Najreejl slovenski tednik
v Združenih Državah.
Izhaja vsako arodo.
Ima 1<MXX) naročnikov
Naročnina:
Za člana, na leto___MJ
Za nečlane ----------.Si.C
Za inoaemstvc _______)H
NASLOV
uredništva In upravnifttvn:
6117 SL Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912
OFFICIAL
M »<il*nid rstarn m
"GLASILO K.S.K. JEDNOTE"
<117 St Clair Ara. CLEVELAND, O. _ Hm largest Slsvwias Weskly in the United
Sworn circulation 10,000
Wednesday Subscription rata: Pst members yearly
For nonnumbers ............:i.60
Foreign Countries _____$3.00
Telephone: Randolph 3912.
_, .	OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
entered aa Second-Claaa Mattsr December 12th, 1923 at the Post Officc at Cleveland, Ohio, Under the Act of Au«ust 24, 19» ACCEPTED FOR MAILING ^TSPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 9, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918
CLEVELAND, O., 14. OKTOBRA (OCTOBER), 1925
Leto XI. — Volume XI.
CLEVELANDSKE VESTI. DOSEŽEN SPORAZUM NAŠ JEDNOTIN DAN. PONESREČEN LETALEC. POSNEMANJA VREDNo!
—Pripravljalni odbor za veli- NEMCU A PRISTOPI V LIGO ko slavnost naših Jednotinih j	NARODOV.
dru%v, vršeča se dne 8. no-	-
vembra v Slovenskem Narod-1 Locarno, Švica, 12. oktobra, nem Domu v Clevelandu ima. Na tu se vršeči konferenci
----- v Clevelandu ima	----------------
zopet svojo posvetovalno sejo zastopnikov raznih držav je bil prihodnji petek, dne 16. okto-
193 ua a jeJ^J žentffP»r)
bra zvečer v prostorih sobrata Jednotinega predsednika, 1053 E. 62nd St. Vsled tega so uljudno prošeni predsedniki in predsednice in tajniki ter tajnice vseh krajevnih društev naše Jednote v Clevelandu, da se označene važne seje zanesljivo vdeležijo. Na tej seji so bo de-ločil program in se bodo tudi razdelile vstopnice za goriazna-čeno slavnost.
x —V slovenski cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Collin-woodu bo prihodnjo nedeljo, dne 18, oktobra ob 10:30 med sveto mašo posebna pridiga za katoličane in nekatoličane "Slovenski bogotajci so dokaz — da je Bog." Vabljeni so posebno oni, ki iščejo resnice. Pridigava! bo g. župnik Rev. Vitus Hribar.
—Društvo sv. Helene, št. 193 v Collinwoodu naznanja, da
na zadnj'i' seji pri žrebanju ske zapestne ure isto pobila članica Miss Rose Simčič, stanujoča na 17305 Grovewood Ave.; srečna številka je bila 984. Dalje je bik) na označeni seji sklenjeno, da društvo priredi svojo prvo plesno veselico v soboto, dne 14. novembra v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
—Dramatično društvo "Orel" priredi v nedeljo zvečer, dne 26. oktobra v Knausovi dvorani krasno žaloigro "Razvalina življenja" in burko "Urban Smu-kova ženitev." Vstopnice so že sedaj naprodaj pri članih označenega društva. Na to igro že 'danes opozarjamo vse prijatelje slovenske dramatike v Clevelandu in okolici; natančen spored priobčimo v prihodnji Številki.
—V nedeljo zvečer je umrla rojakinja Ana Papež, v starosti 22 let, stanujoča na 1030 E. 71st St. Bila je bolna nad osem mesecev. Tu zapušča žalujočo mater, šest bratov in dve sestri. Naj počiva v miru, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje!
—Minulo sredo zjutraj je umrl v mestni bolnici po dolgi bolezni rojak Frank Murnik, star 3$ let. Bil je samec ter nima nobenih sorodnikov. . Stanoval je na 1315 E. 49th St. DomS je bil iz Brežij na Gorenjskem, kjer zapušča brata in tri sestre. Počivaj v miru!
—V nedeljo, dne 18. oktobra zvečer priredi gospa Augusta Danilova, naša dobra znanka v Clevelandu, s sodelovanjem gospodov Emilio Blaževič, operni bariton in John Ribič, tenor, oba iz New Yorka in Frank Ša-bec, tenor iz Indianapolisa, svoj poslovilni koncert z igro v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Gospa Danilova se vrne v domovino, po odsotnosti treh let. Težko je, da bi se še kdaj vrnila. Pri slovesu v Ameriki bi rada priredila vsem, ki so bili kdaj naklonjeni slovenski dramatični umetnosti, par ur v zabavo in posluh teh vsem prijateljem širnega Clevelanda rekla: "Zdravstvuj-
danes dosežen sporazum glede glavnih pogojev, na podlagi katerih bi Nemčija lahko pristopila k Ligi narodov.
Tozadevna pogodba katero bodo podpisale velesile: Anglija, Francija, Italija in Belgija vsebuje za Nemčijo tako lahke obveznosti in točke, da bo iste lahko izvršila; iste se nanašajo tudi na vojaško, ekonomsko in finančno stališče Nemčije.
Nemški državni kancler Luther in zunanji minister Strese-man sta zaveznikom obljubila dati tozadevni odgovor tekom 21 ur, ko se bosta posvetovala še z ostalimi člani kabineta. Pri tem sta oba omenila, da bo Nemčija vse pogoje odobrila.
Zaveznikom dela največ preglavice pakt glede Porenja in arbitracijska pogodba, kajti Nemci zahtevajo v prvi vrsti, da mora angleško in francosko ijaštvo kmalu zapustiti okupirane kraje v btižifet meata Cologne in na levem breku reke Rene. Francija bi tej želji takoj ugodila, kajti po zatrdilu so se njeni vojaki v onih krajih že naveličali službovanja. Koncem tekočega tedna se bo te konference vdeležil tudi italijanski ministrski predsednik Mussolini.
V slučaju, da se doseže popo-len sporazum med Nemčijo in zaveznimi silami, bo skušala tudi Grška naprositi velesile in Ligo narodov, da se ji dovoli skleniti zvezo z Jugoslavijo.
-o-
* $15.000.000 je plačala
PREDPRIPRAVE ZA SLAV-NOST SO V TEKU. J
Nemčija oktobra meseca za veznikom za vojno odškodnino. Francija je dobila od tega $8.000.000.
te mi, dragi rojaki, ne pozabite svoje lepe slovenske domovine in materinega jezika."
Vstopnice se dobijo v pred-prodaji pri Erazem Gorshe, na 6527 St. Člair Ave,
—Važno za vse slovenske vo-lilce in volilke 23. varde! Jutri večer, v četrtek, dne 45. oktobra ob 8. uri se vrši v Knausovi dvorani slovenski političen shod glede registracije. Na tem shodu bo govoril naš slovenski kandidat za councilmana te varde Mr. John L. Mihelich, urednik "Ameriške Domowne," Mr. L. J. Pire in mestni blagajnik Mr. Damm. Rojaki in rojakinje! Zadnji čas je že, da skupno nastopimo za našega kandidata, kajti volitve se bližajo. Dne 3. novembra mora zmagati naše gore list, Mr. Mihelich 1 Kdor se še ni registriral, naj to gotovo stori dne 16. ali 17. oktobra, kajti drugače se ne more vdeležiti prihodnjih mestnih volitev 3. novembra.
—Umrl je John Bučar, stanujoč na 479 E. 124th St. star 60 let, doma iz St. Vida pri Za-tični. Rajni je bil član dr. sv. Vida 25. KSKJ. in dr. sv. Jožefa. Tukaj zapušča soprogo in 5 otrok. Pogreb se bo vršil v soboto ob 9. uri iz cerkve sv. Alojzija na 109 cesti in St Clair Ave. Naj počiva v miru!
Marsikomu je še dobro v spominu prvi veličasten Jednotin dan, katerega smo doživeli v Clevelandu leta 1923" povodom zadnje konvencije; takrat je korakalo po St. Clair Ave. proti Gordon parku pred našim Jed-notinim banderom okrog deset tisoč ljudstva, da se vdeleži velikega in našega prvega katoliškega shoda, vršečega se pod milim nebom. Tedaj so bila skupaj zbrana vsa naša Jedno-tina društva iz Clevelanda in bližnje okolice. Na ravno, "da je bilo pri takem ogromnem navalu težko, da bi se člani raznih društev med seboj pozdravili in bolj natanko spoznali kot bratje in sestre. Kaj je pravzaprav najbolj važna vez pri vsaki družini? Da se člani i3te večkrat sestanejo, pozdravijo in domenijo o tem ali onem. Enako je tudi pri naši podporni družini: K. S. K. Jednoti. Mi se kot bratje in sestre vse premalo zanimamo še za večjo medsebojno spoznavanje in še za večje bratsko prijateljstvo. Saj smo si vendar v resnici bratje in sestre po rodu. jeziku, veri in naši Jednoti! V C.evelandu nas živi nad 2,000 pri desetih naših društvih. Mnogo je članov in članic pri tem ali onem društvu, ki kakega svojega sobrata ali sestro nosi še nikdar videli, in nikdar pozdravili, ker ne pridejo na sejo in ker ni prilika nanesla.
Hvaležni moramo biti pripravljalnemu odboru, ki je te dni sprožil lepo miset, da bi se enkrat vsi člani in članice naše Jednote, živeči v Clevelandu in ckolici skupaj zbrali, da si po-
POŠTNEGA PILOTA AMESA JUGOSLOVANI V MINNESO-NAŠLI MRTVEGA.	TI SE ORGANIZIRALI. *
damo roke v znamenje bratstva
in da zop4t javnosti pokažemo, kdo da smo, od kod da smo in kaj da zamoremo v naši ameriški Ljubljani. Ta Jednotin dan «e bo vršil dne 8. novembra popoldne in zvečer v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. v Clevelandu. V to dvorano gre lahko okrog 1,200 oseb. Ta dan mora biti ta dvorana natlačena do zadnjega kotička, kajti to bo v resnici naš Jednotin dan!
Popoldne se vrši nekaj govorov, potem predstavljanje uradnikov in uradnic prisotnih krajevnih drnštev naše Jednote; temu sledi več koncertnih pevskih točk, deklamacija, alegorična slika mladinskega oddelka, pozdrav glavnega tajnika v imenu tisoč novih članov in članic bratu glavnemu predsedniku v pok Ion, izročitev ban-dera društvu sv. Jožefa, št. 169 itd. To so približno glavne točke popoldanske slavnosti. Imena povabljenih govornikov naznanimo kasneje.
Zvečer bo v ravnoisii dvorani sijajen ples. Vstopnice samo po 25 centov za popoldansko slavnost so že naprodaj; iste veljajo za parter ali za galerijo; najlepši sedeži so torej samo 25 centov. Za večerni fries znaša vstopnina istotako 25 torej dvojima jo že-ta ~ naprodaj; na raz-
Bellefontc, Pa., lj. oktobra. — Charles H. AmeS-a, zračnega poštnega pilota; iz Clevelanda. katerega se je pogrešalo že zadnjih enajst dni, so danes našli mrtvega na Nittany hribu, kakih šest milj oddaljeno od tukaj. Ponesrečeni letalec je zadel v oni usodni noči s svojim aeroplanom v £c$ti megli v skalnati porobek med gostim drevevjem; njegovo truplo je ležalo pod razbitim letalom pod nekim drevesom; na glavi je imel veliko zejajočo rano, iz česar se lahko sklepa, da je na mestu umrl. Tako so v aero-planu našli tudi več vrač pošte, vso nedotaknjeno. Ponesrečeni letalec Ames se je podal iz New Yorka dne 1. oktobra; s seboj je. vzel več vreč navadne in registrirane pošte v vrednosti nad en milijon dolarjev.
Na lice mesta došli veščaki so dognali, da je Ames zadel v ono skalo dne 1. oktobra okrog 11:30 zjutraj, samo četrt milje oddaljeno od Hecla zračnega poštnega svetilnika. Prr^mvo pri vodilnem sfroju so bile vse v redu. Če bi -bil Ames popred pomaknil neko pero na stroju samo za pol palca višje, bi se lahko dvignil pol miljo višje čez hrib in tako ušel smrti. letalca je ovijala skrajno gosta megla, da ri\ mogel videti vodilnih svetilnikov v. neposredni bližini. Stroj kaže, da je letel od 100 do 120 milj na uro, ko se je pripetila nesreča.
Ponesrečenega letalca in njegov aeroplan je našel 15 letni deček John De Arnett, ki bo dobil razpisano nagrado $1,100.
Pokojni letalec Ames je bil rojen pred 30 leti v Jackson, Mich. Od 12. leta naprej je živel s svojimi stariši v Los Angeles, Cal., kjer je delal v neki banki. Tekom vojne se je priglasil vojnemu zrakoplovnemu oddelku v San Diego, Cal. Leta 1920 je prišel pa v Cleveland kot izvežban letalec. Leta 1922 si je pri nekem poletu zlomil nogo. Pokojnik je bil samec in zapušča samo enega brata, njegovo truplo bo v svrho pokopa prepeljano v Cleveland.
Kdor se ne registrira, ne sme voliti! Registrirajte se in izvalite Slovenca! Registrirajte se, če hočete voliti!
"Glasila K S. K. Jednote;" iz prijaznosti se bo vstopnice za to veliko slavnost prodajalo tudi v uradu "Ameriške* Domovine;" imena trgovcev v Collinwoodu, Newburgu in drugod, ki bodo imeli tudi te vstopnice naprodaj, naznanipio prihodnjič.
Za danes ponovno apeliramo na vse člane in članice naših Jednotinih društev, tako tudi na ostalo cenjeno občinstvo, da naj si vstopnice že vnaprej preskrbijo, ker na dan slavnosti bo pri vhodu (blagajni) velik navaL
Dalje prosimo naše članstvo« da naj že danes agitira za veliko vdefežbo, bodisi na sejah ali izven sej, da bo 8. novembra v resnici na| pravi Jednotin dan!
Duluth, Minn. — Dne 20.
septembra t. 1. ie bila v Gil-bertu, Minn., posvetovalna konferenca rojakov iz raznih ^ovenskih naselbin v Minnesota Navzočih je bilo 82 povabljenih in nepovabljenih rojakov iz Dulutha, New Du-lutha, Elyja, Towerja, Souda-na, Aurore, Biwabika, Virgini-je, Gilberta, Buhla in Eveletha. Iz Chi«?holma ni bilo nikogar, dasi je bilo povabljenih 41 rojakov.
Kakor je razvidno iz zapisnika, je bila konferenca sklicana — največ po prizadevanju Mr. Johna Moverna iz Dulutha — z namenom, da se ustanovi nekakšna izobraževalna organizacija med Slovenci in Jugoslovani sploh v Minnesota Sklep zborovalcev je bil, da se taka organizacija ustanovi in sicer z imenom "Ameriška slovenska napredna zveza." (American Slovenian Progressive Federation). Dalje je bilo sklenjeno, da se 25. oktobra vrši v ^veletnu "združevalna konvencija," ki naj sestoji iz tisoč delegatov iz vseh minnesotskih naselbini Na tem zborovanju bodo nadalje sklepali o novi organizaciji.
fonferenci je predsedoval Kukar. John Movern je bil izvoljen začasnim glavnim tajnikom. On je predložil re solucijo, ki določa smernice novi organizaciji. Iz resolucije, ki je bila začasno sprejeta, je razvidno, da bi imela orga nizacija sledeči namen:
"1) Združiti' vse Slovence, oziroma Jugoslovane in njih potomce v državi Minnesoti v eno organizacijo ter razširjati med njimi prijateljstvo, edinost in pravi duh bratske ljubezni.
"2) buditi njih patrijotizem in ljubezen s do Združenih držav in gojiti med njimi 'pravi duh ameriške demokracije.
"3) navduševati Slovence in ostale Jugoslovane za večerne šole.
"4) spodbujati in pomagati vsem onim, ki še nimajo volilne pravice, da postanejo amer. državljani.
5) Prirejati predavanja o zgodovini Združ. držav, njeni konstituciji o delavskih problemih itd. kar bi bilo v splošno korist in izobrazbo Jugoslovanov v Minnesoti.
"6) delovati za napredek in izobrazb jugoslovanskega ljudstva na gospodarskem in političnem polju.
"7) varovati Člane pred iz-koriščevanjem v gospodarskem kakor tudi v političnem oziru.
"8) ob času okrajnih in državnih volitev*podpirati kandidate tiste stranke, ki se najbolj potegujejo za blagostanje pri-prostega ljudstva."
Mr. Movern je predložil tudi provizorična pravila, ki so bila z malo izpremembo odobrena, nakar bodo predložena konvenciji. Konvencija se otvori dne 25. oktobra s parado po mestu Evelethu na katero bodo povabljena vsa jugoslovanska podporna društva v mestu, in zaključi z banketom.
ZAKLJUČEK KAMPANJE. RAZNE VESTI.
ZLATO KLADIVO DOBI DRUŠTVO ŠT. 29, JOLIET, ILL.
Kakor znano, se je vršila zadnje štiri mesece, od junija do konca septembra posebna kampanja za pridobitev tisoč novih članov in članic v obeh oddelkih. GlavAi odbor je to kampanjo razpisal v posebno, priznanje in počast našemu sobratu glavnemu predsedniku, tedaj se mudivšemu v stari domovini. Mislili smo, ko pride naš brat predsednik Anton Grdina nazaj, mu bomo izročili pozdrave teh 1,000 novih članov in članic.
Hvala Bogu! Naša želja se nani je uresničila. Brat glavni tajnik nam piše z dne 11. oktobra sledeče:
"Kampanja zaključena 30. septembra. Kampanja se je dobro obnesla; sprejeli smo 678 članov v aktivni in ^85 v mladinski oddelek; skupaj torej sprejeli 1,063 članov. Hvala vsem glavnim in društvenim uradnikom, kakor tudi vsem posameznim članom in članicam, ki so do tako lepega napredka pripomogli. Dalje tudi omenjam, da me je vrgla neljuba bolezen v posteljo, vsled č^sar bo nekaj stvari zaostalo. Kakor hitro se mi zdravje povrne, se bo vse zaostalo delo kakor, hitro mogoče izvršilo.
"Z bratskim pozdravom,
"Josip Zalar."
Na uspeh te kampanje smo lahko veseli in ponosni, ako vpoštevamo dejstvo, da se je ista vršila bolj na skromen in tih način in da vladajo sedaj širom držav bolj slabe delavske razmere.
Dne 8. novembra, kq bomo imeli v Clevelandu velik Jednotin dan, bo brat glavni tajnik izročil sobratu glavnemu predsedniku pozdrave v imenu vseh teh novih članov; to bo zanj gotovo lepo presenečenje.
Zdaj pa glede Zlatega kladiva. Katero društvo ga bo dobilo in začasno rabilo? Poglejte v današnje uradno naznanilo o novopristoplih članih. Za to kladivo sta stala v borbi društvo sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Cylo in društvo sv. Frančiška, št. 29, Joliet, 111. In kaj sta v tej kampanji dosegla? Častno število nad 600 članov v aktivnem oddelku! Pri tem je pa najbolj zanimivo dejstvo, da bi bila podelitev Zlatega kladiva kmalu odpadla, če bi imelo vsako izmed teh društev enako število članov; društvo št. J jih izkazuje 603, društvo št. 29 pa 604; »torej so Jolietčani zmagali s samo enim članom večine, kar povsem zadostuje. Brat Germ, tajnik dosedaj največjega društva naše Jednote je sicer tudi glavni nadzornik Jednote; toda to pot se je samo za nekaj malega (za enega samega član§) uračunal. Ni pa pri tem še vse upanje izgubljeno. Kdo bo opravičen do Zlatega kladiva dne 1. januarja prihodnjega leta, bo pokazala bodočnost; morda priroma leta 1926 v Pueblo, Colo.? j
Veseli nas, da je baš roj-j stni kraj naše Jednote zadela ta izredna čast, da se bo Zlato kladivo prvič rabilo v Jolietu.
SLOVENEC PONESREČIL.
Joiiet, 111 — Dne 30. septembra se je ponesrečil rojak Frank Papež, stanujoč na 403 Benton St. Padel je po stopnicah tako nevarno, da si je zlomil hrbtno kost. Dne 2. oktobra ob 10. uri zvečer je že izdihnil svojo dušo in se v 59. letu starosti preselil v boljšo domovino, previden s svetimi zakramenti.
Pokojni je bil star pijonir v Jolietu. Bival je v Ameriki nad 40 let. Rojen je bil v Got-ni vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočo ženo in 10 otrok, že vsi odraščeni: sedem sinov in tri hčere. Dva sina sta oženje-na in hčer je omožena. Mož je bil mirnega značaja in dober oče svojim otrokom, kakor tudi dober faran naše slovenske fare sv. Jožefa, to je tudi pokazal njegov sprevod dne 5. oktobra. Pokopan je bil s peto sveto mašo z leviti v cerkvi sv. Jožefa. Pokojni je pripadal k društvu sv. Jožefa, št. 2, K. S, K: Jednote, katerega člani so ga spremili k zadnjemu počitku. R. L P.
Smrtna kosa.
Chicago. Ili. — V soboto, dne 3. oktobra je preminula sploš poznana dobra žena in mati, Rozi Prah. Bolehala je le par dni. Pokojna je bila stara 50 let, doma iz vasi Vrhpolje, fara Št. Jernej, na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 23 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga, enega sina in tri hčere. Bila je članica društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote, društva Zvon, št. 70, J. S. K. Jednote, društva sv. Mohorja, društva Zarja in društva Krščanskih žena in mater. N$ v miru počiva!
Pozor člani dr. av. Alojzija at. 192!
člani mladeniškega društva sv. Alojzija št. 192 v Clevelandu so uljudno vabljeni, da Re polnoštevilno vdeležijo prihodnje redne mesečne seje. v torek 20. oktobra v Knausovi dvorani. Na dnevnem redu je važno točko glede nameravane naše prve plesne veselice.
—Tajnik.
Cast, ponos in priznanje društvu sv. Frančiška. Enake pohvale vredno je pa tudi vrlo društvo sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., ker je v tej kampanji tako uspešno delovalo, da bi bilo tudi kmalu zmagalo.
Glede obljubljene zastave zmage ne vemo še nič gotovega; tudi to vam bo brat Zalar, glavni tajnik v kratkem naznanil. Kakor se nam dozdeva, bo ta zastava romala v Pittsburgh, Pa.
Veliko priznanje v minuli kampanji gre tudi ženskim društvom, ker so bila zelo agilna. Na primer društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, se sedaj lahko ponaša, da je največje društvo naše Jednote v velikem mestu Chicago; tudi naše društvo Marije Magdalene, št. 162 šteje sedaj že 561 članic aktivnega oddleka in je tudi največje Jednotino društvo v Clevelandu. Cast jim, tako pa tudi ostalim društvom, ki so v tej kampanji kaj pripomogla, da smo dosegli zaželjeni cilj!

my-'
Društvena naznanila in dopisi
VABILO NA KATOL. SHOD.
IZ URADA DRUŠTVA VITEZI SV. MIHAELA ŠT. 61. YOUNGSTOWN, QJSIO.
Dragi mi bratje in sestre, člani in članice:
Znano vam je, in mislimo, da že vsi veste, da nameravamo prirediti veliko zabavo v soboto dne 24. oktobra v Hrvatskem Domu drugi dan, v nedeljo, dne 25. oktobra pa priredimo še večjo slavnost, PRVI SLOVENSKO-HRVAT-SKI KATOLIŠKI SHOD v naši naselbini pod pokroviteljstvom našega društva sv. Mihaela. Ker smo člani katoliškega društva, in ker imamo katoliško mater — K. S. K*Jed-noto, — moramo kot Jcatoličani ostati in tudi kot katoličani javno nastopati. Pri tej redki prire4itvi nam bodo šla na roke tudi druga tukajšnja društva kakor: Društvo "Rački" br. 11 H. K. Z., dr. "Sv. Trojstvo" N. H. Z., pevsko društvo "Strossmayer" in druga, koja bomo še povabili.
Torej bratje in sestre, vsi na noge! Ne glejte samo na odbor; člani ne morejo biti brez odbora, a odbora ni treba, kjer ni članstva. Sloga, bratstvo in pomoč, to je naše geslo! Zdramimo se iz spanja! Vsi na noge, ker dan našega velikega društvenega slavlja prihaja!
Iz Clevelanda sem prejel od urednika br. Iv. Zupana sledečo veselo vest: "Prišli bomo z veseljem dne 24. oktobra na večer, ali pa 25. oktobra zjutraj in sicer: br. predsednik A. Grdina, br. nadzornik John Zulich in jaz; od dr. sv. Vida št. 25 pride predsednik br. Anton Strniša; mislimo, da jih bo še več. Br. gl. predsednik A. Grdina nas bo pripeljal v Youngstown s svojim avtomobilom." '
Iskreno dobrodošli v našo sredino vam kličemo že danes, in hvala vsem skupaj za obljubljeni obisk!
Iz Pittsburgha čujemo, da se bo vrhovni ždravnik K. S. K. J. Dr. Jos. Grahek z veseljem odzvaf našemu povabilu; a br. Matt Brozenič, tajnik največjega hrvatskega društva pri naši Jednoti, dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh in bivši delegat XV. konvencije pripravlja celo vojsko za nas. Ne plašimo se pa te vojske, to je borba za katoliško stvar in ta vojska mora zmagati l
Duhovni vodja Father J. J. Oman nam pišejo, da bo od 25. do 27. oktobra 40 urna pobožnost v njife^ cerkvi, zato ne morejo priti; toda vseeno nam tepo častitajo k prireditvi tega shoda; pismo boste čuli dne 18. oktobra na naši seji.
Pisali- smo tudi br. Zalarju, gl. tajniku KSKJ. toda od njega še nimamo odgovora. (Br. gl. tajnik je bolan. Opomba uredništva).
Pazite na naš program, ki bo priobčen v prihodnji štev. Glasila, tam bo vse nafančno objavljeno. Za danes naj vas še opozorim, da pridete na prihodnjo sejo dne 18. oktobi*a; naj ne bo druge izjeme, ali izgovora, kakor samo bolezen. Pridite vsi, da se bratski dogovorimo za vse predpriprave katol. shoda.
Apeliram tudi na člane, da vsak dopelje enega novega kandidata v spomin naše proslave, bodisi za odrastli, ali za mladinski oddelek. -	:
Kolikor nam znano, nas bo na tem shodu pozdravil tudi župan (grado-načelnik) Mr. Shebele, tako bo tudi še več drugih govornikov. Naš g. župnik Rev. Stipanovič nam gredo na pomoč v vseh zadevah, da bi se ta shod tem bolj sijajno izvršil. Hvala mu!
Vsi zunanji gostje si pa dobro zapomnite sledeči naslov, kjer se zglasite pri prihodu semkaj: Mihael Pavlakovič, blagajnik, dr. št. 61, stanujoč na 528 Covington St. Youngstown, O. Za postelje in prenočišča se vam ni treba bati, istih imamo dosti ako pridete dne 24. oktobra.
K sklepu apeliramo na vsa ohijska društva naše Jednote, da nam pridejo na pomoč, tako tudi na vsa pittsburška društva KSKJ. Za danes vsem lepa hvala, ki so se že odzvali, da nas poleti jo na shodu; več pa sledi zopet v prihodnji štev. Glasila. Torej: Na svidenje 24. — 25. oktobra v Youngstownu!
S sobratskim pozdravom za odbor/ *
John Bajs, tajnik.
7. uri zvečer.
Društvo uljudno vabi vse cenjene rojake in rojakinje v Pittšburghu in okolici, da se polnoštevilno vdeležite te naše prireditve. Maškare dobijo dve nagrade: najlepša dobi prvo, in najgrša drugo nagrado. Zatorej vsi, stari in mfadi ste uljudno vabljeni na našo veliko maš-karadno veselico; preskrbljeno bo za vse; za plesaželjne bo igrala izvrstna godba: dobro-znani Walter Golubičev orkester. Na veselo svidenje vam kliče	Odbor.
VABILO
Društvo Vitezi sv. Flori j ana, št. 44, K. S. K. Jednote, South Chicago. 111., priredi
vinsko trgatev v nedeljo zvečer, dne 18. oktobra v cerkveni dvorani v korist društvene blagajne. Zatorej uljudno vabimo vse člane in prijatelje v South Chicagu in okolici. da bi se te naše veselice vdeležili v velikem številu. Začetek ob 8. uri zvečer. Tiketi za odrastle 50 centov, za otroke 25 centov.
Za dobro postrežbo bo skrbel Pripravljalni odbor.
j prinesel iz Rima naš glavni 1 predsednik, sobrat Anton Grdina. Imamo pa tudi veliko zelo ' važnih reči za rešiti; zatorej ne pozabite na sejo.	*
Šosestrski pozdrav
Julia Gottlieb, tajnica.
Društvo sv. Družine, št. 136, Wfllard, Wis.
Uradno se poroča, da vsak član našega društva plača za mesec november poleg mesečnega asesmenta še 50 centov do-klade in to radi umrlega sobra-ta John Klančarja.
Naše društvo je minulo leto na glavni seji sklenilo, da mora vaak član ob smrti umrlega so-brata plačati 50 centov v podporo ostalim (v pokritje pogrebnih stroškov); torej naj ta sklep vpdštevajo tudi člani na potnih listih.
Ludvik Perušek, tajnik.
Iz urada društva sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn. .
Naznanjam članom in članicam našega društva, da smo na seji dne 20. avgusta sklenili, da plača vsak član in članica za mesec oktober in november po 50 centov v društveno blagajno. Ker' so sedaj tukaj po Range boij slabi časi, bi ne bilo dosti koristi, ako bi priredili kako zabavo v korist društvene blagajne; torej smo določili, da se naioži na v§akega člana in clanico po en dolar in sicer plačljivo v dveh mesečnih obrokih: oktobra in novembra.
Toliko na znanje, da ne bo potem kake pritožbe, da niste tega vedeli.
Pozdrav do vsega članstva K. S. K. Jednote,/sMtsb - ; • -Mike Semeja, tajnik.
Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, HL
S tem se članice našega društva uljudno opozarja, da se v zimskem času vršijo redne seje vsako tretjo nedeljo, ob 2. uri popoldne, v navadnih prostorih (v cerkveni dvorani sv. Štefana, S. Lincoln St in W. 22nd Place). Ta mesec se torej vrši seja v nedeljo, 18. oktobra.
Opozarjam torej članice, da se te seje polnošteviino vdeležite. Ogledale si boste fAH&o krasno banderd, katero je ham
Društvo sv. Petra in Pavia, 3t.
6i. Etna, Pa.
S tom naznanjam vsem članom našega društva, da je bil na zadnji 3sji, dne 4. oktobra izvoljen novi predsednik odbora bolesti in sicer sobrat Josip Ma-radin. 28 R. R. St., Etna, Pa. j Vsi člani društva so torej pro-ieni, da se v slučaju bolezni javijo na gori izvoljenega sobra ts.. tudf tedaj, ko okrevajo. To nazuairjair^ osobito , onim članom, ki se niso vdeležili me^eč-ne^seje.
Sobratski pozdrav,
John Skofl". tajnik.
VABILO nasifcaškaradnd veselico, katero prirfedl žen3kd dru&vo Marije Sedem Žalosti, šf SI K. S. K. Jednote, Pittsburgh. Pa., Jne oktobra. 1925 V K. S.
Domu na 57. cesti; začetek ob
. .v ;.. *mL.*«
Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Dajem do znanja članom i članicam zgora imanovanog društva, osobito onima, ko j i jii-su bili na prošloj sjedmei 11. oktobra i ko j i nisu uplatili svoje pristojbe, Hi mesečni asesmenta za društvo, da du ubirati sve do 25. oktobra, i u sva-kem mjesecu tako to zato, da bude članom i članicam polak-ši<ja u slučaju slatJih čašov i ne-koji zaborave dan sjednice i ne-koji nemaju; zato svaki član i. članica ima Jepu priljiku, da podmiri svoju uplatu pri društvu od I. do 25. dneva u mjesecu.
Bračo i sestre! Kako sam u prošlem broju "Glasila" označil, da se držite pravil i društvenih odredba, pak se ne bute niš bojali pitati za svoje pravo pri društvu. Kako sam gore spomenul za iplačivanje, bilo bi dobro i ako ste moguči platiti za ovo cijelo godinu ovi par mjeseci, pak bu puno lakše zadnji mjesec vama i meni. Zna£e da je u mjesecu decembru vrlo velikega posla i zanimanja sa računi i novem odborom i za društveni pravila; pak bi bilo lijepo da bi platili svi. Več ih ima, koji s« sve uplatili za cije-lu godinu.
Još bi spomenil da ne bi za-boravili agitirati za naše društvo i K. S. K. Jednotu. Neko-ji člani govore, da nas ima do-sta. Bračo, ne bu nas nikada previše; čiH^ na? bude više, s tem smo jači i poao3niji. Sada imate još ovi pa'r mjeseci lepu priljiku: prosti ili badavo pri-
stup do 31.. decembra, 1925. j brat Zupan, ki je častital vsem Opominjam otče i majke, rodi- j novim članom in članicam in telje itd koji nemaju još upi-1 obenem navduševal za večjo in sane svoje dece, -neka se požu- močnejšo K. S. K. Jednoto. riju ovi par mjeseci dok je J Zatem je društveni predsed-prost pristup. Negde ne budu nik prosil brata glavnega pred-dobili tako lepe priljike kako sednika Grdina. naj isti pproča pri našem društvu i K. S. K. Hakaj od svojih doživljajte v Jednoti u nesreči; ali se lepo stari domovini in je častital na-nagje i mislite kada vam je za- šemu društvu na fzredni časti, badava došlq. Svatko znade da je društ^sv. Jožefa, št. 169
kako mu je bilo ali ne zna, kako mu če doči.
Opomba: Najljepše se zahvalim društvu i odboru društva sv. Mihalja, . br. 61 u Youngstown, O., na vrlem pozivu v/ "Glasilu" broj 41 da bi je posjetil 25. oktobra povodom njihove velike proslave. Opazil sam da su se i nTfene spome-nuli. Hvala jim ljepa. Una-prej jim čestitam i želim sreč-nu i složna prireditev 25. oktobra.
Pozdrav svima
Matt Brozenič, tajnik.
OBJAVA Iz ureda društva Presveto Srce Isu30V0, br. 166, S. Chicago, IU>
Sa ovime,' prosim sve člane našeg društva da bi svi došli na mjesečnu sjeiinicu 18. oktobra točno u 4 sata popodne. Na sjednici če biti više glavnih stvari za rešiti.
Sa bratskim pozdravom,
Frank Plesha, tajnik. .
Iz urada društva sv. Jožefa, št.
169, Cleveland, O.
Petek, dne 11. septembra je bil za naše društvo zelo razveseljiv in časten dan. Razveseljiv in časten zato, ker smo tega dne praznovali slovesen sprejem novih članov in smo imeli v naši sredi skoro vse glavne uradnike K. S. K. Jednote, živeče v Clevelandu. Glavni nadzornik brat John Zulich je otvo-ril izvanredno sejo in zaprisegel vse nove kandidate; z odprtim srcem in z bratsko ljubeznijo je segel vsakemu novopristop-lemu članu in članici v roke in jim obenemi'pojasnil vzviženost in dostojanstvo tega slovesnega trenutku. Rekel je med drugim:
"Naša Jednota kljub# zasra-movanju in blatenju od strani naših nasprotnikov; vedno lepše raste in napreduje z najlepšimi uspehi. C^m bolj se naši nasprotniki prizadevajo odtujiti svojem a: narodu, kar je narodova lastnima, tem boij je K. S. K. Jedifota^na delu, da varuje in ohrani tfaso narodno sveti njo sveto vero. Ko bi sedaj Ufitaiioviteiji K. S. K. Jednote, katere večinoma krije hladna zemlja, pogledali med nas še živeče? člane, kako zelo bi se raz veseljfi takefcti lepega napredka in vsi vzhieeni od radosti bi vzkliknili: ' 'Slava brezmejna naj se glasi vam udanim sinovom, kateri hodite po poti,"kojo smo vam s jtrudom in naporom začrtali. Slava naj velja vsem prvoboriteljem, ki tako junaško bojujete boj do končne zmage!'
"Razveseliti se pa morajo posebno oni, ki so zelo veliko pripomogli, da se je K. S. K. Jednota razvila v tako mogočno trdnjavo. Tu se mora posebno naglašati, da je bil naš crdlin-woodski župnik Rev. Vitys Hribar tisti pogumni prvoboritelj, ki je eden izmed prvimi zbiral in nabiral po Clevelandu in drugod člane ža K. S. K. Jednoto in jih še sedaj kot preizkušen in velezaslužen dušni pastir."
Vsi navzoči so bUi očividno ginjeni in so sprejeli iskrene besede glavnega uradnika brata Zulicha globoko v svoja srca.
Komaj se je poleglo prvo navdušenje, že se je dvignilo drugo, spremljevano s ploskanjem in živijo klici; vse oči 30 se zdajci obrnile proti vratom dvorane, kjer smo opazili glavnega predsednika K. S. K.' Jednote, brata Anton Grdina, katerega je spremljal' urednik "Glasila," brat Ivan Zupan.
Ko se je slednjič pomiril naval navdušenja, je spregovoril par priinernih besed urednik
prvo društvo, katero je posetil glavni predsednik izza svojega povratka iz stare domovine.
Mirno in <k>3tojatis*veno je pričel brat Grdina s svojim govorom, kateremu je vsakdo napeto sledil, medtem, ko je globoka tišina obdajala dvorano. Predolgi bi bilo, ko bi se moglo vse popisati, kar smo čuli in slišali iz ust glavnega predsednika; pripomnjeno naj pa bo, da enako, kar je povedal brat Grdina med nami, da isto tudi piše in poroča on sam po katoliških časopisihzategadelj se nam zdi neumestno, nuditi javnosti naše poročilo. Jedro govora glavnega predsednika so tvorile besede:
"Ni Jugoslavija, ki zatira naš narod in tudi ni Srbija, ki bi zasužnjila Slovence, ampak pravi tjačitelji našega naroda so liberalci in rdeči bratci,'ki silijo naše slovenske brate, s svojim divjim„ fanatizmom, v že lezne okove suženjstya; slovenski narod je suženj socializma. Mati v stari domovini moli za svojega sina v Ameriki in čaka, da prejme od njega vsaj kakšno znamenje sinove ljubezni; toda mati čaka zaman, ker njen sin se je izneveril veri svoje matere in se potepa po Ameriki okrog rdečih bratcev in se poganja, kot stekel pes, za brezuspešno uresničenje svojih brezverskih nazorov."
Vsi navzoči so bili razočarani nad grozno posledico brezver-stva, katero nam je tako jasno naslikal brat Anton Grdina v svojem prekrasnem govoru, kateri je trajal nad eno uro. Vsi oživljeni in okrepčabi za nadaljnje naše delo smo se istega večera razšli.
Videli smo se pa zopet v nedeljo, dne 20. septembra pri vinski trgatvi, katero je priredilo naše društvo. Pri tej priliki izrekamo vsem, ki so pripomogli, da se je ta prireditev tako sijajno vršila: najlepšo zahvalo. "KO 0H6p
Zahvalo je dolžno tudi naše društvo vsem onim članom in članicam, ki so se 30. avgusta t. 1. vdeležili prosrtave blagoslovljenja in razvitja zastave društva sv. Pavla. št. 10, Hrvatske Katoličke Zajednice. Kako so nam naši bratje Hrvatje hvaležni, ko smo se odzvali njiho-yemu vabilu, nam dokazuje sledeče pismo, došlo nam iz urada društva sv. Pavla, ko je pismo prinašamo v znak spoštovanja do hrvatskih sobratov: "Slov. Podp. društvo sv. Jožefa, št. 169, K. S. K. Jednote , "Cijenjeni bračo Slovenci!
'Ovime vam mogu izraziti bratsky i najsrdačniju hvalu u ime društva sv. Pavao, 10. odsj. H. K. Z. Na vašem velebnom posjetu i prisustvovanju blagoslova naših društvenih barjaka. Osobito neka vam je najsrdač-nija hvalai na daru,' kojeg ste izručili kao brača našim barja-cima svotu $10.
"Bračo, ovo djelo. koje ste vi nama izkazali i bratski se ponesli kod naše proslave, biti če za uvijek duboko usadjeno u našim srcima. Vaša bratska ljubav i lojalnost biti če zabi-lježena kod nas Hrvata, ne samo u Clevelandu, nego po cije-Ioj Americf i u Domovini; nikada nečemo zaboraviti, kako su nam brača Slovenci iz Collin-wooda izkazali bratski ljubav. Stoga smo mi uvijek pripravni, da vam vratimo milo za drago, kada god budete potrebni od srca rado čemo vam se odzvati.*
Još jednom vam kličemo: 'Zivjeli brača Slovenci iz Col-linwooda 1"
Sa odjjjčnim štovanjem uz
VABILO NA SEJO. Iz urada drufrtva sv. Martina, št. 178, Chicago, III.
S tem prosim vse člane našega društva, da se naj bolj pridno Udeležujejo rednih mesečnih sej in pa tudi, da naj točno plačujejo svoje asesmente. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani fare sv. Štefana, vogal S. Lincoln St. in W. 22nd Place. Sobratski pozdrav,
John Turner, tajnik.
Sheboygan, Wis. — Dolgo sem čakal, da bi se kateri drugi oglasil iz naše naselbine in poročal o slavnosti ali 15 letnici blagoslovljenja vogelnega kamna cerkve sv. Cirila in Metoda in blagoslovljenja novo dodelane slovenske šole.
Krasen je bil dan 6. septembra; skoraj bi rekel malo prevroče; vendar za tako slavnost, kok ,smo jo dočakali katoliški Slovenci v Sheboyganu, se nismo dosti zmenili za vročino.
Ravno ko je odbila ura deset pred poldnem, je blagoslovil kot škofov namestnik Rt. Rev. Msgr. D. Thill našo slovensko dodelano šolo. Šolska mladina je priredila slovesen sprevod iz cerkve v šolo; za Vsak razred je bilo odbranih 15 otrok; prvi v vt-sti je nosil križ za vsak razred posebej; križi so bili bla goslovljeni in obešeni v vseh razredih; Mr. Jakob Prestor je preskrbel in plačal stroške; hva la mu! Med pritrkovanjem mi lo donečih zvonov, ki so impor-tirani iz stare domovine (Ljubljane), se je procesija vrnila nazaj v cerkev ter se je začela s.veta maša. Slovesno sveto mašo je imel sin naše domače fare Rev. John Juriček ob asistenci Rev. John Novaka iz Wilarda in Rev. J. Maura, slovesno pridigo pa je imel Rev. B. Winkler, O. F. M.'iz South Chicaga.
Ker smo sp pa dolgo časa mudili v cerkvi, so po svetem opravilu naše žene in dekleta napravile in priredile za vse usta-novnike fare in za vse župljane izborno kosilo, na katerega so bili povabljeni tudi drugi pro-minentni meščani.
Po dobrem okrepčilu so rtaš prečastiti gospod župnik kot stoloravnatelj otvorili govorni ški program. Naj prvo so spregovorili sami par besedi, v katerih so se lepo zahvalili vsem ameriškim in domačim gostom, nakar so pozvali k besedi mestnega župana L. F. Larsona. Mestni župan, živahno pozdravljen je v svojem govoru navajal velike zasluge slovenske župni-jg sv. Cirila in Metoda, pred vsem pa našega č. g. župnika Rev. J. Cerneta, ki so vkljub vsem težavam dovedli našo slovensko faro do tako krasnega napredka, kojega občudiye vse mesto Sheboygan in vsa okolica. Navduševal je vse prisotne goste, naj še v bodoče tako složno delujejo za prospeh in napredek župnije sv. Cirila in Metoda.
Za nlestnim županom so govorili še drugi mestni možje: Dr. E. G. Knaf, Joseph M. Schil-leer, G. C. Glazar in Jakob Ge rend.
Za temi so sledili slovenski govori. Prvi je govoril Rev. B. Winkler, O. F. M., slovenski župnik iz South Chicaga, potem Rev. John tyovak, slovenski župnik iz Willarda in še več drugih govornikov, in vsak ki je govoril, je častital takemu napredku in dokazoval, kako izbirnega gospodarja in dušnega pastirja imamo Slovenci v Sheboyganu.
Preveč bi vzelo prostora, ako
seveda imeli za dobre delavce, da bi imeli kaj ugleda, še misliti ni bilo na to.
Dobro se še spominjam: bilo jp ravno prve dni spomladi, le-t^ 1910, ko se je raznesel glas po tedaj še mali naselbini, da je prišel mlad slovenski duhovnik. Seveda, bili smo tedaj vsi ene misli, da bi bilo dobro imeti slovensko cerkev. Toda, kje in kako denar dobiti ? Malo Slovencev, pa še ti niso imeli svojih lastnih hiš. Ker je pa že star pregovor, da z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo, se je ta pregovor do cela uresničil tudi pri nas. Z velikim veseljem smo sprejeli sedanjega čast. župnika Rev. Cerneta. Misliti je bilo treba tedaj, kje bi se kupilo prostor. Seje so se vršile za sejo, na kar je bilo sklenjeno, da se prostor kupi in začne z delom; to so bile gotovo velike skrbi za tedaj še mladega duhovnika^
Leta minejo, čas hiti. Tako smo dočakali 15 letnico obstanka slovenske fare sv. Cirila in Metoda. Čeravno so bile težko-če in slabe finančne razmere, je naša fara danes postala ena med prvimi v Ameriki, ki se lahko ponaša, da imamo krasno in veliko cerkev, osem razredno šolo, veliko pokopališče in sploh vse, kar potrebujemo katoličani; to pa je vse delo našega prečastitega g. župnika. Dolžnost nas torej veže, da se ob 15 letnici Rev. Cernetu zahvalimo za njih neumorno delovanje med nami in za vse težko delo ter skrbi. - Bodite prepričani, častiti gospod župnik, da rod za rodom slovenski se vas bo vedno spominjal in vam bo hvaležen za to. Kličemo vam še enkrat k 15 letnici pastirovanja med nami: Bog vas živi in ohrani še mnogo, mnogo let med nami zdrave in vesele; vrlim faranom pa kličem: Le naprej za svojim župnikom!
L<stanovnik.
■ Jf.2, v,U it
bratski i iskreni pozdrav vaše-|bi hoteI ^Pisati vse, kar smo mu eijelome članstvu, , , | doživeli ta dan v naši slovenski €4, . , . , .. . . „ naselbini. Ni pa ravno moj na-
JTZ JIT '	®Jn ;>en P°ročati 0 slavnosti, ki se
T*ko tedlaj znajo cenit, naš: ;je vr,ila ob 15	^ fare
bratje Hrvati slovenske usluge. !ampak ^ mi
Sobratski pozdrav, Karol Skebe. predsednik.
- Ernest Terpin, tajnik.
i pred 15 leti, ko se Slovenci tu j kaj v Sheboyganu še skoro poznali nismp med seboj; nikjer 1 nismo imeli ugleda .pred drugimi narodi; delodajalci so nas
Eveleth, Minn.—Gospod urednik. ali bi radi imeli kaj snega? Gotovo ga še niste videli to jesen v vašem vročem Clevelandu. Ako ga želite, vam ga pošljemo iz naše sibirske Minnesote par vreč in sicer prav po ceni. Vse, kar zahtevamo je, da poveste čitateljem vašega lista, da bomo imeli mi člani slovenske cerkve sv. Družine dve veliki zabavni veselici v korist naše cerkve in sicer dne 17. in 18. oktobra, 1925 v City Auditorium.
V	soboto, dne 17. oktobra bodo naredile naše vrle žene s pomočjo možev in mladega sveta veliki "party" z raznovrstno zabavo, mad katero seveda ne bo manjkalo šaljivih starokrajskih m«zikanto\\ ki bodo vlekli svoje harmonike na vso moč in vabili mladi svet, da se zavrti po gladkem plešišču v veliki dvorani auditorija. Pa še več! Ti muzikanti so obljubil?, da bodo tako vabljivo nategovali mehe, da bodo tudi može in žene za-srbele pete, da bodo za trenutek pozabil! svoja leta in se bodo' veselo zavrteli med svojimi mladimi.
Gospod uredni, čisto resnit^ no vam povem, da bo toliko starokrajskih polk, valčkov in Bog ve, koga vse. da še vi niste videli. Manjkalo pa .seveda tudi ne bo angleških počasnih komadov. Pa še nekaj. Naše izvrstne kuharice obetajo, da bo na mizi tudi kranjskih potic, angleških cakes in vse raznovrstne dobrote za želodec. Ako bo pa na plesu prevroče, bodo pa poskrbele tudi za suha grla, saj je pri nas tudi po zimi dosti sladoleda, posebno *e gedaj, ko pokriva zunaj naravo beli sneg. In še ža popiti se bo mogoče kaj našlo?
V	nedeljo nam obetajo žene še posebno vrsto juhe, ki jo mi Slovenci tako "obrajtamo." Veselica se bo začela v soboto ob 7. uri uri in bo'trajala pozr.o v noč. V nedeljo popoldne se bo lahko za želodec preskrbelo od * 44 naprej, med tem časom
(Dalje oa fepti strani)

SLOVENSKEMU, OZIROMA JUGOSLOVAN SKEMU LJUDSTVU V DRŽAVI MINNESOTA.
Posvetovalna konferenca, ki je sestala iz 82 uplivnih rojakov iz sledečih slovenskih naselbin v državi Minnesoti: Du-luth, New Duluth, Tower, Soudan, Aurora, Biwabik, Gilbert, Eveleth, Virginia in Buhl, je v nedeljo dne 20. septembra Moose dvorani v Gilbertu, Minn, sprejela sledečo resolucijo:
Ker mi Slovenci, oziroma Jugoslovani in njih potomci, živeči v državi Minnesota, nimamo nobene izobraževalne or ganizacije, potom katere bi zamogli amerikanizirati nase nove naseljence, ter delovati za izobrazbo in blagostanje našega ljudstva; ga poučevati o zgodovini Združenih držav ameriških in njenih tradicijah, da postanejo še boljši državljani naše velike republike, smo mi odborniki iz raznih mest in vasi v tej državi, katere so naseljene ▼ velikem številu s slovenskim ljudstvom, zbrani na skupni posvetovalni konferenci Moose dvorani v * Gilbertu, Minnesoti, dne 20. septembra, 1925, uvideli potrebo za vstanoviti med našim ljudstvom orga-nizacijo, katere namen naj bi bil:
1.	Združiti vse Slovence, oziroma Jugoslovane in njih potomce, živeče v državi Minnesoti v eno organizacijo, ter razširjati med njimi prijateljstvo, edinost in pravi duh bratske ljubezni.
2.	Buditi njih patrijotizem in ljubezen do Združenih držav ameriških, in gojiti med njimi pravi duh ameriške demokracije.
3.	Navduševati in pridobivati Slovence oziroma Jugoslovane da obiskujejo večerne šole.
4.	Spodbujati in pripomoči vsem istim Slovencem, oziroma Jugoslovanom, ki še nimajo volilne pravice, da postanejo ameriški državljani.
5.	Prirejati poučna predavanja o predmetih kot n. pr.: Zgodovina Združenih držav ameriških; njena konstitucija; o delavskih problemih, ter raznih poučnih predmetih, kateri bi bili v korist in splošno izobrazbo jugoslovanskega naroda v Minnesoti.
6.	Delovati za napredek in izobrazbo splošnega jugoslovanskega ljudstva na gospodarskem kakor tudi znanstvenem
polju.
7.	Varovati člane pred izkoriščevanjem v gospodarskem kakor tudi v političnem oziru.
8.	Ob času okrajnih in državnih volitev podpirati kandi-
date iste politične stranke, katere program reprezentira naj->stanje ameriškega priprostega ljudstva.
kom Rdečega Križa v Jugoslaviji. On je osebno videl strahote svetovne vojne in trpljenja našega naroda v starem kraju, m gotovo nam bo v svojem govoru kaj povedal o onih usodapol-nih dnevih jugoslovanskega naroda v stari domovini.
Torej na svidenje v Eveleth-u dne 25. oktobra, 1925.
Začasni Izvrševalni Odbor:
Geo. J. Brince, začasni predsednik John Movern, zsfčaani tajnrk-btaga'jnik.
412—12th Ave. E. Duluth, Minn.
Za Eveleth: Frank Masera, Chairman, Louis Gauze, tajnik, Frank Peterlin, Louis Lesar, August H. Bratulich. Za Gilbert: Leo itukar, Chairman, Jacob Muhvich, tajnik, Anton Erculj, Martin Panian, John Kramarich. Tower — Soudan: Anthony Stefanich, Jr., Chairman, John Dragrovan, tajnik, John J. Zobetz, Jr., Anton Gornik, Louie Stefanich. Za Biwa bik: Matt R. Tometz, Chairman, John Zalar, tajnik, August Filipchich, Anton Polich. Za Ely: Anton Polanc, Chairman, Jos. Komatar, tajnik, Chas. Merhar, John Tauzell, Joseph Mantel. Za Aurora: Frank J. Mahnich, Chairman, Ludovik Drobnich, tajnik-blagajnik, Anton J5ki'bic, Joseph W. Ko-vach, Frank Kerzich. New Duluth: John Debelak, Chairman, Toney Radosovich, John Ivanc, Frank Blatnik, John Kobi. Duluth: Louis Zabukovec, Chairman, M. Dancolovich, John Riparich, Anton Sušnik. Za Buhl: John Spolar St., Chairman, Rudolph Kovacich, tajnik, Matt Kayfeš, John Devcich, Frank Arko.
-O-
Iz gpojminov na slovensko zemljo.
Pifie A. G.
boljše interese in blagos
Zatorej se sklene, da se odobri to resolucijo s pogojem, da jo potrdi Združevalna konvencija, katera se bo vršila v Eveleth-u, Minnesoti v nedeljo, dne 25. oktobra ob deseti uri dopoldne v City Recreational Building, katera konvencija bo sestala iz en tisoč delegatov iz raznih mest in vasi v državi Minnesota.
Nadalje se sklene, da se kopija te resolucije priobči v treh največjih slovenskih časopisih, ki izhajajo v Združenih državah ameriških, kakor tudi v naše lokalne ameriške časopise.
Zatorej mi, spodaj podpisani člani začasnega Izvrševal-nega odbora za vstanovitev te Izobraževalne organizacije, .v imenu vseh odbornikov, ki so bili pričujoči na posvetovalni konferenci v Gilbertu dne 20. septembra, apeliramo na slovensko, oziroma jugoslovansko ljudstvo v naši državi, da takoj skliče javne shode, kjer je le mogoče, in izvoli delegate na konvencijo vršečo se v nedeljo dne 25. oktobra ob 10. uri dopoldne v Eveleth City Recreational Building.
Delegat ali delegatinja je lahko vsak Slovenec, oziroma Jugoslovan ali Jugostovanka, ki je dopolnil (a) 21. leto starosti. Mora pa takoj po izvolitvi plačati blagajniku lokalnega odbora en dolar za pokritje konvenčnih stroškov, to je banketa, ki ga priredijo delegatom v počast Evelethski Slovenci. V istih naselbinah pa, kjer še ni odbora za organizacijo, naj se pa takoj pri javnem shodu izvolijo trije možje kot odbor za organizacijo. Eden izmed teh treh mož naj bi bil predsednik, eden tajnik in eden blagajnik. V manjših naselbinah, kjer ni mogoče sklicati shoda in izvoliti delegatov na javnem shodu, naj pa odbor za organizacijo izbere najboljše in najbolj uplivne može kot delegate na prej omenjeno konvencijo.
Imena delegatov in denar po en dolar od vsakega delegata se morajposlati začasnemu glavnemu tajniku najkasneje do 18. oktobra tako, da bo glavni tajnik zamogel o pravem času sporočiti predsedniku <Sdbora za pripravo konvencije in banketa, koliko delegatov oe bo vdeležilo konvencije in banketa, da bo pripravni odbor zamogel vse preskrbeti in ukreniti drugo potrebno za dobro postrežbo delegaciji.
Posvetovalna konferenca v Gilbertu dne 20. septembra ni sicer določila števila delegatov za vsako posamezno slovensko naselbino. Sklenjeno je bilo, da vsaka naselbina lahko pošlje na konvencijo toliko delegatov, kolikor jih hoče. Vendar bi pa mi spodaj podpisani priporočali in apeliramo na^ rojake v raznih naselbinah, da naj se potrudijo, da bo vsak izmed sledečih naselbin poslala najmanj sledeče število delegatov na konvencijo:
Duhyth—New Duluh 50, Ely 200, Tower—Soudan 5f>, Pinevevile 15, Aurora 150, Biwabik 25, Elba 25, McKinley 25, Gilbert 150, Eveleth 200, Virginia 50, Buhl 50, Cfeisholm 200, Hibbing—Kitzville 50, Naakwak 25, Cook, Minn. 10. Skupaj 1275 delegatov.
Rojaki in rojakinje! Veliko je delo, ki smo ga započeli! Dasiravno smo mi Slovenci naseljeni v Minnesoti že približno 60 let, to je prva poskušnja v zgodovini slovenekega naroda v Minnesoti združiti naš narod v eno organizacijo, potom katere naj bi delovali složno in sporazumljivo za napredek in blagostanje našega naroda in za procvit naše ameriške republike.
Ker dobro poznamo dušo in srce našega dobrega naroda, in znano nam je, da vsak hrepeni po napredku, smo uver-jeni, da se bo naš narod odzval temu klicu in pride v velikem številu na Združevalno konvencijo v Eveleth, kjer si podamo roke kot bratje in sestre ene matere, Slovenije, in enkrat za vselej pokopljemo naše sekirice zavisnosti .oeebnega sovraštva, ki se večkrat tu pa tam pojavi med nami, in pričnemo delati roka v roki za napredek in blagostanje slovenskega naroda v Minnesoti in naše nove domovine, Amerike.
Glavni govornik pri banketu zvečer bo profesor Francis Jager, iz univerze Minnesote; on je Slovenec, ki ga ne »poetu-j obraza; tudi srce se lahko pri-je samo slovenski narod v Ameriki, ampak uživa splošno »po- pravi, da se v duhu zbran bliža »tovanje pri ameriškem občinstvu. Skozi svetovno vojno je bil Kraljici nebes in zemlje. Da bi profesor Jager imenovan po predsedniku Wilson-u načelni- kdo ne zgrešil poti, so na znn-
3. Zavod sv. Stanislava. — Šmarna gora.
Ko smo se vračali iz Bleda, smo se ustavili no povabilo našega spremljevalca v St. Vidu nad Ljubljano, da si pobliže ogledamo sloveči škofijski Zavod. ki ga je postavil s sodelovanjem duhovništva in slovenskega ljudstva požrtvovalni škof ljubljanski, dr. Anton Bo-naventura Jeglič. Prestopivši glavni vhod, nad katerim se blišči v zlatih črkah napis: Jezusu Kristusu Zveličarju sveta — se ti zdi, da si prišel v kak labirint. Da ne boste rekli, da pretiravam, naj navedem število posameznih delov, iz katerih obstoji ta stavba.
Za zgradbo so potrebovali pet in pol milijona opek, 30 vagonov železnih traverz, pet in pol kilometra raznih cevi. Hiša ima 410 vrat in 880 oken, za katere je bilo treba 4,000 kvadratnih metrov stekla.
Skupni strošek stavbe z notranjo opremo vred je znašal 1,333.000 predvojnih kron. V Zavodu je popolna gimnazija, na kateri poučuje 18 profesor-jev-duhovnikov z državnimi izpiti. Učencev imajo povprečno 320. Poučuje se tudi godba, risanje, francoščina, laščina in češčina. Z novim šolskim letom se upelje tudi "pouk angleščine; poučeval jo bo neki rojak, ki pe mudi v Sloveniji na zdravstvenem dopustu. Ko sem gledal te dolge hodnike in občudoval Ometne slike g. prof. Porenta, sem si nehote zaželel nazaj v mladostni raj.
Popoldne tega zanimivega po-seta smo porabili za izlet na Šmarno goro. Iz Zavoda do podnožja, §marne gore je dobre pol ure. Tri tovarne za pohištvo, ki jih je videti ob cesti, ti povedo, da je v teh krajih mizarska obrt v polnem razcVetju. Tik ob Savi stoji celo majhna elektrarna, ki preskrbuja bližnjo okolico z električno lučjo.
Pri znamenju Matere Božje zapustimo deželno cesto in krenemo na ozko stezo, ki se v majhnih serpentinah polagoma vzpenja navzgor. Solnce je prikipelo, na obrazih se je že prikazal znoj, pa se nismo zmenili zanj, naš duh je hitel vrh hriba:
menitejših krajih postavljeni kažipoti, kipi ali znamenja, ki kažejo, da je romar na pravi poti. Hkrati ga napeljujejo k pobožnosti in ga pozdravljajo:
"Rog te sprejmi!
Marija te pozdravlja!"
Kdaj in kako je nastala cerkev in božja pot, ni znano. Najstarejša poročila segajo v 14. stoletje. Po ustnem izročilu je Marija sama potovala na goro. še zdaj kažejo skalo, na kateri je počivala. Gotovo je Marija prišla gori, če že prej ne, pa takrat s svojimi milostmi, ko so tu začeli častiti verni in pobožni kristjani kakor drugod na Marijinih božjih potih, so tudi na Šmarni gori Marijini častilci prejemali neSteto duševnih in telesnih dobrot. 2e sloveči zgodovinar Valvasor poroča, da je cerkev naše ljube Gospe na Šmarni gori pogosto obiskovana zaradi mnogih čudežev, ki se gode gori. Sicer te pa že naravna lepota
sama vleče in vabi. Gora, ki se dviga liki veliko gnezdo sredi ljubljanske kotline, je kakor vstvarjena, da nudi na vse strani najlepši razgled. Rev. J. J. Oman je ponovno zatrjeval, da še ni videl tako krasnega griča, kakor je vrh Šmarne gore.
Proti jugu ti seže oko — preko neštetih gričev in vasi — tja do ribniških, kočevskih in reških gora, vzhod obkroža na skrajnem obzorju Kum in zagorsko trboveljsko gričevje, vpogled proti Štajerski zastirajo na severu Kamniške planine in Karavanke in na zahodu štrli proti nebu mogočni Triglav in sosednji velikani. Vsled te ugodne, lege je služila Šmarna gora v času turških upadov za močno utrjen tabor. Ob turških stiskah so radi sem gori privreli ljudje iz okolice, da, celo iz Ljubljane in se izročili Materi Božji v varstvo. Spomin na te žalostne čase je kapelica "svete sobote," ker je po legendi Marija ravno na soboto, na dan sv. Ahacija, rešila svoje verne in ljubljene otroke pred strašnim turškim klanjem. Na to spominja tudi pesem:
"Pridrla je vojska iz turških krajta, jmrt spremlja jo in razdejanje; noi Triglav je videl iz jasnih viiin veliko nadlog, pobijanje.
Slovenec se smrti noben ne boji: zmagati ali pa pasti! Me£ krepko vihtel je, prelival je kri, križ rešil iz turške oblasti."
Od znamenja "svete sobote" je v skalnati duplini kip sv. Antona puščavnika. Zunaj votline visi na visokem drogu zvonček, ki ga romarji zvonijo, da se priporočajo Marijini priproš-nji. Ce je kje temu svetniku pripraven kraj, je gotovo tukaj. Tišina, samota in odaljenost od posvetnega šuma in hruma, v kakršni je samotaril sveti pu-ščavnik, je tukaj očividno posneta..
Ne daleč od sv. Antona je romarska cerkev Matere Božje Vhebovzete. Cerkev je podol-
gasto okrogla, da se od vseh strani vidi veliki oltar in na njem milostna podoba ljube Matere Božje. Kako veličasten je kip Marije, Device sredi velikega oltarja! Marija drži v na-
Ko smo poživili dušo, smo poskrbeli tudi za telo v senci pod košato lipo pred majhno gostilno, ki je tik pod cerkvijo. Med tem pa% se je že začelo solnce poslavljati — in mi tudi! Da
ročju svoje nebeško Dete, male- ste videli ta čarobni zahod! Ka-ga JezušČka. Ob njenem vznož- \ kor podaja pri odhodu prijatelj ju sta dva angela.
Kupola je slikana na presno. Poslikal jo je v letih 1846-1847 sloveči slovenski slikar Matevž Langus. Marija vstaja iz groba in se dviga proti nebu. Pri grobu sta Magdalena in Marta, od strani pa gledajo apostoli, strmeč njen slovesni in preču-dežni vn^bohod. Zgoraj je sv. Trojica, ki vabi Marijo k sebi v večno prebivalstvo. Mariji nasproti je naša prva mati Eva,
prijatelju roko, tako sega rumeno solnce Še zadnjič s svojimi žarki po visokih hribih in gričih, in ko se žarki zadnjikrat zaleskečejo, pada v dolino mrak.
In v mraku smo korakali proti Zavodu, kjer nam je bil po lepem dnevu tudi lep večer!
(Dalje sledi) -o-
POPRAVEK.
V zadnji številki priobčenem mrtvaškem naznanilu pokojne pod njo pa drevo Spoznanja, ki! Miss Ana Jaklič iz Jolieta, III.,
jo ovija zapeljiva kača. Na desni Eve je velik duhovnik Melkizedek, ki daruje Bogu
bi se moralo glasiti, da se njena mati zahvaljuje tudi častiti sestri Ferdinandi in častiti se-
kruh in vino, potem je Sara in stri Sekundi, ker so molile pri Abraham z nožem v roki pri zadnjem svetem obhajilu za svojem sinu Izaku. In nato se srečno zadnjo uro pokojnice, in vrste vse simbolične podobe iz j ker sta jo obiskale zadnji <lan
pred njeno smrtjo.
Ta dostavek smo prejeli že potem, ko je bilo ono naznanilo v tisku.
Uredništvo.
stare zaveze, ki se nanašajo na Marijo. Pozabiti ne smem ozad-jg nad orgijami: Tu so naslikane podobe mnogih romarjev v kranjski noši, s kranjskimi obrazi. Te podobe bodo ozna-njevale še dolgo vrsto let, kako so se nosili leta 1847 nekateri stanovi in krogi na Kranjskem. Nekaterim pa najbolj ugaja podoba stare ženice, ki drži sv. rožni venec v roki.
Pravijo, da so te slike slavnega umetnika lepše kakor one v kupoli stolne cerkve v Ljubljani. V stolni cerkvi v Ljubljani je bil slikarjev duh omejen, ker se je moral ravnati po prejšnjih slikah; na Šmarni gori pa je bil prost in se je lahko prostovoljno gibal. Tudi je kupola na Šmarni gori večja od one v ljubljanski stolni cerkvi. Tako se lahko podobe vrste in sicer se ovijajo v treh prelepih krogih tako, da je ena vrsta ožja od druge.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ni še dolgo tega, ko smo na tem mestu opozarjali nekatera društva, da naj bodo bolj točna pri pošiljanju dopisov. Zadnji čas smo zopet prejeli več stvari za objavo šele v torek zjutraj. Da bi bilo bolj sigurno, so do-tični tajniki in tajnice poslali pisma kar po Special Delivery in po zračni pošti.
Tudi če nam kdo osebno prinese dopis šele v torek zjutraj, istega ni mogoče priobčiti naslednji dan, kajti v torek je že vseh sedem notranjih strani lista zaključenih. Zadnji čas za pošiljatev gradiva za list je sobota popoldne; to smo že več kot^stokrat omenili, a še vedno nič ne pomaga!
"Na goro, k Majki Božji ,tja me vleče srce bridkostno, žalosti trepeče; tam, pravi, pred podobo milostno težave svoje potožilo bo."
Popotnik, ki je trdnih nog, potrebuje pičlo uro od vznožja do vrha gore. Mi smo potrebovali poldrugo uro. Na vrh gore peljejo tri pota, ki se v sedlu obeh vrhov — Šmarna gora ima namreč dva vrhova — združijo. Od sedla do cerkve je še kake četrt ure.
Tu in tam so ob strmi poti postavljene klopi, da si romar lahko odpočije in obriše pot z
Matere, če ne morete dojiti svojega otroka, začnite takoj uporabljati Bordenovo Eagle •Mleko.
Eagle Mleko je vzredilo več otrok kot vsa druga hrana ?kupaj. Tri generacije so bile vzrejene ž njim.
Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Dept. 2.
Važno Naznanilo»
POZOR
Clevelandčani!
Drugo nedeljo v novembru (8. nov.)
popoldne in zvečer se rani Slov. Nar. Doma v Clevelandu
vrši v veliki dvo-na St. Clair Ave.
velika slavnost vseh cleve-kndskih društev K. S. K. Jednote in ostalih podreje-nih društev iz države Ohio.
Vstopnice že sedaj lahko kupite pri društvenih tajnikih-(cah), v uradu "Glasila" in "Ameriike Domovine".
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
1— ta***«,-. g-Jkl—..	
Urad 0117 St Ctotr A**	Btft* K vranmmi aJrmJkM ^ efaei Raade** 00H
Ka Iim ka taa» 2_-	NeraMtotti ■ ......■■•a
Trn mmftmmM ~~ ti M	
Ee Inozemstvo .....	...................................................................J03.OO
OFFICIAL OBOAM
•f tb«
GRAND CARNI0UAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tka
UNITED STAES OF AMERICA. ' I by aad ia the interact af tka Iaanad »»try Wadaaaday.
OFFICE:
0117 St Ctetr Are.	CLEVELAND, OHIO
Telephone: Randolph 3012.
NAPREDEK SLOVENCEV V MINNESOTL
Ker je tekla zibelka ameriške Slovenije v Minnesota, zato se osredotočujejo vse bolj važne zgodovinske točke v označeni državi. V Minnesoti imamo najstarejšo slovensko naselbino (Brockway — Sv. Štefan); v Minnesoti sta delovala naša sloveča misijonarja Baraga in Pire; oijdi počiva (v Du-luthu) tudi naš mučeniški misijonar Lovrenc Lavtižar; Minnesota je domovina naših amer. slovenskih škofov, monsig-norjev in opatov Trobec, Buh, Ločnikar, Ogulin, Bilban i. dr.; v Minnesoti je dovršila pretežna večina naših gg. duhovnikov svoje Študije; v minnesotski državi je izhajal prvi ameriški slovenski list; tamkaj je bila sprožena prvi ideja o ustanovitvi prve slovenske podporne organizacije, naše K. S. K. Jedno-te; v<Minnesoti (Albany) imamo najstarejšo banko v rokah slovenskih direktorjev in največ slovenskih županov ter ob-čonskih mož smo že imeli in še imamo bas v divni severoza-padni Minnesoti. V resnici, pred tako državo se je nam treba vedno odkriti, ker nam služi v izgled napredka in kulture naših rojakov.
Poleg vsega tega so si naši rojaki v Minnesoti začrtali svoje geslo: "Naprej, še do večjega ugleda in napredka!" Dne 20. sept. t. 1. se je vršila na Gilbertu važna konferenca, kjer so ustanovili nadvse pomembno "Ameriško-slovensko napredno zvezo" za vse v Minnesoti živeče Jugoslovane. Na tej konferenci sprejeto resolucijo prinašamo danes na prvi strani, tako tudi na tretji strani, kjer je priobčen oklic za prvo konvencijo označene zveze, vršeče se dne 25. oktobra na Eve-lethu. Že danes opozarjamo vse rojake in rojakinje na Range, da naj dne 25. okt. pohitijo na to velevažno narodno konvencijo. Kar boste koristnega na Evelethu ukrenili bo tudi za nas, ostale amer. Slovence čast in ponos. Prečitavši vse točke one važne gilberteke resolucije moramo odkrito priznati, da bi morala Gilbertu, ozir. minnesotski državi slediti tudi vsaka druga država, ker so te točke v resnici občekoristne za naš narod. Kako lepa bodočnost vas čaka, če boste vsi tako organizirani složno skupaj delovali; glavne stvari pri tem so: odkritosrčnost, sloga, zavednost, ponos, naprednost in pravo ameriško gentlemanstvo ter domoljubje.
Zdi se nam, da je idejo o zvezi minnesotskih Slovencev sprožil in deloma že izvršil naš ugledni in domoljubni sobrat John Movern iz Dulutha, Minn. Zares težavno, naporno in nehvaležno delo! Mr. ^Movern pozna do eela naš narod v Minnesoti, kjer živi že od svojih mladeniških let. Sprva je delal tudi v rudniku, zadnji čas je pa vposlen pri okrožnem uradu v Duluthu.
Po naši sodbi živi v železnem okrožju Iron in Cuyuna Range okrog 20 do 25 tisoč Slovencev in tudi lepo število Hrvatov. Kjerkoli je kak rudnik, tam najdeš lahko naše ljudstvo, ki s svojimi žuljavimi rokami bogatijo jeklarski trust. Reveži so morali v stavkah prestati že dosti bridkih preskušenj v borbah za svoje življenje, in tudi zadnje čase jim dela brezdelje dosti skrbi, ker obratovanje bolj počiva. Nič &e ne kaže na boljše.
Naša -Jednota ima v Minn. 16 krajevnih društev s približno 1500 člani aktivnega oddelka; društvo sv. Cirila in Met., št 4. v Tqwerju spada k Jednoti že od njene ustanovitve. Minnesota je v zgodovini K. S. K. J. tudi radi tega pomembna, ker se je na Towerju vršila prva redna konvencija. Minnesota je dalje središče druge najstarejše organizacije slov. podporne organizacije J. S. K. J.
"Glasilo K. S. K. Jednote" iskreno pozdravlja novo zvezo minnesotskih Slovencev ter ji radevolje ponuja svoje predale v svrho reklame. Na konvenciji dne 25. oktobra vam, napredni Minnesotčani želimo največ uspeha. 2iveli!
Slovenski katoliški shod v So. Chicago, E
"Mi pa, ko vidimo to gnusob-no napadanje teh nasprotnikov brez podlage, mi jih pomiluje-mo kot zaslepljene in zapeljane ljudi, kar tudi so. Oni so vsi izrabili svobodo življenja v največje zlo svoje bodočnosti. Svobodo neznajo rabiti in svobode nikomur ne puste. Sužni so svojih nagonov telesa in duha življenje more. Nič nimajo od tega in vendar se zato ženo. Ničesar tudi nynajo od tega pričakovati, in vendar se zato tako strašansko dero. Ali ni to bedarija in neumnost? Ali za-morejo potem taki ljudje nam nekaj očitati, ako ml skušamo po veri živeti? Ali zamoremo mi kaj radi tega zgubiti ali zamuditi? In ali smo mi radi tega v resnici kje za narodom od zadej? Naj bi naši ta 'napredni' na takale vprašanja dali dernat in pravi odgovor, kad
vendar imajo za svojo podlago. Biti brez vere in živeti brez vere je lahko, vsaj dokler se ne pokažejo v hiši ali družini razne težave, posledice, ki jasno kriče in govore, da se tam živi brez vere in Boga. O tem imamo katoličanje veliko dokazov iz nasprotnega tabora.
"Naj posežem še malo nazaj na ona razpotja, ki so se pričela pri tisti domači cerkvici, kjer je sin izgubil mater in očeta, mož svojo leno in otroke. Najbolj živi dokaz so nam #taka spričevala, katerih ni malo. Kakor hitro še je sin ločil od cerkve, v katero ga je naučila hoditi njegova mati, tako hitro se je tak sin,, te hčere, katere se že tudi tak« Točile od ljubezni in spoštovAnia db svpjfe matere, najraje jb tudi pozabil na je- ženo m otroka, na vee, kar ga je prej kot katoličana
nam! in bodo za hami. Kdor meni, da je ena pot za vse, ta se vara. Kdor meni, da zamere zadovoljiti vse, ta se tudi vara. Vsakdo še mora odločiti,
Utibeten fo •dolžnost Zato igpm štev&tfv dokazov na ro-kph, teko sem že v tretjič v domovini poslušal žalostna pritoževanja, kako so pustili mamice, žene ta otroka, takoj sem kam da spada. Ali bo pfripadal
take spoutftj po imenih, v kateri	——J----'
tabor sg^dfjo v Ameriki. In taki modrijani imajo v Ameriki ta veliko besedo. Vse, kar jim ne trobi v rog je za nič, jt mračnost, starokopitstvo. Delavce farbajo, da jih bodo odrešili, sami pa so na lastne mete-re pozabili. Jaz pa pravim, da kdor je nehal v cerkev hoditi in nehal verovati, da tak človek ne bo nikdar in nikoli delal za korist svojega bližnjega iz srca in dobrega namena. To dela in zamore delati edino človek, kateri veruje, da mu bo Bog vrnil v večnosti. Kdor vam govori drugače, ta vas vara, ker drugače pač biti ne more.
"Cenjeni mi rojaki in rojakinje, ako samo malo razmišlje-m o našem katoliškem stališču naših odpadlih nasprotnikov, potem je nam lahko obsoditi. Tam so same puhle fraze, same sanje in prazne obljube. Njihovi cilji so nič. Njihove obljube prevara. Vse je sama sanjarija, še ničesar niso na njihovi strani s žrtvovanjem dokazali in s krvjo zapečatili.
"Kako lahko je nam voditi ta boj proti takim nasprotnikom, Ne ustrašite se, kadar vam mečejo polena pod noge. Bodite uverjeni kakor sigurno sem jaz tukaj pred vami, da so milijoni in milijoni vehiih ljudi tudi da-^ies, katerih se ne sramujejo pred Bogom na kolenih o veri pričati, kateri ga vsak dan v živi veri molijo v pravemu prepričanju, vedoč, da bo prišel vsega plačila in kazni dan. Prosijo pa tudi Boga, da bitpri-zanesel tem, ki ga očitno napadajo in sramote. Ko smo potovali po resnih krajih iri obiskovali večje cerkve, smo povsod našli dnevno, da so bili ljudje vsako uro čez dan po cerkvah pred altar j i pri podobah svetnikov. V mnogih krajih smo našli, da'je ob delavnikih vsaki dan gorelo do 500 ali več lučic in ljudje so molili Boga. Ali je to samo bedarija in nazadnja-štvo? Ali je to živo pričevanje vere do Boga? To niso bile nevedne ženice, to so bili ljudje vseh vrst. Vzemimo večje cerkve po vseh mestih. Našli bomo, da je v vsaki cerkvi od 4. ure do 11:30 dnevno polno Iju^i, s veti h maš in svetih obhajil in tako molijo v cerkvah popoldne in. zvečer, med temi ljudmi se dobe najvišji uradniki in voditelji naroda.
"Potem pa nam hočejo neke vrste tudi nizki ljudje v Chica-gu in Milwaukee besedičiti o verskem nazadnjaštvu. O uboge sirote! Vsaka, še tako niče-va zgaga, se lahko zaganja v svetinje. Otrok lahko požge vas s žveplenko, ubije steklo s kladivom in 'neprednjaki' tudi lahko zabavljajo črez vero in katoličane. Vprašanje pa je, kje je njih podlaga? Kaj pa imajo za dokaz, da vere ni? Cenjeni! Imamo na eni in na drugi strani odprto pot. Svobodni smo! Kar nam je drago lahko storimo. Dve poti ne moremo hoditi naenkrat, ločiti se moramo od ene na drugo. Izjaviti se moramo za eqo ali drugo, kakor se je izjavil tu neki rojak pred nekaj meeeci, le žal, da že sedaj v pozni- etarotfi rekoč:
" 'Veseli me, da sem se otre-sel verskega jarma.'
"Ko bi mož še malo ppčakal, bi se morda premislil, teko ga pa obžalujemo, morda ga bo še milost in pamet srečala.
ka pota se pa mi ne bomo odkv 6ili. Mi imamo boljše upanje in boljše obljube, kakor jih nam zamorejo dati oni, v katerih tabor Je šel ta taož. Zato bomo mi ostali na poti, ki vodi do vzvišenega cilja srečne
ljudem, kiterl priznavajo vevi-šenost svete vere katoličanstva ali pa se pogrezne v tabor brez-verstva.
" 'Kdor je pa mlačen, ga bom pljunil iz svojih ust,' govori Gospod. Ne skušajte viseti na plotu, iz katerega mislite skakati na dve strani, ker bo morda vam neslo. Pač pa se odloČite in pridružite na pot, ki vodi k pravim ciljem, ako tudi je težka ta pot, ki vodi do pravih ciljev. In posebno članstvo K. S. K. Jednote delujte v tem duhu povsod, kjerkoli se nahajate med svojimi sobrati ali onimi, ki še niso naši člani. Združuj-mo se v K. S. K. Jednoti, da bomo tudi armadno ojačeni v duhu in v srcu za vero in Boga. Kadar je treba pa tudi v dru-štvah in jednoti pokažimo javno, da smo za vzvišeni cilj ka-toličanstva. Naj vas Bog živi in hvala za posluh."^
Lepemu govoru je sledilo dolgotrajno navdušeno pritrjevanje.
Takoj po krasnem govoru glavnega predsednika K. S. K. Jednote je prišla na oder mala deklica, ki je deklamirala lepo deklamacijo glavnemu predsedniku v pozdrav in zahvalo ter mu izročila lep šop svežih cvetlic v priznanje, v katerem je bilo ravno toliko lepih rdečih gartrož, kolikor let namreč šteje Mr. Anton Grdina. Komaj se Mr. Atiton Grdina zahvali prvi deklici, že pride druga deklica in mu ;zopet deklamira in izroči šqp svežih cvetlic v imenu glavne podpredsednice K. S. K. Jednote, Mrs. Marie Pri-sland in dVuštva Kraljica Maj-nika, št. 157, K. S. K. Jednote v Sheboyganu, Wis., katero je naročilo cvetlice, da se izroče glavnemu predsedniku v pozdrav v njih imenu, ker same radi zadržkov niso mtpgle biti navzoče. Glavni predsednik se je nato še enkrat vsem skupaj lepo zahvalil in izjavil je, da vse to je za njega le orožje, da se bo še bolj odločno bojeval za načela in prepričanja slovenskega haroda- v Ameriki.
Glavni tajnik je nato prečital še pismo društva Kraljice Maj-nike, št. 157, K. S. K. Jednote iz Sheboygan, Wis., v katerem so pozdravljali glavnega predsednika ob povratku.
Nato je nastopilo pevsko društvo "Zarja" in zapelo pesem "Lepa naša domovina." •
Zatem je bil pozvan k besedi duhovni vodja K. S. K. Jednote, Rev. J. J. Oman, katerega je občinstvo burno pozdravilo. Njegov govor se je glasil:
"Gospod predsednik in cenjeni prijatelji!	* 1 "Dovolite, da začnem svoj govor z malo pripovedko. Na pragu gotove hiše je ležal velik pes — Bulldog — in slastno glodal kost. Na verandi sosedne hiše pa sta sedela oče in mali sinček, katerega je hotel oče na vsak način narediti za učenjaka. Učila g»ta se računstva. Dečko ni mogei zapopasti odštevanja. Da hi mu tem bolj živo predstavil vso zadeVo, oče pokaže na psa in pravi:
" 'Vidiš tega psa, ki gloda kost?'
" 'Da,' odgovori sinko. . '"No, torej, če bi jaz vzel psu kost, koliko jih še ostane?'
"Sinko prestrašen pogleda očeta ter zakriči: Ti gotovo ne!'
"Tako je z nami in z vsakim narodom. Vzemi mu njegov jezik in izgubljen je narod. Slovenci v Ameriki bomo, ako Na ta- bo šlo tako naprej, zapravili ne samo svoj materini jezik, od katerega lepšega ni, marveč tudi našo individualnost, naš krepki slovenski značaj, našo zgodovino in vse. Vse to bo požrk) morje angleštva, a o Slo-venfcih v Ameriki bo črhnil le
večno-
* l*ko ste vodili dve poti prJ^W for jHfiX
lostnejše pri teftt, bo to, Ba |i bomo svoje prerane . narodne smrti krivi po veliki meri sami. Naša nova domovina, Amerika, nas ne pregarija. Ona nas spoštuje, dokler smo pošteni državljani, četudi medsebojno občujemo v jeziku, katerega ona ne ume.
"Morebiti bo rekel kdo, da pretiravam, če rečem, da imajo Slovenci v celoti neko slabost, katera jih nagiba k nemarnosti svojega jezika. Nesmete me napačno razumeti. Pravilno je, da se izobražujemo, da se po-spnemo do zmožnosti tudi tujih jezikov. Pri nas v Ameriki bi moral vsak biti vešč vsaj za silo deželskega jezika. Vsak bi moral vsaj za silo umeti govoriti tudi angleško. To mu bo olajšalo stanje in ga tudi povzdignilo v očeh Amerikaucev. Poleg tega pa je resnica v pregovoru, ki pravi 'kolikor jezikov ■kdo zna, za toliko mož veljave ima.' To si zapomnimo in cenimo vse jezike. Toda, šVojega materinega opustiti, prezirati, se ga celo sramovati in ga zaničevati, kakor nič vredno stvar, to je nespametno, to je greh zoper narod, to ni vredno izobraženega človeka. Smelo trdim, da Človek, kateri zavrže prostovoljno svoj materini jezik, ne more pričakovati, da bi njega ljudje spoštovali, ker je tak izdajica svojih lastnih sta-rišev. Tukaj, seveda mislim ljudi, kateri prostovoljno zavržejo svoj jezik, ne pa onih nesrečnih otrok, kateri so ga zgubili po krivdi razmer ali pa sta-rišev.
"Da pa nekateri Slovenci radi opuščajo svoj materin jezik, je istina. Kdor izmed vas je bil v starem kraju rojen, bo vedel, da so bili časi na slovenski zem Iji, ko je vsa j ara gospoda govorila saigio nemško. Se sedaj se sliši v Ljubljani Slovence, kateri hočejo več veljati kot navadni ljudje, govorijo med seboj nemško. V Postojni smo slučajno naleteli na Slovence, kateri so se hoteli postaviti z laščino, dasi ni bik) nobenega vzroka zakaj bi jo bili mrcvari-li tako. Laščina in nemščina sta oba krasna jezika. Vesel je lahko vsak, kateri je enega ali drugega zmožen. A to pa ni res, da bi bil kateri izmed teh tako bogat in tako kraaan, da bi človek popustil svojo govorico in jo nadomestiti s temi. Pa-vovo perje je zelo krasno, a to le, dokler je na pavu. Ce si ga natakne sraka in hoče veljati za pava, se sirota osmeši.
"Nikjer pa ni toliko srak, ka kor ravno pri nas v Ameriki Rekel sem že, hočem, da prav razunjete.
"Glavni in uradni jezik na Stric Samovi farmi je angleški. Vsak, kateri tukaj služi svoj kruh, bi ga moral biti za silo vešč. Potrebuje ga povsod, pri delu, pri trgovini, na socialnem kakor jia političnem polju. Pred vsem pa je dolžnost starišev, da skrbijo, da se njih otroci priučijo pristne, čiste angleščine. Naši otroci morajo stati v vsem na isti stopinji, kakor otroci angleških starišev. Vendar z vsem tem ni rečeno in po pravici rečeno ne more biti, da bi morali na drugi strani zanemarjati svoj materini jezik. Otrok se čisto lahko privadi obeh jezikov, tako da bo s Slovenci Slovenec, z Amerikanci pa Amerikanec. Da je to resnica, nam kažejo živi zgledi.
"Lete 1906 je v St. John's University izmed stoterih angleških in drugih dijakov, odnesel Slovenec zlato medaljo kot najboljši govornik v angleščini, dasi je bil zmožen obenem tudi slovenščine. Kdor torej pravi, da je potreba opustiti svoj materini jezik in se ga ogibati, ako se hoče navaditi pravilne angleščine, se moti in trdi nekaj, kar ni res. Kakor je človek lahko vešč angleščine in nemščine — takih ljudi imamo po Združenih državah na tisoče — prav tako je mogoče biti vešč slovenskega in angleškega jezika.
"Se slabši ža naš pristni materin jezik je ipa nesmiselno in grdo umeš&vahje. tujih besed. Tukaj gf&i}? -posebno ameriški slqvenski starišL Komaj se ustanovijo v Ameriki, že začnejo posnemati srako. Pet let pozneje jih Človek več ne pozna. Lepe slovenske besede so pozamenjali za slabo izgovorjene in mrcvarjene angleške. Ce bi jim kdo pravil, da 'Firštov pedentar na ganku gvant klofa" bi se smejali in mogoče zgražali nad njim. Ko pa pride soseda in pripoveduje, koliko 'bordar-jev ima na kornarju v tem ta velikem hauzu na front rum na opštes,' ji pa niti na misel ne pride, da je dva jezika na enkrat strašno obdelala. Še danes me smeh zažene, ko se spomnim, kako je pred nekaj leti priletel k mami deček in pravil, da ga je 'hors kiknu.'
"Taka mešanca se danes rabi splošno med ameriškimi Slovenci. Otroci poberejo in bodo pozneje govorili tak hotentonski jezik, ali pa se ga bodo sramo-vaje ognili in zapustili.
"Dragi Slovenci, začnimo poleg drugih akcij, katere smo že začeli za zboljšanje naših razmer ali pa jih mislimo začeti, začnimo tudi očiščevanje našega jezika tujih besed. Ni prepozno. Se£bi se dalo (n to na tak način:
"1. Vsi slovenski otroci morajo v slovenske šole, kjer se bodo učili poleg pristne in dobre angleščine vsaj za silo tudi slovenskega jezika. Skušnja me uči, da so otroci, kateri pohajajo v slovenske farne šole veliko bolj zmožni slovenskega jezika, kakor pa oni iz public šol. V lastni fari imamo blizu 700 otrok v naši šoli. Imamo pa jih tudi nekaj nad 500 v ljudskih šolah, ker so predaleč od cerkve in od šole. Ti zadnji se splošno kar sramujejo slovensko spregovoriti v moji navzočnosti, ker so vajeni pred učiteljicami rabiti le angleščino. Niso pa prav nič bolj vešči angleščine, kakor pa oni iz domače farne šole. -
"2. Otroci v farni šoli se morajo učiti istih predmetov, kakor pa otroci v javni šoli. Zato pa ni mogoče preveč posvetiti slovenskemu jeziku. Ali že z petjem, z igranjem, z molitvijo se učijo materinega jezika. Poleg tega se naučijo tudi iz slovenskih knjig nekaj.
"3. Katoliška slovenska šola je steber, ki bo držal poleg prave krščanske izobrazbe, tudi naš krasni slovenski jezik pri življenju. Ta steber pa morajo stariši krepiti, obzidavati s tem, da rabijo tudi doma pristno in krasno slovensko govorico. Nikar ne umešavati tujih besed. Ce se že hočete postaviti z novim jezikom, katerega ste se privadili ali postali zmožni, storite to s tem, da tu pa tam govorite z otroci* a vselej angleško, kadar angleško, sfa»vensko pa, kadar slovensko. Le tiste mešanice nikar, ki ni ne eno ne drugo. Pustite tiste 'hauze,' 'opštese,' 'frontrume,' 'šape,' 'bojse' ir vse druge take čudne reči pri miru. Ako bomo šli pa tako naprej, potem tudi ni nobenega 'samvagana,' da bi nas obdržal na pi%vem 'štritu/ Šli bomo 'downhill,' dokler ne bo ves naš 'vajgen zbrokan' in 'kši-hta' našega naroda bo obtičala v diču pozabljivosti.'"
Duhovni vodja K. S. K. Jednote je bil večkrat v svojem govoru prekinjen z burnim ploskanjem. Ob koncu govora pa ploskanje ni hotelo pojenjati.
Na oder je stopil mali fantek ter deklamiral lepo deklamacijo duhovnemu vodji v pozdrav ter mu izročil lep šopek cvetlic, v znak priznanja..
Stoloravnatelj Mr. Schiffrer se je g. duhovnemu vodji, Father Omanu v lepih besedah zahvalil za krasen vspodbudljiv govor glede ohranitve slovenskega jezika med ameririškimi Slovenci. Apeliral je na navzoče, naj se teh lepih nasvetov le Ja lepe besede ohranijo v srcu.
Nato je zopet nastopilo pevsko društvo "Zarja," in zapelo lepo pesem "Nazaj v planinski raj.
Stoloravnatelj je nato predstavil občinstvu slovenskega župnika iz Chicaga, Rev. Kazi-mirja Zakrajšek, ki Je nastopil ob burni ovaciji občinstva. Zal, da nimamo njegovega spisane-ga govora, da bi ga objavili v celoti, ker je bil v resnici globoko zamišljen govor. V krepki besedi je slikal tudi tužne razmere v stari domovini. Zla-v zasužnjenem Primorju in na Koroškem.
Povedal j^ kako se tem zasužnjenim bratom poriva globo-keje in globokeje morilni nož v srce. Narod plače in kriči za pomoč, kajti potapljajo se in utonili bodo, ako ne bo kmalu pomoči. Pojasnil je tudi, kdo vzdržuje ves odpor in slovensko narodno zavest po teh zasužnjenih krajih. Na Goriškem in Primorskem je mnogo Slovencev poturic, ki so stopili v službo fašizma. In kdo je bil med Slovenci prvi, ki je pljunil na slovenske narodne svetinje v Primorju in na Goriškem? To so bili slovenski sokoli. To so bili slovenski liberalčki. Podeželsko" ljudstvo, -to so kmetje, ki so verni, še danes so taki pa tudi oni stebri, ki držijo še narodno zavest pokoncu pod vzor-# iflm vodstvom slovenske duhovščine. Sokoli in liberalci pa so zlezli v črno srajco fašizma in pomagajo uničevati svoj lastni narod. In tako je na Koroškem, verski odpadniki in to Slovenci, so tisti, ki najbolj rujejo proti svetinjam svojega naroda.
Govornik je svaril tudi ameriške Slovence, naj se varujejo verskih odpadnikov, ker to so najmanj zvesti in najbolj nezanesljivi elementi med našim narodom. Castital je naselbini na prirejenem katoliškem shodu in navduševal rojake za na-daljno delo. Njegovemu govoru, ki je privabil marsikomu solze iz oči je navzoče ljudstvo burno .gvplavdiralo.
Stoloravnatelj "je govornika lepo zahvalil za poset in nato predstavil občinstvu zopet pevski zbor društvo "Zarja," ki je zapelo lepo pesem "Rožmarin."
(Dalje sledi)
Iz česa obstoji človeško telo?
Sloveči zdravnik Dr. Charles H. Mayo v Rochester, Minn., zatrjuje, da vsebuje povprečno telo moškega zadosti maščo%e, da bi se iz nje lahko naredilo sedem kosov mila (žajfe), zadosti železa za en žebelj, srednje velikosti, sladkorja za eno majo posodico za sol, zadosti apna za pobeliti kak kurnik, fosforja za nabavo 2,200 glavic za žveplenke, žvepla za ugono-bitev bolh enega psa. potaša za razstrelbo igralnega topiča, ma-grtezije za eno porcijo magne-zije; vse te snovi so skupaj vredne 25 centov. Seveda je za vas osebna vrednost vašega telesa oepopisne vrednosti. Da boste svoje telo vedno ohranili zdravo, rabite Trinerjevo grenko vino! To zanesljivo zdravi-, lo izčišča vaš želodec in črevesa, pripomaga prebavi, utrjuje okus, daje moč krvi, da se boste zdravega počutili. Ce tega vina ne dobite v vaši bližnji lekarni, pišite na: Joseph Tri-ner Co., Chicago, 111. Pwkusi-te tudi ' Trinerjev ola j Ste valeč kašlja (Triner's Cough Sedative), hitri pripomoček zoper prehlad.	(Advertis.)
G runi naprodaj.
Rad bi prodal svoj grunt v starem kraju, sek> Fratrovce, občina Bosiljevo na Hrvatskem: to posestvo obsega četrt grunta. Cena samo $1,200. Pišite 2a druga pojasnila na: Geerge Podnar, R F.D. 2, Box 157 BcaverfalK. Pennsylvania.
Agitirajte oeobite ca MJadin-eki eddelek K. S. K. Jednote!
*	nt, dM 2. aprila I8M. fafcoryrttaaa w
državi Illinois, due 12. iaauariia. 1898.
___________p1«*™* P*AP:.1804 N. CHICAGO »c JOLOT, ill.
foivantaoat aktivnega oddelka znata 10028%; aotvontnai dclka saata 124.18%.
Od ustanovitve do 1. septembra 1925, t naša skupna izplačana ** podpora $2,586,117. . ~ . GLAVNI URADNIKI:
KM*! Grdina, 1053 East 82nd St, Oovaladd, Ohio.
I.	podpredsednik: Matt Jarman, 332 Michigan Ave, Ponhie^ Gaia.
II.	podprodaednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Miott.
III.	podprodaed.: Mra. Mary Prisland, 1034 Dillingham avo, mii)|h Wia. GlaviU tajnik: Joaip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliot, IB.
Pamožni tajnik: Stavo a Vertin, 1004 N. Chicago St- Joliot, DL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliot, HI. Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Clavotand. OUo. .Vrhovni idravcik: Dr. Jo«. V. Grahek, R. 303 Amer. Stato laa* BUg. 800 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR) Prank Opeka. 28—10th St., North Chicago, UL John Jarich, 1840 W. 22nd St., Chicago, III John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulksh, 15301 Waterloo Rd„ Clevelcnd, Ohio.	•
Martin Sknkto, 811 Avo. "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbontz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. Martin Kremesoc, 2004 Coulter St„ Chicago, 111. Frank Trempusta, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBORI John Dochman, Bex 520 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Bntkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K JEDNOTB": Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 828.
Vaa pisma in denarne zadeva, tikajoče se Jednoto saj so pošiljajo na glavnopa tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111., dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglsso in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 8117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
SPREMEMBE
za meilec september, 1925.
Pristopili.	<
K društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111., 26633 Simec Victor, roj. 1909, R. 16, $1000; 26634 Prach Victor, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26635 Trinko Michael, roj. 1909, R. 16. $1000; 26636 Poglajen August, roj.
1903,	R. 22, $1000. Spr. 5 septembra. Dr. šteje 282 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 26637 Pluth Frank, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26638 Petric Marko, roj. 1899, R. 26, $1000 ; 26639 Vidmar Joseph, roj. 1887, R. 38, $500. Spr. 5. septembra. Dr. Šteje 542'Č1.
društvu sv. Družina, št. 5 v I* Salle, 111., 26641 Urbane Michael, roj. 1909, R. 16, $1000; 26642 Petelin John, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26643 Sever John, roj. 1909, R. 16, $500 ; 26644 Hrovat Frank, roj. 1904, R. 21, $1000 ; 26645 Hrovat Louis, roj. 1909, R. 16, $1000; 13039 Brat-kovich Frances, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 23. septembra. Dr. šteje 141 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., 26646 Kocman Rudolph, roj. 1909, R. 16, $2000; 26647 Jerman Bernard, roj, 1909, R. 16, $1000 ; 26648 Jaklevich Louisv roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26649 Godec Albert, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26650 Kochevar John, roj. 1909, R. 16, $1000; 26651 Novak Sylvester, roj. 1908, R. 17, $1000; 26652 Skube Jakob, roj. 1908, R. 17, $1000 ; 26653 Culig Stanley, roj. 1908, R. 17, $500; 26654 Strus Joseph, roj. 1907, R. 18, $1000 ; 26655 Perko Frank, roj. 1905, R. 20, $1000; 26656 Mesojedec Joseph, roj.
1904,	R. 21, $1000 ; 26657 Bra-dich Joseph, roj. 1904, R. 22, $500 ; 26658 Anzich Joseph, roj. 1903, R. 22, $1000 ; 26659 Burin Sime, roj. 1878, R. 47, $500; 13040 Lesar Pauline, roj. 1909, R. 16, $500; 13041 Culig Olga M., roj. 1905, R. 20, $500; 13042 Sabo Frances, roj. 1888, R. 37» $500. Spr. 29. septembra. Dr. šteje 603 čl.
K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 11 v Aurora, I1L, 26660 Praprotnik Albin, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 24. septembra. Dr. šteje 82 čl.
K društvu sv. Janesa Krstni-ka, št. 14 v Butte, Mont., 13043 Mihelich Viktoria, roj. 1908, R
79 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, O., 26662 Ko-vach Steve, roj. 1902, R. 23, $1500. Spr. 12. septembra. Dr. šteje 67 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 26663 Vidmar James, roj. 1909, R. 16, $500; 26664 Mencic Daniel, roj. 1907, R. 18, $1000 ; 26665 Vahcic Anton, roj. 1895, R. 31, $1000;
26666	Sterle Andrew, roj. 1872, R. 53, $250. Spr. 9. septembra. Dr. šteje 518 čl.
K društvu sv. Frančiška Sa leškega, št. 29 v Joliet, 111,
26667	Vreček Frank, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26668 Volf Anton, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26669 Muren August, roj. 1909, R. 16, $500 ; 26670 Lilek Michael, roj. 1904, R. 22, $1000 ; 26671 Leh man Fred E.h roj. 1897, R. 28, $500 ; 26§72 Božič Frank, roj. 1895, R. 30, $1000 ; 26673 Gerl Andrew, roj. 1892, R. 33, $1000 13045 Tomac Mary, roj. 1909; R. 16, $1000; 13046 Križ Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 13047 Stefanich Pauline, roj. 1909, R. 16, $1000; 13048 Baudek Frances, roj. 1906, R. 19, $1000; 13049 Baudek Angela, roj. 1905, R. 21, $1000. Spr.
27.	septembra. Dr. šteje 604 čl. K društvu sv. Petra, št. 30 v
Calumet, Mich., 26674 Novak Frank, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 13. septembra. Dr. šteje 167 či:
K društvu Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa, 26675 Spe-har Joseph, roj. 1895, R. 30, $1000; 26676 Botički Ignatz, roj. 1893, R. 33, $1000; 13050 Balkovec Frances, roj. 1897, R.
28,	$1000. Spr. 29. septembra. Dr. šteje 152 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38, v Kansas City,- Kans, 26677 Poje Joseph, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 6. septembra. Dr. šteje 126 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 40 v Hibbing, Minn., 13051 Kochevar Margaret, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 13. septembra. Dr. šteje 97 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa, 13052 Basel Kristina, roj.- 1909, R. 16, $1000. Spr. 3. septembra. Dr. šteje 151 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 42 v Steel ton, Pa, 26678 Ben jo George, roj. 1903, R. 22, $1000.
rich Steve, roj. 1900, R. 25, $1000 ; 26685 Marinoff James, roj. 1Š98, R. 27, $2000 ; 26686 Grmek Candid Ven. Bro, roj 1895, R. 30, $500; 26687 Kon da Joseph, roj. 1888, R. 38 $500 ; 26688 Winkler Benvenut Rev, roj. 1879, R. 46, $250 26689 Kavcich Blanko, Rev. roj. 1874, R. 52, $250 26690 Bajuk Joseph, roj. 1903, R. 23 $1000; 26691 Golob John, roj 1876, R. 49, $500; 13053 Zlogar Katherine, roj. 1899, R. 27 $1000. Spr. 23. septembra Dr. šteje 215 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 47 v Chicago, 111, 26692 Zugich Joseph, roj. 1893, R. 33, $500; 26693 Lesizza Stephen, roj 1883, R. 42, $500. Spr. 12. septembra. Di\ šteje 105 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa,
13054	Lašič Helen, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 13. septembra. Dr. šteje 334 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan, 111, 26694 Drasler Frank, roj. 1909, R. 16, $1000; 2C695 Drobnič Joseph, roj.
1908,	R. 17, $1000 ; 26696 Ikov-čič Nikolaj, roj. 1881, R. 44, $500. Spr. 14. avgusta. Dr šteje 221 čl.
K društvu sv. Jožefa, Št. 57 v Brooklyn, N. Y, 26697 Fugi-na Peter, roj. 1909, R. 16, $500 Spr. 5. septembra. Dr. šteje 132 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št 59 v Eveleth, Minn, 26698 Peterlin Rudolf, roj.
1909,	R. 16, $1000 ; 26699 Zni-darsich John, roj. 1909, R. 16, $1000; 26700 Kaušek Frank, roj. 1909, R. 16, $1000; 26701 Vovk John, roj. 1903, R. 22, $1000; 26702 Ahlin Jerry, roj. 1909, R. 16, $1500 ; 26703 Krall George, roj. 1909, R. 16, $1000;
13055	Intihar Angeline, roj. 1909, R. 16, $500; 13056 Peru-sek Anne, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 22. septembra. Dr. šteje 252 čl. .	J .... .
K društvu sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O, 13057 For-tuna Mary, roj. 1902, R. 24, $1000. Spr. . 30. septembra. Dr. -šteje 363 čl.
K društvu sv. Janeza Evan gelista, št. 65 v Milwaukee, Wis, 26704 Vidovich Peter, roj. 1883, R. 42, $1000. Spr. 27. septembra. Dr. šteje 199 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 72 v Ely, Minn, 13058 Lushnik Mary, roj. 1909, R. 16, $500; 13059 Jerich Mary, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 10. septembra. ^Dr. šteje 117 čj.
K društvu sv. Barbare, št. 74 v Springfield, 111, 26705 Cerne Joseph, roj. 1904, R. 22, $1000; 13060 Ushman Helen, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 18. septembra« Dr. šteje 59 čl.
K društvu Marije Pomočnice, št. 78 v Chicago, 111, 13061 Pe-rion Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 13062 Novak Josephine,
Golob Mary, roj. 1876, R. 50 $500. Spr. 26. septembra. Dr. šteje 241 čl.
K društvu Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn, 26706 Bovitz Anton, roj. 1909, R. 16,
$1000; 13<fe0 Bradach Mary^szar Ana, roj. 1886, R. 39, $500
roj. 1907, R. 18, $1000. Spr 13. septembra. Dr. šteje 195 Čl
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorain, O, 26707 Božič John, roj. 1885, R. 40 $1000; 13091 Durjava Mamie roj. 1909, R. 16, $1000; 13092 Kristoff Julia, roj. 1908, R. 17, $500. Spr. 6. septembra. Dru štvo šteje 106 čl.
K društvu Marija Čistega Spočetja, št. 104 v Pueblo, Colo 13093 Miklich Antonia, roj 1909, -R. 16, $1000; 13094 Skiff Elsie, roj. 1909, R. 16, $1000 13095 Massar Angela, roj. 1908 R. 17, $1000; 13096 Skiff Mary roj. 1905, R. 20, $1000. Spr 13. septembra. Dr. šteje 135 čl K društvu sv. Genevieve, št 108 v Joliet, 111, 13097 Pucel Julia, roj. 1908, R. 17, $1000 13098 Mutz Elizabeth, roj 1903, R. 22, $1000; 13099 Mutz Bertha,*roj. 1902, R. 23, $1000 Spr. 18. septembra. Dr. šteje 216 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O, 26708 Somrak Joseph, roj. 1888, R. 37, $1000; 26709 Kalčič Anton, roj. 1896, R. 29, $1500. Spr. 13. septembra. Dr. šteje 106 čl.
K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa, 13100 Orazen Rose, roj. 1909, R. 16, $1000; 13101 Gerchman Bridget, roj. 1909, R. 16, $1500; 13102 Oma-hen Tillie, roj. 1909, R. 16, $500; 13103 Gerchman Angela, roj. 1899, R. 26, $1000. Spr. 20. septembra. Dr. šteje 260 Čl.
3063 16,
Spr. 21. septembra., Dr. šteje 17, $1000. Spr. 20. septembra.; 254 čl.
Dr. šteje 175 čl.	K društvu Vitezi sv. Florija-
K droštvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 20 v Ironwood, Mich, 13044 Urboš Mary, roj. 1899, R. 27, $1000. Spr. 20. septembra. Dr. šteje 102 čl. , .:, K društvu sv. Jožefa, št. 21 v Presto, Pa, 26661 Misfadin George, roj. 1893, R. 32, $250. Spr. 24. avgusta. Dr. šteje
na, št. 44 v S. Chicago, 111, 26679 Pragar Anton, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26680 Peterlin Joseph J, roj. 1909, R. 17, $1000 ; 26681 Shffrer Joseph, roj. 1908, R. 18, $1000; 26682 Fugger Anton, roj.H®04, * 21, $600; 26683 Kučič Joseph, foj. 1901, R. 24, $1000; 26694 Jad-
ro j. 1909, R. 16, $1000; 1 Zokalj Agnes, roj. 1909, R $1000; 13064 Poglajen, Frances, roj. 1909, R. 17, $1000; 13065 Piber Pauline, roj. 1908, R. 18, $500; 13066 Poglajen Amelia, roj. 1906, R. 19, $1000; 13067 Rabetz Mollie, roj. 1907f R. 19, $1000; 13068 Horzen Julia, roj. 1904, R. 21, $500; 13069 Koš-čak Catherine, roj. 1904, R. 21, $1000; 13070 Thomas Amelia, roj. 1902, R. 23, $1000; 13071 Poglajen Genevieve, roj. 1902, R. «23, $1000; 13072 Štefane Anna, roj. 1900, R. 25, $1000; 33073 Gradishar Marija, roj. 1899, R. 26, $500; 18074 Lak-nar Fannie, roj. 1898, R. 27, $1000; 13082 Karun Mary, roj. 1886, R. 40, $1000; 13083 Le-ben Mary, roj. 1884, R. 41. $250; 13084 Jeraj Mary, roj. 1882, R. 43, $1000; 13085 Ve-ber Ursula, roj. 1875, R. 50, $500. Spr. 23, septembra. Dr. šteje 298 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80 v S. Chicago, 13086 Sasek Jennie, roj. 1909, R. 16, $100<k 18087 Ora-kovith Anna Mae, roj. 1907, R. 18, $1000; 13088 Mance Mary, roj. 1905,' R. 20, $1000; 13089
K društvu sv. Ane, št.. 123 v Bridgeport, O, 13104 Kocman Ana, roj. 1871, R. 54, $250. Spr 20. septembra. Dr. šteje 90 čl K društvu sv. Ane, št. 127 v Waukegan, I1U, .13105 Podboj Helen, roj. 1909, R. 16, $1000; 13106 Rožnik Helena, roj. 1909, R. 17, $1000; 13107 Zupančič Angeline, roj. 1908, R. 17, $1000; 13108 Dolinar Angeline, roj. 1906, R. 19, $1000; 13109 Zore Mary, roj. 1885, R. 41, $1000; 13110 Dolinar Josephine roj. 1884, R. 42, $1000. Spr. 27. septembra. Dr. šteje 161 čl
K društvu Marije Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn,
26710	Modetz John, roj. 1889, R. 36, $1000. Spr. 29. septembra. Dr. šteje 99 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis,
26711	Droll Avgust J, roj. 1909, R. 16, $1500; 26712 Stuti-lar Ludvik, roj. 1909, R. 16, $1000; 26713 Zore Frank A, roj. 1908, R. 17, $1000 ; 26714 Katanec Thomas, roj. 1874, R. 52, $250. Spr. 8. septembra. Dr. šteje 184 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 146 v Cleveland, O, 26715 Kostelič Frank, roj. 1909, R. 16, $1000; 26716 Skufca Fred, roj. 1894, R. 31, $1000'; 26717 Zaje Joseph roj. 1882, R. 43, $300< 26718 Kaplan John, roj. 1881, R. 44 $250; 26719 Videč Michael, roj. 1908, R. 17, $500 ; 26720 Hrovat Joseph, roj. 1904, R. 21, 10500 ; 26721 Gurovich Eli, roj. 1896, R. 29, $1500; 26722#Mi-klaučič Joseph, roj. 1888, R. 37, $500 ; 26723 Mišmaš Micliael, roj. 1888, R. 37, $500; 26724 Branibor Nikolaj, roj. 1887, R. 38, $1000 ; 26725 Hrovat Frank, roj. 1880, R. 45, $500 ; 26726 Petache John, roj. 1880, R. 45, $500; 13f 11 Mauer Vera, roj. 1904, R. 21, $1000; 13112 Turk Amalija, roj. 1898, R. 27, $1000; 13113 Prijatelj Mary, roj. 1891, R. 34, $500; 13114 Vrček Ltjuise, roj. 1883, R. 42, $1000; 13118 Petelin Rose, roj. 1908, R. 17, $500 13116 Hočevar Mary, roj. 1901, R. 25, $1000; 13117 Branibor Mary, roj. 1890, R. 35, $500. Spr. 28. septembra. Dr. šteje 275 čl.
K društvu Marije Pomagaj,, št. 147 v Rankin, Pa, 13118 Jazbec Magdalena, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 26. avgu-
sta, Dr. šteje 65 čl
Kdruštvu sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn, 26727 Ge rics Johan, roj. 1875, R. 50 $250; 18119 Horvath Mary, roj 1892, R. 84, $500 r 13120 Csa
Spr. 23. septembra. Dr. šteje 126 čl.
K društvu s v. Ane, št. 150 v Cleveland, O, 13121 Aidiiek Ana? roj. 1909, R. 16, $1000 13122 Cvelbar Antonija, roj 1905, R. 20, $1000; 13123 Tom šič Rose, roj. 1882, R. 43, $500 13124 Blatnik Mary, roj. 1909 R. 16, $1000. Spr. 23. septem bra. Dr. šteje 186 čl. K društvu sv. Mihaela, št
152	v S. Deering, 111, 26728 Knezevich Dane, roj. 1890, R 35, $1000; 13125 Knezevich Helen, roj. 1895, R. 30, $1000 13126 Maras Mary, roj. 1889 R. 36, $1000. Spr. 23. septem bra. Dr. šteje 75 čl.
K društvu sv. Jeronima, št
153	v Canonsburg, Pa, 26729 Mesojedec Jernej, roj. 1877, R 48, $250; 13127 Aleš Mary, roj 1879, R. 46, $250. Spr. 18 septembra. Dr. šteje 99 čl
K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O, 13128 Debelak Antonia, roj. 1909, R 16, $500; 13129 Wahčič Albina J, roj. 1909, R. 16, $1000; 13130 Kozel Ana, roj. 1906, R 19, $500; 13131 Breskvar Frances, roj. 1892, R. 33, $1000; 13132 Močilnikar Frances, roj. 1891, R. 34, $1000; 13133 Jele-nič Magdalena, roj. 1888, R. 37, $1000; 13134 Truden Agnes, roj. 1883, R. 43, $500. Spr. 7 septembra. Dr. šteje 561 čl.
K društvu sv. Mihaela, št 163 v Pittsburgh, Pa, 26730 Kelcich Joseph, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26731 Muich Nich olas A, roj. 1909, R. 16, $1000; 26732 Tiffer Julius, roj. 1899, R. 26, $1000; 26733 Jacmeno-vich John, roj. 1887, R. 38, 111500; 26734 Muic Anton, roj. 1883, R. 43, $100Q; 26735 Ben-da Mijo, roj. 1874, R. 51, $250; 26736 Mikan Peter, roj. 1898, R. 27, $1000 ; 26737 Jagatich Joseph, roj. 1895, R. 31, $1000; 26738 Smoljan Joseph, roj. 1890, R. 35, $1000; 13135 Bacu-rin Barbara, roj. 1909, R. 16, $1000; 13136 Ban Mary, roj. 1881, R. 44, $1000. Spr. 29. septembra. Dr. šteje 414 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 164, v Eveleth, Minn, 13137 Ellersich Louise, roj. 1909, R. 16, $1000; 13138 Debelak Frances, roj.' 1909, R. • 16, $1000; 13139 Kinkela Ana, roj. 1909, R. 16, $500; 13140 Miroslavich Julia, roj. 1909, R. 16, $1000; 13141 Laurich Jennie, roj. 1909, R. 17, $1000; 13142 Miasich Mary, roj. 1893, R. 32, $500; 13143 Rebrovich Ana, roj. 1892 R. 33, $500. Spr. 26. septembra. Dr. šteje 93 čl.
K društvu Marija Pomoč Kristjanov, št. 165 v West Al-lis. Wis, 13144 Dobrich Julia, roj. 1873, R. 52, $250. Spr. 13. septembra. Dr. šteje 86 čl. K društvu sv. Jožefa, Št. 169 Cleveland, O, 26739 Krall Michael, roj. 1909, R. 16, $500; 26740 Jevnikar John, roj. 1906, R. 19, $500 ; 26741 Jaksetich Anton, roj. 1896, *R. 29, $250; 26742 Eber Julius,« roj." 1896, R. 30, $1000; 26743 Sluga John, roj. 1894, R. 31, $500 ; 267.44 Eber John, roj. 1892. R. 33, $1500; 26745 Valenčič Frank, roj. 1885, R. 40, $500 ; 26746 Kutnar Karol, roj. 1881, R. 44, $500; 13145 Skerl Dorothy, roj. ! 909, R. 16, $1000; 13146 Oto-nicar Donella, roj. 1907, R. 18, $500; 13147 Eber Angeline, roj. 1905, R. 20, $1000; 13148 Cek Ana, roj. 1902, R. 23, $1000; 13149 Kralj Ana, roj. 1901, R. 25, $500; 13150 Skebe Rose, roj. 1889, R. 36, $1000; 13151 Kutnar Ivana, roj. 1887, R. 38, $500; 13152 Grubišič Katarina, roj. 1880, R. 45, $1000. Spr. 11. septembra. Dr. šteje 245 čl.
K društvu Presvettega Srca Jezusovega, št. 172 v West ^rk, 0, 26747 Cimperman James, roj. 1909, R. 16, $500; 26748 Močnik Joseph P, roj.
1908,	R. 17, $1000; 13153 Augustine-Helen, roj. 1907* R. 18, $500; 13154 Felicjjan Mary, roj. 1881, R. 44, $1000. Spr. 6. septembra. Dr. Iteje 95 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 174 v Willard ,Wis, 13155 Pekolj Helen, roj. 1890, R. 45 $500. Spr. 20. septembra. Dr šteje 38 čh •
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 180 v Canon City Colo, 13156 Evans Mary, roj 1904, R. 22, $500 Spr. 25. septembra. Dr. šteje 52 čl.
K društvu Vnebovzete Marije Device, št. 181 v Steelton, Pa. 13157 Kordič Katarina, roj 1893, R. 32, $1000. Spr. 10 septembra. Dr. šteje 56 čl.
K društvu Marije Pomagaj ššt. 184 v Brooklyn, N. Y 13159 Oswald Amalia, roj
1909,	R. 16, $1000. Spr. 13 septembra. Dr. šteje 25 čl
K društvu sv. Antona Pado-vanski, št 185 v Burgettstown Pa, 26749 Ulager Bartol, roj 1889, R.' 36, $1000; 26750 Cuk Matija, roj. 1885, R. 41, $1000 Spr. 26. septembra. Dr. šteje 22 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 190 v Denver, Colo, 13160 Koprivec Mary, roj. 1883, R. 43, $1000; 13161 Domitrovich Ana, roj. 1878, R. 47, $50. Spr. 27. septembra. Dr. šteje 30 čl.
K društvu Kraljifca Majnika. št. 194 v Canonsburg, Pa, 13162 Kolovich Josephine, roj.
1908,	R 18, $500 ; 13163 Fartro Rose. roj. 1906, R. 19, $500; 13164 Ludvig Mary, roj. 1902, R. 23, $500; 13165 Glazar Ivana, roj. 1899, R. 26, $250. Spr. 18. septembra. Dr. šteje 23 čl. Pristopili v razred "C;" 20 lel
na zavarovalnina. K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111, 208 Mutz Anton, roj.
1909,	R 16, $1000 ; 209 Zaletel Albert, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 5. septembra. Dr. šteje 542 čl.
K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 20 v Ironwood, Mich., 210 Ruppe Frank roj. 1909, R.
16,	$10Qp. Spr. 28. septembra. Dr. šteje 102 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 21 v Presto, Pa, 211 Suhadolnik Anna, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 24. avgusta. Dr. šteje 79 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 212 Mihelič Rudolf, roj. 1908, R. 17, $1000 ; 213 Hermes William P, roj. 1899, R. 26, $1000; 214 Klepec John, roj. 1898, R. roj. 1909, R. 16, $500; 216 Mu-star Louise, roj. 1909, R. 16, 27, $1000 ; 215 Lobus Louise, 11500 ; 217 Rozich Joseph, roj. 1909, R 16, $1000 ; 218 Potočnik Louis, roj. 1907, R. ^9, $1000 ; 219 Petfr>vcich Anton, roj. 1905, R. 20, $1000; 220 Pe-trovcich Edward, roj. 1903, R. 22, $1000 ; 221 Jaklich Ahton, roj. 1897, R. 29, $1000 ; 222 Jaksetich Ernest, roj. 1909, R.
17.	$500. Spr. 30. septembra. Dr. šteje 604 čl.
K društvu Vitezi sv. Florija-na, št. 44 v South Chicago, 111, 223 Jakse Anton jr., roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 23. septembra. Dr. šteje 215 čl. ' K društvu sv. Alojzija, št. 47 Chicago, 111, 224 Skala Lud-ig, roj. 1901, R. 24, $1000. Spr. ■ 12. septembra. Dr. šteje 105 čl. ,
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn, 225 Kotnik John, roj. 1909, R. 16, $1000; 226 Janežič Jack, roj. 1906, R. 19, $1000. Spr. 22. septembra. Dr. šteje 252 čl.
K društvu sv. Ane, št. 123 v Bridgeport, O, 227 Kawalk^t Sarah, roj. 1904, R. 21, $500. Spr. 20. septembra. Dr. šteje 90 čl.
K društvu sv. Ane, št. 12s v Waukegan, 111,-228 Grimšič Jennie C, roj. 1906, R. 19, $1000 ; 229 Kirn Gertrude, roj. 1904, R. .22, $1000. Spr. 27. septembra. Dr. štej* 161 čl.
K društvu sv. Jožefa, «t. 169 v Cleveland, Ov, 230 Puik Jennie, roj, 1881, R. 44, $500. Spr. 18. septembra. Dr. šteje 245 čl.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v West Park, O, 231 Zakrajšek Rudolf, roj. 1909, R. 17, $500 ; 232 Zalar Ivan, roj. 1892, R. 33, $500. Spr. 12. septembra. Dr. šteje 95 čl.
Suspendovani zopet sprejeti.
K društvu sv. Štefana št. 1 v Chicago, BI, 24567 Kučič Martin, R. 16, $1000. Zopet spr. 5. septembra. Dr. šteje 282 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111, 154 Stukel Joseph, R. 50, $500. Zopet sprejet z dovoljenjem glavnega odbora 25. septembra, 1925. Dr. šteje 542 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O, 21315 Korošec Joseph, R 18, $500. Zopet spr. 21. septembra. Dr. šteje 518 čl.
K društvu Jezus Dobri Pastir, št. 32 v Emunclaw, Wash, 25237 Umek Frank, R. 18. $1000. Zopet sprejet 1. septembra. Dr. šteje 47 čl.
K društvu Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa.. 10645 Fi-lipič John, R. 34, $1000. Zopet spr. 25. septembra. Dr. šteje 152 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa, 21106 Cado-nič John, R. 23, $1000. Zopet spr. 20. septembra. Dr. šteje 151 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis.,-" 8362 Campa Marija, R. 16, $500. Zopet spr. 9. septembra. Dr. šteje 132 čl.
K društvu Marije Magdalene, Št. 162 v Cleveland, O, 8758 Vi-dervol Angela, R. 20, $500. Zopet spr. 7. septembra. Dr. šteje 561 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 168 v Bethlehem, Pa, 12005 Chas-sar Kristina, R. 16, $1000; 12006 Sersen Pauline, R. 17, lilOOO; 9205 Skrabaii Julija, R. 39, $1000. Zopet spr. 20. septembra. Dr. šteje 92 čl. Odstopil član zepet sprejet.
K društvu Marije Pomagaj, št. 79 v Waukegan, III, 25079 Suhadolnik Frank, R. 42, $1000.
Zopet spr. 20. septembra, z dovoljenjem glavnega predsednika. Dr. šteje 78 čl.
Prestopili. Od društva sv. Jožefa, št. 12 v Forest City, Pa, k društvu sv. št. 120 v Forest City, Pa, 3774 Zupančič Frances, R. 27, $500. Prest. 20. septembra. 1 dr. šteje 251, 2. dr. šteje 260 čl.
Od društva sv. Janeza Krst-nika, št. 14 v Butte, Mont, k društvu Marije Zdravje Bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo, 9002 Pugel Anton, R. 34, $1000. Prest. 13. septembra. 1. dri šteje 175, 2. dr. šteje 35 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O, k društvu sv. Jožefa, št. 112 v Ely, Minn, 25944 Otoničar Joseph. *R. 40, $500. % Prest. 10. avgusta. 1. dr. šteje 518, 2. dr. šteje 65 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O, k društvu Marijei Magdalene, št. 162 v Cleveland, O, 9637 Russ Magdalena, R. 24, $500. Prest. 7. septembra. 1. dr. &eje 518, 2. dr. šteje 561 čl.
Od društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111, k društvu sv. Ane, št. 127 v Waukegan, Ili, 9043 Scardalis Mary, R. 18, $1000. Prest. 27. septembra. 1. dr. šteje 604, 2. dr. šteje 161 čl.
Od dsuštva Jezus Dobri Pastir, št 32 v Enumclaw, Wash, društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit Mich, 25237 \jmek Frank, R. 18, $1000. Prest. 6. septembra. 1. dr. šte-
je 47, 2. dr. šteje 70 čl.
Od društva sv. Alojzija, št 47 v Chicago. Ill, k društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown. O, 16641 16641 Fabek Mijo, R. 40, $1000. Prest. 20. septembra. 1. dr. iteje 105, 2. dr. šteje 115 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 47 v Chicago, ni, k društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111, 2989 Stern Johana. R. 36, $500. Prest. 17. septembra. 1. dr. šteje 105, 2. dr. šteje 298 čl.

*
"Jm>. s
.......HI I'	M	| II ■UM.|I.,MAJ!
Od društva sv. Janeza Krst- '$1000. Susp. 6. septembra. Dr. nika. št. 60 v Wenona, 111., k!šteje 117 čl. društvu sv. Štefana, št. 1 v t Od društva Marije Čistega Chicago, 111., 5269 Shiffler Spočetja, št. 80 v South Chica-
. S. K. JEDNOTE," 14. OKTOBRA. 1925.
■■■PMiaHammmmmmmmm
Frank, R. 40, $1000. Prest. 5. septembra. 1. dr. šteje 41, 2. dr. šteje 282 čl.
Od društva sv. Janeza Krst-nika, št. 60 v Wenona, 111., k društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 15352 Ambrož Valentin. R. 24, $1000. Prest. 3. septembra. 1. dr. šteje 41, 2. dr. šteje 604 čl.
Od društva Vitezi sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown. O., k društvu sv. Jožifa, št. 2 v Jo-Iiet, 111., 18341 Fabek Tomaž, R. 40, S1000. Prest. 29. avgusta.
1.	dr. šteje 115; 2. dr. šteje 542 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla, št. 62 v Bradley, 111., k društvu sv. Družine, št. 136 v Wil-lard. Wis., 11879 Jerina John, R. 33, $1000. Prest. 6. septembra. L dr. šteje 24, 2. dr. šteje 78 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 80 v South Chicago, 111., k društvu sv. Genove-fe, št. 108 v Joliet, III., 9694 Nemanich Marija, R. 17, $1000. Prest. 3. septembra. 1. dr. šteje 241, 2. dr. šteje 216 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla. št. 91 v Rankin, Pa., k društvu Marije Device, št. 33 V Pittsburgh, Pa., 1H71 Kroteč George, R. 35, $1000. Prest. 6. septembra. 1. dr. šteje 105,
2.	dr. šteje 152 čl.
Od društva sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, 111., k društvu sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 8884 Matoh Mary J., R. 16, $1000. Prest. 7. septembra. J. dr. šteje 216, 2. dr. šteje 80 čl.
Od društva sv. Roka, št. 113 v Denver, Colo., k društvu sv. Jožefa, št. .7 v Pueblo, Colo., 25553^jShraj Pavel, R. 36, $1000. Prest. 28. septembra. 1. dr. šteje 86, 2. dr. šteje 603 čl.
Od društva sv. Družine, jt. 136 v Willard, Wis., k društvu Marije Pomagaj, št. 174 v Willard, Wis., 3638 Merlak Ivana, R. 34, 51000. Prest. 20. septembra. 1. dr. šteje 78. 2. dr. šteje 38 čl.
Od društva sv. Jeronima, št. 153 v Canonsburg, Pa., k društvu Kraljica Majnika, št. 194 v Canonsburg, Pa., 8833 Kralj Rose, R. 39, $500. Prest. 13. septembra. 1. dr. šteje 99, 2. dr. šteje 23 čl.
Od društva sv. Martina, št. 178 v Chicago, 111., k društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 177 v Chesterton, Ind., 25073 Petek Steve, R. 29, $1000. Prest. 20. septembra. 1. dr. šteje 29. 2. dr. šteje 16 čl.
Suspendovani
Od dfuštva sv. Štefana, št. 1 v Chicago, IU., 20410 Stariha Anton, R. 17, $500 ; 26301 Jud-nich Joseph, R. 38, $1000. Susp. 23. septembra. Dr. šteje 282 čl.
Od društve sv. Jožefa, št. 16 v Virginia, Minn., 20754 Ste-jančič Frank, R. 19, $1000. Susp. 20. septemb^. Dr. šte^ je 92 čl.
Od društva sv. Frančiška Sa-liškega, št. 29 v Joliet, 111., 25952 Shaffer Peter, R. 19, $500. Susp. 25. septembra. Dr. šteje 604 čl.	« ,
Od društva Vitezi sv. FMfl-jana, št. 44 v South Chicago, 111./ 8157 Gorenc Frank% R. 37, $1000. Susp. 6. septembra. Dr. šteje 215 čl.
Alojzij, R. 39, $500. Susp. 12. septembra. Dr. šteje 105 čl.
Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 9602 Bentz Helen A., R. 16, $500; 10573 Jagatich Mihael, R. 35, $1000; 17085 Lovrenc Andrej,, R. 42, $1000. Susp. 13. september. Dr. šteje 334 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa., 19725 Kireta Stanislav, R. 27, $1000. Susp. 15. september. Dr. šteje 201 čl.
Od društva sv. Antona Pado-vanskega, št. 72 v Ely, Minn., 23453 Sabernik John, R. 18,
go, 111., 9449 Gorenc Angela, R. 16, $1000. #Susp. 26. septembra. Dr. šteje 241 čl.
Od društva sv. Ane, št. 105 v New York, N. Y., l\222 Curl Helen, R. 17, $1000. Susp. 13. septembra. Dr. šteje 61 čl.
Od društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet III., 8956 Likovich Frances, R. 20, $1000. Susp. 21. septembra. Dr. šteje 216 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa., 9786 Milasinčič Ana, R. 34, $1000. Susp. 13. septembra. Dr. šteje 65 Čl.
Od društva sv. Jožefa, št.
168	v Bethlehem. Pa., 12876 Bedek Kristina, R. 20, $1000; 11354 Lainščak Marija, R. 47, $500; 25274 Lainščak John, R. 51, $250. Susp. 20. septembra. Dr. šteje 92 čl.	j
Od društva Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 11270 Kauchich Isabella, R. 21, $1000; 11060 Seitz Ana, R. 22, $1000. Susp. 6. septembra. Dr. šteje 70 čl.
Od društva sv. Cecilije, št. 186 v Bradley, 111., 11935 Stua Barbara, R. 50, $250. Susp. 28. septembra. Dr. šteje 14 čl.
Od društva sv. Helene, št. 193 v Cleveland, O., 12580 Mi-helčič Mary, R. 17, $500; 12585 Mihelčič Louise, R. 18, $250. Susp. 25. septembra. Dr. šteje 45 čl.
Odstopili.
Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, 111., 18653 Božič Frank. R. 31, $1000. Odstop. 25. septembra. Dr. šteje 141 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 8526 Kor-dish Rose, R. 21, $500. Odstop. 30. septembra. Dr. šteje 298 čl.
Od društva sv. Ane, št. 150 v Cleveland, O., 8124 Pucel Doroteja, R. 17, $500. Odstop. 20. septembra. Dr. šteje 186 čl.
Od društva Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 7482 Katušič Zlata, R. 18, $1000. Odstop. 9. septembra. Dr. šteje 132 čl.
Od društva Marija Pomoč Kristjanov, št. 165 v West Al-lis, Wis., 9635 Repovsch Rose, R. 25, $1000. Odstop. 24. avgusta. Dr. šteje 86 čl.
70 letna zavarovalnina. Od društva sv. Janeza Krst-nika, št. 13 v Biwabik, Minn., 657 Babič Marija, R. 55, $500. Odstop. 4. septembra. Dr. Šteje 56 čl.
. Zvišali zavarovalnino. Pri društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa., 10578 Basel Frances, R. 18, z $500 na $1000. Zvil. 3. septembra.
Pri društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, III., 11287 Schiffler Marija, R. 18, z $500 na $1000. Zviš/17. septembra.
Pri društvu sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O., 16715 Trenta Stefan. R. 42, z $500 na $1000. Zviš. 20. septembra.
Pri društvu sv. Srca Marije, št. 111 v Barberton, O., 9240 Ozbolt Jennie, R. 32, z $500 na $1000 ; 3079 Bertoncelj Frances, R. 38, z $500 na $1000, Zviš. 13. septembra.
Pri društvu sv. Valentina, št. 145 v Beaver Falls, Pa., 12326 Malevec Margareta, R. 16, z JI1000 na $2000. Zviš. 3. septembra.
Pri društvu sv. Jožefa, št.
169	v Cleveland, O., 25365 Ru-
Od društva sv. Alojzija, št. _ . » 47 v Chicago, 111., 23230 Leban^rJ^' 118' 2 *50? ™
$1000; 26366 Kovačič Frank, R. 28, z $500 na $1000. Zviš. 9. septembra.
Iz 20 letne v dosmrtno zavar.
Pri društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 26619 Golob Frank, roj. 1908, R. 17, $1000; 26620 Krainz Frank roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 17. septembra. / JOSIP ZALAR, glav. tajnik, o--
Trg Domžale.
Dne 9. avgusta, 1925 so bile industrijsko važne Domžale proglašene za trg. Kraljevski ukaz določa obseg novega trga.
Trg Domžale obsega: Zgornje lin Spodnje Domžale, Stob in Študo. Celokupno šteje trg Domžale sedaj 350 hišnih številk z več kot 2,000 prebivalci.
Vnedcljo 9. avgusta se je vršila svečana proglasitev z velikimi slovesnostmi.
Geografska lega Domžal je mnogo vplivala na sedanji sijajni razvoj trga. Ta geografski položaj Domžal in sosednih vasi je že od pamtiveka, izza časov najprimitivnejšega javnega prometa v marsičem vplival tudi na značaj domžalskega prebivalstva. Lega Domžal je vedno, celo v najburnejših časih nudila prebivalstvu dovolj prilike z*, pošten in dober zaslužek. Domžalci so bili v prejšnjih stoletjih znani kot dobri prekupci in posredovalci, znaiii so bili kot transporterji blaga na vse strani proti Ljubljani, Kranju, Škofji Loki ter na Štajersko proti Celju in Gradcu.
Na žitorodnem in drugače plodonosnem Mengiškem polju, na važnem križišču cest in ob železnici stoji sedanji trg Domžale. Skozi Domžale je že od davna, v stoletjih rimske kulture tekla glavna prometna žila proti severu na Celje.
Kraj, kjer stoje danes Domžale, je bil v neposredni bližini glavne rimske ceste, ki je vezala takratnem svetu zapovedujoči Rim preko Ogleja in Ljubljane (Emone), glavni stan najsevernejše rimske postojanke Celje v smeri proti Panoniji in Noriku. Po tej cesti so se valile pozneje v prvih stoletjih po K. mnogotere vojske in mnogotera plemena v solnčno Italijo. Preživljal je takrat domžalski kraj viharne in burne čase! Ko se je viharno vrvenje narodov pomirilo, so postajale Domžale zopet primerna postojanka za prometne zveze Italije s severnimi kraji. V 12. in 13. stoletju Jfe šel1 nekaj časa glavni promet z juga na sever preko Kamnika in Tuhinjske doline in dalje na Gradec. Ta zveza je trajala le kratko dobo časa. Obnovila se /e stara zveza čez Črni graben \pa Celje in dalje. Domžale so bile v teh časih za transporterje blaga in tovornike važna postojanka. Tu so se ustavljali vozniki s svojimi težko obloženimi vozovi ali "parizarji." Zato so Domžalčani postali že v zgodnjih časih prav izborni kovači in kolafji. Te idilične razmere prometa so trajale vse do leta 1859, ko je stekla prva železnica ob Savi proti Trstu. Zelo pozivljen je bil promet po letu 1720, ko je bilo povsem dograjena Dunajska cesta.
Tako vidimo, da so tekle skozi ali vsaj mimo Domžal važne prometne žile in ceste, to na vse strani preko Tuhinjske doline in Črnega grabna na Štajersko, dalje proti Ljubljani, Trstu, čez Črnuče, na Gorenjsko, proti Moravški dolini in preko Ihana in Dolskega do Save, kjer so raztovarjali tovore s čolnov.
Za nadaljni in hitri gospodarski napredek Domžal pa je postala velike važnosti tudi otvoritev kamniške proge, ki je omogočala domžalski, industriji hitrejše zveze z ostalim trgovskim in industrijskim svetom. Leta 1890, dne 21. novembra je prvikrat prisopihala v Domžale lokomotiva. Ta datum je mejnik v nadaljnem gospodarskem razvoju današnjega trga.
Na prvem mestu se odlikuje slamnikarska industrija v Domžalah. Ta industrija se je razvijala iz domače industrije, ki sega daleč v preteklo stoletje. Domžalci so vedno sloveli kot spretni slamnikarji. Z napredkom slamnikareke industrije se je povspela tudi ta panoga v Domžalah.
Kot eden najpodjetnejših in najrazumnejših organizatorjev slamkaratva slovi Andrej Jan-čigar, ki je pod svojim imenom pričel prvi umno in intenzivno voditi slamnikarsko obrt. An-
drej Jančigar je pred 60 leti ustanovil eno sedaj najstarejših slamnikarskih industrij, ki nosi ime "Ravnikar Matija" s sedežem v Zgornjih Domžalah. Apdrej Jančigar, dasi skromen in nepismen, je znal slamnikar-stvo povzdigniti na primerno višino. Poleg gori omenjene tvrdke obstoja še osem drugih uglednih slamnikarskih industrij«
Poleg slamnikarstva zelo napreduje sed^j kovinarska in kleparska industrija. Ze preje smo omenili dobri sloves domžalskih obrtnikov kot kolarjev, kovačev, kleparjev i. t. d. Posebno na odličnme mestu pa stoji tudi lesna industrija in trgovina z lesom. Tu imajo svoje sedeže in tovarne, odnos-no razne žage dobro prospeva-joče tvrdke.
Kljub temu, da so Domžale zelo razvit industrijski kraj, pa so ohranile še mnogo naravnih krasot in prijetnosti poljedelske idile . Po drugih industrijskih krajih napravljajo kolosi dimniki na človeka neugoden vtis z ozirom na užitek naravnih krasot. Tu ni dim tovaren zatemnel naravnih lepot. Vse Domžale so prijetno ovite v zelene vrtove in to daje trgu najznačilnejšo zunanjo potezo
Leta 1856 so štele Zgornje Domžale 51 hišnih številk s 365 prebivalci, Spodnje Domžale 26 hišnih številk s 152 prebivalci, Stob 49 hišnih številk z 242 prebivalci in Studa 30 hiš-nhi številk z 146 prebivalci
Skupno je bilo takrat v vseh teh vaseh 156 hišnih številk z 905 prebivalci.
Ob zadnjem ljudskem štetju leta 1920 so štele Zgornje Domžale 149 hišnih številk z 947 prebivalci, Spodnje Domžale 65 hišnih številk z 366 prebivalci, Stob 63 hišnih številk s 322 prebivalci, Studa 47 hišnih številk z 280 prebivalci.
Leta 1920 je. bilo torej v teh vaseh 324 hišnih številk z 1,915 prebivalci, ki so takrat bivali v kraju in 421 odsotnih.
Danes pa štejejo Zgornje Domžale že 161, Spodnje Domžale 73, Stob 66 in Studa 50 hišnih številk, 26 več kot leta 1920
Trg Domžale šteje danes torej 350 hišnih številk.
Do leta 1908, Domžale niso bile samostojna župnija, ampak podružnica mengeška.
Z lastnim trudom in občudovanjem vredno požrtvovalnostjo pa so dosegli prebivalci, da je bila » 25. septembra, 1908 ustanovljena župnija Domžale, ki šteje 2,565 duš.
Do leta 1864 v Domžalah ni bilo ljudske šole.
Danes pa je v Domžalah šest razredna ljudska šola z devetimi učiteljskimi močmi in tri razredna obrtna nadaljevalna šola
Pošte v Domžalah ni bilo do leta 1880
Danes pa posluje v Domžalah poŠta, ki je bila uprav letos povišana v~ IVi red državnih pošt, posluje telegraf in telefon.
V Domžalah je postaja kamniške železnice, ki je prvikrat pridrdrala v Domžale 21. novembra, 1890
Ta železnica je postala kar največjega pomena za Domžale.
Po njej so postale Domžale prometno središče vse domžalske okolice, Črnega grabna, mo-ravške doline, celega brdnega sodnega okraja.
Pred letom 1889 v pomžalah ni bilo gasilnega društva.
Sedaj poslujeta kar dve: domžalsko, ustanovljeno leta 1889 in stobovsko, ustanovljeno leta 1906.
• Najstarejše domžalsko dru štvo je domžalska godba, ustanovljena leta 1885.
Takrat še ni bik) v kraju nobenega drugega društva. Danes pa deluje v kraju — in to izredno živahno — cela vrata Tfruštev: Katoliško izobraže-
mtmrnm—mmmmm——
štvo, ustanovljeno leta 1906, z Sokolskim Domom; Orel, ustanovljen leta 1909; Podružnica jugoslovanske Matice, ustanovljena 1921; pevsko društvo Domžale, ustanovljeno 1922.
Hranilnica in posojilnica v Domžalah posluje od leta 1898, Kitarska zadruga od leta 1908, Strojna zadruga od leta 1910.
Pred 50 leti je bilo v Domžalah premnogo ljudi, ki še brati in pisati niso znali. Danes skoro ni hiše v: kraju, ki bi ne bila naročena na kak časopis, ga skoro ni človeka, ki ne bi bral knjig in časopisov.
I PABEMI.
Piše urednik.
_f
Zadnjič je bilo v tem listu poročano, da so delegatje in de-iegatinje S. N. P. Jednote na minuli konvenciji v Waukeganu sprejeli resolucijo glede prepovedi blagoslavljanja društvenih zastav v cerkvi. O tem se je res debatiralo, toda točka ni bila tako ali v celoti sprejeta, pač pa na bolj zvit način. Posameznim članom označene Jednote se ne brani hoditi v cerkev; gorje pa onemu društvu, ki bi se korporativno vdeležilo kake cerkvene prireditve; pa recimo na primer tudi svete maše! Jaz zadnjega Zarkometarjevega pojasnila ne razumem ali ga pa tolmačim sledeče:
Ce bi si kako društvo S. N P. Jednote hotelo omisliti novo zastavo, bi moral isto kak posamezni član kupiti in kot posameznik nesti v cerkev k blagoslovitvi, ostali člani bi morali pa toliko časa čakati zunaj pred cerkvijo ali pa v kaki gostilni. Da je korporativna vde-ležba v cerkev v resnici prepovedana, zatrjuje indirektno sam Zarkometar: ko pravi:
"Društvo pa ni več posamezni Član. Društvo je del svobodne (brezverske) — besedo v oklepaju sem naredil jaz — organizacije, ki ne more storiti tega, kar lahko dela posameznik.
Zdaj smo pa na jasnem! Pravilno bi se morala glasiti beseda "ne more," "ne SME." Kaj pa če bi bili vsi člani kakega društva verskega mišljenja in dobri- katoličani? Eden izmed njih bi predlagal, da naj se da zastavo blagoslovit v cerkvi; predlog bi bil soglasno sprejet. Ali bi bil ta del svobodomiselne organizacije zato vseeno sus-pendan iz Jednote, če bi se korporativno vdeležil blagoslovlje-nja društvene zastave? Radoveden sem, kako mi bo Zarko-metar na to vprašanje odgovoril?
Kako prijateljstvo do katoliških društev gojijo matadorji pri oni napredni Jednoti, so na zborovanju v Waukeganu pokazali še na sledeči način: Stavili so w pravila točko, ki prepoveduje dajati v najem Jedno-tino dvortfno kakemu katoliškemu (klerikalnemu) društvu. In pri vsem tem je bila ona dvorana zgrajena tudi z dolarji katolišty misfečih članov. Stavim 100 proti 1, da bi Jedno-tine dvorane kakemu Debsu ali Trockiju nič ne računali, četudi nista zanjo enega počenega centa prispevala. Radi tega ne bodo katoliška društva v Chica gu bankrotirala. Imela so svoje prireditve drugje, še ko ni bilo o lawndaiski dvorani ne duha ne sluha; pa jih bodo še prirejala.
Najbolj mastno plačano politično službo ima vodja socialistov, Debs. Dne 20. septembra je govoril v Slovenskem Narodnem Domu v Waukegan, 111., približno . dve uri. Okrog 500 radovednih poslušalcev je vplačalo za ta shod po 50 centov vstopnine, kar znaša $250. Ta denar je baje dobil Mr. Debs;
torej je tedaj zaslužil $125 na
___ ^ _______ uro ali $2.08 na minuto ali 3Vi
valno in p^Jwrao društvo, centa na sekundo. Pač lepa ustanovljeno leta 1904, z dru- plfča! Znat se^more! štvenim Domom; Sokolsko dru-J
Med raznimi resolucijami je bila na waukeganski konvenciji odobrena tudi resolucija, da S. N. P. Jednota priporoča in odobrava priznanje Unije sovjetskih socialističnih republik (sovjetske Rusije), in da bo označena Jednota delovala z Unijo civilnih svobodščin; v to svrho imajo nabranih za Scopesov obrambni sklad že okrog $400. Komentarja o tem menda ni treba? Čudno, da je bila sovjetska vlada odboru za resolucije več, kot pa naša vlada v Washingtonu? Ker je predsednik Coolidge pri uredniku "Prosvete" v nemilosti, mu zadnja konvencija ni poslala niti ene razglednice v pozdraV. Stavim, če bi bil slučajno Debs za predsednika, bi se mu šla vsa konvenčna zbornica poklonit! Hvala Bogu, predsednik Coolidge radi tega še ne bo resigni-ral. * Naši naprednjaki in svo-bodomisleci so pač slabi domoljubi!
•
Ko -je neka mala deklica dne 20. septembra na shodu v Waukeganu, 111., pozdravila Mr. Debsa, mu je izročila šopek rdečih nageteov (simbol rdeč-karjev); bila je tudi oblečena v popolnoma rdeči obleki. Ne vem, ali je imela tudi rdeče ro-kaivce, šolne in nogavice ali pa rdeče lase? Torej: vse rdeče, da bolj nase vleče! Stric Sam bi moral imeti za socialiste tudi rdeče bankovce?!
Mr. Pluvius (dež) ima vse nedelje v našem mestu abonira-ne, kajti deževalo je že kar pet nedelj po vrsti; kako se bo v bodoče obnesel, ne veip? V takem vremenu je hudo stati na St. Clair ju in brez dežnika Čakati na karo. Dežniki niso z menoj nič kaj prijatelji, ker me preradi ostavljajo in zapuščajo. Prihodnjega, katerega kupim, bom nosil privezanega na hrbtu, kajti tekom enega leta sem že
tri pozabil v pocestni kari. •
Zadnjo nedeljo v septembru je nas dež do kože zmočil na Kenik-Sintičevi farmi v Char-donu, kamor sva šla z bratom predsednikom ribniški fižol in hruške obirat. Ko smo letali v onem gozdu za zajcem in veverico, nas je ujela grozna ploha. Pet izletnikov je stalo pod velikim farmarskim slamnikom Mr. Sintiča, pa smo vam jo zapeli: Kako je luštno blu, ko je od klobuka in nusa kapalu, lu, lu. . . . Dež nas je tedaj dobro požehtal, sušili smo se pa pri peči v kuhinji, poleg doma-
čeka hruškovca.
*
Minuli petek dopoldne sem videl na St. Clair ju nekega priletnega moža, ki je v deževnem vremenu nesel veliko živo gos pod pazduho. Da bi se revica sčal pod odprtim dežnikom, da ne zmočila? jo je tako tesno ti-je bil po eni strani telesa ves
moker — goska pa suha! * •
Najlepšo glavna to solato v Ameriki imajo naši rojaki v Crested Butte, Colo. Pred nekaj dnevi mi je Mrs. John Gr-dinova prinesla eno glavo iz Pečjakovega vrta v colorad-skem hribovju. Imeli smo jo za trikrat zadosti. Najbolj debele buč? imamo pa v naši državi Ohio. Neki grocer v naselbini Baltic (Tuscarawas okraj) ima v svojem izložbenem oknu bučo, ki tehta 79 Tuntov. Ce bi ne bila poštnina previsoka, bi to bučo za Halloween poslal rojaku Pečjaku v Colorado. Ako použil, bi ta buča zadostovala bi je vsak dan dva in pol funta ravno za en mesec. Buča pa že taka!
-o-
(Nadaljevanje iz 2. ctrani.) se bodo razprodajale razne cerkvi darovane reči. Ob 7. uri zvečer se bo priredil lep "show" v premikajočih slikah, ki bo kazal razne zanimive dogodke.
Vidite tortj, gospod urednik, da bodo naše veselice zanimive. Zato pa le glasno povabite vse
vaše naročnike iz celega Range in od drugod na naše veselice, boste pa dobili 10 vreč snega, seveda s pripombo, da mi nismo odgovorni, če se "dragocen ' sneg staja na potu v Cleveland.
Povejte dragim rojakom, da lahko ob tej priliki ogledajo našo tako lepo slikano cerkev, katera je zaslovela zaradi svoje lepote po vsej severni Minnesoti in še dalje.
Ne zamerite, gospod urednik in ostanite zdravi, dokler zopet ne prikrevsam	Faran.
ZAHVALA.
Podpisani pripravljalni odbor za katoliški shod v South Chica-gu smatra za sveto dolžnost, da se javno prav toplo zahvali za lepo in složno sodelovanje cenjenih faranov in drugih spoštovanih društev iz naselbin, da se je prvi slovenski katoliški shod. tako vrlo dobro obhajal. Ze vnaprej povdarja podpisani odbor, da ne bi rad izpustil nobenega društva in pododdelka, ki je pripomogel s svojo navzočnostjo do tako nepričakovano lepega uspelega katoliškega shoda. Pomote se povsod prigodi jo, še bolj smo jih zmožni pri nas, ki šele pričenjamo v večjem obsegu se pokazati širši javnosti. Torej naj sledi vroča bratska zahvala slovenskim naselbinam, ki so t>d blizu in daleč prihitele proslavit pni slovenski katoliški shod v South Chicagu.
Zahvalo naj prejmejo vsa društva, ki so se v lepem številu in z zastavami vdeležila našega slavnostnega dneva. Prav iskreno zahvalo naj prejmejo požrtvovalni člani glavnega odbora K. S. K. Jednote, ki so s svojimi mojstrsko izdelanimi govori potrudili slavnost povečati.
Navzoča prečastita duhovščina naj prejme prav lepo zahvalo, da so nas ta dan v tako lepem številu počastili. Domačim možem, ženam in dekletom ter fantom se podpisani odbor prijazno zahvali za lepo, složno, krepko sodelovanje na katoliškem shodu. .Še enkrat vsem vsestransko kliče podpisani odbor: lepa hvala vsem!
Še posebej se odbor zahvali pa avtomobilskemu oddelku, ki se je zelo potrudil, da je zbral za krasno parado nad 40 avtomobilov. Hvala vam vsestranska!
Pripravljalni odbor za prvi slovenski katoliški šhod v South Chicagu. IR.
South Chicago. 111., 7. okt., '25.
PREKLIC.
Jaz, John Gričar preklicu jem. da to ni resnica, kar sem govoril in sramotno obdolžil so-brate: Louis Luzarja, Martin Potnika, Vene. Gerčerja in John Turka, stanujoči sedaj v starem kraju. Torej obžalujem in preklicujem Vse kot neresnično.
John Gričar, R.F.D.2, Box 86. Bridgeport. O.
Telefon crmda: 74« Telefon ItaMrinjt ltlt-J.
Wee »o Printing Company
' J alius G. Wmm, piihwO« Tiskarna in isdelovalnica ItampiUj is kaeiuka. Tiskamo ▼ vseh jonikik.
I JKFFEBSON ST„ JOUST, ILL. S. nadstropja. pri aosrta.
Proti bolečinam
v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite
Several
e
Gothardol.
Hišni liniment sa mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine.

Cana »0 in SO centov. Zahtavmjt* naprej pri lokaija.
VV F. SE V	'ERA CO.
CEO AR RAP	IDS, ;o\\ .v
Pred ognjem in tatovi
Rt. Rev. FREDERIC BARAGA,
Bridgeport, O. — Cenjeno uredništvo: Tukaj naznanjam celokupni rezultat ali uspehe naših žogometnih iger v letošnji sezoni. Prvo leto smo torej zmagali 16 krkt, zgubili pa 12 krat. >
Aprila 19. K. S. it. J. 6, Star A. C. 7, 12 innings. Aprila 26. K. S. K. J. 2, Bellaire Musketirs 1, 13 innings.
May 3, K. S. K. J. 4, Wood-lawn 3. May 17, K. S. K. J. 6, Logan A. C. 5. May 30, K. S. K. J. 9, Moundsville 0. May 31, K. S. K • J. 4, Shadyside 8.
June 4, K. S. K. J. 10, O. U. A. M. 2. June T, K. S. K. J. 5, Maynard 22. June 14, K. S. K. J. 16, Valley Collegians 2. June 16, K. S. K. J. 2, Business Men 1. June 21, K. S. K. J. 10, Washington, Pa., 1. June 26, K. S. K. J. 9, Rose Valley, 14.
W P. CH R YSOSTOMUS VE1WYVT,
'	O. F. M.
•f Los Angelas, CaL
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CUNTON STB. i« JOLIET, ILL. Wat Radaoad, »rada.	Chaa. G. Pear*, »rrfti •
Joseph Duds, panel, kaair,
ravnM oni, ki svojega denarja ne drži doma braa obro-ati, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, Id mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak^ dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro rte bonde, katere laatuje K. S. K. J. smo jih MI prodali t popolno sadovoljnoat. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO
67 W. MONROE ST, CHICAGO, ILL.
Ameriškim Slovencem:
Ž novembrom mesecem začne katoliški list "AMERIKANSKI SLOVENEC" izhajati petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik.
Dolga, iskreno gojena želja ameriških Slovencev bo s tem uresničena. To je določeno in pri tem ostane. Obenem tem potom otvarjamo:
Izredno kampanjo
ZA 700 NOVIH NAROČNIKOV
da se bo dalo s tem listu kot dnevniku podlago za obstanek. S to kampanjo se nudi vsem Čitateljem in naročnikom izredne pogoje, to zato, da bo našim prijateljem-somišljenikom lažje agitirati in pridobivati nove naročnike za katoliški dnevnik. Zato smo sklenili žrtvovati od svoje strani veliko, namreč to, da ponudimo starim in novim naročnikom to priliko, da kdor ponovi ali podaljša svojo naročnino še za naprej od 15. septembra pa do 31. oktobra, 1926, dobi list za staro ceno:
Telefon pisarno: 6498 Telefon stanovanja: (24
SLOVENSKA CVETLIČARNA, vogal N. Chicago in Indiana St
JOLIET, ILL.
V »alorl imam s rele role; Wdelu-jem Tepce k« pogrebe, čopke u poroke In ta bolnik nice.
Naročila se sprejemajo tucjj pi.menim. telefoničnim in brzojavnim potom.
Vsa naročila s« iirrle po zelo nitki oeni in točno. Poskusit« s naročilom enkrat pri Meni.
ie izdelujem HARMONIKI,
NAD 20 LET
ki so med vsemi dragimi izdatki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so mofa harmonike v resnici najbolj znane in< priljubljene, dokazujejo itevilna pohvalna pisma iz vseh krajev širom držav.
V zalogi imam tadi najnovejše slovenske in druge
PIANO ROULB la PLOŠČE ZA GRAMOFONI.
Pišite po cenik.
Pri meni boste dobili vaak muzikalitni inštrument, mali aH veliki, za nizko ceno.
Blago . razpošiljam pa celi ■Atherfki.
Se uljudno priporočam rojakom.
anton mervar
Muaic Store,
fWl OT. CLAIR AVR.
CLEVELAND, OHIO.
da ta ponudba starim in novim naročnikom ob tej priliki veliko koristi za vsakega našega naročnika, ker listu kot dnevniku bo potem višja cena.
Ta ponudba preneha s 1. novembrom, 1925.
Prijatelji naročniki, poslažite se te prilike. Pridobivajte sedaj novih naročnikov, da pridobimo listu še 700 novih naročnikov, ki jih je potreba kot dnevniku. Storite kar je v vaši moči za katoliški dnevnik!
Vso poŠtd naslovite na:
14. OKTOBRA. 1925.
——=====
DESET LET TRPLJENJA. OD-POMOČ V 2. URAH. KONČNO POPOLNOMA ZDRAVA.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne diiave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK.
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste nafili še mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
Večno hrepenenje
Nemško spisal P. Klug.
Poslovenil F. O. T.
cv,,	po najnižji ceni
fe^ggp? Najboljše "(Qyfflr	blago
dobite is ule eeletriroeiae. Prodaja rao čisto mehko perje » »elikih količinah: isto ie vedno "vele in Cisto, ne preleiano. kakorino se drucod prodaja. Kazpoiiljamo ca na rte kraje Amerike in Kanade. PUito nam po vaoree tli sa eene; vzorči razpošiljamo zastonj.
ALBERT STETZ dept. S.
138 Passaic St., Passaic* N. J.
NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki o pravem času rabil VVahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljia in uspešna na svetu za proii izpadanju in za rast las. I Bruslin tinktura zoper sive lase, od! katere postanejo lasje popolnoma na-! turni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčna-| te pike in prahute na glavi, za revma-tizcm ali trganje, kurje oči, bradovice, • potne noge i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila brez uspeha mu povrnem i denar. Pišite takoj po cenijc, ga pošljem zastonj.
jacob wAiieie,
1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio. I
ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE In ZLATE ZNAKE
sa Aruitvs ter člane E. B. K. J.
izdeluje
EMIL BACHMAN
UST ft. Haailia Ave. Chicago, m. Pišite pe ceniki
IMAM NA ZALOGI IM. PORTIRANE
nemške, kranjske in pol-novrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in Štirikrat uglašene. '
Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov.
jav Vzrokov, Zakaj bi se Udele-žili Jugoslovanskega BožiČ-^^ nega Izleta Cunard Črte.
^^^	Hitre zveze med New Yorkom in
gfjliff	Jugoslavijo preko Cherbourga.
^^m 2. Veliki modemi parniki, udobne ka-fV	binc tretjega razrrda. javni prostori
^^	in pokrili izprehajalni krovi.
3.	Vsaka pomoč od strani našega iz-vežbanega uradnika na vsem potovanju med New Yorkom in Ljubljano.
4.	Uljudna postrežba in domača hrana po starokrajskem načinu.
'5 Prtljaga čekirana skozi do cilja potovanja.
Potnjte na Atjt ITAN1JI. ki odpluje is Ne« Torka 2. OKCKMBUA, v spremstvu Mr. Alfreda Marku. a.
člana našega uepr.vnr"dcega štaba, ali na HK.KKNGAKJI 9. I»K< KMKKA v spremstvu lir. J. Wefcera, ilrtna nunega itewyoniketa *ta'»a. Val TMrtniki »i nastanjeni v udobnih sobah > I-4-« pust, ! iaml; po». I.nl prostori zti iiruiin<-
Sta podrobnosti irlede vladnih doio'jenj aa vrnitev. itn. voznih lini kov itd., rprstalt« svojejr« lokalnega arenta ali pa pilite nam .	v svojem materoem jeziku.
Kupite Karto za Tja >r Nazaj Ter fitedite ■)	lirimr. 1
|	CUNARD LINE *
SL" 1022 Cheater Ave. Cleveland, O
tU EPSILON P1 BROOKLYN, M.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica, 522 N. Broadway, JOLIET, ILL.
Telefon 2380-J.
OTROŠKO ZPRAVJfc
OSKRBA MATERINSTVA OTROŠKEGA ZDRAVJA
Matija Kamenšek je govoril te besede za njim še vedno kot v sanjah. Zdaj ae pa umaknejo sanje, zdaj se prikaže prva rešilna solza, potem pa deset in p*tem sto, in potem se poslovi Matija Kamenšek od tega. kar je bilo umrljivo na otroku, In pravi tiho: "2 Bogom, otrok! Bog te je dai, Bog te je vzel — zopet se vidimo!"
Established 1857 " 1
PREDNO ODPOTUJETE
H^r na vaše letošnje počitnice ali na HH I obisk v inozemstvo, zglasite se ■\®J gotovo pri nas, da zamenjate svoj denar v potniške čeke (Travelers'
Checks).
Ne bojte se pri tem nobene izgube, če bi jih tudi izgubili ali če vam jih kdo ukrade, kajti teh čekov ne more nihče drugi izmenjati kot ona oseba, ki jih kupi.
Mi imamo te čeke v različnih dfnomini-nacijah ali svotah.
VAŽNO
Premoženje te banke znaša $12,000,•00.00.
hočete zvedeti u naslov kakega va-iega sorodnika, znanca ha prija t«-Ija.
imate na prodaj kako cemljiače, farmo, trgovino ali hllo.
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St Cleveland, O.
hočete da bo V*ia trgovina, ali podjetje ie bolj napredovalo,
SLOVENSKI KROJAČ
izdeluje po meri aoik« oblek« In vrhnje suknje, čisti, lika in popravlja moike in ienake obleke.
OGLAŠAJTE
e največjem slovenskem tedniku
"GLASILU i K. S. K. JEDNOTE" I
Telefonska služba dan in noč:
Randolph 1881 ali pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849.