ISSN 7704-01985

RADIOPTUJ
89,8»98,e<>l04T3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 19. septembra 2002 / letnik LV / št. 38 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
v
Žerjavov pa ni
^ "Jajjvečji posl^-vni dogodek na področju ob-rti in podjetnis-
/\ / tva v Sloveniji - 35. mednarodni obrtni sejem - je po Â. \ osmih dneh v~eraj zaprl vrata. Obrt se je zdavnaj z družbenega obrobja preselila v sam center gospodarskega dogajanja, je prepričan novi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, žal pa njen pospešeni razvoj se vedno ogrožajo vodilni v politiki in najodgovornejši gospodarski strategi, češ da je nekaj manjvrednega. Tudi zato obrtniki in podjetniki potrebujejo ta sejem, da dokažejo domačemu in tujemu okolju, da so že v Evropi in pripravljeni še za nove izzive.
Dogajanje v Celju je namenjenu tudi mlademu rodu, da se seznani, kaj jim lahko ponudi obrt, obenem pa si zbornica skupaj s šolskim sistemom prizadeva odgovoriti na vsa še odprta vprašanja dualnega sistema izobraževanja. Mladim želi tudi povedati, da jim je po končanem šolanju delovno mesto zagotovljeno, če se bodo odločili za obrtniške poklice.
Kljub vsem prizadevanjem, pobuda je na strani obrtnikov, pa država nanje ne odgovarja v takšni meri, da bi lahko dosegala kvalitetnejšo rast. Slovenska obrtna obratovalnica v povprečju zaposluje 2,9 delavca, evropsko povprečje pa znaša 8. Razvoj bi lahko pospešili tudi v zakonsko opredeljenih pogojih dela med malimi in velikimi podjetji. Pri ustrezni zakonski zaščiti malih delodajalcev še vedno stopicamo na mestu, kot da ne bi vedeli, da obrt in podjetništvo lahko še vedno v največji meri ustvarjata nova delovna mesta. Zaskrbljuje podatek, da v zadnjem obdobju upada število samostojnih podjetnikov, skupaj pa je bilo lani v slovenski obrti zaposlenih skoraj 143 tisoč delavcev.
V razvoj obrti in podjetništva lahko ob državnih pomembno vplivajo še lokalne spodbude. V zadnjih sedmih letih je bilo skupaj z bančnimi sredstvi za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva v ptujski občini namenjenih 417 milijonov tolarjev, ki jih je črpalo 84 projektov s področja malega gospodarstva in 36 s področja kmetijstva. Obrtniki so prepričani, da je tega denarja še premalo in da bi zlasti mestna občina tu morala narediti več. Od 1371 obrtnikov, kolikor jih je trenutno na Ptujskem, je 601 njen. Moti jih pogled na mesto, kjer se v zadnjem času v nebo ne dviguje skoraj noben žerjav, v bližnjih mestih in krajih pa jih je veliko. Znak za alarm, pravijo. Pri tem pa opozarjajo, da je smelih načrtov in projektov v obrtniških vrstah kar nekja, vendar potrebujejo tudi podporo mesta. Če je ne bo, jih z odprtimi rokami čakajo v sosednjih občinah. Tudi BTC je imel načrte, a jih je odnesel
- 7) Murvhn Sinhntn
PTUJ / EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA
y nedeljo na kolo
V evropski akciji Dan brez ^^tomobila in evropskem tednu mobilnosti, ki letos poteka prvič, sodeluje tudi mestna občina Ptuj. Poudarek letošnjega programa je v promociji avtobusnega prevoza, ki pa se žal v mestni občini kljub nekaterim poskusom ni obnesel. V tednu mobilnosti, ki se je pričel 16. in se bo končal 22. septembra, mestna občina Ptuj v sodelovanju s ptujskim Certusom omogoča vsem potnikom brezplačen avtobusni prevoz na vseh relacijah znotraj meie mestne občine.
Na sam evropski dan brez avtomobila, 22. septembra, pa bodo center mesta med 6.30 in 15. uro zaprli za avtomobilski promet razen za interventna vozila. Promet se bo odvijal po zunanjem prstanu okoli mestnega jedra, ki obsega: Raicevo ulico, Muzejski trg, Cafovo ulico, Dravsko ulico, Minoritski trg, Vodnikovo ulico do pošte, Osojnikovo cesto, Vinarski trg, Trstenjakovo ulico in del Slomškove ulice v pove-
zavi do Raiceve ulice.
V času zapore bo v organizaciji mestne občine Ptuj potekala že tradicionalna mestna kolesarska vožnja, ki se bo pričela ob 10. uri na Mestnem trgu, končala pa na Novem trgu, kjer bo vse udeležence čakala malica. Vabijo, da se jim pridružijo vsi ljubitelji kolesarjenja in vsi tisti, ki si prizadevajo za mesto brez avtomobilov.
Volkswagen Golf
- preprosto navduši!
270.000 SIT prihranka!
Ponudba velja za omejeno število vadi in modeloví Domínko d.o.o., Zadnižni Irg 8, 2251 Phij TEL.: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
Trije za enega, eden za tri.
Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler
Jeep
SAIVIO EDEN JE PRAVI.
DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 / 78811 10
Nogometna srečanja med Kidričani in Ptujčani spadajo med velike športne dogodke v našem okolju. Na tokratnem dvoboju v Kidričevem nobena ekipa ni izgubila - zmagala pa tudi ne. Foto: Črtomir Goznik
CELJE / PTUJSKI DAN NA MEDNARODNEM OBRTNEM
Za drža^vo obrt še vedno ni enakopraven partner
V torek se je na celjskem sejmišču, kjer se je včeraj iztekel letošnji 35. mednarodni obrtni sejem, trlo obiskovalcev. Podobno je bilo tudi na razstavišču Območne obrtne zbornice Ptuj, kjer so pripravili tradicionalni ptujski dan, ki so ga obiskali župani in drugi predstavniki občin na Ptujskem, bank, upravne enote, nekateri poslovni partnerji ter drugi, obiskal pa ga je tudi novi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun s sodelavci.
Miroslav Klun je povedal, da je malo zbornic, kot je ptujska, ki znajo na svoje razstavišče privabiti tudi župane. Sicer pa je slovenska obrt tudi z letošnjim sejmom dokazala, da se lahko enakovredno kosa z evropsko, je povedal v nadaljevanju. Podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije Stefan Pavlinjek pa je med drugim poudaril, da bi
slovenski obrtniki, tudi obrtniki s Ptujskega, morali izkoristiti priložnost, ki so jo dobili na letošnjem sejmu, za povezovanje z obrtjo in podjetništvom držav bivše Jugoslavije. Aktivnosti bi morali pričeti čimprej, dokler so slovenski proizvodi tam še zelo cenjeni.
S sejmom so obrtniki dokazali javnosti in državi, da se
Predsednik OOZ Ptuj Jože Kokot (v sredini) se pozdravlja z novim predsednikom OZ Slovenije Miroslavom Klunom; na desni podpredsednik OZ Slovenije Štefan Pavlinjek
splača vlagati v obrt in malo podjetništvo, saj tu na najboljši način pridemo do novih delovnih mest, pokazali pa so tudi, da za izobraževanje svojih kadrov skrbijo sami, od države pa zahtevajo le štipendije, da bi se mladina lažje odločila za obrtne poklice, saj ji je v obrti delovno mesto zagotovljeno takoj po končanem šolanju.
Obrtniki podpirajo tudi ustanovitev tehnološkega sklada za pospeševanje tehnološke opremljenosti v malih in srednjih firmah, saj ob vstopu v EU to najbolj potrebujemo, je na ptujskem razstavišču povedal podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek.
Novi predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Kokot je zadovoljen povedal, da ga veseli, ker je tudi letošnji ptujski dan, ki so ga v popoldanskem času obogatili še predstavniki občine Kidričevo, uspel. Zadovoljen je tudi z odzivom županov, pri čemer si želi, da bi z vsemi občinami na Ptujskem našli skupni jezik pri razvoju obrti in podjetništva. Pri tem računa tudi na pomoč obrtnikov v posameznih občinah, saj bodo le tako lahko dosegli še večji vpliv na sprejemanje odločitev, ki v veliki meri vplivajo na delo obrtnikov.
fNadalievanie na strant
GOSPODARSTVO:
POGOVOR Z BIVŠIM DIREKTORJEM MARJANOM OSTROŠKOM: "Gonja je neupravičena ..."
STRAN 2
REPORTAŽA
FORMIN: Mater pretepal, dokler ni negibna obležala ...
STRAN 32
PODJETNIŠTVO
PTUJ: Bo občina prisluhnila smelim načrtom?
STRAN 4
1
IZOBRAŽEVANJE
ŽETALE: Za šolstvo vedno več, otrok pa vedno manj
STRAN 5
ŠPORT: Športni vikend -program prireditev
STRAN 28
'i^erman d.o.^
^a ^u^JO boljši
Siinermestn. OrmnSka. c. 30
9770040197046
DOMA IN PO SVETU
PO SLOVENIJI
Petnajsti predsedniški kandidat
Predsednik Slovenskega pa-nevropskega gibanja France Bučar se je kot 15. kandidat vključil v predsedniško tekmo. Pripravljen je kandidirati za predsednika republike, če si to želijo ljudje. Bučarja je h kandidaturi za predsednika republike javno pozvala zunanjparlamentarna Demokratska stranka Slovenije (DS), svojo kandidaturo pa namerava Bučar podpreti s podpisi volivcev, ki jih bo zanj zbirala DS.
Imenovanje predsednikov in podpredsednikov sodiši
Minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak je v petek, 13. septembra, podpisal odločbe o imenovanju triintrideset novih predsednikov in podpredsednikov na štiriindvajsetih okrajnih in okrožnih sodiščih ter delovnem in socialnem sodišču. Novoimenovani predsedniki in podpredsedniki sodišč bodo funkcijo nastopili po poteku mandatov dosedanjih vodij sodišč. Na našem območju sta novi predsednici Breda Cer-jak Firbas na Okrajnem sodišču v Lenartu in Alenka Kikec na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici.
Zapleti v celjski bolnišnici
Odnosi med zdravniki in direktorjem celjske bolnišnice Samom Fakinom so se še bolj zaostrili. Direktor je sicer začasno zadržal uresničevanje sporne odredbe o sedemurnem delavniku zdravnikov in skrajšanju dežurstev. Kljub temu pa so člani strokovnega sveta bolnišnice in predstojniki oddelkov na izrednem sestanku zahtevali, naj Fakin takoj odstopi, ker bodo v nasprotnem primeru odstopili vsi predstojniki bolnišnice.
Čakanje z vraiilom denarja
Združenje občin Slovenije (ZOS), v katerega je od skupno 192 slovenskih občin vključenih 47 občin, je pozvalo občine, da z izvajanjem zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje počakajo toliko časa, dokler država ne posreduje potrebnih podatkov o upravičencih ter zagotovi potrebna finančna sredstva. Rok za sprejetje odlokov, s katerimi bi občine natančneje določile pogoje in roke vračil prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, se je sicer iztekel že 5. septembra. Kot so sporočili iz združenja, pa je "nerazumno kratek rok" za občine popolnoma nesprejemljiv, saj ne razpolagajo z zadostnimi podatki o upravičencih, da bi lahko tako v kratkem času sprejeli odloke.
Gorenje - naslednja taria prevzema?
Ob nameri za prevzem Leka je močno zrasel tudi tečaj delnic Gorenja, saj mnogi verjamejo, da bi Gorenje lahko bilo naslednja tarča prevzema. "K nam prihajajo ogledniki. Prihajajo iz Evrope in tudi od drugod, a pritisk za zdaj {e ni posebno mo~an," je povedal predsednik uprave Gorenja Jože Stanič. Do prevzema Gorenja bi po njegovem mnenju lahko pri{lo v dveh do treh letih, zanj pa je podjetje zrelo že zdaj.
Podražitev naftnih derivatov
V ponedeljek opolnoči so se v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov na vseh bencinskih servisih po Sloveniji v povprečju za poldrugi odstotek zvi{ale cene motornih bencinov. Najbolj, za 3,20 tolarja, se je podražil neosvinčeni 98-okt-anski bencin.
(STA)
PTUJ / O PROPADU EMONE MERKURJA Z BIVŠIM DIREKTORJEM MARJANOM OSTROŠKOM
"Gonja je neupr^Hena
II
Po skupščini podjetja Emona Merkur 9. septembra so se oškodovani delavci zelo glasno pogovarjali z biv{im direktorjem Marjanom Ostroškom, ki je bil na čelu podjetja 22 let - ločila so jih vrata, zaklenjena z verigo. Nekaj vprašanj, ki so tudi vprašanja oškodovanih delavcev, smo mu postavili tudi v uredništvu Tednika.
TEDNIK: Gospod Ostroško, kako doživljate vso gonjo okrog vas? Delavci vas obtožujejo, da ste glavni krivec za propad podjetja.
M. Ostroško: "Izredno težko, predvsem pa se vse to negativno odraža na psihičnem počutju. Lahko rečem, da je gonja neupravičena, saj sem vsa leta glede na možnosti skušal pomagati sodelavcem, ko so iskali pomoč in bili v stiski. Sodelavcem sem zaupal. Zato sem najmanj pričakoval, da bo skupina delavcev uporabila vsa sredstva in me poskušala onemogočiti. Vedel sem, da bo akcija tekla od zunaj, če ne bomo odstopili od nekaterih programov, nisem pa nisem pričakoval, da bo tekla tudi znotraj podjetja ob podpori različnih podtikanj, laži, polresnic in izkrivljenih podatkov. Zal na vse to nisem pravočasno dal odgovora, ker so člani nadzornega sveta menili, da novinarska konferenca, ki je že bila pripravljena, ni potrebna in je nismo izvedli. Nisem pričakoval, da bodo nekatere stvari, ki so nastale po mojem odpoklicu (ta je bil posledica tega, ker se nisem strinjal z ukrepi), pripisali meni. Ker sem žrtveno jagnje, mi je vse najlaže pripisati. Kljub temu da sem želel večkrat opozoriti na nekatere stvari, se skušal sestati s svetom delavcev in drugimi organi, tega nisem mogel doseči. Moja napaka je bila, da sem bil preveč naiven, gradil sem na zaupanju in na prevelikem socialnem gledanju pri reševanju problemov. Ali zares lahko mislite, da sem samo jaz krivec za vse dogodke, ki so se dogajali v času mojega mandata in tudi nekaj mesecev po njem? Vsi, ki me poznajo, vedo, da se zagotovo nisem materialno okoristil, da sem veliko delal ter v vseh letih veliko prispeval k temu, da je imelo podjetje svoj razvoj in ugled. Svetla točka v tej vsej gonji pa je v tem, da vem, da obtožbe niso resnične. V vsem tem sem tudi spoznal, komu lahko zaupaš in verjameš."
TEDNIKA: Obtožbam se se-
daj pridružujejo tudi novi lastniki, češ da ste sklepali škodljive pogodbe in da za ugotavljanje finančne analize oziroma stanja podjetja nimajo na razpolago vseh dokumentov.
M. Ostroško: "Z največjo odgovornostjo lahko trdim, da so bili predani vsi dokumenti in to proti podpisu. Prav tako ni bilo sklenjenih škodljivih pogodb. Tudi revizija, ki je bila opravljena v juniju, je imela na razpolago vso dokumentacijo, kar je bilo tudi ugotovljeno z revizijskim poročilom. Z gotovostjo lahko tudi zatrdim, da od novih lastnikov ni bilo rečeno, da sem sklepal škodljive pogodbe in da nimajo na razpolago vseh dokumentov iz časa, ko sem še bil direktor. Zopet pozabljamo, da je poteklo od predaje dokumentov že šest mesecev in da je firma v tem času živela in delala. In kako lahko za izjavo gospoda Gajška, ki je le dejal, da so se sklepale škodljive pogodbe, rečete, da obtožuje mene? Ali ni možno, da bi le-te lahko nastale v obdobju, ko nisem bil več direktor? Ze to vprašanje napeljuje na to, da bi me namenoma na vsak način nekdo rad očrnil in mi po pravilu govorice ulice naprtil vsa mogoča in nemogoča dejanja, ne da bi se o tem predhodno prepričal. Cilj je dosežen, novica kroži."
TEDNIK: Trdite, da bi bila lahko usoda podjetja drugačna, če se ne bi odstopilo od sklepov. Katerih?
M. Ostroško: "Da! V času lastninskega preoblikovanja podjetja je bila opravljena analiza poslovanja do leta 1997 ter projekcija poslovanja za obdobje od leta 1998 do leta 2003. Iz analize je bilo ugotovljeno, da je družba morala premostiti veliko problemov, ki so izhajali iz likvidacije Emone in odkupa 33-odstotnega deleža, denacionalizacije in drugega. V programu razvoja je bilo sprejeto, da se bo izvedla investicija v Volan, postopna izselitev iz denacionalizacijskih lokalov ter
PULJ / RAZSTAVLJALI SLOVENSKI SLIKARJI
Sodelovanje slovenskih in hrvaških slikarjev
V avgustu so člani Društva likovnih umetnikov Maribor razstavljali v Pulju. Gre za sodelovanje med mariborskim društvom in hrvatskim združenjem likovnih umetnikov Istre.
skušala rešiti problematika zaradi prometnega režima v starem mestnem jedru, ki je povzročila 30-odstotni upad prometa. Načrtovali smo opustitev nekaterih programov in razvoj veleprodaje. Uprava družbe je bila tudi v dogovorih za povezavo v večji sistem; žal zaradi stališča nekaterih delničarjev do tega ni prišlo. Zaradi nasprotovanja investiciji v Volan in v zvezi s tem izredno dolgega postopka pridobivanja dokumentacije do nje ni prišlo. To je izredno negativno vplivalo na nadaljnji razvoj. Seveda so bile tudi notranje slabosti pri doseganju gospodarskega načrta, nisem pravočasno ukrepal na kadrovskem področju. Tudi s sindikatom je preveč dolgo tekel pogovor o racionalizaciji in reorganizaciji. Ker ni bilo nekrite izgube iz preteklih let, niti prevelike zadolženosti, bi bilo program reorganizacije možno izvesti. Tudi za leto 2002 bi bila lahko bilanca pozitivna ob izvedeni reorganizaciji in ob pozitivnem tekočem poslovanju. V nobenem primeru pa se nisem mogel strinjati z opuščanjem dejavnosti v obsegu, ki je bil potem izveden. Kot je povedal že prestavnik novega delničarja, je bilo še kar nekaj sredstev, s katerimi bi lahko pokrili tudi junijsko plačo. Govorim o času, ko sem bil že odpoklican in na dogajanja nisem imel več vpliva."
TEDNIK: Kaj pa ovadba, je utemeljena?
M. Ostroško: "Nikakor ne, to izhaja tudi iz revizijskega poročila."
TEDNIK: Kaj lahko odgovorite na govorice, da ste Franca Gajška vi pripeljali v podjetje, da si ga je ogledal že pred dvema letoma?
M. Ostroško: "Ne vem, kaj naj rečem. V letih dela spoznaš precej ljudi. Ko je gospod Gajš-ek prevzel Metalko, se je želel srečati z menoj, da bi se dogovorili o skupnem projektu nadaljnjega razvoja v Vegovi ulici. To je vsa resnica."
TEDNIK: Kakšen bo razplet Merkurjeve zgodbe?
M. Ostroško: "Tega za zdaj ne bi želel komentirati. Rad pa bi še dodal, da od 18. marca letos nisem imel več vpliva na dogajanje v podjetju, na razprodajo zalog, na zapiranje trgovin, na stike s poslovnimi partnerji, na podpisovanje pogodb. Na to je imel poleg direktorja vpliv izvršni direktor Ivo Potočnik, ki je bil že v zadnjih štirih letih odgovoren za komercialno poslovanje oziroma do leta 2001 tudi soodgovoren. Prav tako nisem imel vpliva na finančno poslovanje, izplačilo plač in podobno. Zal ni možnosti, da bi podrobneje opisoval vse dogodke, so pa na razpolago zapisniki nadzornega sveta, revizijska poročila in drugi dokumenti."
MG
Z uvedbo stečaja v podjetju Emona Merkur se strinjajo tudi novi lastniki, je prejšnji konec tedna povedal Franc Gajšek, direktor podjetja List, ki je lastnik Emone-Merkurja v 72 odstotkih. Da ni drugega izhoda, ugotavlja na osnovi ugotovljenega stanja v družbi tudi novi direktor Grega Erman. Predlog za stečaj so oškodovani delavci podali že 13. avgusta. Delavci bodo stavko nadaljevali, ker ni možnosti, da bi jim izplačali kakšno plačo do uvedbe stečaja. Direktor Grega Erman se tudi strinja z vsem zapisanim v dogovoru, ki je bil sklenjen 9. avgusta ob pričetku stavke med takratnim direktorjem družbe Petrom Gasparijem in stavkovnim odborom. Od trgovin, ki so trenutno zaprte, ima največje možnosti za nemoteno nadaljevanje dela prodajalna Tehnika, ker ji lahko zagotovijo dovolj blaga in tudi prevzemnika, to naj bi bila Metalka trgovina, vendar se bodo o tem morali odločiti delavci sami. Delo naj bi dobilo vseh šest zaposlenih. Sicer pa naj bi delo po uvedbi stečaja dobilo najmanj 30 od 66 delavcev, kolikor jih je še na spisku zaposlenih. Direktor Grega Erman tudi pravi, da si bo še naprej prizadeval za prisilno poravnavo.
V lično izdelanem katalogu, kjer je uvodne misli zapisal likovni kritik Mario Berdič, smo zasledili, da je po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi slikarji precej zamrlo, da pa ravno letošnje leto kaže na ponovne navezave prijateljskih in
ustvarjalnih stikov med umetniki obeh držav.
V Pulju so se člani mariborskega društva predstavili s skupinsko razstavo. Med razstavljavci so bili tudi trije Ptujč-ani: Jože Foltin, Albin Lugarič in Boris Zohar.
Fl
TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Država ni naredila nii
V četrtek, 12. septembra, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 29. redni seji. Sprejeli so odlok o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, pa tudi odlok o določitvi volilnih enot, po katerem bodo na jesenskih volitvah tako župana kot svetnike volili v eni volilni enoti. V sklep o delni povrnitvi volilnih stroškov pa so zapisali, da se kandidatom za občinski svet povrnejo stroški v višini 60 tolarjev, županskim kandidatom 40 tolarjev po dobljenem glasu, v primeru drugega kroga županskih volitev pa še dodatnih 20 tolarjev.
Imenovali so tudi občinsko volilno komisijo, ki ji bo tako kot do sedaj predsedoval Jože Vidic.
Svetniki pa so se seznanili tudi z realizacijo proračuna občina za prvo polletje letošnjega leta. Na predlog odbora za negospodarstvo pa so razdelili tudi sredstva društvom v višini 1,2 milijona tolarjev.
Izdali so tudi nekaj soglasij za vknjižbo lastninske pravice ostalim občinam na Ptujskem in bili kritični do države, ki ni storila ničesar za rešitev delitvene bilance bivše občine Ptuj. Ne strinjajo se tudi z zakompli-ciranimi postopki pri spremembah prostorskega plana.
Zmago Šalamun
PO SVETU
Spremenjen hrvaški zakon o denacionalizaciji
Hrvaška je 8. 7. 2002 spremenila zakon o nadomestilu za premoženje, odvzeto v času jugoslovanske komunistične vladavine (denacionalizacija). Na podlagi razlage sprememb in dopolnitev omenjenega zakona ministrstvo za pravosodje priporoča vsem razlaščencem, ki so slovenski državljani, da svoje zahteve za vrnitev premoženja na Hrvaškem vložijo pri pristojnem hrvaškem organu v zakonu predvidenem roku. Rok za vložitev popolne vloge denacinalizacijskega zahtevka se izteče 7. 1. 2003. To velja tako za razlaščence, ki vloge še niso oddali, kakor tudi za primere, ko so jim bile de-nacionalizacijske vloge na Hrvaškem že pravnomočno zavrnjene ali zavržene.
Politiini preobrat v Makedoniji
Makedonski volivci so se odločili za politični preobrat v državi in na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah s 44,9 odstotka glasov podprli opozicijsko koalicijo Skupaj za Makedonijo na čelu s Socialdemokratsko unijo Makedonije (SDSM), ki je bila že na oblasti do leta 1998. Po najnovejših podatkih osrednje volilne komisije v Skopju je vladajoča stranka VMRO-DPMNE dobila 27,7 odstotka glasov, med albanskimi strankami pa vodi Demokratska unija za integracijo (DUI) Alija Ahmetija, ki je dobila 5,9 odstotka glasov.
Evropski gospodarski forum
Razmere na Balkanu so dobre, vendar regijo čaka velik izziv, to je doseči trajnostni razvoj, je na novinarski konferenci na Evropskem gospodarskem forumu v Salzburgu poudaril predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Jean Lemierre. Kot je pojasnil, so proces tranzicije v regiji doslej podpirale številne države, Balkan pa se je zdaj znašel na razpotju, saj se bo moral znajti, tudi če se podpore zmanjšajo. Rešitev je v povečanju tujih zasebnih investicij, v regiji pa se mora nadaljevati proces reform, pri čemer je Lemi-erre posebej izpostavil privatizacijo. Razviti se mora tudi trgovina, k čemur bo pripomogel razvoj infrastrukture.
Haider se umika
Koroški deželni glavar in dolgoletni vodja avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Joerg Haider je za avstrijsko televizijo ORF pojasnil, da se je za umik napovedane kandidature za vodjo stranke FPOe odločil zaradi "resnih groženj" v povezavi s spornim nakupom 18 modernih vojaških letal. "Nočem ogrožati sebe in svoje družine," je dejal Haider. Na Dunaju se je medtem za zaprtimi vrati sestalo predsedstvo FPOe, na katerem naj bi skušali svobodnjaki rešiti krizo, ki je nastala po umiku Ha-iderja kot glavnega kandidata za vodjo stranke.
Zastrupitev - po nesreii ali namerno?
Pri kraju Nankin na vzhodu Kitajske je zaradi sumljive zastrupitve s hrano v neki restavraciji umrlo že več deset ljudi. Vzrok množične zastrupitve bi lahko bil strup za glodalce, menijo preiskovalci, ki že raziskujejo tudi možnost kaznivega dejanja. Tiskovni predstavnik vlade v pokrajini Ji-angsu je še povedal, da so v bolnišnico sprejeli več kot 300 ljudi.
(STA)
tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
AKTUALNO
MAJSPERK / SKLENILI PRIREDITVE OB 6. OBČINSKEM PRAZNIKU
Predstavili idejni projekt nove šole
Z nedeljsko sklepno slovesnostjo v prireditvenem šotoru so v občini Majšperk sklenili 16-dnevno praznovanje ob 6. občinskem prazniku. Številne pridobitve, športne in družabne prireditve, ki so se vrstile od 31. avgusta, je v slavnostnem nagovoru predstavil župan Franc Bezjak ter izročil najvišja občinska priznanja.
Po srečanju starejših občanov, od okoli 400 se jih je odzvalo vabilu blizu 250, so dan pred sklepno slovesnostjo, 14. septembra, v ma-nj{em {otoru pripravili razstavo dobrot domače kuhinje društev gospodinj iz Stoperc, Maj{perka in s Ptujske Gore, pridelke so razstavili ~lani dru{tva vinogradnikov in sadjarjev ter čebelarskega dru{tva Maj{perk, razstavo pa so zaokrožili člani likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk z 28 likovnimi deli.
V soboto zvečer je občinski
odbor Stranke mladih Slovenije iz Majšperka pripravil v Tovarni volnenih izdelkov dobrodelno prireditev pod naslovom Za prvo paleto cigla za novo osnovno šolo v Majsperku. Kot je povedal predsednik Dragan Lorber, so se za to odločili, ker želijo prispevati svoj delež k pospešitvi gradnje nove šole.
Nedeljska sklepna popoldanska slovesnost pa je prireditveni šotor napolnila do zadnjega kotička. Slavje je potekalo pod geslom Skupaj smo močnejši, med
Malčka sta na vozičku pripeljala sodček z županovim darilom
- vinom
gosti pa so bili tudi župani in podžupani iz več sosednjih občin. Posebnost prireditve je bila slavnostna povorka, v kateri so na prireditveni prostor ob zvokih godbe na pihala iz Markov-cev prišli predsedniki in aktivisti vseh gradbenih odborov, predstavniki vseh 40 društev v občini, župniki iz župnij Majšperk, Stoperce in Ptujska Gora, občinsko zastavo pa so pred oder prinesli invalidi na vozičkih.
Župan Franc Bezjak je v slavnostnem nagovoru poudaril, da ni slučajno izbral osrednje misli "skupaj smo močnejši", kajti ob izteku osmega leta delovanja občine Majšperk ter drugega mandata dela občinskega sveta in župana je dokaz za to viden v obliki številnih pridobitev in investicij na območju celotne občine. Ob vsem uspehih in veselju pa je ošvrknil državo, ki je po njegovih besedah za Haložane kakor mačeha, saj letos niso prejeli obljubljenih in pripadajočih sredstev za kanalizacijo in vodovod. Ob koncu pa je presenetil z informacijo, da je vlada končno odločila o sredstvih, ki naj bi jih prihodnje leto namenila za izgradnjo nove šole v Majšperku. Po sedanji oceni naj bi nova lepotica učenosti stala od 850 do milijardo tolarjev, pri čemer bo precejšen delež prispevala tudi občina Majšperk. Udeležencem slovesnosti so predstavili tudi idejni projekt bodoče nove šole s spremljajočimi objekti.
Letošnji dobitniki občinskih priznanj, od leve: Pavlina Ćaćić, Anton Fakin in Marjan Korže-lastnik podjetja Litož; desno od župana Franca Bezjaka pa podpredsednik LD Dravinja Rajko Bogme s plaketo občine. Foto: M. Ozmec
Za pomembno informacijo se je prvi zahvalil ravnatelj OŠ Majšperk Rajko Jurgec, ki je na čelu gradbenega opdbora za izgradnjo nove šole. Menil je, da je do otvoritve nove šole še trnova pot, vendar je zelo pomembno, da večletno upanje in velika potreba vendarle postaja resničnost. V imenu vseh županov in podžupanov pa je čestitko ob prazniku primaknil državni poslanec Anton Butolen, sicer tudi župan sosednje občine Žetale.
Ob 6. občinskem prazniku so po sklepu občinskega sveta s pla-
CELJE / PTUJSKI DAN NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU
Za državo obrt še vedno ni enakopraven partner
(Nadaljevanje s strani 1)
Čeprav vseh podatkov še ni, je že ob zaključku letošnjega 35. mednarodnega obrtnega sejma v Celju mogoče reči, da je dosegel namen, saj bo poslovni učinek enak tistemu iz prejšnjih let, čeprav so število sejemskih dni skrajšali na osem.
Svojo poslovno in promocijsko priložnost, ki jo ponuja sejem, so kot že leta doslej izkoristili tudi nekateri obrtniki in podjetniki s Ptujskega.
Člani Obrtne zadruge Panorama Ptuj so razstavljali v hali C, poudarek pa je bil na prestavitvi orodij, ki jih proizvajajo za znane kupce, ob tem pa so predstavili tudi vso drugo kooperacijo. Z odzivom obiskovalcev in potencialnih kupcev so zadovoljni, je povedala Zinka Krasnič, vodja komerciale v Panorami. Le-
NF 7AMLJDITFI
Opekarna Opté Ptuj, d.o.o.
OPEČNI MODULARNI BLOK 6/1,
II. kvalitete 86.40 SIT/kos
r- T ii II
tošnji sejem je zanje še toliko pomembnejši, ker bodo novembra proslavili 30-letnico uspešnega dela.
V hali F je zastopniški program prehrane in pijač prestavila Petlja, d.o.o, iz Ptuja. Direktor Branko Rojs je z obiskom zadovoljen.
Že 12 let je sejemski udeležencev Marjan Rogina, ki se ukvarja z izdelovanjem ograj in žičnim pletarstvom. Za kvalitetno ponudbo in izdelke je bil na sejmu že dvakrat nagrajen, prejel je priznanje občine Celje in bronasti ceh Obrtne zbornice Slovenije. V začetku je na sejem prihajal, ker je želel razširiti tržišče, danes prihaja iz tradicije, da se sreča s poslovnimi partnerji. Dela ima dovolj.
Usnjarja s Ptujskega Silva Nje-gač in Herman Kokol, prav tako že dolgoletna udeleženca sejma, sta bila letos s prodajo manj zadovoljna. Industrija usnja Vrhnika je ni zagodla samo njima, temveč tudi številnim drugim, saj je usnjene izdelke prodajala po dampinških cenah, kvaliteta usnja pa ni zanimala nikogar, saj redkokdaj dobiš usnjen suknjič za 12 tisoč tolarjev, so menili kupci - in na veliko kupovali.
ORMOŽ / ILEGALNI NASADI INDIJSKE KONOPLJE
Letos je manjša in moinejša
Ekipa Policijske postaje Ormož je v torek izvedla drugo letošnjo akcijo uničevanja nasadov indijske konoplje ali ka-nabisa. V Gornjih Ključarovcih, Pavlovcih in Hermancih so uničili 54 sadik, rastočih med koruzo, na gozdni jasi ter na opuščenem travnatem pobočju.
Prve letošnje sadike kanabisa ali trave so pred nedavnim uničili ob hišni preiskavi v Središču ob Dravi. V primerjavi z letoma 1999 in 2000, ko so uničili okoli 500 sadik letno, je nasadov, ki so tudi manjšega obsega, letos bistveno manj ali pa so ostali neodkriti. Na ormoški policiji namreč ocenjujejo, da so rastline indijske konoplje v letošnjem letu veliko manjše, visoke okoli 1,20 m, in manj opazne, zato pa
Vintrafn rav^rf^ianf^ Hn 90 írríiř-
ki, in kvalitetnejše. Pridelovalci so travo dobro dodatno pognojili, bogate padavine letošnjega mokrega poletje pa so jim olajšale zalivanje.
Nasadi na ormoškem so praviloma v bližini vodnih virov, zelo priljubljene pa so bogato pognojene površine Kmetijskega kombinata. Tokrat zaseženo prepovedano drogo - kanabis so na policijski postaji Ormož po opravljenih analizah uničili.
mf
keto občine Majšperk odlikovali Lovsko družino Dravinja Majšperk, ki letos praznuje 80-letnico delovanja, občinska priznanja pa so letos prejeli: Pavlina Cacic za zasluge pri humanitarnem področju, predvsem v Karitas, Anton Fakin za večletno delo v Društvu upokojencev Majšperk in Podjetje Litož, d.o.o., Marjana Koržeta iz Stoperc za pomemben prispevek k razvoju na področju gospodarstva in turizma v občini. Ker ni dobil potrebne podpore občinskih svetnikov za pisno priznanje, je župan Franc Bezjak izrekel javno ustno priznanje svojemu nekdanjemu
namestniku Marjanu Jusu, nekdanjemu podžupanu.
Z bogatim kulturnim programom so slavje popestrili člani markovske godbe na pihala, otroci iz majšperškega vrtca in osnovne šole, ljudske pevske in pevci iz Sestrž in Stoperc, pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, mešani pevski zbor Kulturno umetniškega društva Majšperk ter Rok Strižič na kitari. Ob koncu sta malčka na vozičku pred oder pripeljala sodček z županovim darilom -vinom za vse udeležence slovesnosti, ki so jih tudi pogostili.
M. Ozmec
GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
PTUJ / PAAM AUTO NAČRTUJE GRADNJO NAJVEČJEGA POSLOVNO-TRGOVSKEGA CENTRA
Bo obiina prisluhnila smelim nairtom?
Direktor Paam auta, d.o.o., Zavrč Robert Furjan je pred dnevi razkril smele na~rte tega mladega podjetja, ki želi na Ptuju, na Ormoški cesti, zgraditi doslej največji trgovsko-poslovni center na Ptuju. Ob nastanku projekta je bilo v lasti bodočega lastnika projektne družbe (center bo namreč gradilo sestrsko podjetje Paam auta, ki bo imelo iste lastnike, kot jih ima Paam auto) že več zemljišč oziroma objektov na delu Ormoške ceste od številke 9 naprej. Gre za stanovanjska objekta z 9 stanovalci, avtopralnico, ki je bila zgrajena na črno, in bivše prostore Centra za socialno delo, za katere so že podpisali pogodbe o nakupu. Za udejanje projekta pa potrebujejo še zemljišče zdajšnjega sejmišča, ki je mestu prej v sramoto kot ponos, zanj pa ptujska mestna oblast še ni spremenila namembnosti oziroma se še ni odločila o novi lokaciji sejmišča, čeprav se o tem govori in razpravlja že nekaj časa, še posebej v mestnem svetu.
Nov center naj bi imel 10.300 m2 poslovnih površin, ob njem naj bi uredili tudi blizu 400 brezplačnih parkirnih mest, ki jih mesto prav tako nujno potrebuje. Skupaj pa bo imel nov center 23.500 m2 površin; v to so zajete dovozne in dostavne poti ter že omenjeno parkirišče.
želel govoriti, okvirno pa že lahko rečem, da bo gradnja stala med 8 in 10 milijoni evrov. Preden smo se odločili za tovrstno naložbo, smo si zagotovili vse potrebne vire financiranja," je v nadaljevanju pogovora projekt največjega poslovno-trgovskega centra na Ptuju razgrnil Robert Furjan.
Robert Furjan, direktor Paam auta: »V novem centru bodo kupci našli skoraj vse, od šivanke do avtomobila.«
"Če nam ne bo uspelo pridobiti zemljišč zdajšnjega sejmišča, projekta ne bomo mogli uresničiti. Mislim pa, da je vse odvisno od interesa tega okolja, v katerem si vsi želijo razvoj, konkretnih razvojnih projektov pa je zelo malo. Če bomo uspeli pridobiti tudi sejmišče, bi po našem terminskem planu želeli do 30. aprila 2003 pridobiti gradbeno dovoljenje, odprtje centra pa načrtujemo za 30. oktober 2003. Odločili smo se, da bomo tak center nekje zgradili. Ker smo iz okolice Ptuja, je naša želja, da ga zgradimo na Ptuju, kjer gradimo tudi veliko skladišče za gume Kumho, iz katerega se bo oskrbovala celotna vzhodna Evropa.
O natančni predračunski vrednosti v tem trenutku ne bi
TEDNIK: Na Ptuju je v zadnjem času zraslo kar nekaj malih trgovskih centrov, ki pa so v težavah - tudi zato, ker njihovi investitorji niso bili najbolj srečne roke pri izbiri bodoče vsebine?
R. Furjan: "Imamo srečo, ker naš center nastaja v času intenzivne gradnje tovrstnih centrov v drugih delih Slovenije, ti pa odli~no poslujejo. Vsebina našega centra bo takšna, kot jo imajo drugi podobni centri v Sloveniji, v njem bodo kupci našli skoraj vse, od šivanke do avtomobila. Prostore bomo dajali izključno v najem, ne bomo jih prodajali. Celoten investicijski program temelji na pokrivanju investicije z najemninami, ne pa na prodaji etažne lastnine."
Ptujsko sejmišče je veliko smetišče, čeprav tam ob sredah še prodajajo in kupujejo prašiče. Foto: Črtomir Goznik
Del Ormoške, kjer naj bi zgradili doslej največji poslovno-trgovski center na Ptuju
TEDNIK: Zakaj lokacija na Ormoški? Razmišljate morda tudi o lokaciji BTC, ki ga bodo do konca leta zaprli?
R. Furjan: "Razmišljamo v prihodnost. Z vzpostavitvijo shengenske meje bo Ptuj še pridobil na strateškem pomenu. Tisto, kar je sedaj Avstrija za številne hrvaške kupce, bo v bodočnosti lahko Ptuj, ki je na primer od Zagreba oddaljen borih 55 minut, če bomo seveda to želeli in bomo reko potnikov znali ustaviti. Ormoška cesta je pomembna vpadnica v mesto, a je prav na delu, kjer načrtujemo našo investicijo, najbolj zanemarjena. Ob tem, da bo ta del mesta pridobil novo kvaliteto, bomo poskrbeli tudi za stanovalce, ki sedaj stanujejo v izredno nekvalitetnih stanovanjih denaci-onalizacijskih zgradb, v katere se ni vlagalo najmanj pet desetletij. Skupaj gre za šest starih zanemarjenih objektov. Ta del Ptuja lahko postane eden najlepših sodobnih delov Ptuja in bo v bistvu podoben drugim večjim centrom v Sloveniji. Z novim centrom želimo zajeziti tudi odtok ljudi, ki sedaj odhajajo iz Ptuja v večje nakupovalne centre v Maribor in tudi v Celje. Z njegovo postavitvijo se bo olepšala še ena od pomembnih vpadnic v mesto.
V projekt ureditve novega centra vključujemo tudi ureditev potoka Rogoznice in ohranitve vseh zdravih dreves na tem območju, načrtujemo pa tudi še dodatno ozelenitev in zasaditev območja. Mesto lahko z našim projektom samo pridobi. O lokaciji BTC ne razmišljamo, sicer ne bi kupili zemljišč oziroma objektov ob Ormoški cesti. Objekt BTC se nahaja v čisti industrijski coni, poleg tega ne leži ob eni od glavnih vpadnic v mesto, tudi zato za nas ni zanimiv."
TEDNIK: Pričakujete pri realizaciji projekta na kakšne težave? Na Ptuju je že folklora, da se vsakogar, ki smeleje razmišlja, skuša onemogočiti, stopnja ogroženosti je pri tovrstnih projektih velika.
R. Furjan: "Ne vem, na kakšne težave misliti. Vsekakor bodo domači trgovci, predvsem tisti z živili, imeli prednost pri najemu. To smo zapisali tudi v
naš idejni projekt, ki smo ga že predstavili mestni občini. Na Ptuju so štirje večji trgovci, mislim, da se bo vsaj eden od njih odločil za najem. Izkušnje kažejo, da trgovci z živili radi gredo v takšne centre. Tisti, ki bodo imeli interes, bodo ponudbo sprejeli, če bo seveda prišlo do izvedbe projekta."
TEDNIK: Vas ni strah, da bi vas pri realizaciji ustavil Mer-cator, kot se že nekaj šušlja po Ptuju?
R. Furjan: "Za to ne vidim
dravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, po njegovi reorganizaciji pa z njim upravlja Veterinarska bolnišnica Ptuj, čeprav pravih dogovorov o tem v resnici ni sklenila, je povedal direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar, dr. vet. med. Njihova vloga je zožena na zagotavljanje zdravstvenega varstva živali, ki jih na sejmišče pripeljejo v prodajo.
Danes je sejmišče velik zanemarjen prostor, ki za silo funkcionira le ob sredah, ko tam
Ena od propadajočih zgradb ptujskega sejmišča.
nobene potrebe. Mercator bo tako kot drugi trgovci imel možnost, da pride v naš center, če se bo za to odločil. V Sloveniji je nastalo na desetine novih trgovskih centrov, pa to Merca-torja ni ogrozilo, njegov tržni delež nenehno narašča. Po moji oceni bo kos vsej konkurenci na tem območju, četudi ne bo sprejel sodelovanja z nami."
BO SEMIŠČE DOBILO ŠIRŠO NAMEMBNOST?
Na nujnost tega, da sejmišče dobi novo in širšo namembnost, nekateri svetniki v ptujskem mestnem svetu že dolgo poudarjajo, prav tako občani; enda-vno tega se je oglasil na to temo svetnik SNS Miroslav Letonja. Povedal je, da občani ugotavljajo, da je sejmišče na Ormoški cesti v dokaj zanikrnem stanju, sprašujejo se, ali ne bi kazalo tega prostora bolje izkoristiti. To mnenje deli tudi Peter Pribožič, svetnik Nove Slovenije v ptujskem mestnem svetu. Nekoč je s sejmiščem upravljal Ob-
prodajajo prašiče, sicer ga uporabljajo ptujski klošarji in tudi odvisniki. V razsulu sta obe sej-miški stavbi, tudi tista, kjer naj bi imel svoje prostore dežurni veterinar. Ker je sejmišče izjemno privlačen prostor, bi ga morali bolje izkoristiti, že tradicija to zahteva.
Sicer pa je s prostorsko-ureditvenim načrtom sejmišče del industrijsko-obrtne cone. O spremembi namembnosti tega prostora se v mestni občini Ptuj za zdaj še niso odločili, čeprav je bil večkrat govor o tem, da bi sejmišče preselili drugam, temu prostoru pa dali širšo namembnost. Prostora, ki živi le en dan v tednu, poleg tega pa je v sramoto mestu, si eno najbolj urejenih mest v Sloveniji prav gotovo ne zasluži. Glede na najnovejšo podjetniško ponudbo bo mesto kot lastnik zemljišča, s katerim sedaj upravlja Veterinarska bolnišnica Ptuj, moralo kar se da hitro odgovoriti, sicer bo izgubilo še eno od priložnosti za hitrejši razvoj.
MG
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Razprodaja
dobrih
podjetij?
Razpoloženje vlagateljev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ostaja {e naprej zelo pozitivno, predvsem pa pod vplivom pri~ako-vanj bodo~ih prevzemov slovenskih podjetij. Objavljena namera o prevzemu Leka je povzro~ila visoka pri~akovanja med {ir{o javnostjo in na borzo je dodatno priteklo {e ve~ svežega kapitala.
Vsakodnevno je bilo najve~ prometa ustvarjenega z delnicami Leka, za katere je 30. septembra Novartis objavil namero, da jih bo po odkupil po 95.000 tolarjev po delnici. Cena Lekove delnice proti koncu minulega tedna nekoliko padala, zanimivo pa je, da delnice na veliko prodaja Bank Austria Creditanstalt, ki sicer sodeluje z Novartisom. Med finan~no javnostjo vlada prepri~anje, da je vzrok osamljenih prodaj Bank Au-stije Creditanstalt in nasploh tujcev pomo~ Novartisu, da bi zadržali ceno Leka pred objavljeno javno ponudbo kolikor se le da nizko in s tem nekako obdržali pod kontrolo apetite investitorjev, ki se znajo kaj hitro prilagoditi stanju na trgu, torej znatno narasti. Glede na dejstvo, da spada Lek v sam vrh slovenskih uspe{nih družb, in glede na skoraj{nje volitve pa je kar nekoliko presenetljivo, da prevzem ne povzro~a vro~ih razprav o nacionalnem interesu, razprodaji dobrih podjetij tujcem in podobno. Splo{na javnomnenjska atmosfera je precej umirjena in zdi se, da je celotna prevzemna dejavnost izredno dobro na~rtovana in vodena. Kljub dogajanju okoli prevzema Lekova poslovna dejavnost te~e nemoteno naprej. V preteklem tednu so sodelovali na avkciji prodaje 41,93 državnega deleža v srbskem farmacevtskem podjetju Jugoremedija, na katerem pa zaradi prenizke ponujene kupnine niso bili uspe{ni; kupila je makedonska farmacevtska družba Jaka 80, ki je bila pripravljena od{teti 16 milijonov evrov.
Z ve~ uspeha so se projekta v Srbiji lotili v Kolinski, ki ji je uspelo pridobiti ve~inski delež v pa-lan{kem Kiseljaku. Na avkciji je za okoli 2,5 milijona evrov kupila nekaj ve~ kot 40-odstotni delež, potem ko je že avgusta uspela pridobili 21 odstotkov vseh delnic. Celoten nakup Kiseljaka je Kolinsko stal okoli 3,4 milijone ev-rov, z najnovej{o pridobitvjio pa so izpolnjeni pogoji na poti uresni-~evanja strate{kega interesa Ko-linske, da dodatno raz{iti svoje poslovanje v države JV Europe, predvsem v segmentu polnjenja brezalkoholnih pija~.
V imenu bolj{ega sodelovanja med državama so se slovenski gospodarstveniki odlo~ili za obisk Moskve. Da bi {e pove~ali težo pomembnosti obiska, se je gospodarskim predstavnikom pridružila tudi vladna delegacija s premierom Janezom Drnov{kom na ~elu. Cilj gospodarskega sodelovanja med Rusijo in Slovenijo je dose~i letni vrednostni obseg blagovne menjave v vi{ini milijarde dolarjev. Predsednik vlade Ruske federacije Krasjanov je povedal, da se Rusija zanima predvsem za naložbe v podjetja na energetskem podro~ju, tako na podro~ju plina, nafte kot tudi elektrike.
Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d., Ljubljana
POLITIKA
ZETALE / NA DELOVNEM SREČANJU DRŽAVNI SEKRETAR NA SOLSKEM MINISTRSTVU HERMAN TOMAZIC
Za šolstvo vedno vei, otrok pa vedno manj
Na povabilo poslanca v državnem zboru in žetalskega župana Antona Butolna je prejšnji četrtek bil na obisku na haloškem koncu državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport, odgovoren za področje investicij v šolstvu, Herman Tomažič. Na delovnem srečanju v prostorih OŠ Žetale se je pogovarjal z župani in ravnatelji šol iz občin Gorišnica, Zavrč, Videm, Kidričevo, Podlehnik, Majšperk in Žetale, glavna tema pogovora pa je bila širša predstavitev prostorskih potreb za prehod na 9-letko in iskanje rešitev za probleme na tem področju, s čimer se v tem času ubadajo domala po vsej Sloveniji.
Na Ptujskem za 9-letko nima pogojev kar nekaj šol, najhuje pa je verjetno v Majšperku in morda še kje; za nove šolske prostore pa so to jesen bogatejši med drugim v Leskovcu, Cirkovcah in Gorišnici, sekretar pa si je ogledal dve gradbišči.
Ravnatelji sedmih centralnih šol so poskrbeli za celovito predstavitev dejanskega stanja po šolah; še najbolj kritična sta morala biti majšperški ravnatelj Rajko Jurgec in podlehniški Ve-koslav Fric, saj se na teh dveh šolah zatika pri gradnji, pogojev za novo devetletno pa še zdaleč nimata. Kdo je za to kriv, odgovora na delovnem srečanju sicer nismo dobili, izvedeli pa smo, da bodo v Majšperku gradnjo pričeli prihodnje leto, kot je zagotovil tudi sekretar Tomažič. Ravno v Majšperku naj bi bilo najhuje; ne samo da jim primanjkuje učilnic, da imajo v rokah odločbo sanitarne inšpekcije za zaprtje kuhinje, ki sploh
ne ustreza nobenim sanitarnim pogojem, jedilnice pa tako ne premorejo, tudi telovadnica je premajhna, najve~ji problem pa je po besedah ravnatelja Jurge-ca sistem centralnega ogrevanja. Verjetno so {e edina {ola na Ptujskem, ki uporabljajo trdo gorivo in kot zanimivost: v ~asu kurilne sezone na dan pokurijo tudi do tono premoga, kar je visoko nad normativi. Torej zgovorni podatki, ki ne samo {olo in ob~ino, temve~ tudi {olsko ministrstvo silijo k ~imprej{nji gradnji novih prostorov ter prenovi obstoje~e {ole.
V Cirkulanah, Zavr~u, Vidmu, Gori{nici in Kiri~evem takih problemov ve~ nimajo. V Kid-ri~evem potrebujejo le {e novo telovadnico in so v fazi pridobivanja dokumentacije, je povedal kidri~evski župan Alojz Sprah, v Cirkovcah pa je v zaklju~ni fazi gradnja ve~namenskega objekta. Tudi v Gori{nici so tik pred koncem gradnje in prenove
{olskih prostorov, v njih pouk že poteka, je dejal gori{ni{ki župan Slavko Visenjak, sve~ano odprtje pa bo 11. oktobra, ko bo v Gori{nici na obisku {olska ministrica dr. Lucija Čok.
V PODLEHNIKU ŽE OSEM LET BOJA ZA ŠOLO
Tudi v Vidmu se bo besedah župana Franca Kirbisa veselijo vseh novih pridobitev v {olstvu; v Vidmu jim je uspelo urediti pogoje za 9-letko, na podružnici v Leskovcu so pred zaklju~kom izgradnje ve~namenskega objekta, nad katerim bodo pridobili nekaj novih u~ilnic, za obnovo pa jim ostaja {e stara {ola in potem {e prenova podružni~ne {ole na Selih. Kot poseben problem, ki ob~ini vsako leto iz prora~una vzame tudi do 30 milijonov tolarjev, pa je župan Kir-biš izpostavil zdale~ previsok stro{ek {olskih prevozov.
Odlo~en je bil v svojih pogledih na {olstvo tokrat podleh-ni{ki župan in hkrati ravnatelj tamkaj{nje {ole Vekoslav Fric, ki je dejal, da v Podlehniku že polnih osem let bijejo boj za novo {olo, pa so neuspe{ni. Že trikrat so morali popravljati projekt, opravili so {tevilne pogovore na {olskem ministrstvu, sedaj pa so padli celo na 91. mesto, ~etudi v ob~ini zagotavljajo lastna sredstva in jim bo potekel že
Poslanec Anton Butolen (v sredini) je povabil v Haloze državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo in šport, odgovornega za področje investicij v šolstvu, Hermana Tomažica (na desni); z njima videmski župan Franc Kirbiš. Foto: TM
drugi ob~inski samoprispevek. Naveli~ali so se ~akanja, želijo {olo, ki bo otrokom zagotovila pogoje za normalno {olanje in 9-letko, je dejal župan Fric.
Maj{per{ki župan Franc Bezjak pa je samo spomnil, da je stanje na {oli v Maj{perku zares slabo, da se tega zavedajo, da pa so kljub ~akanju na {olskem ministrstvu v ob~ini pripravljeni na gradnjo že ve~ let. Sicer pa so jim pred dnevi kot darilo ob ob-~inskem prazniku potrdili idej-
POLITICNI MARKETING - 6
Doktor znanosti proti zdravniku
ZA ZAKLJUČEK SE O KONKRETNIH IMENIH
Naključje je hotelo, da se je politična realnost našega mesta ujela z zaključkom te serije člankov o političnem marketingu -pojavila se je bistvena informacija, ki ponuja določen vpogled v bližnji politični spopad za mesto župana Ptuja. Svojega kandidata je namreč razkrila stranka, ki dosega najvišje rezultate na državnem nivoju, kot stranka pa je najvišji rezutat dosegla tudi na zadnjih volitvah v mestni svet. Tako bomo na tudi na lokalnem nivoju videli spopad dveh najmočnejših strank pozicije in opozicije, LDS in SDS, ki bosta tudi v bitki za župansko mesto odigrali odločilno vlogo in katerih kandidata se bosta skoraj zagotovo spopadla še drugič, v drugem krogu lokalnih volitev.
Ob upoštevanju dejstva, da je na lokalnem nivoju dokaj omejen krog potencialnih kandidatov, ki bi kot morebitni tretji igralec lahko posegli v ta spopad, lahko tako predvidimo ogorčen boj med dr. Štefanom Celanom, kandidatom LDS, in Miroslavom Lucijem, dr. med., kandidatom SDS. Doktor znanosti proti zdravniku torej, kar bo spopadu dalo še dodatno težo dvoboja med znanstvenim pojmovanjem doktorskega naziva in zdravniškim (to je lahko tema za širšo razpravo) naslavljanjem s podobno titulo.
KAKŠNE SO NJUNE MOŽNOSTI, KAJ SO PREDNOSTI IN KAJ SLABOSTI?
Že na prvi pogled je očitna razlika med kandidatoma v moči njunih imidžev (o tem je bil govor v prvem nadaljevanju te serije, tukaj naj ponovim le, da moč lahko enačimo s poznanostjo kandidata med volivci), kar je tako prednost kot slabost. Dejstvo, da nekoga poznajo tako rekoč vsi, na eni strani predstavlja prednost, pa hkrati ravno to dejstvo odpira velike možnosti protikandidatu. Velika poznanost namreč zelo zožuje ma-
nevrski prostor Lucija, ki bo le stežka prepričal tiste, ki nimajo o njem pozitivnega mnenja, medtem ko je Celan politično še nepopisan list, kar lahko v dani situaciji ob ustreznem ravnanju prinese odločilno prednost. Ne smemo tudi pozabiti, da oba s seboj prinašata moč svojih strank — rezultati, ki sta jih dosegli stranki na zadnjih državnoz-borskih volitvah (LDS 39,4%, SDS 21,8%) kažejo na očitno Celanovo prednost v tej točki. V startu so tako moči nekako izenačene, s tem da lahko v času volilne kampanje dosedanji župan svoj položaj le ohrani, medtem ko ga Celan ob dobri volilni kampanji lahko bistveno izboljša.
Brez poznavanja strategij in taktik obeh strani je težko napovedovati poteze, vendar jih je pa nekaj vseeno moč predvideti. Ce se spomnimo odprtja pešmosta, ki je prevesil tehtnico na prejšnjih lokalnih volitvah, lahko podobne poteze pričakujemo tudi tokrat. Glede na pospešeno urejanje v zadnjem času, bo tokrat najverjetneje to vlogo odigrala policijska postaja, ki pa take teže kot omenjeni most vendarle ne bo imela.
Ne moremo tudi mimo enega največjih projektov zadnjega časa na Ptuju, obnove minoritskega samostana oziroma ponovne izgradnje cerkve na mestu nekdanje pošte in s tem povezanih (pre)velikih vlaganj sredstev občine (na čelu z županom) v ta projekt. Dvoreznost je v tej točki lahko še posebej ostra — že res, da je poteza izrazito všečna najbolj konzervativnemu delu volivcev, a je tudi vsaj enako odbijajoča za tiste, ki verjamejo v ločitev Cerkve od države. Še posebej ob zavedanju, da Ptuju manjka kar lepo število infrastrukturnih objektov (in tudi vsebin), ki bi mestu prinesli veliko večjo korist (naj omenim le južni most, prireditveno dvorano in obnovo gledališča). Število nezadovoljnih s takšno politiko ni zanemarljivo in tukaj se ponuja priložnost za Cela-na.
Glede na rezultate lokalnih volitev iz leta 1998 je zanimiva ugotovitev, da je Lucija takrat volilo 5.746 volivcev od skupno 19.383
volilnih upravičencev, kar ne predstavlja niti tretjine volivcev. Tudi ta podatek potencialno govori v prid Celanu — potencialno zato, ker je te volivce potrebno še ustrezno motivirati, da bodo odšli na volitve in oddali svoj glas. Bolj kot bo tekma vroča, več možnosti ima Celan in nasprotno: manj kot bo razprav o temah, povezanih z volitvami, ve~ji odstotek bodo predstavljali tisti, ki na vsakih volitvah volijo Lucija. Z nekoliko {pekuliranja lahko (za zanesljivo napoved bi bilo potrebno izvesti natan~no javnom-nenjsko raziskavo) predvidimo veliko odvisnost izida volitev od tega, v kolik{ni meri bo Čelan uspel izkoristiti nezadovoljstvo in hkrati s pozitivnim programom prepri~ati neopredeljene ter jim ponuditi vizijo druga-~nega razvoja Ptuja od dosedanjega. Luci na drugi strani, ~e se izrazim nekoliko slikovito, brani osvojene položaje in bi moral za zmago vzpostaviti zadostno raven zadovoljstva s trenutnim stanjem ter tako nagniti tehtnico na svojo stran. Ustrezala bi mu mla~na volilna kampanja, v kateri bi prevladal s pomo~jo inercije volilnega telesa.
Ob predpostavki, da bodo nezadovoljni uravnovesili zadovoljne, bo (kot pri ve~ini volitev) odlo~itev padla pri neodlo~enih. Neodlo~ene bo veliko lažje prepri~al nekdo, ki na novo vstopa v igro, kot tisti, ki mu to ni uspelo v preteklih 8 letih. Lucijeva prednost leži v ve~jem odstotku že osvojenih volivcev, na katere lahko v vsakem primeru ra~una. Skratka - v tem trenutku je Luci sicer bližje cilju, a ima na razpolago manj korakov. Čelanu se odpira {irši prostor za izbiro poti do cilja, ima tudi ve~jo zalogo {e neizkori{~enih potencialov. Z dobro odmerjenimi potezami in izkori{~anjem priložnosti lahko uspe{no nadoknadi zaostanek. Priložnost je na Čelanovi strani, trenutna pozicija na Lucijevi. Vsekakor bo bitka tokrat veliko bolj napeta in vro~a kot pri prej-{njih lokalnih volitvah.
Klas Berlic
ni projekt, kar že napoveduje, da so gradnji mnogo bliže, je {e dejal župan Bezjak.
Četudi smo {e dale~ od dobre pripravljenosti na 9-letko, pa v državi trdijo, da je znanje vendarle na prvem mestu; na to je spomnil tudi državni sekretar Herman Tomažič in dodal, da znotraj izobraževalnega sistema potekajo temeljite reforme (od vrtca do univerze). "Ta ~as je zagotovo najbolj izpostavljen projekt prenove osnovne {ole v devetletni program, ki zajema kompletno prenovo (tudi prostorsko); po skorajda vseh {olah v Sloveniji je bilo potrebno opraviti nekatera dela. Letno se na finan~nem ministrstvu za prenove v {olstvu nabere 2,2 milijardi tolarjev, za kar pa je bilo potrebno najti kriterije, po katerih bi se sredstva razdelila. Naredili smo razpis, nanj se je prijavilo blizu 300 osnovnih {ol, 140 vrtcev in 20 glasbenih {ol, naredili smo vrstni red in se ga sku{amo držati. Prihaja tudi do zamud, ker stvari niso usklajene, dva primera imamo tudi na Ptujskem - v {oli Maj{perk in Podlehnik. Ne bom dejal, da gre za nesporazum, temve~ bo potrebnih bo {e kar nekaj usklajevanj. Doslej je bilo vmes nekaj povr{nosti, tudi s strani ministrstva stvari niso bile sproti urejene, pa tudi v ob~ini ni {lo vse po na~rtih, ampak zdaj je idejni projekt za Maj{perk potrjen in
osebno sem se zavzel, da bo do gradnje pri{lo že drugo leto.
Nekoliko zahtevnej{a naloga je v Podlehniku, saj je precej stvari {e neusklajenih in težko napovem, kdaj bi lahko pri~eli gradnjo. Do leta 2004 je že do-lo~en rok, da obnovimo vrtec v Kidri~evem, ni~ pa {e ne morem govoriti o rokih za prenovo {ole na Selih in o za~etku gradnje vrtca v Vidmu, ~etudi so projekti za oboje že pripravljeni.
Projekt prenove osnovne {ole bomo nadaljevali {e v letu 2004/05, sicer pa nam v državi ravno v tem času, ko usklajujemo proračun za leto 2004, očitajo, da hočemo vedno več denarja za šolstvo, imamo pa vedno manj otrok. Drži, a površno gledano! S tem nam v državi želijo povedati, da je potrebno v šolstvu narediti neko racionalizacijo v tej smeri, da se spremenijo normativi, poseben problem pa so šole, kjer imamo tudi po štiri učence. Vsaj 40 šol v Sloveniji pa je takih, ki ne ustrezajo normativom, a obstajajo in jih država ter občina financirata. Imamo pa po Sloveniji ta čas odprtih blizu 180 naložb, ki tečejo hkrati, in na šolskem ministrstvu imamo s tem polne roke dela," je povedal sekretar Herman Tomažič ter napovedal svoj vnovični na Ptujskem.
Tatjana Mohorko
Sporoiilo uredništva Tednika pred predsedniškimi in lokalnimi volitvami 11. novembra 2002
V skladu z določili Zakona o volilni kampanji, po katerem morajo javna glasila najkasneje 45 dni pred datumom volitev določiti in objaviti pravila za predstavitev kandidatov, ured-ni{tvo Tednika sporo~a, da bo ob leto{njih predsedni{kih in lokalnih volitvah zagotavljalo enakopravno predstavitev vseh kandidatov ob doslednem spo{tovanju raznovrstnosti idej, pogledov in nazorov.
O vsebini, načinu in dolžini pisanja o kandidatih in njihovi volilni dejavnosti na na{em območju odloča uredni{tvo samostojno in vedno v interesu bralcev ter v skladu s svojo avtonomno uredni{ko politiko. O predvolilnem in volilnem dogajanju bodo poročali novinarji, nenaročenih prispevkov v zvezi s predsedni{kimi, županskimi in svetni{kimi kandidati, strankarskih izjav in drugih tekstov v podporo temu ali onemu kandidatu ne bomo objavljali.
Objava plačanih oglasov je možna in zanjo veljajo običajni cenik in plačilni pogoji ter določila Zakona o volilni kampanji in Zakona o javnih glasilih. Uredni{tvo ne bo dopustilo, da bi ta - četudi plačana - sporočila kr{ila obče veljavne civilizacijske norme medčlove{kih odnosov in dobrega okusa.
Odg. urednik Tednika: Jože Smigoc
PO MESTNI OBČINI
PTUJ / ZAČETEK OBNOVE PTUJSKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE
Za lepši prvi vtis
šef nadzorne postaje Ptuj Jože Majcen, ki sta mu po zadnji reorganizaciji podrejeni tudi postaji Kidri~evo in Mo{kanj-ci, je prej{nji konec tedna zadovoljno povedal, da se bo kon~no pri~ela težko pri~akovana obnova ptujske železni-{ke postaje, ki že dolgo ~aka na obnovo. 11. september je za nekatere ~rn dan, za ptujsko železni{ko postajo pa dan, ko se je pokazalo, da je obnova resni~nost. Obiskali so jo predstavniki uprave Slovenskih železnic in izvajalca prve faze obnove, v okviru katere bodo obnovili streho in izvedli nekatera dela v okviru zunanje ureditve. V okviru obnove strehe bodo zamenjali kritino in odstranili 10 od 12 dimnikov, dva pa obnovili, in to na delu, kjer so stanovanja.
Železniška postaja Ptuj ima še dve stanovanji, nobenega pa ne zaseda {ef postaje. V~asih je veljalo, da je na postaji tudi stanovanje zanj.
Druga faze obnove vklju~uje zamanjavo stavbnega pohištva, oken in vrat, na~rtujejo jo za prihodnje leto. Obnoviti bo treba tudi ~akalnico, medtem ko so sanitarije obnovili že pred dvema letoma. Od takrat do danes ve~jega uni~evanja niso doživeli, ~eprav jim redno odnašajo toaletni papir, milo in druge drobnarije. Zanimivo je, da pri uni~evanju prostorov železniške postaje niso glavni krivci mladi, temve~ starejši, ki jim je železniška postaja zbi-rališ~e za razli~ne izlete, ob vrnitvi poskrbijo še za olajšanje na postajnih WC ter za kakšno manjšo lumparijo, ki ima za posledico oškodovanje.
V teh dneh bodo na postajo pripeljali novega gostinca, ki bo moral v ureditev vložiti precejšnja sredstva, saj je ste~ajni upravitelj Slovenijaturista prodal tudi vso opremo, ki so jo vložili v zadnjo obnovo ptujskega postajnega gostinstva. Ta trenutek si potniki na ptujski železniški postaji ne morejo
šef Jože Majcen. V zdajšnji podobi ni v ponos niti zaposlenim, kaj šele mestu, ki se želi pohvaliti s svojo urejenostjo na vsakem koraku. Na zunaj ptujska postaja ni doživela obnove skoraj celih 20 let. Za boljše po~-utje potnikov, njim je postaja v prvi vrsti namenjena, pa zadnja leta ni bilo narejeno skoraj ni~. Za za~etek gredo sedaj s strehe salonitke, ki so tako in tako že prepovedane, pa tudi zato, ker nekatere dela postaje že krepko zaliva. Obnova strehe se bo predvidoma pri~ela prvega oktobra in bo trajala pet tednov. Delno obnovljeno železniško postajo bo tako odpiral že novi ptujski župan in ne stari, kot je bilo napovedano ob pri-
kupiti nobenega napitka, saj nimajo niti kavnega, kaj šele kakšnega drugega avtomata za napitke. Če so žejni, si lahko nato~ijo le vodo v sanitarijah. V 24 urah pripelje na ptujsko železniško postajo 24 potniških vlakov z okrog tiso~ potniki, v glavnem šolarji.
V 140 letih obstoja je ptujska železniška postaja doživela le malo obnov, zato je ~as, da jo celovito obnovijo, poudarja njen
PTUJ / POGAJANJA O ZAHTEVAH KRAJANOV GLEDE DEPONIJE ODPADKOV GAJKE
Vse veiii apetiti
11. septembra so se ~lani mestne ~etrti Jezero sestali v raz-{irjeni sestavi na 59. seji skupaj s pogajalsko skupino mestne ob~ine Ptuj in mestne ~etrti Jezero za center za ravnanje z odpadki Gajke. Uvodoma so ugotovili, da je tokratna seja v dobrih dveh letih, odkar se pogovarjajo za Gajke, že 27. na to temo, ob tem pa so imeli {e dva zbora ob~anov, tri delavnice in posvetovalni referendum, na katerem so krajani Spuhlje izrazili pripravljenost, da v svoje okolje sprejmejo nov center za ravnanje z odpadki, ki bo zgrajen na najsodo-bnej{i tehnologiji za to podro~je in ki bo v najve~ji možni meri prepre~eval negativne vplive na okolje. V osrednji to~ki dnevnega reda so usklajevali zahteve krajanov v Spuhlje in ~etrti Jezero pri izgradnji centra Gajke.
Krajni želijo imeti vse podrobno opisano in opredeljeno, da ne bi bilo težav pri uresni~evanju zahtev, kot se to dogaja sedaj še pri izpolnjevanju zahtev krajanov Brstja v zvezi s sedanjo deponijo, ki jo bodo zaprli konec letošnjega leta, ob~ani pa bodo rento prejemali še do leta 2007; do tega leta imajo tudi pravico od brezpla~nega odvoza gospodinjskih odpadkov, ~eprav je slišati, da bi želeli rento prejemati tudi po tem roku. Rok za ureni~-evanje zahtev pri gradnji infrastrukture se izte~e do konca leta 2002, kot je bilo sklenjeno na 23. seji sveta mestne ob~ine 29. januarja 2001. Mestna ob~ina Ptuj pa je dolžna realizirati še preo-
stale njihove zahteve.
Vseh zahtev krajanov Spuhlje in mestne ~etrti Jezero pri izgradnji centra Gajke je 65; na tokratni seji so jih uskladili do številke 39, usklajevanje pa prekinili do naslednje srede. Po prvi oceni bo realizacija zahtev stala ~ez milijardo tolarjev, prvotna ponudba mestne ob~ine pa je bila 830 milijonov tolarjev. Rento bodo prizadeti ob~ani Spuhlje prejemali 15 let v višini od 20 do 60 evrov po posameznem ~lanu gospodinjstva, glede na obmo~je oddaljenosti od centra. V odbor za nadzor nad gradnjo in obratovanjem centra Gajke so na seji sveta mestne ~etrti Jezero imenovali Slavico Kolarič, Janka
ni pa se pritožilo. Eno od meril za ocenitev ponudbe je bila tudi usposobljenost strokovnega kadra, kjer je Ptuj~anom manjkal en univ. dipl. inženir, ~eprav bi se po njihovem prepri~anju, ker gre za obnovo strehe, morala to~kovati lesarska oziroma mi-
zarska znanja. Če bi bilo tako, kot so prepri~ani v tem ptujskem gradbenem podjetju, potem bi lahko v okviru 40 milijonov prihranili še za kritino, sredstva mestne ob~ine pa si se lahko porabila za druge namene, ~eprav na Slovenskih želez-
nicah na vse pretege hvalijo mestno ob~ino Ptuj, da je kar zadeva tovrstna vlaganja, lahko svetel primer drugim slovenskim ob~inam, ki za ureditev svojih postaj ne prispevajo ni~-esar.
MG
V prvi fazi bodo obnovili streho ptujske železniške postaje, vključuje pa tudi delno zunanjo ureditev. Celotna obnova pa naj bi stala čez 150 milijonov tolarjev; letos jih bodo porabili okrog 40 milijonov (brez sredstev mestne občine Ptuj, ki bo kupila kritino). Foto: Črtomir Goznik
hodu diplomatskega vlaka na Ptuj maja letos. Če bi prišlo do pritožb zaradi izbire, izbrali so namre~ najdražjega ponudnika, ne najcenejšega, pa bi se za~etek del po vseh verjetnosti zavlekel v prihodnje leto, vprašanje pa je, ali bi sploh za~eli obnovo. Eno od ptujskih podjetij, ki je prav tako ponudilo sprejemljivo ceno, nižjo od izbranega ponudnika, je namre~ zahtevalo dodatno obrazložitev izbire,
Kolariča in mag. Marjana Janž-ekoviča.
Prva s seznama zahtev je vezana na za~etek ugotavljanja volje krajanov Spuhlje, da se organizirajo kot samostojna ~etrt. Lastniki kmetijskih zemljiš~ bodo upravi~eni do pla~ila odškodnine zaradi zmanjšanja kakovosti kmetijskih zemljiš~, ena od zahtev je tudi zahteva po dveh kon-cesionarjih: eden bo upravljalec deponije, drugi bo skrbel za odvoz odpadkov. Koncesionarja bosta morala mestni ~etrti jezero mese~no izpla~evati "donacijo" v višini 1500 evrov.
Najve~ zahtev pa je vezanih na izgradnjo infrastrukture - od kanalizacije do gradnje dveh športnih igriš~. Vse zahteve, vezane na center Gajke, morajo biti realizirane v štirih letih od podpisa pogodbe. Prav od podpisa te pogodbe je odvisen za~etek gradnje novega centra, za katerega naj bi v kratkem pridobili gradbeno dovoljenje, prav tako tudi dovoljenje za za~etek pripravljalnih del za gradnjo.
Glede nezadovoljstva ob~anov v zvezi z deponijo Brstje, ker se pogodbe ne uresni~ujejo, pa v mestni ob~ini zavra~ajo o~itke, saj se pogodbe uresni~ujejo, rok pa se za nekatere zahteve izte~e konec leta, zato tudi ne razumejo, da naj bi zaradi neizpolnjenih zahtev krajani Brstja s prvim oktobrom prepre~ili kakršnikoli dovoz odpadkov v odlagališ~e v Brstju.
MG
NIZOZEMSKA / PRVO ENTENTE FLORALE USPE[NO ZA PTUJ
Srebrno priznanje za okolje
Ptuj je letos prvič sodeloval v mednarodnem tekmovanju ocve-tličenih mest Entente Florale, v okviru katerega ni poudarek samo na {tevilu cvetlic, temveč na kvaliteti življenje v nekem okolju, urejenosti bivalnega okolja z avtohtonim zelenjem, parkih, zelenicah in tudi travnikih ter na odnosu med mestom in vasjo, urejenosti obrežij rek in potokov, poseben poudarek pa je na čistoči. Ptuj je po ogledu komisije 12. julija letos, ki je ocenjevala vse te dejavnike, zbral 80 od 100 možnih točk, kar ga je uvrstilo na drugo mesto med mesti desetih držav, ki so se letos potegovala za kar najbolj{e ocene in uvrstitve.
Uspešna je bila tudi Konstanje-vica, ki je v kategoriji vasi prav tako prejela srebrno priznanje. V imenu mesta Ptuj so priznanje v nizozemskem mestu Alphen aan den Rijn prevzeli Albin Pišek, Tanja Ostrman Renault in Valentin Zamuda. Sve~ano ga bodo ptujskemu županu, ki se podelitve ni udeležil, ~eprav so iz drugih sodelujo~ih evropskih držav mesta predstavljali župani, predali na slovesnosti ob svetovnem dnevu turizma, ko bo Turisti~no društvo Ptuj podelilo tudi priznanja najprizadevnejšim pri urejanju okolja. Obenem se bo zahvalilo vsem, ki so se letos trudili izboljšati okolje in dodatno ocve-tli~ili mesto. Tudi po njihovi zaslugi je Ptuj dosegel drugo mesto na mednarodnem tekmovanju Entente Florale.
Sodelovanje v tekmovanju je spodbudilo mnoge, da so poskr-
beli za vrsto kvalitetnih posegov v okolje. Upati je, da za~etni zagon ne bo splaval po vodi in ga bodo v prihodnjih posegih le še nadgrajevali.
V letu 2003 mesto ne bo tekmovalo v nobenem mednarodnem tekmovanju, za priznanje Entente Florale si bo med mesti predvidoma prizadevala Ljubljana, med vasmi Zre~e.
MG
Srebrno priznanje so za Ptuj v okviru letošnjega mednarodnega tekmovanja ocvetli~enih mest so prevzeli Albin Pi{ek, Valentin Zamuda in Tanja Ostrman Renault. Foto: Marjan Petek
PTUJ / V O'RO@ARNO PO CVET ZA LEP[I DAN
Na enem mestu cvetliina in kulturna ponudba
Odprtje nove cvetličarne O'ROŽARNA v Prešernovi 17 na Ptuju je v petek, 13. septembra, privabilo {tevilne Ptujčane in okoličane. Zbralo se jih je skoraj za tri stotnije - {tevil-ka, ki ji lahko zavidajo mnogi. Kazalo je že tako, kot da je Pre{ernovi manjkal samo {e ta cvet. Samostojna podjetnica Andreja Lah pravi, da v ta del starega Ptuja ni za{la po naključju. Vedno si je želela, da bi imela prostor z du{o, Pre{ernova 17 ga ima, in z mestnim dvori{čem, ki ko se odpro vrata, naravnost vabi, da se sprehodite med {tevilni-mi rastlinami, ki so obenem tudi razstavni eksponat.
V bogati ponudbi imajo za vsakogar nekaj, kar nas bo razveselilo: od cveta do šopka, ponujajo tudi storitve aranžiranja in darilni program, za katerega napovedujejo, da bo nekaj posebnega. Ob kulturi cvetja in vsega lepega bodo poskrbeli tudi za kulturno ponudbo tega dela Ptuja. Se letos nas bodo razvese-
lili z obiskom znane oblikovalke, ki izdeluje uporabne izdelke za razli~ne priložnosti. Ptuj~-anom in drugim želijo ponuditi najboljše, že sedaj pa ptujske cvetli~arne s svojo ponudbo ne zaostajajo za slovenskimi in tudi tujimi.
Tudi cvetli~arstvo ni nedovzetno za modne tokove in aktu-
Andreja Lah: »V O'ROŽARNI vam bomo zagotovo polepšali dan ...«
Bonsaji, ki krasijo hodnik, so s svojo miniaturno obliko že od nekdaj privla~evali poglede. Izbira je pestra, zato od-lo~itev ne bo težka
alnost. Trenutno je v ospredju minimalisti~en stil, prevladujejo enostavne in gladke linije, da je le vse ~imbolj preprosto, poudarja Andreja Lah, nova zasebna ptujska cvetli~-arka. Cvetli~arji vse bolj iš~ejo dodatne navdihe in izzive tudi v posameznih letnih ~asih, vzgojeno cvetje znajo umetelno povezovati s plodovi narave v šopke, ikebane in druge oblike sozvo~ja, ki nam bodo polepšali dom, pisarno in druge prostore.
V O'ROŽARNI v Prešernovi 17 na Ptuju vam ne ponujajo orožja v pravem pomenu besede, njihova govorica so rože, ki vas bodo s svojo lepoto v trenutku razorožile, da boste pozabili na vse, kar vam ne prinaša veselja. Pri~akujejo vas vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah od 8. do 13. ure.
PR
OD TOD IN TAM
VOLICINA / SLOVESNOSTI OB JUBILEJU
Sto let stoji uiilna zidana
Osnovna šola Voličina praznuje letos 100—letnico stavbe in 245-letnico {olstva v kraju. Ob jubileju se je zvrstila že vrsta prireditev: maja so pripravili prireditev Učenci O[ Voličina za bivše učence, takrat je razstavljal tudi bivši učenec slikar Jože Kramberger, v petek, 13. septembra, ko je minilo točno 100 let od odprtja šolske stavbe, pa je bila v Voličini osrednja slovesnost ob jubileju.
Obiskovalci so si z zanimanje ogledali staro učilnico
V sredo, 11. septembra, so v OŠ Voličina predstavili zbornik Okno v svet, ki so ga izdali ob jubileju in sta ga uredila Jasna Vogrin in Anton Goznik. V uredni{kem odboru sta sodelovali upokojeni u~iteljici Marija Karo in Tanja Tu{, upokojena tajnica Slavica Vogrin, dipl. ing. Franc Jur{a, mag. Fanika Krajnc Vre~ko, prof. Anton Goznik, u~-iteljica zemljepisa in zgodovine Zdenka Ekselenski, knjižničarka Marjetka Tu{ in univ. dipl. etnologinja in kult. antropologinja Jasna Vogrin. V njem so predstavili zgodovino {ole od leta
1967 do danes, spomine učencev in učiteljev ter dana{nji utrip {ole, v uvodu pa so predstavljene naravno-geografske značilnosti {olskega okoli{a. V zborniku so tudi strokovni članki; med drugimi je Fanika Krajnc Vrečko obdelala narečno podobo {olske-ga okoli{a. Ob koncu zbornika so navedeni vsi zaposleni od ustanovitve pole do danes in seznam vseh učencev, vpisanih v prve razrede, od leta 1918 do danes.
Petkova slovesnost se je pričela z igranjem pihalne godbe MOL iz Lenarta in mimohodom Her-bersteinove konjenice. Dru{tvo Presmec je pripravilo etnolo{ko razstavo Od zrna do kruha, v kulturnem domu pa je bila osrednja proslava, na kateri so se predstavili učenci osnovne {ole s recitacijami, plesom, petjem in igranjem. Zbranim so govorili
Zbornik Okno v svet sta uredila Anton Goznik in Jasna Vogrin
ORMOŽ / ZUPAN VILI TROFENIK SKLICAL TISKOVNO KONFERENCO
Vrsta uspešnih projektov v zadnjih {tirih letih
Ormoški župan Vili TTofenik je pred iztekom mandata sklical tiskovno konferenco ter predstavil delo občinskega sveta, županstva in upravnih organov. Nanizal je nekaj pomembnih ločnic, ki so zaznamovale družbeni in ekonomski položaj občine Ormož v zadnjih štirih letih. Med drugim je povedal, da bo ponovno kandidiral za župana, če bo zbral 150 potrebnih podpisov občanov.
Med najpomembnej{imi pogoji za hitrej{i razvoj infrastrukture je, da je občina Ormož kljub nekaterim drugačnim težnjam ostala v enakih prostorskih okvirih. "S tem smo uspeli zagotoviti tako hi tre j {i razvoj vsake od osmih krajevnih skupnostih kot Ormoža, občinskega sredi{č-a.V minulem obdobju smo v občinske investicijske programe vložili več kot 3,3 milijarde tolarjev. Bistveni prispevek k prepoznavnosti občine Ormož, zbolj{anju izobrazbene strukture, demografske privlačnosti in tudi k novim delovnim mestom v kraju pomeni Gimnazija Ormož, za katero smo iz občinskega proračuna zagotovili 181 milijonov tolarjev," je povedal Vili Trofenik ter dodal, da je bilo za potrebe osnovnih {ol porabljenih 608 milijonov tolarjev.
Ob tem je med pomembnimi spremembami, ki so vplivale na izbolj{anje življenjskega in socialnega položaja v občini Ormož, potrebno izpostaviti {e dokončanje doma za ostarele, za katerega je občinski proračun prispeval 317 milijonov tolarjev. Med po-membnej{imi dosežki v občini je tudi oskrba z zdravo pitno vodo,
ki pokriva 96 odstotkov celotne razvejane in naselitveno razpr{-ene občine. Sicer pa je bilo v zadnjih letih za komunalno infrastrukturo v vseh krajevnih skupnostih namenjena skoraj milijarda tolarjev, od tega dobrih 300 milijonov za pitno vodo, 300 milijonov za kanalizacijski sistem in čistilne naprave, za lokalno cestno omrežje pa 330 milijonov tolarjev (v ta znesek niso v{teti stro{ki rednega vzdrževanja). Grajski kompleks, ki je zgodovinskega pomena in predstavlja obraz sedanje občine Ormož, je v sklepni fazi urejanja. V njem so dobile svoj prostor nekatere ustanove, poleg tega pa je tudi kulisa za večino pomembnih reprezentančnih in poslovnih dogodkov s pomembnim dolgoročnim vplivom na občino Ormož. Za obnovo kulturnih spomenikov je bilo v zadnjih {tirih letih namenjenih iz občinskega proračuna 135 milijonov. Med {portnimi objekti pa je ob naložbi 225 milijonov tolarjev zaživel poletni ormo{ki bazen in zimski bazen v okviru gimnazijske zgradbe.
Župan Vili Trofenik je pozitivno ocenil gospodarski raz-
ravnatelj Anton Goznik, biv{i učenec in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin ter mag. Vera Bevc, predstojnica Zavoda za {ol-stvo, območne enote Maribor.
Po končali proslavi je domači župnik Anton Fras blagoslovil {olsko stavbo. Po ogledu {ole, telovadnice in stare učilnice, ki so si jo ob tej slovesnosti sposodili v Velenju, sta ravnatelj Anton Goznik in upokojena učiteljica Marija Karo razrezala jubilejno torto.
Prireditve se bodo nadalje-
vale v četrtek, 26. septembra, z večerom domačih pevcev in ansamblov, sledila bo otvoritev likovne razstave, v petek, 27. septembra, pa bo zaključek projektnega tedna Naša šola praznuje, ko bodo tudi pripravili razstavo. Šolo, telovadnico, staro učilnico, likovno razstavo in razstavo ob zaključku projektnega tedna si bo možno ogledati {e 28. in 29. septembra, ko se zaključujejo prireditve ob Ru-pertovem tednu.
Zmago Šalamun
voj občine v zadnjih letih, saj je ustrezna občinska gospodarska politika uspela privabiti tuje investitorje, med njimi največje podjetje v občini Ormož Carrera Op tyl, ki zaposluje 1260 ljudi. Znak ugodnega razvoja je tudi stopnja nezaposlenosti, ki je najnižja v zadnjih desetih letih. Za spodbujanje drobnega gospodarstva in pospe{evanja zaposlovanja na območju občine je bil zagotovljen kreditni potencial v vi{ini 375 milijonov tolarjev, ki so razporejeni v 46 podjetni{kih projektov. Investicijska sredstva za kmetijstvo so zna{ala 295 milijonov tolarjev, poleg tega pa je bilo z zagotovljenim kreditom v vi{ini 235 milijonov tolarjev podprtih {e 63 kmetijskih projektov in drugih naložbenih programov. Med najpomembne-j{imi naložbami na tem področju je brez dvoma črpali{če za bodoči namakalni sistem.
Ob izteku županskega mandata se je župan občine Ormož Vili Trofenik zahvalil tako občinskim svetnikom za dobro sodelovanje pri upravljanju vseh področij življenja in dela na območju občine, pa tudi vsem drugim, ki so po svojih močeh prispevali k bo-lj{i podobi občine Ormož. Ta je danes lep{a in bolj{a, občanom in obiskovalcem prijaznej{a kot pred leti. S tem pa je tudi izpolnjeno najpomembnej{e poslanstvo občinske uprave.
Vida Topolo^ec
PTUJ / Z RENEJEM MAURINOM O SEDAJ ZE BIV[I IN NOVI GLEDALI[KI SEZONI
Nova sezona programsko najzahtevnejša doslej
čeprav ima Gledališče Ptuj le sedem zaposlenih (drugo najmanjše slovensko gledališče Kranj pa na primer 35), dosega nadpovrečne rezultate. Lanska sezona je bila v mnogočem rekordna. Najbolj pa so zadovoljni, poudarja Rene Maurin, da so uspeli zaokrožiti programsko shemo. čeprav majhni, so veliki tudi po programski shemi, ki jim jo zavidajo mnogi. Ponašajo se z natečajem Mlada dramatika, festivalom monodrame in festivalom slovenskih komornih gledališč SKUP. Da lahko izpeljejo tako zastavljeni program, morajo vsi zaposleni dati vse od sebe; v tem trenutku bi nujno potrebovali vsaj še dva zaposlena. Nujno bi morali okrepiti igralski ansambel, da se bo gledališče lahko razvijalo. O tem govorijo že nekaj leta, prav tako pa jih utesnjujejo prostori. Kljub temu je ptujsko gledališče okolje, kamor radi prihajajo eminentni igralci in režiserji.
V obdobju v.d. direktorja Re-neja Maurina je bilo skupaj 145 predstav, obiskovalcev pa 22.700. Vseh prireditev v pretekli sezoni je bilo 271, od tega v stavbi ptujskega gledali{ča 173, gostovanj 98, vseh obiskovalcev pa 47315. Pri tem pa ptujsko gledali{če izstopa {e po enem podatku: na gostovanjih je uspe-
Rene Maurin, vršilec dolžnosti direktorja Gledališča Ptuj
lo zbrati največ gledalcev, nastope v Sloveniji je videlo 26500 gledalcev, v tujini 2560. Samo "Marjetka" je doživela 120 ponovitev, tej {tevilki pa se približujejo tudi druge predstave.
"V sezoni 2001/02 smo v Gle-dali{ču Ptuj prvič v celoti realizirali programsko shemo. Nova sezona 2002/03 bo programsko najzahtevnej{a doslej. Postavili bomo {tiri premiere, od teh bodo kar tri prestave tujih avtorjev Hubnerja, Berkoffa in Sinister-re prvič zaigrane na slovenskem odru, uprizoritev Roka Vilčnika pa je krstna. Ob tem bomo izvedli tudi oba festivala - festival monodrame in festival komornega geldali{ča SKUP, zaključuje se tudi rok za oddajo besedil na drugem natečaju Mlada dramatika. Gre za izjemen zalogaj, ki ga bomo lahko uresničili le ob izjemnih naporih vseh.
Znova poudarjam, Gledali{če Ptuj nujno potrebuje odmerjeno kadrovsko nadgradnjo, če bo želelo držati tempo, ki je bil
vzpostavljen v zadnjih letih," je med drugim povedal Rene Ma-urin, ko je predstavljal program nove sezone, v kateri se bo gle-dali{če ponovno ukvarjalo z življenjem.
Prva predstava v novi sezoni bo delo Lutza Hubnerja z mladostno tematiko Creeps, ki ga bo režiral Rene Maurin, v njej pa bodo zaigrali Petra Rojnik, Mateja Pucko, Alenka Tetickovic, Aljoša Koltak in Katarina Čas. Premiera bo 28. septebmra ob 20. uri. Decembra bo premiera ameri{ke igre o tesnobnosti Ste-vena Berkoffa pod naslovom Jamr (kvetch) in v režiji Matjaža Latina. Premiera bo decembra. Marčevsko premiero bo režiral Zvone Sedlbauer. Gre za delo Ay, Carmela Joseja Sanchi-sa Sinisterre, ki ga mnogi kritiki ocenjujejo kot enega najbolj{ih {panskih dramskih besedil, napisanih v zadnjih desetletjih. Junija pa bo krstna uprizoritev komedije Evrodejanke Roka Vilcnika.
MG
Da je pri imenovanjih prvih ljudi v ptujskih ustanovah vedno prisotno tudi malo teatra, je pokazalo zda-j{nje dogajanje okrog imenovanja novega direktorja ptujskega gledli{ča, ker zda-j{njemu poteče vedejevski mandat. Svet zavoda je podprl Maurina, komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja mestne občine pa je po nekem pre-{tevanju glasov (bojda ji je pri tem asistiral strokovni svet zavoda) za kandidata, ki ga bo predlagala mestnemu svetu v imenovanje, izbrala Ale{a Novaka. Pri tem ni zanemarljvi poskus nelegitimnega vplivanja enega od kandidatov na potek dogodkov. V tem primeru se gredo teatra vnovič nekateri ptujski politiki.
MARKETING
Oglas
1. del
V petek so na Ptuju podelili nagrado zlato ogledalo za najboljši tiskani oglas v poletnem obdobju. V preteklih {tevilkah smo spoznali predpriprave in osnovo za izdelavo oglasa, danes pa je pravi trenutek, da pogledamo tudi samo strukturo oglasa.
Za dober oglas je potrebna predpriprava, kjer natan~no spoznamo lastnosti naro~nikovega in konkuren~nih izdelkov, ciljne skupine, sporo~ilnost ipd. Vse to opi{emo v briefingu, ki ga posredujemo kreativni ekipi v agenciji. Ekipo ponavadi sestavljata tek-stopisec in oblikovalec (ali pa tudi ve~ oseb), ki tvorita idejo oglasa, tekste in grafi~no izvedbo oglasov.
Oglas (govorimo o tiskanem oglasu) se v osnovi sestoji petih elementov: naslova, ilustracije oz. slike, teksta, logotipa in slogana. Odvisno od potrebe se dodajajo tudi drugi elementi. Na robu oglasa so popularni podpisi agencij, z zakonom pa je dolo~eno, da mora pri vsakem oglasu biti razviden naro~nik.
Naslov oz. headline je en nosilnih elementov oglasa, njegova naloga pa je vzbujanje pozornosti pri potro{niku, izlo~anje potencialnih kupcev iz množice bralcev in vzbujanje želje po branju nadaljnjega teksta. Pri naslovu se je potrebno osredotočiti na relevantno ciljno skupino in pri tem paziti, da ne zajamemo preširokega kroga ljudi. Pri oblikovanju naslova se lahko upiramo na idejo, da ljudje ne berejo dolgih oglasov. V tem primeru je že v naslovu potrebno napisati bistvena sporočila. Druga ideja pravi, da bralca z naslovom indirektno vpeljemo v branje teksta, ker ga zanima, kaj z naslovom želimo povedati. Vsekakor je naslov potrebno opremiti z dobro sliko, ki naslovu da dodatno sporočilnost. Ob dobrem sloganu tekst velikokrat sploh ni potreben, saj bralec dodatnih informacij ne potrebuje.
Tokratni nagrajenec zlatega ogledala je naslov postavil na registrske tablice in pritegnil z duhovitimi naslovnimi teksti, ki so bili sestavljeni iz registrskih oznak večjih slovenskih mest in žargonskih dodatkov (npr. KR*-MIMO, NM*CAKU, sSG*VI-DU). Potencialen problem pri teh naslovih bi lahko bila uporaba ljubljanskega žargona in spregledani žargoni drugih slovenskih pokrajin. Vendar do množičnih protestov ni prišlo, kar kaže, da so oglas v agenciji pred objavo dobro testirali. Naslov gradi na ideji, da skupaj s podnaslovi in sloganom pove bistvo sporočila, tekst pa za sprejetje sporočila nima več bistvenega pomena. Oglas si lahko ogledate in ocenite v poročilu o podelitvi nagrade.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fideljorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri
ustvarjanju kolumne.
Marjan Osiroško, univ. dipl. komunikolog
OBČINA ZAVRC
ZAVRC / PRAZNIČNI POGOVOR Z ZUPANOM MIRANOM VUKOM
Haloze prej in sedaj - razlika je velika
V haloški občini Zavrč, ki sodi med mlajše in najmanjše v Sloveniji, so te dni sredi prireditev ob šestem občinskem prazniku. V devetih naseljih, ki se razprostirajo na dobrih 19 kvadratnih kilometrih, je našlo svoj življenjski prostor blizu 1500 ljudi. In zagotovo jim ni žal, da so ostali in vztrajali, kajti Haloze nekoč in danes so, kot pravi župan Miran Vuk, velika razlika - na bolje seveda, kajti zaprašene in blatne ceste so zamenjale asfaltne, do vseh hiš, ki so želele in zmogle, so speljani vodovod, elektrika in telefon.
Zovrški župan Miran Vuk: "V štirih letih smo za razvoj občine namenili več kot 800 milijonov."
Lepšega časa si za praznovanje v občini Zavrč res niso mogli omisliti, kajti v Halozah je jeseni, ko narava vra~a ~loveku za vse, kar je na njej postoril, {e posebej lepo. Od Belskega Vrha prek Drenovca in Gorenjskega Vrha do Goričaka, od Hrastovca in Pestik do Korenjaka, pa seveda od Tur{kega Vrha do Zavr~a se bo te dni veseli pesmi klopot-cev pridružila še praznična pesem domačih godcev in pevcev, pa tudi že prvih trgačev.
TEDNIK: Gospod župan, izteka se vaše prvo štiriletno mantatno obdobje županovan-ja. Kako ga ocenjujete?
Miran Vuk: "Vsekakor smo za ta del Haloz storili veliko, saj smo v štirih letih investirali več kot 800 milijonov tolarjev. Največ denarja in svojega dela smo vložili v infrastrukturo, predvsem v vodovod in ceste, saj so bile prej Haloze skoraj povsem pozabljene. V štirih letih smo s skromnimi proračunskimi sredstvi zgradili več kot 15 km lokalnih cest in s tem približali naše občane regionalnemu središču Ptuju. Pomembno je tudi, da so se s tem uredile šolske poti oziroma ceste, po katerih vozjo avtobusi. Obenem smo zagotovili pogoje za izboljšanje materialnega stanja naših občanov, saj so vse kmetije in domačije odslej bolj dostopne, odprte v svet, ker imajo poleg cestne povezave še vodovod, elektriko in telefon. Skratka Haloze prej in sedaj to je velika in opazna razlika. Za izgradnjo vodovodnega omrežja smo v mojem štiriletnem mandatu namenili več kot 200 milijonov, in če k temu prištejemo še 200 milijonov, ki so jih za to namenili v prejšnjem mandatu, smo za vodovod v občini namenili že več kot 400 milijonov to-
larjev. Z drugimi besedami: na območju naše občine ni več hiše brez vodovoda."
TEDNIK: Tudi v obdobju med obema praznikoma ste storili kar precej. Katere so pomembnejše investicije?
Miran Vuk: "Najbolj me veseli, da smo dokončali ureditev in
šnjega občinskega praznika."
TEDNIK: Sicer pa ste v obdobju med obema praznikoma storili še veliko drugih del.
Miran Vuk: "Res je. Že lansko jesen smo uredili in asfaltirali parkirišče ob pokopališču, kar nas je veljalo okoli 7,3 milijone tolarjev. Začeli smo tudi ureditev Slomškovega doma in ga še pred zimo zaprli. Za potrebe 9-letke smo uredili in opremili eno učilnico in računalniški kabinet, kar nas je veljalo okoli 2 milijona. Poleg že omenjene ceste na Korenjaku pa smo s skupnimi močmi uredili tudi več manjših odsekov lokalnih cest v skupni dolžini prek 600 m, za kar smo prispevali prek 2,6 milijona. Precej sredstev pa smo namenili tudi za posodobitev športnega igrišča v Zavrču, ki bo v naslednjem letu ena večjih občinskih investicij, saj želimo igrišče kompleksno urediti."
TEDNIK: Kaj pa vas poleg športnega igrišča še čaka v naslednjem letu?
Miran Vuk: "Kar precej je tega. Obnoviti in asfaltirati želimo še nekaj krajših odsekov lokalnih cest, nujno moramo razširiti pokopališče, čaka nas obnova kulturnega doma oziroma kino-dvorane v Zavrču in dokončanje ureditvenih del na Slomškovem domu. Vztrajno pa iščemo tudi alternativno rešitev za morebitno preureditev namembnosti
Največja in najpomembnejša pridobitev med praznikoma je okoli 2 km asfaltne ceste, ki se vije od Korenjaka do zelene meje
Evropska unija, vse strožji, tako da bodo divja odlagališča počasi izbrisana z zemljevida vseh občin v Sloveniji."
TEDNIK: Kaj prinaša občini državna meja?
Miran Vuk: "Kakorkolli že, menim, da pomeni državna meja za občino predvsem veliko pozitivnega. Prvič, že sedaj obogatimo naš skromni proračun z denarjem, ki ga zberemo s komunalnimi taksami. Naj povem, da želimo stvari urediti v celoti,
Zavrč te dni; pogled na novo šolo s Slomškovim domom in cerkvijo v ozadju. Foto: M. Ozmec
asfaltiranje ceste Korenjak - zelena meja. Gre za okoli 2000 m dolg odsek, za gradnjo katerega smo v občini namenili več kot 50 milijonov tolarjev. To je bil eden najtežjih cestnih zalogajev in predvsem nujno potreben, saj je bilo stanje na tej cesti, milo rečeno, grozno. Še poleti je bila skoraj neprevozna, v jeseni in pozimi pa smo ji bili kos le s traktorji. Ponosni smo na to delovno zmago in zato smo odprtje te ceste izbrali ZA sklepni del leto-
Samopostrežba "HALOŽANKA"
Çfs :itaiti irï občani (ritčinskec
[O

Zinká & Ivan OGRIZEK s.p., Gončak 4,2283 ZAVRC Telefon: 02 / 761 03 81
hlevov in objektov, ki so v lasti Kmetijskega kombinata. Gre za bivšo državno posestvo, ki sedaj sameva. Med večje, obsežnejše, pa tudi med najdražje občinske projekte pa sodi pričetek gradnje kanalizacijskega sistema na celotnem območju občine. Projekt bo precej drag, saj bo zaradi razpršenosti naselij po hribih potrebno zugraditi še 5 ali 6 manjših čistilnih naprav. Zavedati se moramo, da so na področju ekologije predpisi, ki jih določa
zato bomo uvedli samostojno službo za pobiranje komunalne takse. To bo za občinsko blagajno pomenilo bistveno več denarja, poleg tega pa še 4 ali 5 novih delovnih mest. Glede na številne novosti, ki jih zahteva shengenski sporazum, lahko v v Zavrču kratkem pričakujemo gradnjo novega mejnega prehoda in nove policijske postaje. Kolikor sem seznanjen, naj bi v obmejni policijski postaji na novo zaposlili okoli 80 ljudi, v
Kmečki turizem in vinogradništvo
Čestitamo vsem občanom in občankam ob občinskem piazniku občine Zavrč.
Iz naše ponudbe:
- praznovanja, poroke,... za zaključene družbe do 150 oseb, doma pridelana hrana, pripravljena v kmečki krušni peči, prenočišča, vina I Anton Pungračič s.p., Drenovec pri Zavrču 7, tel.: 02/7610-641
glavnem policistov in drugega osebja. Prepričan pa sem, da bo med njimi tudi precej ljudi z območja naše občine."
TEDNIK: Ob sprejemu prostorskih načrtov je bilo slišati tudi o prostoru za obrtno in brezcarinsko cono ter invidi-dualno stanovanjsko izgradnjo. Kje bodo našli svoj prostor?
Miran Vuk: "Praktično smo v zaključni fazi sprejema prostorskih planov za območje celotne občine, po katerih se odpirajo velike možnosti za individualno stanovanjsko izgradnjo. Za to bo v kratkem na voljo okoli 80 srednje velikih parcel. Prostor za obrtno in brezcarinsko cono pa bo v medmejnem pasu, med obema carinskima objektoma, to jue med slovensko in hrvaško mejo."
TEDNIK: Volitve so pred nami, tako kot občane zanima tudi nas, ali boste ponovno kandidirali za župana?
Miran Vuk: "Najbrž bom, saj se zavedam, da je treba začete projekte tudi dokončati. Čeprav imam tudi veliko drugih NALOG, ne morem županovanja iz-preči sredi dela, zato si jih želim dokončati tako v fizičnem kot v finančnem pogledu."
Osrednja prireditve ob završ-kem občinskem prazniku bodo v soboto, ko se bodo v organizaciji Planinskega društva ob 9. uri iz Brezovca odpravili na planinski pohod po Halozah, ob 12. uri pa se bodo zbrali v Korenjaku na sklepni slovesnosti ob odprtju ceste Koranjak - zelena meja.
M. Ozmec
Vsem občankam in občanom občine Zavrč
ob občinskem prazniku iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo proslavo, ki bo v soboto, 28. septembra 2002 ob ij. uri v baru pri Veseliču v Turškem vrhu.
RADIOPTUJ
89,8'>98,e-l04;3MHz
občanom občine Zavrč čestitamo ob občinskem prazniku
za dosežene uspehe in jim želimo prijetno praznovanje!
soDEiAvci Tednika in Radia Ptuj
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / OB ZAKLJUČKU FESTIVALA PTUJ ODPRTO MESTO
ii^vahen uliini utrip
Od 4. do 7. septembra je na ptujskih ulicah potekal zadnji med ptujskimi poletnimi festivali - Ptuj odprto mesto. Organizatorji so bili tokrat mladi, člani Društva za miselno rekreacijo Povod iz Ptuj, festival pa je nastal v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov in Loesje. Levji delež sredstev, okoli 1 milijon tolarjev, je prispeval Urad za mladino Republike Slovenije, medtem ko je za izvedbo festivala bilo potrebno zbrati več kot 2 milijona tolarjev.
no animacijo so izvajali gostje iz tujine, v parku so mladi izdelovali aktualne grafite pod vodstvom slovenskih in hrva{kih grafitar-jev, pod vodstvom Tomaža Plavca še vedno nastaja maketa Ptuja
V preteklih letih so poletno dogajanje na ptujskih ulicah v obliki posameznih prireditev ali festivalov pripravljali različni organizatorji, posamezniki ali društva. Letos so konec poletja obeležili mladi. Vodja organizacijskeg odbora Robert Križanič nam je povedal, da so v ta namen pred enim letom ustanovili društvo Povod. Temeljito so premislili, kaj želijo iz zakaj, ter izdelali elaborat, v katerem so zapisali tudi, da je osnovni cilj projekta Ptuj
-	odprto mesto oživitev mestnega življenja tudi skozi organiziranost mladih. Z atraktivnim, mladim in drugim vedno radovednim in življenja polnim Ptujčanom je bil program na kožo pisan. Podobne ulične predstave (Tri burke - Družinsko gledališče Kolenc, Vaška posebneža
-	Janeza Cankarja in Ivana Ma-lavašiča, Rum vodka - režiserja Petra Srbčiča, Birokrat d.o.o. -KD Priden možic, Taun Gree -Mini odra Zaklonišče) so bile na
Foto: Ozren Bionušo
Ptuju že videne. Vitezi so se tokrat z gradu preselili pred magistrat, vsekakor pa je posebnost in novost festivala vključitev in animacija mladih v program. Ulič-
(nekoč bo tudi na ogled), osnovnošolci so raziskovali Ptuj, učenci ptujske glasbene šole Karol Pahor pa so bili s svojim prijetnim pouličnim muziciranjem
NOVA VAS / KOSILI KOT NEKOČ
BarSca po Dravi plula
•••
V Novi vasi pri Markovcih so vaščani v soboto, 14. septembra, ponovno prikazali običaj košnje trave, ki je potekala tako, kot so to počeli pred 30 in več leti. Prireditev, organizirali so jo Konjeniški klub, vaški odbor, PGD in kmečke žene iz Nove vasi, je potekala na več prizoriščih. Najprej so se kosci zbrali pri Dominklovi domačiji, od koder so krenili kosit v Šturmovec, popoldan pa se je dogajanje preselilo v novovaški športni park.
Program celodnevnega dogajanja se je začel v ranih jutranjih urah. Ob svitu, okrog pol {este ure, so se pred staro Dominklo-vo domačijo zbrali kosci iz Nove vasi in okoli{kih vasi. @e drugo leto se je ko{nje udeležila skupina Kosci iz Markovcev — skupina ljudskih pevcev, ki deluje pri Folklornem dru{tvu Markov-ci. Po okrepčilu so se zbrani odpravili na obrežje Drave. Tam so jih pričakali brodarji in ribiči. Ti so kosce z ladjama odpeljali čez Dravo, kjer jih je čakal voz s konjsko vprego, ki jih je odpeljal do Lahovega tala. Tam so se potem možje lotili ko{nje — seveda z obilo dobre volje, veselja in smeha. Pesem koscev je v sončnem sobotnem jutru odmevala vse do okoli{kih vasi. Okrog devete ure so se koscem pridružile žene, ki so čez Dravo v ladjah pripeljale kmečko južino. Iz starih lončenih pekačev je di{alo po slastnih pogačah, {e pred pogačami pa je vsem teknila kisla juha, ki so jo gospodinje postregle kar na navlih sveže poko{ene trave. Po kratkem oddihu in južini ter seveda "trčkanju" so kosci in gospodinje ob petju ter smehu travo pograbljali in jo naložili na
Ladji, poimenovali so ju po ribah, ki se pojavljata na tem delu stare struge Drave, Suka in Suloč, je blagoslovil župnik Janez Ma-učec. Za brodarja so imenovali domačina Konrada Janžekoviča, Novovaščani pa ju bodo uporabljali za prevoze po Dravi. Pa ne vsakdanje prevoze, ampak za tu-
povedal Anton Kekec, predsednik KK Nova vas, bi lahko obiskovalce - zaključene družbe, ki bi jim ponudili prostor za piknike v športnem parku — z ladjami odpeljali do Borla ali pa v Stur-movec, od tam pa bi se potem vrnili s konjsko vprego. Po drugi strani pa bi lahko ladje uporabili tudi za prevoz učencev nižjih razredov osnovnih šol, ki bi jih popeljali na zanimiv naravoslovni dan.
Zbrane sta ob svečani predaji ladij nagovorila tudi Franc Ke-
Foto: Louro
vozove. Nato pa je konjska vprega vozove odpeljala v Novo vas, kjer so travo raztepli po travnati površini športnega parka. Sledil je obed, ob 13. uri pa se je prireditev nadaljevala s krstom dveh novih ladij.
ristične prevoze. Glede na ustrezno lokacijo, ki jo nudi športni park, bi radi v Novo vas pritegnili čimveč obiskovalcev, ki bi jim na tem območju pripravili piknike ali družabna srečanja. Z novo pridobitvijo se želijo Novo-vaščani vključiti v turistično ponudbo občine Markovci. Kot je
kec, župan občine Markovci, in Franc Panikvar, predsednik vaškega odbora.
Sončen sobotni popoldan pa je bil tudi kot nalašč, da so se obiskovalci z novimi ladjami lahko po Dravi tudi popeljali. In to čisto varno.
Mojca Zemljaric
LENART / OTVORITEV SKUPNE RAZSTAVE DVEH SLIKARJEV
Umetnost mladih
V petek, 13. septembra, je bila v avli Jožeta Hudalesa v Lenartu otvoritev razstave Braneta Širca in Žiga Reharja, oba sta absolventa visoke strokovne šole slikarstva v Ljubljani in delata pod mentorstvom Igorja Kregarja, Marka Butine in Darka Slavca.
Brane Sirca upodablja na svojih slikah in objektih tematiko s področja numerologije, pri čemer odslikuje števila in njihove medsebojne interakcije tako v likov-no-popartističnem, kakor tudi
simbolično-duhovnem pomenu. Žiga Rehar pa v svoje slike vgrajuje posamezne organsko izoblikovane like kot nekakšen skupek informacij.
Brane Širca in Žiga Rehar na otvoritvi razstave
Otvoritev je z glasbenim utrinkom popestrila Inga Šipek Vod-njov. Razstava, ki si jo je vsekakor	Zmago Šalamun
Robert Križonič, vodjo orgo-nicijskego odboro festivoio. Foto: Mojdo Fridi
deležni tudi finančnih prispevkov mimoidočih. Na žalost pa za-
radi dežja nismo videli gojencev Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, ki so pripravili izredno bogat program pouličnega dogajanja. V program pa so se z uličnimi dejavnostmi vključili tudi učenci OS Ljudevita Pivka.
Eno leto so trajale priprave na festival mladih za Ptujčane. Člani društva Povod so kandidirali na različne razpise ter uspeli pridobiti tudi s pomočjo sponzorjev in MO Ptuj 2 milijona potrebnih sredstev, levji delež pa je prispeval Urad za mladino RS. Festival naj bi postal tradicionalen, želja organizatorjev pa je, da bi tovrstno, živahno ulično dogajanje postalo del vsakodnevnega utripa Ptuja - mesta z dušo.
Majda Fridl
vredno ogledati, bo odprta do 11. oktobra.
PTUJ / NA OGLED NAJLEPŠI JEDILNIKI SVETA
hziv za današnje "pisce" jedilnikov
V Miheličevi galeriji na Ptuju so 12. septembra odprli nevsakdanjo razstavo "Najlepši jedilniki sveta", ki sta jo pripravila Muzej Sarajevo, ki letos praznuje 125-letnico delovanja, in Pokrajinski muzej Ptuj. Do konca septembra bodo na ogled jedilni listi in jedilniki s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki so nastajali na območju Sarajeva.
Po svoji lepoti ne zaostajajo za dunajskimi, pariškimi in drugimi evropskimi centri, in čeprav ta prostor še danes ni pravi uradni evropski prostor, razstava dokazuje ravno nasprotno. Z bogastvom dekorativnosti jedilnikov razstava potrjuje visoko kulturo oblikovanja jedilnikov tedanjega časa. Današnji jedilniki so v primerjavi z razstavljenimi prava revščina, brez oblike in
najmanjše inovativnosti. Morda pa bodo le navdihnili katerega od ponudnikov hrane in pijače, da se bo bolj posvetil tudi temu delu svoje ponudbe.
Prvi obiskovalci so bili navdušeni, eni sicer pogrešajo razstavni katalog, drugi so ob pogledu na jedilne liste in jedilnike postali kar lačni; kaj pa vi?
MG
Eden nojiepših jedilnikov s konco 19. in zočetko 20. stoietjo iz zbirke »Nojiepši jediiniki sveto«, ki bo no ogied do konco sep-tembro v Miheiičevi goieriji. Foto: Črtomir Goznik
Marketing Radia Ptuj, 02 748 34 30,02 749 34 39, ftlcs 02 749 34 36 '^-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tedniksi
'i^jijdiijjjm^^iji^ijmii JJ/ujjuj^IUJ
ČETRTEK, 19. september:
18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Grabe pri Ormožu (Majda Fridl in Zvonko Žibrat) 20.00 Orfejček (D. Godec, L Huzjan, J. Ekart) PETEK, 20. september:
12.15 Napovednlk dogodkov (Tatjana Mohorko] 16.10 V vrtu (Miran GluSič, ing.agr.) SOBOTA, 21. september:
11.05 Kuharski nasveti (Nada Pigner) PONEDEUEK, 23. september: 18.00 Kultura
20.00 Vroča linija (Darja Lukman Žunec) TOREK, 24. september:
18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak) SREDA, 25. september:
09.10 Po slovenskih goricah (Zmago Šalamun)
OD TOD IN TAM
LENART / 5. MEDNARODNI POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
Lutkarji do solz nasmejali Lenariane
V Lenartu že od 4. septembra poteka 5. mednarodni poletni lutkovni pristan, ki ga organizira obmo~na izpostava sklada za kulturne dejavnosti, v okviru katerega je bilo do danes odigranih 16 predstav. Predstavile so se skupine OŠ Lenart, vrtca Lenart, Liberec iz Češke, lutkovno gledališ~e Pika, gledališ~e Steps iz Izole, lutkovno gledališ~e KUD Koruzno zrno in ZKD Karol Pahor Piran.
Kot novost so letos uvedli v Lenartu oder na prostem s predstavo za odrasle, na katerem se je v petek ob 22. uri predstavilo
lutkovno gledali{~e KUD Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice s predstavo Nylon in do solz nasmejalo zbrane Lenar~ane.
Prizor iz lutkovne predstave za odrasle Nylon lutkovnega gledališča KUD Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice
Predstave se bodo nadaljevale jutri, ko se bo v Domu kulture v Lenartu predstavila lutkovna skupina Detel iz vrtca Lenart, ob 11.30 uri pa se bo v Jurov-skem Dolu predstavila dramska skupina MI iz O[ Lenart, s predstavo H~i lune. V nedeljo, 22. septembra se bo v Domu kulture v Lenartu predstavilo {e lutkovno gledali{~e Pika z avtorsko priredbo islandske pravljice Ma~ek Ma~kursson. V ~etrtek,
26.	septembra, bo v vrtcu v Lenartu nastopila lutkovna skupina O[ Sv. Trojica s predstavo prizori življenja stvari. V petek,
27.	septembra, bo ob 20. uri za-klju~ek festivala v vite{ki dvorani gradu Hrastovec, kjer bo tudi lutkovna predstava za odrasle Lutkovnega gledali{~a Maribor, ki se bo predstavilo s Turja{ko Rozamundo. V ponedeljek, 30. septembra, pa bo v vrtcu v Ju-rovskem Dolu in pri Sv. Trojici potekala delavnica z naslovom Lutkarske vragolije. Lutke bosta z otroki izdelovala Breda Varl in Slavko Raku{a Slavinec.
Zmago Šalamun
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Neznana Slovenija?
Novica o morebitnem srečanju papeža Janeza Pavla II. in patriarha ruske pravoslavne cerkve Alekseja II. v Sloveniji, ki je te dni bučno ob{la dober del sveta, je spet drastično demantirala tisti glasni del slovenskih piarov-cev in drugih "strokovnjakov" za reklamo in promocijo, ki že nekaj časa ne izpustijo nobene priložnosti, da ne bi dokazovali, kako neznana in kako neprepoznavna je Slovenija. Pravzaprav je v tem njihovem "dokazovanju" največji absurd ravno to, da sami sebe dikvalificirajo oziroma priznavajo svojo nekompetentnost. Njihova pozicija namreč pač ni takšna, da bi bilo za njihovo poslanstvo dovolj zgolj nekakšno kritično opozarjanje na "nevzdržne razmere". Seveda se za takšnim ravnanjem "propagandistov" nemalokrat skriva predvsem želja po novih in večjih zalsužkih pri "promoviranju" slovenske države v tujini. Velikokrat tudi za projekte, ki so že vnaprej obsojeni na majhen uspeh ali pa celo na fijasko.
ZANIMIVA RAZNOLIKOST
Zdi se, da ta čas celo med tistimi, ki največ govorijo o premajhni "prepoznavnosti" Slovenije v svetu ni soglasja o tem, kaj naj bi le-ta pomenila in kaj naj bi z njo dosegali. Predvsem bi bilo dobro, če bi se kdaj poskušali realistično vključiti v krog nam primerljivih in njihove izkušnje soočiti z našimi. Tako bi zelo hitro ugotovili, da Slovenija ni v ničemer manj znana kot kakšna podobna evropska ali kakšna druga država. Marsikdaj pa bi se zagotovo izkazalo, da je naša država na marsikaterem področju celo pozitivna izjema, nekaj posebnega, izvirnega.
Seveda s tem ne trdim, da je Slovenija po Evropi in po svetu storila dovolj, da bi jo bolje ali dobro poznali. Zdi se celo, da za to ne zna izkoristiti vseh možnosti, ki so se ji v nekaterih obdo-
bjih ponudile in se ji ponujajo. Slovenija je s svojo majhnostjo (in raznolikostjo), pa tudi s svojo zgodovino in siceršnjim razvojem posebej zanimiva točka med množico držav, ki se s čim podobnim ne morejo pohvaliti.
Drugi nam kar naprej ponujajo atraktivno prispodobo o Sloveniji kot mostu med različnimi svetovi, različnimi civilizacijami. Mi pa tega ne znamo (ali nočemo) valorizirati in izkoristiti v promicijske namene. Ko je na Balkanu divjala vojna, so tisti, ki so poklicani za (učinkovito) turistično propagando, skupaj z vsemi drugimi na veliko tožili, da zaradi tega propada tudi slovenski turizem. Nihče pa se ni spomnil, da bi tuje turiste z ofenzivno propagando prepričeval, da je Slovenija "otok miru na Balkanu". Seveda bo kdo takoj rekel, da mi ne sodimo na Balkan, vendar nas velik del sveta tja uvršča. Najbrž bi lahko kdo tudi na hitro dokazal, da od takšne reklame ne bi bilo kakšne velike neposredne koristi. Toda v tistem času bi ravno takšna reklama za Slovenijo vendarle pomenila zelo veliko, ker bi zelo neposredno sporočala celotni (ne samo turistični) evropski in svetovni javnosti, da je Slovenija nekaj ločenega, izdvojenega od tistega, v kar so jo v tistem času še na veliko vključevali.
ENKRATNO POSOČJE
Velik del slovenske zgodovine je izjemna zgodba o slovenskih "posebnostih", ki bi jih bilo treba sistematično vključiti v sodobno slovensko promocijsko zgodbo. Slovenija je bila - če se zožimo na novejšo zgodovino - nekakšna majhna črta, branik pred turškim prodiranjem v Evropo. V času prve svetovne vojne je bilo Posočje prizorišče ene izmed največjih in najbolj krvavih bitk, o katerih so in še danes pripovedujejo in pišejo zgodbe najbolj znameniti zgodovinarji, vojsko-
vodje in pisatelji. O tem je pisal Hemingway, tu je nastajala in se preizkušala doktrina o "bliskoviti vojni", ki je pozneje tako odločilno vplivala na potek druge svetovne vojne in na prvotne Hitlerjeve zmage. O vsem tem prepričljivo in zanimivo pripoveduje muzejska zbirka v Kobaridu, toda v resnici bi bilo lahko veliko širše območje nekdanjih bojev danes muzejsko območje z razgibano turistično in strokovno dejavnostjo. Nekaj povsem enkratnega (in atraktivnega) bi bilo, če bi obiskovalce v živo popeljali na najznamenitejša prizorišča soških bojev.
Nekdanji ameriški obrambni minister Perry je letos spomladi pripeljal na obisk v Kobarid skupino svojih študentov z neke ameriške visoke šole, da bi jim v živo predaval in pokazal, kje je potekala ena izmed največjih bitk vseh časov v Evropi in v svetu. Pomislimo, koliko vojaških in podobnih šol je samo po Evropi, za katere bi bilo - seveda ob naši ustrezni ponudbi in akciji - zanimivo organizirati strokovne ekskurzije v Posočje. Ob tem pa se je treba zavedati, da bi lahko prav tu seznanjanje z znamenitostmi prve svetovne vojne povezali s prav tako enkratnimi pomniki na drugo svetovno vojno - denimo z obiskom in zgodbami o partizanski bolnici Franja, o ilegalni partizanski tiskarni, v kateri so tiskali prvi odporniški dnevnik v vsej okupirani Evropi, nasploh o partizanskem osvobodilenm boju, ki se je prav v Sloveniji med prvimi razvnel in zajel neslutene širine ...
Pred leti je znameniti ameriški zunanji minister Kissinger vztrajal pri obisku Ljubljane predvsem tudi zato, da bi obiskal prizorišče znamenitega kongresa svete alianse (1821). V Ljubljani pa na ta pomembni dogodek v evropski zgodovini tako rekoč ni vidnejšega opozorila. Ravno takšne in podobne stvari, kot so Poso-
SLOVENSKA BISTRICA / TISKOVNA KONFERENCA TREH STRANK
Dosedanji župan ponovno kandidat
Sedanjega slovenjebistriškega župana dr. Ivana Žagarja podpirajo ob~inski odbori treh pomladnih strank - Nove Slovenije, Socialdemokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, so povedali predstavniki teh strank na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali v ponedeljek in na njej predstavili svoje mnenje, zakaj so se ponovno odlo~ili za dr. Žagarja.
Milan Ozimic, predsednik OO SDS, je menil, da ni nobenega razloga, da vse tri stranke ne bi medsebojno sodelovale pri kandidaturi za župana, saj o tem govori tudi koalicijska pogodba, podpisana med njimi. Sicer pa so se pri SDS pri~eli pripravljati na volitve že konec lanskega leta in v rokavu so imeli nekaj imen, ~e ne bi pri{lo do skupnega nastopa.
Franc Jug, predsednik OO NSi, je dejal, da je ob~ina s po-mo~jo sedanjega župana uspela zagotoviti enakomeren in enakopraven razvoj mesta in podeželja. Pod njegovim vodstvom je dobro napredovala na vseh po-dro~jih Tudi pri njih so se o ponovni kandidaturi dr. Žagarja za župana odlo~ali že lansko jesen.
Dr. Ivan Žagar, predsednik OO SLS, je povedal, da je tudi njihov ob~inski odbor enotno podprl povezave med temi tremi strankami. Povedal je, da že osem let sodeluje z ob~inskim svetom in nosi skupaj z njimi ter ob~insko upravo breme razvoja tega okolja. Poleg strank so se na sedanjega župana obra~ali tudi ob~ani v želji, da ponovno kandidira. Dr. Žagar funkcijo župana ne jemlje kot funkcije, temve~ kot delo. Povedal je {e, da novih sprememb v programu
ne najavljajo, bodo pa kot doslej podpirali enakomeren razvoj mesta in podeželja, kar je po mnenju župana podlaga za nadaljnji kvaliteten regionalni razvoj.
Nanizal je nekaj to~k dosedanjega razvoja ob~ine. Tako je omenil izjemno povezanost s krajevnimi skupnostmi, posebej je vesel, da se je "prijel" srednje-{olski program, drugo leto bo v mestu pri~ela delati tudi gimnazija. Pri osnovno{olskem prostoru je omenil, da je telovadnica na Keblju že sedmi tak{en objekt v zadnjih letih, kmalu pa bodo pri~eli dela {e na Zgornji Ložnici in Zgornji Polskavi. Gradnja zdravstvenega doma je v polnem teku, veliko je bilo narejenega na podro~ju ljubiteljske in poklicne kulture in na {portnem podro~ju. Pri infrastrukturi je omenil, da so v osmih letih njegovega mandata uspeli obnoviti kar 400 km cest. Zaveda se, da je velikega pomena za ob~ane tudi zdrava pitna voda, kmalu jo bodo pri~eli ~rpati iz treh globinskih vodnjakov. Omenil je tudi gradnjo stanovanj in gradnjo doma upokojencev ter drugih varnih stanovanj, o ~emer bodo morali razmi{ljati v prihodnje.
Vida Topolovec
čje in ljubljanski kongres, pa so poleg vseh drugih pomembnih dogodkov nekaj, kar lahko vedno znova služi za vabo in dokazovanje naše identitete. Žal pa tega ne znamo (ali nočemo izkoristiti) tudi po zaslugi tistih, ki nenehno tožijo nad premajhno "prepoznavnostjo".
Vsekakor so skrajno problematične in skonstruirane teze, da je Slovenija v svetu premalo znana in odmevna zaradi slabega, neustreznega imena ali zaradi neprimerne zastave. Tako bi nekateri zdaj radi na veliko spreminjali zunanja zamenja države -grb, zastavo, himno. Eden izmed razvpitih marketinških strokovnjakov celo predlaga za Slovenijo novo ime - nekakšno spaked-ranko Alpeadria ... Pravzaprav je smešno, da so med takšnimi "inovatorji" predvsem ljudje, ki se ukvarjajo s propagando in trženjem. Prav tako kot je po svoje šokantno, da nas je moral na izjemen preroški in aktualni pomen Prešernove Zdravljice, naše himne, opozarjati ameriški predsednik Clinton ...
Če bo prišlo do slovenskega srečanja med papežem in ruskim patriarhom, bo Slovenija spet kar nekaj časa "središče sveta". Boljšega dogodka za njeno reklamiranje in prepoznavanje si skoraj ni mogoče zamisliti. Takšen dogodek pa je bil pred časom tudi srečanje Bush - Putin. Tistim, ki po takšnih in podobnih dogodkih ne znajo drugega kot ponovno tarnati o "neprepoznavnosti" Slovenije, pač ni pomoči.
Jak Koprive
PTUJ / KAKO SKRBIMO ZA SPOMENIKE NOB
Obiina Videm za vzor
Člani še ne dokon~no oblikovane komisije za skrb in vzdrževanje spomenikov in obeležij NOB pri obmo~nem združenju borcev in udeležencev NOB Ptuj, so pretekli teden opravili pregled stanja spomenikov in obeležij v nekaterih ob~inah. Teh je po družbenem dogovoru o varstvu, urejanju in vzdrževanju v bivši ob~ini Ptuj ve~ kot sto (Ur. vestnik Ptuj - Ormož št. 13, 15. junij 1982).
Prvi vtisi so razli~ni. Se naj-ve~krat so napisi obledeli in jih bo potrebno obnoviti, pa tudi okolica povsod ni urejena. Za vzor je lahko ob~ina Videm, ki ne samo da skrbi za sanacije in vzdrževanje, pa~ pa je v centru postavila (prestavila z manj ustreznega mesta) {e ~udovit spomenik z napisom "V spomin padlim v NOB in v vojni za Slovenijo - Ob~ina Videm 2001", k ostalim obeležjem pa postavila li~ne nove smerne table z ob~in-skim grbom. Bodo to posnemale tudi druge ob~ine na Ptujskem?
Stanko Lepej
diMimfam,
CERKVENJAK /
festival
narodnozabavne glasbe
V	Cerkvenjaku bo 20. septembra ob 19.30 festival naro-dnozabavne glasbe, ki so ga v tamkajšnjem Kulturnem društvu poimenovali 17. slovenskogo-riški klopotec narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 2002. Na njem se bo z novo lastno skladbo in priredbo ljudske predstavilo 12 ansamblov (Sicer, Unikat, Frančič, Korenjaki, Prlekija, Lisjaki, Fakini, Klopotec, Idila, 7. raj, Aplavz in Polka punce), ki se bodo potegovali za nagrade strokovne žirije in nagrado občinstva. Gost festivala bo ansambel Še ne odpisani (Rudi Šantl, Boris Rošker in Oto Vrhovnih). Na dan festivala bo izšla promocijska zgoščenka, na kateri bo vseh 12 novih sklad. (Zmago Šalamun)
PTUJ / 10 let usposabljanja slovenske vojske
V	petek ob 13. uri bo v ptujski vojašnici slovesnost ob 10-letnici usposabljanja slovenskih vojakov v tej vojašnici, ki jo pripravljajo pripadniki 2. bataljona 72. brigade. Poleg nekaterih najvišjih častnikov Slovenske vojske se bodo slovesnosti udeležili predstavniki mestne občine Ptuj. (-OM)
ROGOZNICA / deveti
praznik
upokojencev
To nedeljo, 22. septembra, ob 15. uri se bodo v dvorani gasilskega doma v Podvincih zbrali člani Društva upokojencev iz Rogoznice na 9. prazniku. O lanskih in letošnjih aktivnostih bo govoril predsednik društva Feliks Bagar, med gosti pa pričakujejo Vinka Gobca, predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije. S to prireditvijo pričenjajo praznovanje 50-letnice društvenega delovanja, ki ga bodo zaključili prihodnjo pomlad. (-OM)
PTUJ / pričetek priprav na skupščino
čeprav je do volilne skupščine Območnega združenja borcev in udeležencev NOB 1941-1945 Ptuj še kar precej časa, ta bo januarja 2003, je območni odbor pripravil in sprejel terminski plan aktivnosti. Imenovali so komisijo za pripravo sprememb in dopolnil statuta, zadolžili člane odbora za posamezne krajane in občinske organizacije združenj borcev za pomoč in izvedbo volilnih zborov, posebno pozornost pa bodo posvetili ažuriranju seznamov članstva in teritorialni organiziranosti, saj je ta pregled nujno potreben že zaradi novo nastalih občin na Ptujskem. (Stanko Lepej)
HAJDINA /
predsednica združenja borcev -neborka
Občinska organizacija združenja borcev in udeležencev NOB Hajdina je imela prva volilni zbor in na njem izvolila za predsednico Terezijo Milkovič. To je prvi primer v območnem združenju, da je bila na ta položaj izvoljena članica, rojena po vojni. Statut namreč omogoča, da so med drugimi udeleženci narodnoosvobodilnega boja člani zdru-žanja tudi zagovorniki vrednot NOB. (Stanko Lepej)
KMETIJSTVO - PODEŽELJE
STOPERCE / OB PRAZNIKU OBČINE MAJSPERK
Prenovljen dom, novo igrišie in razsvetljava
V okviru 6. praznika občine Majšperk je župan Franc Bezjak v sodelovanju s krajevnimi aktivisti v soboto, 6. septembra, v Stopercah odprl kar tri pomembne pridobitve: prenovljen in na novo opremljen dom krajanov, javno razsvetljavo skozi kraj ter asfaltirano in osvetljeno igris~e z zas~itno ograjo. Za vse tri investicije je ob~ina Majšperk namenila okoli 12 milijonov tolarjev, k temu pa je potrebno primakniti še prostovoljno delo in prispevek krajanov.
Prenovljena, v rumeno odeta dvorana doma krajanov v Sto-percah je bila v soboto zvečer polna pražnje odetih domačinov in gostov, ki so bili veseli prenovljenega doma krajanov, v katerem so na novo uredili in opremili kuhinjo ter klubsko sobo, veseli so bili razsvetljave skozi vas, pa tudi asfaltiranega, osvetljenega in ograje-
mačih ljudskih pevk, vse skupaj pa so obrnili na smeh sto-perški šolarji in mladinci, ki so uprizorili veseloigro.
Majšperški župan Franc Bezjak je izrazil veselje nad vsem, kar so postorili v Sto-percah, saj so na to čakali že nekaj let. Povedal je, da mu ni bilo lahko, ko je ob lan-
Dom krajanov v Stopercah so uredili tudi odzunaj
nega igrišča. Slavje so pričeli s pesmijo ljudskih pevcev iz Stoperc ob spremljavi domače citrarke Doroteje Dolšak. Za njimi je svojo ljudsko pesem prispevala tudi skupina do-
skem prazniku videl kuharice v tem domu, da so kuhale kar na tleh, da so se pevci preoblačili kar poleg njih v kuhinji, da so se planinci sestajali v prostorih krajevne skupnosti
Skozi sredi{~e Stoperc so napeljali javno razsvetljavo
in podobno. Zato so se skupaj z vodstvom KS Stoperce odločili za prenovo doma. Prostor, ki je bil namenjen za sestanke krajevne skupnosti, so preuredili in ga opremili, tako da bo odslej lahko služil še drugim. Prenovili in v opremili so kuhinjo, v celoti so
jonov tolarjev.
Nova razsvetljava v Stopercah je občino veljala okoli 5 milijonov tolarjev, okoli 2 milijona pa so prispevali tudi za ureditev in asfaltno preplasti-tev igri{ča ter postavitev razsvetljave in za{~itne ograje.
Vse tri, za Stoper~ane zagotovo pomembne prireditve so ob~ino Maj{perk uradno veljale okoli 12 milijonov tolar-
jev, vendar v tem znesku ni v{teto delo ter prispevki krajanov v materialu, hrani in pijači. Sicer pa so vse tri pridobitve simbolično odprli tako, da so na odru prenovljene dvorane vrvico svečano prerezali župan Franc Bezjak ter vsi predstavniki dru{tev, organizacij in krajanov, ki so pri delih izdatno pomagali.
M. Ozmec
prenovili dvorano, v njej položili nov parket in jo prepleska-li. Uredili pa so že tudi načrte za ureditev zgornjih prostorov. Za vso koordinacijo se je župan posebej zahvalil Anici Rejec ter dodal, da je občina poskrbela za finančno pokrivanje izdatkov v vi{ini 5 mili-
Ob odprtju so zapeli ljudski pevci in in zaigrala citrarka Doroteja Bel{ak. Foto: M. Ozmec
STOGOVCI / KROMPIRJEVO LETO
Bogata letina Jožeta Galuna
Kot kaže, je bilo vreme v poletju zelo ugodno za rast poljščin, obilica padavin je še posebej godila krompirju, ki je zrasel na vrtu Jožeta Galuna v Stogovcih 14.
Kako je bil začuden, ko jih je pričel z motiko izkopavati. Izjemno veliki so bili vsi po vrsti, veliko jih je bilo težkih okoli pol kilograma, najtežji pa je imel kar 1,25 kilograma. Ostali štirje na fotografiji pa so težki 72, 67 in 55 in 52 de-kagramov. Ko smo povprašali, kje je dobil seme in za katero sorto gre, je dejal, da je to stara domača sorta, po vsej verjetnosti beli igor ali kaj podobnega. Kakorkoli že, zrasel je, da Jože Galun s krompirji velika-mu zlepa ne bo para.	ni z domačega vrta. Foto: M.
OM Ozmec
GORNJA RADGONA / PRIZNANJA ZGLEDNIM REJAM V SLOVENIJI
Priznanje tudi Vogrin-BratUevim
V okviru dneva prašičerejcev na 40. mednarodnem kmetij-sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni 28. avgusta je najprej potekalo predavanje o rejskem programu v prašičereji ter predstavitev atlasa bolezni prašičev, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga je zastopal državni sekretar Darko Simončič, pa je podelilo priznanja trem zglednim rejcem v Sloveniji za dosežene rezultate pri reji plemenskih prašičev in splošne urejenosti kmetije. Priznanje je prejela tudi Marija Vogrin Bračič iz Zamarkove 5 pri Lenartu.
Priznanja sta zraven Marije Vogrin Bračič prejela še Danilo Meolic iz Malih Bukovcev pri Murski Soboti in Matko Galun-der iz Veržeja.
Pred podelitvijo je kmetijo Vogrin Bračič predstavil Peter Pribožič s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije - Zavoda Ptuj. Kmetija Vogrin Bračič ima že dolgoletno prašičerejsko tradicijo in je že več kot 30 let mešana kmetija. Marija Vogrin Bračič se je po končanem študiju na takratni višji agronomski šoli zaposlila v kmetijski zadrugi Radgona in ob delu nadaljevala študij na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Odločila se je, da bo kot univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva pridobljeno znanje oplemenitila s selekcijskim delom na svoji kmetiji. Leta 1995 sta z možem Vinkom pravno prevzela kmetijo, ta pa je še istega leta pridobila status vzrejnega središča za plemenske prašiče in ga obdržala do danes. Od leta 1996 prodajajo plemenske mladice.
Kmetija tudi že nekaj let vodi
knjigovodstvo, iz katerega je razvidno, da ima kmetija v uporabi 17,52 ha kmetijskih zemljišč, od tega 12,10 ha v najemu. V letu 2001 so posadili koruzo za zrno (siliran koruzni zdrob) na 12,10 ha, 1,2 ha pšenice in na 1 ha seno. Prihodek iz živinoreje predstavlja 99 odstotkov skupnih prihodkov iz kmetijstva na kmetiji. Glavna živinorejska usmeritev
sta prireja pujskov in vzreja plemenskih mladic.
Leta 1996 so pričeli in tudi končali adaptacijo in novogradnjo hleva za prašiče, ki skupaj meri 500 kvadratnih metrov talne površine in je razdeljen na več oddelkov, ločenih z vmesnimi stenami. V prasilišču je 19 prasitvenih boksov z delno re-šetkastimi tlemi, v vzrejališču pa je prostora za 100 živali.
V pripustišču in čakališču je poleg 10 fiksnih individualnih boksov še 32 individualnih stojišč. Ta oddelek zapolnjuje še pet fiksnih skupinskih boksov z izpusti, kjer so v vsakem boksu po štiri svinje. Eden od teh boksov služi merjascu.
Iz nekdanjega pitališča za 100 prašičev je posebej urejen hlev, ločen od reprodukcijskega dela, ki je namenjen zgolj prodaji tako pujskov kot mladic.
Osnovna čreda šteje 60 plemenskih svinj, od tega je 85 odstotkov čistopasemskih živali švedska landrace, ostalo pa linija 12. V čredi sta tudi merjasca veliki jorkšir in nemški landra-ce. Na osnovi pridobljene licence pa Marija Vogrin Bračič tudi
sama osemenjuje v lastni čredi; merjaščevo seme nabavlja iz OC Ptuj preko veterinarske bolnice Lenart.
Pridelano voluminozno krmo vključujejo v obrok za breje in čakajoče plemenske svinje ter pri vzreji plemenskih mladic. Doma pridelano krmo dopolnjujejo s potrebnimi beljakovinskimi sestavinami in vitaminsko mineralnimi mešanicami ter z dokupom pšenične krmilne moke. Krmne mešanice pripravljajo sami.
Marija tudi pravi, da k uspešnosti na kmetiji nedvomno veliko prispeva tudi mož, ki z lastnim delom in iznajdljivost-
jo dostikrat veliko prihrani, kar prav gotovo v veliki meri pozitivno vpliva na ekonomiko prireje.
Marija kot rejka ves čas sodeluje na sejmih in razstavah, kjer je prejela že veliko priznanj in zlatih medalj. Njeno področje dela pa do sedaj ni bilo samo rej-ske narave, temveč je pomembno povezovanje in nadgrajevanje znanja ter nenehnega dopolnjevanja, kar potrjuje prejeta plakete občine Lenart leta 1998, Prešernova nagrada BF leta 1999 ter letošnje priznanje na Kme-tijsko—živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
Zmago Šalamun
Dosedanje delo in rezultate rejke Marije Vogrin Bračič (desno) je predstavil Peter Pribožič s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije - Zavod Ptuj (levo), priznanje pa je podelil sekretar ministrstva za kmetijstvo Darko Simončič (v sredini)
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKT. PRIKLOPNIKOV NA TERENU - JESEN 2002
Datum	7.30 - 9.30	10.30 - 12.30	13.30 - 15.00
30.09.02	Gerečja vas	Zg. Hajdina	Grajena
01.10.02	Ormož	Središče ob Dravi	Formin
02.10.02	Levanjci	Selce	Destrnik
03.10.02	Žetale	Podlehnik	Jurovci
04.10.02	Moškanjci		Markovci
07.10.02	Leskovec	Lovrenc na Dr. polju	Majšperk
08.10.02	Sp. Velovlek	Vitomarci	Trnovska vas
09.10.02	Pongrce	Pongrce	Dornava
10.10.02	Podgorci	Polenšak	Juršinci
11.10.02	Zavrč	Cirkulane	
Traktorji in traktorski priklopniki, ki jim je od zadnje veljavnosti registracije, potrjene v prometnem dovoljenju, poteklo več kot 30 dni, morajo biti pred pridobitvijo nalepke odjavljeni iz prometa. Odjavo opravite na upravni enoti. Registrsko tablico je potrebno vrniti.
Veljavnost zavarovalne police mora biti usklajena z datumom veljavnosti nalepke o tehnični brezhibnosti. Za vozila, ki so odjavljena, je to datum pridobitve nalepke, za tiste, ki jim veljavnost prometnega dovoljenja ni potekla več kot 30 dni, pa datum zadnje potrditve v prometnem dovoljenju.
Informacije: 02 749 35 33
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / JOŽE CIC, VEC KOT STIRIDESET LET V PROSVETI
Človeku, ki ima konjUke, nikoli ni dolgias
Jože Čič, profesor slovenščine in angleščine na Ekonomski šoli na Ptuju, je v za~etku leto{njega {olskega leta izpolnil vse svoje obveznosti do upokojenske blagajne (za nekaj dni jih je celo presegel) in se upokojil. Spoznala sva se v petdesetih letih v ptujski glasbeni šoli, ko sva pri Dragu Haslu skušala iz violine izvabiti čimlepše glasove. Jaz še bosopetec, on že resen gimnazijec. Kasneje sva veliko lepih skupnih uric preživela v komornem moškem pevskem zboru.
Pred dnevi sem ga obiskal, da ob upokojitvi za naše bralce pove kaj zanimivega iz svojih službenih časov, ko je več kot štirideset let skušal po najboljših močeh svoje učence čimveč in čimbolje naučiti domači in tuji jezik. Zmotil sem ga na vrtu pri striženju trave; vzel si je čas in sedla sva na klopci ter poklepetala.
Jože Cič se je rodil v Prekmur-ju, v kraju Ivanci, v učiteljski družini. Leta 1941 so družino Madžari preselili na Hrvatsko. Po vojni so se vrnili v Prekmur-je, v Odrance, kjer je Jože končal osnovno šolo. Iz Odrancev so se preselili na Ptuj, kjer je obiskoval gimnazijo in leta 1955 maturiral. Nato je šel študirat v Ljubljano na filozofsko fakulteto in jo končal v šolskem letu 1960/61. Od takrat je bil ves čas na Ptuju.
Svojo poklicno pot je začel na osnovni šoli Franca Osojni-ka na Ptuju pri Katici Bračko, kasneje pa je začel poučevati na ekonomski šoli na Ptuju pri ravnatelju Jožetu Stropniku. Tu je dočakal tudi penzijo po štirideset letih, štirih mesecih in devetih dneh. Poučeval je slovenski in angleški jezik.
Jože se spominja, da je v njegovih mladih letih bilo izredno pomanjkanje profesorskega kadra, saj so se mladi zaradi slabih plač prosvete izogibali. Tudi tisti, ki so končali pedagoške poklice, so se raje zaposlovali v drugih, bolje plačanih službah
(uprava, banka). Razredi, kjer je Jože poučeval, so bili v začetku izredno številni, celo nad šestdeset učencev je imel v razredu, tako da so nekateri sedeli tudi na zaboju za premog.
V svoji dolgi šolski karieri je Jože doživel kar nekaj šolskih reform. Pravi, da prve šolske reforme 1958. leta ni dočakal kot prosvetni delavec, sicer pa jih je bilo kar nekaj. Z njimi se nikoli ni obremenjeval, saj še vedno trdi, da šola stoji in pade z učiteljem. Pristni učiteljev kontakt je boljši kot najsodobnejše učne oblike in tehnike, podprte tudi z najmodernejšo tehnologijo.
Na vprašanje, kako se je razvijal način poučevanja njegovih učnih predmetov, je Jože dejal, da je razlika med začetki in današnjim poučevanjem kot noč in dan. Danes so učbeniki podkrepljeni z magnetofonskimi trakovi, tako učenec hkrati spoznava pisano in slušno besedo, v začetku pa so poučevali zgolj iz knjig.
Za Jožeta je merilo uspešnosti srednje šole v uspešnosti učencev kasneje na fakulteti. Zato se s ponosom spominja ptujske gimnazije, saj jih je od trideset takratnih maturantov osemindvajset končalo fakulteto, kar priča o kvalitetni srednji šoli.
O angleščini, ki počasi postaja pogovorni jezik sveta, ima Jože svoje mnenje. Mladi so res nekoliko bolj dovzetni za angleški jezik, se pa kaj hitro zgodi, da se zadovoljijo s poulično angle-
Jože Čič v svoji vrtnarski opravi. Foto: Fl
ščino, ki pa ni dovolj, potreben je poglobljen študij že zaradi naših bodočih mednarodnih povezovanj. Potrebovali bomo veliko število dobrih prevajalcev. Dober prevajalec pa mora v prvi vrsti odlično obvladati slovenski jezik. Vsak narod mora svoj jezik spoštovati, zato kot lep vzor navaja Francoze, ki so ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji kot uradni jezik imeli zgolj francoščino. Jožeta motijo napisi po ptujskih lokalih, saj kot pravi, skoraj ni več slovenskih. V tem vidi pomanjkanje nacionalnega ponosa.
kot je dejal: "Vsako tele ima svoje veselje. Gorje teletu, ki veselja nima." Velika ljubezen mu je bilo prepevanje v pevskih zborih. Pel je že v gimnazijskem, kasneje pri Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, pri učiteljskem pevskem zboru Slavka Osterca in najdlje pri Komornem moškem zboru Ptuj, od koder se je zaradi problemov z grlom moral posloviti. Pravi, da mu je tridesetletno prepevanje ostalo še danes v najlepšem spominu. Slo je za prijetno kulturno razvedrilo in prijetno družbo. Kot je dejal, človek na delovnem mestu srečuje zgolj svoje delovne kolege, v pevskem društvu pa se zberejo ljudje različnih poklicev, vsak s svojimi nazori in problemi, stkejo pa se neverjetne prijateljske vezi.
Deloval je tudi v Planinskem društvu (za planinstvo ga je navdušil pokojni profesor Ivan Arhar), redno je v počitnicah vodil dijake v planine in z veseljem ugotavlja, da na planinskih poteh, ko so prehodili vse naše vršace, ni prišlo do morebitnih
nesreč, ki rade spremljajo planince. Pri planinarjenju je tempo hoje vedno prilagajal najslabšemu v skupini. Zal pravi, da takšnih izletov na šoli nihče več ne vodi. Zanj je bilo najlepšo doživetje, da so se mu udeleženci izletov na koncu zahvalili za lepo preživete dneve v gorah.
Eden od Jožetovih konjičkov je šah. Zanj pravi, da je pravi opij. Mnogi, pravi, zaradi šaha, ki so ga na veliko igrali, niso diplomirali; zato v času študija ni igral. V šahovski klub pa se je vključil takoj prva leta svojega službovanja na Ptuju. Sedaj je gospodar tega kluba, vodi turnirje družabnega šaha. Preveč pa se ne da zapeljati šahovski igri, je preveč statična, on pa mora na sveži zrak, na kolo, ki ga spremlja na vsakem koraku.
V pokoju Jožetu Čiču ne bo dolgčas. Misli, da ne bo časa za vse, kar bi želel: šah, kolo, branje knjig, občasna potovanja, pa domači vrt ... Jože ne razume ljudi, ki jim je dolgčas. Tega on ne pozna.
Franc Lačen
Ob svojem učiteljskem delu je bil Jože Čič aktiven na več področjih. Pravi, da bi vsak človek moral imeti nek hobi, ali
PTUJ / GLASBENI SEPTEMBER 2002
Matineja s kvartetom Feguš
V torek se je s koncertom londonskega The Hilliard Ensemblea začel letošnji Glasbeni september na Ptuju. Kontratenorist David James, tenorista Rogers Covey - Crump in ba-ritonist Gordon Jones so predstavili Razodetja iz Rusije, Združenih držav Amerike in Vzhodne Evrope različnih avtorjev od renesanse do sodobnosti.
Glasbeni september, ki deluje v okviru Mednarodnega festivala komorne glasbe in v soorganiza-ciji Pokrajinskega muzeja Ptuj, se bo nadaljeval v nedeljo, 22. septembra, z matinejo v viteški dvorani na ptujskem gradu. Nastopil bo godalni kvartet Feguš iz Maribora. Nedeljska matineja je spremljevalni program glasbenega septembra in svojevrstno darilo obiskovalcem in sponzorjem, saj vstopnine ni.
V torek, 24. septembra, bomo ponovno v viteški dvorani prisluhnili delom Felixa Mendels-sohna — Bartholdyja, Gyogyja Kurtaga in Roberta Schumanna. Izvajalci pa bodo: violinisti Ar-vid Engegard, Erika Toth, Miran Kolbl, Romeo Drucker, violista Aleksander Milošev in Hariolf Schlichtig, violončelista Miloš Mlejnik in Igor Skerjanec, klarinetist Elmar Schmid, pianist Kalle Randalu, na basetnem rogu pa bo igrala Sabine Gert-schen.
Godalni kvartet Feguš	Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Portret Ivana Potria in zakljuiek slovenskega knjižnega kviza 2002
Ptujska knjižnica nosi od leta 1993 ime po rojaku, pisatelju in dramatiku Ivanu Potr~u. Takrat, ob preimenovanju Ljudske in študijske knjižnice Ptuj, je bilo novo ime deležno odobravanj in tudi kritike, a Po-tr~eva literarna pot je gotovo pomembna za lokalno in širšo skupnost. Prihodnje leto bo že desetletnica na novo poimenovane knjižnice in še vedno se dogaja, da Ivan Potr~ postane Jože Potr~. Ta lapsus calami in lapsus linguae nista posledici spominske pomote (lapsus memoriae), marve~ sta oba moža zapisana v imenih ptujskih ulic in ustanov ter zadnji, Ivan Potr~, tudi po domala desetih letih še ni povsem udo-ma~en v imenu knjižnice (Ali je kdaj tudi ptujska bolnišnica naslovljena z Ivan Potr~?).
Pisatelj in dramatik ^ Ivan Potrč, ki je bil rojen v Štukih pri Ptuju, je v slovenskih literarnih krogih ozaveš~en v sferi socialisti~nega realizma (realizem je pa~ realizem), ~e je že nujna takšna klasifikacija. Ivan Potr~ je bil zavezan ~asu in prostoru, kar odražajo njegova dela, in ta povezava ni neo-bi~ajna ustvarjalna pot. Ve~ina Potr~evih del je izšla po drugi svetovni vojni in prikazujejo njemu doma~e kme~ko življenje, štajersko podeželje. Njegova trilogija o Kreflih in roman Na kmetih sta hvalevreden del slovenskega leposlovja, ki bi mu umanjkala literarna radoživost in celostna podoba slovenskega literarnega ustvarjanja po drugi svetovni vojni.
Potr~ je bil dvakrat nagrajen s Prešernovo nagrado, kot dolgoletni urednik pri Mladinski knjigi (zadnje službeno leto je bil njen direktor) pa je pomem-no sooblikoval slovensko založništvo. Ob izidu Potr~evega najboljšega romana Na kmetih (1953), po njem je bil posnet odli~en film Rde~e klasje, so
se kritiki tudi spraševali o Por-~evi družbeni in moralni skepsi ter ali roman ne odraža tudi zatona socialisti~nega gibanja.
Prav zato vas nocoj, v četrtek, 19.t.m., z veseljem vabim v slavnostno dvorano ptujske knjižnice, kjer bo literarni večer z gostom Frančkom Bohan-cem, avtorjem nedavno izdane knjige z enostavnim naslovom Portret Ivana Potrča.
Franček Bohanec je aktivni poznavalec leposlovja in avtor, ki ostaja zvest na~elom dobre knjige. Življenjsko pot je začel nedaleč od Ptuja: rodil se je 13. 2. 1923 pri Miklavžu pri Ormožu. Leta 1958 je diplomiral iz primerjalne književnosti in se zapisal publicistiki, pisateljevanju, urednikovanju, esejistiki ter prosveti. Kakor Potrč, je tudi Bohanec sodeloval v NOB in sooblikoval kulturni prostor. Bil je ustanovitelj in vodja Pionirske knjižnice v Ljubljani in bil angažiran tudi pri ustanovitvi mladinskega oddelka zdajšne ptujske knjižnice. Bohanec je pogosto citiran avtor v literarnih študijah, kot odličen pozavalec povojnega obdobja pa je zanimiv in vešč sogovornik. Bibliografija Frančka Bohanca je zelo obsežna in sega od šolskih priročnikov, literarnih izborov, novel, kritik, spremnih besed, literarnih študij, esejev
do romanov.
Nocojšnji literarni večer bo vodila ptujska kulturna entuzias-tka, poznavalka in zaprisežena ohranjevalka Potrčevega spomina Viktorija Dabič, dobitnica oljenke 2002. Dabičeva je bila iniciatorka pohoda po ptujski kulturni poti, ki je namenjena spominu pisatelja Ivana Potrča in etnolaoga Matija Murka.
Nocojšnji literarni večer je namenjen tudi zaključku SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA za osnovnošolce, ki je bil letos posvečen Antonu Ingoliču in Štajerski. Soavtorica kviza je bila tudi ptujska knjižničarka Li-ljana Klemenčič: tako so učenci po vsej Sloveniji spoznavali tudi Ptuj, Knjižnico Ivana Potrča in pravljico o Kurentu. Na Ptujskem je kviz reševalo s pomočjo šolskih knjižničarjev kar 754 reševalcev iz trinajstih šol (Podlehnik, Mladika, Žeta-le, Cirkulane, Destrnik, Sela, Kidričevo, Ljudski vrt, Cirko-vce, Leskovec, Videm, Olga Meglič, Hajdina). Nocojšnja prireditev knjižnici je namenjena tudi DNEVU ZLATIH KNJIG (17. september) in svečanemu žrebanju nagrajencev knjižnega kviza Anton Ingolič in Štajerska.
Prijazno vabljeni.
Liljana Klemenčič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
KOLNKISTA / MLADOST V PRASTAREM MESTU 2002
Za glasbene sladokusce
Klub ptujskih študentov tudi letos organizira mednarodni festival vrhunske glasbe Mladost v prastarem mestu. Od 26. do 28. septembra bo prijeten kletni ambient Kolnki{te gostil svetovno znane glasbenike iz Brazilije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Obeta se veliko brezpla~nih glasbenih užitkov iz sveta etna, folka in jazza.
Ideja, da bi na Ptuj spustili osvežujoče glasbene vetrove, ki bi v nekaj dneh potolažili od zimzelenih melodij s poletnih ljudskih veselic utrujena in raz-bolela ušesa, se je v Klubu ptujskih študentov porodila že lani. Tako je nastal festival Mladost v prastarem mestu, ki je ptujskemu občinstvu ponudil kakovostno, izvirno in pestro glasbo, kakršne na Ptuju drugje kot v Kolnkišti praktično ni mogoče slišati. Odziv na dogodek je bil tako navdušujoč, da je bilo takoj jasno, da bo prireditev postala tradicionalna.
Tako bo Kolnkišta, ki je tudi sicer prostor vrhunskih koncertov (v tem polletju je na primer gostila Caminoigro, legendo slovenske glasbene scene Zlatka Kaučiča, etno zasedbo
Soddiha in odlične beograjske Eyesburn), letos že drugič prizorišče mednarodnega glasbenega festivala. V treh dneh se bo zvrstilo pet koncertov, ki bodo pred občinstvom razgrnili pahljačo različnih glasbenih slogov, od etničnih in jazzovsko avantgardnih do bolj popularnih.
Festival se bo začel v četrtek, 26. septembra, ob 21. uri s koncertom šestčlanske slovenske zasedbe Katalena. Skupina se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Glasbeniki iz zelo raznolikih glasbenih okolij svojo ustvarjalno energijo skozi obdelavo ljudskega materiala združujejo v samosvoj glasbeni hibrid, v katerem se vokali prepletajo z zvoki klaviatur, tolkal, klarine-
V Koinkišti bomo med drugim slišali priznano hrvaško glasbenico Tamaro Obrovac
ta, flavt, basa in mandolin.
V petek bomo najprej, ob 21. uri, na Kolnki{tinem odru videli in sli{ali Tamara Obrovac Transhistria Ensemble. Najbolj izstopajo~a hrva{ka glasbena umetnica Pulj~anka Tamara Obrovac, je zavezana jazzu, vendar ga prepleta z najrazli~nej-{imi drugimi vplivi, zlasti z izro~ilom rodne Istre.
ORMOZ / USPESNO ORMOŠKO POLETJE 2002
Use predstave dobro obiskane
Pet gledaliških predstav z lahkotnejšo vsebino, pet glasbenih prireditev (dve predstavi zaradi dežja v domu kulture, dva koncerta v nabito polni športni dvorani na Hardeku, vse drugo pa na grajskem dvorišču), prava gneča za Izija, vedno polno prizorišče in za zaključek predstavitev novih orgel na orgelskem koncertu je kratek opis letošnjega Ormoškega poletja.
Ida Stibler, ki je imela na skrbi prireditve letošnjega Ormoškega poletja, ugotavlja, da je obisk vsako leto boljši. Ljudje so s programom zadovoljni, saj so prireditve pisane na kožo vsem generacijam: "Vsak je imel možnost ogleda katerekoli prireditve po zmerni ceni 1000 tolarjev za predstavo."
Ob koncu Ormo{kega poletja ugotavlja ob~ina Ormož, organizatorica in pokroviteljica prireditev, da so se te med ljudmi dobro prijele in jih imajo radi. Nekoliko žalostni so zaradi slabega obiska doma~inov iz samega Ormoža, a v velikem {tevilu pridejo obiskovalci iz drugih krajev - tudi iz Ptuja in Ljutomera. "Kljub temu da imajo prireditev pod nosom, si mnogi Ormožani niso ogledali nobene predstave, po drugi strani pa je povedanih veliko besed o tem, kako se vse poletje v Ormožu ni~ ne dogaja," je bila nekoliko kriti~na Ida Štibler ter dodala, da bo ob~ina kot glavni pokrovitelj to obliko poletnih kulturnih prireditev nadaljevala.
Letos prvič ugotavljajo, da ne bo iz proračuna potrebno primakniti niti milijon tolarjev, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so morali krepko poseči v občinsko denarno malho, ugodno. Letos so veliko denarja prispevali razni sponzorji, pa tudi od prodanih vstopnic se je nabrala čedna vsota.
Katera od petih gledaliških predstav je bila ljudem posebej všeč? Ida pove, da je bila to komedija sSeks, droge in rokenrol z Matjažem Javšnikom — Izijem v glavni vlogi. Tokrat so imeli celo težave zaradi premajhnega števila sedežev v domu kulture, kamor so se morali zaradi slabega vremena umakniti z grajskega dvorišča. Tudi z glasbenimi izvajalci (Jan Plestenjak, Adi Smolar, Power Dancers Faraoni in številni drugi nastopajoči na zadnjem koncertu) je bilo občinstvo zadovoljno.
Nekaj posebnega je bil orgelski koncert v nedeljo, 1. septembra, v bodoči poročni dvorani zaradi novih orgel, izdelanih v škofijski orgelski delavnici v
Pano pred ormoškim gradom je vse poletje vabil na prireditve letošnjega Ormoškega poletja
Ho~ah. Poslej nameravajo vsaj enkrat mese~no povabiti poslu-{alstvo na tak koncert in se že dogovarjajo z doma~o glasbenico Klavdijo Zorjan Škorjanec, da bi izvajala koncerte.
Vida Topolovec
Petkov ve~er se bo nadaljeval s koncertom Vasko Atanasov-ski Quarteta z za~etkom ob 23. uri. Zna~ilen avantgardni, etno jazzovski slog kvarteta, ki ga sestavljajo eden najbolj{ih slovenskih pianistov Dejan Berden, priznan avstrijski kontrabasist Ewald Oberleitner, mojster tolkal in ritmov Nino Mure{ki~ ter Vasko Atanasovski na saksofonih in flavti, se manifestira v energi~ni, polnozvo~ni in ve~-plastni obliki.
Sobotno koncertno dogajanje bo ob 21. uri otvoril trio Ale-gre Correa & Damir Dici & Bertl Mayer. Odli~en trio sestavljajo glasbeni multimojstri, ki svoje talente izkazujejo v {tevil-nih svetovno znanih zasedbah.
Festival Mladost v prastarem mestu 2002 se bo zakl ju~il s spro-{~enim vzdu{jem, ki ga bo ustvaril Trio Moder/Levacic/Golob. Trio izhaja iz jazza, funka, americane, razli~nih evropskih kulturnih usedlin, svobodnega uma, veselja in firb~nosti. Gre torej za mednarodnozabavno glasbo, morda celo kar country & eastern.
Ime festivala Mladost v prastarem mestu opozarja, da Ptuj ne sme samozadostno zaspati nekje v slavni zgodovini, tem-ve~ se odpirati navzven ter ob-ra~ati misli, korake, o~i in u{esa v svet. Klub ptujskih {tuden-tov, ki ima svoje lepo dvatiso~-letno mesto o~itno zelo rad, bo vsem njegovim glasbeno slad-kosnednim prebivalcem in prebivalkam omogo~il tri ve~ere uživanja brez vstopnin.
Nina Milo{i~
Nove orgle v bodoči poročni dvorani ormoškega gradu so zado-nele na koncertu ob zaključku letošnjega ormoškega poletja
PTUJ / REORGANIZACIJA ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV
Zvezo v vsako obiino
Z reorganizacijo lokalne samouprave je na območju nekdanje občine Ptuj nastalo 15 novih občin. Zveza kulturnih društev Ptuj je bila ustanovljena za območje nekdanje občine Ptuj, kar pa danes ne ustreza več dejanskemu stanju, na kar so že večkrat opozarjali izvršni odbor Zveze ter delegati na zadnji skupščini.
Zaradi tega je izvr{ni odbor ptujske zveze na torkovi seji sprejel predlog preoblikovanja zveze kulturnih dru{tev. Letos se je reorganizirala tudi Zveza kulturnih dru{tev Slovenije in sprejela nov statut, ki predvideva, da naj bi delovala zveza kulturnih dru{tev v vsaki ob~ini, ki ima vsaj dve kulturni dru{-tvi. Tak predlog za na{e obmo-~je podpira tudi izvr{ni odbor ptujske zveze in predlaga dru{-tvom, da v ob~inah ustanovijo
svoje zveze. Doslej so jo ustanovili zgolj v ob~ini Hajdina.
Ob~inske zveze lahko ustanovijo medobmo~no zvezo in tak-{en predlog podpira tudi izvr{ni odbor Zveze kulturnih dru{tev Ptuj. V nekaterih ob~inah deluje zgolj eno kulturno dru{tvo, tak{na dru{tva pa se bodo lahko neposredno vklju~ila v medob-mo~no zvezo kulturnih dru{-tev.
Franc La~en
... PA BREZ ZAMERE
San Remo
GLASBENI FESTIVAL S KANČKOM LEPOTE
Večinokrat se, kadar nanese na lepoto, go-vori o tem, da je bistvena tista notranja lepota, lepota, vezana na pozitivno in prijetno osebnost, dobro srce, dobroto in podobne hvalevredne reči, skratka, da je bistvena osebnost, ne pa zunanjost, ki da je velikokrat samo varljiva fasada. Logičen sklep, ki bi iz tega izhajal, bi bil, da je treba osebo ocenjevati v veliki večini zgolj po tem, kak{na osebnost je. Aha, malo morgen. Ce se ozrete naokoli (in - bodite pošteni do sebe - tudi če se ozrete malce nase), vidite, da je realnost daleč od tega. Zdi se, da je le zunanjost tista, ki šteje, ne pa notranjost. Vsaj v družbi. To lahko zasledite povsod. Najbolj pa seveda ob takih priložnostih, ko izbirajo miss, se pravi najlepšo, zraven pa pridigajo, kako je pomembna notranjost, a celotnemu univerzumu je kristalno jasno, da šteje zgolj zunanjost. Ce mene vprašate, čista hinavščina. Zato sem danes, po finalnem izboru za Najlepšo Slovenije, malo bolj čemerne volje.
Pa vseeno nekaj misli o spektaklu. Finalni izbor za Miss Slovenije postaja, zdi se, prireditev, ki ima vsako leto manj zveze z misicami. Ker je že vsem jasno, da je ves ta biznis s kvazi-najlepšo farsa, nastaja v sami zadevi konceptualna praznina, ki jo je treba nekako zapolniti. Na primer, z glasbo in kvazi-duhovitimi šalami. Predvsem pa je treba iz njega narediti dober šov. Kar jim uspeva. Tekmovanje za Miss Slovenije ni nič drugega kot Mariov Zoom, začinjen s kakšno bolj ali manj posrečeno idejo, postavljen na malo večji oder. Zabava. Preganjanje dolgčasa. To potrjuje tudi dejstvo, da so v borbi za čas, preživet na odru, ki se je bila med misicami in glasbeniki, boj krepko dobili slednji. Misice smo si lahko ogledovali neprimerno manj časa, kot pa gledali in poslušali glasbenike (kar po svoje ni samo poraz za brhke mladenke, ampak tudi za nas gledalce, saj so bile milice vsaj (večino časa) tiho, medtem ko glasbeniki (očitno) ne). Priča smo bili torej nekakšnemu mini San Remu, ki so nam ga tu in tam s svojim sprehodom popestrile kandidatke za Najlepšo.
Kaj smo lahko torej v nedeljo zvečer slišali in predvsem videli? Videli smo lahko ex-miss Rebeko Dremelj, kije zapela, daje ona nekakšen "Prsi korak" do nebes (lahko se strinjate ali pa ne, po želji), premogla pa je celo mikrofon, kar daje slutiti, da ni pela na playback (pohvalno), še bolj pa smo se lahko o tem prepričali ob ek-statičnem "uau" ob koncu komada. Nato nastopi voditelj, prikupen poba vzhodnoazijskega rodu, ki se mu sicer malo zatika (pa ne zaradi jezika, ampak zaradi treme — tip je vseeno primarno model in ne moderator), malce pokramlja z Rebeko, ki ob tej priložnosti spusti par modrih, kot je recimo ta, da najlepše ni dovolj dobra beseda, s katero bi opisala preteklo leto. Lepo, Rebeka, smo veseli zate, ampak ali nisi še pred kratkim na vse pretege tarnala o tem, kako ti samo polena pod noge mečejo? No, ampak ti boš že vedela, ne? Okej, potem se Rebeka odpravi, voditelj spusti par srednje žalostnih šal, katerih si ne bomo zapomnili prav dolgo (če sploh), in že so na sceni Sestre, ki so nam namignile, da so lahko kisle kot limona, a so na koncu vseeno zažgolele, da so rajši "Latina bambina". Za boljši efekt so si omislile še Jonasa, ki je prišel na oder, pihnil par dimov cigare, povedal nekaj nerazumljivega in odkorakal dol. Predstavitev žirije. Direktor trženja, Rebeka, spet neki direktor, pa slikarka, rekorder Man-koč, nekdo iz Slovenskih novic, modni fotograf, vizažistka, pa spet neka direktorica in tako dalje. Sicer pa smo itak že vajeni, da imajo v Sloveniji najboljše oko za misice večinoma di-
rektorji. Potem malo misic, pa spet dalje San Remo. Slej ko prej je glede tega prišlo tudi do neizogibnega, saj smo videli in slišali tudi pobe, brez katerih ni prave Slo-fešte, Cuke kakopak, ki so nam povedali, da je Li-li-liza miss Pariza, a mi vemo, da z naših krajev je doma. Hm, ne vem, ali so pobje ta komad napisali prav za ta večer, a vsekakor zelo primerno. Malo o miss, malo patriotizma. Slovenija je ponosna na vas, dečki. Glede besedila pa zgolj majhna pripomba: "Ko bomo kot eskimi vsi smučali močno" - eskimi ne smučajo, pobje. Kar pa itak ni pomembno, glavno, da pesem zažiga, ne? Sicer pa so Čuki zveneli nekam čudno podobno Kingstonom, ki so svojo užgali malce za njimi in pokazali, da so še vedno daleč na prvem mestu, kadar beseda nanese na beach-žur-party-zmenkovanjsko-flirtajočo-s-hormoni-prekipevajočo poletno muziko. Tako bi jo imenovali nekateri. Nekateri bi ji preprosto rekli butasta. Med vsem skupaj pa spet malo misic, ki smo se jih, ob pomanjkanju le-teh v živo, lahko nagledali tudi v nekih napol erotičnih tv spotih, ki so še najbolj spominjali na reklame za vroče linije, ki jih predvajajo na nemških satelitskih tv postajah. No, kaj čemo, boljše to kot pa nič. Nato je oder zavzela nihče drug kot Natalija Verboten, ki nam je skozi celotno pesem z vsem svojim stasom in glasom skušala dopovedati, da je itak ona najlepša in da bi pravzaprav ona morala biti miss. Če se s tem strinjate, prav, če ne, pa tudi prav.
Nato pa je nastopil eden redkih družbenopolitičnih dogodkov, za katere organizatorjem vsa čast. Oder so namreč začasno zavzeli izvajalci iz naše ne-več-tako-bratske južne sosede, kar kaže na organizatorjevo odlično poznavanje mednarodnih odnosov in pogumno voljo, da prida svoj skromni prispevek k zgladitvi problemov. Najprej Davor Radolfi v svojem tipičnem latino-dalmatino-plejboj stilu, za njim pa še Severina, ki nam je pravzaprav hotela povedati isto stvar kot Verbotenca, se pravi, da je edina prava miss ona in da naj se te, ki se za to potegujejo, raje spokajo domov. Spet malo misic, nato pa: obvezni, famozni, nepreko-sljivi, fatalni, ultimativni, instant: Be pop. Z novo pesmijo. Ki je prava osvežitev. Pa ne zato, ker je tako dobra, ampak zato, ker imamo stare že čez glavo. Tematika? Eh, saj veste: odpelji me, začaraj me, skupaj sanjava, na, na, na in podobne globoke življenjske modrosti. Skratka, pričakovano. Če že moramo kaj dodati, lahko pripomnimo, da bi lahko plesni del nastopa punce in fanta malce bolj izpilili ter se sprostili. Potem reklame, spet malo napol erotičnih tv spotov in že nas je na noge dvignila zmagovita kombinacija: Power dancers, Sebastian in Game Over. Uh! Nedvomno vrhunec večera! Najprej Seba! Kako si le želim, da te danes vrtim, v levo in desno, da znorim!... Nato Power dancerke z bolj odraslo tematiko: "Panika, panika, noč in dan z mano se igra, panika, panika, vzame vse in vse ti da." Aha, zelo modro. No, potem pa še Game Over, pri katerih pa se opravičujem, a iz pristnega slovenskega rapanja nisem uspel razbrati nič drugega kot to, da je baje ljubezen igra za dva. Aha. Toliko, da vemo. Hvala, dečki. Nato pa še grand finale, Seba, Power dancerke in Game Over v skupni plesni točki, ki je popeljala do vrhunca tudi tiste najbolj zadrte. In potem smo lahko ugasnili televizorje.
In to je to. Smo kaj pozabili? Aja, novi miss je ime Nataša Krajnc. Bodite lepo in, seveda, lepi.
Gregor Ali~
SREDI ŽIVLJENJA
PTUJ / SREČANJE NEKDANJIH OSNOVNOŠOLCEV
Po spomine v šolske klopi
Prisrčno in predvsem polno najrazličnejših spominov je bilo srečanje nekdanjih sošolcev, ki so končali osmi razred O[ Mladika v letih 1961 in 1962. Čeprav so jih življenjska pota razpršila skoraj po vsem svetu, so se po 40 in 41 letih v soboto, 31. avgusta, spet zbrali na Ptuju pred svojo Mladiko, si jo ogledali in potem nadaljevali srečanje pri ribniku v Mestnem Vrhu.
Zanimivo je, da se je srečanja osmega razreda, ki je končal osnovno šolo leta 1962, od tedanjih 39 u~encev udeležilo kar 28 sedaj zrelih ljudi, med katerimi je kar precej znanih obrazov iz Ptuja in Kidričevega, skoraj polovica pa jih živi drugod po Sloveniji in svetu: v Nemčiji, Švici, tudi iz Kanade in celo Avstralije so prišli med nekdanje sošolke in sošolce. Nadvse veseli so bili, da se je srečanja udeležila tudi njihova razredničarka, profesorica Matilda Ptičar, sedaj Hlupic, ter učiteljici - profesorici Manca Terbuc in Rozina Sebetič.
Od 39 učencev, ki so končali osemletko leta 1962, se jih je srečanja po 40 letih udeležilo kar 28; na sredini je njihova razredničarka Matilda Hlupič (z očali), ob njej učiteljica glasbe Manca Terbuc in za njima učiteljica likovne vzgoje Rozina Šebetič. Foto: Langerholc
Od 29 učencev, ki so končali osmi razred v letu 1961, njihov razrednik je bil profesor Go-rše, pa se jih je srečanja udeležilo le devet. Večina jih živi v Ptuju in po Sloveniji, eden tudi v Avstraliji, nekaj pa je žal že pokojnih.
Nadvse prisrčno je bilo sni-
Od 29 učencev, ki so osnovno šolo končali leta 1961, se je srečanja po 41 letih udeležilo le 9 nekdanjih sošolcev. Foto: Lan-gerholc
denje po 40 letih, ko so se zbrali pred Mladiko, kjer jim je zaželela dobrodošlico ravnateljica Sonja Purgaj in jih povabila na ogled sedaj prenovljene šolske zgradbe. Nato so sedli vsak v svoj nekdanji razred, prav vsi so se spomnili celo, kje je kdo sedel, obudili so tudi spomin na nekaj nekdanjih osnovnošolskih dogodivščin in se ob njih od srca nasmejali.
Zatem so se skupaj odpravili h Knezovemu ribniku na Mestnem vrhu, kjer so poklepetali
ob spominih iz šolskih dni, o svojih življenjskih zgodbah in o današnjih razmerah doma in po svetu.
Še to. Vsi udeleženci srečanja se toplo zahvaljujejo vodstvu OŠ Mladika za prisrčen sprejem ter petčlanskemu pripravljalnemu odboru, ki je z veliko truda srečanje pripravil: Ra-dica Benčevič-Kukovec, Ciba Rozenfeld-Aracki, Marjan Le-nartič, Jože Gašperič in Zdrav-ko Babič.
OM
VvlVIvil-TV^l 1 ^J					1				1	1			1													
Družba za čas0plsn0|in rqdijs		fOd	H"aw	ost					•O.O	.R/	>IO	FED	4IK	).p.		aičK	|va ^	28	OPI	uLt		Sfi		f-10		-
			, el	ktr<j	nski	PC	Ha:							jsls	ilet	le si	ran	ht		■ww	v.n	dio-	tedr	ILsi		
																										
C	)																									
																										
	TyCCnSfU																									
																										
																										
							-	rv																		-
												"T														
téib
USTVARJAMO AVTOMOBILE.
Od sile varni.

«
Dodatnih 200.000 SIT popusta!
Pri menjavi vozila, starejšega od 8 let, za novi, varni Renault.
RENAULT
Pri Renaultu želimo, da se vozite vvarnih avtomobilih. Zato vam v akciji Od sile varni nudimo 200.000 SIT popusta!
Ob nakupu novega, varnega Renaulta pripeljite vaše registrirano vozilo katerekoli znamke, starejše od osmih let Njegovo vrednost, ocenjeno po sistemu Eurotax, bomo odšteli od cene vašega novega Renaulta in dodali še popust v vrednosti 200.000 SITI
Le najvišji standardi varnosti zagotavljajo varno pot. V Renaultovih vozilih so del serijske opreme. Tudi zato so kar štirje Renaultovi modeli na neodvisnem testu varnosti, EuroNcap, prejeli po štiri zvezdice, Renault Laguna pa Je prvo vozilo v Evropi, ki Je doseglo najvišjo oceno -vseh pet zvezdic. Z njimi Je Renault najvarnejša avtomobilska znamka.
Akcija velja za modele Twingo, Clio, Thalia, Kangoo, Mégane, Scénic in Laguna, naročene do 30. septembra 2002.
www.renault.siwap.renault.si

Ormoška 23, tel. 749 35 46
RAZMlSLJAMO . . .
Lepota je v oieh opazovalca
Tako. Pa jo imamo. Miss Slovenije za leto 2002 namreč. Lepotico, ki bo predstavljala našo majhno deželico v svetu. Natančneje v Nigeriji, v eni izmed držav z največjim pomanjkanjem, kjer ljudje stradajo in nimajo niti za preživetje in kjer je ženska še zmeraj manjvredna, besede emancipacija pa ne poznajo. Spomnimo se samo na nedavni primer kamenjanja mlade Nigerijke, ki je rodila nezakonskega otroka. Ravno zaradi tega dogodka se je že nekaj lepotic odločilo, da bodo letošnji izbor za miss sveta bojkotirale. Kljub temu se bo svetovni spektakel najverjetneje zgodil in ponovno bo okronana najlepša tega vesolja za leto dni.
Absurd ali morda zgolj opravičilo za geslo "Lepota z namenom"? Opravičiti torej metanje denarja skozi okno v prizmi "narediti nekaj dobrega"? Navsezadnje kaj pa ima lepota opraviti z dobroto. Tu neke neposredne povezave ni. Ali pač je, pa je navadni smrtniki ne razumemo ali ne znamo razumeti?
Tekmovanja za miss imajo že dolgo tradicijo. Že od nekdaj so jih ljudje radi gledali. Morda zgolj iz radovednosti, da so potem lahko malo "obirali", morda ker so želeli biti del tega sveta. Vrhunske mode, blišča, vrtoglavih pet in bajnih zaslužkov. Dandanes je tovrstnih lepotnih tekmovanj tako pri nas kot tudi v svetu vedno več in vedno več je mladih deklet, željnih slave in sveta bogastva, v katerega so pripravljene vstopiti za vsako ceno, dostikrat žal brezglavo. Na pistah se pojavljajo vedno mlajša dekleta, tudi osnovnošolke so med njimi, njihovi t.i. varuhi pa zahtevajo težo pod petdeset kilogramov. Bolje manj kot več, je njihovo geslo. Na kateri strani je potem krivda za anoreksijo med najstnicami, bi bilo na tem mestu odveč razpredati. Zgledi pa seveda vlečejo. Moram biti podobna tisti punci, ki je fotografirana na naslovnici. Ravno takšna in nič drugačna. Gre za slepo sledenje nečemu, kar bi lahko bolj strokovno rekli lepotni ideal devetdesetih. Mlada dekleta si prizadevajo, da bi se mu čimbolj približala, pri tem pa so se pripravljena odpovedati marsičemu, tudi za ceno lastnega zdravja.
Po katerih kanalih je danes napeljana vrhunska moda, je težko reči. Zagotovo je največje gonilo zaslužek. Čimprej oboga-teti, imeti čimveč. Lastna notranja občutja, notranji nemiri, občutek, ki pride nekega lepega dne, da enostavno ne zmoreš več, je treba podkrepiti z občutkom, da si naj, da si zvezda, nekje mnogo više nad ostalimi in kot takšna sposobna vsega. Prav vsega. Dokler ne pride dan, ko se sanje zares porušijo, ko prevlada kruta realnost in dejstvo, da si v tej ogromni množici sama. Spoznaš, da te je ta množica vsrkala vase, da si postala le del kolesja, ki se vrti naprej, četudi sama odstopiš. Da te pravzaprav nihče ne pogreša, da za tabo stoji že nov obraz.
Mnoga dekleta, ki so okusila svet visoke mode, manekenstva, so se umaknila, ko so spoznala, kje je meja in do kod so pripravljene iti. Česa sploh je sposobno njihovo telo. Spet druge so ostale, dosegle hiter vzpon in potem še hitrejši padec. Kaj je tisto, kar dekleta vleče v ta svet? Zakaj si tako želijo slave, ki je minljiva, in kje je tisti primanjkljaj, ki ga morajo zapolniti z dokazovanjem, da so lepe? Že star pregovor pravi, da imajo vsake oči svojega malarja, in kar je za nekoga lepo, je lahko za drugega grdo. In težko je pri tovrstnih izborih zadostiti željam in okusom vsakogar.
Vsekakor pa lepota ni merljiva
z višino, težo, barvo las. Prava lepota je tista notranja, ki prihaja od znotraj in se izžareva v notranjosti in ki skoraj nikoli ni vizualno lepa, ker se je s prostim očesom ne vidi, ampak se jo občuti. Lepota izžareva samozavest vsake posameznice, je ogledalo njene duše in podlaga za vrednotenje same sebe.
Izbori za miss predstavljajo danes eno najprestižnejših tekmovanj, kjer lahko lepotice najbolj "verodostojno" predstavijo svojo lepoto. Biti miss pomeni, da te ne bo poznal le tvoj konec Slovenije, ampak cela Slovenija. Če ti uspe, te lahko spozna še cel svet, drugače pa tudi nekatere bonitete ostanejo — avto in potovanje na svetovni izbor. Takšna sreča pa se žal nasmehne samo eni izbranki, vse ostale se zatem po-greznejo v brezno pozabe.
Priznati je resda treba, da so tudi organizatorji "napredovali". Iz leta v leto bolje pripravijo prireditev, tudi dekleta so dobro izbrana, povečini se izobražujejo in obvladajo tuje jezike, kar je osnovni pogoj njihovega nadaljnjega uspeha. Morda je ravno zaradi organizacije na dokaj visoki ravni tudi zanimanje iz leta v leto večje. Zagotovo tako lepih deklet, ki so željna vsakršne slave, ne bo zmanjkalo.
"Boter ali oče" izbora za miss Slovenije Zdravko Geržina ima verjetno kar probleme ob množici tako brhkih deklet izbrati tisto "pravo", tisto, ki bo lepa, pa še pametna povrhu. Izbori so vsako leto bolj gledljivi predvsem zato, ker jim uspeva pripeljati dekleta, ki znajo pokazati, da lahko razmišljajo tudi z lastno glavo. Včasih tega ni bilo in ravno v tem je ta prireditev dosegla svoj čar. Puhloglavke tukaj nimajo več kaj iskati. Pri lanski misici so se organizatorji sicer malce zapletli v lastne mreže, saj so po izboru novinarji znali izbrskati marsikatero pikro podrobnost iz njenega privatnega življenja, ki jo je očrnila že v prvem mesecu njenega kronanja. Zdaj pa je leto že naokrog in dokazala je, da si je naziv miss zaslužila — baje zna peti, o njeni lepoti pa na tem mestu nimamo kaj zapisati, če je bila uradno izbrana kot najlepša. Ce je svoje leto izkoristila, pa sama najbolje ve.
Kakorkoli že zapletamo tole zgodbo o lepoticah z naslovnih strani, bomo počasi morali priti tudi do nekega zaključka. Ker o okusih ne gre razpravljati, se ne bomo spuščali v filozofsko debato, ali je letošnja miss lepa ali ne, ali bi morala biti temnolaska ali celo rdečelaska. To prepuščam vam. Imate vso pravico, da jo popljuvate, kot tudi tisto, da ji pod noge potegnete rdečo preprogo. Razmislite pa, prosim, le o enem. Namreč o tem, kar se ob gledanju vsakega takega izbora venomer sprašujem, pa nikoli ne najdem odgovora. Zakaj potreba po dokazovanju svoje lepote drugim?
Bronja Habjanič
19.-25. september 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 19. september
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Afriške pravljice: Želva, 2/10. 9.10 Sneguljčica, plesna predstava. 9.40 Zgodbe iz školjke. 10.15 Enciklopedija znanja. 10.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Slovenci v Avstraliji: Srečanja v Sydneyju, 1. del. 14.10 Opus. 14.35 Svetovni izzivi. 15.05 Večerni gost: Dr. Marko Milosavljevič. 16.00 Slovenski utrinki, Oddaja Madžarske TV. 16.30 Poročila. 17.00 Dosežki. 17.20 Slike s poti - brazilija, dok. oddaja. 17.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 18.25 Dober tek vam želi Sana iz Maroka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Rdeča poglavja zgodovine, angleška dok. serija, 3/6. 23.30 Slike s poti - Brazilija, dok. oddaja, pon. 0.00 Osmi dan, pon. 0.30 Tednik, pon. 1.25 Mary Tyler Moore, nan., 35.epizoda, pon. 1.50 Sternbergovi, nemška nad., 10/18, pon. 2.35 Živeti v raju, fra. film, pon. 4.30 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.30 Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 15.30 Ushuaia, francoska dok. serija, 6/10, pon. 16.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 35.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nemška nad., 10/18. 17.40 Nova ženska, francoski film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Festival Ljubljana: Katia Ricciarelli in Simfoniki RTV SlovenijA. 21.30 Pretakanje: Slike iz življenja nuše Curin-Lapajne, dok. Feljton. 22.00 Poseben pogled: Propad ameriškega cesarstva, kanadski film. 23.40 Praksa, ameriška nan., 78. epizoda. 0.20 Praksa, ameriška nan., 79., zadnja epizoda. 1.05 V senci katedrale, nemška nan., 10/12. 1.55 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 36. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 106. dela. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 33. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 13. dela. 13.10 Newyorška policija, pon. 3. dela. 14.10 Varuhi luke, 38. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 14. del. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 34. del. 17.20 Močno me objemi, 107. del. 18.15 Salome, 37. del. 19.15 24 ur. 20.00 Popolni četrtek: Emino življenje, am. nad., 3/6. 21.00 Prijatelji, 3. del. 21.30 Seks v mestu, 3. del. 22.00 Zahodno krilo, 3. del. 22.50 Odpadnik, 16. del nan. 23.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 4. dela. 12.10 Čarovnice, pon. 2. dela am. nan. 13.00 Mladi in nemirni, 234. del. 13.50 Obala ljubezni, 108. del. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 5. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 8. del ameriške hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 19. del ameriške hum. nan. 18.45 Družina za umret, 15. del ameriške hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Krimič: Mrzlo srce, ameriški film. 21.45 Ti in jaz, 4. del ameriške hum. nan. 22.15 Tretji kamen od sonca, 13. del ameriške hum. nan. 22.45 Noro zaljubljena, 12. del ameriške hum. nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Raj, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Automobille. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Monde-nost Celebri, ameriška ČB komedija. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj problem. 00.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Ljubitelji živali. 10.25 Otroški program. 10.55 TLS: Bili smo na avdiciji. 11.10 Ekspedicija v kraljestvo živali, pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb -kontakt-program. 14.00 Ameriški TV film: Rekla je ne. 15.30 Ljubim svoje mesto. 15.45 Zadar: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poi-zvedovalec, pz. serija. 17.00 Morje in otoki. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Rijeka: Morje. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokumentarni film. 20.55 Film. 22.20 Z vseh strani. 22.40 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Pravi čas. 0.40 Ameriški TV film: Rekla je ne. 2.10 Čarovnija, serija. 3.00 Modri bicikl, serija. 3.45 Ekspedicija v kraljestvo živali, pz. serija. 4.30 Remek. 4.45 Film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.45 Otroški program. 16.40 TV koledar. 16.50 Novice. 17.00 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.10 2.4 otroka, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Modri bicikl, serija. 22.05 Svet mode. 22.35 Normal, Ohio - serija. 23.00 Serija. 23.45 Dosjeji X, serija.
HTV 3
20.05 Rock Club. 21.05 London's Capital Live - Earls Court 2000. 22.00 V čem je skrivnost, dokum. oddaja. 22.30 Serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 8.00 Varuška, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Superman, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Debeluhar, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.45 Nogomet, pokal UEFA, prenos. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, pokal UEFA, prenos. 22.45 Movie Time. 22.55 MA2412 23.25 Umetnine.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1597). 9.55 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.20 Špijon z mojim obrazom, film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Aktualna ura. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1598). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Vera, magacin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria, magacin. 23.00 Primer za dva, serija. 0.00 Čas v sliki.
Petek, 20. september
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna nan., 12., zadnja epizoda. 9.20 Potujoči škrat: Mačka begunka, poučno-razvedrilna oddaja, 6/10. 9.45 Risanka. 9.55 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.30 Dober tek vam želi Sana iz Maroka. 10.45 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 11.10 Dosežki. 11.30 Slike s poti - Brazilija, dok. oddaja. 12.00 Klic divjine, kanadska nan., 1/13. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.35 Prisluhnimo tišini: Portret slikarja Uroša Žitnika. 14.00 Vsakdanjik in praznik. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.50 Mladi virtuozi. 17.05 National Geographic, dok. serija, 18/23. 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan., 41. epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Moja soba. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Praksa, ameriška nan., 1/22. 20.50 Plezanje po Balvanih, dok. oddaja. 21.25 Cik cak. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.05 Sedem dni, ameriška nan., 16/22. 0.50 National Geographic, 18/23, pon. 1.40 Mary Tyler Moore, nan., 36. epizoda, pon. 2.05 Sternbergovi, nemška nad.,_ 11/18, pon. 2.50 Še tisti kanček duše, bosanski film, pon. 4.20 Šport.
SLOVENIJA 2
9.05 Dobro jutro, pon. 4.55 Gaza - Zaprto mesto, francoska dok. oddaja, pon. 15.45 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 36.epizoda. 16.15 Sternbergovi, nemška nad., 11/18. 17.05 Ceste mojega otroštva, španski film, pon. 18.55 Madrid: Svetovni pokal v atletiki, prenos. 20.45 Sprehod z zverinami, angleška znanstvena serija, 2., zadnji del. 21.35 Ne zaljubi se, ko si že mrtev, ameriški film. 23.25 Najstrašnejši umor, angleška nan., 5/6. 23.55 Iz Slovenskih jazz klubov: G.A.G. Trio iz kluba Gajo. 0.50 Svetovni pokal v atletiki, posnetek iz Madrida. 1.50 Videospotnice.
POP TV
9.10 Salome, pon. 37. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 107. dela. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 34. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 14. dela. 13.10 Emino življenje, pon. am. nad., 3/6. 14.10 Varuhi luke, 39. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 15. del. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 35. del. 17.20 Močno me objemi, 108. del. 18.15 Salome, 38. del. 19.15 24 ur 20.00 Akcija: Desperado, ameriški film. 21.50 Kameleon, 3. del am. nan. 22.40 Odpadnik, 17. del nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 4. dela. 12.10 Čarovnice, pon. 2. dela am. nan. 13.00 Mladi in nemirni, 234. del. 13.50 Obala ljubezni, 108. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 5. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 8. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 19. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 15. del ameriške hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Krimič: Mrzlo srce, ameriški film. 21.45 Ti in jaz, 4. del ameriške hum. nan. 22.15 Tretji kamen od sonca, 13. del ameriške hum. nan. 22.45 Noro zaljubljena, 12. del ameriške hum. nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Raj, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 18. dela nan. 18.50 Automobille. 19.00 Pokemoni. 19.30 Risanke. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Tvorec senc, ameriška grozljivka. 23.30 Reporter X. 0.30 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Ljubitelji živali. 10.25 Otroški program. 10.55 TLS: Bili smo na avdiciji. 11.10 Ekspedicija v kraljestvo živali, pz. serija. 12.00 Novice. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameriški TV film: Ricky Nelson - mladostniški idol. 15.30 Ljubim svoje mesto. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedo-valec, pz. serija. 17.00 Morje in otoki. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Pionirji egiptologije, pz. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Naše malo mesto, serija. 21.55 Lik v kamnu, serija. 22.45 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.35 Hamlet, britanski film. 3.35 Krzysztof Kieslowski: Jaz sem tako-tako... , dansko-poljski dokum. film. 4.30 Kratki delovni dan, poljski film. 5.45 Pionirji egiptologije, pz. serija.
HTV 2
15.45 Otroški program. 16.50 Novice. 17.00 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.10 2.4 otroka, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album - Moderato cantabile. 20.00 Vinkovške jeseni -prenos. 21.30 Varaždinski baročni večeri - odtvoritev. 23.35 Normal, Ohio - serija. 0.00 Serija. 0.45 Dosjeji X, serija.
HTV 3
18.45 Sevilla: SP v veslanju, posn. 19.25 Madrid: SP v atletiki, prenos. 22.00 Hit-depo. 23.30 Frasier, serija. 23.50 Becker, serija. 0.15 Ljudje na koncu mesta, dokum. oddaja.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Superman. 9.35 Herkul, serija. 10.15 Kletka polna norcev, film. 11.45 Confetti tivi. 14.55 Simpsonovi,. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will & Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz. 21.10 Dolce Vita & co., serija. 22.05 Inferno, film 1998.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1598). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1599). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, serija. 21.20 Dokum. oddaja. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka, serija.
Sobota, 21. september
SLOVENIJA 1
7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Modro poletje, 38/38. 8.55 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik: Črno žabo smo ulovili, 1/12. 9.00 Arčibald, risana nad., 12/26. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.35 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nad., 12/14. 11.00 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi. 11.30 Radio aktivnost, kanadska nad., 24/26. 11.55 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.20 Mostovi, pon. 13.50 Študentska ulica, oddaja za študente. 14.20 Sokolar Tomaž, poljski film. 16.00 Pipsi, risana nad., 16/26. 16.30 Poročila. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu. 17.45 Legende morja, fra. dok. serija, 5/13. 18.15 Palček David, risana nad., 10/13. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Povabilo na ples. 21.00 William Corlett: Beli konjiček, koprodukcijska nad., 3/6. 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 21.50 S plavajočo hišo po reki: Bretanja od Redona do Nantesa, 2. del oddaje TV Koper-Capodistria. 22.20 Poročila. 22.55 Pod rušo, ameriška nad., 1/13. 23.50 Rojena morilca, ameriški film. 1.45 Legende morja, fra. dok. serija, 5/13, pon. 2.10 Slovenski magazin, pon. 2.40 Jagode in čokolada, film, pon. 4.50 Šport. 5.50 William Corlett: Beli konjiček, nad., 3/6, pon.
SLOVENIJA 2
9.30 Murphy Brown, nad., 9/22. 9.50 Glembajevi, hrvaška nad., 3/3. 10.30 Enciklopedija znanja: človeško srce, izobraževalna oddaja za otroke. 10.50 Velika otročaja, ang. nad., 2/13. 11.15 Jasno in glasno: Divja jaga na cesti, kontaktna oddaja. 12.40 Sevilla: SP v veslanju, prenos. 14.40 Festival Ljubljana: Katia Ricciarelli in Simfoniki RT^ Slovenija, pon. 16.10 Quo Vadis, ameriški film, 2., zadnji del. 17.45 Madrid: Svetovni pokal v atletiki, prenos. 21.00 Moški in ženska, francoski film. 22.40 Meč časti, ang. nad., 1/4. 23.30 Sobotna noč. 1.25 Videospotnice.
POP TV
8.30 Ringa-Raja: Mala Kitty, risana serija. 8.55 Mjavl Mjavl, risana serija. 9.05 Slonček Benjamin, risana serija. 9.30 Pujsek Zlatko, risana serija. 9.40 Vrbja vas, risana serija. 10.05 Malinji dol, risana serija. 10.15 Pocahontas, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.20 Sedma nebesa, 21. del. 12.10 Preverjeno, pon. 13.00 Bette, 11. del. 13.30 Miss Slovenije, pon. 15.30 Bolnišnica upanja, 2. del nan. 16.40 Močno zdravilo, 4. del ameriške nan. 17.30 Znaki življenja, ameriški film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Filmski hit: Bean, angleško-ameriški film. 22.50 Skoraj heroji, ameriški film. 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.00 Obala ljubezni, pon. 105. dela. 10.50 pon. 106. dela. 11.40 pon. 107. dela. 12.30 pon. 108. dela. 13.20 pon. 109. dela. 14.10 Ledeno hladni, 3. del kanadske nan. 15.00 Film stoletja: Pozdravljena, Dollyl, ameriški film. 17.30 Xena, 3. del ameriške nan. 18.20 Herkul, 3. del ameriške nan. 19.10 Simpatije, 22. del ameriške nan. 20.00 TV kriminalka: Jeklena pest, ameriški film. 21.40 Sheena, kraljica džungle, 3. del ameriške nan. 22.30 Polnočna modrina, ameriški film. 0.10 Ekstra magazin, pon.
TV3
8.00 Risanke. 9.00 Zvonar, risani film. 10.00 Deček iz jungle, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille. 16.30 Nivea Sun Beach Volley. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Spidi in Gogi show. 19.00 Automobille. 19.10 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter, 8. del jug. nan. 21.00 Retrospektiva YU filma: Črna Marija. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica - Zagorje ob Savi.
HTV 1
7.40 Otroški program. 9.30 Zgodbica. 10.05 Olsen Banden, švedski film. 11.25 Risanka. 11.45 Nick Praskaton, risani film. 12.00 Novice. 12.15 Parlaonica. 13.05 Prizma - multinacionalni magazin. 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.35 Oprah Show. 15.35 Narednik Rut-ledge, am. film. 17.25 Risanka. 17.50 Zlata dekleta. 18.15 Glasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 21.00 Vojna pravila, am. film.23.15 Stoletje zabavne glasbe, dok. serija. 0.05 Narednik Rutledge, am. film. 1.55 Neukročena Amazona: Dan bogomoljk. 2.25 Oprah Show. 3.10 Zabavni program. 3.55 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 4.45 Remek. 4.55 Vojna pravila, am. film.
HTV 2
11.30 Svet mode. 11.55 Hišni ljubimci. 12.45 Davy Crockett, serija. 13.55 Umori v Midsomeru, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Amazona: Dan bogomoljk. 16.30 A Smelly Kettle Of Fish, dokum. film. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 La caracole, serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager. 19.30 Glasbeni album. 20.05 S cigaro okrog sveta: Iz oceana v ocean. 20.35 TV izložba. 20.50 Novice. 21.00 Krapina 2002, prenos. 22.45 Halifax, serija. 0.15 Kafka, film.
HTV 3
11.25 Sevilla: SP v veslanju, prenos. 14.30 Madrid: SP v atletiki, posn. 18.00 Olimpijski magazin. 18.35 Madrid: SP v atletiki, prenos. 21.00 Sevilla: SP v veslanju, posn. 22.15 Hrvaška nogometna liga. 23.25 Šport danes. 23.45 Reševalna služba, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 11.10 Disney festival. 12.05 Šaljivec Carey, serija. 12.30 Totalno mimo, serija. 13.10 Življenje in jaz, serija. 13.30 Simpsonovi. 13.55 Princ iz Bel Aira. 14.20 Austria TOP 40. 15.15 Clueless, serija. 15.40 Ally McBeal. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Stre-etlive. 18.00 Mr. Bean, serija. 18.25 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki 20.15 Šov za milijone, kviz. 21.15 Neprespani v New Yorku, film 1999. 22.40 Starship Troopers, film 1997.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Igrani film. 11.10 Vroči milijoni, film 1968. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.35 Nemški film. 16.10 Slikanica Avstrije. 16.25 Dežela in ljudje. 16.55 Religije sveta. 17.05 Pogled v deželo. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Narodnozabavna glasba. 22.15 Čas v sliki. 22.25 Ljubezenske zgodbice. 22.55 Animacija, film 1991.
Nedelja, 22. september
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: V deželi palčkov, risana nan., 7/13; Roli Poli Oli, risana nan., 3/26; Tabaluga, risana nan., 11/12. 10.05 Korajža velja 2002: Revija mladih pevcev, oddaja TV Maribor, 1. del. 10.55 Orjaki, angleška dok. serija, 2/6. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Potovanje predaleč, dok. serija, 7., zadnji del. 14.10 Plezanje po balvanih, dok. oddaja. 14.45 Kek-čeve ukane, slovenski film. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Vsakdanjik in_ praznik. 18.10 Domače obrti na slovenskem: Mlinarji. 18.40 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.05 Mario, nedeljski večer v živo. 21.50 Pod preprogo. 22.45 Poročila, šport, vreme. 23.15 Humus za dva, izraelska dok. oddaja. 23.50 Zadnji štor-kljin let, grški film. 2.10 Domače obrti na slovenskem: Mlinarji, pon. 2.40 Ushuaia, francoska dok. serija, 7/10, pon. 3.25 Najstrašnejši umor, angleška nan., 5/6, pon. 3.50 Slepa boginja, norveška nad., 4., zadnji del, pon. 4.40 Vsakdanjik in praznik, pon.
SLOVENIJA 1
11.25 Rad imam Lucy, čb nan., 91.epizoda. 11.50 Na vrat na nos, jugoslovanska nan., 9/10. 12.35 Slovenski ljudski plesi: Zahodna štajerska. 13.40 Sevilla: SP v veslanju, prenos. 14.40 Motociklizem za VN Brazilije, posnetek iz Ria de Janeira. 15.45 Evrogol. 16.45 Lenart: EP ekip v motokrosu. 17.45 Dvoboj za SP v kickboxingu, posnetek iz Maribora. 18.30 Šport. 20.00 Ushuaia, francoska dok. serija, 7/10. 20.50 Murphy Brown, nan., 10/22. 21.10 Homo Turisticus. 21.30 Slepa boginja, norveška nad., 4., zadnji del. 22.20 Resna glasba. 23.50 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Ringa-Raja: Slonček Benjamin,risana serija. 8.55 Vrbja vas, risana serija. 9.20 Mjavl Mjavl, risana serija. 9.30 Malinji dol, risana serija. 9.40 Mala Kitty, risana serija. 10.05 Pujsek Zlatko, risana serija. 10.15 Knjiga o džungli, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.20 Sedma nebesa, zadnji del. 12.10 Pot v Kalifornijo, 3. del am. nan. 13.00 Bette, 12. del. 13.30 Moja bošl, 6. del. 14.00 Brez nebes, am. film. 15.50 Bolnišnica upanja, 3. del nan. 16.40 Močno zdravilo, 5. del. 17.30 Zamegljena preteklost, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena. 22.25 Mehke prevare, kan. film. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
10.30 Mladi in nemirni, pon. 231. dela. 11.20 Mladi in nemirni, pon. 232. dela. 12.10 Mladi in nemirni, pon. 233. dela. 13.00 Mladi in nemirni, pon. 234. dela. 13.50 Mladi in nemirni, pon. 235. dela. 14.40 Begunec, 3. del am. nan. 15.30 Film stoletja: Mestne čenče, ameriški film. 17.30 Beg iz kanjona, ame. film. 19.10 Čarovnice, 3. del am. nan. 20.00 Družinski film: Beethoven 2, ameriški film. 21.35 Samo za ženske, am. nad., 3/3. 22.45 Učiteljica in učenec, ameriški film. 0.35 Dannyjeve zvezde, pon.
TV 3
8.00 Risanke. 9.00 Zvonar, risani film. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Deček iz jungle, risani film. 17.30 TV razglednica Izola. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Vroči veter, pon. 8. dela jugoslovanske nan. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Sunčane skale 2002, oddaja o zakulisju festivala. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 23.00 Motomania. 23.30 Dokumentarna oddaja. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.40 Otroški program. 8.40 Klic divjine, serija. 9.30 Briljanteen. 10.05 Olsen Banden pa spanden, švedski film. 12.00 Novice. 12.15 Plodovi zemlje. 13.05 TV izložba. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Športne igre mladih. 15.00 Risanka. 15.10 Note, notice - glasbena oddaja. 15.40 Svet zabave. 16.15 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.05 TV izložba. 17.20 Jack in Jill, serija. 18.05 Rojeni v svetu divjih živali. 18.35 Zlata dekleta. 19.00 Zadnji dan, dok. serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ciklus »Pink Panther«: Maščevanje Pink Pantherja. 22.00 Tišina, prosiml - kontakt oddaja. 23.00 Novice. 23.10 TV film: Povejte, prosim vas. 0.40 Moje noči so lepše od vaših dnevov, fr. film. 2.25 ČB v barvi. 3.10 Oprah Show. 3.55 Neukročena Amazona, pz. serija. 4.20 Ciklus »Pink Panther«: pon.
HTV 2
10.30 Biblija. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Kotoriba: Maša, prenos. 12.05 Otroški program. 13.05 Koncerti in gledališke predstave za otroke. 14.00 Umori v Midsomeru, serija. 15.40 Cosbyjev show. 16.05 Neukročena Amazona, pz. serija. 16.35 Življenje v divjini, dok. film. 17.10 Veter v hrbet, serija. 18.00 La caracole, serija. 18.45 Zvezdne steze - Voyager 19.30 Note, notice - glasbena oddaja. 20.05 Večer z Joolsom Hollandom, glasbeni serijal. 21.05 Portreti umetnikov. 21.55 Marko Perkovič Thompson - posn. koncerta.
HTV 3
10.25 Vinkovške jeseni - prenos. 12.00 TV spored. 16.00 Pravica rojstva, serija. 19.30 Športni program. 22.15 Čarovnija, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 11.30 Šport. 12.00 Nogomet, Champions League magacin. 12.35 Trije mušketirji, film 1973. 14.20 High Spirits, film 1988. 16.15 Nogomet, avstrijska liga. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dr. Doolitle, film 1998. 21.40 Columbo, kriminalka. 23.15 Kraj zločina, serija. 0.40 Umor po naročilu, film 1996.
AVSTRIJA 2
9.05 Nedeljska matineja. 10.00 Dokum. oddaja. 10.30 Kulturni nasvet. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.20 Univerzum, magazin. 15.00 Tri dame z žara, serija. 15.25 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti, oddaja. 18.00 Nemčija voli. 18.30 Poštna loterija. 19.00 Nemčija voli. 19.05 Zvezna dežela danes. 19.17 Loto. 19.30 Čas v sliki. 19.59 Nemčija voli. 20.15 Tašča, film. 21.45 Čas v sliki. 22.20 Okrogla miza. 23.35 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PO SLEDEH PTUJSKEGA FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE
Jože Burnik - harmonikar, skladatelj, mentor
V svetu domače zabavne glasbe v Sloveniji in v nemško govorečih deželah zahodne Evrope je Jože Burnik poznan kot odličen harmonikar, komponist in aranžer, v zadnjem času pa tudi mentor številnim mladim ansamblom. Njegova skladba Dobro jutro v ritmu polke je izvajana v dvesto različnih variantah in je na četrtem mestu največkrat izvajanih skladb v nemško govoreči Evropi. Kot skladatelj se je večkrat pojavljal na ptujskem festivalu, na letošnjem pa je z valčkom Po domače v izvedbi ansambla Pogum iz Škocja-na prejel prvo nagrado strokovne komisije.
Jožeta Burnika, Gorenjca iz Zminca pri Škofji Loki, smo zmotili iz dremeža na Krku, kjer vsako leto preživlja počitnice, in poprosili za razgovor (po elektronski pošti). Z zadovoljstvom se je odzval in odgovoril na naša vprašanja.
TEDNIK: Ali nam lahko opišete svojo glasbeno pot?
J. Burnik: "Rojen sem bil na Jesenicah 2. avgusta 1947. Z glasbo oziroma s harmoniko sem se začel ukvarjati že kot otrok. Ker sem bil bolj bole-hen, so mi jo starši kupili. V rani mladosti me je harmonike učil Franc Sredenšek, v gimnazijskem obdobju Rado Kleč, kasneje pa so bili moji mentorji Franjo Zorko, Boris Kovačič, Vital Ahačič.
Leta 1966 sem se prvič pojavil na televiziji v oddaji Sloven-
ski ansambli tekmujejo kot trio Jožeta Burnika, se uvrstil v finale in dosegel 3. mesto. Leta 1968 sem se priključil avstrijskemu ansamblu Kitzecker Musikan-ten in tam ostal do 1970, ko sem se pridružil ansamblu Mihe Do-vžana, kjer sem menjajoče igral harmoniko in bas; prav tako je igral bas in citre tudi Miha, s tem pa smo lahko nastopali povsod, ker so bile citre premalo udaren instrument. V letih med 1973 in 1983 pa sem igral pri Alpskem kvintetu, s katerim smo skupaj dosegli največ. Od 1985 do 1990 sem bil član avstrijskega ansambla Heimatlandecho, leta 1991 pa sem se priključil avstrijskemu koroškemu ansm-blu Oberkaertner Sextett in ostal v njem do 1996.
Ves čas, ko sem bil pri vseh teh ansamblih, sem snemal s
svojim studijskim ansamblom, v katerem so peli Miha Do-vžan, Ivanka Kraševec, Braco Koren, Marjana Urankar, Nadia in Marta Fabris, Janez Triler in Edvin Fliser."
TEDNIK: Zanima nas, ali kot skladatelj pišete zgolj do-ma~o zabavno glasbo ali tudi druga~no?
J. Burnik: "Glasbo pišem samo za narodnozabavne ansamble, ~eprav sem v mladosti igral ameriško swing glasbo. V zabavni glasbi se je toliko spremenilo, da pustim to delo drugim, ~eprav so zakonitosti prav podobne kakor v narodnozaba-vni glasbi."
TEDNIK: Kdo so va{i teksto-pisci?
J. Burnik: "Tekste za mojo glasbo so prispevali skoraj vsi najboljši pisci besedil, kot so: Svetlana Makarovi~, Marjan Stare, dr. Lev Svetek, Ivan Si-vec, Frane Milcinski - Ježek, Franc Ankerst, Jože Galic, Ivan Malavašic, Fanika Požek, Metka Ravnjak Jauk. Mogoce sem koga izpustil!"
TEDNIK: V zadnjem ~asu se ukvarjate s številnimi mladimi ansambli, pišete zanje in ste jim mentor. S katerimi an-
PTUJ / FRIZERSKI SALON MILI
Računalniško svetovanje pri izbiri frizure
V Prešernovi ulici na Ptuju je od oktobra lani odprt frizerski salon Milice Korpar, javnosti poznane kot Mili, ki se v zadnjem ~asu uveljavlja tudi kot ena izmed zvezd stalnic na slovenskem glasbenem nebu. Med Ptuj~ani, kjer dela, se Mili po~uti zelo prijetno, o svoji pevski in frizerski karieri pa je razmišljala že pred leti, ko je delala v tujini.
In zakaj debitantka na slovenski glasbeni sceni svojega časa ne posveča izključno glasbi? "To, da bom imela lasten frizerski salon, sem načrtovala že v Nemčiji, od koder sem se vrnila pred štirimi leti. Danes delam tukaj na Ptuju to, kar resnično rada počnem. Ker sta mi oba poklica - frizerstvo in petje - pisana na kožo, oba opravljam z neizmernim veseljem. Da pa bi samo pela? Ne, potrebno je tudi resno delo. Zame je to frizerstvo," razlaga Mili, ko spretno ureja pričesko eni izmed svojih rednih strank.
Za Mili se je pot v frizerstvu začela v Nemčiji. Tam, pravi, je veliko časa posvetila temu, da se je v tej stroki čimveč naučila. V salonu, kjer je bila zaposlena tri leta, pa se ni ukvarjala samo s frizerstvom, ampak je veliko pozornosti posvetila tudi kozmetični obdelavi. Danes pa se Mili poleg klasičnih frizerskih storitev v svojem salonu ukvarja še z barvno-stilskim svetovanjem, pri izbiri frizure pa imajo njene stranke na voljo tudi računalniško svetovanje. Kot je povedala, ima za barvno stilsko svetovanje pripravljene štiri barvne karte: jesen,
zima, pomlad, poletje, ki jih je izdelala sama. Pravi odtenek barv tako za vsako svojo stranko Mili izbere glede na barvo las, oči in kože. Pomembno je, poudarja, da na človeku, ko ga vidimo, najprej opazimo njegov obraz in oči in šele nato obleko.
Poleg omenjenega pa vas bo lastnica frizerskega salona Mili, zaenkrat v salonu dela sama, ob vsakem obisku presenetila še z darilcem. "Mojim strankam v salonu vsakič nekaj majhnega podarim. Ponavadi jih naličim ali jim osvežim že obstoječi make-up. Nekateri pa si namesto ličenja raje izberejo barvanje in urejanje trepalnic ter odstranitev dlačic. Mislim, da je pri mojem delu pomembno poslušati želje strank, s katerimi moraš vzpostaviti tudi primerno komunikacijo. Stranke rade prihajajo v moj salon, ker kot pravijo, se pri meni sprostijo. Ker pa sem človek, ki ima posluh za soljudi, si za svoje stranke vzamem čas, z njimi poklepetam, velikokrat pa jim tudi kaj zapojem," je razložila Mili.
Glede računalniškega svetovanja pa nam je zaupala, da ta stvar na Ptuju zaenkrat še ni aktualna, ker je ljudje še ne poznajo.
ZMAGOVALKA SOBOTNEGA ORIONA
Poleg frizerskega poklica je njena velika ljubezen tudi petje. Kot je povedala, je izdala že svojo zgoščenko in kaseto, pesmi pa piše tudi za druge glasbene izvajalce. Med našim obiskom minuli teden se je Mili pripravljala na svoj nastop v televizijski glasbeni oddaji Orion. Kot smo kasneje izvedeli, se je kot debitantka odlično odrezala in se kot zmagovalka uvrstila v decembrsko finalno oddajo. O nastopu na Orionovem odru pa je povedala: "Kljub temu da sem imela tremo, mi je uspelo najboljše. Vesela sem, da me je za zmagovalko izbralo občinstvo. Poudariti moram, da je bilo to zame prvovrstno presenečenje in obenem dokaz, da me je občinstvo sprejelo in me tudi posluša. Ob tej priložnosti pa se poleg zahvale svoji publiki zahvaljujem še družini Krajnc iz Središča ob Dravi, Studiu Jama, Tomiju Valenku in Mitji Kra-pšu," je dodala Mili in svoje občinstvo pozvala, naj jo ponovno spremlja v decembrski oddaji, ko bodo izbirali zmagovalca Oriona 2002.
PR
sambli delate?
J. Burnik: "Sedaj sodelujem z nekaj ansambli po vsej Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Zame je najuspešnejši ansambel Vita. Na Primorskem se uveljavlja ansambel Nanos, na Dolenjskem ansambel Pogum, ansambel Jerneja Kolarja, ansambel Matjaža Kokalja, da ne pozabim svoje hčerke Anje Burnik s prijatelji, ki je na letošnjem festivalu Polka valček 2002 dobila nagrado za najboljšo priredbo, pa tudi na škofjeloškem festivalu narodno-zabavne glasbe v narecju dve nagradi: za najboljšo izvedbo in priredbo, jaz pa sem dobil tukaj tudi nagrado za najboljšo melodijo.
Zadnje case pa sodelujem kar veliko z nemškim harmonikarjem Kurtom Gartnerjem, ki je po poklicu zdravnik, vendar mu naša slovenska glasba tako veliko pomeni, da se je poleg odlic-nega igranja harmonike naucil tudi izjemno dobro govoriti in pisati slovenšcine. V veliko cast mi je, da sem mu bil vzornik jaz kot harmonikar in komponist. Z njim sva že posnela zgoščenko Harmonika brez meja, pravkar pa pripravljava novo, kjer bosta imeli vodilno vlogo dve harmoniki in flavta, seveda ob klasični spremljavi basa in kitare, pa tudi pevskih skladb ne bo manjkalo."
TEDNIK: Ob številnih na-
Jože Burnik z življenjsko sopotnico, harmoniko. Foto: Sitra
gradah in priznanjih, ki ste jih dobili, nas zanima, kaj Vam pomeni letošnja nagrada s ptujskega festivala?
J. Burnik: "Nagrada strokovne žirije na ptujskem festivalu mi je v velik ponos, saj se s tem potrjuje, da je moja glasbena pot pravilna in seveda tudi razpoznavna ob veliki poplavi dobrih avtorjev. Seveda skladba sama ne more biti nagrajena, ampak jo mora dobro izvesti ansambel. V tem primeru je bil to mladi dolenjski ansambel Pogum, ki se vedno bolj uveljavlja na različnih festivalih."
TEDNIK: Ima Jože Burnik ob 'burnem' glasbenem življenju kaj ~asa za svoje konji~-ke?
J. Burnik: "Pravega konjička
pravzaprav nimam, če odštejem glasbo, ki mi je še vedno poklic, zelo rad pa rešujem križanke. V prvo vrsto pa postavljam rekreacijo, s katero sem se začel resno ukvarjati šele v starejših letih in mi danes pomeni več kot vse drugo. Izhajam iz stališča: če bom zdrav, bom lahko svoje dejavnosti okoli glasbe dobro opravljal, zato hočem z gibanjem in športom čimveč narediti za sebe. Le tako bom lahko še naprej uspešno počel to, kar sem do sedaj."
TEDNIK: So pred Vami kakšni posebni na~rti?
J. Burnik: "Načrtov in zamisli imam še veliko, potrebujem le prave sodelavce, pa uspeh ni izključen."
Franc Lačen
rniTè-^ XJrM; !
'gr: \	A
iOJLACrM
prednost je v sistemu
JESENSKA AKCIJA BAUMIT FASADNEGA SISTEMA
STIROPOR - EPS
■	Baumit lepilo KlebeSpachtel
■	Baumit armirna mrežica TexťilglasGitter
■	Baumit zaključni sloj
LAMELNE PLOŠČE - LAMELE
■	Baumit lepilo l-laftMortel
■	Baumit armirna mrežica TextilglasGitter
■	Baumit zal<IJučni sloj
Baumit
BAUMIT Gradbeni materiali d.o.o., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si
REPORTAŽE, AKCIJE
PTUJ / PODELILI NAGRADO ZLATO OGLEDALO
Zmagovalec poletja je Pristop
V petek so v zavetju ptujskega gradu podelili nagrado zlato ogledalo za poletje 2002. Podelitev si bodo gostje zapomnili tudi po bogatem spremljevalnem programu in ogledu gradu.
Na ptujskem gradu so v petek, 13. septembra, med druženjem predstavnikov agencij, medijev, naro~nikov in drugih povabljenih gostov podelili nagrado
(DARS), Roga~ RMV (Mladina) in Avanta Lowe Lintas (Yel-logistics).
V romanskem palaciju ptujskega gradu so nagrado podelili
Dobitnik zlatega ogledala poletje 2002 — serija oglasov za ABC
zlato ogledalo za poletje 2002. Za nagrado, ki jo Gospodarska zbornica Slovenije in Strokovno združenje slovenskih časopisov in revij podeljujeta štirikrat letno, se je potegovalo 101 delo, vsa pa so bila poleti objavljena v tiskanih medijih, članih združenja. V ožji izbor so se uvrstila dela agencij Luna (naročnik Ljubljanske mlekarne), Pristop
seriji oglasov za elektronske tablice sistema ABC. Avtor serije oglasov je agencija Pristop, naročnik pa DARS. Posebej pa je potrebno omeniti mladega tek-stopisca Aljoša Bagolo in art direktorja Saša Leskovarja.
Po mnenju žirije so oglasi očarali z jasno in kot ABC enostavno sporočilnostjo, saj je he-

f/
Jure Apih (na levi) v pogovoru s ptujskim županom Miroslavom Lucijem in Borisom Dolnicarjem
adline postavljen na registrsko tablico, pozicijski teksti pa duhovito sestavljeni iz registrskih oznak ve~jih slovenskih mest in žargonskih dodatkov: CE*stni-na, PO*cakaj, NM*caku, SG*a
ativnosti na področju oblikovanja oglasov, ki so namenjeni za objavo v tiskanih medijih, člani žirije pa pri svojem delu ocenjujejo kopi, tekst, idejo, grafično izvedbo, uporabo grafičnega
Avtorju Aljoši Bagoli iz agencije Pristop je nagrado podelil predsednik strokovnega združenja slovenskih časopisov in revij pri GZS Boris Dolničar
materiala ter ciljnost sporočila. Zlato in veliko zlato ogledalo so do sedaj podelili 16 krat. Za nagrado je bilo nominiranih 1213 del in 23 agencij. Na prvo mesto
mek iz predstave Rum vodka. Po podelitvi nagrade pa so si z veseljem in zanimanjem ogledali bogastvo grajskih soban. Seveda ni manjkala slavnostna
Zbrane je pozdravil tudi direktor družbe Radio-Tednik Božidar Dokl. Fotogroflje: Črtomir Goznik
med nominiranci se je povzpela agencija Pristop z 10 nominacijami. Zlato ogledalo je prejelo 12 razli~nih agencij, z najve~ zmagami (2) se ponašata agenciji Grey in Luna.
Da se ne bi vozili na Ptuj samo po nagrade, so v mogo~-nem ambientu ptujskega gradu s sprejemom in pogostitvijo organizatorji gostom pri~arali tudi ptujskost. Za~elo se je z dobrodošlico lukaric. V grad pa so goste povabili srednjeveški razgla-šalec in grajske vile. Goste, na ~elu z Juretom Apihom, starosto slovenskega oglaševanja, in županom Miroslavom Lucijem, je v izvedbi igralca Mihe Arha navdušil trpko duhovit odlo-
zakuska, ki so jo pripravili v grajski kavarni, ter prijateljsko druženje vseh prisotnih.
Več informacij o nagradah si lahko preberete na spletni strani: www.zlato-ogledalo.com.
Marjan Ostroško
IZJEMNO!
mnů^mu
Opekarna Opte Ptuj, d.o.o.
OPEČNO STROPNO ^^ POLNILO 40,
II. kvalitete 90,00 SIT/kos

■D CO
O >
vidu, KR*mimo in GO*ABC.
Omeniti je potrebno, da predstavnikom naročnika ni uspelo priti na Ptuj. Morda je temu kriva prav petkova gneča na cestninskih postajah v smeri iz Ljubljane proti Štajerski, saj elektronske tablice uporabnikom niso veliko pomagale, ko so stali v dolgih kolonah.
Namen nagrad zlato in veliko zlato ogledalo je spodbujanje kre-
KOZMINCI / OBISK PRI NAJSTAREJŠEM OBČANU
Franc Klep dopolnil 91 let
V ob~ini Podlehnik nadaljujejo tradicijo, da občinsko vodstvo vsako leto obišče svojega najstarejšega občana. Prav na današnji dan, 19. septembra, slavi svoj 91. rojstni dan Franc Klep iz Kozmincev 4.
V nedeljo, v lepem sončnem vremenu, ko je v Halozah dišalo po zrelem grozdju in moštu, so svojega najstarejšega soobč-
ana na njegovem domu obiskali župan Vekoslav Fric, predsednik komisije za socialna vprašanja, zdravstvo in otroško var-
Spominska fotografija s slavljencem; od leve: župan Vekoslav Fric, 91-letni Franc Klep, predsednik komisije Milan Vidovi~ in ~lan Alojz Novak
stvo Milan Vidovic ter član komisije Alojz Novak. Slavljen-cu so prinesli čestitke in dobre želje vodstva občine in občanov, mu v krogu njegovih svojcev nazdravili ter mu zaželeli še na mnoga zdrava leta.
Franc Klep, rojen 19. septembra 1911, jesen življenja preživlja pri hčerki Mariji in zetu Rafku Rodošku na prijazni haloški domačiji. Do upokojitve pred zdaj že mnogimi leti je delal pri vojni pošti, ki je gradila cesto Hajdina - Krapina in v gradbenem podjetju Gradnje Ptuj. Kljub častitljivim letom je razmeroma zdrav in še rad kaj postori okoli hiše. Vesel je tudi obiskov svojcev; poleg štirih otrok ima še devet vnukov in pet pra-vnukov.
Tudi v imenu uredništva Tednika slavljencu iskrene čestitke in dobre želje.
JB
LJUBLJANA / FINALE MISS SLOVENIJE
Najlepša je "Ptujianka" Nataša Krajnc
V Cankarjevem domu v Ljubljani so v nedeljo izmed 12 finalistk, med katerimi letos ni bilo Ptuj~anke, izbrali miss Slovenije. Za naslov najlep{e sta se med drugimi potegovali tudi prvo- in drugouvr{~ena z izbora za miss [tajer-ske 25. junija na Ptuju Nata{a Krajnc iz Celja in Marinka Čan~ar iz Maribora.
Ponovno se je pokazalo, da ima ptujska komisija za izbor najlepše Štajerke dobro oko, kajti praviloma so najlepše s ptujskega izbora najlepše v državi in
tako je bilo tudi letos. Miss Slovenije je postala Nataša Krajnc, prva spremljevalka je Tina Vaj-zovič iz Maribora, tretja pa Patricija Žalar iz Ljubljane.
Petro Ferk iz Jarenine, ki na ptujskem izboru ni bila uvrščena med prve tri, so izbrali za miss fotogeničnosti, nova miss Slovenije Nataša Krajnc se ponaša tudi z naslovom miss Ona 2002, Tina Vajzovič pa je miss interneta.
Novo slovensko miss, ki pogosto prihaja na Ptuj, bomo predstavili v eni prihodnjih številk.
MG
Letošnja miss Slovenije je postala Nataša Krajnc, ki je bila v Ptuju izbrana za miss Štajerske 2002, prva spremljevalka je crnolasa Tina Vajzovič, druga pa svetlolasa Patricija Žalar. Foto: Črtomir Goznik
Ponedeljek, 23. septembe
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Iz popotne torbe: Moja soba. 9.20 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 41.epizoda. 9.35 Oddaja za otroke. 9.50 Orjaki, angle{ka dok. serija, 2/6. 10.15 Na vrtu, oddaja TV Maribor 10.40 Legende morja, francoska dok. serija, 5/13. 11.05 Cik cak. 11.25 Povabilo na ples. 12.25 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.30 Zlata {estdeseta - Nostalgija z uredniki - Ervin Fritz. 14.30 Poplava: Podivjana reka, ameri{ki film, pon. 15.55 Dober dan, koro{ka. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 17.00 Barve jeseni. 17.55 Otok živali, risana nan., 7/13. 18.15 Radovedni taček: Most. 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Manatea, francoska nad., 7/13. 20.55 Gospodarski izzivi. 21.25 Podoba podobe. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Ecce Homo, kanadska dok. serija, 13., zadnji del. 23.45 Barve jeseni, pon. 0.35 Podoba podobe, pon. 1.00 Gospodarski izzivi, pon. 1.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi, pon. 1.50 Homo Turisticus, pon. 2.10 Studio City, pon. 3.20 Končnica, pon. 4.20 Šport.
SLOVENIJA 2
7.30 Videostrani - vremenska panorama. 8.30 izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi, pon. 9.05 Dobro jutro, pon. 12.45 Sprehod z zverinami, angle{ka znanstvena serija, 2., zadnji del. 13.35 Sobotna noč. 15.30 Poslanske pobude in vpra{anja, prenos. 18.00 Štafeta mladosti. 20.00 Studio City. 21.05 Končnica. 22.05 Sveto mesto Jeruzalem, avstrijska dok. oddaja. 23.00 Brane Rončel izza odra. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 38. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 108. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 35. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 15. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.10 Varuhi luke, 40. del avstralske nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 16. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 36. del. 17.20 Močno me objemi, 109. del. 18.15 Salome, 39. del. 19.15 24 ur 20.00 Komedija: Jezik denarja, ameri{ki film. 21.45 Raztresena Ally, 4. del. 22.40 Odpadnik, 18. del. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 6. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 236. del. 13.50 Obala ljubezni, 110. del. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, sin-hronizirana risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 7. del. 17.45 Korak za korakom, 10. del. 18.15 Veseli rovtarji, 21. del. 18.45 Družina za umret, 17. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Divja reka, ameri{ki film. 22.00 Ti in jaz, 5. del. 22.30 Tretji kamen od sonca, 14. del. 23.00 Noro zaljubljena, 13. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Raj, erotična serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga, pon. 09.45 iz domače skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.15 Moč polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Automobille, pon. 14.50 iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Crna Marija, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Naj N nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Na{ vrt. 22.00 iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Nivea Sun Beach Volley, reportaža. 23.45 Videalisti, pon. 00.45 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Ljubitelji živali. 10.25 Otro{ki program. 10.55 TLS: Bili smo na avdiciji. 11.10 Ekspedicija v kraljestvo živali, pz. serija. 12.00 Novice. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameri{ki TV film: Policijska družina 2. 15.30 Ljubim svoje mesto. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poiz-vedovalec, pz. serija. 17.00 More in otoki. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Heureka, znanstveno-izobraž. oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Feniks izpod Velebita, dokum. oddaja. 20.40 All Around the Town, britansko-kanadski TV film. 22.10 Backstreet Boys - Larger Than Live. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Novinar, film. 1.25 Poletje v predmestu, britanski film. 2.55 Ameri{ki TV film: Policijska družina 2. 4.20 American Embassy, serija. 5.10 Ekspedicija v kraljestvo živali.
HTV 2
15.30 Otro{ki program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.10 Panorama. 18.45 Re{evalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 American Embassy, serija. 21.00 Novice. 21.15 Frasier, serija. 21.40 Becker, serija. 22.05 TV izložba. 22.25 Normal, Ohio - serija. 22.50 Serija. 23.35 Dosjeji X.
HTV 3
20.00 TV spored. 20.05 Petica, evropski nogomet. 21.20 Film. 22.50 Dokum. oddaja. 23.20 Nema priča, serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 7.50 Mladi Herkules, serija. 8.10 Življenje in jaz, serija. 8.35 Sabrina, serija. 8.85 High Spirits, film. 10.25 Dr. Doolitle, film. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz 21.15 Practical magic, komedija 1998. 22.55 Pogum za resnico, film 1996. 0.45 Nikita, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Cas v sliki. 9.15 Tv kuhinja. 9.40 Bogati in lepi, (1599). 10.00 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.25 Nem{ki film. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Dunaja. 13.00 Cas v sliki. 13.40 Tv kuhinja. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Na{ Carli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1600). 16.00 Talkshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Falkenau. 21.05 Tema. 22.00 Cas v sliki. 22.30 Stiči{če kultura. 0.00 Cas v sliki.
Torek, 24. september
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Radovedni taček: Most. 9.20 Srebrnogrivi konjič, risana nan., 25/26. 9.45 Otok živali, risana nan., 7/13. 10.05 Študentska ulica, oddaja za {tudente. 10.35 Barve jeseni. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Manatea, francoska nad., 7/13. 13.00 Poročila. 13.15 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 13.55 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.45 Polnočni klub. 15.55 Prisluhnimo ti{ini. 16.30 Poročila. 16.55 Sfinga, nem{ka dok. serija, 4/5. 17.45 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 5/26. 18.05 Slovenske iz{tevanke z Melito Osojnik: En kovač konja kuje, 2/12. 18.10 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke. 18.25 Knjiga mene briga: M.Rožanc - Ljubezen. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mednarodno leto gora, dok. oddaja. 21.00 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 V imenu ljubezni, angle{ka drama, 2., zadnji del. 0.35 Knjiga mene briga: M.Rožanc - Ljubezen, pon. 0.50 Sfinga, nem{ka dok. serija, 4/5, pon. 1.40 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 5/26, pon. 2.00 Mednarodno leto gora, dok. oddaja, pon. 2.50 Aktualno, pon. 3.40 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 37.epizoda, pon. 4.00 Sternbergovi, nem{ka nad., 12/18, pon. 5.05 Šport.
SLOVENIJA 2
8.00 TV prodaja. 8.30 Tedenski izbor. 8.30 Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 37.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 12/18. 17.40 Dobri tovari{i, ameri{ki film. 20.00 Ti{ina, prosim, razvedrilna oddaja. 20.35 Liga prvakov v nogometu Leverkusen Bayer : Manchester United, prenos. 22.35 Vestern, fra. film.
POP TV
9.10 Salome, pon. 38. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 108. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 35. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 15. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.10 Varuhi luke, 40. del avstralske nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 16. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 36. del. 17.20 Močno me objemi, 109. del. 18.15 Salome, 39. del. 19.15 24 ur. 20.00 Komedija: Jezik denarja, ameri{ki film. 21.45 Raztresena Ally, 4. del. 22.40 Odpadnik, 18. del. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 6. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 236. del. 13.50 Obala ljubezni, 110. del. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 7. del. 17.45 Korak za korakom, 10. del. 18.15 Veseli rovtarji, 21. del. 18.45 Družina za umret, 17. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Super^ilm: Divja reka, ameri{ki film. 22.00 Ti in jaz, 5. del. 22.30 Tretji kamen od sonca, 14. del. 23.00 Noro zaljubljena, 13. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.20 Raj, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report, pon. 09.45 iz domače skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Sunčane skale 2002, pon. 17.20 Naj N nogometni studio, pon. 18.20 Na{ vrt. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 TV razglednica - Medvode. 21.30 Gradimo. 22.00 iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videalisti, pon. 23.45 Automobille. 0.30 Videostrani.
HTV 1
6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Ljubitelji živali. 10.25 Otro{ki program. 10.55 TLS: Bili smo na avdiciji. 11.10 Ekspedicija v kraljestvo živali. 12.00 Novice. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb -kontakt-program. 14.00 Ameri{ki TV film: Nero Wolfe: Zlati pajki. 15.30 Ljubim svoje mesto. 15.45 Rijeka: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec: Škorpionov napad. 17.00 Morje in otoki. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Dokum. oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Vera stoletja, dokum. serija. 21.10 V prvem planu. 22.25 Mestni ritem, glasbena oddaja. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Kinoteka: Darling, britanski film. 1.35 TV film: Nero Wolfe: Zlati pajki. 3.05 American Embassy, serija. 3.50 Kinoteka: Darling, britanski film.
HTV 2
15.30 Otro{ki program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.10 Panorama. 18.45 Re{e-valna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 American Embassy, serija. 21.00 Novice. 21.15 Pari, serija. 21.45 Pravica za vse, serija. 22.35 Normal, Ohio - serija. 23.00 Serija. 23.45 Dosjeji X, serija.
HTV 3
18.15 Petica, evropski nogomet. 20.05 Dokum. film. 20.35 Nogometna Liga prvakov: Bayer(L) - Manchester UTD, prenos. 22.35 Nema priča, serija. 23.25 Nogometna Liga prvakov. 23.55 Dokum. oddaja.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka. 8.15 Sabrina. 8.40 Superman, serija. 9.25 Herkul, serija. 10.15 Practical magic, ponovitev filma. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Debeluhar, serija. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.15 Nogomet, Liga prvakov.
AVSTRIJA 2
9.00 Cas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, (1600). 9.50 Ljubezenske zadeve. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Euro Austria, oddaja. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Cas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Na{ Carli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1601). 16.00 Talkshow. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magazin. 21.05 Reportaža. 22.00 Cas v sliki. 22.30 Na prizori{ču. 23.05 Križemkražem. 0.00 Cas v sliki.
Sreda, 25. september
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Babar, risana nan., 10/13. 9.30 Pipsi, risana nan., 16/26. 9.55 Slovenske iz{tevanke z Melito Osojnik: En kovač konja kuje, 2/12. 9.55 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke. 10.10 Knjiga mene briga: M.Rožanc - Ljubezen. 10.25 Oddaja za otroke. 10.50 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 5/26. 11.05 Sfinga, nem{ka dok. serija, 4/5. 11.55 National Geographic, 18/23. 13.00 Poročila. 13.15 Glasbena oddaja. 14.15 Mednarodno leto gora, dok. oddaja. 15.05 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 17.00 Barve Orinoca, nizozemska poljud. oddaja. 17.55 M. Leben: Anica v čudežni deželi, plesna predstava. 18.25 Oddaja za otroke. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Sedmi pečat: Ledeni vihar, ameri{ki film. 22.00 Odmevi. 22.55 Kontrapunkt. 23.55 Festival radovljica: Amsterdamski baročni trio. 1.10 Barve Orinoca, pon. 2.00 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 38.epizoda, pon. 2.25 Sternbergovi, nem{ka nad., 13/18, pon. 3.10 Krotilec morant, avstralski film, pon. 5.10 Šport.
SLOVENIJA 2
8.00 TV prodaja. 8.30 Tedenski izbor. 8.30 Dober dan, koro{ka. 9.05 Dobro jutro. 15.25 Slovenski ljudski plesi: Zahodna {tajer-ska. 15.50 Homo Turisticus. 16.10 Mary Tyler Moore, nan., 38. epizoda. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 13/18. 17.40 V pomladi življenja, ameri{ki film. 20.00 Liga prvakov v nogometu.
POP TV
9.10 Salome, pon. 40. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 110. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 37. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 17. dela. 13.10 Preverjeno, pon. 14.05 Varuhi luke, 42. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 18. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 38. del. 17.20 Močno me objemi, 111. del. 18.15 Salome, 41. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Mož v senci, ameri{ki film. 21.45 Newyor{ka policija, 4. del. 22.40 Odpadnik, 20. del. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 8. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, posnetek. 13.00 Mladi in nemirni, 238. del ameri{ke nad. 13.50 Obala ljubezni, 112. del ameri{ke nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 9. del. 17.45 Korak za korakom, 12. del. 18.15 Veseli rovtarji, 2., zadnji del. 18.45 Družina za umret, 19. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 3. del am. nan. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Ti in jaz, 7. del am. humori. nan. 22.20 Tretji kamen od sonca, 16. del humor. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 15. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rdeče petke, erotična serija.
Televizija Ptuj
(v soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 10. uri)
Na sporedu je informativna oddaja: Obmo~na obrtna zbornica razstavljala v Celju, predstavitev zlatih maturantov ptujske gimnazije, glasbena skupina Pop Korn, prispevek o dudah na ptujskih ulicah, ob zak-lju~ku sezone teni{kega kluba Ptuj. Sledi poljudna oddaja: Kako biti zdrav in zmagovati.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 0.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.40 Wai Lana joga. 12.20_ Risanke. 13.20 Nivea Sun Beach Voiiey. 13.50 Družinska. 14.20 Štiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Auto-mobiiie. 16.30 Mondenost, am. CB komedija. 18.20 Gradimo, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Bonanca, 19. dei nan. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Ekskluzivni magazin. 23.45 Videalisti, pon.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.55 TLS: Biii smo na avdiciji. 11.10 Ekspedicija v kraljestvo živaii. 12.00 Novice. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Haio, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameriški TV fiim. 15.30 Ljubim svoje mesto. 15.45 Osijek: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Morje in otoki. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Dokum. fiim. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Božanska svatba, dokum. serija. 20.45 Mo~ni Joe Young, fiim. 22.35 Kulturno poletje. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Lucie Aubrac, fr. fiim. 1.25 Jazz. 2.30 Street Angeis, fiim.
HTV 2
15.30 Otroški program. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.10 Panorama. 18.45 Reševalna siužba,. 19.30 Glasbeni aibum - Nostalgija. 20.05 American Embassy, serija. 21.00 Novice. 21.10 Planetarni zvok, glasbena oddaja. 21.45 Nepoklicani, serija. 22.40 Normal, Ohio - serija. 23.05 Serija. 23.50 Dosjeji X.
HTV 3
20.35 Nogometna Liga prvakov: inter - Ajax, prenos. 22.35 Nema priča, serija. 23.25 Nogometna Liga prvakov.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka. 8.20 Sabrina. 8.45 Superman. 9.30 Herkul. 10.10 Columbo. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor. 18.30 Varu{ka. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, Liga prvakov, prenos. 0.30 Ma{čevanje po načrtu, serija.
AVSTRIJA 2
9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1601). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Cas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Na{ Carli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1602). 16.00 Talkshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ljubezen je skoraj vse, film 2002. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Cas v sliki. 22.30 Report international.. 23.15 Dokum. oddaja.
Vsak
ponedeuek med 21. in 22. uro na
programu
radia
ftuj
pripravlja
in vodi:
^ajujimir kajzoVar
10
		11		12		13		14		15			
	16		17		1B		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		2B	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
Mnočmti '^^^rnmm^'
n
13. Pogum - Po domače
12. Štajerskih 7-Ko poljubim te
11. Fantje z Graške gore - Ne joči
10. Rokovnjači - Ob praznikih
09. Ans. Sicer - IVIali zaspanček
08. Rosa - Po pameti ravnaj
07. Ans. IVIarjana Drofenika - V liiši domači
06. Ans. Lipovšek - Se še spominjaš Graške gore
05. Družinski trio Pogladič - Nikoli ne pozabi
04. Ans. Cvet - Poika je najlepša stvar
03. Ans. Primoža Založnika - Iskrice
02. Ans. Frančič - Beii dom
01. Simon Plazi s prijatelji - Povejte zvezde
1.	Brina - Hopa cupa
2.	iVIilena in Natalija Koišek - Ko siavimo
3.	Balky - Kdo te ljubii bo
4.	Aleksandra Krajne - Dobro jutro mati
5.	Štajerski Mišo - Pojte z menoj
6.	Victory - Tekila iz tvojega popka
7.	Lukas- Anita
Poskočnih 13
Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETING do.o.,p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme:
Marjana Kumer, Prhovec 11, Štrigova
Xradioptuj
89.8*98.e'l04.3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 19. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridi). 10.15 Maii ogiasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ceije).
PETEK, 20. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.40 VEDEŽEVANJE. 10.15 Maii ogiasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran GiušičJ. 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Saio-mon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ceije).
SOBOTA, 21. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Maii ogiasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja
Učakar). 24.00 SKUPNi NOCNi PROGRAM (radio Sora). NEDELJA, 22. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOViCE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTiLA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 8.15 MiSLi iZ BiBLiJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 čestitke poslušalcev. 19.00 lestvica slovenskih RADiJSKiH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTi iN TELEFONU. 24.00 SKUPNi NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PONEDELJEK, 23. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOViCE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajn{ek). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja
Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNi NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
TOREK, 24. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOViCE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOlP 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slod-njak). 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasba za lahko noč). 24.00 SKUPNi NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
SREDA, 25. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 NAŠ GOST 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNi NOČNI PROGRAM (Koro{ki radio).
TURISTIČNI TEDNIK
PO SLEDEH SLOVENSKE KULTURNE DEDIŠČINE
Snežnik - eden najbolj ohranjenih gradov na Slovenskem
Slovenija je dežela številnih neizbrušenih biserov, ki naravnost vabijo, da jih obi{~emo. Na nekatere bolj smelo kažejo v okviru najve-~jega letošnjega slovenskega turisti~nega projekta "Stranske poti so zapeljivejše od glavnih", ki je izjemno pozornost doživel na letošnji turisti~ni borzi v Koelnu. Drugi ostajajo še sramežljivo skriti. Drugo pomlad po obnovi doživljajo nekateri slovenski gradovi. Danes bomo obiskali Kozariš~e z gradom Snežnik.
Grad Snežnik leži na skrajnem jugozahodnem robu Loške doline pod goro, ki se ponaša z enakim imenom. Prvič se omenja leta 1269. Za današnjo podobo so najbolj zaslužni zadnji lastniki Schonburgi - Walednburgi, sodi med najbolje ohranjene gradove na Slovenskem. Danes je tudi eden od slovenskih
protokolarnih objektov, vsako soboto so v njem tudi poroke. Namenjen pa je tudi kulturni promociji Lo{ke doline. V nekdanji grajski kleti je lepo urejen razstavni prostor, kjer pogosto prirejajo razstave. Zadnja je bila Zrak - Jezero -umetnost Cerknica 2002. Po gradu vodijo v slovenskem in angle{kem jeziku.
Grajski ribnik se lepo vklaplja v zeleno okolje in drevesne nasade, ki naravnost vabijo v svoje okrilje sproščenosti. Graščinski park je izjemen kulturno-krajinski prostor.
GORNJA RADGONA / SLOVENSKE GORICE SO SE PREDSTAVILE
Skupaj v turizmu
bersteinovo konjenico, turisti~no dru{-tvo Sv. Trojica se je predstavilo s
Na jubilejnem, 40. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni se je drugo leto zapored predstavljala tudi lokalna tu-risti~na organizacija Slovenskih goric, ki deluje na obmo~ju ob~in Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Letos se je predstavila širše, saj jim je v sodelovanju s Turisti~no zvezo Slovenskih goric poleg lenarških ob~in uspelo k sodelovanju pritegniti društva iz sosednjih ob~in Pesnica, Trnovska vas, Destrnik, Juršinci in Sv. Andraž, saj se zavedajo, da ob~inske meje ne predstavljajo ovir za trženje, temve~ samo možnost celovitega nastopa na turisti~nem trgu.
Poleg predstavitve so za pokušnjo ponujali Ovtarjevo kme~ko tržnico s slovenjegori{kimi dobrotami marljivih gospodinj. Na tržnici so ponudili izdelke pod registrirano blagovno znamko OVTAR — varuh Slovenskih goric, s katero oblikujejo razpoznaven, tržno zanimiv turisti~ni proizvod, ki je plod doma~ega znanja in ustvarjalnosti, naravne in kulturne dedi{~ine ter predvsem prednosti, s katero se lahko slovenje-gori{ko podeželje poistoveti. Njihova skupna prizadevanja, ki težijo k {ir{i in kvalitetnej{i promociji slovenjegori-{kih krajev, ljudi in obi~ajev, so obiskovalci sejma sprejeli z naklonjenostjo.
Ob otvoritvi sejma je razstavni prostor obiskal tudi predsednik države Milan Ku~an in iz rok ovtarja, varuha Slovenskih goric, dobil ko{arico slove-njegori{kih dobrot.
V sobotni paradi starih ljudskih obi-~ajev z naslovom Tako je bilo so se predstavili s {estimi skupinami: Her-
~ebelarstvom in proizvodnjo meda, Tu-risti~no drutvo Rudolfa Maistra Vojanova z Zavrha z zavr{kimi veza~icami, ki bodo predstavljale vinogradni{ka opravila, ~lani Turisti~nega dru{tva Ra-dehova so prikazali opravila ob dolgih zimskih ve~erih, iz Turisti~nega dru{-tva Destrnik so pri{li kosci, sicer ~lani Destrni{kega okteta, turisti~no dru{tvo "Dedi{~ina" iz Jurovskega Dola pa je predstavilo žganjekuho.
Zmago Šalamun
Grad Snežnik sodi pod okrilje JGZ Brdo in je danes tudi protokolarni objekt. Vsako soboto v njem potekajo poroke. Odprt je od 15. aprila do konca oktobra.
Podobo in ponudbo graščinske pristave nekoliko popravlja izredno lepo urejen lovski in edinstven polharski muzej, ki mu tudi v svetu ni primerjave, gospodar TD Loška dolina Jože Šraj pa eden najzanimivejših vodnikov po muzeju. Foto: MG
Na grajski pristavi v neposredni bližini gradu Snežnik sta na ogled lepo urejena lovski in polharski muzej, ki je edinstveni na svetu. V približno tak{ni obliki kot ga imajo Slovenci, ga želijo imeti tudi Japonci. Prijazen gospodar Turis-ti~nega dru{tva Lo{ka dolina Jože Šraj, ki je pogosto tudi turisti~ni vodnik skozi obe zbirki, je poln neprecenljivih podatkov in anekdot o avtohtoni divjadi Snežni{ko - javorni{kega masiva in Cerkni{kega jezera. Polharski muzej
Kozarišče (občina Stari trg pri Ložu) je vredno ogleda predvsem zaradi gradu Snežnik, medtem ko sta propadla pristava in prva slovenska gozdarska šola, ki je na tem območju delovala od leta 1869 do 1875, prava sramota za slovensko kulturno dediščino
Slovenske gorice so se predstavljale v hali F
je originalen prikaz na~ina življenja in lova na polhe ter njegove uporabe v gospodarske in prehrambene namene neko~ in danes. Prebivalci lo{ke doline so {e posebej ponosni, da ohranjajo tradicijo polharstva, v goste pa vabijo na polharsko no~, ki je vedno prva sobota po 25. septembru. Svoje znamenitosti so pripravljeni pokazati kadarkoli, tudi enemu samemu turistu. V o~i pa bode neurejena in zanemarjena grajska pristava, v kateri je kot urejeno mogo~e {teti le oba muzeja, vse drugo kli~e k ~imprej{nji obnovi, sicer bo za vedno propadlo. V enem od objektov pristave je TD Lo{ka dolina uredilo nekaj sob in kopalnico, da lahko v njih preno~ijo in se osvežijo udeleženci Evropske pe{ poti, pravi Jože Šraj. V gozdu blizu pristave pa se skriva neko~ mogo~en, danes skoraj popolnoma uni~en objekt, ki bi moral {e kako skrbeti Slovence, saj je v njem ob leta 1869 do leta 1875 imela svoje prostore prva slovenska gozdarska {ola. Potem ko jo je v celoti na~el zob ~asa, jo je zanamcem mogo~e ohraniti le z novogradnjo. Na Kozari{~u je od nedavnega odprt Klub Snežnik, kjer se lahko odžejate in kupite kavo, za drugo so že prekratki. Podobno kot na ptujskem gradu. Za oglede se lahko predhodno zanimate na telefonski {te-vilki 01 70-57-516, saj je v Lo{ki dolini {e marsikaj zanimivega, od kra{ke ponikalnice Obrh, razvalin srednjeve{ke-ga gradu nad Ložem, gradi~ Ko~a vas, kjer je v~asih užival po~itnice tudi pesnik Oton Župan~i~, cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, pa seveda znamenita Križna jama, ki jo boste dosegli, ~e se boste iz Cerknice, kjer je doma tudi eden od leto{njih predsedni{kih kandidatov dr. France Arhar, peljali proti Blokam, v Blo{ki Polici pa zavili desno proti Ložu. Cesta poteka v gozd, od tam pa vodijo kažipoti. Lo{ka dolina je ena sama neokrnjena narava v objemu mo-go~nih gozdov, poudarja na{ vodnik Jože Šraj, kjer je veliko možnosti za nepozabna doživetja, prijetno druženje s prijaznimi ljudmi, dobro hrano in dobrim okrep~ilom. Od Ptuja so te lepote
oddaljene slabe dve uri in pol, z vmesnim postankom na Trojanah. Če pa boste prespali v slovenski Sibiriji - Ba-bnem polju - bo doživetje {e toliko ve-~je. Ve~ o tem pa prihodnji~.
MG
POGLEJ IN
ODPOTUJ
CRES. Sončkov klub
10.950
26.10., 2* hotel KImen, 3D, POL, oiganlzlranl pohodi, otrok do 12. lot brezplačno
P0IIT0B0Z,1=2
17-990
25.10.02 - 30.3.03,3* hotel Lucija, Sonikov Hub, 3/4D, NZ, Izleti, Sport, enimacila
TERME ČArt Sončkov klub
25.500
25. - 31.10., 4- hotel Toplice, 3D, POL, kopanje, iport, otrok do 12. letbrezplaino
ČRNA GORA
32.000
25. - 31.10., avtobuini izlet, 7D, P, vMiuieni ogledi, «topnioe, degustacija..._
TRGATEV MANDARIN
39.900
26.10., 3* hotel Stella, 4D, POL, avtobus Iz MB, CE, U, izleti: Dubrovnik, Mostar, Neretva
Kreta
J
64.900
27.9., 2* El Coml,7D,N, polet letala z Brnika
BOLGARIJA.
91.570
22.9., Magic Llle,7D, ali Inclusive, odhod z Dunaja
www.sondiek.com
'S^SONČEK
PTUJ, Ki«mpljeva S, tel. 02/749 32 82 \j TUl potovalni center
ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO
ZETALE / ZOISOVI STIPENDISTI NA RAZISKOVALNIH TABORIH
Haloze in njihove neizkoriščene priložnosti
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj je v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje in Ministrstvom za šolstvo ter ob pomoči številnih sponzorjev in donatorjev v zadnjih treh letih pripravilo tri raziskovalne tabore za sre-dnje{olce, ki prejemajo Zoisovo {tipendijo. V letu 2000 je 16 mladih prebivalo in delalo v lovskem domu v Vareji, lani in letos pa je tabor s 43 udeleženci iz celotne Slovenije (še najmanj je bilo domačinov), in desetimi mentorji domoval v stavbi nekdanje osnovne šole v Žetalah.
Prvo leto so mladi, ob izdatni strokovni pomoči petih gozdarjev iz ptujske enote Zavoda RS za gozdove, svojo radovednost namenili pomenu in vlogi gozdov ter odnosu prebivalcev Haloz do njega, {e posebej oglarstvu in pestrosti halo{kih gozdov kot osnovi za njihovo turistično privlačnost. Lani so Zoisovi {tipendisti med drugim podrobneje oblikovali vsebino gozdne u~ne poti v okolici @etal, spoznavali tradicijo gojenja zdravilnih zeli{č in čimbnic na halo{kih vrtovih, pripravili predlog, kako ohraniti stavbno dedi{čino v sredi{ču @etal, in podrobneje spoznali in ocenili turistično, gostinsko ter kulinarično ponudbo Haloz.
Na leto{njem taboru, ta se je pri~el 15. avgusta in se kon~al z javno predstavitvijo dela na zadnjo avgustovsko nedeljo, so ta-borjanke in taborjani ustvarjali v kar {estih skupinah. V prvi so pod vodstvom profesorice geografije doma~inke Milene Bu-tolen raziskali, trasirali in za zloženko orisali primerne kolesarske poti. V drugi so z mentorjem Jernejem Golcem iz podjetja Halo in {tudentom biologije Mitjem Lahom anketirali starej{e prebivalce in prebivalke in sku-{ali ugotoviti, kako preživljajo tretje življenjsko obdobje in ali prena{ajo svoja znanja in izku{-nje iz roda v rod. V tretji skupini so preizkusili in ocenili turistično in gostinsko ponudbo Haloz ter o njej izdelali zloženko, pri čemer jim je pomagal {tudent geografije Uro{ Gramc. Člani četrte skupine so pod vodstvom geografa, popotnika ter poznavalca mineralov, kristalov in fosilov prof. Vilija Podgorška spoznavali geolo{ko sestavo in posebnosti Haloz. Nekaj se jih je odločilo, da bodo delo skupin
podpirali z računalni{kimi znanji, ob tem pridobivali še nova in postavljali predstavitvene inter-netni strani v računalni{ki delavnici, ki jo je vodil mag. Vili Muzek. Potek in utrip tabora pa so v radijsko reportažo in časopis s pomenljivim naslovom Po tretji zjutraj ujele še članice novinarske delavnice, vodila jo je novinarka Darja Luk-man Zunec.
V ŽETALAH SO NADVSE GOSTOLJUBNI
Tudi letos so Zetalcani tabor-janke in taborjane gostoljubno sprejeli medse. Zupan Anton Butolen se je, zavedajoč se pomena novih znanj in predlogov za razvoj kraja, rad družil z gosti iz vse Slovenije, zadovoljen pa je bil videti tudi ob koncu, ko so mu ponudili osnutka za zloženki Haloške kolesarske poti in Gostinsko-turistična ponudba Haloz. Tudi nekaj drugih domačinov je priskočilo na pomoč in radi so sodelovali s taborjani, predvsem družine Skok, Skle-dar, Krivec ter Jazbec. Vsekakor pa tabor ne bil tako uspešen in živahen, če ne bi pomagal tudi mladi domačin Martin Prevol-šek, ki smo ga zaradi njegovega neizmernega znanja poimenovali kar Zetalski leksikon.
Delo je domala vsak dan od skupno enajstih potekalo po ustaljenem redu. Precej zgodnjemu prebujanju je sledil zajtrk, po njem načrti za delovni dan, nato pa vsaka od skupin na delo na teren ali v učilnice. Nekateri so se vrnili šele pozno popoldan, tako da je bilo nekaj prostega časa najti le ob večerih, a še takrat so lahko sodelovali v delavnici Loesje, ki jo je vodil Darko Briški, ali si ogledali potopisni predavanji z diapozitivi Vilija Podgorška z njegovih zadnjih
potepanj po Sibiriji ter Peruju in Boliviji. Doživeli so tudi čisto pravo pečenje koruze ter krompirja in se z domačini ob večerih družili še na šolskem igrišču, ki je že kar legendarno zbirališče tamkajšnjih mladih.
Da niso samo delali, smo ta-borjanke in taborjane (razmerje je bilo 16:7 v korist prvih!) peljali na izlet v Prekmurje, kjer so nas gostoljubno sprejeli pri Gjuranovih, družini enega od taborjanov. Ptujski gozdar Janko Kolar jim je razkril še nekaj skrivnosti pragozda na Donački gori, malce pa so se lahko ohladili v ptujskih termah in si potem ogledali še starodavni Ptuj.
O izletu pa več v naslednjem sestavku ene od udeleženk tabora.
PREKMURJE V NEDELJO
Za dnevne napore pri nas poskrbijo mentorji, za nočne pa kar mi sami. Verjemite, v tem prepletu radovednosti in klepetanja do zgodnjih jutranjih ur je čas za popoln odmor več kot potreben.
Tako se je namesto zaspanega delavnika prebudila prelepa nedelja. Grožnje o kruto zgodnjem vstajanju se na našo srečo niso uresničile. Iz kuhinje je zadišalo po gobjem zajtrku, za katerega se imamo zahvaliti kolesarjem - gobarjem in Stanku, ki je presenetil s kuharskimi sposobnostmi.
Potem so nas pregnali v avtomobile in nas odpeljali proti deželi štorkelj in prijaznih ljudi. Majčkeno dremavi smo se ustavili na Polenšaku na jutranji kavi, ki pri mnogih ponočnjakih še ni nadomestila manjkajoče energije za uspešen začetek dneva. Pa saj je bila ura komaj kaj čez devet!
Novinarska mentorica Darja je vodila četico avtomobilov skozi Prlekijo in brez posebne težave ubrala novo, krajšo pot. Bravo, Darja.
Pred nami so se po prečkanju Mure, ki je precej živahna in skrivnostna oznanjala svojo ljubo pokrajino, odprle široke ravnine, bogate poletnega sonca,
FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH PRED SESTDESETIMI LETI (X.)
Spoznajmo tudi napol zamolčano
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Nabori voja{kih obveznikov in kmalu za tem vpoklici so si potem sledili po naslednjem zaporedju: sredi aprila 1943 letniki 1916 in 1917, v juliju letnik 1926 ter letnika 1914 in 1915. V začetku februarja 1944 letnik 1927, v prvi polovici julija pa tudi že letnik 1928. Konec julija 1944 so morali na nabor moški obvezniki, letniki 1911, 1912 in 1913, vpoklicani pa so bili v septembru in oktobru. Letniki 1908, 1909 in 1910 so morali na nabor decembra 1944. Mobilizacija teh v ptujskem okrožju ni bila uspe{na, saj se ni odzvala niti polovica obveznikov. Večina se jih je skrivala v domačem okolju, saj so vsi čutili, da je ko-
nec vojne že pred vrati. Aprila 1945 so izvajali še popis fantov, rojenih 1929, k popisu jih ni prišlo veliko, za nabor pa je zmanjkalo časa.
Naveden je glavni vrstni red vpoklicev v nemško vojsko, večine za vojaško službo sposobnih moških letnikov. Ob tem je potrebno zapisati, da velika večina sposobnih vojaških obveznikov ni bila takoj vpoklicana, saj so po ocenah funkcionarjev Stajerske domovinske zveze bili potrebni doma, "ker so potrebni za izgradnjo in varnost Spodnje Stajerske, za delo v oboroževalni industriji in v kmetijstvu". Posameznike iz teh kategorij so mobilizirali pozneje, med njimi tudi zaščitence, ki so po enem letu discipliniranega dela v in-
dustriji postali državljani na preklic in s tem vojaški obvezniki. Zato vpoklic posameznih letnikov v nemško vojsko ni bil enkratno dejanje, temveč so posameznike, ne glede na razloge, zaradi katerih so bili prvotno oproščeni vojaščine, klicali postopoma vse do zadnjih mesecev vojne. Za primer naj navedem samo podatke za mobilizirane obveznike, letnika 1923, iz ptujskega okrožja. V juliju 1942 je bilo vpoklicanih 493 obveznikov, v decembru istega leta še nadaljnjih 21, v letu 1943 še 57 in v letu 1944 še 19, skupno torej 589. Naknadno vpoklicani so bili predvsem tisti, ki so delali v oboroževalni industriji, na železnici, v zdravstvu in sinovi večjih kmetov, ki so jih potrebovali za delo na kmetijah.
Pogled na Žetale
zorečih pridelkov in številnih vasi.
V Beltincih, kamor smo bili namenjeni, so pred kratkim v gradu odprli razstavo mineralov in kamnin. Med avtorji razstave je tudi mentor ene izmed naših skupin, Vili Podgoršek, ki je ob ogledu prevzel nalogo vodiča. Čeprav vsi nismo največji geologi, smo zagotovo ostrmeli vsaj nad katero od čudovitih oblik narave, najbolj pa nad vabljivimi opali.
Ko smo se ponovno odpeljali, se je začelo povsem drugačno, a vsekakor najbolj prijetno in pristno srečanje s Prekmurjem in njegovimi prebivalci.
Naš Denis, pravi Prekmurec, nas je vse skupaj povabil domov v Dokležovje. Ne vem, ali smo si vsi predstavljali, da nas bo pričakala pojedina in zelo prijazna, gostoljubna družina. Pripravili so piknik na vrtu, mi smo seveda z veseljem pomagali. Spremljevalna dejavnost prehranjevanja je bilo druženje ob pogovoru ali kartah, da pa napor ne bi bil prevelik, smo mnogi pristali zlek-njeni na odeji na travi. Izurjeni kvartopirci so me, naj se pohvalim, naučili poker. Navadni, seveda. Za denar so nam služili kar zobotrebci, zlomljeni na pol (obljubili smo, da jih bomo zlepili nazaj skupaj).
Ko smo že mislili, da bi bilo težko še kaj pojesti, je na mizo
priromala še prava prekmurska gibanica, tako pregrešno dobra, da je na pladnju nismo pustili veliko.
Gjuranovi so zares pravi dokaz, da so ljudje na tem koncu Slovenije čudoviti, dobri in prijazni.
Po slovesu od njih nas je pot zanesla še k Babičevemu mlinu na Muri. Ob slikovitem zakladu kulturne dediščine smo ustvarili nekaj fotografij, deroča in vr-tinčasta Mura pa je tiho šepetala na stotine let dolgo zgodbo ljudi, ki so živeli in delali tukaj.
Najbrž ne bi smeli pričakovati, da se bo potep tako hitro končal, kajti na Gomili smo se povzpeli še na razgledni stolp, od koder se je zrcalila z večernim soncem objeta pokrajina.
Mimogrede je bilo treba zaviti še v Cerkvenjak k Natalijini družini, ki nas je spet založila s hrano in pijačo za ves večer.
Domov smo menda prišli nekaj po osmi zvečer. Dan je bil seveda - super!
Maja K.
Več o vsebini in rezultatih dela posameznih skupin v prihodnjih številkah Tednika!
Pripravil: Stanko Žunec, vodja tabora
OB 120-LETNIa NARODNEGA DOMA NA PTUJU (III.)
Ptujski iitalniiarji zapisani v zgodovino slovenstva
Za "neomahljivega v narodnem prepričanju" se je po besedah dr. Josipa Vošnjaka predstavil deželni poslanec, odvetnik dr. Jakob Ploj iz Grabo-noš pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Po preselitvi v Ptuj leta 1870, kjer je bival do svoje smrti, je bil večletni predsednik čitalnice. Ker slednja ni smela biti kraj političnega dogovarjanja (pod streho Narodnega doma so bili tudi posveti ob volitvah v okrajne zasto-pe, v štajerski deželni in državni zbor), so priprave na državno-zborske volitve leta 1885 narekovale obvarovanje čitalnice zaradi njene "važnosti za ves ptujski okraj". Zato je dr. Ploj tega leta ustanovil katoliško slovensko politično društvo Pozor, pod okriljem katerega bi se uspešno pripravljali na volitve.
Narodno zavednost je dr. Ploj potrjeval tudi v zasebnem življenju. Čeprav poročen s ptujsko Nemko, je svoje otroke vzgojil v narodno zavedne. Sin Jakoba Ploja, dr. Miroslav, delaven čital-ničar, je ob septembrskih dogodkih leta 1908 kot deželni poslanec zelo hitro interveniral pri deželnem namestništvu v Gradcu, toda neuspešno. Ob izgredih na ptujskem kolodvoru je bil opsovan in fizično napaden.
Skozi dejanja zagnanih narodnjakov je imela čitalnica mnogo težav. Srečevala se je z nenaklonjenostjo ptujskega nemštva in materialnimi težavami, do odprtja Narodnega doma pa tudi s prostorsko stisko. Le prizadevnim čitalničarjem je za nakup doma uspelo zbrati dovolj sredstev. Društveni tajnik in vnet narodnjak Ivan Urbanec s Ptuja, aktiven ob volitvah v okrajni za-stop ter deželni in državni zbor, je na Ptuju in v okolici, v Ormožu, Središču in Mariboru za nakup stavbe zbral 6.200 goldinarjev; manjkajočih 5.300 goldinarjev je založil društveni podpredsednik dr. Josip Čuček.
Vnet narodnjak, deželni poslanec in ptujski odvetnik dr. Jakob Ploj iz Grabono{ pri Sv. Juriju ob [~avnici. Josip Vo{njak, Spomini, Ljubljana 1982, str. 440.
Odprtje Narodnega doma pred 120 leti je Slovencem v "nemškem" Ptuju dalo zagon. Pod streho Narodnega doma je čitalnica kot "edino ognjišče narodnozavednega slovenstva" razvijala mnoge dejavnosti. Ker je bila naloga čitalnice dvigati duhovno raven svojih članov, je bila na pobudo društvenega taj-
Gimnazijski profesor dr. Josip Komljanec, soustanovitelj ~italni{ke Ljudske knjižnice leta 1907. Po vojni bojevnik za slovenizacijo gimnazije in njen ravnatelj v letih 1922—1933. ZAP, fototeka, F-45.
nika dr. Josipa Komljanca in vodilnega čitalničarja dr. Frana Jurtela leta 1907 ustanovljena Ljudska knjižnica. Gimnazijski profesor dr. Komljanec je pred prvo svetovno vojno, ob znatni pomoči učiteljice Valentine Kau-klerjeve, vodil knjižničarski odsek čitalnice. Po vojni se je prizadevno zavzemal za sloveni-zacijo ptujske gimnazije in kot njen ravnatelj v letih 1922-1933 odločno nastopal za ohranitev popolnega zavoda. Bil je strpen do levičarsko razgibanega življenja na gimnaziji v prvih tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Zapišimo tudi, da je čitalniški pevski odsek pod vodstvom dr. Tomaža Romiha prerasel v Slovensko pevsko društvo, ki se je do prve svetovne vojne pod vodstvom Stanka Pirnata, dr. Franca Grosa, Franca Copfa, Dragotina Zupančiča, Vinka Serona in Ferdinanda Frasa predstavljal v številnih krajih.
Na področju gledališke dejavnosti so odrsko življenje čitalnice razvijali Alojz Brenčič, Tomaž Breznik, dr. Anton Horvat, Ivan Kaukler, Hinko Kreft, Franc Lenart, Mirko Majcen, Fran Ramšak, Ljudevit Sagadin, Saša Skaza, dr. Franjo Salamun, Franc Segula, dr. Franc Zavrnik ter Marija Bračičeva, Irma Stuhe-čeva, Irma Seligo, Olga Sirčeva, Marija Voršičeva, Olga Zupančičeva in drugi. Leta 1912 je čital-niški igralski krožek prerasel v podružnico mariborskega Dramatičnega društva.
Zelezniški uradnik Miroslav Gregorka, odvetnik dr. Karel Koderman in učitelj Dragotin Zupančič so bili ustanovitelji telovadnega odseka leta 1906 - tako so bili v Narodnem domu položeni temelji sokolskega društva. To je bilo v času, ko je Ptuj doživljal najhujši raznarodoval-ni pritisk. Hujskaštva obdolženi Gregorka je moral po septembrskih dogodkih zapustiti Ptuj.
Dr. Ljubica Suligoj
NASVETI
Kuharski nasveti
Kremne juhe
Kremne juhe so ene izmed najbolj cenjenih juh, saj nam ponujajo glede dodajanja začimb in dišav veliko možnosti in dodatkov po lastnem okusu. V človeku zbudijo s svojimi aromatičnimi okusnimi snovmi tek ter hkrati tudi delno nasitijo.
Če želimo okusno juho, ne glede na to, ali je to cista, kremna ali přetlačena, moramo uporabiti čimveč različnih dodatkov in sestavin, ki juhi izpopolnijo okus, vonj in tudi videz.
Skrivnost dobre kremne juhe je v temeljitem kuhanju, da se sestavine med kuhanjem dobro pomešajo. Kremne juhe lahko razdelimo glede na energijsko vrednost v juhe z večjo nasitno vrednostjo (to so tiste, ki imajo eno od glavnih sestavin krompir ali fižol) in juhe z manjšo nasitno vrednostjo, ki so postale goste zaradi pretlačene zelenjave. Oboje pa lahko ob serviranju izboljšamo še z jušnimi zakuha-mi, kot so različni žličniki in ri-banci, ali z jušnimi vložki, kot so profiteroli, ocvrti grah, opečene kruhove kocke in podobno.
Kremne juhe lahko pripravimo skoraj iz vse zelenjave, ki jo poznamo. Pogosteje pripravljamo krompirjevo, cvetačno, korenčkovo, špinačno, brokoli-jevo, grahovo in fižolovo, ob posebnih priložnostih pa si lahko pripravimo beluševo in kremno juho iz rakcev.
Zgostimo jih na različne načine. Če osnovno živilo ni bogat vir škoba, jih zgostimo s pod-metom, svetlim prežganjem, be-šamelom, legirjem in masleno kocko. Tiste, ki pa jih pripravimo iz živila, ki vsebuje veliko škroba, pa pred serviranjem le legiramo.
Kremne juhe pripravljamo na dva različna načina. Lahko jih pripravimo tako, da vse sestavine damo kuhat v vodo, dodamo začimbe in dišave in jih kuhamo tako dolgo, da čimbolj razpadejo. Okusnejše pa dobimo, če najprej na maslu ali drugi maščobi prepražimo sesekljano čebulo ali česen, dodamo moko, jo prepražimo le toliko, da ne spremeni barve, in zalijemo z vodo. Prisipamo sestavine, začinimo in kuhamo, da se sestavine zmehčajo. Ce kremne juhe pripravljamo po tem načinu, so bolj polnega okusa.
Videz juh je v veliki meri odvisen od tega, kako jih pretlačimo ali prepasiramo. Ce sestavine pretlačimo skozi grob nastavek, je kremna juha bolj podobna pretlačeni juhi, zato jo raje pretlačimo skozi fini nastavek pri pasirki ali zmiksa-mo, tako da so sestavine čimbolj gladke. V praksi imenujemo kremno juho tudi potage.
V zelenjavne kremne juhe najpogosteje pred serviranjem vsipamo kuhane koščke iste zelenjave, iz katere je juha, na primer grahovo zrnje v grahovo kremno juho.
Zelenjavne kremne juhe lahko pripravljamo v kombinaciji s sadjem. Tako so posebej okusne kombinacije: špinačna in avokado, korenje in marelice ter jajčevci in slive. Pred serviranjem kremne juhe izboljšujemo s kislo ali sladko smetano, koščkom masla ter narezanim dro-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 400. NAD.
Duâevno z^d/avje oJ/ok in njJadosJnj^^^ov
112. nadaljevanje Pravni vidiki duševnega zdravja otrok -
7. nadaljevanje
Vsekakor je potrebno določbo 23. člena Konvencije o otrokovih pravicah razumeti in razlagati skupaj tudi z
drugimi normami Konvencije in zlasti z drugimi normami OZN - tako tistimi, ki se nana{ajo na ~lovekove pravice nasploh, kot tistimi, ki se nana{ajo posebej na skupino prizadetih ljudi. Med slednjimi so pomembne zlasti tiste, ki so najnovej{ega datuma: gre za Standardna pravila o izenačevanju možnosti za osebe, ki imajo določeno prizadetost. Ta pravila (ki sicer niso obvezujoča, predstavljajo pa re{itve, h katerim naj nacionalni pravni redi težijo) poudarjajo kot eno izmed izhodi{č za položaj ljudi (različnimi) priza-
detostmi, "da država zagotovi za deklice, fante, ženske in mo{ke, ki imajo kak{no prizadetost, kot člane družbe možnosti za izenačevanje enakih pravic in dolžnosti kot za vse ostale".
Temeljna misel, ki jo je mogoče izlu{čiti {e posebej iz teh pravil, je misel o tem, da različnost ne more biti temelj niti za diskriminacijo niti za izločitev — gre torej za to, da družba in posamezniki v njej sprejmejo to različnost — na tisti stopnji in in v tisti obliki, v kateri je to za ljudi s prizadetostjo mogoče.
Naslednjič pa {e o slovenski zakonodaji na tem področju.
bnjakom in peteršiljem. Lahko pa jih izboljšamo tudi s kuhanimi kašami. Posebej okusno kremno juho dobimo iz bučk in ajdove kaše. To pripravimo tako, da na manjši količini maščobe najprej prepražimo fino sesekljano čebulo. Ko ta rahlo porumeni, dodamo sesekljan česen in grobo narezane bučke, pri-lijemo malo vode ali poljubne mesne juhe, začinimo s soljo in mleto kumino ter počasi duši-mo. Zmehčane bučke fino pretlačimo, jih ponovno vsipamo v lonec, zalijemo z malo mrzle vode, prisipamo ajdovo kašo in kuhamo do mehkega. Kašo lahko kuhamo tudi posebej in jo skupaj s tekočino prisipamo bučkam. Preden juho ponudimo, jo potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
Kremno juho iz špinače z avokadom pa pripravimo tako, da špinačo najprej kuhamo v slani vodi 5 minut. Nato jo odcedi-mo, ohladimo in fino sesekljamo. Posebej v loncu razpustimo malo masla, dodamo špinačo, malo moke in zalijemo z mlekom, poljubno mesno juho ali vodo. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Juho kuhamo vsaj 10 minut.
KOSTANJEVA KREMNA JUHA
0,5 kg olupljenih kostanjev, 3/4 l mesne juhe, 10 dag belega kruha brez skorje, sol, poper, sladkor, 2 žlici surovega masla
Kostanje zalijemo z juho in jih kuhamo 40 minut. 6-8 kostanjev narežemo na majhne kocke, ostale skupaj z juho fino pretlačimo. Pretla-cene vsipamo nazaj v kozico, ponovno zavremo in juho začinimo. Preden juho ponudimo, dodamo surovo maslo in potresemo s sesekljanimi kostanji.
Avtorica: Valerija Meglic
Zrel avokado olupimo. Tretjino avokadovega mesa narežemo na majhne kocke, ostalo fino pretlačimo, vsipamo v juho, dobro premešamo in dodamo še kislo smetano. Tik preden ponudimo, v juho vsipamo še kocke narezanega avokada. Ponudimo jo lahko tudi hladno, s tem da je boljša, če jo damo vsaj 2 uri v hladilnik in jo pred serviranjem izboljšamo z nekaj kapljicami omake tabasko.
Kremne juhe lahko pripravimo tudi iz suhe zelenjave in jih izboljšamo z različnimi kosmi-
Nada Pignar, profesorica kuharstva
KRVODAJALCI
3. september - Marija Klemenčič, Hardek 45; Slavko Ivanuša, Loper-šice 17; Vekoslav Rajh, Dolga lesa 6; Anton Žuran, Gradišča 143; Rolando Lang, Nova vas pri Markov-cih.
5. september - Drago Novak, Ce-rovec; Branko Cizerl, Mala vas 11; Janez Arnuš, Podvinci 31; Milan Plohl, Rucmanci 48; Franc Hojnik, Mezgovci 23; Renata Majer, Bukovci 115; Dušan Kores, Medvedce 14; Franc Drevenšek, Slatina 13; Olga Toplak, Maistrova 11, Ptuj; Stanko Rep, Nova vas 1; Miran Vr-bančič, Prvenci 6/a; Ivan Grešnik, Anželova 20, Ptuj; Roman Vrečar, Kosarjeva 12, Maribor; Milivoj Drevenšek, Nova ulica 26, Miklavž na Dr. polju; Vincenc Gorjup, Dragonja vas 12; Dušan Pšajd, Ul. 5. prekomorske 19, Ptuj. 10. september - Igor Ritonja, Sp. Polskava 2002/a; Marjana Cizerl, Rakovci 2; Branko Rojko, Grajen-ščak 28; Marija Gaiser, Jiršovci 74; Alojzija Spevan, Jurovci 18/a; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Jelka Voda, Trubarjeva 13, Ptuj; Andrejka Mislovič, Borovci; Angela Ivančič, Turški Vrh 97; Aleksander Šuen, Kraigherjeva 20, Ptuj; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Kristina Bezjak, Prepolje 81 ; Dušan Krap-ša, Nova vas 112; Stanislav Ivan-čič, Hrastovec 73/a; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Slavica Škrinjar, Turški Vrh 14; Anton Tomanič, Osoj-nikova 22, Ptuj; Hedvika Mislovič, Hrastovec 24/c; Ida Emeršič, Gradišča 79; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Miran Zemljarič, Spuhlja 140; Marjeta Hajnžič, Kvedrova 2, Ptuj; Štefka
Kornet, Pestike 5/a; Robert Gau-ševič, Mestni Vrh 35; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Alojzija Pohorec, Hrastovec 80/c; Stanko Vršič, Za-mušani 38; Boštjan Leskovar, Maj-šperk 19; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Stanislav Škrinjar, Turški Vrh 14; Marjanca Kajzer, Cirkovce 60/a; Vlasta Mršek, Ul.Jožefe Lackove 34, Ptuj; Franjo Kumek, Gori-čak 37; Dušan Samec, Jiršovci 31; Franc Vindiš, Soviče 18; Ivo Kurnik, Ul. 5 prekomorske 21, Ptuj; Branko Geh, Podvinci 73. 12. september - Jovita Dukarič, Gubčeva 8, Lenart; Andreja Prijol, Stanovno 10; Anica Plohl, Kajžar 28; Mojca Toplak, Gorišnica 8/a; Branko majerič, Selska c. 6; Drago Kristovič, Spuhlja 135/a; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj ; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Marjana Kokol, Nova vas 17/a; Milan Toplak, Gorišnica 8/a; Simon Šimenko, Brstje 10; Sonja Predi-kaka, Šturmovci 11; Boštjan Ko-stanjevec, Moškanjci 14/a; Boris Spindler, Prerad 40/a; Simona Ma-jerič, Selska 6, Ptuj; Andrej Topak, Gorišnica 138; Rudolf Repec, Tržec 19/a; Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Mitja Mešl, Prešernova 16, Ptuj; Majda Vilčnik, Majšperk 32; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Ema Repec, Tržec 19/a; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Bojan Mesarič, Ptujska 53; Janez Goričan, Placar 11/a; Janez Savec, Benedikt 21; Valter Jaunig, Kvedrova 35; Boris Korpar, Župančičeva 2, Maribor; Vladimir Zemljarič, Rotman 37; Aleš Jerič, Kvedrova 5, Pragersko.
Zahvala bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
BELIN-IPP, d.o.o., Rogaška Slatina 138.553,69 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispe-vana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Vrt ob jesenskem

ena^^ono~ju
Po spomladanskem enakonocju se z da-Ijšanjem dneva povečujeta svetloba in toplota, ki sta pogoj za kalitev, brstenje in rast rastlinja, ta večni krog v zeleni naravi pa se z jesenskim enakonočjem prične krčiti, saj se s krajšanjem dneva zmanjšujeta svetloba in toplota, zaradi česar rast rastlinja preneha, te odložijo plodove in semena, trajnice pa se odpravijo k zimskemu mirovanju. V vrtu je v tem času mnogo opravil. Obrali in pospravili bomo pridelke minule letine, posejali in posadili ozimne posevke vrtnin, trajnice pa pripravili za prezimitev in za naslednjo vegetacijo.
V	SADNEM VRTU se pričenja čas za obiranje zimskih sort jabolk in hrušk, namenjenih za zimsko hrambo v svežem stanju. Hranimo le povsem zdrave in nepoškodovane plodove, ki jih oberemo, ko so še v drevesni zrelosti. Drevesna zrelost postane tedaj, ko dobe plodovi prva znamenja za sorto značilne barve. Na primer pri sorti mutsu iz zelene v svetlo rumeni nadah ali pai idaredu, ko je vsaj četrtina jabolka rdeča obarvana. Plod, ki nima peclja ali je ta zlomljen, ni primeren za hrambo, ker začne hitro gniti. Od obiranja do hrambe ravnamo s plodovi kot z jajci, pa bodo vzdržali tudi v navadni kleti ali shrambi, le da ima nekoliko nižjo temperturo in primerno vlago. Zdrava in nepoškodovana jabolka, primerno zavarovana pred ostrejšim mrazom, za nekaj mesecev ohranimo na balkonu ali v primernem zavetrnem odprtem prostoru.
Septembra še lahko sadimo jagode, poznejše sajenje pa ni priporočljivo, ker se sadike zaradi hladnejšega vremena in zemlje ne vkoreninijo več toliko, da bi se dovolj utrdile za prezimitev. Jagode sadimo v dobro pripravljeno zemljo, pognojeno z organskimi gnojili, ta pa lahko nadomestimo tudi s šoto. Po dobri vrtni zemlji posip-ljemo počasi topno mešano rudninsko gnojilo sadjarski nitrofoskal in za pet centimetrov v debeli plasti dobro razmočene šote, kar dobro premešamo z zemljo.
V	OKRASNEM VRTU žive meje obrezujemo le še v septembru. Po rezi rastlina potrebuje nekaj moči za celjenje, sicer pa se z rez-jo vzpodbudi nova rast, mladostni in ne dovolj utrjeni poganjki pa bi pri poznejši pozebi propadli. Če nas pri rezi žive meje v tem mesecu kakorkoli ovira, je to opravilo bolje odložiti na spomladansko obdobje kot pa kasno v jesen.
Le do srede septembra uspešno sadimo ali presajamo zimzelene iglavce in listavce, da bi se do zime še dobro ukoreninili. Te vrste drevnin so proti koncu poletja zaključile rast in se sedaj v krajši dobi mirovanja. Sajenje v času, ko je zemlja še dovolj topla, omogoči, da do pozne jesenske ohladitve tal koreninice še dovolj dorastejo ter črpajo talno vlago in rastlinska hranila tudi pozimi, ko zimzelene rastline, čeprav v manjšem obsegu, opravljajo vse funkcije kot poleti.
Septembra je najprimernejši čas za setev vrtne trate. V vlagi, ki jo daje rosa, bodo rastline lepo uspevale in se do mraza dovolj okrepile za prezimitev.
Skalnik na vrtu popestrimo z dosaditvijo s trajnicami iz domačega okolja. Na gozdnih jasah in bregovitem travniškem svetu izkoplje-mo telohe in trobentice, ki se bodo presajene v septembru še dobro vkoreninile in se novemu rastiču tako prilagodile, da bodo že naslednjo pomlad zacvetele.
V	ZELENJAVNEM VRTU brstičnemu ohrovtu odščipnemo rastni vršiček, s čimer prekinemo rast v višino, rastlinska hranila pa preusmerimo za debeljenje in razvoj brstičnih glavic. Pritlehne liste, ki so se posušili, odstranimo, da se plesen in druge bolezni ne bi širile na zdrave liste, rasti brstičnih glavic pa tudi ne koristijo, ker jih prehranjujejo le zdravi zeleni listi. Rumenih in ovenelih listov pa ne odstranjujemo, ko vegetacija preneha, ker tedaj v primeru ostrejšega mraza varujejo brstične glavice pred pozebo.
Zimski česen lahko sadimo vse do pozne jeseni, dokler zemlja ne zmrzuje, vendar je najuspešnejša saditev v septembru. Prej so stročki posajeni, bolj se vkoreninijo in lažje prezimijo. Sadimo ga na gredice, kjer so rastle predhodno rdeča pesa, korenček ali paradižnik in je dober sosed vrtnim jagodam in obratno. Česen potrebuje lažja do srednje težka humusna tla. S hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili sveže pognojenih tal česen ne prenaša, prav tako nobenega gnojenja z dušičnimi gnojili. Koristno pa je gredo pognojiti z 2 do 4 kg presejanega komposta na meter površine.
V	belušnjaku izpulimo porumenele poganjke, to špargljevo slamo pa obvezno zažgemo, ker so v njej ličinke špargljeve muhe, ki je škodljivec in ga je naslednje leto težko zatreti. Nasad v tem času pognojimo z dobro preperelim hlevskim gnojem ali kompostovko in okopljemo.
Nasad endivije poškropimo vsakih 10 dni z dithanom ali podobnimi fungicidi, da preprečimo solatno rjo in plesen, ki se v takšnih vremenskih razmerah, kot so ob letošnjem izteku poletja, izredno hitro širijo.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 24. in 25. septembra, zaradi korenin od 26. do 28. septembra, zaradi lista od 21. do 23. septembra ter zaradi cveta 19., 20. in 23. septembra.
Milan Glušič, ing. agr.
INFORMATIKA
Ujemite trenutek z Nokio
Telefon in digitalni fotoaparat v enem — Nokia 7650 začenja novo obdobje in hkrati obljublja veliko zabave.
Dočakali smo nokio, ki buri duhove poznavalcev. Do sedaj smo pri~e mobilnikom, ki so predvsem mobilni telefoni. Tu in tam dodatek MP3 predva-jalnika, v nekaterih primerih organizatorja, dlan~nika. V vseh
primerih gre prej za odstopanja od utečene poti, ki mobilno telefonijo postavlja v sredi{~e, vse dodatne zmogljivosti pa pripravlja v obliki dodatne opreme. Nokia 7650 podira ute~ene predstave. V enem ohi{ju, izdelanem po visokih Nokijinih standardih kakovosti, najdemo tako mobilni telefon, organizator, igralno konzolo ter digitalni fotoaparat. Same zabavne in tudi uporabne reči.
Talentiran statusni simbol
Kritiki se bodo zagotovo je-zavo obregnili ob 154 gramov skupne teže. Ni malo, res je. Pozabljamo pa, da je velik del povsem običajnih mobilnikov še pred dvema letoma dosegal ali presegal to maso. Ob tem niso poznali digitalnega fotoaparata, velikega barvnega zaslona, javanskih programčkov, organizatorja ... Če vse skupaj seštejemo v celoto lahko ugotovimo, da nokia 7650 sploh ni pretirano težka.
Zaslon
Presenetila nas je kakovost slike na zaslonu, ki je zelo ostra, jasna, prav nič drugače pa ni tudi z barvami. Navedeno pride prav pri zajemanju slik. Ko preklopimo v foto modus, se na zaslonu začne prikazovati slika, ki jo zajema objektiv. Po pritisku na sprožilec se ta zajame in shrani v 4 MB velik pomnilnik, na zaslonu pa se nato pojavi več možnosti. Sliko lahko shranimo ali jo kar takoj (če tako želimo) pošljemo v drug mobilnik, dlančnik ali prenosnik preko IR ali Bluetooth vmesnika (oba sta serijsko vgrajena), možno pa je sliko vključiti v MMS sporočilo ali jo dodati kot prilogo elektronski pošti in vse skupaj od-poslati. Pri tem lahko uporabite tako GPRS kot HSCSD prenos podatkov. Oba delujeta brezhibno, s tremi kanali v smeri omrežja in enim povratnim. V zvezi z elektronsko pošto omenimo, da je vgrajen odjemalec POP3/ SMTP/IMAP 4 pošte.
Koktajl v roki
V ozadju teče Symbianov operacijski sistem, ki ga odlikuje
stabilno in hitro delovanje. Ljubitelji igric lahko izrabijo podporo javanskim programčkom in si v pomnilnik naložijo igre. Te je na velikem barvnem zaslonu ter mobilniku z dovolj zmogljivim procesorjem užitek igrati. To navajam kot enega izmed zadnjih vtisov, ki dejansko zaokroži celoto.
Nokia 7650 je prvovrsten kok-tajl, nekakšen skupek najboljših delov naprav, ki jih pogosto tovorimo s sabo na poti. Vgrajen digitalec bo popestril dopust, prosti čas, koristno pa ga lahko izrabite tudi v službene namene. Ločljivost zajete slike sicer ni odlična, vseeno pa VGA 640*480 točk v osnovi zadostuje za sliko, objavljeno na spletnih straneh.
Ima ta nokia sploh temno plat? Brez skrbi, izbrskali smo jo. Moteč je skromen 4 MB velik pomnilnik, ki se dinamično dodeljuje v skladu s potrebami. A kaj ko so potrebe vedno velike, 4 MB pa premalo za vse. Druga slabost leti na bluetooth. Ta sicer solidno prenaša podatke, ne podpira pa profila, ki skrbi za delovanje bluetooth slušalk. Ena izmed pogosteje uporabljanih bluetooth možnosti je zaenkrat neizvedljiva.
Digitalni zvok na cesti
Brilijanten zvok ter praktični dodatki: Novi digitalni radijski sprejemniki ponujajo veliko in stanje vse manj.
Vožnja v vozilu je lahko veliko prijetnejša ob dobri glasbeni spremljavi. Mnogi pri tem ne zahtevajo veliko. Dovolj je kolikor toliko ustrezna glasba, ki s srednjo jakostjo zveni iz skromnih serijskih zvočnikov. Na drugi strani pa so tu ljudje, ki želijo več in so
to tudi pripravljeni plačati. Tokrat pustimo na strani predva-jalnike zgoščenk, datotek MP3, kretnice, zvočnike, ojačevalce in podobno ter se posvetimo pogosto zanemarjenemu delu našega avtomobilskega HiFi sistema.
Radijski sprejemnik je pogosto
manj vreden element spodobnega zvočnega sistema. To nečastno mesto pa si je pridobil predvsem zaradi relativno slabe kvalitete zvoka ter analogne tehnike, ki se ni bistveno spremenila že desetletja. Kakovost zvoka analognih sprejemnikov je močno odvisna od jakosti radijskega signala, motenj, sam zvok pa pogosto prekinja šumenje, nihanje amplitude
m])um
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, )n čem^bom pj^e štiri številke prejemal(a) brež|:rfácno. NaroČriinojDom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
>u
Û.
irj 0Ć CÛ
U
LU íA LU
S
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek: Naslov: Pošta: DŠ:
Datum naročila in podpis: Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
zvoka, izguba stereo slike ter slaba frekvenčna karakteristika. Svoje naredijo tudi limiterji, kompresorji, izenačevalniki in v končni fazi slabo nastavljeni zvočni procesorji, ki nam družno lahko precej zagrenijo glasbeno izkušnjo.
Digitalna revolucija
K sreči so leta 1994 v Nemčiji začeli testirati DAB sistem, ki v
tem trenutku pokriva velik del Nemčije, kmalu pa bo zaživel po večjem delu Evrope. Za digitalno izkušnjo potrebujemo najprej ponudnike vsebine, torej radijske postaje, ki svoj program oddajajo v digitalni obliki preko zemeljskih oddajnikov. Pri nas jih žal še ne morete zaslediti, lahko pa jih poslušate ponekod po Evropi. V vozilu potrebujemo tudi poseben avtoradio z vgrajenim ali dodatno nameščenim DAB sprejemnikom. Slaba stran slednjih je še vedno visoka cena. Ob pojavu na tržišču so stali nekaj tisoč nemških mark, v tem trenutku pa jih že lahko kupimo za manj kot 500 evrov. Ob tem dobimo še spodoben predvajalnik zgoščenk, ki v nekaterih primerih razpozna tudi MP3 datoteke.
Multimedijski terminal
Velika pasovna širina DAB signala omogoča tudi prenos podatkov, kar je moč izrabiti za sprejem večpredstavne vsebine ali spletnih strani ter podobnih informacij. Ob hkratni zagotovitvi povratnega kanala bi bilo moč sprejemati tudi zelo specifično vsebino, prilagojeno konkretnemu uporabniku.
Vlaganja v samo omrežje ter opremo s strani radijskih postaj niso majhna. Zaradi povrnitve investicije bodo ponudniki vsebine seveda izkoristili vse možne poti do zaslužka in ena izmed njih je tudi trženje reklam in informacij, katerih prenos omogoča DAB. Vse lepo in prav, upamo lahko le, da bo Slovenija tudi na tem področju čimprej zdrvela v Evropsko unijo.
Tehnični podatki:	Nokia 7650
Teža (grami)	154
Dolžina x širina x višina (mm)	114 x 56 x 26
Čas v pripravljenosti (ure)	do 230
Čas pogovora (ure)	do 4
Operacijski sistem	Symbian (Epoc)
UMTS -	
GSM-Triband -	
WAP različica	1.2.1
GPRS kanali download/upload	3/1
HSCSD kanali download/upload	3/1
Dodatna oprema	
Java, Dolga SMS sporočila, MMS, E-mail POP3/SMTP/IMAP	
4, IrDA, Bluetooth, glasovno izbiranje, diktafon, prostoročno	
govorjenje, barvni zaslon	
Integrirana kamera	
Ločljivost kamere 640 x 480	
Ločljivost prikazovalnika 176 x 208	
Interni pomnilnik 4 MB (dinamično dodeljevanje)	
	
NOVICE
Upadla prodaja zgo{~enk
Prodaja zgoščenk, ki se je v prvi polovici lanskega leta že zmanjšala za 5,3 odstotka, je v letošnjem primerljivem obdobju zabeležila ponoven upad. Po podatkih ameriškega združenja glasbene industrije se je namreč zmanjšala za dodatnih sedem odstotkov, s čimer naj bi glasbena industrija izgubila 284 milijonov dolarjev.
256 MB DDR
Hynix je predstavil hitre 256 Mb DDR pomnilniške čipe. Trenutno izdeluje testne primerke, komercialne dobave pa bo pričel nekaj mesecev kasneje. Nov DDR pomnilnik bo deloval pri delovnem taktu 350 MHz, efektivno 700 MHz. Čipi so vsajeni v 144-pinsko FBGA ohišje, namenjeni pa so predvsem zmogljivim grafičnim karticam, trdim diskom, usmerjevalnikom in napravam, kjer se zahteva pomnilnik visoke zmogljivosti.
Nov Eutelsat na nebu
Eutelsat je objavil, da je uspela izstrelitev satelita Atlantic Bird. Satelit se nahaja v geostacionarni orbiti 12,5 stopinje zahodno nad Atlantikom. Nosilna raketa Ariane 5 je poletela v noči na 29. avgust z izstrelišča v Kourou. Satelit Atlantic Bird 1 je izgradilo podjetje Alenia Spazio, Eutelsat ima na njem najete štiri transponderje.
Izpadi mobilnega omrežja
NTT DoCoMo je že dvakrat doživel delno blokado mobilnega omrežja zaradi računalniško generiranih klicev, ki uporabnike opozarjajo na razne storitve. Nekateri ponudniki erotičnih storitev te oglašujejo z računalniško opravljenimi klici na naključne številke mobilnikov. Ti zazvonijo enkrat in tako pustijo zgrešen klic. Ko uporabnik pokliče številko nazaj, se samodejno poveže s plačljivim servisom, temu pa pogosto sledijo pritožbe uporabnikov, ki na mesečnem računu ugledajo nepričakovano visok znesek.
Gospodar prstanov 2 na spletu
Spletni pirati so že pridobili novo nadaljevanje kultnega filma Gospodar prstanov. Drugi del filma je tako z zagretim iskanjem po spletu moč najti kar štiri mesece pred uradno premiero. AOL Time Warner je sicer skeptičen in temu ne verjame, če pa se vest izkaže kot resnična, bo izsledil tiste, ki film distribuirajo, in jih tožil, prav tako vse, ki so film prenesli v svoje računalnike.
Windows XP Service Pack 1
9. septembra se je na Microsoftovih spletnih straneh pojavil Service Pack 1 za Windows XP. Nekaj čez 30 MB velika datoteka zajema vse aktualne popravke, poskrbi za večjo stabilnost operacijskega sistema in omogoči odstranitev nekaterih programov, ki so bili do sedaj nujen sestavni del Windows Xlî Poleg tega lahko na spletnih straneh najdete še beta različico Media Playerja 9 in servisni paket za Internet Explorer 6.0.
PS3 leta 2005
PlayStation 3, naslednik trenutno najbolje prodajane igralne konzole, bo prihrumel leta 2005. Sony obljublja izjemno zmogljivo konzolo, v primerjavi s katero je sedanji Xbox pravi pritlikavec. 1000x večja procesorska moč v primerjavi s PS2, izboljšana grafika in zvok, širokopasovna povezljivost, DVD predvajalnik in še mnogo drugega za ceno, ki naj ne bi presegla 400 evrov.
MS Works Suite 2003
Osnovni paket pisarniških programov Works Suite prihaja v različici 2003. Microsoftov paket uporabnih programov vključuje Works 7.0, Word 2002, Money 2003, Encarta Encyclopedia Standard 2003, Street&Tips 2002 ter Picture It! Photo 7.0. Precej obsežen paket programov, ki je v ZDA naprodaj po uradni ceni 109 evrov, marsikje pa ga je moč kupiti že za manj kot 70 evrov.
ZZA KRATEK CAS
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: polka, opart, Ravne, Astin, brstitev, konzlat, že, emisija, Azarjan, naveiičanec, Nena, Gijar, mila jera, Ibik, okot, KA, Era, SL, RS, DI, Piana, CI, tiskalnik, Jones, Ink, enka, ostarelost, Jin, Raas, VU, čar, Čia, Aka. Ugankarski slovarček: ANASTIGMAT = fotografski objektiv ali sestava leč, ki daje slike brez sfernih aberacij, ENOS = grško ime turškega mesta Enez, KVARTANA = malarija z mrzlico vsak četrti dan, četrtnica, MATRONA = starejša, dostojanstvena gospa, NANA = ganski raper s pravim imenom Nana Kwame Abrokwa (r. 1968), ORE = mestece pri angleškem mestu Hastings, SPETKA = preskok telovadnega orodja z nazaj skrčenimi nogami, TARANTELA = velik rjav strupen pajek.
fRI SE...
DA je Slovenija letos tprišla v Guinnessovo knjigo rekordov zaradi uspešnega plavalca, sedaj se ji to obeta se zaradi številnih predsedniških kandidatov.
... DA večina kandidatov čaka na 5 tisoč podpisov volivcev. Žal bo za vse volivcev zmanjkalo.
... DA se gneča obeta tudi na lokalnih nivojih. Vse več je takih, ki se čutijo poklicane, na srečo pa bo veliko manj izbranih.
... DA bosta v Ptuju kandidirala dva doktorja. Oba skupaj bi znala BISTRO voditi mesto, da bi zadihalo s polnimi pljuči.
... DA je velika škoda, da občine na ptujskem nimajo Romov. Morda bi romski svetniki po svoji prirojeni lastnosti znali v Ljubljani izprositi kaj več.
... DA želijo Lenarčani obuditi legendo o Agati in jo prestaviti v današnji čas. Zaenkrat jim manjka kandidatk za obglavljanje.
... DA policisti preverjajo psihofizične lastnosti voznikov v času mošta. Združenje pi-jančkov se jim zahvaljuje in jih prosi, da česa podobnega ne počno v času mladega vina.
VIDI SE...
... DA se lastnosti gospodarja mnogokrat odražajo v obnašanju štirinožnega prijatelja. Tega je popadla strast kidrič-evsko-ptujskega, po golih neplodnega derbija.
Aforizmi
by Fredi
Vrhnji vedno pobrali
naj-več vrhnja.
***
Saj nam bi radi nalili čistega
vina, pa gre vse v izvoz.
***
[e dobro, da Ljubljanske mlekarne ne upravljajo
Mlečne ceste.
***
Nekaterih nič ne izučijo Življenjske zgodbe tistih, ki se
ničesar ne izučijo.
***
Kakor si boš postlal, tako si
boš pokozlal.
***
Večje predvolilnega golaža,
manj je po volitvah mleka.
***
Marsikdo gleda na življenje
iz iluzornega kota.
***
Konjederci pridejo s p,si na konja.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
"Dober den. Jaz pa v gorico grem, jaz pa v gorico grem. Kaj bom pa delal tam? Grozdeke bom bral."
Ja, za~elo se je. Grozdje ronih sort je zrelo in ga bo treba v teko~em stanji v polovjoke spravti ali pa grozdje prodati, ~e ga bo sploh hteja kdo kupiti za ceno, ki bi pokrila vsaj stro{ke, delo pa itak nede pla~eno. Mija z Mico {e v kleti neguvlema precik lenskega vina. Spiti ga nemrema in ne smema, kupcov pa nega. So
pa~ tokšni cajti, da lidje namesto {pricarov pivo pijejo, deca pa namesto jabolk kak male opice banane jejo. Zato smo seveda star{i krivi, ki podpirajo Afri~-ane in domo~e trgovce, dobra domo~a jabolka pa nam gnilijo. Narobe svet, bi reka ~lovik. Na žalost pa ni{e ni~ ne re~e. To, kaj se hodimo slovenski kmetje v Lublano po ulicah sprehojat in politikom recitirat svoje probleme, gre skoz eno vuho notri, skoz drugo pa vun. Nekoga bo treba po{teno za vuhe potegnoti ali pa mu jajca vrezati, drga~ik se na{o kme~ko virstvo nede obrnolo na boj{e. Mlodi itak ne~ejo na grunti delati, ta stori pa nemremo ve~, saj nas tak pomalen dvo metra pod zemlo vle~e, na zemlji pa se v dosti primerih plevel in trje bohoti.
Ta mlodi v ptujskem {olskem centri protestirajo zato, ker jih razen v glovnem odmori niso pustili na fri{ki luft in so dveri doj zaklenoli. Jaz vobim vse mlode in malo manj mlode, naj se zglasijo na našem Suhem bregi. Fri{kega lufta mamo ve~ kak preve~, dela na poljih, travnikih in v goricah pa ve~, kak ga sami zmoremo. V vsokem odmoru bo deset minut delovne pavze, pa še teko~o in trdo okrep~ilo bomo ponudili. Plo~amo z domo~imi pridelki, kak so jabolka, grozdje, vino pa {e kaj svinjskega ali pa kure~jega bo poleg. Ponujamo tudi blagovno menjovo. Vino in jabolka mejamo za krompir ali pa p{e-nico in drugo zrnje.
Ste vidli, kak je naš Strelov Martinek s pomo~jo domo~epre-hrane v rekordnem cajti preplava reko Misisipi, dugo ve~ kak tri taužnt kilometrov, cela Slovenija pa niti Piranskega zaliva nemre pre~ofotati.
Lepo vas podavlja va{ "~ofota~ " Lujzek
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Bolj ko boste vztrajali, da vse skupaj sploh ni res, bolj boste v sebi prepričani, da imate prav in da se moti va{ partner. Pravzaprav bo sme{no, da boste o njegovih stvareh bolj pou~eni kot on.
BIK 21. 4. do 20. 5.
V	začetku tedna lahko pri svojem ustvarjalnem delu doživite zelo lepe uspehe, čeprav se bodo pravi rezultati pokazali {ele v oktobru.
Med tem časom pa izkoristite ugodne energije za zabavo in sprostitev.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
V	tem tednu boste nepre-vidljivi, kar pa je za vas splo{no znano. Nabiti boste z negativno energijo predvsem v domačem okolju,
saj vas bodo domače okoli{čine omejevale in vam jemale največ energije.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Dnevi bodo ugodni za učenje za komunikacijo, izlete in kraj{a potovanja, za vsakodnevne pogovore in dogovore, predvsem pa za stike tako s sosedi in sorodniki. Povečana bo predvsem va{a mentalna aktivnost.
LEV 23. 7. do 23. 8.
S partnerjem se ne bosta mogla strinjati glede nekih zadev. Vi boste predlagali zelo skrajno re{itev, on pa se z njo nikakor ne bo hotel strinjati. Najbolje za vajino zvezo je, da ohranita ločeni mnenji.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Na preizkušnje, ki so pred vami, se boste morali začeti pripravljati, kakr{nokoli odla{anje je v tem trenutku nepotreben luksuz. Čimprej startajte, da boste prej na cilju. Se vam to ne zdi logično?
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Veliko energije boste usmerjali v učenje, tudi urejanje vsakodnevnih opravkov, kjer boste precej uspešni. Uspešni boste tudi pri vseh pravnih vpra{anjih. Najbolj je, da se zana{ate samo na sebe.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
V	vaši karieri še traja globlja preobrazba, tako da večjih sprememb glede poslovnosti ne bo. Ne računajte na stalno zaposlitev, ampak na bolj priložnostna oziroma honorarna dela.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Dobili boste zanimiv obisk in dosegli razplet, na kakr{-nega niste upali. Bližnji bodo zelo hitro opazili, da ste nekam više nad tlemi kot običajno. Je to ljubezen? Seveda, kaj pa drugega!
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
V	tem tednu boste dobili izvirne ideje, povezane s potovanji, hobiji in igrami na srečo, zato le igrajte. Kaj lahko se zgodi, da
boste prijetno presenečeni nad nepričakovanim darilom.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Ker vedno hitite, morate biti previdni na cesti, ker vas čakajo neprijetna presenečenja, kar ne bi bilo zdravo niti za vas niti za va{e poslovne zadeve. Dneve v tem tednu izkoristite za uspe{ne posle.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
V	dneh, ki prihajajo, boste doživljali precej nestabilnosti na finančnem polju, izvor dohodka bo postal negotov, neprevidijiv in
nestalen. V tem času od novih poslov ne pričakujte finančnega uspeha.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
Koncert je najboljša predstavitev glasbenika, saj so zares dobri tisti, ki se ~imbolj približajo posnetkom s ploš~e ali pa predstavijo
svojo glasbo na inovataiven na~in.
***
Legendarna skupina ROLLING STONES za 30. september napoveduje izzid kompilacijskega albuma 40 Licks - The Best of Rolling Stones. Ob 36 ve~nih uspešnicah bodo stari asi ponudili tudi 4 nove pesmi, od katerih nosilni single nosi naslov DON'T STOP (*****) in
je popolna, pozitivna in energi~na rock pesem.
***
Britansko skupino SUEDE trenutno sestavljajo Brett Anderson, Matt Osman, Simon Gilbert in John Stewart. Kvartet je stopil v glasbeni svet leta 1993 s skladbo Animal Nitrate, medtem ko njihov največji hit nosi naslov Stay Together Prvaki neodvisnega rocka so me ponovno pozitivno presenetili s skladbo POSITIVITY (****), ki jo v osnovi krasijo izredno igranje na slide kitaro in prodoren nizki glas pevca Brett Andersona.
***
PETER GABRIEL je bil med letoma 1968 do 1975 glavni pevec skupine Genesis, nato pa se je kot solist najbolj izkazal s hiti Solsbury Hill, Don't Give Up, Sledgehammer, Stan ... Sijajen glasbenik je svoj novi glasbeni rock eksperiment poimenoval THE BARRY WILLIAMS SHOW
(***), ta komični komad pa napoveduje njegov novi album Up.
***
Ameriški band GREEN DAY se je najprej imenoval Dirnt in je zaslovel s pomočjo uspešnice Basketcase ter albuma Dookie. Udaren trio sestavljajo Billie Joe, Mike Dirnt in Tre Cool, ki promovirajo nov oster, napadalen in starinski post punk komad z naslovom HA HA YOU'RE DEAD (***).
***
Ameriška zasedba LIFEHOUSE je imela lani najbolj predvajano pesem leta na ameriških radijskih postajah z naslovom Hanging by a Moment. Kvartet igra melodičen sodobni kitarski rock in v novi pesmi SPIN (****) vas bo gotovo šokiralo življenjsko besedilo.
***
Britanski glasbenik MIKE OLDFIELD je stopil na glasbeno sceno leta 1973 z nepozabnim vrhunskim instrumentalnim albumom Tubular Bells. Sledili so albumi, ki so nam prinesli tudi naslednje mega hite: Shadow on the Wall, To France in Moonlight Shadow. Kitarski genij izkazuje moč instrumentalne glasbe v vznemirljivi skladbi TRES LUNAS (****).
***
Ameriška pevka TORI AMOS je najprej navdušila s skladbo Cornflake Girl, medtem ko je bila najbolj popularna na lestvicah z bizarnim plesnim remiksom komada The Profesional Widow. Simpatična pevka ponovno boža črno-bele tipke svojega klvirja v skladbi A SORTA FAIRYTALE (*****), ki je zares klasična in pravljična pop/rock balada.
***
Britanska studijska mojstra UNDERWORLD sta dala poseben pečat sodobni plesni skladbi Born Slippy, ki je bila nosilna pesem kultnega filma Trainspotting. Umetnika plesne godbe v komadu TWO MONTHS OFF (***) ponujata nove kompleksne udarne plesne ritme.
***
Avstralska pevka HOLLY VALANCE nas je to poletje zabavala s super hitom Kiss Kiss (glasbeno podlago si je sposodila iz pesmi Simarik turškega pevca Tarkana). Fatalna najstnica izvaja atraktiven pop komad DOWN BOY (****), ki ga spremlja preveč erotičen vide-ospsot.
***
Ameriška pevka INDIA.ARIE je navdušila ljubitelje soul glasbe s skladbo Video. Talentirana izvajalka vas bo zazibala v iskreni soul popevki LITTLE THINGS (****) s svoje nove zgoščenke Voyage to India.
***
CHRISTINA AGUILERA je naredila pravi bum s hitom Genie in a Bottle, ki so mu sledili What a Girl Wants, I Turn to you in Come on Over Baby. Popularna pevka se je v komadu DIRRTY (****) podala v valujoče groovy r&b vode. Komad spremljata vroče seksi besedilo in bedno rapanje Redmana.
David Breznik
t^ô9.ô Mhz
z
T-^^he Ťide is High - ATOMIC KITŤ^. "
^-^—TI_ Al:___ m TMt? niHM	-^
^^ y / 2. I'm AlivE - CELINE DIUN v X X
a^nliin Love with you - NO ANGELg^V ^A^btbíb (The Ketchup Song) - LAS^KÈT-CfflP^
ŒABBS
i/Rouiid Haund - SUGABABI
T
i'-PTÉT
B/Just Like a Pill
J._Stand up - RIGHT SAID FHED
B.
'Loveit When we Do - HDNAN^EAT 9. Eomplicated - AVRIL LAVINGE
D. Perđono - T ZIAND FEHHI
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro
ODRASLIM PREPOVEDANO
Kdo je pra^i vi^ez?
Britanska kraljica Elizabeta je pevcu skupine Rolling Stones podelila vite{ki naslov, kar pa je z moralo in ~astjo obremenjene angle{ke glave zadnje ~ase zelo zaposlovalo z vpra{anjem: "Je novooklicani sir Mick vreden vite{kega naslova?"
"Domala vse izmed tovrstnih angleških rockovskih zvezd čakajo na to čast. Ne glede na to, kako uporniški so svoj čas ti osebki bili in kakšno je bilo njihovo prepričanje, vsi si je želijo. Ne morejo si pomagati," je nekoč, v nekem washingtonském baru prerokoval Bono, takrat bolj kriti~en in {e sam na nasprotni — antisnobistični, uporni{ki in množicam manj v{-ečni sceni. Seveda je imel prav. Z leti je njegovo kritično oko sicer izgubilo nekaj ostrine — vsi vemo, da od vi{ine se rado vrti — vseeno pa je zmogel toliko poguma in rekel kraljici ter njenemu zlatemu jubileju "ne". Vpra{anje le, kaj bi rekel, če bi mu z isto ponudbo pomahal kak velepomemben Irec oz. vsaj Ne-anglež.
Bolj predvidljiv je bil, kot prerokovano, odziv slavnih, ki jih je vite{ka čast že doletela v preteklosti, npr. Paula McCartney-ja (člani zasedbe The Beatles so bili v svojem mladostnem obdobju do kraljeve družine prav žleht, čeprav je bil Pauli še najbolj pridkan od vseh), Eltona Johna, intelektualnega kitarskega virtuoza Erica Claptona in -za božjo voljo - celo razvpitega Ozzyja Osborna.
Da se kraljevi družini -verjetno zaradi prečiščenega modrokrvnega pedigreja in (pre-)dolgoletne konzervativnosti -počasi kodrajo možgani v čudne smeri, je že dolgo znano. Ni
skrivnost, da je Mick Jagger bil aretiran zaradi posedovanja prepovedanih drog, da ima sedem otrok s štirimi različnimi ženskami in da je v svojem pred-viteškem obdobju komaj poznal pomen besede dobrodelnost. In ni bil ravno Jagger tisti, ki je vneto simpatiziral s hudičem (Sympathy for the Devil) in v pesmih omalovaževal inštituci-je — ko je npr. fantaziral o tem, kako bi trato pred Belo hišo po-
valjal s svojo bivšo ženo Bianco (Respectably)? Takšna in podobna moralna vpra{anja rojijo po glavah angle{ki javnosti in {e posebej veljakom, ki menijo, da viteštvo izgublja svoj pomen in ugled, ko v svoje vrste sprejema nena~elne rock zvezde. Nena~-elne? Jagger tudi v svojih zrelih letih pretirano ne trudi, da bi prenehal preganjati ženske in se ustalil. Še manj verjetno je, da bi pri~el prirejati ~ajanke in dobrodelne vrtne zabave, nositi mehke copate ter postal do-ma~i ljubljen~ek samo zato, da bi ustregel kriterijem viteštva.
Sicer pa ~e se pokuka v angleško zgodovino, so vse od Henry-ja VIII. pa do danes ljubezenske in tudi druge aferice, vzgoja otrok v nezakonskih skupnostih in vdajanje drogam bili najzgovornejši zaš~itni znak kraljevih in sploh modrokrvnežev. Le malo izmed njih pa je bilo takih, ki bi Veliko Britanijo v svetu proslavili, kot je to uspelo legendarnim Stonesom. Seveda dale~ od tega, da bi bil to edini namen skupine in da bi o rodni grudi imeli samo pohvalne besede. Podeljen viteški naslov je pravzaprav kralji~in poklon oz. nagrada za glasbene dosežke skupine, sir Mick pa o nagrajevanju vsem svojim "sodnikom" nudi izjemno viteški odgovor: "Za nagrade nikoli ne smeš prosti ali jih pričakovati. Ko ti jih podelijo, jih sprejmi, saj so lep kompliment." Need we say more?
Bojana Premzl
AUSTIN POWERS 3
Goldmember - Zlatotii
Režija: Jay Roach, Producent: John S. Lyons, Eric McLe-ons, Eric McLeod, Demi Moore, Mike Myers, Greg Taylor, Jennifer Todd, Suzanne Todd, Scenarij: Mike Myers, Igrajo: Mike Myers, Beyonce Knowles, Michael York, Michael Caine, Heather Graham, Seth Green, Eddie Adams, Robert Wagner, Mindy Sterling, Verne Troyer, Kevin Cooney
Po filmih Austin Powers International Man Of Mystery leta 1997, in Austin Powers, v slovenskem prevodu Vohun, ki me je nategnil, iz leta 1999, je udaril na filmska platna še tretji del. V Zlatotiču je v zgodbo ponovno vpleten časovni stroj, s katerim Mike Myers v glavni vlogi potuje v preteklost. Tam išče svojega očeta, najpopularnejšega britanskega obveščevalca. Le-ta se namreč ni pojavil na slovesnosti, ko je kraljica Austina povišala v viteza. Sredi obupa Austin izve, da je njegovega očeta ugrabil pokvarjeni Zlatotič. Stisnjen v kot in brez vsake sledi, ki bi ga peljala do očeta, se po pomoč obrne na, neverjetno, Dr. Zlobnika. Ta se hladi v strogo varovanem zaporu, prav tako pa tudi njegov pomanjšani klon Mini jaz. Austin dobi podatek, da bo Zlatotiča našel v letu 1975, v diskoteki 69 na Manhattnu. Ko Austin pride tja, pade pred obličje čarobno lepe Muce Kleopatre, ki je bila pred osmimi leti njegovo bivše dekle in sodelavka. In stvari se
pričnejo zapletati.
Bizarni liki, znani iz prejšnjih delov trilogije, so prisotni tudi tu. Pri tem ne manjka niti Tolsta Svinja, škotski vohun in pomočnik Dr. Zlobnika. Bizarne situacije, bolan humor in nastopajoči, katerih pojavne oblike in značaji uhajajo čez mejo zdrave pameti, so tisti, ki so pred petimi leti iz prvega filma naredili


uspešnico. Zato ni ni~ nenavadnega, da se je režiser Jay Roach odlo~il nadaljevati v tem stilu. Edina opazna 'novost' je Muca Kleopatra, ki jo igra Beyonce Knowles, lepotica, sicer pa tretjina ene najuspešnejših ženskih glasbenih skupin vseh ~asov, Destiny's Child. Beyonce je Zla-toti~u prispevala pesem Work It Out in svojo malenkost, ki pa je
daleč od tega, da bi ostala neo-pažena. Njeni igri so naklonjeni tako gledalci kot tudi kritiki. Ni dvoma: punca je prepri~ala. Poleg tega je verjetno prav ona tista, ki privabi v kinoteke tiste, ki so se Austina 'nagledali' že v prejšnjih dveh delih, in tiste, ki so malo manj doma v filmu, toliko bolj pa v glasbi. V odli~nem paketu igralske zasedbe pa pu-š~a velik delež tudi oskarjevec Michael Caine v vlogi Austino-vega o~eta.
Mike Myers je v uri in pol dolgi komediji, poleg tega da se je izkazal kot scenarist, prevzel nase kar štiri popolnoma razli~ne vloge: Austina Powersa, Dr. Zlobnika, Zlatoti~a in Tolste Svinje. In v vseh treh briljira. Kljub temu da Myers menja obraze kot za šalo, pa nosi njegov humor še kako prepoznaven karakter, katerega je pred trojko Austinovih prigod predstavil ob~instvu že v komedijah Way-neov svet 1 in 2.
Kot že prejšnja dva dela tudi tokrat film ne pozna sredine, saj brez ovinkarjenja in popolnoma suvereno vodi v skrajnosti. Prav tak pa je tudi odziv gledalcev. Ali ga obožujejo ali pa ga tudi pod to~ko 'razno' ne bi pogledali še enkrat. Prav nih~e pa ga ne prezre.
Darja Pristovnik
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo je glavni igralec v filmu Austin Powers in Goldmember Zlatotič?
Odgovor:_
Ime reševalca: Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Nagrajenec prejšnjega tedna je Sašo Bromše, Nova vas pri Markovcih 11 a Odgovore pošljite do ponedeljka, 23. septembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6, 2250 Çza Info).
Slorvenec in Bosanec stavita, kdo bo prej zgradil stolpnico z osemnajstimi nadstropji. Cez nekaj dni prispe faks iz Sarajeva: "Še 14 dni in vselili se bomo!"
V	Sarajevo je Slovenec poslal odgovor:
"Še 14 formularjev in začeli bomo graditi!"
***
V	gledališču. Kratek odmor med dejanjema je končan.
"Oprostite, gospa, ali sem vam jaz pred desetimi minutami stopil na nogo?" "Ja, res je!"
"Pridi, Barbara, sem že našel najino vrsto!"
***
"Moj očka je policaj! Kaj dela pa tvoj očka?"
"Tisto, kar mu reče mamica!' ***
Profesor medicine in njegov asistent sta prišla na striženje k frizerju. Po končanem striženju je frizer vprašal profesorja, ali naj mu nadi-šavi lase.
"Ne, ne!" odvrne profesor, "žena bo pomislila, da sem bil v javni hiši!"
Ko pa je frizer isto vprašanje zastavil asistentu, je ta odvrnil: "Lahko, saj moja žena ne ve, kako
diši v javni hiši!"
***
"Moja mamica je mlajša in lepša od tvoje!" "Moja mami pa še ni poročena in
je še vedno dekle!"
***
"Jure! Kako sediš v tvoji klopi?" se je zadrl profesor.
"Odlično, gospod profesor!" ***
Jožko jih je dobil s palico od očeta. Ko je prišel k prijateljem, ki so ga slišali jokati, so ga vprašali: "Ali te je zelo bolelo?' "Bolelo ni, toda oče mi je zdrobil vse cigarete, ki sem jih imel v zadnjem žepu."
***
Šestletni Mihec in triletni Aleš sta listala družinski album fotografij. Ko sta prišla do poročnih slik svojih staršev, je Mihec rekel: "To je pa dan, ko je k nam prišla
delat najina mamica!"
***
"Pravzaprav se začnejo naše težave že zdavnaj pred porodom," reče Janezek.
"Kako to misliš," ga vpraša Mihec.
"Kar poglej! Prve tri mesece te skrbi, ali se boš sploh rodil, naslednje tri, ali se bo oče poročil z mamo, zadnje tri pa te skrbi, ali te bo stara
mama hotela paziti."
***
Nova hišna pomočnica ne sodi med najbolj nedolžna dekleta. Gospodinja jo opozori: "Micka, opazila sem, da ste zjutraj poljubili mojega moža. Včeraj ste poljubil mlekarja in in-kasanta za elektriko. Ce hočete ostati pri hiši, pustite, prosim, poštarja pri miru!"
KINO PTUJ
Ta teden
ob 18. uri: Mulca ob 20. uri: To sladko bitje Prihodnji teden
ob 18. uri: Scooby Doo ob 20. uri: Vse o fantu
REKLI SO:
Udo Lattek (trener): »Igrali so taktično zelo dobro, čeprav brez taktike.« Franz Walter jr. (nogometaš): »Klinsmann in jaz sva dober trio. Mislim, kvartet. «
ČRNOBELO IN BARVIÍ^ FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 8. kroga: Dravograd - Maribor Pivovarna Laško 0:0, Sport Line Koper - Vega Olimpija 0:0, Ljubljana - Mura 3:1 (0:1), Gorica - ERA Šmartno 1:2 (1:2), CMC Publikum - Relax Korotan 0:0, Rudar Velenje - Primorje 3:1 (2:0)
1. SPORT LINE KOPER	8	5	2	1	11:9	17
2. VEGA OLIMPIJA	8	4	3	1	8.5	15
3. DRAVOGRAD	8	3	3	2	10:6	12
4. GORICA	8	2	5	1	11:8	11
5. RUDAR VELENJE	8	3	2	3	10:7	11
6. PRIMORJE	8	3	2	3	12:12	11
7. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO	8	2	5	1	8:5	11
8. ERA ŠMARTNO	8	2	5	1	8:10	11
9. CMC PUBLIKUM	8	1	5	2	12:13	8
10. RELAX KOROTAN	8	1	4	3	5:8	7
11. LJUBLJANA	8	1	3	4	8:15	6
12. MURA	8	1	1	6	5:10	4
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 6. kroga: Aluminij - Drava Asfalti 0:0, Jadran - Nafta 1:2 (0:1), Križevci - Bela Krajina 2:0 (2:0), GPG Grosuplje - Dravinja 5:1 (1:1), Triglav - Izola 1:1 (1:0), Železni~ar Radio City - Domžale 0:1 (0:1), Zagorje - Livar 0:0, Krško Posavje - Goriška Brda 1:1 (1:1)
1.	GPG GROSUPLJE	6 5 0
2.	DOMŽALE	6 4 2
3.	JADRAN	6 4 0
4.	KRIŽEVCI	6 3 0
5.	ALUMINIJ
6.	KRŠKO POSAVJE
7.	DRAVA
8.	ZAGORJE
9.	IZOLA
10.	GORIŠKA BRDA
11.	DRAVINJA
12.	TRIGLAV
13.	LIVAR
14.	BELA KRAJINA
15.	NAFTA
16.	ŽELEZNI~AR RADIO CITY
19:4 1 5:7 11:6 17:12 10:7 9:11 11:9 10:9 9:9 10:9 7:13 8:10 3:7 6:14 6:14 5:15
15 14 12
9 9 9 8 8 8 8 7 5 5 5 4 4
Prijateljski pozdrav pred srečanjem; po tekmi s sodniškimi odločitvami ni bil zadovoljen nihče
NOGOMET / 1/8 FINALA POKALA NZS
Kako dalei letos?
ALUMINIJ -ŽELEZNIČAR RADIO CITY 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Raki~ (15. iz 11 m), 2:0 Pekez (24), 3:0 A. Čeh (34), 4:0 Perkovi~ (61), 5:0 Raki~ (88)
ALUMINIJ: Dukari~, Koren, Topolovec (od 46. Prapotnik), Sambolec (od 46. S. Čeh), Pekez, Plošinjak, Perkovi~, Raki~, Repina (od 46. Panikvar), A. Čeh, Don~ec.
ŽELEZNIČAR RADIO CITY: Germi~, Celinger, Krajnc, Bulaji~ (od 46. Kronveter), Luk, Koren (od 46. Ivani~), Pavlin, Puriši~, Plošnik (od 46. Kren-
ker), Gorinšek, Šunko.
Nogometaši doma~ega drugoli-gaša so se z zelo dobro in kombi-natorno igro uvrstili v ~etrtfinale pokalnega tekmovanja. Vprašanje zmagovalca je bilo odlo~eno že v prvem pol~asu, ko so nogometaši Aluminija dosegli tri zadetke.
V	drugem delu sre~anja je tempo igre nekoliko upadel, vendar je doma~im uspelo kljub temu še dvakrat zatresti mrežo mladega Germi~a, ki je gostov rešil še težjega poraza.
V	~etrfinalu je žreb nogometašem Aluminija namenil ekipo Relax Korotan. Ali lahko Kidri-~ani presko~ijo tudi to oviro?
Danilo Klajnšek
Četrflnale pokala NZS - rezultati žreba Aluminij : Relax Korotan, CMC Publikum : Gorica, Vega Olimpija : Maribor Pivovarna Laško, Nafta : Dravograd Prve tekme bodo odigrane 2.10., povratne pa 23.10.
NOGOMET / 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Hl^^i^^ ni izgubil, zmagal pa tudi ne
ALUMINIJ - DRAVA ASFALTI 0:0
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Topolovec, Sambolec, Pekez, Pra-potnik (od 47. Panikvar), Per-kovic, Rakic, Repina (od 75. S. Čeh), A. Čeh, Doncec. Trener: Miran Emeršic
DRAVA ASFALTI: Golob, Emerši~, Krajnc, Korez, Klin-ger, Zdelar (od 90. Horvat), Zajc, Toplak, Majcen, Vogrinec (od 77. Lenart), Sluga. Trener: Dragan Grbavac
Še enkrat se je pokazalo, da nogometno sre~anje med Kidri-~ani in Ptuj~ani spada med velike športne dogodke iz našega pod-ro~ja. Kljub ne ravno bleste~im igram v prvenstvu obeh nasprotnikov, se je ponovno zbralo veliko gledalcev, simpatizerjev in navi-ja~ev obeh moš tev. V »šumi« je završalo že v prvi
Panikvar (v rdeče-beli majici) poskuša ustaviti Koreza
Igralci Drave so si priigrali večje število idealnih priložnosti; v tej akciji je najvišje skočil Damjan Vogrinec (Drava Asfalti). Foto: Črtomir Goznik
minuti, ko so imeli priložnost najprej igralci Drave, v naslednjem napadu pa Kidri~ani. V 10. minuti je s strelom iz ve~je daljave neuspešno poizkušal Denis Krajnc, v 33. minuti pa je svoje strelske sposobnosti dokazoval Tihomir Zdelar. V pozicijski igri, kjer so vsi ~akali na napake nasprotnika je bila žoga nekoliko ve~ v nogah doma~ih, vendar so gostje resneje ogrožali doma~ega vratarja in tako je bilo tudi v 37. minuti, ko je bil nenatan~en Matjaž Majcen. Doma~i so veliko priložnost za zadetek zamudili v 44. minuti, ko Nejc Repina ni najbolje reagiral in vratar Ptuj~anov je odklonil nevarnost.
V nadaljevanju sre~anja so prvi zapretili doma~ini preko Gregorja Don~eca, njegov strel pa ni zadel cilja, kakor tudi ne
dve minuti kasneje, ko je po předložku Aleša Čeha Doncec, tokrat z glavo, ponovno streljal mimo vrat. V 70. minuti so gostje zahtevali enajstmetrovko, vendar je sodnik dosodil samo prekršek izven kazenskega prostora. Mocan strel je sprožil Zdelar, domaci vratar Dukaric je žogo odbil vendar samo do Vogrinca, ki pa potem ni najbolje reagiral. Do konca sreca-nja so se igralci obeh moštev trudili, da bi dosegli zadetek, vendar jim ni uspelo in tako se je derbi v Kidričevem koncal z delitvijo točk. Kdo je bolj, ali manj zadovoljen se ne ve. Mirno pa lahko zapišemo, da so tokrat bili bližje uspehu gostje iz Ptuja, ki so zadnjo priložnost zamudili v zadnji minuti tekme.
Danilo Klajnšek
TENIS / DRŽAVNO PRVENSTVO V RADENCIH
Najboljša je gorenjsko-štajerska naveza
Teniški klub Radenci je v sodelovanju s Teniško zvezo Slovenije od 10.-14. septembra organiziral poletno ~lansko državno prvenstvo v tenisu v kategorijah posamezno in dvojice. Na prvenstvu so tudi letos nastopili ~lani in ~lani-ce TK Ptuj, med katerimi je z osvojitvijo državnega prvenstva v dvojicah in polfinalom posamezno ponovno izstopala Ajda Brumen.
V	paru z Nino Šuvak (ŠD Krajnska gora - TK Ptuj) sta v finalu premagali nasprotnici iz letošnje 1. lige Bredo Kova~ in Nino Knavs (TC Ljubljana) z rezultatom 6:4, 6:3. Za Ajdo je to prvi naslov ~lanske državne prvakinje v dvojicah med ~lanicami.
V	igrah posameznic Ajda ni uspela obraniti osvojeni naslov iz lanskega prvenstva. Po zmagah proti mladinskima reprezentan-tkama Maji Senica (TK Branik Maribor) in Nini Knavs (TC Ljubljana) v dveh nizih, pri ~emer je oddala samo 9 iger, se ji je v polfinalu po ve~ kot dve in pol uri trajajo~em "finalu pred
finalom" Nina Šuvak oddolžila za poraz na letošnjem članskem dvoranskem prvenstvu z zmago v treh nizih 6:3, 3:6 in 6:4. Ajdi ni pomagalo niti 43 direktno doseženih točk (Nina 25), saj jo je nasprotnica z obrambno igro prisilila v preveliko število napak. V finalu je Nina zlahka premagala Ines Globočnik (TK Celje) z rezultatom 6:3, 6:2.
Na prvenstvu žal niso nastopile še tri ptujčanke, ki bi lahko krojile končnico; Tina Vukasovič zaradi poškodbe, Urška Jurič zaradi študija v ZDA in Nena Vukasovič.
Ajda Brumen (Teniški klub Ptuj). Foto: Črtomir Goznik
V kategoriji članov sta se skozi kvalifikacije uspela uvrstiti na glavni turnir 32. najboljših ptuj-čana Goran Djurdjevič in 14 letni Toni Hazdovac, ki sta morala v prvem kolu priznati premoč izku-
šenejših tekmecev. Goran je proti favoriziranemu Boštjanu Turku klonil šele v tretjem nizu, mladi Toni pa je nudil dostojen odpor reprezentantu Kraševcu.
TK
3
2
2
2
2
2
2
2
1
SPORT
V Slovenski Bistrici uHtelj ukanil učenca
Na Hajdini je odločila enajstmetrovka - Prebudili so se v Slovenji vasi in Tržcu - Prvi poraz nogometašev Apač
3. SNL - SEVER
Rezultati 6. kroga: Vransko - Kozjak Radlje 2:0 (0:0), Pohorje - Krško Posavje 1:1 (1:1), Mons Claudius - Šoštanj 1:2 (0:0), Hajdina - Stojnci 1:0 (0:0), Bistrica
-	Male~nik 4:3 (3:1), Šmarje pri Jelšah -Paloma 1:2 (1:0), Fužinar - Središ~e .
1.	POHORJE	6	4	11	14:7	13
2.	BISTRICA	6	3	2 1	13:8	11
3.	PALOMA	6	3	2 1	11:7	11
4.	STOJNCI	6	3	12	11:5	10
5.	ŠMARJE PRI JEL.	6	3	12	12:9	10
6.	HAJDINA	6	3	1 2	9:12	10
7.	KOZJAK RADLJE	6	3	0 2	5:6	9
8.	ŠOŠTANJ	6	2	2 2	10:6	8
9.	SREDIŠ~E	5	2	1 2	8:8	7
10.	MALE~NIK 6	2	13	10:12	7
11.	VRANSKO 6	1	2 3	4:6	5
12.	FUŽINAR 5	1	2 2	6:10	5
13.	KRŠKO POSAVJE 6	1	2 3	5:16	5
14.	MONS CLAUDIUS 6	1	0 5	6:14	3
Pari 7. kroga - sobota 21.9 - ob 16.00 uri: Paloma - Vransko, Male~nik - Šmarje pri Jelšah, Središ~e - Bistrica, Stojnci
-	Fužinar, Šoštanj - Hajdina, Krško Posa-vje - Mons Claudius, Kozjak Radlje - Pohorje
BISTRICA - MALECNIK 4:3 (3:1)
STRELCI: 1:0 Primoži~ (16), 2:0 Re-goršek (18), 2:1 Šabanovic (42), 3:1 Stra-žišar (45), 4:1 Horvat (54), 4:2 Mustafa (68), 4:3 Mustafa (70)
BISTRICA: Jozic, Vrenko, Frelih, Šabanovic, U. Klajderic, Horvat, Stražišar (od 74. Janžic), Papotnik, M. Klajderic (od 48. Topic), Regoršek, Primožič (od 65. Tkavc). Trener: Momcilo Mitic.
MALECNIK: Ristov, Dremelj (od 46. Mustafa), Šabanovic, Nešic, Gajser, Naj-virt, Makari, Klanecek, Žel (od 81. Fi-lipovic), D. Partlic (od 46. Blagus), G. Partlic. Trener: Milko Djurovski.
Nogometaši Bistrice so prišli do pomembne zmage proti neugodnemu Male-cniku, ki jih je popeljala na drugo mesto na prvenstveni razpredelnici. Gledalci so videli sedem zadetkov in bili s tem zadovoljni, kakor tudi z igro domacih do 65. minute, ko so vodili z 4:1, nato pa popustili in gostje so uspeli znižati vodstvo Bistricanov. Tokrat je ucitelj (trener do-macih - Moša Mitic) ukanil ucenca v tem poslu Milka Djurovskega.
HAJDINA : STOJNCI 1:0 (0:0)
S tekme na Hajdini. Foto: CG
STRELEC: 1:0 Jurišic (60. iz 11-m)
HAJDINA: i; Brodnjak, Gaiser, Frangez (Bauman), M. Krajnc, Vrabl, Crnko, Bezjak, Princl (Nahberger), Jurišic, Pih-ler, Petrovic (R. Krajnc)
STOJNCI: Trop, Purgaj, Vilcnik, B. Bezjak, Emeršic, Serdinšek (Arsic), Str-gar, Riznar, Klajderic, D. Bezjak, Znida-ric
Derbi dveh starih znancev je privabil ob igrišce nad 250 gledalcev, ki so videli borbeno in izredno fair tekmo.
Gostje so prvi uredili svoje vrste in pri-celi ogrožati vrata domacinov, ki pa so pravocasno odpravljali nevarnosti. Prvo priložnost je za goste zamudil Rižnar, ko je žoga zletela preko vrat, nekaj zatem pa je strel D. Bezjaka ob vratnici koncal v gol-avtu. Tudi Arsicu se je ponudila priložnost, toda vratar Brodnjak je žogo zadržal. Sredi polcasa je domacinom uspelo prevzeti pobudo, toda streli na vrata so bili redki. Lepo priložnost je v tem delu srecanja zamudil Petrovic, ki je s 4 metrov streljal vratarju Tropu v roke, nekaj
pozneje pa tudi Jurišic, Gaiser in Petro-vic niso uspeli zatresti mreže.
V nadaljevanju se je situacija na igrišcu ponovila. Tako eni kot drugi so bili netoc-ni pri strelih z daljave. V 54 min. gneca pred domacimi vrati, na sreco Brodnjaka, ki je žogo zgrešil, jo je uspelo Vrablu odbiti dalec v polje. V enem od naslednjih napadov je prejel žogo prodorni Jurišic, ki pa je bil v kazenskem prostoru gostov zrušen in sodnik M. Bukovec iz Lendave je brez pomislekov dosodil 11-metro vko. Z zadetkom je Jurišic dosegel vodstvo, obenem je to pomenilo tudi koncni rezultat. Gostje so v nadaljevanju nekajkrat nevarno ogrozili domaca vrata toda obramba in vratar sta bila na mestu. (anc)
FUŽINAR - SREDIŠČE 4:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Hodnik (9), 2:0 Grešo-vnik (34), 2:1 Kolenc (40), 2:2 Rajh (58), 3:2 Grešovnik (71), 4:2 Grešovnik (86)
SREDIŠČE: Majc, Jelovica, Balažic, Novak (Kaloh), Ivancic, Zadravec (Ko-laric), Kolenc, Prapotnik, Žerjav (Vince-tic), Lesjak, Rajh.
Nogometaši Središca so v torek gostovali na Ravnah na Koroškem, kjer so se pomerili z domacim Fužinarjem. Doma-cini so hitro povedli in v 34. minuti imeli dva zadetka prednosti, vendar se gostje niso dali. Pet minut pred odhodom na odmor je Kolenc uspel izzid znižati. V 58. minuti so gostje rezultat izenacili, žal pa niso vzdržali do konca srecanja. Njihove upe je pokopal domaci srednji napadalec Tomaž Grešovnik, ki je dosegel še dva zadetka in tako so tri tocke ostale na Koroškem.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 4. kroga: Slovenja vas - Pod-lehnik 2:0, Pragersko - Gerecja vas Unuk-šped 5:1, Mark 69 Rogoznica - Gorišnica 1:0, Skorba - Dornava 5:2, Holermuos Ormož - Videm 2.1, Tržec - Zavrc 3:1
1.	HOLERM. ORMOŽ 4 4 0 0 11:3 12
2.	PRAGERSKO 4 3 10 12:3 12
3.	PODLEHNIK 4 3 0 1 7:5 9
4.	GORIŠNICA 4 2 11 9:3 7
5.	GEREČJA VAS U. 4 2 11 7:8 7
6.	MARK 69 ROGOZ. 4 2 11 5:6 7
7.	SKORBA	4 112 8:8 4
8.	ZAVRČ	4 112 6:10 4
9.	VIDEM	4 1 0 3 4:7 3
10.	TRŽEC	4 1 0 3 5:9 3
11.	SLOVENJA VAS 4 1 0 3 5.11 3
12.	DORNAVA 4 0 0 4 5.11 4
SLOVENJA VAS - PODLEHNIK 2:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Gerecnik (47), 2:0 Ge-recnik (73. iz 11-m)
SLOVENJA VAS: Matjašic, Sarkice-vic, Topolovec, Erhatic, Levstik, Šterbal, Huzjak, Ekart, Predovnik, Gerecnik, Be-cirovic (Metlicar). Trener: Alojz Podho-stnik.
PODLEHNIK: Šibila, Lesjak, L. Gaj-šek, Topolovec, Podgoršek, Zajšek, Po-lajžer, Frlež, Fric (F. Gajšek), Vinko (Grabrovec), Milošic. Trener: Dušan Hva-lec.
MARK 69 ROGOZNICA -GORIŠNICA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Dokl (45) MARK 69 ROGOZNICA: P. Pola-nec, Kurbus, Arnuš (Bela), Pungracic, Vauda, Cajnko (Hvalec), Markež, Lah, Kralj (Kukovec), D. Polanec, Dokl. Trener: Janko Vindiš.
GORIŠNICA: Milošic, M. Bezjak, Jan-žekovic, Ljubec, Lapornik, Bromše, Bro-dnjak, G. Bezjak, Plohl (Ciglaric), Bohl. Horvat. Trener: Franc Rajh.
PRAGERSKO - GEREČJA VAS UNUKŠPED 5:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Debevec (33), 2:0 Duc-man (42), 3:0 Celan (44), 3:1 Petek (56), 4:1 Breznik (87), 5:1 Breznik (90)
PRAGERSKO: Petrovic, Curk, Kralj, Žnuderl, Ducman, Celan, Debevec, Kokol (Breznik), Sagadin (Dirnberk), Krajnc, Robar (Leskovar). Trener: Zvonko Kac-jan.
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vese-
lic (Brencl), Sagadin, Slacek G. Krajnc, Kaisesberger, Ciglar, Vrbanec, Gorše, B. Krajnc, Ladinek (Pacher), Petek. Trener: Ivan Ornik
SKORBA - DORNAVA 5:2 (3:2)
STRELCI: 0:1 Obran (27), 1:1 Šija-nec (29), 1:2 Vidovic (40), 2:2 J. Šmigoc (44), 3:2 J. Šmigoc (45), 4:2 Klanecek (56), 5:2 Panic (67)
SKORBA: L. Šmigoc, Perko, B. Mer-telj, Panic (Vogrinec), Klanecek, Širo-vnik, Mlakar (Lenartic), Mohorko, J. Šmigoc, S. Mertelj (Janžekovic), Šijanec. Trener: Darko Jeza.
DORNAVA: Peteršic, Metlicar, Flos, Valenko, Juric, Trunk, Novak, Kvar, Vi-dovic, Obran, Arnuš. Trener: Viljem Mar
TRŽEC - ZAVRČ 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Nahberger (7), 2:0 Pec-nik (49), 3:0 Pecnik (51), 3:1 Žunec (76) TRŽEC: D. Šeliga, Bratušek, Zelko, Sitar (Metlicar), D. Emeršic, M. Šeliga (Krajnc), Fideršek, B. Emeršic, Pecnik (Hliš), Medved, Nahberger. Trener: Janez Pecnik.
ZAVRČ: Cestar, Petrovic, Breznik, Borak, Juricinec, Milan Kokot, Žunec, Matej Kokot, Prelog, S. Kokot (R. Kokot), Serec (Milošic) Trener: Milivoj Jamnik.
HOLERMUOS ORMOŽ -VIDEM 2:1 (2:0)
STRELCI : 1:0 Zidaric (42), 2:0 Gove-dic (44), 2:1 Ovcar (65)
Kuserbajn (Gašperic), Arnuš, Toplak, Pet-rovic, Majcen. Trener: Slavko Petrovic.
ZGORNJA POLSKAVA: Jelen, celo-figa, Matjašic, Mikložic, Romih, Valcl, Emih, Stojan Pecovnik, Polajžar, Stanko Pecovnik, Robnik. Trener: Aleš Utenkar.
LESKOVEC - LOVRENC 3:4 (1:3)
STRELCI: 1:0 Emeršic (5), 1:1 Mur-šec (14), 1:2 Lamperger (25), 1:3 Lam-perger (33), 2:3 Emeršic (46), 2:4 Vindiš (71. avtogol), 3:4 Strmšek (73. iz 11m)
LESKOVEC: Stopajnik, Jelen, Vido-vic, Emeršic, Prelog, Kmetec, Strmšek, Serdinšek (Vindiš), Zavec, Kozel, Vinko. Trener: Marjan Mlakar.
LOVRENC: Pišek, Pulko, Novak, Za-fošnik, Belca, Tomanic (Petrovic), To-minc, Lamperger, Godec, Vek, Muršec. Trener: Damjan Letonja.
SPODNJA POLSKAVA -BUKOVCI 2:6 (0:2)
STRELCI: 0:1 Bedrac (20), 0:2 Mu-stafi (41), 0:3 Majcen (59), 1:3 Jesenek (64), 1:4 Mustafi (71), 1:5 Štrafela (80), 1:6 Mustafi (83)
SPODNJA POLSKAVA: Blažic, Tro-pan, Jesenek, Trol, Horvat, D. Sobotic, Pucnik, G. Sobotic, Razboršek, Koren, Pravdic. Trener: Boris Ratej.
BUKOVCI: Janžekovic, Kozel, Bed-rac, Rojko, Zupanic (Jurgec), Petrovic, Ljubec (Kolaric), Majcen, Kos (Štrafela), Majer, Mustafi. Trener: Maks Kmetec.
CIRKULANE - BOČ 1:2 (0:1)
LISTE STRELCEV
2.	SNL
4	zadetki: Matjaž Majcen (Drava Asfalti); 2 zadetka: Milan Rakič, Nejc Repina, Igor Perkovič, Aleš Čeh (vsi Aluminij) in Jakob Poštrak (Drava Asfalti)
3.	SNL - SEVER
5	zadetkov: Tadej Jurišič (Hajdina); 4 zadetki: Filip Žnidarič (Stojnci) in Denis Kolenc (Središče); 3 zadetki: Boštjan Kupčič (Stojnci)
1.	LIGA MNZ PTUJ
4 zadetki: Aleš Gerečnik (Slovenja vas) in Mitja Lah (Mark 69 Rogoznica); 3 zadetki: Jure Krajnc (Pragersko), Sašo Habjanič, Robert Govedič (oba Holermuos Ormož), Robert Ši-janec (Skorba) in Nives Ovčar (Videm)
2.	LIGA MNZ PTUJ
6	zadetkov: Gregor Sobotič (Spodnja Polskava); 4 zadetki: Dejan Mlakar (Grajena), Boris Tekmec (Haj-doše) in Danijel Lamperger (Lovrenc)
Mlakar (Crnko), Toplak, Berghaus, Ku-kovec (Bracic). Trener: Drago Horvat
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA VZHOD
Rezultati tekem 6. kroga: Pohorje : Aluminij 1:3, M.U. Šentjur : Zrece 2:0, Ormož : Bistrica 2:2, Nissan Ferk : Era Šmartno 0:1, Drava Asfalti : Kozjak Radlje 6:1, Krško Posavje : Železnicar R.C. 2:2, Nafta : Kovinar MB 4:0.
1.	ERA ŠMARTNO 5 5 0 0 23:1 15
2.	ALUMINIJ 5 4 1 0 13:3 13
3.	DRAVA ASFALTI 6 4 1 1 17:9 13
4.	NAFTA	6 4 0 2 17:8 12
5.	ŽELEZNIČAR R.C. 5 3 2 0 15:7 11
6.	NISSAN FERK 6 3 1 2 16:7 10
7.	KRŠKO POSAVJE 6 3 1 2 20:13 10
8.	BISTRICA	4 2 1 1 8:11 7
NK Cirkulane. Foto: DK
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Pintaric (Gorican), Šek (Kirbiš), Tušek, Jambriško (Zadravec), Jurcec, Husel, Zi-daric, Plohl, Jerebic, Govedic. Trener: Darko Lah.
VIDEM: Trafela, Kokol, Šipek, Ovcar, Horvat, Koprek (Topolovec), Bracic, V. Ciglar, Ostroško (B. Ciglar), Bedrac, Var-nica (Palijan). Trener: Franc Panikvar.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 4. kroga: Cirkulane - Boc 1:2, Markovci - Hajdoše 2:1, Apace - Grajena 0:3, Spodnja Polskava - Bukovci 2:6, Leskovec - Lovrenc 3:4, Podvinci - Zgornja Polskava 2:2
1.	BOČ	4 4 0 0 14:5 12
2.	APAČE	4 3 0 1 5:5 9
3.	GRAJENA 4 2 11 8.4 7
4.	CIRKULANE 4 2 1 1 8:6 7
5.	LOVRENC	4 2 0 2 8:8 6
6.	SfP POLSKAVA 4 2 0 2 12:13 6
7.	MARKOVCI 4 2 0 2 5.6 6
8.	HAJDOŠE	4 2 0 2 8:10 6
9.	PODVINCI 4 1 2 1 8:7 5
10.	BUKOVCI 4 1 0 3 9:9 3
11.	LESKOVEC 4 0 1 3 6:12 1
12.	ZG. POLSKAVA 4 0 1 3 6:12 1
PODVINCI - ZGORNJA POLSKAVA 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Polajžar (24), 1:1 Petro-vic (64), 2:1 Modric (69), 2:2 Romih (74) PODVINCI: Popošek, Stocko (Perša), B. Kuserbajn, Plohl, Brus, Modric, R.
STRELCI: 0:1 Volavšek (21), 1:1 S. Klajderic (70), 1:2 Trunkl (87)
CIRKULANE: Hercog, Jus, Kovacic, J. Klajderic, J. Horvat, P. Horvat (Frida-uer), Kelc, Žuran, S. Klajderic, Milošic, Kokol. Trener: Branko Fridauer.
BOČ: Crešnar, Fridrih (Mlinar), P. Trunkl, Stojnšek, Korošec, Vehovar, Ha-bjanic, Medik (Samastur), Volavšek (Dol-šak), S. Trunkl, Vehovar. Trener: Janez Forštnaric
MARKOVCI - HAJDOŠE 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Korošec (32), 2:0 Jan-žekovic (29), 2:1 Drevenšek (67)
MARKOVCI: Starcic, M. Kuncnik, Golob, Bezjak, Plohl, Lepoša, B.Korošec (T. Kuncnik), Topolovec (Rožman), Ciglar, N. Korošec, Janžekovic (Štrafela). Trener: Marjan Bezjak.
HAJDOŠE: Mišic, Ornik, Cebek, Hen-tak, Potocnik, Turnšek (Šadl), Dreven-šek, Petek, Tekmec, Glodež, Kaucevic. Trener: Marjan Glažar
APAČE - GRAJENA 0:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Kukovec (16), 0:2 Roj-ko (35), 0:3 Toplak (41)
APAČE: Šibila, M. Predikaka, Bezdrob (Marzidovšek), Marcic, Kralj, Šmigoc, Ba-uman, Kmetec, Zajc (Hvalec), A. Predika-ka, Sambolec. Trener: Zlatko Škerlak
GRAJENA: Horvat, Golob, Rojko, Ga-brovec, Hvala, Jakolic, Mihelic (Pšajd),
9.	M.U. ŠENTJUR	5	2	0	3	6:11	6
10.	ORMOŽ	6 1	2	3	7:17	5
11.	POHORJE	6 1	0	5	11:21	3
12.	KOZJAK RADLJE	5	1	0	4	5:20	3
13.	KOVINAR MB	6 0	1	5	5:22	1
14.	ZREČE	5	0	0	5	1:14	0
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA VZHOD
Rezultati tekem 6. kroga: Pohorje : Aluminij 0:7, M.U. Šentjur : Zrece 11:0, Ormož : Bistrica 1:8, Nissan Ferk : Era Šmartno 2:0, Drava Asfalti : Kozjak Radlje 3:0, Krško Posavje : Železnicar R.C. 2:3, Nafta : Kovinar MB 1:3.
Vrstni red: 1. Nissan Ferk (14 tock), 2. Železnicar (13), 3. Aluminij (13), ...7. Bistrica (7), ... 9. Drava Asfalti (7), ... 11. Ormož (3)...
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 3. kroga
va 6:1, Apace - Hajdi dem 1:0, Markovci Gorišnica 1:0
1.	HAJDINA
2.	PREPOLJE
3.	GORIŠNICA
4.	ROGOZNICA
5.	TRŽEC
6.POLSKAVA
7.	MARKOVCI
8.	APAČE
9.	VIDEM
10.	DORNAVA
Rogoznica - Dorna-na 0:0, Prepolje - Vi-Videm 2:1, Tržec -
2 1 2 1
0 0
2 0 1 2 0 1 1 2 0 1 1 1 1 0 2 0 2 1 0 1 2 0 0 3
10:1 7:3 12:1 13:3 3:2 4.2 2:15 1:2 2:10 4:19
Danilo Klajnšek
SPORT
ROKOMET / TURNIRJA NA PTUJU IN GORISNICI
v
Kurentovo kapo bodo nosile v Žalcu
PTUJ - Ženski rokometni klub Mercator Tenzor iz Ptuja je organiziral tradicionalni ženski rokometni turnir za »Kurento-vo kapo«. Ambicije rokometa-šic iz najstarejšega slovenskega mesta so letos velike, saj želijo, da bi se uvrstile v slovenski ženski elitni razred. Optimizem pa imajo podkrepljen v novih okrepitvah in dobro organiziranem delu uprave kluba. Gledalci so na turnirju videli dobre rokometne predstave. Laskavo priznanje za zmagovalke so dobile rokometašice Žalca, ptuj-~anke pa so ugnale ekipo Škofje Loke in to kar z osmimi zadetki prednosti. Nekolika daljša klop gostij iz Žalca je bila odlo-~ilnega pomena na zadnji tekmi turnirja proti doma~inkam. Priznanje in pokale je podelil predsednik ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Miran Sen~ar. REZULTATI: Mercator Tenzor Ptuj - ŠD Škofja Loka 26:18 (11:8), Žalec - ŠD Škofja Loka 30:22(12:12), Mercator Tenzor Ptuj - Žalec 20:28 (11:15). VRSTNI RED: 1. Žalec, 2. Mercator Tenzor Ptuj, 3. ŠD Škofja Loka. POSTAVE EKIP: ŽALEC: Pavli~, Grudnik, Zumberi, Bobinac, Dolar, Steva-novi~, Irman, Ran~igaj, Randl, Savi~, Poto~nik, Ribi~, Juki~. Trener: Igor Razgor
MERCATOR TENZOR PTUJ: Laki~, Šincek, Majcen, Pu~ko, Radek, Rodi~, Cvetko, Mikuli~, Ramšak, Nojinovi~, Brumen, Kelenc, Majnik, Rau-kovi~. Trener: Vojko Prislan.
ŠKOFJA LOKA: Rajši~, Đurovi~, Jali~, Ž. Kalan, Ja-mnik, Wertl, M. Kalan, Murko, Breznik, Logar, Jezeršek, Oman, Kosec. Trener: Milija Tom ši~.
PRESENETLJIVO PIVKA
PERUTNINARSTVO
GORIŠNICA - Rokometni klub Gorišnica je organiziral tradicionalni moški jesenski rokometni turnir, na katerem so zraven doma~e ekipe nastopili še prvoligaši: Velika Nedelja, Pivka Perutninarstvo in Ekol Ivan~ica iz Hrvaške. Nekoliko presenetljivo so prvo mesto osvojili povratniki v prvoligaš-ko društvo - Pivka Perutninars-tvo, ki so sicer visoko premagali Veliko Nedeljo, nepri~akovano pa izgubili z doma~o ekipo. V
Ženska rokometna ekipa Mercator tenzor Ptuj
Žalčankam je kurentovo kapo predal Miran Senear
dveh dneh rokometa v Gorišni-ci bi lahko rekli, da so gledalci gledali dokaj dober, predvsem pa borben rokomet. Po boljšem koli~niku v medsebojnih sre~a-njih je tako prvo mesto pripadlo Pivki Perutninarstvo, drugi so bili doma~i rokometaši (vsi po 4 to~ke), ~etrta pa je bila ekipa Ekol Ivan~ica iz Hrvaške. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Branko Krauthaker (Go-rišnica), za najboljšega igralca pa Ilija Peri~ (Pivka Perutninar-stvo).
REZULTATI:
Velika Nedelja - Pivka Perut-ninarstvo 16:24 (7:12), Gorišni-ca - Pivka Perutninarstvo 25:24 (13:9), Ekol Ivan~ica - Pivka Perutninarstvo 21:22 (8:12), Velika Nedelja - Ekol Ivan~ica 27:24 (13:12), Gorišnica - Ekol Ivan-~ica 26:15 (12:7), Velika Nedelja - Gorišnica 24: 21 (14:10). VRSTNI RED: 1. Pivka Perutninarstvo, 2. Gorišnica, 3. Velika Nedelja, 4. Ekol Ivan~ica.
POSTAVE EKIP:
PIVKA PERUTNINARSTVO: Urši~, ~udi~, Sosi~, Sposovi~, Šiškovi~, ~eran~, Kal-tnekar, Ukmar, Kastelic, Cu-njac, Uzelac, Božeglav, Peji~, Puhani~, Rožman. Trener: I. Hrupi~
GORIŠNICA: Šterbal, Kra-uthaker, Valenko, Sok, Štor-man, Fricelj, Kumer, I. Ivan~i~, Zuki~, Buzeti, Ali~, Pisar, Ada-movi~, D. Ivan~i~. Trener: V. Hebar.
VELIKA NEDELJA: Rezar, Belec, Kokanovi~, Mesarec, Gregori~, Cvetko, Poto~njak, Kukec, Bezjak, Šoštari~, Pla-ninc, Kokol, Korpar, Šantl, Okreša, Kumer, Klemen~i~. Trener: V. Trofenik.
EKOL IVANČICA: Paveli~, Dubove~ak, Fodrek, Rešetar, Šestak, Canjuga, Kolar, V. Har-ja~, Halemek, Dombaj, Blaževi~, M. Harja~, Juri~evski. Trener: V. Canjuga
Danilo Kla^-nšek
Moška rokometna ekipa Gorišnice
DVE ZMAGI IN PORAZ ORMOŽANCEV
Rokometaši Ormoža so v okviru priprav na pri~etek prvenstva v 1. B SRL odigrali tri prijateljske rokometne tekme. Od tega so dve zmagali in sicer proti Koprivnici in Gorenju iz Velenja. Še najbolj odmevna je bila slednja, saj so po zares dobri igri premagali prvoligaško ekipo na njihovem parketu.
GORENJE - ORMOŽ 25:29 (12:15)
ORMOŽ: Radek, Belšak 2, M. Horvat 1, Korajžija 1, Hrn-jadovi~ 5, Bezjak, Prapotnik 2, Grabovac 2, D. Horvat, Kiri~ 2, Vu~i~ 8, Dokša, Luka~ek, Me-sarec 4, Hanželi~ 2, Rajh.
ORMOŽ - KOPRIVNICA 29:18 (15:6)
ORMOŽ: Radek, Belšak 3, M. Horvat, Korajžija 5, Bezjak 3, Prapotnik 4, Grabovac 3, D. Horvat 1, Kiri~ 1, Vu~i~ 4, Hr-njadovi~ 3, Hanželi~, Mesarec, Dokša, Luka~ek 2, Rajh, Lus-kovi~.
VARTEKS DI CAP-RIO - ORMOŽ 31:27 (16:10)
ORMOŽ: Radek, Belšak 8, M. Horvat, Korajžija, Bezjak, Prapotnik 4, Grabovac 1, D. Horvat 5, Kiri~ 5, Vu~i~ 3, Do-kša, Luka~ek, Rajh, Luskovi~, Hanželi~, Hrnjadovi~ 1.
DOBRA IGRA DRAVE
DRAVA PTUJ - CELJE PIVOVARNA LAŠKO II. 32:21 (18:11)
DRAVA PTUJ: Klinc, Skaza 1, Sapa~ 3, Honigmann, Pu~ko 7, Bra~i~ 8, Kac, Štager 1, Po-~ivavšek 2, Turnšek, Selinšek 4, Vajda 3, Horvat 2, Kova~i~ 1, Berli~, Starc Ladi~.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO II.: Kruši~, Obajdin 1, Škarja, Gaji~, Vodišek, Gande, Mirnik, Makovec 8, Prodanovi~ 1, Gregorc 4, Mikanovi~ 7, Žvi-žej
Rokometaši ptujske Drave so brez ve~jih težav premagali mlade rokometaše iz Celja. Le ti so po vedli samo na za~etku s 4:1, doma~ini so hitro izena~ili in prišli do vodstva s sedmimi zadetki, ter na koncu zasluženo zmagali.
Danilo Klajnšek
TENIS V TERMAH IN ZABJAKU
Branko Brumen, predsednik TK Ptuj, Robert Filipič, Jana Artenjak-Luketa, Goran Djurdjevič in Peter Rus, vodja turnirja
ZNANI PRVAKI TK PTUJ ZA LETOŠNJO SEZONO
Teniški klub Ptuj je na svojih igriščih v ptujskih Termah organiziral klubsko prvenstvo posamezno za članice in člane za letošnjo sezono. V kategoriji članov so tekmovali v kategorijah do in nad 40 let, v kategoriji ~lanic pa absolutno.
Med članicami, ki so tekmovale po sistemu "vsaka proti vsaki", je bila prvi~ najuspešnejša Jana Artenjak-Luketa pred Jožico Jenko. Pri članih do 40 let je v finalu Goran Djurdjevi~ premagal Aleša Adamčiča, v tolažilni skupini pa Marjan Golob Janka Nah-bergerja. Nad 40 je Robert Filipič premagal Rudolfa Vrabla, v tola-žilni skupini pa Andrej Artenjak Romana Iljevca.
TK
ZMAGOVALEC PINTARIC
Teniški center Luka v Žabjaku je minuli vikend organiziral zaključni turnir v tenisu za igralce nad 35 let. Turnir si je ogledalo veliko gledalcev, ki so uživali v atraktivnih potezah.
REZULTATI - ČETRTFINALE: Pintari~ - Šebela 6:2, 6:2; Brlek -Nedog 6:1, 2:6, 8:10; Simoni~ -
Kocjan 4:6, 2:6; Magdi~ - Štalcer 4:6, 6:4, 10:8. POLFINALE: Pinta-ri~ -Nedog 7:6, 6:3, Kocjan - Ma-gdi~ 6:1,6:1. FINALE: Pintari~ -Kocjan 6:1, 6:1
Danilo Klajnšek
Pintarič
Sponzorji turnirja v Žabjaku: Nes, Vulkanizerstvo Kmetec Podvinci, Belvi šport, Slovenske gorice Haloze, Slaščičarska proizvodnja Sladko, Zlatarstvo Tofant, Moda Čopi, Pizzerija Slonček, Caffe Co-lumbo in Frizerstvo Goričan
SPORT@@@@@@@@@.
-	Ameriški šprinter Tim Montgomery je v finalu atletske velike nagrade v Parizu s časom 9,78 postavil nov svetovni rekord v teku na 100 metrov. Drugo mesto je osvojil Britanec Dwain Chambers (9,87), tretje pa Ameri~an Jon Drummond (9,97). Dosedanji svetovni rekorder je bil Američan Maurice Green, ki je na mitingu v Atenah (16. junija leta 1999) kraljevsko atletsko disciplino pretekel v času 9,79.
-	Skupna zmagovalca atletskega tekmovanja za Grand Prix sta maroški atlet Hicham El Guerroj in ameriška šprinterka Marion Jones.
-	Jolanda Čeplak
je na mitingu v japonski Jokohami zmagala v svoji disciplini, teku na 800 metrov. S ~asom 2:00,70 je bila Vele-njčanka za 2,16 sekunde hitrejša od Mozam-bičanke Tine Paulino ter za 2,82 sekunde od Čehinje Ljudmile Formanove.
-	Odbojkarska reprezentanca Italije je prvič v zgodovini osvojila naslov svetovnih prvakinj, potem ko je v finalu svetovnega prvenstva v Berlinu s 3:2 (18:25, 25:18, 25:16, 22:25, 15:11) premagala izbrano vrsto ZDA. Bronasto odličje so osvojile aktualne evropske prvakinje Rusinje, ki so v tekmi za tretje mesto s 3:1 (20, -21, 23, 16) premagale Kitajsko.
NAJ NOGOMETAŠ 2002/3
2.	SNL...................................................
3.	SNL - SEVER.........................................
1.	LIGA MNZ PTUJ......................................
2.	LIGA MNZ PTUJ........................
Ime in priimek:...........................
Naslov:....................................
Izpolnjeno glasovnico poiljite na Radio-Tadnik, Raičava 6, 2250 Ptuj
Hitreje tekel, a se slabše uvrstil
Mirko Vindiš se je tudi letos udeležil evropskega prvenstva v teku na 100 kilometrov, ki je potekalo na Nizozemskem in sicer v mestu Wischoten. Lani je Mirko osvojil tretje mesto, kar je bil vsekakor velik uspeh in mo-go~e presene~enje. Letos je Mirko zasedel peto mesto in to kljub temu, da je tekel skoraj pet minut hitreje kot na lanskem EP. To govori o tem, da je bila letos še mo~nejša konkurenca, pa tudi tekmovalci so bili bolje pripravljeni. Mirko je tekel v vodilni skupini, ki je štela osem teka~ev. Majnša kriza se je pojavila pri tridesetem kilometru, nato pa je vse normalno potekalo do deve-desetega kilometra, ko se je naredila razlika.
Mirko Vindiš je ponovno nastopil v svojem slogu, seveda pa bi lahko rezultat, s katerim je zadovoljen in mesto bila nekoliko boljša, ~e bi imel enakovredne pogoje z drugimi tekmovalci, ki so na to EP prišli s celimi ekipami in jim ni potrebno razmišljati o ni~emer drugem kot o teku.
Danilo Klajnšek
ŠPORT, REKREACIJA
Vrvež v Mestni grabi
Novoustanovljeni atletski klub Ormož je v soboto organiziral 1. ormoški tek, ki je v Športni park Mestna graba privabil lepo število gledalcev. Tekmovanja se je udeležilo 152 teka~ic in teka~ev iz cele Slovenije in Hrvaške. Teklo se je na 10 (obrat na Lešnici) in 21 km (obrat pri smu~iš~u v Hranjigovcih). Ormožani so poleg svojih teka~ev z aplavzom nagradili tudi druge, med njimi znane reprezentante: olimpijko Heleno Javornik, Jaka Kodri~a, Branka Lehnera, Ivana Goloba, Antona Holdinarja in ostale.
Rezultati:
Absolutno 10 km ženske: 1.
Nataša Novak (Ormož) 45:07, 2. Ivana Pandža (Gojanec) 47:39, 3. Verica Jekoš (Maribor) 48:20, 4. Mateja Kova~i~ (Ormož) 48:55, 5. Nataša Hercog (TK Marathon Ptuj) 54:38
Absolutno 21 km ženske: 1. Helena Javornik (AK Zre~e) 1:21:45, 2. Špela Kržan (VELE Domžale) 1:26:07, 3. Jožica Šiftar (TS Radenska) 1:29:44
Absolutno 10 km moški (63 tekmovalcev): 1. Damjan Slat-nik (TK Portovald) 33:38, 2. Andrej Voglar (AK Velenje) 34:46, 3. Marjan Horvat (Maribor) 35:12, 5. Uroš Esih (AK Ptuj) 38:10
Absolutno 21 km moški: 1.
Jaka Kodri~ (Unior Maribor) 1:12:10, 2. Branko Lehner (AK Lenart) 1:12:43, 3. Anton Goldinar (AK Lenart) 1:13:45, 4. Žili~ Zoran (Varaždinska banka) 1:13:54, 5. Ivan Golob (AK Ormož) 1:13:58
21 km ženske (39 let in mlajše): 1. Helena Javornik (AK Zre-~e), 2. Špela Kržan (Domžale), 3. Erika Juvan (Slovenj gradec)
21 km (40-49 let): 1. Jožica Šiftar (TS Radenska), 2. Ljuba Štrukelj (TK Maribor), 3. Ana Hagemann (Varaždin)
21 km moški (29 let in mlajši):
1. Zoran Žili~ (Varaždinska banka), 2. Rajko Lazar (AK Ormož), 3. Branko Brumen (AK Ormož) 21 km moški (30-39 let): 1. Anton Holdinar (AK Lenart), 2. Miran Sagadin (TK Marathon Ptuj), 3. Valentin ~esnik (Ravne na Koroškem)
21 km moški (40-49 let): 1. Jaka Kodri~ (Unior Maribor), 2. Branko Lehner (AK Lenart), 3. Ivan Golob (AK Ormož)
21 km moški (50-59 let): 1. Milan Kotnik (Aquarium), 2. Milan Borko (ŠD Elektro Maribor), 3. Joso Perica (Marathon 95 Varaždin)
Uroš Krstić
TOMAŽ MILA POETOVIO -SVEA LITIJA 2:8 (1:4)
STRELCI: 0:1 Ibrišimovič (2), 0:2 Zore (6), 1:2 Bohinec (9), 1:3 Kur-tič (13), 1:4 Ibri{imovi~ (19), 1:5 Ib-ri{imovi~ (22), 1:6 Horvat (24), 2:6 Džafič (32-ag), 2:7 Horvat (33), 2:8 Kristan (33).
TOMAŽ M.P.: Bedrač, Magdič, B.Cvetko, Bohinec, Gašparič, Ka-menšek, Plohl, D.Cvetko, Lah, Školi-ber, Pintarič. Trener: Dušan Meško
V Športni dvorani na Hardeku sta se v prvem krogu 1. SLMN srečala povratnik v najelitnejšo malonogo-metno ligo Tomaž in aktualni državni prvaki iz Litije. Litijani so z odlično igro v Ormožu napovedali kandidaturo za nov naslov državnih prvakov. Celo srečanje je gostujoči trener Carman z menjavanjem dveh postav vsilil visok ritem igre, ki ga domači niso mogli slediti. V uvodnih desetih minutah smo videli zadetka Ibrišimoviča in Zorža po lepih kombinacijah gostov in slabem pokrivanju domačih, ter zadetek domačih preko Bohineca, ko so domačini izkoristili napako sodnika in po hitrem izvajanju avta dosegli prvi zadetek v tem prvenstvu. V prvem polčasu smo videli tudi najlepši zadetek srečanja po akciji tria Simič-Džafič-Ibrišimovič. V drugem polčasu je ritem igre nekoliko upadel, kljub temu smo videli en zadetek v gostujoči mreži ter štiri v mreži najboljšega domačega posameznika, vratarja Bedrača. V drugem krogu Tomaž gostuje v Tolminu pri Puntar-ju, sicer lanskih podprvakih.
Uroš Krstić
Program prireditev ptujskega športnega vikenda
ŠPORTNI RIBOLOV
BALINANJE
KEGLJANJE
Športni zavod Ptuj v sodelovanju s športnimi zvezami organizira od petka 20. septembra do nedelje 22. septembra 2002 Športni vikend Ptuja.
ČAS IN KRAJ PRIREDITEV
SOBOTA od 8.00 do 14.00
Ribnik pri ribiškem domu Rogoznica. Ribolov s plovcem, ljubitelji športnega ribolova »dober prijem!« PETEK ob 10.30
Terme Ptuj, medpodružni~no sre~anje. Združenje multiple skleroze Slovenije, Ptujska podružnica. SOBOTA od 10.00 do 14.00 Baliniš~e pri Domu krajanov, Potr~eva ulica 34. Izvajalec Š.D. Center, Ptuj. SOBOTA od 9.00 do 12.00 Kegljiš~e pod tribuno Mestnega stadiona Ptuj: demonstracija kegljanja za za~etnike. Kegljanje - šport za vsakogar. Organizator KK Drava Ptuj. SOBOTA od 10.00 do 22.00 in NEDELJA od 10.00 do 18.00
Rekreativno kegljanje na kegljiš~u ELITE, lastnice ROTVEIN VIOLETE s.p., v prizidku hotela PETOVIO na Ptuju. PETEK
Od 16.30 do 18.00 aikido za vse, od 18.00 do 19.30 judo za kategorije do 15 let, od 19.30 do 21.00 judo za starejše od 15 let, Judo center »Drava« v športni dvorani Mladika, Ču~kova 8, Ptuj NEDELJA od 10.00 do 16.00
V	športni dvorani Mladika, rekreativno igranje odbojke. Izvajalec ŽOK Ptuj.
SOBOTA IN NEDELJA od 9.30 do 13.00
V	telovadnici OŠ Breg predstavitev in popularizacija badmintona za vse starostne kategorije. Možnost brezpla~ne izposoje rekvizitov. »BADMINTON , ŠPORT ZA VSE STAROSTI!« Organizator Badminton klub Ptuj. SOBOTA
Od 9.00 do 9.50 prijave in ob 10.00 start v Janežovcih pred barom Picaso! Relacije 14 in 50 km! »Vsi na kolo za zdravo telo!« Izvajalec podjetje KOLO in MTB Špica iz Ptuja. NEDELJA ob 9.30
Zunanji bazen ptujskih Terme - rekreacijsko tekmovanje v plavanju za vse starostne kategorije. Izvajalec Plavalni klub Terme Ptuj. SOBOTA ob 10.00
V	dvorani boksarskega kluba Ptuj - ŠD Mladika, demonstracije borilne veš~ine. Izvajalec KUNG-FU klub Ptuj. PETEK od 18.00 do 21.00
Osnovna šola Breg - predstavitev športnega plezanja na plezalni steni. Udeleženci preizkusite se v plezanju! Za varnost bodo poskrbeli ~lani športno plezalnega odseka Planinskega društva Ptuj. PETEK ob 16.00
Na Mestnem stadionu Ptuj. Vpis v šolo nogometa za de~ke in deklice do 10 let. Organizator NK Drava Asfalti Ptuj. PETEK ob 17.00
Demonstracija na vadbiš~u golf igriš~a na Ptuju. Organizator Golf klub Ptuj. SOBOTA od 10.00 do 12.00
Pou~evanje tenisa in testiranje loparjev WILSON. Teniški klub Ptuj v ptujskih Termah.
NEDELJA od 9.00 do 16.30 - prosto igranje Tenis klub Ptuj v ptujskih Termah. SOBOTA in NEDELJA od 9.00 do 16.00, Prosto igranje tenisa, Tenis center Luka v Žabjaku, izvajalec KIH d.o.o. NEDELJA ob 13.00 do 16.00 Teniška igriš~a na Panorami, TK Štraf. PETEK, SOBOTA, NEDELJA od l5.00 Teniška igriš~a v Podvincih, Teniški klub Podvinci.
JUDO
ODBOJKA
BADMINTON
KOLESARJENJE
PLAVANJE
KUNG-FU
ŠPORTNO PLEZANJE
NOGOMET
GOLF
TENIS
KOŠARKA
KIK - BOKS
NAMIZNI TENIS
KONJENIŠTVO
ATLETIKA
DRUŽINSKE
ŠPORTNE
DEJAVNOSTI
FITNES
KARATE
VESLANJE
KARTING
LETALSTVO PADALSTVO MODELARSTVO
TAE-BO
SOBOTA ob 9.00 do 16.00, Tenis center »Goja« v Hajdošah. NEDELJA od 9.00 do 12.00
Igriš~e Mestna ~etrt Vi~ava. Igre trojk. Organizator ŠD Panorama. »Dobimo se pod koši!« PETEK od 18.00 do 19.00
kik-boksing aerobika, tae-bo, od 19.00 do 21.00 Predstavitev športne panoge, spoznavanje in možnost treniranja. Nad ŠD Mladika v Kikboxing centru. Organizator Klub borilnih veš~in Ptuj. NEDELJA od 10.00 do 13.00
Specializirana telovadnica za namizni tenis nad ŠD Mladika - rekreativno igranje namiznega tenisa. Organizator NTK Ptuj. SOBOTA ob 10.00
Pri ptujskih Termah predstavitev jahanja, eno ali ve~ dnevnih izletov na konju, terensko jahanje, možnost jahanja za odrasle in najmlajše ter vožnja z ko~ijo. Organizator Konjeniški klub »Ran~ Lea«, Slavko Strelec.
SOBOTA od 11.00 do 17.00
Konjeniške igre, organizator Konjeniški klub Ptuj v Rogoznici, Cesta
8.avgusta 16.
PETEK ob 16.00 do 17.00
Mestni stadion v Ptuju - COOPERJEV test (12 minut neprekinjenega teka), ocena rezultata po tabelah. Izvajalec Atletski klub Ptuj. PETEK ob 16.00
Pred O.Š. Mladika: elementarne igre otroci (od 1. do 4. Raz.) in starši. Izvajalec O.Š. Mladika (Irena Prelog in Sonja Plajnšek). PETEK ob 16.00
Lokacija vrtec TROBENTICA na Rogoznici, Slovenskogoriška c. 13, Ptuj. Družinsko športno popoldne ( Ksenija Zorec). PETEK ob 17.00
TRIM steza v Ljudskem vrtu - starši vadijo z otroki na TRIM stezi pod strokovnim vodstvom. Izvajalec Vrtec »SPOMINČICA« Potr~eva 9, Ptuj ( Radica Ben~evi~). NEDELJA ob 9.00
Odhod iz avtobusne postaje Ptuj. 9.30 pohod staršev in otrok v neznano. Izvajalec Vrtec »SPOMINČICA« Potr~eva 9, Ptuj (Radica Ben~evi~). SOBOTA od 16.00 do 17.30
Fitnes studio OLYMPIC - Jadranska 7, Ptuj - informacije in nasveti »Elegantno do zadovoljstva«. Informacije 773 0641 po16.00 uri! SOBOTA od 19.00 do 20.30
Predstavitev latino-step aerobike v fitnes centru FIT 2000, Potr~eva 4 a Ptuj, starostna kategorija od 16 do 55 let. Izvajalec - karate klub »DO« Ptuj. PETEK ob 17.00
V telovadnici OŠ O.Megli~ -»OLGICA«- karate predstavitev za vse kategorije od 6 let naprej. Izvajalec - karate klub »DO« Ptuj. SOBOTA od 10.00 do 13.00
Veslanje, ~olnarna brodarskega društva Ranca v Budini. Izvajalec Veslaška sekcija BD Ranca (Habjani~ Marijan). PETEK ob 15.00 do 17.00
Na kartodromu v Hajdošah, demonstracijska vožnja z gokartom. Organizator AMD Ptuj. SOBOTA od 11.00 do 16.00
Na letališ~u v Moškajncih, panoramski leti, jadralno letenje z u~iteljem, prikaz padalskih skokov. Organizator Aero klub Ptuj. NEDELJA od 11.00 do 16.00
Na letališ~u v Moškajncih prikaz razli~nih kategorij letalskih modelov. Organizator Modelarsko društvo AVIOTECH Ptuj. PETEK od 19.30 do 20.45 TAE-BO treningi v telovadnici OŠ Olge Megli~ Ptuj Izvajalec Mito sport klub Ptuj (Petri~ Mitja), informacije 041 751321 PTUJCANE VABIMO, DA PREŽIVIJO KONEC TEDNA NA ŠPORTNO REKREATIVNIH POVRŠINAH, OBJEKTIH IN NAPRAVAH.
MED VESLAČI PRVIČ TUDI EKIPA RADIO-TEDNIKA PTUJ
V soboto 7. septembra je bila na blejskem jezeru 10. tradicionalna Viken-dova regata popularnih. Regate se je letos udeležilo rekordnih, več kot 80 ekip, prvič doslej tudi ekipa Radio-Tednika Ptuj. Po predtekmovanjih in pol-finalu se je v finalnem obračunu najbolj izkazala ekipa oglaševalske agencije BB, druga je bila ekipa gostitelja Bleda in tretja ekipa televizije
TV3. Izvstni rezultat je z uvrstitvijo v polfinale in s šestim mestom v kategoriji tiska dosegla tudi ekipa naše medijske hiše, ki so jo sestavljali direktor Božidar Dokl, vodja marketinga Simona Krajnc Pavlica, urednik športnih strani Tednika Jože Mohorič in novinarka Radia Ptuj Anemari Kekec. Regate popularnih na Bledu se je v vlogi strokovnega komentatorja udeležil tudi najboljši slovenski veslač Iztok Čop. (ak)
Ekipa Radio-Tednika Ptuj na Bledu. Foto: Igor Mali, Slovenske novice
PTUJSKI KIKBOKSERJI ZAČELI S TRENINGI
Člani kluba borilnih veščin so v mesecu avgustu pričeli s pripravami na jesenski del tekmovalne sezone. Tekmovalci so se pripravljali že v začetku avgusta, zadnja dva tedna pa so imeli bazične priprave za pridobitev osnovne vzdržljivostne moči in eksplozivnosti pod vodstvom profesorja Draga Ačimoviča. Drago vodi te priprave že četrto leto zapored.
Z nabrano mo~jo so se tekmovalci najuspe{nej{ega slovenskega kluba preselili v dvorano Kick boxing centra Ptuj in se vneto pripravljajo za priha-jajo~a tekmovanja. (Franc Blodnjak)
Del ekipe kluba z Dragom A~imovi~em (spodaj desno)
DEJAN ZAVEC UGNAl JUGOSLOVANSKEGA PRVAKA
Slovenski amaterski boksar Dejan Zavec (Legionar Ptuj, do 68 kg) je na mednarodni reviji v Banja Luki (BIH), ki si jo je ogledalo blizu 4000 gledalcev, dosegel odmeven uspeh. Ptuj~an je s prekinitvijo v 3. rundi prisilil k vdaji jugoslovanskega prvaka v veltrski kategoriji Bojana Rosi}a.
»V prvi rundi sva se še tipala, v nadaljevanju pa sem pobudo prevzel v svoje pesti in ga premagal z visokim ritmom. Piko na i sem postavil z močnim desnim krošejem, ki je bil usoden za Rosi}a«, je dvoboj slikovito opisal Zavec, ki se bo konec meseca (med 26. in 29.) udeležil turnirja Evropske amaterske zveze (EABA) v Wiener Neustadtu. (Ivo KORNIK)
NOV OPTIMIST NA PTUJSKEM JEZERU
V za~etku septembra je v Piranu potekala jadralna regata vseh te~ajni-kov jadranja na jadrnici Optimist. Med številnimi nastopajočimi je nastopilo tudi enajst fantov in deklet iz BD Ranca iz Ptuja. Med dekleti je drugo mesto osvojila Kaja Jakopec, pri fantih pa je Aljoša Muzek zasedel šesto mesto. Vsi ptujski tekmovalci so uspešno prijadrali do cilja, kar je bil tudi osnovni namen tega tekmovanja.
Ob uspešnem tekmovalnem delu pa so Ptujčani dobili tudi novo jadrnico Optimist. Športno društvo Piran jim jo je podelilo za uspešno izvedeno šolo jadranja, ki jo je organizirala BD Ranca. Seveda nova jadrnica pomeni, da bodo imeli ptujski jadralci še boljše možnosti za vadbo. (DK)
Ptujski jadralci pred novo jadrnico. Foto: Langerholc
A. ADAMIŠ IN T. MLINARIC ODSTOPILA
Na zadnji dirki za letošnjo državno prvenstvo in za Pokal CRO - SLO v kartingu, ki je bila v deževnem vremenu na kartodromu v Mičevcu pri Zagrebu, se je organizatorju Avto klubu Zagreb prijavilo malo število voznikov. Prišli pa so vsi zainteresirani, ki so še imeli možnosti za dobro skupno uvrstitev v letošnji sezoni.
Žal se je tokrat slabše končao tudi za voznike AMD Ptuj, saj je Aleš Damiš po zmagi v prvi dirki v drugi vodil vse do nekaj krogov pred koncem ko je moral zaradi okvare motorja odstopiti. Isto je doživel tudi Tomaž Mlinarič, ki mu je pravtako pred končnim uspehom odpovedal motor. Preostali ptujski tekmovalci Šumer, Klobasa, Janežič, Vežnaver Hvala so se uvrstili v sredini v posameznih razredih.
Tako so znani državni prvaki: 60 ccm Urban Stare, 100 ccm J David Ro-tar, 100 ICA Aleš Prek in 125 ccm Aleš Repič - ekipno je naslov državnih prvakov osvojilo AMD Moste-Ljubljana. (anc)
SPORT, POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
NOGOMET
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 7. kroga, 22. septembra - ob 16.00 uri: Drava Asfalti - Železničar Radio City, Izola - Aluminij, Bela Krajina - Jadran, Livar - Križevci, Domžale - Zagorje, Dravinja - Triglav, Goriška Brda - GPG Grosuplje, Nafta - Krško Posavje.
3.	SNL - SEVER
Pari 7. kroga, 21. septembra ob 16.00: Paloma - Vransko, Male~-nik - Šmarje pri Jelšah, Središče - Bistrica, Stojnci - Fužinar, Šoštanj -Hajdina, Krško Posavje - Mons Claudius, Kozjak Radlje - Pohorje.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 5. kroga - sobota ob 16.00 uri: Zavrč - Holermuos Ormož, Do-rnava - Slovenja vas, Gerečja vas Unukšped - Mark 69 Rogoznica; nedelja - ob 10.30 uri: Videm - Skorba; ob 16.00 uri: Gorišnica - Tržec, Podlehnik - Pragersko.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 5. kroga - sobota ob 16.00 uri: Hajdoše - Apače, Zgornja Pol-skava - Markovci, Boč - Podvinci; nedelja - ob 10.30 uri: Lovrenc -Cirkulane; ob 16.00 uri: Bukovci - Leskovec, Grajena - Spodnja Pol-skava.
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
Pari 4. kroga - petek 20.9. ob 17.00 uri: Dornava - Polskava, Gorišnica - Prepolje, Videm - Tržec, Hajdina - Markovci, Rogoznica - Apače.
NAMIZNI TENIS
V	soboto bodo s tekmovanjem pričeli v obeh 1. namiznoteniških ligah. Moška ekipa NTK Petovia bo gostovala v Puconcih, kjer se bodo pomerili z domačo Kemo Puconci. Gostovale bodo tudi ženske in sicer v Rakeku.
JUDO
V	soboto se bo pričelo tekmovanje v 1. slovenski judo ligi: Drava bo gostovala v Ljubljani, kjer bo merila moči z Olimpijo in PJK Triglavom. Judoisti Juršinc bodo nastopili v Mariboru, kjer bodo merili moči z Branik Brokerjem in Koprom.
V	2. slovenski judo ligi bodo judoisti Gorišnice gostovali na turnirju v Slovenski Bistrici. Njihovi nasprotniki bodo Impol II., Šiška in Lendava. (DK)
4. KOLESARSKI MARATON PODLEHNIK2002
Kolesarska sekcija športnega društva Podlehnik organizira v soboto, 21. septembra že 4. kolesarski maraton. Štart bo izpred stavbe Občine Podlehnik ob 9.30 uri. Prijavite se lahko na dan maratona od 8.00 ure dalje. Prijavnina znaša za odrasle 1.500 SIT, za otroke do 15 let pa 500 SIT. Maratona se lahko udeležijo domači in tuji rekreacijski kolesarji vseh starosti. Dolžina proge je cca 46.5 km. Za otroke in tiste z manj kondicije je dolžina proge cca 23 km. Vsi udeleženci vozijo po cestno prometnih predpisih v normalnem prometu na lastno odgovornost. Cesta je označena s talnimi oznakami, v pomembnih križiščih pa s smerokazi. V križiščih s prednostno cesto bodo za red skrbeli tudi redarji. Otroci, mlajši od 15 let, vozijo v spremstvu staršev ali polnoletne osebe. Na cilju prejme majico, spominsko medaljo, malico in napitek. Dodatne informacije: Mirko Milošič; tel: 02/768-2541. 041/483-603. Pokrovitelj maraton je Občina Podlehnik. Prireditelji priporočajo uporabo varnostnih čelad. V slučaju slabega vremena se maraton izvede naslednji dan ob isti uri.
I. REKREATIVNO KOLESARSKA »FURA«
Kolesarsko društvo MTB Špica organizira v soboto, 21.9., ob 10. uri 1. rekreativno kolesarsko dirko. Začetek dirke bo pred barom Picasso v Janežovcih. Kolesarji se lahko preizkusijo v vožnji na 15 ali 50 kilometrov. Startnina znaša 1000 SIT za člane KD MTB Špica in 2000 SIT za ostale udeležence (otroci do 15 let - 1500 SIT). Vsakemu udeležencu pripada majica, pijača in topli obrok. Kolesarska »fura« bo v vsakem vremenu in je izključno rekreativnega značaja.
9. KONJENIŠKE IGRE
Konjeniški klub Rogoznica organizira v soboto 21. septembra s prič-etkom ob 11. uri konjeniške igre, na katere so povabljeni konjeniški klubi iz SV Slovenije.
EVROPSKO EKIPNO PRVENSTVO
V	soboto in nedeljo 21. in 22. septembra bo v Oseku potekalo evropsko ekipno prvenstvo v motokrosu. Prvenstvo se sestoji iz treh voženj, tekmovalci pa tekmujejo v vseh treh kategorijah 125, 250 in OPEN razred. Prijavljenih je 27 ekip. Vsako državo zastopajo trije tekmovalci. Na sobotnih kvalifikacijah bo znanih prvih 16 ekip, ki se bodo uvrstile v nedeljsko tekmovanje. Zraven teh 16 pa tekmujejo se ekipe, ki so osvojile prva tri mesta na lanski dirki ter ekipa države gostiteljice - Slovenije. Barve Slovenije bodo zastopali: Jaka Može (125 ccm), Saso Kragelj (250 ccm) in Roman Jelen (OPEN). Ekipe bodo v Osek pričele prihajati danes (19. septembra) in bodo v Oseku ostale do ponedeljka. (Zmago Šalamun)
ANDREJ VINDIŠ NA SVETOVNEM PRVENSTVU
član Kluba borilnih vesčin Ptuj Andrej Vindis potuje na Svetovno prvenstvo IAKSA organizacije v kikboksu ki bo potekalo v italijanskem mestu Caorle od 17.- 21 09. 2002.
Selektor reprezentance Vladimir Sitar je namreč določil A reprezentanco Slovenije, ki bo od 23. do 27. 10. 2002 sodelovala na Evropskem prvenstvo WAKO organizacije v Jesolo Lidu v Italiji in B reprezentanco Slovenije, ki bo nastopala na tekmovanju IAKSA organizacije.
Andrej Vindis bo nastopal v kategoriji do 75 kg v disciplini semi kontakt, v kateri je letos na državnem prvenstvu osvojil 2. mesto. Vindis pričakuje uvrstitev med 8 najboljših, z malo sreče pa upa tudi na višje mesto. (Franc Slodnjak)
KAMNOSESTVO
^Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina. KJezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Mali oglasi
KMETIJSTVO
GROZDJE, šmarnica, jurka, v vinogradu prodamo, cca 45 sit/kg. Tel. 771-81-11.
HIDRAVLIČNO STISKALNICO 200 l prodam. Tel. 041 771-818, po 18. uri.
SILAŽNI kombajn SIP SK-80 in tračni obračalnik in ličkalnik prodam. Tel. 041 973-152_
TRGATEV NA brajdah (kvinton -jurka) prodam. Tel. 02 782 28 51.
KUPIM KRAVO in koruzo v storžih. Tel. 041 604-264._
BELO sortno grozdje ali mošt ugodno prodamo. Tel. 763-28-91.
GROZDJE, sortno in mešano, ter vino, sortno, mešano, z analizo prodam. Tel. 764-49-21._
PRODAMO 1,5 ha koruze na rasti. Tel. 757-21-11.
JABOLKA ZA ozimnico prodam. Sorte idared, jonagold, gloster, cena za zaboj je 800 sit. Bežan, Mestni Vrh 117, pri Grajeni.
OBIRALEC koruze EKO 3500 prodam. Tel. 758 10 61._
GROZDJE, renski rizling, okrog 1400 kg, prodam. Tel. 758-63-41, zvečer in zjutraj do 9. ure.
GROZDJE laški rizling po 65 sit/kg prodam. Tel. 040 718-831.
100 l mehansko stiskalnico prodam. Tel. 755-74 51._
KUPIM TRANSPORTER za koruzo. Tel. 740 83 29
BELO VINO po 220 sit in mošt izpod preše prodam. Tel. 774-24-51. Angela Perger, Mestni Vrh 65, Ptuj.
UGODNO prodam hidravlično stiskalnico 150 l, novo. Tel.: 040751844.
TRAKTORSKO atestirano kiper prikolico nosilnosti 3 tone kupim. Tel. 041 371-012.
KOMPRESOR 350 l, uvožen, ter varilni aparat CO2, 120 - D1, električni varilni aparat 380-220V, ki vari z elektrodami do 5 mm, proda upokojen av-toličar. Vse v brezhibnem stanju. Informacije na telefon 02 740 71 72. Gustel, Strelci 15, Markovci.
NAGROBNIKE, OKENSKE POLICE, STOPNICE IN DRUGE
IZDELKE iz naravnega kamna po ugodnih cenah vam ponuja
M A R - K E R,
Nevenka Martan, s.p., poslovna enota Mihalovci 16. Tel. 02 719 44 40 po 17. uri; GSM 041 895 186.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
GROZDJE z brajd - mešano prodam. Tel. 746-56-91 ali 777-46-31.
GROZDJE šipon in laški rizling zelo ugodno prodam. Ivan Rizman, Drakšl 20, Velika Nedelja, tel. 02 7198-212
230 l hidravlično stiskalnico prodam. Tel. 041 504-204._
MLADE NESNICE tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM bučnice, pridem na dom. Tel. 041 730-866._
SVINJE domače reje za zakol in grozdje (jurko-kvinton) na brajdah prodam. Tel. 751 04 11_
PRODAJO BELIH piščancev domače reje pričnemo v soboto, 21. septembra. Irgolič, Sodinci 22 pri Vel. Nedelji, tel. 713 60 33._
NESNICE, RJAVE, cepljene, stare 13 tednov, prodam, 550 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cir-kovce, tel. 792-35-71._
SI-JA, d.o.o., Brnčičeva 45, 1231 Ljubljana, prodaja traktorje Landini, obračalne pluge Vogelnot, vrtavka-ste brane. Inf. pri potniku za Pomurje, GSM 041 664-092.
GROZDJE laški rizling, šipon ali zeleni silvanec prodam. Tel. 719-83 23.
VEČJO KOLIČINO hlevskega gnoja prodam. Tel. 755 77 01._
15 MESECEV staro telico simen-talko, registrirano, in dve svinji, 110 kg, domače reje prodam. Tel. 796 97 21^_
TRAKTOR IMT 542 ter voz in obračalnik SIP prodamo. Tel. 751-03-81.
TELIČKO simentalko, staro deset tednov, ter hidravlično stiskalnico za grozdje in obiralec koruze kupim. Tel. 041 200-804._
BELO grozdje ali mošt ugodno prodam. Tel. 041 936-157._
ODOJKE, težke od 20 do 25 kg, prodam. Elizabeta Ilešič, Hvaletinci 2, Vitomarci.
GROZDJE, mešano ali rizling, prodamo. Tel. 041 220-783 ali 763 05 61.
DELO
IŠČEM IZVAJALCA za gradnjo dveh stanovanjskih hiš, keramičarja za polaganje večje količine keramike in izvajalce za izdelavo mansarde po sistemu Knauf. Ponudbe na tel. št. 041 548-244.
INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel.041 747-121.
IŠČEMO dekle za strežbo v lokalu "Green bar", Čopova 1, Ptuj. Damijan Širovnik, s.p., tel. 031 666-738.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obralte, gotovinsiti popust _in popust za upoitojence_
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
^	VEDEŽEVANJE
1	POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
I 090-42-22 ^
S	LJUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUCiïE IN NAM ZAUPAJTE!
M
Strgar Majda s.p., Štuld 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- športna konfekcija za otroke in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tUdI za močnejše postave.
S PRIHODODOM novih artiklov so se povečale tudi potrebe po 4 novih sodelavcih. Pogoji: komunikativnost, resnost in veselje do dela z ljudmi. Nudimo: redni zaslužek od 150.000 do 250.000 sit/mes, delo v timih in bogato nagrajevanje. M Forma, Milena Fras, s.p., Ptujska cesta 118, 2204 Miklavž, tel. 02 771-01-86 ali 070/660-430.
GOSTILNA EL RESTAURANTE DE PONCHO redno ali horarno zaposli natakarja ali natakarico. Pogoji: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi, nudimo nadpovprečni osebni dohodek. Boris Šegula, s.p., Rogozniška c. 20, 2250 Ptuj, tel. 02 780-62-90 ali 041 631-578.
ZAVAROVALNO ZASTOPANJE I.Q., d.o.o., Miklavčeva ul. 7, Maribor, išče sodelavce za trženje investicijskih skladov na področju občine Ptuj. Za vse nadaljnje informacije pokličite tel.: 42-94-300.
ČE ŽELITE BITI ZA svoje učinkovito delo dobro nagrajeni, vam "Slovenske novice" in "Delo" ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh: "Dialog", K mitreju 2,2251 Ptuj.
MOTORNA VOZILA
TRAKTOR ZETOR tip 2011 prodam. Tel. 041 220-626_
LADO SAMARO, neregistrirano, letnik 89, v voznem stanju prodam. Tel. 031 534-273.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviSa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IH ODRASLE.
F
I
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 5 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., IVIlinska ul. 22, 2000 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/750 560
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZiJE
(Evropsl<a kakovost s cert. št. c 1688/98-620-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.)
Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET, PRODAMO: tipo 1.6,1994, hyundai coupe, 1997, uno, 1993, lantra 1.6, 1994, mon-deo 1.6 karavan, 1997,ZX 1.4, 1993, polo 1.6 clasic, 1996, felicia, 1998, 1996, AX, 1993, bravo 1.2, 1999, bravo 1.4, 1998, vectra 1.7 td, 1996, golf 1.8 karavan, 1995, corolla 1.4, 1996, fabia 1.4, 2001, kia pride, 1998, R5 five, 1995, smart, 1999, fiat palio 1.2 weekend, 2000, mondeo, 1993, volvo v40, 2000, BMW 316, 2000, astra, 1993, BMW 325, 1997, punto cabrio, 1995, golf TDI karavan, 1994, lanos 1.5, 1997, 1998, escort 1.6, 1989, fiesta, 1994, R 5, 1993, mercedes 300 ce,1990. Gotovinski odkup vozil do 7 let starosti. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/7800-550!
LADO NIVO 1600, reg. do 20. decembra, serija Triglav, s katalizatorjem. prodam. Tel. 041 850-119 ali 794-44-41.,zvečer
FORD ORION, letnik l991, reg. do jan. 2003, prodam. Milan Zajšek, Tržec 37 a, Videm, tel. 041 783-330
RAZNO
BUKOVA DRVA prodam. Inf. na tel.
031 532-785
DRVA, mešana, bukova, hrastova, več metrov, prodam po ugodni ceni. Tel. 758-22-71._
ŠARPLANINCE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Tel. 031 406-235
BRUNARICO, opremljeno, prodam. Spuhlja 144 a, po 15. uri.
POZOR! Z aparati iščemo vodne tokove, vsa sevanja v domu, parceli, okolju in podjetju. Ivica Kocmut, s.p., Peršonova 17 a, Ptuj, tel.02 779-50-10 ali 041 897-675.
KUPIM STARINE, drobnarije, pohištvo, slike, ure, steklo. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-11.
610 kos strešne opeke, cca 42 m2, skoraj nove, prodam. Tel. 751 13 91.
ŠTEDILNIK, dodatni, na trdo gorivo, dva soda 100 in 200 l ter nov kavč prodam. Tel. 757 37 71.
DRVA, žagana. bukova in gabrova, prodam. Tel. 041 531-250
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

ercator
Gi]Đp©[jm]a[?[b©Q
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDnVEVSEnEMBRU2002
sobota. 21. septeinber oil9.0Ddo13.D0 ure
CICIKLUB
Ciciklub-knjižni klub za najmlajše pri založbi ■g Mladinska knjiga se I predstavlja. Na ogled t bodo knjige in igrače, I ki jih ponujajo v 1 njihovem klubu, otroci ^ bodo lahko ustvarjali v I ustvarjalni delavnici, I se igrali z Minkino hišo...
I S natesamrnaiioliši sosai
POSLOVNA SPOROČILA
STORITVE
SVETOVANJE OB TRGATVI, kakovostna enološka sredstva, zamaški, slojnice za filtracijo. Laboratorij Analiza izdaja uradne odlo~be za prodajo vina. Vabljeni. Tel.78 76 770 ali 041 484-062. Andreja Brglez, s.p., Grajska ulica 1, Ptuj.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Inf. 041 326-006. Aleksander [ket, s.p., Irje 3 D, Roga{ka Slatina
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Pre-knjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.) Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
NUDIMO ugodna posojila za zaposlene in upokojence, možna obremenitev za več kot 1/3 plače ali pokojnine, stari kredit vam lahko odplačamo. VIVA - Matej Prapot-nik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 in 041 325-923.

MERITVE elektroin{talacij, strelovodov izvajamo na poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektih, montaža in servis domofonov, za-{čite pred delovanjem strele, elek-troin{talacije. Elektro Ivančič, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj, naročila sprejemo na tel. 041 739-197
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozni{tvo Vladmir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POSOJILA NA SVOJO nepre-mi~nino, leasingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij [lehta, s.p., Hau-senbichlerjeva ulica 8, 3310 @alec.
NOVO - ope~na kritina ERLUS, naravno rde~a ali engobirana, že za 2.100 sit /m2 kritine. Inf. Janez I ah,
Pridobite si poklic:
- PROMETNI TEHNIK -POKLICNI VOZNIK -VOZNIK INŠTRUKTOR
Zavod za izobraŽevanje Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska 30 Tel.: 02 - 250 11 46 Splet: www.fonnula.si
Odločite se za FORMULO uspeha!
PRILOŽNOST!
ěšhTÉ ^ PTUJ
Opekarna Opté Ruj, d.o.o., Žabjak 1,2250 Ptuj, .-<= Telefon: 02/745 9001 i^v T
MAP OPEČNI il NOSILEC,-20% € I
-oS
Cene vsebiiiein DDV i-i ^
s.p., Krovstvo-kleparstvo - posred-ni{tvo, Mezgovci ob Pesnici 70 c, ob sobotah, tel. 041 375-838.
ZIMSKE GUME za osebne avtomobile, že na zalogi, sava, matador, fulda ter obnovljeni avtopla{~i. Vulkanizerstvo Ivan Kolari~, s.p., PE Ptuj, Raj{pova ulica 22, telefon 749-38-38. TRAKTORSKE GUME, 11,2 x 28 - 26.700 SIT, 12,4 x 28 - 29.700 SIT, 14.9 x 28 -44.000 SIT Vulkanizerstvo Ivan Kolari~, s.p., Bukovci 121/c, telefon 78-88-170. Montaža brezpla~na. ZIMSKE GUME za osebne avtomobile, že na zalogi, sava, matador, fulda ter obnovljeni avtopla{~i. Vulkanizerstvo Ivan Kolari~, s.p., Bukovci 121/c, telefon 78-88-170.
AKCIJA* AKCIJA* AKCIJA* AKCIJA* AKCIJA* AKCIJA* V sodelovanju s Tehnounionom, d.d., Ljubljana vam TRGOVINA ELEK-TRO-PARTNER Vida PERNARCIC, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/779-40-51, NUDI NAJUGODNEJ[O PRODAJO GOSPODINJSKIH APARATOV: CANDY, ROSIERES, MIELE, BLANCO. OD 02.09.2002 DO 15.09.2002 AKCIJA: vgradni {tedilnik CI 5412/3X + stekl. plo{ča PVS 606 HLX
-	151.495,00 SIT - CANDY -vgradni pomivalni stroj A 9010 -142.443,00 SIT - CANDY - steklo-keramična plo{ča PVD 605 HLX -90.174,00 SIT - CANDY - samostojni pomivalni stroj CD 602 S -94.905,00 SIT - CANDY - samostojni hladilnik z zamrzov. CPD 290
-	85.405,00 SIT - CANDY -steklok-eramična plo{ča 3 plin 1 elektr. VM 41 PN - 98.610,00 SIT ROSIERES - pralni stroj CG 1054 T (1000 vrtlj./min.) - 102.600,00 SIT. MOŽNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV
-	ČEKE. Nudimo tudi kvalittno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 -12,00 SIT, vezava). OBIÍČITE NA.Si
RAČUNOVODSTVO za s.p. in d.o.o. Štefan Tušek, s.p., Medribnik 27, Cir-kulane, tel. 02 761-16-51, GSM 031 811-297
POUČEVANJE harmonike in klaviatur na va{em domu, za otroke in odrasle. Matja{i~ David, s.p., Kraigherjeva 5, 2325 Kidri~evo, telefon 041 412-310.
KNAUf stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na klju~, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnice Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
SUHA GRADNJA Knauf sistem
-	adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu{~eni stropovi, suhi estrihi, vgradnja stre{nih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokli~ite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumber-ger, s.p., Zg. Hajdina 157.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost pla~ila na ~ek. Tel. 629-10-95. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 B, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ELEKTRO STORITVE, elektroav-tomatika, elektroin{talacije, strelovodi, servisi gospodinjskih aparatov
-	Branko Kodri~, s.p., Naraplje 1, Maj{perk GSM 041 617-077.
30 LET SOBOSLIKARSTVO -PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje - kvalitetno delo - priporo~amo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvori{~ in parkiri{~. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasa-nagi~, s.p., Jadranska ul.18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59,3210 Slov.Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali GSM 041 809 721, Šibanc.
BELA TEHNIKA
PRALNI STROJ, rabljen, prodam.
Tel 773-03-51
NEPREMIČNINE
NJIVO 77 a na relaciji glavna cesta Gori{nica - Zamu{ani pred pesni{kim mostom prodam ali dam v najem. Tel. 781-15 41, po 20. uri.
VIKEND s parcelo 950 m2 na lepi razgledni lokaciji, 6 km izven Ptuja, prodam. Možna gradnja stanovanjske hi{e. Komunalni pri-klju~ki urejeni. Tel. 041 366-484.
PRODAMO: stanovanja: 1-sob. Rimska pl.; 1-sob. Ormo{ka: 2-sob. Ul. 25. maja; 3-sob. Ul. 25. maja; 3-sob. Podlehnik; 3-sob. Volkmerjeva, 3-sob. Kidri~evo takoj vseljivo; 4-sob. Kidri~evo; nova 2-,3- in 4-sob.: parkirni prostori {e omejeno {tevilo. Parcele: Dornav-ska c. 3.500 m2: Slovenskogori-{ka 1.140 m2: Maistrova; Dornava itd. Vikendi: Majski Vrh; Brezovec; Sedla{ek: Mali Oki~: Strjanci; Kr~-evina pri Vurbergu brunarica itd. Poslovni prostori: Zagreb{ka 110 m2: Osojnikova 315 m2. Stanovanjske hi{e na raznih lokacijah zelo ugodno Tibolci, Sen~ak, Paci-nje itd. Vse informacije Domino center, Trstenjakova 5, tel. 02 748-1013, faks 02 748-1014, GSM 041 955-402; www.vikend-sp.si.
DOM IN STANOVANJE
TRISOBNO STANOVANJE na Ptuju, 70 m2, z balkonom, razgled na mesto, opremljeno ali brez, prodam. Tel. 776-48-21, po 15. uri.
OPREMLJENO starej{o hi{o na Ormo{ki cesti oddam v najem. Tel. 041 508-223.
DVOSOBNO IN ENOSOBNO stanovanje na Ptuju v Kraigherjevi ulici, pritli~je, prodam. Tel. 041 753-321.
DVOSTANOVANJSKO hi{o na Ptuju prodam, v ra~un vzamem 1 -sobno stanovanje ali garsonjero. Tel 777-65-71 ali 041 753-103
_____iFeva,
tr^êV
V Metalki Ptuj smo^Ipravlll pestro ponudbo zafta čas:
•	INOX posode za vrenjjg/n shranjevanje vina in sokov (od 30 - 600 L)
#	ojačane plastične kadi (od IIO do 1000 L)
#	grozdni in sadni mlini
•	ročne in hidravlične stiskalnice
•	električne črpalke za pretakanje vina
•	trsne škarje in škarje za obiranje grozdja
#	merilniki za merjenje sladkorja v moštu
#	žveolasta tekočina za žveolanie mošta
METAIKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
l3orio7nLško 7. teh n2/749 18 Otl
ZAKAJ NAKUP KLIME JESENI?
POSEZOISISKE CENE
VSEH MODELOV KLIMATSKIH NAPRAV IN MONTAŽA POCENI GRETJE
DO POZNE JESENI IN OD RANE POMLADI (ODLIČNO ZA PREHODNA OBDOBJA)
POSEBNA AKCIJA
model	hladilna moč (kW) grelna moč (kW)
LS_L 1262 PL
3,5
cena z montažo
3,8
189.900,-SIT KER SE SPLAČA!
KJE?
w ODvescamo
Mo
^byeiíamo vas, da je cena, objavljena v prejinji Številki, brez DDV
SMO NAJVEČJI PRODAJ/^LEC
__________ IN MONTAŽER KLIMATSKIH
lĚíSĚĚSSS NAPRAV LG V SLOVENIJI
Lovrec Franc s.p.. Vinarski trg 3, Ptuj tel. 02/ 78-06-430 Akcijske cene so z montažo z 2m instalacije. Cene ne vsebujejo DDV in veljajo do prodaje zalogi
Ekstra lahko kurilno olje Petrol
*
Kurilno olje evropske kakovosti
I Najhitrejša dostava ekstra I lahkega kurilnega olja!
080 22 66
I brezplačna številka I za hitra in enostavna I	naročila!
I Možnost plačila na I 6 obrokov in
prihranek pri plačilu z I Magna kartico!
PETROL
SPLOŠNO STEKLARSTVO
Darinka Vojsk, s.p.
Ormoška c. 3, 2250 Ptuj tel. in fax.: 02/775 ii91
GSM: 041/687 773
OnPRTO:
IZDELUJEMO:
-	TERMO STEKLA
-	RASTLINJAKE
-	VETROLOVE -AKVARIJE
-	ZAMENJAVA POLOMLJENEGA STEKLA V STAVBNEM POHIŠTVU
-	UOKVIRIAMO SLIKE
OD 7.00 DO 15.00,	Od ij. septembra do ij. oktobra
v SOBOTO no 12.00 iirf. PRI MONTAŽI NE ZARAČUNAVAMO PREVOZA

€LMOMTn
i. D. n.
&
GRnDB€NR
MCHnNIZRCIJFI €LCKTROMONTRŽn _^
RL€KSRND€R GABROV« s.D.
iZVnjRMG: - IZKOPC (bager, mini boger, JCB)
-	PRCBGJC CCSTIŠČ
-	POLflGHNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (konolizocijo, vodovod, plinovod)
-	KOMPRCSORSKC STORITVC
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČCVO NHBRCŽJ« IS, 8850 PTUJ, T€L: 08 / 748 18 90 FnK«! ne / •na.	odi «m es« o^i aa« ocb
Prodaja originalnih in neoriginalnih nadomestnih delov naslednjih blagovnih znamk:
- veleprodaja in maloprodaja dodatne opreme blagovnih znamk: AGIS, ISKRA, BOSCH, FARID (smetarske nadgradnje), DONIT, FRAM, PRIMA, HENGST, SATURNUS, HELLA, SAVA, MICHELIN, GOODYEAR, HANKOOK, FABI, SACHS, RUEN, VALEO, KHD DEUTZ, PAGID, SANREW, BERAL, TEXTAŘ, TAB, VESNA, FULMEN, CHAMPION, STANDOX, UNIOR, COMET, LUCAS, PHILIPS, BLAUPUNKT, SONY TESNILA, UNIVERZÁL, SONAX, STIHL, WEBASTO, GRAU, PPT WABCO, JOŠT OBKOV, STYRIA, ELF, BR CASTROL, OMV-ISTRABENZ itd. RE Ruj, tovorni program, Rajšpova 12, telefon 02 749 35 26, 749 35 27, (F 28), RE Rtuj, osebni program. Ormoška 23, telefon 02 749 35 44, 749 35 22, (F 24),
PF nrmn7 Ptiilska r<>sta 1.1-1!; t(>l(>fnn 09 741 14 RH PF lUiarlhnr Titnua riista R9 t(il(>fnn 09 0770

OGLASI ÊN OBJAVE
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) 21. september 2002 Liljana Kekec, dr. stom. ZA Na tratah, Ptuj
OBČINA HAJDINA Zg. Hajdina 45 2288 Hajdina, objavlja
ZBIRANJE PONUDB ZA POSLOVNI INTERES K IZGRADNJI POSLOVNO-STANOVANJSKEGA OBJEKTA HAJDINA
Ob razvoju in rasti novo nastale občine Hajdina, bomo zgradili poslovno-stanovanjski objeM Hajdina, ki bo dal prepoznavno identiteto mladi občini in njenim občanom.
Vabimo Vas k povabilu za posiovne interese izgradnje objel<ta z dejavnostmi:
-	dostavna pošta
-	trgovina
-	zdravstvo
-	zavarovalništvo
-	gostinstvo
-	stanovanjska
-	intelektualne ipd. storitvene dejavnosti
Lastnik zemljišča bo najugodnejšim ponudnikom oddal delno komunalno opremljeno zemljišče, skupne tlorisne površine 11.700 m°. Zemljišče se nahaja v neposredni bližini regionalne ceste Maribor - Hajdina - IVIacelj.
Vloge in vsa dodatna pojasnila so na voljo v Občinslt! upravi občine Hajdina, Zg. Hajdina 45, kontaktna oseba ga. Valerija Šamprl, tel. (02) 788 30 30. Vaše vloge pričakujemo do 10. oktobra 2002.
Veselimo se srečanja z Vami! št.: 350 - 03/02 - 3
OBČINA HAJDINA
Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 In 17/97) in 23. člena statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99 in 46/01) župan Občine Podlehnik objavlja
POGOJE ZA PLAKATIRANJE MED VOLILNO KAMPANJO
1.	~len
Za potrebe volilne kampanje, za splošne volitve predsednika Republike Slovenije, državnega sveta in lokalne volitve: župana in občinskega sveta v letu 2002.
2.	~len
Brezplačno lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili je dovoljeno na vseh obstoječih plakatnih mestih, ki so v lasti občine. Na navedenih plakatnih mestih Občina Podlehnik enakopravno in na celotnem območju občine zagotavlja vsem organizatorjem volilne kampanje objavo volilno propagandnih sporočil. Objekti, s pomočjo katerih se izvaja volilna kampanja so:
-	enostranske table (skupno število 4 pritrjena na hišice na avtobusni postajah v Občini Podlehnik),
-	dvostranske table (skupno število 1 v centru Podlehnika).
Vsak organizator volilne kampanje lahko namesti po en plakat v velikosti A2 na vsako od zgoraj navedeno plakatno mesto.
Plakat namešča vsak organizator sam.
3.	~len
Plakatiranje in nameščanje zunaj plakatnih mest je dovoljeno samo s soglasjem lastnika oziroma upravljavca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč
4.	~len
Prijave za brezplačno plakatiranje oddajo organizatorji volilne kampanje na Občino Podlehnik, Podlehnik 9, Podlehnik, najkasneje do 1. 10.2002.
5.	~len
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, vključno s sankcioniranjem kršitev tega odloka, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volilni kampanji.
Seznam obstoječih plakatnih mest v lasti Občine Podlehnik je dostopen v tajništvu občinske uprave.
6.	~len
Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse plakate in druga volilno propagandna sporočila s plakatnih mest ter vzpostaviti prvotno stanje, če tega ne stori pristojni upravljavec. Ob neupoštevanju tega določila bo plakate odstranila občina na stroške organizatorja volilne kampanje.
Št. 09-6001/2002
Podlehnik, dne: 11. 09. 2002.
Župan Občine Podlehnik Vekoslav FRIC, l. r.
REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE PLESNEGA CENTRA MAMBO
Izmed prispelih rešitev nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: PLESNI CENTER MAMBO ZA VSE GENERACIJE NA PTUJU IN ORMOŽU) smo v uredništvu Tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada — šolnina v PC Mambo v vrednosti 4.000 SIT: Marjetka Gojko{ek, Hrastovec 60, 2283 Zavr~
2. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 6.000 SIT: Jožica Zavec, Mariborska 40, 2250 Ptuj
1. nagrada — šolnina v PC Mambo v vrednosti 10.000 SIT: Biserka Lubej, Trni~e 43, 2206 Marjeta na Dravskem polju
Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade lahko dvignejo v PC Mambo, Volkmer-jeva c. 26, 2250 Ptuj.
Razpis za 3. tradicionalno nagradno revijo ŠTAJERSKA FAJTONARICA Hajdoše 2002.
Revija bo razdeljena na dve skupini starosti: Prva skupina: od 5 let starosti do 15 let Druga skupina: od 15 let naprej
Na 3. tradicionalno nagradno revijo ŠTAJERSKA FAJTONARICA se lahko prijavijo samo tisti, ki se neprofesionalno ukvarjajo z igranjem na diatonično harmoniko oz. tisti, ki jim je igranje na diatonično harmoniko hobi.
Na S.tradicionalno revijo ŠTAJERSKA FAJTONARICA se ne more prijaviti zmagovalec leta 2000 in 2001.
Nagrade za prvo in drugo skupino so:
1.	nagrada je 30.000,00 SIT
2.	nagrada je 20.000,00 SIT
3.	nagrada je 10.000,00 SIT
Nagrada občinstva je ena in znaša 10.000,00 SIT.
Na 3. tradicionalno nagrado revijo ŠTAJERSKA FAJTONARICA se morete prijaviti na posebno prijavnico, ki jo dobite pri vašem učitelju ali po telefonu št.: 02 784 83 01 g. Stmad. Prireditev bo dne 19.10.2002 ob 18. uri v prostorih gasilskega doma Hajdoše.
Veliko ^■vir v življenju si premagal, kljuboval celo svoji si bolezni, a hitrost premagala je tebe, obležal si na svoji zemlji in tiho zaspal.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nepričakovano in tragično zapustil dragi mož, oče in dedek
Stanislav Cajnko
IZ LOČIČA 3
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v teh najtežjih dneh veliko pomagali in sočustvovali z nami ter dragega moža in očeta pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše in denar za dokončanje vežice ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku g. Jožefu Rajnerju, nečaku patru Milanu Kosu za opravljene cerkvene obrede. Hvala molilcu za molitve in poslovilne besede. Iskrena zahvala gre tudi g. Karlu Vurcerju za vse lepe ob grobu izrečene besede in cerkvenim pevcem za odpete pesmi. Hvala dr. Suti in sestri Majdi.
Žalujoči: sin Franc z Romano, sin Stanko ter hčerke Slavica, Zofija in Marija z družinami
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in brata
Maksa Fridla
Z VOLKMERJEVE CESTE 5, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, mu darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo prim. dr. Jožici Cervek ter ostalemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, KPD Stane Petrovič Hajdina, družini Pliberšek, govornikoma g. Seguli in ga. Nataši Stumberger za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žal
ujoči: vsi njegovi
Tebe ni, srce boli,
biserna solza po licu polzi,
ostaja samo spomin na tiste dni,
ko med nami bil si ti,
ko bilo nam je lepo,
kot nam brez tebe nikoli več ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ateka, dedija
Franca Pongraca
Z MESTNEGA VRHA 95
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Zahvala g.župniku za opravljen cerkveni obred, govornikom g. Seguli, g. Cehu in g. Ferčiču. Hvala za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Zahvala tudi sodelavcem Agis zavore, delavcem Tahografi, d.o.o., Bo Frost, d.o.o., in Čebelarskemu društvu Turnišče.
Žalujoči: vsi njegovi
Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Usoda je tako ^tela,
da vaju nam je vzela,
vajin večni dom le rože zdaj krasijo
in sveče vama v spomin gorijo.
SPOMIN Jakob Pivko
DORNAVA 142
14. 7. 1912 - 18. 5. 2001
Jožef Forstnaric
DORNAVA 142
13. 3. 1941 - 21. 9. 2001
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunih grobovih.
Vajini najdražji
Že leto dni v grobu spiš, v mislih naših še živiš, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, dokler bomo mi, boš z nami tudi ti. Le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi, a če bi te solza obudila, ne bi tebe, dragi ata, črna zemlja krila.
V SPOMIN
22. septembra mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož in
oče
Anton Gorican
IZ POBRE@JA
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. (Jimenez)	
SPOMIN	
(1992 - 2002) Fric Vaupotic	
Deset let spomina v naših srcih. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj.	Vsi njegovi
FORMIN / MARIJO MESKO NAŠLI MRTVO, OKRVAVLJENO
Mater pretepal, dokler ni negibna obležala
Petek, trinajstega septembra, je bil usoden za 72-letno Marijo Meško iz Formina 33. Nekaj po pol osmi uri zjutraj so sosedje obvestili policiste, da jo je sin Jože našel mrtvo in po glavi vso okrvavljeno. So bili usodni sinovi udarci?
Po sporočilu o sumljivi smrti so na kraj dogodka takoj napotili policijsko patruljo, ki je po opravljenih pogovorih ugotovila, da je prej{njo no~, torej v ~etr-tek, okoli 20. ure pri{lo do prepira med pokojno Marijo in njenim sinom, 44-letnim Jožetom Me{-kom, ter da je med prepirom sin mater davil in pretepal.
O sumljivi smrti so takoj obvestili delavce Urada kriminalistične policije PU Maribor, ki so od{li na kraj dogodka, o zadevi pa
Glede na zbrana obvestila, predvsem zaradi sumljive smrti, je bila odrejena sodna obdukcija, opravili pa so jo {e istega dne. Zdravnik Oddelka za patolo{ko morfologijo Splo{ne bolni{nice Maribor je na možganih pokojne Marije na{el obsežne krvavitve in močno oteklost možganskega tkiva, kakor tudi več krvavitev v mehkih trkivih vratu in na obeh straneh serijski prelom reber. Za neposreden vzrok smrti je navedel vdihovanje želodčne vsebine
Hišo v Forminu 33, v kateri je umrla od sina pretepena 72-letna Marija Me{ko
sta bila obve{čena tudi dežurni preiskovalni sodnik na Ptuju in Okrožni državni tožilec na Ptuju.
Kot je povedal Ivo Usar, predstavnik za stike z javnostjo pri PU Maribor, so po ogledu kraja dogodka in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je pokojničin sin Jože v petek zvečer okoli 19. ure pri{el domov. Z materjo, ki je bila v kuhinji, sta se sprla zaradi sobe v hi{i, ki jo je Jože občasno dajal na razpolago svojemu znancu, tokrat pa mu mati ni hotela izročiti ključev te sobe. Med prepirom je Jože mater z rokami davil ter klofutal, nakar jo je tako močno odrinil, da je padla po tleh in pri tem z glavo udarila v betonsko okensko polico v kuhinji. Vendar Jože ni odnehal, nadaljeval je pretepanje nemočne matere po raznih delih telesa, dokler ni negibno obležala. Po dejanju je mater nezavestno položil v posteljo v njeni sobi in se tudi sam odpravil k nočnemu počitku.
Ko je naslednjega dne okoli 6. ure od{el v sobo, kjer je ležala mati, je ugotovil, da je mrtva. O tem je najprej obvestil soseda, zatem pa se je odpeljal do sorodnika in tudi njemu povedal, da mu je umrla mati. Slednji se je po tem, ko je izvedel za Marijino smrt, oglasil na njunem domu, nato pa je sosed o vsem obvestil policijo.
in kot posledico tega zadu{itev z želodčno vsebino, ki je nastala zaradi globoke nezavesti po po{-kodbah in krvavitev v lobanjsko votlino.
Po odredbi preiskovalnega sodnika je bila pokojni Mariji odvzeta tudi kri, zoper osumljenega pa je bil odrejen strokovni pregled in odvzem krvi, kar so opravili v ptujski bolni{nici.
Ker so bili podani priporni razlogi, so {e istega dne, v petek, 13. septembra, ob 10.45 osumljenemu Jožetu Me{ku odvzeli prostost, vendar so ga ob 18. uri izpustili, ker so razlogi za to prenehali.
In epilog? Zoper Jožeta Me{ka bodo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ptuju zaradi suma storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne po{kodbe.
SMRT JE GRENKO ODJEKNILA MED SOSEDI
Ob sobotnem obisku v Forminu (občina Gori{nica) smo ob zaklenjeni hi{i tragičnega dogodka naleteli na sosedo Zoro Leben, ki živi le nekaj metrov vstran, na {tevilki 21 a. Vidno prizadeta zaradi smrti dobre znanke nam je povedala: "Pokojna Mica, po domače smo ji rekli Gečova Mica, je bila dobra soseda. Večkrat je zahajala k nam, mi pa k njej. Če je bilo treba, dsmo bili rug drugemu v pomoč. Uboga ženska, za njeno smrt sem izvedela {ele, ko je pri{la policija. Čeprav mi kriminalist ni pustil, sem vstopila v hi{o in v sobi zagledala grozen prizor. Ležala je v postelji, vsa krvava po glavi, po prsih, skoraj do kolen. Prekrižala sem jo po kr{čansko, saj mi je bila soseda, potem pa sem morala ven. Težko bi rekla, kdo jo je, ne vem, a nekdo jo je zagotovo, saj se je takoj videlo, da ni umrla naravne smrti."
Povpra{ali smo tudi med ljudmi v vasi, pa so nelagodno za-migovali z glavo: "Pri tej hi{i je bilo vse skupaj nekam čudno, poglejte si, kako izgleda hi{a, kako visoka je trava ob njej, včasih je bilo preveč pijače ..." Ali pa: "Kdo ve kaj se je dogajalo, pojdite v gostilno, tam se zmeraj največ izve!"
In tako smo tudi storili. Le nekaj deset metrov vstran je va{ka gostilna, ki nosi zgovoren naslov "Pri valeku". Od domačinov, ki so bili v njej, ni bilo težko izvedeti, da je bila pokojna Micka res pridna, da je rada delala, da je bila urejena ter da je že dobrih 20 let vdova, saj je mož umrl v prometni nesreči. Potem je ostala sama s tremi otroki, hčerko in sinovoma, in takrat naj bi se začelo
Soseda Zora Leben je bila nad smrtjo Ge~ove Micke pretresena. Foto: M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo v vzhodni Sl^^eniji pretežno jasno, drugod spremenljivo do pretežno obla~no. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 18 do 23, v vzhodni Sloveniji do 25 stopinj C.
Obeti
Ako Mavricija (22.) sonce sije,		20/9
pozimi tiuda sapa brije.		
	19/8	
		19/6
18/5	19/8^	
1		
2m5 ^pcl^	i i) 20/11	20/9 (
^^^ ^ 22/13	/H	
J		
is/io 20/10 ^^^ 21/11		
		3s m
I iSr.. s 1	è / s. '^"•'^-^23/14 v m	i r
V petek bo ve~ son~nega vremena v SV Sloveniji. V soboto bo pretežno obla~no, ob~asno bodo padavine, deloma nevihte.
njeno težko življenje.
Starej{i sin se je pred leti oženil v nekaj kilometrov oddaljene Cvetkovce, hčerka je od{la za delom v tujino, v Nemčijo ali Švico, mlaj{i sin Jože pa je ostal doma. Večkrat naj bi bilo sli{ati o prepirih, za katere naj bi bil po pričevanju sosedov po vsej verjetnosti vzrok alkohol. Prepričani so, da je bilo tudi tokrat tako, le da so bili udarci za Micko tokrat preveč hudi in žal tudi usodni.
M. Ozmec
Kulturni križemkražem
HAJDINA * KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina sta organizatorja 1. srečanja ljudskih pevcev društva upokojencev, ki bo danes, 19. septembra, ob 18. uri v gasilskem domu na Hajdini. PTUJ * Danes, v ~etrtek, 19. septembra, ob 19. uri bo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča literarni večer in predstavitev knjige Portret Ivana Potrča: literarno-zgodovinski oris avtorja Frančka Bohanca. Predstavitev in pogovor z avtorjem bo vodila Viktorija Dabič. Večer je posvečen tudi dnevu zlatih knjig in zaključku Slovenskega knjižnega kviza.
LENART * Jutri, v petek, ob 10. uri se bo v Domu kulture v okviru Lutkovnega pristana predstavila skupina Detel iz vrtca Lenart z Mojco Pokraj-culjo, ob 11.30 uri pa v Jurovskem Dolu dramska skupina MI iz OŠ Lenart s predstavo Hči lune.
VIDEM * Župnija Sv. Vida in Kulturno umetniško društvo Markovski zvon prirejata koncert vokalne skupine KOR iz Markovcev v petek, 20. septembra, ob 19. uri v cerkvici sv. Janeza Krstnika na Dravinjskem Vrhu.
PTUJ * Pokrajinski muzej vabi otroke in starše na Muzejski vikend, ki bo 21. in 22. septembra od 10. do 13. ure v Miheličevi galeriji. Po ogledu razstave Najlepši jedilni listi sveta bomo pripravili slavnostne pogrinjke in se posladkali.
PTUJ * V galeriji Tenzor v Prešernovi ulici 1 bodo jutri, 20. septembra, ob 18. uri odprli razstavo slik mladega slikarja, študenta beneške akademije, Jerneja Forbicija. Razstava bo na ogled do 12. oktobra. LENART * V nedeljo, 22. septembra, ob 11. uri se bo v Domu kulture predstavilo lutkovno gledališče Pika z avtorsko priredbo islandske pravljice Maček Mačkursson. MAJŠPERK * V razstavnem prostoru gostilne Dolinca je na ogled prodajna razstava likovnih del z letošnjega mednarodnega ekstempora v Žeta-lah. Slikarji so dela podarili za obnovo Vukove domačije v Dobrini. PTUJ * Društvo upokojencev Ivana Rudolfa Breg bo v društevnih prostorih pripravilo razstavo Pridne roke in darovi narave. Odprta bo od 26. in
27.	septembra od 8. do 18. ure ter
28.	septembra od 8. do 12. ure. LENART * V četrtek, 26. septembra, ob 11. uri bo v vrtcu v Lenartu nastopila lutkovna skupina OŠ Sv. Trojica s predstavo prizori življenja stvari. HRASTOVEC * V petek, 27. septembra, bo ob 20. uri v viteški dvorani gradu Hrastovec zaključek festivala Poletni lutkovni pristan z lutkovno predstavo za odrasle Turjaška Roza-munda Lutkovnega gledališča Maribor.
P L E S N
CENTER
Volkmerjeva c. 26, F^uj infotel 02 748 14 46 www. mambo-ptuj ,com
CRNA KRONIKA
Z AVTOM V DREVO
11.	septembra ob 19.55 uri se je na lokalni cesti v Ptuju zgodila prometna nesre~a, ko je K.S., star 52 let, iz okolice Gori{nice vozil osebni avtomobil Ford sierra brez veljavnega vozni{kega dovoljenja iz smeri Ptuja v smeri Pobrežja. Na Zagreb{ki cesti je vozil preblizu desnega roba vozi{~a, zaradi ~esar je zapeljal na desni rob ban-kine, od tam pa po 46,50 m vožnje po obcestnem jarku s sprednjim delom vozila tr~il v drevo. Voznika so z re{evalnim vozilom odpeljali v bolni{nico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju.
PEŠEC PODRL KOLESARJA
12.	septembra ob 9.00 uri se je na Ormo{ki cesti na Ptuju zgodila prometna nesre~a, ko je pe{ec S.O., star 55 let, iz Vidma pri Ptuju pre~kal vozi{~e izven prehoda za pe{ce v trenutku, ko je v smeri Ptuja pripeljal 16-letni kolesar iz okolice Markovcev. Pe{ec je ob nenadnem vstopu na vozi{~e s komolcem leve roke tr~il v desni del krmila kolesa, zaradi ~esar je kolesar padel po nasprotnem smernem vozi{~u. Z re{evalnim vozilom so kolesarja odpeljali v ptujsko bolni{nico, od tam so po nudeni prvi pomo~i na nadaljnje zdravljenje v mariborsko bolni{-nico.
ZAGORELO V BLOKU
13. septembra v popoldanskem ~asu je pri{lo do požara v stanovanjskem bloku v Ptuju, Ul. 25. maja 3. Policisti so ob pomo~i kriminalisti~nih tehnikov PU Maribor ugotovili, da je požar nastal v kletnih prostorih, ti pa so zaradi požara popolnoma uni~eni. Ob intervenciji gasilcev PGD Ptuj je bil eden po{kodovan. Pri požaru je nastala {koda v vi{ini 2 milijona tolarjev, vzrok pa {e ni znan.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Bernarda Cajnko, Zamušani 88, Gorišnica - Aljaža; Nataša Žižek, Gomila 3, Destrnik - Tjašo; Tatjana Čer-nenšek, Lancova vas 6, Videm - Tadejo; Laura Makoter, Lo-garovci 27/b, Ljutomer - Klaro; Nada Šumak, Kupetinci 15, Sv. Jurij ob Šcavnici - Aljaža; Mihaela Jug, Vinarski trg
9,	Ptuj - Žiga; Ksenja Vindiš, Volkmerjeva 9, Ptuj - Jana; Vida Vidovic, Lancova vas 54, Videm - Matija; Brigita Podgoršek, Majšperk 110, Majš-perk - Gala; Branka Keršic, Pecke 49/d, Makole - Nejca; Darinka Kosi, Pavlovci 15/c, Ormož - Nejca; Brigita Sedlar, Brezovci 14/b, Polenšak -Ina; Marjana Lozinšek, Moš-kanjci 39, Gorišnica - Blanko; Brigita Nuncic, Grlice 4, Podplat - Anejo.
Poroke Ptuj : Anton Merc, Sta-nošina 26, in Višnja Teticko-vic, Zalužje 11, Hrvaška; Igor Golob, Ravne na Koroškem, Čecovje 53, in Angela Horvat, Ptuj, Ulica Jožefe Lackove 45; Stanko Trbuc in Valerija Rus, Ptuj, Prešernova ulica 7; Saša Korošec, Kobarid, Trg svobode 3/a, in Mateja Kolar, Drbe-tinci 10.
Poroke Dolane: Boris Kuhar in Andreja Školiber, Podvinci 27/b.
Poroke Lenart: Edvard Črn-cec, Zg. Gasteraj 6, in Suzana Škrlec, Varda 11. Umrli so: Kunigunda Panik-var, roj. Tomanic, Gerecja vas 64, roj. 1914, umrla 7. septembra 2002; Marija Lešnicar, roj. Kukovec, Hum pri Ormožu 101, roj. 1923, umrla 8. septembra 2002; Frančiška Ornik, Maribor, Pliberškova ulica 4, roj. 1908, umrla 5. septembra 2002; Stjepan Podgajski, Ptuj, Žabjak 51, roj. 1935, umrl 8. septembra 2002; Neža Rus, roj. Kolaric, Ptuj, Žabjak 6, roj. 1923, umrla 8. septembra 2002; Ana Toplak, roj. Rus, Podvinci 82, roj. 1924, umrla
10.	septembra 2002; Ana Iva-nuša, roj. Šprah, Ptuj, Švajger-jeva ulica 5, roj. 1939, umrla 9. septembra 2002 v Viru, Hrvaška; Elizabeta Milošic, Ritoz-noj 41/a, roj. 1934, umrla 12. septembra 2002; Marija Kir-biš, roj. Miklošic, Spodnja Pol-skava 162, roj. 1923, umrla 11. septembra 2002.


• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA »VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85. 2281 Markovci, Tel.: 02/788 88 12
TRGOVINA. STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
•	okovje In ležajl ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12. PTUJ, tel.: 02! 787 96 25_