t-
ubaJM vsak dan
Id presnikov.
Usued dailj except Baturdaja, Sundajra and Holldajra.

PROSVETA
'' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' '
Urednliki ln upravnlikl proatori. 2687 South Lawndala Ava.
Offica ot Publtcatlon: >667 South Lawndala Av«.
Teltphone. Rockwell «004
.....................................
LETO-VBAH XXXV.
Cena lista Je $6.00
*	5 S^TSS CHICAGO as. ILL.. ČETRTEK. 22. JULIJA <JULY II). 1943
Subscription 66.00 Vearly
ŠTEV—NUMBER 142
Italijanske avtoritete odredile evakuacijo prebivalcev iz Rima
Aoosptance fot mailing at special rate of poatafe provlded for lo »eetion 1106, Act of Oct. S. 1917, authorued on June 4. 1016
Ameriške čete prodrle 65 milj daleč v notranjost Sicilije. Italijanski vojaki se podajajo v masah in brez odpora. Mussolini in Hitler se sesUla v severni Italiji in razpravljala o militaristični situaciji. Prebivalci v centralni Italiji opozorjeni na nevarnost invazije.— Ruske armade v ofenzivi na 450 milj dolgi fronti.—Ameriške bombe potopile tri japonske bojne ladje na Pacifiku. Baze na japonskem otoku bombardirane
London, 21. jul.—Italijanske avtoritete so odredile masno eva kuacijo prebivalcev iz Rima iz bojazni pred novimi napadi, se glase sem dospela poročila. Naj manj 250,000 ljudi bo moralo zapustiti mesto. Zavezniška letala so danes metala bombe na rimska predmestja.
Zavesnlšk! stan. Afrika. 21. jul. —Ameriške in kanadske čete so danes okupirale Enno, središče železnic in cest v osrčju Sicilije. Osiščna sila beži iz srednjega in zapadnega dela otoka v smeri Messine, mornarične baze na nasprotni strani italijanske celine.
London. 21. julija.—Exchange Telegraph je prestregel radijsko poročilo iz Pariza, da so se britske čete skušale izkrcati v bližini Barija na južnovzhodnem obrežju italijanske celine. To trdi, da so topniške baterije in obrambna sila preprečile izkrcanje in da se je poskus izjalovil.
Zavosnlškl stan. Afrika. 21. julija. — Ameriške čete, ki prodirajo v notranjost Sicilije, so ujjele več sto italijanskih vojakov. Poročila, da se Italijani pfcmtajo proti nemlkih poveljnikom, se vzdržujejo.
Zadnja vest se glasi, da so a-meriške čete dospele v okolico Sante Caterine, ki leži trinajst milj zapadno od Enne, središča vseh cest in železnic v osrčju Sicilije. Kanadske čete so naletele na močan odpor s strani petnajste nemške oklopne divizije v prodiranju proti Amerini.
Vest iz glavnega zavezniškega stana pravi, da se italijanski vojaki podajajo ameriški sili v masah in brez odpora. Povelja nemških častnikov, da morajo vzdržati za vsako ceno, Italijani ignorirajo. Ameriške kolone so prodrle 65 milj dale* v notranjost Sicilije in izgleda, da bodo kmalu presekale otok na dvoje.
Na vzhodu pri Cataniji, stra-tegični mornarični bszi, je v akciji osma britska armada, kateri (poveljuje general Bernard L. Montgomery. Ta je včeraj zdrobila napad nemških oklopnih kolon. Prvi oddelki armade so udri i v predmestja Catanije in /namenja kažejo, da bo mesto kmalu padlo. Ko sc to zgodi, bo britska armade začelo prodirati proti Messini in skušala odrezati Sicilijo od italijanske celine.
Uradni komunike pravi, da so ameriški letalci razbili železniške postaje ln tire v Rimu, po katerih so vozili vlaki v severno m južno Italijo, dve vojaški lc-tališči in kemično tovarno. Napada na Rim se je udeležilo 500 ameriških bombnikov in izmed teh se samo, pet ni vrnilo v svojo bazo.
Bern. ftvtca. 21. jul.—Mussolini in Hitler ste se sestala v nekem mestu v severni Italiji in razpravljala o militaristični situaciji, se glasi poročilo, ki je bilo istočasno objavljeno v Rimu in Berlinu. Hitler j« dospel tja z letalom, Muasolini pa se je pripeljsl s posebnim vlakom
Sestanek je sledil konferenci nwd člani italijenakegs In nemškega generalnega fttabe Po-r»»čilo trdi. -da eo se razgovori med Mussolinljem in Hitlerjem
vršili v običajni atmosferi popolnega sporazuma."
Uradni osiščni krogi molče o rezultatu razgovprov med Mus solinijem in Hitlerjem ter člani generalnih štabov. Poučeni krogi trdijo, da so se na konferenci sestali italijanski generali Vittorio Ambrosio, Francesco Rosi, Rino Corso Fougler, admiral Arturo Riccardi, nemški državni mpršal Goering, feld-maršal Wilhelm Keitel in člani generalnih štabov. Konferenca se je vršila v času, ko so ameriške bombe padale na Rim.
Papež Pij je suspendiral av-dijence po bombnem napadu na Rim. Nemška radijska poročila trdijo, da bo papež poslal oster protest predsedniku Rooseveltu zaradi porušen j a bazilike St. Lorenze. Berlin priznava evakuacijo prebivalcev iz rimskih distriktov, ki so bili tarča bombardiranja iz zraka. Veliko število ljudi je prespalo noč na trgu pred katedralo Sv. Petra. Italijanski komunike trdi, da so bombe ubile 166 ljudi in ranile 1659.
Italijansko vrhovno poveljstvo je opozorilo prebivalce v centralni Italiji na nevarnost zavezniške invazije. Ako se bodo zavezniške čete izkrcale na ozemlju med Rimom in Flo-renco, bodo pričeli zvoniti cerkveni zvonovi v svarilo prebivalcem. Takrat bo ves promet ustavljen in ljudje bodo morali ostati v svojih hišah in čakati na navodila.
London. 21. jul.—Poletna ofenziva ruske armade je v teku na 450 milj dolgi fronti, ki se razteza od Orla na severu do rek Doneč in Mius na jugu, se glasi radijsko poročilo iz Moskve. Rusi so prebili nemško bojno črto na južnozapadni strani Vo-rošilovgrada in prekoračili reko Mius v več krajih.
Sovjetske čete so reokupirale nadaljnjih 50 mest in vasi v ofenzivi na fronti med Orlom in Brijanskom. Samo v enem sektorju te fronte je padlo čez pet tisoč Nemcev v bitki z Rusi. Prvi ruski topniški oddelki so dospeli na ozemlje, ki je oddaljeno samo devet milj od Orla, kjer je zbrana močna nemška vojaška posadka. Topovi bruhajo granate in šrapnele na mesto.
Zavosnlškl stan na Psciflku.
21. jul.—Ameriški bombniki so zdrobili nov jsponski poskus glede ojačsnjs oblegsne jsponske posadke pri Mundl, otok New Georgia. Bombe so potopile dvs japonska rušllca in eno križar-ko. Japonski vojaški trensporti so se morali vrniti nszaj Iz zaliva Vella.
Vest iz glsvnegs stana generala Douglasa MacArthurja pravi, da se jeklen obroč okrog Munde zožuje. Vsi poskusi Js-poncev, da ojačijo vojaško po-ssdko. so se izjslovili.
Jsponske izgube na morju od začetka zavezniške ofenzive znašajo 25 potopljenih In poškodovanih bojnih ladij In transportov.
Waekiagtoa. D. C~ 21. jul.— Mornarični deportment poroča, da so ameriški bombniki motali bombe na Japonske mornarične in letalske bože na ln v bližini otoka Paramuširs v Kurilski otoški grupi , Ts otok je oddaljen samo 1200 milj od Toki ja. japonske prestolnice. To je bil
Odpust rudarjev iz armade
Vojni department odobril akcijo
Washlnyion, D. C.. 21. jul.— Vojni department je avtoriziral odpust 4500 mož, ki so prej delali v rudnikih bakra in cinka, iz armade, je naznanil vojni pod tajnik Patterson.
Patterson je dejal, da je zadeva v rokah vrhovnega poveljstva devetega armadnega zbora, čigar glavni stan je v Douglasu, Utah. To poveljstvo bo odločilo glede odpusta bivših rudarjev iz armade.
Vojni podtajnik je dejal, da bodo možje izbrani izmed prostovoljcev in njihova imena pridejo na seznam rezervnega zbora. Oni, ki bodo'odpuščeni iz armade, bodo delali v rudnikih kot civilisti. Armada ne bo kontrolirala mezd in delovnih pogojev.
Unije so lahko aktivne v politiki
Murray napovedal boj reakciji v kongresu
VVashlngton. D. C.. 21. jul.— Unije Kongresa Industrijskih organizacij pe lahko udeležujejo političnih aktivnofti in prispevajo denar za izvolitev kandidatov za federalne urade, nc da bi s tem kršile provizije Connally-Smithovega protistav-kovnega zakona. Tako je izjavil Lee O. Pressman, pravni svetovalec CIO.
Pressman je informiral voditelje unij CIO, da lahko trošijo denar, energijo in čss v volilnih ksmpanjah pod pogojem, da denar direktno trošijo delavske organizacije, ne pa na podlagi dogovorov s kandidati in njihovimi političnimi strankami ali političnimi odbori. Connally-Smithov zakon prepoveduje delavskim organizacijam prispevanje denarja za izvolitev onih, ki kandidirajo za federalne urade. Pressman trdi, da se prepoved nc aplicira na primarne volitve, ko so lmenovsni kandidati zs federslne ursde. On opi-rs to trditev ns odloke federal-negs vrhovnega sodiščs. Federalni justični department še ni izjavil, ali se provizije omenje-negs zakona aplicirajo na primarne in splošne volitve ali ne.
Pressmsnovo tolmačenje Con-nally-Smithovega zakona podpira deklaracijo Philipa Murray-ja, predsednika CIO, da bo njegova organizacija vodila boj proti reakciji v kongresu in skr-bels, da v kongres pridejo pri-jsteljl orgsnizirsnih delavcev, možje, kl bodo podpirali vojni program Rooseveltove administracije ns notranji in zunanji fronti.
Nov načelnik komisijo za prehrano
Washington, D. C., 21. jul,— L. B Pearson, pravni svetovalec kanadskega poslaništva v \Vashlngtonu, je bil imenovan za načelnika komisije za prehrano Združenih narodov. Pavel Cegula, član ruske nakupno misije in Tsou Pingwen. član kitajske nakupne misije, sta bila Imenovana za podnačelnika.
državni tajnik hull dobil novo pozicijo
Roosevelt ustanovil urad za ekonomsko koordinacijo
SPOJITEV CIVILNIH
agentur
VVashlngton, D. C.. 21. jul.— Predsednik Rooeevelt je ustanovil urad za zunanjo ekonomsko koordinacijo ln imenoval državnega tajnika Hulla za dlrek torja. Za izvrševanje številnih funkcij, ki apadajo v področje novega urada, bo najbrže usta novljena ženske armada SDC (State Departmenft Corps). U-radniki državnega departmenta so razkrili, de se več žensk, ki so se izvežbale za službo v tujini, nahaja v francoski severni Afriki.
Mnogo žensk, ki so uposlene v državnem departmentu in imajo gotove kvalifikacije, bo dobilo službe v, ameriških poslaništvih in konzulatih v tujini. Državni Ujnik je bil in struiran, naj stori korake za spojitev vseh civilnih agentur v pokrajinah, ki so bile iztrgane iz rok osišča in prišle pod kontrolo zaveznikov.
"Naše civilne agenture morajo biti zadostno pripravljene za sodelovanje z vojaško silo," pravi Roosevelt v pismu držsvnemu tajniku. "Potrebno je osredotočenje militarističnih in civilnih naporov, da se izvede popolna mobilizacija sredstev za uapeš-no nadaljevfctije^tojne proti o-siščni sili in reševanje problemov, ki prihsjsjo na površje."
' Za pomočnika Hullu sta bila imenovana Dean Acheson in Thomss Finletter. V področje novega urada spadajo ekonomske aktivnosti v osvobojenih pokrajinah, rekrutiranje in vež-banje ljudi, ki bodo vodili te aktivnosti in. koordinacija in kontrola Izvajanja ekonomskih smernic. '
Rekrutiranje in vožbanje o-sebja civilnih agentur v tujini je bilo poverjeno posebnemu odboru. Ta bo skrbel, da bo vse gladko teklo.
Uradno naznanilo iz Bele hiše pravi, da bo novi urad za ekonomako koordinacijo izvrševal tudi funkcije, kl so prej spadale v področje odbora za ekonomsko vojno in korporacije za rekonstrukcijo financ.
prvi bombni napod na japonski otok od 18. aprile preteklega lota, ko so smeriški letalci pod poveljstvom generala Jameaa H.
Doollttla bombardirali Tokio.
V
Stavka ustavila obrat v vojnih tovarnah
Connersville, Ind., 21. Jul,— Stavka je ustavila obrat v štirih tovarnah McQusy-Norris Manufacturing Co., ki izdeluje naboje za armado. Stsvko Je izzvsl mezdni »por med delavci in kompanijo. V stavki Je zavojevsnih 1200 delavcev, članov avtne unije CIO. Nadaljnjih 400 delavcev je zaatavkalo pri Steel Kitchen Corp, ko Je slednjs odbila zahtevo zs zvišanje mezd Uradniki svtne unije so Izjsvill, ds niso svto-rizirsli oklica stavke.
Bivši vodja bundovcev izpuščen iz zapora
Chicago, 21. JuL—Wllliam B Wernecke. bivši vodja Nemško-amenškega bunda, nacijske or-, j ganizacijo, je bil izpuščen iz je-j če, v kateri je prebil štiri tedne.j ko eo njegovi odvetniki položili poroštvo v vsoti $10.000 Wer-j nocke Je bil obsojen na pot lot zapora in plačitev $10,000 na obravnavi prod federalnim sodiščem zaradi kršenja nebornege zakone On je porsdirsl kot, pridigar z namenom, da se izogne vojaški sldžbi.
Švedska prekliče pakt z Nemčijo
Vlada revidirala svoje stalisče
London. 21. jul,—Iz zanesljivih virov je prišla vest, da bo Švedska kmalu preklicala pogodbo z Nemčijo, sklenjeno pred tremi leti, kl. dovoljuje prevoz nemških čet preko švedskegs ozemlja. To se bo najbrže zgodilo v času nsj večjih msnevrov švedske armade, ki se priČno prihodnji mesec.
Švedska vlada je revidirala svoje stališče kot posledica udarcev, ki jih dobiva osiščna aila v Siciliji in Rusiji. Sedaj je uver-jena, da je minila nevernost nemške invazije. Vlada je dovolila prevoz nemških čet preko Švedskega ozemlja pod priti-skoni v juliju 1. 1940 po kapitulaciji Francije pred Nemčijo. Zadevno pogodbo je uklonila ls bojazni pred nemško Invazijo.
Odločitev glede preklica pogodbe jc udarec Nemčiji. Ona ne bo mogla prevažati vojaških čet in orožja svoji oboroženi sili na Norveškem. Odločitev Je nadaljnji dokaz, da hoče Švedska pretrgati stike ln dogovore s Nemčijo, ki bi jo lahko spravili v zagato po porazu osišča in v Času, ko se bodo vršile razprave o utrditvi miru v povojni dobi.
Berlin je bil že opozorjen, da bo Švedska preklicala pogodbo. To se je zgodilo, ko je nemški poslanik Hans Thomsen obiskal Švedskega zunanjega ministra Kristijsna Guenthferja, Slednji je povedal poslaniku, da je Šved sko ljudstvo proti transportaciji nemških čet preko švedskega ozemlja.
Zavezniki bodo osvobodili Italijo
General Eisenhower objavil proklamacijo
Zavosnlškl staa, Afrika. 21.
jul.—Ameriški general I)wight D. Eiaenhower, vrhovni poveljnik zavezniške sile, je risslovil proklamacijo prebivalcem Sicilije, da js cilj zaveznikov osvoboditev Italijanov izpod fašističnega režima; ko bo ta strmoglsv-Ijen, bo Italija postala svobodna država.
"Zavezniška sila zasede Italijansko ozemlje," se glasi prokls-mscijs. "Ta deluje ne kot so-vrsžnics italijanskega ljudstva, temveč kot prijateljica. Glavni cilj zavezniških armad Je uničenje dominacije Evrope po nemški oboroženi sili ln fsšističnega režima v Italiji. Ko se to zgodi, bo Italija vzpostavljena kot svobodna država. Zavezniška sila ne namerava razveljaviti zakonov In tradicionalnih običajev
Domače vesti
*
Obiski la posdravi
C h i c a g o.—John in Helena Mežnarič iz Chicaga in njun Nin John Meznarich mlajši, ki je na vojaškem dopustu in kateri služi v Camp Howzeju, Texas, so 20. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete.
Is Penneylvanlje
North Braddock, Pa.—Dne IS. julija je tukaj umrla Mary Zupančič, stara 77 let in doma iz Podbukevja pri Stični na Dolenjskem. Njeno dekllškj ime je bilo Hribar in v Ameriki je živela 54 let. Tukaj zapušča moža Jos. Zupančiča, tri sinove, tri hčere in brata Franka Hribarja.
Policaj uairolll mladeniča
Chicago.—Dne 19. t. m. je bila na severni strsni mesta divja gonja na ulicah. Policijski avto je podil "karo", katera je drvela menda 90 milj v uri in se ni zmenila za rdečo signale na križiščih. Končno je poli-cija streljala in krogla je zadela vozltclja divjega avta v glavo od zadaj ln ga ubila. Vozi-telj je bil Stanko Sajovic, Slo-venec, rojen tukaj. BU je večkrat aretiran zaradi nekih prestopkov in nahajal se je pod policijskim nadzorstvom (parole). Druge podrobnosti Ihiso znane.
Smrtna nesreča v rovu
Bearcreek, Mont.—Dne 18. julija je bil pri delu v premogovniku ubit John Luklč, član društva 112 SNPJ. Istočasno je njegovemu tovarišu zlomilo nogo.
Is KansaSf
Cockerlll, Kani.—Pred dnovk je tukaj umrl Joe PUlh, atar 70 let in rojen v Šmartnem pri Celju na Štajerskem. V Ameriki je bil 97 lot in zapušča dve hča-It BU je član in predsednik društva 235 SNPJ.—V Edisonu, Kans., je pa umrl 67-letni An ton Potlsek, doma iz Kostrelnice pri Litiji na Dolenjskem. V Ameriki jo bil 40 lot in tukaj zapušča ženo in dve hčeri. Bil Jo dolgoletni član društvs 235 SNPJ. Oba pogreba je lmol v oskrbi Slovanski zadružni pogrebni zsvod.
Nov pomokni poveljnik ameriško letalske silo
VVashlngton, D. C., 21. Jul.— Vojni department je naznanil, da je bil goneral Edwin 8, Per> rin Imenovan za pomožnega po> veljnlka ameriške letalske sile. On Je nasledil generala Thoma-sa J. Hanleyja, kl Je bil pred nekaj tedni Imenovan za poveljnika letalskega zbora, čigar glavni stan je v Maxwellu, Ala.
Bolgarija dobila grško Makedonijo
Kairo, Egipt, 21. jul.—Nemčija Jo izročila Bolgariji vso grško Makedonijo z izjemo Soluna in ozemlja v ozadju tega mosta, se glasi poročilo iz zanesljivih virov. Javne naprave so ustsvlle funkcijo v Makedoniji in grška policija ter uradniki so
odpotovsll v Solun. Poročila italijanskega IJudatvs, odpravila 0menjaj0 nemire in .nepokoj pa bo fašistični sistem v vseh italijanskih pokrajinah, ki Jlh okupira."
med prebivalci.
Senatorji si ogledajo
Proklamacija dalje ptavi, ^vojaško COStO bo fašistična strsnks ^vidl«- w.ablngton, I). C, 21. Jul-r,a in vse druge organizacije, ki! ^	p^nk* za
^povezane z njo. Mod tem -ta	odpotoval, iz Great
fašistična milica in fašfcttfna	^ ^^
mladinska ^ganizaejs. Doktfl- \aJlMi vojaško <4. to, ki spaja ne propagande ašlstlčn. stranke ^^ g ^ T| ^
ne glede '»•'»Mik«,	h Chavez, MtClellan, Buck
mejo, ae ne bodo več širile, /e- ^ ||wir#
vozniška sila ne bo trprla poli-	____________
tu nih aktivnosti pod vojaško ad-	....
min lat raci jo italijanskih pokra- /VemCI Utr/UjejO
jin. Vsi zakoni raanega značaja Dodekaneške otoke
ln zapostavljenja bodo preklice- Carigrad,' Turčija, 21. Jul.—
nl in svoboda vere, tlaka in go- Nemci utrjujejo italijanske Do
vore bo zaščitena pod pogojem, < dekaneške otoke v vzhodnem
da U ne bo ovirala sovoznlšklh delu Hrodozemakega morja, ie
vojnih operacij. Zs ta načela ee	dospelo poročilo. Tja
bori ze vozniške sila v Uj vojni, j j* v zadnjih dneh prišlo tudi
Upom. da kot potomci prednl- več tisoč nemških vojakov. Iz
kov, kl ao so borili za svobodo, tegs mnogi akiepsjo, da Nomrl
se no boste upirali za vozniškim | vidijo nevarnost zavezniško in-
sr meda m "	vazi jo otokov.
lefflsovl pogoji za vrnitev rudarjev v adf
Odlokitev izravnave ju-risdikcijskih sporov
STALISCE ČLANOV ODBORA ADF
Waahlngton. D. C« 21. jul.— John L. Levvis, predsednik rudarske unije UMWA, je prodlo-žll pogoje glede vrnitve svoje organizacije v Ameriško delavsko federacijo. Eden izmed teh Je, da ADF ugodi prošnji UM-WA In potom naj se razpravlja o vprašanju Izravnavo obstoječih Jutisdikcijskih sporov.
Lewisova deklaracija, podana na konferenci s člani posebnega odbora ADF, bo morda zavrla akcijo glede vrnitve rudarske unije, člani tega odbora so Da-nlol J. Tobin, predsednik mod-nsrodne bratovščine voznikov; Matthew VVoll, predsednik unl-Je bakrorezov In podpredaednlk ADF, In George M. Harrlaon, predsednik unije železniških klerkov. Načelnik odbora je Tobin.
flani eksekutivnega sveta ADF so prej izjavili, da morajo biti vsi jurisdikcijskl spori Is-rsvnsni prod odobritvijo Lowi-sove aplikacije sa vrnitev rudarske unije v ADr, Eno ju-riadikcljsko vprašanje ae tiče u-sode progresivno rudarsko unije v lllinolsu, včlanjene v ADr, drugo pa 50. distrikta UMWA, ki ima po Lewiaovt izjavi 50,000 članov. Ti niso rudarji in voditelji strokovnih unij ADF trdijo, da bi ti morali biti člani njihovih unij, -
llui riaon Je ua sestanku s časnikarji po konferenci s Lowi-som dejal, "da situacija no izgleda slabše po soji, ksr pomeni, da jo boljša." Lewis jo po-tem Izročil čssniksrjem koplje svoje izjsve, kl se glasi:
"Rudarska unija je uspevajoča delavska organizacija. Njene »mernlce ln število članov so znane javnosti. UMWA je blls 4« let včlanjena v ADf in aplikacij« za ponoven vstop Jo vložila v interesu enotnosti organl-ziranega delavskega gibsnjs. Ona so hoče vrniti, kakršns Jo, in pričakuje, da je bo ADF aprejela kot tako, V sedanjih okolnostlh so UMWA ne zanima /a vprašanja hipotetične juris-dikcije. Ta naj ao izravnajo po vrnitvi v federacijo."
Lewlsova unija ao jo odcepila kJ Ameriške delavske federacije pred šestimi leti ln postala jo jedro Kongiesa industrijskih organizacij. Tri leta pozneje so Je ločila od CIO In postala neodvisna organizacija.
Ne l.ewi« in ne Tobin ni razkril, ali Je bila ns konferenci razprava o Izravnavi Jurisdik-cljakih sporov. Možnost je, da bodo člani eksekutivnega aveta ADF razpravljal! o prošnji glede vrnitve rudarsko unije ne avojl aeji, kl ae ho vršila prihodnji mesec v Chicagu.
General Giraud dospel v London
(.ondon, 21. Jul—Goneral Henri Giraud, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile v severni Afriki in sonečelnik od-I»ora za osvoboditev Francije, je doapel aem iz Amerike On bo <arial v 1/nidonu nekaj dni kot gost arigleiko vlado. Giraud bo imel razgovore s pro-mlerjem Churchillom, smeri-šklm vojnim tajnikom SUmso-norn, kl se nahaja v Londonu, ter drugimi angleškimi in ime* riškimi voditelji. Po seključa-nju razgovorov bo od loto 1 v Afriko, <idkodar Je odpotoval v Ameriko pred dvema tednoma.
PROSVETA
THE ENUGHTENMENT GLASILO » LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
(Glasovi iz
JEDNOTE b?
StovtM National Baaefil Boctety
Naročnina aa ZdruUne driava (Uran Chlcaga) la na lato. 03 SO aa pol lota. Sl W aa četrt tete; ao Chk^go la Cteero 07.10 aa colo teto. 03.75 aa pol lata; sa laoaeaiatvo S0.0S.
Subacrlptlon ratosi ior tha Unito4 Stala« (eacopt Chlcago) aad Canada N S por yeer. Chica«o aad Clcoro 1740 por year. foreign counlrio* 19 00 por TOO».
Caaa oglasov po d^govoru^-Rokoplal dopisov la aeaeročealh ilaakov ae oa vračajo Rokopisi literarno vsebino (črtica, poveatl. drama, paaml Ud.) so vraajo pošiljatelju lo e slučaju, te Ja prlloiil poštnino.
Adveztialag rate« oa agraameat. M«a—arlpfc of £d unsolldted ar tlelo« srlli not bo raturood. Othor such aa «torloa. pter«. poama. eUu arill be returaod te aoadar oaly wban accotnpanlad by sali addreeeed aad steaspod anvalopo.
Naslov u vso. kar Ima aSk s llstemi PROSVETA 2017 SO So. Lawndale Ave- Chlcago 23. mineta
MEMBER Of THE FEDERATED PRESS
Datum v oklepaju na primer (July 31, 1043), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Pono vite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.	_
Stari kraj pred preobratom
Te dni jc prišla vest, da Mussolini izpraznjuje francosko pokra-' J i no Savoj in Balkan. Invazija Sicilije, katera je že v teku, in invazija iUlijanske celine, katera »e prične vaak čas, je prisilila fašističnega diktatorja, da postrga "dno soda" in pobere vse, kar ima vojaškega, za obrambo Italije, kar pa mu ne bo dosti pomagalo.
Izpraznjene kraje v Franciji so takoj zasedli Nemci. Nobenega dvema ni, da bodo Nemci nadomestili tudi one dele Balkana, ki jih zapuste Italijani, to Je Dalmacijo, del Hrvaške, Črno goro, Albanijo ln Grčijo z otoki vred.	-
Do danes še ni poročila, da Italijani zapuščajo tudi "Ljubljansko provinco" v Sloveniji, ni pa nobenega dvoma od naše strani, da v bodočih tednih, ko zavezniki zasedejo južni del Italije, bodo itali-A Janake čete zapustile svoj del Slovenije—kar pomeni, da bodo Nemci planili v Ljubljano in po vsem Dolenjskem ter Notranjskem; lahko se zgodi, da nemški nacisti vderejo tudi na Primorsko in zasedejo Trst in Reko.
Za Slovence ne bo v tem primeru nobene izpremembe—in kakor co doslej slovenski gerilci vodili boj z Italijani, tako ga bodo tudi z Nemci. Slovenci bodo toliko na boljem, da po odhodu Italijanov ne bodo več raztrgani, temveč bodo imeli opraviti v glavnem z nacijskim tiranstvom. To pa bo le začasno—dokler invazija Američanov in Angležev ne doseže Slovenije.	—-—^ —
Sumljiva vest, da Italijani sklepajo nekakšen "mir" s Slovenci, je najbrže znamenje, kolikor je resnična, da se italijanski krvoloki pripravljajo za odhod iz "Ljubljanske province."
Medtem pa se lahko zgodi, da pride rešitev za Slovence veliko prej, kakor je pričakujemo. Invazija Italije po zaveznikih se lahko izvrši ne samo od juga, pač pa tudi od severa po Jadranskem morju ln z okupacijo Reke ln Trsta.
Od tam je tudi boljša pot na vzhod—na Balkan.
naselbin
Vojaška vlada v Italiji
Ameriške ln angleške čete so skoro že dva tedna na Italijanskih tleh (otok Sicilija je del Italije) in v prihodnjih tednih se bo odloČila usoda Italije. Po okupaciji ene tretjine Sicilije je prišla uradno vest, da so zavezniki tamkaj že ustanovili svojo vojaško vlado.
Vojaška vlada zaveznikov v Siciliji, ki se lahko smatra za vzorcc vojaške oblasti za vso Italijo in druge sovražne teritorije, ki bodo še letos zasedeni po zaveznikih, se ^menujf "amgot" (kratica za "allied military government of occupled territory") in Je organizirana iz ameriških in angleških višjih vojaških častnikov. Angleški general Harold Alexander je vojaški governer Sicilije.
Kar Je važno pri tem koraku, je proklamacija te vojaške vlado na prebivalstvo Sicilije, katera se v jedru glasi, da ves vpliv fašizma mora biti uničen.. . "Fašistična stranka mora biti uničena . vsi fašistični vodje morajo biti odstavljeni . . . fašistična milica in fašistična mladinska organizacija morata biti povsod razpu Ičeni. . ." Tako se glasi proklamacija.
Amgot pravi dalje v svoji proklamaclji, da ne bo trpela nobenih političnih aktivnosti in za lokalne politike ne bo nobenih prednosti Zavezniška vojaška oblaat bo vladala po svojih uradnikih—ki so bili za ta posel že Izvežbsni doma v Ameriki In Angliji—In kateri niao v nobeni zvezi s fašisti.
Vsi fašistični /akojii in dekreti bodo sproti odpravljeni v vsakim zasedenem mestu, vse druge domače postave, ki niao v konfliktu z novimi naredbami, pa lahko < stanejo v veljavi začaanot Amgot bo vodilu odmerjanje živil za prebivalce.
Iz te proklamacije Je Jasno, kukor je že prej naznanil radio ls
Alžiru, du ne (hi kompromisu s fuši/.mom. V omenjenem rudlo-govoru je bilo rečem: "Kadar pride čas, si bodo Italijani lahko volili vlado, kakršno hočejo imeti, umpuk ne fašistične." Brez-pogojns kapitulacija za Italijo torej pomeni tudi kapitulacijo vsega fašintičnegu sistema,
Ultimat, ki sta ga zadnji teden naalovila predsednik Roosevelt
in angleški premier Churchill na ljudstvo Italije, obeta Italija*
n« m mir ln svobodo, če se podajo. Vprašanje je, kateri politični
element i v Italiji ao že pripravljeni, če »o, da lahko organizirajo
novo vlado v Himalu tegu ultimata, kadar pride čas. v.
Kakor Je pred nekaj dnevi poročal Chiistian Science Monitor If Bostonu, ki je po navadi dobro informiran o političnih dogudkth v Evropi, je v Italiji že od tadnjega januarja na delu "atfonka akcije," katera je kombinacija krščanskih demokratov, liberalcev, socialistov ln komunistov. Ta metantca ae je zedtnlla glede glav* nih točk. ki ao: I) Italija mora biti demokratična republika; -I industrije, banke in trg« vinf motnjo biti pod kontrolo države; 3) cerkev mora biti ločena <*l dilave; 4| Italija mora imeti svo-bodo tuka. govora vere tn organiziranja delavcev v unije tn zadtuge	f
Monitor pravi, da "stranka akuje" ki predstavlja proletartat ln srednje sloje, je postavila novi red, ki ni ne socializem, ne komu-nOem. niti ni kapitalizem, Je ju* zmes varga lega. Kako stoji ta organizacija dane« in kakšne gveze ima z Italijani v inozemstvu, zlasti v Ameriki, če jih sploh ima, ive vemo. Domnevam«* p«, da je (a organizacija fakt ln deluje za razkroj fašizma v Italiji. Delavske stavke v Milanu prid kiatkim. demonatraclje za mir ln masne aretacije "defetlstov." kl so bile izvršene zadnje tedne po Italiji, gredo vsekakor ns rovsš te organizacije.
Nekoliko is šivljenjs
Belllngham. Waeh. — V mojem zadnjem dopisu sem zapisal, da sem na splošno "zadovoljen.'
In sicer ne samo radi tega, ker imam nekaj prihrankov, pač pa bolj vsled tega, ker so se nekateri motili v svoji sodbi o meni. To se tiče starega kraja in tudi tukaj.
Ko so slišali, da se odpravljam v Ameriko, so bili skoro vsi Metličani in drugi, ki so me poznali, mnenja, da "nisem sposoben za Ameriko." Njih sodbo je bila: "Izgubil se bo ... na ženo in otroke bo pozabil . . . ali misli, da se v Ameriki 'muh-te' živi? . . , Jure ni za težko delo . . . ja, za šuštarja bo že, a za drugo delo ni . . ."
Seveda so vse to slišali starši moje žene in odločili, naj ostanem doma in čevljarim naprej, kar je bilo tudi Neži povolji, kajti kakor je slišala od "pametnih" mož, jaz nisem sposoben za Ameriko ... Jaz * sem pa tudi včasih trdovraten in kar si ute-pem v glavo, mora biti po mojem. Jezilo me je, da žena in njeni starši toliko verjamejo drugim jezikom, na moje besede se pa niso ozirali. Mislili so, da me je prijelo "vandranje", da bi šel po svetu kot nekoč.
Naravno, da sva se z ženo prepirala radi tega in zdelo se mi je, da tudi ona nič ne da na moje besede, da mislim pošteno in da bom pošiljal domov. Bilo je med nama nekaj, kar me je zelo bolelo in zato sem se odločil, da grem v Ameriko. Pojdem, pa naj se zgodi kar hoče. Ni vrag, da sem jaz telesno najbolj "švoh" od vseh onih, ki so bili v Ameriki in pošiljali denar domov. Res nisem — gorila, sem pa zdrav, in če je človek zdrav, prestane veliko napora, Čeprav ne tehta veliko. Tako sem si dajal korajže.
Tisto, kar me je bolelo, je bilo to, da me žena ni imela "za možaka", kot pravimo. Ona je bila od bogate in spoštovane hiše — pisali so se Muc — jaz pa sem bil — ubogi šuštarček, sin staregu Orajta, "ki pa bo prav tako 'frtomelast' in trmast kot je stari," kakor so govorili ljudje. Vrhu tega pa moj oče nI imel svoje hiše, marveč smo kočarili ali živeli v "rentu". Zato smo šli otroci služit v zgod nji mladosti. Mene je dal oče v Suhor v službo za pastirja, ko ml še ni bilo deset let — to je bilo leta 1890. Bil sem otrok in moja gospodinja je bila teta mojemu očetu. Tako sem bi pri svojih ljudeh in po šoli pa sel kravico in vollčke.
Tam sem bil eno leto, potepi pa me je oče vzel domov, češ da v šoli v Suhorju ne uče nem škega jezika, v Metliki so ga pa Pa me je vzel domov, da se bom vsaj nekoliko naučil nemščine V Suhorju sem bil že v Četrtem razredu, ko sem prišel domov sem »« morsl v Metliki zopet vrniti v tretji razred radi nem Škega jezika. Tako sem priše v tistem razredu skupaj s pu let mlajšimi učenci, med katerimi je bil tudi sedanji urednik Prosvete Ivan Molek.
S Štirinajstim letom starosti aem se šel učit čevljarstva, potem pa sem začel "vandrati",
di morja. In res bilo je vse zanimivo v Trstu, ljudje veseli — lahko bi jih imenoval "lahko-živce" — prijazni in odkriti veseljaki. "Samo da je za danes, kaj nam mar jutri . . ." Jezik v mestu je bil italijanski, v okolici pa slovenski. In tudi zavedni so tam Slovenci!
Tsko sem v Trstu preživel moja najlepša ' leta. Le "suh" sem bU zmiraj, kajti prihraniti
torej na ponosu, ker ni poročila premožnega ali vsaj uglednega rokodelca, ampak vzela je sina bajtarja. Mnogokrat jo je grizlo to ponižanje^ da mi še odgovora ni dala, če sem jo kaj vprašal. Včasih jo je bilo tako sram pred svojimi bivšimi "prijateljicami", da ni vedela, kam bi se obrnila. No, mnoge so prišle iz gole radovednosti, da si naroče nove čevlje ali pa so prinesle stare v popravilo, samo da so videle, "koga je Neža vzela."
Tako se je najina ljubezen pričela hladiti. Njeni starši so si mnogo prizadevali stvar izboljšati, ali brez denarja ne moreš ničesar doseči. Oni so prej mislili, da ima čevljar dober za-
nisem mogel nič. V Metliki je služek. '(Konec prijiodnjič.)
bila med tem časom razproda na Zavinškova graščina na parcele in stavbe — kar je mogel kdo kupiti Kupec je moral takoj plačati deset odstotkov kupne cene. Tako je tudi moj oče kupil parcelo zemlje kak kilometer vea iz Metlike pri Kri-ževski vasi, ampak na lepem eraju in pri glavni cesti. Tam e potem napravil hišico, da mu ne bo treba stanovati po tujih hišah in biti v strahu, kdaj ga poženejo ven.
Nekoč sem že omenil, da smo imeli "grunt" na Božakovem, kjer nas se je rodilo pet otrok, potem pa Še dva v Metliki. Grunt" je bil prodan za dolg. Ni bilo dosti, četrt posestva, ampak tam so tudi temu rekli "grunt".
Bilo je menda leta 1888, ko je šel oče v Ameriko, toda se je po enem letu vrnil domov "suh", brez "pare". Kaj je bilo vzrok, da ni ostal v "obljubljeni deže-i" toliko časa, da bi bil kaj za služil, ne vem, vem pa, da mu e bilo pozneje zelo žal, a pomagati si nI mogel. In tako smo živeli in odraščali.
Moj brat Tone je postal dober delavec in vsako ga je rad vzel na delo. Pri košnji se ni ustrašil nobenega in na kmetih dober kosec že nekaj šteje. ' Bil je tu di muzikant na harmoniko in hodil je igrat po svatbah in ob nedeljah po gostilnah — seve da, kdor ga je hotel in plačal, jonujal pa oe ni. Tako je Tone imel vedoct tiekaf« kron v iepu, oče pa vedno — suh. Tudi tistih 60 kron za nakup tiste parcele je dal Tone, a šla je na očetovo ime. Pa tudi Tone ni imel toliko, da bi delali hišo brez posojila, ki ga je menda dala posojilnica. Stala je 700 kron ln imela je dve sobi in vežo.
O tem zidanju hiše so mi seveda vse povečano poročali Trst in me vabili domov. In res me je gnala silna radovednost, kajti za nas je bilo to že nekaj. Kmalu smo se videli, toda kaj hočem doma? Tako sem bil zopet namenjen, da grem po svetu, toda me pregovore, naj ostanem doma in začnem s čevljarstvom na lastno roko. Mati pa ml Je hitela pripovedovati: "Ta in ta vdovica ima hišo na prodaj, ker bo vzela tega in tega in bo šla k njemu." S tisto vdovi-co se je mati dobro razumela in ženske so sklenile, da bi jaz kupil tisto hišico In se oženil. In tako je tudi bilo. Povrhu so me ženske tudi oženile z Ivanovo Nežo Iz Primostka.
Po pravici povem vsem, da sem ženo ljubil in vem, da je tudi ona mene ljubila. Edina krivda je bila — revščina. Videl sem vse, na primer tudi to,
Zavoji cigaret in drugih daril v uradu čevljarske unije v Chieagu. namenjeni vojakom na frontah.
da je trpe! njen ponos — bila kot sem že nekoč pisal. Obrije- je zelo ponosna ženska in je ls se me je želje, videti svet. a imela z drugimi ženskami jako dan so premoga^ pri "tej družbi najbolj me Jc mikal Trst še ra- malo prijateljstva. Trpela je dobili plačane počitnice—vsakdo
George Gornik.
Vsakega nekaj
Bonld, 111.—Nihče se ne oglasi od našega društva, sploh ne iz te okolice. Ne vem, zakaj noben društveni uradnik ne poroča novic. Dne 23. junija je bil v postelji ustreljen Peter Bosiljevac, član društva-336 SNPJ. Zapušča edinega sina Petra ml., katerega so zaprli kot morilca očeta.
Žena pokojnega Petra je bila 15. februarja 1942 ubita od avtomobila, njegovemu sinu pa je tudi žerta umrla 15. julija 1942. Zapustila je tri male otroke v starosti od dveh do sedem let. Od takrat sta živela vdovca, oče in sin, skupaj z otroki, katere pa je največ oskrboval pokojni ali stari oče. Sin ga je našel v postelji ustreljenega. Do pogreba je policija ves čas pazila na sina, na dan pogreba ga je pa kar s pokopališča odpeljala v za-, por. Dva mala otroka sta začasno vzela v oskrbo Andy in Lena Ferjapčič, ker drugje nečeta biti, starejši sin pa je pri sorodnikih, dokler se stvar ne izravna.
V	bolnišnici se nahaja Eva Kurilka, kateri so 12. julija od rezali nogo. Tudi ona je članica našega društva 336 SNPJ.
V	Prosveti večkrat vidim, da se ženske malo poka vsa j o. To je fajn in take dopise rada či-tam.
Zadnji teden je bilo v Illinois State Register ju poročano, da Curtis Wright Co. izdeluje ničvredne motorje za vojaške aero-plane. List je prinesel to novico z majhnim naslovom na eni izmed notranjih strani, to je čim bolj skrito, da čitatelji ja ne bodo opazili.' Curtis Wright Co. je bogato kapitalistično podjetje in od takih tičev se ne sme kaj slabega Čitati, oziroma jih je treba protežirati, čeprav goljufajo vlado in izpostavljajo letalce v nevarnost.
Vse drugače se je kapitalistično časopisje obnašalo zadnje mesece napram rudarjem. Ko so šli na stavko za nekaj dni, so meščanski listi natisnili to novico z največjimi črkami na prvih straneh, da bo ja vsakdo videl, kakšne hudobe so premogarji, ker bi radi grižljaj več. Kričali so tudi po radiu, da so premogarji zadali fantom-vojakom bodljaj v hrbet. Seveda, to je uboga delavska para, katero se lahko ponižuje, mogočne kapitalistične firme in njih lastniki ali načelniki so pa "okey". Prav lepo so napravili s premogarji. Tisti fantje tam v Wash-ingtonu največkrat ne vedo, kaj govore, mi delavci pa tudi največkrat ne vemo, za koga glasujemo pri volitvah. In tako nas uče kozjih molitvic.
Tukaj so Štirle rovi, last Su-perlor Coal Co. Obratujejo seveda vsak dan. Zadnji plačilni
$50. Tukaj je Progresivna rudarska unija, lokal št. 1.
"Victory garden" tudi ni najboljši. Marsikdo, ki je letos prvič obdelal vrt, bo "obcagal'1. Jaz sem krompir posadila 22. marca, aprila je pa zmrznil. K sreči se je še hitro obrastel in je še precej lep; jemo ga že mesec dni. Kateri so ga pozno sadili, ne bo veliko prida,, sicer pa tukaj nikoli ne cvete. Meseca aprila j^ bila pri nas suša in zima, maja zmiraj dež, sedaj je pa zopet suša. Paradižniki že zorijo in tudi se sušijo.
Vladni organi so nam vedno priporočali, naj gojimo kokoš j e-rejo. In tako ima letos skoraj vsakdo kokoši, ali sedaj nam pa žita ne dajo. Marsikdo bo moral prodati kokoši in še poceni. Tako vedno "sfiksajo" reveža. Je res tako kot je moj oče rekel, da revež je zmiraj revež—ako ni lačen, je pa žejen.
Naš sin Louis je še vedno v vojaški bolnišnici. Roka se mu še vedno gnoji. Ravno danes je pi$al, da je prišel iz rane košček lesa. Kaj bodo z njim napravili, še ne ve. Toda moramo potrpeti, saj se bore za demokracijo, kapitalistično seveda. Sedaj so čedalje bližje drug drugemu in si bodo lahko podali roke v znak prijateljstva. Tako bo, dokler zopet ne bo dosti siromakov za "kanonenfuter", kajti bogatini so na varnem.
Annle Wldmar. 356.
Ruski topniški oddelek v akciji aa fronti v provinci Kuhan.
Nekoliko kritike
Moon Run, Pa.—Že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. Vzrok je najbrže v tem, ker vsakdo rajši čita kot piše, kajti pri tem se odpočije, ker je danes vse tako zaposleno z raznim delom. Torej bom jaz malo napisala.
Prosveto rada čitam, ker prinaša dobro Čtivo in razne poduč-ne članke. Posebno se mi dopa-dejo dopisi in prej tudi Domače vesti. Tja sem najprej pogledala in mislim, da tako tudi drugi čitatelji. Posebno so bile te vesti zanimive, dokler so bile v njih vesti od naših članov-voja-kov, oziroma imena onih, ki so odhajali v službo Strica Sama. Zadnje čase pa je to izginilo iz Domačih vesti, kar se meni ne dopade.	»
Naše društvo je na zadnji seji to stvar vzelo v pretres in naše članstvo se ne strinja s tem, ker so bile te vesti'odrezane s prve strani, kamor taka poročila spadajo. Prosveta je naš list, lastnina članstva SNPJ in bodočnost naših mladih članov in vojakov. Res ne vem, zakaj se to ne nadaljuje kakor se je prejšnje čase. Res oo njih imena priobče-na od časa do časa, toda znotraj Prosvete, navadno v Društvenih veateh, kamor pa to ne spada.
Mogoče bo kdo rekel: "O zdaj, ko je šel njen sin, ji pa ni prav . . ." Po pravici povedano, do danes še ni bilo priobčeno njegovo ime v Prosveti, kakor tudi ne onih, ki so skupaj odšli k vojakom dne 17. junija. Jaz nič ne dam na to, kaj kdo reče. Zmeraj sem delala za korist in dobrobit SNPJ, kakor tudi moj pokojni mož in vsa moja družina. Torej žther povem svoje mnenje in povejo naj tudi drugi člani, kaj mialijo o tem.
Kot aem ie prej omenila, rada čitam Proaveto, poaebno dopise, ker tam človek spozna, kakšnega mnenja je ljudstvo, kajti vssk dopisnik pHe kakor misli. Do padejo se mi tudi komentarji Milana Medveška. V njegovih spisih se vidi, da je fant ferastel is stare delavske korenine. La še piši. Milan!
Rade čitam tudi ženske dopise. posebno od onih. ki so poučene o delavskem položaju, poseb-
no kar se tiče njiših premogar« jev. Njih trpljenje najbolj po. zna premogarjeva žena. Premo, gar ni nikdar dovolj plačan za svoje nevarno in naporno delo, ki ga opravlja globoko pod zem^ ljo; vsako minuto je v smrtni nevarnosti za življenjski obsta-nek sebe in svoje družine. Toda če vprašajo za nekoliko boljši košček kruha, za nekoliko povi-šanja plače v tej neznosni draginji—po vladi določene cene so le na papirju—se Jim pa predba-civa, da niso patriotični, da bo celo vojna izgubljena, če ne bo-do garali in bili tiho. Nič pa ni-so krivi kapitalisti, ki nečejo nič slišati o njih zahtevah. Kapitalisti si polnijo svoje nikdar polne malhe z delavskimi žulji, toda kdo bo milijonar, bomo videli šele po vojni.
Tudi jaz čitam različne časopise in poslušam po radiu, toda do sedaj še nisem nikjer videla niti slišala, da so v tem delavskem sporu prizadeti tudi kapitalisti. Med premogarji je še vedno vse zmešano: nekateri delajo, drugi ne; po nekaterih krajih še piketirajo pri majnah. Izgleda, da bo tako ostalo do oktobra. Delo so pustili že trikrat, toda vedno so bili pognani nazfij v rove. Samo norčujejo se iž njih. In vendar jim sami priznajo, da premogarji vse gor držijo, kajti če ne bi delali, ki se ne vrtela kolesa v drugih industrijah in bi ne mogli producirati vojnega materiala za poraz osišča.
Torej zakaj ne dajo premogar-jem, kar zahtevajo in kar ni nič preveč. Vlada naj tudi kapitaliste prisili, da tudi oni pomagajo k temu, da bodo čim prej poraženi naši sovražniki in da bo zavladal pravi mir in demokracija. Saj pravijo, da je naša Amerika še zmeraj pravična dežela na demokratični podlagi in da se prav za to bojujejo naši sirovi—za boljšo bodočnost vsega sveta.
Premogarji so že dosti žrtvovali, prav tako tudi drugi delavci za poraz naših sovražnikov, in še bo treba predno bo vsega tega konec. Pobrali so jim sinove, ki so jim bili edina opora na stara leta. Neštetim materam so vzeli edinega sina. Mci njimi sem tudi jaz prizadeta.
Šele sedaj vem, kako je velika žalost ln težka ločitev od svoje ga sina, posebno še od edinca, ki odhaja v tuje kraje s svojim mladim življenjem, mogoče prvikrat od doma. Kakšna je bol. vedo samo oni, ki so prizadeti. Ali nič ne pomaga, udaii se moramo usodi in upati, da se spet srečno vrnejo med nas. Saj pravijo, da Je potrpljenje božja mast, revež pa je oni, ki se z njo maže.
Dokler bo ta sistem, bodo take žrtve tudi še v bodoče in občutilo jih bo najbolj delovno ljudstvo.
Od našega društva 88 SNPJ so zopet odšli k vojakom sl«*«" či čUni: Albert Kink, Albert Jerala, Joseph Kolenc, Johnnf Ambrož ich, prostovoljno pa & šla k mornarici, oziroma pomorščakom sin F. Amb- (—Am** cha?) in Daniel Pestotnik 1» sedaj je od našega društva «» članov pri vojakih. Mi jih pogrešamo in Jim želimo srečne*« povratka.,
Jennle Jerala. 88
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
tadaja svoje publikacije te ša P«** ao Uai Piosvoid Sa bartaN.
esti z jugoslovanske
onte
Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov
Kruh: dnevni delež je od 220 gr dnevno. Prav v začetku, od žetve 1941 pa do novembra istega leta, je ljudstvo ta delež dobivalo. Od meseca novembra 1941 naprej pa so se razmere stalno slabšale, tako da so pekarne prodajale kruh v mesecu marcu 1942 le še vsak drugi ali celo tretji dan. Neposredno po žetvi leta 1942 se je položaj za par mesecev zopet nekoliko poboljšal, toda od novembra 1942 naprej so se razmere zopet obrnile na slabše in pomanjkanje je postalo mnogo hujše kot pomladi. Kruh je seveda mešan s tur-ščico in je jako slab. Uradna cena je 11.50 (pred vojno 3 do 5 din kg). Na črnem trgu prodajajo kruh po 180 din (!!) kg.
Mast ln druge maščobe: tedenski delež je od 220 gr. Toda od začetka okupacije, to je od aprila 1941 pa do danes, je bila tudi ta neznatna količina vsega skupaj trikrat razpoložljiva. Edlno-le na črni borzi je dobiti za življenje neobhodno potrebne maščobe po cenah od 480 do 520 dinarjev kg.
vesti iz domovine Izpred vojaškega sodišča
Prejeli smo—brez podrobnej-- h podatkov—poročilo, da so bili v mesecu februarju v Ljubljani pred vojaškim sodiščem obsojeni v dosmrtno ječo naslednji
Slovenci:	'	*
Janko Brulc (in contumaci-am), rojen 1921 na Talčjem vrhu
blizu Črnomlja; Ludovik Markovič iz Toplic; Anton Fink iz Toplic; Leopold Gorše; Anton Sercelj;
Janez Lesar, rojen 1908 v Da-
nah;
Marija Brinovec, rojena 1904 v Mirnem Dolu pri sv. Gregorju;
Jože Brodnik, rojen 1915 v Gornji Kamnici; Josip Lesar, rojen 1917 v Rib-
nici;	• £	?
Franc Semerl, rojen 1910 v
Planini;
Franc Zlobek, rojen 1893 v Ga-zici pri Cerkljah;
Martin Tepina, rojen 1921 v Ljubljani; Ante Furic, rojen 1913 v Radožl.—JIC.
Zaplembe premoženja
Dobili smo vest, da so Italijani zaplenili imetje Antonu Jav-nikarju iz Ljubljane.
Anton Javnikar je bil rojen 1913 in stanuje v Ljubljani.— JIC.
Slovenska kolonija v Valjevu
Pod predsedništvom Cvetka A. Kristana so Slovenci v Valjevu (izgnanci v Srbiji) nabrali o božiču 30,000' dinarjev za otroke in reveže.—JIC.
Ironija naših rabljev
Ljubljanski časopis 'Slovenec' prinaša v svoji številki z dne 29. aprila 1943 pod naslovom "Proslava dveletnice zasedbe" naslednjo vest:
Na cvetno nedeljo je bila v Soboti velika proslava dveletnice prihoda madžarskih čet v Slov. krajino. Proslave so se udeležili zastopniki višjih oblasti iz prestolnice. Prav tako so se vršile podobne proslsve po ostalih slovenskih krajih.
V...— konferenca za rehrano Dr. Branko Čubrilovič ea nahaja v Washlngionu VVashington, 15. julija.—Dr. Branko Čubrilovič, minister poljedelstva, preskrbe in prehrane, je danes prispel v Washington, kjer se bo udeležil prve seje začasnega komiteja za prehrano, ki zastopa 44 dežel, na podlagi odločitve, sprejete na konferenci za prehrano in poljedelstvo v Hot Springsu.
Dr. Branko Čubrilovič se udeležuje teh razgovorov kot delegat Jugoslavije.—JIC. Jugoslavija vstopi v oš Ji odbor ■ VVashington, 16. julija.—Na včerajšnji seji začasne komisije za prehfano so izvolili člani komisije ožji odbor, ki šteje le 11 odbornikov. Med njimi se nahaja tudi Jugoslavija.—JIC. V...— PREHRANA V 3RBIJI Nekateri naši državniki, ki so uspeli pobegniti iz zasedene Jugoslavije, poročajo naslednje o prehrani na srbskem ozemlju:
Meso: tedenski deleč je 200 gramov. V začetku je bilo razdeljevanje neredno. Šele lani, i ko so začeli Nemci klati živino v velikih količinah radi pomanjkanja krme in zaradi kož, katere izvažajo v Nemčijo, je prebivalstvo vsaj deloma dobivalo svoj delež mesa. Po nekoliko meBeclh pa se je seveda pokazala slaba stran tega postopanja in položaj se je v pogledu dovoza mesa ogromno poslabšal. Uradna cena je 34 din kg—na črni borzi pa ga prodajajo od 140 do 180 din kg.
Živina: ni racionirana. Na prodaj pa je le na črni borzi.
Mleko: dobi se le na črni borzi po 50 do 60 din liter.
Sladkor: dobiva prebivalstvo
precej redno po 600 gramov mesečno. Uradna cena je dinarjev 21.50 kilogram.—JIC.
(ONA).— Londonu
Mussolini in invazija
London, 13. julija Italijanski krogi v pravijo, da Mussolinijev molk v trenotku invazije prave italijanske zemlje značilno osvetljuje, kako globoko je padel "II Duce" v zadnjem času.
Mussolinijev molk primerjajo z reakcijo, katero bi imel v sllč-nem položaju bodisi Churchill, bodisi Roosevelt in izjavljajo:
"Kdo bi si mogel zamisliti n. pr., da bi bila Anglija napadena ln da se Churchill ne bl zganil in ne bi imel niti besedice povedati svojemu narodu, katerega bi bil strmoglavil v boj na življenje in smrt? Kdo bi si mogel misliti, da bi Roosevelt po Pearl Harbor ju ostal brez besede?"
Duce ni našel ničesar v svojem suhem srcu. On ni znal navdušiti svojega naroda kot jc
storil Rene Viviani leta 1914, ko je s svojim navdušujočim pozivom—"La patria est en danger" —podžgal Francoze, tako da so nekaj tednov pozneje Izvojevali odločilno zmago na Mami*Mussolini je bil nedvomno nekoč sijajen govornik, toda odkar se nahaja Italija v vojni, se je v tem pogledu neprestano slabšal.
Njegov zadnji govor, ki je bil objavljen pred približno 14 dnevi, je posejan s prostaškimi izrazi in izjavami kot n. pr., da bodo vojaki invazijske armade ostali v Italiji "vodoravno", in ne "pokonci", nakar je Še prisegal, da bodo napadalci pobiti takoj na robu obale. Razvoj dogodkov je že osmešil to njegovo bahanje.

e v
jugoslovanski vladi
London, 15. julija (ONA).— Jugoslovanska vlada v izgnanstvu, ki se je šele pred dvema tednoma izkopala iz velike krize, se je v najbolj kritičnem trenotku te vojne zopet zamotala v novo krizo.
Poročajo, da je bila seja ministrskega sveta zopet odložena, ne da bi bil določen rok za novo sejo. Seja je bila baje prekinjena, ker so srbski članf vlade odbili več hrvaških predlogov, katere je podal podpredsednik vlade dr. Juraj Krnjevič z zahtevo, da se uključijo v vladno deklaracijo. V vseh krogih Zedinjenih narodov pričakujejo te deklaracije jugoslovanske vlade z največjo nestrpnostjo. Tako principielno Izjavo je poskusil sestaviti že bivši ministrski predsednik Slobodan Jovanovlč, a njegov naslednik Miloš Trifu-novič jo je revidiral.
Ta načelna -deklaracija, ki Je bila v razpravi na seji kabineta pretekli tedeh, priznava dejstvo, da obstojajo tri različne narodnosti—srbska, hrvaška in slovenska. Izjava zahteva nato obnovitev vseh osnovnih jugoslovanskih državnih ustanov, in sicer v duhu prenovljene in pomlajene demokracije. V tem smislu deklaracija priznava tudi načelo federativne ureditve.
"Doba unitarizma je stvar preteklosti," je rečeno v načrtu izjave, "in bodočnost je v federativni organizaciji, ki bo dovoljevala Srbom, Hrvatom in Slovencem, da sodelujejo v najlepši harmoniji, ne da bi bila kateremu koli izmed teh narodov zanikana pravica do razvoja njegove posebne narodne individualnosti."
V tem načVtu izjave je tudi rečeno, da so jugoslovanski vojni cilji: — "Obnovitev Jugoslavije, večje in močnejše od stsre Jugoslavije in povrh tega reorganizacija države v pravem demokratičnem duhu".
Podpredsednik vlade Juraj Krnjevič je predložil v svrho do-jjolnitvc te Izjave naslednje točke:
1.)	Da se znova potrdi, srbsko-hrvaški sporazum z dne 26. avgusta 1939, ki je ustanovil hrvaško banovino kot avtonomno federativno edinlco Hrvatov.
2.)	Sporazumno priznanje, da bo vsak sarod posebej ln vsak zase, torej Srbi, Hrvati ln Slovenci, n« pa ljudstvo Jugoslavije kot celota, odločal z večino
tffrjfijg h #-■ ^ŠbMtht f Vj .. . I 'i
•o.
ske - JBS
Zeveeatfka vojaška Ud J a odhaja U neke afriške luke proti Siciliji.
glasov o stvarni ureditvi in bo- paziti, da se ne ruši mir po
doči organizaciji Jugosluvije.
3.) Kazenski postopek proti vsem onim osebam v domovini in izven nie, ki rovarijo proti obnovitvi zedlnjene Jugoslavije, kakor tudi onim, ki si prizadevajo poglobiti spore med posameznimi narodnimi deli jugoslovanske države.
Srbski člani vlade trde, da načelo federalizma brezpogojno vsebuje idejo, da mora narod kot celota odločati o bodoči organizaciji režima. Njim ni nič do tega, da potrde sporazum iz leta 1939. Njihovo naziranje je, da je pogajanja za sporazum vodil knez PSvel, ki ni upošteval narodnostnih razmer in zahtev posameznih pokrajin. Srbski člani vlsde trde, ds stari sporazum nI več veljaven ln ne more biti podlaga za bodočo federativno strukturo države.
Hrvati pa s svoje strani odrekajo svojim srbskim tovarišem pravico, da razveljavijo sporazum lz leta 1939, ki bi jim dal priliko, da Hrvatom ponudijo kakšno drugo, "blago" formo samouprave—in to kljub temu, da je bil sporazum potrjen v jeruzalemski deklaraciji vlade v Izgnanstvu z dne 4. foaja 1941.
Splošno prevladuje mnenje, da Srbi ne bodo hoteli privoliti v to, ds bi se javno obsodili oni, ki rovarijo proti obnovi Jugoslavije—ker baje Hrvsti zahtevajo celo, da se obtoži poleg drugih tudi jugoslovanski smbasador v Zedinjenih državah, Konštantin Fotlč in srbski dnevnik iz Pitts-burgha 'Amerlksnski Srbobran'.
(Direktor Office of War In-formationa,1 Blmer Daviš, je ostro obsodil časopis "Amerlksn ski Srbobran" zaradi njegove politike pisanja, ki po mnenju Elmer Davlsa podpira nacistično propagando. Izjavil je tudi, da je justičnLdepartment opazoval omenjeni dnevnik že dalje časa).
V vseh jugoslovanskih krogih v Londonu vlada največje razočaranje nsd tem, da se je nova vlada {>okazala nesposobno najti jasne in določne smernice za novo jugoslovansko državno politiko.
Sumner Welles postavlja osnove
ameriške povojne politike
Sumner Welles, državni podtajnik, je v junijski izdaji organa Ameriške delavske federacije "Federatlonlsta" dal posebno jasno lzjsvo o verjetni bodoči ameriški politiki v odnosu do nekih povojnih problemov.
Wellles najprej ugotavlja, da je "problem daljne bodočnosti, ki se nas vseh tiče, vzpostavitev stalnega miru s pomočjo nsše zmage". In poUm še poudarja, da Je "U problem o povojni politiki v osnovi vprašanje našega lastnegs Interesa."
In medUm, ko nam predvld-no sUvljs do znanja kot svoje osebno mišljenje, "da bi sedaj bilo prezgodaj, če bi vlada skušala odrediti natančno In v podrobnostih neki jssen načrt mednarodnega sodelovanjs, katerega bi Amerika sprejela," realistično opozarja, da "moramo vsi računati s Um, da bodo ob koneu U vojne gotove razmere dozorele." In kot rezulUt Uh razmer bodo moruli posebno v prehodni dobi, ki bo sledila u-stavitvi sovražnosti, "oni Združeni narodi, ki bodo poklicani,
svetu.
i 2. Obstojati mora mednurod-no sodišče, preti kstero pridejo vsi mednarodni spori in kstero bo uživalo mednarodno zaupanje.
3.	Ustvariti se mora učinkovit mednarodni način, ki bo postavil neke vrste oboroževanja izven zakona in ki bo pregledoval oboroževanje vseh narodov.
4.	Morajo se ustvariti primerne in praktične tehnične organizacije, kl se bodo bavilc s finančnimi ln ekonomskimi stvarmi in ki bodo dajale nasvčte članom Združenih narodov, tako da poedine sile ne bodo same vodile sutarkične trgovske in finančne politike. Povojni čas bo na ta način epoha ekonomskega sodelovanja in zvišanja življenskega standarda, ne pa strašne konkurence in znižanja življenskega standarda za nas vse.
5.	Mora se priznati princip enake suverenosti vseh držav, malih in velikih. In skupaj s s tem ustvariti princip, da se mora pripraviti pot za svobodo ln samoupravo vseh narodov, ki želijo svojo svobodo čim so ti sposobni, da to pravico prevzamejo.
6.	In končno se mora v svetu, za katerega se mi borimo, prenehati vsaka potreba za rabo nesrečnega izraza "rasna ali verska manjšina."
VVelles, poudarjajoč svojo šesto točko, izjavlja: "Ako se narodi sveta borijo in umirajo, da ohranijo ali dobijo svobodo po-edinca pred zakonom, ali je potem mogoče, da narodi Združenih narodov pristanejo na zo-petno vzpostavitev sistema, v katerem bodo ljudje Nmatrani, dn pripadajo takim "manjši nam"? Enakost poedlncev, kakor tudi enakost naf -dov, res ne more biti zasigurai.i z odredbami. Enakost je odvlsnu od hjihovih lastnih uspehov in njihove lastne notranje vrednosti. Toda vsak Človek Ims pravico ns enskost človečsnskih pravic In na enskost do vseh priložnosti, to je podlaga na šega demokratičnega prepriča njs.M
Ko je prišel do tega zaključ ka, je Welles slikovito pokazal sporazume o medsmerlksnskem
dogovoru, na katerem temelji Panamerikanizem ln regionalna solidarnost ameriških republik. On nas opozarja, da se do teh sporazumov nI prišlo v enem dnevu in da se ni uspelo samo na podlagi začetnega osnutka
"Nasprotno," poudarja Welles, "do cilja smo prišli ssmo po mnogih letih ln Je celo bil potreben napad na eno ameriško republiko, na Združene iržave zato, da se končno pride do regionalnega sporazuma zapadne hemlsfere.
Mogoče bi bil najboljši način za Združene narode, da tudi oni ustvarijo mednarodno organizacijo po isti metodi stopnje viU evolucije. Ako bo dovolj elastičnosti v delovanju na začetku prehodne dobe In Če bodo Združeni narodi imeli dovolj praktične skušnje v vojnem času in po zmagi, bo to po vsej priliki jasno pokazalo, kakšna vrsta organizacije bi najbolj sigurno garantirala dosego osnovnih ciljev, h kaUrim se teži.
Izolacionistom pa daje curek mrzle vode. Opozarja, naj pazimo na "cinike, kaUrih glasove da prevzamejo razne potrebne čujemo, ko hočejo dopovedati funkcije, vzdržati red"; U funk-jmožem In žerjam U dežele, da eije bodo obstojale v repatrla-. kakor so zmeraj bile vojne v clji in združitvi rszdvojenih preteklosti, bodo tako tudi v družin, pomoči v hrani, kon-1 bodočnosti In da je najboljši na-troli bolezni in ft/ičnl vzposU-iftn za nas, da ohranimo svojo vltvi sUnovanj v bombardira-1 kožo —* Združene države "gredo
po svoji poti" In, ko ae konča vojns, se lahko zopet hlinirno, kakor da vae, kar se godi v ostalem svetu, se nas tukaj nič ne tičeH
V odgovoru na U provmeiali-zem VVellne pravi: "Američani
Članice Splošne mornarske unlle CIO v Loulsvlllu. Ky., nabiralo podpise na peticije v kampanji ia ustavitev naraščanja draginje.
TO IN ONO
nih krsjih.
"Jasno pa kaše," pravi Wel!ee, "da mora, kot rezultat žalostnega nauka, ki ga je človečanstvo črpalo is dogodkov zadnjih 2ft lat. vsaka oblik« men od rodne organizacijo, če. Moče uspešno delovati, primati kot osnovo'ao še poizkusili Uk način politi« nekoliko glavnih principov"	ke, ki pe je popolnoma In ža-VVHles za tom pontavljs slede	loetno propadel. Današnje mečih šest osneaaih točk, katere	Ure In očetje u videvajo .. bi smatra kot potrebne;	Združene države ras vedel.-, kaj
I. Sile, ki šo za lo pripravijo-	Je bil njihov interes v toku sadna, ame a j o na podlagi medna	njih 30 let In bl se Uga res drža-rodnega T sporazuma ustvariti	le s tem, da bl pomagale poga-kombinirano armado, ki se bo	alti prve požare, kl so potem v porabljala regionalno (pokra-	zažgali ves svet. ne M sedaj nji-jinsko) ali rui širši podlagi in	hovi sinovi morali doprmašati katera bo SogU in houle pre	največjih žrtev sa obrambo avo-pročitl napade, onemogočiti	bode in sigurnosti svoje domo-mednarodne konflikte in epšoh	vlne"—Common Conuctl VLIS.
Piše Zvonko A. Novak
Zdrušenl narodi ln Jugoslavl«
Js. — Ns strani demokratičnih bojnih sil je vojna nuja rodila ustanovo, kl so jI dali ime Združeni narodi Ze samo ta njen postanek nam pove njen poglavitni namen. Le v tosni povezanosti morejo svobodoljubni narodi streti surovo silo osiščnih pobratimov ter narediti konec pobesnelostl japonsko sol-dateske, nacijske dihali in fašistične sodrge. Samo s skupnim sodelovanjem se da ugonobiti fašistična pošast in doseči trajen, pravičen mir,
Združeni narodi so prvotno sestajali lz dvaistridesetih ljudstev, sedaj pa sestajajo menda že lz štiriinštiridesetih, kakor je to razvidno iz raznih uradnih poročil. Organizacija Združenih narodov se opiru na nekaj splošnih načel, za katera so bojuje demokratični svet. Med njimi so tudi kardinalnc tofke znamenitega AtlanUkuga pisma.
Določbe Atlantskega pisma, štiri svobodščine, izjava Združenih narodov, dogovori med člani Združenih narodov, vse to kaže, da pridemo po tej voj ni do nove družabne, |>olitične, gospodarske in pravosodne u-reditve sveta. Atlantsko pismo obljubuje svetu boljše delavske razmere, varnost pred pomanjkanjem, družabno zaščito, trajen mir. To vse *t| pa naslanja na Širokosrčnost, človekoljubje, strpnost ln družabno pravičnost, kar Je podlaga pravemu, resničnemu krščanstvu ln merilo svetovne prosvetiJcnostl ali civilizacije.
Ta načela so v ostrem nasprotju s stremljenjem za plemensko in narodno gos|)odo-valnostjo, s stremljenjem, ki se ga tako krčevito oklepa osiščna svojat. To sO divjaške sile, ki skušajo podjarmiti svet, In /u naj se obvaruje življenje, oliva-
i ujeta svoboda ln neodvisnost, če naj se ohranijo človeški« pravice in krščanska pravičnost doma in drugod, si* morajo tiste surove, barbarske sile zatreti, je rečeno v izjavi Združenih narodov,
Raba sile se mora opustiti, je rečeno v Atlantskem pismu. Ravnovesje vojaških sil ne drži več. Vojne so najhujše zlo na svetu in dokler si ljudje ohranijo sistem ravnovesja v vojaških silah, ae svet ne more znebiti vojne nadloge. Vojna proti nasilnosti je dostikrat cene za narodno neodvisnost. Ravnovesje vojaških ali ne more «več nuditi prave varnosti pied po-majnkanjem in strahom,
V Atlantskem pismu ee na-i odna samoodločba 1 zreč no ne poiMforje, ali rečeno pa je, dn imajo vsi narodi pravico do vladavine, kakršno si izberejo semi. Priznane so vladne pravice in samovlada tistim, katerim je bilo to oboje vzeto šiloma. Zagotavlja ae mir, kl bo midll vaem narod<im sredstva xa varno bivsnje v mejah njlh-ozfr.nije Zagotovitev, de bo po Uj vojni ob zmagi Amerike, Rusije, Anglije, Kitajske in drugih zavezniških ali konec vsakršne politične grabežljivosti, pomeni voljo avtonomijo za ljudstva, kl ao pod oblastjo tega ali onega Imperije
Združeni narodi mislijo na
gospodarskem polju tako urediti svet, du bodo imele vse države dostop k surovinam ln kupčiji svetit z enakimi pogoji in pravicami. Vsi narodi bodo sodelovali v prizadevanju za večjo m splošnejšo gospodarsko blaginjo človeškega rodu pa sa mir, ki naj zagotavlja vsemu človeštvu varnost pred pomanjkanjem. To točka Je najvažnejša med vsemi. Kajti od nje Je odvisna Izvedba vseh drugih v načrtih Združenih narodov, Brez varnosti pred pomanjkanjem ne more biti miru ln brez tega ne blaginje med ljudstvi. Do so ljudje varni pred pomanjkanjem, moro biti dosežena gospodarsko obilico, ki Izključuje vsako gospodarsko krizo. Posamič Je to skoro nemogočo. S skupnim sodelovanjem no do to šo kako narediti, če prav ne z lahkoto.
V	izjavi Združenih narodov so navaja ohranitev 'človeških pravic' za vojni cilj demokratičnih zaveznikov, Atlantsko pismo zagotavlja sledeče človeške pravice: svobodo govora in tisku, svobodo vesti tn bogočsst-ja, svobodno potovanje po morjih, trgovinsko svobodo, svobodno vplivanje proti kravjim kupčijam z ozemljem, ns katerem kdo biva, svobodno vplivanje na obliko vlade, kateri je kdo podložen, varnost pred strahom, sovi ažnim vpadom, varnost pi ud čezmernim bremenom oboroževanja, pred tiransko vlado in pomanjkanjem.
Jugoslavijo je tudi članica Združenih narodov. In ker jo temu loko, bi so dalo skopati, da se strinja x vsemi načeli^ cilji In smotri to vojne ustanovo, ki se morda obdrži tudi še po vojni,
V	Jugoslaviji sta sedaj dve bojni stranki, kl zasledujeta niords skupen cilj v tem, da si obe prizadevata zapoditi kruto fašistične zavojevalce iz svojo neMročne dežele. Drugače pa sta si tako navzkriž, kakor ao v navzkrižju načela Združenih narodov z oalščnimi. Bojevniki, kl jim je Drsža MihajloviČ ns čelu, pripravijo kot vojni minister kraljevske ubežne jugoslovanske vlade |»ot vrnitvi starega režima; |»od njim ni bilo nikoli poprej in ne more biti sedaj nobene varnosti pitni pomanjkanjem In strahom. Drugi se, kskor rečeno, tudi krepko upirajo laškim, nemškitn In madžarskim rasedlienim četam V Jugoalavi-jI, Ali ti imitjo načela Združenih narodov pred očmi. Vsori le teh so rijlhnl vzori
I* taka Jugoslavija, kl zre v bodtr/nost t novimi pojmi ljudskega življenja, le taka Jugoslavija, kl veruje v demokracijo in svobodo - politično In go-ajMMiarsko - le take Jugoslavija, ki veruj* v vzore, I r rešene v izjav! Združenih narodov tn Atlantskem pismu, more Imeti /ad<*tl prostora za yee tri svoje element«, edlnole taka Jugoslavija more nuditi Srbom, Nr-vrtom In Slovencem Varnost preti pomanjkanjem ln strahom ' Kdlnole v takšni Ju^r-slavlji rvnejo biti vsi trt je brataki narodi deležni žlahtnih sadov pravičnega miru, kl je nsj|ioglavi*nejSt pogoj sa kre-pek razvoj narodne kulture In splošne ljudske blaginje
AG1TIRAJTE EA PROeVCTOl
/
\
PROSVETA
r.
(S« nadaljuj«.)
Kolikokrat ae ji je oče ža vdal! Ce jo ima zares rad, bi se ji bil tudi v tem, samo počakati bi bila morala. Zdaj pa je prepozno!
Drugi 6an je bila bleda in slaba, kakor bi /-vstala i* bolniške postelje.
"Veronika, saj ne bo Uko hudo!" jo je izpod-bujala Mina.
Opoldne je dobiU poito.
Drobno pismo je bilo.
"Mnogo sreče in otrok s Piiornom ti želi Tvoj znani neznanec!"
Opotekla se je z njim skozi koUrnico na sa-\ dovnjak in se bridko razjokaU. Vač kakor desetkrat je preleUU Tončeve besede. Bile so kruU in posmehljive, s čutila je, da se zs njimi skriva njegova žalost.
Čim bolj se je bližaU poslednje nedelja, bolj jo je grizlo.
Šivilje so že odile; lepa beU obleka je visels v omari in čakaU nanjo, tudi venec in ftopki so bili že priprsvljeni. Mizarji so dogoUvljsli postelje lrf 'Se ob vsaki priliki šalUi, da bodo napravili posebno močne, ker Pllorn že leto dnTAi spal pri tenski, Veronika pa menda pri moškem še nikoli. Prednjo sobo so nsnovo preplesksli in okrasili. Zaklali so prsšičs in tudi številnim puranom, gosem in peUlinom je Mina že pr^Ulg ure.
"Le brez strahu!" jo je tolažil Koren, ki je le opazil, kako ja zbledela zadnje dni. "Do-zdaj si se dobro držala, menda ne boš pred koncem omagaU. Ženske sU pač vse enake; tudi tvoja mati, Bog jI daj dobro, je zadnje dni prejokala več ko poUm deset let v zskonu. čeprav je bila petnajst let mlsjšs kot jsz, svs se dobro rszumeU. Glej, še Ube svs dobils! Človek včssi ne ve, kje ga čaka sreča!"
Veronika pa je, če je le mogU, pobegnila ia hiše in se skrila kam v kolarnico in kot brez življenja buljiU v tU.
Takšno jo je našel neki večer Tomaž.
Kljub svojim ns pol slepim očem jo je rszu-mel. Sedel je blizu nje in iskal primerne be-
"Saj sem rekel, ds ni zsU! Veronika, škoda U ja!" ja končno rekel toplo.
"Kaj pa naj napravim?" je kriknils in padU bratu v naročje.
Tomaž jo je božal po Isseh in čskal, da se je zjokaU, šele poUm jc nadaljevsl:
"Ni še prepozno! Se enkrat nisi rekls 'ds'! Koliko Vojskov je v zadnjem trenutku odmaknilo glavo in krogla je švignila mimo."
"Ni še prepozno?" gs je Veronika proseče vprašala.
"Na!" je odvmU Tomaž počasi: "Pojdi k župniku in razderl!"
"Kaj pa oče?" je zastokala, pograblU Tomaževo roko ln potegnlU k sebi, kskor ds je v njej rešitev.
"Oče? Potrlo ga bo, a bo prebolel, če U Ima rsd! Moški dosti pretrpi, poglej mene!"
"Tomaž, pomagsj mi!" je Veronika zsprosila in krčevito stisnila njegovo roko.
"Rekel sem "ti: pojdi k župniku! Druge poti nl!"
'Tega ne morem storiti očetu!" je kriknila in bridko zajokala. ✓
Tomaž pa jo je prijel za roko in jo potegnil v noč. Brez moči mu je sledila. Ničesar se ni več jasno zavedala. Kakor skozi meglo je videle župnikov začudeni obraz, nerazločno je slišala njegove, Tomaževe in svoje besede.
Zavedela se je šele drugo jutro pod udarci
SOSESKA
ANTON INGOLIČ
očetove palice. Ni čutiU bolečin in tudi ni razumeU besed, s katerimi jo je Koren zavrgel, toda tisto najstrašnejše, kar jo je tiščalo zadnji čas, se ji je odvslilo s sres. Vedela je, da ji v nedeljo ni treba nikamor. Pripravljena je biU, da za to srečo pretrpi najhujše.
V hiši je bilo vse narobe. Gera se je topila v solzah, Mina pa je kričaU' od jeze: "Da si nam napravila Uko sramoto!" Koren je bil bled kakor zid. Ves dan nl nikogar pogledal.
Po večerji pa se je odločil, ko so bili zbrani okoli mize:
"Jok, tl se boi oženil, Ukoj po veliki noči! Tebi bom dal čez! Veronika se naj pobere od hiše, ko pride nova gospodinja! Tudi Tomaž si naj poišče drugod streho!"
Nato je vsUl, si oblekel zimsko suknjo ln poklical Mino:
"Mina, s Uboj se odpeljem! Te sramote ne bom gledal!"
Mina je' poiskala ruto, si naložila v cekar mesa in kruha in mu sledila.	•
Veronika je otrpla osUla za mizo, Jok pa se nasmehnil in zini(:
"Ps se bom oženil, če je tako! Samo nevesto mi naj najdejo!"
i
OSMO POGLAVJE
Koren se je vrnil Čez dober tedan. Pripeljal se je v mraku, da ga ne bi nihče videl. Ko ga je Veronika zagledala na pragu, se je prestrašila. Za nekaj let se je posUral. To je Veroniko, ki se je med tednom opomogla in je upala, da se bo še dobro steklo, spet potrlo. Niti črhnil ni, tudi Veronika se jf brez besed umaknila v kuhinjo. Ko je postavila večerjo na mizo, je sedel na stari prostor, molil na glas ln prvi zajel kakor navadno. Na Veroniko se ni ozrl. Toda opazila je, da mu je roka težks in ds mora paziti, da mu ne kaplja na mizo. V sobi je bilo tesnobno, čulo se je le škroboUnje z žlicami in tiktakanje ure. Da bi smels k mizi vsaj Tomaževa otroka! si je Veronika ves čas želela. Po večerji je z Gero popravila mizo ln osUla v kuhinji tudi poUm, ko sU opravili. Nobene besede ni bilo Čuti iz sobe, kjer sU ostsU oče in Jok sama. Nszadnje je le odšla k njima.
Tedaj je Koren vstal ln spregovoril nekam proti uri, s Uko, da je veljalo Veroniki ln Joku: "Kakor aem rekel, Jok! Oženil se boš. Brez gospodinje ne moremo. Ali že imaš kaj?"
Jok se je popraskal za desnim ušesom in se v zsdregi nssmejal: "Nlmsm še!" .
"Le oglej si!" je nsdaljeval* ne da bl obrnil pogled kam drugam. "Sicer pa je Mina oblju-bila, da se bo pobrigsla. Ona je zs Uke reči." Nsto je odšel počeši in trdo iz sobe. Jok je sedal še nekaj časa, nato pa vprašal Veroniko, ki je omahnila na klop: "Se bom res moral oženiti?" Veronika še ja trpko nasmehnila.— "Saj to ni nič hudega, če boš našel pravo!" "To tudi jas mislim! Zeniti se ne bojim, samo da bi dobil prsvo. Dozdaj sem se premalo brigal za ženske, ko so pa vsi govorili, da nisem za ženitev."
"Ko bodo zvedele, da boš dobil grunt, ti jih ne bo manjkalo!" je vzdihnila Veronika še bolj trpko ln odšla s lučjo v sobico.
(Dalja prihodnjič)
Zemljevid Sicilije, kl ao. Jo lnvadlrale ameriška, angleška in kanadske Četa.
Pod severnim nebom
o
Pave! NisovoJ
a	10
"Ne za dolgo? To je dobro. Sorodnike je pa treba obiskati," je pritrdil Kuzma, čeprav jc sprevidel Isž. Nato je pripovedoval zopet o sebi. "Toda težaven je bil za mene tisti čas. ko mi je uiU moja tovarlšlca. Včasih sem mislil, ds bom morsl s pečine skočiti v morje. Vsi moji življenjski načrti so šil k vragu' Sedel sem tu kot maltk tn st mislil: Tamle sva sedela oba ln sanjala o ot rokih. o gospodarstvu ln o drugem Tu sem popravljal čoln, pa je prišla od zadaj in me objela Alt tedaj ob ne vihti—tedaj ae je prestrašeno tesno privils k meni ln skorsj vso noč svs tsko sedela. Na mnogo takih dogodkov mtali človek, ln mu poetane uko težko pri srcu. No, dajte aem. dam vam i« lonček čsjs Čsj je močan ln dovolj gs imam."
"Ne, hvala Nočem več. Kaj mislite, ali bo kmalu prišel dvo-jamborntk*"
"Kdo bi to vedel? Morda danes. morda jutri? Napravijo, kakor hočejo Kako je vam prav za prav Ime?"
Vera Jakovlevna."
"Takooo . ., Torej dobro. To- [ Vera je pogledals skozi dru-rej, Vers Jskovlevns, VVilliam'go okno in videla jsdrnlco, kl se je večkrst obiskal. SUra' je bližala bregu. Nekaj jo je v
me
prijatelja svs si. Pripovedoval mi je o vas. Komaj začne kaj
pripovedovati, Še omeni vaše ime. Vera in Vera. Toda za vaše očetovo ime nisem vedel."
°KaJ neki vam Je pripovedoval o meni?"
"A. različne stvsr!. Tegs si ne morem tako zapomniti. Samo eno vem: zelo je navezan ns vss. Tudi sinčka je zelo ljubil. Pr-vega. Kolikokrst je ponosno dejsl: 'Nov pomočnik mi dors-rsšča.' No, pa ga niste mogli vzgojiti Ali naj nakrmim vaše jelene? Jutri jih popeljem nazaj"
Vstal je ln šel počasi k vratom.
Ko je bila Vera sama. je tudi VMtala in stopila urno k oknu. Morje je leUlo pred njo kakor šjrok jeklen pas Nebo je btl6 bter oblakov ln slvomodro, sko-iaj tako kakor voda. Samo daljni, temni«, skoraj nevidni paa obzorja ju je ločil. I .eno ao valovali težki valovi. Bili ao utrujeni, brez volje in brez moči. kakor po dolgem, zmagovitem boju
Vi ata ao se udprls, radonel Je Kuzmin glaa: "Dvojamborntk ptihaja Levo izza rtiča. Prav blizu."
srcu ostro zbodlo. Hipoms Jo je preplavil tok razburjenih misli: vožnja čez morje. Mesto. Kapl-Un Lisjenko. VVilliam, njegovo koprnenje ln njegovo samotno življenje. Sledeč notranjemu nagonu Je vzela otroka v roke in zapustila izbo. Neksj minut je aUls pred kočo in zrls ns morja.
Bila je brez jasne zavesti, brez volje.
Jadra dvojambornika so padla, veriga sidra je zabobnela. Ta glas je pretrgal vse. Trudila se je, da bi obvladala misel, ki jo je prešinila, stisnila je sina k sebi in hotela nekaj reči Kuzmi, ki je sUl poleg nje. Toda iz vsega je nastala samo gesU. Kuzma jo je.cazumel, zadovoljivo se smehljajoč, in prikimal.
Sani so bile že pripravljene. Vodilni jelen je s hrapavim jezikom nežno lizal Verino ramo. Ko so živali hitro, kakor so bile vajene, j>otegnile, se je Vera, trudno se držeč, ozrls nazaj. Videla je čoln, ki "je pravkar odrinil od Udje. Kuzma je sUl ob bregu in mahal z roko. Vera ni mogla razumeti: ali je mahal prihajajočemu čolnu ali je pošiljal pozdrave njej, Veri?
11
Življenje je teklo kakor voz, ki je pripravljen za dolgo vožnjo, kl je trdno narejen in dobro namazan. Včasih, če je skakal po kamenju, so oglušujoče rož-' ljale vse zagozde in železno okovje. Včasih, če je zavozil v globoko ijestno jamo, se je nagnil na stran in žalostno ter vznemirjajoče zaškripal. Toda splošno jq tekel mirno in sigurno. VVilliam je v hudem vsakdanjem delu gradil gospodarstvo, ki ga je moral graditi in utrjevati, kajti Vera je večala družino skoro leto za letom. Za Mitjo je prišel Andrjuša, potem je v pristojni razdalji zagledala svet ži vahna Ana, za njo mirna, melanholična Zina. Potem je sledil krstek odmor, a za njim so za-doneli čez morsko obal glasovi novega človeka — beloglavega, toponosega Vladlmirja.
Dobro je bilo tako! William je bil zadovoljen. Vera je prsv msrljlvo izvrševala ženske dolžnosti. Samo mnogo skrbi so povzročali mali.
Najstarejši je bil že popolnoma samostojen. Celih osem let mu je Že bilo! Pravi mož! Pomagal je očetu: urejeval je ribe, skrbel za pse, nizal glave pole-novk. Oče je pohvalno dejsl materi: "No, Vers, sposobnega pomočnika imam! Ko bo še malo zrasel, bom šel z njim na pravi lov. AH ne, Dimitrij?"
"Ko bo Andrjuša tako velik kakor jaz, si kupimo enojambor-nlco in se popeljemo v Belo morje," je sin resno odgovoril.
"Korajžen fant si. nič se ne bojiš," je smehljaje dejala mati. "No, pa če pride vihar, kaj pa potem?"
"AH še mar nobenega viharja
nisem videl?" Mitja je bil kar užaljen.
"Prav imaš," ga je podpiral oče. "Pravi mornar se ne sme ničesar bati."
William je že več dni hodil v ustje bližnje reke, da bi napravil pregrajo za losose. Potreben material je že spravil tja, ko je še sneg pokrival zemljo. Sedaj je skoro ves dan brodil do pasu v mrzli vodi in zabijal stebre v tla. Kakšen bo lov? Dve leti je šlo slabo, to leto pa bi jih po vseh znamenjih moralo mnogo priti. Predvsem je to leto potovalo zelo malo tjulenjev in še ti zelo daleč od obale. Razen tega so bili tu že gosti roji morskih zajcev, ki vedno napovedujejo prihod lososov.
VVilliam je stal ob bregu in zamišljeno vlekel iz pipe.
"Vera, ali se spominjaš, kako sva pred tremi leti garala?"
"To je bilo izjemno leto. Tokrat jih bo težko toliko," je odgovorila Vera.
"Bomo videli. Vidiš, drobiža je že mnogo. Jutri morajo priti veliki. Skoda, da sva samo dva. Z mrežo to bi bilo nekaj!"
Drugi dan so res prišle velike "ribe, pa samo še v malih rojih. Se ena noč — in glavni roj je prispel. Reka je nudila zanimi vo sliko. Na mirnih, globokih mestih se je vodna gladina gosto jarila od gibanja rib. Neka tere ribe so se premetavale z ene strani na drugo, skakale iz vode in njihove srebrne luske so bleščale v sončil. Wllliam in Vera sts napela vse moči, da sta potegnila iz reke preobložene sake.
Zadovoljna z lovom sU sedela na kamnu in se od počivala. Poleg njiju je spal Vladimir s široko razprtimi rokami. Drugi so bili doma pod nadzorstvom naj-sUrejšega.
"Čudno, kaj jih prav za prav žene iz morja v reke?" je Vera zamišljeno vprašala, ko je gledala gnečo copoUjočih rib na bregu. VVilliam se je malomarno doUknil s koncem morskega škornja bližnje ribe, ki je bila že mrtva.
"Najbrže se bolje drste v rekah."
Tudi njemu se je zdelo čudno in nerazumljivo. Toda, ali je v znanosti še malo nepojasnjenih vprašanj? VVilliam bi utegnil marsikaj povedati ženi o življenju rib, tudi lososov. Preveč ni vedel, vendar več nego žena. Vedel je na primer, ds se v morju gostota in vsebina soli v vodi od časa do časa spreminjsU. Zdi se, da te spremembe povzročajo potovanja polenovk, slanikov, lososov in še nekaterih drugih rib.
ooki raki.
V življenju rib pride doba, ko razvijajoči se spolni produkti potrebujejo sladke vode. In tedaj drve ribe, gnane z nepremagljivim nagonom razplojeva-nja, iz globine morja v reke. Nevzdržno plavajo po toku navzgor. Niti brzice niti slapovi jih ne ustavijo. Krvaveč često od ran počivajo v tihem kotu, da zberejo nove moči, da z novo zagrizenostjo prodirajo dalje. Skačejo čez skale—vedno naprej in naprej. Tako potujejo po reki navzgor, dokler ne pride čas, da morajo odložiti jajčeca."
"Poglej, čisto srebrna je!" VVilliam je dvignil cepeUjočo ri: bo za škrge. "Če pa je nekaj dni v reki, posUne temna. Razen tega se samcu upogne spodnja čeljust kakor kavelj. Ko pride drstitev, dobi po luskah še rdeče in rumene pike."
Potegnil je pipo iz žepa in zamišljeno in pazljivo namašil tobaka v njo. Vera je vlagaU ribe v košare na saneh. Jeleni so zaprli oči pred soncem in povesili glave: sonce tako prijetno boža telo!
ČETRTEK, 22. JUmj
Morje je bilo kakor visok zid. Mirno. Nepremično VVilliam se je obrnil in nil dim. Čez njegov obr*] švignil zadovoljen smehljaj i nes je bil sploh čudovit dan! ■ "In samica drsti tako,- re pet povzel in se sklonil'nad ko ribo. "Ko čuti, da mora , ložiti jajčeca, si poišče pr ren kraj s hitro tekočo vodo" la z repom in vsem telesom, , riva kamne na stran in mM lje ploščnatb, približno dva tra dolgo in meter široko njo. V to leže in čaka. Ob tranjih ali večernih urah samec in se postavi v bližini j samica odlaga jajčeca, jih oploja."
(Dalje prihodnjič.)
ŽELI KUPITI tri ali šilri aiara harmon Pišite za pojasnila ln ceno naalov: John Pilny, 3611 W« 26th St.. Chicago 23. 111.
POSTNA UPRAVA
šali vsled vojnih raamer dalo ln zamuda s preuredbo vov. Vsak naslov v večjih ima namreč tedaj ie posebno ko. ki piamonošu pove. v kraju aa naslovnik nahaja.
Naslovita v bodoča vsa piinu: PROSVETA a f . 2817 8. Lavrndale Ava. Chicago 23. Illinois
Tbt dattist, Saist Vi; TOU Cm Mp Wia Tfe
Buy
D«flBM BONDS—STAMPS
^ tU
TISKARNA S.af.p./.
sprejema vsa
j —.
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvaUkem, slovaškem, češkem, sngleškem jeziku ln drugih........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
• . • »
• . • *
Vsa pojasniU daje vodstvo tiskarne Cena smerne, unij sko delo prve vrsta
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4904
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklopu IS. redna hnaisnalls sa lahka naroči na lisi Pieaveto ts Prišteje eden. dva. tri štiri aH pa« članov te ena drultne k eni naročnini. Ltet Proavota slano sa vsa enaka, sa člana ali nečlana 99.00 u ono lotno naročnino, Kee pa šlaai ša plačajo pri Mimists SMO u tednik, se Jim »o prišteje k ■smčninl Toroj sedaj nI varaka. reči da Ja ltet ptadra« sa člana SNPJ. List Prosveta Jo vaša lastnin, ia »otovo Jo v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak dan.
PajMnllo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če sa preseli proč od družine ln bo sahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član ls dotične družino, ki Ja Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveto. Ako toga ne stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum ss to vsoto naročnika
Cena listu Proavota Jat Ia Zdruš. državo U Ksnada SMS Is Ctesso U Cklsaps Ja^- STM 1	..................4JS 1 tednik In.......r--- • *
t tednika la_IM S tednika la_____ S *
4 tednika la.- 1 JS 4 Hgalki la__t?"
• tednikov la.- alš S tednikov In___
Sa Evropo Jo-SSJS
lapsbitte spadati kapaa. peUoštte utrikai vsoto denarja ali Maaay Order v pismu la si aasnštte Prosvete. ltet. kl Ja vaša testoina.
PROSVETA. SNPJ. 999? So. Lasradate Am
99 m.