Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1928.
Posamezna številka 1 Din.
Leto L
DELO

L,jub.jana, Sei :nbu%i i ulica 7/11. — Upravništvo: Ljubljan Prešernova ulica 54.
V Ljubljani, 6. aprila.
Državni proračun je sprejet. Potek proračunske debate je znova prinesel dokaze, da smo upravičeno nasprotni? ki sedanjega režima.
Proračun ministra za socijalno po? litiko je najrevnejši. Ministrstvo za so? socijalno politiko je v likvidaciji; le še nekaj desetin uradnikov predstavlja ministrstvo, ki bi moralo biti najbolj spoštovano v državi. Prepričani smo, da sedanji minister za socijalno poti? tiko mirna niti pojma o obstoječi so? cijalni zakonodaji, kaj šele, da bi imel zmožnosti incijativno reševati proble? me, od katerih je odvisna eksistenca stotisočerih delavcev in nameščencev.
Za zaščito dece je v državnem pro? računu določena bora vsota 750.000 di? narjev in očividno vladajoča reakcija noče uvideti, da vsled neugodnih soci? jalnih in gospodarskih prilik propada naraščaj delovnega ljudstva in da so temelji bodoče generacije ogroženi, ker dorašča mladina, ki je telesno in du? ševno popolnoma zanemarjena. Sicer se pa ne smemo čuditi, da za potrebe delavske dece ni nobenega razumeva? nja, ko se celo invalidi, ki so dali svo? je zdravje in vse svoje življenske sile za ustvaritev države, neusmiljeno po? tavljajo v kot in se jim ne da niti naj? nujnejših sredstev za preživljanje. Za vse invalide v državi je določenih dva in pol milijona dinarjev podpore, do? čim je že sedaj v ministrstvu za soci? jalno politiko 100.000 invalidskih pro? šen j nerešenih, kjer prosijo invalidi za državno pomoč. Ni čuda, da se pri teh nevzdržnih razmerah delavci in name? ščenci selijo iz naše države in iščejo kruha v tujini. Izven dvoma je naša dr? žava bogata na prirodnih zakladih in so že po naravi sami dani vsi predpo? goji, da bi lahko ljudstvo živelo srečno in zadovoljno. Ves svet se nam čudi, kako je vendar mogoče, da nima ljud? stvo tako bogate države, kot je naša, vsega v izobilju na razpolago. Kdor pač pobližje pozna naše razmere, ve tudi za vzroke pomanjkanja, ki ga trpi naše ljudstvo. V državi vlada pač ko? rupcijonizem na debelo, državni denar se zapravlja v partizanske svrhe in na najodločilnejših mestih so ljudje, ab? solutno nezmožni upravljati državo v dobrobit ljudstva. Posledica teh raz? mer je, da se je samo v preteklem letu izselilo iz naše države 22 tisoč delov? n h moči. Včasih smo še razmišljali, kako bi priklicali v osvobojeno domo? vino vse one, ki so se še v suženskih dneh izselili v tujino, da bi na rodnih tleh pričeli delati in ustvarjati boga? stvo domovine. Sedaj vidimo, da ne smemo nikogar vabiti domov, ker še ti, ki so doma, nimajo kruha. Tako da? leč je prišlo, da je v nekaterih pokra? jinah v državi izbruhnila lakota. Straš? na je ta ugotovitev, če pomislimo, da je naša država še do nedavnega velja? la za žitnico srednje Evrope.
Režim, ki tira našo državo v propast. Podpirajo in lahko rečemo — vzdržu? jejo slovenski klerikalci. Še nikdar ni padla nobena stranka tako globoko kot SLS. Izdala je ves svoj program, zata? jila svoj narod in se za skledo leče iz? ročila na milost in nemilost beograj? skim cincarjem. Samo da so klerikalci rešili svoje falitne gospodarske zavode propada, da je peščica kerikalnih ma? monistov prišla na svoj račun, je SLS sklenila prijateljstvo z najbolj korum? piranim delom radikalne stranke.
Nihče ne sme misliti, da so klerikal? ci v dobrih odnošajih s poštenimi Srbi, da so si popravili svoj ugled med srb? sfctm narodom. Klerikalci so le v po? slovnih zvezah s Srbijanci, to je tisti? m'’ ki so po jeziku sicer Srbi, a so že zdavnaj izločeni iz zdravega telesa svo? jega naroda in na oblasti samo slučaj? no, ker odpor proti njim še ni organi? ziran. Ni pa daleč čas, ko bodo kleri? kalni zavezniki odžagani za vedno in takrat pride obračun tudi za SLS.
Stanovanjska zaščita
Vlada pripravlja zakon, s katerim se odgode deložacije za eno leto in maksimirajo najemnine. - Edino naša država je v Evropi popolnoma brezbrižna v pogledu stanovanjskega problema. — Zvišanim najemninam morajo slediti tudi višje plače.
Prvega maja bi imela poteči zakonita zaščita stanovanjskih najemnikov. Hišni gospodarji naj bi svobodno razpolagali s 'Stanovanji tako glede najemnine, kot glede sprejema najemnikov.
Uvidevamo, da se je zadnja leta godila tudi hišnim posestnikom krivica. Ako vsi državljani svobodno razpolagajo s svojim premoženjem, kdo bi potem to pravico' kratil ravno hišnim posestnikom. Poleg tega so med hišnimi posestniki tudi slabše situirani, ki niso dobili odi svojih hiš na leto niti toliko dohodkov, da bi plačali davke in vzdrževalne stroške.
Kakor je vse to res, pa ne more biti tudi nobenega dvoma, da težavnega položaja hišnih posestnikov niso zakrivali njiholvi najemniki. Popolnoma pogrošen o je, da hišni posestniki vedno . apelirajo le na uvidevnost najemnikov, ne lotijo se pa problema tam, kjer je edinole rešljiv.
Stanovanjska beda je nastala vsled tega, ker se je premalo gradilo. Vsled devalvacije, vsled gospodarske krize in vsled splošnega ofoubožanja privatniki nišo gradili stanovanjskih hiš. Ker je1 pa gradnja stanovanjskih hiš javna potreba, bi bila država dolžna pospeševati in sama graditi stanovanjske hiše. Te naloge so se zavedale vse evropske države z edino izjemo — Kraljevine SHS. Centralna vlada je kazala na občine, da naf srrade; občine so se sklicevale na privatnike; privatniki pa na pomanika-nje sredstev — tako', da na koncu nihče
Prvaki radikalne stranke že nasto? Pejo in iavno obsoiajo sedanii režim. ,Ibidstvo jim anlavdira in Vu?
ičevič izgublja vedno bolj na pomenu.
Pravilno je ravnala Kmetsko?demo? kratska koalicija, da se ni hotela vezati s predstavniki Vukičevičevega režima. Kmetsko?demokratska koalicija bi že ponovno lahko vstopila v vlado, če bi se hotela prodati za ceno, da dobi ne? kaj ministrskih mest. Pribičevič in Ra? dič sta pa dobro presodila položaj, ko sta izjavila: danes ne gre samo za to. da smd zastopani v vladi. Bolj važno je, da dobimo zadostne garancije, da se uvedejo v državni politiki nove me? tode, da se preneha s policajstvom, da zmaga na celi črti parlamentarizem ter da se vsi državljani smatralo popolno? ma jednakopravnim. Kajti krivično je, da so n. pr. prečanski kraji od leta 1919. dalje plačali 4 milijarde preveč davkov in krivično je, da bi prečani ne bili v vladi kot soodločujoč faktor. Pri? bičevič je dejal v proračunski debati: Mi hočemo vladati in ne služiti! Doba hlapčevstva je minula. Resni in odgo? vorni časi so prišli in dvigniti je treba ljudstvu vero v državo. Predvsem je zato potrebno, da se znani krivci se? danjih razmer odstranijo iz vidnih mest. V vodstvu države mora sodelo? vati ljudstvo, poštenje in absolutna pravica.
Klerikalni režim je v zatonu. Kot smo pa že ponovno ugotovili, težko je misliti na to, da bi se iz sedanje poli? Učne grupacije v parlamentu lahko stvorih delazmožna vlada. Ljudstvo bo poklicati, da razsodi. Razpisati bo vo? litve.
Volitev se radikali in klerikalci boje. Kmetsko?demokratska koalicija volitve zahteva. Kdor se boji ljudske volje, ima slabo vest. Že dejstvo samo, da Vukičevičev režim ne želi volitev, do? kazuje, da se boji obsodbe. Naj se izogiba kakor hoče, ušel ne bo obra? čunu.
ni gradil. Le v nekaterih večjih krajih so občinske Uprave veliko žrtvovale za zgradbo stanovanj.
Centralna vlada ni v pogledu stanovanjskega problema ničesar drugega ukrenila, kot da je izdala razne zakone za zaščito stanovanjskih najemnikov. Gradila stanovanj ni. kar bi bila njena prva dolžnost. Kajti s papirnatimi zakoni ne bo nikdar omiljena stanovanjska beda, dokler se ne bo pričelo1 zidati.
Hišni posestniki bi veliko' pametneje ravnali, da bi solidarno z najemniki pritisnili na centralno1 vlado, da s cenenim kreditom in oprostitvijo od davkov pospeši gradbeno akcijo — ne pa da so porabili glavni del svoje energije za to, da' so vodili borbo z najemniki, ki niso ničesar zakrivili. Več kot jasno je, da je stanovanjska zaščita zasilno sredstvo, ki se ne uporablja več šele takrat, ko odpade razlog, ki je bil v času, ko se je zaščita uvedla. Kakor upoštevamo težnje malih hišnih posestnikov, moramo pa odločno ugotoviti, da danes še ni prišel čas, da se ukine stanovanjska zaščita. Še vedno so v stanovanjskem pogledu iste razmere kot v času, ko se je zaščita uvedla. Še vedno primanjkuje stanovanj in še vgdno se gode primeri, da se cene stanovanj navijajo in odpovedujejo stanovanja brez povoda. Stanovanjskega zakona ne bo mogoče toliko časa ukiniti, dokler ne bo dovolj stanovanj na razpolago in bo prosta konkurenca urejala višino najemnin.
Vlada se mekoliko zaveda velike odgovornosti, ki jo prevzame s tem, če s 1. majem preneha stanovanjska zaščita. Objavila je najprej dr. Gosarjev
načrt uredbe o stanovanjski zaščiti, potem pa še načrt sedanjega ministra za socijalno poliiko Cede Radoviča.
Oba načrta pa morajo stanovanjski najemniki odkloniti. Po osnutku uredbe so le deložacije odložene za leto dni in še to samo za tiste najemnike, ki plačajo do 1000.— Din mesečne najemnine, ali pa imajo stanovanja do 4 sob. Pravica se pa da hišnim posestnikom, da zvišajo najemnine po dr. Gosarjevem predlogu na osemkratno predvojno najemnino, po predlogu Radoviča pa celo na 13kratno predvojno najemnino.
Naša prva /„a h te v a je, da ostane v veljavi resnična zaščita najemnikov ne pai da se samo odlašajo deložacije za eno leto. Dalje je nesprejemljivo, da država naravnost poziva hišni posestnike, da zvišajo najemnine, obenem pa ne daje predvsem nameščencem in delavcem nobenih garancij, da se zvišajo tudi njihovi prejemki. Že danes proletarski najemniki težko žive, kako naj šeie odslej, če se tako horendno zvišajo najemnine. Država bi morala v istem času, ko zvišuje najemnine, zvišati tudi stanarine svojim uslužbencem in obenem zakonito urediti, da tudi privatna podjetja zvišajo stanarino.
Danes ne vlada samo pomanjkanje stanovanj, ampak tudi najemnine so previsoke. Socijalno šibki najemniki zapuščajo stanovanja, ker ne zmorejo najemnine. Kmalu bo tako, da bodo v posameznih krajih stanovanja prazna, na ulici bo pa na stotine najemnikov. Kaj m! pomaga, da imam stanovanje, če ga plačati ne morem. Zato je problemu višine najemnin posvečati isto pažnjo kot zgradbi novih stanovanjskih hiš.
Gotovo pa je, da s 1. majem r,e sme prenehati stanovanjska zaščita. Obenem se naj pa po evropskih vzorih dižava že vendar zave dolžnosti, ki jih ima v pogledu stanovanjskega problema in prične graditi hiše s cenenimi stanovanji. Že v enem letu se veliko napravi.
Poknjinsld polioinfnski jkifid
g*siBi£?7,.srtrr. ss*; rs
pokojnine. — Trboveljska je proti sanaciji Bratovskih sklad-mc. — Velika nevarnost, da se ukine Pokrajinski pokojninski
sklad.
Ministrstvo za šume in rude je izde-I do osnutek uredbe o zavarovanju delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone. V novi uredbi je predvideno (čl. 155), da se ukine zakon o pokrajinskem pokojninskem skladu za Slovenijo. Ukinitev salada bi pa pomenila za rudarske delavce in nameščence silovit udarec.
Glede pokojninskega sklada je bila predložena v zadnjem zasedanju oblast-ue skupščine resolucija, ki poziva centralno vlado, da sklada ne ukine. Pri tej Priliki je v obrambo rudarjev in nameščencev govoril v oblastni skupščini naš tovariš Ivan Tavčar. Govor prinašamo Po stenografskem zapisniku:
»Gospodje! Prav je, da posveča tudi oblastna skupščina starostni in invalidni preskrbi rudarskih uslužbencev največjo Pozornost. O predmetu, ki je pravkar v razpravi, je ugotoviti naslednje:
Zakon o Pokrajinskem pokojninskem skladu je izdala bivša narodna vlada. S sprejetjem ustave je postal zakon — državni zakon. Sklad se dotira iz posebnega davka na konsum premoga, ki znaša 5 Din na tono. Lastna uporaba rudnikov je takse oproščena.
Največji odjemalec premoga so državne železnice (60 odstotkov), ki pa nočejo plačevati prispevka v pokojninski sklad. To dejstvo daje Trboveljski premogokopni družbi povod, da stremi za tem, da država ukine pokojninski sklad.
Iz sredstev Pokrajinskega pokojninskega sklada se valorizirajo pokojnine in nezgodne rente ne samo rudarjem, ampak tudi vseh bivših članov nezgodnih zavarovalnic v Gradcu in Trstu ter železničarske in rudarske zavarovainice na Dunaju.
Ako bi ne bilo Pokojninskega sklada, bi dobivali rudarji komaj po 25 Din mesečne pokojnine, ali celo manj. Sedaj je pa določena iz sredstev sklada maksimalna draginjska doklada za oženjene 250 Din + 42 Din za družinskega člana. Navzgor je doklada dovoljena do 600 Din. Kdor bi od novejših rudarskih upokojencev dobil čez 600 Din pokojnine, ne dobi prispevka iz sklada. Že iz ega dejstva je razvidno, da so doklad deležni najpotrebnejši iz vrst rudarskih uslužbencev.
V letu 1927. je imel pokrajinski pokojninski sklad dohodkov 8,312.369 Din in 23 par. Za draginjske doklade rudarjem, vdovami in sirotam se je iz tega sklada namenilo 5,544.350 Din ali 66.7 odstotka. Dejansko se je pa izplačalo rudarjem, oziroma njihovim sirotam in vdovam samo 4,755.835 Din. S tem je podan dokaz, kako rigorozno se postopa pri odmerjanju doklad. Kajti doklad so deležni le tisti invalidi, ki so dosegli 33 in eno tretjino odstotka delanezmož-nosti.
Pri tem pa moramo upoštevati tudi to, da se iz pokrajinskega pokojninskega sklada dotiralo gotove vsote za« stare
rentnike pri onih, ki so ibili zavarovani ‘deloma v Trstu, deloma na Dimaju iii ne spadajo v delokrog Bratovskih sklad-nic, temveč Pokojninskega zavoda, ozi-roma Okrožnega urada za zavarovanje 'delavcev, padi tega se je iz tega fonda dotiralo Pokojninskemu zavodu 773.050 dinarjev, Okrožnemu uradu pa skoro dva milijona Din. Poleg tega so dobivali podlporo iz Pokrajinskega pokojninskega sklada tudi inozemski rentniki, t. j. tisti, ki so v inozemstvu si sicer pridobili pravico do rente, a jim te rente tuje države ne izplačujejo, ker ni bila med tem časom dosežena nikaka reciprotiteta med našo državo in med ostalimi prizadetimi državami. Tem inozemskim rent-nikom se je do danes izplačalo 15.110 dinarjev in je bilo podpor deležnih 176 oseb.
Da vidimo dalekosežnost ukinitve Pokrajinskega pokojninskega sklada, bi pripomnil, da je samo rudarskih upokojencev deležnih iz tega fonda draginj-skih doklad 4500, nezgodnih rentnikov, ki so zavarovani v Gradcu in Trstu, pa 3000. Vsega skupaj je čisto gotovo deset tisoč oseb, ki dobivajo' podporo iz Pokrajinskega pokojninskega sklada. To so največji reveži brez vseh sredstev, stari in nesposobni, da bi si pridobivali sredstva za življenje.
Seveda je težnja pri Trboveljski pre-mogokopni družbi, da bi ta sklad ukinila, in sicer na ta način, da namerava prenesti izplačevanje draginjskih doklad upokojenim rudarjem na Bratovske skladbice, katerim bi potem refundirala izplačane draginjSke doklade. Pri tem pa ul jasno, ali ma namen TPD izplačati, oziroma refundirati Bratovski skladnici draginjske doklade v tej višini, kakor so se doslej izplačevale, ali pa namerava družinske doklade znižati. Dobrega si nimamo prav ničesar obetati. TPD bo čisto gotovo stremela za tem, da bo draginjske doklade znižala, in pri Bratovskih skladnicah bo tudi to znižanje lahko dosegla, ker ima nanje absoluten vpliv s tem, da je v njenih rokah predsedstvo. Da pa je TPD, oziroma da so njeni eksponenti pri Bratovskih skladnicah skrajno sovražno razpoloženi proti rudarjem, to se že drastično vidi pri nezgodnem zavarovanju. V večini primerov bi morala Bratovska skladnica priznati absolutno pohabljenim rudarjem 1337’ % rento, priznava se pa doslej samo 100 odstotna renta. Pa še to j bi jim radi znižali, oziroma jim tudi de- j jansko znižajo na 90, 80, da 70 odstotkov, prav kakor bi bila od male gradua-cije procentov odvisna delanezmožnost ali delazmožnost rudarjev ali drugih delavcev.
Poleg tega je pa sedaj, in sicer po mojem trdnem prepričanju nezakonito. Bratovska skladnica zvišala starostno | dobo od 30 na 40 let. Prav tako je zvišala prispevek od 5 na 7 %, znižala pa je že vse prej znane rente na starostno dobo 40. let. TPD forsira tudi ukinitev pokrajinskega pokojninskega zaklada radi te-gja, ker misli, dia bo pri tem dosegla efekt v tem, ker računa z mortaliteto rudarjev. TPD pravi: Mi bomo Bratov-
skim skladnicam refundirali izlacane j pokojnine, in računa pri teni s tern, da bo vsako leto odmrlo toliko in toliko upokojencev in bo radi tega treba TPD vsako leto manj plačevali, dokler bi se po tem njeni dodatki, oziroma njene refundacije tekom let sploh ne ukinile. Da pokažem, da je ta moja trditev pravilna in da Trboveljska premogokopna družba res s tem špekulira, naj omenim, da je znašala leta 1906. mortaliteta teh starostnih rentnikov 1.8 odstotka, leta 1927. pa že 3.8 odstotka.
Povedal sem,že poprej, da so pri pokrajinskem skladu zainteresirani tudi delavci, oziroma nameščenci, ki spadajo v delokrog pokojninskega zavoda oziroma Okrožnega urada, in da bi bili z ; ukinitvijo tega sklada ti delavci tako prizadeti, da bi prišli sploh ob vsak prispevek od te strani.
Pokrajinski pokojninski sklad je pa ! tudi iz tega vzroka treba še naprej vzdrževati, ker je ž njim dana možnost, da se sanirajo Bratovske skladnice. Gospodje, Bratovske skladnice izkazujejo pri nas mesečni deficit v znesku kakih 200.000 Din. Po zavarovalnem tehničnem računu pa znaša danes deficit pri Bratovskih skladnicah že okrog 200 milijonov Din. Za vsa po 1. januarju 1925. doslužena leta posameznih rudarjev ni pri Bratovskih skladnicah denarja na razpolago. En vzrok temu so vojna posojila, ker se je med vojno vse premoženje Bratovskih skladnic vanje vtaknilo,. drugi vzrok je pa razvrednotenje (devalvacija) denarja, ki je nastopilo po svetovni vojni. Opravičeni smo zahtevati, da TPD prispeva k sanaciji Bratovskih skladnic, kajti družba je v veliki meri tudi povzročila deficite pri Bratovskih skladnicah. Zakaj? Radi tega, ker je izvedla ogromne redukcije. Rudar, ki je služil 20 do 25 let, pa je bil reduciran, je prišel k Bratovsfcm skladnicam, se je tu Skliceval na nezgodo pred 1 ali dvema letoma, in je dosegel rento ter s tem obremenil Bratovske skladnice z ogromnimi zneski.
Pokrajinski pokojninski sklad mora torej obstati, ker je le iz njega mogoče najti sredstva za sanacijo Bratovskih skladnic sploh. S trenutkom, ko se ne bi več dotirali staroupokojenci, bi pri pokojninskem skladu ostali gotovo viški in bi se tisti denar lahko dal za splošno sanacijo Bratovskih iskladnic. Če se pa pokrajinski pokojninski Sklad ukine, in se privoli od strani TPD samo refundacija v Bratovskih skladnicah, je pa izključeno, da bi se našla sredstva za splošno sanacijo Bratovskih skladnic.
Pri tej priliki naj konstatiram še to, da TPD nikdar in v nobenem primeru ne izkazuje v svojih proračunih dotacije za starostno preskrbo rudarjev in za ublažitev socijalnih razmer svojih nameščencev. (Imamo več industrij v Sloveniji, katere vsaj skromno prispevajo pri ugodnih letnih 'zaključkih za ublažitev socijalnih razmer svojih delavcev. Toda TPD, ki je naše najmočnejše in majbogatejše industrijsko podjetje, ne da v take namene ničesar in nastopa pri
vsaki priliki najsovražneje proti svojim nameščencem in delavcem.
Oblastna skupščina sicer v tem pogledu v zmisiu današnjega predloga sama ne bo mogla v svoji kompetenci veliko ukreniti. Vsa moč leži pri centralni vladi in od nje je predvsem odvisno, kakšna ‘bo naredba o Bratovskih skladnicah, katero bo izdelalo ministrstvo za šume in rude. V tem osnutku je izrečno rečeno, da se pokrajinski pokojninski sklad ukine, in s tem prizadene naj-
večjim revežem med delavci in rudarji ogromna škoda, zraven pa še onemogoči sanacijo Bratovskih skladnic.
Gospodje! Proti tej nameri se moramo najodločneje upreti. Prosim, da oblastna skupščina energično podpre 'borbo rudarjev in staro-upokojencev, tako da bo tudi centralna vlada primorana ugoditi upravičenim zahtevam, da se pokrajinski pokojninski sklad ne ukine.
Postanek delovnega razmerja
Kakšna naj bo vsebina delovne pogodbe. — Kako se nam je ravnati v slučaju sporov. — Ne sklepajmo lahkomiselno delovnih pogodb!
Delovno razmerje nastane na podlagi pogodbe med delavcem in delodajalcem, po kateri se ena stranka zaveže, da bo za drugo stranko za gotovo dobo opravljala dogovorjena dela. Plača mi bistveni del pogodbe in postojajo torej delovne pogodbe tudi brez dogovorjene plače. Vendar pa se ima po predpisih obč drž. zakona v slučaju dvoma smatrati, da je bila delovna pogodba | sklenjena proti krajevno običajni plači. I
Za pravno veljavnost delovne po- \ godbe zakon ne zahteva posebne obli- | ke; 'ista more biti torej sklenjena pisme- ! no ali ustmeno, s tihim ali izrečnim pri- ; Stankom, brzojavno itd. Posebna oblika | pogodbe (pismenost itd.) je po zakonu | predpisana le za ustvaritev vajeniškega razmerja.
Kakšna naj bo vsebina delovne po- S godbe, to prepuščajo zakoni v pretežni večini prostemu dogovoru strank; kajti ureditev delovnega razmerja sloni po naših pravnih načelih na principih indi- : vidualnosti pogodb in na pridcipih svobodnega dogovarjanja obeh strak. Ta načela SO’ iza delavca v pretežni večini primerov slaba, ker je delavec radi svojega slabega socijalnega položaja stalno prisiljen sprejemati tudi neugodne delovne pogoje, kateri imajo le prepogosto ižnačaj izkoriščanja. Zato se more trditi, da delavec pri sklepanju individualne delovne pogodbe ni svoboden, torej ni enakopraven napram drugi stranki. Ta enakopravnost je samo na papirju, dejansko pa te enakopravnosti na strani delavca ni. Radi pomanjkanja tega osnovnega predpogoja za pravično ureditev pravnega razmerja med delavcem' in delodajalcem moremo ugotoviti, da je pretežna večina delovnih potgodb kljub formalnemu pristanku delavca krivičnih. Zato se delavstvo upravičeno bori predvsem za zakonito ureditev kolektivnih delovnih pogodb, po katerih naj posameznega slabega delavca nadomesti skupnost vsega delavstva, katera ima več možnosti, da ustvari ugodnejše delovne pogoje. Ker je torej vsebina delovne pogodbe teoretično odvisna od! proste volje obeh strank in ker te proste volje na strani delavca dejansko ni (on mora delati za vsako plačo, ako noči biti brezposlen in
lačen), zato se delavstvo bori tudi za socijalne zakone, kateri naj vsebujejo obvezne predpise, katere je brez daljšega dogovora v vsakem delovnem razmerju vpoštevati. Današnji zakoni vsebujejo zelo malo obveznih predpisov, katere ni možno s pogodbo spreminjati. Taki [obvezni izakoniti predpisi Imajo npr. ta pomen, da so tem predpisom nasprotujoča si določila proste pogodbe neveljavna in taka, kakor bi jih v pogodbi sploh ne bi bilo. Npr. obrtni red v § 78 pravi, da je mezde izplačevati v gotovini. Ta predpis je obvezen in velja tudi, ako bi delavec pri nastopu dela pristal na to. da bo plačo prejemal samo v naravi (npr. v hrani).
V primeriu sporov torej, ki nastajajo iz delovne pogodbe, mora delavec predvsem vedeti, ali je sporna točka pogodbe v skladu z zakonom ali ne. Ako zakon kaj drugega obvezno predpisuje, je pravnoveljavno to, kar je v zakonu in ne to, kar je 'bilo s pogodbo dogovorjeno. V takem primeru se podjetnik na pogodbo ne more sklicevati in bo v pravdi podlegel.
Ako se stranki pri sklepanju delovnega razmerja o podrobnostih delovne pogodbe ničesar ne dogovorita, velja to, kar predpisujejo zakoni, to se pravi: prvenstveno velja npr. glede višine plače, delovnega časa, odpovedi itd. to, kar je bilo dogovorjeno (ako' ni v nasprotju z obveznimi predpisi zakona), v pomanjkanju dogovora pa to, kar določa (zakon. In sicer pride tu v prvi vrsti v poštev obrtni red, ako gre za delo v podjetju, katero spada pod ta zakon, ako gre za drugo podjetje, iza katero velja drug zakon (npr. za trgovino trgovski zakon in zakon o trgovskih pomočnikih, za rudnike rudarski zakon) pa je uporabljati ta poseben zakon. Šele, ako v teh posebnih zakonih ni ničesar glede spora rečenega, je pravnoveljavno to, kar predpisuje obč. državljanski zakon.
Iz vsega sledi, da je izredno velike važnosti, da delavci pogodb ne sklepajo lahkomiselno, ampak je potrebno, da skušajo visa mogoča vprašanja že v pogodbi urediti, po možnosti pismeno.
Za veljavnost delavne pogodbe (vsake, ne glede na podjetje in na razne specijalne zakone) zahteva obč drž.
Skrivnostno šesto čustvo
Psi in mačke najdejo gospodarja ali stari dom', naj 'bo še tako daleč. Ganljivi slučaji te zvestobe so znani iz šolskih čitank. Manj je znano, da so tega zmožne tudi čebele in mravlje. Znani raziskovalec Henry Fabre je nesel čebele v zaprti škatli 4 km daleč od uljnja-ka. Polovica čebel je prišla nazaj v petih minutah. To se je dogodilo tudi po večmesečnem ujetništvu in pod spremenjenimi pogoji (če so n. pr. nalašč posekali lipe okrog uljnjaka). Lastovke letijo jeseni v južno Italijo, na Špansko in v Afriko. iPrepelice naredijo dolgo pot od Ledenega oceana do južne Afrike. (Nekatere izmed ip'tlc selivk počivajo na valovih sredi oceana tisoče kilometrov daleč od obale. Lahko si mislimo, da sledijo mlajše ptice starejšim, ki že poznajo dolgo pot in vodijo jato. Toda poštni golobi letajo vedno sami in se povrnejo domov, naj bodo kjerkoli. Letos so n. pr. zapeljali v Madrid golobe iz Liegea (Belgija). Prišli so 48 ur pozneje nazaj in s tem prehiteli vsak brzbvlak. Dolga in težavna raziskovanja so ugotovila, da se podajo jegulje iz naših rek in jezer na ženitovanjsko potovanje v južno Ameriko med vodne gozdove Sargaškega morja. Vse te ži-
vali sledijo vsekakor podedovani navadi. V drugih slučajih pa je ugotovljena selitev v nepoznane kraje. Včasi v hudi zimi in tudi brez umljivega vzroka potujejo na Skandinavskem po kopnem, čez reke in morje milijoni poljskih podgan, lemingov. Požrejo vso travo in žito na poti, dokler ne dosežejo zaželjene dežele. V Srednji Aziji potujejo na isti način vedno lačni hrčki. To se ne zgodi vshko leto. Včasi pa se zbirajo črede teh škodljivcev po vsem kitajskem in ruskem Turkestanu. Zedinijo se v deset kilometrov dolg črn potok, kakor da so dobili mobilizacijsko povelje. (Njim sledijo lisice, volkovi in orli, ki si iščejo žrtev. Potovanje traja dan in noč, dokler ne pridejo' hrčki daleč proč v boljše kraje. Njih cilj je gotovo hrana ali pa iščejo samice. Isti Fabre je zabeležil cele roje metuljev. Našli so vedno v njegov laboratorij, če je imel v njem nekaj samic; vse zapreke jih niso zmotile pri iskanju. Odkod izvira ta čudovita zmožnost? Znanost poskuša ugotoviti, kateri čut odloča pri potovanjih in je prišla do zaključka, da. je tu udeleženo šesto, ndmi nepoznano čustvo. Človeka vodi pri potovanju vid. sluh, nos, spomin, preprosti računi smeri in daljave. Mornarji se poslužujejo daljnogledov, kompasa in drugih načinov za ugotovitev
točke, na kateri se nahajajo. Živali imajo boljši vonj in vid nego ljudje,-a ta lastnost ne zadostuje za velike daljave. Vid igra menda neko vlogo pri čebelah, ki ne najdejo poti ponoči. Dokazano je tudi, da morajo biti mlade čebele nekaj časa pod vodstvom starejših, preden spoznajo okolico. Oslepljene mravlje izgubijo smer. Toda vse to velja kvečjemu, za čebele in mravlje, ne pa za ribe ali ptice selivke. Prof. Zion je omamil s kokainom nosnice pri poštnih golobih. Vrnili so se domov pozneje nego nekokainizirani tovariši. Iz tega sklepajo, da imajo sluznice neko vlogo pri razpoznavanju smeri. Toda golobi so vendar prišli 'nazaj in ni dvoma, da se izgubi vsak .duh na daljavi tisoč kilometrov. Isto velja tudi za vid. Iz večje višine pregleda golob kakšnih 300 do 400 kvadratnih kilometrov in to je premalo. Najde pa tudi premično bivališče, vojni avto ali vojno ladjo, čeprav so odpeljali medtem njegovo kletko 100 kilometrov daleč. Golob leti vedno naravnost, t. j. po najkrajši poti. Ce so ga spustili iz zrakoplova, v višini 1000 m, kjer ni vajen letati, je padel kakor krogla do primerne višine in si je v njej poiskal pravilno smer. Golobi letajo vedno posamič. (Ptica selfvka, ki se je rodila v kletki, takoj zleti po sledovih
prostih bratov, če jo Spustimo v jeseni v času selitve na prosto. Tudi kobilice in slične žuželke se selijo v jatah brez starejših voditeljev, saj so vsi posamezniki enake starosti. Moramo tedaj sklepati o neki dedni orijentacijski lastnosti, ki se je razvila v teku deset tisočev let. Ne vemo pa. kakšni vzroki (katastrofe in slično) so navadili ptice, da potujejo letno od nas v Afriko. Kako naj označimo vsebino tega šestega čustva? Vsi izletniki vedo. da so nekateri meščani naravnost brezpomočni izven mesta, n. pr. v gozdu, ko je treba določiti smer in daljavo. V splošnem je razvit ta čut najbolj pri naravnem ljudstvu. Eskimi se ne izgube sredi neskončne ledene puščave in zamorci lahko najdejo pot skozi pragozd. Tudi nekateri izmed nas so podedovali to lastnost od svojih kmečkih prednikov. Še več: Srečni posamezniki čutijo tudi navzočnost podzemeljske voide in lahko določijo, kje se naj koplje vodnjak. Isto velja baje za iskanje novih ležišč rude ali premoga. Od kod izvira ta skrivnostni dar?
Človek ujame le del onih zvokov in barv, s katerimi je napolnjeno vesoljstvo. Previsoki ali prenizki glasovi mu uidejo kakor tudi ultravijoličasti in in-fra-rdeči žarki, ne da bi govorili o trd-mh (roentgenovih in drugih) ali elektro-
zakon tri glavne predpogoje: zmožnost pogodbenih strank, resnično privoljenje v pogodbe (izraz proste volje), možnost izpolnitve pogodbe in dopustnost pogodbe. Po teh predpogojih delovnih pogodb ne morejo sklepati ali ako jih sklenejo so neveljavne osebe, ki niso pri 'zdravi ali popolni pameti (norci, otroci do 7 leta). Osebe od 7 do 21 leta morejo sicer delovne pogodbe sklepati, kolikor so iste samo v njih korsti, ako pa prevzamejo obveznosti (in to je pri ■vsaki delovni pogodbi) je za veljavnost pogodbe potreben pristanek očeta ali varuha. Razume pa se, da je podjetnik s pogodbo nalpram taki osebi takoj vezan in je zanj torej pogodba veljavna. Pogodba je po teh predpogojih neve-
ljavna, ako je bil delavec od druge stranke k pogodbi z zvijačo ali s strahom (grožnjami) zaveden. Pogodba je neveljavna, ako- se je delavec s pogodbo zavezal za stvar, katero je kratko-rftalo nemogoče izvesti. Ne more (biti k temu prisiljen; ako je bil od nasprotne strani, katera je marala vedeti, da je stvar neizvedljiva, v pogodbo zapeljan, ima pravicoi zahtevati1 odškodnino-. K čemur se delavec po pogodbi zavezuje, mora biti po zakonu dopustno in ne sme biti proti dobrim šegam. V nasprotnem primeru -pogodba ni veljavna. Zato je zlasti neveljavna pogodba takrat, ako kdo zloralbi tujo lahkomiselnost, neizkušenost, razburjenost itd. v svojo korist.
0 pojlovonju ObrožM uroda
n pouravanie delooau
Računski zaključek za leto 1927. — Plačilna morala pri plačevanju prispevkov. — Organizacija zdravniške službe. — Koliko se je nudilo zavarovancem.
Ta urad, kateremu je poverjena -usoda delavca v bolezni in nezgodi, je dovršil računski izaključek za 1. 1927. in k temu zaključku -sestavil tudi bbširno in z zanimivimi Številkami dopolnjeno poročilo-. Delavistv-o se mora za to poročilo zanimati, da se bo s tem zanimalo za usodo zavarovanja. Ni zadosti, ako delavstvo morda tuintam zagodrnja nad okrožnim uradom, treba je spoznavati tudi delo in uspehe tega urada, da se Potem tembolj more ceniti njegova važnost in da na ta način delavstvo dobi zadosno moralnih sil, da to institucijo brani pred vsemi neutemeljenimi napadi ali pred. poskusi zavarovanje poslabšati. Češko delavstvo, dasi politično in narodno razdeljeno na več strank 5n strokovnih organizacij, ravno te dni javno po ulicah enotno manifestira za institucijo zavarovanja in svari vlado, da zavarovanja ne poslabša. Čim vec je meti delavstvom zanimanja za probleme zavarovanja, tem bolj se -bo to izpopolnjevalo. Posebno zanimive podatke v tem poročilu hočemo podčrtati. Poročilo ugotovi žalostno dejstvo, da je plačilna morala pri plačevanju prispevkov zelo nizka in da uradu Je z vpora-bo največjih sil uspe tekoče izterjati to liko prispevkov, kolikor je to v kritje najnujnejših izdatkov potrebno. Bolezen je nepredvidljiva in neodložljiva, zato •so tudi z boleznijo zvezani izdatki neodložljivi, kar pomeni, da mora biti tudi vplačevanje prispevkov neodložljivo. V nasprotnem -primeru pride urad v težke neprilike. Značilno, odnosno prav nič značilno za naše splošne prilike je dejstvo, da država napram zavarovanju uveljavlja popolno brezbrižnost, da celo sovražno stališče. Ni značilno samo to, da mora urad tj. delavstvo samo skrbeti za lečenje nalezljivih bolezni, do-čim nalezljive bolezni miljonarja, kateremu hi treba, da je v zavarovanju podvrženem poslu, zdravi država s svojimi
magnetnih (radio) žarkih. Imamo vzi ke misliti, da so živali ponekod bolj o eutfjive za električne valove, katerih občutimo mi. Oceanografija 'je ugoto-ia’ da imajo električne izpremembe ozračju odločen vpliv na pot-ovar sardin. Francoski ribiči ob tuniške obrežju dobivajo od 1. 1914. dragoce podatke od državne elektrometeorol gične postaje. Tudi ptice, podgane mrčes utegnejo občutiti električne val ve, katere beležijo samo naši instr menti, ne pa^ naše oko. Profesor L novski je večkrat izpustil poštne gol be v bližino radiopostaje Patema (b zn Valencije na Španskem). Golobi : bili vedno zbegani, krožili so sem in tj ne da bi našli potrebno smer. Flektr jnagnetni valovi torej zbegavajo ptic Naj je vzrok selitve? Hrana in ugodi Podnebje. Lahko mislimo, da povzroč n	Poboji neke valove, ki dvi
nejfo m vodijo živali.
nnihJ^an’ k* ujame električne valove, : S ^ I srednjem ušesu. Oljnata tek cma, s katero so napolnjeni ušesni k;
n piri inf V^u't,]iva naPram efektroma:
netnim vplivom. To razlago brani sed Lahovski. Fiziološke podrobnosti : niso ugotovljene, toda znanost ne a drugega pojasnila skrivnostnemu š, stemu čustvu.
sredstvi, žalostno je tem -bolj dejstvo, da je država med najslaibšimi plačniki predpisanih prispevkov za svoja podjetja. Tako- država nemoralno vzgaja ostale delodajalce.
Med glavne naloge urada seveda spada organizacija zdravniške službe in poročilo povdarja, da je urad v tem pogledu napredoval. Danes je pri pri-merni vzgoji in skrbnosti delavca omogočeno, da v primeru bolezni dobi najučinkovitejši in najzanesljivejši način zdravljenja. Nit ene pridobitve moderne medicinske vede ni, katera članstvu ne bi bila na razpolago. Z opremo ambula-torijev, z nastavitvijo zdravnikov speci-jalistov iza vse stroke, s sanatoriji za bolne na pljučih, z zdraviliščem na morju. s pogodbami z raznimi zdravilnimi kopališči itd. je omogočena izbira najboljšega načina zdravljenja in član, kateri se tudi sam nekoliko zanima za potek svoji bolezni, mora dobiti ono, kar je po stanju sedanje zdravniške vede za njegovo bolezen najboljše. Posebno skrb je urad posvečal tuberkuloznim članom in se ni strašil visokih stroškov. Stalno je pošiljal (bolnike v sanatordje iKilenovnik in Golnik, tako, da je dnevno število- narastlo- na 100, številka ka-)era ie relativno večja kakor njpr. vNem čiji. Pogosto se sliši zabavljanje nad zdravili, katera nudi urad svojim članom. Poročilo ugotavlja, da je to zabavljanje krivično, ker urad ima največji interes na tem, da z najboljšimi zdravili (bolnika hitro ozdravi. Dostikrat zdravila sploh ne pomagajo, člani pa jih hočejo pod vsakim pogojem imeti. Vlada med njim glede zdravil čudno babje-verstvo v čudežno moč zravil. Temu pa ni tako. Zdravja se v apotekah ne kupi, zdravje zelo pogosto- vrne primeren način zdravljenja. Zabavljanje proti zdravilom podpihujejo v znatni meri fa-brikanti in prodajalci raznih specijalitet, ker bi jih radi razpečali. Poročilo urada povdarja, da pni predpisovanju zdravil vodi politiko ekonomičnega or-diniranja.To je, da zdravila predpiše le tam in le toliko, kadar in kolikor je to potrebno: in da predpiše izmed dveh enako učinkovitih zdravil ono, katero je cenejše.
Od celokupnega predpisa se je delavstvu na direktnih podporah vrnilo 68.24 odstotka ali Din 25,081.453.81, pri tem nilso vpoštevani ne zdravniški honorarji (10 odst.) in ne upravni stroški (17 odst.), ne sroški za vzdrževanje poslopij in ambulatorijev. Ako se ve, da so delodajalci z vplačili predpisa v’ zaostanku, potem bo jasno, da je finančni položaj urada zelo neugoden. Izmed -posameznih dajtev je na prvem mestu hranarina v znesku Din 9,846.334 ali 26.79 odstotka predpisa. Oskrba članov v 'bolnicah je znašala s svojci vred Din 6,100.000 ali 16 odstotkov. Za zdravila članom in svojcem je urad- izdal ogromno vsoto Din 3.604.489 ali 9.94 odstotsa, tako, da odpade na člana in leto Din 43.67. IPri uradu se izda za zdravila trikrat do štirikrat več kakor v privatnih orinacijah in to je neekonomično. Porodniške podpore članicam in svojkam so
dosegle zelo občutljivo vsoto od Din 3,468.478. Porodniške podpore niso- v nobeni državi tako- visoke in liberalne kakor pri nas. Na Golniku so člani bivali 14.057 oskrbnih dni, v raznih kopališčih je bilo tutii več tisoč oskrbnih dni.
Že iz teh glavnih številk je jasno videti, kako velike dajatve so uživali
člani od te institucije. Pri teh milijonih izdatkov mora biti jasno, v kako bednem položaju bi bilo delavstvo v slučaju bolezni, ako bi zavarovanja ne bilo. Tudi gospodarstvo samo bi brez zavarovanja trpelo veliko škodo. Zato so delavci in podjetja dolžna, da koristi zavarovanja ščitijo.
Narodno-strokovna zveza
PROSLAVA 1. MAJA.
Izvrševalni odbor je te dni razposlal vsem podružnicam- •obširna navodila glede letošnje proslave delavskega praznika, 1. maja. Z ozirom na sklep Izvrše-valnega odbora morajo prav vse podružnice posvetiti letošnji 1. maj manifestaciji za vsa ona važna delavska vprašanja, ki so danes aktualna. Delavstvo naj se 1. maja zbere na svojih shodih in -sestankih in naj odločno pove, da bo stalo na braniku delavskih pravic. Vse naše podružnice naj takoj sestavijo j podroben program proslave in naj ga v smislu danih navodil pošljejo centrali za objavo. Že v prihodnji številki »Dela« pričnemo z objavo naših proslav in zato naj podružnice skrbijo, da bodo programe pravočasno poslale. Tudi je nujno, da sporočijo njihove želje glede govornikov, da ne bodo ostale 1. maja b-rez njiih. oPdružnice, ki ne bodo do določenega roka poslale odgovora na stavljena vprašanja, izgubijo pravico do govornika. Na to pazite, da ne bo pozneje nepotrebnega razburjenja in očitkov. Vse naše članstvo-pa prosimo, naj podpirajo odbor pri predpripravah za proslavo 1. maja, katerega moramo letos proslaviti kar najdostojnejše. Veliki delavski praznik, 1. maj naj živi!
OBRAČUNAJTE ČLANARINO!
Vzlic ponovnim urgencam centralnega blagajnika ne smatrajo nekatere podružnice za potrebno, da bi' poslale obračune in- centrali odpadajoči prispevek za one mesece, za katere še niso obračunale. Izvrševalni odbor je j na eni svojih zadnjih sej moral tudi o tem razpravljati in je tudi pozval s posebnim dopisom take zamudnice. Ker še vse to ni pomagalo, prosimo tudi tem potom vse one podružnice, ki še niso izvršile svoje dolžnosti, da to nemudoma store, ker bomo v prihodnji številki objavili -imena vseh onih podružnic in njenih predstavnikov, ki ovirajo redno poslovanje organizacije. Storite tedaj takoj svojo dolžnost! V vseh društvih in organizacijah mora v vsakem pogledu vladati red in točnost, ker sicer življenje v njih ni zdravo. Upajmo, da bo ta sicer oster in javen opomin zadostoval.
MEDVODE.
Podružnica Narodno strokovne zveze je -imela v nedeljo 25. marca t. 1. svoje prvo predavanje v letošnjem letu. Predavanje se je vršilo v Sokolskem domu in je bilo prav dobro obiskano, akoravno so se vršile isti dan in čas tudi druge prireditve. O grozotah svetovne vojne je predaval strokovni tajnik tov. Kravos. Predavanje je spremljalo Ptav lepo število slik, ki so vso to grozo tudi nazorno pokazale. Predavanje je samo na sebi prav zanimivo in najboljše agitacijsko sredstvo za mir med narodi in državami. Podružnica bo v kratkem priredila zopet eno predavanje, na kar že sedaj opozarja vse delavstvo.
KOČEVJE.
V nedeljo 1. aprila t. 1. se je vršil v gostilni pri Beljanu strokovni shod, katerega je sklical pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Narodno strokovne zveze v 'Kočevju. Shoda se je udeležilo veliko število- delavstva in mu je predsedoval tov. Jože Krajšek. Strokovni tajnik tov. Kravos je v daljšem govoru orisal položaj delavstva v Jugoslaviji m pojasnil veliko važnost strokovnih organizacij. Zanimivemu govoru tov. Kravosa so sledili ziborovalci zelo pazljivo in so zborovalci soglasno odobravali izvajanja govornika. Govoril je tudi neki bivši socialist, ki je žigosal komuniste, češ, da so razbili socialistično strokovno organizacijo v Kočevju in da so oni sploh krivi vsemu težkemu živ-
ljenju, ki ga danes živi delavstvo. Obsodil je boj med marksisti, ki da so največ krivi obupnemu stanju, v katerem se nahaja delavski pokret pri nas. Zborovalci so šli zadovoljni s shoda in obljubili svoj pristop k Narodno strokovni zvezi. (Shod je potekel sicer prav mirno, kar beležimo s posebnim zadovoljstvom. — Vse ohe delavce in tovariše, ki bi se radi vpisali v podružnico Narodne strokovne zveze v Kočevju prosimo, naj se zglasijo pri tov. Jožetu Krajšeku, vratarju v Tekstilni ind. zo. z. v Kočevju.
STAVKA KROJAŠKIH POMOČNIKOV V SPLITU.
Delavska zbornica v Splitu nas obvešča, da so delodajalci v Splitu odpovedali krojaškim pomočnikom kolektivno pogodbo, kar je povzročilo mezdno 'gibanje, katerega zaključek bo skoraj gotovo istavka. Na to opozarjamo vse I krojaške pomočnike s prošnjo, da ne i gredo iskat nameščenja v Split, vsaj I dotlej, da se -ta zadeva ne reši.
DOLGA POT NAŠIH CENTRALNIH PRAVIL.
Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze je že v letu 1926. vložil društvena pravila in prosil za njih potrditev. Po- večkratnem urgiranju je ministrstvo notranjih del vendar po tako dolgem času potrdilo pravila in sicer v letu 1928. Potrjena pravila nosijo štev. 8825 in so potrjena 3. marca 1928. Celi dolgi dve leti je bilo potreba, da so se potrdila čisto priprosta pravila strokovne organizacije. Ne govore ljudje zaman, da je Beograd—Čekaigrad. Imajo prav!
VOLITVE OBRATNIH ZAUPNIKOV.
Tajništvo prosi vse podružnice in zaupnike, da mu takoj pošljejo poročilo o izvršenih volitvah obratnih zaupnikov in da istočasno javijo tudi imena izvoljenih naših zaupnikov. Tozadevno- je tajništvo poslalo podružnicam tudi okrožnico in prosimo, da na isto prav vse podružnice takoj odgovorijo.
ZAGORJE.
V	nedeljo 25. marca t. 1. -se je vršil v Sokolskem domu občni zbor p odru ž-niče Narodno strokovne zveze. Občni zbor, ki je bil z ozirom na dnevni red zelo važen, ni bil dobro obiskan in si je članstvo s tem dalo prav slabo spričevalo. Po poročilih odbora, je poročal tov. dr. Joža Bohinjec o vseh aktualnih delavskih vprašanjih in se bavil predvsem z bratovsko skladnico. Njegova -izvajanja so bila tako temeljita, da je res škoda, da takega poročila ni slišalo vse članstvo. Za njegovo- izvajanje je žel tov. dr. Bohinjec priznanje. Na občnem zboru se je izvolil nov odbor, ki si je nadel nalogo poživiti delovanje podružnice, ki je v zadnjem času nekaj zastalo. Pozivamo naše tovariše v Zagorju, naj se zopet poprimejo dela in naj pokažejo, da je v njih še stara borbenost
LOGATEC.
Knjižnica naše podružnice se je v zadnjem času zopet spopolnila z nekaterimi novim knjigami in je zato želeti, da se je vse članstvo poslužuje. Knjižnica posluje v društvenem lokalu v prostorih g. Serinija. Podružnični odbor je pridno na delu in se že sedaj pripravlja za društvene izlete, katere bo društvo tudi letos gojilo. Tudi se odbor pridno pripravlja za proslavo našega največje-ga praznika 1. maja, ker hoče, da bo letošnji 1. maj kar najdostojnejše proslavljen. Odbor vabi vse tovariše k sodelovanju.
VSAKDANJA SLIKA.
V	pisarno stopi mož. Suh, bled, slabo oblečen in se mu že z obraza bere, da prihaja s prošnjo. Že pri vratih prične pripovedovati, da je toliko in toliko
časa brez posla, da ima doma ženo in otroke, da že par dni niso nič gorkega zavžili, da so otroci lačni in da je že povsod prosil usmiljenja, pa ga ni nikjer dobil. Bil da je na magistratu, na borzi dela, na delavski ztbornici, pa nikjer nimajo kredita za kako podporo. V skrajni sili se je obrnil tudi na strokovno organizacijo, češ, tukaj sigurno doibim pomoč.
Taki bedni in izmučeni prosilci prihajajo vsak dan in vsak dan v večjem številu in vsi so brez posla, vsi so že povsod prosili, vsi imajo žene, vsi otroke in vsi so lačni. Taki ljudje se morajo vsakomur smiliti in nam se tudi smilijo, saj niso sami krivi, da so prišli v bedo, niso sami krivi, da ni zaslužka in vendar, kakor rad bi človek takim! nesrečnikom pomagal, jim ne more in včasih tudi ne sme. Zakaj?
Vrsta za vrsto prihaja in kogarkoli teh revežev vprašamo, kje da je organiziran, strokovno organiziran, nam vsak odgovori, da nikjer. Ni znal, da obstojajo strokovne organizacije in ni znal, da bi bilo za vse bolje, če bi bili vsi organizirani. Pa vprašamo take reveže, kako! da so sedaj v nesreči poiskali strokovno tajništvo in kako so ga sploh našli, če prej niso znali zanj. In dobimo vsak dan enake odgovore: nesreča nas je pripeljala sem, ker simo prepričani, da se nas usmilite.
Malokdo je zapustil naša vrata brez četudi najmanjše podpore. Polni hvaležnosti in obljub, da tega nikoli ne pozabijo in da bodo ob prvi priliki to Vrnili s tem, da stopijo v krog onih, ki so se v dobrih dneh vpisali v strokovno organizacijo in zbirali za dneve nesreče, so vsi taki prosilci zapustil tajništvo. Šli so, da se vrnejo šele takrat, ko bo zopet hudo' v hiši in ko zopet ne bo nobenega čutečega srca za njih. Takrat bodo prišli vsi sestradani in Obupani, in zopet se bo ponovila prošnja, zopet bodo trkali na usmiljeno srce. Toda bratje v trpljenju, nikar ne mislite, da pozabljamo vaše obljube. Mi smo sli odtrgali od svojega, da smo vam dali. Mi smo zbirali kot čebelica, nosili smo teden za tednom bore prispevke v skupno blagajno, da najdemo tam v primeru nesreče svojo pomoč. Mi ne bomo prosili, mi bomo dobili to, kar smo si prihranili v časih, ko smo lahko hranili. Vidite, in od tega, kar smo zase nahranili, od tega smo vam dali v trdni veri, da stopite k nam in pričnete z nami vred hraniti za težke dneve, ki pridejo nepričakovano in ki nas peljejo včasih v obup.
Bratje, ne očitamo vam, kar smo vam dali. Le povedati smo vam hoteli, da smo vam dali od Svojega in da morete pričakovati podpore le od sebi enakih. Sami ste videli, da ste zaman trkali pri onih, ki bi vam lahko dali. Zantan ste trkali, ni se vam odprlo. Pri nas smo vam odprli in vam dali od svojega, četudi sami ne vemo, če nam ne bo jutri zmanjkalo, ako pride nesreča tudi nad nas. Ne očitamo vam tega, kar smo vam dali, ne, napisali pa smo te vršiče hoteč vam dati nauk. Ne samo vam. Vsemu delavstvu bi radi dali nauk, vse bi radi podučili, da ne smemo nikar pozabiti na strokovne organizacije, v katerih najde-
BREZPOSELNO SKRBSTVO V ANGLIJI.
V Angliji polagajo posebno važnost na organizacijo domov za brezposelne, zlasti za brezposelno mladino. Namen teh domov je preprečevati usodepoilne moralne i fizične posledice dolgotrajnejše brezposelnosti. Zlasti za mladino. V to svrho so ustanovili domove za brezposelno mladino; domovi so spadali v pristojnost naučnega ministrstva, s čemur se je hotelo povdariti posebno vzgojno važnost takih domov. Vse brez-poselne mladostne osebe obeh spolov, katere bivajo v območju takih domov, se morajo preseliti v domove, ako hočejo dobiti podporo za brezposelne. Vzdrževalne stroške nosi v pretežni večini država.
Povpreča doba bivanja v takih domovih je približno 3 tedne in se giblje
mo v vsakem času svoje prijatelje in kjer najdemo pomoč in tolažbo.
iVsi vi, ki ste danes brez kruha in tavate po1 mestnih ulicah in zaman trkate na različna vrata, vsi vi si zapomnite, da bi vam bilo to gorje veliko olajšano, če bi imeli svojo organizacijo, h kateri bi se v nesreči zatekli. Res je, da nimamo mnogo, a kar imamo, naše je in vseh onih, ki so znosili skupaj. Pri nas velja načelo: vsi za enega, eden za vse. In tako si pomagamo, vsi enemu in eden vsem. Vsi vi, ki iščete kruha in ga ne najdete, si zapomnite, da bi vam bilo lažje iskati kruha v organizirani obliki, ker bi ne iskali sami, vsi mi bi vam iskali in lažje bi našli delo. Vsi taki si zapomnite da je edino izhodišče nas vseh: strokovna organizacija. Zato vsi, ki stojiti še izven nje, v njo! Ojačajte naše vrste, pomagajte sebi in vsem nam skupaj.
VELIK RUDARSKI SHOD V TRBOVLJAH.
V nedeljo 25. marca dopoldne se je vršil v dvorani Delavskega doima velik javen protestni shod, katerega je sklicala sporazumno' z ostalimi organizacijami Unija rudarjev. Shod je bil sklican v ta namen, da rudarji protestirajo proti sklepom II. rudarske skupine na občnem žboru dne 5. marca. Na podlagi tega sklepa bi morali rudarji plačevati 3 odstotke od svojih prejemkov za borzo dela. Teh prispevkov rudarji dosedaj ni« so plačevali. Namen tega obdavčenja sam na sebi ni slab, toda način, kako ga je hotela iH. rudarska skupina izpeljati, je naletel na splošen odbor. Pred občnim zborom1 II. rudarske skupine niso bili rudarji prav nič obveščeni, kaj se namerava in so to zvedeli šele po oibčnem zboru ilz časopisja. Kot prva je proti postopku rudarske skupine protestirala NSZ in na svojem sestanku dne 20. marca, katere so se udeležili tudi zastopniki ostalih organizacij.
Shod je bil tako številno obiskan, da je bila velika dvorana Delavskega doma nabito polna in je delavstvo dalo glasno duška svojemu ogorčenju. Kot prvi je govoril zastopnik Unije rudarjev Kru-šič, ki je v daljšem govoru pojasnil potek obč. zbora II. rudarske skupine in ožigosal brezvestno postopanje Berno-tovcev, ki so' hoteli na tak netakten način delavstvo izkoristiti. Kot drugi govornik je govoril Arh iz Zagorja. Nato je dobil besedo predsednik NSZ tov. R. Juvan, ki je v daljšem govoru pojasnil stališče NSZ k temu oprašanju. Predvsem je govornik opozarjal na veliko ; mrtvilo, ki vlada med delavstvom do strokovnih organizacij. Obljubil je, da se bo NSZ vedno priključila vsaki pošteni in dobri akciji, ki gre za tem, da si delavstvo pribori svoje pravice. Vsi govorniki so želi za svoja temperamentna izvajanja splošno odobravanje. Končno je bila Sprejeta z velikim navdušenjem resolucija, v kateri se protestira proti načinu sklepanja II. rudarske skupine in v kateri se zahteva, da odborniki te skupine takoj položijo^ 'mandate, ker jim delavstvo ne zaupa več. Značilno je, da ni na shodu nastopil noben protigovor-nik, kar je povsem razumljivo, ker j« bilo delavstvo Splošno ogorčeno.
od par dni do 6 mesecev. Domovi hočejo biti meke vrste isitrokovlne šole za brezposelne in imajo glaven moralni namen: da ohranijo delavoljnost in preprečijo delamržnost. Delavci imajo v domovih možnost do' najrazličnejših del vrše se predavanja, telovadba, igre itd. Mladiiinskih domov za brezposelne je bilo lani 126, (dobrote te socialne naprave je uživalo desettisoče mladih delavcev. Vlada stremi za tem, da svojo politiko za slučaj 'brezposelnosti v tej smeri nadaljnje.
ZAVAROVANJE PROTI TUBERKULOZI.
Dočim je v drugih državah zavarovanje proti tuberkulozi kakor zavaro-vabje za vse druge bolezni urejeno z zakoni o bolniškem zavarovanju, v Italiji pa obveznega boln. zavarovanja
ne poznajo. Vendar se je izkazalo nujno potrebno, da uvedejo, obvezno' zavarovanje vsaj za eno najhujših ljudskih bolezni. Da naše delavstvo spoznava razlike med našim zavarovanjem in posameznimi panogami zavarovanja v drugih državah, navajamo glavno vsebino tega italijanskega zavarovanja, katero je sam en del bolniškega zavarovanja in še ta del je v mnogem pogledu slabši oj zavarovanja pri nas. Povdariti hočemo s temi vrsticami tudi nujno potrebo, da delavstvo samo tuberkulozi posveča največjo pažnjo.
Proti tuberkulozi so obveznozavaro-vanii za slučaj onemoglosti in starosti. Namen zavarovanja je, da tuberkulozno bolni in njih svojci pridejo v razne tuberkulozne sanatorije. S tem je zakonito utrjena pravica do sanatorijskega zdravljenja. V teku 10 let se ima v to svrho postaviti 18.000 postelj v 200 do 300 sanatorijih, kar bo zahtevalo pol miljarde lir. Poleg isanatorijskega zdravljenja je v zakonu predvideno zdravljenje v bolnicah in okrevališčih in, kar je zelo važno, zakon predvideva posebne izolirnice, da s tem prepreči kako nadaljno okuževanje.
Pravica idioi teh dajatev je podana, ako so bili prispevki za gotov čas plačami, pri nas se zdravljenje tuberkuloznim nudi ne gledie nia 'trajanje zavarovalne dobe in ne glede na to, ali so zavarovalni prispevki plačani ali ne. Prispevki se po ital. zakonu plačujejo 14-'dmevno in znašajo od lir 0.50—1. Zavarovanje izvaja državna zavarovalnica in se bo v ito svrho posluževala vseh naprav organizacij in ustanov, ki se v državi na poliju tuberkuloznega udejstvovanja na razpolago.
Tudi pri nas bi bilo želeti, da se protituberkulozmo udejstvovanje krepko usmeri v realno pozitivnejšo smer. Zato je treba materijelnih sredstev; dati jih mora država.
ANGLEŠKI RUDAR,I
preživljajo težko krizo kakor še nikoli. Baje jih je kakšnih 300.000 brezposelnih, ki so navezani na nezadostno državno podporo. Vlada in opozicija skušata na razne načine, da bi zavirali rastočo bedo v rudarskih krogih. S strani vlade je izšel predlog, da bi izselili vsaj kakšnih 60.000 oseb iz Wallesa, kjer je pomanjkanje dela največje, v koloniji
NINA BANG,
brvi ženski minister, je umrla v starosti 61 let 25. t. m. v Kodanju. Bangova je izhajala iz meščanske rodbine, a je prišla kmalu v dansko socialno demokratsko gibanje, v katerem je delovala vse svoje nadaljnje življenje. Bila je izborna organizatorka, žeinsko gibanje ji je dolžno veliko hvale. Ko je sestavila 1. 1924. socialno demokratska stranka svojo prvo vlado na Danskem, je bilo samo ob sebi umevno, da so 'izročili Bangovi prosvetno ministrstvo, kjer je delovala z večjim uspehom nego marsikakšen moški minister istega časa v isti stroki.
ŽEPNI ROBEC,
ki ga ‘smatramo danes za neobhodno potreben predmet našega vsakdanjega življenja, nima tako stare zgodovine. V Evropi se je pojavil šele v 15. stoletju Je bolestno, ampak resnično, da so se tako svetle postave v človeški zgodovini kakor Tristanova Izolda, Romejeva Julija, Dantejeva Beatrika in Petrar-cova 'Lavra v času nahoda in tudi drugače pomagale tako kakor tisti kmetje v južnih krajih naše države, proti katerim je izšla zadnjič proslula naredba našega železniškega ministra, da jih je treba spraviti iz železniških vozov, češ da nam delajo s primitivnim načinom svojega usekavanja sramoto pred tujci. Še dolgo časa potem, ko so žepne robce že poznali, so jih smatrali za luki-sus, ki se ga smejo posluževati samo visoke glave oz. nosovi. Njih prvotna obli ka je bila ovalna, šele 1. 1785. je predpisal francoski kralj Ludvik XVI. štirioglato obliko, ito pa na zahtevo tkalcev, ki so porabili za ovalne robce preveč
kot poljedelske delavce in v drugih strokah. Kdor bi te izselitve ne sprejel, bi mu državno podporo ustavili. Zdi se, da bi režim izvedel raj ta načrt tudi zato, ker se 'boji nemirov s strani brezposelne pare. Toda iz kolonij poročajo, da so delovne razmere tam isto tako slabe. V Indiji so bili krvavi izgredi in v Južni Afriki jih pričakujejo vsak hip.
ČEŠKOSLOVAŠKO DELAVSTVO
je prirejalo v zadnjih dneh bučne demonstracije proti meščanski vladi, ki bi rada skazila dosedanje socialnoza-varovalne zakone. V Pragi je prišlo ponovno do spopadov s policijo, pri katerih je tekla kri. Delavstvo nastopa enotno, naj bo narodno socialistično, socialno demokratsko ali komunistično. Zdi se, da bo1 doživel režim težak poraz. —
ZAVAROVANJE POLJEDELSKIH DE-LAVCEV V AVSTRIJI.
Poklicni poljedelski delavci so soci-aTnapravnih dobrot v treh državah najkasneje deležni, dasi ise socialni položaj poljedelskega delavca v slučaju bolezni ali brezposelnosti ne razlikuje od položaja industrijskega delavca.
Zlasti se poljedelsko delavstvo izvzema iz obveznega zavarovanja za slučaj bolezni. Tako je tudi pri nas. Zato so vedno zanimivi oni zakoni, kateri uvajajo obvezno zavarovanje za slučaj bolezni tudi za poljedelsko delavstvo. V zadnjem času je ta osnutek zakona predložila avstrijska vlada, odnosno ta osnutek zakona ureja bolniško, nezgodno, starostno in posmrtno zavarovanje poljedelskega delavstva. Zavarovanje se ima izvajati po posebih blagajnah, t, j. ločeno od zavarovanja ostalega 'delavstva. Prispevek' more biti zelo različen in seveda tudi podpore. S tem je dana možnost, da.se blagajna pri praktičnem izvajanju zavarovanja more ozirati na posebne prilike, ki vladajo na deželi. 'Prispevki se dele na delavca in delodajalca in se določajo po višini plače. Tudi denarne podpore se odmerjajo v gotovem odstotku od plače.
Tako je avstrijska republika zopet j pokazala, da se dosledna in socialno -gospodarsko čuteča politika ne ustraši nobenih zakonov, ker se zaveda, da taki zakoni morejo splošno gospodarstvo le dvigniti.
po svetu
blaga. Takrat so nosili ljudje po dva robca s seboj, manjšega s čipkami, ki so ga držale ženske v rokah, moški pa vidno v malem žepu, in večjega, kari-ranega, za pravo rabo. Ta večji je moral biti celo zelo velik, ker so ljudje v tistih časih vsevprek in mnogo nosljali tobak — ženske prav tako kakor moški.
S KOM BI RAD ZAMENJAL?
»Kdo bi bil rad, če bi ne bil ti sam?« so vprašali 662 dečkov neke srednje šole v New Yerseyu v Ameriki. Polkovnik Lindbergh, ki je poletel preko oceana, je dosegel 363 glasov. Henry Ford, general Pershiimg, Getno Tunney, svetovni boksarski mojster, in Jack Dempsey, bivši svetovni mojster v tej stroki, so bili vsi med ideali ne\vyer-sevske mladine.
En sam fant je odgovoril ponosno in kratko: »Moj oče!« Ampak tudi bogati Morgan in kričač Mussolini sta dobila samo po en glas.
BISER IZ SLANIKOVIH LUSKIN.
PrateMo lato je začela otantoivati v mest« Staivangar na Nionvešlkeim ttramica, pr-etJelaiva (ribje luskine (ipotsabno lusikline slaniikorv) v umeit-me bisere. V tivornaoi je 20 pralmiih strojev, kjer ise luskine Sto in sto tisočev Siamdikoiv toliko časa .iizpiraijo, da izgiulbe svoj blesk. Od teže cele ribe odipaidata 2 do 3% na težo luskitt, a otd teh odiStioHJkoiv je le prav maljhem del uporaben za preldellaivo. Falbriikacija otositoji v glavnem iz ponovnega izpiranja in iz nalto sledečega stiskanja luSkin, oermir slltžfiijo valikaniske hlidraivlične sforSkalmice. V obratu je treba skrbno paiziti na Sim večjo snago. Kemični procesi ipri pretvarjairtjiu so jako zablateni in doigortratj-rti. Težlko je tudi to, da metoda, po kateri se (danes predelava, že po par mesecih zaistari in lje treba ves obrat popoinoma preurediM. Iz .Stavangerja razpošiljajo le poKalbrikat, nekakšno trdno maso, iz katere se pozneje izrezavajo m brusijo umetni biseri.
Socijalni razgled
Doma in
Izdajatelj: Konzorcij „Dela11. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.