Pošminu plačana v jotovim
f£IG IV. STEV. 17
psteft 22. aprila IS55
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIR w
Komisija za pregled tarifnih pravilnikov podjetij koprskega okraja je te dni v glavnem zaključila svoje tlelo. Razen dveh podjetij so vsa druga predložila svoje tarifne pravilnike, ki jih je komisija obravnavala skupaj s člani kolektivov, na kar jih je vrnila podjetjem s svojimi pripombami. Večinoma pri tarifnih pravilnikih rti bilo večjih tehničnih pomanjkljivosti in so v glavnem dobro sestavljeni.
Toda ne glede na to, da je bila tehnična plat izdelave več ali manj dobra in da v splošnem tarifni pravilniki odgovarjajo zakonskim predpisom in formalnim zahtevam, je tu in tam vendarle prišlo do površnosti, nepravilno izpolnjenih obrazcev in prilog ter podobno. Vsekako pa to ni bilo nikakšno večje vprašanje, saj bodo podjetja te pomankljivosti na osnovi pripomb omenjene komisije lahko popravila.
Vsekakor bolj kot to zaskrbljujejo nekateri drugi pojavi, ki so predvsem zvezi s tarifnimi postavkami. Skoraj vsa podjetja so namreč te postavke zvišala, in naravno, s tem tudi povprečje. Ponekod je to sicer razumljivo in potrebno, medtem ko tega ne bi mogli trditi za vsa podjetja. Dejstvo je namreč, da se opaža zvišanje predvsem pri tarifnih postavkah za administrativne uslužbence in da imamo ponekod pri delavnih v proizvodnji celo občutna znižanja.
Vzemimo nekaj primerov. Gostišče Turist v Izoli je zvišalo povprečje v primeru z lanskim letom, za okrog 1000 dinarjev. Obenem je najnižja plača letos nižja za 500 dinarjev kot lansko leto, medtem ko so najvišjo plačo zvišali skoraj za 2000 dinarjev. V ladjedelnici Piran so zvišali povprečje za 700 dinarjev, znižali najnižjo plačo za 900 dinarejv in zvišali najvišjo za 6000 dinarjev. Takih primerov je še več.
Ne mislimo tu zagovarjati niti najmanj nekakšne uravnilovke in teženj k izenačevanju prejemkov ne-glede na delo, ki ga posameznik opravlja, odgovornost in delovne pogoje. Razumljivo je, da tu mora biti določena razlika, ki je obenem stimulans tako za produktivnost na eni strani kot za prizadevanje dviga lastne strokovne izobrazbe na drugi. Vendar mora biti vse to o določenem sorazmerju, ki je spet odvisno od značaja in velikosti posameznih podjetij.
Ce bi šlo torej za posamezne primere, bi to ne bilo prav ni5 posebnega, mnogo teže pa je razumeti, kako da je prišlo do potrebe po Uikinih spremembah v večini podjetij in da naletimo na skok:; v razmerju med najnižjo in najvišjo plačo v primerjavi z minulim letom ponekod kar od 1:3 na 1:4, čeprav r pod-i rt It h ni bilo glede na organizacijo dela in odgovornost vodilnega osebju nekih novih in posebnih vzrokov.
V posameznih podjetjih to zadeto tolmačijo in povezujejo z uvajanjem »<t>rm t: proizvodnji. Znižali so sicer tarifne postavke delacem v proizvodnji, toda to so upoštevaI' pri določanju norm. Tako bo delavec hdi-ko z normalnim delom presegel i or-mv za 10 do 15 odstotkov in, kljub znižani tarifni postavki, brez večjega truda in prizadevanja ostal pii starih prejemkih. Z drugimi besedami: norma je zavestno določena nerealno. Volk\sit in koza cela. Delavci bodo i dobil' svoji', n' da bi njiho-
ve postavke obremen"jvul • oz ka-zile« povprečje.
Najbrž ni potreben k temu noben komentar. Jasno je namreč, da takšen odnos do norm in normiranja ne bo dal zadovoljavajo iega učinka, saj to niso več norme, ampak navaden kompromis pri delitvi vrejemkov, je povrh vsega destimulativen in škodljiv za proizvodnost posameznika in kolektiva d celoti.
Teh pojavov <>razmikanfa« ni edi-no-le v trgovini. Z redkimi izjemami pa so tudi trgovska podjetja šla s povprečjem navzgor, pri čemer je deloma vplivala uvrstitev knjigovodij iz druge v prvo skupino in povečanje kvalificiranega kadra. Tudi razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1:2 nekako odgovarja dejanskemu stanju in velikosti detajlistič-nih trgovskih podjetij.
Na pobudo okrajnega odbora SZ-DL v Kopru je bila te dni soja predstavnikov Društev prijateljev mladine iz okrajev Koper, Postojna in Sežana. Na dnevnem redu sta bili predvsem dve točki: poročila o dosedanjem delu in naloge društev v okviru bodoče komunalne skupnosti.
Zaščita otroka je področje družbene dejavnosti, ki vedno zanima vse naše ljudi, posebno pa seveda starše. Prav gotovo kaže vsako leto na tem področju nove uspehe in korak naprej in čeprav pri vsakem posameznem vprašanju ni mogoče pokazati kakega ogromnega napredku, nam da skupek uspehov pri reševanju neštetih problemov, vendarle le-
pe rezultate in nekaj pomeni. Okrog Društva prijatesjev mladine in njihovega programa se zbirajo ljudje raznih poklicev in izobrazbe, tudi raznih starosti. Toda nekaj imajo vsi skupnega: zanimanje za otroka in željo pomagati mu. Tem ljudem pomagajo pri delu razne družbene organizacije in le želeti bi bilo, da bi bilo čim več teh organizacij in čim več teh ljudi. Toda že danes lahko govorimo o Društvu prijateljev mladine ket o društvu, ki se dobro izgrajuje in ki kot določena družbena moč deluje v smereh vsestranske skrbi za' otroka in skrbi za njegovo pravilno, socialistično vzgojo,
Poročila o dosedanjem delu v naših treh okrajih so nam' povedala
Pomlad v Istri
marsikaj zanimivega. Se več pa je odkrila diskusija, ki je bila ne samo živahna in mnogostranska, ampak bo verjetno obrodila tudi dobre sadove. Zvedeli smo, da dela Društvo prijateljev mladine v Kopru, Portorožu, Izoli, Postojni, Sežani. Divači, Ilirski Bistrici in Pivki, drugje pa imajo še iniciativne odbore in sekcije, ki pa so tudi že pvkazale gotove uspehe in težnje, da se razvijojo v društva.
V poročilu koprskega oikraja smo slišali več o tem, kako si delo predstavljajo in kaj naj bi naredili, kot o tem, v čem so pravzaprav tudi uspeli. Izven kampanjskega deda ob Tednu otroka in pripravah za proslavo Novoletne jelke, je bilo konkretno delo le v pomoči tabornikom in v organizaciji prostora in krožkov v Pionirskem domu v Kopru. V Portorožu so veliko delali s pionirji. ps>. tudi z doraščajočo mladino in nekaj s starši. Otroškega igrišča, bi bi bilo zelo potrebno, niso mogli urediti zaradi nekega urbanističnega načrta mesta. Z otroškim igriičem tudi v Izoli niso uspeli, pač pa so i itn zdaj oblj ubila nekatera podjetja, da jih zgradijo na svoje strošlo:. •Več sestankov so imeli s starši, toda ni jim uspelo pritegniti prav tiatiJh. katerih otroci ponočujejo ali jim gre slabo v šoli.
Veliko več konkretnega dela jej elastičnosti je pokazalo postojnsko Društvo prijateljev mladine. Uredili so čitalnico za otroke in pionirsko igrišče ter skrbijo za udeležbo mladine na predavanjih Ljudske univerze. Razveseljivo novost predstavljajo pri njih družabni popoldnevi, ki jih prirejajo za pionirje in za mladince. Za predstave filmov, ki *u mladino niso primerni, poskrbijo, ctu. jih otroci tudi ne vidijo. Ni jim pa še uspelo rešiti vprašanja dijakov in vajencev, ki se vozijo in organizirati mlečno oz. brezalkoholno restavracijo. Velik uspeh pa predstavlja prav gotovo vzgojna posvetovalnica za starše.
Delo sežanskega Društva prijateljev mladine ovira predvsem pomanjkanje primernih prostorov. Tesno so se povezali z pionirsko organizacijo in ustanovili več krožkov, med katerimi so se najbolj razvili modelarji. Vzgojna predavanja z» starše so priključili k Ljudski univerzi Posebno so se zavzeli in slovesno proslavili Teden otroka. Novoletno jelko, dan pomladi in sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Zelo dobro uspeva pri njih mločoa. kuhinja, ki se je ne pos-lužujejo »-mo pionarji. ampak tudi odrasli. Prav tako kot v Postojni pa jim m uspelo rešiti problemov okrog dijakov, ki se vozijo.
Predstavnica republiškega Druitvu prijateljev mladine iz Ljubljane je odgovorila na mursikakšno vpraia-njc, ki ni bilo popolnoma jasno in nakazala oblike bodočega dela. Predvsem je potrebna pri vsem tem delu elastična organizacija in se poleg mladine zanimati tudi za starše, za njihovo vzgojo. Pri tem mora doneči horizontalno povezavo z množičnimi i:i političnimi organizacijami in ustvarjati preveč odborov, ki bi od-mkali društvo in delo terenu. Do /daj so bili glavna opora DPM, vsaj (Nadaljevanje na 2. strani)
Razen konference azijskih in afriških držav v Bandungu, o kateri poročamo na drugem mestu, so bili zadnje dni v središču pozornosti predvsem sovjetsko avstrijski razgovori t: Moskvi. Potovanje avstrijskega kanclerja Rnaba v sovjetsko pre-stolico ni bilo zaman in njegovo brzojavko domovini »Avstrija bo dobila svobodo!« je pozdravilo vse svobodoljubno človeštv. Moskovski razgovori so namreč pokazali, da je možno najti sporazum tudi v zapletenih mednarodnih sporih, hkrati pa so vlili v človeštvo novo upanje, dii bodo posamezne države opustde pol blokovskih sporov in začele s politiko širokega sporazumevanja. Senco na sporazum meče le sovjet-
Vsak napreden človek bo v
tlelo
(Nadaljevanje s 1. strani)
v manjših krajih, prosvetni delavci. Le-te bi lahko zdaj nekoliko razbremenili in bi pritegnili k delu čim večje število ljudi, pri izbiri katerih pa ne smemo biti preveč ozki. Pro-svetarji naj bi nam dajali pri bodočem delu le sugestije ali pa seveda tudi pomagali, kjer brez njih še ne gre
Nalog je pred nami še mnogo, naj omenimo samo nekatere: otroška igrišča, vrtci brez hrane, knjižnice, čitalnice, lutkovno gledališče, vprašanje spolne vzgoje, higiena, šolske in mlečne kuhinje, filmi, gledališče, problem vajencev, usmerjanje mladine v poklic, problem ženske mladine, socialno-<jdravstvene naloge, skrb za vzgojno zanemarjene otroke, Za sirote, za otroke padhh borcev, borba proti alkoholizmu, vzgoja staršev itd. itd. Seveda DPM ne bo moglo rešiti vseh teh problemov, ampak veliko bo napravilo že, če jih bo na pravem mestu signaliziralo. Pred nami je še dolga borba, da razbijemo staro in konservativno, pa-triarhalno-cerkveno miselnost o otrocih, ki je bila osnovana na stralio-vanju in palici ter suženjskem odnosu otroka do svojih staršev,^ vzgojiteljev in znancev. Vse to je postalo današnjemu svobodnemu otroku sicer tuje, toda kljub temu je včasih otrokovo življenje prazno m brezbarvno, brez otroške radosti m veselja. Id mu ga ne znamo ustvariti. Tako je še v življenju naših otrok veliko škodljivih vplivov, ki jih ne znamo eliminirati s tem, da bi dali otroku njegovo podobo, polno življenjskega veselja in radosti, polno znanja in kulture in sodobnega pogleda na življenje. Ustvariti in usposobiti moramo našo današnjo generacijo, ki dorašča, da bo naprej delala, gradila in razvijala našo socialistično skupnost. Prav gotovo ni lepšega in bolj hvaležnega dela, in vsak napreden človek bo pri tem delu našel vsebino in zadovoljstvo.
Govora je bilo tudi o kampanjskem načinu dela, To delo je bilo in bo ostalo kampanjsko, ker je nujno, da osredotočimo n, pr. vse sile za rešitev kakega problema; torej kampanjsko v panogah, ne pa v času. Vsekakor pa ni prav to, če društvo rešuje gotov problem samo v Tednu otroka, potem pa zaspi. Tudi v Kopru je navada, da v Tednu oboka ali ob Novoletni jelki vsi kar tekmujejo, kdo bo nudil otroku več in boljše. Tako se zgodi, da ie toliko prireditev, obdarovani m veselja, da otrok komaj sledi vsem 1H-nopreds tavam, lutkovnim in gledališkim prireditvam itd. potem, med letom, pa je prava redkost film za otroke ali kaka druga prireditev.
Na koncu seje predstavnikov DPM ; vseh treh okrajev so izvolili iniciativni odbor bodočega društva v komunalni skupnosti. Poročila in diskusija ni samo manifestirala rezultatov, ki smo jih že dosegli na tem področju dela, ampak je tudi nakazala, kako bomo mobilizirali nove sile in nove ljudi v močno in organizirano fronto naprednih ljudi, mož in žena, starih in mladih, ki se bodo vztrajno borili proti vsemu škodljivemu in preživelemu v življenju našega otroka, Prav to želi DPM in ta to se bori, Zato je v tem društvu mesto vsakemu naprednemu človeku, ld ima smisel, voljo, razumevanje in ljubezen za .tako delo.
Z. L.
ska zahteva, da bi izrabljali avstrijske petrolejske vrelce. Vendar je tudi tu upati, da ne bo dolgo trajalo, ker je Sovjetska zveza na račun reparacij žc marsikaj izvlekla iz Avstrije. C.led" sovjetsko avstrijskega sporazuma moramo. pripomnili tudi to, da so zapadne sile postavljene pred dejstvo priznanja avstrijske neodvisnosti, sicer bi v nasprotnem primeru naletele na odpor v Avstriji', potem ko se je Sovjetska zveza pokazala tako »širokogrudno«. Pri znanje avstrijske neodvisnosti bo nedvomno z veseljem pozdravila tudi vsa naša javnost. Mi smo si vedno želeli dan. ko, bo naša avstrijska soseda poslala svobodna. To je potrdil tudi predsednik Tito 7. marca letos v zvezni ljudski skupščini, ko je dejal: »Ta -mali in vrli narod je zaslužil, da mu priznajo popolno neodvisnost."
Med pozitivne dogodke preteklega tedna moremo prišteli tudi nekatere znake, ki kažejo, da ameriška politika o Aziji ubira treznejšo pol. Nekateri ameriški politiki so se namreč začeli zavedati nevarnosti, ki grozi svetovnemu miru zaradi zapletenega položaja okrog Formoze, hkrati pa so morali priznali, da ne gre podcenjevali zgodovinskega prebujenja držav Azije in Afrike, ki se žele rešili spon kolonializma. Naj omenimo samo zahtevo nekega ameriškega senatorja, naj hi ZDA branile kitajska otoka Kvemoj in Matsu z atomskim orožjem. Proti tej zahtevi se niso postavili samo politiki iz demokratskih vrst, temveč tudi republikanski prvaki, ki so ugotovili, da- bi taka politika samo škodovala ameriškemu ugledu v svetu. Čeprav so take in podobne izjave v zadnjem času <v Ameriki kai pogoste, ne moremo seveda pričakovati nekega senzacionalnega preobrata. Do ublažitve napetosti na Daljnem vzhodu bo prišlo le o daljšem procesu, če bodo sile, ki so do včeraj gospodovale v Aziji, pogledale resnici v oči in na miren način reševale sporna vprašanja s prizadetimi državami.
Po vesteh, ki so prispele te dni iz Moskve, pa Sovjetska zveza bolj malo verjame v zmernejši kurz ameriške politike v Aziji. Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Ilji-šev je namreč na tiskovni konferenci v Moskvi izjavil, da bo sovjetska vlada sprožila v OZN vprašanje »pritiska, ki ga Američani in Angleži izvajajo na Bližnjem in Srednjem Vzhodu«. Iljišee je v svoji iziavi ugotovil, da se je položaj na Bližnjem. in Daljnem Vzhodu v zadnjem
BUENOS AI RES: Med Argentino in Uragvajem so po štirih letih spet obnovljeni redni diplomatski odnosi. Ukinjene bodo tudi vse dosedanje omejitve potovanja ' iz ene dežele v drugo.
čnstr resno poslabšal. »ker ZDA. in Velika Britanija pritiskajo na države tega področja, da hi se pridružile vojaškim blokom, ki ogrožajo varnost Sovjetske, zveze.« Hkrati je poudaril, da namerava Sovjetska zveza branili neodvisnost, svobodo in načelo nevmešavanja v notranje zadeve teh držav. Vprašanje je le, če so te izjave iskrene in če ni Sovjetska zveza, priprav; I je na »braniti« le svoje interesne sfere na tem področju.
Iz Pariz,i so neuradno sporočili, da je Faurova vlada ponovno sprožila vprašanje konference štirih. Francija naj bi poslala Ameriki in Angliji .noti, -v katerih se zavzema za čimprejšnje sklicanje konference štirih, na kateri bi med drugim izmenjali mnenja po ratifikaciji pariških sporazumov o francoskem republiškem svetu.
Ko smo že pri Franciji, naj omenimo Se zelo pozitiven sklep francoske vlade, da ne bo proizvajala ski predsednik je izjavil, da želi njegova dežela postali miroljubna atomska sila, hkrati pa so prenehali atomskega orožja. Francoski ministr-z vsemi raziskovanji o uporabi jedrske energije o vojne ■namene. Ta sklep francoske vlade ima nedvomno širši mednarodni pomen in zasluži vse priznanje. Prav bi bilo, da bi se po njem zgledovale tudi druge države, zlasti tiste, ki tekmujejo v kopičenju atomskega orožja.
In še en dogodek iz Francije, ki je prav tako razveseljiv. Iz Pariza so sporočili, da se francosko-iuniška pogajanja bližajo uspešnemu zaključku. Vse kaže, da bodo kmalu objavili in podpisali sporazum o tuniški avtonomiji.
Po Churchillovem umiku se novemu angleškemu predsedniku Ede-nu zelo mudi z volitvami. V svojem radijskem govoru je namreč sporočil, da bodo parlamentarne volitve v Angliji 26. maja. Hkrati je zaprosil kraljico, naj razpusti parlament s 6. majem. Konzervativci bodo v svoij volilni kampanji predvsem poudarili, da nameravajo nadaljevati delo Churchillove vlade. Laburistična volilna kampanja bo verjetno slonela na argumentu povišanja življenjskih stroškov med vlado konzervativcev, v zunanji politiki pa bodo njeni argumenti vodikova bomba in potreba, da se začnejo razgovori s Sovjetsko zvezo: 1
In ob zaključku še nekaj besed o spremembah rta Madžarskem. Madžarska narodna skupščina je odstavila člana politbiroja madžarske delavske stranke Nagtjja in Farkasa zaradi protimarksistične politike. Za novega predsednika vlade so imenovali Hegedusa, ki je tudi. prikazal program svoje vlade. Med drugim je poudaril, da se bo Madžarska zavzemala za vzpostavitev tesnejših stikov z Jugoslavijo in da bo podpirala napore sovjetske vlade za vzpostavitev sistema kolektivne varnosti v Evropi. V notranji politiki pa je napovedal izboljšanje življenjske ravni prebivalstva s povečanjem produkcije. Kako bodo te napovedi držale, nam pa bo seveda pokazala šele prihodnjost.

V Trstu je že dober leden dni razprava prati Mariu Križmančiču in odsotnemu Antonu Brajniku. ki ju dolže sodelovanja pri poboju upokojenega kaplarja finančne straže Maria Bongiorna. Obtožnica ne navaja nobenega konkretnega dokaza, temveč ie sumničenja in podtikanja stranki SIAU, ki jo skušajo prikazati kot politično Stranko s terorističnim programom. Med vso razpravo je jasno prišlo do izraza, da sodna oblast v Trstu ne namerava spoštovati v Londonu podpisani sporazum in še posebno člen fi. po katerem ne bi smela sodno preganjati nikogar za kakršno koli dejanje iz političnih razlogov.
Oglejmo s'i najprej dogodek, ki so ga skoraj po desetih letih potegnili iz zaprašenih arhivov. Prvega septembra 1946 je'neznana ose-Da s štirimi streli hudo ranila upokojenega kaplarja finančne straže Maria Bongiorna. Morilec je takoj po izvršenem dejanju stekel čez hrib Zlata krona in izginil. Kljub Dodatkom, ki jih je policija dobila pri očividcih, ga niso mogli inden-lificirati. čeprav ie Križmančič leto kasneje po opisu rane na zgornji ustnici mislil, kar ie < seveda povedal policiji, da je neki Primožič po rodu iz Črnega kala, Toda policijska preiskava je ugotovila, da morilca ni mogoče iskati v Frimožičevi družini.
Ze kmalu po zločinu so obtožiti Križmančiča, vendar ga je sodišče že v preiskovalnem delu o-prostilo in akte arhiviralo s pripombo. da so zločin izvršili neznanci. Križmančiča so tudi obtožili, da je Bongiornu s silo preprečil med julijsko vstajo prihod na delo. Toda sodna oblast je morala tudi od te obtožbe odstopiti. Da je sedanja obtožba političnega značaja, je jasno razvidno tudi iz prvih točk obtožnice, kjer dolže Križmančiča, da je večkrat brezuspešno vabil Bongiorna na sestanke SIAU. Hkrati mu očitajo, da je mesec pred smrtjo Bongiorna povedal njegovi ženi, da je na seznamu stavkokazov ob julijski stavki 1946.
Vsa stvar morda ne bi bila vredna nekih večjih komentarjev, če bi šlo za osamljen primer, ali morda celo za neko pomoto, ki jo hočejo pojasniti. Toda tržaški nosilci italijanske politike so v zadnjih tednih večkrat dokazali, da so za njih določbe londonskega sporazuma le krpe papirja. Tako so na primer večkrat surovo kršili določbe o manjšinjskem statutu, generalni vladni komisar Palamara pa je odstavil župana devinsko na-brežinske občine le zaradi tega, ker občinski odbor ni dovolil izgradnje
V Bandungu v Indoneziji se ie v ponedeljek 18. aprila začela azij-sko-afriška konferenca, ki jo lah-, ko mirne duše označimo kot enega najpomembnejših političnih dogodkov letošnjega ieta. Na konferenci se je zbralo 2000 delegatov iz 29 držav Azije in Afrike in predstavljajo nad polovico vsega človeštva.
Na večer pred konferenco je predsednik indonezijske republike Sukamo pred ogromno množico v Bandungu takole označil pomen afriško-azijske konference: »Potrebno je najti način, da bo s'vet, ki je razdeljen na več političnih sistemov, živel v miru. Prav ta načela so vzrok sklicanja konference v Bandungu. Prebujeni azijski in afriški narodi želijo z dosego neodvisnosti zavzeti svoj položaj v svetu in s tem tudi pravico do nemotenega življenja. Zahodni svet. mora zaradi tega doumeti cilje in težnja azijskih in afriških narodov po popolni svobodi in neodvisnosti!«
Predsednik indijske vlade Nehru pa je poudaril, da mora ta konferenca prispevati k utrditvi miru v Aziji in v svetu. Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je dejal: »So še ljudje, ki jim ta konferenca ni
po volji, toda jaz sem prepričan v njen uspeh. Navzočnost delegatov iz Azije in Afrike daje vsem tem narodom v njihovi zgodovini prvič priložnost, da skupno pretresajo vsa vprašanja splošnega po-, mena.«
Ze iz samih izjav vodilnih politikov največjih azijskih in afriških narodov lahko sklepamo, kako pomembna je ta konferenca in da bo brez dvoma šla v novejšo zgodovino kot eden najvažnejših dogodkov, Bandunška konferenca nam obenem dokazuje, da s'e v Aziji ne more storiti ničesar vee brez Azijcev, še manj pa proti njim. Predsednik indonezijske republike Sukamo je v otvoritvenem govoru brez vsakega oknlišanja izjavil. da so minili časi, ko je bilo mogoče azijska vprašanja urediti samo s sklepi vlad daljnih držav Več kot poldruga milijarda ljudi v Aziji in Afriki lahko zdaj dokaže preostali manjšini v svetu, da odločno terja mir in ne vojne ter da hoče biti na svojo moč ali slabost vselej na strani miru. V Aziji in Afriki so narodi povsem enodušni v tem, da je potrebno odpraviti rasno diskriminacijo in koloniali-zem.
Sukamo jasneje ko tako ni mo-
gel naznačiti programa in teženj azijskih in afriških narodov in s tem tudi ciljev in vzrokov konference v Bandungu. Ze prvega dne konference so poudarili, da bodo obravnavali probleme, ki so življenjskega pomena za vse človeštvo. Večina narodov Azije in Afrike, ki so bili v preteklosti prepuščeni bedi, izkoriščanju in ponižanjem, so sedaj postali suvereni in neodvisni. Toda ti narodi ne gredo sedaj po poli maščevanja, temveč sledijo splošno človeškim idealom, ki so mir. enakopravnost in sodelovanje. To se pa lahko doseže edino tako, da vse države spoštujejo načela politike dobre soseščine ne glede na politične, socialne in verske razlike, da spoštujejo suverenost in ozemeljsko nedotakljivost vsake države in da 'obsodijo agresijo.
Se več. Delegati večine človeštva so si zadali nalogo, da bodo na konferenci v Bandungu poskušali poiskati način, kako premostiti prepad, ki je zaradi hladne vojne nastal meri Vzhodom in Zahodom. Predsednik burmanske vlade U Nu je izrazil upanje, da bo konferenca dokazala, da je koek-sislenca možna. Takšen vgled bi pomenil osvežitev za sedanji svet, ki je prevzet strahu in zaskrbljen zaradi vojne nevarnosti.
ezulskega naselja v tej slovenski občini. Aretirali so tudi več slovenskih antifašistionih borcev in jih na račun njihove protifašistične borbe obtožili čisto navadnih kriminalnih dejanj. Namen takih dejanj je več kot jasen — omalovaževati pred italijansko javnostjo osvobodilni boj slovenskega naroda in ga prikazali kot nekaj protizakonitega in celo kot nekaj družbi škodljivega.
V takem vzdušju so se nekateri ljudje v Trstu tudi spomnili, da se je treba na nek način spomniti tudi desetletnice neofašističnega poraza. Prav te dni je tržaška radijska postaja dala besedo raznim govornikom, ki si laste naslove voditeljev odpora proti nacifašistom. Med njimi je tudi samozvani polkovnik Savio Fonda, zadnji predsednik takoimenovanega ilegalnega odbora za narodno osvoboditev CLN. Fonda je v svojem radijskem nagovoru povedal, da je 2000 njegovih prostovoljcev osvobodilo Trst, jugoslovanska ljudska armada pa je samo nadaljevalal delo tržaškega CLN. Čeprav ni potrebno posebej poudarjati, da so Fob-dove trditve nesramno pačenje zgodovine, je vendar značilne, da tudi drugi govorniki na tržaškem radiu nis'o prav nič zaostajali za njim. Naj omenimo samo nekega Columbia, ki je trdil, da so opov-ci osvobodili Furlanijo in Benečijo, čeprav je znano, da so te divizije na skrivaj sodelovale z Nemci.
Vsi ti dogodki zadnjih tednov
—	čeprav smo jih našteli ,le malo
—	jasno kažejo, da so v Trstu in tudi v Italiji še vedno ljudje, ki jim ni pri srcu jugoslovansko-italijansko sodelovanje in hočejo iti po stari poti, ki že desetletja preprečuje mirno sožitje dveh narodov na tem področju. Predvsem pa bi morali rimski odgovorni krogi, ki so v zadnjem času že večkrat izjavili, da si želijo dobrih odnosov z Jugoslavijo, pokazati več dobre volje in preprečiti početje takšnih elementov.
¥ nekaj vrstah
TOKIO: Iz SZ je prispelo v Tokio 88 bivših civilnih ujetnikov. Med njimi je več ljudi, ki so bili obsojeni zaradi vojnih zločinov. V Sovjetski zvezi je še okoli 2,500 japonskih vojakov in civilistov.
TEL AVI V: V prisotnosti vodje komisije za premirje v Palestini generala Burnsa sta izraelsko in jordansko poveljstvo potrdili krajevni sporazum o zagotovitvi miru in prenehanju sovražnosti na področju Jeruzalema.
Iz izjav m dnevnega reda ban-dunške konference vidimo, da so težnje azijskih in afriških narodov, da se ohrani v svetu mir ter da se bodo za te plemenite cilje borili z vsemi silami. Dalje' nam dokazuje ta konferenca, da imajo narodi teh dveh kontinentov v svetu čedalje večjo vlogo, čeprav se je večina njih šele v zadnjih letih otresla tujega gospodarstva. Predvsem pa moramo ceniti napore teh držav, da bi se rešile zaostalosti, v kateri so jih načrtno držale kolonialne sile. V tem pogledu so nekatere dosegle že pomembne uspehe, zlasti Indija, Burma in Kitajska.
Miroljubni svet z velikim optimizmom in simpatijami spremlja bandunško konferenco. Ni pa. po godu tistim krogom, ki so v preteklosti krojili usodo narodom teh dveh kontinentov. V Washingtonu na vsak način pričakujejo, da bo v Bandungu prišlo do ostrih kritik na račun zahodne, zlasti pa še ameriške politike v Aziji in Afriki. Demokratski senator Walter George je izjavil, da bi Združene države Amerike morale gledati na bandunško konferenco z občutkom razumevanja ter končno doumeti, kaj želijo afriško-azijski narodi.
Ne vemo. kakšne sklepe in obveznosti bodo delegati na konferenci končno sprejeli, vendar drži dejstvo, da bo Bandung ostal v zgodovini kot simbol prebujene Azije in Afrike.
proizvod tovarne priprave
ZA PROSLAVO
F
L
f\
UDnovitev av<
Pred kratkim je tovarna za predelavo in konzerviranje rib, sadja in eelenjavo ex Arrigoni. v Izoli dala na trg nov proizvod — kocke za juho. Sicer imamo pri nas že nekaj tovarn živilske industrije, ki izdelujejo razne ekslrakle za juhe, vendar jo proizvod Arrigonija povsem različen, saj gre za visoko kvaliteten nadomestek in tudi vsakemu pristopno ceno. Proizvodnja je si-oer v začetnem obdobju in še zdaleč »o krije povpraševanja, vsekakor pa je velik uskeh kolektiva, da je osvojil proizvodnjo artikla, ki smo ga doslej lahko dobili le v inozemstvu. Računajo, da bodo lahko že v tem letu proizvodnjo v toliko povečali, da l>o krila lep del domačih potreb.
Za omenjeno tovarno je značilno, da njena proizvodnja ne sloni iz-klj učno na predelavi in konzerviranja rib kot je to primer z drugimi tovarnami živilske industrije v Kopru in Izoli. Pisali smo že o napravi za predelavo paradižnika in kvalitetnih izdelkih te vrste, ki jih jc začela proizvajali tovarna minulo leto v jeseni. Temu so se pridružile še razne predjedi in podobno, tako da je danes asortimont proizvodov' precej širok. Hkrati so v tovarni razširili posamezne oddelke in obrate. Kolik napredek je tovarna naredila v enem letu, nam razen povečane proizvodnje pove tudi število zaposlenih, ki se je v tem obdobju dvignilo_od 400 na 700 delavcev in delavk. Še posebej je to velikega pomena za Izolo in okolico glede na zaposlitev ženske delavne sile, saj je med novo zaposlenimi Ie nekaj odstotkov moških, vse drugo pa žene in dekleta iz istrskih in kraških vasi.
Tudi v letošnjem letu imajo velike načrte. Vodstvo tovarne predvsem skrbi velika količina raznih odpadkov, do katerih prihaja pri predelavi posameznih proizvodov. Samo pri predelavi paradižnika, sadja in razne zelenjave jim ostane nad 50 vagonov odpadkov, ki jih ne morejo koristno uporabiti. Vse lo pa ima do-iočeno hranilno vrednost. Sedaj že aeka jmesecev delajo poskuse, kako hi iz teh odpadkov pripravili krmo za kokoši. Dosedanji poskusi so dali zadovoljive rezultate. Deset kokoši že 6 mesecev živi izključno ob brani, ki jo pripravljajo iz omenjenih •dpadkov z majhnim dodatkom ribje moke.
Čeprav menijo, da je poskus uspel, bodo še nekaj časa nadaljevali z opazovanji, tako da še dokončno prepričajo. Nato pa nameravajo urediti kokošjo farmo, na kateri bodo gojili nad 10.000 kokoši in jih hranili izključno z odpadki, ki so jih doslej metali v morje. Pri tem je zanimivo, da je tovarna te odpadke ponujala raznim zadrugam, da pa ni nikier našla interesenta, čeprav jih je bila pripravljena dajati brezplačno.
Neglede na uspeh tega poskusa je prav gotovo potrebno pohvaliti iniciativo kolektiva in njihovo prizadevanje, da čimbolj izkoristi surovine, ki jih predeluje ter res uporabi vse, kar se da uporabiti. Tako hkrati povečuje svojo proizvodnjo in znižuje proizvodne stroške, To prav lahko
;G na
V številnih krajih goriškega okraja so pred dnevi začeli s pogozdo-valnimi deli. Na Skahiici, Sabotinu, Podnanosu in pod Kuoljem je pri pogozdovanju zaposlenih 50 delavcev. Na Krasu pa na raznih kraiih pogozduje 120 ljudi. Skupno bodo letos pogozdili 100 hektarje/ površin. Pri tem bodo porabili nad pol Milijona sadik. Po sadikah zelo povprašujejo tudi zasebni kmetje. Ti dobijo sadike brezplačno.
služi za primer racionalnega gospodarstva in dobre organizacije proizvodnega procesa. In četudi podjetje za take poskuse žrtvuje nekaj sredstev, so la dobro naložena.
Tudi tovarniški prostori in okolica tovarne dobivajo vse lepši izgled. V minulem' letu so obnovili in preuredili več notranjih prostorov poplo-čill prostor za sušenje rib in prehode med posameznimi oddelki tovarne ter s tem izboljšali higijenske in delovne pogoje, ki so bili svoj čas vse prej kot zadovoljivi. Sicer bi bilo napačno trditi, kako je sedaj vse lepo in v redu, vendar je viden velik napredek, ki ga je tovarna naredila v zadnjem času.
Prijazna primorska trga — Ajdovščina in Cerkno -— se skrbno pripravljata !na proslavo deseilletbiiice osvoboditve, saj bosta v njih centralni proslavi primorskega ljudstva. V Ajdovščini so začeli obnavljali zgodovinsko dvorano, kjer je 5. maja pred desetimi leti zasedala prva slovenska ljudska vlada. Obnovitvena dola so zaupali gradbenemu podjetju Primorje, sredstva v višini 3 in pol milijona dinarjev pa jo odobril Izvršni svet Slovenije, V dvorani, ki so jo zaščitili kot zgodovinski spotmonih, bo 5. maja slavnostna soja Izvršnega sveta Slovenije,
Računajo, da se bo proslave ude-
Delavke pri strojih za stiskanje kock
V	nedeljo so prebivalci. Vipave že drugič po osvoboditvi praznovali občinski praznik v spomin na slavno bitko prvih primorskih partizanov pred trinajstimi leti na Nmosu. Proslave so začele že v soboto zvečer s slavnostno akademijo, ki je bila v dvorani zadružnega doma. Slavnostni govor je imela Marinka Ribarič, predsednik občinskega odbora Socialistične zveze v Vipavi. Pri kulturnem delu akademije 'so nastopili mladinski pevski zbor nižje gimnazije, mladinci in mladinske vipavskega »Partizana«.
V	nedeljo dopoldne je bilo polaganje vencev pred spomenik padlih borcev, vod pripadnikov JLA. pa je izstrelil častne salve. V zadružnem domu je bila slavnostna seii občinskega ljudskega odbora, katere so se udeležili vsi bivši odborniki nekdanjih odborov Osvobodilne fronte, republiški poslanec Zgornje Vipavske doline tov. Martin Grajf-Rudi in narodni heroj Zvorako Ferjančič. O razvoju ljudske oblasti in o pomenu partizanske borbe na Nanosu pred trinajstimi leti je govoril predsednik občinskega Ljudskega odbora Josip Kostanjevec. O pomenu borbe na Nanosu jc govoril tudi Martin Grajf-Rudi, ki je takrat vodil primorske partizane.
Ob tej priložnosti so v Vipavi odprli razstavo gornje-vipavskih vin in živinorejsko razstavo.
Na občnem zboru vipavske Vinarske zadruge, ki slavi te clni 60-Ic-t-nieo obstoja so sklenili, da bodo ves čisti dobiček porabili za investicije. S tem bodo predvsem povečali vinsko klet, ki je postais premajhna.
Vinarska zadruga ima danes 1600 članov. Lanske jeseni je od članov odkupila 118 vagonov vina, nabavila pa jim je 38 vagonov umetnih gnojil, škropilnice, stiskalnice, mline za grozdje in veliko drugega orodja. Na razstavi vin v Ljubljani, Splitu in v Novi Gorici so zadružniki prejeli eno zlato, osem srebrnih, eno bronasto medaljo in več diplom. Ustanovili so lasten kreditni odsek, ki je ob konou leta imel že nad 3 milijone dinarjev. Za naprej bodo zadružniki Vinarske zadruge imeli občni zbor vsako leto 18. aprila, na dan občinskega praznika.
Ok.
spre j m e
2 BUCSI sa ffErao&agjtreiaiira© stimik© S ^sijeBitEsi sai eBeSsf^ifimj© sfttpofc® 2 scsdleaEPjjs! {isj&iEs© p^Sooč
Na konferenci zastopnikov občinskih LO in osnovnih organizacij Socialistične zveze so razpravljali o nalogah in delu političnih organizacij v zvozi z zaključkom agrarne reforme. Posebne komisije so več sto kmetom dodelile v trajno last precejšnje površine zemlje in gospodarska poslopja. Dokumente o lastništvu razdeljujejo kmetom ta teden na svečanih sestankih Socialistične zveze. Nekdanjim kolonom, ki so sedaj postali lastniki tiste zemlje, katero so rodovi pred njim obds.ovali grofom in drugim velikašem, se s tem obetajo boljši življenjski pogoji, ki jih bodo samt ustvarjali s sv,jim delom. Tudi za razvoj sadjarstva, vinogradništva in kmetijstva se s tem odpirajo boljši pogoji
Goriška Brda so sedaij razdeljena na dve državni posestvi v Vipolžah in v Dobrovem, med Kmečko delovno zadrugo in zasebno kmetovalce. Na konferenci so v zvezi z na-daljnim gospodarskim razvojem Brd poudarili potrebo po vzgoji dobrih domačih kmetijskih strokovnjakov. Teh še vedno zelo primanjkuje.
Za predsednika Socialistične zveze bodoče briške komune so izvolili republiškega ljudskega poslanca Jožeta Staikuliča.
Mč.
ležilo okrog 25.000 ljudi. Razen nastopa združenih pevskih zborov bodo na sporedu tudi fizkulturne in telovadne prireditve, pri katerih bo sodelovalo okrog 4000 telovadcev, gasilcev in fizkulitumikov JLA,
Tudi za drugo centralno proslavo na Primorskem ob desetletnici osvoboditve, ki bo v Cerknem, so opravili že večino pripravljalnih del in sestavili obširen načrt prireditev. Tako bodo obnovili zgodovinsko dvorano IX. korpusa, kjer bo tudi centralna prireditev ob sodelovanju vseh mladinskih zborov primorskih okrajev in bktš.e igralske družine IX. korpusa. Pripravljalni odbor za proslavo je sklenil, da bodo postavili spominske plošče na vseh mestih, kjer so med osvobodilnim bojem delovale razne organizacije. V načrtu imajo ureditev grobnice in postavitev spomenika »Na Brceh«, kjer je med NOB padlo 47 tečajnikov partijske šole. Spominsko ploščo bodo odkrili tudi v partizanski bolnici »Franja« v Spodnjih Novakih. K svečanostim nameravajo povabiti vse bivše ranjence, ki so se nekdaj zdravili v tej bolnici ter Jožeta Vilfana, Vido Tomšičevo, nekdanjega komandanta XXX. divizije Staneta Potočarja-Lazanja in vse vidnejše predstavnike vojaških in političnih oblasti, ki so brli med NOB v teh krajih.
Iz mnogih krajev Primorske nam poročajo, da bodo proslave ob desetletnici osvoboditve združili s prvomajskimi prireditvami in s prosla-vanni 27. aprila — dneva ustanovitve Osvobodilne.-fronte Slovenije. V Tolminu bodo na večer pred 27. aprilom organizirali pevski koncert mladinskega zbora tolminskega učiteljišča, na večer jjred 1. majem pa 1)0 koncert pevskega zbora centralnega doma JLA iz Beograda. Ob tej priložnosti bodo tudi organizirali po mestu bakljado, po okoliških hribih pa bodo zakurili kresove. Večina prireditev pa bo L maja. Tako nameravajo v dopoldanskih urah odpreti razstavo gradiva iz NOB in etnografski muzej, popoldne pa bodo na sporedu telovadni nastop domačega društva Partizan ter razna športna in strelska tekmovanja. Drugega nraija namerava organizirati tolminsko planinsko društvo izlet v znano partizansko vas Tolminske Ravne, kjer bo partizanski miting, Med tolminskimi vasmi moramo omeniti še posebej Most na Soči, kjer bo domači pevski zbor naštu-diral poseben program, s katerim bodo nastopili po vseh vaseh svoje občine. V Kobaridu pa bodo imeli osrednjo proslavo 27. aprila, ki jo bodo združili s praznovanjem občinskega praznika.
Na Coriškem so zelo agilna pri pripravah telovadna društva Partizan. Tako bodo člani TD Partizan iz Sempasa do prvega maja uredili letno telovadišče, na katerem bodo nas oprli z izbranim programom. Seveda moramo pripomnii, da so jim
pomagali z materialnimi in finančnimi sredstvi šempaska občina, kmetijska zadruga in zadružno podjetje »Vinodol«. Sicer pa so pripravljalni odbori prihodnjih občin-komiui na področju goriške komunalno skupnosti že povsod izdelali podrobne načrte za prireditve.
Zelo razgibane priprave za proslavo desetletnice osvdbbditvfe so tudi v postojnskem an sežanskem okraju. Pripravljalni odbor za proslavo prvcjga maja v Postojni, je sklenil, da bodo ob prvem maju in Dnevu zmage organizirali v mestu razne akademije in druge prireditve, mladina pa bo poskrbela za kresove in za okrasitev mesta. Pevski zbor l>o priredil koncerte v Jurščah, Račjem, Zagorju in. Boou že 24. t. m, 27 pa bo velika proslava v Pivki z bogatim kulturnim sporedom. V Sežani pa so imeli pred dnevi telovadno akademijo domačega društva Partizan, ki je služila kot priprava za Pokrajinski zlet Partizana v Kopru. Na akademiji so vsi nastopajoči zadovoljili občinstvo, zlasti pa so ugajale mladinke z baletnimi točkami in z ritmičnimi vajami.
Na Koprskem so se v zadnjem tednu razgibale priprave zlasti po vaseh. Tako so v Šmarjah sestavili obširen načrt prireditev. 23. aprila bo telovadna akademija Partizana, I. maja pa bo v Pomjanu otvoritev nove šole, Ob tej priložnosti bodo organizirali razne prireditve. Smarčani pa nameravajo proslaviti desetletnico osvoboditve tudi z raznimi gospodarskimi uspehi. Člani kmetijskih zadrug so se na primer zavezali povečati kmetijsko proizvodnjo za 10 odstotkov v primeri z lanskim letom. Posadili bodo tudi 10 tisoč oljčnih sadik, zrigolali 10 hektarjev površin za nove vinograde ter uredili po vaseh vodnjake in greznice.
Na področju hrvatske Istre so sestavili obsežein načrt prireditev v Rovinju, kjer bodo imeli 30. aprila improviziran napad na mesto in svečano akademijo, 1. in 2. maja pa razne kulturne in športne prireditve. V Pazinu bodo glavne prireditve 8. in 9, maja, ko bo svečana akademija in telovadni nastop mladine. V načrtu imajo tudi partizanski marš po partizanskih krajih pa-ranskega okraja. Tudi v Bujah so že začeli s pripravami za proslavo de-setlelnioe osvoboditve. Pred dnevi je bujsko gledališče uprizorilo na časit desetletnici osvoboditve Krefto-vo zgodovinsko dramo »Celjski grofje.
Kakor nam poročajo iz Ljubljane, organizira Rdeči križ Slovenijo ob desetletnici osvoboditve izlet s posebnim vlakom v bivše koncentracijsko taborišče Madiausen, kjer je med vojno umrlo na tisoče jugoslovanskih intemirancev. Za ta izlet je veliko zanimanje tudi med primorskimi Slovenci, saj je tam umrlo med vojno tudi okrog 300 Primorcev. Izlet bo od 5. do S. maja.
Na redni seji Občinskega komiteja Zveze komunistov v Piranu, 13. tega meseca, so razen drugih vprašanj razpravljali ludi o poslovanju nekaterih podjetij in o pojavili, ki kažejo naravnost na malomaren odnos do ljudskega premoženja, razsip-nišlvo, neskromnost in podobno. V le janalizi so Slani komiteja zlasti kritizirali podjetje Splošna plovba. Čeprav to podjetje obstaja že nekaj mesecev pod tem imenon, razen tega pa ni povsem novo ustanovljeno podjetje, ampak naslednik starejšega podjetja »Agmarit« in pozneje »Slovenija-linije«, niso še izvolili organov delavskega upravljanja in poskrbeli, da bi se podjetje konstituiralo.
Čuden je tudi odnos do organov oblasti. Podjetje samovoljno je zasedlo vilo Tartini v Strunjanu, ne cla bi imelo odobritev pristojnega občinskega odbora v Portorožu. Tako še sedaj, ko smo že takorekoč v turistični sezoni, v tej vili stanujejo uslužbenci omenjenega podjetja, namesto da bi vila služila svojemu namenu. Medtem pa gostinci jadi-
kujejo za prostore. V vilo se dnevno prevažajo iz Pirana štirje uslužbenci z avtobusom, ki je last podjetja. Dva druga uslužbenca pa prihajata in odhajata vsak s svojim avtomobilom. Prav tako so si tudi nabavili televizijski aparat. Kakor vidimo, so dobro poskrbeli za svoje uslužbence.
Na dnigi strani pa vidimo o bližini omenjene vile štiri nove prikolice za kamione izpostavljene dežju, burji in vsem drugim vremenskim prilikam in neprilikam. To stanje traja že več kot tri mesece.
Razumljivo je, da se ob vsem. tem ljudje sprašujejo, kdo je odgovoren in na koncu, kdo vse to plača. Ne gre za to, da bi zanikali uslužbencem ali delavcem kateregakoli podjetja pravico, da podjetje prispeoa s svoje strani k olajšanju tako delovnih kot stanovanjskih in drugih pogojev, vendar pa mora biti tu le nekakšen odnos do sredstev podjetja, ki jih kolektivu zaupa skupnost, prav gotovo ne s tem namenom, da bi jih razmetavali in uničevali.	aš
V nedeljo smo prebivalci Kortine-Vršiča doživeli velik kulturni dogodek, Mlada igralska družina KUD
Istra« je v Bočajih uprizorila igro ■ Stari grehi.« Vas je za to priložnost dobila praznično zunanjost In smo v počastitev tega dogodka izve-sih tudi našo zastavo. Prireditve so se udeležili predsednik okrajnega LO Koper, tov. Franc Kralj, upravnik GSP Koper, tov. Oskar Ventu-rini. predsednik Zveze prosvetnih društev tov. Valhar Srečko, direktor Zavoda za pospeševanje gospodarstva dr. Kovačič in predsednik OZZ tov. Ivan Knez. Da je bilo za našo prireditev veliko zanimanja, je dokazala številna udeležba ljudi iz Vršiča, Korline, Bočajev, Kozlovičev, Zabavelj in še drugih. Ne vemo. kaj naj zapišemo o plesu, ki so ga istočasno priredili v bližnjih Po:pe-trah. Mislimo da bi bilo vsekakor bolj prav, če bi ob takem dogodku, kot je bila ta kulturna prireditev — ki je prva večja predstava po dolgem času v tem kraju —• ples odložili za en teden in se udeležili predstave.
Vsi igralci brez izjeme so svoje vlqge dobro odigrali. Lahko zapišemo, da smo bili presenečeni, ko smo jih videli, kako so se vživeli v osebe, katere so predstavljali. Če vemo, da so se igre naučili v zelo kratkem času, in da so imeli samo dvanajst vaj, je to za mlado dramsko skupino vsekakor velik uspeh. To je ob zaključku predstave poudaril tudi upravnik GSP Koper tovariš Ventuirini. Tudi pevski zbor, ki je fele v povojih, je dobro zapel nekatj pesmi. Želeli bi. da bi tako dramska skupina kot pevski zibor še naprej razvijala talko kulturno dejavnost. Ta začetni uspeh je igralce tako ahra'brîl, da bodo že v nedeljo
Gostovanje Tržaškega SNG m Koprskem
Po naših mestih gostujejo te dni Tržačani s Skakespearjevo igro »Ukročena trmoglavka«, ki jo re-žira kot gost inž. arh. Viktor Molka iz Ljubljane. Recenzent tržaškega SNG, Vladimir Bartol, pravi, da sodi »Ukročena trmoglavka« med najboljše letošnje uprizoritve in da je nudila občinstvu po svoji vsestranski harmonični izvedbi obilo umetniškega užitka.
Vsebina je v kratkem tale: Bo-j;at plemič Baptista iz Padove ima dve hčerki — trmoglavo Katerino in krotko Bianko. Mlajša, Bianka ima cel roj snubcev, toda oče je ne da v zakon, dokler se ne bo poročila starejša. In ker je petična, se najde tudi za njo snubec. To je mlad in odločen plemič iz Ve-vone, Petruccio, ki se izikaže kot izvrsten krotilec. Ko se pozneje vsi snidejo, tudi Bianka je že poročena in nek njen ne-kdanji snubec, je »trmoglavka« najkrotkejša žena.
Prepričani smo, da bodo tržaški gostje tudi pri nas želi za kvalitetno igro vse priznanje.
Nova Gorica
Ob zaključku šolskega leta bo Glasbena šola DPD »Svoboda« v Novi Gorici priredila javni nastop. Šolo obiskuje letos 50 učencev, ki so večinoma sinovi delavskih družin. V ¡Soli poučujejo glasbeno teorijo, klt-vir, vijolino, harmoniko, kita ro, ci tre in nekatere pihalne instrumente. Šolo uspešno vodi že vse od 1949 leta upravnik pošte tovariš Franc Bizjak. Sedaj ima šola začasni sedež v prostorih stare opekarne, ko bo zgrajen kulturni dom, bo tudi ta šola dobila v njem primernejše prostore.
Obrtništvo na Goriškem je zadnje čase doseglo lepe uspehe. Na podeželju pa vseeno primanjkuje najmanj 150 obrtniških uslužmostnih obrtniških delavnic. V teh delavnicah bi lahko dobilo zaposlitev najmanj 250 delavcev.
Veliko skrb posvečajo odgovorni predstavniki okrajne obrtne zbornice šolanju in vzgajanju novega kadra v obrtništvu. Obrtniške šole obiskuje lotos 670 vajencev. V treh celoletnih obrtniških šolah prejemajo vajenci tudi izdatno hrano za polovično cono. Šole podpira okraj in obrtna zbornica.
Na letošnji skupščini okrajne obrtne zbornice so se nekateri delegati pritožili, da primanjkuje kotlovine, cinkaste pločevine itd.
gostovali v Vanganelu. To naj bi bilo mladini v Vanganelu v izpod-budo, da bi kmalu tudi sama nastopila na domačem odiu v novem zadružnem domu s kako daljšo igro.
Da je ta prvi večji nastop mladih igralcev dosegel tak uspeh, imajo v pni vrsti zaslugo igralci in pevci, ki se niso ustrašili učenja. Dalje zaslužila vse priznanje učitelj Janko in žena Justina. Uspeh igre jima je najboljši dokaz, da sla dosegla svoj namen, ki je dvigati kulturo na vasi. Odbor KUD »Istra« sc zahvaljuje režiserju in pevovodji tovarišu Pertotu iz Kopra za pomoč, ki 'jo je dal pri učenju.
Ob teij prireditvi se je pokazalo, kako zelo nam je potreben primcrc-n kulturni dom. Prebivalci vasi našega kraja bi radi večkrat gledali podobne predstave, če bi imeli primeren prostor. Zadovoljni smo, d.i so' predstavniki oblasti iz Kopra sami videli zanimanje ljudstva za kulturne predstave. Upamo, da bomo kmalu lahko pričeli s pripravami za grannjo novega kulturnega doma, ali pa s preureditvijo večjega poslopja v kulturni dom. Pomoč, ki nam jo je ob tej priložnosti obljubil predstav-nik Okrajne zadružne zveze, nam bo zelo prav prišla. Upamo, da nas bodo podprli tudi ostali forumi na okraju. Sami bomo napravili vse, kar ho od naše strani mogoče, da bo tudi naš kraj krasil lep kulturni dom.
Te dni so t: Divači dokončali glavna dela pri napeljavi vodovoda. Čeprav so že pral neka; desetletji napeljali vodo ffia železniško postajo, ki je oddaljena komaj 700 do 800 m od vasi, ni nihče poskrbel, da bi vod podaljšali. Prebivalci so morali še nadalje uporabljali vodo iz vodnjakov. To vprašanje je občanski ljudski odbor načel že pred leti, vendar pa je šele v zadnjem času zagotovil potrebna sredstva. Vsa dela so stala okrog 2 in pol milijona dinarjev. Vodovod teče vzdolž glavne ceste, tako da bodo lahko v vse hiše napeljali vodo. Pri delu je priskočilo na pomoč tudi podjetje Slovenija ceste, ki je posodilo kompresorje in druge stroje.
Na občnem zboru Rdečega križa v Kopru je bilo podano poročilo o delu RK v mestu in Okolici, ki v mirni dobi dela predvsem na zdrav-stveno-prosveitmi vzgoji množic, na dvigu higijonskih pogojev v mestu in na vasi ter pomaga zdravstveni službi pri preprečevanju (nalezljivih bolezni. V zadnjih dveh leitrh je bilo v tem smislu usposobljenih 110 pomožnih bolničark, ki so posečale tečaje za prvo pomoč in pomagajo zdravstveni službi ob manifestacijah, izletih, počitniških kolonijah in podobno. Za širjenje zdravstvene kulture med prebivalstvom je RK organiziral zdravstvena predavanja, filme in razpečaval zdravstvene brošure in tiskovine. Akcija za prostovoljno krvodajalstvo, ki se je vršila v tem letu, je bila bolj propagandnega značaja. V Kopru je bilo 50 prostovoljnih krvodajalcev, Id so dali skupno 12V2 litrov krvi, ter s tem postavili temelje za nadaljnje zbiranje krvi za potrebe naših bolnic. Na pobudo članov Rdečega križa in s prispevki prebivalstva so začeli v jeseni gradflti v Kopru proiiitubcrku-lozni dispanzer, ki bo nadomestil dosedanjega. Na socialnem polju je RK pomagal socialno ogroženim s prispevki v hrani, oblačilih in z de-
narnimi podporami, poleg tega pa pomagal urejevati življenjske težave z intervencijami in nasveti.
RK bo pomagal urejevati zdrav-stveno-higijenske pogoje v mestu in okolici, širil bo zdravstveno prosve-to med prebivalstvom in nadaljeval z bonbo proti nalezljivim boleznnn, proti tbc, pijančevanju in s posebno skrbjo za zdravje mladine.
Piran
Portorož-Piran
V ponedeljek zvečer je bil v Portorožu ustanovni občni zbor Turističnega društva Portorož - Piran. Novoustanovljeno Turistično društvo čakajo velike naloge. Udeleženci ustanovnega občnega zbora so ugotovili, da bo moralo društvo posvetiti vso skrb za olepšanje zunanjosti turističnih krajev, ureditvi nasadov, parkov, cestne razsvetljave, kažipotov ter ureditvi stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Prav posebno skrb bo moralo društvo posvetiti kontroli nad izvajanjem čistoče v hotelih. Društvo bo v ta namen že zadnji teden aprila organiziralo teden čistoče. Ker je turizem v tem kraju med drugim tudi pomemben družbeno-pohtiom in gospodarski či-nitelij, bo društvo organiziralo pet komisij, ki bodo skrbele za organizacijska vprašanja lokalnega turizma, za pospeševanje lokalnega, cestnega in pomorskega prometa, ter za turistično propagando. Društvo bo med drugim skrbelo za zaščito spo-menikov, prirejalo kulturne in športne prireditve.
Za izvedbo vseh teh del bo društvo uporabilo nad dva milijona dinarjev, Ta sredstva bo čipalo iz turistične takse, dotacij občin, okraja ter gospodarskih organizacij.
Za predsednika novoustanovljenega društva je bil izvoljen direktor trgovinske agencije »Delainaris« v Izoli tovariš Lojze Lesjak. at.
Na pobudo Sveta za prosveto in kulturo in prizadevanje Marije Veli-konja, ravnateljice slovenske gimnazije, je v Piranu začela delovati šolska kuhinja. Sedaj se v kuhinji hrani 17 dijakov, Gmotno sta kuhinjo .podprli občini Portorož in Piran.
Ko bo začelo delovati Društvo prijateljev mladine, bo dijakom omogočeno delovanje v raznih krožkih. V okviru društva so po prizadevanju prof. Komanove v teku priprave za postavitev tokovnega gledališča.
DPD Svoboda si prizadeva, da bi poživelo prosvetno delo. Zadnje čase je začel delovati pevski zbor. Vodi ga novodošli Adolf Krasna. Upamo, da bo požrtvovailnost dosedanjih članov privabila še več pevcev, da bo zbor začel dobro razvijati svojo pevsko umetnost.
Koordinacijski odbor za proslavo 1. maja in 10-letnico osvoboditve ne drži križem rok. Združeni pevski zbori Sečovlje, Raven in Piran se pripravljajo na skupen nastop. Nastop bodo spremljale godbe iz Sv, Lucije, Pirana in godba JLA iz Portoroža. Nastopil bo tudi povski zbor PSŠ pod vodstvom tov. Rupnika. Člani TVD Partizan iz vseh treh občim se vadijo za nastop, ki bo na Tambinijevem tvgu v Piranu. V okviru proslav je v četrtek gostovalo GSP iz Kopra z Rollandovo komedijo »Štirje za volanom«, SNG iz Trsta pa včeraj 21. aprila s Shakespearovo »Ukročeno trmoglavko«. V aprilu in maju je predvideno gostovanje dramske skupine PD Svoboda iz Portoroža, 7, maja bo gostoval komorni mešani zbor Doma JLA iz Beograda, v dneh 14, 15 in 16 mana pa bo v Piranu, Portorožu in v Sečovljah priredila koncert godba na pihala iz Trbovelj.
Proslava 1. maja bo pod geslom: V komuno ob 10-fetmici osvoboditve, Na predvečer bo bakljada, po vseh večjih delovnih kolektivih bodo slavnostne akademije, na hribih, ki obkrožajo Piranski in Portoroški zaliv, pa bodo zagoreli številni kresovi. Prvega maja dopoldne bo v Piranu množična proslava z govorom, nastopom zborov 111 telovadnim nastopom 200 članov »Partizana«. Popoldne bo ljudsko rajanje v --Vesni« v Portorožu,
— ko —
Preteklo nedeljo smo Sežančani preživeli pod vtisom kulturne radijske oddaje iz Kopra, v katerim smo clopoklne poslušali, pisani program naših gimnazijcev, popoldne pa reprodukcijo nastopa vseh sekcij DPD »Svobode«. Obe oddaji sta vzbudili veliko zanimanje in, kdor premore radijski aparat, je napeto sledil posameznimi točkam programa. Vsak je bil radoveden, kaj in koliko zmorejo sežanski kulturniki, ki morajo delati pod zelo težkimi okolnosfcmi in z zelo skromnimi sredstvi. Zato je bilo presenečenje toliko bolj ugodno, ko so se tako mladinci in starejši »Svobodaši« kar dobro odrezali. Oba programa sta bila premišljeno sestavljena, četudi v izvedbi nekaterih točk morda nekoliko pomanjkljivo pripravljena. Vendar so šibkejše točke »pokrile« ostale, ki so bile res dobro izvajane. V mladinski oddaja je treba pohvaliti gimnazijski pevski zbor, solistko na har-mVnikij, muzikalni eluot violina in klavn, repiltacrjjo še ne objavilijane Kosovelove pesmi »Goreonice« in ostale recitacije. Manj učinkovita je bila zborna recitacija, kf. zahteva sama po sebi, posebej pa še za radijsko oddaijo, posebno tehniko. Popoldne pa je žela pri poslušalcih največ priznanja dramska družina z odlomki iz Ocvirkove drame »Ko bi padli oživeli« in iz Zvanove komedije »Kurentova nevefeta«. Prav tako so lutkarji simpatično podali slič ico iz Laliovc »Sneguljčice«. Mladi salonski orkester in vrhovelj-ska godba na pihala sta takisto dokazala, da sta kos že zahtevnejšim orkestralnim skladbam. Oddaja je bila organizirana v okviru tekmovanja ob deseti obletnici osvoboditve Slov. Primoija.
Komaj smo preboleli nadležno gripo, se je v Sežani pojavila nova »bolezen«, ki ji pravijo »koperitis«. Proti njcij zaenkrat ni zdravila in zavzema vedno večji razmah. Ime tej bolezni je povzeto od mesta Koper, kjer nastaja sedež okrajne komune. Ako bi se vsem tistim, ki bolujejo na tej najnovejši »bolezni«, uresničila želja, bi Sežana v najkrajšem času postala izumrla vas. Uslužbenci, delavci, natakarice in natakarji, trgovski nameščenci, prosvetni delavci in nemara tudi dimnikarji in babice, vse hrepeni v Koper, kakor da bi bila z ustanovitvijo komun odvzeta Sežani vsaka življenjska možnost. Razumljivo je, da more sedež okrajne komune sprejeti samo toliko in takih ljudi, kolikor in kakršnih potrebuje za organizacijo novega upravnega aparata. Prav tako bodo koprske gospodarske organizacije vzporedno s svojim razvojem postopoma izpopolnjevale svoje delavske in uslužbenske kadre, kar pa ima seveda tudi svoje naravne me-
je. Mimo vsega tega pa ne kaže preže,rti dejstva, da bo v Scža«i ostal center največje občine na Krasu z vsemi njenimi gospodarskimi, kulturnimi, zdravstvenimi in drugimi ustanovami. In tudi tej občini bodo potrebni kadri, kakor so ji potrebni danes. Zato rajši razmišlja jin o o tem, kako bomo vsak pe svojih močeh pripomogli Sežani d» takih gospodarskih in drugih uspehov, da bo naša komunska občin« koristen, napreden in močan član okrajne skupnosti.
sje
Pretekla športna nedelja je našim nogometašem prinesla kar dva poraza v srečanju s Tulminoi. Temu je deloma krivo to, da so naši že vnaprej pričakovali tak izid tekme, kw jih je navdalo z malodušnostjo, namesto da bi se bili oborožili s samozavestjo in dobrim treningom. Dekadenca sežanskega nogometnega športa jc očitna in če pojde tak» naprej, mu bodo kmalu uvenele še liste skromne lovorike, ki si jih j« priboril v preteklosti. Vem, da s* bo ta ali oni ob tej ugotovitvi ne-voljno (namrdnil, toda dejstvo je dejstvo in bo ostalo tako vse dotlej, dokler se naši nogometaši ne hod» zopet lotili dela s taikim olauo™ kakor pred dvema letoma, ko so bili mnogo boljši.
*
Kakor so povedali na nedeljskem občnem zboru Planinskega društva,, bo morda še letošnjo jesen stal pod vrhom Slavnika planinski dom. Okoli štiri milijone dinarjev je v ta namen zagotovljenih, sežanski planinci pa so se obvezali, da hod« prispevali k gradnji doma vsak p« 15 ur prostovoljnega dela, kar največ materiala in finančne pomoči. Gradnjo cloma bo vodilo koprak» PJanisko društvo, ki bo poznej« prevzelo tudi upravo doma. Dom na Slavniku bo prva večja planinska postojanka na področju koprske okrajne komune. Na občnem zboru je bil izvoljen nov upravni odbor s predsednikom lov. Drnovškom Avgustom, ki je eden izmed ustanoviteljev sežanskega Planinskega društva.
Dekani
Upravni odbor Prosvetnega društva »Jadran« je na zadnji seji sklenil, da bo v Ljudskem domu uredil prostor za knjižnico in čitalnico. Za namestitev knjižnice bodo preskrbeli nove police in pult. Vsa potrebna mizarska dela bodo mizarji izgotovili s prostovoljnim delom. Odbor Socialistične zveze in občinski LO bosta poskrbela za potrebna denarna sredstva Knjižnico i» čitalnico bodo odprli prvega maja. Prosvetno društvo bo organiziral» tudi knjižno razstavo.	D.
Prvega maja bo začela obratovati tovarna vijakov t> Kninu. Predvidevajo, da bo že letos izdelovala približno 800 ton različnih vijakov in matic. V prihodnjem letu bo proizvodnja narasla na 4000 ton vijakov in matic od 6 do 24 mm. Izdelovala bo skupno 570 1različnih tipov. Kako veliko je zanimanje za produkte te tovarne priča dejstvo, da je vsa letošnja proizvodnja že vnaprej razprodana.
*
V trepčanski topilnici v Zvečana je začel obratovati prvi oddelek za elektrolizo srebra. S tem bo Trepča prihranila letno okoli 20 milijonov deviznih dinarjev, ki jih je morala doslej plačevati Zahodni Nemčiji in Švici za rafiniranje srebra. Zgradili so tudi oddelek za pridobivanje zlata iz zlatonosne rude, ki bo v nekoliko dneh dal prve količine zlata.
*
Titovi zavodi Litostroj o Ljubljani so začeli izdelovali jeklene izdelke, ki so potrebni za gradnjo naših največjih oceanskih ladij. To so deli ladijske krnte, \^nani pod imenom »krmne statve«, ki smo jih doslej izključno uvažali. Vgradili so jih že v velika oceanska iramperja »Sibcnik« in »Drvar«, ki ju grade v reški ladjedelnici »3. maj«. V nadaljnje tramperje iz omenjene serije, od katerih ima vsak 10,000 ton nosilnosti, bodo tudi vgradili krmne statve, izdelek Litostroja in prav tako v tramperje, ki jih gradijo za Švico. Ta uspeh »Litostroja« je nedvomno pomemben za napredek naše industrije.
V Klepcih pri Čapljini so postavili 'prvo posktisno postajo za bombaž. Postaja ima 8 ha polja, ki ga bode umetno namakali na ameriški način. Po izjavah strokov\ijaka FAO F. S. Pearsona, ki je te dni predaval pridelovalcem bombaža, so nui področju Čapljine dani 1 jsi pogoji za povečanje donosa od 700 na 1409 kg čistega bombaža na hektar. Toliko ga namreč (pridelujejo v Kaliforniji, kjer je podnebje enako kakor v dolini Neretve.
*
Tovarna brezšivnih jeklenih cevi v Sisku je v začetku leta izvozil0 1000 ton brezšivnih cevi v vrednosti pol •milijarde deviznih dinaijev. Prva pošiljka je že na poti v Brazilijo, tej ¡pa bo kirudu sledila še druga. Za Turčijo, Burmo in Indije bodo velike količine jeklenih brezšivnih cevi izvozili drugo lelo. *
Kolektiv tovarne »Djuro Djakovii« t; Slavonskem Brodu je začel izdelovati prvo serijo lokonwliv po 100 ton. Letos jih bodo izdelali 10. Tovarna izdeluje tudi 500 rtidarskih va-gončkov, baterije za čiščenje plinou in prvi bager za Sest različnih operacij. Razen tega so začeli graditi 39
lokomotiv za nomuilni tir.
*
Tovarna »Djuro Djakoviči bo letos začela izdelovali več novih izdelkov, kakršnih dosedaj pri nas še nismo izdelovali. Med njimi so trije parni žerjavi z zmogljivostjo po G0 Ion. Izdelala bo tudi dva žerjava 140 ton zmogljivosti.
Ob letni skupščini Zve^e prosvetnih dmšiev in DFD „Svoboda
Kakor smo že poročali, je bila v Kopru letna skupščina Zveze prosvetnih društev koprskega okraja ter Ljudske prosvete iz Postojne in Sežane. Na skupščini so delegati posameznih okrajev poročali o ljudsko-prosvetnem delu.
V	poročilu iz Koprra smo slišali, da deluje v okviru Zveze 26 dru-itev z 2319 člani, 18 dramskimi sekcijami, 14 pevskimi zbori, 14 knjižnicami, 12 godbami na pihala, 3 lutkovnimi odri, 1 tamburaškim orkestrom, 1 kmečkim orkestrom in 1 plesno skupino. Nadalje imamo 20 odrov, 11 prosvetnih domov in 9 zadružnih domov. V okviru Zveze prosvetnih društev dela tudi Ljudska univerza, ki je imela v preteklem letu okrog 90 predavanj in ¡kakih 130 znanstvenih, dokumentarnih in poučnih filmskih večerov. Prosvetna društva so imela lani 45 dramskih prireditev in 67 predstav predvsem gostov iz Kopra in Trsta. Združeni pevski zbori so nastopili trikrat. Potem je poročilo govorilo o težavah, ki se kažejo v pomanjkanju strokovnih kadrov in finančnih sredstev, pri posameznih društvih na terenu pa tudi v pomanjkanju primernih prostorov.,
V	postojnskem okraju je preteklo leto delovalo 23 prosvetnih društev in dva DPD »Svoboda« s 105 odseki, med temi 24 dramskih, 31 pevskih, 13 godbenih, 2 recifatorska, 3 plesni, 1 lutkovni, 5 Ljudskih u-niverz in 26 raznih tečajev. Vseh članov je 3137, med temi 1967 aktivnih. Društva so imela v lanskem letu 177 prireditev, od tega 90 dramskih predstav, 36 pevskih nastopov, 8 godbenih, 6 plesnih in 37 nastopov po drugih odrih. Pri tem niso vštete razne proslave, na katerih so sodelovala vs'a društva. Dramska sekcija ima 636 članov, Iki so uprizorili 51 del, od tega 9 mladinskih. Predstave si je ogledalo 26.835 ljudi. Problema imajo podobne kot v Kopru in v Sežani, kot je pokazala diskusija.
Medtem ko so zastopniki koprskega in postojnskega okraja navajali podatke iz lanskega leta, je sežanski delegat povedal sedanje stanje, po katerem je v okviru 15 prosvetnih društev, ki imajo 13 dramskih odsekov, 15 pevskih zborov, 1 lutkovni oder, 8 Ljudskih univerz. Se kar zadovoljivo je kul-turno-prosvetno delo v kraškem predelu. manj pa v Istri in v Brkinih.
Diskusija pa je te statistične podatke ilustrirala, pojasnila zakaj je tako in kako bi lahko bilo, za kar se moramo truditi in nenehno boriti in za kar moramo zdaj. ko se formirajo nove skupnosti komun, tudi skušati doseči. Diskusija pa je tudi pokazala, da je bilo v poročilih marsikaj olepšano in da je stanje na kulturno-prosvetnem področju zelo pereč problem. Zlasti to velja za koprsko poročilo. Nima pomena naštevati raznovrstne dejavnosti in visoko število dramskih družin ali pevskih zborov, če jih danes dela v resnici veliko manj in je še od tega mogoče le eden ali dva kvalitetna. Veliko premalo smo napravili, če samo registriramo dramsko skupino ali pevski zbor, ki je nastopil priložnostno ob kaki proslavi in je s tem povečal število nastopov in »delujočih« zborov v statističnih podatkih. S tem seveda ni rečeno, da ni prav, da smo priložnostno ali kampanjsko obudili take skupine in zbore k življenju, napačno pa je, da smo jih po prireditvi oz. nastopu pustili, da so zamrli. Kar spomnimo se proslav za Okroglico leta 1953 in mladinskega festivala v Kopru lansko leto, ko smo doživljali številne kulturne prireditve in je skorai v sleherni vasi zaživela kaka kulturno-prosvetna delavnost. Prav na tistih prireditvah in številkah slonijo tudi gornii podatki koprskega' poročila. Toda če pogledamo resnici v obraz, je stanje precej drugačno: od 14 pevskih zborov, ki jih omenja poročilo, dela v resnici samo 5; od 18 dramskih dririin lahko komaj rečemo, da jih dela 12 itd. In če dalie poročilo toži, da manjka strokovnega kadra, se upravičeno sprašujemo. kdo so bili tisti ljudie ki so lani in predlanskem omogočili tem amaterskim skupinam, da so zaživele in kaj je napravila Zveza pro-
svetnih društev, da bi te skupine obdržala pri življenju in kaj za tiste ljudi, ki so pokazali pripravljenost in veselje do dela. Poleg tega pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da se je v zadnjem letu priselilo k nam veliko ljudi iz Slovenije in mnogi med njimi bi bili pripravljeni in sposobni, da bi pomagali.
Vsa poročila se tudi ukvarjajo predvsem s problemi pevskih zborov in dramskih skupin (kar je res pri nas najbolj razširjena oblika ljudsko-prosvelnega dela), manj pokornosti pa posvečajo izobraževalnemu delu, ki bi pa ravno moralo predstavljati pionirsko delo zlasti v Istri in Slovenskem Primorju in na katerem bi polem lažje gradili ostale panoge udejstvovanja. In ena prvih in najvažnejših stvari, na katere bi morali misliti pri organiziranem izobraževalnem delu, sta knjižnica in čitalnica, ki postaneta žarišči izobraževalnih prizadevanj. O tem smo slišali v poročilih zelo malo, največ pri postojnskem okraju. Skoraj odveč bi bilo poudarjati potrebo po izobraževalnih sekcijah in njihovem delu, ker nas je že neštetokrat delo pri o-stalih sekcijah izučilo, da brez organiziranega prizadevanja, brez razglabljanja in pametnega načrtovanja ter učinkovitih ukrepov ni
čemo, da je odvisna še od mnogih faktorjev, med katerimi so kulturne dobrine na prvem mestu. V kul-turno-prosvetnih dvoranah kaj radi zapišemo geslo »Kulturo ljudstvu«. To ni brez pomena in čeprav je to geslo že staro in znano, se nam vedno bolj vsiljuje in kaže kot neizprosna zapoved današnjega časa. Delavski razred pri nas si je izbojeval svojo oblast, in mora znati upravljati naše gospodarstvo in našo industrijo tako, kakor je to potrebno za socialistično družbo. Toda naši delovni ljudje nimajo v svojih rokah samo industrije in produkcije, ampak tudi vso kulturo in znanost, ki jo je človeštvo nagrmadilo v stoletjih. To kulturo morajo vsrkati vase in jo bogatiti. Njihova izobrazba in kulturna raven bo poleg strokovnega znanja odločujočega pomena pri produktivnosti.
Ko bodo to doumeli tisti, ki so jim pri srcu samo industrijski objekti in investicije, se verjetno ne bo več zgodilo, da bodo pri delitvi dva milijona dobička odmerili kulturno-prosvetnemu delu borih 50.000, ali da bodo kulturni delavci, ki prosijo sredstva za gradnjo kulturnega doma, postavljeni pred dejstvo, naj dokažejo, da bo bodoči kulturni dom rentabilen, kot so to doživeli v Pivki. Vpra-
Množični nastop druUmii pevskih zborov koprskega okraja o Cezarjih
— Pobegih leta 1953
mogoče pričakovati plodnega dela tudi na drugih področjih. Posebno to velja za predele, ki so zaostali, kjer ljudje ne kažejo zanimanja za gledališče, za koncerte ali druge kulturne prireditve, ampak se zanimajo v glavnem za ples, kvarte in še mogoče za avanturistične filme,
Drugi pereč problem, ki ga je nakazala diskusija, je vprašanje in pomanjkanje finančnih sredstev za ljudsko-prosvelno delo. Naša društva nimajo gmotnih sredstev in marsikdaj prav zaradi tega životarijo. Podjetja, ustanove in zadruge imajo sicer fonde za prosvetne namene, toda prepogosto jih uporabljajo tako, da kulturno-prosvetna društva od tega nimajo velikih koristi. Naši gospodarstveniki imaio navadno le malo ali nič razumevanja za to panogo udejstvovanja. Pred seboj vidijo le tovarne, dobičkonosna podjetja, produkcijo, Kultura pa ni dobičkanosni posel, nikoli ni bila rentabilna, to je stara stvar. Vendar pa so zelo kratkovidni tisti, ki ne vedo, da so kulturni delavci kljub temu produktivni ljudje in da je tudi kultura rentabilna reč. Za gospodarstvenike ie navadno realna ra-čuniea to. da vzamejo v roke svinčnik in papir in računajo: predstava dramske skupine je stala toliko in toliko tisoč dinarjev, povrnila pa je boren inkaso. Cemu so torej igrali? V tovarni pa stanejo stro'ki proizvodno toliko in toliko. prodaina cena bo toliko — rezultat dobiček. Torej investirajmo samo v tovarne in v produkcijo, kultura pa se ne izplača. Tod"' ali je res produkciia samo v tovarni in ali je produk'ivnosl delavca odvisna samo od njegove plače? Nič novega ne bomo povedali, če re-
®anje tudi ne bo, ali naj dramska družina v Prestranku še naprej, igra, ko je vendar dala že 11 predstav in so bile vse deficitne, pa nima več denarja. Kaj čuda, da pod takimi pogoji tudi dobra volja in delo ljudsko prosvetnih delavcev šepa.
Govora je bilo še o mladini, ki bi jo bilo treba čim bolj pritegniti h kulturno-prosvetnemu delu, toda ne pri tem od nje samo zahtevati in ji nalagati dolžnosti, ampak ji nekaj tudi nuditi.
Novi odbor, ki so ga izvolili delegati na zadnii skupščini, bo imel težko, toda tudi hvaležno poprišče dela.
*
Te dni je imelo redni letni občni zbor tudi DPD »Svoboda« iz Kopra. Po izvolitvi delovnega predsedstva in kandidacijske komisije so poročali o delu društva predsednik, tajnik, blagajnik in član nadzornega odbora.
Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno, da ima koprsko DPD »Svoboda« 233 članov, od tega 88 aktivnih in 145 podpornih. Toda od vseh teh članov je le 22 delavcev in 18 mladincev, kar vsekakor ni razveseljivo dejstvo.
Med društvenimi sekcijami je bilo najbolj uspešno delo moškega pevskega zbora, ki šteje danes 51 članov (ob lanskoletnem občnem zboru 34). Zbor je imel v razdobju enega' leta 108 rednih in 14 izrednih vaj, 30 manjših ali večjih nastopov, torej približno je nastopil dvakrat mesečno. V tem razdobju ie zbor naštudiral 37 novih pesmi. Priznanje za svoje delo je dobil v potrdilu o svo'i kvaliteti ob večjih nastopih in celovečernih koncertih, kakor tudi v tem, da je OLO CNadaljevanje na 11. strani)
Ko se je Radio-Koper odločil v drugi polovici februarja za razpis tekmovanja v čast desetletnice osvoboditve, je imel v mislili predvsem sam pomen letošnjega jubileja ter dejstvo, da je bil na Primorskem v desetih letih od o-svoboditve dosežen velik napredek na kulturno-prosvetnem področju.
Do zdaj je bilo na sporedu že 17 tekmovalnih oddaj, in sicer 6 oddaj prosvetnih društev, v katerih je nastopilo 8 primorskih Svobod, ter 11 mladinskih aktivov s primorskih srednjih šol.
»Svobod« se je prijavilo 12, in sicer iz Mirna, Anhovega, Šempetra pri Gorici, Nove Gorice (in posebej še sekcija Svobode v tovarni pohištva), iz Idrije, Seža-i ne, Divače, Herpelj, Kopra, Antona, iz Loške doline (Stari trg-Log ter še Ajdovščina, ki je bila v oddaji izven tekmovanja). Doslej so bile na sporedu vse razen Divače, Herpelj, Kopra, Antona in Loške doline, Svobodi iz Divače in Herpelj bosta na sporedu v nedeljo 24, aprila ob 15,00, Koper in Anton 1. maja in Loška dolina 2. maja ob istem času. S tem bo radijsko tekmovanje Svobod v čast 10-letnice osvoboditve zaključeno.
Tekmovalna ocenjevalna komisija, v kateri »o poleg predstavnikov Radia-Koper tudi predstavniki Glavnega odbora Zveze Svobod. Glavnega odbora Ljudske prosvete Slovenije, CK LMS ter predstavniki Svetov za kulturo in prosveto vseh petih primorskih okrajev, bo na podlagi tekmovalnih oddaj ocenila posamezna društva ter določila tri razpisane nagrade (60.000, 40.000 in 20.000 Din), Radijska Tekmovalna komisija bo predlagatla Glavnemu odboru Zveze Svobod ter Pripravljalnemu odboru za proslavo v Ajdovščini, da bi se te nagrade svečano podelile prvim trem Svobodam na dan proslave 5. maja v Ajdovščini ter da bi nekatere sekcije teh treh društev tam po možnosti tudi nastopile, kar bi dalo zaključku tekmovanja primeren poudarek.
TEKMOVANJE MLADINSKIH AKTIVOV
To tekmovanje smo pričeli 13. marca, ko ste puslušali tekmovalno oddajo pionirjev nižje gimnazije iz Zalega hriba. Prijavilo se je 22 mladinskih aktivov, torej velika večina srednjih šol na Primorskem, Doslej so bile poleg Zalega hriba na sporedu še MKUD »Ivan Rob« na gimnaziji v Novi Gorici, Nižja gimnazija — Šempeter pri Gorici. Gimnazija — Ajdovščina, Nižja gimnazija — Do-bravlje, Gimnazija »Jurij Vega« — Idrija, Dom Elektro-gospodarske šole — Cerkno, Slovenska gimnazija, Koper, Osemletka ■— Dekani, Gimnazija — Sežana ter Nižja gimnazija Komen. V nedeljo ob 9.00 je na sporedu Učiteljišče iz Kopra, v torek ob 11,00 pa Nižja gimnazija iz Podgrada v sežanskem okraju. Zatem slede še gimnazije iz Postojne, Cerknice, Kobarida, Bovca, Tolmina, Vipave, ter učiteljišče iz Tolmina, Pomorska sred-nia šola iz Pirana ter Nižja gozdarska šola iz Idrije. Iz posameznih okrajev so s'e prijavili k tekmovanju iz tolminskega 7, iz goriškega 6, iz koprskega 4, iz sežanskega 3 ter iz postojnskega 2 mladinska šolska aktiva.
Tekmovanje bo zaključeno 12. junija, ko bodo trem najboljšim aktivom, ki jih bo izbrala ocenjevalna komisija, svečano podeljene nagrade (20.000. 15.000 in 10.000 Din) ob zaključku velikega pokrajinskega zleta BVD »Partizan« v Kopru. Tudi tekmovanje mladinskih aktivov poteka zeio uspešno ter so dosedanji pokazali zelo pester in ponekod tudi zelo kvaliteten kulturni spored.
TEKMOVANJE LJUDSKO-PROSVETNIH DRUŠTEV
Na seji tekmovalne komisije 16. marca na Radiu-Koper so člani komisije soglasno sprejeli predlog tov. Juliia Beltrama — Janka, naj bi se tekmovanje Svobod ločilo od tekmovanja Ljudsiko-prosvet.nih društev. Poleg organizacijske olajšave ima ta predlog prednost tu-
di za društva, ker je sedaj namesto prvottno razpisanih treh kar šest nagrad. Tri najboljša ljudsfco-prosvetna društva bodo namreč posebej nagrajena z enakimi nagradami, kot prve tri Svobode. Glavni odbor Ljudske prosvete Slovenije pa je že sklenil prisfca-vati polovico za te nagrade.
H tekmovanju se je prijavit* skupno 32 prosvetnih društev ia sicer po 9 iz goriškega in tolminskega okraja, 8 iz postojnskega ter 6 iz koprskega okraja. Iz sežanskega okraja se ni prijavilo uobea* ljudsko-prosvetno društvo.
Tekmovanje prosvetnih druitev, z izjemo PD »Bojan« — Zali hrib, ki je bilo na sporedu že IS. marca, se prične v nedeljo 8. maja ob 15,89 uri. Trajalo bo do praznika Dnev« vstaje slovenskega naroda 22, julija, ko bodo prvim trem svečano podeljene nagrade na proslavi r Cerlc-nem.
Zaradi velikega števila prijavljenih društev bodo vsako nedeljo v tekmovalni oddaji po tri dru:StY». Snemanja na terenu bodo za prosvetna društva po sledečem razporedu:
tolminski okraj v času od 1. do
13. maja, goriški okraj v času od 15. maja
do 1. junij«, v postojnski okraj v času od 1. junija do 15. junija in koprski okraj r času od 15. junija
do 1. julija. V prihodnji številki pa bom« objavili točne datume snemanja za vsa prijavljena društva. Ti datumi bodo dokončni in morajo biti društva ob določenem dnevu pripravljena za snemanje.
Radio-Koper bo podelil ob zaključku tekmovanja vsem Svobodam prosvetnim društvom in mladinskim aktivom v priznanje za njih udeležbo in uspešno sodelovanje v razpisanem tekmovanju v čast desete obletnice osvoboditve lične spominske diplome.
NATEČAJ RADIJSKIH IGER IN PRIPOVEDI
Za zaključek še nekaj besed o tem natečaju, ki mu je potekel roto 31. marca in so bile zanj razpisane tri nagrade: 30, 20 in 15 tisoč Din.
Ta prvi tovrstni razpis Radia-Koper, ki naj bi vspodbudil k pisanju slovenskih radijskih iger z domačo sodobno tematiko, je, lahko rečemo, vsaj po številu poslanih prispevkov, uspel. Dobili sms namreč 9 takih prispevkov, večji del anonimnih, dva, trije pa tudi z navedbo avtorja. Vsebinsko poslane radijske igre, pripovedi in poizkusi odgovarjajo pogoju razpisa. VeMna del zajema prav borbo na Primorskem. Seveda ima to-eina tako vsebinske in stilistične, kot tudi radijsko-tehnične pomanjkljivosti. Nekaj med njimi pa j« kvalitetnejših, tako predvsem radijske igre z nalovom: »Izdajaleca ter »Jutro v maju« in »Štefan Živec«, ter radijske pripovedi »Naša pot« in »Nocoj bo morje slavnostna razsvetljeno«.
Med temi bo ocenjevalna komisija, v kateri so profesorji tor. Vil-har, Janež, Lenardič iz Kopra, dramaturg Gledališča Slovenskega Pri-morja Djurdjica Flere, ter Vasja Ocvirk, Tugo Klasinc in Silvo Dor-nik z Radia-Koper, odločila nagrajene prispevke, o čemer bomo poročali v prihodnji številki.
Naslovi ostalih prispevkov bo »Zločin«, »Ilegalec«, »Izvidnica« is »Se toplo srce , . .«. Ta poslednji je poizkus, ki ga moramo posebej omeniti, saj ga je napisal mali Do-linšek Martin, gojenec II. letnika strokovne šole v Logu, sirota iz Deškega vzgajališča v Gornjem Logatcu. Omeniti moramo tudi Pir-nat Leopolda iz Ljubljane in Sve-tik Petra Iz Plužnje pri Cerknem, Tudi med prispevki, ki ne bodo nagrajeni, bo nekatere Radio-Koper odkupil ter jih prirejene in radijsko obdelane izvedel z navedbo avtorjevega imena. Kljub pomanjkljivosti v kvaliteti je tudi ta razpis, spričo odziva med ljudmi, ki doslej niso pis'ali radijskih iger, kar je bil tudi eden izmed namenov razpisa, uspel. O vsebini in kvaliteti pa se boste lahko prepričali sami, ker bodo nagrajena dela v kratkem na sporedu Radia-Koper.
S. D.
u
svobodilna	ron TA na	-\ -Jrimorskem
* * *	s (OB 14. OBLETNICI)	i ^ * *
Praznujemo štirmaijstlelmico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenskega naroda in desetletnico uresni-•omja temeljne točke programa Osvobodilne Ironte. ki jc govorila o uničenju in izgonu okupatorja. Bila je v celoti uresničena prvega maja, ko no \ Tržaškem zalivu utihnili od-raev. zadnjih strelu* velike osvobodilne borbe. To je zgodovinsko dejstvo. resnica, ki je ne more zabrisati ničesar, prav tako kot ni moglo ničesar okrniti moči slovenskega naroda. organiziranega v- OF.
Domovinska ljubezen in ljubezen v1« zemlje. povezanost: s slovenskim in vsemi jugoslovanskimi narjcii, ti ii bilo tisto, kar je oclločcvilo, da se je ljudstvo na Primorskem od-itvkIo klicu Partije in se odločil i za oboroženo borbo proti okupatorja. Primorski človek je simpatiziral že z nesrečno Abesinijo, Id so jo napadli fašistični imperialisli. simpati-airal je z rdečo Španijo. Zato je tudi s takim navdušenjem pozdravil prve glasove o Osvobodilni fronti in partizanih, ki so prišli na Primorsko čez tako utrjeno in zastraženo mejo. Prve partizanske strele na Gorenjskem so slišali po vsej Primorski, so ijih slišali v Trstu in Gorici. Iz preprostega ljudstva so že leta 1941 vstajali nepoznani delavci, kmetje i« obrtniki in so začeli iskati zve-rc z organizatorji osvobodilnega gibanja v Sloveniji.
' Naš človek rad bere take spomine. Ob njih si utrjuje zavest in dobiva moči za nadaljevanje današnje borbe za socializem. Take spomine nsj bi brala posebno naša mladina, da bi ob njih spoznala, kako strma,
J/
Z Wš I
K? ¿MM
I < 9f ¿ í;W' iÄv4 i'" Mj
težka in polna ovir je bila pol, ki so jo partizani, aktivisti in vsi zavedni ljudje prehodili v NOB. Pot, po kateri hodimo danes, smo s krvjo in žrtvami gradili štiri leta. In tega no smemo pozabiti!
LETO 1941
. Povrnimo se nazaj v leto 1941, ko so se pojavili pivi organizatorji OF na Primorskem. Ti so bili Oskar Ko-vačič-Toni, Lev Kovačič-Pepi in Anton Velušček-Matevž. Velušček je deloval v Gorici kjer je iskal simpati Rerje ter postavljal zveze na podeželju. V Zgornji Vipavski dolini je trojica tovarišev Franc Hrib-Grča, Franc Lavrenčič-Grenki in Tone Medved, vsi iz Podrage, že v avgustu 1941 slišala govorice o ljudeh, ki se skrivajo »po grmovju«. Ta trojica je začela prva zbirati hrano in obleko za partizane. Kmalu ije postavila vezo s Pivško čelo in organizatorji O F. Zelo delaven je bil tudi Ivan Mo-horčič-Tiger iz Lož pri Vipavi. Njegova hiša je kmalu postala nekako vojno področje za vso Vipavsko dolino. Prav iz njegove hiše je odšel v partizane tudi narodni heroj Janko Premrl-Vojko. Na Spodnjem Vipavskem je začel delovati Ivo Kosovel
iz Sela pri Cmičah. Bil je mobiliziran v italijansko vojsko, kjer je organiziral moške in začel nositi domov orožje in strelivo. V aprilu 1942 jc ušel iz Barija, ker je zvedel, da bodo edinico. kateri je pripadal, poslali v Afriko. Doma je potom deloval kot aktivist - terene vse do poletja 1943. ko je padel v hiši, kjer je bil obkoljen.
V goriški okolici sla že leta 1941 delovala, povezana z A, Veluščkom-Matcvžem, Angel Kodrič in Jožef Voif, ki sta prevzela odgovornost za vso Vipavsko dolino in iskala veze s Furlanijo. Avgust Dugolin-Maks pa je prevzel organizacijo Krasa, Koncem 1941 leta je bil Kras že razdeljen na pet področij, od katerih je vsako imelo svojega vojaškega referenta, sekretarja in odgovornega za mladino. Delovalo je 14 popolnih in S nepopolnih OF odborov. Obstajale so tudi že mladinske skupine. V svoji rojstni vasi Toma-ževici je imel narodni heroj Anton Sibelj-Stjenka mladinsko skupino in delavnico, kjer so izdelovali ročne bombe. Ta »orožarnica« je bila prve mesece 1942 leta v kovačnici tovariša Vinka Dermana-Gašperja v S kabini. Razen propagande med ljudstvom je ta mladinska skupina že leta 1941 vršila prve sabotažne akcije.
Le bežno smo pregledali Vipavsko, Goriško in Kras, toda že iz napisanega dobimo precej jasno sliko o velikem razmahu osvobodilnega gibanja na tem delu Primorske v 1941 letu. Kot bomo kasneje videli, se je to gibanje bohotno razvijalo v letu 1942.
In Tolminska, gorata deželica na severu Primorske? Tudi tu so ljudje že leta 1941 pokazali, da v njih no-tranjnosti še vedno gori plamen nekdanjih tolminskih puntarjev. Kot njihovi davni predniki, ki so šli v tisočih nad Gorico, da tam obračunajo s pijavko Bandeljem in si prisvojijo urbarje med prepevanjem uporniške.
»Le vkup, le okup uboga gmajna, za staro pravclo zdaj bo drajna,«
se je po vsem Tolminskem razširila partizanska:
Nabrasimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas.
Skupina komunistov iz kroga poslanca Srebrniča, ld se je že 1941 leta zbirala pri tovarišu Savliuj v Za-tobninu, je sama od sebe poiskala vezo z Jesenicami na Gorenjskem, odkoder je potem dobivala propagandno gradivo ter začela delati za OF, Tovariš Savli, s partizanskim imenom Medved, ki je 1942 leta postal prvi tajnik tolminskega okrožja, je postavil vezo z Oskarjem Ko-vačičem v Trstu.
Na Cerkljanskem je poleti 1941 leta začel delovati za OF Stucin Jaka-Cvetko, ki je bil poslan z Gorenjskega. V septembra istega leta so bili poslanci z Gorenjskega še Andrej Brovč-Janko Platiša Jalca-Franc in Kovač Albin-Jaka od CK KP Slovenije, da kot domačini organizirajo OF in oboroženo borbo •proti okupatorju. Prvi cerkljanski partizan je bil Peter Celile, -po domače »Zajcov« iz Reke pri Cerknem, ki je odšel že 1941 leta v partizane na področje stare Jugoslavije in je prišel na Primorsko z Ervinom Dol-ganom-Janezom že julija istega leta. Med organizatorji OF na Cerkljanskem je bil tudi Jože Primožič-Miklavž, ki .je v aprilu 1942 dobil vezo s tovarišem Jakom Stucinom-Cvetkom. Prvi sestanek z ženskami iz Planine pri Cerknem je bil na domu tovariša Miklavža v avgustu
1942. Sestanka so se udeležile Marjane.-» Svetilk iz Planine, Julka Golob in Ivanka Lahajnar iz Cepleza ter Milena Toškan in Lida Stravs iz Cerkna.
Andrej Brovč je deloval v vsej Baški grapi do Mosta na Soči in je kmalu razširil svoje delovanje še na Šenbviškcigorako planoto. Ustanavljal je mladinske skupine, ki pa zaradi konspiracije niso vedele druga za drugo. Take skupine so bile na Knezi, na Kojci, v Zarakovcu in na Koritnici. Koritniška skupina je štela 11 mladincev in S mladink Mladinska skupina iz Nemškega Ruta je leta 1941 staknila zalogo orožja — IS Gasscr - pištol, ki jih je bil skril šc Simon Kos, ki je takrat ječa! v tržaških zaporih ter je bil potem skupno s Pinkom Tomažičem in diuguni obsojen na smrt od posebnega fašističnega sodišča.
Bolj mrtva je bila leta 194.1. Idrija, kjer je deloval Ivan Tolminc. V vso Severno Primorsko je 1941 leta prihajala ilegalna literatura iz Vipavske doline. Le Baska grapa je imela vezo z Ljubljano preko aktivne in zavedne tovariš icc Darinke Kogoj vse do 22. decembra 1941, ko je bil njen sorodnik Rado Kogoj-Boris ustreljen skupno z narodnim herojem Ljubom Sercerjein,
LETO 1942
Na primorsko so prišli novi aktivisti, v februarju tovariš Jože Le-mut-Saša in marca Albin Kovač. Organizacijska mreža se je utrdila posebno po konferenci aktivistov OF na Skalnici (Sv. Gora) (5. aprila 1942. Sredi aprila je pokrajinsko delo prevzel tovariš Tomo Brojc-Lojze, ki ga je na Primorsko poslal CK KPS, da je prevzel posle sekretarja pokrajinskega komiteta KPS, V pokrajinski komite je pritegnil še Jožo Leinuta-Saša kot izrecno odgovornega za partizanske čete, za OF pa tovariša Antona Veluščka-Matev-ža, V širšem komi letu pa so bili šc Albin Kovač, odgovoren za Tolminsko, Andrej Kumar za tehniko, Albin Cotar in Drago Marušič-Blaž za Trst.
Aktivistom je to lelo uspelo, da so postavili vezo z naprednimi skupinami ljudi v mestih, V okolici Gorice in tudi v mestu samem je zaživelo delo med mladino. Važnejšim mladinskim sestankom sta prisostvovala tudi tovariša Brejc in Velušček. Tak sestanek je bil v neki duplini
MATEV2 HACE:
L.. — aB—MM ,BMBBBSBH.....v^aL^-o^rr^.-:-':-^-;.' '■■-■■■■>, ■..<.■■.,-..	.-;■,:.■..■■.. - v.. . .-.j	,;,--,m 1
blizu Kromberga, Kmalu po tem je mladina v Gorici zaplenila veliko belogardistične literature, ki je bila iz Ljubljane poslana v Gorico.
V	neposredni bližini Gorice na Ajševici je začela delati poleti 1942 prva ilegalna eiklostilska tehnika, ld je natisnila prvo številko lista »Naprej« in nekaj številk »Slovenskega poročevalca.« To literaturo je pošiljala na Kras in cclo v Trst.
V	Brdih, kjer je že 1941 leta deloval Andrej Kumar, je začela delovali manjša tehnika, ki so jo ustanovili Brici sami. V zgodnji pomladi 1942 so bli množični sestanki v Smartaiem, na Humu, na Njivicah, v Kojskem, v Figovou in Brest ah. IS. aprila 1942 so bili ustanovljeni prvi odbori in pododbori OF.
Prvi maj 1942 leta je mladina Goriških Brd praznovala 11:1 izredno revolucionaren način. Izvršila je povsod napisno akcijo. V Vederja-nu pa je razbila šipe v oknih italijanske šole, zažgala slike kralja ¡11 Mussolliniija ter razmetala italijanske učne knjige. S lom je odločno po-
kazala. da noče več poitalijanče-
vr.aja.
Posebno se je izkazala mladina, ko je koncem meseca maja razgnala celo čredo živine, ki so jo bili fašisti odvzeli ljudem na zloglasnem »radunu«. 37 glav odvzele živine so pote.vi l,udje na skrivaj zaklali.
Poleti 1942 je bil za Severno Primorsko osnovan prvi okrožni odbor OF. Kako so ljudje razumeli osvo-bod.lno gibanje, dokazuje dejstvo, da je Baško-cerkljauski okraj zbral nad četrt milijona lir narodnega posojila. Mala vasica Orehek pri Cerknem je zbrala 30.000 lir.
Kras in Spodnja Vipavska dolina sta .1. maja 1942 doživela veliko propagandno akcijo. Vse vasi so bile kar preplavljene z letaki, ki so imeli parole: Živela OF! Živela svobodna Primorska! in Živel 1. maj! Na vseh letakih je bila rdeča zvezda. Kmalu potem so se po cestah znova" pojavile zastavice z rdečo zvezdo. l-Ikrati s tem pa se začenja po vsej Primorski množični odhod •mož in fantov v partizane.
Daleč za vasjo, tam, kjer se popotnik poslovi od zadnjih hiš, je že od davnine stala stara, kosava lipa. Mogočna v svoji rasti je tu preživela mnoge tegobe, pa tudi lepe dni, pač vse tisto pisano življenje, ki je nastajalo, živelo in spst zamrlo v vasi. Bila je priča, kako je ¡u človek za človekom odživljal svojo dobo, Stari očanci so jo spoštovali, ku-dar so na klopoi pod njo modrovali o letinah, o vojni in tistem, kar jih je zanimalo. V senci njenih k, šat;h vej so se veselo igrali otroci mnogih rodov, toda ta stara lipa je d i-živela najstrašnejše dni, ko je d'vji okupator gospodaril po naši deželi.
V senci te prijazne stare lipe se je odigrala strašna tragedija očeta m matere, tragedija štirih otrok, ki so ljudski revoluciji prispevali svoj delež, za kar so se jim nacisti najbolj kriuto in nečloveško maščevati. Pod njo je za vedno usahnilo šest življenj, ld so se takrat strnila v eno samo, najbolj kričečo obtožbo ure ti zločincem, ki so iz nadutosti in pohlepnosti po gospostvu nad vsem svetom, brezbrižno prelivali kri iisc-čev naših ljudi.
Kovač Janez Petran je že ¡..rve nliajske dni leta 1942. nabasal svojo oulo z najpotrebnejšim, se poslovil od žene in štirih otrok ter se pridružil partizanski četici, ki je v tem okolišu opravljala prve akcije proti okupatorju. Težko je bilo slovo od družine in domačije, ki sta mu prirasli k srcu, toda še teže ie ¿leda!, kako škorenj okupatorja neusmilie-110 tepla vse tisto, kar je s težav« zraslo iz krvavih žuljev. Grizla ga je težka usoda, ki jo jc v deželo pahnila vojna, zato je lahko odšel zdoma v gozd, odkoder se je hotel skupno s prvimi osvobodilnimi borci maščevati za neštete zločine.
Ponosna je bila njegova partizanska pot, še ponosnejša njegova žena, ki se je vsa leta vojne sama pehala z otroci in poljem, vmes j)a odločno odbijala napade zdaj teh ali onih sovražnikov, ki so za vsako ceno skušali iz nje izsiliti priznanje, da ima moža pri partizanih. Toda Neža je bila trdna, neomahlji-va in tako jo je kar srečno izvozila, brez buijišdh težav do konca 1944. leta, ko jc prišel tisti strašni usodni dan.
Tiste zimske noči 1944. je brigada, v kateri se je hrabro in zvesto boril tudi kovač Janez Petran, bogato poplačala nemški soldatesiki vse grdobije, ki jih je počenjala z našimi ljudmi po mestih in vaseh. V hudi bitiki, ki je divjala skoraj dva dni, so Nemci izgubili ogromno svojih vojakov. Na vozeh in kamionih so mrtve sproti odvažali s področja, kijer je divjala bitka in ko so že mislili, da se jim bo posrečilo obkoliti in uničiti partizansko brigado, so jih naši borci z uspešnim protinapadom odbili. Nemci so se morali umakniti; pustili so tam celo svoije mrtve in ranjene.
V borbi brigade z Nemci je bil Petranov Janez ranjen v nogo, pa so mu dovolili, da se je za nekaj dni zatekel v domačo as, da si pozdravi rano. Nihče iz vasi ga ni videl priti domov. Se v domači soseski niso vedeli zanj. Toda nesrečno naključje je nekega jutra hotelo, da je Petranov najmlajši opazil, kako ji- mati nesla hrano nekomu na senik. Kdo jc tam gori sicer otroče ni vedelo, toda bilo je tudi to dov jj, da je prineslo nesrečo v lršo. Mali Jernej, v svoji nič hudega sluteči glavici, je naprej in naprtj tuhtal, koga bi mati utegnila imeti skritega. Radovednost ga je nagnala, da
je svojo skrivnost zaupal sosedovemu fantu, ta pa spet drugemu, dokler prihodnje jutro tega niso zavohali Nemci in prihrumeli v vas, Sc p redno se je povsem zdanilo, so obkolili Petranovo domačijo tako na gosto, da bi jim še miš ne mogla ubežati. Navalili so v hišo, nagnali ženo Petraniko in otroke napol nage na sneg pred liišo. Bili so jih po obrazu s puškinim^ kaplilti in kričali kakor podivjani. Razjarjeni hitlenjanski razbojniki so vdrli na senik in z bajoneti na puškah jeli drezati v seno, da bi ga odkrili. Tedaj je Janez vedel, da jim ne more več uiti in da edinole s svojo smrtjo morda lahko reši ženo in štiri otroke. Stisnjenih zob je pod senom pripravil puško, se' pognal iz sena in nenadoma stal vzravnan pred osuplimi Nemci. Preden ga je kdo utegnil zgrabiti ali s strelom zbili na tla, je Janez trikrat sprožil v Nemce pred seboj, da so drug za drugim omahnili z lestve, potem pa so ga preostali kakor živino pobili na pod in ga slednjič nezavestnega vrgli s senika na dvorišče.
Zena pred hišo je kriknila, otroci so se še tesneje stisnili k njej in šs boli presunljivo zajokali, ko so zagledali napol mrtvega očeta, ki uia že skoraj tri leta niso videli. S senika je zdajci švignil visok plamen. Pridružil se mu je oni z domačije in v hipu so zagoreli krvavi žulji Peiranovih dlani, ki so garale vse življenje, da bi bilo njegovim otrokom boljše.
Od domačije, ki je pošastno zagorela v mračno zimsko jutro, je zavil žalosten sprevod. Nemci so med zmagoslavnim kričanjem pred seboj pehali ranjenega in onemoglega kovača Petrami, za njun pa nemo že-(Nadaljevatije na 11. strani)
tm ß
Spornim bi rad napisal, spomin na partizansko bolnico »Franja« im o ljudeh, ki so slabeli za tanj ene partizane ter jim vračali zdravje. Dela, ki so ga ti tovariši •— zdravniki, bolničarji in /terenci — opravljali med NOB, ne more poplačati . nobena nagrada in priznanje. Delna nagrada, zanje je hvaležnost tistih ranjencev, ki so jim vrnili zdravje v času in okoliščinah, ko. so svoja življenja tvegali kol borci na položajih.
DOMAČIJA POD NIVCEM
Pod 1005 metrov visokim Drnov-čem v Spodnjih Novakih sta dve kmetiji. Gospodar ene teh kmetij je kmet »Podnivčan«. Tam blizu sta še dve mali kmetiji: »Pri •Kamnonarju« in »Pri Ceiinu«. Kraj je na sončnem pobočju. Vse hiše so skrite med sadnim drevjem, ki je v dobrih letinah obloženo z debelimi sadovi. Na vzhodni strani se dvigata poleg Drnovča šc Veliki in Mali Nivč. Med tema vrhovoma je vhod v skalnato sotesko, kjer so partizani in terenci iz kraja zgradili partizansko bolnico »Franja«. Iz soteske teče majhen potok Cerenšca, ki ob izstopu tvori dva lepa slapova. Tesno povezana s tem krajem je še gostilna »V Logu« ob glavni cesti Cerkno—Novaki. Tam je bila med narodnoosvobodilno borbo javka. Vse ranjence, ki so bili določeni za zdravljenje v bolnici »Kranja«, „so sprejemali tu in jih potem prenašali 11a nosilih po Strmem klancu do »Podnivčana« ter od tam dalje v bolnico.
Tovarišu Ivanu Petmelju-»Pod-nivčanu« smo povedali, da bi radi iz njegovih ust slišali, kako je bolnica »Franja« nastala. Večkrat srno slišali, da nekatere napisane stvari o tej bolnici ne držijo. Mož nas -je radovedno pogledal, se malo nasmehnil in odgovoril:
»Ci gava -je zasluga, da je bolnica »Franja« začela delovati, je težko reči. Mislim pa, da si pravice ustanovitelja ne more lastiti noben posameznik. To je zasluga naše narodnoosvobodilne borbe in skupine požrtvovalnih tovarišev, ki se niso ustrašili težav in ne nevarnosti! Začetek bolnice pa je bil nekako takle:
Zadnje dni oktobra 1943 sem šel po opravkih.v Cerkno. Na poti sem srečal tovariša Jožeta Primožiča-Miklavža, ki mi je dejal: Prav k tebi sem namenjen. Treba bo poskrbeti nove prostore za ranjence, ker vse kaže, da v vasi ne bo več varno. Prav, sem odgovoril. Kar k meni jih pripeljite, saj imam dovolj prostora.
Tako so pripeljali prve ranjence. Nekaterim to ni bilo prav, Bali so se posledic, če bi sovražnik kaj izvohal. Ranjencev pa je bilo vedno več. Nekega dne sta me zdravnika Viktor in Peter vprašala, če vem za kak posebno skrit kraj. Vem, sem odgovoril. Odpravili smo se na ogled. Z nami sta bila še tovariša Anton Purgar in Lida Zlatoper, kasneje bolničarka v »Franji«. Datuma se ne spominjam več, vendar
mislim, da jc bilo med 10. in 15, novembrom 1943. Prostor je zdravnikom ugajal, saj je bil že sam po sebi prava naravna trdnjava. Takoj potem so začeli s pripravami za gradnjo prve barake. Zadnji teden decembra 1943 smo žc odnesli prvih 30 ranjencev v kasnejšo in danes talko obiskovano bolnico »Franjio«,
Meni so potem določili skrb za slirsnijtevamje sanitetnega (materiala, zdravil in živeža. Od gostilne »V Logu« sva vozila s hčerko Marico ranjence in -vse ostalo, Za hišo sem imel bunker, kjer je bilo shranjenega za tri vozove sanitetnega materiala in zdravil. V hiši sem imel telefon, da sem bil vedno pravočasno obveščen, če se je sovražnik pripravljal za napad. Aprila 1944 so Nemci nenadoma pridrli iz Železnikov, Davče, Martinjvrha in Grahovega. Nekaj laže ranjenih partizanov ije komaj dobilo ¡toliko časa, da so se .umaknili iz kleti. Pustili so pripravljen zajtrk, opremo in posodo. Nemci so vse zmetali skozi okna, polomili žlice, nože in hoteli od žene zvedeli, kdo ije bil v kleti, ker diši po zdravilih. Odgovorila je, da so bili civilisti iz Cerkna, ki so bili ranjeni ob bombardiranju vasi. Ko so slišali streljanje, so se umaknili v gozd. Nemci so verjeli, vendar so odpeljali hčerko Marico in še eno aktivistko iz 'Pluženj ter ju hoteli v Novakih ustreliti«.
V marčni ofenzivi. 1915 so kmetu »Podnivčanu« zažgali domačijo. Kaj ie družina doživela liste dni, naj pove žena:
»Mož je bil skrit v skalovju Niv-ča, ko so pridrveli sovražniki iz vseli strani. Začeli so ropati in odnašati vse, kar so dobili v hiši. Ko sem videla, da bodo odnesli ves živež, sem komandanta prosila, naj bi pustili vsaj za družino. Ta me ije pogledal 111 odgovorih »Mati, saj ne bosle ničesar več potrebovali.« Takrat sem spoznala, da nas mislijo postreliti. Zaprli so nas v kamro. Nek oficir je večkrat prišel iz velike hiše in spraševal otroke, koliko so stari. Ko je odšel nazaj v hišo,. sem slišala, kako so se prepirali med seboj, ali naj nas poslrelijo, ali pa pustijo. Starejša hčerka je silila, naj zbežimo skozi okno. Kam pa, ko je bilo povsod polno četniikov in druge golazni. Sama ne vem, kako se je potem zgodilo. Pustili so nas, zažgali poslopja in odšli«.
PARTIZANSKO CERKLJANSKO
Tako lahko zapišemo o tem kraju, kjer ljudje niso štedili, kadar je bilo treba pomagati partizanom. Materialne in človeške žrtve Cerkljanske so velike. Že takoj ob izbruhu vojne so najvidnejše ljudi odgnali v zapore. Fašisti so s požigi domov in ropanjem povzročili za 3 in pol milijona lir škode v predvojni vrednosti. Do ra pada Italije so italijanske oblasti, policija in vojaške enote napravile za nad 18 milijonov lir škode v predvojni vrednosti. Skoda, ki so jo prizadoiaii h-šisti skupno z Nemci, pa znaša 101 milijon lir predvojne vrednosti. Sovražnik je požgal 422 zgradb, poškodoval pa 506, odgnal je 884 glav
goveje živine, V zaporih in internacijah je bil 496 ljudi, padlo pa je 600 partizanov in aktivistov.
Cerkljanski kmetije so preživljali borec XXXI. divizije, štabe, bolnico »Franja«, bolnico »Na Kalošah«, več pokretnih bolnic, zaledne enoto, zaščitne čete, vojne oblasti, komando mesta, narodno zaščito, gojence političnih, vojaških in oficirskih tečajev, tehnike, orgme VOS, sodišča, Garibaldinsko brigado, ruski bataljon, številne padalce in ubežnike iz nemškega ujetništva. Tu so bile večkrat ameriška, angleška in ruska vojaška mis.ja. Vo -iška oblast je s pomočjo NOO in ljudstva organizirala vrsto delavnic: mizarsko, kovaško, -l-ohvvko, lesn i-strug; sko, orožarsfco, elektrovariisko, ia-diomehanično, sedlaisko, krojaško, šivilsko, /itd, V teli delavnicah so delali domačini, ki so dali na razpolago vse svoje orodje in opremo. V radiomehanični delavnici so izdelovali električne aparate za zažiga-
»•Pasice« je med cvetočim vresjom več s kamni ograjenih grobov. V njih počivajo tovariši, ki so v nc-zad.ržanih jurišili šli nad osvajalce naše zemlje. Požrtvovalnim zdravnikom in bolničarjem je bilo težko, da vsa njihova skrb in znanost nista mogla ohraniti življenja vsem hrabrim borcem, ki so prišli v to bolnico. Organizacija Zveze borcev je v skalo tam zraven vzidala spominsko ploščo z imeni vseh, ki. so podlegli ranam.
Obisk te bolnice narašča iz leta v leto. Lani je »Franjo« obiskalo nad 10.000 ljudi. Med obiskov iloi so bili ljudje vseb narodnosti- Ljudje iz Azije in Indije so obiskali ta kraij. Med obiskovalci je bila celo neka pisateljica iz Japonske.
Grob partizana na pokopališču bolnice »Franja«
nje min, električne svetilki za akumulatorje, v orožarni pa »par-tope«, vžigalnike za minemete 111 popravljali orožje. Vse to v pogojih, ki so bili zelo tvegani. Ljudje so bili vedno pripravljeni na vdor sovražnika in je v talcem primeru vse hitro izginilo.
NA PARTIZANSKEM POKOPALIŠČU
Sončna pobočja Cerkljanskih hribov so znova ozelenela, »zelenela kot žc stokrat, tisočkrat... Peščeni pašniki so si nadeli rožnati plašč cvetočega vresja. Ko izza visokih hribov posije sonce, zašumijo ti pašniki od rojev čebel.
Pred vhodom v skalnat') sotesko
Ljudje v kraju pravijo, da bi kazalo zgraditi del nove ceste, ki bi tujcem olajšala prihod do neposredne bližine vhoda v sotesko. Cesta bi povezala domačijo »Podnivčanu! z Logom in glavno cesto, ki pelje iz Novakov na Cmi vrh in Blegaš, ki sta privlačni turistični točki. Mnogi obiskovalci se ustrašijo, ko vidijo v Logu na deski napils: Bolnica Franja, 600 metrov.
Vsem tistim, ki so med borbo delali za to bolnico, pa je dal največje priznanje polkovnik JLA Dra-goslav, ki je za desetletnico osvoboditve obiskal bolnice s skupino oficirjev in v spominsko knjigo zapisal »Divim se delu silovenačkih partizana.«	P, A.
__ 0 -ta	U ÏHt		0 '
			
			
K
mečka
kol
Tncar'S Petrnelj
!'p'li)ir(~/'u , - (7)7
lilija v
Morda se boste vprašali: »Rje neki smo že videli tako kuhinjo?« Čc sle si ogledala muzej v Postojni, sc boste spomnili, da vas je prav gotovo najbolj zanimala prav ta v etnografskem oddelku.
Se danes naletimo aia take kuhinje ali njeij slične. Vedeli pa moramo, da vsaka stara notranjska hiša ni imela dimnika. Dim se je leno valil kar skozi vrata, črne saje pa so polagoma prekrile nizek obokan .strop. V taki kuhinji je najbolj zanimivo ognjišče, ma katerem ves čas prijetno plapola ogenj.
Na črno okajeni verigi visi iz stropa nad ognjem bakren kotliček, okrog ognja pa stoje »vzglavniki«-, na katerih gore drva, Tu so tudi »trinfuzi« z lonci.
Najbolj zanimivo je pogledati na tako ognjišče, ko gospodinja hiti s kuho. V 'kotličku se kuhajo žganci, v loncu ji vre zelje, v kozički pa je že pripravljena mast 7. ocvirki. Lepo diši ijed in užitek je scsli dru-žirii k dobro pripravljenemu kosilu. Ko ostali odidejo 710 poslih, čaka gospodinjo zopet delo. Ce je vse pospravljeno, lahko opazimo v skledn.ilcti lično zloženo lončeno posodo, na polici pa lonce i.11 modele za poliice, V žltoniku vise -lesene žlice, na zidu pa pokrovke in zaije-
Notranjskem muzeju
malke. Opazimo tudi solnioo, železo (likalniik), mlinček za kavo in ječmen, pa tudi »uršo« (košek) napolnjeno z lešniki ali orohi. Tu so tudi burkle, iki jih rabi gospodinja pri peči. Pod ognjiščem najdejo zvečer zatočišče kokoši.
Prijetno diši v kuhinji, kadar se na »isnikih« pod stropom suši v dimu svinjak o meso in klobase. Po navadi tudi les za izdelavo raznega kmečkega orodja.
Zvečer, ko v mraku prihajajo trudni domači z dela, po večerji posedajo po klopeh na ognjišču, Z veseljem poslušajo lepe zgodbe in pojo pesniii. Ne manjka tudi pogovorov očakov ,0 letini, -vremenu, ],a tudi v politiko se spuste. Pa še mikaj smo pozabili. Tu je tudi kraj, kjer se navadno ženijo mladi budje. Najprikladnege se ob takih večerih prosi očeta za roko domače hčere.
Predmo odidejo spat, gospodinja skrbno z »grebelccm« zagrebe žerjavico v pepel, da lahko hitro zjutraj razneti ogenij.	'
Zanimiva je taka kmečka kuhinja .in kar težko se je ločiti od nje. Marsikdo bo ob pogledu ¡1111 njo segel nazaj v svojo mladost in se .spomni! vseh onih lepih dni, doživetih v krogu družine, dni, ki mu bodo ostali v lepem spominu.
V štabu divizije smo imeli kurirja. Ime mu je bilo Boštjan. Pravega imena mu še sedaj ne vem Dolgo let je bil lovski čuvaj. V partizanih je bil od leta dvainštiri-desetega in, kakor je običajno med starimi lovskimi čuvaji, ni nikoli pripovedoval, koga vse je spremljal na lov v svoji družbi, temveč je vedno 7. veseljem pripovedoval o izkušnjah", kako sta se bila dva jelena tako, da sla prišla do njega iri je bil primoran splezati na drevo. Se mnogo resničnih zgodb nam je pripovedoval kurir Boštjan, bivši lovski čuvaj. Kar je redkost, je razen praktičnega poznavanja gozda ter vseh gozdnih živali poznal tudi precej lovske literature. Vedno je sedel kje sam in gledal v gore. Kadar smo imeli kaj časa. smo mu pa rekli: »No. Boštjan, boš kaj povedal o lovu in živalih,« Vedno je bil pripravljen pripovedovati o življenju posameznih živali. Po navadi nam je odgovoril, da je včasih po ure in ure presedel in precepe! ter opozoval na skritem kraju, kako se obnaša žival. »Kaj bi lagal, star sem petinštirideset lel in dvaindvajset let sern bil lovski čuvaj. Tako vam rečem, da nisem bi! zaradi plače. Saj sem imel kočo in dve njivici za skromno življenje. Ali preveč sem ljubil živali, da bi pustil službo lovskega čuvaja.« In res smo mu verjeli, bil je tudi hladnokrven borec. Njegova mavzerica ni nikoli zgrešila cilja. Ker je bil zelo hraber borec, dober strelec in začuda molčeč, s'mo ga vzeli iz čete in je bil eden naših najboljših kurirjev. Imel je tudi zelo dober nos. Nekoč smo šli na Graške gore na Paški Kozjak. Ko smo bili že blizu ceste, se ozre in mi pravi: »Tukaj je nemška zaseda « »Kaka veš?« ga vprašam.
»Tovariš komisar, ali smem vreči par komarjev, boš videl, da se bodo oglasili.«
»Hm. saj menda nič ni,« se. je oglasil mitraljezec. Vsega spremstva sem imel šest borcev. Boštjan je vrgel oglasile so se nemške brzostrelke in mitraljezi. nekaj debelih kamnov v grmovje blizu ceste in glej,
»Si videl, da so v zasedjl«
Cesto smo prekoračili potem kilometer niže.
Bilo je prvo polovico maja štiriinšliridesetega. Sel sem s spremstvom s Pohorja tja pod Uršljo goro Na obronku neke senoželi je nekaj zelo shujšanih srnic obiralo prvo bukovo zelenje. Zima triinštirideset — štiriin-štirideset je bila zelo huda in ostra in se je vlekla tja v pozno pomlad.
V spremstvu je bil tudi neki bataljonski pisar, n.e-došludiran jurist. Cim je Boštjan zagledal srnice, mi je rekel:
»Tovariš komisar, ali bi imeli toliko časa, da se usedemo in opazujemo srne?«
»Zakaj pa ne,« sem mu r.ekel. Sedli smo ter opazovali,
Medtem pa je bataljonski pisar stopil k mitraljezu ter dejal:
»Kar z mitraljezom jih bom zrešetal.« Da ste videti našega Boštjana, kako se je razhudil. Skočil k pisarčku ter mu dejal:
»Po kljnu ti bom dal. Rafali so za Nemce, ne pa za srne. Lačen nisi. Le kateri profesor te je v šoli tega učil?«
Bataljonski pisar je samo gledal, kaj bom jaz re-Ikel. Rekel sem, da ima naš Boštjan prav. Pol ure smo čepeli in gledali, kako se je pasla in poigravala srnjad. Ko smo odšli, je pa kurir Boštjan tiho govoril:
»Ali je bila lepa, kajne?« Takoj nato je dostavil:. »Ne bi si mislil, da se med učenimi ljudmi najdejo tudi Naenkrat me Boštjan pocuka za rokav, rekoč: »Tovariš-taki divjaki.«
Nekega dne konec oktobra smo šli čez Smrekovec. komisar, ali ne vidiš?« Pokazal mi je tja pod pečino. Na neki mtli trati so se okrog stare divje koze poigravali tije mladi gamsi in zopet sva se usedla in gledala ta prizor. In zopel je pripovedoval Boštjan, kako žive in se obnašajo gamsi. »Rad, zelo rad bi bil po vojni, če bom živel, čuvaj kakega velikega lovišča.«
»Boš, Boštjan, kdo pa bo, če ti ne boš, ki si star borec,k sem mu odgovoril.
»Seveda, počistiti bomo morali s takimi, kakor je bil listi poslanec, ki je na Pokljuki ubil v enem letu osemdeset petelinov in s tistimi gospodi, ki sami ustrelijo po tridc-set gamsov. Da bi jih zlodej!«
»Boštjan, tudi to se bo zgodilo.« In kurirju Boštjanu so od veselja žarela lica ob tem odgovoru.
Bilo je marca petinštiridesetega. Na Tirskih pečeh in Mozirskih planinah se je razvnela velika borba, Iki je trajala tri dni. Bilo je mrzlo in burnato. Vlasovcev in Nemcev je bilo nekaj regimentov. Nameravali so nas stisniti na Tirskih pečinah in nas' potem vreči v Savinjo. Dva dni so obstreljevali z artilertjo naše položaje, V zgodnjem jutru sva s komandantom divizije, podpolkovnikom Klenkom, obšla položaj ter hrabrila borce, Skozi neki visok zamet so komaj nesli ranjenega borca. Skloni! sem se ter odrinil odejo. Začudil sem se. kajti zagledal sem našega starega borca, vodnika kurirja Boštjana. Ko me je zagledal, s'e jc grenko nasmehnil:
»Prizadelo me je.« In grabil se je za pljuča. »Eh, srnic in gamsov ne bom več gledal v svobodi, ki bo zdaj zdaj prišla.«
»Boštjan boš videl, da boš ozdravel, in lovec boš po. vojski, da bo veselje,« mu j.e dejal Brkin. Odkimal, je z glavo. Cez pet minut je umrl. Zelo nam je bilo hudo. za starim vodnikom borcem — lovcem.
»Kdo nam bo sedaj kaj povedal o gozdnih živalih?®
Ko sem bil pa na prvem povojnem dopustu na Kom? ni nad Bohinjem, sva z lovcem cele ure opazovala življenje gamsov. Večkrat mi je prišel na misel tudi kurir Boštjan: videl sem, da je govoril resnico. Ko pa je proti koncu avgusta celo noč lil dež z viharjem in ko nisem nogel zasjDati, sem se usedel in napisal to stvarco kot spomin na hrabrega borca in ljubitelja plemenu^ divja-«■■¡ne — našega Boštjana.
sí' '•""""f'S
Tudi sodobna gospodinja nima lahkega posla. Na videz se ta stvar sac zdi tako težka in huda, toda če s» nekoliko poglobimo, bomo videli, ¿a je delo gospodinje kaj težavno. Koliko stvari mora gospodinja vsak dan opraviti in koliko skrbi jo vsak dan teži! Na to ne pomislijo, 'tisti, ki gospodinjsko delo omalovažujejo in ga ne upoštevajo ter 'ženo ironično vpraihrjjejb: 'Le kaj delaš ves ijtdbi dam?
Oglejmo si na primer štiričlansko ¿nižino, v kateri so starši z dvema otrokoma. Ugotovaljeno je, da porabi gospodinja v taki družini na dan 15 ur, da skuha hrano, pomije ,po-«odo in opere perilo ter očisti sta-Bovaiiie in obleko. Letno je to nič anamj kot 5475 delavnih ur. V teh 5475 delavnih urah mora gospodinja pospraviti 1450 postelj, skuhati 2000 različnih jedi, pomiti ikup .posode, jmshoditi dolge stokilometrsike pota hi oprati približno 11.000 kosov perila.. To so številke, ki se zdijo n» prvi pogled nerealne, toda dali so jlk natančni statistični podatki.
Nikoli pa še ni bila gospodinja taico obremenjena, kot je danes. Razen tega, da vodi gospodinjstvo, aeora paziti in vzgajati obroko ter kaditi v službo. Prav zato se mora taka gospodinja otresJti vseh nepotrebnih bremen in marsikaj s pametnim preudarkom izboljSati, da sd «lajša delo, kjer so le da. Prav v drobnih stvareh, ki včasih vzamejo toliko časa, labko marsikaj izbolj-fctmo, da si delo olajšamo in prihra-aano na času. Le a smotrnostjo si bo lahko žena uredila življenje, ki terja «d nje velike telesne in duševne ■spore. Toda kako naj to napravi?
Gospodinjska pomočnica je prc-dncga, denarne možnosti pa tudi navadno ne dopuščajo, da bi žena «stala doma in se posvetila izključno svojemu domu. Edina realna možna rešitev je ta, da si žena razdeli deta racionalno in premišljeno in da •fcsaveč itedi na času. Skoraj v nobenem drugem poklicu ni potrebno toliko ročnega dela, kot prav v gospodinjstvu. Koliko nepotrebnih pri-f«nov napravi gospodinja vsak dan, koliko nepotrebnih korakov pusti za seboj. Povsod v tovarnah so vpeljali racionalne metode dela, ki štedijo čas, energijo in napor. Ah ne bi ka-aal» tako urediti tudi v gospodinjstvu? Če si bo gospodinja prihranka samo ono uro, je to 365 ur na leto. To (je čas, ki ga lahko porabi ze«s, za svoje razvedrilo ah počitek.
Ce želimo, da bo naše delo doza* racionalno, si zapomnimo nekaj dejstev, ki nam k temu pripomorejo. V kuhinji naj bo glavni delovni .prostor praktično UTejen, kolikor je to le mogoče. Posodo in kuhinjski pribor imejmo shranjen vedno na istem mestu, da ga imamo pri roki takoj, ko ga rabimo. Neprijetno in zamudno je, če ga moramo vedno iskati. Delovna miza naj bo blizu štedil-
Peteršilj je dragocena dišavnica
Res je, da jo peteršilj najbolj po-aaana in razširjena dišavni.ca, ki jo uporabljamo v naši kuhinji. Premalo pa poznamo njegove sestavine, aaradi katerih ga uvrščamo med važne sestavine vtsakldanjp prehra-ae, Hranoslovci priporočajo, da ga sie uživamo samo kot dišavnico, ampak tudi njegov sok. Ker po okusu ecic ni najbolj prijeten,, svetr/elo. da ga imešamo z drugimi sokovi ali pa ga dodajamo jedem.
Zakaj ga moderna prehrana tako «eni? Peteašalj je najbogatejši vir vitamina A med vsemi rastlinami. Poleg tega vsebuje nekoliko vitamina B, nekaj vitamina C in prav ta-£o vitamina E. Zelo bogat je na železu in drugih rudninskih soleh.
Svojo vrednost v prehrani povečuje peteršilj še s tem, ker nam je vse leto na razpolago v svežem stanju. Na vrtu ga ohranimo do prvih mrazov, korenine lahko odkop-Ijemo celo pozimi, vendar ga običajno uzimimo v ¡kleti. Mlado zelenje pa imamo vso zimo na razpolago, če posadimo nekaj lepih korenin v za-l»ojček, ki naj stoji na toplem in dovolj svetlem kraju, da lahko odganja,
V zgodnji pomladi pa nam zopet postreže z njim vrt, ker začne pc-ter-k2|] zelo zgodai zeleneti.
Njegovo -vrednost v jedeh ohranimo v večji meri, če jim ga primešamo tik pred servuranjem.
nika, da imamo do njega čim 'kraj-io pot. V bližini naj bo tudi pomivalno korito z vodovodom. Zelo pripraven je odcedilnik nad pomivalnim koritom. To je navadna mreža, na katero polagamo pomite krožnike in posodo. Tako si prihranimo nepotrebno brisanje posode.
Nobenega koraka ne delajmo po nepotrebnem. S smotrno organizacijo kuhinje, si bomo v njej uredili delo 'tako, da bomo imeli čim manj poti in nepotrebne hoje pri delu.
Če je le mogoče, opravljajmo delo sede. Gospodinje večinoma stojo pri svojem delu, ker so tega pač navajene, čeprav bi z mnogo manj truda in v istem času opravile isto delo, če bi sedele. Pri delu uporab-Ijajmo stroje in razne pripomočke, kolikor jo to mogoče in kolikor iih imamo na razpolago. S tem si olajšamo delo in pridobimo na času.
Tudi varčevanje pri drobnih rečeh je koristno. Če sledimo pri drobnih izdatkih, si včasih laliiko kupimo kaj večjega ali privoščimo kak pribolj-iek.
Kakor vidimo ima organizacija dela v kuhinji velik pomen pri lajšanju delovnih naporov gospodinje, zato je potrebno, da o tej stvari razmislimo in si uredimo po svojih močeh in možnostih delo tako, da ga bamo zmogle.
PISMO STARŠEM
Dajte otrokom šolski kino
Dva modela spomladanskih volnenih oblek	-
i ¥ MS
Barva je zelo važen element pri oblikovanju prostora. Z njo moremo napraviti hladne sobe tople, temne sobe pa lahko postanejo svetle, in z 'barvo nam je mogoče odpraviti enoličnost v stanovanju.
Pri urejanju stanovanja smo doslej vse premalo upoštevali vlogo barve. Stanovanje smo že leta in leta barvah enako. Strop je bil bel, stene pa smo obarvali z enako barvo, zgoraj m spodaj zaključeno s temnejšo črto, vmes pa izpolnjeno z različnimi vzoroi.
Moderna arhitektura pa daje 'barvi primerno vlogo m ta Je pomemben činitelj pri oblikovanju prostora.
Izbira barv ne bci težavna. Poznati moramo samo svojstva posameznih-barv in brez velikih tejav se bo mo sami lahko odločili. Za odkritje bogastva barv nam lahko pomaga priroda sama. Mavrica, ki jo vsi poznamo, je sestavljena iz barvnega spektra. V njej najdemo modro, rumeno in rdečo kot primerne barve in vse ostale vmesne tone — sekundarne barve, ki nastanejo ob prelivanju dveh primernih barv. Na primer: rdeča an rumena — kot primarni, nam dasta pri mešanju oranžno — kot sekundarno barvo.
Rdeča in oranžna sta »topli« barvi. Spominjata nas na ogenj in barvo tropskega cvetja. Oranžni barvi sledi na spektru rumena — barva sonca, pomladnega cvetja in zlato-rumene jeseni. Sledi zelena barva. Ta je v centru barvnega spektra in je barva travnikov in gozdov. Med zelo nežne barve sodi modra barva, kot »hladna« —- prijetna in mirna. Sledi še vijoličasta, ki pa jo v naravi zelo redko srečamo. To barvo nam morajo dati z medsebojnim mešanjem .nešteto barv in odtenkov.
Sedaj pa si oglejmo lastnosti posameznih barv, ki jih moremo uporabiti pri oblikovanju prostora. Tople barvie nam dajo optičen vtis manjšega prostora, hladne pa prostor povečajo. Če imamo na primer majhen prostor in želimo, da bi bil na pogled večji, obarvamo vse steno s hladno barvo in stene se nam bodo na videz odmaknile. Nasprotno pa, če si želimo sobo zmanjšati, jo obarvamo s toplo barvo, ki nam bo stene približala in nam ustvarila občutak manjšega prostora.
Ozke in dolge sobe čosto niso prikupne in ugodne. Če jih drugače ne moremo zmanjšati, nam lahko tudi tukaj pornvagajo barve. Obte dol ci steni opleskamo s hladnimi barvami, — ki nam dve steni odmaknejo, krajši stani pa obarvamo z mirnimi toplimi toni in steni se bosta približali. Tako si toTej lahko pomagamo, če žalimo, da bo pravokotna stena na oko kvadratna in prav tako tudi obratno.
Vtis daljše stene moramo doseči ■tudi. z vodoravnimi črtami ali barvnimi pasovi, medtem ko z vertikalnimi stene skrajšamo.
Sobe, 'ki so obrnjene proti severu so hladne, ker imajo malo sonca. Tako sobe obarvamo s toplimi bar-
varni, ki bodo mnogo prijetnejše. Sobe, ki so obrnjene proti jugu, pa obarvamo s hladnimi toni.
Če je soba preveč svetla, opleskamo eno ah več sten s temnejšimi barvami. Če ste ljubitelj temnih tonov, jih v vašem stanovanju lahko uporabite. Pri tem pa morate paziti, da je na razpolago dovolj svetlobe, sicer bi tako stanovanje bilo preveč temačno. Tudi strop ni ¡treba, da je vedno bel. Če preveč odbija svetlobe, ki prihaja skozi okno, ga pobarvamo z barvo, ki ima temnejši ton od ostalih sten.
Kadar se nam zdi kakšna stena sama po sebi preveč pusta in dolgočasna, jo obarvamo z živo barvo.
Tudi pri izbiri pohištva, zaves in •raznih sobnih okraskov moramo paziti na barvo. Če hočemo dati pohištvu poseben povdarek, naj bo take barve, ki je nasprotna barvi sten. Tako pohištvo se bo zdelo tudi večje. Kadar pa želimo doseči popolno harmonijo v sobi, moramo posebej paziti na skladnost barv, ki jih bomo uporabili v našem stanovanju.
'/a kg moke, 24 dkg margarine, 24 dkg korenja, malo sodi, 10 dkg marmelade, 10 dkg sladkorne molke.
Moko presejemo na desko, zdrobimo vanjo margarino, pridenemo še na drobno naribano korenje in tmado soli. Iz vsega urno zgnete-imo testo in ga postavimo na mrzlo. •Cez kako uro ga razvaljamo za 1 tem na debelo in ga nato zložimo ikot masleno testo. To ponovimo trikrat. Nazadnje razvaljamo testo na '/a cm debelo ploščo, ki jo razrežemo na poljubne oblike, jih nadenemo z marmelado 'n spečemo. Pečeno pecivo povaljamo v sladkorju.
Med poletjem- sem bil o nekem obmorskem mestu v gosleh pri družini, ki je imela dva fanta, nižje-gimnazijca. To sla bila pravcata strokovnjaka za' k\io: poznala sta vsak film in ga po svoje presojala in ocenjevala. Kar čudil sem se, da tako pogosto zahajala v kiiw.
Njuna mati je to dejstvo opravičevala nekako tako-le:
»V kinu ne vidita nič slabega, ker je kontrola stroga in mladina sme samo k filmom, ki jih posebna komisija označi kot za mladino primerne. Pač pa se v kinu naučita marsikaj, kar jima prav gotovo koristi. Zame je tudi ugodno, ker imam v tistem času, ko sta v kinu, mit za svoje opravke. Poleg vsega tega pa je dovoljenje ali prepoved za obisk kina v mojih rokah imenitno vzgojno sredstvo. Če s fantoma ni kaj v redu, nič kina za teden dni. Ta kazen vpliva bolj od vsake besede in drugih kazni.it
V te razloge je bila mati tako zaverovana, da ni imelo smisla, kaj dosti oporekati. Zanjo je bilo vse o pravem tiru.
Dogovoril sem se torej s fantoma, naj mi povesta, ko bosta hotela iti v kino, da bom Sel z njima. Nista bila ravno preveč navdušena za ta predlog, imela sta namreč vedno svojo družbo, ali meni kot gostu je bilo željo težko odbiti, posebno Se zato, ker sem obljubil, da bom plačal vse tri vstopnice. Pristala sta torej, da mi bosta povedala, kdaj bo kaj zanimivega, onadva baje že po naslovu in slikah spoznata, če se splača pogledati film ali ne.
Prvi film je bil ameriSki barvni film, imena se več ne spominjam. Prikazal je ureditev naravnega parka za zaščito divjačine nekje v Južni Afriki. Videl sem -izredno lepe pokrajinske slike in veliko množino najrazličnejših živali. Naravnost užival sem v predmetu in barvah.
Ko sem bil s fantoma spet na ulici, sem vprašal, kako jima je film ugajal.
»Klump!a se je na kratko odrezal starejši. Kje je to besedo ujel, ne vem, zanj je pač pomenila izraz najglobljega zaničevanja,
Mlajši je dodal:
»Tu sva se res enkrat, poštena urezala. Nič ni bila videti napetega žlvjenja, nobenega pravega prepira, streljanja ali zasledovanja. Še tisti tat slonovih okel je poginil samo tako, da se je s svojim avtom in plenom strmoglavil v prepad. To je bilo vse: škoda denarja!«
»In tiste lepe živali?« sem mu predočil.
»Kaj tiste beštije! To vendar ni nič zanimivega. Doma imam vse v prirodopisni knjigi.«
Sedaj sem že imel predstavo o njunem okusu. In res, drugi — kav-bojski film jima je bil popolnoma po volji. Indijanci ko napadli taborišče belih priseljencev. Bilo je bo-
Sladkor izgubi na sladkem okusu, če ga dolgo kuhamo. Zato je dobro, kadarkoli je to mogoče, da damo sladkor na koncu kuhanja ali pa celo
takrat, ko je jed že na mizi.
*
Ohrovt in čebula vsebujeta žveplo in zato jih ne prenesejo ljudje, ki imajo slab želodec. Če za časa kuhanja dodamo jedi nekaj sode bikar-bone, bo mnogo laže prebavljiva.
ja, streljanja, divjanja na konjih in kričanja, kolikor si je le kdo mogel želeti. Kino poln mladine, kakor da bi bila šolska predstava. Za radostnimi vzkliki in ploskanjem je mlada publika spremljala dogajanje na platnu.
"To je pa res bil pravi film,« js navdušeno zatrjeval mlajši fant, starejši je samo prikimaval.
Torej to je film za moja dva znanca, sem si mislil. Ali morajo prikazana, deloma prav surova dejanja dobro vplivati na še nerazviti značaj mladine? Ali je treba da film take pojave skonstruira in nekako podčrtava? To je Karl May na platnu, samo da on v mnogih svojih potopisnih povestih piše blaže in kako dozdevno krutost o nekem smislu utemeljuje z neogibno potrebo. V filmu pa ni komentarja, živahno prikazovanje se otroku vtisne v spomin dosti bolj kvarno kakor tiskana beseda.
Največ mi je dal misliti tretji film. V njem je vojaštvo zasledovalo morske roparje čez drn in strn. In čudno — mladina je ploskala in vriskala, če so razbojniki vojake potegnili za nos, in očividno ji je bilo žal, ko so razbojniki nazadnje le podlegli premoči vojaStva.
Kje je tu spoštovanje do oblasti, kje pojmovanje pravice, reda itd. F Kakšni preobrati se vrše v mladih srcih?
V nadaljnja »filmska preiskovan nja« se nisem spuščal. Prepričal sem se, da mnogi filmi ne nudijo mladini takih nazorov, ki bi bili koristni za razvijajočega se človeka. Treba bo menda le temeljiteje premisliti, preden se pojavi nad blagfijno o kinu naznanilo: Mladini primemo! Ali pa, kar bi po mojem bilo najbolje, ustanoviti bomo morali šolski kino, kjer bo mladina videla le to, kar je zanjo koristno, pa tudi, kar jo na plemenit način zabava.
F. B.
otroci zrasli in p otrebujejo nove spalne srajčke
Veliko žalosti delajo ženskam, zlasti pa deklicam mozolji. Le-ti se n2(j.češoe pojavljajo v puberteti. V mnogih primerih izginejo v nekaj letih, toga navzlic temu je treba za mozolje poskrbeti in ne na primer deklici samo reči?: »Le počakaj nekaj let in mozolji bodo minili,« aH pa: »Ko se boš omožila, bodo mo-zolij prešli.« Predvsem ni tako gotovo, da bo res tako. Mnogo jo žensk, ki so se poročile, postale matere, .pa so mozolji vzlic temu ostali.
Paziti moramo, da mozoljev ne izstiskamo, ker radi pustijo madeže in luknjice, ki jih pa potem prav težko odpravimo. Če imamo mastno in mozoljasto kožo, že moramo kaj ukreniti. Obraz 'je treba zvečer in tudi čez dan večkrat umiti z dobrim miilom. Na to moramo navaditi tudi otroka, ki še nima mozoljev, da jih tako preprečimo. Najbolje je, da se otroci umivajo tako, da si roke na-tarejo z milom in potem z rokami masirajo obraz na vse strani. Potrebno pa je, da potem obraz temeljito sperejo. To naj store tako, da med umivanjem vodo enkrat preme-njaijo. Vodi za izplakovanje pa je dobro dodati nekaj kisa. Morda se vam bo zdela ta nega nekoliko komplicirana, vendar pa se bo trud splačal, ker otrok ne bo imel neprijetnih mozoljev.
Takoj, ko se otroku pojavijo mozolji, je treba začeti obraz negovati. Vsak večer po umivanju z milom namažemo obraz s tole tekočino: kavno žličko presejanega žvepla v prahu, žličko glicerina, šilce čistega alkohola, 1 del prekuhane vode in zrnce kafre. Najprej kafro raztopimo v alkoholu, nato pa dodamo o«talo. Tekočino zlijerno v stekleničko in jo pred uporabo dobro .pretre-semo.
N;ti mozoljev niti ogrcev ni treba iztiskati, ker si s tem samo škodujemo, zlasti še, če postane izstiska-nje navada, pa se lotimo mozoljev tudi z umazanimi rokami. Tako so lahko inficiramo in nastanejo komplikacije.
Če imate mozolje, pazite tudi na prehrano. Predvsem skrbite, da boste imeli redno prebavo. Ne jejte suluiga mesa, moono začinjenih sirov, zelo kislih in zelo pikantnih jedi. Vse to mozoMe pospešuje. Čim več se je treba g ba ti na čVt-m zraku, goniti je ,treba gimnastiko in šport, kar vse pomaga zdraviti mozolje.
J
0
Nedeljsko kolo v zapadni slovenski nogometni ligi se je zelo neugodno končalo za primorska moštva. Le Novi Gorici je uspelo premagati domačega rivala Branik s 3 : 1, Aurora in Postojna sta si rez-•delili izkupiček, obe točki pa sta izgubila Piran in Izola.
Največ gledalcev je privabila na igrišče tekma med Novo Gorico in Branikom. V prvem polčasu je bila igra enakovredna in rezultat 1 : 1 povsem odgovarja dogodkom na igrišču. V drugem polčasu pa so bili Goricam precej boljši od svojega nasprotrmika in so zasluženo dosegli še dva gola. V moštvu Nove Gorice je treba zlasti pohvaliti Gorjana, ki je dosegel vse tri gole. Branik je nastopil s pomlajenim moštvom, ki je pokazalo precej srčnosti, vendar mu manjka še znanja in izkušenosti.
Srečanje med Auroro in Postojno v Kopru se je po medli igri zaključilo brez gola. Domačini so prikazali zelo slabo igro in bi po poteku dogodkov na igrišču Postojn-•easii celo zaslužili zmago.
Tudi drugi predstavnik koprskega okraja v slovenski ligi Piran ni imel v nedeljo sreče. Res je sicer, da Krim ni pokazal kaj posebnega, toda pred golom so bili učinkovitejši in je rezultat 2 :0 v njihovo korist zaslužen.
Izola je gostovala- v Ljubljani in izgubila srečanje s Slovanom v 0:2. Zmaga domačinov je zaslužena, čeprav so imeli Izolani pre-
■	-cej smole pred nasprotnikovim golom.
Po dvajsetem kolu je stanje na lestvici zapadne slovenske nogometne lige naslednje:
Nov uspeh Petroviča
Letošnja kolesarska sezona je že v začetku bogata na prireditvah. V nedeljo je bila zopet na sporedu koledarska dirka v spomin na "tragično preminulega kolesarja Vida Ročica. Tekmovali so na progi Karlovac—Reka ob zelo slabem in hladnem vremenu, tako da je nad 50 tekmovalcev odstopilo, med njimi tudi Koprčana Piciga iin Vi-žintin.
Prvo mesto je zasluženo osvojil Petrovič, član beograjskega Partizana, ki je ponovno dokazal, da ¿e letos v odlični formi. Petrovič je prevozil 130 km dolgo progo v
1 4 urah in 10 sekund s povprečno brzino 30 km na uro. Na drugo me-
■	sto s'e je plasiral z zaostankom dve dolžini kolesa Stepan Maša iz Avstrije, na tretje pa Branko Begovie iz Zagreba, ki je zaostal •54 sekunk. Koprčan Dellasanta je bil šele četrti g 4 minutami in 9 sekundami zaostanka.
iNadaljevanje s 7. strani) no s krvavim obrazom in najmlajšim otrokom v naročju; zadaj pa so se med surovimi Nemci preplašeni stiskali še drugi otroci. Zdaj nihče ni več jokal, niti strupenega mraza niso čutili, vedeli so le to in to povsem gotovo, da s te poti ni več vrnitve. S strahom v očeh so žalostni sprevod opazovali sosedje iz svojih domačij. Tudi njim je bilo jasno, kam odhaja Petranova družina.
Pod staro, zasneženo lipo so se ustavili. Prej kol: bi trenil, so imeli Petranovi, od očeta in matere pa do najmlajšega Jernajoka, zanke za vratom in v zimskem vetrn so se mjjihova prezebla telesa zazibala na ve.jah stare lipe. Podivjani nacisti so se maščevali za poraz, ki jim ga je. zadala pred dnevi partizanska brigada. Preden so odšli s svoje zmagoslavne akcije, je v zimsko jutro odjeknilo še šest revolverskih strelov, ki jih je v nemočne žrtve z naslado in zadoščenje sprožil poveljujoči častnik, da bi bil gotov, da se nihče od Petranovih ne bo več prebudil v življenje.
V tišini zimskega jutra je umrla Petranova družina. Stara lipa je v svoj debeli dnevnik zapisala še t.o Eadiu'o, najsitnišnejšo tragedijo, ki se Ije odigrala pod njenimi vejami.
Štela.
Krim	12 10 1 1 51:11 21
Nova G. 11 9 11 46:11 19 Grafičar 12 8 1 3 48:16 17 Slovan	12 6 0 6 21:27 12
Aurora 12 5 2 5 12:21 12 Izola	11 4 2 5 18:20 10
Postojna 12 3 4 5 9:16 10 Piran	12 3 1 8 14:29 7
Triglav 12 2 1 9 10:39 5 Branik	12 2 1 9 10:39 5
V	prvenstveni tekmi goriškega nogometnega centra so v nedeljo v Sežani mladinci Tolmina premagali Sežano s 5:0, Tudi tekma med prvimi moštvi obeh klubov se je končala z zmago Tolmincev z rezultatom 2:1.
Primorsko srednješolsko prvenstvo v košarki
V	okviru proslav desetletnice o-svoboditve in desetletnice ustanovitve postojnske gimnazije so v Postojni organizirali primorsko srednjošollsko prvenstvo za moške in ženske. V moški skupini je zasluženo zmagala ekipa Pomorsks srednje šole iz Pirana, ki je osvojila dragocen pokal okrajne zve,. TD Partizan. Drugo mesto so zase dli dijaki postojnske gimnazi tretje pa koprski gimnazijci. Naj boljši igralec na turnirju je bii Brimo Bizjak iz Pomorske srednje šole v Piranu.
V	ženski skupini pa je zmagala postojnska gimnazija pred piranskim licejem in slovensko gimnazijo iz Kopra. Zmagovalke so prejele lep pokal sveta za prosv.eto in kluturo OLO Postojna.
Ze to nedeljo pa se bodo primorski srednješolci ponovno srečali v Kopru, ko bo na sporedu prvenstvo v odbojki.
Šahovsko prvenstvo Kopra
Te dni se je začel v Kopru šahovski turnir za letošnje prvenstvo mesta, na katerem sodeluje 14 igralcev. Po tretjem kolu vodita Oblak in Lorenčič z dvema točkama. Vendar je stanje na tabeli še precej nejasno, ker so več£e! število partij prekinili oziroma preložili.
Hkrati s turnirjem za prvenstvo mesta se je začel tudi turnir za osvojitev IV, kategorije. Tudi na tein turnirju sodeluje 14 igralcev, doslej pa so odigrali 6 kol. V vodstvu je Krstančič s 5 in pol točkami pred Božičem, ki ima 2 in pol točki in tri prekinjene partije.
Goriški kotaljkarji so v dobri formi
V okviru prireditev ob Dnevu železničarjev sta se srečala v Novi Gorici državni prvak v hokeju na kotaljkah Nova Gorica in Cement iz Pulja. Po odlični igri so domačini zmagali z visokim rezultatom 14:4. V obeh moštvih je igrala večina državnih reprezentantov, ki bodo od 17. do 24. maja nastopili na svetovnem prvenstu v hokeju na kotaljkah v Italiji.
OBVESTILO
Ozveščam vse, ki bi kupili od Ošaben Ivana, predmete hiš-ne opreme ali druge predmete, da mu bodo isti odvzeti, ker niso billi lastnina imenovanega.	(
Ošaben Franc, Novo naselje št. 134, Zamet, R i j e k a
OBJAVA
Bogdan Josip, Trg Revolucije št.
1, Koper je izgubil svojo osebno izkaznico nekje v bujskem okraju. Najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne, v nasprotnem primeru jo razglašam za neveljavno.
NEDELJA, 24. IV, 1955: 8.15 Z domači]} logov v nedeljsko jutro, 8.40 Našim kmetovalcem, 90.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih aktivov — XI. oddaja, 13.45 Glasbila po željah, 15.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje »Svobod« in prosvetnih društev — VII. oddaja, 16,00 Nedeljski pTomenadni koncert, 19.45 V ritmu sambe z orkestrom Edmondo Ros, 21.00 Couperinov grob. Orkester de la Suisse romande, 21.33 Koncert popularnih opernih arij. 22.00 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 25. IV. 1955: 14,00 Od melodije do melodije, 14.40 Domači zvoki:. Koračnice, polke in valčki iz zakladnice slovenske narodne pesmi, 15.00 Čistimo svoj jezik, 15.15 F. Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es duru, 15.35 Iz albuma zabavnih melodij, 19.15 Poje kvartet Golgowsky ob spremljavi orkestra Will Glahe, 20.15 Klavir v rilmu, 20.30 V narodna pesmi in plesu po Jugoslaviji, 21.05 Nočni komorni koncert II. del, 22.00 Plesna glasba.
TOREK, 26. IV. 1955: 14.00 Od melodije do melodiie, 14.40 Domači zvoki: Koroške narodne pesmi, 10.00 S knjižne police, 15.20 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank 16.00 Za vsakogar nekaj, 19.15 V modernem ritmu, 20,15 Operetne melodije, 20.30 Georges Gershwin »Porgy and Bess — opera v 3. dejanjih, 20,45 Plesna glasba.
SREDA, 27, IV. 1955: 14.00 Od melodije do melodije, 14.40 Domači zvoki: Slovenski partizanski motivi, 15.00 Kulturno življenje na Primorskem, 15.15 Melodije iz revij in operet, 15.30 Glasbena kronika doma in po svetu, 16.00 Zdravstveno predavanje. 16.10 Za vsakogai nekaj, 19.15 Melodije za razvedrilo 20.15 Revija slovenskih in dalmatinskih narodnih pesmi, 21.05 Nočni koncert operne glasbe,
OBVESTILO
Uprava »Slovenski Jadran« sporoča vsem podjetjem, ustanovami zadrugam, organizacijam in privatnikoni, da je prevzela zastopstvo za oglaševanje o Si. poročevalcu in Ljudski pravici.
Za vse informacije glede oglaševanja naj se interesenti obračajo na upravo Slovenskega Jadrana v Kopru, Santorjeva ulica 26.
Najprej moram z veseljem ugotoviti, da se kolobar mojih dopisnikov širi. Seveda imam največ ustnih dopisnikov, ker se mnogi še vedno bojijo, da ne bi Vane iz dopisov odkril njihov značaj, prepričanje, socialno strukturo, ali pa da ne bi zvedel, če so poročeni, zaljubljeni in tako naprej. Kar brez strahu! Vane ni »štrigon«. Ju-ca pa zna brati preteklost, sedanjost in prihodnjost, toda samo iz cikorijinega »fundača«.
Priznati moram, da imam tudi lep kup pisanih dopisov, ki so pa žal v, večini za koš, ker so za-' stareli ali pa preveč osebni. Dobil sem dopis celo z Jesenic na Gorenjskem, ki je potoval do mene točno 12 dni. Najprej je z naglo pošto »sfrlel« v Sečovlje, kjer so ga teden dni kuhali v mineštri, potem me je končno našel s poštarjem vred. Vabijo me, naj bi jim na Jesenice prišel pomagat sestavljati tarifne pravilnike, ker so zvedeli. da sem strokovnjak za taka in podobna vprašanja. Moram jim pa sporočiti, da se niso obrnili na ta pravi »atres'« in da so se sakramensko zmotili. Vane živi in dela mimo vseh pravilnikov; še tistih, ki mu jih predpisuje Juca.
Pri roki imam krasen in zanimiv dopis iz Potoč pri Senožečah. Čeprav je malenkost zastarel, je vendar zanimiv. Poslušajte, kaj mi pišejo: »Dragi Vane! Skoda, da nisi prišel k nam okrog velike noči. Vse povprek so si nekateri že-gnali pirhe. Seveda je župnik iskal in iskal primerne prostore v vasi za tako svečan obred. Pri tem je že skoraj obupal, toda v zadnjem
trenutku ga je iz zadreg zvlekel nek član partije in mu prijateljsko ponudil za žegnanje prostore svoje hiše. Kajne, Vane, da je t.o lep zgled doprodukcije kakor v filmih,« No, ko smo ravno pri pir-hih, naj vam razodenem, kaj so mi javili iz Sv. Antona. Pišejo: »Pr nas je pred veliko nuč pobiral naš mežnar po hišah špeh nu jajca. Ma se je bugi revež taku nalezli črnega jenu belega, de je čez nuč obležau u jarki pr cesti. Ku se je u jetro zbediu, je ubužec vidu, de so mu ostala samii jajca. Vse je prekljeu jenu reku, de bo drugo, leto raj uas'lou doma«.
Tako smo odpravili tudi z pirhi, Iz Skocjana pri Kopru mi piše neka Vanca, da je prisiljena hoditi po »špezo« v Koper, čeprav ima pred nosom trgovino jestvin. Pravi, da imajo v tisti »bogeti«'prednost tiste, ki so gosposko oblečene in »rošeto« na ustnicah pa tudi če .pridejo zadnje. Njo, Vanco pa niti ne pogledajo, tem drugim se pa lepo prijazno smejejo in klanjajo. Iz pred dnevi odbor Socialistične zve-Skocjana so mi tudi javili, da je ze sklical sestanek volilcev, na katerega je prišlo zelo malo ljudi. Zanimivo pa je ugotoviti, da nu sestanku ni bilo niti enega odbornika, Mislim, da jih ni Ireba ravno pohvaliti!
Ljudski odbor mestne občine v Kopru večkrat razpravlja o kmečkih vprašanjiti. O svojih sklepih ima navado seznaniti svoje občane z lepaki in pozivi, V zadnjem času je na primer sklenil, da morajo kmetje licencirati bike in cepiti prašiče. Za to je določil tudi rok. Občane v mestu, kjer kmetov sko-
raj ni, je seznanil o tem sklepu z lepaki na vseh »kantonih«, kmete v Cezarjih, Pobegih in drugod pa se ni niti spomnil, kako da njihovi prašiči niso potrebni cepljenja.
Prejšnjo nedeljo sem bil v Kopru in sem po stari navodi srečal prijatelja Zižeta. Kot pošten meščan me je povabil na eno »otavo« v Triglav. Toda, ko sva hotela vstopiti, naju niso hoteli niti spustiti noter, če ne plačava vsok po 200 dinarjev. Gledal sem debelo, kaj to pomeni, pa mi je nek natakar ob-jasnil, da hodijo nekateri v hotel ob nedeljah samo plesat ter da popijejo kvečjemu eno oranžado ali pašareto. Nič ni pomagalo dokazovati, da meni oranžada ni dobra in da ne znam plesat. Rekel je: »Dragii tovariš, urdin je urdin, mo-ni je zelo žal, da ne znate plesat!« Zavila sva seveda k Ivanki in ga od jeze popila kar cel liter.
Tam smo se imenitno zabavali. Pretresali smo vse mogočo zunanjo in notranjo politiko ter ugotovili, da bodo letos češnje zrele pozno v jeseni, če bo atomsko vreme dovolilo. Turiste v Portorožu bodo dobili okrog novega leta, saj so komaj pred nekaj dnevi začeli popravljati hotele, oziroma bolj točno povedano, so jih začeli rušiti. Za Silvestrovo bo menda velik mednarodni plesni festival na novi terasi bara »Jadran«, ki e sedaj šele v prvi fazi gradnje. Zdi se, kakor da so pravzaprav začeli prezgodaj obnovitev, saj še nismo niti v maju. Se marsikaj bi se bili pomenili, toda so nas predčasno spodili iz lokala. Bomo pa drugič nadaljevali!
Vane od Juce
ČETRTEK, 28. IV. 1955: 14.0« Od melodije do melodije, 14.40 Domači zvoki: Poje slovens oktet, 15.00 Morja široka cesta. 15.15 Četrtkov prontenadni koncert. 16.00 Radijska univerza, 16.10 Za vsakogar nekaj, 19,15 15 minut s Frankie Lainom. 20.45 Melodije za orgle, 21.05 Nočni simfonični koncert, 1. L. v. Bethoven: Simfonija št. 4, 2. R. Schumann: Koncert za čelo in orkester, 22.00 Plesna glasba.
PETEK, 29. IV. 1955: 11.00 Opol-. danski glasbeni mozaik, 13,45 Glasba po željah, 14.40 Domači zvoki: Igrajo kmečke zasedbe 15.00 Kulturno pismo 15.15 Glasbeno literarna oddaja: Negro spirituals in črnska poezija 16.10 Za vsakogar nekaj 19.15 V ritmu z jugoslovanskimi ansambli zabavne glasbe 20.15 15' v svetu revije 20.30 Narodne pesmi 21.05 Iz vseh jugoslovanskih koncertnih dvoran 22.00 Plesna glasba.
Tudi kulturno - prosvetno delo je produktivno
(Nadaljevanje s 5. strani) Koper odobril 800.000 dinarjev za nabavo enotnih oblek za ves zbor. Tako je postal moški pevski zbor DPD »Svoboda« naš reprezentativni zbor. Pevska sekcija ima tudi svoj posebni odbor in ločeno finančno poslovanje.
V' okviru »Svobode« dela tudi lutkovno gledališče, ki je imelo do zdaj 7 predstav, in harmonikarska šola, ki jo obiskuje 15 učencev. Prvotno se je vpisalo v harmonikar-sko šolo 25 članov, toda zaradi tega, ker niso imeli instrumenta, so opustili učenje. Tudi društvo samo ne premore harmonike in mu jo iz prijaznosti posoja RadioKo-per-
ICakor je bilo razvidno iz poročil in iz diskusije, se koprska Svoboda lahko pohvali z nekaterimi sadovi svojega dela, ali, bolje rečeno z nekaterimi uspešnimi sekcijami. Toda ne more se pohvaliti,-da je izpolnila svojo glavno nalogo, da postaja žarišče prosvetlje-vanja delavskih množic, da je zbrala okrog sebe delovne ljudi vseh poklicev in starosti, zlasti pa mladino. Krivdo za to je iskati v mnogih vzrokih. Mogoče je bil v nekaterih stvareh tudi upravni odbor premalo elastičen, in s'e je nekako omejeval na sekcije, ki so dobro delale in pri tem zanemaril tiste, ki niso mogle zaživeti. Kakor je pokazala diskusija, se Svoboda bori v glavnem z isimi težavami in problemi kot vsa naša ljudska prosveta: kader, finance, prostor, naraščaj, članstvo. Tudi pri Svobodi so posvetili veliko premalo pozornosti in dela izobraževanju, čeprav je to nalogo prvenstveno priporočil Glavni odbor Zveze Svobod.
Naravnost nerazumljiv pa je od-. nos nekaterih podjetji in kolektivov do Svobode, ki naj bi bila njihovo društvo. Kot najbolj pereč primer so imenovali podjetje »Slavnik«. in »Sočo«, ki jo je član upravnega odbora osebno obiskal kar devetkrat. nakar so mu rekli, da se v Svobodo nočejo vpisati.
Na koncu letošnjega občnega zbora so udeleženci na predlog kandidacijske komisije z nekaterimi spremembami izvolili nov upravni odbor, v katerem so: Renko Ivan (predsednik), Komel Milan (podpredsednik), Podobnik Janko (tajnik), Smolnikar (blagajnik) in člani Ciak Miljeva, Pohar Lado, Lo-redan' Izidor, Kosmač Marjan in Gorup Ljubomir. Člani nadzornega odbora pa so: Resinovič. Dolin-šek in Pahor.
Stari odbor je še predlagal proračun za leto 1955, v katerem je predvidel podpore in subvencije v višini 660.000 dinarjev. Vprašanje je seveda v. kolikor bo naletel na razumevanje za te svoje skromne in najnujnejše potrebe, ki so življenjske važnosti za obstoj in za u-spešno delo.	Z. L.
Ureja uredniški odbor — O^ijovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru.
Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26,
telefon 170, poštni predal 2 — Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina 500 dinarjev polletna din 230, četrletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki, v Kopru št. 657-T-162
Določanje morskih tokov s pomočjo lepenke
Britanski oceanografski institut je izvedel prav posebne poskuse: v Atlantski ocean so metali iz letal posebno lepenko, s pomočijo katere so pozneje 9tirakovnjaki raziskovali tokove. Dobljene podatke so vnašali v zemljepisne karte. Del teh lepenk so tokovi' že pripeljali do britanske obale, največ so jih našli na otokih severne in zapadne Irske, le majhen del pa na južni obali Islanda. Tako so ugotovili morske tokove. Na vsaki lepenki je napisano, da dobi tisti, ki je prinese oceanografskemu zavodu, lepo nagrado.
Življenje v morskih globinah
Danska raziskovalna odprava, ki se je nedavno vrnila s potovanja okoli Filipinskega otočja, je našla celo v globini 10.000 m živa bitja. To so bile posebne vrste morske vetrnice nedoločene barve, velike kot mandeljni. Odprava -je raziskovala tudi morske globine ob afriški obali. pmkrv.arila je Indijski ocean in nadaljevala pot preko Tihega oceana, Za svojo raziskovalno delo je imela posebno opremo: radiiske naprave, 2 km dolg jeklen kabel in drugo, kar je vse skupaj tehtalo
usodnih dednih spremembah glede na zunanje okolje ima glavno besedo naravni izbor, oziroma pri kulturnih raftlinah in domačih živalih umetni izbor, ki ga vrši umni rejec — agronom.
Vsaka mutacija ima seveda svoj naravni vzrok, svoj vir, ld ga pa ne poznamo vedno: zato je težko odločiti, ali prihajja vzrok le od zunaj, iz okolja, ali pa tudi iz same žive snovi. Vsekakor se pojavljajo mutacije kot odgovor na delovanje močnejših količin različnih naravnih energij, med njim izlasti kemičnih in žarkovnih.
Do pred kratkim so rojci mogli izkoriščati za vzrojo novih vrst ali pasem le dedne spremembe, ld so jih odkrili po ostTem opazovanju voli-keg a števila poskusnih osebkov, »po naključju«. Po dolgotrajnem procesu izbora, reje in križanja se je rejcu v srečnih primerili posrečevalo končno vzrediti novo zvrst ah raso. Na količino in kakovost mutacij pa rejec ni imel vpliva.
Sedaj pa se situacija ,spreminja v prid človeštva. Zarkovna energetika nam daje "v roko učinkovito sredstvo, s katerim lahko načrtno proizvajamo mutacije po najkrajši poli in s tem nove vrste in rase. Tako je tudi sama teorija o mutacijah in genih veliko pridobila.
Pri. vrstah z le spolno oploditvijo ostane proces ustvarjanja novih ras nekoliko bolj počalsen, kolikor ne dobimo po obsevanju, to je na umeten način, enake mutacije pri spolnih celicah, tako samice kakor samca. To velja predvsem za živali pa tudi za številne rastline, la se množijo le po ploditvi. Drugačna je stvar z rastlinskimi vrstami, ki se lahko množijo nespolno, to je po b rs teh in gomoljih; saj se brsti lahko neposredno precepijo na drugo podlago in tako hitro in množično razmnožijo kar neposredno, gomolji pa se kot taki sadijo. V preteklosti so po takšnih »spontanih mutacijah« v brstu nastale tako rekoč z enim udarcem nove vrste sadja z odličnimi novimi lastnostmi. Iz enega samega mutiranega brsta so vzgojili cele sadovnjake jablan nove vrste. V borbi proti škodljivcem kultur, ki jih je med živalstvom in samim rastlinstvom ogromno, se je proizvajanje odpornih vrst z mutacijami, povzročenimi po obsevanju z radioaktivnimi žarki, zelo obneslo. Tako je pred nedavnim dr. Calvin Konzaku iz ZDA uspelo vzrediti tako vrsto ovsa, ki je ne le izdatnejša v pridelku, temveč tudi odporna proti rji. Dosegel je končni uspeh in pridelal dovolj zrn za setev že v poldrugem letu. Po starih metodah bi rabil za to vsaj 10 let trdega dela, Pomen nove metode dela ni le v tem, da se doseže načrtni uspeh, temveč tudi v tem, da mora agrikultura danes uspešno nastopiti z vzrejo odporne vrste proti novemu škodljivcu, preden se uspe razširiti in narediti veliko škodo. Mimogrede omeaifjeno, v ZDA utrpi narodno gospodarstva po takšnih škodljivcih letno škodo v znesku treh milijard dolarjev.
Znanstvenikom je v kratkem času uspelo vzgojiti novo vrsto »kikirikija«, ki daje za 30 odstotkov več]i pridelek, in še drugo vrsto s tako enotno velikostjo in obliko oreškov, da je žetev s stroji zelo olajšana. Tretja vrsta je odporna proti lisam na listju, (bolezen, ld jo povzroča neki virus).
V ZDA delajo sedaj zelo pridno na vzreiji novih vrst koruze, ki so zelo rodne in odporne proti listni rji. Usoelo je že vzrediti vrsto sladke koruze, ki je odporna proti bolezni, pri kateri listi venejo zaradi delovanja nekih bakterij.
Po »Proteusu«,
Tudi v Ameriki Imajo premalo šol
Tudi v ZDA je pereče vprašanje novih šolskih poslopij in učiteljskih moči in tako je S.800.000 šolo obvezne mladine prikrajšano za učne prostore. Statistika je pokazala, da je v Ameriki 9,500.000 nepismenih ljudi in da je temu vzrok, da otroci nimajo možnosti hoditi v šolo ali poseeajo take šole, ld jim nudijo pomanjkljivo izobrazbo.
To je zadnja serija najnovejših nadzvočnih reaktivnih letal, ki pa so še v preizkušnji. Nadzvočna hitrost in s tem v zvezi povečan zračni pritisk zahtevdta vse nove oblike, tako da letala postajajo vse manj podobna tistim, ki smo jih bili navajeni videti v zraku. Letalski konstruktorji se namreč niso zadovoljili s probojem »zvočnega zidu«, to je hitrostjo nekaj nad 1200 km na uro, kar že danes ne pomeni nič posebnega, ampak hočejo še več. Tako se pojavljajo na nebu nove in nove vrste letal kot posledica vrtoglavem tekmovanja in borbe za hitrost. Nekatera teh letal, ki jih vidite na sliki, so pri poskusili presegla hitrost 2000 km na uro.
S takim letalom bi v 20 urah obleteli zemljo.
v	,	venki; j«, prav nič ne Sledijo. Da bi
ugotoouc učinek kala>r tudi preciznost dirigiranih izstrelkov uporabljalo kol: cilje tudi težke bombnike, s katerimi upravljajo potom radiu. Na sliki vidite, kaj se zgodi, ko štirimotorni bombnik pogodi takšen izstrelek. Mimogrede naj povemo še to, da podobno letalo stane več milijonom in da en sam tak poiskus stane namreč toliko kot zgraditev velike stanovanjske hiše. To je eden med značilnimi primeri, ki dokazujejo, koliko človeškega dela in gmotnih sredstev uničujejo ljudje že samo pri poizkusih te vrste, hkrati pa kako resno je vprašanje mirnega sožitja med narodi in s tem o zvezi zmanjšanje oborožitve ter uporaba teh sredstev v človeštvu
koristne namene.
Delo v atomskih laboratorijih ie po-gostoma hudo nevarno. Osebje se mora izogibati vsakega dotika z radioaktivnimi snovmi, ki povzročajo neozdravljiie opekline. Zato so iznašli posebne roke, s katerimi iz daljave prenašajo in mešajo nevarne snoi;i, Roke so tako »pripravne«, da jih lahko uporabijo za kakršnokoli delo. To dokazuje tudi strokovnjak na naši sliki. Z mehaničnimi rokami previja dojenčka. To je vsekakor velik usveh, posebej še, če upoštevamo, da je prav gotovo 90% moških, ki bi tega dele ne opravili niti s pravimi rokami.
Graco - čudežni robot
Iz dneva v dan nas elektronika preseneča z novimi odkritji. Tako so v nekem kalifornijskem elektronskem laboratoriju izdelali iz starih letalskih delov novega robota. Ta robot zna sam izdelati lesen zaboj od prvega do zadnjega dela in ga nazadnje še zabije z žeblji. Zna ravnati s kladivom: s kleščami in s svedrom, Zastavlja tudi razna vprašanja in igra šah. Seveda vse to s pomočjo svojih izumiteljev, ld znajo z njim ravnati, sicer je mrtev predmet, kakor vsak stroj, ki so ga izdelale človeške roke.
Smučanje na vodi postaja vadno bolj priljubljen šport. Za hiter motorni čoln privežejo vrv, ki se je v določeni razdalji drži drsalec. Na nogah ima posebne smuči, ki so si-cer nekoliko širše in precej krajše od navadnih smučk, drugače pa podobne. Tako s hitrostjo nekaj desetnik kilometrov na uro drsi po morski gladin:. Čeprav za samo smučanje ni potrebno kdo ve koliko znanja, je pa tekale akrobatska »figura' precej zahtevna.
Slepi nrar, ki dela ¥ temi
Pet tisoč zvezkov, osemsto tisoč strani
Mandžurski cesar Cang-Hi (živel le od leta 1662 do 1772) je naložil «voijim učenjakom, naj napišejo knjigo, ki 1x3 vsebovala vse znanje Ki-tajike. Knjigo so napisali in natiskali, Ima 5000 zvezkov, 800.000 strani ia nosi naslov »Tu-Šu-ci-čeng«. Posamezni zvezki so debeli 2 cm, za
Kaj takega smo bili navajeni le iz Amerike. Naši bralci bodo najbrž tudi "ami opazili presenetljivo podobnost. tehle »uniform« z zloglasnimi krinkami ameriške teroristične ot-ganizacije Ku-klux-klana. V rese,lici pa gre le za velikonočno procuijo nekje c Španiji. Sicer pa primerjava ni kri lična, saj tako enj kot drugo pomeni nasilje nad- duhom in mračnjaško,>
okrog 36 ton. S posebninii mrežami so dvignili z morskega dna te Ted-ke živali in jih preiskali v ladijskem laboratoriju. V globinah so našli razen morskih vetrnic še majhne rake, ki se zaradi slabih življenjskih po-goie.v niso razvili in merijo le 3 cm, Višje razvite živali ne morejo živeti zaradi velikega pritiska v globinah nod 5.000 m, zato v večjih globinah kar mrgoli mikre>organizmov. Ti se hranijo z orgamiskiimi snovmi, ki padajo s površine na morsko dno. Le te mikroorganizme lahko prenesejo v laboratorije za poskuse, ostalo živali iz morskih globin pa /takoj poginejo, čim se zmanjša velik pritisk, ki so ga navajene.
Avtobus ali trolejbus?
Ob zamenjavi trolojbusov z avtobusi je prišlo v britanskem parlamentu do zanimive debate. Eden govornikov je predlagal, naj počakajo a zamenjavo toliko časa, da bo Higiea-ski zavod končal svoje študije v zvezi z obolenjem na pljučnem raku. katerega vzrok so izpušni plini diset motorjev, s katerimi so opremljeni avtobusi. Govornik se je sklicovai na ugotovitve higienskih strokovnjakov, da namreč krivulja obolenja za pljučnim rakom kaže isto krivulja, kot jo ima krivulja števila prehodov javnega transporta z bencinskega motorja na disel motor, ki uporablja kot gorivo nafto. To s oglašanje krivulj naj bi bilo po njegovem mnenju zadosten dokaz, da izpušča* plini pri disel motorju vplivaj» aa omenjeno bolezen.
Ena izmed poslednjih fotografij bivšega ministrskega predsedniku Churchilla, ki se je, kot smo že poročali, umal-f.il -s polif-čne pozornice Predrto je odšel v pokoj, je priredil d svoji hiši poslovilno večerjo, na kateri se je med drugimi poslovil tudi od angleške kraljice in tako zaključil s*vo}o dolgoletno politično življenje.
Tako na področju znanstvene kot uporabne biologije prevladuje danes mnenje, da nastanejo nove lastnosti organizmov po tako imenovanih mutacijah, to je po naglih spremembah predrobne zgradbe ali ultra-strukturo žive snovi —- protoplazme. Zato so take spremembe dedne, ker se spremenjena struktura kot taka naprej doli in proizvaja sebi enake, tore.j spremenjene, strukture. Umiš-Ijenirn enotam najdrobnejše strukture pravimo geni, teh si pa ne smemo predstavljati kot povsem točena, torej individualizirana zrnca ah telesa podobne obliko. Po mutacijah nastale de1* e spremembe so lahko koristne al >a škodljive, morejo pa biti tuc. s stališča koristnosti povsem indiferentno. O koristnosti oziroma škodljivosti novih lastnosti odločajo razmere okolja, in sicer notranjega, ležečega v samem organizmu in zunanjega okolja. O
V Daruvaru, na Hrvatskem, ni ¿lovska, ld bi ne poznal 53-letnega Franja Brabca, edinega slepega urar-[a v Jugoslaviji. Brabec je oslepel že v četrtem letu svojega življenja ■a se je ldjub temu usposobil za odličnega urarja. Nikoli v svojem življenju pa ni ure videl.
»Se kot otrok — pripoveduje Fran-ngo — sem vedno poslušal v sobi veliko stensko uro. Vedno se mi je «delo, ga je to živo bitje, ki prav tako kot jaz nima oči.«
Ura mu je bila postala najljubši predmet in prijatelj v temi. Z osemnajstimi leti je že podrobno poznal ves mehanizem ure in danes ima Barabac popravlja vse vrste namiznih ebifi, ki mu je tudi vir dohodkov. Brabec opravlja vse vrste namiznih in žepnih ur, z malo večjim naporom pa lahko popravi tudi ročno uro. Da-revarčani in ljudje iz okolice mu z Eaupanjem nosijo svoje pokvarjene ure.
Slepi mojster je uredil svojo delavnico v kuhinji. Za vsak delček orodja, 'tudi za one, ki jih je odložil v predal pred nekaj leti, se natančno «pominja, kje ga je pustil. Značilno je še to, da svoj posel opravlja ponoči, ker .pravi da v nočni tišini najbolje sliši bitje svojih ur. Brabec si 'tudi sam gospodinji, v prostem času pa igra violino ali tam-turico.
tisk so porabili 100 milijonov tiskovnih znakov, Evropske tiskarne v Šanghaju so rabile za tisk celotnega dela 3 leta. Delo sploh ni bilo na prodaj, ker je bila cona previsoka, ampak so jo darovali članom cesarske družine in nekaterim uglednim osebnostim. Danes poznamo samo en izvod prve izdaje (hranijo ga v Britanskem muzeju). Ta knjiga je najobširnejše književno delo vseh časov in učeni Kitajci tidijo, da samo tisti, ki je prebral to knjigo, pozna Kitajsko.