54. SMU.
V UilOal. v trdo. s. nuna 1901.
iLleto.
Uhaja Tuk daa zvečer, ! rim Si nedelje in praznike, ter velja po pasti prejeman za avstro-earske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnblf ano s poSiljanjeai aa dom za vse leto
24 K, za pol lato 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za taje ostala toliko več, kolikor znaia poštnina. — Na naročaš brez istodobne vpošlljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tlaka enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo tat aprnvnistvo je v Knaflovih mlicab it 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravnistvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
JKesetna priloga: „Slavenski Tehnik".
Hradffiitra taisto* At. M.
Upravništra telelon it 8*.
Gostlnčarjeuo kandidatura.
(Dopis z Notraujskega.) -Maberaus   papani"! Klerikalna
stranka je proglasila za državnozbcr-skega kandidata za volilni okraj Idrija-Cerknica- Logateo-Vrbuika znanega farškega podrepnika Gostinčar j a.
Ka smo na Notranjskem izvedeli to vest, smo se kar za glave prijemali, zakaj zdela se je nam tako gorostasna, da je nismo mogli verjeti, dokler sa nismo o resničnosti prepričali sme na belem v „Slovencu".
In po vsem okraju v vseh slojih brez razlike politicnege prepričanja z edino izjemo župniŠČ je nastal vihar ogorčenja, da si drzne klerikalna stranka tako nesramno bagatelizirati nas volilni okraj in nam vsiljevati za kandidata taksno revo in duševno ničlo pred bogom in ljudmi, kakor je ! potrebno. Stranko bom volil, ne Jože Gostinčar. osebe!u
Idrijski   volilni   okraj  šteje  za ToreJ niti besedice ni izgubil o
Ljubljano brez dvoma razmeroma , Gostinčarjevih sposobnostih, kar je največ inteligentnih, zavednih volil- j gotovo veleznačilno, ko je vendar pri cev, zato se mora smatrati za oči- I poslancih prvo in glavno vprašanje, vidno   preračunjeno    briskiranje   teh j dali je dotičnik  sposoben  za  ta te-
in letos je morala dano obljubo izpolniti, ker bi sicer mali Gostinčar jel rogoviliti in ropotati. Treba je bilo vgrizniti v kislo jabolko in klerikalna stranka je postavila za svojega kandidata v idrijskem okraju Gostincarja, dasi je prepričano njeno vodstvo, da je ta mož vse drugo nego sposoben za poslanca.
In kako zelo so uverjeni v klerikalni stranki o tem, da je Gostin-čar ničla v besede pravem pomenu, dokazuje to, da si dr. Krek na zaupnem shodu, ko je priporočal njegovo kandidaturo, ni upal niti z besedico naglašati Gostinčarjevih poslanskih sposobnosti. Vse Krekovo utemeljevanje te famozne kandidature je kulminiralo v tem, da je poudarjal: „Pri volit vi je treba imeti načelo: S stranko grem, s strankinim vodstvom, ki ve, da je to
volil cev, ako se jim hoče vsiliti za poslansa moža, ki je po javnem priznanju strankinega vodstva samega absolutno nesposoben za ta težavni posel.
Že pred leti, ko se je ustanavljala splošna ali takozvana V. kurija, bi imel za Kranjsko kreirani mandat dobiti Gostinčar. Ko je pa prišlo do volitev, se pa klerikalci sami spoznali, da bi se nesmrtno blamirali, ako bi tega docela nesposobnega Človeka volili za poslanca, zato so opustili to kandidaturo in proglasili za kandidata Šasteršiča.
Gostinčarju, ki mu je bil preje ta mandat obljubljen, seveda to ni bilo povolji. Kdo bi si mislil, da tiči v a-m malem možičku, ki z; a jedva svoje ime naslikati, toliko samoljubja
žavni posel. Najbolj pa je osvetli kakovost bodočega klerikalnega poslanca za idrijski okraj dr. Š u s t e r-šič sam, ki je na zaupnem klerikalnem shodu naravnost povedal, da Gostinčar pač ni v položaju, da bi mogel delati in kaj storiti za svoj okraj, zato pa bosta on in dr. Krek „d e 1 a 1 a z a ta volilni okraj, kakor bi bila poslanca tega okraja in vsak se lahko obrne do njih". Z drugimi besedam' povedano: Gostinčar bo samo po imenu poslanec za ta okraj, prava poslanca pa bosta dr. Šusteršič in dr. Krek vsak do polovice!
Ali ni to za nas idrijske volilce prekrasna perspektiva V Cemu naj po-
in častihlepnosti! Možiček je zahteval, ,' tem volimo poslanca, če bosta Krek naj se mu obljubi /a bodoče siguren j in Šusteršič že vse sama storila! Po-mandat, stranka  mu je  to obljubila I tem bi bilo boljše,  da  bi bila kleri-
kalna strauka postavila pri nas za kandidata dr. Krekovo kuharico, da bi imela moža na Dunaju vsaj tečno in zdravo hrano, da bi vsaj lahko zmagovala trud, ki bo jih stalo njihovo požrtvovalno delo za naš okraj!
Pravijo, da ima poslanec že nad glavo posla, ako hoče dobro zastopati svoj okraj in ugoditi vsem željam in zahtevam volilcev. Če bosta torej Šusteršič in Krek pošteno zastopala svoje volilne okraje, potem jima bo pač preklicano malo časa ostalo, da b zastopala idrijske volilce, ali z dragimi besedami povedano: naš idrijski okraj bi ostal v kljub GostinČarjn brez zastopstva.
V koliko bi pa to odgovarjalo interesom okraja, naj volilci sami razsodijo.
Zato je naše mnenje to, da se morajo napeti vse sile, da se prepreči izvolitev take ničle, takšne marijonete, kakrŠenbi bil po priznanju klerikalnih kolovodij samih Jože Gostinčar.
Mi hočemo za posianca moža, ki bo na svojem mestu in ki bo tudi docela sposoben za poslanski posel, ne pa človeka, ki bi bil v posmeh vsemu parlamentu!
Z ozirom na to je naše trdno prepričanje, da se morata v našem okrajunarodno-napredna in soe.-demokratska stranka zediniti za skupnega kandidata in z združenimi močmi delovati na to, da strmoglavita Gostinca rja. Vsa oz k o srčnost naj poneha, gre se samo za to, da obvarujemo slovenski narod sramote, da bi ga v v parlamenta zastopal tak nesposoban človek, kakor jeGo-stinčar! _
Detelni zbori.
Gradec 5. marca. Poslanec dr. Jankovič je začel slovensko utemeljevati svoj predlog zaradi ustano-
novitve kmetijskih zadrug. Nemci so se takoj razburili ter začeli kričati. Po par slovenskih stavkih je govornik nadalje /al nemško, protestiral je proti narodni nestrpnosti in zahteval enakopravnost Slovencev z Nemci po celi deželi. V utemeljevanju svojega predloga je dokazoval, da se Spodnji Štajer, posebno slovenski okraji zapostavljajo. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. — Poslanec baron Rokitanskv je zahteval, da se provizorna leta učitelj-stvu štejejo v pokojnino. — Poslanec dr. Hrasovec je interpeliral namestnika zaradi postopanja krajnega šolskega sveta v Selnici proti Slovencem.
Praga 5. marca. Deželni zbor je sprejel predlog deželne kulturne komisije, naj se prepove uvoz italijanskih svinj v Avstrijo. — Načelniki vseh strank, razen Vsenemcev in nemških agrarcev so vložili skupni predlog, v katerem pozivajo vlado, naj ostano pri nagodbenih pogajanjih z Ogrsko neizprosna, naj ne žrtvuje novih avstrijskih interesov, temuč naj rajši pripravlja vse potrebno za popolno gospodarsko ločitev.
Lvov 5. marca. Poslanec vitez Abrahamovicz je utemeljeval zakonski nacrt glede uradnega jezika pri avtonomnih oblastni j ah. Notranji uradni jezik deželnega odbora je poljski in tudi v dopisovanju z državnimi oblastnijami se naj poslužuje deželni odbor le poljskega jezika.
Soln ograd 5. marca. Sprejet je bil predlog, naj se odpravi tarif po zonah na državnih železnicah ter se nvede kilometrski.
Nagodbena pogajanja.
Budapešta 5. marca. Glasilo ministra Kossutha, „Budapest" piše glede nagodbenih pogajanj, da so diference zelo velike. Ogrska stoji na stališču samostojne carine in da je z Avstrijo skleniti trgovinsko pogodbo in ne trgovinske zveze, do-
Čim zahteva Avstrija skupno carinstvo in skupni carinski tarif. Glede kvote stoji Ogrska na stališču, da nima ta stvar z nagodbo ničesar opraviti, temuč jo mora urediti le kvotna deputacija.
Češke stranke.
Praga 5. marca. Mladočeški zaupniki so se izrekli proti volilni dolžnosti. — Danes je bila konferenca med Mlado- in Staročehi ter se je sklenila volilna zveza za bodočih šest let.
Papeževo odlikovanje.
Dunaj 5. marca. Papež je podelil ministru baronu Aehrenthalu in avstrijskemu poslaniku v Parizu grofu Khevenhullerju veliki križ Pijevega reda za usluge, ki sta jih izkazovala Vatikanu v njegovem prepiru s Francijo. Tako odlikovanje ne postavlja naše diplomacije v najboljšo luč pri prosvitljenih velesilah.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd 5. marca. Pred otvoritvijo državne dume je imel metropolit v cerkvi nagovor, v katerem je prosil poslance, naj pozabijo razlike v mnenju ter delujejo le za blagor nesrečne dežele. Ob 1. mri je otvoril dumo predsednik Golubev. Ko je vladni zastopnik Čital carski ukaz, s katerim se sklicuje duma, so poslanci desnice stali in opetovano klicali carju, doČim so vsi levičarji sedeb". Za predsednika je bil z veliko večino izvoljen kadet Gol o vin, ki je imel jako simpatičen nagovor. Sploh je vladala prvi dan med vsemi strankami najlepša sloga.
Odesa o. marca. Namestnik v Kavkazu je odredil reviaijo pri upravi kavkazijske železnice, pri čemer so se razkrila velika poneverjenja, ki so se vršila že več let. Načelnik je pozvan v Petrograd, oba glavna inženirja pa so zaprli.
Moskva 5. marca. V vseh tiskarnah je izbruhnil štrajk.
LISTEK.
Knjige „Slovenske Notice" za leto 1906.
(Peroča F r. K o b a 1.)
(Konec.)
Milan  Pugelj je v poslal tudi še lične novelioo Diletant. Skromna je njega zgodbica in vendar je to cel roman plahega in idealnega srca. Učitelj Peter je nanavadno  tih človek, plah in neokreten    Ali srce njegovo je kakor tistih Asra,   ki umro, kadar ljubijo. In Peter ljubi — s tisto brezmejno, tiho ljubeznijo,  ki  umre le, ko   je  strohnelo  srce.   Ali on ljubi nevrednico, ki mu je vračala ljubezen le v  svojo zabavo   in   svojo uteho. Pride jesen, lepa tujka  — letovišča-rica ga ostavi, vračajoča se v svojo daljno domovino k svojemu — možu, Peter pa si konča življenje v valovih jezera, ki mu je prineslo tujko in ljubezen in spoznanje.   —   Novelica je pisana gladko, z globokim čuvstvom ia veliko, svečano resnobo — prav primerno   svečani   resnobi Petrovih idealnih in svečanih čuvstev. Zato se mi zdi, da je naslov neokusno izbran: kakor bi v mehki moli-akord hušknil
veselo zveneč glas, tako se čuje „diletant" v okviru cele povesti. Pug-ljeva velika vrlina je, da umeje s par Čisto skromnimi besedami točno orisati situacijo in vzbuditi najjačja čuvstva „Diletant4* in „Anina prva Iju-bezenu sta cvetki redke finosti.
Josip   Kostanjevec, popularni pripovedovatelj predmestnih in trških povesti,  nastopa s krajšo povestjo o  gostilniČarki, tam  nekje v majhnem notranjskem  trgu, ki se je popolnoma  vdala alkoholu, da bi si pregnala bolesti nesrečne ljubezni in Še    nesrečnejŠega     prisiljenega zakona. Vse lepši nego je ta povest, ki je čisto konvencijonalna in v vsakem oziru čisto vsakdanja — je  okvir k tej povesti,  ki je  pisan  topleje in simpatičneje; morda ugaja bolje tudi zato, ker je vendarle vsaj  malo ori-ginalnejši nego je povest. „Obso-jenaa ne vem če je pravi naslov. Kdo je obsodil to žensko, da se mora vdati alkoholu tako, da jo mora biti žalosten   konec?    O Kostanjevčevih pisateljskih kvatitetah na tem mestu kaj več spregovoriti, se mi vidi odveč, saj  ga  menda  pozna že vsak otrok. Interesantno pa je, da stopimo stoprv  z njegovo povestjo na realnejša, trša tla. Vsi njsgovi tovariši, ki
jih je slučaj združil v letošnjem zvezku „Zabavne knjižnice", se gibljejo v nekakih višjih sferah, polnih sanj in rahlih čuvstev, celo Golarjev Aleš je kos sanjača, — Kostanjevec pa ne išče romantiških višav, ampak stopa po trdem trškem tlaku. Na tem je K. doma — tega se zaveda tudi sam in zato se previdno skrije za psevdonim, kedar krene drugo pot. In to je mnogokrat čisto prav storjeno.
če se splošno ozremo na letošnji zvezek „Zabavne knjižnice" (uredil J. Kostanjevec), moramo reči, da nam je podal eno nezorno skico (4), dve povesti uprav srednje vrednosti (t. j. tf) in troje (2, 3, B) sestavkov trajne vrednosti in velike lepote. Letošnji zvezek torej ni brez literarne vrednosti.
Ali! — in to je čisto drugo, povsem principialno poglavje! — vzlio temu je „Matica" z letošnjim zvezkom „Zabavne knjižnice" zgrešila pravo pot. Nikakor namreč ne gre, da bi „Matiaa" v svoji „Zabavni knjižnioi" zalagala krajše spise — in najsi je njihova literarna vrednost še tako velika. Za krajše spise so pravi založniki periodični listi, mesečniki, revuje etc. — ta je prava domena aa
malo literaturo. „Matica" pa kot veliko literarno založniško podjetje, zalagaj veliko literaturo. Tako bo ustreženo na vse plati: lit. periodičnim listom in njihovim predalom na eni — in — kar je odločilno, — spisov a teljem obsežnejših literarnih del na drugi strani.
Ne bi oporekal, če bi ta zvezek imel antološki značaj, če bi bil nekako zrcalo momentanne^a stanja slov. pripovedovalne literature — ali tega značaja nima. In zato pravim, da je bilo Čisto krivo, da je „Matica" napolnila „Zabavno knjižnico" z malo literaturo, mesto da bi jo odprla veliki. Da bi rokopisov ne bilo na razpolago — ta je jalova. <5im si bo spisovatelj obsežnejših del gotov, da mu ne bo treba stradati založnika ali pa celo skleniti ž njim riskantno za-ložbeno pogodbo — bode pisal z vnemo in naša literatura ne bode bogatela po spiskih, ampak po knjigah. In za to skrbeti — to je vendar prva „Matičina" dolžnost, kajti ona ni samo literarno in znanstveno draštvo, ampak tudi veliko založniško podjetje.
„Hrvatska knjižnica" je nekaj novega. Po hvalevrednem prizadevanju dr. Ilešiča sta se namreč pose* trimaki društvi „Hrvatske" in nSlo-
venske Matice" zavezali, da bosta t manjših posebnih snopičih seznanjali svoje društvenike z boljšo beletristike sosednje literature. Prvi (letošnji) zvezek „Hrvatske knjižice" je uredil dr. IlešiČ in je sledeč pedagoškim pravilom objavil samo take spise, ki so po jeziku in vsebini Slovencem najbližji. Izbiral je v obče prav srečno, kajti objavljeni spisi so po svoji vsebini plodonosni v tem pogledu, da nam mahoma odpirajo pogled v celo kulturno dobo hrvatskega naroda, obenem pa so karakteristični za do-tiČnega avtorja — vsebujejo torej dvoje momentov pomembnosti. Izvzeti pa treba s tega stališča Uspomene na Sloveniju, ki so morda interesantni stilistično, ali njihova vsebina je z označenega stališča skoro docela brezplodna.
Knjigi je dodal urednik dvoje prav lepih portretov, pod črto pa aelo pripraven tolmač. Skoda, da je moral opustiti kratek slovniški uvod. Ali bi pa morda res bilo praktičnoj e, če bi se izdala posebna knjižica, ki bi obsegala obris hrvatske slovnice in hr-vatsko-slovenski slovarček — potem bi zanaprej ne bilo več treba svoj pot dostavljati tolmača. Natisnila je knjigo „Katoliška tiskarna" v Lgubijani
/
tu staroslovenska služba božja po rimskem obredu. Tak ukrep je nasproten pravu, ki sta nam ga priborila slovanska apostola Ciril in Metod, nasproten je naši zgodovini in bije nam v obraz, ker zapostavlja staro -slovenščino latinskemu jezika; zato predlagam:
Slavni mestni zbor skleni pridružiti se akciji hrvatskega naroda v Kraljevini in v Dalmaciji za obrambo glagolioe in zahtevati od sv. stolice, da razveljavi dekret od 18. decembra m. 1. in da prizna staroslovensko bogoslužje po rimskem obredu za privi-legium nationale vesoljnega slovenskega naroda.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Dragi nu|nl predlog.
ObČ. svetnik Kozak je nujno predlagal napravo ograje ob posestvu gospe Dermastije na Zaloški oesti. Na predlog podžupana se je predlog izročil fioančnemu in stavbnemu odseku, da ga prouči in izdela proračun.
Sprememba uradnih naslovov nekaterim mostnim uradnikom.
Ker se pri nekaterih mestnih uradnikih ne krije uradni značaj z dosedanjim naslovom, nas^etoval je župan, naj se uradniki Kališ, Bol ta, Barle in Gutnik imenujejo vzanaprej pisarniški pristavi. Sprejeto. (Poročevalec obč svetnik dr. Triller).
Prožnja za pokojnino.
Mariji Mežanovi, vdovi po upokojenem detektivu se je dovolila posmrtna četrt 180 K in letna pokojnina 400 K. (Poročevalec prejšnji).
Stavba novega iupnisča pri Ss. Jakobu.
Poročevalec obč. svetnik Sene-kovič, ki je preČital dolgo županovo poročilo o tej stvari, kjer navaja potrebo regulacije Rožnih ulic in kri-ževega pota, ki se je delal že 10 let za odstranitev šentjakobskega župnišča iu za zgradbo novega župnišča. Po dolgem pogajanju z erarjem, oziroma finančnim ministrstvom se je dosegel državni prispevek 45 000 K, Kranjska hranilnica je obljubila 24 000 K, g. Samassa 2000 K. Za novo župnišče sta v Florjanskih ulicah že kupljeni dve hiši. Stroški za stavbi šče in stavbo so proračunjeni na 104.000 K. Ž pno upraviteljstvo mora zagotoviti 13 000 kron, nakar bo primanjkljaj 27.000 K pokrila mestna občina iz raznih fondovih prebitkov. Stavba se izvrši po Fabianovih načrtih, ki jih je deželna vlada že pregledala. Sklenilo se je, da se zgradba razpiše, kakor hitro bo zagotovljen ves stavbni kapital, tako da se z zidanjem lahko začne že meseca avgusta ter bo stavba do jeseni pod streho.
Električni motor za žaganje drv.
Žaganje drv za magistrat velja na leto 1220 K. Motor bi veljal 1435 kron, tako da bi se v treh letih izplačal. Potrebni kredit se je dovolil. (Poročevalec obč. svetnik Mally).
Stavbna zadeva.
Prošnji An ton Lončaričevih dedičev za razdelitveno spremembo parcel ob Slomškovih ulicah in Bes-ljevi cesti se je ugodilo. (Poročevalec obč. svetnik Hanuš)
Sprememba občinskega reda in občinskega volilnega reda.
Poročevalec občinski svetnik dr. Oražen. ki je v začetku proglasil pisavo nemških listov, kakor da bi bil simuliral bolezen, da se zavleče ta zadeva, za infamno laž. Potem je začel poročati najprej o novem občinskem volilnem redu.
K splošni razpravi se je oglasil obč. svetnik Proseno, kije povedal, da je to vprašanje temeljito pre-
mišljeval Že leta 1900. ter predložil svoje načrte, ki so jih občinski svetniki odobrili. V s oje m načrtu je zahteval za občinske svetnike in župana šestletno funkcijsko dobo. Njegovi načrti se strinjajo z Županovimi, le glede priziva gredo narazen, ker Župan nasvetuje pritožbe na deželni odbor. — Župan je konstatiral, da se ProsenČev predlog ni izgubil, temuč so ga vsi občinski svetniki dobili tiskanega, a pravni odsek je izjavil po svojem takratnem načelniku dr. Sta-retu, da ta načrt ni sposoben Prosenc je odgovarjal, da je bil pri dr. Sta-retu vsaj ŽOkrat, a mu je vedno zagotavljal, da akta nima
Nato se je prešlo v podrobno razpravo:
§ 1. Kdo ima pravico voliti (aktivna vol. prav.) Upravičeni, da volijo, so vsi občani ali občanke, ki so 24 leto dopolnili, Če: 1. jim je predpisan v mestni občini ljubljanski kak direktni davek vsaj že leto dni; ali če so 2. ljubljanski častni meščani ali meščani, ali pa 3. občani, 4 občani in občanke, ki v-aj dse leti nepretrgoma v Ljubljani prebivajo. Odsotnost iz Ljubljane povodom vojaškega službovanja smatrati je prav-tako malo za pretrganje prebivanja, kakor se v dveletno — za dosego volilne pravice potrebno — dobo ne more všteti onega časa, za katerega je bil kdo od drugod radi vojaškega službovanja v Ljubljano poklican.
Do točke 4. je bil odobren, k tej točki pa se je oglasil obč. svetnik dr. Triller, ki je govoril nekako tako le:
Slavni občinski svet! Moja poštena in iskrena želja je, da se Čim hitreje na stežaj odpro vrata te zbornice tudi onim širokim plastem prebivalstva, ki doslej niso imele v mestni hiši neposrednega glasu in direktne besede.   Prav zaradi tega
— in to podčrtam! — pa sem prisiljen staviti k odstavku 4. § 1. izpre-ininjevalui predlog, ki naj v tej novi kuriji oropa ženstvo volilne pravice. Ta odstavek naj se torej glasi: n4.) vsi občani moškega spola, ki so dopolnili 24 leto ter vsaj dve leti že bivajo nepretrgoma v Ljubljani." V utemeljevanje tega na videz nazadnjaškega predloga dovoljeno naj mi bo navajati sledeče:
Ideal moderne svobodomiselne reforme tudi predlog g. poročevalca ni in Še manj bo to v obliki, predlagani po meni. Vzlic temu pa se osmelim trditi, da bo tudi ta skromni korak naprej za doslej brezpravne občane večjega realnega pomena, nego bi bila danes v tej zbornici tudi najidealnejsa in naj radikalnejša ema-nacija splošne in volime pravice. Ta dozdevni parodokson ni težko opravičiti! Kakor je slavnemu občinskemu svetu izvestno Še v živem spominu, je centralna vlada na vprašanje sol nograškega in tržaškega deželnega zbora zastran eventuvalnega uveljavljenega načela splošne in enake volilne pravice tudi za deželne zbore odgovorila z odločnim: ne! To je ona ista vlada, ki je z vprav neizprosno energijo izvedla dalekosežno državnozborsko volilno reformo; zategadelj je absolutno izključeno, da bi ista vlada dopustila opustitev interesnega zastopstva za katerokoli komunalno zastopstvo, če nam je torej resna volja odpreti kar najhitreje vsem občanom vrata te zbornice, tedaj se mora in zamore naša reforma gibati za sedaj le v okviru načelnega stališča vlade. Zmernost je torej v Jtem slučaju dokaz resnosti.   Ce bi hoteli mi
— kakor   se  nam   očita   od strani
Dopisi.
S Brda.  Če opazujemo razmere med nradništvom, pridemo do prepričanja, da mora biti stališče sodnikovo z ozirom na njegov vzvišen stan v uradu in izven urada najtežavnejše. Sodnik, ki razume izvrševati svojo službo  strogo  nepristransko  in pošteno, ki si zna pridobiti tudi med širšim ljudstvom neomejeno zaupanje in spoštovanje, tak sodnik je po našem mnenju pravi umetnik v svojem poklicu. Ko to omenjamo, spominjamo se našega spoštovauega sodnika, gosp. Josipa Žinavca: spominjamo se hvaležno njegovih dobrih del za ves naš sodni okraj, o priliki, ko odhaja v Ljubljano, kamor je imenovan sod-nijskim tajnikom  Njega so dičile vse te lepe lastnosti tekom njegovega tukajšnjega službovanja. On nam je bil moderni sodnik.    Vsak je   našel pri njem  pravne pomoči.    Svoje akade-miČne naobrazbe ni nikdar zlorabljal na noben način. Vsakemu je bil enako pristopen in vsem stanovom brez razlike prijazen družabnik. Gosp 2mavc je bil naš ljubljenec kot človek, in splošno spoštovan kot dober in izboren sodnik.   O tem se je saj deloma lahko prepričal pri odhoduioi, katero so priredili njegovi prijatelji njemu in njegovi   ljubeznivi gospe soprogi na čast dne 22. p. m. v salonu g. Veverja. Imeli smo sicer najslabše  vreme,   a  vzlic   temu je bil prostoren salon ves zaseden od odličnega občinstva od blizu in daleč našega sodnega okraja. Prekrasne na-pitnice, posebno one gg dr. Senčarja, notarja Bahneta  in nadučitelja To-mana ganile so vidno poslavljajoča se, čemur se prav nič ne čudimo, saj so prihajale nam vsem iz srca. Prepričala  sta  se  tudi lahko  g. sodnik in njegova ljubka gospa soproga o naši   odkritosrčni   vdanosti napram njima   na   dan   njunega   odhoda v Ljubljano, dne 1. t. m. Zbrali smo se bili  na  kolodvoru   v   Domžalah še enkrat prijatelji od vseh strani našega okraja, domačini in uradništvo. Vsak je hotel videti še enkrat vrlo rodbino g. sodnika in ju pozdraviti najiskrenejše slednjič, predno nas zapusti.   Pridrdral je vlak iz Kamnika in v bližBJem trenutku že ni bilo več naših dragih med nami. Srce se nam je krčilo žalosti, ko smo solznih oči dvigali robce za  odhajajočim vlakom. Da, slava takemu sodniku kakor je bil naš g. Žmavec!   Čast in hvala mu tudi, ker se je pokazal odkritosrčnega in neizprosnega nasprotnika zastarelega birokratizma.
Lukove a ni.
ljubljanski občinski svet.
L j ubijana, 5. marca.
Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je govoril p o s mr t ni c o d n e 1. t. m. umrlemu polkovniku Vucetiću. Naglašai je, da je bil pokojnik izreden mož, prikupljivega značaja, ki je znal s svojim taktičnim in koncilijantuim vedenjem vsekdar zdržati prave zveze med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. Znal si je pridobiti naklonjenost moštva in častnikov. V znak sožalja so se občinski svetniki vzdignili s sedežev.
Nadalje je prečital župan zahvalo društva „Merkur41 za redno in izredno podporo.
Končno je naznanil, da so se znižani tarifi na železnicah za dovažauje mesa v gotova avstrijska mesta zopet opustili, ker ta naredba ni imela nič pozitivnega uspeha glede cen mesa. Ni upanja, da bi se slična akcija še
nrohovalcl dveh kron.
Zgodovinska povest (Dalje,)
Ladislav Gjačič je stal na bregu in v divjem gnevu neprestano streljal za čolnom, s katerim je bežala Asunta, tudi ko je bil čoln že tako daleč na morju, da bi ga nobena kroglja ne mogla doseči. Spremljevaloi Gjačičevi so bili preudarnejši. Ćimvso spoznali položaj, so tekli na vse strani klicat tovariše, da bi na svojih ladjicah šli lovit ubeglo ženo piratskega kraljeviča, GjaČiČ je bil tako iz sebe, da niti umel ni, kar so mu pravili in svetovali. Le po bregu je begal in časih ga je jeza tako prevzela, da je sam sebi nastavljal samokres na čelo. Zadrževala mu je roko le misel, da še ni vse izgubljeno in da morda še ulovi Asnnto.
Klel je svojo neprevidnost in samega sebe, da je dal Asunti popolno svobodo. Niti sanjalo se mu ni« da je streljanje z morja v zvezi s begom vojvodinje Asunte. Domneval je, da je Asunta podkupila nekaj ribičev, da jo odpeljejo in da je apretno porabila prvo priliko, ki se ji je ponudila.   Ladislav se je ljutil
kdaj uvedla; sploh ne bo glede draginje mesa poprej bolje, dokler se ne dovoli  uvoz   živine  iz   Rumunije in
Rusije.
▼ prilog staroalOTonakoniv togo-
eiuilu.
Obč. svetnik dr. Oražen je stavil nujni predlog v zadevi starosto-venskega bogoslužja ter ga sledeče utemeljeval: Dne 18. decembra m. 1. je izdala rimska stolica odlok, ki je pogubonosen radi staroslovenskega jezika v cerkvah rimskega obreda, takozvani gl ago lici. Rim ni poslušal glasu slovenskega in hrvatskega naroda, ki je predlanskim s tisoči podpisov prosil, naj se mu vrne starodavni privilegij staroslovenskega bogoslužja. Jugoslovanski katoliški škofje, zbrani meseca velikega travna 1905 v Rimu so z veliko večino priporočali rimski stolici, naj upošteva opravičene želje Slovencev in Hrvatov, ali zmagala je druga struja, neprijazna nam Slovanom.
Glasom omenjenega usodnega dekreta je določila rimska stolica, da bodi glagolica realni privilegij, to je uživajo naj pravico staroslovenskega bogoslužja le nekatere cerkve, in sicer tiste, kjer se z gotovimi spomeniki in sredstvi dokaže, da se je upo treboval v njih glagolski jezik v sveti službi od leta 1868. dosedaj neprenehoma (sine intermissione). Takih oer-kva je jako malo in edino le v teh redkih cerkvah bi smel duhovnih gla guljaš v bodoče opravljati staroslovensko službo božjo. Ko bi jo izvrševal v kaki drugi cerkvi, bil bi ipso facto suspendiran. Nasprotno sme latinski duhovnik maševati po latinsko v vseh cerkvah, ki imajo staroslovenski privilegij. Ponekod se peva list in evangelje pri maši v narodnem jeziku ; rečeni dekret je ogorčen nad tem in prepoveduje najstrože porabo narodnega jezika v bogoslužju.
Ako obvelja imenovani dekret, zaprta je pot glagolici v naše cerkve. Ako pride semkaj svečenik armenskega obreda, smel bo maševati v naših svetiščih v svojem jeziku, takisto Kopt v koptovskem, a če se zglasi svečenik glagoljaš, zabranjena mu je pot pred al t ar v naših cerkvah; tu se ne sme nikdar več razlegati naša posvečena stara slovenščina. In vendar ima staroslovensko bogoslužje po rimskem obredu popolno domovinsko pravico v naši deželi in v njenem glavnem mestu ne glede na apostolsko pismo papeža Ivana VIII., ki je dal ta privilegij vesoljnemu slovanskemu narodu ne kakor stvarno povlastico (pri vilegium reale), temuč kakor privile-gium nationale, ampak prav posebno na zgodovino naše kranjske dežele. V vseh dobah izza Cirila in Metoda so se nahajali tukaj glagoljaši, ki so izvrševali svete obrede po slovenskih cerkvah v stari slovenščini. Svedok temu so domalega vsi naši zgodovino-pisci, to svedočijo nepobitno ostanki glagolskih misalov, ki se nahajajo pri mnogih slovenskih cerkvah in so se našli pri obeh najstarejših župnih cerkvah ljubljanskih, pri šentpeterski in pri stolni. V ljubljanskem stolnem mestu so čitali nekdaj staroslovensko mašo glagolski svečeniki. Ljubljanski škof Hren je posvečeval glagoljaše, ki jih sam našteva v svojih dnevnikih. V Ljubljano so prihajali opravljat jugoslovanski svečeniki staroslovensko službo božjo. Spominjate se gotovo še krasnega prizora, ko se je o godu slovanskih apostolov Cirila in Metoda leta 1902. pela staroslovenska maša v naši trnovski župni cerkvi.
Dekret od 18. decembra m. 1. je zadal smrtni udarec glagolici v naši domovini.  Nikdar več naj se ne vrši
le nase, da je zapustil hišo, ne da bi bil spravil Asunto v kako sobo, iz katere bi ne mogla pobegniti; jezil se je toliko bolj, ker je vedel, kako nevoljen bo kralj Gjačič, daje ravnal tako neprevidno in s tem piratom pokazal, da le ni kos nalogam poveljnika. Sicer se je bil Ladislav, ko je vsled strelov z morja hitel z griča proti pristanu hitro domislil, kar je bil pozabil storiti, a čim se je vrnil k hiši, je zapazil, da je prišel prepozno.
Na otoku je vladala popolna zbeganost. Streljanje z morja se je nadaljevalo in dasi je le malokatera krogla zadela kako hišo na obrežju, je to vendar spravilo pirate v največji strah, zlasti ker niso videli, kaka ladja napada otok, ker niso imeli pojma, kako močan je nenadno došli sovražnik in ker niso imeli poveljnika. Vse klicanje Ladislavovih ljudi, naj gredo piratje s svojimi ladjami lovit Asunto, je bilo brezuspešno. Piratom se je šlo za življenje in ni jim bilo mar, da bi lovili žensko, ki je utekla svojemu možu.
Med tem je čoln, ki je odpeljal Asunto, po velikem ovinku prišel okrog otoka   in   dosegel jadrenioo
Desantičevo, ki je še vedao streljala na otok, kakor bi ga hotela zabiti v morje. Ko bi bili piratje slutili, da je le majhna ladja se drznila bombardirati njih otok, bi jo bili gotovo naskočili in uničili. Piratje so sicer imeli same male ladje „trabakole", a imeli so jih dosti, da bi bili lahko zajeli in premagali Desantičevo ladjo.
Ko je Asunta stopila na jadrenioo, prevzela so jo čuvstva, ki jih je med vožnjo hrabro premagovala. Jokaj e veselja, je padla DesantiČu okrog vratu.
—■ Moj zvesti, dobri Desantič, moj rešitelj, o, ko bi vedeli, kako sem Vam hvaležna.
— Meni, vojvodinja, niste dolžni nobene hvale. Storil sem le svojo dolžnost. Vaša mati je rešila mojo mater, moje brate in moje sestre strašne usode — kaj je torej naravnoj še, kakor da sem Vam posvetil svoje življenje. Sioer pa se je misel, bombardirati otok in Vas med občno zbeganostjo odpeljati, rodila v modri glavi velikega vojskovodja Piali-paše. Njemu se zahvalite, vojvodinja.
Asunta se je obrnila in videla Piali-pašo sedeti na sodu. Mornar mu je močil roko, v katero ga je bila
zadela kroglja Ladislava Gjačiča. Nekako plaho se mu je približala Asunta, a P i al paša ni hotel nič slišati o zalivali.
— Usmilite se me vojvodinja in obvežite mojo roko. Ti mornarji so sicer vrli možje, a roke imajo trde in okorne.
Asunta je naglo pristopila in s svojimi nežnimi rokami izprala admiralu roko in mu jo spretno obvezala.
— Kako dobro to de. ti vala Vam, vojvodinja. Usluga za uslugo in zob za zob, to je moje načelo. Na svojo dušo Vam tukaj le prisegam, da mi bo Ladislav GjaČič to kroglo v moji roki drago plačal. Pri živem telesu ga dam iz kože deti in obesiti na jambor svoje ladje. Zanesite se vojvodinja, da to storim in veselite se moje prisege, kajti čim prej jo izpolnim, tem prej bodete vdova. Zdaj pa, Desantič, obrni svojo jadrenioo in popelji nas v Bejrut. Med potom si vojvodinja premisli, kam naj jo spravimo. V spremstvu turških vojnih ladij bo tako mirno potovala, kakor bi jo prorok Mohamed sam vodil. _ (Dalje prih.)
„ Slovenca u in „ Rdečega. praporja" — metati v resnici delavstva le pesek v oči, tedaj bi imeli danes najlepšo priliko za to Skleniti nam je treba le kar najradikalnejšo volilno reformo
— v mirni zavesti, da leta in leta ne bo postala kri in meso! Saj je negi ede na omenjeno načelno stališče več kot gotovo, da bi niti deželni zbor, stoječ sam na temelju interes nega zastopstva, ne mogel pritrditi kaki širši občinski volilni reformi Tak je torej položaj, katerega sta v načelu uvaže val a tudi že g. župan in personalni in pravni odsek, čigar naravna posledica je pa tudi moj izpre-minjevalni predlog. Saj samo s tem, da smo ohranili ženskam volilno pravico, utemeljeno v davčai sili, še vedno naprednejši kakor Dunaj, Praga, Trst in večina avtonomnih avstrijskih mest. Priznanje ženske volilae pravice v splošni kuriji pa bi bil tak radikalen novum, da ga mi prav gotovo ne dosežemo. K večjemu bi dali deželnemu odboru ali pa vladi v roke orožje zoper našo reformo sploh Pred tem pa svarim, ker bi se nas po pravici izpostavilo očitanju političnega komedij antstva Očitalo se nam bo bržčas tudi nezadostno število mandatov novega volilnega razreda, kakor je določa nadaljuj § 6.
V tem pogledu pa se nam je ozirati na naše čisto izredne politične razmere — ne vem, čemu bi te   tajili ?
— ki nam usiljujejo boj na tri fronte.
V socialnem in gospodarskem oziru pa je ta krivica le navidesaa, kajti že današnja sestava te zbornice i a njeno dosedanje socialno delovanje je bodočim novim zastopuikom porok, da glede pravičnih socialnih iz gospodarskih zahtev ne bodo nikdar osamljeni, temveč bodo imeli vedao krepko oporo v ostalih tovariših. — Tresne iu objektivne sodbe javnosti se nam torej ni bati; da se bo pa v današnjih časih, ko do neba piaskajo valovi slepe politične strasti, smešila in blatila tudi naša pošteaa volja, to je pa v teh bolnih časik itak neizogibno. To nas ne sme ženirati. Guarda e passa! Priporočam vam torej, čestiti gg tovariši, da sprejmete § 1 , ka£or ga predlagam jaz
Trillerjev predlog je bil sprejet. $ 2. se je nekoliko spremenil ter se glasi:
Izvzete od izvrševanja aktivne volilne pravice so vse ene esebe, ki uživajo javno ubožno oskrbo, ali pa so tekom poslednjih dveh let prejele ubožoo podporo iz javmk sredstev. Služeči častniki in vojaški slašniki s Častniškim naslovom, potem k staau vojaškega moštva ali k nižjim služ-nikom spadajoče vojaške osebe, razen rezervistov, nepozvanih^ k dejanski službi, so izvzeti, da nimajo pravice voliti. — Sprejel se je tudi dodatni predlog obč. svetnika Franchettija glede omejitve.
§ 3. ostane aespremecjea po starem volilnem reiu, odpade pa po podžupanovem predlogu 3. odstavek, da bi smeli okoličani, ki imajo kaj zemlje v mestni občini, a interesov za mestno upravo nimajo, voliti v domači in mestni ebčini
K § 6. je predlagal obe. svetnik Prosenc, naj imajo zeml jekujižno vpisani soposestniki davku podvrženega posestva vsak po en glas, ne pa le eden med njima. Ta predlog je bil sprejet.
Izmed nadaljnih   ^ so važnejši:
n? 7. Zastopuiki ali pooblaščenci v izvrševanja volilne pravice. Le samov'astni avstrijski državljani, katerim ne nasprotuje nobeden v £ 10. navedenih izklj uče valnih razlogov, smejo volilno pravico v imenu drugega izvrševati kot zastop ■ niki in, ako imajo sami pravico voliti, tudi kot pooblaščenci Pooblaščenec sme zastopati samo enega takega, ki ima pravico voliti, in se mora izkazati s pooblastilom, v zakoniti obliki izdanim in zaznamenujočim volitev, za katero je podeljeno. Tako pooblastilo, ako ni še izgubilo veljavnosti, upra-vičuje pooblaščenca, pri dotični vo-litvi izvrševati vsako z voliluo pravico združeno oblast. Ustne (telefonske* ali brzojavne odredbe glede podelitve pooblastila nimajo nobene moči. Ravno to velja glede preklica pooblastila, izimši ta slučaj, kadar pooblastnik prekliče pooblastilo osebno pred volilno komisijo, predno je pooblaščenec, kot tak oddal glas. Sprejem pooblastila ni na poti izvrševanja lastne volilne pravice.
§ 8. Kdo sme izvoljen biti. (pasivna volilna pravica). Za občinske svetovalce smejo biti izvoljeni samo tisti občani, ki imajo pravico voliti, ki so dopolnili trideseto leto svoje dobe, ki uživajo Vse državljanske pravice in ki imajo svoje stalno bivališče v Ljubljani.
§ 9. Kdo je izvaet in izključen, da ne sme biti izvoljen. Izvzeti so, da ne smejo biti izvoljeni: a.) Občinski slusniki, dokler so v dejanski službi občinski; b ) osebe, katere so v javni ubožni oskrbi; o.) do prve prihodnje volilne dobe tisti, ki brez zakonitega izgovarjalnega vzroka
HT Daile ▼ prilogi.
Priloga „Slovenske« Haroda" it. 54, đse 6. mare« 1907.
neČejo sprejeti izvolitve v občinski svet, ali kateri so sprejeti mandat izrekoma ali molče odložili (§ 15. občinskega reda in § 15. občinskega volilnega reda). 2. osebe, ki so bile radi kakega iz dobiČkaželjnosti uči-njenega disciplinarnega pogreška odstavljene od javnega opravila ali službe za dobo treh let, računjeno od pravokrepnosti dotične razsodbe.
§ 10. Izključenost od aktivne in pasivne volilne pravice. Izključene, da ne smejo niti voliti, niti izvoljene biti, so tiste osebe, ki so bile obsojene na kazen, s katero je po kazensko-zakonskih določilih združena izguba političnih pravic, in to dotlej, dokler po vsako-časnih zakonih in zdaj po zakonu z dne 15. novembra 1867. L, drž. zak. št. 131, traja nesposobnost za izvrševanje teh pravic. Naposled so za tri leta od aktivne in pasivne volilne pravice izključene osebe, ki so te dve pravici izgubile za to dobo v smislu določil § 3., zadnjega odstavka.
§ 12. Sestava volilnih raz* redovin r az delit e v o b činskih svetovalcev po volilnih razredih. Za volitev občinskih svetovalcev se razdele vsi občani, ki imajo pravico voliti, v štiri volilne razrede. Prvim trem je voliti takrat, kadar se popolnuje ves občinski svet, po deset in četrtemu šest svetovalcev, drugače pa tisto število, ki je potrebno, da se ž njim napolnijo izpraznjena mesta občinskih svetovalcev, dotiČnega razreda. (Primerjaj £ 16. občinskega reda).
§13. Prvi volilni razred. Prvi volilni razred je sestavljen iz častnih meščanov in tistih volilnih upravičencev, ki plačujejo v občini jim predpisanega skupnega direktnega davka najmanj po 200 K.
§ 14. Drugi volilni razred. Drugi volilni razred je sestavljen iz tistih volilnih upravičencev, ki plačujejo v občini jim predpisanega skupnega direktnega davka najmanj po 50 kron, a manj kot 200 kron. V tem razredu volijo tudi, ako jih zaradi njih davčnega plačevanja ni uvrstiti v prvi volilni razred, volilni upravičenci, ki so v § 1. navedeni pod točko 3.
§ 15. Tretji volilni-cazred. Tretji voliloi razred je sestavljen iz tistih volilnih upravičencev, ki plačujejo v občini jim predpisanega skupnega direktnega davka maaj kot 50 kron in iz onih ljubljanskih meščanov, ki iz kakega drugega vzroka niso uvrščeni v I. ali II. volilni rrzred.
§ 16. Četrti volilni razred. Volilni upravičenci, navedeni po točko 4. prvega §. tega volilnega reda, tvorijo četrti volilni razred.
Vsi ti §§ so bili sprejeti nespremenjeni  v  podrobni  razpravi  in v f tretjem branju.
O občinskem redu se bo razpravljalo prihodnji torek.
UII. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke.
„Ljubljanska kreditna banka" je imela danes dopoldne v gornjih bančnih prostorih v Stritarjevih ulicah svoj VIL redni občni zbor, katerega se je udeležilo 17 delničarjev, ki so zastopali 1825 delnic in imeli 182 glasov.
Zborovanje je otvoril predsednik g. župan Ivan liri bar, ki je proglasil sklepčnost ter predstavil vladnega zastopnika dvornega svetnika g. markiza pl. Gozanija ter gosp. notarja Plantana kot zapisnikarja. Iskreno pozdravljajoč delničarje, se jim je zahvalil za zaupanje, ki so ga imeli do Kreditne banke in do upravnega sveta. Banka je imela lani večje izgube, ki pri enakih denarnih zavodih niso izključene. Vendar je upravni svet poskrbel, da bo poslovala banka previdno, da se kolikor mogoče preprečijo izgube za bodočnost. Bančni protektor ekscelenca Jan grof Harrach se zaradi bolezni ni mogel udeležiti zborovanja. Gosp. predsednik je izrekel zahvalo „Deželni banki kraljevine Češke" v Pragi, „Podružnici Živnostenske banke pro Čecby a Moravu" na Dunaju, „Podružnici Osrednje banke čeških hranilnic" na Dunaju in „Avstro ogrski banki", ki so šle „Ljubljanski kreditni banki" vedno na roko.
Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu in računski zaključek z dne 31. decembra 1906 ■ta se brez prebranja in ugovora odobrila, ker so imeli delničarji oboje tiskano v rokah.
Iz prvega poročila je posneti sledeče:
Čisti dobiček za poslovno leto 1906 znaša po odbitku vseh stroškov in bremen 153.286-11 K ter vštevši prenos dobička iz 1. 1905 747 26 K, skupno 154 033 37 K.
V preteklem poslovnem letu doseženi dobiček je večji od lanskega za 17.496 43 K vzlic okolnosti, da so se upravni stroški nekoliko povišali in nadalje, da so se morali v preteklem   poslovnem   letu plačati
davki in pristojbine za 11.818 37 K več nego leta 1905.
Nasprotno izkazuje račun izgube in dobička za leto 1906 v primeri s letom 1905 tudi več prejemkov iz obresti, zlasti pa izdatno povišanje provizije iz lastnih bančnih poslov, kar je dokaz, da bančno poslovanje napreduje in se razširja ter da bode lahko mogoče doseči tudi s podvojeno delniško glavnico 2,000.000 K prvotno 10°/0 obrestovanje, ako se posreči skonsolidovati poslovanje obeh podružnic v Spljetu in Celovcu v toliko, da bodete prispevali s primernim zneskom k čistemu dobičku centrale.
V splošnem pregledu za poslovno leto 1906 se mora omeniti izredno podraženje denarja, katero je povzročila nepričakovano velika potreba denarnih sredstev v inozemstvu; le previdni finančni politiki „Avstro-ogrske banke" se je zahvaliti, da se je v naši monarhiji vzdržala do konca leta 4l,2° yna obrestna mera tudi v teh kritičnih dobah, ko je na Nemškem in Angleškem bila oficijelna obrestna mera 7%, oziroma 6%.
Draginja denarja je vplivala neugodno tudi na stanje bančnih vlog in to tembolj, ker so celo dunajske banke pošiljale slovenskim posojilnicam, hranilnicam in zasebnim tvrd-kam 4l/2° tlne in višje ponudbe za vloge, vsled česar je bila banka primorana — da pride v okom zunanji konkurenci — povišati s 1. novembrom p. L za stalne vloge obrestno mero od 4% na 4l/2%- Ta obrestna mera ostane tudi zanaprej v veljavi.
Stanje posameznih oddelkov našega bančnega polovanja je bilo koncem leta 1906. sledeče:
Vloge na knjižice: Stanje dne 31. decembra 1905 2,277.048 38 kron; vloge in kapitalizovane obresti v L 1906. 3 991.645 30 K, skupno 6,263.693 68 K; tekom leta 1906. se je izplačalo 3,441.183 36 K; ostane torej dne 31. dec. 1906. 2:827.510 32 kron.
Vloge na tekoči račun: Stanje dne 31. decembra 1905. 2,688 601 58 K. tekom leta 1906. vloženo 12 416 070 79 kron, skupno 15,104 672 37 K; tekom leta 1906. izplačano 12 598 252 54 K, stanje dne 31. decembra 1906. 2,506.419 83 K.
Eskompt menic: Stanje menične listnice koncem leta 1905. 4,839 556 44 K, tekom leta 1906. se je eskomptovalo 22 285.777 81 kron, skupno 27,125 334 25 K; tekom leta 1906. se je plačalo oziroma reeskomp-tovalo 23,444057 55 K, ostalo je v menični listnici dne 31. decembra 1906. 3,681 276 70 K.
Vrednostni papirji: Stanje vrednostnih papirjev koncem 1. 1905. 1,274.460 38 K, tekom leta 1906. se je kupilo za 3,792 670 03 K, skupno 5,067.130 41 K; tekom leta 1906. se je prodalo za 3,366.22261 K, stanje vrednostnih papirjev 31. decembra 1906 1 700 907-80 K. Rezervni zaklad banke je znašal koncem leta 1905. 206 066 67 K in se je tekom leta 1906. zvišal za 17 299 kron 16 h in znaša torej koncem leta 1906. 223 365 83 K, kar pomeni 1115 odstotkov podvojene delniške glavnice ali 44 60 za vsako delnico.
Od lanskega leta posebni reservi za izgube odkazanih 50.000 kron — sta se tekom leta 1906. porabili v znesku 30 600 K — za odpis meničnih terjatev, v ostalem znesku 19 400 K — pa za polovični odpis vrednosti 194 delnic „Združenih pi-vovaren Žalec in Laški trg", ki ao v lastni bančni zalogi.
Računski zaključek z dne 31. decembra 1906 izkazuje: Čista bilanca: Aktiva 8,409 053 K 17 h, pasiva pa 8,255 019 K 80 h. Račun izgube in dobička: v breme 678 059 kron 70 h, v dobro 832.093 K 07 h.
V imenu nadzorstvenega sveta je poročal njegov predsednik gospod Josip Lavrenčič. Vse knjige in račune je nadzorstveni svet našel v popolnem soglasju s prilogami, zato se je predlagani absolutorij upravnemu svetu soglasno sprejel, nadzorstvenemu svetu je pa občni zbor za njegovo vestno in natančno pogosto nadzorovanje izrekel zahva'o.
O predlogu upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za leto 1906. je poročal ravnatelj g. Ladislav Pečanka.
Čisti dobiček je znašal 154 033-37 K in se je odkazalo: 5% reservnemu zakladu 7.664 30 K, 5 % dividenda na 5000 delnic po 400 K nom , kup. št. 6 100 000 K, 10% kot tantiema upravnemu svetu 4562 18 K, dotacija pokojninskemu zakladu 1000 K, dotacija posebni rezervi za menične izgube 40 000 K, prenosu na nov račun 806 89 K.
Predlog je bil splošno in v posameznih točkah soglasno sprejet.
O predlogu upravnega sveta glede izpremembe pravil in o zvišanju delniške glavnice je poročal gosp. dr. Triller. Predlagal je:
1.) Pravila se izpremene, da sme občni zbor sklepati o zvišanju deln. kapitala do 5,000 000 K z izdanjem novih polno vplačanih delnic.
3.) Sedanja delniška glavnica naj se zviša od 2 milijonov na 3 milijone kron, npravni svet pa se pooblašča! da določi Čas in modalitete povišanja, kakor bo potreba kazala.
Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Nato se je vršila volitev upravnega sveta. Skrutinatorja sta bila gg Zadnikar in Lenarčič. Oddanih je bilo 15 listkov in so dobili po 182 g'asov sledeči gg : Ivan Hribar, Josip A. Špitalsky, Fran Kolima n n, Kornelij G o r u p vitez S1 a-vinjski, Gabrijel Jelovšek, Ivan Knez, Fran Krasny, Jan Otto, Fran Pavlin, dr. Ivan Tavčar, Ir. K. Triller in Urban Zupanec.
Volitev nadzorstvenega sveta se je izvršila per acclamationem in so bili izvoljeni sedanji gg.: Josip Lavrenčič, Vit. Hrdina, F. Mally, Ubald pl. Trn k © czy in Alojzij Vodnik.
Pri slučajnih predlogih je vprašal g. Lavrenčič, koliko je resnice na tem, da ustanovi „Jadranska banka" v Ljubljani svojo filijalko.
G. predsednik je odgovoril, da ni sklep upravnega odbora „Jadranske banke", kar seje o tej ustanovitvi pisarilo po raznih listih, ampak le nekako strašilo, da bi „Ljubljanska kreditna banka" ne ustanovila v Trstu svoje podružnice, o kateri je imeti prepričanje, da bo izhajala dobro, ker v takem mestu, kot je Trst, bosta vendar lahko obstajala dva slovanska denarna zavoda.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je g. župan Iv. Hribar zahvalil za udeležbo in naznanil, da se bo upravni svet v kratkem posvetoval o jako važnih rečeh glede razvoja banke in skušal ustvariti gospodarsko podjetje, ki bode v korist slovenskemu narodu.
S tem je bilo zborovanje končano.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. marca.
— Državnozborske volitve v L]ubljanl. Mestni magistrat ljubljanski je včeraj do goto vil volilno listo za prihodnje državnozborske volitve. Vseh volilcev je 6 990. V I. volilnem okraju (šolski del) voli 673 volilcev, v II. (št. jakobski del) 1092, v III. (dvorski del razen Krakovega in Trnovega) 1357, v IV. (Krakovo in Trnovo) 861, v V. (kolodvorski del vzhodno od Dunajske ceste) 1420, v VI. ^kolodvorski del zahodno od Dunajske ceste) 638, v VII. (predkraji Havptmanica, Hra-deckega vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlove ulice, Črna vas, Dolenjska cesta in Galjevica) 390 in v VIII. (Udmat) 559 volilcev.
— Časi se spreminjalo. Prof. Verstovšek je do zadnjega časa veljal kot napreden, svobodomiseln mož. Na zaupnem shodu v Mariboru, kjer se je obsodila pogubna politika dr. fc>u-steršiča in njegovih drugov, je bil Verstovšek tisti, ki je najljutejše napadal dr. Šusteršiča in klerikalno politiko. Lansko leto je na shodu v Lehnu klical zbranim kmetom: „Vi kmetje ste osli, ker farjem v čreva ležete!" In sedaj ? Verstovšek se je zatekel pod plašč Šusterši-čevega namestnika na Štajerskem dr. Korošca in leze sedaj farjem v Čreva, kar se da. Se pač časi spreminjajo in „svobodomiselni" možje ž njimi! Da, da, „lakota slave, blaga vleče Karla drugam" ! Kakor čujemo, hoče dr. Verstovšek kandidirati v volilnem okraju Gornji grad-Šoštanj-Slovenski Gradec Mareuberg kot Korošcev kandidat.
— „Posavska straža11 se polagoma izpreminja v BenkoviČevo stražo. Če hoče imeti dr. Benkovič svoje klerikalno glasilo, je to njegova stvar. Odločno pa smo proti temu, da izrablja narodno zavednost Po-savcev v svojo namene. Najprvo je dobil na lim Krško tiskarno, potem ujel pod narodno-radikalno krinko napredne Slovence za naročnino, sedaj pa prebrača svoje politične kozle po tem listu.   Ali ni res nikogar, ki
bi napravil temu konec?
Po savČan.
— Vojska bol Najbolje informirani list na Slovenskem „Slovenec" lovi laške ogleduhe po Gorenjskem. V ponedeljkovi številki je ujel kar tri in sicer v prelepi Radovljici. Ker je mesto Radovljica v neposredni bližini laške meje, obeta postati t kratkem času v strategniČnem oziru velevažnega pomena. Vsled tega smo Čisto v soglasju z izvajanjem dr. Žlindre, ki ga je razvijal na nedelj-
skem „sijajnem" shodu v „Unionu", da mora biti naša armada enaka, če ne močnejša, laški armadi. Čudom se le čudimo zahtevi g. Anžiča, ko je predlagal, da naj delujejo bodoči državni poslanci iz Kranjske, da se ogromni stroški za vojaštvo v Avstriji znižajo. G. Anžic, ali ne vidite, da je Kranjska v nevarnosti? Ko ste sprejemali AnžiČevo rezolucijo v Ljubljani, smo lovili na Gorenjskem laške „vohune". In naš poslanec Pogačnik se je baje izrazil na shodu v Kamni gorici, da zbere vse kohorte Marijinih devic iz cele Slovenije, ter jih kon-centruje v Radovljici, da s tem odvrne pretečo nevarnost. — Kar se tiče pa vohunov, samo sledeče: V Radovljici se mude že nekaj dni trije tržaški lesni trgovci, ki kupujejo in prevzemajo les pri g. DerniČu. In iz teh treh kupcev je napravil najbolje informirani list na Slovenskem kar tri laške vohune. Ker so se podali ti trije trgovci v nedeljo domov v Trst, „zamehuril" jih je „Slovenec", češ, v Radovljici jih ni, torej so v „špeh-kamri". Omenjeni trije trgovci se menda v kratkem osebno predstavijo najbolje informiranemu uredništvu „Slovenca" ter ga upajo temeljito poučiti, kako se mora o poŠte nih ljudeh poročati. Slovenskemu svetu pa naj služijo te vrstice v doka z, kako zanesljiva in temeljita, a obenem resnična so poročila najbolje informiranega lista na Slovenskem — „Slovenca".
— Is  pisarne slovenskega
gledališča. Jutri, v četrtek (parj se ponovi melodiozna Verdijeva opera „Travi a ta". — V soboto (nepar) se uprizori izvirna noviteta „A n t o n i o Gledjevio" po dr. Ivan Tavčarjevi zgodovinski podobi (natisneni prvič v „Mariborski Zori" 1. 1873.) spisal Hinko Nučič. Drama je pisana v romantiškem duhu in se vrši začetkom osemnajstega steletja v Dubrovniku.
— Gregorčičev večer priredi „S p 1 o š n o slovensko žensko društvo" v nedeljo, dne 10. t. m. ob polusedmih zvečer v „Mestnem domu" z blagohotnim sodelovanjem slav. pevskega društva „Merkur", cenjenih dam #g. Olge Kobau, Ane Ki i ar in Jo s. Su-steršič ter gg. dr. G vi do na Ser-neca in Pavla Grošlja s temle sporedom: 1. Nedved: Zvezna: „Bratje v kolo se vstopimo". Moški zbor. Poje društvo „Merkur". 2. Ksaver Meško: Simonu Gregorčiču. Deklamuje gospa Olga Kobau. 3. Duševna fiziogn o-mija S. Gregorčiča. Predava g. P. Grošelj. 4. a) Nedved: „Njega ni". Besede S Gregorčiča, b) Lortzing: Arija iz opere „Wormski orožar". Poje gdč. Jos. Šusteršič. Spremlja gdČna. Ana Kilar. 5. Mendelsohn-Liszt: „Na krilih petja". Liszt: „Gozdno Šumenje". Svira na klavir gdč. Ana Kilar. 6. a) Nedvčd: „Srce sirota". Besede S. Gregorčiča, b) Leoncavallo : Prolog iz opere „GlumaČi". Poje g. dr. Gv. Serneo. Spremlja na klavir gdč. Ana Kilar. 7. Aljaž: „Naša zvezda". Besede Sim. Gregorčiča. Poje društvo „Merkur". Cene: Sedeži prvih vrst po 2 K; sedeži ostalih vrst po 1 krono. Stojišča 60 vin., dijaške vstopnice po 30 vin. bedeži ne bodo numerirani. Vsaka zavedna Slovenka ter vsak Slovenec je dolžan, da v proslavo Simona Gregorčiča poseti ta večer. Zato pričakuje odbor od vseh slojev ljubljanskega cenj. občinstva najobilnejše udeležbe.
— Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" priredi v nedeljo, dne 10. marca v zgornji veliki dvorani Narodnega doma ob poluosmih zvečer družinski večer s plesom pod pokroviteljstvom blag. gospe Fran j e dr. Tavčarjeve. Sodeluje slavna Društvena godba pod vodstvom g. kapelnika Poula in pevski zbor „Ljubljanskega Zvona" pod vodstvom zborovodje g. Lud. Bajde ta. — Spored: l.Iv. pl.Zajo: „Afrodita", ouvertura, svira godba. 2. Rud. Bajde: „Himna pevskega društva Ljubljanski Zvon", poje zbor. 3. Al. Sachs: „Mornar", samospev s spremljevanjem klavirja, poje g. Fran Rus. 4. Lehar: „Vila", pesem za krilovko, svira godba. 5. Juvaneo: „Pastir", zbor s tenor in bariton samospevom, pojeta gg. Jak. Lumbar in Rud. Bajde. 6. Ant. Foerster: „Naša zvezda" samospev s sprem'jevanjem klavirja, poje g. Ludovik   Bajde.  7. šchinzl:
Glasbene slike", potpourri, svira godba. 8. Al. Sachs: „K tebi", še-sterospev. 9. A. Foerster: „Povejte ve planine", zbor. 10. Lehar: .Plesne sirene", valček, svira godba. Ples. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer, vstopnina za osebo 1 K. Vstopnice, s katerih je razviden tudi
plesni red, se dobivajo pri g. Frann Čudnu v Prešernovih ulicah, gospe Šešarkovi v Šelenburgovih ulicah in na večer veselice od 7. naprej pri blagajni. Ker je čisti dobiček namenjen v prid društvene zastave, se preplačila hvaležno sprejemajo.
— »Pisateljsko podporno društvo" je imelo snoČi v „Narodnem domu" svoj občni zbor. Društvo je podpiralo Ernestino Jelovškovo, Po-dravskega, nekega pisatelja in vdovo nekega časnikarja, članov ima društvo 53, in sicer 3 častne, 3 ustanovne in 47 rednih članov. Stroškov je imelo 660 K 50 v, dohodkov pa 1000 K 72 v. Vsa društvena imovina znaša 18 389 K 38 v.
— Javno predavanje. V petek ob 8. uri zvečer bo predaval g. Ant. Chr&ska v dvorani „pri Maliču" (Hotel Stadt Wien) o temi: „Kri-stusovo trpljenje v Getse-mane". Bode se tudi pelo. Vstop vsakomur p^-ost.
— III. shod delegatov pomožnih uradnikov c. kr. dež. železnio. Pomožni uradniki c. kr. avstr drž. železnic so ustanovili pred kratkim zvezo pomožnih uradnikov c. kr. avstr. drž. železnic in so se pravila zveze že predložila ministerstvu za notranje zadeve v potrdilo. Za predsednika te državne zveze je bil izvoljen Viljem Fehr, za podpredsednika pa Gustav Frostl, obadva pomožna uradnika c. kr. ravnateljstva drž. žel. v Beljaku, kjer se nahaja tudi centrala zveze. Dne 23. svečana t. L seje vršil na Dunaju, Babenbergastrasse št. 5 v restavraciji Leber III. shod delegatov pomožnih uradnikov c. kr. avstrijskih drž. železnic. Na ta dan se je podala deputacija, sestoječa iz 20 delegatov vseh c. kr. ravnateljskih okrajev, pod vodstvom predsednika zveze, gosp. Wilh. Fehra k njegovi ekselenci gospodu železniškemu ministru dr. Derschattu. Njegova ekselenca, kakor tudi sekejski predstojnik pl. Donheimer, Gentebruck, Buschman in Kolisko so sprejeli deputacijo prav prijazno in so obljubili, da se bode prošnja pomežnih uradnikov uvaževala in bode ministrstvo ustreglo v kratkem v najnujnejših točkah. Njegova ekselenca, kakor tudi sekcijski svetnik pl. Donheimer sta se kazala v zadevi pomožnih uradnikov posebno poučena, in se je opazilo pri njihovih izvajanjih, da sta tej kategoriji uradnikov naklonjena. Avdijenca pri njegovi ekselenci je trajala 40 minut in je predsednik Fehr pri tej priložnosti izročil ministru pravila zveze. Pri tej deputaciji so bili zastopani odposlanoi c. kr. ravnateljskih okrajev Line, Ino-most, Plzen, Praga, Trst, Beljak, Lvov, Krakov, Stanislavov, Črnovice, Dunaj in Olomuc. Nadalje so bila zastopana stavbna vodstva Lvov, Jesenice, Špi-tal ob Dravi in Švarcah v Pongavi. Prihodnji shod delegatov se bode vršil v Krakovu. Želeti je, da bi ta prošnja ne bila zopet zaman, kajti ravno za to kategorijo se do zdaj še ni storilo nič. Upeljan je bil davek na vozne listke, ali vsi pomožni uradniki c. kr. uradov so dobili zboljšanje plač od tega novega, nad 17,000.000 K značaj očega davka, samo pomožni uradniki — o. kr. državnih železnic — so se prezrli!!
— Dostavljanje denarnih pisani in nakaznic ob nedeljah. Poštno in brzojavno ravnateljstvo nam naznanja: Ker se tendenca po dosegi razširjenega nedeljskega počitka Čedalje bolj uveljavlja, kažejo se že povsod pojavi, da niso le pisarne in poslovni prostori večjih podjetij temveč tudi manjših obrtnikov ob nedeljah in deloma tudi o praznikih popolnoma zaprti, tako da je v največ krajih število dejansko izročenih denarnih pošiljatev in izplačanih denarnih zneskov precej manjše nego ob istih dostavitvah ob delavnikih. Z ozirom na to, ker je že v re-glementarnih predpisih glede oddaje poštnih pošiljatev za to po možnosti preskrbljeno, da se lehko dvigne denarna pisma in denarne zneske poštnih in plačilnih nakaznic ob nedeljah in praznikih na poštnem uradu med navadnimi uradnimi urami, ne da bi bilo treba podati izjave radi odnašanja, je upati, da niti one osebe, katere brezpogojno računajo na prejemanje denarnih pošiljatev ob nedeljah, ne bodo imele upravičenih ugovorov proti opustitvi dostavljanja denarnih pošiljatev ob takih dneh. Ker se nadalje priporoča taka odredba tudi za notranje poštno poslovanje iz ozirov na olajšanje blagajniške službe, vsled česar bi odpadlo obširno obračunavanje nedostavljenih denarnih pošiljatev kakor tudi zato, da se doseže izdatni nedeljski počitek, naroČilo je e. kr. trgovinsko ministrstvo, da se naj gorenja odredba uvede za poskuŠnjo v onih krajih, kjer dostavljajo take pošiljat-ve posebni pismonoše. Vsled tega preneha v Ljubljani poČenši s 1. marcem t. 1. ob nedeljah dostavljanje denarnih pisem, denarnih zneskov k poštnim nakaznicam, k nakaznioam poštnega hranilnega urada in poštnih nalogov; izvzete pa so s tem nedelje, ki padejo na prve tri dni v mesecu. One nedelje pa, ko se ne dostavlja zgorej
omenjenih pošiljatev, dano je strankam na prosto voljo, da dvignejo te pošiljatve, če že nočejo Čakati, da se jim prihodnjega dne dostavijo, ie isto nedeljo na poštnem urada med določenimi urami t. j. od 9 do 11. ure predpoldne in sicer ne da bi jim bilo treba podati izjave radi odnašanja in plačati tozadevne predalnine. Ta omejitev pa ne velja za one došle pošiljatve, ki se morajo po obstoječih predpisih takoj po posebnih slih (ekspresno) dostaviti.
— Slovensko gledišče. Po preteku več let smo zopet slišali eno najpopularnejših Verdijevih oper t. j. „La Traviata", ki združuje v sebi vse prednosti Verdijeve glasbe: predvsem ognjevite melodije v zvezi z mogočno vplivsjočo izpeljavo dramatičnih momentov, za kar porabi mojst?r Verdi dostikrat najblesteČejšo instrumentacijo. Snov je Verdi povzel po „Dami s kameljami" od Aleksandra Dumas in vsebina besedila je sledeča. I. dejanje : V lahkoživko Violetto se zaljubi mladi Alfred Germont; sicer ga lahko-živka svari pred seboj, vendar jo prevzame vdana ljubezen mladega moža in zato mu podari kamelijo, Češ, da ga želi zopet videti, ko roža od-cvete. II. dejanje: Violetta se je odpovedala blestečemu živlenju, ker ljubi Alfreda in od njene služkinje izve mladi Germont, da ji je Violetta zaukazala vse, kar ni neobhodno potrebno, prodati, samo da si bode mogla preskrbeti, najpotrebnejše stvari v svojem novem življenju. Medtem, ko Alfred hiti v Pariz, da svoji ljubljenki vse preskrbi, vstopi Violetta in se snide s starim Germontom, kateri zahteva od nje, da njenega sina zapusti, katero željo mu ona tudi izpolni. Po kratkem pa najprisrČnejšem slovesu res zapusti Aifreda, stari Germont se sinu približa in ga prosi, da se vrne domu. Med tem pa dobi Alfred pismo iz katerega izve, da je Violetta obljubila priti na ples k Flori Bervoix; v jezi, da Violetta to stori brez njegovega dovoljenja, ji sledi. III. dejanje: Med igro vstopi Violetta ob roki barona Duphala in dasi jo Alfied videti ne mara, porabi vendar Violetta prvo priložnost, da mu pove, da ga je morala zapustiti, ker ima drugi pravico do nje. V jezi ji vrže Alfred mošnjo denarja pred noge, kar jo popolnoma potre. IV. dejanje: Violetta je na smrt bolna. Med tem zve Alfred od svojega očeta pravi vzrok Violettinega postopanja in prihiti v zadnjem trenotku k ljubljenki, ter jo prosi odpuščanja, toda prepozno je, ona umrje v njegovih rokah. — Vsebino smo morali povedati, ker se občinstvo pri najboljši volji ni moglo orijentirati, kajti bil je pravi babilonski stolp, v katerem je vsak po svoje pel. Le žal, da nimamo Še kakega Poljaka in Bolgara med solisti, da, potem bi res lahko dokazali nase navdušenje za slovansko vzajemnost. Pri operi se vendar mora razumeti besedilo, sicer je pač nemogoče vglobiti se v opero. To opero si je izbrala gospa Skalova za svoj častni večer. Bila je izredno di-sponirana in nam je lahkoživko Violetto tako krasno pogodila, da si je skoraj ne moremo boljše predstavljati. V petju in v igri je kazala izreden temperament in zato se ni čuditi burnemu aplavzu od strani občinstva; tudi je dobila v znak priznanja in simpatij mnogo krasnih cvetk. — V celeti je bila opera prav dobra. Alfreda je pel ruski g. Rezu-nov temperamentno, kakor smo že vajeni pod njim. Tudi g. Oufednik je bil prav dober Germont, pel je češki. Med ostalimi solisti je bila gdč. Proehazkova (Flora) prav dobra, in istotako g. Betteto. Gdč. Kočevarjevi bi v resnih trenotkih priporočali več resnobe, sicer pa kaže v recitativu lep napredek. Zbor je dobro naštu-diran in je le parkrat zastajal. — Samo ob sebi umevno je, da je bilo gledišče razprodano. P. K.
— Novo žensko telovadno društvo. V Šiški se je ustanovilo žensko telovadno društvo kot znak, da so ŠišenČanke skozinskoz zavedne in napredne
— Iz Šmartna pri Litiji se nam
piše: Nismo mislili, da bo občinskemu in farške hranilnice tajniku, ki je kot mežnar seveda odvisen od dekana, sledil tudi naš neodvisni župaD Leopold Hostnik. Zanesli smo se nanj, in zato smo ga volili kot župana, toda Črna nehvaležnost je naše plačilo. Dal se je ujeti sladkim besedam pretkanih popov in se jih oprijel. Ni mu zadosti, da obiskuje vedno „apostola miruu v osebi novega dekana, ampak odstopil je od naše posojilnice — in čuj svet! — udeležil se je celo Šusterši-čevega zaupnega shoda. Župan odločno naprednega Šmartna — kleči pred Šusteršičem! Kličemo vam, zavedni ŠmarČani, g. župan: Le tako naprej g. župan, s tem si podkopu-jete za vedno naše zaupanje in si sami omajujete županski stol.
— Suklje-Štemburjevi semnjl V Eandiji v konkurzu. Kar smo
prorokovali že pred tremi tedni, se je uresničilo. Gosp. Zuro p. d. Štembur
je kot župan fimihel-stopifike občine te dni vložil prošnjo, da bi se s tolikimi stroški pridobljeni tedenski semnji v Kandiji — opustili! S tem je g. Zuro očitno in javno priznal, kako velikansko blamažo si je nakopal s svojim kljubovanjem novomeškim trgovcem in obrtnikom. Koliko prizivov je dr. ŠušteršiČ skoval g. Zurou za te „abusivne" semnje in koliko so tisti veljali — občinsko blagajno. In zdaj je moral g. Zuro sam prositi naj se opuste s tolikim trudom pridobljeni semnji. Ni Čuda, da se že otroci norca delajo iz take modrosti. In tega modrijana je svcjeČasni državniposlanec S u kij e v državnem zboru, proslavljajoč njegovo bistroumnost, v nebesa povzdigoval in mu glorijo pel z refrenom, da je g. Pepe bolj razumen, nego marsikateri politični uradnik! Tu naj bode omenjeno, da bi ljudstvo političnega uradnika, kateri bi take kozolce, kakor gosp. Zuro preobračal, ne le za glavo, temveč za pete obesilo. Koliko denarja je pa le prostor za to ponesrečeno semnjišČe in ograjo stal. to bodo čutili nesrečni Kandijanoi leta in leta. No, saj je pa tudi slednja seja mestnega odbora v Novem mestu pokazala g. Zurca v pravi podobi in so tudi „Dolenjske Noviceu z dne 1. marca t. 1. vso razpravo nepristransko objavile. Novomeščani privoščijo Šuklje - Štemburju njiju konkurz s sejmi prav iz srca. Le ena stvar je NovomešČanom še nejasna, od kdaj je dobil g. Zurc tolikanj vpliva pri nekaterih oblastih, da mu gredo vedno na limanice? Nekateri trdijo, da od tihmal, kar se je v njegovi oštariji pri godil v pustu tisti pikantni do-godljaj z reform-hlaČioami neke dame, katero storijo je g. Štembur s tako velikim veseljem raznašal, dasiravno se je prigodila v rjegovi gostilni. Posebno se g. Zuro odlikuje z denunciranjem in obrekovanjem državnih uradnikov različnih resortov. Uradnik, ki upa nepristransko in strogo postavno postopati, ter ne ukrene tako, kakor mogočni g. Pepe Zurc želi, ta je njegov — sovražnik. V tej zadevi se pa v zadnjem času zbirajo črni cblaki nad ponosno glavo g. Štem-burja in strela bode udarila v njo preje kakor si more misliti. Preje, kakor je g. Zurc otvoril konkurzne sejme v Kandiji, stopal je skorai sle-hrno jutro mogočno in ponosne po novomeškem trgu in gledal, ali ga pač vsak pozdravi, sedaj pa se njegove impozantne prikazni ne zamore v Novem mestu več viditi. Da pa ne bode moglo spravljati v javnost kakih laži o vzroku zakaj je g. Zurc primoran kandijanske sejme opustiti, hočemo tu že naprej resnične razloge pribiti. Doslej se je vršilo 7 tedenskih sejmov v Kandiji. Postavno mora vsaki sejem nadzorovati izprašani živinozdravnik. Za te v konkurz padle sejme naprosil je g. Zurc kot strokovnega nadzorovatelja c. kr. višjega živinozdravnika gospoda Skaleta v Novem mestu in sicer proti plačilu 10 krone za sleherni sejem v tednu. Tedaj so imeli izbornega strokovnjaka živinozdravnika na sejmišču sleherni četrtek — , samo živine ni bilo. Teh 10 kron bi bilo moralo oskrbništvo premoženja v Kandiji živinozdravniku vsaki teden plačati, ako bi ne bili sejme opustili. Tega pa ne, in Še celo radi tega ne, ker je g. Skale Novo-meščan. Mi smo g. živinozdravniku iz srca privoščili ta dohodek iz kandijanske blagajne, le škoda, da j e tako mala časa trajal. Edini g. Skale je imel dobiček o teh slavnih sejmov, kajti prišel je na sejmišče, se nasmehnil, se obrnil in odšel. Tako lahkega zaslužka ta gospod še ni v svojem življenju imel, in smo ga mu vsi Novomeščani privoščili. Kako je g. Stembur gospoda tržnega čolnarja Berleca in druge tržne organe odškodoval, pa ne vemo, gotovo pa niso bili tako nespametni, da bi bili zastonj na sejmišču zmrzovali. Novomeščani pa sedaj pojo: Hali, hali, halo, kandijanskih sejmov več ne bo!
— Bukev ga Je ubila. Ko sta
dva delavca 27. februarja v gozdu pri Kostanjevici podirala bukve in je ravno ena imela pasti, dala sta Ivanu Urbanču znamenje, naj se umakne. UrbanČ se ni umaknil na pravo stran in bukev ga je zadela s tako silo na glavo, da je bil na mestu mrtev.
— Nesreča v premogokopu.
V premogokopu v Trbovljah se je ponesrečil te dni rudar Marti n Romih iz Višgorja pri Zagorju. Padel je v rov in bil na mestu mrtev.
— Nekaj opazk h „Gospodar-Jevemu" poročilu o shodu „Narodne stranke" V Ptuju 24. februarja. Najprvo bodi omenjeno, da je nGo-spodarjevo" poročilo prav po ligvor-jansko zavito. Kdor članek Čita, si misli, da so na shodu nadvladali klerikalci, in da so govornike ugnali v kozji rog; a ravno nasprotno je bilo istina. Gg. Žirovnik in Kopriv-Šek, oba kaplana, sta se imela zahvaliti le vljudnosti g. dr. Kukovca, da sta smela prisostvovati shodu, (vabljena   nista  bila),  a sta to prijaz-
nost poplačal« s motenjem shoda, če pa mislijo g. v talarjih, da bodo paradirali s takimi baoki kakor je g. Franc Brenčič, ki se je klerikalizma, (prav pristnega kranjskega) navzel v kmetijski šoli na Grmu, ki misli, da ga spravi edina beseda „katoliškotf že v nebesa, ali, da mu ta edina beseda pomaga do blagostanja in sreče, se motijo! Minili so tisti časi, gospodje! Saj se je pokazalo na shodu, da kmet pred politi-kujočim duhovnikom nima več „reŠ-pekta!" To ste čutili Vi g. Žirovnik, ko so Vara doneli klici: „Ven ž njim !u na uho! Ali ne! — Povšeči. Vam tudi ni bil govor g. šol. voditelja Peska! Torej črne duše, kmetu trobite na shodih, z lece, po svojih umazanih Ustih, naj se naobrazuje, naj napreduje, po drugi strani pa mu priporočate, naj zadržuje otroke od pouka, mu hočete skrajšati Čas solo-obveznosti na pet let; s tem torej hočete pomagati kmetu, da ga tlačite nazaj v temo nevednosti? Otrok spada v šolo, ni ni kaka pestunja, nikak pastir med Šolskimi urami; kar pa dela po pouku, mu pa služi le v razvedrilo in krepilo! Razumete? To je otrokova dota, če kaj zna! Seveda, vam je ljubše, če ostane kmetska mladina nevedna, se laže molze in izrablja v gotove namene, kaj ne? Na shodu g. Žirovnik kar ni hotel verjeti, kar je poročal g. dr. Kukovec o počenjanju g. doktorjev, posvetnih in blagosljovjenih, v kurzu Slov. kršč. socijalne zveze v Mariboru No gospod, ali sedaj tudi ne verujete, ko so Vam Vaši bratci sami potrdili vse v „Gospodarju", rekoč: „ . . . bili so seveda imenovani tudi reditelji, ki so na predsednikovo povelje vršili svojo dolžnost". Capito? K sklepu pa svetujemo voditeljem Narodne stranke, da k vsakemu shodu pripuščajo g. duhovnike, ker se razprava po zaslugi taistih razvija živahneje in pri tej priliki marsikaj spravi na dan, kar tem gospodom ne dela posebne časti, jim jemlje ugled, ter jih označuje kot prave pravcate ljudske osreČevatelje, pardon! sleparje. Vam gg. v talarjih pa kličemo z župnikom Orlom v romanu „Pot za razpotjem" : „Ne bodite kakor navadni delavci, ki opravijo za 2 K tiho, za 4 K peto mašo, za 1 K toliko in toliko očenašev, temveč bodite vinogradniki Gospodovi, pustite politiko in služite zvesto oltarju!"
— Farško lalotstvo. — Iz Spod. Štajerja se nam piše: V cenj. vašem listu z dne 28 febr. t. 1. pišete o nekem „ Jožefinarjuu s Celja, ki je na podel način raz lece v Št. Juriju ob juž. žel. opravljal razne ljudi ter ščuval ljudstvo proti gotovim stanovom. Tako človeče res ne zasluži drugega nego — bič. — Duhovitost teh misijonarjev od sv. Jožefa nad Celjem je sploh znana širom naše slovenske Štajerske. V fanatiziranju nižjih slojev našega ljudstva so ti farji pravi mojstri! Seve pri količkaj razboritejših ljudeh ne opravijo ničesar, ker so preneumni. Treba takega Lazarista pogledati le v obraz, pa že veš, s kom ti je opraviti; kajti sama budalost mu odseva z vnanjosti njegove. — Posebno se odlikujejo ti La-zaristi s tem, da spovednico zlorabljajo v sebične svoje namene ter tu hujskajo posle proti gospodarjem, pri katerih so v službi. V spovednici povprašujejo služinčad po raznem, kar se v hiši gospodarjevi godi: kdo tja zahaja, kaj se tam jo, kako se od tam hodi v cerkev, kaj se govori o duhovnikih itd., itd. To sicer ne delajo samo celjski misijonarji, to prakticiraj o — posebno v zadnjem času — pri nas duhovniki sploh. Mi bodemo prišli z imeni na dan. Te zastrupovalce ljudske duše se mora razkrinkati. Re-medura mora priti! —
— Celjski vikar Gorišek je
specialiteta posebne vrste. Znano je, kako vzorno je upravljal konzum v Laškem trgu. Kdor se hoče v tem še natančneje poučiti, naj Čita zadnji celjski „Narodni list"! Gorišek pa ni le dober nacijonalni ekonom, on je tudi izvrsten „izobraževatelju našega ljudstva. Dokaz temu, da celo Šoloobvezne dečke, sploh fante, ki so še mokri za ušesi, pošilja v političen kurz, kjer se po duhovnih in posvetnih kat. „politikih" izvežbajo vkor-teše za bodoče volitve v državni zbor. Tudi v tem oziru zadnji „Nar. list" kaj drastično piše. — Gorišek torej ni zastonj v o d j a — pardon! — podpredsednik celjskega „iz-obraževalnega društva"! — On namreč ni samo velik pospeŠitelj mladeniškemu izobraževanju, marveč je tudi resničen prijatelj devicam, posebno onim, ki so v Marijinih družbah ter mu svoje prihranjene novce izročajo v shranitev. Da je temu tako, vemo iz pristnega vira. Kdor zna, pa zna; in Gorišek zna! On Že ve, zakaj shranjuje devicam denar; saj je imel že opravka dovolj z denarjem, pa bi ne znal?! — Res, briljanten mož, ta Gorišek!
— Il talca. Odkar je naše ljudstvo sodilo doktorja Korošca na njegovem shodu, izrezujoč mu odločno, da se njegovemu terorizmu neče uklo-
niti, da jo je popihal iz Hodnikove dvorane in zapustil na farovškem vozička njemu tako nehvaležni trg Žalec, se njegovo glasilo ne more pomiriti in vsaka Številka „Slovenskoga Gospodarja" prinaša notice, pisane od prav dobro znane, umazane roke. S podlim obrekovanjem in laganjem obrekuje se v njih može, ki delujejo že desetletja v našem javnem življenju in hujska proti mladini, katere pošteno stremljenje je, vzgajati se v narodnem in naprednem duhu. Nismo dalje pri volji, prenašati to nečuveno postopanje tistega podlega hinavca, ki mu je na obrazu vtisnjen pečat laži in hlimba verskega čuta, nismo dalje voljni gledati, kako ta umazana suknja, ki se liki potepen maček-pri belem dnevu skriva, ki pa ponoči tembo'j uganja stvari, ki bijejo v obraz vsi morali, še nadalje zavija resnioo na prav jezuitski način. Kakor hitro se to ostudno postopanje z nami takoj ne neha, bode vzkipela mera naše potrpežljivosti in strgali bodemo predrznežu krinko raz lica.
— Podravska podružnica „Slovenskoga plan. društva" priredi v nedeljo 10. sušca popoldne ob pol 4. uri v gostilni g J. Muleja svoj občni zbor. Na dnevnem redu so tudi volitve načelništva za naslednjo triletno dobo in pogovor o stavbi planinske koče pri Sv. Arehu.
— Zaradi nravnostnega hudodelstva, uČinjenega na 13letni deklici, je bil pred mariborskimi porotniki obsojen 231etni hlapec Matevž Voglen iz Majšperga na 15 mesecev težke ječe.
— Smrt na ieleznični progi.
221etni tesar Jernej Jug iz Žabljeka pri Mariboru je šel v soboto po že-leznični progi med Poličanami in Slo-venjo Bistrico ter ni zapazil, da gre za njim vlak po drugem tiru nego navadno. Stroj je butnil Juga s tako silo, da je z razbito črepinjo obležal mrtev.
— V botelu v Mariboru Je
Okradel 301emi Jožef HoJzel iz Studenic pri Slovenski Bistrici, in sicer višjega poštnega oficijala La Croix de Lavala z Dunaja. Pobral mu je ves denar ter zlato uro z verižico. Holzel se je izdal za inženirja Ste-fensona z Dunaja, a tatvine menda ni sam izvršil, ker so dobili potem uro in verižico ter prazno denarnico.
— Mariborsko porotno sodišče jc oprostilo 04tetnega fužinskega delavca F r. Legana, ki je v Muti ponaredil petkronski denar ter ga skušal oddati v gostilni. Izpovedal je, da je storil to, da bi prišel v zapor, ker ni imel službe. — Obsojena pa je bila brezposelna kuharica Marija Janko v 31etno ječo, ker je zadavila svojega otroka takoj po porodu.
— Kap Je zadela Antona Ru-deža, učitelja na gluhonemnici v Gorici. Umrl je kmalu nato.
— Baronica Schdnberger, ki
je igrala veliko nalogo na Ogrskem, je pristojna v Gorico.
— UbO]. Na železniškem mostu na poti iz Podgore v Gorico so našli ubitega 311etuega čevljarja Andreja Pavletiča. Imel je eno oko izbito in dve rani na glavi. Kdo ga je ubil, se nič ne ve.
— S kamnom   ubil divjo
mačko* V Dolu na Goriškem je on-
dotni gozdar Ignacij Veliko n j a ubil 1 meter dolgo divjo mačko s kamnom, ker ni imel puške pri sebi. Sicer ima pa mož veliko srečo. Pred dvema letoma je ustrelil srnjaka s tremi rogovilami, lani pa 10 lisic, 6 srnjakov in 4 kune zlatice. „Gorica" mu zato posebno iskreno Čestita, ker je baje „jako pošten mož katoliškega prepričanja in ima celo v deškem semenišču sina odličnjaka, ki je eden najboljših učencev cele gimnazije". Najbrž ima zaradi tega tako srečo!
— Prostosti željen cigan. V okolici Zagraja na Goriškem so pretekli teden kradli cigani. Ko je pri R ubijah hotel orožnik aretirati cigana, ki se je pripeljal z ženo in otroci, mahnil je cigan po konju, da bi ube-žal. S pomočjo ljudi je orožnik aretiral cigana, ki se je pa ustavljal toliko Časa, da mu je mož postave nastavil bajonet na prsi. Ko pa je orožnik privedel cigana do sovodenjskega zapora in odpiral zapor, ušel mu je cigan in ko je hotel orožnik za njim, oklenila se ga je žena in prosila za ljubljenega moža. Cigana so ujeli nato drugi ljudje. Skrajni čas je, pravi „Gorica", da se zatre enkrat ta „golazeu, ki ima posebno moč, kjer ni nobenega moškega v hiši."
— Aretiran Je bil v Trstu 35-
letni trgovski potnik Jožef Fonn iz Vidma, ker se je zopet povrnil v Trst, odkoder so ga izgnali. Fonn je, kakor znano, pokradel veliko znamk na tržaški poŠti in dobil zato 18 mesecev ječe.
— Zaradi izdajanja ponarejenega denarja sta bila v Trstu aretirana dva mlada človeka iz Italije.
— Nezgoda  v   tujini. Med
postajama Foil in Marling pri Merami je padel kovač Ivan Eržen, doma iz Kranjske z nasipa na
Železniško progo. Čuvaj ga je naSel šele zjutraj nevarno ranjenega.
— Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu ima ta teden razstavljeno Čudovito deželo Indijo. Tu vidimo stvari, o kakršnih se čita le v pravljicah. Najzanimivejša pa so prastara svetišča in skalne trdnjave. Mesta Agra, Gvalior, Baroda, Jejpooe itd. imajo pestri ori-jentalski značaj. Znamenit je grobni spomenik pri Agri, sličen egiptski piramidi. V pisanem prometu vidimo korakati slone z baldahini, vidimo pa tudi fakirje, ki se bičajo na ulicah, razkošno zapeljive odaliske, indijske čarovnike, skup ne prvotnih prebivalcev in indijski lepši spol v skupni kopeli. — Prihodnji teden se razstavi Sicilija.
— Panorama-kosmorama na Dvorskem trgu   pod „Narodno
kavarno" nam razkazuje ta teden znamenito Monakovo, njega prekrasne stavbe, zlasti veličastne cerkve, mogočne palače, magistrat itd. Prihodnji teden Vzhodnja Indija.
— Društvo slovenskih profesorjev vljudno vabi svoje člane na prijateljski sestanek v petek, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Razgovarjalo se bo o točkah prihodnjega shoda „Državne zveze avstrijskih srednješolskih društev", kakor so: suplentsko vprašanje s stališča definitivnega namesČenja, remunera-cija za razrednike ter za oskrbovalca knjižnic in zbirk, eventualno vprašanje šolskih zdravnikov itd.
— Tujci V LJubljani. Meseca februarja t. 1. je došlo v Ljubljano 3281 tujcev — 175 več kot meseca januarja in 593 več kot februarja lanskega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu „Union" 639, pri „Slonu" 56i, pri „Maliču" 298, „Llovd" 264, pri „Avstrijskem cesarju" lOo, „Štru-kelj" 122, „Ilirija" 130, pri „Južnem kolodvoru" 124, „Grajzer" 98, pri „Bavarskem dvoru" 83, v ostalih gostilnah in prenočiščih 854.
— 9 jiavsfco gibanje. Včeraj se j9 odpelja'o z južnega kolodvora v Ameriko 200 Slovencev, 60 Mace-doncev in 150 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 90 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 70, na Tirolsko 90, v Ino-most 25, v Meran pa 30 Hrvatov. V Beljak se je odpeljalo 25 Macedoncev.
— izgubljene in najdene reči. Posestnica Jera Ločnikarjeva je izgubila sivo obleko za 141etnega dečka. — Hlapec Ivan Zupančič je našel srebrno žensko uro. — Neka gospodična je izgubila zlat prstan z rdečim kamnom, vreden 6 K. Prstan je imel vrezani črki A. H. — Gdč. Ivana Pe-tričeva je izgubila srebrno žensko uro z ovratno verižico, vredno 28 K. — Računski narednik g. Fran Peterlin je našel srebrno moško uro in jo oddal na magistratu.
— „Ljubljanska društvena
jcdba" priredi jutri zvečer v hotelu „Llovd" (Sv. Petra oesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Meteor, mesečni pregled. Minolega mesca svečana je vladal pravi zimski mraz in snega je bilo obilo. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj —5 2°, ob dveh popoldan 0 4°, ob devetih zvečer —2 3U, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca —2 4", za 2 2" pod normalom; največ 7 6° dne 19., najmanj —13 0' dne 25. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 735 0 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 10 mm pod normalom. Najvišje 742 8 dne 28. zjutraj, najnižje 716 7 dne 21. zjutraj. — Mokrih dni je bilo 9; padavina, dež in sneg, znala 58 3 mm; od teh pride samo na viharno noč od 20. na 21. svota 32 7 mm. —-Meglo smo imeli ob devetih jutrih; med vetrovi je prevladoval jugovzhodni. — Tekočega meseca sušca pride luna dne 8. proti poldne v Zemljino o bližje. —
• Najnovejše novice. Poveljnik zagrebškegavoja podmar-šal pl. Ohavanne gre v pokoj, baje zaradi konflikta s poveljnikom hrvatske deželne brambe.
— Mesto v nevarosti. Italijansko mesto Montemurro je v nevarnosti, da je podsujejo zemeljski plazovi, ki se pomikajo nad mestom, kakor lava. Prebivalci so zbežali iz hiš ter prenočujejo na prostem.
— 65.000 zabojev patron je odšlo iz Trsta za grško vlado.
— Eksplozija v cerkvi. V cerkvi Sv. Magdalene v Lisaboni je eksplodiral med mašo plin. Duhovnik je hudo ranjen, mnogo vernikov je bilo na begu ranjenih, cerkev je porušena.
— Obesili so včeraj v Tar-nopolu zakonska Salewicz, ki sta zastrupila moževe starše, da bi prej dobila dedšČino.
— Za črnimi kozami sta zboleli v Dunkirohenu dve osebi.
— Helena Odilon, kateri je nedavno umrl mož plem. Rakowazky
v noriM&iei, »e poroči z nekim Pe-
— Štrajk duhovnikov. V Stanislavu so sačeli Štrajkati ka to li-ški vikarji.
— Reforma juridičnih študij. Shod profesorskega kolegija ju-ridične fakultete na Dunaju je sklenil predlagati nauČnemu ministrstvu, naj se astanovi državnogospodar-ski doktorat, odklonil pa je predlog praškega vseučilišča glede državno-znanstvenega doktorata.
Telefonska in nrzojauna poročila.
Trst 6. miren. Včera zvečer }e deželni zbor po silno burni debat« in vzlic najodk čnejšemu odpO'U sloven^kh poslancev sprejel novi deželoozborski volilni red, čgar oritni uarren je, oropati Slovence vsakega zastopstva v dež z bo m. Slovenski pcs^nci dr. Kybar, Slavi k in Gorju p so nastopali z največjo eneržijo. Rybti je poživljal e ž gLvarja, nai mu po kaže t sli zakon, po katerem bi bilo slov p s!ancem prepovedano, govorci v tržaškem dež zboru slov?n**i, Česar dež glavar ni rjDogf4 storiti Vzel je p* Rvbara opetovano besedo Med nepopisnim vibčrjeao, piski.-njem in troben tanjem je dež zbor sprejel načrt te nečuvene vol;lne r* f rme.
Dunaj 6. marca Ministrski svet m danes sejo, na kateri določi navodila za pogajanja avstrijskega fiaančnega mmistra z ogrsic-m ftoanćomi ministrom gl de nagodbe.
Dunaj 6 marca.   Češki na mesto k grof  Coudenhove je prišel sera, da se dogovori z me rodajri«?   krcgi  glede cesarjevega potovanja v Prago.
Lvov C marca Deželno s1* dišče je sklenilo nssvetovati pra vcscdnema ministrstvu, naj za obravnavo proti maloru-3 k'» m f isokošolcem delegira kako sodišče izven Gal'ške in Bukovine
Ratrograd 6. marca. Otvoritev dume je  bila jako zanimiva   Delavci so socijaliste nosili na r^mah.   Sec'jalistični poslane* so rekbt da išče stranka kadetov porazu m Ij en i e s car jem, d čim  iščejo socijalisti le porazumljenje z narodom. Otvontver e seje sta se med dru gimi   udeležila  tudi   veliki knez Nikolaj Nikolajevič  in ge ceral Kuropatkin
Ceneno domsce zaravHo. Za uravnavo m j tirani te v dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega JHollavfigaJSeidJitz-praaka*', ki se dobi za nizko ceno, in saten vpliva najbolj trajno na vse tež koče pre bavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po poStnem po Tzetjn razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. atOLJL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ L Tnchlaaben 9. V lekarnah na deželi je 'srečno zahtevati MOLL-ov preparat zaznamovan a varnostno znamko in podpisom 1   16 —4
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
rfeluj«* najboljše priznana
Taio-clin Mtnra
Rogaški
nare|a apetit, povspetuje prav-
katera  okrepćuje  lasišće, odstranjuje
laske in preprečuje Izpadanje las, 1 nt* klriilm z, iiu« o ti oni el fcron«,
Sazpoiifca  «e  z  obratno  pošto  ne J manj kot dve steklenici.
Zaloge vseh preizkušenih zdravil, medic, mil medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiskih obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Del lekarn a Milana Lensteka
t Ljubljani, R sijeva cesta št. I
navasgrajenega Fran Joiefovega
Jnhil. montn. 10 o
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
le družbo sv. Cirila   In Metoda:
Gosp. Fran Verhunc, sod. pristav v Gradačcu (Bosna) K 7 70 nabral pri bosenski svatbi v Gradačcu. — Gospod Ivan Rinko v Cerknici K 4 —. — Gosp. Fr. Sladic v Litiji K 10 — čisti preostanek zabavnega ve c era z dne
tt srn. — Skupaj 2170 K. Srčna hvala! i veti darovalci!
Jempel-vrelec* hw,,a"i*
ureja odvajanje.
Meteorolojl&io porodio.
rtUu nmd morj.m Of-B   Sredici antei iUk THO
5 8 I	čaa opaao vaaja	»tanje barometra v mm		Vetrovi	Nebo
6	9. *v.	1*6 6	— 13	breavetrao	jaano
6	7. aj.	744 8	—79	al. s vab.	megla
	y. pop.	"40 2	32	al. jog	jasao
Sretajs v&erajinja temperatura : —0*2* norma le :   1 9 \      Padavina v mm 0.0.
Borzna poročila.
Ljuujaaska
.Kreditna bank« v Ljubljani'1.
Uradni kura! dun. borac
KaiMbeal *****
,. .-.brni renta . . M, tvitr kronska renta. . %*u m zlata . - • |«/# ogrska kronaka renta . WL „ zlata . ••/. posojilo det. Kranjske 1» •' posojilo mesta Spljet *•/•*/• » » Zadar **/■% bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . %f9 evlka del. banka k. e.
!*•    •      •>      • j |j J' t*,t»/. zast. pisma gal. del. hipotečne banke . . peit kom.  k. o. s
10°.. er......
I* ,•«. zast. pisma Innerst
Hranilnice.....
zast. pisma ogr. eanar. dež. hranilnice .  . .
pis. ogr hip. ban. °hl. ogr. lokalnih železnic d. dr.       . . #*/«•/, obl. Čeike ind. banke r*f, prior. lok. želez. Trst-
Poreč.....
M'# prior, dolenjskih žel. . p Q prior. jut. žel. kup. Vi V: t*V\ avstr. p os. za ieL p. o.
SjSJSfp.
fcrečk«! od 1. 18dOV,   .   * . p    od 1. 1864 .  .  . .
tisske......
"    ssm. kred. I. emisij*
: . • «. .
m    ogrske hip. banke m    srbak* a fra. 100--
m Sirske......
iasilika arečse . . . Creditne .    ♦  • •
ao moške 9     *  • •
krakovske m     .   . .
ljubljanske 9 . * • Ivstr. raać. kriaa ,     .  . .
■Kd-jrfov« ,     .  . .
faicburske m « • • >una|ake kora.   9     *  • .
užne železnice.....
Jriavne železnice ... ivstr.-ogrske bančne dela. \vstr. kreditne banke   • . Ogrske    p m ^ivnostensk«       .       - . "remogokop v Mostu (Srša) \lptnske montan .... ^raške žel. inat dr. ... tima-Murasvi Trboveljske .vitr. orožne tevr. Zsimt sladkeree
Verna«.
t sr. cehas • , 5 franki i
6. marca 1907.
Ombm  j BUgo
99 10; 99 90
100-10 10C 3 j
9906 992o
117 80 117 60
94 8f> 96 06
113 60 113-8"
99 10 100 0
104 60 101 W
99 86 100 85
99 7 s 99 76 99 30
100 75 10076 99 76
10010 101-—
106'-
100 —
100 —
I00-—
100
100'—
99 90 98 7^ 31060 100 66
1S3 85 iJ6« F>0 1496i
65 :0 2*74 60 346-
99-
183 ^6
«1 70 442-
80
9Z
67
4616 «7 60 Vi
84 60 489 50
166 6 '81 bO
1770 -*79 -* 5 6 244 -763 -616 0?»
•263S *S66 60 283 564 139 —
11-36 19 10 8361 84 06 117 60 95-40 S bt 4 «4
107 — 101 —
100 50
100-20
100 20
101-
99 75 31 -60 101 66
166 85 2-*8 6<>
51 65 275 bO 284 50 26« 107 -184 26
23 70 t*2 —
90
101 -
<H
48 15
29*50 6-»
9n 60 499 50
167 60 182 50 780 — «80- -806 ^0 t- 4 SO 763'-617 06 648 -56650 287 — 569 -141-—
11-40 19*13 83 F 9 84*12
r 80
9S-60 8*53
žitne cene v Budimpešti
Dne 6. marca 1907. T<«rtKln
ra april ... si „ oktober ■ . B „ april .... .maj ....
e  juM)     •   •   • m april . ,
6 h ceneje
: ženica
B
-i
•oruza
3 vsa
60 ftf K
50 „ . 60 . .
60 .
6o:„ .
60 . .
7*47 7*P3 676 6 22 636 741
t
Žalostnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, gospa
Jedert Pire
danes zjutraj v starost 75 let, previđena s sv. zakramenti, mimo v Gospodu zaspala. 782
Pogreb bode v četrtek, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Kostanjevica, 5. marca 1907.
Teodor Pire, sin. Jerica Urite roj. Pire, Zofija Pire, hčeri. Valentin Urslc, zet.
Leemder!
CM pnptm PNlataf r lati m pattf.
771- 8 S#taM«
pevovodja
tmoieo voditi najveije pevske zbore, lite alaito. Sprejel bi tudi kako postransko službo.
Več   pove   upravniitvo „Slov. Naroda11. 764-2
Pozor!
no Sv. Petra cesti ft. 47
m spr«]«aalo abaaaati aa
kosilo in večerjo.
Prastari za društva, kluba, shode tu ¥0101100 aa vedno na razpolaga.
Mnogobrojnega obiska progi
J(, i[oiak.
785-1
Pred
Iiakupo
ai oglajta vatikansko 10
sukneno zalogo
R. Miklauca
v Ljubljani, špftalaka 9 ulica ttav. 5.
O sta n ki I
Pozor starši!
Dijaški dom
f UilUail s ielskln letom 1907/1.
vtUf p»mt9 rasUate v I.|abl|aaL
446 9
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri «0 6
L ttPjP I jjjg SftL
Zaradi opustitve trp«
moške in damske čevlje
dokler bo kaj zaloge, izredno ceno. Najboljše in uajsoliduejie blago samo lastni   izdelek.   Tudi   se   proda vsa
prodajalniška oprava.
Jernej Žitnik W6
v Ljubljani, Kongresni trg.
Najvišja odlika na mednarodni razstavi  v  Milanu lota 1906 (avstr. juror).
A. Manzoni
v Novem grada v Istri
izjavlja, da so uživali njegovi otroci z dobrim uspehom
železnato vino
PIC CCIlTj A t Ljibljui
na Dunajski cesti.
Pollitrsks steklenica t E, 4 poUitrske steklenice v Ljubljsnl K 7-20, ss zunaj s zavojem vred K 7-80.
II Zaoanja naročila točno.   4387—4
Spretni akviziterji
se sprejmejo
za življennki oddelek dobro vpeljane zavarovalne družbe proti stalni plači, dijotam in proviziji v trajna sluibo. 712-2
PoDudbe pod „V. S. D." 1907" na upravniStro ^Slov. Naroda".
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št 3.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno rasprodajo Jurčičeve brano spise, potem letnike in posamesne številke „ljubljanskega Zvonar in vse ono knjigo, katero so isele v aložbi „Narodne Tiskarne". —
T' kojao so:
jvtipk Jnreies zbrani spisi, aresek 1.
do XI., broftiran a SO kr., elegantno vezan a 1 gld.
PoaamezDe številke f1ItJnblJanakea:a Zvona" po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kaaenaki zakonik Tesan k 3 gld.
Zbirka zakonov ii. Raz. pravdni rad vezan k 2 gld. 80 kr.
Zamikov! zbrani spisi. i. avanek broaintn k 50 kr.
Dr. Navaaekdo: ,.4000". Povest broft. k 50 kr.
A. Aftkero: Islet v Oeriajrsd, broš. k %\i kr.
Tnrgenjev: Otoi fes sinovi. Roman,
broairan k 60 kr. - itirt novele, broa. k 20 kr. Beoei-Tfebiaakj:   Blodne 4nse.
Roman, broairan k 70 kr.
Po znižani oanl priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilika In raki. Prej
60 kr., sedaj aomo 30 kr.
turnalev na
Lefeb vre: Pariz v Ameriki, broširan k 50 kr.
Stat nominia nmbra: Časnikarstvo In na ki oasnikl. broširano k 40 kr
Jelinek: Ukrajinske damo, Povest,
broairan« k 15 kr. Hale▼ j: Dnevnik, broairan k 15 kr.
— Kasne pripovedke, broiirane k 40 kr
— Dve povesti, bros. k 35 kr. Thenriet:  Undlna. Povest, broš. k
20 kr
A. Trstenjak:  Slovensko s/leda
lisca, broširan izvod k 1 gld. Jurčič. Listki, broa. k 15 kr.
— Crresjoroldevlm kritikom, broš. k
30 kr
Avstrijski patrijot: fvParteiwonesi
Sprejemam tudi naročila na vso modna vso domaČo in tujo časnike tor knjigo
1 t
Stanovitnega zaslužka
debi spretan poipod, ki bi po ktaetlk prodajal aaae k< mifike iadelke. Pripravno tuSi aa po-etranaki aaslaiek. f90—8
vat|a-
Gospodje In dnine!
Velikansko skrivno sredstvo in pojasnilo za obuditev U a besni pri obeb spol h se raspo-ii«ja di-kretno u II t anarakab p**4 nsMovom
»Zreta 1007- poste restsats Mnbl|sns.
Popolnoma neškodljivo,  ouptik  take) brez dvoma Na tisoče zahvalnih piaeai.  776 8
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke, dobro izveiban, želi slnibo spremeniti.
P. uudbe pod fy8M poste rostanto, LJnUfana. 735 s
Osebni kredit za uradnike,
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društvana Dunaju, W i p p 1 i n g e r s t r a s s e 25. 31 — 17
Zanesli!v in soliden
mlad mož
išče službe  kot   raznaftalec  v kaki knjigarni, tiskarni ali tudi v kaki trgo vini kot sluga. 784—1
ator   zakonski  par bi sprejel
4-letno deklico
=    za svojo? =
1 PHjazoe ponudbe pod ,,deklica" na npr. „Sl. Nar." 783
Mlad in inteligenten
plačilni marker
80 Sprejme  takoj   v kavarno Ma\v-
strija" v LJubljani. 7bi~i
Ozira se samo na pismene ponudbe
s sliko.
Trg. pomočnika
j špecerijske »troke sprejme A. SUS-
NIK v Ljubljani, na Zaloški cesti fttev. 21. 7j*6- 1
lstotam   je   naprodaj   po  ugodni ceni
dobro obranjena
špecerijska oprava.
Lep lokol
pripravea  za vsako trgovino, s skla*
disčem, s tremi velikimi j izložbenimi Okni ua najb>>l|«eiu piostorn sredi mesra, so da v najem*
Vse natančneje pri lattuiku Francu
Dolencu, na Starem trgu štev. L v Ljubljani. &63-6
naznanja   velecenjenim  damam svojo
preselitev
v lOolfove ulice 5e
SprejemaTin točno izvrSnje vsakovrstne naročbe.- opreme za neveste, promenadnel kostume In talne obleke. 658—6
Dobičkonosnega m gotovega zaslužka
dobe v tej deieli pridni ljudje, ki se hočejo pečati z izdelovanjem iganjs, rama in likerjev. likasen in i&nesljiv strokovnjak taka izdelovaliftes popolnoma uredi za delj in tndi preskrbi koncesijo za izdelovanje.
Pisma na npravn. „Slov. s7arodau
pod »strokovnjak". 701—3
1 v Ljubljani"
Padruinica v CELOVCU.
lloMPVBal   rond  snC 2O0J
teeefinlm odplačilom.
valute In novce po dnevnem kurzu.
Bilt
%. Rentni dsvek plača banka sama.
J5
10
8791
W1
RG
gospodje In gospodične!
V iToji lekarniški praksi, ki jo mvremjeas te ve* nege 80 les, es mi je po«re#llo i s najti najbolji« sredstvo aa rast las m proti njih tssa-dan.u      IAPIL0I »t 2. Povsroca da 800*888,0 tSSjS SOlsrt lal
gosti, odstranio prsnsi bs vsako kosme kolesom mm glavi.
Naročila uaj bi a i ga vsaka drui na Imam premnogo sahvalnic in pn-analnic  Stane poštnine prosto na  vsako   posto  lonOOk 0 ■ 00 kg 2 lončkS 5 K. Naroča naj se samo od mene po a naslovom
4668 811 PETER JURIŠIĆ
lekarnar a p&kr*cti štev. 66 v Slavoaljt
C.        ^ pri V1.
o"bčr^a scaxre.ro -rVinica
Assicurozioni Oeneroli v Trstu
ustanovljena lota 183L
Jaanstveni [zakladi  znašajo   nad  300 milijonov kron.
««7t« Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje
	meseca svečana 1907 ij	
Tloivlo se je ponudb ....		1363
za aavarovano vioto.....	K	12,633 286-70
IsgotovJjeuih polic je bilo .		1290
za zavarovano vsoto .....	K	11,781.873 30
DSisanjene škode znašajo .	K	1,095 954 72 II
3642 E 33,669.750 76
3315 E 32 058.609 45 E   1,698028 54
Ivan Jax in sin
w sLfsasmlf
[Dunajska cesta'št. 17
>i priporočata svoj bogato zalogo
voznih koles"
rac
_______o
Šivalni stroji fi
aean vodKIno Sam «nt»n-S |*| Brezplačni korzi za vezenje v kisi. II
V
Pisalni stroji ,ADLER'. v
v
Vse dirja
k trgovcu, da si kupi ™
„FICHTENIN"
(po vseh kulturnih državah oblastveno zava-.rovano inielć|e milo)
in vsak
ki ga je rabil, prepričan o njegovem čudovitem učinku
začuden obstoji!
Edino 3redstvo za zanesljivo In popolno uničenje vsa*r&. mrčesa In njene zalege.
Dobiva se povsod
kos po 30 vinarjev.
83 BS
JOSIP ROJINA
krojaška tvrdka in zavod za izdelovanje raznih uniform
u.LjuMjnni, Selenbursove ulice it. 5
nasproti o. kr. glavne pošte
priporočat
elegantne obleke po najnovejšem angl. prl-krojevalnem »istemu „Premir**, Izborno Izdelane, specialno po najnovejši modi.
V kratkem Vam bo zamenltf težko zimsko obleko z lažjo. Napravite pri meni prvi poizkus, ki naj Vas prepriča o moji solidni postrežbi po zmerni ceni.
Uniforme vseh vrst se Iz prietnobarv-nega sukna dobavljajo Izvršene brezhibno. Dežni plašči in pelerine Iz Impregniranoga lodna so vedno v zalogi. 659-4
Uč
enec
sdrsv de tek iz dobre rodbine in a pri meno izobrazbo, se takoj sprejme v trgovino i mešanim blagom
A Pogač aik v Cerknici.
7bl-3
2
a.
o
a.
o ■o
-< v •4
D
•O ►t
et o cr
2
solnčnike is deMe
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pred ikollfo 19,        Stari trg 4, Prešernove nlice 4.
pristna
goriška
in različna vina
se teči j o najceneje
v 2C3-9
Ooriisin Motoćo
I   . j "i 3 Tj j j 3 23 Q
Stari trg 13.
Uiti Bratouž
Sv. Jakoba nabrežje Z5
priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z deželo kakor tudi ženinom in nevestam
,C6-—9
svojo veliko zalogo
pohištva
po najnižjih cenah.
= Kašclj! =
Pozor gospodje In mledLenl6i!
V svsji lekarniški praksi, ki jo is»ilsjesa i« ve* eeee 3* let, •« mi je pesrelUo ianajti najboljše sredstva SS rSSt 1**, brade Is sms, preti tesesasls srh m las fa to j« sUaKLOB st 1. On eviuje, da Issfs ta brke postanejo gosti ta dolgi, od-strsajals prkl|a| ta vssko drago kotao kolesen glave.
Naroči naj ai ga vsaka draiiua. Imam mnogo pricnslnic in sahvalnic. BUne franko aa vsako pošto 1 lonček 1 E SO k, I lonsks 9 K.
Naročajte tamo pri meni pod naslovom     I 4tJn6 17
PETER JURIŠIĆ
laharaar v Pakraeu itav. 66 v Slavoniji.
ČIZME SA
V*  c;o oaj< povodi ^£ hodati sa
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprsiajte svoje tovarile o vspek* • nepremočljive masti za osnje o
Slavni zalega a fira jua:
FR. SZANTNER
LjuDliana, jellenDurg. ui. 4
*d. ■ ti ." f j * Sns <a de*.
4412—26 ProHpekte p< šilja
laftorat. pli. Kuliflnyl v SIshn no HrcnSKem
Laborat Kubanvl v Sisku.
Z Vaiim Heveaxom sem jako zadovoljen, ker je to najboljše nepreroocljivo mazilo za obljc, kar jih poznam. Kamilo Morgan
lovski pisatelj (časfni preds. „klnba loveev" la'Đn^i).
O—, to. avstrojska    Sj|    a>iavwa Islsintoa.
izvod iz voznega reda.
Veliaven osi en« I. oktobra 1906. lata.
Odhod ta MaMIsne |ni. ssLi
ajutrnj Osebni vlak v smeri: jesenka, Gorica c. kr. dri. žtl, Trat c. kr. drl. toL, Celovec, Glandorf, Saicburg, Inomoat, Line, Sudejev.ce, Praga.
r«i7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Topiict, Kočevje.
k-SO -p dn- . Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bre?enc.
»H>e popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplue, Kočevje.
o OO pop d -h. OscHni vlak v smeri: Jo-aenice, Gorica c. k/ drž. žel., Trst c kr. drž. žel., Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line. Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
r-os zveO' r Osebni vlak v ameri: Novo mesto, Kočavjf
? 30 ivsoei. O."tbiii vlak v smeri: Trbii.
h?-S3 ponoOi Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drl. iol., Trst c. kr. dri. žoL, Beljak, Inomoat, Moaakovo.
Ookod v L|nsl|sno ina. toL:
Y09 zjutraj- Osebni vlak iz Trbiža, e-** ajutrnj. Oaebni vlak iz Novega mesta, Kočevja
Straže
II IS prodpoldno.   Ottbfll vlak Is c. kr. drž. žal., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
»•32 popoldne   Osebni vlak is Toplice, Novega mesta, Kočevja.
430 popoldne. Osebni vlak iz Seletsla* Celovca, Inomosta, Monakovega, Bolja ne, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr.dri.i
8-35 zveoer. Osebni vlak iz Stralo-Topka Novega mesta, Kočevja.
i 45 x»e6or. Osebni vlak iz Prage, Usca, Dunaja juž. Žel, Celovca, Beljaka, Trbiin Trsta c. kr. drž. žel., Goric« c. kr. ari i«i
n-34 ponooi.   Osebni vlak tat Poomb4a Trbiža, Trsta c. kr. d. Ž., Gorice c kr. d. K Odkod Is Llnbllsne dri. kolodvori
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik.
8aOO popoldne. Me&ani vlak v Kamnak.
7 IO zveder. Mešani vlak v Kamnik.
K» SS ponoOi Mešani vlak v Kamnik, v oktobru in le ob nedeljah In Ookod v LJubljano drs. lekticri
64» a|Mti8j. Mešani vlak is Kamaska, ♦oso p *opO'd ne Mešani vlak it O o zvoAer. Mešani vlak is Kamnika o 50 ponosi. Mešani vlak iz Kamnika
v oktobru in le ob nedeljah is (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejakem asssj
C. kr. ravnate!jst-rs državnih železnic v Trste
Suetounoslauno pristno izuirno
salvatorsko pivo
746 2
T
preje Z-ctierlove oiovarne
*-  1»o« doklet" 1»*> kamf  asaml«»faj«?9 dobit ul«»
edino le
v kolodvorski restavraciji
i
Josip Schrey
g restavrater.
i
Kdo»" tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesa!
Kalaerjeve
prsne karamele
s tremi jelkami. Zdravni6k(» preizkt &eno in pri-i>< roCeno proti kaftlju in hrtpa-vo8ti, katara, zaslizenju iq katara v požiralniku 5120 notarBko poverjenih izpričeval potrjuje, da drže, kar obetajo
Zavoj po ?o In 40 vin., škatljlca 60 vin.
Zalogo imajo V Orlovi lekarni polog železnega mostu v Ljub Ijanl, v lekarni Jos. Mayr v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v LJubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koezvju In pri G. Piccoliju v LJubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovle V Vipavi v lekarni I. Hua. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Anolk — V Idriji v lekarni Danlel Pire. — V Metliki v lekarni Iven GJurlčić, v Radovljici lekarnar A. Roblek, v Novem msstu lekarnar Jos. Matković. - Hlnko Brilli, lekarnar v Litiji.    4001 16
n al
SZBSSSS 6loono zalogo Jesctala": BERNHARD SCHAPIHA, Dunaj. III Z.
Isdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pnstoalemsek
Lsstnina|tn tisk BNsrodnefttiaksrne*
^06395