PROBANKA POSLOVNA t NOTA KRANJ Koroika 1, tel. 04/280 16 00 GBD Koroška i t, 4000 Kron) Iti.. 04 2X0 10 40, Gorenjika borzno posredniška druiba d A, Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev 2X0 10 17, 2H0 10 30 Jak;: 04 2*0 10 12 h'hh.j;M.ii, injo'" t;bd.\t ZEISS KAKOVOST ZA VAŠE OČI Coil Zeiss d.o.o., Betnovsko 27,2000 Maribor POTROŠNIŠKI KREDITI Gorenjska y Banka Ranka 4 po.itubttm S l.H.2002 nižje obrestne mere Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 64 - CENA 160 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 20. avgusta 2002 Foto: Tina Doki Gobarska vojna Letošnja gobarska sezona bi minila običajno mirno, če ne bi blejskim gozdarjem zaradi "gobarske okupacije" Pokljuke prekipelo. Gobarji so skoraj tri tedne plenili pokljuške gozdove in gozdne ceste ter vlake, kljub zapornicam, zasedli z avtomobili. Preštevali so avtomobile in jih dnevno našteli nad 1000. Izračunali so, da so gobarji z ožjega območja Pokljuke odnesli dnevno 2 toni gob, v treh tednih pa na desetine ton. Nekateri so v tej nenavadno bogati gobarski vojni mastno zaslužili in vabljive gobane tudi po 3000 tolarjev za kilogram ponujali na tržnicah in po vaseh. Slovenske gobe so v nenormalnih količinah plenili zlasti Italijani in jih kar na kraju samem vlagali. Doma jim zakon nabiranje gob prepoveduje, k nam pa je treba samo priti in vzeti. V treh akcijah, ki so jih ob sodelovanju blejske policije izvedli gozdarji in občinski ter enkrat tudi državni gozdarski inšpektor, so ugotovili, da nekateri gobarji ne poznajo mere. Sicer ne bi v enem od prtljažnikov našli 17 kilogramov gob. Človeškega obleganja gozdov so se ustrašili celo medvedje in zapustili Pokljuko, drugam pa beži tudi srnjad. Vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove inž. Andrej Avse-nek je pretekli petek v pogovoru z novinarji zadel bistvo problema. Za varovanje narave in še posebej gozdov imamo kup zakonov in uredb, vendar premalo pooblaščenih za nadzor spoštovanja zakonov. Le nekaj inšpektorjev je premalo. Zakaj ne bi terenskim gozdarjem dali večja pooblastila. Razmere so takšne, da tudi inšpektor vsemi pooblastili in papirji lahko ukrepa le v prisotnosti policije. Rešitev za Pokljuko je ureditveni načrt, na katerega čakajo gozdarji že nekaj let in ki naj bi določil, kaj se na Pokljuki sme početi in česa ne. Če se bo gobarsko nasilje nadaljevalo, bodo blejski gozdarji zahtevali od ministrstva za kmetijstvo, da nabiranje gob prepove in omeji vožnjo z motornimi vozili. Pokljuka je namreč pomembna rezerva pitne vode. Jože košnje k Prihodnost je v turizmu Minuli konec tedna so v Davči pripravili uspešno etnografsko prireditev Dan teric. Davča - Enkrat letno prebivalci Davče skupaj zaživijo s predstavitvijo predelave lanu. Dan teric, s podnaslovom Od bilke do platna, od leta 1969, ko je bila prireditev prvič, vedno postreže tudi z novostmi. Tokrat so prvič pulili lan in ga belili, prikazali pa so tudi nove velike statve. V sklopu Dneva teric so odprli tudi nov odsek ceste v Sp. Davči in pripravili okroglo mizo na temo Trajnostne-ga razvoja gorskega območja Po-rezen. Domači župan Mihael Pre-vc z veseljem ugotavlja, da so v Davči pridni in podjetni ljudje. Vse večji poudarek namenjajo turizmu, katerega osnovni del je infrastruktura. Za to je in bo poskrbela Občina Železniki. Za vse ostalo morajo poskrbeti davški prebivalci sami. To v gorskem območju ni lahko. Delo je težko, marsikdaj še vedno ročno. Z vztrajnostjo in gostoljubnostjo se da rešiti marsikateri problem, prav vsi pa bi bili zelo veseli pomoči države. Ravno te, so ugotovili na okrogli mizi, je premalo in vse prevelika je razlika v pomoči za kmete v ravninskem in gorskem delu. Kakorkoli, prihodnost Davče je v turizmu. Davčarji so z Dnevom teric dokazali, da ta del gospodarstva obvladajo. Boštjan Bogataj Srebro za naše mlade rokometaše Kranj - Minulo nedeljo se je v Gdansku končalo letošnje evropsko prvenstvo v rokometu za mladince. Velik uspeh so dosegli naši repre-zentantje, ki so postali evropski podprvaki. Odlično so igrali vse prvenstvo, na koncu pa so v polfinalu po dveh podaljških z. rezultatom 37 : 36 (15:12, 27:27, 32:32) premagali ekipo Jugoslavije. Tako so se v nedeljskem finalu pomerili z domačo ekipo Poljske in po porazu 29 : 25 (12:13) osvojili srebrno kolajno. Na koncu evropskega prvenstva so zbrali tudi najboljšo sedmerico, vanjo pa so uvrstili tudi dva Slovenca. Na desnem krilu je bil najboljši Matjaž. Brumen, na levem pa David Špiler iz Križev, ki je svojo rokometno pot začel v Tržiču, jo nadaljeval pri Preddvoru, na koncu pa je igral za škofjeloškega prvoligaša, ekipo Terma. V novi sezoni bo čian ekipe Preventa. V.S. Rodio Tf i 9 lov ® Prvi 9I0/ Corcnj/ke^ Pni gla/eh CorenJ/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta čularja 4,4270 Jesenice STERE0, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj Znana naša olimpijska šahovska ekipa Čez dobra dva meseca se bo na Bledu začela šahovska olimpiada, za katero so do prejšnjega tedna, ko je potekel rok za prijave, organizatorji prejeli prijave 113 moških in 60 ženskih ekip - Izbrani tudi slovenski reprezentanci. 111 i 11 i ■ ■ ■ ■ ■ ■ 111 mu ittiHSm it Gradbena dela v blejski športni dvorani in v okolici zadnje tedne potekajo v pospešenem ritmu. Bled - Medtem ko v športni dvorani na Bledu in njeni okolici pospešeno ropotajo gradbeni stroji, saj je do začetka šahovske olimpiade, ki jo bo Bled gostil med 25. Oktobrom in 11. novembrom, le še dobra dva meseca, pa so prejšnji teden naši prireditelji še prejemali prijave držav udeleženk. Do 15. avgusta, ko je potekel rok, seje prijavilo 113 moških in 60 ženskih ekip, naslov olimpijskih zmagovalcev bo pri moških branila Rusija, pri ženskah pa Kitajska. Že nekaj časa je znana tudi naša moška A ekipa, v kateri bodo nastopali isti igralci kot pred dvema letoma v Turčiji, kjer so osvojili dvanajsto mesto. To so: velemojstra Aleksander Beljav-ski in Dražen Sermek, državni prvak Adrijan Mihaljčišin, Du-ško Pavosavovič, Georg Mohr in mednarodni mojster Aljo.ša Gro-sar. Kapetan ekipe je Leon Gosti-ša. Od prejšnjega tedna je dokončno znana tudi ženska A ekipa, za katero bodo igrale: Jana Krivec, Darja Kapš, Ana Srebr-nič in Anita Ličina. Ker ima Slovenija kot država gostiteljica pravico nastopiti z dvema ekipama, so se pri naši šahovski zvezi že pred časom odločili, da bodo dali priložnost predvsem mladim šahovskim upom. Tako bodo moško B ekipo sestavljali: Matej Šebenik, Jure Borišek, Blaž. Bratovič, Aleš Lazar, Luka Lenič in Tadej Sakelšek ter kapetan I/tok Jelen. V ženski B ekipi bodo nastopale: Vesna Rožič, Karmen Mar, Ksenija Novak in Veronika Hari. V primeru, da bi bilo na koncu število ekip neparno, lahko Slovenija nastopi tudi z. reprezentanco C, ki pa je za zdaj znana le pri moških. Sestavljajo jo: mednarodni mojstri Marko Tratar, Primož Šoln, Igor Jelen, Janez Barle, Bogdan Podlesnik in Matjaž Mikac. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki 1 14 247 14 248 14 249 000 lr ei n: m r> mJk Url H- mm - \fpfn V) S 3 3 i Oii Ifož mm * . 1 mM 3 IQ < . mi 9770352666018 Zakon za enakost žensk in moških V Sloveniji je začel veljati zakon o enakih možnostih žensk in moških, kar je eno od temeljnih ustavnih načel. V Sloveniji so ženske na nekaterih področjih še vedno zapostavljene, čeprav jih je med zaposlenimi skoraj polovica. Ljubljana - Državni /bor je na junijski seji sprejel zakon o enakih možnostih žensk in moških. Ta zakon je v celoti usklajen s pravnim redom Evropske unije. Večina sodobnih demokracij je enakost državljank in državljanov postavila za temeljno ustavno načelo svoje države. Kljub takšni ustavni normi pa vsem državljankam in državljanom ni omogočeno, da bi v enaki meri uživali svojo pravico do enakosti tudi v praksi. Zakon, ki gaje sprejel državni /bor, res ne vsebuje konkretnih ukrepov na posameznih področjih. To je prepuščeno področni zakonodaji. Teh področnih zakonov je več. Eden takih je na primer novi zakon o delovnih razmerjih, ki bo začel veljati v začetku prihodnjega leta. V njem je na primer določeno, da delodajalec ne sme prostega delovnega mesta objaviti samo za moške ali samo za ženske, da je na delovnem mestu prepovedano spolno nadlegovanje in da so prepovedani tudi spolov in vzpostavljanju dejanske enakosti. Praksa je pokazala, da ni dovolj le načelno zagovaijanje enakosti, ampak je treba natančno opredeliti prepovedi. Ukrepi so dvojni. Prvi so normativni, ki izrecno prepovedujejo diskriminacijo po spolu. Tak zakon je na primer zakon o delovnih razmerjih. Drugi pa so politični, kamor so uvrščeni razni politični dokumenti, nacionalni programi in strategije. Predvideni so posebni ukrepi kot na primer dajanje prednosti spolu, kije slabše zastopan. V Islandiji imajo določbo, da mora' delodajalec v primeru, ko sta dva prosilca za zaposlitev nasprotnega spola ocenjena kot enako usposobljena, dati prednost ženski, če je med zaposlenimi manj žensk. Zakon predvideva spodbujevalne ukrepe, ki dajejo enemu spolu posebne ugodnosti ali spodbude (finančne spodbude, posojila in druge pomoči, namenjene podjetnicam). Tretja raven ukrepov pa so programski, ki so namenjeni spolov je posebej pomembno izobraževanje, uravnotežena zastopanost moških in žensk pa mora biti upoštevana tudi pri sestavi najrazličnejših delegacij in pri sestavi kandidatnih list na volitvah. Zakon pa kot novost uvaja funkcijo zagovornice oziroma zagovornika enakih možnosti, ki bo deloval v vladnem uradu za enake možnosti in ukrepal v primeru kršitev zakona. Zagovornik oziroma zagovornica bo izdajala pisna mnenja. Praksa v drugih državah je pokazala, da je tak način reševanja primerov zelo učinkovit, saj stranke najpogosteje rešijo problem na miren način in se izognejo sodnim postopkom. Največ enakopravnosti v pravosodju V Sloveniji imajo ženske in moški pravno formalno enake pravice, vendar je v javnem in političnem življenju, kjer se sprejemajo bistvene odločitve, zastopanost ZAfcoN o eNA&tVM44oST« &ENSK Ministrici dr. Tea Petrin in dr. Lucija Čok sta dve od štirih ministric v slovenski vladi. drugi načini razlikovanja med moškimi in ženskami. Vendar daje zakon osnovo za uvedbo splošnih in posebnih ukrepov, namenjenih odpravi oziroma preprečevanju neenakega obravnavanja predvsem ozaveščanju in spodbujanju. Zakon zavezuje ministrstva in lokalne skupnosti, da bodo pri načrtovanju in izvajanju politike upoštevale vidik enakosti spolov. Za zagotavljanje enakopravnosti moških večinoma višja od zastopanosti žensk, katerih delež dosega v povprečju komaj 30 odstotkov. Na volitvah v državni zbor leta 1992 je bilo leta med izvoljenimi poslanci 13,3 odstotka žensk, leta 1996 7,8 odstotka in leta 2000, ko so bile zadnje volitve, znova 13,3 odstotka. Slovenija je pod evropskim povprečjem, ki znaša 17 odstotkov, samo v državah, članicah Evropske unije, pa je povprečna zastopanost 24-odstotna. Na kandidatnih listah za volitve v državni zbor pa se odstotek kandidatk zvišuje. Leta 1992 je bilo na kandidatnih listah 16 odstotkov žensk, leta 2000 pa 23,5 odstotka. Tako kot v državnem zboru so ženske nizko zastopane tudi v organih lokalnih skupnosti in v državnem svetu. Leta 1994 je bilo v občinske svete izvoljenih 10,7 odstotka žensk, županj pa je bilo 5. Leta 1998 pa seje delež svetnic dvignil na 11,7 odstotka, županj pa je bilo 8 ali 4,2 odstotka. V državnem svetu je med 40 svetniki samo 5 žensk. Na najvišjih političnih položajih, kamor štejemo predsednik republike, predsednik vlade in predsednik državnega zbora, v obdobju 1990 do 2001 ni bilo ženske. Na položajih funkcionarjev oziroma funkcionark imamo 19 odstotkov žensk, na mestih višjih upravnih delavcev oziroma delavk pa je 51 odstotkov žensk. Ženske so slabo zastopane tudi v vladi. Leta 1992 sta bili imenovani dve ministrici, leta 1996 nobena, leta 2000 pa so od Jelinčič proti Američanom Proti podpisu sporazuma z Združenimi državami Amerike, po katerem bi bili ameriški vojaki izvzeti iz sankcij mednarodnega kazenskega sodišča, so se javno že izrekli tudi Zeleni Slovenije in Mladi forum Združene liste socialnih demokratov. Ljubljana - Vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke v državnem zboru Zmago pl. Jelinčič je javno, v imenu vse slovenske svobodomiselne in demokratične javnosti pozval slovensko vlado, naj ne podleže pritiskom Združenih držav Amerike in naj ne izda ameriškim vojakom prostega dovoljenja in podpore za splošno kratenje človekovih pravic in izvajanje vojnih zločinov. Jelinčič zahteva, da se slovenska vlada priključi odločitvam, ki so jih že sprejele nekatere demokratične dežele sveta in da upošteva navodilo Evropske unije ter ne ugodi rasistični zahtevi svetovnega policaja. Čas je, je zapisal, da po desetih letih tako imenovane samostojnosti vendarle dokažemo vsaj delček ponosa, nacionalne zavesti, samobitnosti in državotvornosti. Mladi forum Združene liste je ob ameriškem predlogu /a podpis spora/uma zapisal, da od ministrstva /a zunanje zadeve pričakuje zavrnitev ameriškega predloga. Sodišče, katerega ustanovna članica je tudi Slovenija, je pomembna pridobitev za mednarodno skupnost in mora temeljiti na enakopravnosti vseh držav in vseh državljank in državljanov sveta. Zeleni Slovenije pa opozarjajo, da administracija ameriškega predsednika Busha ni ratificirata kjotskega sporazuma o varovanju zraka in ker je umaknila podpis z že podpisanega sporazuma o mednarodnem kazenskem sodišču. Na slovenskem zunanjem ministrstvu opozarjajo, da gre za kompleksno vprašanje spoštovanja sporazuma, ki je po ratifikaciji postal del slovenskega pravnega reda. Za kakovostno proučitev tega vprašanja je potreben zadosten čas za posvetovanje znotraj resorjev in stroke. Ameriško pobudo sta na primer že zavrnili Švica in Zvezna republika Jugoslavija, zavrnitev pa napoveduje tudi Hrvaška. Evropska unija pa čaka na oblikovanje skupne politike, ki naj bi jo spoštovale tudi države kandidatke za članstvo v Evropski uniji, med njimi tudi Slovenija. Dobri poznavalci ameriške politike in diplomacije, ki jo sestavljajo večinoma izobraženi diplomati in prijetni sogovorniki, ki pa v odločilnih trenutkih radi govorijo naravnost in neposredno, opozarjajo na vedno pogostejša razhajanja med Evropo in Združeni- Zmago pl. Jelinčič (levo) v pogovoru s poslancem Romanom Jakičem. mi državami Amerike, ki, kot je zapisal Gorazd Bohte v Delu, trojanske konje v evropski trdnjavi najpogosteje iščejo v postkomuni-stičnih tranzicijskih državah, ki slavijo po turbokapitalizmu. Evropska unija, ki sama močno niha med tršo in mehkejšo obliko kapitalizma, se s tem vzhodnoevropskim fenomenom doslej še ni bila pripravljena resneje spopasti. Še več. Njena podjetja so se rade volje vključevala v "kavbojsko" pre- razporejanje bogastva v tranzicijskih državah. Nekateri v Ameriki že pozivajo Evropo k večjemu razumevanju ameriške politike in opozarjajo na razlike, ki se pojavljajo med Združenimi državami Amerike in Evropo glede vrednot. Evropa naj bi stavila predvsem na spoštovanje mednarodnega prava, Združene države Amerike pa vedno bolj na posredovanje in uporabo vojaške moči. Jože Košnjek 14 ministrov tri ženske ali 20 odstotkov. V vladah držav članic Evropske unije so ženske zastopane z najmanj 20 odstotki. Le v sodni veji oblasti so razmere drugačne. Med vsemi sodniki oziroma sodnicami je žensk 66,3 odstotka. Največ jih je na okrajnih sodiščih (75,7 odstotka) in najmanj na vrhovnem sodišču (33,3 odstotka). Kljub "prevladi" so ženske predsednice le na okrajnih in okrožnih sodiščih ter na delovnih in socialnih, na višjih pa so predsedniki moški. Med tožilci je razmerje med ženskami in moškimi izenačeno. Vendar se ponavlja slika s sodišč. Višje je tožilstvo, manj je žensk. Na okrožnih državnih tožilstvih je delež žensk med vodilnimi kadri 52,4 odstotka, na vrhovnem državnem tožilstvu pa le 20 odstotkov. Med zaposlenimi v Sloveniji je skoraj polovica žensk. Med brezposelnimi pa je odstotek žensk nekoliko višji kot pri moških. Ženske zaslužijo manj Zbrani so tudi podatki o plačah. Leta 1999 so ženske v povprečju zaslužile za 8,4 odstotka manj kot moški. Razlika je bila največja pri visokih strokovnih kvalifikacijah. Najmanj razlike je v vzgoji in izobraževanju, kjer imajo ženske v nekaterih primerih višjo plačo kot moški. Razlike v plačah so posledica slabše vrednotenih delovnih mestih za ženske in zaradi težav, ki jih imajo panoge oziroma družbe, v katerih so zaposlene ženske. Jože KoSnjek Med izbranimi Gorje in Jesenice Ljubljana - Na javnem razpisu je bilo izbranih 11 novih lokacij šolskih zavodov, kjer bo Ministrstvo za informacijsko družbo odprlo nove e-šole. Komisija je izbrala naslednje šole: OŠ Bovec, Bovec; OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi; OŠ Velika Nedelja, Velika Nedelja; OŠ Gorje, Zgornje Gorje; Gimnazija Jurija Vege, Idrija; Gimnazija Jesenice, Jesenice; OŠ Vič, Ljubljana; Gimnazija Novo mesto, Novo mesto; Dvojezična srednja šola Lendava, Lendava; Gimnazija Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem; OŠFranja Malgaja & OŠ Hruševec, Šentjur pri Celju. Z uvajanjem e-šol želi Ministrstvo za informacijsko družbo razširiti uporabo sodobnih informacijskih tehnologij. Izbor novih lokacij je še en korak v to smer. E-šole so projekt Ministrstva za informacijsko družbo, ki v sodelovanju z nekaterimi šolami po Sloveniji omogoča brezplačen do- stop do svetovnega spleta. Poleg tega so e-šole kot nalašč za spoznavanje osnov računalništva in svetovnega spleta, saj je obiskovalcem na voljo tudi mentor, ki jim lahko svetuje in pomaga. Statistični podatki za prejšnje mesece kažejo, da je so bile učilnice precej obiskane in da je bil projekt doslej uspešen. V povprečju so e-šole (po zadnjih zbranih podatkih) gostile do 400 obiskovalcev na mesec. To so predvsem učenci in dijaki, pridružijo pa se jim tudi njihovi starši in drugi. Nove e-šole se bodo pridružile že obstoječim. Te so: Dvojezična OŠ Dobrovnik, Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, OŠ Cirila Kosmača Piran, OŠ Franca Lešnika Vuka Orehova vas, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, OŠ Matije Čopa Kranj, OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Savo Kladnik Sevnica, OŠ Srečka Kosovela Sežana in TSC Nova Gorica. Dodatek za veliko družino Ljubljana - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sporoča, da bodo prvi dodatki za veliko družino izplačani predvidoma že avgusta, do konca septembra pa bodo prejeli dodatek vsi upravičenci. Dodatek za veliko družino se bo izplačeval enkrat letno, pravica pa bo uveljavljena postopno. Letošnji dodatek je 25.000 tolarjev. Prihodnje leto bo znašal 50.000 tolarjev, od leta 2004 naprej pa 70.000 tolarjev. Dodatek za veliko družino je nova pravica in zadeva družine, ki imajo tri ali več otrok, ki so mlajši od 18 oziroma 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Pravica do dodatka za veliko družino ni odvisna od gmotnega položaja družine, do njega pa imajo pravico tudi trije ali več otrok iz ene družine, ki živijo brez staršev. Pravico lahko uveljavlja eden od otrok. J.K. Slovenija pomaga Češki Ljubljana - Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji odobrila enkratno pomoč Republiki Češki za izvajanje zaščite in reševanja ob katastrofalnih poplavah, ki so to državo prizadele v tem mesecu. Odločitev je vlada sprejela na osnovi prošnje vlade Češke republike in v skladu s pobudo Evro-atlantskega centra za koordinacijo humanitarne pomoči državam ob naravnih nesrečah. Pomoč obsega reševalno gasilsko opremo, zlasti potopne črpalke v vrednosti 8 milijonov SIT, ki jih bo zagotovila Uprava RS za zaščito in reševanje. Izvršilna oblast si je v nekdanjem udbovskem podjetju Snežnik prilastila deset odstotkov več, kot ji po zakonu pripada Vlada okradla Snežnik Delniška družba Snežnik, podjetje za proizvodnjo in storitve Kočevska Reka je v globoki finančni krizi. Večinska lastnica krize je vlada, ki si je pri lastninskem preoblikovanju podjetja protizakonito prilastila najmanj deset odstotkov več, kot bi si smela. Ljubljana - Po našem razumevanju stvari je vprašanje časa, kdaj se bo podjetje sesulo samo vase oziroma na ramena davkoplačevalcev. Predsednik nadzornega sveta družbe in vodja kabineta finančnega ministra Tilen Majnardi gleda na prihodnost družbe optimistično, saj meni: "Glede na uspešno zniževanje izgube v preteklih dveh letih, bi podjetje po dolgem času v naslednjih letih lahko poslovalo brez izgube." Žal bi težko rekli, da gre Snežniku občutno na bolje, saj se poleg izgube "uspešno" znižuje tudi prihodek. Leta 1999 je denimo znašal 53 milijonov, leta 2001 pa le 44. Edina poslovna enota, ki prinaša dobiček, je gozdarstvo. Vse druge so, vsaj za zdaj, čista zguba. Tako je predlani Snežnik obračunsko leto končal z 91 milijonov izgube, kar je bilo precej več od načrtovanega. Poleg tega visijo nad družbo hipoteke, težke najmanj milijardo. Gnilo jajce Nekdanje snežniško posestvo je vlada olastninila septembra 1997. Štiri mesece je s Snežnikom upravljalo obrambno ministrstvo, nakar je v slogu hočeš-nočeš krmilo prevzelo finančno ministrstvo; nobeno drugo si namreč Snežnika ni hotelo nakopati na glavo. Tudi na finančnem ministrstvu so se želeli Snežnika čim prej znebiti. Najprej so ga nameravali prodati, potem pa si je vlada nepričakovano premislila in se odločila za sanacijo družbe; menda zaradi večjega izkupička. Res pa je tudi, da je bila avgusta lani na nepremičnine podjetja vpisana hipoteka, s katero je delniška družba SCT Inter zavarovala svoje terjatve. Dolg Snežnika do SCT Inter, ki je leta 1992 znašal nekaj manj kot dvesto milijonov tolarjev, je že presegel milijardo. Poleg hipoteke dela vladi preglavice tudi dokumentacijska luknja. Na ta račun si je vlada privoščila celo protizakonito ravnanje, na kar opozarja družbeni pravo- branilec Janez Krnc: "Po lastninskem preoblikovanju podjetja smo obrambno ministrstvo pozvali, naj nam predloži dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da državi v družbenem kapitalu javnega podjetja Snežnik, p.o., Kočevska Reka pripada 70-odstotni delež. Toliko si je namreč vlada v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja naračunala. Iz ministrstva smo dobili odgovor, da zaradi specifične preteklosti in vloge podjetja, ki je poslovalo pod najvišjo stopnjo zaupnosti, zahtevane dokumentacije ne more posredovati. Torej bi morala vlada Snežnik lastniniti skladno z 72. členom zakona o gospodarskih javnih službah. Ta pravi, da je v primeru, ko na osnovi dokumentacije deležev upravičencev do družbenega kapitala ni mogoče ugotoviti, upravičenec (torej vlada) upravičen do 60-odstotnega deleža tega kapitala. Kvečjemu je lahko delež manjši, nikakor pa ne večji. Po vsem sodeč si je izvršilna oblast 70-odstotni lastninski delež kratko malo izmislila. Ne glede na dileme finančnega ministrstva, vlada svojega deleža v Snežniku ne more prodati, dokler sodišče ne reši tožbe. Na državnem pravobranilstvu čakamo, kdaj bo sodišče končno razpisalo obravnavo." Naj dodamo, da se je lastninski delež države medtem povečal na 72,9 odstotka. Kar se konkretnega zakonskega člena tiče, po katerem se je Snežnik lastninil, ima Majnardi naslednjo razlago: "Delež. RS v družbenem kapitalu podjetja je bil ugotovljen s sklepom vlade številka 311-21/93-1/9-8 z dne 8. december 1994, sprejetim na podlagi določb 73. in 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah." Poiskali smo "izvirnik", ki ga je podpisal takratni generalni sekretar vlade Mirko Bandelj in ugotovili, da ni v vladnem sklepu 73. člen zakona omenjen niti z besedo. Kljub vsem pomanjkljivostim je agencija za prestrukturiranje in privatizacijo 23. junija 1997 izdala soglasje o vpisu delniške družbe Snežnik v sodni register. Nočna mora Osnovni kapital delniške družbe Snežnik, ki je pravna naslednica nekdanjega udbovskega podjetja, znaša 56 milijonov tolarjev. Nad tem kapitalom visijo hipoteke, akceptni nalogi ter neizpolnjene menice za kritje najetih posojil, tožbe in podobne poslovne neugodnosti. Zato ni čudno, če se želijo na finančnem ministrstvu Snežnika znebiti kot nočne more. Marca 2000 so šli v teh prizadevanjih celo tako daleč, da so ga nameravali podtakniti ministrstvu za okolje in prostor. Pri tem pa so jih diskretno opozorili, da "družba posluje z velikimi izgubami in na meji kapitalske ustreznosti po zakonu o finančnem poslovanju podjetij". Na ministrstvu za okolje in prostor so se vlogi grešnega kozla odločno uprli in finančnemu ministrstvu sporočili, da "taki odločitvi nasprotujemo in ne prevzemamo niti premoženja niti drugih pristojnosti za omenjeno družbo". Tako ostaja snežniška zguba še naprej na skrbi, ali, če hočete, grbi finančnega ministrstva. Seveda bi bilo nepošteno finančnemu ministrstvu naprtiti krivdo za rdeče številke. Snežnik je vzorčni primer napačnih političnih odločitev oziroma političnega gospodarjenja, kriminala in prijateljskih navez v preteklih desetih letih. Ponikalnica denarja V imenu države so poslovanje Snežnika od 24. aprila 1997 do zdaj v različnih kombinacijah nadzirali: Igor Nered in Boris Žnidarič (obrambno ministrstvo), Stanislav Ficko (notranje ministrstvo), Miro Pivk (gospodarsko ministrstvo), Niko Vladimirov (ministrstvo za okolje in prostor), Franci But, (kmetijsko ministrstvo), Lucija Gregorčič in Tilen Majnardi (finančno ministrstvo). Kljub državnemu nadzoru poslovanja družbe naj bi v enem samem primeru neznano kam poniknilo približno petsto tisoč mark. Gre za denar od prodaje počitniškega objekta v Strunja- nu. Počitniški dom z zemljo vred naj bi leta 1998 pod ceno prodal Janez Peskar, takratni direktor Snežnika. Posel naj bi bil sklenjen v gostilni, kupec pa naj bi bil marke prinesel kar v kovčku. Govorice smo želeli preveriti. Najprej smo preprosto vprašanje, kje je denar od prodaje nepremičnin v Strunjanu postavili Til-nu Majnardiju. Njegov odgovor se glasi: "To boste morali vprašati direktorja Snežnika Roberta Tomazina." In smo ga vprašali. Tomazinov odgovor je zavit v meglo: "Družba Snežnik posluje skladno z obstoječo zakonodajo. Samo poslovanje nadzirajo vsi pristojni organi; od notranjih organov nadzora do inšpekcijskih in revizijskih pregledov. Zaključna poročila z mnenjem revizorja obravnava in potrjuje skupščina delničarjev. Vse do danes je revizijska hiša za poslovna poročila družbe Snežnik izdala pozitivno mnenje." Od leta 1990 do leta 1998 je s snežniškim fevdom gospodarilo obrambno ministrstvo. Vsaka menjava na ministrskem vrhu, je prinesla menjavo v vodstvu Snežnika. Obrambni minister Janez Janša je za direktorja takrat še javnega podjetja imenoval Ladislava Lenassija. Za njegovo direktorova-nje je značilno, da se je Snežnik ukvarjal z vsem kar je komu padlo na misel; od izdelovanja orožja, recimo, do turizma. V času Lenassija je nastal tudi dolg Snežnika do SCT Inter, ki je na nekdanjem zaprtem območju Kočevske Reke zgradil tako imenovano Janševo cesto. Obrambno ministrstvo je denar za izgradnjo ceste na žiro račun Snežnika nakazalo, SCT Inter pa storitve ni dobil plačane. S prihodom Jelka Kacina se je moral Eenassi umakniti Janezu Peskarju. Poleg prodaje počitniškega objekta v Strunjanu in v Kranjski gori, mu zaposleni v Snežniku in domačini zamerijo tudi to, da je vojski "šenkal" kulturni dom v Kočevski Reki, ki so ga prizadeti zgradili z lastnim denarjem. "Kacinov" Peskar je Slovenski nacionalni interes(i) Nekaj malega o veliki temi Obrisi nacionalnih interesov imajo pri vseh narodih nekaj skupnega in nekaj specifičnega in zdi se, da je te specifike pri Slovencih kar veliko, morda celo več kot pri večjih narodih. Vsekakor je to tema, ki je ni mogoče obdelati na kratko ali z levo roko, pač pa z vso resnostjo in poglobljenostjo. Jasno je, da tega v tem smislu in na tem mestu ni mogoče storiti. Predvsem ni prostora za podrobnejšo razdelavo številnih vidikov oziroma obrazov nacionalnega interesa in to s stališča zelo različnih skupin prebivalstva. Zato nam ne preostane drugega kot to, da se omejimo na osnovno oziroma temeljno dimenzijo nacionalnega interesa, to je na ohranitev politične in nacionalne suverenosti, ki sta predpogoj za vse ostale vidike oziroma dimenzije nacionalnega interesa. Zdi se, da je v slovenskem primeru ob politični in nacionalni suverenosti treba izpostaviti še kulturno in jezikovno suverenost, saj prav ti dve dimenziji vsebinsko najbolj napolnjujeta, to je dajeta vsebino slovenski nacionalni suverenosti. Tema dvema vidikoma suverenosti se za sedaj še ni odpovedal in se najbrž še dolgo ne bo noben narod, ki seje do njiju že dokopal. Slovenci se v tem pogledu nahajamo v dokaj specifični in težavni situaciji, najprej in predvsem z vidika geografskega položaja, v katerem se nahajamo. Nismo na obrobju kot Norvežani ali Irci, pač pa skoraj sredi Evrope obdani z močnimi sosedi in posledično tudi z močnimi nacionalnimi interesi, ki niso nujno v konfliktu s slovenskim nacionalnim interesom, čeprav zgodovina kaže, daje bilo tudi tega veliko in znano je, da sedanjost največkrat izhaja iz preteklosti. K velikemu razkoraku v količinskih razmerjih med nami in našimi zahodnimi sosedi je treba dodati še v zgodovini nič kolikokrat izpričano dejstvo, da ti narodi gledajo na nas in na vse vzhodne (zlasti slovanske) narode z viška, ali z drugimi besedami nas podcenjujejo. To dejstvo moramo vzeti v zakup tudi Slovenci. Dokazov za to ni težko najti, tudi v sedanjem času npr. dolgotrajno sprejemanje in neizvajanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in tudi Slovencem v Avstriji se ne godi nič bolje. Joerg Haider ni niti edini niti zadnji. Vse kaže, da vzhodni Evropi tudi EU namenja vlogo drugorazrednega akterja in to tudi po vključitvi v EU. Vzhodnoevropsko kmetijstvo bo po napovedih iz Bruslja šele po desetih letih deležno takšne oziroma polne podpore, kot jo uživajo kmetovalci v državah članicah. Enako velja tudi za sredstva iz strukturnih skladov, to so sredstva za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Bati seje, da bo, če bodo obveljale bruseljske omejitve, za naše kmetijstvo propadla polovica slovenskih kmetov oziroma kmetij in posledično se bo zarasla tudi polovica sedaj (še) obdelanih površin. Praktično to pomeni propad slovenske vasi in z. njo veliko najbolj prvobitnega in pristnega slovenskega podstat slovenske kulture in jezika. Jasno je, da to ni v slovenskem nacionalnem interesu. Znebiti se moramo lažnih dilem, kolje npr. ta, kaj bo s slovenskim jezikom, če bomo vsi znali enega ali več svetovnih jezikov. Slovenskemu jeziku se zaradi tega ne more zgoditi nič, če ga bomo dosledno gojili doma in v medijih in ga ščitili v državi na vseh ravneh in v vseh okoljih. Po drugi strani pa se ne smemo slepiti s tem, da se slovenskemu jeziku obetajo bistveno lepši časi že s tem, ko bo postal eden od uradnih jezikov EU. Seveda je to veliko pri/nanje našemu jeziku, toda vprašanje je, ali se bo zaradi tega sploh kateri Evropejec začel učiti slovenščino. Nacionalni interes v ekonomiji Upoštevajoč razkorak v količinskih razmerjih med nami in večjimi članicami EU oziroma sosedami, nam jasno pove, da v odnosu do njih ne moremo biti vedno tako širokogrudni, kot so oni lahko v odnosu do nas. Včasih gre z njihove strani lahko tudi za lažno odprtost. Mi ne moremo pokupiti pol Nemčije, oni pa prav lahko pol Slovenije, tako v prostorskem kot v ekonomskem smislu. Zato se mi v Nemčiji ne bomo mogli počutiti kot doma, oni pa se kaj hitro lahko tako pri nas. Za našo samozavest bi lahko bilo to usodno. Ta vidik se nam vedno znova prikrade v zavest pri privatizaciji in prevzemih večjih slovenskih podjetij s strani tujcev. Pogosto se sicer izkaže, da je ta strah brez prave osnove, včasih pa je tudi na mestu, zlasti tedaj, kadar je tuji partner nesolidna firma, kadar ni pripravljen spoštovati slovenskih predpisov glede rabe slovenskega jezika itd. S tem nam da jasno vedeti, da nas ne obravnava kot enakopravne partnerje oziroma, da nas ne jemlje resno. Za našo samozavest je tudi to lahko hud udarec, kajti ne smemo dopustiti, da postanemo Slovenci drugorazredni državljani in naš jezik drugorazredni jezik v lastni državi. Jasno je, da mora nekaj uspešnih in uglednih slovenskih pod- jetij in tudi bank ostati v slovenskih rokah, kajti potrebujemo jih za našo samozavest. Na nekaj moramo biti ponosni in na nečem mora ta ponos stati. To pa ne pomeni, da se ne smemo odpirati in povezovati navzven. Pri tem povezovanju pa bi moralo nekaj slovenskih firm postati tudi nosilec teh procesov in ne zgolj pasiven udeleženec s strani tujih akterje. Katere so te firme in banke, mora povedati gospodarska politika, če jo imamo. Ustvarili smo najučinkovitejši socializem, zakaj ne bi še kapitalizem, je dal naslov svojemu obsežnemu prispevku v Sobotni prilogi Dela Boštjan Lužar. Skoraj vrabci na strehi že čivkajo, da se mora naše gospodarstvo, če hoče prestopiti na najvišjo stopnjo gospodarske razvitosti preleviti iz uvoznika znanja in tehnologije v izvoznika, vsaj v ozkih nišah na svetovnem trgu. Opustiti moramo ekonomijo pridnih rok v obliki dodelavnih poslov in proizvodnjo cenovno na svetovnem trgu nizko ovrednotenih izdelkov. Samo to je lahko naš cilj in nič drugega. Nekaj podobnega velja tudi za naš standard, ki mora biti najmanj primerljiv z EvrOpo, če že ne višji. Tomaž Štefe Snežnik vodil od 19. maja 1994 do 14. julija 2000, ko ga je zamenjal zdajšnji direktor Robert Tomazin. Da je imel Peskar v resnici občutek za razmetavanje nekdanjega skupnega premoženja, dokazuje naslednja podrobnost. V popisu osnovnih sredstev delniške družbe Snežnik, ki je nastal še pod Pe-skarjevim vodstvom, je tudi lovska hiša Iskra, znana kot Titova vila. Njena vrednost je ocenjena na pičlih deset milijonov tolarjev, kar je po mnenju poznavalcev krepko podcenjeno. Poznavalci snežniških razmer vedo povedati tudi to, da so si pred lastninskim preoblikovanjem podjetja kriminalisti in davčni inšpektorji v Snežniku kljuko tako rekoč podajali. Po padcu Janeza Janše je novoimenovani minister Jelko Kacin v Snežnik poslal celo vojaško inšpekcijo. Treba pa je povedati, da so vsi napori kriminalistov in inšpektorjev klavrno propadli, kar pomeni, da suma storitve kriminalnega dejanja v Snežniku organom pregona ni uspelo dokazati. Vsaj javno, ne. Marjeta Smolnikar Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem) Slovensko srečanje Šmarčanov Cesta za ohranitev Davče in začetek turizma V soboto je bila v okviru etnografske prireditve Dan teric odprta cesta od Jemca do Podgrivarjevega griča. Znatni del te ceste je bil narejen letos, nekaj lani, prva faza pa že leta 1996. Šmartno v Tuhinju - Pred osmimi leti je predsednik krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju Tone Rajsar, ki je bil takrat tudi v vodstvu Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno, dal pobudo, da se vsako leto srečajo gasilci iz slovenskih krajev z imenom Šmartno. Takšnih krajev je v Sloveniji danes osem in po prvem srečanju, ki je bilo v Šmartnem v Tuhinju, so minulo soboto spet prišli na vrsto gasilci iz Smartna v Tuhinju. Po dopoldanskem nogometnem turnirju so popoldne pripravili še igre bre/. meja, zvečer pa svečanost kulturnim programom in družabnim srečanjem, kjer so podelili priznanja in izmenjali pozdrave ter darila. Letošnjega srečanja so se udeležili gasilci i/ Šmartna v Rožni dolini, Šmartna ob Dreti, Smartna ob Paki, Smartna na Pohorju, Šmartna pri Slovenj Gradcu, Šmartna ob Savi in Šmartna v Tuhinju. Opravičili pa so se gasilci iz Šmartna pri Litiji. A.Z. Davča - Ceste v hribovitih predelih so pomembne za ohranitev življenja, je povedalo več udeležencev slovesnosti ob odprtju. V Sp. Davči ni veliko prebivalcev, zato so sami težko vzdrževali dosedanjo makadamsko cesto. Ta je predvsem po neurjih in pozimi zahtevala ogromno vlaganj in dela domačinov. Z novo cesto je odprta pot tudi turizmu. Cesto blagoslovil župnik Ivan Kožuh. Ob odprtju je tukajšnji župan Mihael Prevc še dodatno ohrabril in razveselil z obljubo, da se bodo dela na cestah v Davči še nadaljevala. "Vsako odprtje asfaltirane ceste pomeni za prebivalce dvig kvalitete življenja. Ta odsek, ki meri približno štiri kilometre inje stal skupno 65 milijonov tolarjev, smo začeli graditi že leta 1996 s prvo fazo. Letos smo investicijo zaključili z asfaltiranjem še za- dnjega, skoraj 1700 metrov dolgega odseka," je zadovoljen zbrane nagovoril župan Prevc. Iz proračuna Občine Železniki je šla večina sredstev, kar 20 milijonov pa so zbrali krajani in Krajevna skupnost Davča. Ob takšnem sodelovanju, je ob koncu povedal župan, se lahko nadejamo še bolj intenzivnega dela na cestah v Davči. Obljubil je, da bo naslednje leto na vrsti asfaltiranje Prava ljubezen nikoli ne mine V soboto sta Drago in Mira Bertoncelj obnovila 50 let staro zaobljubo - zlato poroko v reteški cerkvi. Kot je povedal tukajšnji župnik, se lahko zahvalita le skupni ljubezni, ki ni nikoli minila. ceste od Vrhovčevega mostu do Tuškovega griča. Z ureditvijo cest bodo Davčarji, kljub stiskam, še naprej polni življenja radi sprejemali tudi goste. Tudi predsednik Krajevne skupnosti Davča Jernej Čemažar je bil izredno zadovoljen: "Lepo je pogledali in se peljati po novi cesti. Žal se moram s tesnobo spomniti na ostale, še neurejene odseke. Po današnji obljubi župana pa sem lahko vesel, saj vedno drži svoje obljube." Na koncu seje še zahvalil prisotnim občinskim svetnikom, njegovim sodelavcem izvajalcu in s posebnim veseljem še krajanom za trud, sredstva, delo in potrpežljivost pri gradnji. Koliko cestna prevleka pomeni tukajšnjim krajanom, pa sta za Gorenjski glas povedala najbližja soseda. Peter Prezelj je zagotovil, da mu asfaltna prevleka veliko pomeni z več vidikov. Prvi je vsekakor, da bo sedaj manj stroškov za vzdrževanje. "Cesta je dolga, prebivalcev je malo. Tako je bilo za vzdrževanje namenjeno veliko sredstev, v zadnjih letih seveda v izgradnjo. Sicer pa, veliko bolje se sedaj peljemo po novi cesti, za mene pa je pomembno, ker se začenjam ukvarjati s turizmom. Dobra cesta je osnova za vse," je nasmejan povedal Prezelj. Pozimi je bila cesta poledenela in težko prevozna, Prezelj pa računa predvsem na zimski turizem. Franc Prezelj, po domače s kmetije Pri Podgrivarju, je povedal, da je sedaj vse lažje. Makadam je bilo potrebno vseskozi urejati, popravljati - predvsem po neurjih. "To je zelo dolg odsek, hiš pa je tu malo. Zato je bilo prej težko vzdrževati. Sedaj bo pozimi veliko lažje, prej smo se težko vozili. Samo podatek, da smo zadnjič nasipali makadamsko cesto pred 10 leti pove vse," je povedal Podgrivar. Domačini so najprej sami naredili drenaže in kanale na vsej trasi, nato pa so skupaj z občino zbirali denar. Kar tri leta je vsak zaposleni in kmet plačeval po 50 nekdanjih nemških mark na mesec (upokojenci po 30 mark). Boštjan Bogataj Reteče - Zaželel jima je, da sta se v soboto spomnila vseh lepih trenutkov in se poveselita z vsemi, ki so bili navzoči v cerkvi. "Menim, da ni potrebno veliko govoriti. Vsem, ki smo danes tukaj nam dogodek veliko pomeni. To povedo tudi naše kretnje, pogledi," je še povedal župnik Štefan Pavli. Več kot 30 svatov je po sveti maši nadaljevalo praznovanje v bližnji gostilni Vigred, kjer so se veselili vse do večera. Mira Bertoncelj se je rodila leta 1926 v Dolu pri Sori. Na kmetiji, kjer se je po domače reklo Pri Mihcu, se je rodilo osem otrok, vendar so le štirje preživeli zgodnjo mladost. Poleg Mire so bile tu še Francka, Pavla in Tone. Spominja se težkih dni preživetih v revščini. Oče je bil čevljar, vendar zelo bolan. Kljub temu so v najtežjih časih po vojni začeli tudi z gradnjo hiše. Drago Bertoncelj je dve leti mlajši, rodil se je 1928 v Gorenji vasi pri Retečah. V družini je bilo sedem otrok, ki so morali kmalu služiti k bližnjim kmetom. Tudi Drago je bil star komaj 12 let, ko je šel k sosedom, s 16. leti pa so ga mobilizirali domobranci. Drago in Mira sta se spoznala že kot otroka, saj je bilo pri Mihče-vih vedno veliko ljudi, ki so prina- šali k njenemu očetu čevlje. Mira se spominja, da je Drago večkrat prišel z mamo. Po služenju domovini se je začelo zares. Drago je prišel na domačijo Mihčcvih in zasnubil mlado Miro. Poročila sta se 23. avgusta 1952 v Sori. Prav dobro se še spominjata dogodka s poroke. S poroke sta se domov peljala z. vozom in prav na domačem dvorišču se je sesulo zadnje kolo. Takrat sta pripravila skromno praznovanje, le bratje in sestre so poleg njiju na slavnostni večerji- Pol leta sta živela še vsak na svojem domu, nato pa sta urodila majhno stanovanje pri Dragu doma. Po dveh letih sta začela z gradnjo hiše. Kot najsrečnejši dogodek v petdesetih letih zakona sta opisala rojstvo sina Julijana leta 1952 in hčerke Marije leto Srečanje odseljencev V Javorjah so v nedeljo pripravili tradicionalno, že 18. po vrsti, srečanje odseljencev. Tako kot prejšnja leta seje pozivu na srečanje zbralo veliko domačinov ter tistih, ki so bili v Javorjah doma. Prav domačini so povabili svoje sorodnike, pfttV MiSlli pa se je na igrišču ob šoli zbralo veliko ljudi. Turistično društvo Javorje, predsednik je Miha Peternel, je odse-ljencem pripravil pester kulturni program. Nastopila je domača Folklorna skupina, družina Štibelj je zapela nekaj ljudskih pesmi, nastopila pa sta še ćitrarka Barbara Dolenc in ljudski godec Janko Justin. Za /a- kasneje. Poleg tega seje Mira izkazala tudi kot rejnica. Imela jih je pet, kar 18 let pa je bila pri Bcr-toncljcvih Darinka Sečnik. V skupnem življenju jima bolezen žal ni prizanesla. Pred 20 leti je Drago hudo zbolel na pljučih in bil tudi operiran. Tudi Mira je bila večkrat operirana. Tudi danes zdravje ni na njuni strani, čeprav sta se na zlati poroki dobro držala. Še vedno živita v svoji hiši, skupaj s hčerko Marijo, nedaleč stran je tudi sin Julijan. Oba imata družini, svojim staršem pa sta podarila pet vnukov: najstarejša je Mateja, nato pa še Mojca, Luka, Nataša in Tina. Prav vsak dan sta vesela družbe svojih vnukov, ki sta jih velikokrat pazila, danes pa jima pozornost vračajo. Mira si še vedno da veliko opravka z gospodinjskimi deli in klckljanjem, medtem ko ji Drago pomaga, rad pa tudi posedi pred televizorjem. Boštjan Bogataj Tradicionalni pohod na Sv. Jakoba dobro obiskan hodniške obutve. Iz Planike sta Karmen Zupan, projektni vodja marketinga in Damir Bucalo, pro-duktni vodja predstavila predvsem nove modele obutve Planike treking. Udeleženci pohoda so lahko izpolnili anketne vprašalnike in prejeli bon v vrednosti 1000 sit za nakup v njihovih prodajalnah enega para tovrstne obutve. Povabili so tudi ekstremnega sprehajalca Roberta Mihelčiča, ki je v Planiški obutvi prehodil pot od Zuricha do Ljubljane. Načrte za letošnje leto predstavljajo tudi na drugih podobnih prireditvah po planinskih postojankah, in kot Preddvor - Kot že vsa leta nazaj, je tudi letos že 14. tradicionalni družinski pohod na Sv. Jakoba privabil na to priljubljeno izletniško točko veliko ljubiteljev in pohodnikov. Okrog 500 se jih je minulo sončno nedeljsko dopoldne /bralo, da so sodelovali pri igrah, ki jih Turistični delavci že tradicionalno pripravljajo za obiskovalce. Tudi ietos so bili nagrajeni prvi, najmlajši in najstarejši pohodnik. Letos je pokroviteljstvo najštevilnejše družine prevzela Planika iz Kranja. Tudi pri sv. Jakobu so predstavili svojo akcijo o pohodniški obutvi in s seboj so imeli razstavni eksponat po- zatrjujejo, je odziv na njihove akcije zelo dober. Najštevilčnejša družina letos, ki je prejela nagrado Planike, je bila družina Štan-car iz Loma pod Storžičem. Oče Martin in mami Marija sta s sabo pripeljala vseh šest otrok: hči Marijo in sinove: Davida, Anžeta, Samota, Erika in Kristjana. Najmlajši pa je bil letos štirime-sečni Marcel Katrašnik iz.Cerkelj, najstarejši pa 76-letni Franc Če-bašek iz Žerjavke. Na tem mestu se turistično društvo iskreno zahvaljuje tudi vsem številnim sponzorjem, ki so s svojimi nagradami prispevali, da so bili vsi udeleženci pohoda bogato obdarjeni. Seveda pa pri sv. Jakobu ni manjkalo razvedrila in dobre volje. Ob prijetnem in veselem vzdušju so tudi najmlajši otroci prišli na svoj račun, saj so bile tudi zanje primerne igrice in tekmovanja pravi izziv, da so tekmovali med seboj, tokrat v slikanju na kuhalnice. Tisti, ki imajo dober občutek roke za ugibanje teže raznih dobrot, pa so tudi tokrat prišli na svoj račun, saj so ugibali težo kar trem poštenim primerkom. Pa tudi drva so žagali in tudi ženske do dokazale, da zadevo obvladajo. Dobra organizacija in pester program sta spet pripomogla, daje še en družinski pohod uspešno pod streho. Zaključek pohoda je bil v Po-daku, kjer so domači folkloristi poskrbeli še za dobro domačo glasbo in ples. Mirjam Pavlic bavo je po kulturnem programu skrbel ansambel Mladi Dolenci, obiskovalci so preskušali srečo tudi na srečelovu. Ideja o srečanju vseh, ki izvirajo iz. Javorij se je pred leti rodila Francu Franku in Justini Peternelj, mladi pa danes nadaljujejo njuno izročilo. V TD Javorje obljubljajo, da bo srečanje tudi naslednje leto. Boštjan Bogataj Žegnanje na Krvavcu Krvavec - V nedeljo, 18. avgusta, je bilo v lepem, sončnem in rahlo vetrovnem vremenu žegnanje na Krvavcu. Ob 10. uri je daroval sveto mašo v kapelici Marije Snežne na Krvavcu (1740 m), zgrajeno leta 1929 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, novi cerkgan-ski kaplan David Jensterle, ki je imel novo mašo 30. junija letos v Železnikih. Pri kapelici seje zbralo več kot tisoč ljudi, med njimi številni krajani vasi pod Krvavcem, okolice Kranja, Mengša in Kamnika, ter številni pohodniki, planinci, kolesarji z. gorskimi kolesi ter člani konjeniškega društva. S petjem pa so polepšali bogoslužje člani cerkvenega pevskega zbora iz Cerkelj. Mnogi so se odpravili na 1971 metrov visoki Zvoh, po bogoslužju pa so se ustavili na dobri domači hrani, tako v hotelu A& S, Domu na Krvavcu ali pa se odpravili do odprtih planšarskih koč na Kriški planini oziroma planini Jezerca. Obiskovalcem Krvavca so bile na voljo obilne porcije od masounika, ajdovih žgancev, kislega mleka, domačega sira, sirovih štrukljev, raznih enolončnic in drugih dobrot-Manjkali pa niso tudi krofi ter sirov in jabolčni zavitek. Nadvse veselo je bilo med drugim na planšariji Viženčar, kjer so obiskovalci lahko prisluhnili živi glasbi ansambla Gorska roža. Sedaj je na obeh planinah na paši 350 glav živine, na paši pa bo ostala predvidoma do malega šmarna, 8. septembra. Letos pa so se potrudili tudi žičničarji RTC Krvavca in omogočili tako na semanji dan, kot tudi ob sobotah 'n nedeljah po znižanih cenah prevoz, s kabinsko žičnico na Krvavec. V poletnem času so vsako nedeljo sv. maše v kapelici Marije Snežne ob 15. uri, daruje pa jih upokojeni župnik mag. Franci Turk, doma ? AVTOMOBILSKIH <^ BLAŽILCEV^MOHROE¥ VW,PASSAT 1.9 TDI KARAVAN,LET 99, ZELEN, AVT KLIMA,4X AIR BAG, 110 KM, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL;04-5319-118 PEUGEOT.405. LET.1992, OHRANJEN, BEL, 390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL 04-5319-118_ LANOS 1.5,LET 98, MET ZELEN, 4V, SERVISNA, KLIMA, REG 2/03,980.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118 _ MONDEO 1.8,LET 93, MET SIV. KLIMA, REG 6/03, 750.000 SIT, AVTO LESCE D-O.O., TEL: 04-5319-118__ VOLVO S 60 2.4,LET 2001, MET MODER, 18.000 KM, VSA OPREMA, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118_ LAGUNA 1.8 16V RXE, LET 99, MET SREBRNA, 5V, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, PO SERVISU, 2.480.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_ FORD.GALAXY 2.3 LET 98, SREBRN, AVT KLIMA, 2X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 7 SEDEŽEV.ZELO OHRANJEN, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319- 118_ OPEL, VECTRA 1.6 16V KARAVAN,LET 99, MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, LES, OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 A4 1.9 TDI AVANT.LET 98, RDEČ, 4X AIR BAG, AVT KLIMA, ALU, EL OPREMA, SERVISNA, KOT NOV, 2.980.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 k A4.1.8 TURBO AVANT 180 KM,LET 98, MET MODER, 87.000 KM, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, LES, KOT NOV, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 BRAVO 1.6,LET 99, MET MODER, KLIMA, 1.LASTNIK, SERVISNA, EL OPREMA, ALU, 1.680.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM ,SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118 Prodam R 5 CAMPUS.plus, letnik 91. Cena po dogovoru, 031 /543-550 11019 ZAPOSLIM Zaposlim samostojnega SITOTISKARJA. lroplast,d.o.o.,Glavna c. 42, Naklo, rt od 8.-11. ure 04/25-76-111 10779 Picopeka za peko pic v krušni peči honorarno zaposli picerija v Medvodah, rt 041/675-505 ali 01/361-50-50 IGMA PLUS d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana 10795 MAROCCO BAR Kokrica zaposli simpatično dekle z izkušnjami za delo v strežbi. Inf. na rt 041/652-653 Kamazi d.o.o., Ret-nje 49, Tržič 10859 Iščemo FRIZERKO - PRIPRAVNICO, rt 25-26-111 Boštic Janez s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje 10865 Honorarno delo dobi ženska za pomoč v kuhinji, rt 01/361-12-42 Belšak Dušan s.p., Golo brdo, Medvode 10867 Vabimo k sodelovanju mladega fanta (do 25 let), pečarja, zidarja ali druge gradbene stroke (8 urni delovnik). rt 041/643-512, Gradbeništvo Tempo, Senično 60, Križe SNAŽILKO za čiščenje gostinskega lokala zaposlimo. Nedelje prosto, rt 041/793-018, Zrno,d.o.o., Kranj, Bleivveisova 69, Kranj 10927 MIZARJA za manjša dela v hiši, iščem, rt 5891-839 10960 Dve izredni ŠTUDENTKI zaposlimo. Pogoj: ročna spretnost. Delo je na Jesenicah, rt 5831-611, Osterc Nevenka.s.p., Grabče 16, Zg. Gorje 10973 Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo. Sobote, nedelje prosto, rt 041/793-018, Zrno.d.o.o., Bleivveisova 69, Kranj 10978 Iščemo simpatično dekle za delo v strežbi. rt 041/622-526, Jur.d.o.o., Dacarjeva ul. 12, Lesce 10993 Objavljamo prosta delovna mesta za PRODAJNEGA REFERENTA-TELEFONISTA v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo, rt 04/201-48-16, popoldan, Cankarjeva založba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 10998 Zaposlimo prijazna dekleta za pomoč v strežbi Old English house. rt 041/350-114, Frantar Dejan,s.p., Predilniška 16, Tržič Zaposlimo KUHARJA-ico - upokojenka, nedelje proste. Gostilna pri Viktorju, Partizanska ul. 17, Kranj, 040/236-074 11009 Mercatorjeva franšizing prodajalna zaposli PRODAJALKE živilske stroke in PRODAJALKO čevljev, tekstila. MAK, Škofjeloška 20, Kranj 11022 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite L N d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Dmamično dele iićt strokovnjake! V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v Kranju zaposlimo: DELAVCE/KE V PROIZVODNJI PECIVA Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu seje mogoče priučiti. Delo je v popoldanski in nočni izmeni. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni naučiti, se prijavite na oglas. Pismene prošnje pošljite na naslov: i )) i DON DON d.o.o. ! /\ I Laze 16 i I p.p.546 4001 Kranj ZAPOSLITEV IŠČE Želite povečati promet? Petdesetletnik z visoko izobrazbo išče nove izzive. Šifra: POMLAD 10931 Iščem delo - igranje na porokah, obletnicah. Duo ali trio, ugodno, rt 5331-015 io96i Trgovka Špela išče zaposlitev, Bled in okolica, rt 5743-691 i0969 Iščem zaposlitev- smer cvetličar, rt 031/472-944 10970 ZAHVALA Kako bi pozabili, kar smo najbolj ljubili? ŽIVALI RJAVE JARKICE dobite po 20. avgustu, zbiramo naročila. Oman, Zminec 12, rt 512- 78-78 10669 RJAVE JARKICE pred nesnostjo, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, 518-55-46 10790 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. rt 041/724-144 10924 Prodam ODOJKE za nadaljno rejo. Jo-vanovič, Škofjeloška c. 92, Stražišče - Kranj 6. septembra bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE, 20 tedenske RJAVE JARKICE. Zbiramo naročila. Žabnica 39, rt 2311-767 10977 Prodam 2 BIKCA simentalca, stara 10 dni. tP 041/994-759 10980 Prodam teden dni starega BIKCA črnobel. rt 574-01-16_10985 Prodam PRAŠIČE težke od 40-70 kg. rt 040/607-451_10986 Prodam KRAVO simentalko, staro 4 let. rt 041/469-774 10990 Prodamo ODOJKE in PRAŠIČE za nadaljno rejo od 30 kg naprej. Škofjeloška c. 92, Stražišče 10999 BOKSE za konje s popolno oskrbo, možnostjo izpusta in uporabo maneže, ODDAM. Možno tudi terensko jahanje, rt 040/577-503 11011 Prodam mladiče AUAŠKEGA MALAMUTA - samčke, čistokrvne, brez rodovnika, rt 041/878-512 11015 PAŠNO TELICO simentalko, staro eno leto in 2 TELETA, prodam, rt 514-11-14 noia ŽIVALI KUPIM Kupim mladega psa - pudlja rjave ali črne barve. It 040/225-922 10957 . Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. rt 51-20-493 11016 RADld)DMEV 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 Mhz UKV, STEREO, RDS ZAHVALA Ob smrti drage ANE REHBERGER se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, pogrebnemu podjetju Navček. Društvu upokojencev Preddvor, Domu starejših občanov Preddvor in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nudili pomoč. VSI NJENI Zg. Bela, avgust 2002 Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi in brat Dr. FILIP KAŠTRUN Zahvaljujemo se vsem, ki ste se mu prišli poklonit ob njegovem slovesu. Hvala prijateljem, sosedom in sorodnikom. Hvala pogrebni službi Komunale Kranj za veliko dostojanstva do umrlega in njegovih svojcev. Hvala g. župniku za besede tolažbe in prošnje h Gospodu. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali, postali ob njegovem grobu in molili. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata, strica in tasta IVANA ŽEROVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev, gasilcem in AMD Šenčur. Iskrena hvala g. kaplanu, pevcem, pogrebni službi Navček ter vsem vam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Eanika, hčerki Damjana in Simona z družinama ZAHVALA V 76. letu nas je prehitro zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, dedi JOŽE ZDESAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala organizaciji Zveze borcev, praporščakom, govornikom in vsem, ki ste ga poznali kot dobrega človeka in se v velikem številu udeležili pogreba. Hvala! VSI NJEGOVI Kranj, 7. avgusta 2002 ZAHVALA Z V 80. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in prijatelj FRANC BREJC po domače Tavčarjev iz Zgoše Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, KK Ljubelj, KUD Ribno za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče. Zahvala pevcem bratov Zupan, pogrebni službi Novak in hvala gospodu župniku za lep poslovilni obred, ter vsem tistim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Zgoša, avgust 2002 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta MARIJA LUKANEC roj. Ribnikar, iz Bašlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Jesenice, sestri Mariji Brun ter dr. Igorju Drinovcu in osebju intenzivnega oddelka Bolnišnice Golnik za pomoč in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Hvala tudi g. župniku Mihu Lavrincu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj, trobentaču, pogrebni službi Navček in nosačem. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Kašelj, 16. avgusta 2002 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo hvala BoGJl lAm TOREK SREDA ČETRTEK od 13 °C do 27 °C „ < "7 ; ;, ^ od 13 °C do 26 "C od 13 °C do 26 °C Danes, v torek, jutri, v sredo in četrtek bo zjutraj in dopoldne pretežno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Najmanj neviht ob predvidoma v četrtek. Vragolije malega letalstva Lesce - Tudi letošnji Veliki šmarn na letališču v Lescah ni minil brc/ tradicionalnega mitinga malega letalstva, na katerem so se v četrtek modelarji iz štirih držav pomerili v tekmovanju za /e 14. Alpski pokal radijsko vodenih maket letal. Prijetno, ne prevroče vreme je v zadovoljstvo organizatorjev - modelarske sekcije Alpskega letalskega centra, privabilo enkrat več obiskovalcev, kot preteklo leto in ti so si lahko ogledali na tleh in v zraku resnično zelo pestro zbirko. Od maket veteranov, športnih letal, helikopterjev, do maket najsodobnejših vojaških reaktivnih letal, ki so s pravim reaktivnim pogonom dosegali zavidljive hitrosti. Žal tudi tokrat ni šlo brez nesreče: maketi potniškega letala DC 9 staroste leski modelarjev Marjana Mencingerja, s katero je žel obču- dovanja in priznanja po vsej Evropi, je v zraku odpadlo krilo, zato je strmoglavila in končala povsem uničena v kupu trsk. K sreči ne na glavah gledalcev ali strehah njihovih avtomobilov. Razveseljivo in nadpovprečno so se letos odrezali slovenski modelarji, saj so Bogo Stempihar, Bogdan Makuc in Tini Bitenc zasedli vsa tri prva mesta v kategoriji jadralnih modelov; v kategoriji motornih modelov je prav tako zmagal Jernej Mencin, drugi je bil Avstrijec Johann Ogris in tretji Italijan Clavdio Boribello, medtem ko so pokali za reaktivne modele odšli vsi v tujino: Jurgenu Naklanski upokojenci z županom v višavah naredili tako iz Reissecka kot iz Kreuzecka turistično atrakcijo, soj so v petdesetih in šestdesetih letih zgradili na oba vrhova železnico, ki jo po strmih tirih vleče v jekle-nica. Železnica do Reissecka je dolga kar 3300 metrov, od vrha do Berghotela Reisseck pa je skozi predore speljana še gorska železnica. Naklanski upokojenci so povabili tokrat s seboj župana Ivana Štularja in soprogo Slavico. Zares škoda, da je zanimiv izlet motilo slabo vreme. J. K. Naklo - Društvo upokojencev Naklo, ki slovi tudi zaradi izredno dobro organiziranih in zanimivih izletov, je pretekli teden izzvalo člane z zanimivim enodnevnim izletom v avstrijsko pogorje Reisseck, kjer ima Avstrija atraktiven sistem umetnih jezer na višini nad 2300 metrov, od koder voda po ceveh pada v dolino reke Moell, kjer je na višini 719 metrov v mestu Kolbnitz elektrarna. Nad nasprotnim desnim bregom reke Moell se dviguje pogorje Kreuzeka, na katerem prav tako zbirajo vodo v umetna jezera in jo po ceveh spuščajo v dolino. Če je vode preveč, jo s posebnimi črpalkami vračajo nazaj do umetnih jezer. Mesto Kolbnitz leži dobrih deset kilometrov nad Mallnitzem. Avstrijci so Novorojenčki V preteklih sedmih dneh se je v obeh gorenjskih porodnišnicah rodilo 32 otrok, in sicer v Kranju 19 in na Jesenicah 13. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 19 novorojenčkov, od tega 10 deklic in 9 dečkov. Na prvem tehtanju je bil tokrat najtežji deček, ki je tehtal 4.500 gramov, najlažji pa je bil prav tako deček z 2.800 grami. V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 13 otročičkov, od tega 3 deklice in 10 dečkov. Kazalec na tehtnici je na prvem tehtanju pokazal 4.470 gramov najtežjemu dečku, najlažjemu dečku pa 3.020 gramov. Tuchlerju iz Avstrije, Robertu Steindelu iz Italije in Martinu Schempu iz Nemčije. Š. Ž. Cestno podjetje Kranj, d.d., obvešča uporabnike cest, da bo zaradi gradbenih del pri preplastitvi ceste R1 -211/0211 Kranj - Jeperca od km 0.000 do km 0.450 popolna zapora in sicer od 20. 8. 2002 do 2. 9. 2002, neprekinjeno, tudi ob sobotah in nedeljah. Obvoz poteka na relaciji Kranj - Škofja Loka -Jeperca in obratno. Veseli vaški semenj v Seničnem SeniČno - V nedeljo, 18. avgusta, je bil že peti semenj, zanimiva etnološka prireditev, na kateri domačini oživljajo svojo tradicijo. Po sveti maši v cerkvi sv. Jerneja, so naravnost s polja pripeljali ročno požet oves in ga nato v starem vaškem okolju obdelali za mletje. Ob tem so predstavili uporabo starih orodij, za katere so poprijeli tudi obiskovalci in preverili svoje znanje in spretnosti. Stare obrti so predstavili tudi mojstri za lončarstvo, sedlarstvo, volno, čebelarstvo in za izdelovanje panjskih končnic. Obiskovalci so se veselili z Lojzetom, ki je iskrivo vihtel harmoniko, v etnološki gostilni pa so si z dobro pijačo in jedačo "privezali" duše. Katja Dolenc, foto: Andrej Mali Kosila ni skuhala... Kranj - Če bi se zakonci stepli za vsako nekuhano kosilo, potem bi se lahko policija ukvarjala samo s posredovanjem v zakonskih prepirih. K sreči temu ni tako, sem pa tja pa se zgodi tudi kaj takega. Tako naj bi se v Kranju v nedeljo okoli 14.30 ure zaradi nepripravljene jedi sprla izvenzakonska partnerja 47-letni B. Z. in 36-letna Z. Š.. Kot poroča policija, sta se partnerja sprla zaradi nekuhanega kosila in nepečenega peciva. Med prepirom je B. Z. pograbil pekač s pecivom in ga zabrisal po tleh. Njegova partnerka je nato segla na pult in iz jedilnega pribora pograbila kuhinjski nož z 11,5 centimetra dolgim nazobčanim rezilom. Dvakrat naj bi zamahnila proti B. Z.. Pri drugem poskusu ga naj bi z nožem tudi porezala po vratu, tik pod brado. B. Z. je pri tem dobil lahke telesne poškodbe. Zoper Z. Š. bo podana kazenska ovadba, je še sporočila policija. S. Š. ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU 1.9.2002 Nagradno vprašanje: Kakšno številko čevljev nosi gospod Pavel Rupar, župan najbolj čevljarske občine v Sloveniji? V petkovi številki GORENJSKEGA GLASA bomo objavili prvega od treh kuponov, s katerim boste lahko odgovarjali na zastavljeno nagradno vprašanje. Prav tako bomo objavili seznam nagrad, naslov za pošiljanje ali oddajo kuponov in uro javnega žrebanja na ŠUŠTARSKI NEDELJI. (MMM©MGLAS" Turistično društvo Tržič LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 33. KROGA, z dne 18. 8. 2002 04, 05, 09, 11, 15, 24, 33 in dodatna 07 Izžrebana LOTKO številka: 203077 V 34. krogu LOTA je za SEDMICO predvideni sklad 90 milijonov SIT za dobite LOTKO pa 15 milijonov SIT