Naročnine mesečno 25 Din, za možem« stvo 40 Din — ne-deliskn izikija celoletno 4b Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo |e v Kopitar ievi ul.b/lll Teleloni uredništva, dnevna služba 205» — nočna 24% 2944 in 2050 I/ JL-+J ^JL^V^ Ček. račun: Ljnb» Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Stv.7563, Zagreb Stv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Ћ nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsnk dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Balkan Balkancem t Na palači Dolma-Bagče v Carigradu, kjer jo nastanjenih okoli sto balkanskih parlamentarcev, Turkov, Grkov, Jugoslovanov, Bolgarov in Albancev, vihra zastava peterih barv, bele, rumene, zelene, rdeče in modre; iz belega kroga sredi zastave sveti šest zvezd, ki predstavljajo Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo, Grško, Albanijo in Turčijo. To jc zastava bodoče »Balkanske zveze«. Druga balkanska konferenca zboruje v palači Jildiz, kjer je nekdaj sultan Abdul Hamid koval svoje spletke proti balkanskim državam ter jih hujskal drugo proti drugi. Konferenci predseduje Hasan beg, podpredsednik turške poslanske zbornice, in njeni otvoritvi sta prisostvovala ministrski predsednik Isinet paša in zunanji minister Tevfik Ruždi beg. Daleč so torej za nami časi, ko so Bolgari ob bojni pesmi »Carigrad je naš« naskakovali odrin- j sko obzidje, ko je »šumela Marica okrvavljena«, ko jih je vladar tuje krvi vrgel nam v hrbet med svetovno vojno, in vse kaže, da je tudi Grčija pod vodstvom spretnega Venizejosa že prebolela svoj strahoten umik iz Male Azije. Težko je napovedovati, je li poglavje »Na Balkanu zopet vre« končno zaključeno, vendar lahko trdimo, da ga ni na Balkanu vodilnega državnika, ki bi si želel še krvi in da se vsi odgovorni politiki trudijo, da bi se mir konsolidiral. To je že mnogo. Kajti trdna volja, podprta z vztrajnim delom, mora prej ali slej dovesti do zaželjenega smotra. Saj stoji poleg vsega pribito, da so balkanski narodi že utrujeni od stoletnega krvavenja za svobodo in da si danes ne žele drugega, kakor da v miru obdelujejo svoja polja. Če inozemski tisk poudarja, da sili balkanske države k sodelovanju edinole gospodarska stiska, ne more to njihovemu stremljenju prav nič škoditi, temveč le koristiti. To je dokaz, da ima sporazum, ki bi se formuliral v pogodbi o »Balkanski zvezi«, stvarno podlago in da ga narekujejo resnični interesi balkanskih narodov. Delo za pomirjenje Balkana zasluži vse priznanje ne samo kot vsako delo za mir, temveč tudi, ker je malokje tako težko delati za mir kakor na Balkanu. Tisti izmed tujih publicistov, ki se ponašajo z dvatisočletno kulturo in s prezirljivim nasmeškom zapišejo besedo »Balkan«, naj pomislijo, kaj bi bilo iz njihovih narodov, ako bi nad njimi gospodaril Turek skoraj pol tisočletja, kaj bi v njihovih državah pustilo za seboj turško kopito. Na razvalinah duhovne in gmotne kulture, ki jih je pustilo stoletno gospodstvo sultanov, ni lahko nstvarjati miru. Poleg tega je Balkan most, ki pelje na Vzhod v kulturno nenasičene in gospodarsko neizrabljene dežele in čez katerega pritiska Der Drang nach Osten« od severa in »Verso 1' Oriente! od zapada. Islam se je že izčrpal, zato pa sili od severovzhoda čez Balkan v Sredozemsko morje boljševizem. Za Angleže so Dardanele nepremostljivi jez pred rusko invazijo v Sredozemsko morje. Na Balkan gledajo vsi večji evropski narodi poželjivo in ga smatrajo za svojo interesno sfero, na Balkanu uporablja še danes evropska diplomacija najbolj rafinirane metode za svoje intrigiranje. V takšnih okoliščinah je delo za zbližanje balkanskih narodov težko. Da bi se otresli uničujočega vpliva tujih intrig, so se pobudniki »Balkanske zveze« že na vesoljnem kongresu za mir v Atenah 1. 1929., na katerem je bila sprožena misel o Balkanski zvezi, postavili za geslo svojega dela »Balkan Balkancem!«. Balkan-eki narodi hočejo ohraniti Balkan sebi in sami si hočejo urediti življenje na njem. Ta misel je prevladovala na lanskem kongresu v Atenah, na februarskem zasedanju Sveta Balkansko zveze v Solunu in ta misel je vodilna tudi danes v Carigradu. Da naj ostane Balkan Balkancem, v tem se strinjajo vsi balkanski narodi. Drugo je seveda vprašanje, kako naj se Balkan med Balkance razdeli. Zunanjepolitične smernice prizadetih držav glede tega vprašanja bi se dale zajeti takole: Grki, Komuni in Turki priznavajo sedanje stanje — status quo —, Bolgari bi radi popravili meje v svoj prid proti Romuniji, Jugoslaviji in Grčiji; Jugoslovani imajo v načrtu Veliko Jugoslavijo, v kateri bi »kupno živeli vsi južni Slovani. V tej arzlicni koncepciji posameznih narodov o definitivni politični ureditvi Balkana leži kal vseh težkoč za osnovanje Balkanske zveze, ki naj bi slonela na balkanski pogodbi«. Vprašanje politične : Balkanske zveze še rti dozorelo in v Carigradu kakor prej v Solunu in v Atenah so se vršile v tem pogledu komaj načelne razprave. Z balkansko pogodbo naj bi se države obvezale, da bodo mirno poravnale medsebojne spore, ki naj jih reši pomirjevalni odbor, ali pa naj ee v najslabšem primeru predložijo razsodišču v Haagu. Načelnik naše delegacije v Carigradu je predlagal, da bi morala biti Balkanska zveza aktivna«, to je, da bi so države ne smele omejiti nn pasivno poravnavanje medsebojnih sporov, ki bi nastali od časa do časa, temveč da bi morale ostati ■talno v medsebojni zvezi in vsa zunanja politika posameznih dražv tudi napram tretjini bi se morata spraviti v sklad s temeljnimi določbami balkonske pogodbe. Naš delegat je hotel očividno poudariti tezo »Balkan Balkancem!«, da bi se mogla Balkanska »veza« aktivno braniti proti inozemskim intrigam, ki so še vedno v teku na Balkanu. Čeprav je res, dn je položaj bolgarske manjšino v Dobrudži in grški Macedoniji, od koder so Grki Bolgare krntko-malo zapodili, vse prej kakor zavidljiv, sodijo splošno, dn Bolgari vztrajajo pri zahtevi, naj se na balkanskih konferencah obravnava manjšinsko vprašanje, na pritisk italijanske diplomacije. Anglija se na drugi strani na vso moč trudi, da bi poravnala spor med Grčijo in Bolgarijo, to bi bilo v korist italijanski politiki, ki dela za lein, da se Zveza narodov zahteva izpraznitev Mandžurije Japonci popuščajo - a naenkrat so Kitajci postali neodjenljivi — Zveza narodov je v zelo težkem položaju Ženeva, 22. okt. tg. Svet Zveze narodov je imel popoldne javno sejo, na kateri jc predsednik Briand predložil resolucijo sedmih točk in jo stavil na debato. Bistvena vsebina teh točk odgovarja preccj točno našim včerajšnjim vestem. Kitajski delegat je izjavil, da mu jc bilo besedilo resolucije predloženo šele davi in je zato predlagal kratko odgoditev, da dobi med tem časom instrukcije od svoje vlade. Nasprotno pa je japonski delegat rok za izpraznitev Mandžurije, ki naj hi trajal do prihodnje seje Sveta Zveze narodov 10. novembra, odklonil, češ, da jc ta rok odvisen od okolnosti in od zadržanja kitajske vlade. V ostalem si jc japonski delegat pridržal pravico, da predloge predsednika Brianda prouči v vseh podrobnostih, zaradi česar jc bila seja nato odgodena do jutri. Ženeva, 22. okt. tg. Danes opoldne je dospel japonski odgovor na zadnje predloge Sveta Zveze narodov za rešitev maudžurskega konflikta. Predlog bodo predložili petemu odboru. Govori se, da japonski odgovor pristaja na predloge Sveta Zveze narodov. Japonska je torej nekoliko odnehala, naenkrat pa so Kitajci izjavili, da predlogi »Sveta Zveze narodov zanje niso sprejemljivi, ker v njih ni določbe, dn sc imajo Japonci umaknili brezpogojno. Ti predlogi bi pospeševali okrepitev nacionalistične vlado v Nankingu, ki hi brez ozira nn Zvezo narodov rada Japonski napovedala vojno. S tem je Svet Zveze narodov prišel v najbolj kritično situacijo, odkar obstoja. Sicer pa vsi oni člani Sveta Zveze narodov, ki nc pripadajo članom petorice velesil, nikakor niso zadovoljni s politiko Sveta Zveze narodov, ker zastopniki manjših driuv ue poznajo niti vseh podrobnosti kompromisa, ki je bil predlagan Japonski. Predvsem niso slovanske države zadovoljne s predlogi, ki sta jih stavili Japonski Francija in Anglija. Bojijo se, da nc hi kljub izjavi, da nc sine mandžurski konflikt tvoriti pre-cedenčnega primera za čl. 11 pakta Zveze narodov, nekega dne prišle invazije velesil na ozemlja manjših držav, kar bi eventualno Svet /voze narodov trpel. V (cm trenutku vlada šc velika zmešnjava, iz katere še nihče ne ve nobenega izhnda. London, 22. okt. AA. Iz Tokija poročajo: le. Mukdena je prispela vest, da se japonska posadka pri Tiehlingu nahaja v hudem boju s kitajsko četo. ki šteje 2000 mož. Položaj japonske posadke je resen. Uspeh Balkanske konference Balkanska konferenca sprejela princip ob vezne arbitraže Istambul, 22. okt. I. Danes ee je balkanska konferenca pečala ves dan z balkanskim paktom, o katerem je referiral grški profesor Piropolos. Za njim sta govorila romunski delegat Popp in bolgarski zastopnik Saznanov, ki sta predlagala, naj se sprejme vsaj obvezna arbitraža za konflikte, ki bi nastali med peedinimi državami. V politični komisiji je prišlo do burnih scen, ker so nekateri delegati hoteli vmešati vprašanje narodnih manjšin, ki ni bilo postavljeno na dnevni red. Nadalje so nekateri delegati namigavali na diplomatske dogodke, ki so se dogajali zadnje tedne na Balkanu, ter zahtevali tozadevnih pojasnil. Ker tudi to vprašanje ni stalo na dnevnem redu, je moral predsednik odklonili vsako debato in se mu je po daljšem trudu posrečilo pridobiti člane konference zu diskusijo o paktu samem. Po večkratnih intervencijah jugoslovanskega delegata dr. Topaloviča, ki je v smislu svojega včerajšnjega referata zagovarjal zamisel širšega pakta v obliki federacije balkanskih držav, so je komisija zedinila in nocoj soglasno sprejela princip obvezne arbitraže. S tem je uspeh balkanske konferonce zagotovljen. Ostnla vprašanja, kakor stalna pomirjevalna komisija, vsakoletni sestanki zunanjih ministrov, ali izločitev vmešavanja velesil v balkanske zadeve, manjšinska vprašanja se bodo preložila na bodočo konferenco. Sedež bodočega zasedanja še ni določen. Avstrija dobila posojilo v Franciji Posojilo znaša 60 milijonov šilingov (c rca pol miliarde Din) Dunaj, 22. okt. tg. Avstrijska finančna politika lahko beleži lep uspeh. Ravnokar sc poroča iz Pariza, da sc je dr. Jucliu posrečilo, da je francoska narodna banka Avstriji dovolila posojilo 60 milijonov šilingov, in sicer v obliki deviz potoni večjega kritja narodne banke. Dunaj. 22. okt. tg. Zvezni kancler dr. Buresch je danes v narodnem svetu na razna nujna gospodarska vprašanja in interpelacije večinskih strank ter socialnih demokratov dal izjavo, ki je v temelju zelo optimistična. Po njegovem mnenju slaba gospodarska konjunktura ne bo več trajala tako dolgo, kakor je trajala. Tako dolgo pa se mora Avstrija omejiti na svoje lastne sile. Do sedaj so v Avstriji živeli preko razmer.' Avstrija bo na bodoči konferenci emisijskih bank zahtevala mednaroden de- vizni kliring. Kot posledico omejitve uvoza pričakujejo po novi avstrijski devizni uredbi naraščanje notranje produkcije in zaradi tega zmanjšanje brezposelnosti. Dr. Buresch napoveduje novo trgovinsko pogodbo z Rusijo in prilagoditev madjarski trgovinske pogodbe na novi devizni položaj. Izmed opozicije je govoril voditelj socialnih demokratov dr. Olo Bauer, ki je zahteval, da se prilike za delo, katerih primanjkuje, racionalizirajo in da se ima zato uvesti zakon proti ljudem, ki imajo dvojni zaslužek, in da se uvede štirideseturni delavnik. Dr. Buresch svari, da bi se uvoz preveč omejil, kar bi lahko povzročilo draginjo. V. državami, s katerimi je avstrijska trgovinska bilanca v ravnotežju, bi se lahko uvedel medsebojni promet s kliringom brez inozemskih deviz. Program bivanja ministra Grandija v Berlinu Berlin, 22. okt. tg. Sedaj je določen program za obisk italijanskega zunanjega ministra Grandija v Berlinu. Grandi bo dospel v Berlin v nedeljo zjutraj ob 9.35 v spremstvu svoje soproge in. dveh tajnikov. Nn anbaltskem kolodvoru ga bodo sprejeli državni kancler dr, Briining in državni tajnik Bii-iow, vodilne osebnosti zunanjega ministrstva, zastopniki italijanskega poslaništva in italijanske kolonije v Berlinu. V nedeljo opoldne bo kosilo pri državnem tajniku zunanjega ministrstva, zvečer pa banket pri državnem kanclerju. V ponedeljek zvečer bo večerja na italijanskem poslaništvu. Sprejem italijanskega zunanjega ministra pri predsedniku Hindenburgu je določen na ponedeljek popoldne. Politični razgovori se bodo začeli v nedeljo popoldne in se bodo nadaljevali v ponedeljek. Glavni predmet teh razgovorov bodo vprašanja razorožitve in reparacij. Razen tega pa se. bodo državniki menili tudi o specialnem vprašanju nemško-italijan-skih carinskih tarif v zvezi z gotovimi italijanskimi željami po uvoznih olajšavah. Kaj bo predmet Grandiievih razgovorov Rim, 22. okl. ž. vGiornale d' Italia piše, Slo-veticuv članek pod »Kako omiliti brezposelnost«, pa kaj, ko je vse skupaj bob ob steno, ker bi s tem zadeli v sršenovo gnezdo! Tudi pri nas so v aebo kričeči slučaji, da odvzemajo večinoma na vseh mestih javne in privatne službe vpokojenci nam drugim kruh! So nekateri moški vpokojenci, kateri imajo fio 2 plači in njih žene so v državni službi, tako da dobijo na mesec kar 3 plače, drugi večinoma družinski očetje pa tavajo brez zaslužka okolil Takih primerov je lukaj zelo veliko! Z vsemi točkami ste zadeli v živo, samo eno točko bi si jaz dovolil še dostaviti iu ta je: Reduciranje strojev v tovarnah ter zaposlitev manuelnih delavcev, pa bo takoj dovolj dela in zaslužka! Mislim, da je to glavni vzrok svetovne krize! Vsi drugi ukrepi v tej krizi ne bodo prav nič zalegli, dokler stroji in zopet stroji delajo. .Mislim, da mora biti vendar vsakomur takoj jasno, da tam. kjer je do-sedaj delalo n. pr. 100 ljudi, po upeljavi strojev delata še samo 2 ali 3 in drugih 98 jih je na cesti (vsled stroja odpuščeni)! in tako je dandanes po celem svetu! Kaj pomaga ako stroj v enem dnevu naredi več kakor pa 100 ljudi ves teden, ko pa tovarnar vendar ne more prodati svojih izdelkov samo zato, ker so delavci izgubili kupno moč, zato, ker so brezpeselni, stroji pa od tovarnarja ničesar ne kupijo! Tako leži blago po skladiščih, se vedno bolj kopiči, kupcev pa ni! Prej ko slej bodo vendar merodajni krogi prišli do tega prepričanja, da ho treba ljudi nastaviti in stroje omejiti, . c Vi: U - •• v. '-• -v--.:'..' Star prego- vor pravi, da sila kola lomi, ljudje ne morejo živi v zemljo, delanje vedno manj, ljudi pa vedno več! j Hvaležen bi Vam bil. če bi te vrstice uporabili v ublaženje splošne krize, mogoče bo pa le neka i padlo na rodovitna tla, ker je nevarnost, da bruno j*0 zimi brc-z dela res morali živi v zemljo! J. Z., brezposelni uradnik. IV. V nedeljskem -'Slovencu« je bil objavljen Članek. kako naj se omeji brezposelnost. Vsa čast dotičnemu piscu. Le več posnemalcev bi moralo biti. Le ua ta način, kakor predlagate, bi se omejila na poiovieo brezposelnost. Ni pa brezposelnost ramo pri nekaterih strokah, marveč je tudi v usnjarski in čevljarski stroki velika. Umestno bi •bilo. da se uvaža manj čevljev in naj bi se ne pri-jiušimlo popravljalne, tujini tvrdkam. Apelirani o na merodajne činitelje, da lo uvidijo. Kdor je tovarnar. naj bo tovarnar, če je engrosist, naj bo en-grosist. \ seknkor bi bilo urmstno. da se vse te jiapake prej ko mogoče jKipravijo. Tudi med kon-zumenti je treba zavednosii za ijomače izdelke. Domače usnje je na isti stopnji kakor inozemsko iu večkrat še celo boljše. Tudi domači čevljar je sposoben vsakega najfinejšega dela in v mnogih ozirih je njegovo delo še bolj prikladno kakor tovarniško. Zal pa, da se pri nas upošteva samo tuje blago iue pa domače. Zadnji čas je. da se 7 dejanji po-ftaže, da je tudi čevljarski obrtnik človek in davkoplačevalec i" življenja vreden Jugoslovan. Več usnjarjev. V nedeljski številki cenj. lista -Slovenca «t" v uvodnem članku >Kako omiliti brezposelnost omenili, da hi se delno omilila brezposelnost s lom, Ua se upokojeni z zadostno pokojnino odstranijo iz služb in da njih mesta prevzamejo sedanji brezposelni. Tako je prav, zakonito naj bj se res prepovedalo dvojno službovanje, ako pod normalnimi življenjskimi pogoji z njo lahko shajajo. Dalje omenjate žene javnih nameščencev, katerih možje imajo tolikšno plačo, dn bi lahko s svojim zaslužkom obitelj vzdrževali. Z Vašim stališčem -e zopet |>opolnoma strinjam, ter se Vam zahvaljujem, da .ste spravili to misel v javnost. Dobro bi bile. da bi slične članke večkrat objavili, .ia hi tako merodajni krogi prišli dn prepričanju, da bi rt s kazalo nastavljene žene državnih uradnikov s jirimerno odpravnino odsloviti, oziroma one. katere imajo pravico do pokojnine, na njihovo željo upokojiti. Zinili so ml namreč slučaji, kjer -la mož in žena državna nastavljenca. Njih žene iiiinio že pravico do pokojnine, a je ne morejo doseči, »islavko na državno službo pa ne morejo dali, ker so si že pridobili pravico do pokojnine. Kazalo bi tedaj, da oblasti pokličejo vne poročene državne uradnice (izvzemšl učiteliice, poročen«' z učitelji), da vložijo prošnjo za upokojitev. oziroma odpravnine, ler ' :ko napravijo pro-s'or izšolanemu naraščaju, zl.ieti v učiteljskem stanu. Znan mi jc slučaj, do je v nekem manjšem I raju 10 takih žen državnih uradnikov, ki -n v l'v ivrii službi, katere bi se deloma umaknilo proti ■■■■ -luž« ili pokojnini ozir. odpravnini, in dale prodor brezposelnim, V'terih starši že težko čakajo, ■ In bi njiji izšolani otroci prišli do zaželjenegu kftfhn! Prosim, nadaljujte tedaj v tem Miiislu dalje. Mcri oblasti vendar sčasoma tudi osvoje lo Sehober zavezmk HeZmtvehra? Francozi zaL ?va;o n'egovo glavo Diinaj, 22. okt. vka zunanjega ministra, katerega glavo znh. v Parizu, je zaenkrat odložena, ker bi izzvala vladno krizo. Vodstvo krščanske socialne stranke je na seii sklenilo, tla mora dr. Sehober odstopiti; tod i svoj eklep je morala revidirati, ker so Vel -ni niči in landbun-dovci, ki podpirajo Schobra, na zadrv.iem posvetovanju sprejeli resolucijo, s kntero se izjav Ijnjo solidarne s Seliobrom in grozijo, da bodo stopili iz vlade, ako krščanski socialci vztrajajo pri svoji zahtevi. To bi izzvalo težko vladno krizo, ki bi spričo težkih gospodarskih razmer silno škodovala državi. Radi tega so krščanski socialci na novi seji prišli do zaključka, da je bolje, da ne vztrajajo pri zahtevi, da Sehober odstopi. Pogajanja za posojilo v Parizu so prišla na mrtvo točko, ker stavijo Francozi kot pogoj za posojilo, da vicekancler Sehober odstopi. Francija ne zaupa več Schobru, ker je prišlo te dni vprav do senzacionalnih razkritij na račun dr. Schobra. Francoski tisk je že večkrat dolžil Schobra, da podpira Heimvvehr in da zagovarja Anschluss. Te dni je sam grof Starlicmberg, načelnik Ifeinivvehra na zborovanju v Linzu javno trdil, da jo dr. Sehober že I. 1929 pripravljal heimvvelirski državni udar in da je bil tudi z zadnjo pustolovščino heini-vvchroveev v direktni zvezi! Schobrov tisk, predvsem »Neue Freie Presse« je vzelo v obrambo po-četnika carinske zveze z Nemčijo, toda vsa zanikanja spričo ponovne izjave grofa Starhemberga, da vztraja pri svojih trditvah, nič ne izdajo. Odstop dr. Schobra zahteva tudi katoliški tisk. Zanimivo je, da celo italijanski listi svetujejo dr. Schobru, naj odstopi. Italijani mu ne morejo odpustiti, da je misel carinske zveze njegova. Prepir za Matušlto A'i pripada dunajski ali madžarski polrcifi stui išče. Ci rilu. 22. okt. AA. V vasi Andemncli v Poli ujii i' i/.ii; ''"mlin svojevrstna stavka. Prebivalci „i Kkli-iiiii. d.i bodo s solidarnimi močmi skušali znižati (o''vi.-o'•• pristojbine zu električno razsvetljavo. Zalo so se nabavili petrolejke ln sveče in bodo bojkotirali električno razsvetljavo do kraja. Dunaj, 22. oktobra, ž. Žena atentatorja Ma-tuške je poslala svojemu možu v ječo denar, slike in perilo. Poelala mu je tudi eno sveto sliko in je poskrbela zato, da ga obišče duhovnik. Časnikarjem je izjavila, da nikakor ne more verjeti, da bi njen mož počenjal take zločine. Listi pišejo,) da bo Matuška najpreie soje-t radi atentata v Ans-burgu v Avstriji in če se bo izkazalo, da je on pravi atentator, bo obsojen na najmanj 15 let ječe. Madjarska policija še vedno protestira proti temu in trdi, da mora biti Matuška izročen Madjarski, ker Avstrija ne bi nikdar sama odkrila tega zločina. RnzmesVtev sofijskih :etnikov Sofija. 22. okt. AA. Uprava sofijskih centralnih zaporov je poslala vse politične jetnike v pro-vim ijske zapore, da na ta način onemogoči stavko, ki je nastala med jetniki radi naredbe pravosodnega ministra, ki je prepovedal prinašati hrano jetnikom od zunaj, ker je bil izvršen na ta način atentat na morilce Joj-dona Jurkova. Tako je bilo 41 političnih kaznjencev, ki so se nahajali v centralnih zaporih, poslanih v razne zapore po Bolgariji. V sofijskem zaporu je ostalo samo še 12 političnih jetnikov, proti katerim vodijo še preiskavo. I.-Uitako so bili odstranjeni iz sofijskih zaporov vsi macedonski atentatorji, ki so tani prebivali kot kaznjenci za razne umore na Sofijskih ulicah. Liibešha afera LCbeck. 22. okt tg. Zagovorniki v Cilmetto-vem jiroccsu so danes vložili dokazni predlog, s katerim zahtevajo, da sodišče ugotovi, da je v bolgarskem mestu Trnovo bilo pozimi 1927-28 uvedeno postopanje o Calmettovem sislemu in da je tam od 240 otrok ' umrlo 90 otrok za jetiko. V -vrbo, da se Calmettovo sredstvo splošno vpelie, I pa se je io dejstvo zamolčalo. Ta dokazni predlog namerava predvsem dokazati, da v Liibecku niso manlpttli ali s Calmettovim sredstvom. Ptcca ciove na -ovedi Budimpešta, 22. okl. ž. Prof. Piccard je pri-j snel včeraj v Budimpešto, kjer je imel snoči pre-■ du vanje v glasbenem zavodu o svojem polelu v j stratosfero, liekel je, da bodo v bodočnosti avijoni j letali v stratosferi seveda le v onih slučajih, če bo ; šlo zn potovanja v velikih razdaljah, kakor na pri-j mer iz Kvrope v Ameriko. Za tako potovanji; bo ; potrebno le pičlih 10 ur. Prof Piccard je odpotoval ! danes v Bratislavo, kjer bo imel tudi predavanja, i Vem požar v S2ukare°iu Bukarcšt, 22. okt. ž. Danes zjutraj ob 4 je ! izbruhnil na glavnem kolodvoru v Bukarešti po-I žar, ki je uničil poslopje in vse blago, ki se je nahajalo v skladišču. V skladišču se je nahajala velika množina bencina, ki je eksplodiral in vrgel v zrak streho poslopja. Ljudstvo je v paniki zbežalo z bližnjih ulic. Požar še ni pogaSen, škoda je ogromna. Velik požar pri №ar'bo*u Maribor, 22. oktobra. Proli večeru je nastal ogenj v gozdu ob cesti Maribor—Sv. Križ, in siccr v bližini viničarije, ki jc lasi dr. I ranca Malyja. Čez nekaj časa je n.: mah zagorela vsa viničarija v kateri stanuje viničar Anton Svetek. Mariborski gasilci so takoj okoli pol 7 zvečer v dveh oddelkih odhiteli na mesto no-iara, ki je prehajal že na sosedno- ob-/ekle. Požar se je videl daleč naokoli proti Koz-jaku. Ob času poročila ogenj še trajs. Budimpešta, 22. oktobra, ž. Nemški in avstrijski žurnalisti so odili danes v spremstvu ma-djarskih kriminalnih uradnikov v Biatorbagy ter na licu mesda pregledali še enkrat viadukt in okolico. Proučili so tudi MatuSkove navedbe, da je nekaj dni pred izvršenim atentatom bil v hišici'vinogradniškega čuvaja. Skozi okna hišice se je namreč videlo zelo dobro na viadukt, saj je bila oddaljena komaj dobrih 100 metrov od njega. V prostorih so v resnici našli nekaj slame in odpadkom od jedi. Ko so še enkrat točno proučili oo-lo-žaj, so se vsi uradniki povrnili nazaj v Budimpešto, kjer se je vršila konferenca v policijskih prostorih, Pros'ava čehoslovaškega nar. praznika v Belgradu Belgrad, 22. okt. 1. Narodni praznik Češkoslovaške republike bodo proslavili v Belgradu nn najbolj svečan način. Tako je že določeno, da bo prihodnjo soboto češkoslovaški poslanik dr. Flie-der govoril v Češkoslovaškem domu o razvoju mirovnih prizadevanj in mirovne politike z ozirom na Češkoslovaško. Prihodnji teden bo jugoslovan-sko-češkoslovaško združenje priredilo zapored nekaj literarnih večerov, pri kateri priliki bodo predvajali tudi . 1'rodano nevesto^ in tri filme o naravnih lepotah češkoslovaške in o kulturnem življenju bratskega naroda. Sofijsko pismo Sofija, 21. ok'obra. Socialna demokratska stranka se razcepila. Kakor ee je v Nemčiji ločil del pristašev socialdemokratske stranke, ielotako je prišlo do rar-kola med bolgarsko social lemokiacijo, ali kot jih tu imenujejo sširoki socialistih. Levica stranke ie namreč izstopila oziroma začeia izdajati svoj časopis, ki se imenuje »Klasova borba«. Izdaja tega časopisa proti volji socialdemokratske stranke je da'o povod vodstvu stranke, da izključi iz stranke neposlušne pristaše, ie itak slabo stranko bo razkol še bolj spravil nb vsako veljavo in nima sploh nikalcega vzgleda, da se še kdaj dvigne do one loči, ki jo je stranka imela prve čase po svetovni vojni. Pokojnine za september še neizplačane. Bolgarska Narodna banka je odposlala v pro-vincijo 25 milijonov levov za izplačilo uradniških pokojnin, a potrebna je vsota 180 milijonov. Iz lega sledi, da sc bo mogel izplačati le del pokojnine, vendar je upanje, da bode banka mogla izplačati do konca lega meseca vso pokojnino za mesec september. Sicer je pa tu že običaj, da se pokojnine ne plačujejo redno. Ubit Makedonec. Snoči je bil ob četrt na 10 ubit v svoji kavarni trgovec N, Mardalov, 50 let slar iz Ćirpanj, ko je zapiral okna, ubil ga je neznan mladenič s štirimi revolverskimi streli. Napadalec je znan, a je ušel. Domneva se, da izvira ubojstvo iz osebnega maščevanja, za kar govori dejstvo, da je bil samo en napadalec, med tem ko sedelujela pri običajnih macedonskih ubojih najmanj po 2 člana ene ali druge macedonske organizacije. Prvi okrami kandidati v Dravski bnnoviri Ljubljana, 22. okt. AA. Danes so bile potrjene prve okr. kandidature v dravski banovini. Sreska sodišča so potrdila: za mesto Ljubljano: kandidaturo dr. Alberta Kramerja, ministra za zgradbe; namestnik Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice; za kranjski srez: kandidaturo Janka Barleta, župnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani; namestnik fvmi Lončar, posestnik in župan v Tržiču; za logaški srez: kandidaturo dr. Staneta Rapeta, tajnika Zveze kulturnih društev v Ljubljani; namestnik Ivan Remžgar, gostilničar in posestnik v Žirovnici; za litijski srez: kandidaturo geom. Milana Mravljetu, novinarja v Ljubljani; namestnik Gvidon Birolla, industrijec Zagorje; za srez Gornji Grad: kandidaturo Rnsta Pus!oslemška, novinarja v Ljubljani; nameetnfk Franc Kolenc, velej>oscslnik in trgovec v Ljubnem; za kočevski srez: kandidaturo Ivana Puclja, ministra; namestnik dr. Hans Arko, odvetnik v Kočevju; za celjski srez: kandidaturo Ivana Prekor-ška, upravnika bolnice v Celju; namfstnik Franc Goričan, posestnik in vpokojeni kmetijski inš;>: i;, tor; za srez Ljubijana-okolica: kandidaturo Albina Komana, posestnika v Vižmarjih; namestnik Ivo Sancin, načelnik v pok. v Ljubljani; za brežiški srez: kandidaturo inž. Ernesta Kruleja. župana v Sevnici; namestnik dr. Franjo Benedetič, rudniški zdravnik, Senovo; za brežiški srez: kandidaturo Ivana Ureka, župana in bivšega nar. poslanca v Globokem; namestnik Franc Pintarič, Rigonci; za srez Gornji Grad: kandidaturo Matije Goričarja, župana in posesinika v Mozirju; namestnik Anion Sem, posestnik v Ljubnem; za laški srez: kandidaturo prof. Alojzija Pavliča iz Celja; namestnik Alojzij Jagrič, strojevodja. Zidani most; za litiis' ; srez: kandidaturo Alojz. Turka, trgovca iz Višnje gore; namestnik Rudolf Hribar, lesni trgovec, Izlake; za radovljiški srez: kandidaturo Iv. Ažmnna, župana v Lescah; namestnik Franc Kralj, lo\ar-niški delavec, Koroška Bela; za radovljiški sr.-z: kandidaturo Ivana Mohoriča, gener. tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani; namestnik Josip Ambro-žič, trgovec in posestnik v Ljubnem; za srez Šmarje pri Jelšah: kandidaturo Vekoslava Spin-dlerja, novinarja iz Maribolra; namestnik Anton Malgaj, viničar, Zibika; za srez Šmarje pri Jelš-ih: kandidaturo Josipa Drofeniga, posestnika v Šentjurju ob i. ž.; namestnik Jurij Lesjak, župan, Slivnica pri Celju; za metliški srez: kandidaturo Danijela Makarja. posestnika in gostilničarja v M I-llki; namestnik Janez Smuk, župan iu posestnik, Mlake; za kamniški srez: kandidaturo Antona Če-rarja, posrstniku in gostilničarja v K mniku: namestnik Ignacij Tome, trgovec v Moravčah; zn kamniški srrz: kandidaturo dr. Valentina Ro/iči, upok. prof. in posestnika v Ljubljani; iiamr pik Alojzij Burica, posestnik in bivši župan iz Dra-gomelj. Papež Rim, oktobra. Čeprav je bil letos v poletju proglašen med Vatikanom in fašizmom nov mir, ki naj bi odstranil vsa nesoglasja, ki so nastala med Cerkvijo in državo no zn-'nrnitem 11. februarju 19?l> leta, vendar razmerje to- in onstran Tibere le ni čisto razdsc.no in umirjeno Sicer so pogodbe , jasne in ako bo na strani fašizma tudi dobra volja, jjotem ni nobenega razloga, da se ne bi odstranile vse težkoče. Toda zelo je padlo v oči, da je izostalo sreianje med nosilcema laleranskega pakta, ki naj bi na zunaj in nekako simbolično dobil svoje potrjenje v prijateljskem obisku duceja pri sv. očetu. Več kot dve in poi leti so napovedovali Mussolinijev ol-k v Vatikanu, pričakovala ga jc Italija in ves svet. Velikokrat je bil določen že kar datum, kdaj sv ima vršiti, a vselej je bil zopet preklican in danes moremo že z precejšnjo gotovostjo trditi, da ni verjetno, da bo Mussolini sploh obiskal sv. očeta. Po ločnih podatkih, katerih pravilnost tudi vatikanski krogi ne zanikajo, je bil Mussolinijev obisk pr sv. očetu določen za копес septembra. Po običajnem ceremonijelu bi Mussolini po papeževi avdijenci moral obiskati tudi kardinala — državnega tajnika Pacellija. Toda kardinal Pacelli je koncem septembra odšel nn dopust, ki ga je že dolgo odlašal. S lem je tudi dticejev obisk postal brezpredmeten. Zato sedaj ue čujete več v Rimu vprašanja, zakaj ni bil poglavar fašizma pri sv. očetu. Krožijo tudi govorice, da se papež nili ni želel sestati z Mussolinijem, dokler ne izpolni nekega jiogoja, ki ga jc Vatikan stavil za predpogoj ducejeve avdijcnce. Naj že bo na stvari karkoli. Močno se vsekakor v tukajšnjih krogih opaža, da je tudi |io lateranskein paktu med obema silama ostalo še nekaj, kar ovira popoln sporazum in kar se izoblikuje v nekakšno osebnostno zadevo njccl pape-' žem in Mussolinijem, Dobro je znano, da je Mus- solini že iz vsega početka osebno zavzemal odklanjajoče stališče in zadr anje napami Vatiki-nu. In to kljub lateranskemu paktu, ki ;ra ie "Mussolini podpisal ne toliko iz osebnega prepričan a, kal'nr iz uvidevnosti, da sporazum s Cerkvijo more italijanski državi snmo koristiti. Toda takoj pozneje je v svojih velikih parlamentarnih govorih v mesecu maju zavzel napram cerkvi jako rezervirano in hladno stališče, ko je skušal celo enostransko in niti ne v smislu pogodbe komentirati latemn-ki pakt. Te/ko je tudi verjeti, da bi Mussolini s s\ o-jim vsemogočnim vplivom v stranki ne nit>^el preprečiti neprestanih izpadov fašističnega časopisja na cerkev in pape/a. In zla:,ii ?i je ležko razlagali dejanske napade v letošnji spomladi na Katoliško akeiio in nično nremoi: nje, kakor li.di kot1 "i najbolj očividno dejstvo, da je po obisku kralj" in njegove hiše, lrnm nositeliu fašizma jc čisto razumljivo, ako se pomhli, da je pa : pač sklenil mir z državo iu s tem priznal' Zgodovinski razvoj, ki se je izvršil v Italiji po letu 1870, toda, da ima cerkev ves interes na tem. da se ne veže na režim, kateremu manjkajo jjotrebHe garancije. Vatikan ie pač sklenil mir z državo, ne pa s kako stranko in je umljivO, da resno čuva svojo neodvisnost ou režima, kojega osnove v marsičem tudi versko in cerkveno ne mori. priznavati. Izoliranost, v keleri se dri i Vatikan na-sproti fašizmu, mu je bolj v korist kakor v sko.lo. Ainogo je Kiui'jaiiov, ki bi v popolnem ni osebnem izmirjenju z ducejem zrli nekakšno priatra-nost in zavzemanje za obstoječe stanje. Nihče note fašističnega papeža, ampak neodvisnega, naduared-nega iu nad vse stranke vzvišenega najvišjega duhovnika katoliške cerkve. Papež Pij XI. je politično prev?č moder, dn bi storil karkoli, kar bi moglo vzbuditi, čeprav le videz kake narodne ali celo slrankarske vezanosti sv. Stoiicc. — au