekološkega stališča je zadeva povsem nesprejemljiva.
Poleg naštetih sem imel zapisanih še par idej, denimo ureditev Zoisovega parka z večjo promocijo Pristave, Golice in narcis, ureditev akumulacijskega jezera kot športno-rekreativno površino in še kako, ki bo del mojega programa za županske volitve 2030. Kdove, morda pa res ...
Bor Trček
M
DIA
DIALOG MLAD
Inja
■Mi
30. marca 2012 je na Jesenicah potekal Dialog mladih. Srečanje se je odvijalo v sklopu dvanajstih regijskih dogodkov, ki se bodo izvajali do 2. junija, nato pa bo sledilo nacionalno srečanje.
Dialog mladih organizirata Mladinsko svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa, na Jesenicah jim je na pomoč pri organizaciji priskočil še Mladinski center Jesenice. Cilj je raziskati, kako bi mladi postali bolj aktivni v družbi in povečanje zaposljivosti mladih. Dogodek je potekal cel dan, udeleženci pa smo bili najprej vključeni v spoznavne igre. Sledila je predstavitev Zavoda za zaposlovanje, njihova uslužbenka nam je razkazala spletno stran Zavoda in naredila kratko predavanje o tem, naj iskalci zaposlitve razmislijo, kdo so in kaj lahko delodajalcu ponudijo.
Potem smo bili razdeljeni v skupine, vsaka je sama izbrala določeno problematiko (npr. izobraževanje, zaposlovanje, povezovanje mladih) in jo analizirala s pomočjo SWOT-analize. Za izbrane probleme smo poskušali najti možne rešitve, nato pa smo problem in rešitev predstavili vsem udeležencem dogodka, kar je bila v bistvu vaja za predstavitev odločevalcem, ki so se nam pridružili v zadnjem delu dogodka. Odločevale! so bili predstavniki Zavoda za zaposlovanje, RAGO' -ja, Ljudske univerze Jesenice i: čine Jesenice.
Mladi smo odločevalcem predstavili več zamisli, kot že neštetokrat smo spet omenili potrebo po skupnem prostoru za druženje in delovanje mladih, dotaknili smo se tudi jeseniških prenočitvenih nezmožnosti. Miha Rebolj, podžupan Jesenic, je dejal, da ideja o hostlu ni nova, da ga potrebujemo in da v načrtu razvojnih programov za leto 2014 ta aktivnost obstaja. Pohvalil je še ustanovitev Mladinskega sveta Jesenice, saj bomo mladi tako imeli glas na občini. Dotaknili smo se tudi problematike zaposlovanja mladih. Predstavnica Zavoda za zaposlovanje je povedala, da je bil uspešen program Zaposli me in da upa, da se bodo po rebalansu proračuna sredstva spet sprostila. Dodala je še, da je treba pametno izbrati podjetja, kamor bi lahko poslali ponudbe in da je treba biti proaktiven pri iskanju zaposlitve.
Izpostavili bi nekaj problemov obiska-n& delavnice. JJlavni problem je bila njena dolžirra. Dogodek je potekal od osmih zjutraj do petih popoldne (drugje je delavnica dvo-dnevna), kar s je večini udeležennjuiddlo predolgo, koncentracija je padiliaiz ure v uro. laslednji problem so predstavlja-
li udeleženci. Na dogodku je bilo 50 mladih, od tega jih je polovico na delavnico poslal Zavod za zaposlovanje, odraz prisilne udeležbe pa se je kazal v nezanimanju in nesodelovanju. Tretji problem je bil dejanski namen delavnice. Tisti, ki so prišli v okviru Zavoda, so bili razočarani, saj večinoma niso izvedeli nič novega, po internetu znajo iskati brez takih delavnic, mladinsko povezovanje pa je njih stvar, ki jih večinoma ne zanima več.
Srečanja se je udeležila tudi gostinska šola iz Radovljice, ki je s svojimi dijaki poskrbela za zadovoljitev prehranskih potreb. Po kosilu se je število zadovoljnih udeležencev delavnice povečalo, po koncu dogodka pa smo tudi najbolj skeptični lahko priznali, da smo se naučili nekaj novega. Dialog mladih verjetno res ni poskrbel za povečanje zaposljivosti brezposelnih mladih, tisti, ki pa smo še v procesu šolanja, pa smo se naučili novih socialnih veščin, npr. kako delati v skupini, zagovarjanje določene ideje, soočanje s kritiko predstavitve ... Vsem udeleženim je na koncu delavnice upanje vlil govor Maryana Anticha, ki prihaja iz Makedonije in je v Sloveniji dal skozi že vrsto izobraževanj, nabral pa si je tudi mnogo delovnih izkušenj. Misel, ki ga vodi, je, da za izobraževanje ni nikoli prepozno, tudi kasneje v življenju si človek lahko uresniči svoje sanje.
Upamo in želimo si, da se bodo pred-
stavljeni problemi dejansko uredili, mladi smo že večkrat pokazali, česa si želimo in da smo pripravljeni za dosego cilja tudi kaj storiti. V ta namen je bil ustanovljen Mladinski svet Jesenice, sedaj pa je že skrajni čas, da si nehamo izmenjavati vljudnostne fraze in naredimo nekaj konkretnega.
Odzivi udeležencev (zaradi želje in-tervjuvanih so anonimni):
1.	(nezaposlena ženska) Dogodek je popolna izguba časa, namesto da bi nas Zavod aktivno vključeval v iskanje zaposlitve, nas pošilja na delavnice, ki so starostno bolj primerne srednješolcem. Delavnice ne pripomorejo k zaposljivosti, delodajalcev to ne zanima, ne razumem, kaj je namen delavnice.
2.	(nezaposlena ženska) S snovjo predavanj sem bila že prej seznanjena, nisem izvedela nič konkretnega.
3.	(nezaposlena ženska) Te delavnice ne bodo spremenile zaposljivosti. Država in Zavod se ne zavedata, kakšni so dejanski ukrepi. Solijo nam pamet, kako pisati prošnje in biti pozitiven, na razgovoru pa vidiš, da C V-j a sploh niso prebrali, ker je kandidat že izbran.
4.	(nezaposlena ženska) Delavnica bi znala biti koristna, če ne bi bila tako dolga, če bi bile informacije podane v določenem zaporedju in če bi iz njih lahko potegnili kakšno korist.
5.	(nezaposlena ženska) Zanimivo skupno druženje mladih s skupnimi problemi, presenetila me je možnost novega razmišljanja, saj se prej z mladinsko problematiko nisem ukvarjala. Zdi se mi, da ni napačno, da nas je Zavod napotil sem, sploh zame, ki se ukvarjam z organizacijo. Všeč mi je vključitev gostinske šole, ki je s tem dobila možnost prakse. Delavnica mi je pomagala pri osebnem razvoju.
6.	(srednješolec) Zdi se mi, da še obstajajo ljudje, ki pomislijo na težave mladih. Mi kot predstavniki mladih tako dobivamo možnost spregovoriti, ne da delajo to samo odrasli. Všeč mi je posvetovanje po skupinah in nato svetovanje, da smo razvili neko končno mnenje. Opazijo se razlike, vidiš, kakšne so kvalitete ljudi okoli tebe. To, kar delamo, so kot po-
navljajoče reklame na televiziji. Te si zapomniš in zato kupiš izdelek, zato mislim, da se bo vsaj osnovni koncept naših idej sčasoma uresničil.
7.	(nezaposlen moški) Zavod me je prisilil, da sem prišel. Naučil sem se nekaj novih spretnosti, npr. mimiko. Pričakoval sem to, kar sem dobil, samo zdi se mi, da predolgo traja, ker imam tudi druge obveznosti. Debata se mi zdi koristna, ampak mislim, da jaz aktivno ne morem prispevati. Všeč mi je bila postrežba hrane.
Maruša Rezar
o Iz,
grafike
Stenske in okenske dekoracije, fototapete za dom in podjetje.
design
oprema
Oblikovanje in izvedba grafik, grafična oprema trgovin In poslovnih prostorov.
print
reklam
Digitalni tisk, offset, tisk na tekstil, tisk velikega formata, nalepke, tampotisk.
vizual
sistemi
Oglasne table in napisi, promocijska oprema, tekstil In oblačila, avtografike.
I jak met Group, grafvn, * enter
'	I 0< BS 1'osi m-041840 7*1
I e a^o#>ae»et v|. Hitet »I
Društvo Vseživljenjsko Učenje - DVŽU je kot partner s svojimi mednarodnimi povezavami ponudilo TSC Kranj projekt predelave avtomobila iz bencinskega pogona na električni pogon. Že v začetku moram omeniti, da tega projekta na TSC Kranj ne bi mogli realizirati brez profesorja Joža Polaka, ki je projekt na šoli predstavil in poiskal ljudi, ki so imeli željo sodelovati. Bil je glavni motivator in oseba, na katero smo se lahko zanesli. Omeniti moram tudi direktorja DVŽU, Zvonka Beliča, ki je projekt zasnoval, urejal finančni del projekta in bil glavni pri naročanju opreme iz tujine.
Glavni izdelovalci: Bine, Miha in Anže
Na začetku je bil projekt na šoli velika atrakcija in vsi so hoteli sodelovati. Ko pa se je stvar polegla, nas je ostalo le nekaj, ki smo se zavedali, da bo potrebno veliko dela in truda, hkrati pa tudi pazljivosti, saj smo kar naenkrat v rokah imeli izdelke, ki niso bili poceni, in vsakršna majhna napaka bi pomenila velike stroške.
Pred šolo smo pokurili zadnje hlape bencina in Saharo prestavili v šolo.
Začela se je demontaža bencinskega motorja in vseh nepotrebnih stvari, ki jih elektromotor ne potrebuje.
Nato smo se lotili konstruiranja novih nosilcev. Izdelati smo morali takšne, ki bodo motor držali na pravem mestu in bodo prenesli vse obremenitve. Pri izdelavi motornega nosilca smo se morali zaradi zapletene oblike p o služiti laserskega izreza. Pri varjenju nosilca nam je pomagal gospod Roman
Lipnik. Zaradi različnih značilnosti električnega in bencinskega motorja smo morali prilagoditi in spremeniti zobniško razmerje. Za napajanje elektromotorja smo pritrdili regulator in akumulatorje. Da bi se ti ob lepem sončnem vremenu polnili, smo na streho namestili sončne celice.
Po dolgih in napornih delovnih dneh je prišel dan, ko se je naša električna Sahara zopet peljala, vendar ne več z veliko ropota, dima in dragega bencina, peljala se je na električni pogon, ki je veliko bolj ekološki in cenejši. Po naših izračunih bi se Sahara lahko peljala preko 75 km/h, testirali smo jo do 60km/h. Te hitrosti pa so za tako obliko vozila že kar precejšne.
Naš cilj je bil predelati avto na bencinski pogon v avto na električni pogon, kar nam je tudi uspelo. Na koncu, ko smo vozilo testirali, so se nam porajale nove in nove zamisli, kako bi vozilo lahko izboljšali, vendar nam čps tega ni dopustil. Nedolgo nazaj sem izvedel, se bo ta projekt nadaljev.
izboljševal. Mislim, daje takih projektov na naših srednjih tehničnih šolah veliko premalo. V takih projektih dijak poleg strokovnega znanja pridobi tudi druge izkušnje, kot sta npr. sodelovanje in komunikacija z podjetji. Res pa je, da taki projekti niso poceni, vendar mislim, če bi bilo sodelovanje med podjetji in šolami boljše, bi podjetja z veseljem pomagala s financiranjem, poleg tega pa bi imela stik z najboljšimi potencialnimi kandidati za delovna mesta v teh podjetjih. Upam, da bo takih projektov v bodoče več in da se bodo mladi lahko izobraževali tudi na praktičnih primerih, ki so vsekakor bolj zapimivi in poučni' kot teorija.
Anže Čarni
ŠPORTNO PLEZANJ E ZA V
Športno plezanje je relativno mlad šport. Razvijati se je začel iz alpinizma v drugi polovici 20. stoletja, kjer se je uveljavljalo prosto plezanje. To pomeni, da so plezalci za premagovanje plezalskih težav uporabljali le moč lastnega telesa, tehnična oprema pa jim je služila zgolj za varovanje. Tako športno plezanje predstavlja izjemno varno obliko prostega plezanja.
V zadnjih letih je športno plezanje v smislu razširjenosti v silovitem porastu. Umetne stene in nova (naravna) plezališča rastejo kot gobe po dežju, kar ni nič čudnega, saj gre za šport, s katerim se lahko ukvarja mlado in staro preko celega leta. V toplejših mesecih je najbolj priljubljen obisk plezališč na prostem, v hladnejših mesecih pa se lahko udeležimo vadbe na umetnih plezalnih stenah.
Občina Jesenice in občina Žirovnica razpolagata vsaka s svojo visoko plezalno steno, za vsako od njih deluje svoj športno-plezalni odsek (SPO) pri matičnih planinskih društvih. Na Jesenicah se plezalna stena nahaja v telovadnici Osnovne šole Poldeta Stražišarja, v Žirovnici pa v večnamenski dvorani Pod Stolom. Kot primarna dejavnost se izvaja spodbujanje otrok h kvalitetnemu preživljanju prostega časa, poleg tega pa se usmerja najboljše v plezanje kot tekmovalni šport.
Ker pa je pomlad v polnem razcvetu, verjamem, da večine od nas ne mika preveč biti zaprt med štirimi stenami telovadnice, temveč prosti čas raje preživljamo aktivno v naravi. Lokalna naravna plezališča so Kovačevec nad Jesenicami, Uroševa skala nad Dovjem ter Završnica. Plezanje v lokalnih plezališčih nam nudi veliko užitkov, pristen stik z naravo in aktivacijo vseh mišičnih skupin. Kljub temu da gre za varen šport, pa športno plezanje lahko postane življenjsko nevarno, če ne znamo pravilno rokovati s plezalnimi varovalnimi pripomočki.
Torej, plan je tak: če si navdušen nad plezanjem, pa nisi še nikoli poskusil, je najbolje, da to čim prej storiš. Za začetek se pozanimaj o možnostih plezanja na umetni plezalni steni pri lokalnem ŠPO. V osebno plezalno opremo - plezalni pas, plezalniki in vrečka za magnezij - boš kmalu moral investirati, ostalo opremo (varovalni pripomoček, vrv, kompleti za vpenjanje vrvi) pa si boš na začetku lahko izposodil. Če se boš v plezanju našel, pa te bo pot, kako, kje in na kakšen način nadaljevati, vodila sama po sebi.
Jera Jelenc
Kot nadebudni plezalski začetniki se tako nikoli ne podajte plezat na lastno pest, temveč v spremstvu izkušenih plezalcev, lahko pa se vpišete v lokalni športno-plezalni odsek in tam pridobite osnovna in zahtevnejša znanja ter veščine (tečaj za naziv »pripravnik športnega plezanja«), ki vam bodo omogočili varno ukvarjanje s tako pristnim športom, kot je plezanje.
cO \
SKISOVA TRŽNICA LETOS JUBILEJNA
PETNAJSTA
Škisova tržnica je največji projekt Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS). Gre za največjo enodnevno prireditev, ki vsako leto medse privabi več kot 20. 000 obiskovalcev. Letošnja jubilejna 15. Škisova tržnica bo potekala 9. maja 2012 na Letnem telovadišču Narodni dom Ilirija, v središču Ljubljane, (www.skisova-trznica.si)
Program Škisove tržnice se deli na popoldanski in večerni, odvija pa se na glavnem in stranskem, malem prizorišču. Na ta način je omogočeno, da se dnevni in večerni program odvijata vzporedno in obiskovalcem ponudita širok spekter glasbenih izvajalcev.
Za popoldanski program, ki se prične ob 12. uri, poskrbi vseh 57 študentskih klubov iz vse Slovenije, ki so na glavnem prizorišču postavljeni v šest regijskih otočkov. Vsak klub ima svoj stojnico, ki jo okrasi v skladu z rdečo nitjo prireditve, letos na Zelenem otoku sredi mesta. Klubi sicer ponudijo različne lokalne, tradicionalne kulinarične dobrote, predstavijo svoje domače obrti, krajevne znamenitosti ali posebnosti, kulturne in turistične zanimivosti. Ob stojnicah, se klubi predstavljajo tudi s svojimi točkami na odru, pa naj gre za plesne, gledališke, stand up ali pa povezane z mestom iz katerega prihajajo.
V organizacijski ekipi Škisove tržnice vsako leto poskrbimo za bogat glasbeni
program, ki obiskovalcem dopušča možnost neizmernega plesa in petja. Na dveh prizoriščih poskrbimo za različne zvrsti glasbe, na glavnem najdejo svoje užitke predvsem rock privrženci, medtem ko se na malem prizorišču odvija ekstaza house in tehno ritmov. Pričetek nepozabnega večera se prične ob 18. uri in se nadaljuje vse do 2. ure zjutraj. Ker je Škisova tržnica v Ljubljani letos čisto posebna, ob svojem jubileju pripravlja tudi nekaj presenečenj, ki nikogar ne bodo pustila ravnodušnega!
Študentski klubi, ki so sicer glavni akterji prireditve, bodo tudi letos skupaj z organizatorji poskrbeli, da bo prizorišče čim bolj čisto in okolju prijazno, svoje stojnice pa bodo opremili v stilu rdeče/ zeleni niti. Ravno zaradi tega je Škisova tržnica tudi prva in verjetno tudi edina čisto zares eko prireditev, saj se na prizorišču ves dan ločeno zbirajo odpadki, stiskajo in se tako pripravijo za reciklažo.
Aleksandra Barič, 051 378 545 aleksandra.baric@skis-zveza.si
Ilirija. V
		^
	
	
•m			
	J ,1		
Hfe

■■■
MLADI IN
^■i
\z
OBČINE
Se spomnite svojega otroštva, mladosti? Verjetno imate, kot vsi drugi, izredno lepe spomine na igre z vrstniki, podenje s kolesi po ulicah in vračanje v domačo hišo v mračnih urah. Ti časi so zagotovo minili. Morebiti obstajajo kje na vasi, v mestu pa zagotovo ne.
Vzrokov za to je veliko. Nedolžne otroške igre so nadomestile velikokrat krute računalniške igre in televizijski programi. Starši nimajo več zaupanja v zunanji svet, saj, kot poročajo mediji, na vsakem koraki na otroke preži nevarnosti. Seveda je potem vse skupaj lažje, če je otrok enostavno doma pred njemu ljubo elektronsko napravo, kjer ga imamo, vsaj navidezno, na očeh. Časi so se spremenili, otroci in starši so se temu prilagodili, občine, v katerih prebivajo ti mladci pa še vedno bolj kot ne capljajo v preteklosti. Po podatkih statističnega urada RS spada občina Jesenice med občine z največjim številom učencev na osnovno šolo (409 učencev). Visoko število učencev (310 ali več) ima tudi občina Žirovnica. Kranjskogorsko osnovno šolo pa obiskuje nekaj deset učencev manj, kot je slovensko povprečje, ki znaša 205 učencev na osnovno šolo1. Število dijakov in dijakinj s prebivališčem v posamezni občini na 1000 prebivalcev je v vseh treh občinah približno enako, in sicer med 40 - 442. Število študentov s prebivališčem v posamezni občini na 1000 prebivalcev je na Jesenicah najmanjše (45
- 51), sledi ji občina Kranjska Gora ( 52 - 58), največ študentov na 1000 prebivalcev pa ima občina Žirovnica (59 - 653). Slika diplomantov na 1000 prebivalcev v posamezni občini je podobna. Občini Kranjska Gora in Žirovnica imata obe po 7 - 8 diplomantov na 1000 prebivalcev, občina Jesenice pa 3 - 4. Število ženskih diplomantk v posamezni občini je enako moškim diplomantom. Torej je v občini Jesenice 6-8 diplomantov obeh spolov, v drugih dveh občinah pa 14 - 164.
Vsi ti mladi imajo večinoma v svojem dopoldanskem času obveznosti, sploh kadar govorimo o učencih in dijakih, ki so tudi najbolj ranljiva skupina. V času preverjanj znanj, se te obveznosti velikokrat zavlečejo tudi v popoldanski in večerni čas. Ko pa teh obveznosti ni, so večinoma prepuščeni sami sebi, saj so starši v »modernih« službah odsotni tudi večino popoldneva. Večina otrok in mladih se odloči za preživljanje prostega časa, bodisi za računalniki ali pa zunaj svojih domov, kjer jih vzgaja virtualni svet ali pa družba v mestu. Ne eno, ne drugo zanje ni primerno. (Treningi, ure glasbe in podobne interesne dejavnosti ne sodijo v košaro
dejavnosti prostega časa). Namesto posedanja po parkih, pod mostovi in spletnega druženja s prijatelji, jim je potrebno predlagati in ponuditi nekaj, kar jih bo pritegnilo in spodbudilo h kvalitetnemu preživljanju prostega časa. Društva, organizacije, klubi, ki so namenjeni mladim omogočajo nešteto dejavnosti, izmed katerih lahko vsak posameznik izbere sebi primerno. Seveda pa tovrstne organizacije ne morejo delovati brez finančne pomoči.
To pa jim v veliki meri lahko omogoči občina. Občina Jesenice je mladim v letu 2011 namenila dobrin 125.000€,
Žirovnica 2300€, Kranjska Gora pa 5000€. Zaskrbljujoč je podatek iz ankete, ki jo je opravila Zveza študentskih klubov v okviru projekta Mladi odpiramo prostor: vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik5, da občini Žirovnica in Kranjska Gora, ki imata po statističnih podatkih precejšnje število mladih, le tem ne nudita niti prostorov za srečevanje mladine, niti ne namenjata nikakršnih financ mladinski infrastrukturi. Mladinski center ima namreč le občina Jesenice, ta pa mladinski infrastrukturi namenja 5000€ letno. Kranjska Gora in Žirovnica sta v tej anketi odgovorili, da sofinancirajo le izvedbo aktivnosti v
1http://www.stat.si/obcinevstevilkahAfsebina.aspx?letaig20108tClahekNaslov=IzobrazevanjeUcenci 2http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2010&6lafiekNaslov=Jz(4byazevanjeDijaki 3http://www.stat.si/obrinevstevilkah/Vsebina.a$px?leto=2010&ClanekNaslov=Wbra8fevanjeStudenti 4http://www.stat.si/obdnevstevflkah/Vsebm4;a$pxj,let032010&ClanekNaslov=izbljfazevanjeDiplomanti 5http://www.mladi-in-obcina.si/images/stones/č«ti/analiza_mladinskih_politik_po%20obcinah.pdf
---------------- mP
času počitnic. Pa je to dovolj? Vsekakor ne. Mladi niso brez dejavnosti le v času počitnic, pač pa tudi med letom, zato jim je nujno potrebno zagotoviti prostore in dejavnosti, ki se jih bodo z veseljem in zanimanjem udeleževali. Občine naj poskrbijo za finančno plat te zgodbe o mladini, tovrstne organizacije pa naj poskrbijo, da jih bo mladina sprejela. Naj bodo privlačni mladim s svojimi dejavnostmi. Obiskovanje njihovih prostorov in dejavnosti pa naj postane nekaj kar je IN. S tem člankom želimo opozoriti vse tri občine, tako Jesenice, Žirovnico kot Kranjsko Goro, naj se zbudijo iz pokukajo v sedanjost. Mladi kričijo po kvalitetnem preživljanju prostega časa, ki ga lahko omogočite prav vi. Žal je denar sveta vladar. Bodite vladarji mladim in jim omogočite kar potrebujejo. To je v končni fazi tudi dobra naložba za vas, saj bodo ti mladi nekoč uspešni, zaposleni, imeli bodo svoje družine. Obdržite jih v svoji občini in ne imejte za svoje občane alkoholike, zadrogirance, brezposelne in socialne probleme. V mladosti si krojimo svoje življenje in napačna odločitev, napačen korak v slabo družbo, lahko iz mladih naredi prav to.
Tea Noč
OČISTIMO SLOVENIJO 2012
Najdba, primerna za kakšno srhljivko
Presrečna prostovoljka na Blejski Dobravi
Vodje zbirnih mest na zadnjem sestanku
Prostovoljci, ki smo čistili okoli stare tržnice
Jeseničani smo odstranili več kot 10 ton smeti
Občinski koordinator v organizacijskem elementu
Starešina je po SSKJ vodja družbene skupnosti, sama sestava te besede pa kaže na to, da je ta oseba tudi stara ali starejša. V časih, ko znanje in izobrazba nista bila tako lahko dostopna, je bila vloga starešin zelo pomembna. Bili so vodje z mnogo izkušnjami in obilico modrosti, ki so jih lahko prenesli na mlajše. Starešini je bilo mesto v družbi dodeljeno, izborili pa so si ga zgolj skozi življenjsko delo in častne dosežke.
Danes, ko se svet razvija (če razvoj smatramo za legitimen globalen koncept) z različnimi hitrostmi, je še vedno moč zaslediti mnogo skupnosti, kjer imajo starešine vodilno družbeno vlogo. Na Zahodu je z razvojem meščanske družbe, s kasnejšo pravno formalizacijo, ki taki družbi pritiče, in s preobrazbo političnih institucij prišlo do opustitve klasične vloge starešin. Že tako bi lahko gledali na vladarje srednjega in novega veka v Evropi kot na nosilce nepotizma in korupcije. Nedvomno seje ta dediščina v Evropi ohranila do dandanes.
Pa vendar lahko tudi v domačem kraju govorimo o gerontokraciji, torej
dih brez izkušenj, o nezaposlenosti med mladimi v stilu: »Želeli bi, da so mladi bolj aktivni, tudi na političnem področju, radi bi imeli zaledje.« A ko je potrebno mlade na Jesenicah vključiti na liste za svetnike, so ti daleč od prvih na seznamu. Ko se odloča o podobi mesta, mladih nihče ne vpraša, ko se debatira o pomembnih strokovnih vprašanjih, nihče ne poišče mladih diplomantov, ki bi morda podali nek svež, inovativen pristop k stvari. Več kot to, blokira se kakršno koli dogajanje, ki bi se izvajalo v nočnem času, točkovalne lestvice razpisov so prirejene določenim skupinam (beri: starejšim občanom), kaj šele, da bi obstajal mladinski razpis, mladinska strategija ne obstaja, mladinske prostore se obljublja, že odkar je Tito legel k večnemu počitku, mlade družine, ki tu dejansko živijo, pa
vladavini starejših. Hiter pogled na starost naših vrlih parlamentarcev (ne samo trenutne sestave), ah še bolj nazorno, pogled na starost občinskih svetnikov (še posebej vladajoče stranke), razkrije grozljivo spoznanje, da so mladi izrinjeni iz centrov ki imajo možnost p odločanja. Tipično slovensko se Seve- j ali slej storijo, da godrnja o pasivni mladini, o mlail
, to tudi prej

Gerontokracija je značilna predvsem za komunistične sisteme, kjer je dolžina partijskega staža pomenila status zvestobe partiji in je ohranjala kontinuiteto. Potrebno je spoznanje, v kakšnem sistemu je gerontokracija primerna in v kakšnem ne. Ekonomski sistem Zahoda, ki hodi z roko v roki s političnim sistemom, je sistem stalnih sprememb in hitrega dogajanja. Zanaša se na inovacije, katerih nosilci so večinoma mladi in večina marketinga je namenjena mladim (pa naj bodo kupci mladi ali njihovi starši). Tak sistem pa prinaša morda žalostno spoznanje, da tudi 40-letne delovne izkušnje neke osebe v trenutku lahko postanejo obstranske in irelevantne. V takem ekonomskem sistemu gerontokracija ne more uspevati, če pa je na mestu kot posledica specifičnih politično-kulturnih navad, pa s seboj prinaša simptomatiko odseljevanja mladih, ekonomske zaostalosti in počasnega odmiranja. Ko se ta simptomatika začne razvijati, jo je izredno težko ustaviti.
Kot prvo je za reverzibilnost tega procesa potrebno spoznanje vladajoče starejše populacije, da je za njimi že serija hudih političnih napak. Kot drugo je potrebno razvijati mlade kadre, mladim nameniti prostor v družbi in podpirati njihove ambicije. Na žalost v Sloveniji še vedno vztraja neka pasivna drža do oblasti, neka želja po avtoritarnemu vodji. Slovenci
želijo, da jim nekdo nekaj ukaže (tega seveda ne bodo zlahka priznali). Ukazano bodo seveda storili, svoje nestrinjanje pa potem izrazili v godrnjanju za hrbtom vodje. Žal se je ta pasivna drža prenesla tudi na mlade in ogromno truda bi bilo potrebnega, da bi se to stanje spremenilo. Žal smo ostali nekje na pol poti, pravno-formalno imamo vse možnosti izvoliti ljudi, ki ne bodo vladali avtokratsko, kulturno pa ostajamo v »tistih« časih in tega ne storimo.
Gerontokracija je lahko nekaj zelo pozitivnega, če si npr. mehiški domorodec ujet v tiranijo skorumpirane neoliberalne oblasti, ker v takem primeru pomeni, da imajo starešine vso modrost svojih prednikov, potrebno za povezovanje skupnosti, in uporni duh, ki ga lahko prenesejo med svoje ljudi. Potrebno pa se je zavedati, da te skupnosti trpijo hudo materialno pomanjkanje, a so na drugi strani morda veliko bolj srečne kot mi.
Želim le, da razčistimo, v katero smer želimo iti. Naj bo to ali posnemanje Zahoda ali modrosti južnoameriških domorodcev, vsaka smer je lahko prava, najhuje pa je stati na mestu.
Miha Rezar
Aerobika TVD - 1 obisk	2,00 EUR
Aerobika TVD - 10 obiskov	20,00 EUR
Bazen Radovljica	2,00 EUR
Fitnes Žirovnica	28,00 EUR
Fitnes Samson (cel dan)	28,00 EUR
Fitnes TVD Partizan	20,00 EUR
Frizer - žensko striženje	15,00 EUR
Frizer - moško striženje	5,00 EUR
Frizer - barvanje	20,00 EUR
Frizer - frizura	8,00 EUR
Hotel Špik - squash	6,00 EUR
Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice)	3,00 EUR
Hotel Špik - kopanje in savna (cel dan)	15,00 EUR
Hotel Špik - klasična	25,00 EUR
masaža	
Kino Planet Tuš Kranj (plačilo v kinu)	3,30 EUR
Kino Železar	1,50 EUR
Kolosej (40 EUR)	30,00 EUR
Manja - depilacija celih nog	12,00 EUR
Manja - depilacija polovice nog	7,00 EUR
Manja - nega obraza	16,00 EUR
Manja - relaksacijska masaža	16,00 EUR
Občinska knjižnica (do 18. leta brezplačno)	5,00 EUR 1
	
18
Squash Bled (popoldne, Kompas hotel)	8,00 EUR
Squash Bled (dopoldne, Kompas hotel)	6,00 EUR
Sportpoint - servis smuči	12,00 EUR
Sportpoint - servis koles	12,00 EUR
Studio Vital (1 obisk)	5,00 EUR
Studio Vital (8 obiskov)	28,00 EUR
Studio Vital - solarij 50 min	21,00 EUR
Studio Vital - solarij 100 min	40,00 EUR
Studio Vital - fitnes (mesečna)	28,00 EUR
Tenis Jesenice	2,00 EUR
Tenis Žirovnica	2,00 EUR
Wellness Živa (teden)	10,00 EUR
VVellness Živa (vikend)	12,00 EUR
Zlata Ribica (počitek + kopel + savna)	44,00 EUR
Zlata Ribica Masaža	28,00 EUR
Zlata Ribica Solarij (20 žetonov)	24,00 EUR
Gornjesavski muzej Jesenice	BREZPLAČNO
Kupon ža EPP	13,00 EUR
'!',mdemski polet z jadralnim padalom (,	50,00 EUR
Tandemski padalski V" ^ skok	""V-	^140,00 EUR
v( U W
DOGAJA SE
VOLITVE ČLANOV DIJAŠKEGA ODBORA
Si dijak/inja energičen/na, ambiciozen/na poln/a svežih zamisli in idej? Se želiš preizkusiti v ustvarjanju lastnega projekta namenjenega mladim in ob tem prislužiti še kakšen Euro? Izvršni odbor KJŠ bo na svoji 279. redni seji, ki bo potekala v nedeljo, 22.4.2012 ob 19:00 v prostorih Mladinskega centra Jesenice na Kejžarjevi 22 na Jesenicah potrdil člane dijaškega odbora, ki bodo ustrezali pogojem, ki jih določa Pravilnik o delovanju dijaškega odbora. Več informacij lahko preberete na naši spletni strani.
RED SUMMER PARTV
Klub jeseniških študentov vam ponuja nakup cenejše vstopnice za Red Summer Party s Tiestom, ki bo 24. Junija zatresel zaenkrat nezanano lokacijo. Vstopnice so na voljo za stojišče, in sicer po ceni za člane KJŠ 20€ (regularna cena je 25€). Prijave so možne v času uradnih ur do vključno 28.4.2012.
LPP KUPONI
Med uradnimi urami lahko redni člani KJŠ po novem napolnite vozovnico URBANA. Polnjenje Urbane za mesec MAJ bomo pričeli 20.4.2012. S seboj
imejte poleg članske izkaznice KJŠ tudi Urbano. Redna cena za študentsko vozovnico je 17 EUR, za člane Kluba 13 EUR.
ROMUNSKI TEMPO
Avanturistično-dokumentarni komični film Marka Kumra Murča in Perice Jerkoviča. Zabavali se bomo v dvorani Mladinskega centra Jesenice v petek, 20.4.2012, ob 20:00. Predhodne prijave niso potrebne.
BODIES REVEALED - RAZKRITA TELESA RAZSTAVA
Fascinantna razstava z izobraževalno noto, ki omogoča ljudem vseh starosti raziskovanje globine človeškega telesa. Razstava traja od 12.4.-16.9.2012, in poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Redna cena ogleda je 12 EUR, za naše člane pa 9 EUR. Prijave pobiramo na uradnih urah do 28.4.2012. VSTOPNICA JE VELJAVNA ZA KATERIKOLI DAN.
NAPOVEDNIK
-	Obnovitveni tečaj prve pomoči
-	Splošna predstavitev trgovanja na borzi
-	... (pusti se presenetiti in poglej na spletno stran)
DODATNI POPUSTI ZA ČLANE KJS
FRIZERSKI SALON JANA ŠEBJANIČ
Na vse frizerske storitve 20% popusta za vse naše člane. Pri tem morate pokazati našo člansko izkaznico z veljavno nalepko iz letošnjega študijskega leta. Salon najdete ne naslovu: Cesta na lipice 6, 4248 Lesce. Telefon 070 710 300.
SVET ŠPORTA Jesenice -15%
Trgovina SVET ŠPORTA Jesenice nudi 15% popusta na vse redne cene blaga v trgovini (razen gorništva) ter servis koles in smuči. Na program gorništva je popust 10%.
FRIZERSKI SALON MONIKA JEREB KLINAR MOJSTRANA NUDI 10% POPUST
Popust na vse frizerske storitve za vse naše člane. Pri tem morate pokazati našo člansko izkaznico.
Kontakt: 041 569 615
POPUST K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE)
K-Fotografija, (Cesta Zelezarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15% popust pri vseh fotografskih storitvah. Če želite uveljaviti popust, morate predložiti veljavno člansko izkaznico.
FRIZERSKI SALON URŠKA -10%
Na vse frizerske storitve 10% popusta za vse naše člane. Pri tem morate pokazati našo člansko izkaznico. Moste 31 A, Moste 4274 Žirovnica Kontakt: (031 660 365, 04 580 12 40)
PICERIJA FONTANA -20%
Picerija Fontana nudi 20% popusta tako na vso hrano kot tudi na dosta-
vo.
Tel: 04/ 583 1117
AVTOŠOLA B&B NUDI POPUST
Avtošola B8cB Jesenice nudi 5% popust na uro vožnje za vse kategorije. Če pa kupite minimalno 20 ur vnaprej vam avtošola nudi 7% popust na uro vožnje. Da vam popust velja, pri nakupu pokažete veljavno člansko izkaznico KJŠ-ja. Velja za poslovno enoto Jesenice in Radovljica.
ŠPORT 23 -15%
ŠPORT 23 nudi 15% popusta na vso redno ponudbo blaga v trgovini(Hokejska in športna oprema).
Tejb-051/604-656
SPORTPOINT -15%
D ^ — . , —4-	1» 1 «	1 — _
Popust na blago in servis koles ter smuči.
.: 031 449 350
IZID RAČUNALNIŠKA OPREMA -10%
IZID nudi 15% popusta na vso redno ponudbo računalnikov in računalniške opreme, ki je navedena na spletni strani www.izid.si. Popust se obračuna od redne cene objavljene na spletni strani in ne od spletne cene. V primeru naročila preko spletne strani popust ne velja, velja pa v primeru naročila preko telefona, e-pošte ali osebno na sedežu podjetja.
Zavod za šport Jesenice - OE Mladinski center Jesenice objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE MLADINSKIH PROGRAMOV / PROJEKTOV V LETU 2012. Namen razpisa je spodbuditi aktivno participacijo mladih, omogočiti kakovostnejše mladinsko delo in podpreti izvedbo programov/projektov, ki jih v jeseniški občini izvajajo mladi med 15. in 29. letom starosti, in zajemajo tiste vsebinske aktivnosti, ki mlade usposabljajo za aktivno družbeno delovanje ter prispevajo k osebnemu razvoju ustvarjalnih posameznikov in celotnega mladinskega dela.
Mladi se lahko na ta razpis prijavite v okviru mladinskih društev, mladinskih sekcij, neformalnih skupin mladih in drugih neprofitnih organizacij. Skupna vrednost razpisa je 10.000 EUR. Rok za oddajo vlog je 14. maj 2012. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na www.mc-jesenice.si, dodatne informacije pa na telefonski št. 04/5884 680 (Lili Tkalec) oz. po e-pošti na dmcj@siol.net.
Vse, ki menite, da še nimate zadosti izkušenj pri pisanju razpisov, MCJ vabi na INFORMATIVNI DAN, ki bo v sredo, 25. aprila, ob 18. uri, v prostorih Mladinskega centra Jesenice, Kejžarjeva 22. Po skupnem pregledu razpisne dokumentacije boste lahko zastavili konkretna vprašanja, vezana na programe/projekte, ki bi jih prijavili na razpis.
Smučanje v Franciji
V soboto, 23. 3. 2012, smo se v poznih večernih urah odpravili na našo smučarsko dogodivščino. V McDonaldsu si je marsikdo privoščil še najbolj zdrav obrok v celotnem tednu in tako smo razigrani odrinili v širni svet. Omembe vredna je naivnost gospodične, ki je fante na zadnjih sedežih opozorila, da je alkohol na avtobusu nezaželen. Tako smo se ob prijetnem vzdušju in nadvse kvalitetnih filmih ne tako kmalu znašli v nakupovalnem centru v Brian^onu. Nekaj korenjakov se je odločilo, da bo teden preživelo predvsem na opojnih tekočinah, večina nas je imela testenine in nekaj dodatkov, kasneje pa so se našli tudi ekstremi, ki so s seboj imeli polnjene paprike in sarme. Smučišče Puy st Vincent je bilo v dopoldanskih urah zadovoljivo, v popoldanskih pa je bil boljša izbira bazen pred apartmajem. Serre Chevalier je v torek moji malenkosti predstavil novo definicijo smučišča, za razgled in smuko na Les 2 Alpes v četrtek pa rečem samo: »Fantastično«.
Ob vsem smučanju smo še vedno našli čas za zabavo, vendar so nas malo zasenčili dokaj neokusni očko ti in mamice s 30-litrskimi vinskimi sodčki iz druge SLO-skupine. Zato smo v četrtek v diskoteki našli svojo zabavo, kjer smo spoznavali »aromatske« spreje. Lahko rečemo, da je v tej izkušnji marsikdo pokazal svojo drugo plat.
Lepo zagorel in ponosen na izkupiček od posla z internetom lahko rečem, da smo se imeli odlično in tokrat vse pohvale prejme Simon.
Vaš Rok
FOTO KOTIČEK
Kopanje in sončanje na 1600m :)
Matic ne smeš se po riti vozt!
Preživetje najmočnejših - zmagovalci štrucanja
Gosti so sodelovali v igrah s pirhi
Zmagovalec z najlepšim pirhom
Iskalka čokoladnih jajc