let# 1883. 509 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XLIX. — Izdan in razposlan dne 27. oktobra 1883. 158. Razpis finančnega ministerstva od fi. septembra 1883, 'k je veliki colniji v Marbnrgu dana oblast odpravljati oneužiteno (denaturirano) laško olje. C. kr. veliki colniji v Marburgu dala seje oblast, denaturirano laško olje P° čolni tarifi št. 72, opomnja, odpravljati. Duiiajewski s. r. 150. ttkaz ministerstva za trgovino sporazumno z minister st vom za bogočastje in uk izdan dne 10. septembra 1883, ° tokaiovanji sposobnosti za strežbo (poslnžbo) parnih kotlov in za nadziranje delovršbe s parnim kotlom. Wli §• 1. Za strežbo (poslnžbo) parnih kotlov in za pažnjo nad delovršbo s parnimi smejo se pripuščati samo take osebe, ki so dovršile 18. leto svoje dobe, ki 8° treznega in zanesljivega značaja, ki imajo potrebne znanosti in ročnosti ali 8Pl’etno8ti ter so s preskušnjo svojo sposobnost izkazale. §• 2. ^ določila tega ukaza uporabljajo se na vse osebe, katere vsled njihove služ-e,le uporabe vplivajo na varnost delovršbe s parnimi kotli, torej ne samo na 98 strežnike parnih kotlov (kurilce), nego tudi na strežnike (mašiniste, voditelje) parnih mašin vsake vrste, ako parna mašina in parni kotel sestavljata v delovršbi eno neločno celoto ali vskup spadajočo napravo (lokomotiv ali parulja, premična parulja, pri ladjah parnicah gonilna parulja, pri stalnih, raztresenih mašinah glavna mašina ali kjer take ni, tista parna mašina ali parulja, katere se držč napajalke itd.), naposled na osebe, katerim po uredbi službe pripada pažnja nad delovršbo s parnimi kotli. §. 3. Za preskušajo omenjeno v §. 1 postavlja trgovinsko ministerstvo sporazumno z ministerstvom za bogočastje in uk izmed strokovnih profesorjev tehničnih visokih šol, državnih, deželnih ali občinskih obrtovnih šol mašinsko-tehnične meri in po petrebi postavlja trgovinsko ministerstvo sporazumno z nai-nisterstvom notranjih reči izmed državnih ali civilnih inženirjev posebne pre-skuševalne komisarje, katerih imena in stanovaliŠča razglaša politično deželno oblastvo. Razven teh imajo pravico takega preskušavanja od države postavljeni c. kr. preskuševalni komisarji parnih kotlov in v preskušnjo parnih kotlov pooblaščeni organi takih družeb, ki jih je država upravičila paziti na delovršbo s parnimi kotli. §• 4. Kdor želi dobiti svedočbo, ki daje pravico v strežbo (poslužbo) parnih kotlov ali v pažnjo nad delovršbo s parnimi kotli, naj za pripuščenje k preskušnjj prosi pri rektorstvu, odnosno ravnateljstvu katerega v §. 3 omenjenih učilišč ah pri načelniku katere družbe, ki je od države prejela oblast čuti nad delovršbo s parnimi kotli, ali pa, če preskuševalni komisar ne pripada nobeni prej imenovanih korporacij, naj poprosi preskuševalnega komisarja samega. Proseč za pripuščenje k preskuŠnji ima kandidat izkazati v §. 1 propisana leta dobe, po tem trezen in zanesljiv značaj s svojo službeno svedočbo, odnosno svojimi službenimi svedočbami, ali pa s svedočbo občinskega županstva, v katerega okraji je poslednjič stanoval, naposled še to, da si je pod nadzorom pi'e' skušenega strežnika pri delovršbi s parnim kotlom zadobil potrebne paktiČne ročnosti. Čas, doklej mora kdo vaditi se pri delovršbi parnega kotla, naj iznaša šest mesecev, a sme se skrajšati na tri mesece, če kandidat izkaže, da je z dobrin1 uspehom hodil v kako državno, deželno ali občinsko obrtovno Šolo mašinsko-tehnične meri ali v tečaj (kurs) o strežbi (poslužbi) parnih kotlov, ki je napravljen na kateri prej imenovanih učilnic ali od strani družbe, prejevše od državo oblast paziti nad delovršbo s parnimi kotli. Kadar bi kandidat bil posebno usposobljen, sme mu se poprejšnja služba pri delovršbi s parnim kotlom celo odpustiti. Razloka o tem pri toji trgovinskemu ministerstvu, na katero je dotično prošnjo po deželnem oblast^11 vpodati. §•5. Pred preskušnjo, odnosno pred ponovno preskušnjo (§§. 6 in 7) dolžan J(‘ kandidat opraviti tri goldinarje kot odredbino ali takso od preskušnje. To preskusnino je odšteti blagajnici dotičnega učilišča ali družbe delovrŠbo parnih kotlov nadzirajoče, ali pa, če preskuševalni komisar ne pripada taki korporaciji, c. kr. davkovnemu uradu tistega okraja, v katerem ta preskuševalni komisar stanuje, in ondukaj naj jo on vzdigne. §. 6. Preskušnja naj se razteza na tiste znanosti in ročnosti v delovršbi s parnimi kotli, ki so potrebne v to, da se ubranjuje ali odvrača nevarnost razpoka parnih kotlov. Sosebno je kandidata preskušavati v to mer, če so mu dobro znani zakoniti Propisi o hranilnih nared bah ali poskrbah, da se parni kotli ne bi razpokavali (ttinisterski ukaz od 1. oktobra 1875 [Drž. zak. št. 130], in dodatni dodični ukazi 111 pa semkaj mereči prepisi) in če zapovedane hranilne naredbe poznâ ter umè z pjimi prav rokovati. Ako se koli more, bodi ta preskušnja pred delajočim parnim kotlom. §. 7. Ako je kandidat obstal pri preskušnji, izdâ mu preškuševalni komisar sve-dočbo, v kateri naj se izreče sposobnost, streči (posluževati) parne kotle, odnosno paziti na delovršbo parnih kotlov. Ako kandidat ne obstane pri preskušnji, sme se, ko poteče rok treh mese-Cev) pripustiti k ponovi preskušnje. Ako se tudi pri tej preskušnji najde, da ni dober za to, ne sme biti več pri-PušČen, da bi še preskušnjo ponavljal. Treskuševalnih komisarjev dolžnost je, neposrednje po preskušnji dotičnemu deželnemu oblastvu naznaniti imena časno zavrnjenih kandidatov, in pa teh, ka-eri se več ne pripuščajo k ponovi preskušnje. Grledé kandidatov, katerim je bila v 1. odstavku tega paragrafa omenjena 8vedočba izdana, naj preskuševalni komisarji dotičnemu deželnemu oblastvu daj<5 Oznanilo, ko izteče leto. §• 8. Od države postavljeni c. kr. preskuševalni komisarji parnih kotlov in v pre-Kuse parnih kotlov pooblaščeni organi družeb, katerim je država dala pravico Paziti nad delovršbo parnih kotlov, imajo dolžnost, — obdobno pregledujoč Pnnajew*ki s. r. Pino s. r. 161. Razglas finančnega ministerstva od 3. oktobra 1883. da je čolni podružnici v Olhovicah dana oblast, jemati col od perutninskih jajc. G. kr. čolni podružnici Olhoviški v Galiciji daje se oblast, jemati col od iaga T. št. 55 občne čolne tarife (Perutninska jajca). l>uuajewski s. r. 16«. Razglas finančnega ministerstva od ti. oktobra 1883, o ustanovitvi velike colnije II. razreda na kolodvoru Serajevskem. Po priobčilu vkupnega ministerstva ustanovila se je na kolodvoru v Serafu velika colnija II. razreda, katera je začela uradovati 25. dne septem- l'a colnija ima tudi oblast, jemati col od kvart (kart za igro). Du iiajnvsli i s. r. 163. da Razglas finančnega ministerstva od 10. oktobra 1883, Je kralj, ogerski veliki colniji v Šopronji (Oedenburg) dana oblast, col na počak puščati. gi ^o priobčilu kralj. ogerskega finančnega ministerstva bila je kralj, oger-a velika colnija Soprojnska vzprijeta med colnije, pri kateri se sme na počak Puščanje čolnih pristojbin dovoljevati. DniiajewNki s. r. Kil. tka/ ministerstva /.a pravosodje od 10. oktobra 1883, o zvrševanji kazni na prostosti v samotnem zaporu v ječi z izbicami v Mostu. |{ Pča temelji §u 16 postave od 1. aprila 1872 (Drž. zak. št. 43), o zvrševanji k Zr'! !lii prostosti v samotnem zaporu ter postavljanji komisij /a zvrševanje Post"’ Vzv‘^e^° 80 ie pravosodnemu ministerstvu ukazati, da naj se določila te v j|'lv° v ječi z izbicami okrožnega in mostno-delegiranega okrajnega sodišča °‘!tit s 1. dnem decembra 1883 izvajati začnč. Craitik s. r. 99 514 105. Razglas iiiiiiisterstva za finance od *7. oktobra 1883. da so kr. ogerski colnijski podružnici Da tovornem kolodvoru kr. ogerskih državnih železnih na Dunajskem pristajališči oblasti raztegnjene. Po glasu priobčila kr. ogerskega finančnega ministerstva podelila se je podružnici (ekspozituri) kralj, ogerske velike colnije Budim Peštanske, ki je postavljena na tovornem kolodvoru v Budim-Pešti na Dunavskem pristajališči, p °' čenši od 8. septembra t. 1. v oziru na prenakladni promet oblast velike colnij6 II. razreda. Po le-tem sme ista odpravljati vse provozno blago, katero se dovaža na ta kolodvor, in prejemati col od vsakega blaga, katero na-nj dojde iz kake vnanjo dežele ter se po suhem ali po vodi dalje pošilja v kako domačo (tozemsko) p°' stajo. Dalje se ji je dala oblast, prejemati col od takega vvoznega blaga, katero se ne more devati v hranišče velike colnije za to, ker se je bati ognja, in pa od-p avljati na izvozu blago, katero se hoče s pridržkom povračila potrošnin0 vrkako vnanjo deželo izvažati, ter uporabljati napovedni postopek z blagom na a djah po Dunavi reki voženim. Diiiiujovski s. r.