r "Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze 4T. — NO. 1417. CHIC AGO, ILL., 7. NOVEMBRA (November 7). 1934. at« PublUfced weeklr nt niai» w. util k st. GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. LETO — VOL. XXIX. PO POLDRUGEM LETU AKCIJE ZA OKREVANJE NAJVAŽNEJŠI PROBLEM ŠE VEDNO KJER JE BIL Korporacije so si prve opomogle. - Zahteve za več podpore med brezposelnimi se večajo Delavcev brez zasluzka je 11 milijonov. — Stal-no in deloma uposlenih je 39 milijonov ADMINISTRACIJA v Wa*hingtonu se ne more izgovarjati, da v sedanjem kongresu nima večine. Je absolutno na njeni strani. Odobrila je vse načrte za ekonomsko okrevanje, ki jih ji je predložil po svojih zaupnikih predsednik Roosevelt. Republikanci so mu v pred par dnevi končani volilni kampanji očitali, da ni imel še noben prezident Zed. držav v mirni dobi toliko moči kakor sedanji in celo v vojnem času nič več kakor danes. Pomanjkanje avtoritete mu torej ni ovira. Volitve zadnji torek večine v kongresu niso predrugačile. Za konstatiranje tega dejstva ni bilo treba čakati štetja glasov. Rezultat je bil v naprej ugotovljen. Demokratska večina ostane. Odgovornost za nadaljevanje krize bodo v političnih prerekanjih nosili demokrati, dokler bo vlada in večina v kongresu ter legislaturah njihova. Ko so prevzeli administracijo in večino v kongTesu, so veliko obljubili. Pred vsem to, da je njihova temeljna naloga ODPRAVITI brezposelnost! Danes je je več kakor novembra lansko leto. Dolgovi so večji. Izdatki za podpiranje bednih so višji. Deficit zvezne vlade raste. Privatna industrija šepa. Veliki jeklarski obrat operira svoje tovarne polovico manj kakor lani ob tem času. Septembra 1933 je bilo v tej deželi na podlagi statistike, ki jo je objavila A. F. of L., 10,-108,000 brezposelnih. Septembra t. 1. je njih število naraslo na 10,951,000. Prebivalstvo dežele se je povečalo tekom leta za 450,000. Vsako leto je na podlagi sedanjega prirastka vrženih na trg za iskanje zaslužka prej omenjeno število oseb. Vsa ta velika armada mladine je danes večinoma nezaposlena. Okrog 17,000,000 ljudi je za svoje preživljanje odvisnih popolnoma od vladnega reliefa. V eni ali drugi obliki pTejema vladno "podporo" približno 35,000,000 ljudi. Septembra 1933 je bilo «talno in deloma zaposlenih delav- III cev v tej deželi 39,764,000; l etošnji pridelek pšenice po septembra t. I. pa je to število |8™tu; ir?eJtrTfi R™{e padlo na 39,367,000. Internacionßli iščeta pot v skupno delo Značilna volilna zmaga delavske stranke v Angliji IZGREDI BEDNIH SE MNOZE niso brez podlage. Igro spretno vrši, toda marsikdo je prevar že spoznal. Z vsemi milijardami kredita, z vso svojo absolutno močjo in z vsemi svojimi izjemnimi zakoni vlada še ni mogla omiliti glavnega problema sedanje družbe—brezposelnosti. Zavoženo kapitalistično gospodarstvo se vzdržuje le z vladnimi posojili in s pravilniki (codes) za omejevanje konkurence. Stari kapitalizem ne' bo v Zed. državah nikoli več to kar je bil. Ne demokratska stranka in ne republikanska ga ne bo mogla izvleči iz zagat. Program, kot ga je v prosli volilni kampanji nudila ljudstvu socia-lisična stranka, je edina praktična rešitev. Današnji gospodarski položaj to dokazuje. New deal tudi vzlic ogromnim potroškom ni mogel uresničiti svojih obljub. Bolnik si ne bo opomogel, če mu rano, ki je neozdravljiva, ne izrežejo. človeška družba ne bo okrevala, dokler bo vztrajala v sistemu, ki povzroča ekonomske potrese, polome in socialna zla. Pri municipalnih volitvah dne 1. novembra v Angliji je delavska stranka dosegla presenetljive uspehe. Torijj so poparjeni. Delavska stranka je dobila večino v upravi petnajstih mest, pole* Londona, ki je prišel pod njeno upravo koncem lanskega leta. Pri teh volitvah si je delavska stranka izvojevala v londonskih okrajih 227 mandatov. Drugod v Angliji je dobila 652 novih mandatov in izgubila 8 prejšnjih. - Liberalna stranka je izgubila 34 prejšnjih in pridobila 4; nazadovala je torej za 30 mandatov. Ostale mandate je izgubila konservativna stranka. Ako se smaira te volitve za merilo, bo pri prihodnjih volitvah v parlament delavska stranka spet postala največja v zbornici. Toriji se tega silovito boje. Uspeh delavske stranke ipri zadnjih, občinskih volitvah jih boli in ga skušajo omalova-žiti. Pravijo, da se konservativci niso tako dobro organizirali za kampanjo kakor socialisti in vsled tega tak izid. Demorstracij« brezposelnih postajajo spet pogoetejie, kakor prod vsako zimo. Zahtevajo izdatnejšo podporo, pravično delitev in kj«r so vposleni pri javnih delih p« zahtevajo plačo, namesto da •• jim sasluiok nakazuje > miloščinsko gesto. Največji isgredi »o se dogodili prosli teden v Denverju. Sl«ka gori je is demonstracij« "gladovne armade" v Albanjrju, N. Y. Za vse te neprilike meče policija krivdo na komunist«. POROČILO 0 SESTANKU, KI SE JE VRŠIL OKTOBRA V BRUSLJU Težke posledice boja med internacional ama in pomanjkanje zaupnosti ovirajo pot v zedinjenje NIČESAR ni uničevalo sil mednarodnega delavstva bolj kakor bratomorni boj med komunistično in delavsko socialistično internacionalo. Marsikaj bi bilo lahko drugače v Evropi, ako si bi ti dve skupini delavskih strank ne stali nasproti! druga zoper drugo. Zgodovinsko dejstvo je, da so bile v tej borbi komunistične stranke po navodilu vrhovnega vodstva v ofenzivi s trdnim upanjem, da se jim bo posrečik) v neka ^e ih socialistično gibanje docela razbiti. Namesto tega ;'e faur^m razbil stranke obeh internacional kjerkoli je zavladal, šele po februarski revolti de- Hitier v ''trdnjavi Nemškemu diktatorju Hitlerju so v Monakovu /gradili hiso, ki ima osem čevljev debel betonski strop, da je varna pred bombami iz aeroplanov. Tudi drugače je zgrajena s stališča, da je osebna vrnost der fiihrer-ja v nji čimvečja. Socialistična agitacija v fašističnih deželah Kljub najstrožjim kaznim Hitlerjeva vlada ne more ustaviti širjenja socialističnih in komunističnih letakov. Ravno tako ne Italija, čeprav pošlje vsakega, ki ga zaloti s prepovedanimi cirkularji, v zapor za več let. Socialisti v Avstriji so kljub y0 so posiljevali device; kako RESNICA 0 MASAKRU V ŠPANIJI JE ODKRITA ¡i -a ^ Vladna in klerikalna propaganda postavljeni na laž. — Brutalnosti vojaštva nad delavci Ko so socialisti proglasili generalno stavko in splošen odpor proti naraščajoči kapitalistični-klerikalni reakciji, je v Španiji zavrelo in tekla je kri.Več tisoč j ljudi je bilo pobitih in cele množice ranjenih. Bilo je nešteto požigov, mučenj in ropov. Prve dneve civilne vojne je klerikalno in kapitalistično časopisje v Španiji objavljalo grozovite vesti, kako «o brezverski socialisti iztaknili oči stotinam otrok bogaboječih staršev; ka Zastopniki inozemskega tiska so skušali dognati, koliko je resnice v vseh teh trditvah, toda vlada jim je ukazala, da naj bodo v prid svoje varnosti v zavetju. Delavski tisk pa je bil u-stavljen ali pa tako pod cenzuro, da z resničnimi poročili | uničenje lavstva v Avstriji so se pokazali v kominterni v Moskvi znaki volje za spremembo v taktiki, ki naj bi neposredno omogočila zgladitev poti v zbližanje ali vsaj v nekakšert^spotazum med vodstvom komunistične in delavske socialistične internacio-nale. Vsi prejšnji poskusi v prošlih 12. letih so se izjalovili. L. 1922 so se v Berlinu prvič zbrali zastopniki socialističnih strank in komunistične interna-cionale v namenu, da v medsebojnih izmenjavanjih misli ugo-tove, ako obstoje možnosti za skupno delo obeh skupin. Konferenca se je pričela na iniciativo dunajske unije socialističnih strank, katere tedaj niso bile ne v komunistični in ne v drugi internacionali. Pogajanja so se razbila, ker so komunisti enostavno izjavili, da je skupnost mogoča edino, ako ostale stranke sprejmejo njihove pogoje in se popolnoma podvržejo vodstvu v Moskvi. Nato je Zinovjev pričel ž ogromno ofenzivo za socialističnih strank, Pridelek pšenice ske, je znašal približno 3,375,-000,000 bušljev — ali okrog 360,000,000 bušljev manj kakor lani. Ampak zaloge žita so to jesen večje kakor lani, ker Statistika iz Wasihingtona priča: v zadnjih par mesecih je število zaposlenih nazadova- lo 5.7'i, plače so nazadovale vjje ve,jko ^enjce y rezervnjh «kupni vsot. 5.8',. cene živčen- sk,ad,Sčih. skih potrebščin pa so se zvišale I___ 2.1 * i. To so številke iz vladnega urada za statistična poročila o gospodarstvu. Taka je situacija po več ko poldrugem letu, odkar ima new deal absolutno oblast. V svoj kredit ima podpiranje družin brezposelnih, česar se je prejšnja administracija na vse krip-lje branila, toda stroški so na-lagani tako, da bodo koncem konca vsi vrženi na ramena konsumentov, torej malih ljudi. Ogromni vladni izdatki v prid gospodarskega okrevanja so pomagali toliko, da je mnogo korporacij obnovilo dividende in nekatere so nakazale celo izredne dividende. Kar pa se tiče delavstva, so izboljšave po tolikšnem naporu in stroških malenkostne. Trditve, da skuša new deal v prvi vrsti pomagati bogatašem, in šele daleč v dru-gi vrsti si prizadeva zadovoljiti in potolažati mezdne sužnje, vsem oviram in policijski čuječ-nosti razpečali vsak teden par sto tisoč izvodov tednika "Ar-beiter Zeitung". Dobivali so ga iz češke, kjer je list tiskan sedaj. Ker pa je ipolicija izsledila vse načine pošiljanja, so sodru-gi v Avstriji sklenili tiskati list doma. Ampak za tiskanje je treba tiskarne. Ustanovili so si jo na Dunaju. Toda policija jo je izsledila in zaplenila. Pohvalila se je, da je tiskarna zelo velika so mučili duhovnike, posebno še jezuite, ako so kje kakega našli. Kako so požigali in razbijali imovino katoličanom. Pri čitanju teh grozodejstev so se ljudem ježili lasje. Glavni klerikalni list v Madridu je poročal, da bo ljudstvo kmalu imelo priliko prepričati se o barbarstvu socialistov, kajti v Madrid ima vsak čas priti več voz z dečki in deklicami, katerim so rdeči krvoloki iztaknili oči. še zdaj jih niso pripeljali in bi bila v stanju producirati enostavno zato ne, ker sociali mnogo prevratniške literature, sti niso iztaknili oči nikomur, če bi bila ostala skrita. PO VOLILNEM BOJU Ko je ¿1« ta izdaja Proletarca v torek večer v tisk, glasovi te niso bili prešteti, zato tu ne moremo poročati, koliko »o dobili socialisti glasov v posameznih krajih. O tem se navadno izve šele dan po volitvah, razen ako je ta ali oni socialistični kandidat med zmagovitimi. Podrobnosti z ozirom na nase glasove bodo v prihodnji številki. Prošle volitve niso spremenile v ameriški politični situaciji ničesar. Vsa kontrola je ostala demokratski stranki. Republikanci so ponekod znatno napredovali v glasovih, toda s svojim bojem, da bi si priborili politična korita nazaj, niso uspeli. Ljudstvo se zaupa predsedniku Rooseveltu in se nadeja, da mu bo on izvojeval rešitev. Zato je ooslalo namesto republikanskih v urade spet le demokratske graftarje. Ljudske borce je prezrlo. Pričakovati odrešenja od demokratov je zmotno mišljenje. Ne ena ne druga kapitalistična stranka ne bo mogla spremeniti razmer toliko, da bi res postale LJUDSKI blaginji v pridi Tak cilj bo mogla izvojevafti edino le stranka, ki je za ODPRAVO sedanje uredbe! Vsi, ki s to resnico soglašate, nadaljujte s kampanjo za odpravo sistema, ki je kriv vsega socialnega zla. Postanite člani JSZ in s tem soc. stranke! "Volitve" v Avstriji brez glasovanja V novi avstrijski "korpora-cijski" državni zbor je imenoval predsednik države Wilhelm Miklas po naročilu kabineta 50 poslancev v državni svet, 40 v kulturni svet in 80 v ekonomski svet. Imena je oznanil ljudstvu po radiu. To je prva zbornica v povojni Avstriji, ki je »bila "izvoljena" brez volitev. Miklas je v svojem govoru dejal, da je ta zbor provizo-ričen, kajti volitve bodo razpisane čim se Avstrija zadostno organizira v "korporacijsko" (fašistično) državo. Velika večina avstrijskega ljudstva je (proti sedanjemu rej žimu. Zaradi te obsovraženosti si vlada ne upa dati ljudstvu ni-kake prilike, da bi z volitvami pokazalo svojo nejevoljo. sploh ni smel na svitlo. Po dobrem tednu je začela cenzura nekoliko odnehavati— toda le v prilog zastopnikov inozemskega tiska. Vse tuje žurnaliste pa je vlada posvarila, da naj bodo v preiskovanju in poročanju "previdni". Jay Allen brzojavlja čika-škim Daily News, da so počenjali največje brutalnosti vojaki domačini iz Maroka, ki jih je pozvalo vojno poveljstvo v špa-nio, in pa vojaki španske tuje-zemske legije, v kateri se zbirajo še slabši pustolovci in zločinci, kakor pa v frncoski legiji enakega imena, ki je pri sprejemanju veliko bolj previdna in izbirčna. "Ko sem prišel po dolgotrajni vožnji iz Madrida v Ovideo," piše Allen, "sem vprašal ljudi, naj mi povedo, kakšne so tu posledice civilne vojne. "Sledite četam tujezenuke legije in Ma-ročanom, pa se boste uverili." In Allen jim je sledil, oziroma njihovemu razdejanju in njihovemu uničevanju življenj. V svojem poročilu pravi: "Vrnil sem se iz Ovideo ter njegovih ruševin v Gijor, da ubežim smradu gnijočih trupel in da si odpočijem na duši in telesu od grozot, ki sem jih videl." Med drugim omenja: V Ovi-deu je vojak tujezemske legije, Rus po narodnosti z imenom Dimitri Ivanov, ubil mojega tovariša časnikarja Louis de Sir-vala od časopisa La Liberia v Madridu brez vsakega povoda. Kar streljal je vanj, ker je bil tovariš pač član gibanja, ki je zoper sedanjo vlado. * Nato Jay Allen v daljših se-rijalnih poročilih opisuje gro- (Nadaljevanje na 3. strani.) ki je končala s fiaskom za Zi- novjeva. Vsled svoje neu^pe ne taktike in polomov je zatemnel in je moral odstopiti. Od tedaj vodstvo kominterne v "umeša-vanju" v druge dežele ni več toliko agresivno. - Socialistične stranke dunajske unije so se po berlinski konferenci združile z nemško socialdemokratsko stranko, angleško Labour stranko, belgijsko in drugimi. Tej reorganizirani, oziroma obnovljeni zavezi socialistov so dali ime "delavska socialistična internaciona-la". Ameriška soc. stranka je bila v dunajski uniji. Kmalu po vojni je celo vprašala moskovsko internacionalo za pogoje, pod katerimi se ji bi lahko pridružila. Bili so taki, da jih ne bi mogla sprejeti nobena socialistična stranka, ki ima kaj ponosa v sebi. V pričetku Hitlerjevega režima, ko je v Nemčiji še ostalo nekaj politične svobode, je vodstvo delavske - socialistične in-ternacionale dvakrat apeliralo na kominterno za sporazumni skupni boj proti hitlerizmu. Do-- (Nadaljevanje na 2. strani.) PROCES PROTI INSULLU NE VRNE PREVARANIM NIČESAR Dvojna mera na sodišču. — "Utilični magnat" jemal tudi v krizi $500,000 plače za svoje "delo" Po dolgem dolgem trudu illi-noi?kih in federalnih oblasti, ki je stal par sto tisoč dolarjev, se je končno posrečilo privesti bivšega čikaškega "utiličnega genija" Samuela Insulla pred federalnega sodnika in poroto. Gre se za malenkost sto milijonov dolarjev, ki so jih izgubili delničarji samo v eni Insullovi kompaniji (Corporation Securities Co.), ker je prodajala delnice za visok denar, dasi je vodstvo vedelo, da je družba nesolventna in da izvršuje tatinsko delo. Poleg teh sto milijonov so izgubili vlagatelji precej milijonov tudi v drugih Insullovih podvzetjih. Zanimivo je tole. Ko je njegova prej omenjena družba vsled goljufivih špekulacij bankrotirala, je bil njen glavni šef Samuel Insull imenovan za enega izrtied sodnih u-praviteljev. Ko je postajala stvar vsled prodiranja resnice o goljufiji bolj jasna, so Insullu "za njegovo vestno delo" določili $25,000 penzije na leto in mu namignili, da naj gre zaradi zdravja v Evropo. Insull je razumel in naglo odšel. Ko je bM na varnem, je resnica o njegovem finančnem kraljestvu postala še bolj Očitna. V Insullovi "securities" korporaciji niso izgubili samo delavci, ki so imeli kaj prihrankov, groceristi, mesarji itd., ampak tudi nekateri zelo imoviti ljudje. Mislili so, da bodo svoje milijone pomnožili, pa so morali 1. 1932 spoznati, da jih je Insull s svojimi zagotovili ukanil. Tem ljudem na ljubo je šla zvezna vlada na lov za Insullom v Evropo, potem kajpada, ko mu je omogočila beg. če bi bili tisti, ki so izgubili, samo mali ljudje, kdo se bi brigal zanje! Tako pa so bili poslani v Francijo detektivi in odvetniki, nato so Insulla lovili po Grčiji, od tu pa po morju in ga končno vjeli na Turškem. Samuel Insull je na obravnavi v Chicagu prošli teden priznal, da je špekuliral s tujim denarjem, "toda v dobri veri, da dela pravilno." In če bo spet kdaj taka prilika, bo storil isto, je dejal. 2e ko je vedel, da je njegova "securities" korporacija popolnoma bankrotna in da preti tudi drugim njegovim družbam polom, si je tudi v letih po pričetku krize nakazoval pol milijona dolarjev letne plače in vrhu tega še približno toliko neupravičenih dividend. Bilo je dokazano, da se Insull ni zapustil v krizi — kljub temu njego- (Nadaljevanje na 5. strani.) ■ J*Ki>l«Ucac, 7, ¿834. PROLETAREC LM a» IM. 1 jodet ve. I shaja vaako sredo. |«v«Mb D«U«ika Dreftbn. KOCAR SE TICE kdo nosi breme vojne? Glasil« Jt|MUnuln S««UUiÜéM Zv« ■UtftOWINA T fcedtnjanih drtavah aa ealo Uto $3.00; •a pal lata $1.76; aa óntrt Uto $1.00. : aa ealo lato $S.*0; aa pol loto $1.00. ta oflaai morajo biti v naiem aradu Mido poadoljka po po lds« aa prioMito* t fttooilki tokočega Udaa. proletarec Wadnaadajr by iba Ji i'i Publishing Co., Eatabliahod 1900. " Toliko krega za nič. Volitve so } 1MPQZANTNA ¿ALNA MAW IF E STACIJA V MOSKVI končane in zma- Litviruv o pokojnem kralju Aleksan- gala je kapitalistična stranka, večinoma pod imenom demokratske in tu in tam pod imenom republikanske stranke. Ali "Politična vzgoja.' Editor ..Prank Zalta Manager...jCharlaa Fofomlea SUBSCRIPTION RATES: Ono Yoar $3.00; Six Monti» $1.7i| Moatka $1.00.—Foreign Countrioa, Oao Toar $3.60; Six Montba St. 00. ._ Froletarec W. 26tk St., CHICAGO, ILL. Roekwon 2864 dru V ludtfljü. dne 14. t. m. a« j« vt*i-la v komunističnem ažne posledice stov z ozirom na enotno fron iiw _ to. Ker je to vprašanje jsvrho ¡tvoritvT enotni akcije v prid boja za socialno zavarova- nje ter zaščito brezposelnih. Klubi J8Z ter napredna podporna društva v Clevelandu so podvzeli skupno akcijo v enak namen že pred par leti. žno in se ga ne more razčistiti v par minutah, je s. Virovac predlagal, da se skliče še en shod, na katerem se bo pretresalo samo vprašanje enotne fronte, govorili pa bodo socialistični in komunistični predstavniki. Klub je predlog soglasno Rooaeveltova knjižnica, osvojil. Datum shoda bomo pra-j Predsedniku Rooseveltu so vočasno sporočili." dali v dar 200 knjig iz sodobne „ , . . .i 0 i,«., literature, torej prilično vse, PodpU: Dopisnik Radn.ka e b|,o zadnje ^ Virovac ni; med njimi tudi Adamičevo Notica ni točna, nrčesar predlagal. Ko se je o-glasil za besedo, se je pomikal kazalec zli. proti polnoči, čas, odmerjen za njegov govor, je bil vsled tega kratek, toda ga je porabil in nekaj minut povrhu. Nato je Fr. Zaitz predlagal, da naj prosvetni odsek kluba aranžira nadaljevanje razprave o tem vprašanju na prihodnji redni seji. In ta predlog je bil soglasno sprejet. Virovac je potem vprašal, če sme priti na sejo. "Gotovo!" Tudi na tej je bil ves čas ne da bi ga kdo|nih. nadlegoval. — R. "Native's Return". Le malo knjig je takih, ki imajo literarno- ali znanstveno vrednost. American Library Asadciation objavi vsako leto seznam ameriških knjig, ki so po njenih dognanjih vredne priznanja. L. 1932 je bilo 40 takih knjig, in sicer devet biografij, tri znanstvene, dve pravniški, tri potopisne, dve zgodovinske, deset knjig o ekonomskih in socialnih problemih, dve o politični vedi, tri povestne ih šest beletristič- Delegata komunistične stran- vsaj za bodočnost., ke sta pojasnila propozicije v Pričujoči dogodek dokazuje, apelu komunistične internacio- da je mogoče doseči kaj efek-nale, ki je že bil objavljen, za tivnega le s tako skupnostjo, ki skupno akcijo v pomoČLŠpan- je sistematično pripravljena, skemu delavstvu. Vprašanje, ki je pred nami v Sodruga Adler in Vandervel- j tem intervjuvu, je na dnevnem de sta jima podala sledečo iz- redu naše eksekutive že precej javo: % časa. Obravnavano bo zopet na Najprvo želiva naglasiti, da njeni seji sredi novembra v Pasmo mi dobili pismo in tele- rizu. Bilo je uvrščeno v njen gram, v katerem nas obveščata dnevni red kot posledica do-o navodilih, ki sta jih dobila od godkov v Franciji, in je narav-Jcomunistične internacionale za no, da nam bodo informacije, sestanek z nami, šele 11. okto- ' ki jih nam dasta, na zborova- bra. Velika večina odbora naše internacionale je bila takoj za sprejem vaše sugestije za sku- Obzor proti potvarjanju in pro-at&akim namigavanjem. "Obzor" z dne 1. novembra se huduje nad takimi listi in dopisniki, ki potvarjajo dejstva, zavito natolcujejo ter po ovinkih napadajo. Toda v isti sapi je storil sam enak prestopek, kajti Proletarcu je nekaj podtaknil, kar ni bilo v njemu. Glaai ae nevrjetno. Listi v Jugoslaviji so poročali o žalni manifestaciji za pokojnim kraljem Aleksandrom, ki se je vršila v Moskvi. Ako se je resnično izvršila na način kakor pravi opis, se je sovjetska diplomacija pomaknila zelo daleč v razne "buržvazne čednosti". Mariborska "Delavska politika" z dne 17. oktobra prinaša poročilo v i&črpku, ki se glasi: Sinclairjeva zanikanja. Upton Sinclair bo spoznal, če že ni, da bi bilo zanj veliko bolj pametno, ako bi bil ostal v socialistični stranki. Proti koncu kampanje je porabljal svoj čas skoro za sania zanikavanja: da ni socialisti, da ni boljševiik; da ni komunist; da ni za 'svobodno ljubezen'; da ni proti ameriški zastavi; da ni proti veram; da ni za razlastitev; da ni proti ustavi. Itd. James Oneal piše v New Leadru, da je postal nekdanji "revolucionar" Upton Sinclair, ki ga je odobrila celo Moskva za vzor, v pravkar končani volilni kampanji "sentimental sissy". Kapitalizmu ni povzročil škode, pač pa socialističnemu gibanju. Ne zadostuje, da ima človek dobre namene, kajti potrebno je, da je ob enem pameten namesto dramatičen. ttjii v Parizu dobro služile." Po tej izjavi je trajal sestanek, še dve uri. Zastopniki obeh iniernacional so izmenjali mi- pen sestanek, v informacijske sli, navajali nasvete in predlo-namene, četudi je vaš nepriča- ge. Vse, kar so govorili, je za-kovano nagel korak povzročil1 beleženo v stenografičnem za-med nekaterimi dvom. I pisniku, kateri je bii poslan u- Skozi dvanajst let, ki so po- radoma občih internacional, tekla odkar se je vršila konie-1 * renca v Berlinu, kjer so se za-| Tak je ura(jni komunike. Ra-stopniki komunistične interna- j zumijjVo je, da je v takih poga-cionale sestali z nami prvič in'janjih naí?i¡ca izključena. Pre-zadnjič, se je nabralo mnogo padf sk0pan skozi dobro deset-dvoma v možnost skupne ak- letje ijutega boja in obdolžitev, Cije. je nemogoče premostiti z enim Proletarec ugaja vsakemu, ki zna čitati naš jezik in ima vsaj trohico delavskega ponosa. Hlapci in sužnji pa se za Proletarca niso in se nikoli ne bodo navduševali. POROČILO 0 SESTANKU, KI SE JE VRŠIL OKTOBRA V BRUSLJU (Nadaljevanje s 1. strani.)r bila ni nikakega odgovora. Ko-minterna je šele tedne potem novala Marcel Cachin-a in Mau-rice Thorez-a. V pismu, ki sta ga naslovila tajniku S.-D. internacionale Friedrich AdLerju, objavila proglas, ki naj bi bil|Ra imenujeta 'sodrug". To je ob enem oagovor D.-S. interna- na strani komunistov velika cionali. Hitler je do tega komu- sprememba, nrstičnega proglasa že stri de- Dne 15 oktobra se j« vrnila lavsko gibanje obeh strank v predlagana konferenca iv Brus- Nemčiji toliko, da bi bil odpor nemogoč tudi ako bi ga bile oklicale. Meseca oktobra t. 1. je komu lju, Belgija. V imenu socialistične internacionale sta se je u-deležila predsednik Ereile Van-dervelde in tajnik Friedrich Ad-nistična internacionala prvič !«r; komunistično sta zaatopala po dvanajstih letih naslovila na že prej omenjena Marcel Ca-D.-S. internacionalo apel za chin in Maurice Thorez. skupno akcijo obeh skupin v Španiji. Za svoja delegata pri Po tej konferenci sta Adler in Vandervelde podala časni- posvetovanju s socialisti je ime-karjem sledečo izjavo: Pozicije strank posameznih dežel, ki so pridružene delavski socialistični internacionali, se zelo razlikujejo. Dočim se je v Franciji posrečilo najti podlago in garancijo za skupno delo, se v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v škandinavskih deželah ugovori in dvomi v izvedljivost take skupnosti bolj množe kot pojemajo. Razumela bosta, da je v tem intervjuvu nama nemogoče odobriti kaj takega, kar bi bilo obvezno za stranke, katere pripadajo D.-S. internacionali. Ampak na drugi strani smatrava za svojo dolžnost sporočiti naši eksekutivi vse propozicije in sugestije, ki jih želita predložiti. Po vsem tem, kar se je dogodilo skozi prošlih 12 let je jasno, da je treba za skupno akcijo v mednarodni sferi zelo previdnih priprav. Prenagljenost ne bi koristila. S tega razloga smo izdali na vse naše stranke poseben manifest s klicem solidarnosti s španskim delavstvom, ne da bi čakali na ta pogajanja. Vi ste zavzeli «lično stališče. V Franciji je vzelo precej tednov, predno je prišlo do sprejemljivega dogovora in sporazuma za skupno akcijo. Razumcda bosta, da se tudi ,v mednarodni sferi ne more postopati z večjo naglico. Nam je žal, ker se niso pogajanja pričela že v času, ko je naša internacionala povabila komunistično za slično misijo, namreč proti opasnosti Hitlerjevega fašizma, ki se je tedaj prikopal do oblasti. če se bi to takrat izvršilo, bi se danes lahko enako postopalo z ozirom na Španijo, toda v tem KONCERT "SAVE" v nedeljo 25. NOVEMBRA v dvorani ČSPS. \ Cliieagu KOMENTARJI intervjuvom. Toda led je prebit. In če so nameni predlagateljev iskreni, bo pot v enotnost gotovo zgrajena. Bela Kun v Moskvi je pričel v odgovor na to izjavo s polemiko na način, ki ne daje najboljše nade za skupnost. Iskati, napake samo na eni strani, kot to skuša Bela Kun, je v tem slučaju zelo kvarna taktika. Ako so se v Moskvi lahko sprijaznili s kapitalističnimi vladami in z ligo narodov, ni prav nobenega razloga, čemu ne bi mogli skleniti pakt prijateljstva tudi s socialističnimi strankami. Treba je v ta namen dobre volje in iskrenosti v nagibih, pa bo vse glavne razlike med vodilnimi strankami delavskega gibanja s časoma lahko premagati. Znižani davki Vsi kafididai demokratske in republikanske stranke irrajo navado v volilni kampanji ob-Ijubovati znižanje davkov. Prvo, kar potem store je, da zvišajo davke. ŽUnlbenrerjevi dopisi. V tej številki pričenja Nace fclemberger z opisom svoje agitacfjske ture. Nace je eden onih dopisnikov, ki piše tako, da čltateljem ugaja. On res opisuje. Tisti, ki spreminjajo svoje dopise v članke, ne dosežejo med čita-telji nikdar tistega uspeha, kakor dopisniki, ki pišejo na poljuden način iz duše v du,v 8em 8ouis Sterle 50c; po 25c: Anton Butcher, John Hribar, Fr. Jerovšek, Fr. Jarnejéié, A. Hribar. J. Kranj-; po 10c: A. Tauzelj, J. Zalar, A. Pirman, J. Košir in A. Milavec, skupaj $4.50. (Poslal Louis Sterle.) Sygan, Pa. Po 50c: Frank Dolinar in Lorenc Kaučič; štirje neimenovani 65c, skupaj $1.65. (Poslal Lorenc Kaulič.) Klein, Mont. Dr. št. 132 SNPJ $2. Strabane, Pa. Po 25c: John Terčelj, Anton Mavrich, Joe Pelan, Marko Te-kavec, John Kvartich (Bridjreville), Joe Protrar, Joseph Novak, Joe Jaklich (Aliquippa), John Kosmach; Rudolf Kern 15c; po 10c: Joseph Pajek, Frank Bolle, Justin Martincich, Lou is Harbol, Rudolf Pleteraek (Bridfceville), John Verhovnik, Anton Slanovic, James Tomáis in John Zigon; Anton Rožanc 5c, skupaj $3.36. (Poslal Anton Mavrich.) Windsor Heights, W. Va. Dr. it. 226 SSPZ $1.00. Radley, Kan. I>r. »t. 72 SNPJ $1.50. Springfield, III. Vincenc Cainkar (Chicago) $1; Anton Grtfnik (Car-linville) 50c; Frank Cemažar 45c; Val. Ovca 30c; po 25c: Louis Svcjrlic (Auburn), John Diskar, Jack Bezjfov-šek, Antonia Church, Anton Stigel (Lincoln), Joseph Ovca. Julia Kr-melj, John Goršek st., Anna Ovca, Frank Bucar in Mary Zaubi; Frank Krmelj 20c; po 15c: John Hočevar in Anna Librich; po 10c: Jack Zupane (Auburn), Blaž Štrukelj, Andrew Kocjan lAu-burn), Anna Diskar, Mary Stricelj, Mary Homec (Auburn), Joe Broch, Mary Goršek »t., John I^a-zar, Katie čopi, Mary Ovca, John Volk, Dav. Plese, Joe Brinočar st., Margaret Ejcar, Joseph Pisch, Julia Filipič in Mary Lokošič, skupaj $10.05. (Nabrala Julia Krmelj in John Goršek st.) Akron, Ohio. Joseph Jereb 55c; po 2ftc: Leo Breirar, John Slanove?, V. Jerc6j po 20c: Neimenovan in Max Kotiiik; po 15c: Martin Lož?r in Joe Bous, skupaj $2.00. (Poslal Jo-i Jereb.) Arma, Kans. Klub Št. 21 JSZ $5.00. Carlinvillc, III. Dr. fct, 303 SNPJ $1.00. Chicago, III. Po $1: Sam Bojanu- vich, Geo. Maslach in Peter Kokoto-vich, skupaj $3.00. (Poslal Geo. Mettlach.) Warren, O. Po 25c: Frank Petrič, John Korošec, Jennie Remik in Joe Jež; John Petri* lftc; po 10c: Frances Jež in Jakob Peršin, skupaj $1.35. (Poslal Joe Jež.) Rock Springs, Wyo. Po $1: Anton Starman in Frank (Jium; po 60c: John Wilfan, Val. Homec, Tom Kos, John Jereb in Anton Jugovich; po 25e: Joe Jereb, Frank J. Werahun in Martin Mehle; Frank Zevnikar 15c; skupaj $5.40. (Poslal John Jereb.) Pueblo, Colo. Frances Pogorelec $1: po 50c: Mike Brandock, Matija Kochevar, Frank Stark, Joe Boils; Mike Pogorelec (Boone) 30c; po 25c: Frank Hribar, Jacob Princ, Mary Babnik, Fr. Boltezar, Stefan Sajn, Joe Dovjran, Andrew Petrus, Martin Miklich, Mary Hochevar, Mary Sma-rajc, Jennie Lukanik, Mary Okičič, Charles Perko in Frank Pojforelec; Mary Macher 20c; po 10c: Frank Ja-vornik, John Klancher in Mary Gruden, skupaj $7.30. (Nabrala Frances Poiforelec in Frank Boltezar.) Skupaj v tem izkazu $49.10, prejšnji izkaz $115.65, skupaj $164.75. OPOMBA: V zadnjem izkazu pomotoma izpuščen Joe Koss, Detroit, Mich.; prispeval 25c. LISTNICA A. J., Detroit. — Vaš kampanjski dopis je bil datiran na detroitski pošti v pondeljek 29. oktobra ob 6:30 zvečer. V izdaji vsakega tedna je nam mogoče priobčiti samo tiste dopise, ki dospo v uredništvo najpozneje do pondeljka zvečer. Ako je v pondeljek šele odposlan, je prepozno. __ PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 99 éê Stane aa celo leto $6.00, pol leta 13.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i-. za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Canal 9694 1658 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hours: 9-12 A. M.; 15 and 6 6 P. M. Friday and Saturday all day and evenings. Waukegan office at 424-10th St., Tel. Ontario 7213 Mon., Tue., Wed. and Thu. till noon. Sun. by appointment only HI ■ ■ ■ ■ ■ 'a ■ ■■■■■■ ■ ■ ■ BARETINCIC & SON Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ■1:11V ■ 1 ■.■■■■"■! Cfllll ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ « « tt I ■ ■ ■ n a ■ ■■■■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NaSi vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovažajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO 1727-1731 W. 21 »t STREET CHICAGO, ILL. «v Telefoni: CANAL 7172-7173 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ il NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE Miionw 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiska mo e slovenskem, hrvelkem. slovaškem, čeikem, poljskem, kakor tedi v angleikem la nemikem jealku. NASA POSEBNOST TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE tmw* : • * - • * li"» '* * Proiviarec, November 7, 1934. Vtisi z a^kafijc po naših naselbinah NAD 125,000 UBITIH V AVTNIH NEZGODAH; 4,000,000 RANJENIH Piie Nace Žlemberger UVOD. Že pred par meseci sem obljubil napisati vtise z agitacij-skega potovanja, ki $em ga podvzel proSlo poletje. To sem končno storil in poalal spis v začetku seiptembra. Ob enem sem naročil uredniku, da ako bo Proletarec do zaključka volilnega boja v stiski za proetor, naj s tem spisom počaka do volitev. Tako sem pojasnil tudi tistim, ki so me pismeno ali ust-meno vprašali, če in kdaj bom pisal. Moja navada ni, da bi v do- bi škoda, če se bi prehitro iz- pisih pretiraval ali koga preko .mere hvalil. Kar bom tu pisal, je vse resnično. Citatelji pa naj mi oproste, ker imam tu in tam tudi kak dovtip. Vsak je napisan za Salo in brez namena koga žaliti. I. Dne 22. maja t. 1. mi je sodro* Chas. Pofrorelec v daljšem pismu sporočil, da me upravni odbor Proletarca vabi na agita-cijsko potovanje za naše glasilo in JSZ. Opisoval mi je težkoče, v katerih je Proletarec vsled krize, o pomanjkanju zastopnikov o padanju števila naročnikov' ker ni nikogar, da jih bi obiskoval ter pridržal v seznamu. Ko sem Čital to pismo, ki me je presenetilo—kajti prav nič Aisem pričakoval, da bi me še kdo vabil na agitacijska potovanja — mi je begnil spomin daleč nazaj. Spomnil sem se pokojnega voditelja socialistov, dr. Viktorja Adlerja (očeta sedanjega tajnika _ delavske-so-cialMtične internacionale Fried-richa Adlerja) ter njegovih besed. Bilo je v kavarni / Leobnu na Gornjem Štajerskem po nekem shodu. Bil sem mlad fant, željan poslušati «odmge. Govorili so o nemških nacionalistih v Avstriji, ki so bili v svoji vsenemški šovinistični politiki zelo agresivni. Sodrugi na tem sestanku so izražali mnenje, da bodo imeli socialistični delavci z njimi še veliko boja. Vsakdo v tej družbi je izrazil svoje mnenje, samo jaz sem molčal. To je obrnilo name pozornost dr. Adlerja. "Rad bi, da tudi ta-le mladenič kaj po-Ve," je dejal. "No, mladi sodrug, kaj ti misliš o vsem tem, kar tu razpravljamo?" V po- lomljeni nemW:ni sem odgovoril, da se mi ta boj proti nemškim nacionalistom zdi vse prepočasen. Treba je hitro obračunati z njimi, kajti oni so še bolj zlobni "kakor pa krščanski so-cialri. S. Adlerju je najbrž imponi-ralo moje iskreno navdušenje za delavsko stvar. Nagnil se je k meni, položil je roko na mojo ramo — natančno se spominjam vsega — in mi dejal:- "Dober sodrug si. Varuj si svoje energije. Mlad si in bilo črpal v oignju navdušenja ali kakorkoli. Gotovo boš dočakal dobo, ko bo tvoja moč zelo prav prišla pokretu. Veliko mladih sodrugov ima napako, da se silno navdušijo, zagore in nato ugasnejo. Potem so samo še ničle. Upam, da s teboj ne bo tako." Name je napravil Adler tako mogočen vtis, da sem si zapomnil njegov nauk in vedno skušal slediti razumu namesto hipnim čustvom. To ni bilo vselej lahko, kajti so momenti, ko valovi navdušenja človeka nosijo kakor deščico, a vendar sem v vsakem skušal prevdariti, da-li je to, kar počnemo, prevdarno, ali pa bo končalo v razočaranju in polomih. Tako sem hranil svojo vero v socializem, dočim jih je šlo stotine drugih, ki sem jih poznal, iz hipnega navdušenja v razočaranje. Za pokret pa so ničle. iPredno sem upravi Proletarca odgovoril, sem se vprašal, če imam še dovolj energije za agi-tacijsko potovanje. Da, še mi je je nekaj ostalo! Adlerjev nauk je bil pravilen. Nisem postal ničla. Upravniku Proletarca pa sem pisal tole: "Dragi s. Pogorelec:— Tvojega pisma in vaaega poziva sem ae kar ustrašil! 2e tako v letih, 65 let imam ie za seboj, na eno oko slep in tudi eno uho mi odpoveduje, pa naj kolov-ratim po naselbinah kakor da bi res ne bilo nikogar boljšega! 4U\, s m«m- COMMONWEALTH EDISON Electric Shops Dttmfum-71 W. Adami St.- 152 So. Dearborn Sc. i~ TtUpbmnt RANdclpb 1200, Local 535 4S«1B>m*iim 4211 W.M», k" via.U- s«. ir ta stavku hii^i «n m,niii^ italijanskem mefltti» T tntd delavci in delodajalci. Ob- ret razvila v nekak ) vstajo. V UUiM m*Mu da last z delavci v Trstu ni mogla marsičem je bil takratni boj kapo-topa ti vedno tako brezob- pitalističnih interesov in vlade zimo kakor na primer v malih proti socialistom, ki so kontro-industrialnih krajih, vključivfti lirali vse defovsko gibanje v Tr-TJublj ano. Tržaško delavstvo stu, sličcn boju, ki so ga pod- je znalo oklicati generalno siav- vzela proti njim v povojni dobi' trehr iVrVsnetrvoi ko in se ji odzvati; znalo je de- fašistična gibanja v Italiji, dno bo vseKa t monstrirati kakor delavstvo le Nemčiji in Avstriji, torej na o- v malokateiem drugem smtrij- zemlju treh deiel. kjer je bil«,surojl> da se priprav|ja v Tnrtu s em lnaustrialnem mestu. p/ed vojno vposljenih največ "I)u,lt Vendar pa ti boji niso bili ljudi, brez velikih žrtev. Niti ne mi- »Vsled te sličnosti takratnega slim napraviti vtisa, da je vla- in «edanjega boja sem se odlo-da mižala, kadar je delavstvo M napisati te spomine na stav-stavkalo ali demonstriralo za ko v iz l*ta 1902. svoje pravice. * V tem spisu bom predstavil, Bi,° ie v Pondeljek pred........................ čitateljem svoje skušnje iz ge- Petnim torkom 1. 1902. Fantje. ampak mobilizacija se ne ozira neralne stavke strojnikov in J" " »»» Jke pri 97 M- na glad vojakov. Na*a 14. stot- Dijak in vodja mladinskega drugih delavcev v Trstu, ki se!\ y ' pre7;eU nija je bila pozvana nagloma na gibanja, Nicolo, je sedel neke- je vršila februarja 1902, torej \ J® , a Pardnev™m odhod. V par minutah se je mo- pa novemberskega večera sam pred dobrimi tremi desetletji. *tonn' zapravljali so se na obisk ¿tvo na dvorišču spravilo v red. v svoji sobi. Cital je knjigo, eno Slovencev je živelo tedaj veli- "> «a Sledilo je povelje. "Nabite pu-Tiz tistih knjig, iz katerih itali- ko v Trstu. Marsikdo izmed zabav? ter na dekleta v ®v°J,h|ške!" In nato: "Nasadite bajo- jan.ki državljan čestokrat ves NOVELA. S. Deutsch, borec z "^"f0110* ^ _ J Chicago, III, — Shoda kluba rlpSAiralfA trnnfa 1 J97- }n klubov na ucmrene irunic ^ipucini Htranj, ki se je vrÄÜ 2. jo bržkone nad Turke. Drugi, . . .... zopet: "Italijani hočejo vzeti1 nAp4ffno mw]lU našo kraje." Razpletle so se fantastične vesti, da je sovražnik mejo že prekoračil, da so se Madjari «puntali, in da se bo kovati, pre-konec. Nihče pa ni ne vedel in ne se delavcev in da velja naša mobilizacija samo domačim "sovražnikom"! Kake pol ure pred kosilom, ^nih in srcih nobenega pretoki je bil za vojake edino nekaj ra nepristranskemu čustvu pra-treden obed (kajti zajtrk ni bil Vl5"0stl ,n na človekoljubju te-niti malo mikaven), je bilo tre- m 16,1 e*a č^kega dosto-ba oditi. Mislili smo na kosilo, J*nstva--- BEGUNEC. Ta zgodba se je zgodila v ne- fa- šističnih krogih. Vendar bi bilo da ie bila ta zgodba samo karakter, rtika duševne strukture fašistinizira-ne mladine. Takšne zgolbe so lahko dogode dnevno tudi v Leningradu ali v Berlinu, ali v Madridu, ali v Ljubljani. Podaja sličico revolucionarnosti— bodisi nacionalistične ali internacionalne — ki ne mara nobenih kompromisov, ne dovoljuje pa tudi, žal, v fanatičnih mož- njih je zdaj v Ameriki. Nedvo- vaseh*— nete!' Odkorakali smo. začuden izve, kako se radoved-Stotnik injnemu inozemstvu razlaga bla- mno se omenjene stavke sporni- Nenadoma je treščilo med ............... ................. „c,„u „.uicuiivu rtt*.»gtt ma- nja vsakdo, ki je tedaj živel v p(n?,,je: v 81 dopusti Pre- ostali trije častniki so nas vodi- godov fašističnega gospodarim glavnem avstrijskem pri- '^hVh r v • kt \ i 11 po znani ulici Torrente »nlstva. Nicolo ni bil nekritičen, staniekem mestu in sploh vsak . .lum l,8U» K1 0111 (Iele" preko Sv. Jakoba po ulici Bro- domišljavi človek, le večkrat delavec, ki se je zanimal za v prese,ne~ letto- Ti*ina in zamiiljenoat je ai je dovolil zastopati samostoj-razredne spore v dualnem ce- c,eni n*a lem oaioKom, veaoc, vladala med nami. Se vedno si no mnenje in je zato imel ne-«aretvu. dap^ Jr «oralo zgoditi nekaj ni8mo bm na jafinem kam in „Pora::ume s .stranko. Služil je Na to stavko je ohranjen «po-1 i^ako^akimTgremo v boj — in da gre-¡gibanju s tako poštenim prepri- min posebno vsled vojaške mo- • Vmnln nut « m .... .......• —'V" u« «r mu m mnuur pu- bilizatije proti nji. Kdor je vi- pridjali k naši četi pet sanitej- ja.-ila misel ustvariti e naj zoere vse _ n^ilni#>Umi i u; ________:_ \.i______: Sodrug Juliui Deutich je me-| esti. Ni stal več ¡moči vladne armade, »j ranje-skruieno, nego strumno, kakor nega Deutncha odvedli skrivo-( :[ hore trenotek planiti .i - preko moje na (''e^ko.. To nn svoje nasprotnike. Vendar mu omogoča, da lahko danes ta sprememba, izraz gnjeva, je trajala le sekundo. Strah ?a je zopet skrušil. "Zasledovali ao me. Hočejo ne linčati. Ne morem..." Trepetal je kakor trepetiljka. "Skrijte se -pou posteljo," je tekel Nicolo. Obraz njegov je ml tr J. Ja Dr g 80 par častniki, ki pa niso bil, od pohodu meHtu gQ godali i molčali, dopuščali krivico in če naše stotnije. s knjigam, v roki ^^ skr,to zapekla vest. so se n začel razlagati službeni pra- Ko smo dospeli do velike me- i opravičevali, češ. da jih veže vilmk ter dolžnosti vojakov. O- 8tne pHnarne s<) nas vodU| ^ ie, di,cipIina stran'ke |n da po zarje 1 je na princip discipli- dvoriAČ€. Tu 8mo položi|i se t() d £ 2a b, ^ ne in poudarjal, da mora vojak ¿ke v pirumide in nato ^ na J njave. Nicolo pa je govoril, se gojno^edHi raidCU,i v ^ St°tnik boril zoper krivico, ki so jo po- gojno, ne da bi se vpraševal, če- nam zopet zabičcvait da naj Ile vzroC^\e tudi lastne vrste. mu in zakaj, ce zadvomnn krs, i♦ im • X-*- «• prpnprnlni «traik Ril mtuknnn I a • • - i -i pozabimo na navodila, ki nam trudil jo preprečiti ali generalni strajK. kii je tako po- prectpise v izvrševanju službe. :;u j.,1 v;it*-0i i„ „u polen, da je bilo ponoči vse me- bo kaznovan in najstrožja ka- J zjutraj In tedaj šele ublažiti. v trmi. V nobeni tovarni se ^n jiTnirt Vojak^ fpodvržen Je nam ^^ " ^' ^^ n°Vemberske*a VeČe" i « l milo niti eno kolo. Stavka | ^«Ttocm ne ^mo v Z*?™* 2 if, ..............i f iiu ;u 'num",,lu -«i^u»« Je blja Mjcoiajeva hi5a. oster prepir. Slišale so se srdite besede. kriki, kletvice. Nicolaje-va soba je bila v pritličju. Hoda se vsaj Z ilUnUlUL,U S da je za znamenje splošne vsta- je lila vehKanska demonstra-i voinem času amnak tudi kadar • . , . ' .... , *iia ■nii/iom/u.ti • . p " Kaa. je določeno razstreliti to me- sohdam^ti. je poslan varovati red in mir. Lno plinarno z namenom, (Ia al, pa v boj za domovino in ce- bo mesto brez ]uč[ Govori, je sana proti revolucionarjem 0 ,ilni množicif kj Ke iblje 1t , je rR r k \ pol uri je bil ta nepneako- u,id MV Andreja doli od Lloy Nicolo? Ne. To so bile besede njegovih prijateljev v klubu, na zborovanjih. Kričeči, fanatične, nepre računi ji ve besede. Ali u-tihnile so hkrati, obmolknile in odletele nekam daiel, ko se je Nicolo sklonil k beguncu pod posteljo in rekel: "Pritegnite kolena! Vidijo se!" MNOŽICA. Množica na ulici je bila še vedno razgibana. Jezni glasovi kolporterja so se še vedno slišali. Ta brezpomemben dogodek je napihnil v nekak velik zločin. Cel kup groženj mu je letel iz ust. Groženj, katere so vembra zvečer v Orchestra Hali na Michigan A ve. (blizu Art Institute). Dasi ima Or-čheatra Hali kakih tri tisoč sedežev, bo nedvomno napolnjena. Vstopnice za ta shod dobite v uradu Proletarca, I novembra v dvorani SNPJ, se | je udfjefllo okrog 250 ljudi. Glavni govornik je bil Fred Henderson iz Anglije. Milada Beranek, urednica "Spravedl-nosti", je govorila v čeJkem jeziku, o socialistični kampanji pa je govoril Arthur McDowell, tajnik soc. stranke čika^kega okraja. l*redaedoval je Anton Garden. Socialističnih pamfletov je bilo' prodanih za okrv>g $15. Kolekta zu pokritje atroškov je znašala $24.16, poleg vstopnine, katere je plačal vsak udeleženec 10c, vendar pa direktni dohodki shoda niso pokrili stroškov. Ig.al je češki tamburaški zbor "Karl Marx". Shod je o-ivoril s sviranjem Internacio-naie. Avdijenca je spremljala lamburaše s petjem te delavske himne. Slovencev je bilo na tem shodu prilično število. Henderson je a svojimi izvajanji napravil najboljši vtis. Dejal je, da je to prvi kampanjski shod v Ameriki, na katerega je bil povabljen. Največ nastopa v znanstvenih predavanjih o socialnih problemih. "Prošle občinske volitve v Angliji so jasen dokaz, da se val javnega mnenja v naši deželi kreta spet v socialistično smer. To potrujejo tudi poročila v ameriških kapitalističnih listih," je hudomušno dostavil. Kadar želite knjige, naročite ei jih iz Proletarčeve knjigarne. Ako cenika nimate, nam sporočite. Proces proti Insullu ne vrne pevaranim ničesar (Nadaljevanje s 1. strani.) vi zagovorniki in kapitalistični listi plakajo, da je prav vse izgubil, da nima ničesar več svojega in da je največji revež na starost. Kljub temu je ta "re Življenske razmere delavcev v Avstriji niso bile ugodne. Trst ni tvoril izjeme. In na tej veliki prometni žili so delavci od časa do časa ustavili vse toke z zahtevo: Primaknite nekaj, da ne bo naše stanje tako mi-zerno! Kakor je običaj danes, tako je bil tudi takrat. Kapitalistična oblast proti delavcem. V avstrijski vladi se je zbudila zver. Mobilizirala je proti stav-karjem v Trstu veliko pehote, kavalerijo, artilerijo in tudi mornarične trdnjave, ki so pretile mestu s svojimi topovskimi žreli. Ako bi štirje do zob oboroženi pešpolki ne mogli ugnati Upornih delavcev, je vlada namignila pripravljenost bombardirati mesto, da zaduši nebogljene delavce — če treba v krvi, rajše, kakor pa da bi družbe pod "takim pritiskom" u-godile zahtevam delavcev. . . . ir • i • ............—------— —' kaj pomeni ta prepir, kar vam pouk končan. Vojak, imo d arzenala. Namen ima i nekdo močno udari na ¿rata se razah na svo.a mesta, oz.ro- naskoeiti p|inarno. toda mi naj njegove sobe. Glasovi z ulice ma h krevetom m ugibali.; bomo hrabrj in se izkažemo za K0 Ke približali. Nicolo je s,jAa, kaj naj vse to pomeni O raz- vredne ginove s,avne aV8tro. kr;k(1. rednem boju nismo bih pouče- ke domovine. Nikomur naj .Tobijte psa!.... bih v bližini «ojeii ¿rnoiraifni-!, lc,"!i JC ki takoj pripra. Ijcni ¡.vrši,:."' '«^o ^be^jJ^ljo Nicolo je spoznal med množico jI"? "" k nujdrazje1m prijatelja Batiata. ^elu imel s seboj najspretnejše „ ., i detektive in najel si je v Illi- ¿>aj se ni pogrezni v zom ' • « .... » i« «.«ir i i i .„r ; noisu. v Franciji in na Grškem Je rekel nek iTias. "V eno ž> odvetnike da ira va teh hi3 se je skril. Preiščimo."' Jd J odvetnike, da ga va V ItlHEDBE K LI BO V J« S. Z* "Pri Nico« je lud. Mogode ¡'rU/l°.?r!d Sika.nira"ii- K(ose ni. Delavsko gibanje je bilo ve- ne prizanesemo, ako se bo sku- čini vojakov tuja stvar. prikradti v bližino ali plezal Ni bilo dolgo ko zaslisimo j.preko agraje. Zaključil je, da se na svoje fante zanese popol- ! obupnejše. noma. trobentača vojaške straže dajati signal za splošno priprav- Ijenost (general bereitschaft).. Sicer se je stotniku nerv02. Začeli smo z vso naglico sprav- nost oč|vidno poznaia. Bil je ljati v red nahrbtnike — torni- eden tbtih 0nclrjev, ki so pri-stre po domače — da bo vsakdo kladni za paradiranje, ne pa za "V to hišo je pobegnil!" "Falot ne sme uiti!" Trkanje je bilo močnejše. imel pripravljeno vse, kar so določevali predpisi. V pospeševanje naglice je bila v običaju naredba, da kdor se prvi opravi, pripravi in je v redu z vsem, bo deležen bodisi priznanja ali kar že. In vojaki so na vso moč hiteli. Kmalu snao bili v vojni pripravljenosti. Razdelili boj. (Dalje prihodnjič.) Volitve v odbore JSZ Dne 10, novembra ae pridno i dati v nadzorni odbor JSZ so: volitve v odbore JSZ in končajo 22. decembra. Tajniki klubov naj akrbe, da dobe glasovnice vsi ¿lani in da vsi glasujejo. Kandidate v odbore so nomi-nirali klubi JSZ v Chicagu, kakor določajo ipravila. Srbski klub št. 20 nominira kandidate posebej, in sicer dva v ekseku-tivo in enega v nadzorni odbor J&Z. Kandidati so navedeni po abecednem redu. V eksekutivo jih kandidira osem. Pet jih je treba izvoliti. Nihče naj torej ne glasuje za več kot pet. Kan-i didafi v eksekutivo so: ALESH i RAN K GODFNA FTMP «ROSER LUKA OV£N JO AKO SAJTZ JUSTIN B02IČNIK KOK GARDEN ANTOÜ GROSER JACOB K OP ACH JOHN UI)0 V IC H FRANK V nadzorni odbor slovenske sekcije kandidirajo trije. Tri je treba izvoliti. Na glasovnici so: ALICE A RT ACH HUJAN JOHN ZAITZ ANGELA V Prosvetni odsek JSZ kan-dirajo štirje. Izvoljeni bodo trije. Glasujte ne več kot za tri. Kandidati so. BRiiNIK PETER JUGG MARY MOLEK IVAN RAK JOHN Ob enem se bodo vršile voli- Nicolo je takoj razumel kaj ,»omeni tisti prepir na ulici. To je bil tisti pes, ki so ga hoteli ubiti. "Pri bogu, pomagajte!" Glas pred vrati je prosil. Nicolo, odločivši se, da pomaga, je odprl! Moški v delovni obleki je planil v sobo. Bil je smrtno bled. "Kaj se je zgodilo; Govorite. .. !" je rekel Nicolo. Tisti kriki in kletvice na uli-Great Atlantic and Pacific ci se še niso umirile. Zdi se, da Tea Co., ki lastuje tisoče trgo-|so se vršile preiskave v nasprot-vin z grocerij«kim blagom, so- no ležeči hiši. čivjem, mesom itd., izkorišča "Našli me bodo," je stokal svoje delavce na vse mogoče begunec. "Pomagajte mi!" A. & P. trgovine in delavci je kaj zapazil," je omenil Ba-tist. Kolporter in Batist sta privedla množico, ki je sedaj silila v hišo. Nicolo je čutil, kako je jel drgetati, vendar je odprl vrata in stopil na stopnice. "Koga iščete?" je vprašal. "Nekega iz rdečih psov, ki so še vedno svobodni," je rekel kolporter. "Malo ga hočemo pretepsti; tako za spomin," je rekel Batist z -basom. "Svinja je razkrila svoje rdeče naziranje in imel je hujskajoč govor. V svoji pija- gona. si je skrivoma najel posebno ladjo za beg na morje, in vsakdb z nekoliko pameti v glavi lahko ve, da se take stvari ne dobe za nikel ali dva , niti ne za par tisoč dolarjev. Kljub temu mi ne insistiramo v "preganjanje" kapitalistov. Ako Insulla obsodijo in zapro, kar se ne bo zgodilo — mar bodo h tem povrnjena življenja tistim obupancem, ki so vložili v njegove delnice vse in si potem vsled obupa nad bodočnostjo končali življenje? Ne. Niti ne bi obsodba olajšala bede onih nosti je kolporteriu tam na * -u i* ji i • i * L*____i L. ______ *tarih budi, ki si niso končali načine. Plačuje jim jako malo. Ko so se nekatere stroke delavcev organizirale in ji sporočile, da je njih potrpežljivosti konec, se je kompanija naipravila užaljeno, češ, mi storimo vse v svoji moči v korist odjemalcev. Ampak če hočejo delavci nagajati — dobro! Bomo pa zaprli naše prodajalne. Tako je rekla omenjena družba v Clevelandu in svojo potezo res spretno igrala. Par tisoč delavcev, neorganiziranih seveda — se je ustrašilo brezdelnosti, posebno še, j žil me je naslov uvodnika. In ko je kompanija svojo grožnjo Mussolinijeva slika. Socialist podprla z dokazom, da misli sem, brezposeln. Očeta so pred "Če hočete, da vam pomagam, mi morate prej povedati, za kaj gre." Begunec je težko dihal. Napeto je poslušal, če se že mar ne slišijo koraki v veži. "Tega psa pobijemo na mestu," je zakričal nek glas čisto blizu, kakor da je zakričal v sobo. Begunec se je sesedel. "Moj zločin, če je to zločin, je . . . Nekemu kolporterju sem iztrgal časopise iz rok. Razdra- oglu, iztrgal iz rok zavoj Mus solinijevih slik." Kolporter je pričel po stopnicah in se je nagnil čez ograjo. "Nič," je zakričal razočarano. "Nič," je zakaAljal Batist, stopajoč s stopnic. Njegovi škornji so škripali slabovoljno. (Konec prihodnjič). VIDER PRED A. WIPOTNIK LUDVIK daturo ("has. Pogorelec, dose- ZAITZ FRANK danji tajnik. V nadzorni odbor JSZ kandi- Navodila članstvu glede tega dira pet Članov. Dva izmed teh glasovanja so v pismu, ki je bi-bosta izvoljena. Nihče naj ne lo poslano klubom zaeno z gla-fflasuje za več kot dva. Kandi- isovnicami. prodajalne izprazniti in se u-makniti iz Clevelanda. Apelirali so na župana, da naj za božjo voljo kaj stori, da A. K; P. tve za tajnika JSZ in Prosvetne štacune ostanejo v obratu, matice. Kandidate so nominira- Kompanija se je "udala" in bo li klubi JSZ. Sprejel je kandi- še "slutila" Clevelandčanom. brezposelnimi, pa magari če de osmimi leti .postavili k steni. Zakaj? Gospod, zakaj? Vprašajte Mussolinija. Danes se mi je tisti dogodek zopet pojavil v mislih, ko je kolporter na vse TISKOVNI FOND PROLETARCA Ampak delavci v njenih prodajalnah bodo izkoriščani kakor so bili doolej. To, kar so navidezno pridobili, bo morda koristilo nekaterim, drugi pa so veseli, da jim ni treba biti med lajo za neznatno plačo. Nekoliko boljši je bil rezultat stavke v trgovinah iste kom-panije v Milwaukeeju, toda tudi tu so profitirale le gotove stroke. X. IZKAZ. Lkft« Fall., N. Y. Frank Mcnrad $1; po SÖc: Anna Prijatelj, Antonia Omerza, Math. Karčc, Jernej Per in Anton Keriich; Anton ftemro 36c; po 25c: Jotteph Stfčtir in J oaoph Kramar, sku;>»j (Poslal Henrik Peča- ri*.) Salem, O. Kitih ftt. 24 JSZ >3.00. Yaktn, Pa. J. Dermota $2.00. Chic*«», III. Caroline M»cerl $1.^26; Joseph Omerza $1, nkupaj $2.25. Akron, O. Max Kotnik nahral v ve-*eli družbi $1.20. Milwauk««, Wi«. Lovrenc Bratanic $1.00. Cleveland, O. Harvey G. Perushek $1.00 India na poli«, Ind. Valentin Stroj «Oc; Frank Skufca 25e, .-»kupaj H5c. (Poslal Frank Skufca.) Moon R«n, Pa. Michael Jerala 00«. W Aliquippa, Pa. Dr. it. 122 SNPJ $2.00. La SalU, III Louifl Dolanc 50c. (Poslal Frank Martin jak.) Skupaj v tem izkazu $19.26. Prej-taji izkaz $470.16, skupaj $498.82. življenja, čeprav imajo vse svoje prihranke v Insullovih "se-curities". Žive v pomanjkanju in obžalujejo svojo naivnost, ob enem pa priznavajo, da bi tarnanje zdaj nič ne pomagalo. Ako bi slučajno potlačili starega Insulla v ječo, bi to nikomur ne koristilo, kajti zunaj delujejo drugi Insulli in bodo po svoje gulili, dokler bodo mogli — to se pravi, do prihodnjega poloma. Spravljati v ječe bankirje šele potem, ko so Iju^ ski denar že zaigrali. kapitaliste takrat ko so njihove žrtve že do kraja obrane, nima smisla. Dokler bo ekonomski sistem kakršen je, bodo goljufivi bankirji in Insulli. Treba je torej obsoditi na smrt sistem, ne pa trošiti ljudski denar v dragih sodnih procesih proti izkoriščevalcem in goljufom, ki so nerodno igrali, pa jih "justica" radi tega kliče na odgovor. Advokati so edini, ki imajo koristi od take procedure. V il#t!rc»rii Milima so prii klubov JSZ, konferenčnih orfaniaa-rit in «ocialističnih pevskih zborov. Ako priredb« vašega kluba ni vkljn-¿ena. nam «poročite. NOVEMBER. DETROIT, MICH. — Zabava kluba st. 114 ir LDfkiksga odseka v «oboto 10. nor. na 116 Sia Mile «d. E. CHICAGO, ILL. — Shod social«, stične stranke v sredo 21. norembra r Orchestra Hali. Glavni govornik Julius Deutsch ia Avstrije. SPRINGFIELD, ILL. — V soboto 24. norembra veselica kluba it. 47 V Slovenskem domu. MOON RUN, PA. — Konferenca klubor JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 25. novombra. CHICAGU, ILL. — Koncert soc. pevskega sbora "Sava" v nedelja 25. novembra v dvorani ^SP3. CLEVELAND, O. — Pevska abo- ra "Zarja" (odsek kluba it. 27) in "Vojan" vpriaorita na Zahvalni dan v četrtek 29. novembra Smetanovo oporo "Prodana nevesta". DECEMBER. STRABANE, PA. — Plesna veselica kluba it. IIS JSZ v soboto 1. doc. v dvorani druitva it. 138 SNPJ. CLEVELAND, O. — Klub it. 4t JSZ priredi veselico s sporedom v nedeljo 23. decembra v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd. BRIDGEVILLE, O. — Veselica in dramski spored kluba it. 11 v soboto 29. dec. v druitveni dvorani v Boyda-villu. CHICAGO. — Silvestrova zabava klube it. 1 v pondeljek 31. decembre v dvorani SNPJ. Druge prireditve kluba it. 1 v Chicagu i v nedeljo 3. feb. 1935 dramska predstava v dvorani ČSPSf v nedeljo 10. marca varijetni spored v dvorani SNPJ; v nedeljo 21. aprila koncert pevskega abora "Sava" v dvorani SNPJ. Milwaukee Leader Največji smeriSki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. jptUHnuiiiiiiJiMHiiwmiirLm^^ Miloačinska plača pri vladnih javnih delih • Povprečna plača, ki jo prejemajo delavci pri javnih delih, katera financira zvezna vlada, znaša $10 na teden — torej samo toliko, da je za najnujnejše potrebščine. OZDRAVIL OČETA REVMATIZMA J. P. KOTHM M. Bo-hmulrnvulli. HS < <'enter at., .«k« narr 1 hlen*«*, m., porota, da njeirov otr, kl Je trpel na . ts vmatlain u veliko let in 1« l»otro*il ns x *xlravlj4-nj«m. J« «lobll prt'dpl« neke-x«< «tart-ir-a adrtv-nikn Is Hunnja. katrrl )e uatavM bol«W-lne popolnoma. Krr potna tiptynje, kl ga ta bolesen povs-roKi. Dr. Kot rieh b veeeljem poSlJe predpis orvlm. kl trp«« na revma-tlxrnu In plAejo p«mj. Nobenih atro-Akov In ne <*bv«>ani>atl. lo tbm Interest of the Worker« OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH no. 1417. Published Weekly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., November 7, 1934. Telephon«! Rockwell 2S64 VOL. XXIX. SOCIALISTS INVITE UNATTACHED RADICALS TO JOIN THE PARTY The Socialist Party adopted an invitation to all radicals who do not belong to any party to join it in speeding the growth of Socialist organisation. The text of the appeal was written by Norman Thomas. Each passing day's news do we extend an invitation to men and women of true re- While the clouds darken Europe provided that if America ever enters volutionary zeal who are now and America hopes that war of any | a war during this man's lifetime no The Chamber of Commerce, with characteristic mealy-mouthed tactics, asks that a truce be declared between capital and labor, and that labor qease all strikes, walkouts, picketing an I bfrnnerlny. This demand, as iMuil is trimmed with a lot of talk about patriotism. loyalty and co-operation with the federal government in waging war on the depre-sion. But not a word is said about capital observing the letter and Spirit of the national industrial recovery act. Not a word about TS Cleveland, O. [of branch 27 and its English Section 'held Saturday. October 27, was very ! satisfactory. The Socialist Party cam-j paign was the main topic of the disunion. Comrade K< •« Dullea. state It may be set down a* a rule that ! *.cl €Ury of the Socialist Party w is the gentry who constitute the self-)<„,,. gufst. He gave his version on the aopointed orotectorate over the souls, prftM.nt economic condition and also of the working class, an ! who charge on lhv Farmer LeW party jn Minne-Socislists with being infidels and So- A lanfe araount 0f literature cialism with attacking religion, are was distributed during the campaign themselves hypocrites who are pro- by SocialisU. We hope it will bring fiting by tht ignorance and supersti- rt.sui;,. After the twain«» was tion of their victims and who use th (Us]utAeers played. P. L. Pickett, instructor of the F. E. R. A. cla-ss lectured on Fascism SEND HIM TO WAR I.' serving the labor movement but who have »not yet come in to one strong, united party of the workers to give it your strength. Some of you have been members of various parties which kind will be averted but that if it one should be allowed to go until he does come America shall not be' volunteers for front-line service drawn-into it, a sword-rattling editor throughout the entire war, as* a pri-, of Minnesota delivers himself of the vats in the ranks without hope of; mother. In a scene cf sweet pathos Again we are reminding our friends of Cleveland to reserve Thanksgiving Day, November 29. Zarja and Vojan, both Socialist singing societies, are sponsoring "The Bartered Bride", a light comic opera written by Bedrich Sim tana. It will be given in the original language; Bohemian, therefore we are giving you the version in English, act for act. •In first art the scene is that of a village square, alive with boisterous fair-day merriment. The keynote of joy and gladness is voiced by the chorus singing "Why Should We Not Rejoice?" Only Marenka stands apart from these gayeties, «d and gloomy, thinking of Jenik who.in spite of his poverty and unknown parentage has won her heart. With her parents and Kecal, the village matchmaker, urging her to marry Vasek, the stuttering son of wealthy Micha, Marenka finds ample cause for sadness. Jenik, in a confidantial mood reveals that he, too, is the soon of a well-to-do father, but left home because of his step- collective bargaining, guaran-j teed under section 7-A, and not a syllable about decent wages and decent hours of labor. The United States Chamber of Commerce has always opposed the right of labor to strike for higher wages, collective bargaining, the right to unionize, and the right to American standards of living. But under the national industrial recovery act labor's rights are supposed to be safeguarded and guaranteed. Fearful that the NRA will become an honest instrument for the enfoft'ement of the NRA, the industrial leaders now propose a truce in which labor sacrifices everything, gains nothing—and surrenders the very principles for which it is organized. The right to strike has long 1 been recognized by the courts. And capital has always recognized its own right to strike. The depression is a direct effect of capital's use of the "right to strike," but crpital uses another term. When an industrialist closes his plant and throws thousands of workers into the breadlines he does not call it a "lockout" or a "strike". He calls it retrenchment, based on a myth- ical law of "supply and demand." When a banker calls a strike on credit and refuses to loan money for less than Shy-lock rates, the national guard is not called out to preserve law-and order, and strangely enough—no one pickets the bank. When a public utility corporation compels people to pay racketeering rate« for service and then cuts off the current because people can no longer pay exessive rates — the power trust does not call it a strike. It is merely "good business policy." And no one pickets the power plant. There are unlimited types and kinds of strikes, but the orly ones the newspapers ever n.ention are those in which labor takes a militant stand against exploitation, starvation wages or some other economic wrong. .. Now the Chamber of Commerce insists that labor surrender its rights under the law in order to give capital a new lease on the economic lives of millions. If labor complies with the request then it deserves all it has and will receive in the future from those who coin capital out of the sweat and grime of those who toil. Minnesota Union Advocate. following: promotion. "What this country of ours needs j yVhen the lste Susan B. Anthony right now is another war. We believe was ttK,uting women's suffrage an that a war, not a revolution, every 15 editor wrote asking how she, a wo-years would inubue our citizens with man, ^„Me to bear arms dared ask you have been compelled to! the necessary patriotism, loyalty and for right of vote. "Suppose your leave because their tactics have been so badly adapted to the achievement of the great end you seek. Some of you have not in recent years been members of any party. You have been homeless. To you the Socialist Party offers a welcome, not as groups or as political ¿actions, but as loyal comrades in the fighting spirit to combat and over-1 c„untry w^nt to war,' he jeered, throw any attempt at orga;Szing or "^hat would you do?" In her reply advocating radicalism. Communism L^e ^¡<1, "i would sit in my office and and Socialism in this country. The li- write editorials, the same as you beral application of yellow paint and | Would do." the incraceration or deportation of the two promise each other eternal love. - „. Kecal and Mp.rcnka's parents are exhort nz the fine qiiHtfaw of Vasek. Micha's son by MCOIMl narriage. In a concluding appeal Krusina, Maren-ka\s father explains that he is bound to give her in marriage to Micha's son b-'csu.-c of in old pledge he ha¿« made, Ke-al, eager to consúmate the nuptial agreement and collect his fee, thinks only of Vasek and forgets lllllllllii....... |||HIH,,,,M..... ARCHLIGHT Donald Lotrich Jllllilh,/.......iilll the 'red ilk' would put fear of hell in! . F°r 'j™ Th°***** h** HW Jenik", Micha's son by first mar- .. . ... , ... 1. 1 trying to raise a volunteer regiment other doubtful patriots to walk and / .. ... _ _ "___ . ..... . . , . ... „ of jingo editors. These men are not talk like Americans and net like Com- . .7 1 . .u 1 . » u... to write aibout the glory of war but t- o j • u o [actually to go out and face the bullets T.ie Hendricks Pioneer. ., , •. . 1 # . .... themselves. At the end of two years this is th;» score: If we had two more nuinists." I> i?* fro 11 whose editor is one of the less im- ... . , .rortan', opponents of the Farmer- . .... . . . • 1 i„ u great cause of achieving Social- Ubor ^ Bllt his bloodthirstiness \*uc\e£to™ l volun^T lack ism in our time. It welcomes U«r others) *u jgmU a remedy. ! (,n,y 91,8 of hav,n* a thou>anH- Somehow, st neway, it should be1 Farmer-I^abor f;eader (St. Paul.) Our Doings Here and There r 1 age. In the face of all pressure Marenka still defends her love for Jenik and Kecal confident of his unfailing wit, promises to i.nd some way out of the difficulty. The boastful Kecal leaves in search for Jenik and the act closes with a gay polka. (To be continued.) Rose ind Wilma. The Henderson meeting held by the West Side Socialist branches last Friday wasn't so well attended. However, we had a fair audience and they enjoy, d listening to comrade Henderson's talk about the I.abor movement in England and his advice to the young people in building up a strong labor movement here in America. Comrades Beranek and McDowell al o gave short impressive talks. Karl Marx's string orchestra - entertained with a few selections and comra 1« Anton Garden acted as chairman. A considerable amount of literature was sold by the young comrades. * e * Sava's concert on Sunday, November 25. is the next big affair of branch No. 1. the selection and variety of numbers which will be rendered by the singers will be well worth the admission price to all who appreciate cultural programs. About 35 juvenile merrobers of Sava under the direction of Mr. Muha will display what they have rehearsed and learned in the past months. Several quartet numbers, duets and songs by the en-tir chorus, which some say, is now ihe largest since Sava became affiliated with the branch, will make up a fine program. The concluding nunwber will be a lively one act operebta, "Hearts and Money". Reserve Sunday, November 25, and corr.e to the CSPS Hall on 18th and May £ts. e •• e Friday night, November i)th is tie regular meeting night of the English Section of branch No. 1. The lecture committee promises to have an interesting subject for difcussion. Bring out your friends snd get them acquainted tvith the work of our branch. Ths meeting will be held at the office of Proletarec. • e e Our sub-diggers report is published In this issue. Comrade Henrik Peiarii who has recently made a tour through N«t York and the anthracite region sf Pennsylvania leads the list. Cleve- land, Milwaukee, Detroit, Chicago ard olher cities are also represented with their go-getters. In Chicago our Icemiades are also busily engaged in I .soliciting advertisements for Sava's , program book and The American ¡Family Almanac. Comrades France:* Saitz and Caroline Macerl have re ported good results as did Frank Udo-vich and Donald Lotrich wno are making the rounds for the Almanac. * * ♦ Changes and additions to the JSF by-laws have been published in two issues of Proletarec already. It would be well for branches to take this nia'ter up as part of their business mcating. The young comrades too, should discuss these changes before the referendum is held. * e • A public reception will be held for comrade Julius Deutsch on Wednesday evening, November 21, at the Orchestra Hall, near the Art Institute on Michigan Ave. Comrade Deutsch played a heroic part in the Austrian revolt la.tt February and is author of many books. His most recent pamphlet is "The Civil War In Austria". Worker's, demonstrate your opposition, to fascism by attending this ireeting. Admission tickets can be se-ci red at the office of Proletarec. John Rak. Election Results In Next Week's Issue Our paper goes to press every Tuesday, therefore this issue was printed before the Tuesday's election results were known. a report on them will be published in the next issue. Our countrywide elections will be over when this is printed and the democrats and republicans will quit flinging mud at one another. They will «hake hands and embrace and go) into those offices which they will have won by fooling the muddled voters and reap the harvest. We anticipate many notable Socialist gains and a general bracing up of the party in every State. And while we will take stock of the election we never ?hake hands nor »mbrace the parties of reaction. Nor do we quit our campaign. The day after election Socialists will go iorth with renewed vigor to win the masses for Socialism. Our campaign of education continues on and on, forever. bringing it to them thru an organization of their own. We spoke of the coming mass demonstrations of the unemployed on Nov. 24 and we were assured that they shall all fall in line. Charles Pogorelec si>oke after the meeting-. — -___— It was indeed heartening to read what the British I^bor Party had done in their municipal and county elections last week. Such a sweeping victory deserved front page publicity but our cap':tali;* friends feared its influence in America so they sh >wod it where it would receive thci leasl notice. After all, gaining 741 seats is certainly remarkable, to say the least, especially when we consider that it was at the expense of the capitalist jiarties. Socialists hail the advent of a new I^ahor Party rule by majority in 1935. We hope this prediction is fulfilled. Incidentally incomplete returns tell us that the Norwegian Socialists have made some Vemarkable gain« also. In the face of the crushing defeat of the German and Austrian Socialists by force and violence these elections as those of Sweden give Hitler, Schusnigg and Mussolini something to worry about. We only wish that ours in America were as good. That Worlds Fair of ours closed last Wednesday night amid the rou-diest and roughest packed house of them all. When one witnesses hundreds of thousands of young, middle aged and old people gather into an exposition park and literally act like wild animals one can understand why America is so absent minded at the election booths. No one would believe that it was possible to pack 1 people into sn enclosure like a herd which would roam around seeking and searching that something which ! it cannot possibly get. It is well for us Socialists to get out occasionally | snd see what the masses won't do. Yet, harness that same mass for something constructive, something worthwhile and they not only renege but they actually condemn us. Sometimes, when seeing such mob sccnes, one is inclined to wonder if America will ever learn. Thank goodness all the people aren't like that. Fourteen more new members were added to our unemployed club, local ftl. C. W. C. U. We now have 99. It looks like our membership committee is on the job and having good success, too. And what is more this msy yet !>e an effective wsy of getting the.