več na straneh 12 in 13 Kronika Ormož • Sanacija vičanskega plazu med obljubami in realizacijo O Stran 24 Ptuj, torek, 20. junija 2017 letnik LXX • št. 48 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski www.tednik.si IStajerskitednik - Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s RADIOPTUJ 89,8-98,2° 10473 www.radio-pl-uj.si Podravje Trnovska vas • Modernizacija cest in ureditev potoka Črmlja O Stran 6 Ljudje in dogodki KGZ Ptuj • Kmetijstvo pred novimi izzivi O Stran 17 Šport Slobodan Grubor • »Niso lenarili, opravili so domačo nalogo« O Stran 11 Rokomet • Po uspešnosti reprezentanc rokomet št. 1. v državi O Stran 14 Nogomet • 50 let ŠD Gerečja vas O Stran 16 Videm • Vidov gaj na videmskem pokopališču Zagata s pepelom na zaplati trate Za raztros pepela pokojnikov se ljudje največkrat odločajo zaradi finančnih stisk (gre namreč za eno najcenejših oblik pokopa), pa tudi zato, da se izognejo kasnejšim obveznostim z grobnim mestom. V Vidmu pri Ptuju, kaže, ne bo tako: za enoletni najem tega prostora bo treba plačati 22,50 evra - torej toliko, kot znaša enoletna najemnina klasičnega groba oz. grobnina. Vec na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Ptuj: Krajane skrbijo hrup in prah, vonj po barvi ter razredčilu S Stran 3 Gorišnica • Povezovalne ceste naj bi »povozile tudi nekaj hiš « S Strani 4 in 5 Podravje • Predstojnik kirurgije: „Igramo se s človeškimi življenji" O Strani 6 in 7 Po dveh požarih • NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK Naključja alf skrbfi9||||F IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? načrtovana Potem je sedaj pravi čas, i^w^or^.. .».T saj smo za vas pripravili lil " — taktika? < « i ^^^ ^ O Stran 3 V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. š^mfe'TEDNIK 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 20. junija 2017 Ptuj • Krajani ob industrijskem območju zaskrbljeni zaradi emisij in vplivov na okolje Skrbijo jih hrup in prah, vonj po barvi Ob Dornavski cesti, kjer je bila pred dvema desetletjem tekstilna tovarna Labod Delta, je danes industrijska cona. Na njenem območju so S spremembo prostorskih aktov, ki jih pripravlja in potrjuje lokalna skupnost, se je območje obrtne cone oblikovalo v območje industrijskih oziroma proizvodnih dejavnosti. Da se v prostorskih aktih pripravlja sprememba, ki bo omogočala izvajanje tovrstne dejavnosti, krajani niso vedeli. Proizvodna cona je od najbližjega naselja - Anželove in Čarmanove ulice - oddaljena le za streljaj. Zaradi širjenja in obsega proizvodnje na tem prostoru ter posledično vplivov na okolje so bližnji krajani na nogah. Krajani: »Kot da bi živeli v mučilnici« »Hrup poslušamo od jutra do večera, v zraku je veliko prahu, peska, zaznavamo vonj po barvi in razredčilu,« se glasijo njihovi očitki. Podjetji, ki naj bi po mnenju krajanov prekomerno obremenjevali okolje, s tem pa tudi ogrožali zdrav bi- vanjski prostor, sta KTS Kern in MP Ptuj. Večinski lastniki prvega so Švicarji, drugega pa Nemci. Krajani kot problematično izpostavljajo, da podjetje KTS Kern glavnino dela izvaja na dvorišču na prostem in pod montažnimi šotori. Tako naj bi bili vplivi na okolje še veliko večji, kot če bi imeli proizvodno halo. Potožili so, da so o vsem že januarja lani obvestili inšpekcijo za okolje, a da ta po njihovem mnenju ni ukrepala učinkovito. »Okoljska inšpektorica Marjana Mikula Terbuc nam je odgovorila, da je bila na terenu in da ima podjetje KTS Kern za izvajanje dejavnosti dovoljenja. Tisto, kar jim manjka, pa da bodo pridobili. Spremenilo se ni nič, situacija je postajala vedno bolj neznosna. Na dvorišču podjetja so postavili še več šotorov. Junija 2016 sem ponovno pozval inšpekcijo k ukrepanju. Navedel sem, da nam je kršen 72. člen ustave - da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. Na ta dopis je inšpektorica odgovorila, da ne namerava nič več ukrepati, saj da vplivi na okolje ne presegajo mejnih vrednosti. Dejala je, da ni njena naloga, da bi po pritožbah in navodilih nas krajanov opravljala in izvajala inšpekcijske preglede. Še enkrat je pojasnila, da v podjetju naj ne bi bilo nič problematičnega, manjkajočo dokumentacijo pa da podjetnik pridobiva. Nato sem se pri inšpektorici oglasil osebno in mi niti ni znala odgovoriti, koliko je v našem naselju dovoljena meja hrupa. Pokazala mi ni nobene meritve. Dejala je, da ima vse shranjeno v arhivu. Zanimalo me je, kako da ima zadevo v arhivu, če ni zaključena. Postavil sem vprašanje, kako lahko podjetnik obratuje, če nima dovoljenj. Odgovorila je, da izvajanja dejavnosti ne more prepovedati, ker je tudi sama pred zakonom kazensko odgovorna. Zato pa je podjetniku zastavila rok, v katerem naj — \ \ f Kaj je ugotovila inšpekcija »Podjetje KTS Kern izvaja lakiranje konstrukcij v lakirnici podjetja MP Ptuj. Na podlagi prejete prijave in motečih emisij v okolje, z navedeno domnevo lakiranja na prostem, je inšpekcija za okolje in naravo opravila nenajavljeni pregled na kraju samem takoj v januarju 2016 in naknadno opravila še zaslišanje pooblaščenega predstavnika podjetja. Ugotovljeno je bilo, da je podjetje imelo opravljene meritve hrupa, ki so bile v mejah dovoljenih parametrov, vendar je bilo zaradi izvajanja peskanja železnih konstrukcij ugotovljeno, da zajemanje emisij prahu na obstoječi pe-skalni napravi ni ustrezno. 29. marca 2016 je bila izdana inšpekcijska odločba, s katero je bilo podjetju KTS Kern odrejeno, da izvede ukrepe na napravi za peskanje, s katerimi bodo zmanjšali oziroma preprečili emisije v okolje. Zavezanec je napravo za peskanje prestavil in uvedel določene ukrepe za zmanjšanje prašenja v okolje. Pridobil si je gradbeno dovoljenje za nov objekt, v katerem bo izvajal lakiranje in peskanje konstrukcij z moderno tehniko zajemanja in čiščenja vseh nastalih emisij. Inšpekcija za okolje in naravo je izdala sklep o izvršbi z zagrozitvijo denarne kazni, če v naknadnem določenem roku podjetje v celoti ne bo realiziralo izdane inšpekcijske odločbe, vključno z meritvami emisij v okolje. Zaradi nove prijave stanovalcev Anželove ulice, ki jo je inšpekcija prejela konec aprila 2017, je bil opravljen inšpekcijski pregled tudi v podjetju MP Ptuj. Ugotovitveni postopki še niso zaključeni. Če bodo ugotovljena neskladja z okoljsko zakonodajo, bo inšpekcija ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovorila prijaviteljem,« so povedali na okoljski inšpekciji in dodali: »Ugotavljamo, da so stanovalci Anželove ulice ne glede na uvedene ukrepe nezadovoljni z našimi odgovori in ukrepanjem proti podjetjem, ki obratujejo na tem prostoru. Krajani menijo, da tovrstne dejavnosti ne sodijo v bližino stanovanjskih objektov. Vendar je treba poudariti, da se prostorski akti sprejemajo in spreminjajo na občinskih nivojih.« Foto: Črtomir Goznik Čuš: »Zadeva smrdi do neba « »Jasno je, da so pri OPN-jih vedno neke mahinacije, interesi in denar v ozadju. Ta zadeva smrdi do neba. Nihče ni upošteval tukaj živečih ljudi, pa tudi izvajanje tovrstnih dejavnosti ne sodi tik ob naselje. Imamo kapital in imamo ljudi. V tem oziru so nategnili oboje. Menim, da je treba vse skupaj raziskati. Se je pri pripravi OPN upoštevalo potencialne vplive na okolje? Tako občina kot država morata poskrbeti, da bodo ljudje živeli v zdravem okolju,« je poudaril poslanec v državnem zboru Andrej Čuš, ki je v zvezi s problematiko krajanov Anželove in Čarmanove ulice vložil tudi pisno poslansko vprašanje ministrici za okolje Ireni Majcen. Prizadetim krajanom je obljubil, da se bo poskušal dogovoriti, da bi se z ministrico tudi sestali. Foto: Črtomir Goznik pridobi manjkajoča dovoljenja. To je bilo junija lani,« je povedal Ivan Emeršič. Inšpektorat jih je razočaral Krajani so se o tej problematiki srečali tudi z županom mestne občine (MO) Ptuj Miranom Senčarjem. Napotil jih je na inšpekcijske službe. Aprila letos so tako ponovno podali prijavo na okoljski inšpektorat ter inšpekcijo seznanili z no-vonastalimi okoliščinami. »Inšpektorica nam je odgovorila, da ponovnega nadzora ne bo opravila, ker ga je pred enim letom, podjetje pa zadeve sanira. Njej očitno ni dovolj, da nas boli glava in da so vrteksi na naših vrtovih obarvani. Na zelenjavo in sadje, ki ju pridelujemo na vrtovih, se useda barva. Ni pripravljena priti na lokacijo in si zadeve ogledati. Fotografije in posnetki po njenih besedah niso dokazi. Če želimo meritve, naj jih naročimo in plačamo. Samo meritve naj bi bile verodostojen dokaz,« je pojasnila Špela Zajšek in dodala, da jim je bilo sporočeno, naj premislijo o svojih aktivnostih. »Dobili smo namig, naj bomo prepričani v svoje pritožbe, ker lah- ko zaradi njih podjetniki utrpijo gospodarsko škodo, gre za vprašanje odškodninske odgovornosti. To je izjavila inšpektorica. In ona je na strani državljanov?« Podjetnika: »Držimo se standardov in predpisov« Odgovore na naveden očitke smo iskali tudi pri omenjenih podjetjih. Direktor družbe KTS Kern Jani Petrovič je pojasnil, da ima podjetje za izvajanje dejavnosti na dotični lokaciji urejene infrastrukturne pogoje in dovoljenja. Uporabno dovoljenje imajo pridobljeno za objekt, v katerem so poslovni prostori. Okoljskega dovoljenja po njegovih besedah ne potrebujejo, ker s proizvodnjo ne presegajo količin, ki bi jih zavezovale k pridobivanju tega dovoljenja. »Lakiramo v lakirnici sosednjega podjetja MP Ptuj. Navedbe, ki so vam jih posredovali krajani, so pretirane. Delamo v okvirih, ki so zakonsko predpisani, v skladu s standardi. Pridobili smo gradbeno dovoljenje za gradnjo 900 m2 velike proizvodne hale, v kateri bodo prostor za peskanje, lakirnica in skladišče. V načrtu je, da bi objekt kasneje razširili na 2.700 m2. Ko bomo prostore zgradili, okolje še teh obremenitev več ne bi smelo čutiti. Res je, da ustvarjamo hrup, kadi in praši se predvsem, ko se dvigne prah iz gradbene jame, ki jo imamo na dvorišču; žal gradnja drugače ni možna. Novo proizvodno halo imamo namen postaviti do sredine septembra, do konca leta pa nato vgraditi še vso tehnologijo. Proti Anželovi ulici bo tako v celoti vse zaprto. Izvajali smo meritve hrupa, ki so pokazale, da smo znotraj mejnih vrednosti. Večkrat smo bili pod drobnogledom inšpekcije, ki navedenih očitkov ni potrdila. Tudi meritve niso pokazale prekoračenih vrednosti. Prilagajmo se, da zunaj delamo čim manj in da povzročamo čim manjšo obremenitev za okolico. Dodal bi, da je bila konec maja pri nas delegacija predstavnikov šestih podjetij iz Evrope. Z njimi je bil tudi nemški sodni izvedenec za presojanje kakovosti. V časopisih v Nemčiji nas predstavljajo kot primer dobre prakse.« Direktor podjetja MP Ptuj Anton Zorec je potrdil, da vso lakiranje za KTS Kern opravijo v njihovi lakirnici. »Glede na očitke sosedov zaradi preko- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 20. junija 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 mernega hrupa poudarjam, da izvajamo zakonsko zahtevane meritve hrupa, pri čemer ne presegamo mejnih vrednosti. Na očitke, da težka industrija ne sodi v ta predel, bi poudaril, da spadamo v predelovalno industrijo. Lakiranje izvajamo v lakirnici in glede na porabo to- svoj prostor našla podjetja s pod ročja kovinske predelovalne dejavnosti, pil nismo zavezanec za meritve ter razredčilu emisij v okolje.« Petrovič in Zo-rec sta prepričana, da podjetji predpisov ne kršita in da tudi okolja prekomerno ne obremenjujeta. »Da, zaznati je kdaj vonj po barvi, sliši se tudi hrup. Tako je v naši dejavnosti,« sta povedala in dodala: »Pomislite, koliko je na Ptuju in v okolici obrtnikov in podjetnikov, ki Foto: Črtomir Goznik Krajani opozarjajo na domnevno škodljive vplive na okolje, ki da naj bi jih povzročala podjetja v njihovi soseščini. pri delu uporabljajo barve, lake in topila. Vsak avtoličar, mizar, v delavnicah s področja kovinske dejavnosti ...« Družba KTS Kern zaposluje 85 sodelavcev. Vse proizvode in storitve izvajajo izključno za tuji trg. Podjetje MP Ptuj na lokaciji na Ptuju zaposluje od 40 do 50 sodelavcev, z delovno silo, ki je na terenu v tujini, pa skupno 110. »Trenutno smo med dvema vodilnima proizvajalcema konstrukcij tunelov na evropskem trgu,« je še poudaril Petrovič. Občina za kompromis Krajani so pričakovali, da jim bo lokalna skupnost pri tej zagati lahko pomagala. A se nanjo v dani situaciji nimajo kaj dosti opreti. Občina je tista, ki pripravlja in sprejema občinski prostorski načrt (OPN), določi dopustne dejavnosti na nekem območju ter pogoje za opravljanje dejavnosti. Medtem ko izdajanje dovoljenj, izvrševanje nadzora nad dokumentacijo, izvajanjem dejavnosti in morebitnih vplivov na okolje več ni naloga občine, temveč gre za naloge v pristojnosti države. Vodstvo MO Ptuj se je nedavno na delovnem sestanku srečalo s krajani in obema podjetnikoma. »Udeleženci sestanka so sklenili, da je treba najti skupni jezik, da bodo zadovoljni vsi in bodo lahko so-bivali,« so pojasnili v kabinetu župana MO Ptuj. Mojca Zemljarič Ptuj • V industrijskem območju dva požara Naključja ali skrbno načrtovana taktika? V noči s petka na soboto je v industrijski coni na zahodnem delu Ptuja divjal požar. Silovit ogenj in močan dim sta se dvigovala več deset metrov visoko v zrak. Ogenj, ki je zajel skladiščene materiale in objekt podjetja LKF na Rogozniški cesti, so gasilci uspeli hitro ukrotiti. Kljub temu je nastala precejšnja škoda, gorel je kup sekancev, ogenj je uničil tudi ostrešje. Pri gašenju požara so sodelovala tri društva: PGD Ptuj, Grajena in Podvinci. Ko so gasilci požar v obratu za razrez in predelavo lesa ukrotili, je ogenj izbruhnil v bližnjem industrijskem objektu Slovenskih železnic na Osojnikovi cesti. Zagorelo je v tapetniški delavnici. Tam so se z ognjem dajali skoraj štiri ure. O požaru so bili obveščeni ob 2.20, pogasili so ga okrog šestih zjutraj. Pri Po seriji požarov na industrijskih objektih so vse bolj glasna ugibanja o ozadjih tega dogajanja. Skoraj nemogoče bi bilo, da bi si požari v takšnem zaporedju, vsi na industrijskih objektih, sledili naključno. Začelo seje na Vrhniki — Kemis, naslednji je bil Eko Plastkom v Ljutomeru, v petek ladjedelnica v Izoli, v noči na soboto žaga in železniške delavnice na Ptuju, v soboto zjutraj Qlandia v Kranju. Precej verjetna je domneva, da so požari podtaknjeni. Do požarov prihaja v industrijskih objektih, v katerih so skladiščene velike količine snovi, ki zagorijo hitro in silovito ter jih je težko pogasiti. Če je na delu požigalec (oziroma če jih je več) — kakšen je njegov, njihov motiv? Kaj sporočajo? Ali jih žene piromanska sla ali pa družbi morebiti pošiljajo kakšno sporočilo? Škoda, ki jo v požarih utrpijo podjetja in njihovi lastniki, je ogromna. Tudi vplivi na okolje, ki se ob obsežnem gorenju (ne vemo niti natančno, kaj vse gori in kakšne so te količine), niso nezanemarljivi. Največje žrtve teh požarov so po mojem mnenju tokrat gasilci. Izpostavljeni so nevarnosti, predvsem emisijam, ki se ob gorenju sproščajo v okolje. Pomagajo prostovoljno, tvegajo pa ogromno — v prvi vrsti svoje zdravje in svoje življenje. Oboje imamo samo eno. Okoliščine, ki so jim tokrat izpostavljeni, pa niti približno niso nedolžne. gašenju v obratu Slovenskih železnic je sodelovalo več kot 150 gasilcev iz območja Ptuja, Hajdine, Markovcev in Vidma. Na intervencijo so vpoklicali večino razpoložljivih cistern na širšem ptujskem območju in ekip z dihalnimi aparati. Štirje potrebovali zdravniško pomoč »Požar, ki je zajel tapetniško delavnico, lesarsko delavnico in delavnico za upogib ter razrez pločevine, je povzročil veliko škodo na ostrešju in opremi. 3-200 m2 velik objekt je gasilo 154 gasilcev s 37 gasilskimi vozili. Zaradi izčrpanosti in zastrupitve z dimnimi plini so štirje gasilci potrebovali zdravniško pomoč. V soboto v dopoldanskem času smo uspeli požar v celoti lokalizirati in pogasiti, na objektu je ostala še požarna straža. Vzrok nastanka požara ni znan in ga ugotavljajo pristojne službe. V objektu so gorele strojne inštalacije, les, blago, poliuretanska pena za tapeciranje, traktor, viličar in druge naprave. Jeklenke s tehničnimi plini so bile v požaru locirane in prenesene iz objekta. V objektu ni bilo večjih količin nevarnih snovi. Pohvaliti je treba strokovno delo in prizadevanje gasilskih ekip, ki so s svojimi odločitvami in ukrepi požar uspešno lokalizi-rale ter pogasile,« je v soboto v izjavi za javnost zapisal vodja intervencije in podpoveljnik PGD Ptuj Igor Fekonja. Policisti so dan po obeh požarih sporočili, da je nastala večja materialna škoda in da vzrok za njun nastanek še preiskujejo. »Kriminalisti so skupaj s preiskovalnim sodnikom in državnim tožilcem začeli ogled. Nastala je večja materialna škoda. Več informacij bo znanih po koncu vseh kriminalističnih aktivnosti. V požarih niso gorele snovi, ki bi resneje ogrozile zdravje okoliških prebivalcev,« je pojasnila Anita Kovačič Čelofiga iz Policijske uprave Maribor. Mojca Zemljarič 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 20. junija 2017 Videm • Vidov gaj na videmskem pokopališču Neskončna zagata s pepelom na za Na pokopališču v Vidmu pri Ptuju so uredili obredni prostor za raztros pepela pokojnikov Vidov gaj. Pater Tarzicij Kolenko ga je v okviru Vidovih na voljo. Na zadnji seji je videmski občinski svet potrdil cenik najema oz. pristojbine za ta prostor, a ga bo zaradi številnih nerešenih vprašanj Raztros še vedno redkost V Spodnjem Podravju gre za novost, pokopališča v večjih slovenskih mestih (Mariboru, Celju ali Ravnah na Koroškem) pa posebne prostore za raztros pepela pokojnikov ponujajo že več let; na ljubljanskih Žalah so za to namenili skoraj tisoč kvadratnih metrov velik travnik. Videmski Vidov gaj se po dimenzijah s tem sicer ne more kosati, kar pa nadoknadi z lično in premišljeno ureditvijo. Prostor za raztros pepela so uredili na že prej zagrajenem prostoru velikosti 9,4 x 5,9 metra v osrednjem delu starega videmskega pokopališča. Čeprav območje ni pod spomeniškim varstvom, so kovano ograjo in dva svečnika ohranili in obnovili. Trato za raztros pepela so oblikovali v srce, ob njej pa postavili kamnito napisno ploščo, na katero bodo zapisovali imena umrlih (pokop bo sicer lahko tudi anonimen), in nagrobni steber z napisom »V večnem spominu živite z nami«. Za žalujoče svojce so tlakovali pot in postavili leseno klop. Na videmski občini, ki to pokopališče upravlja, so se za ureditev Vidovega gaja odločili, ker so svojci pokojnih izrazili želje za tovrstno obliko pokopa, prostora za takšno ponudbo pa je bilo na pokopališču še dovolj. Prostorsko postavitev so zasnovali v ptujskem podjetju TMD Invest, celotna investicija je občino stala okoli 17.000 evrov. Direktor videmskega pogrebnega podjetja Mir Roman Valič je lani povedal, da letno v Vidmu pri Ptuju opravijo okoli 50 pogrebov, od tega je kakšnih 70 do 80 % žarnih, raztrosi pepela pa so še vedno precejšnja redkost. Takrat je tudi ocenil, da se zaradi novega spominskega parka število raztrosov pepela ne bo bistveno povečalo. Za raztros pepela pokojnikov se ljudje največkrat odločajo zaradi finančnih stisk (gre namreč za eno najcenejših oblik pokopa), pa tudi zato, da se izognejo kasnejšim obveznostim z grobnim mestom. V Vidmu pri Ptuju, kaže, ne bo tako: za enoletni najem tega prostora bo treba plačati 22,50 evra - torej toliko, kot znaša enoletna najemnina klasičnega enojnega groba oz. grobnina. Župan občine Videm Friderik Bračič je pojasnil, da so se za tak znesek odločili na podlagi primerjav cen v Mariboru in Ljubljani: »Sprejeli smo eno nižjih cen.« Preverili smo še sami: na mariborskem pokopališču Dobrava za tak prostor najemnine ne zaračunavajo, na ljubljanskih Žalah pa letno najemnino enojnega groba (34,50 evra) zaračunajo le enkrat. Župan Vidma je pojasnil, da bo morebiten napis na spominski plošči treba plačati kamnoseku, pristojbina pa bo pokrila stroške vzdrževanja prostora, torej čiščenje, barvanje ograje, košnjo in podobno. Z vprašanjem, kako Pri ureditvi Vidovega gaja na videmskem pokopališču so ohranili nekaj starih elementov in dodali nove. Foto: EM Gorišnica • Osnutek OPPN Gorišnica Sever 1 še ni bil javno razgrnjen, a že razburja Povezovalne ceste naj bi »povozile« tudi nekaj hiš Osnutek občinskega prostorskega podrobnega načrta Gorišnica Sever 1, ki so ga na minuli seji potrdili svetniki, nekoč predvideva nove povezovalne ceste, te pa naj bi »povozile« tudi nekaj hiš. Župan Jožef Kokot je pojasnil, da gre le za osnutek in da bodo mogoči tudi popravki, da pa to nikakor ne pomeni, da bi rušili hiše. Gorišniški občinski svetniki so na četrtkovi seji sprejeli kar nekaj pomembnih sklepov. Med drugimi so potrdili drugo izmed treh različic občinskega prostorskega podrobnega načrta Gorišnica Sever 1, s katerim določajo nova pravila gradnje. S podrobnim načrtom bodo lahko urejali območje (gre za severni del naselja Gorišnica - od Dominkove domačije do križišča ob regionalni cesti, ki vodi proti Zamušanom) ter gradili komunalno infrastrukturo in nove objekte. Z uresničitvijo variante, ki so jo svetniki sprejeli, bi se število objektov nekoč lahko povečalo, tudi do 40. Z OPPN pa umeščajo tudi nove povezovalne ceste. Glavna pripomba je bila, da nekatere predvidene ceste potekajo čez zasebna zemljišča ali že postavljene objekte, kar pa pri lastnikih povzroča kar nekaj hude krvi. »Ceste so vrisane preko objektov. Zanima me, ali mi to delamo samo za to, da moramo dobiti ta papir, ali bo to kdaj dejansko realizirano? Ker če bomo to realizirali, me zanima, na kak način? Po tem takem moramo najprej razla-stniniti lastnike nekaterih parcel in objektov, saj so ceste vrisane tam, kjer imajo ljudje privatna zemljišča. To mora biti usklajeno z vsemi lastniki,« je opozoril svetnik Bojan Purgaj, ki je glasoval proti njegovemu sprejetju. Župan Jožef Kokot je pojasnil, da je bilo ob sprejemanju občinskega prostorskega načrta občine Gorišnica določeno, da občina pripravi tudi občinske podrobne prostorske načrte (OPPN) za štiri območja, med drugim tudi za območje Gorišnica Sever 1. V zvezi s pripombo z umeščanjem novih povezovalnih cest, ki bi »povozile« tudi nekatere že zgrajene objekte in privatna zemljišča, pa še razložil: »To, kar vi pravite, je res. Vendar to ni mišljeno, da se bo jutri hiša porušila. Dokler bo hiša stala, bo to tako - mogoče še petdeset let. Vendar če se bo objekt porušil, na tem istem delu, kjer je vrisana cesta, tam ne boste mogli graditi. Nihče pa ne bo nikomur nič rušil.« K temu je še dodal, da bo predvidoma jeseni javna razgrnitev odloka, kjer bodo lastniki teh zemljišč lahko podali tudi svoje predloge in jih bo izvajalec - če bo mogoče -upošteval. »Mi samo sprejemamo predlog, s katerim bo izdelovalec šel do ljudi. To je z vidika pripra- vljavcev oz. zakonodajalcev naji-dealnejša varianta za poseg v naš prostor. Definitivno pa bodo šli s to različico do ljudi. Odziv bo najverjetneje tak, kot je Purgaj rekel, da bo torej to določenim predstavljalo problem. Glede na število razburjenih občanov se bodo najverjetneje korigirale določene zadeve ali pa se sprejele v tej fazi z obrazložitvijo, kot jo je povedal župan: da je to torej idealna rešitev, za katero bo potreben določen čas in konec koncev denar, da se bo to lahko izvedlo,« je v besedo skočil direktor Matevž Cestnik, ki je še svetnikom dejal, da bodo po opravljeni javni razgrnitvi ponovno odločali o dokumentu. Z rebalansom 170.000 evrov za obnovo športne dvorane V nadaljevanju so svetniki potrdili še rebalans proračuna za letošnje leto in tako zagotovili 170.000 evrov za ureditev dotrajanega parketa v Športni dvorani Gorišnica. Denar so sicer zagotovili z zmanjšanjem postavke energetska sanacija objektov, kjer je bilo sprva planiranih 450.000 evrov. Svetnika Silva Soka pa je ob tem še zanimalo, kaj vse nameravajo letos urediti v športnem parku, ki nastaja v samem centru Gorišnice. Župan je pojasnil, da bodo v nekaj dneh dokončali izvedbo podlage na atletski stezi in uredili pomožno igrišče z namakalnim sistemom. V kratkem bodo izbrali izvajalca za projektiranje in želja je, da bi še letos začeli izgradnjo tribun ob igrišču. Kot še ugotavlja župan, pa bo treba igrišče še letos ograditi, da bi ga tako zaprli in preprečili uničevanje: »Ljudje se že vozijo gor, počasi se bodo še s traktorji in kombajni vozili preko,« je še po-komentiral Kokot. Monika Levanič Država bi morala poskrbeti za urgentni center in nakup inkubatorja Kot je svetnikom pojasnil župan Jožef Kokot, bodo gradnjo urgentnega centra finančno podprle vse spodnjepodravske občine, prispevale pa naj bi od 2,5 do tri evre na prebivalca, kar za gorišniško občino konkretno pomeni okoli 13.000 evrov. Občina Goriščnica pa se je pridružila tudi donaciji za nakup novega inkubatorja. Kot je razvidno iz vabila k donaciji kluba Soroptimist Ptuj, je ptujska porodnišnica decembra lani ostala brez enega od dveh nujno potrebnih inkubatorjev. Nov inkubator stane okoli 25.000 evrov, občina Gorišnica pa bo primaknila 500 evrov. Ob tem pa so svetniki z županom na čelu še opozorili, da bi tako za izgradnjo urgentnega centra kot nakup inkubatorja morala poskrbeti država. Svetnika Bojana Purgaja je zmotilo, da nekatere povezovalne ceste, predvidene Gorišnica Sever 1, vodijo čez zasebna zemljišča ali že postavljene objekte. Foto: ML v osnutku OPPN torek • 20. junija 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 Cene raztrosa pepela pokojnikov plati trate dnevov blagoslovil, tako da je nova pridobitev že najbrž moral še podrobneje doreči. Pokopališče Pristojbina za prostor za raztros pepela Ostalo Dobrava, Maribor Pristojbine ni. Izbrane pogrebne storitve se plačajo posebej. Plečnikove Žale, Ljubljana Enkratna pristojbina v višini 34,50 evra (enaka višini letne najemnine enojnega groba). Izbrane pogrebne storitve se plačajo posebej. Raztros pepela je lahko anonimen, mogoče pa se je odločiti tudi za napisno ploščico s pokojnikovim imenom. Najemnina za ploščico za deset let znaša 47,56 evra. Cena granitne ploščice skupaj z napisom in montažo znaša 498,22 evra, v Parku zvončkov (namenjenem mrtvorojenim otrokom) je mogoče izbirati med kovinsko ploščico za 39,90 in granitno za 184,90 evra. Videm pri Ptuju Letna pristojbina v višini 22,50 evra (enaka višini letne najemnine enojnega groba). Izbrane pogrebne storitve se plačajo posebej. Tovrstnega pogreba v Vidmu pri Ptuju še ni bilo, zato bo cenik treba šele oblikovati. Vir: Javno podjetje Zale, Pogrebno podjetje Maribor, Občina Videm Pogreb z raztrosom pepela bo v Vidovem gaju v Vidmu pri Ptuju mogoč ali z napisom na plošči ali povsem anonimno, letno pristojbino bo treba plačati v obeh primerih. Foto: EM spominski Ptuj • Mini maturanti so se poslovili od vrtca Naj vsi vedo, da grem v šolo! Za letošnje mini maturante bo letošnje poletje prav posebno, saj se septembra podajajo novim dogodivščinam naproti. Že 1. septembra bodo sedli v šolske klopi, o tem, da se poslavljajo od vrtca, pa so tudi letos cel svet želeli obvestiti z glasnim piskanjem. Prav vse enote ptujskega Vrtca so se letos predstavile tudi s kratkim programom. „Želim vam, da bi vam današnji dan, tako kot vsi dnevi, ki ste jih preživeli v Vrtcu Ptuj, ostal v najlepšem spominu. Starši, ne pozabite, da je igra v tem obdobju še vedno zelo pomembna in da možgani vaših otrok še zorijo. Z gibanjem, miselnimi in družabnimi igrami v varnem družinskem okolju lahko vplivate na pripravljenost na šolsko delo ter na to, kako se bodo otroci zmogli učiti," je v pozdravnem govoru, letos prvič v vlogi ravnateljice Vrtca Ptuj, na mestni tržnici na prireditvi mini maturantov dejala Marija Vučak. Na simpatičen način je otrokom o svojih izkušnjah v predšolskem obdobju spregovoril tudi župan MO Ptuj Miran Senčar. Glede na to, da ne on ne ravnateljica ptujskega Vrtca kot otroka nista bila mini maturanta, sta tudi onadva dobila piščalko in skupaj z otroki veselo in glasno zapiskala. Sledile so posamične predstavitve enot ptujskega Vrtca na odru na mestni tržnici, zaključili pa so z mini maturantsko himno, ki jo veselo prepeva že cel Ptuj, in skupno zaplesano koreografijo. S njo so šestletniki zaplesali v poletje in nepozabno pričakovanje šolskega leta, ki naj bo srečno in prijetno! Dženana Kmetec P Foto: CG Mini maturanti so se družili na mestni tržnici. dolgo bo pristojbino za prostor v Vidovem gaju treba plačevati, se stvari precej zapletejo. Bračič je pojasnil, da bodo svojci pristojbino za Vidov gaj plačevali, dokler bodo za to pač možnosti: »Kjer se bo lahko plačevalo, se bo, tako je tudi že zdaj. Za grob se navadno plačuje okoli 20 let.« Pri klasičnem ali žarnem grobu je grobno mesto v uporabi, dokler ni na razpolago nekomu drugemu. Na zaplati trate, na kateri bodo raztrosili pepel več pokojnikov, pa bo trenutek, od kdaj naprej je »grobno mesto« spet prosto, praktično nemogoče definirati. Teoretično bi bilo torej pristojbino za Vidov gaj treba plačevati v neskončnost. Videmski občinski svetniki so razmišljali tudi o tem, kakšne sankcije bi za neplačnike sploh lahko uvedli: kako bi pepel, ki ga že dolgo ni več, sploh lahko odstranili? V videmskem pogrebnem podjetju Mir so opozorili še na eno težavo: »Kako bo nekdo, ki nima svojcev in si želi tak pogreb, to izpeljal?« Najbrž bo plačal vnaprej, v nasprotnem primeru bo namreč ... vse ostalo povsem enako? Pojasnili so, da bodo cene pogrebnih storitev določili šele, ko bo znano, kako bodo takšni pogrebi potekali: »Gre za novost. Vsi skupaj se še malo lovimo; tako mi kot izvajalci pogrebne službe in občina kot upravljavka pokopališča.« Košnjo trave bodo plačevali praprapravnuki Lani septembra je zastarel zakon iz leta 1984, ki je urejal to področje, zamenjal nov Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Ta predvideva tudi pogreb z raztrosom pepela, kljub posodobitvam pa na primeru Vidovega gaja ni ravno uporaben. Določa namreč, da se grobovi v najem oddajajo za nedoločen čas (izjema so vrstni grobovi, ki se oddajo v najem za določen čas, po preteku te dobe pa najema ni mogoče obnoviti ali podaljšati): »Najem se lahko prekine v naslednjih primerih: če najemnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu, če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe, ob opustitvi pokopališča ali kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.« Prva in druga možnost pri Vidovem gaju odpadeta ... Je torej »najem« mogoče prekiniti kadarkoli? Po zakonu po prekinitvi najema grob šteje kot opuščen do kon- ca mirovalne dobe, nato ga lahko prekopljejo in oddajo drugemu najemniku. Najemnik grobnega mesta mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vsa nagrobna obeležja, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Pri raztrosih pepela brez napisa na spominski plošči tudi te določbe pravzaprav ne pomenijo ničesar. Zakon najemniku določa še, da za grob plačuje grobnino (tega so oproščena le vojna grobišča) oz. »sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba«. Z grobnina-mi, skratka, mora upravitelj pokopališča pokriti stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in vodenja evidenc, višino grobnine pa s sklepom določi občina. O sorazmernem deležu stroškov vzdrževanja Vidovega gaja pa je za zdaj nemogoče govoriti. Ne le zato, ker ni znano, koliko bo letno vzdrževanje stalo, temveč predvsem zato, ker ne vemo, koliko pogrebov z raztro-som pepela bodo tam opravili in koliko svojcev pokojnih bo redno plačevalo letno pristojbino, čeprav brez smisla . Eva Milo šič Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri j 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj Štajerski TEDNIK * * * oooooi Janez Novak * iO .............................. Z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno j izmed zelo privlačnih nagrad: : športno kolo j ! gospodinjski aparat j j sedežna garnitura j 1 Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017. : • _________ Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si 3838898114427 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 20. junija 2017 Ko se trgajo jadra Ptuj si že dolgo tlakuje pot do enega največjih turističnih biserov v Sloveniji. S turistično strategijo iz leta 1992 so mu celo v petih do desetih letih predvideli mesto med top pet. A se je v 25 letih zgodilo vse prej kot to, danes je Ptuj še daleč od tega, da bi bil v vrhu slovenskega turizma. Vsi okoli njega so znali svoje prednosti in priložnosti izkoristiti, le mestu z edinstveno veduto v Sloveniji in širše je vedno znova spodrsnilo. Na gradu že dobri desetletji ni več restavracije, kjer bi lahko gostili vrhunske turistične, plesne in kulinarične dogodke. S hortikulturno ureditvijo se mesto neuspešno ukvarja že 50 let in več. Toliko so stara razmišljanja oz. ideje o spominskem parku na starem mestnem pokopališču. Desetletja prahu se je nabralo tudi na projektih za ureditev Rance. Podobnih zgodb je še več, v vsakem mestnem kvartu je najmanj ena. Tudi projekt obdravskega hotela z vodno ploščadjo se je razblinil kot milni mehurčki, čeprav naj bi bil „zelo resno" zastavljen. Izginilo je rekreacijsko območje nekdanje Švicarije v Ljudskem vrtu, kot tudi paviljon v Mestnem parku, kjer bi še danes lahko potekale nedeljske kulturne matineje z druženjem meščanov. Zdaj se pišejo neke druge zgodbe, a znova površno, ker se v ihti, da se nekoga odstrani, razlogov je mnogo, ne pogleda globlje. Na Ptujskem jezeru že leta in leta živi tudi vodni šport v slovenskem merilu. Za tem je več kot 40 let dela Brodarskega društva Ranca. Edinstven pogled na to največjo akumulacijsko površino mu je dalo tudi odprto ekipno državno prvenstvo 2017 v jadralnem razredu Optimist, ki so ga organizirali skupaj z Jadralno zvezo Slovenije. 55 jader na Ptujskem jezeru je ustvarilo neponovljivo sliko, ki jo je, žal zaradi takšnih in drugačnih razlogov videlo manj obiskovalcev kot sicer ob podobnih dogodkih v prejšnjih letih. V BD Ranca so se kljub omejenim pogojem s svojimi prijatelji potrudili po najboljših močeh, da so tekmovalci v nedeljo zadovoljni zapuščali tekmovalno areno. Medtem ko so se v prejšnjih letih pred dežjem lahko skrili pod velik šotor in čakali na sonce, jim je bilo to sedaj onemogočeno. Obiskovalci (gledalci) pa so bentili, ker v lokalu, ki je po novem le klubski prostor, lahko postrežejo le članom in tekmovalcem. Na Ranco že vrsto let prihajajo tudi šolarji, ki jih popeljejo s kanuji, a je tudi njim po novem onemogočeno kakovostno doživljanje ptujskega morja; ustavila se je tudi Čigra. Še dobro, da imajo klubski prostori BD Ranca tudi stranišča, kjer tudi obiskovalcem ne zapirajo vrat, tako kot jih njim nepoznavalci vodnega dogajanja in s tem povezanih potreb. Zdaj lahko vsi skupaj samo upamo, da na Ptuju ne bodo skupaj z ihtavimi posegi potonili tudi BD Ranca in vodni športi, ki so se razvili na Ptujskem jezeru in so v preteklosti tudi pomembno prispevali k promociji Ptuja in njegove vodne površine. Za tujce iz dežel, kjer znajo delati uspešne vodne zgodbe, pa je ptujska toliko bolj nerazumljiva in nedomišljena. Majda Goznik Ljutomer • Občina uspela na Eko razpisu Za električna vozila Od sredine maja je polnilnica za električna vozila nameščena tudi v Ljutomeru, in sicer neposredno ob avtobusni postaji, na parkirišču nekdanje tržnice. Občina Ljutomer je lani v decembru izvedla uspešno prijavo na razpis EKO sklada za pridobitev sredstev za uresničitev tovrstne naložbe . Višina pridobljenih sredstev je znašala 2.990 evrov, ki so bili namenjeni dobavi in postavitvi polnilnice. Hkrati jo lahko uporabljata dve vozili. Občino Ljutomer so pri postavitvi projekta bremenili stroški ureditve odjem-nega mesta in označitev parkirišč v znesku 4.750 evrov. NŠ Ptuj • Kolegij županov o urgentnem centru Predstojnik ptujske kirurgije: Polne štiri ure so župani Sp. Podravja v ponedeljek porabili za razpravo na kolegiju. Najpomembnejša (predstavniki šestih občin) enotni in so ptujski Bolnišnici v tej zagati obljubili pomoč. Zelo verjeten in Neizvedba projekta naj bi ogrozila tudi eksistenco ptujske bolnišnice v obliki, kot deluje, sčasoma Izjemno dobro so bili na tokratni Kolegij pripravljeni Sonja Žibrat, predsednica sveta zavoda Splošne Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj (SB Ptuj), Borut Ko-stanjevec, predstojnik kirurškega oddelka, in Andrej Levanič, direktor SB Ptuj. Vsak iz svojega zornega kota so prisotnim županom na kolegiju pojasnili nujnost izvedbe projekta izgradnje ur-gentnega centra. Levanič je, kot že večkrat v zadnjem času, izpostavil dejstvo, da država povsem očitno namerava ptujsko bolnišnico priključiti k UKC Maribor. S tem, ko do izgradnje urgen-tnega centra na Ptuju ne pride, ima po njegovem mnenju, za to odprta prav vsa vrata. Še vedno je prepričan, da je za situacijo, v kateri je ptujska bolnišnica, kriva politika. „Situacija je za bolnišnico samo nerešljiva. Dve leti in pol smo igrali korektno, prepričevali z argumenti, pa nič. Sedaj smo v fazi, ko lahko jasno povemo, da če do izgradnje urgentnega centra na Ptuju ne pride, je to konec regionalne bolnišnice, kot jo poznamo. To sčasoma pomeni tudi konec bolnišničnega zdravljenja, saj je vprašanje, kaj bo od tega sploh ostalo," je bil jasen Leva-nič in dodal, da veliki skrbijo le Kot vse kaže, bodo župani v proračunih našli 2,8 € prispevka po prebivalcu za izgradnjo urgentnega centra, kar javi s financiranjem številnih drugih zavodov to ni pretirano visok znesek. Tudi občinski denar je denar nas vse zdravljenje gotovo mora biti prioriteta. za svoje privilegije, majhne bolnišnice, ki delujejo v sklopu teh, pa postanejo obrobne in nepomembne. Da si tega nikakor ne želijo in da je nujno, da se izgradnja ur-gentnega centra na Ptuju prične čim prej, je prepričan tudi predstojnik kirurškega oddelka Borut Kostanjevec. Županom je slikovno predstavil pogoje, v katerih trenutno delajo in jim pokazal, kakšne prostore dejansko bolnišnica želi graditi ter kaj jim je bilo prvotno ponujeno. „V hodniku imamo tudi po 130 bolnikov. Če primerjamo, koliko je za izgradnjo urgentnega centra dobila Ljubljana, bi nam pripadalo vsaj 5 milijonov po številu pacientov, ki jih obravnavamo. Če urgentni center ne bo zgrajen, bomo umirali mi, vsi vi. Ko smo zdravi, se pomena zdravja sploh ne zave- damo," je županom pojasnjeval Kostanjevec. V treh majhnih operacijskih sobah izvedejo 3600 operacij letno, v njih je tudi po deset bolnikov, zaradi neustreznih prostorskih pogojev se bakterije prenašajo bliskovito, vsaj petkrat letno pa imajo v operativni blok tudi vdore fekalij. „Po operacijski sobi nam je ta teden dobesedno tekel drek. Če ne bomo šli v iz- Trnovska vas • Investicije 2017 Modernizacija cest in ureditev vodotoka v naselju Črmlja Letošnji proračun občine Trnovska vas je določen v višini 1,230 milijona evrov prihodkov in prav toliko odhodkov. Za investicije bodo letos porabili okrog 250.000 evrov. Časi, ko smo lahko v občinah za investicije namenili tudi okrog 50 odstotkov letnega proračuna, so mimo, pove župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Investicijska sredstva bodo zagotovili iz rednega proračuna, 33.000 je nepovratnih sredstev; za 49.000 evrov pa v tem trenutku še ne vedo, ali bodo povratna ali nepovratna, ker na upravnem sodišču še poteka spor o tem. Projekte za razpis so pripravili, vendar trenutno že kaže tako, da jih po vsej verjetnosti ne bo. Letos so dokončali investicijo iz leta 2016, rekonstrukcijo ceste Trnovska vas-Pesjak v višini okrog 300.000 evrov, čaka jih še plačilo v višini 39.800 evrov. Rekonstrukcija ceste je izvedena v dolžini 1300 m in širini 4 m, v okviru investicije so uredili tudi odvodnjavanja ceste, vzporedno z njo pa tudi kolesarsko stezo v širini 1,8 m. Cesto in kolesarsko stezo ločujejo travni tlakovci. Dela je izvedlo CP Ptuj, d. d., in so v celoti že končana. 45.000 evrov pa so stala dela na rekonstrukciji ceste Trnovska vas-Mohorič v dolžini 800 m, ki jo je prav tako izvedlo CP Ptuj. Med letošnje investicije sodi tudi ureditev vodotoka v naselju Črmlja. Potok je bilo treba zaradi zamuljenosti in naplavin očistiti, struga potoka je bila tudi močno meandrirana. Z regulacijo je postala bolj pretočna. Dela je izve- dlo VGP Drava Ptuj, d. o. o., kon-cesionar za urejanje vodotokov za porečje Drave. Stroške regulacije, ki je znašala okrog 40.000 evrov, sta si razdelila občina in ministrstvo za okolje in prostor. Letos načrtujejo še rekonstrukcijo dela ceste v naselju Ločič v dolžini 800 m, kar jih bo stalo okrog 90.000 €. Projektna dokumentacija za izgradnjo kanalizacijskega omrežja z novo čistilno napravo v naselju Trnovska vas (Trnovci) je v izdelavi, aktivno pa se pripravljajo tudi na izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja. Želijo si, da bi se sčasoma lahko nanj priklopili vsi občani. Tako občina kot občani pa si želijo, da bi imeli za investicije še več denarja, saj je potreb veliko. MG Štajerski l Stajerskitednik Stajerskitednik www.tednik.si BSgl Foto: arhiv občine Rekonstrukcija ceste Trnovska vas-Pesjak je stala okrog 300.000 evrov. Foto: NS torek • 20. junija 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 „Igramo se s človeškimi življenji" točka - urgentni center - je bila sicer čisto na koncu dnevnega reda. Do takrat je velika večina županov kolegij že zapustila, a so bili tisti, ki so ostali realen načrt je, da bo vsaka občina prispevala 2,8 evra po prebivalcu, kar bi bilo ravno dovolj sredstev za začetek izgradnje ptujskega urgentnega centra, tudi konec bolnišničnega zdravljenja... bi seveda bil enkraten znesek. V primerih in zagotavljanje ustreznih pogojev za gradnjo danes, novih investicij v ptujsko bolnišnico več ne bo," je bil jasen predstojnik ptujske kirurgije, prepričan, da urgentni center ne pomeni le izboljšanja prostorskih pogojev, ampak je povezan tudi s samo eksistenco bolnišnice v obliki, kot deluje danes. „Igramo se s človeškimi življenji. Je človeško življenje res tako poceni?" je še nadaljeval Ko-stanjevec. Zibratova: „Razočarana sem nad odzivom županov, svetnikov ..." Medtem ko sta Kostanjevec in Levanič zelo jasno govorila o nujnosti investicije, pa je Sonja Žibrat, predsednica sveta zavoda, bolj igrala na čustva županov Spodnjega Podravja. Dejala je, da je razočarana nad njihovo dosedanjo odzivnostjo, da se je le en župan udeležil dogodka, ki so ga tri velika podjetja - Perutnina Ptuj, Talum in skupina Finakos - pripravila z namenom zbiranja sredstev za izgradnjo urgentnega centra. Kot je dejala, akcija poteka od aprila, a pravega posluha in odziva občin doslej ni bilo. „V Ljubljani morajo videti, da cela lokalna skupnost podpira ta projekt tudi v dejanjih. Politiki v centru ni interes, da se na Ptuju gradi, oni imajo drugačne načrte," je bila jasna Žibratova, ki je prepričana, da so ti meseci in dnevi odločilni. Zato je na vse župane naslovila apel, naj pomagajo po svojih močeh, naj skušajo najti sredstva in prispe- vati svoj kamenček k mozaiku. „Gospodarstveniki se trudijo, kolikor lahko, čeprav to ni njihova naloga. Žalostno je tudi, koliko županov je s kolegija odšlo. Pomagajmo, podpišite pismo o nameri, tretjina sredstev se je zbrala, kaj dosti več z dobrodelnimi dogodki ne bo šlo," jim je položila na srce. Zupani bodo pomagali: problem je bil tudi v komunikaciji Apel Žibratove je ptujski župan Miran Senčar ocenil kot primeren, prepričan je, da mora lokalna skupnost tokrat stopiti skupaj. Prevzel je nalogo, da na vse občine v Spodnjem Podravju naslovi dopis in jih zaprosi za pomoč. Kot je dejal, se je z vodji svetniških skupin o tem na Ptuju že pogovarjal in so pripravljeni podpreti ta projekt. Tudi Darinka Fa-kin, županja občine Majšperk, se je strinjala, da dileme okrog tega, ali pomagati, ne sme biti. Čeprav so omejeni s sredstvi, bodo podpisali pismo o nameri. Problem je po njenih besedah nastal tudi zaradi slabe komunikacije, saj občine doslej niso jasno vedele, kaj se od njih pričakuje. Tudi župani občin Kidričevo, Juršinci Gori-šnica so se strinjali s tem in dejali, da bo lokalna skupnost zagotovila manjkajoči del sredstev in na ta način dala državi jasen signal. Da je država povsem padla na izpitu pri tem projektu, pa je bilo mnenje završkega podžupana. Po izračunih, predstavljenih na kolegiju županov, bi bilo dovolj, če vsaka občina nameni 2,8 evra po prebivalcu. Za ptujski občinski proračun to recimo predstavlja 64.000 evrov. Skupaj bi na ta način zbrali 400.000 evrov, ob 180.000 evrih, doslej zbranih z dobrodelno akcijo, bi to bilo ravno dovolj za začetek izgradnje. Kot vse kaže, bo pismo o nameri z obljubo županov, da bodo pokrili manjkajoči del, podpisano že kmalu, posredovali ga bodo na ministrstvo in s tem bodo izpolnjeni vsi pogoji za začetek del. Zaprta bo namreč finančna konstrukcija in omogočen transfer. Projekt bi se lahko začel konec leta 2017, zaključen pa bi bil v 2018, ko bodo tudi občine predvidoma nakazale svoj delež. Dženana Kmetec DU Ptuj: župane zanima, kaj se dogaja s koprsko enoto Na dnevnem redu kolegija je bilo tudi tokrat aktualno dogajanje v Domu upokojencev Ptuj. Jožica Šemnički, direktorica Doma, je najprej predstavila dogajanje okrog usklajevanj za nakup občinske parcele na Potrčevi. Še enkrat je povedala, da je zastavljena cena občine previsoka in da bi tak nakup ceno najema stanovanj bistveno podražil. Pojasnila je, da rešitev vidijo v sodelovanju s ptujsko Bolnišnico, a žegen, da bi se to zgodilo, še mora dati vlada. O špekulacijah, da se bo koprska enota odcepila od Doma upokojencev Ptuj, je Šemničkijeva dejala, da o tem ne odloča ona, temveč lastniki, torej država. Investicija en milijon za obnovo kuhinje se ji sicer zdi previsoka, kar bi lahko vplivalo na končno odločitev o tem, ali koprska enota ostaja del ptujskega Doma upokojencev ali ne. Nekaj besed so namenili še predvideni podražitvi cen v Domu, doslej ministrstvo tudi predlagane 5-odstotne podražitve ni potrdilo. Dom koper Sv. Tomaž • Prenovili prodajalno KZ Ptuj Dodali program za vrtičkarje in kmetijstvo Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj je obnovila svojo prodajalno z živilskim blagom v občini Sv. Tomaž. Prodajalna posluje kot Mercatorjeva franšiza. Poleg izvedbe obnovitvenih del in posodobitve prostorov so razširili tudi prodajni program. Dopolnili so ga s programom za kmetijstvo in vrtičkarje. Za v prihodnje načrtujejo še ureditev in odprtje kmetijske prodajalne. Kolektiv zaposlenih se po svojih najboljših močeh potrudi za vsakega kupca. Material za kmetijsko dejavnost kupcem dostavijo tudi na dom: semena, gnojila, krmila, fitofarmacevtska sredstva, cement, čistila za molzne stroje ... Najmanjša vrednost naročila za dostavo na dom znaša 50 evrov. Ob odprtju prenovljenih prostorov franšizne prodajalne so pri Sv. Tomažu pripravili priložnostno slovesnost. Veseli so bili vsakega kupca, pa tudi obiska gostov. Navzoče na slovesnosti je pozdravil tomaževski župan Mirko Cvetko, razvoj dejavnosti in načrte poslovanja za v prihodnje sta predstavila vodja komerciale na KZ Ptuj Branko Valenko in predsednik nadzornega sveta Ivan Svržnjak. Za pogostitev s pecivom so poskrbele članice aktivov kmečkih žena iz Ormoža in Sv. Tomaža. MZ Kolektiv zaposlenih v prodajalni KZ Ptuj, Mercatorjevi franšizi, pri Sv. Tomažu. Foto: Črtomir Goznik Do specialista Specialisti v manj kot 3 tednih! ' J Dobro je biti sam svoj mojster. i ^fl A ne, ko gre za zdravje. Sklenite zdravstveno zavarovanje Specialisti in si že od 9,43 € na mesec zagotovite kakovostno ter hitro specialistično obravnavo. V primeru zdravstvenih težav se splača imeti zanesljivega partnerja Vaš partner za zdravje. triglavzdravje triglavzdravje.si Foto: CG Foto: arhiv 8 Štajerski TEDNIK Izobraževanje torek • 20. junija 2017 Sveti Tomaž • Srečanje sošolcev 40. obletnica valete 9. junija 2017 smo se zbrali sošolci in sošolke OŠ Sv. Tomaž, letnik 1962, ki smo v šolskem letu 1976/1977 zaključili osnovno šolo. Zbrali smo se v Piceriji Oz-mec pri Sv. Tomažu ter si z veseljem ogledali te spremenjene s čudovitimi gubami polepšane vesele, pa tudi resne obraze, zaznamovane s številnimi lepimi življenjskimi zgodbami, pa tudi razočaranji in preizkušnjami. Najprej smo se na pokopališču poklonili trem sošolcem. Nato je sledil ogled OŠ Sv. Tomaž. Pred šolo so nas pričakale razredničarke Anica Megla, Tanja Potočnik in Anica Rajh. Snidenje z razredničarkami je bilo zelo prisrčno, še posebej, ker razredničarke Tanje nismo videli skoraj 40 let. Ravnateljica OŠ Sv. Tomaž Irma Murad in učiteljica Zlatka Majcen sta nam omogoči- li ogled notranjosti šole. Ogled šole je bil posebej zanimiv, saj se je naša generacija v novo šolo preselila v 4. razredu. Prej smo obiskovali pouk na treh različnih lokacijah. Presenetili sta nas urejenost in prostornost šole, ki je v celoti prenovljena, velika in svetla, kar pomeni veliko višji standard za sedanje učence od takratne nove osnovne šole. Naša generacija je obiskovala osnovno šolo do 5. razreda v dvoizmenskem pouku. Popoldan smo pouk končali ob 17. uri. Takrat še ni bilo šolskih prevozov. Nekateri učenci so hodili v šolo tudi 8 km in več peš, v vsakem vremenu. Prav zaradi tega se je na poti v šolo in še posebej iz šole dogajalo veliko druženj in prijetnih dogodkov, na katere radi obujamo spomine. Čeprav smo ena redkih generacij, ki se srečuje vsakih pet let, se vsakega srečanja še posebej veselimo, saj smo se zbrali zato, da bi za eno noč ustavili ta nemirni, nori čas, poklepetali, se smejali, uživali v trenutkih, jih shranili, vsakega posebej, za danes in za jutri. Ugotovili smo, da smo sošolci v večini ostali v bližnji okolici oz. v Sloveniji. Najdlje živi sošolec Jožef Keček, ki je Generalni konzul RS v Munchnu. Druženje sošolcev smo zaključili z vabilom na naslednjo, 45. obletnico OŠ. Marta Korez Ptuj • Zaključek natečaja Jaz, ti, mi za Slovenijo Ekošolarji iz Grajene dvakratni državni zmagovalci Projekt Ekošola kot način življenja se na OŠ Ljudski vrt Ptuj, podružnica Grajena, izvaja že štirinajsto leto. Vsa leta so učenci osvojili zeleno ekozastavo in potrdili mednarodni certifikat. Sodelujejo tudi v različnih natečajih, kjer so osvojili veliko prvih in drugih mest. V letošnjem šolskem letu se lahko pohvalijo z dvakratnim naslovom državnih prvakov. V letošnjem šolskem letu so učenci s svojimi mentorji izvedli kar devetnajst različnih aktivnosti in projektov. Eden izmed njih je bil projekt Jaz, ti, mi za Slovenijo. Ta projekt s humanitarno noto so izvajali drugič zapored. Letošnje vseslovenske humanitarne akcije so se lotili malo drugače. Zbirali so plastenke in embalažo in tako prispevali svoj delež za nakup ogrevalne posteljice za novorojenčke izolske porodnišnice. V tednu aktivnosti pred dnevom šole so imeli tehniški dan, ki je bil namenjen ustvarjanju oblek iz odpadnih materialov, predvsem iz plastenk in kartonske embalaže za mleko in sokove (KEMS). Najboljše obleke so na prireditvi ob dnevu šole prikazali na modni reviji, druge pa so razstavili na šolskem hodniku. Prijavili so se tudi na likovno-ustvarjalni natečaj, kamor so poslali fotografije najboljših kreacij. Komisijo je prepričala obleka, izdelana iz KEMS, ki so jo dopolnjevali dodatki: klobuk iz pokrovčkov, škratovski čeveljčki in torbica iz tetrapaka. Tako so želeli opozoriti na pomen ponovne uporabe embalaže ter s tem na ohranjanje naravnih virov. Obleko so izdelali učenci 6. g razreda pod mentorstvom Mihaele Kukovec. Nagrajeni učenci ustvarjalci so bili: Nika Potočnik, Filip Gašparič, Taja Ornik, Nejc Črepnjak in Domen Veršič Jurša. Izmed vseh prijavljenih slovenskih osnovnih šol so dobili 1. nagrado 2. Foto: Arhiv šole Zmagovalna kreacija na natečaju Jaz, ti, mi za Slovenijo triade in si tako prislužili priznanje ter praktično nagrado. Učenci podaljšanega bivanja so se vključili v projekt Mladi v svetu energije, ki ga razpisuje Ekošola Slovenije v sodelovanju z GEN energijo iz Krškega. Učenci tretjega razreda so z mentorico Nado Sevšek ustvarjali na temo Kako bi narisali elektriko. Vseh 23 učencev je izdelalo različne praskanke, na natečaj pa so jih poslali 11. Podelitev na- grad je bila v ponedeljek, 12. junija, v prostorih Gen energije v Krškem. Prireditve so se udeležile štiri učenke in mentorica. Komisija je bila nad risbami tako navdušena, da jim je dodelila 1. mesto v 1. starostni kategoriji (učenci od 1. do 3. razreda). Tako so tretješolci potrdili uspeh svojih predhodnikov, ki so bili državni zmagovalci predlani. Mihaela Kukovec in Nada Sevšek Cirkulane • Sprejem odličnjakov pri županu Čestitke šestim najboljšim Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v sejni sobi občine sprejel učence cirkulan-ske lokacije Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, ki so vseh devet let šolanja zaključili z odličnim uspehom. V iztekajočem se šolskem letu je bilo zlatih odličnjakov šest: Mateja Golc, Zala Horvat, Nino Kokol, Karolina Majhen Bednjički, Iva Petrovič in Andreja Štumberger. Na slavnostnem sprejemu so jih spremljale tudi ravnateljica cir- kulansko-završke šole Suzana Petek, razredničarka Miroslava Vršec in sorazredničarka Marica Zebec. Župan je devetošol-cem čestital in jih nagradil z darili Občine Cirkulane. V nagovoru je opozoril na pomen znanja za življenje in odličnja- kom zaželel, da bi uspehe nizali tudi v nadaljnjem šolanju in nekoč prispevali k razvoju domačega kraja. O šestih najboljših učencih s cirkulanske lokacije OŠ Cirkulane-Zavrč bomo gotovo še slišali. EM Ormož • Literarni dopoldan za zlate bralce Bralna značka in rap Z zlatimi bralci, ki so se zbrali na vrtni terasi ormoške knjižnice, je Denis Žuran, član skupine Krdelo, delil svojo glasbo, anekdote in življenjske izkušnje. Medobčinska zveza prijateljev mladine Ormož je v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška zadnji teden v maju priredila literarni dopoldan za zlate bralce, devetošolce, ki so vsa leta obiskovanja osnovne šole osvojili bralno značko. 38 zbranih osnovnošolcev z njihovimi mentorji je navdušil pogovor s priljubljenim mladim ustvarjalnim Ormožanom Denisom Žuranom, ki jim je predstavil svoje poglede na bralno značko Žuran, sicer študent Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor, je svojo družbeno-kritično poezijo začel objavljati že v gimnazijskih letih, kot član skupine Krdelo pa je lansko leto objavil tudi EP-ploščo Mesečno potovanje, ki naj bi služila kot uvod v njegov prihajajoči album. Tokrat se je mladim bralcem predstavil s tremi komadi, ki so poželi splošno navdušenje vseh prisotnih, še večje pa njegovi lastni spomini na bralno značko. Da Franček in prijatelji morda ni najprimernejši izbor knjige za devetošolca, so tako v smehu morali priznati tudi letošnji zlati bralci. Ob zaključku svoje osnovnošolske bralne poti so bili nagrajeni s knjigo Saša Dolenca Od genov do zvezd, mladi rap glasbenik pa jim je dal dragocen nasvet, ki se ga splača ponoviti - naj spoštujejo sebe in verjamejo vase. Naj ga čim dlje nosijo s sabo. MŠ Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč Foto: MS torek • 20. junija 2017 Izobraževanje ŠtajerskiTEBKlK 9 Ptuj • Najboljša četverica OŠ Ljudski vrt Vsestranska in nadpovprečna generacija Šolsko leto, ki se izteka, je bilo za Osnovno šolo Ljudski vrt s podružnico Grajena izjemno uspešno na številnih področjih. Nadpovprečne rezultate so dosegali na tekmovanjih iz znanja, umetnosti, tehnike, športa ... Izjemno veliko učencev OŠ Ljudski vrt je v šolskem letu 2016/2017 osvojilo zlata in srebrna priznanja na državnih tekmovanjih. Matematika, fizika, zgodovina, astronomija, slovenščina, geografija so le nekateri predmeti, ki jih osnovnošolci, ki obiskujejo OŠ Ljudski vrt, odlično obvladajo, kar so dokazali tudi s priznanji. Zlato so si prislužili tudi učenci, ki obiskujejo turistični krožek, saj so osvojili zlato priznanje na državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič je na vse uspehe izjemno ponosna. Veseli jo tudi zmaga na Otroški varnostni olimpijadi, pa dosežek učencev Anžeta Goloba in Eneja Klasinca, ki sta osvojila 3. mesto na državnem tekmovanju iz kon-struktorstva, s čimer sta postala zlata Zotkina talenta. Osvojena so bila tudi številna športna priznanja. „V letošnjem šolskem letu smo posebej ponosni na štiri učence 9. razreda: Gala Zmazka, Vita Levstika, Vido Glatz in Kajo Petrovič. Gal je letos osvojil štiri zlata priznanja in postal državni prvak iz matematike, saj je osvojil vse možne točke. Na tekmovanju iz fizike je osvojil 2. nagrado. Celo leto je obiskoval matematične priprave v Ljubljani za mednarodna tekmovanja. Udeležil se je matematičnega tekmovanja Mednarodno tekmovanje mest. Dosegel je tudi normo za srednjeevrop- Ravnateljica pravi, da so ponosni na vse uspehe, posebej pa na štiri učence 9. razreda: Gala Zmazka, Vita Levstika, Vido Glatz in Kajo Petrovič. sko matematično olimpijado. Vito Levstik je prav tako osvojil štiri zlata priznanja in je državni prvak iz matematike, saj je osvojil vse možne točke. Na tekmovanju iz fizike in astronomije je osvojil 3. nagrado in se uvrstil na mednarodno astronomsko olimpijado v Sankt Peterburgu, kjer je lani osvojil bronasto medaljo. Vida Glatz je osvojila šest zlatih priznanj. Na tekmovanju iz astronomije je osvojila 2. nagrado in se tudi uvrstila na mednarodno astronomsko olimpijado v Sankt Peterburgu. Gal, Vito in Vida se bodo zaradi izjemnih dosežkov iz matematike, fizike ali astronomije udeležili poletne šole na Bledu. Kaja Petrovič je bila kot zastopnica Slovenije aktivna udeleženka dogodka Z otroki, za otroke, simpozij o sodelovanju otrok, ki je potekal novembra 2016 v Bruslju. Kaja se je v parlamen- tu srečala z dvema slovenskima evro poslancema, s katerima se je pogovarjala o učenju in izobraževalnem sistemu. Vseh učencev in dosežkov sploh ni mogoče izpostaviti," pravi Vaupotič Ze- mljičeva, ki ob tem poudarja, da za uspešnimi učenci stojijo prizadevni učitelji, ki vlagajo veliko truda v delo z učenci in jih vodijo na poti do uspešnih rezultatov. Dženana Kmete c Zavrč • Sprejem zlatih odličnjakov Da bi se vrnili v domači kraj Podžupan občine Zavrč Janko Lorbek in direktorica završke občinske uprave Evelin Jab-ločnik Makoter sta učence završke lokacije Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, ki so se vseh devet let vzorno učili, povabila na klepet. Elena Borak, Eva Borak, Žan Hrnčič in Leonardo Punčec so osnovno šolanje zaključili z odličnim uspehom, na sprejemu sta jih spremljali še ravnateljica cirkulansko-završke šole Suzana Petek in razredničarka Darka Korošec Hazenmali. Podžupan je najboljšim učencem v nagovoru čestital za dosedanje in jim zaželel nadaljnjih uspehov, za spomin jih je tudi obdaril. Poudaril je, da je znanje pomembna vrednota, ki jo je treba ves čas nadgrajevati. »Upam, da se boste po končanem šolanju vrnili domov ter s prido- bljenim znanjem in izkušnjami doprinesli k razvoju kraja,« je sklenil Lorbek. Ravnateljica šole se mu je zahvalila - ne le za sprejem, temveč predvsem za to, da je sodelovanje med občino in šolo vseskozi odlično. EM Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč Foto: CG optika-kuhar.si 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 20. junija 2017 h Ptuj • Razkrite nove zanimivosti iz ptujskih depojev Tudi razbite sklede veliko povedo Sredi prejšnjega tedna so v galeriji Magistrat ptujske Mestne hiše odprli že deveto razstavo iz cikla Iz ptujskih depojev. Ker bogate ptujske arheološke dediščine v Ptuju nimajo kje razstaviti (Kako dolgo še, mačehi država in občina? Kdaj bo naslednja svetovna razstava z odvečnim paviljonom?), so se v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož odločili opozoriti na svojo dejavnost s serijo drobnih razstavic, ki jih pripravijo v vitrini ali dveh na različnih lokacijah po mestu. Tokratna, že deveta vabi v prvo nadstropje ptujske Mestne hiše, kjer so na ogled ostanki rimske keramike, ki jo strokovnjaki označujejo z besedama terra sigillata - žigosana zemlja. Na razstavi gre za posodje, ki je bilo najdeno pri izkopavanjih na območju nekdanje ptujske vojašnice in dominikanskega samostana, je pojasnila avtorica razstave Sigilatno posodje MajaJanežič. Rimsko lončeno posodje - prvenstveno gre za sklede, čaše in krožnike - sodi med najbolj raziskane arheološke ostaline rimskega časa; na osnovi ostanka neke sklede lahko strokovnjaki določajo skoraj na desetletje natančno, iz katerega obdobja je nek košček. To je zlasti pomembno zato, ker pri drugih izkopaninah, na primer pri orožju ali nakitu, takšno natanč- Foto: Črtomir Goznik Avtorica razstave Maja Janežič no določanje ni možno, in v tem primeru morebitne keramične najdbe omogočijo, da določijo, iz katerega obdobja je neka najdba. Razstavo spremlja zelo poučen katalog. Ne bomo ga povzemali, pač pa si ga vzemite ob naslednjem obisku Mestne hiše - pa četudi boste tja šli samo zaradi razstave, ki vam bo dokazala, da nek najdeni kos keramike ni samo navadna črepja, pač pa vsaka razbita skleda pripoveduje svojo zgodbo. Razstava je nastala v sodelovanju med Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Centrom za preventivno arheologijo, Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, MO Ptuj in kulturnim ministrstvom. jš Ptuj • Mednarodni arhivski dan v ptujskem arhivu Kjer so doma zanimive zgodbe iz preteklosti Tudi letos so se v Zgodovinskem arhivu na Ptuju pridružili praznovanju mednarodnega dneva arhivov, ki ga arhivarji praznujejo 9. junija. Na ta dan leta 1948 je bil namreč pod okriljem Unesca ustanovljen Mednarodni arhivski svet. Dejan Zadravec je predstavil najdragocenejše gradivo, ki ga hranijo v ptujskem arhivu. Eden od načinov praznovanja arhivov v lokalnem okolju so dnevi odprtih vrat. Ptujski arhiv ga je pripravil prav na svoj dan, v petek, 9. junija. Pričeli so ga dopoldne z branjem arhivske Ptuj • Koncert Ženskega pevskega zbora Vrtca Ptuj Ne bodi kot drugi Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj, ki deluje pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne, je tudi letos pripravil odličen koncert. V četrtek, 8. junija, je v Narodnem domu na Ptuju vse vrelo od pozitivne energije. Koncert, ki so ga pevke ŽPZ Vrtca Ptuj naslovile Ne bodi kot drugi, je ponudil pester repertoar, ki sta ga skrbno izbrali idejna vodja koncerta Gordana Jovic in zborovodki-nja Jasna Drobne. Po ocenah prisotnih sta opravili odlično delo. V goste so pevke povabile tudi Mladinski pevski zbor Mladika, ki ga prav tako vodi zborovodkinja Jasna Drobne, in jazz solo pevko Janjo Kra- njčič, za vizualni del pa je s svojimi umetninami poskrbela Mojca Teršek. „Očitno smo se našle v pravem trenutku, saj naše triletno delo žanje vse večje pohvale. Tudi izredno dobra ocena našega petja na Območni reviji pevskih zborov kaže na to. Zgodila pa se je še ena sprememba v zboru, namreč zaradi premajhnega števila pevk, ki smo zaposlene v Vrtcu Ptuj, smo k sodelovanju povabile zunanje pevke in zdaj naše število narašča, zato razmišljamo tudi o spremembi imena, saj imena Vrtca Ptuj v taki sestavi ne moremo več uporabljati," je po koncertu dejala predstavnica zbora Gordana Jovic. Publika je Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj večkrat nagradila z glasnim aplavzom. Dženana Kmetec pravljice Miška Mica v arhivu za predšolske otroke, ko jih je obiskala skupina otrok iz enote Vijolica ptujskega vrtca. Popoldne je direktorica arhiva Katja Zupa-nič govorila o načinih varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo, goste pa povabila tudi na ogled arhivskih skladišč, enih najsodobneje urejenih v državi. V nadaljevanju je Nataša Majerič Kekec popeljala obiskovalce po razstavi ob 150-letnici Rdečega križa na Slovenskem, ki so jo pripravili v ptujskem arhivu, za konec pa je Dejan Zadravec predstavil najdragocenejše gradivo, ki ga hranijo v Ptuju. »V naši ustanovi skrbimo za naš skupni spomin, pri nas je moč spoznati zanimive zgodbe iz preteklosti in prepričana sem, da od nas obiskovalci odhajajo z občutkom zadovoljstva,« nam je dejala direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič. jš Foto: ČG Ormož • Knjižnica Frana Ksavra Meška Večer brez meja z Alešem Štegrom Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož je tokrat obiskal vsestransko izjemno nadarjeni in mednarodno priznani Ptujčan Aleš Šteger, ki je v imenu založbe Beletrina predal podarjene knjige za novo krajevno knjižnico v Ivanjkovcih, vsem zbranim pa privoščil neprecenljivo izkušnjo ob ogledu filma Brezmejno. Prvi junijski večer v letu 2017 je v ormoški knjižnici minil v znamenju filmsko-literarnega dogajanja ter sproščenem pogovoru s pesnikom, pisateljem, literarnim kritikom in prevajalcem, ki ga ni treba posebej predstavljati. Začetna urica večera, ki je za mnoge še prehitro minila, je bila posvečena Štegrovemu razmišljanju o jeziku, vlogi narečij in domačega okolja, o dosežkih njegove generacije ter njegovemu literarnemu ustvarjanju, še zlasti pisateljskemu perfor-mansu Na kraju zapisano, ki ga vsako leto izvede v enem večjih svetovnih mest. Seveda se ni pozabilo na nepogrešljive Dneve poezije in vina, ki se bodo tudi letos konec avgusta odvijali na Ptuju, zaobšli pa ne bodo niti ormoške knjižnice, kakor se tudi ni pozabilo slovenskega portala za izposojo in prodajo elektronskih knjig, Biblosa. Druga polovica večera je bila namenjena ogledu dokumentarnega filma Brezmejno avstrijskega režiserja Petra Zacha. Film, ki je nastajal skoraj desetletje, je gledalce popeljal skozi obmejna mesta in vasi ter skozi razmišljanja tamkajšnjih prebivalcev vsakega izmed njih, pa tudi gledalcev, privedel do lastnega zaključka, kaj so to meje ter kje in koliko so pravzaprav potrebne. Da se je tematika močno dotaknila vseh zbranih, so bile nedvomno zaslužne minute posvečene tako ormoškemu kot ptujskemu območju. O tem se je nato z navdušenjem poklepetalo še ob druženju na vrtni terasi, ki se je zavleklo pozno v noč, a ob slovesu zagotovo ni bilo nikomur žal, da je ta četrtkov večer preživel v knjižnici, ki je še enkrat več poskrbela za prijeten, kakovosten, predvsem pa obiska vreden dogodek. Marinka Vnuk Elfriede Jelinek: Učiteljica klavirja Roman, ki smo ga tokrat vzeli s knjižne police, je delo avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek, našli pa smo ga med predlogi za bralno značko za odrasle. Elfriede Jelinek piše o zlorabah v javnem, političnem in tudi v zasebnem življenju avstrijske družbe. Uporablja sarkastičen, provokativen slog, ki ga njeni nasprotniki - zdaj pa tudi že sama - označujejo za nespodobnega, bogokletnega, vulgarnega ali pa ga opišejo posmehljivo. Leta 2004 je prejela Nobelovo nagrado. Roman učiteljica klavirja je napisala l. 1983, torej ne gre za neko njeno novejše delo, govori pa o tridesetletni učiteljici klavirja, ki še vedno živi z mamo, ta pa nanjo vpliva zelo razdiralno. Pravzaprav gre med njima za sadomazohističen odnos. V njuno življenje Erika pripelje še deset let mlajšega učenca in ga pritegne v uničevalen, bolezensko erotičen ples. Pisateljica uporablja veliko metafor iz sveta glasbe in se je dobro spoznati nanjo (pisateljica je študirala orgle, kljunasto flavto in kompozicijo), da lahko človek bere roman, ki je kritika malomeščanske družbe, zapisana z mojstrskim peresom Nobelove nagrajenke. Po romanu je bil leta 2001 posnet v Cannesu nagrajen film. Ocena: 5. js Rokomet Po uspešnosti reprezentanc rokomet št. 1 Stran 14 Motokros Zmagovita Timova vrnitev na domače steze Stran 14 Tenis Nina v slovenskem finalu potegnila krajšo Stran 15 Boks Na EP hiter konec za Venka in Lazarja Stran 15 Nogomet V Gerečji vasi ponosni na prehojeno pot Stran 16 Nogomet Dvakrat slavila NŠ Drava, enkrat Aluminij Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Slobodan Grubor, trener NK Aluminij » Niso lenarili, opravili so domačo nalogo« 48-letni Hrvat z avstrijskim potnim listom Slobodan Grubor bo tudi v sezoni 2017/18 vodil člansko ekipi NK Aluminij. V drugo zaporedno sezono v 1. ligi bo vodil nekoliko spremenjeno ekipo, cilji pa bodo po opravljenih analizah in kratkem premoru zagotovo nekoliko višji od lanskih. »Vsi se zavedamo, da je poletni premor kratek. Za nas bi bil ta zaradi napovedanih dodatnih kvalifikacij še krajši, kljub temu pa sem fantom dal 14 dni premora. To je minimalen čas za regeneracijo med sezonama, za osvežitev,« je dejal Grubor, ki je spomladi s svojimi varovanci naredil odlično delo. Med vsemi ekipami 1. lige je namreč imel peti najboljši izkupiček. »Ekipa je imela glavo in rep« Kaj pa so pokazale analize, kaj je bilo pozitivnega in kaj bi bilo treba izboljšati? S. Grubor: »Kor prvo bi med pozitivnimi stvarmi izpostavil, da je bil izpolnjen cilj - obstanek v 1. ligi. Tudi peti izkupiček štejem za dober, glede tega smo se borili celo za Evropo (smeh). Morda pa je celo najpomembneje to, da smo se z vsemi ekipami 1. lige borili povsem enakovredno - niti v eni tekmi nismo bili povsem nemočni ali npr. povsem potisnjeni na svojo polovico. Ekipa je torej imela 'glavo in rep1, igralci so zvečine izpolnili moja navodila, ob tem pa so praktično vsi - to poudarjam - pokazali napredek v igri. Nekateri seveda bolj, drugi manj, a pomembno je, da je šla ta krivulja navzgor. Ob tem si je naša ekipa ustvarila dober renome, zapisi so bili zvečine pozitivni, o naših igralcih se piše z izbranimi besedami. Dečki so si to s svojimi igrami tudi zaslužili. Kljub vsemu ostaja še veliko področij, kjer lahko in tudi moramo napredovati. Priprave so zasnovane tako, da se bo trend rasti nadaljeval, vem, da so igralci tega sposobni. S tem imam v mislili vse segmente igre, tako fizični, tehnični, taktični kot psihološki del. Spomladi je bilo opazno tudi to, da nismo imeli veliko poškodovanih igralcev, do- gajale so se nam le občasne krajše odsotnosti. Temelj tega so bile uvodne priprave, ki so pri mojem delu najpomembnejše. Zaradi dobrih temeljev so kasneje lažje prenašali vse udarce, možnost poškodb se je precej zmanjšala. Igralcem pa sem v uvodu že povedal, da se ne bomo več obračali nazaj, ampak bomo vse misli in sile usmerili naprej. Kar je bilo, je bilo, pred nami pa so že novi izzivi. Upravičiti in potrditi moramo status perspektivne ekipe, tudi v prihodnje si o naši igri želimo pozitivnih odzivov ljudi iz nogometnih krogov.« Kramer predčasno končal odmor So igralci prišli na priprave v primerni kondici-ji? S. Grubor: »Osem dni so imeli popolnega mirovanja, nato so za naslednjih sedem dni dobili program za počasno aktivacijo. Že na prvem treningu se je videlo, da niso samo lenarili, ampak so opravili domačo nalogo (smeh).« Na uvodnem treningu ni bilo reprezentantov Janžekoviča, Vrbanca in Kramerja. S. Grubor: »Dobili so podaljšan dopust, ker so bili z reprezentanco U-21 v Ukrajini. A Kramer se je v petek (drugi dan priprav, op. a.) že priključil ekipi, očitno je pogrešal trening (smeh). Seveda z njim delamo previdneje, vsekakor pa je njegova gesta pohvalna - vidi se, da je željan napredka.« Ekipa po predvidevanjih ne bo doživela prevelikih sprememb. S. Grubor: »Za zdaj smo se za sodelovanje zahvalili Tur-kalju in Damišu, Bizjak je v Domžale odšel že prej. Kocič je sam izrazil željo, da bi se v življenju lotil drugih stvari, Z ruskim in dvema hrvaškima prvoligašema Kako je s prijateljskimi tekmami, imate že vse dogovorjene? S. Grubor: »V soboto, 24. 6., igramo z ruskim prvoligašem Amkar Permom, tekma bo v Avstriji. Drugo tekmo bomo v soboto, 1. 7., igrali doma z zagrebško Lokomotivo (1. hrvaška liga, 5. mesto v lanski sezoni). Zadnji tekmec bo 7. ali 8. julija Inter iz Zaprešiča (8. mesto v 1. hrvaški ligi), tekmo bomo odigrali v gosteh. Če bo potrebno, bomo sredi tedna organizirali še kakšno dodatno tekmo. Vsi trije dogovorjeni tekmeci so precej močni, kar je dobro, saj bomo pri novincih takoj videli, česa so v resnici sposobni in na čem moramo delati še intenzivneje. Časa pa ni na pretek.« Foto: Črtomir Goznik Slobodan Grubor: »Kar je bilo, je bilo, pred nami pa so že novi izzivi. Upravičiti in potrditi moramo status perspektivne ekipe, tudi v prihodnje si o naši igri želimo pozitivnih odzivov ljudi iz nogometnih krogov.« Foto: Črtomir Goznik Mateo Damiš in Vedran Turkalj dve sezoni, pred novo so se jima sta za Aluminij nastopala zadnji v klubu zahvalili za sodelovanje. Rebernik pa bo po mojih informacijah nogometno pot nadaljeval v hrvaški ligi. Vsem omenjenim se lahko samo zahvalim za to, kar so storili za NK Aluminij.« Zdi se, da je večje spremembe doživela obramba (Turkalj, Damiš, Kocič). S. Grubor: »Na teh mestih iščemo ustrezne zamenjave; to bi radi zaključili v nekaj naslednjih dneh.« Kje boste iskali okrepitve? S. Grubor: »V lastnih vrstah imamo nekaj primernih kandidatov, nekaj pa bo seveda treba pogledati tudi izven kluba. Z nami sta Aljaž Ploj in Dejan Petrovič (letnika 1998), ki nimata več pravice nastopa za mladino, dobro pa že poznata delo članske ekipe. Tudi Matic Bračko (2001) je z nami - vse to predstavlja prihodnost NK Aluminij. To je tudi filozofija kluba in na te igralce gledamo kot na bodoče nosilce igre.« Bo v novi sezoni Aluminij igral podobno igro kot doslej? S. Grubor: »Podrobnosti ne bi odkrival, vsekakor pa bomo osnovno filozofijo igre s pol protinapadi in protinapadi ohranili. Vsekakor pa moramo razmišljati o načrtu B ali celo C, ko ti tekmec ne dovoli razviti osnovne igre. Na treningih delamo na vseh segmentih nogometne igre: ko imamo posest žoge in ko je nimamo, vadimo faze transformacije ... Gre za razvojni proces, skozi katerega gremo, saj imamo veliko mladih igralcev, ki morajo še veliko napredovati.« Kaj bo v ekipo prinesel Ibrahim Mensah, ki je doslej edini novinec od drugod, iz Krškega? S. Grubor: »Gre za hitrega igralca, ki lahko igra na treh različnih položajih v ekipi: kot levi ali desni zvezni ter celo kot polšpica. Je mlad, perspektiven nogometaš, ki nam bo zagotovo veliko pomagal.« Gonilna sila ekipe so igralci, ki so stari 20 do 25 let: Vrbanec, Škoflek, Tahiraj, Jakšič, Kramer, Janžekovič ... V novi sezoni bodo za eno leto izkuše-nejši kot lani. S. Grubor: »Sam sem z njimi delal zadnjih 5 oz. 6 mesecev, zato vem, na katerem nivoju so bili takrat in na katerem so sedaj. Vsi pa vedo, da od njih pričakujem še več - vsi se moramo razvijati. Nisem trener, ki bi se zadovoljil s tem, kar je bilo doslej storjenega, ampak vedno iščem napredek. V tem klubu in v igralskem kadru vidim veliko potenciala.« V Kidričevem ste pol leta, spoznali ste tudi delo mladinske šole. Kakšni igralci od tam prihajajo v člansko ekipo? Je nivo dovolj visok? S. Grubor: »V prvi ekipi je kar nekaj igralcev, ki so se kalili v domači mladinski šoli, to je pozitiven kazalnik. Gre za številne faktorje, ki so pri tem prisotni, zagotovo pa je vedno mogoče delo zastaviti še na višjem kakovostnem nivoju. To si želimo, na tem delamo.« Jože Mohorič Bo Zrinjski še drugič prinesel srečo Mariboru? V četrtek so v Nyonu izžrebali pare uvodnih predkrogov za Ligo prvakov in Ligo Evropa. Slovenski prvak Maribor se bo v drugem kvalifikacijskem krogu za Ligo prvakov 2017/18 pomerili s prvakom BiH, Zrinjskim iz Mostarja. Prva tekma bo 11. ali 12. julija, povratna pa 18. oz. 19. julija. Z isto ekipo so se Mariborčani pomerili tudi v sezoni, ko so nazadnje igrali v Ligi prvakov. V žrebu za Ligo Evropa so naši klubi dobili sledeče tekmece (prve tekme 29. 6., povratne 6. 7.): VPS Vaasa (Finska) - Olimpija, Širak (Armenija) - Gorica, Domžale - Talin (Estonija). V Krškem Balajic, v Muri Šimundža Kot zadnji so vprašanje trenerja med prvoligaši razrešili Kr-čani, tam bo odslej deloval Hrvat Stipe Balajic. Dalmatinec je v Sloveniji pustil močan pečat v dresu Maribora, ki ga je nosil od leta 1998 do 2005, ko je med drugim igral tudi v Ligi prvakov. Novi angažma je pretekli teden dobil še en Mariborčan, Ante Šimundža. Nekdanji igralec in trener uspešne vijoličaste ekipe bo odslej deloval v Murski Soboti, prevzel je namreč vodenje Mure, ki bo v sezoni 2017/18 nastopila v 2. ligi. Šimundža je v preteklosti že vodil Muro, krajši čas je bil tudi trener Aluminija. 12 Štajerski Električna mobilnost ponuja nove priložnosti torek • 20. junija 2017 REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO e-sme •JTsi-at^O iiiicrre^ SLOVENIJA-AVSTRIJA SLOWENIEN - ÖSTERREICH Evropska unij3 | Evropski sklad za regionalni razvoj Europäische Union | Europäischer Fonds für regionale Entwicklung S projektom »E-SME e-mobilnost - sreča MSP-je« (več na www. bistra.si) smo partnerji Energieregion Oststeiermark (regijska organizacija za upravljanje z energijo v vzhodni Avstrijski Štajerski), Tehnična univerza Gradec, Razvojni center Murska Sobota, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj in Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Murska Sobota) kandidirali in bili uspešni na 1. Javnem razpisu za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija - Avstrija. Glavni cilj triletnega projekta je izboljšanje konkurenčnosti in ino-vativnosti malih in srednje velikih podjetij na področju e-mobil-nosti preko prenosa znanja, razvoja storitev, izgradnje omrežja in demonstracije zmogljivosti e-mobilnosti. Za mala in srednje velika podjetja je nujna krepitev čezmejne konkurenčnosti in inovativ-nosti ter spodbujanje evropskega sodelovanja na področju inovacij, mreženja in sodelovanja pri razvoju storitev in proizvodov. Izziv predstavlja tudi pomanjkljivo uvajanje e-mobilnosti zaradi negotovosti, pomanjkanja inovacij in informacij glede (z)možnosti e-mobilnosti. S projektom želimo partnerji na obeh straneh meje spodbuditi MSP-je in druga podjetja k identifikaciji primernih inovativnih storitev in izdelkov ter posledično pri razvoju novih oziroma izboljšanih inovativnih pilotnih modelov na področju e-mobilnosti. Eden pomembnejših prispevkov k programskim ciljem je tudi demonstracija praktične zmogljivosti MSP-jev, kamor sodi tudi izvedba dveh čezmejnih dirk z električnimi vozili. Pričakovani rezultati projekta so: • izgradnja inovacijskega sodelovanja in prenosa znanja, • vzpostavitev sodelovanja pri procesu identifikacije in razvrstitve primernih storitev in izdelkov za podjetja, • vzpostavitev sodelovanja pri razvoju pilotnih modelov za konkretne inovacijske storitve in izdelke, • izvedba dveh čezmejnih dirk z električnimi vozili z namenom demonstracije učinkovitosti inovativnih pilotnih modelov e-mo-bilnosti, • vzpostavitev sodelovanja med podjetji in evropskimi kooperacij-skimi partnerji preko E-SME omrežja in aktivnosti, • krepitev sodelovanja. Projekt sofinancira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Avstrija 2014-2020. Iz dneva v dan raste povpraševanje po električnih avtomobilih, zato je treba poskrbeti tudi za ustrezno infrastrukturo. Eko sklad je 69 občinam podelil subvencije za 140 polnilnic za električna vozila. Eko sklad bo v letošnjem letu dodelil subvencije za postavitev 140 polnilnic za električna vozila v 69 občinah z zavarovanimi in Natura 2000 območji, med katerimi so tudi občine Sp. Podravja. Razpis za nepovratne finančne spodbude občinam za polnilne postaje za električna vozila je bil namenjen zagotavljanju dolgoročne trajnostne mobilnosti v Sloveniji. Odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude za nakup polnilnih postaj za električna vozila so prejele tudi občine Spodnjega Podravja: Hajdina, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Zavrč, med njimi je tudi mestna občina Murska Sobota. e via DIRKA Z ELEKTRIČNIMI VOZILI - ERALLY 2017 30. junij & 1. julij 2017 30. junij 2017: KIDRIČEVO Parkirišče pred Restavracijo PAN Prihod: ob 13:00 Odhod: od U:30 Otvoritev polnilnic za električna vozila 30. junij 2017: PTUJ Mestni trg Prihod: ob 14:00 Odhod: od 16:00 Spretnostna igra NEPOVRATNA SREDSTVA ZA AC IN DC POLNILNE POSTAJE V OBČINI KIDRIČEVO Foto: Arhiv ZRS Bistra Ptuj Polnjenje električnega vozila v Kidričevem (Restavracija Pan) Občina Kidričevo je bila uspešna na javnem pozivu Slovenskega okoljskega sklada (Eko sklad) za nepovratne finančne spodbude občinam za polnilne postaje za električna vozila v zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. Predmet javnega poziva so bile nepovratne finančne spodbude za vzpostavitev infrastrukture (novih polnilnih postaj) za električna vozila, namenjene za spodbujanje električne mobilnosti kot pomembnega elementa trajnostne mobilnosti v zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. Namen je spodbuditi trajnostno mobilnost prebivalcev in zaposlenih ter urediti ustrezno infrastrukturo za obisk teh območij. S tem bomo dolgoročno pripomogli k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, k izboljšanju kakovosti zraka, k okolju prijaznemu obisku teh območij in posledično k ohranjanju narave. Na podlagi odobrenih sredstev v skupni višini 22.500 EUR bo v občini Kidričevo postavljenih (6) AC in (1) DC hitra polnilnica v letu 2017, poleg že postavljenih (2) Tesla polnilnic pred Restavracijo Pan, Tovarniška cesta 7, 2325 Kidričevo in enostavno polnilnico z dvema šuko vtičnicama Ekoregije Ravno polje na Zdravstvenem domu Kidričevo. Predvidene lokacije postavitve AC in DC polnilnic v občini Kidričevo: • Vital, Gostinstvo in trgovina, d. o. o., Tovarniška cesta 7, 2325 Kidričevo (DC polnilnica) • BOXMARK Leather, d. o. o., Industrijsko naselje 10, 2325 Kidričevo (AC polnilnica) • Talum, Tovarna aluminija, d. d., Kidričevo, Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo (AC polnilnica) • Osnovna šola in vrtec Kidričevo, Kajuhova ulica 12, 2325 Kidričevo (AC polnilnica) • Gasilski dom Lovrenc na Dravskem polju, Lovrenc na Dravskem polju 9 a, 2324 Lovrenc na Dravskem polju (AC polnilnica) • CIRKOVCE, Cirkovce 3, 2326 Cirkovce (AC polnilnica) • ZAVOD NAZAJ NA KONJA, Starošince 37 b, 2326 Cirkovce (AC polnilnica) NEPOVRATNA SREDSTVA ZA POLNILNE POSTAJE TUDI V MESTNI OBČINI PTUJ Foto: Arhiv ZRS Bistra Ptuj Polnjenje električnega vozila na Ptuju (Zadružni trg) PROMOCIJSKA MEDNARODNA DIRKA Z ELEKTRIČNIMI VOZILI »E-VIA 2017« TUDI V KIDRIČEVEM IN NA PTUJU Naslednji večji dogodek, ki bo potekal v okviru projekta »E-SME - Mobilnost sreča MSP-je«, bo preizkušen koncept „e-vie", dvodnevne dirke z električnimi vozili „e-via 2017" skozi Avstrijo in Slovenijo, ki nudi idealno priložnost za informiranje za vse ljubitelje e-mobilnosti. Tokrat, že tretjič, se srečamo v Almenlandu (Teichalm v Avstriji). Od tam se bo približno 30 ekip podalo na okrog 400 kilometrov dolg rally skozi različne lokacije, kot so Fehring, Kidričevo (pred Restavracijo Pan*), Ptuj (Mestni trg*), Murska Sobota (Slovenska ulica*), Pollauer Tal in Bad Blumau (*predviden postanek). Vsi udeleženci dirke z električnimi vozili - tekmovalci - se zberejo v četrtek, 29. 6. 2017 ob 18. uri na predvideni lokaciji starta (Teichalm), kjer jim bodo organizatorji podali natančnejša navodila. Udeleženci z električnimi avtomobili se bodo na poti pomerili v različnih nalogah organizatorja (ZRS Bistra Ptuj s partnerji projekta), kot so energetsko učinkovita vožnja, pametno načrtovanje časa in posebne naloge, pri katerih bo v ospredju spretnost. Več informacij o e-vie - dirki z električnimi vozili na: www.e-via.info. Tudi Mestna občina Ptuj je bila uspešna na javnem pozivu Eko sklada za nepovratne finančne spodbude občinam za polnilne postaje za električna vozila v zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. Na podlagi odobrenih sredstev v skupni višini 9.970 EUR bosta v mestni občini Ptuj postavljeni dve DC - hitri polnilnici do septembra 2017. Tako bodo poleg že postavljenih dveh polnilnic na Zadružnem trgu in ene pri Elektro Maribor, OE Ptuj (na Ormoški cesti), na Ptuj postavljene dodatne polnilne postaje za električna vozila. torek • 20. junija 2017 Električna mobilnost ponuja nove priložnosti Štajerski 13 PoTUJ privlačno, aktivno in trajnostno - električna mobilnost Število polnilnih postaj za električna vozila se nezadržno veča Zakaj se število polnilnih postaj za električna vozila nezadržno veča? Prvič zato, ker se širi trg električnih vozil, saj so njihove cene nižje, kot so bile še nekaj let nazaj. Drugič, ker bo elektrifikacija svetovnega voznega parka ustavila rast končne rabe energije ter večala delež obnovljivih virov energije v prometu. Število električnih avtomobilov v Evropi in Sloveniji vztrajno raste. To posledično terja razvoj in izgradnjo celotne napajalne infrastrukture, od distribucijskega omrežja do postavitve elektro polnilnih postaj. V Sloveniji je bilo konec leta 2016 na razpolago več kot 474 elektro polnilnih postaj, postavljeni so tudi trije Tesla Superchargerji (TSC): hotel Mons Ljubljana, Petrol BS Kozina in BS Petrol Mari- bor. Večino polnilnih postaj so postavila podjetja za distribucijo električne energije (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Gorenjska, Elektro Celje), Holding Slovenskih elektrarn skupaj z DEM, Petrol, E prihodnost, Avant car ter v zadnjem času tudi občine. Pozitiven trend postavljanja novih polnilnih postaj predstavlja lani objavljen javni pozivi Eko sklada z nepovratnimi finančnimi spodbudami in prihajajoči javni razpis Službe Vlade Republike Slovenije za javni razvoj in evropsko kohezijsko politiko - spodbude za prehod na niz-koogljično gospodarstvo - sofinanciranje skoraj 4.000 novih polnilnih postaj za električna vozila po vsej Sloveniji. Nataša Babošek (E-prihodnost, d. o. o.) Foto: Arhiv E-prihodnost, d. o. o. Hitra polnilna postaja (levo) in javna polnilna postaja, AC 2 x 22 kW. Električna mobilnost ni stvar prihodnosti, je tukaj in je sedanjost 1000 km z električnim vozilom in enkratnim polnjenjem? Mediji in prodajalci avtomobil so uspešno plasirali "dejstvo", da so baterije šibka točka električnih avtomobilov in da je treba še počakati z nakupom. Na drugi strani povprečni slovenski voznik naredi dnevno manj kot 40 kilometrov. Dejstvo je, da 226.000 slovenskih družin uporablja dva ali več avtomobilov. Druga vozila pogosto nimajo niti vinje- te ter so namenjena za krajše razdalje. Postavlja se vprašanje, zakaj v takšna vozila tlačiti baterij za 1000 kilometrov ali več. Seveda ni tehnična težava namestiti v vozilo 100 kWh baterij. Vprašanje je filozofsko. Zakaj? Imate nahrbtnik, spalno vrečo in dvodnevno zalogo hrane, ko greste na kratek sprehod? Je kombi vaš prvi avto, ker ga enkrat letno potrebujete za prevoz sedežne garniture? Veliko baterij pomeni veliko denarja pri nakupu, veliko teže in veliko prostora - za "ko grem na morje". Resnično potrebujem 1000 km avtonomije za drugi avtomobil v družini? Tudi za drugo vozilo v družini? In zakaj ga potem ne zamenjam? Približno 300.000 avtomobilov lahko za električne zamenjamo danes, brez škode ali napora. Električno vozilo je drago! Druga manipulacija medijev in prodajalcev vozil je, da so električni avtomobili dragi. Pa so res? Cena novega vozila je precej nepomembna informacija v primerjavi z vsoto vseh mesečnih izdatkov za avtomobil: • povprečna slovenska dru- žina porabi približno 500 € za posamezno vozilo na mesec, saj je realni ceni avtomobila treba dodati še stroške goriva, servisov, cestnin, vzdrževanja, zavarovanja itn., • električni avtomobil zajema le strošek nakupa (največkrat med 135 in 250 € mesečno brez pologa), zavarovanja. Stroški goriva, servisa in vzdrževanja so res minimalni. Nekaj € mesečno. Večina družin bo za nov avtomobil, ki bo prevzel vlogo drugega vozila v družini, plačala skupaj približno 150 € mesečno. Tukaj štejemo nakup, gorivo, vzdrževanje. To je ceneje od 10 let starega clia. Če se ta ne bi kvaril. Električna energija seveda ne bo dražja. Cenejša bo zaradi vedno večjega števila privatnih elektrarn in samozadostnih hiš. Vedno težje bo prodati energijo iz velikih elektrarn. Ko povzamemo bistvo, je nesporno, da električni avtomobil družinskemu proračunu prizanese neprimerljivo bolj kot vozilo z notranjim izgorevanjem, da se o doprinosu k splošnemu zdravju in trajnostnemu razvoju sploh ne pogovarjamo - vse to pa je tudi bistvo projekta E-SME, v katerem kot partner sodeluje Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj. Ste zraven? Zavod Zadihaj Najbolj priljubljeni modeli električnih avtomobilov RENAULT ZOE NISSAN LEAF KIA SOUL - EV • 125 kW / 170 PS • Hitrost: 150 km/h • Doseg: do 190 km • 0 do 100 km/h: 7,2 s • Kapaciteta baterije: 13,3 kWh • Poraba: 12,9 kWh/100 km • Vtikač: Tip 2 (CCS) • Čas polnjenja: AC: 3 ure (3ph 12A) DC: 20 minut (CHAdeMO) • 65 kW / 88 PS • Hitrost: 140 km/h • Doseg: do 210 km • 0 do 100 km/h: 13,5 s • Kapaciteta baterije: 22 kWh • Poraba: 14,6 kWh/100 km • Vtikač: Tip 2 (Standard) • Čas polnjenja: AC: 8 ur (1ph 32A) 30 minut (3ph 63A) • 80 kW / 109 PS • Hitrost: 144 km/h • Doseg: do 199 km • 0 do 100 km/h: 11,5 s • Kapaciteta baterije: 24 kWh • Poraba: 15 kWh/100 km • Vtikač: Tip 1 CHAdeMO • Čas polnjenja: AC: 8 ur (1ph 14A) DC: 30 min (CHAdeMO) • 81,4 kW / 110,7 PS • Hitrost: 145 km/h • Doseg: do 250 km • 0 do 100 km/h: 11,4 s • Kapaciteta baterije: 30 kWh • Poraba: 14,3 kWh/100km • Vtikač: Tip 1 CHAdeMO Čas polnjenja: : AC: 5 ur DC: 33 min (CHAdeMO) RENAULT TWIZY HYUNDAI IX35 NISSAN ENV200 SMART FOR TWO ELECTRIC DRIVE • 13 kW / 18 PS • Hitrost: 80 km/h • Doseg: do 100 km • 0 do 45 km/h: 6,2 s • Kapaciteta baterije: 6,1 kWh • Poraba: 6,3 kWh/100 km • Vtikač: šuko • Čas polnjenja: AC: 3 ure (1ph 8A) TESLA Model S 60/75 • 100 kW / 136 PS • Hitrost: 160 km/h • Doseg: do 594 km • 0 do 100 km/h: 12,5 s • Kapaciteta baterije: 24 kWh • Poraba: 0,95g • 80 kW / 109 PS • Hitrost: 123 km/h • Doseg: do 163 km • 0 do 100 km/h: 14,0 s • Kapaciteta baterije: 24 kWh • Poraba: 16,5 kWh/100 km • Vtikač: Tip 1 CHAdeMO • Čas polnjenja: AC: 7 ur DC: 30 min • 55 kW / 75 PS • Hitrost: 125 km/h • Doseg: do 125 km • 0 do 100 km/h: 11,5 s • Kapaciteta baterije: 17,6 kWh • Poraba: 15,1 kWh/100 km • Vtikač: Tip 2 (Standard) • Čas polnjenja: AC: 3 ure (3ph 32A) DC: 6 ur (1ph 16A) TESLA Model S P100D CITROEN C-ZERO • 235 kW / 320 PS • Hitrost: 210 km/h • Doseg: do 400/480 km • 0 do 100 km/h: 5,8 s • Kapaciteta baterije: 75 kWh* • Poraba: 13,3 kWh/100 km • Vtikač: Tip 2 (Standard) • Čas polnjenja: AC: 4,5 ur (3ph 32 A) DC: 30 min (TSC) TESLA Model S 60D/75D • 514,85 kW / 700 PS • Hitrost: 250 km/h • Doseg: do 613 km • 0 do 100 km/h: 2,7 s • Kapaciteta baterije: 100 kWh • Poraba: 13,3 kWh/100 km • Vtikač: Tip 2 (Standard) • Čas polnjenja: AC: 4,5 ur (3ph 32 A) DC: 30 min (TSC) • 60 kW / 82 PS • Hitrost: 130 km/h • Doseg: do 160 km • 0 do 100 km/h: 12,4 s • Kapaciteta baterije: 18,7 kWh • Poraba: 11,7 kWh/100 km • Vtikač: Tip 2 (CCS) • Čas polnjenja: AC: 6 ure (1ph 16A) DC: 30 min (CCS) MITSUBISCHI I-MIEV TESLA ROADSTER PEUGEOT ION • 244 kW / 332 PS • Hitrost: 210 km/h • Doseg: do 408/490 km • 0 do 100 km/h: 5,4 s • Kapaciteta baterije: 75 kWh* • Poraba: 13,3 kWh/100 km • Vtikač: Tip 2 (Standard) • Čas polnjenja: AC: 4,5 ur (3ph 32 A) DC: 30 min (TSC) • 225 kW / 302 PS • Hitrost: 201 km/h • Doseg: do 340 km • 0 do 100 km/h: 3,7 s • Kapaciteta baterije: 56 kWh • Poraba: 14 kWh/100 km • Vtikač: Tesla Roadstar Chargeport • Čas polnjenja: AC: 4 ure (1ph 70A) DC: 20 min (CCS) • 100 kW / 136 PS ■ Hitrost: 150 km/h • Doseg: do 300 km • 0 do 100 km/h: 9,6 s » Kapaciteta baterije: 24,2 kWh • Poraba: 12,7 kWh/100 km • Vtikač: Tip 2 (CCS) » Čas polnjenja: AC: 6 ur DC: 45 min • 49 kW / 67 PS • Hitrost: 130 km/h • Doseg: do 150 km • 0 do 100 km/h: 15,9 s • Kapaciteta baterije: 16 kWh • Poraba: 13,5 kWh/100 km • Vtikač: Tip 1 CHAdeMO • Čas polnjenja: AC: 9 ur(1ph 10A) DC: 20 min (CHAdeMO) Vir: spletne strani proizvajalcev BMW i3 VW E-UP! VW e-Golf 14 Štajerski Šport torek • 20. junija 2017 Rokomet Po uspešnosti reprezentanc rokomet št. 1 v državi V Sloveniji ni tako uspešne športne panoge, kot je rokomet, zato ni dvoma, da je rokomet po uspešnosti reprezentanc šport številka 1 v državi. »Vse na svetu,« bi za podobne uspehe dali v Nogometni ali Košarkarski zvezi Slovenije. Je pa dejstvo, da je Rokometna zveza Slovenije (RZS) glede marketinga, športne opreme (mlajše selekcije), prepoznavnosti državnih lig tako preko velikih ekranov kot v časopisih, infrastrukture in vsega drugega daleč v zaostanku za NZS in KZS. V tem pogledu sta omenjeni zvezi prava bisera glede na RZS. Škoda, da odgovorni na zvezi ne znajo iz izjemnih rezultatov potegniti tega, kar bi si ta šport zaslužil. Člani uspešni. Uspešne tudi vse mlajše reprezentance. Članska ekipa Slovenije se je z zmagama na zadnjih kvalifikacijskih tekmah proti Švici in Portugalski uvrstila na EP, ki bo januarja 2018 (od 12.-28. 1.) potekalo na Hrvaškem. Mesta Split, Poreč, Zagreb in Varaždin bodo domačini EP. Žreb skupin bo opravljen v petek, 23. junija. Gostitelji zaradi bližine evropskega prvenstva pričakujejo pravi naval slovenskih navijačev. Za navijače iz naše okolice je prva želja Varaždin in druga Zagreb. Za tiste, ki pa bi prvenstvo izkoristili za krajši oddih ob gledanju vrhunskih tekem, pa Split in Poreč. Na velika tekmovanja se odpravljajo tudi vse mlajše reprezentance Slovenije. Mladince U-21 čaka SP v Alžiriji, Q Ir r ▼ Kempa » •" ^ w Saša Prapotnik, trener mladinske reprezentance Slovenije: „Voditi mlajše reprezentančne selekcije Slovenije je velik privilegij. To so neprecenljive izkušnje, ki ti zelo pomagajo pri delu v klubu." kadete U-19 SP v Gruziji, mlajše kadete U-17 OFEM (Olimpijski festival evropske mladine) na Madžarskem. Brez Ormožanov ne gre Kapetan članske izbrane vrste je Ormožan Marko Bezjak, ki je na tekmi proti Švici dosegel dva, proti Portugalski pa štiri zadetke. Ma-estru bo zagotovo v spominu ostala tekma v Kopru, ko je zapravil dve sedemmetrovki v nizu, a mu je trener Veselin Vujovic ponudil še tretjo, ki jo je uspešno zaključil z golom. S to potezo je Vujovic dokazal, kako zaupa bivšemu članu Jeruzalema, Gorenja in da- nes nemškega Magdeburga. S pripravami na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo od 18. do 30. julija potekalo v Alžiriji, se je pod strokovnim vodstvom trenerja Saše Pra-potnika pričela pripravljati tudi mladinska reprezentanca Slovenije. V strokovnem štabu je še drugi Ormožan Uroš Krstič. Žal zaradi poškodbe na SP ne bo nastopil Jure Kocbek. „Voditi mlajše reprezentančne selekcije Slovenije je velik privilegij. To so neprecenljive izkušnje, ki ti zelo pomagajo pri delu v klubu. Treningi potekajo dvakrat dnevno, dve uri dopoldan in popoldan. Tu so še video analize in prehrana, skratka vse na profesionalnem nivoju kot npr. v najboljših klubih na svetu skozi celotno sezono. Bi se hitro dalo navaditi takšnega športnega življenja. Nas naslednja akcija čaka 2. julija, ko se bomo zbrali v Mo-ravskih Toplicah in se podali na turnir na Madžarsko, kjer bosta poleg gostiteljev in nas nastopili še Alžirija in Rusija. V času priprav nas čakata še dve tekmi proti Hrvaški. V Alžirijo odpotujemo 17. julija. Žal brez nosilcev te reprezentance Blaža Janca in Jaka Malusa. Kljub tem izostankom so naša pričakovanja še vedno zelo visoka," je ob prihodu z idilične Rogle povedal trener mladincev Saša Prapotnik. Zanj bo to tretje veliko tekmovanje (Nizozemska 2014, Gruzija 2015), za Krstiča pa že šesto (Madžarska 2005, Avstrija 2006, Makedonija 2007, Nizozemska 2014, Gruzija 2015). Slovenija je v skupini B skupaj z Dansko, Katarjem, Francijo, Švedsko in Egiptom. V juliju bodo priprave za nastop na SP v Gruziji začeli tudi kadeti. Kapetan in srednji zunanji te reprezentance je Ormožan Tilen Kosi, krožni napadalec je Miha Kavčič, levo krilo Dominik Ozmec in levi zunanji Gašper Horvat. Lani je ta reprezentanca osvojila 4. mesto na EP na Hrvaškem. „Tudi letos so naši cilji visoki. V Gruziji smo bili srebrni, na Hrvaškem četrti. Želimo poseči po medaljah, čeprav nam ne bo lahko," je dejal Kosi. To reprezentanco letnika 1998 prihodnje leto čaka nastop na EP, ki bo potekalo v Sloveniji. Ekipo po letošnjih reprezentančnih akcijah prevzema trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Brez Or-možanov v reprezentancah tudi letos ne gre, kar je plod dobrega dela v klubu zadnjih deset let. „Vsem nam želim obilo uspeha na tekmovanjih. Da bomo lahko dali vse od sebe in posegli po kakšni izmed medalj. In se seveda vsi živi in zdravi vrnili v klub,« je zaključil Prapotnik. KU Atletika • Atletski klub Ptuj Domjanova in Bedračeva najboljši v Novi Gorici Večina najboljših slovenskih atletov in atletinj je konec minulega tedna v Novi Gorici tekmovala v kvalifikacijah atletskega pokala Slovenije za člane in članice. Atletski klub Ptuj je imel na startni listi sedem tekmovalcev, ki so zabeležili pet uvrstitev med prve tri. Dve zmagi si je priborila Veronika Domjan, ki še išče prave občutke v svoji paradni disciplini - v metu diska. V njej v Sloveniji nima prave konkurence, zato je tokrat slavila z nekaj povprečnimi meti (54,44 m, 55,42 m, 53,72 m, 54,15 m, 55,59 m in prestop). Znamke so konstantne, a najdaljši met Veronike v Novi Gorici - 55.59 metra -je skoraj pet metrov manj od njenega osebnega rekorda, ki znaša 60.11 metra in ga je dosegla na lanskem evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Ob zmagi v metu diska je odlična metalka brez prave konkurence slavila tudi v suvanju krogle, kjer je štiri kilograme težko kroglo najdlje sunila 12,74 metra. Tretjo zmago za ptujsko atletiko je na Primorskem dosegla Maja Bedrač, ki je bila najboljša v skoku v daljino. Mlada tekmovalka je nadalje skočila v zadnji, šesti seriji, ko je pristala pri 618 centimetrih. Ob tem je še enkrat preskočila 6-metrov, in sicer v prvi seriji (609 cm). Pri moških je bil tretji v teku na 110 metrov z ovirami Aljaž Brlek, katerega čas je bil 15.55 sekunde. Polovično je lahko bil s svojima nastopoma v Novi Gorici zadovoljen srednjeprogaš Matej Jeza, saj je v teku na 5000 metrov tekel 16.32.61 za 3. mesto, medtem ko je bil v teku na 3000 metrov diskvalificiran. Veronika Domjan (AK Ptuj) Solidno so nastopili še trije člani AK Ptuj: Žan Viher je bil v skoku v daljino s 653 centimetri deveti, Mark Drevenšek je bil prav tako deveti v teku na 400 metrov (51.28), trinajsti pa je bil v teku na 1500 metrov Zoran Motokros • Tim Gajser Zmagovita vrnitev na domače steze Foto: AMZS Pred Timom Gajserjem je težka vrnitev na dirke za SP, poškodbe pač terjajo svoj davek. Tim Gajser iz Pečk pri Ma-kolah se počasi vrača na steze, konec tedna je nastopil na dirki za državno prvenstvo. Še v petek ni bilo jasno, ali bo aktualni svetovni prvak lahko tekmoval na dirki za DP v Mačkovcih, na veselje številnih navijačev pa se je po preizkusu na motorju odločil, da je poškodba že dovolj zacelje-na, da lahko tvega nastop na domači sceni. Opravil ga je odlično, saj je v razredu open slavil dvojno zmago, za njim sta se uvrstila Luka Kutnar in Aljoša Molnar. Zadnjo tekmo svetovnega prvenstva v Rusiji je izpustil, ogledal si je ni niti na TV. »Seveda te boli srce, zavedaš se, da bi moral biti tam, pa te ni. Bolje je, da ne gledaš, ker se potem še bolj obremenjuješ. Če bi gledal, bi se še ves teden 'sekiral', zakaj to, zakaj ono ... Bolje, da kam greva z dekletom, če sem že doma. Na koncu sem pogledal rezultate, je manj boleče, kot če bi gledal celo tekmo.« Možnosti za ubranitev naslova svetovnega prvaka so se v zadnjem mesecu precej zmanjšale. »Razlika ni tako velika, zdaj smo na polovici sezone. Ne bom pa se obremenjeval s tem, da bi postal svetovni prvak ali ubranil naslov. Cilj je, da grem na tekmo, uživam, čim več tekem končam na stopničkah in na koncu bomo videli, kako bo, kako se bo razpletlo. Da bi šel na vse ali nič, to pa ne,« na realnih tleh ostaja Gajser in dodaja: »Ne more iti vseskozi samo navzgor. Morajo biti tudi padci. Kot večkrat reče moj ata: za vsakim soncem pridejo oblaki, potem pride toča, ampak enkrat spet pride sonce. Če to jemlješ na tak način, se nimaš česa bati. Upam, da se bom vrnil še močnejši.« UR Foto: Crtomuir Goznik Nedog (4.26.96). Večina ptujskih predstavnikov se je z doseženimi rezultati uvrstila na Atletski pokal Slovenije za člane in članice, ki bo v Novi Gorici na sporedu 9. in 10. septembra. David Breznik Šahovski kotiček Štajerska kadetska liga: Ob koncu nastopili le učenci OŠ Olge Meglič Ptuj V organizaciji ŽŠK Maribor je bil izveden zadnji, deseti krog štajerske kadetske lige za šolsko leto 2016/17. Na tokratnem turnirju je sodelovalo le 78 osnovnošolcev (najmanj doslej), od tega s ptujskega območja samo trije iz OŠ Olge Meglič Ptuj. V vseh desetih krogih je v treh starostnih kategorijah skupaj nastopilo 194 mladih, največ v skupini do 12 let, in sicer 96. Naslednja skupina po številu udeležencev skozi vse leto je bila z 68 udeleženci skupina do 15 let, najmlajših do 9 let pa je bilo 56. Tako v 9. kot v 10. krogu so s ptujskega območja sodelovali le učenci OŠ Olge Meglič Ptuj (Nina in Luka Hodnik, Alen Benko), medtem ko se preostale, včasih močno zastopane šole Ljudski vrt, Gorišnica in Destrnik/Trnovska, niso odločile za sodelovanje. Morda je šolskih obveznosti ob koncu šoslega leta preveč in bodo ponovno tekmovale v naslednjem šolskem letu. Na zadnjem turnirju so podelili medalje in priznanja tudi za skupne zmagovalce oziroma prve tri uvrščene v absolutni konkurenci, kjer pa ni bilo predstavnikov osnovnih šol s Ptujskega. Končni skupni vrstni red: U-9 (78): 1. Gašper Drevenšek (OŠ A, Besednjaka Maribor) 860 točk, 2. Enej Čurič (OŠ J. Padežnika Maribor) 723, 3. Liam Lugarič Kotnik (OŠ Poh. odreda Sl. Bistrica) 702 ... U-12 (96): 1. Maj Toplišek (OŠ Fram) 792 točk, 2. Tilen Drame (OŠ Šmarje) 598, 3. Nino Kocbek Mencinger (OŠ Tabor I Maribor) 575 točk ... U-15 (68): 1. Jaka Juvan (OŠ Neznanih talcev Dravograd) 860 točk, 2. Gregor Boc (OŠ B. Polančičev Maribor) 692, 3. Nik Žvarc (OŠ D. Flisa Hoče) 627 točk ... Silva Razlag torek • 20 junija 2017 Šport, rekreacija Štajerski 15 i Tenis • Mednarodni turnirji Potočnikova v slovenskem finalu potegnila krajšo Pretekli teden je bil glede nastopov ptujskih teniških igralcev in igralk na različnih mednarodnih turnirjih zelo pester in tudi dokaj uspešen. Blaž Rola in Tamara Zidanšek sta nastopila na turnirjih ranga 60.000 evrov nagradnega sklada, Nina Potočnik in Pia Čuk pa sta bili udeleženki zaključnih bojev na največjem ženskem turnirji v Sloveniji -Infond Open 2017. Tamara do 2. kroga, Blaž do četrtfinala dvojic Tamara Zidanšek (185. na WTA-lestvici) je nastopila v mestu Hodmezovasarhely v bližini Szegeda pri madžar-sko-srbsko-romunski trome-ji. 19-letna članica TK Terme Ptuj po daljši odsotnosti išče pravo formo, predvsem pomanjkanje kontinuitete igranja ji za zdaj onemogoča boljše nastope. Na Madžarskem se je uvrstila v 2. krog, kjer jo je ugnala 28-letna Rusinja Aleksandra Panova (355.), pred leti že članica TOP 100 (72.). ITF-turnir na Madžarskem (60.000 evrov): 1. krog: Zidanšek (7.) - Ud-vardy (Madžarska) 6:4, 6:4; 2. krog: Zidanšek (7.) - Panova (Rusija) 2:6, 0:6. Blaž Rola (207. na ATP) je za prvo postajo po kvalifikacijah Pariza izbral francoski Lyon, kjer je potekal challenger turnir z nagradnim skladom 64.000 evrov + H. V uvodnem krogu ga je čakal zahteven tekmec, specialist za peščena igrišča Marco Trungelliti (158.). Argentinski vrstnik je bil boljši v dveh nizih (5:7, 1:6), svoje priložnosti pa je imel - predvsem v 1. nizu - tudi Ptujčan. V dvojicah je Rola igral z Janom Satralom (Češka), po uvrstitvi v četrtfinale pa sta dvoboj proti 4. nosilcema, belgijski dvojici Gille/Vliegen, predala. Na naslednji postaji turneje bo Blaž ta teden igral v francoskem Bloisu (43.000 evrov + H), ki leži JZ od Pariza. Blaža čaka v 1. krogu obračun s 7. nosilcem, Čehom Satralom. V polfinalu štiri Slovenke Na igriščih ŽTK Maribor je pretekli teden potekal turnir Infond Open 2017. V glavnem turnirju je nastopilo devet Slovenk, od tega sta se skozi kvalifikacije s po tremi zmagami prebili Sara Palčič in Pia Čuk. Slednja pod vodstvom Zorana Krajnca in Marjana Čuka trenira na Ptuju, po dolgotrajni odsotnosti zaradi poškodbe pa se počasi vrača na igrišča. V 1. krogu je pripravila lepo presenečenje, saj je ugnala 2. nosilko, Italijanko Camilo Scala (419.). To ji je »odprlo pot« do polfinala, kar je tudi lepo izkoristila. Ptujski tenis je imel močno orožje z Nino Potočnik (Galtena, 592.), ki jo je na Taboru vse dni spremljalo tudi precej njenih navijačev. Nina je sicer redna udeleženka Boks • Evropsko prvenstvo v Ukrajini Hiter konec za Venka in Lazarja Na evropsko prvenstvo v Ukrajino je pod vodstvom trenerja Slobodana Ande-liča odpotovala četverica slovenskih boksarjev. Med njimi sta bila tudi Aljaž Ven-ko (Dejan Zavec Boxing) in Denis Lazar (BK Ring). Tihi cilj slovenske odprave je uvrstitev katerega izmed borcev med najboljšo osmerico v posamezni kategoriji, kar prinaša uvrstitev na svetovno prvenstvo. Ker v posamezni kategoriji nastopa od 25 do 30 borcev, sta za tak dosežek potrebni dve zmagi. Že pred odhodom v Har-kov je bilo rečeno, da bo veliko odvisnega od petkovega žreba, saj so nekateri tekmeci iz tradicionalno močnih boksarskih dežel za slovenske borce v tem trenutku enostavno prevelik zalogaj. A Venko je dobil prav takšnega, Belorusa Vitalija Bandarenka. Prvi dvoboj nedeljskega sporeda je tako prinesel poraz Konjičana, sodniki so sprejeli enotno odločitev. Denis Lazar je imel glede tega za odtenek več sreče, saj Danska pač ni evropska boksarska velesila. Kljub temu pa je bil Danec Streboel Sean Larsen zanj previsoka ovira. Sodniki v njegovem primeru EP v Ukrajini, rezultati, 1. krog: kat. do 75 kg: Aljaž Venko (Slovenija) - Vitali Bandarenka (Belorusija) 0:5 (27:30, 27:30, 28:29, 27:30, 27:30); kat. do 81 kg: Denis Lazar - Streboel Sean Larsen (Danska) 1:4 (29:28, 27:30, 28:29, 27:30, 27:30). niso bili povsem enotnega mnenja (1:4), a se zdi, da je bil kljub temu še vedno kar precej oddaljen od uspeha. Povsem brez zmage pa Slovenija vendarle ni ostala, za to je v kategoriji do 69 kg poskrbel Andrej Bakovič. Ta je po tesni sodniški odločitvi (3:2) ugnal Avstrijca Marcela \ ' I Foto: Črtomir Goznik Nina Potočnik (Galtena) je v Mariboru obstala na isti stopnički kot lani - v finalu. mariborskega turnirja, lani je npr. tekmovanje končala v finalu. V Maribor je prišla v dobri formi, saj je bila pretekli teden v Banjaluki finalistka na turnirju ranga 15.000 evrov. »Za Nino je trenutno najpomembneje, da igra brez bolečin. V BiH je pokazala dobro formo, tudi v finalu ni igrala slabo, a je bila tekmica pač premočna. Vsekakor je trenutno osnovni cilj zbrati čim več točk, s katerimi bi se spustila do približno 400. mesta na WTA-lestvici, s čimer bi lahko brez kvalifikacij začela nastopati na turnirjih ranga 25.000 evrov,« je povedal njen trener Goran Djurd-jevic. Slovenke so bile na turnirju tudi sicer zelo uspešne. Sicer so se le štiri prebile v drugi krog, a so potem vse zmagovito nadaljevale skozi 2. krog in četrtfinale. Tako je bil polfinale povsem v domeni Slovenk, kar je tudi na turnirjih nižjega ranga precejšnja redkost. ITF-turnir v Mariboru (15.000 evrov): 1. krog: Potočnik (8.) - Spremo (Hrvaška) 6:3, 5:7, 6:1, Čuk - Scala (Italija, 2.) 6:1, 1:6, 6:2; 2. krog: Potočnik (8.) - Erič (Srbija) 6:1, 6:3, Čuk - Spasoje-vic (Srbija) 6:1, 7:6(3); četrtfinale: Potočnik (8.) -Stamatova (Bolgarija), Čuk -Svinos (Avstralija) 6:3, 6:0; polfinale: Potočnik (8.) - Čuk 6:1, 7:6(7), Juvan (7.) - N. Kolar (6.) 5:7, 6:2, 7:5; finale: Potočnik (8.) - Juvan (7.) 4:6, 2:6. Med seboj sta se za uvrstitev v finale merili Nina Potočnik in Pia Čuk. Članica Galtene je suvereno dobila uvodni niz, veliko tesnejši pa je bil drugi. Po dveh breakih na vsaki strani je odločitev padla v podaljšani igri. Po hitrem vodstvu Nine (4:0) je kazalo na njeno zmago, a se je Pia vrnila v igro in imela pri izidu 5:6 celo zaključno žogico za niz. Nina jo je ubra- nila, nato pa izkoristila svojo drugo (7:6, 8:7) in se veselila uvrstitve v finale. Tam jo je v nedeljo dopoldan čakala 16-letna Kaja Juvan (586.), ki je bila v drugem polfinalu po tesnem obračunu boljša od Nastje Kolar (641.). Ena izmed najboljših mladink na svetu (januarja že 5. na mladinski ITF-lestvici) je bila v finalu boljša od štiri leta starejše tekmice, za katero je to bil že deseti dvoboj v zadnjih dveh tednih (v Banja Luki je bila prav tako finalistka). Utrujenost je pač naredila svoje ... Obe igralki sta točke osvajali v serijah: Kaja je povedla 0:3, nato je Nina osvojila naslednje štiri (4:3), sledil je boljši zaključek Ljubljančanke (4:6). V 2. nizu je bil izid izenačen na 2:2, nato so sledile štiri zaporedne igre mlajše tekmice, ki je tako osvojila drugi profesionalni turnir v svoji karieri. Nina je ob osmih uvrstitvah v finale ostala pri enem. Jože Mohorič Fotozapis • Mali nogomet Učitelji znova uspešnejši od učencev Aljaž Venko je proti Belorusu Vitaliju Bandarenku izgubil z enotno sodniško odločitvijo. Rumperja. V naslednjem krogu se bo za uvrstitev v četrt-finale pomeril z Italijanom Vincenzom Mangiacaprejem, dobitnikom brona na OI leta 2012. Četrtega člana naše reprezentance Gregorja Škr-janca je v kategoriji do 91 kg ugnal Slovak Erik Tlkanec. JM Ob zaključku vsakega šolskega leta se učenci 9. razredov OŠ Ormož pomerijo v nogometu z učitelji in delavci OŠ Ormož. Ta tradicija poteka že vse od leta 2010, ko je prvič zaigrala generacija letnikov 1995. Edina generacija, ki je premagala učitelje in delavce OŠ Ormož (rezultat 3:2), je bila generacija 1997. Kljub okrnjeni zasedbi tokrat učitelji in delavci OŠ Ormož niso imeli večjih težav na poti do nove prestižne zmage - 6:2 (3:2). Za zmagovalce so zaigrali: Andrej Hebar, Boris Polak Frenki, Saša Prapotnik Piksi, Bojan Cunk, Darko Špa-capan Špac in Uroš Krstič Fa-kan. Za 9. razrede so zaigrali: Žiga Trop, Nejc Korotaj, Aljaž Ivanuša, Maj Voršič, Rok Vu-kovič, Aljaž Krabonja, Domen Šošter, Christian Nemec, Luka Mertuk, Jaka Komloš in Žiga Herga Rizman. Tekmo je sodil bivši učenec OŠ Ormož in rokometni kadetski repre-zentant Tilen Kosi. Strelci: 1:0 Prapotnik (5.), 2:0 Pra-potnik (6.), 3:0 Polak (10.), 3:1 Nemec (11.), 3:2 Ivanu-ša (14.), 4:2 Cunk (22.), 5:2 Polak (23.), 6:2 Krstič (29.). „Gre za zanimiv športni do- godek, ki ga učenci nestrpno pričakujejo skozi celo leto. Kljub borbenosti 'devetarjev' in kljub temu, da smo vsako leto starejši ter igramo s kakšnim kilogramom preveč, smo dosegli zasluženo zmago. Odločile so izkušnje, ki so krepko na naši strani. Upam, da bo naslednja generacija trši oreh," je v šali zaključil organizator dogodka in učitelj športne vzgoje Boris Po-lak. Prestižno tekmo na Har-deku si je ogledalo preko 200 učenk in učencev iz domače osnovne šole. ku Denis Lazar je izgubil dvoboj 1. kroga proti tekmecu iz Danske. 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 16. junija 2017 Nogomet • 50-letnica ŠD Gerečja vas Ponosni na prehojeno pot V revijalnem delu proslave 50-letnice SD Gerečja vas sta se med sabo pomerili članska in veteranska ekipa NK Gerečja vas. V soboto je bilo v Gerečji vasi zelo slovesno, saj je domače športno društvo praznovalo 50-letnico delovanja. Medse so povabili nekdanje igralce in funkcionarje kluba ter številne podporne člane, brez katerih obstoj kluba ne bi bil mogoč. Izdali so tudi priložnostno publikacijo, v kateri so v sliki in besedi predstavili zgodovino društva. V NK Gerečja vas so svoje prve igralske korake med drugimi začeli Franc Žitnik, Leon Panikvar, Marko Drevenšek in Matjaž Rozman. Ob tej priložnosti sta bili odigrani tudi dve nogometni srečanji, najprej so na zelenico stopili mladi iz selekcije U-15, med sabo sta se pomerili ekipi ONŠ Golgeter Hajdi-na in ŠD Marjeta. Kasneje sta prišli na vrsto domači ekipi članov in veteranov, v revijal-ni tekmi pa mlajši - letošnji prvaki Superlige - niso dovolili presenečenja ... Po odigranih tekmah je prišel na vrsto slovesni del s podelitvijo priznanj in zahval, s katerimi se je predsednik ŠD Gerečja vas Boštjan Paveo v imenu društva zahvalil vsem, ki so pomagali pri razvoju športne dejavnosti v vasi, predvsem nogometa. Prejemniki priznanj ob jubileju SD Gerečja vas, podelil jih je predsednik Boštjan Paveo. Ob slovesnem delu je prišlo do obuditve številnih spominov, vsak je s kakšno zgodbo dodal kamenček v mozaiku bogate zgodovine. Boštjan Paveo, predsednik NK Gerečja vas, je ob tej priložnosti povedal: »V 50 letih je bilo opravljenega zares veliko dela in ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem mojim osmim predhodnikom na mestu predsednika, ki so naše društvo ohranjali pri življenju in ga razvijali. To so bili Branko Kirbiš, Štefan Lukas (v več obdobjih), Janez Turnšek, Darko Drevenšek, Karl Svenšek, Alojz Požgan, Martin Turk in Jože Panikvar. 17.6.1967 je datum ustanovitve, v vseh teh letih pa ne bi mogel obstati brez številnih prostovoljcev, ki so in še delamo na vseh nivojih. Smernice imamo postavljene tudi za prihodnost, tako da bo klub nedvomno obstajal tudi za nami.« Letošnji jubilej je sovpadal s tem, da je članska ekipa postala prvak Superlige. B. Paveo: »Naneslo je tako, da smo po letu 1987, torej po 30 letih, znova osvojili naslov v najmočnejši ligi MNZ Ptuj. Veliko truda je bilo vloženega v to, da smo sestavili tako dobro ekipo in da smo imeli za ta rang tekmovanja tako dobro trenersko ekipo. Za napredovanje v višji rang (3- ligo, op. a.) se nismo odločili, razloga pa sta dva. Prvi je ta, da se naslednje leto štiri 3. lige združijo v le dve in bi bilo za obstanek treba osvojiti mesta med prvimi sedmimi. Zato bi morali za obstanek ogromno vložiti v igralski kader, kar pa bi bilo - to je drugi razlog - za nas preveliko finančno breme. Nočemo z glavo skozi zid, zato bomo videli, kaj bo prinesla naslednja sezona, v kateri bomo prav gotovo znova kandidati za vrh.« Jože Mohorič Nogomet • Miklavž Cup 2017 Dvakrat slavila NŠ Drava, enkrat Aluminij NK Miklavž je organiziral 14. mednarodni nogometni turnir mlajših selekcij Miklavž Cup 2017. Gre za največji nogometni turnir v Sloveniji, kjer se je v dveh dneh v selekcijah od U-7 do U-14 predstavilo več kot 120 ekip iz Sloveni- Ekipa Aluminij U-11 je slavila na drugem zaporednem turnirju, po Kidričevem so zmagovalni pokal dvignili še v Miklavžu. je, Hrvaške, BiH, Srbije, Makedonije, Avstrije in Madžarske. Na turnirju so z več selekcijami sodelovale tudi ekipe Aluminija, Drave, ONŠ Golgeter Hajdina in Slovenske Bistrice. Izmed teh so tri osvojile turnir, in sicer NŠ Drava v kategoriji U-8 in U-10 ter Aluminij v kategoriji U-11. Uvrstitve ekip iz Spodnjega Podravja: U-7 (12 ekip): 1. ŠN Talent Split (HR), 3. NK Slovenska Bistrica; U-8 (12): 1. NŠ Drava, 3. NK Aluminij; U-9 (19): 2. Kety Emmi Bistrica; U-10 (17): 1. NŠ Drava, 3. NK Aluminij; U-11 (19): 1. NK Aluminij, 2. NK Drava; U-12 (15): 2. NK Aluminij. UR Športni napovednik Tek partnerskih mest Mestna občina Ptuj v sodelovanju s Tekaškim klubom Maraton Ptuj in Zavodom za šport Ptuj prireja 7. tradicionalni Tek partnerskih mest po ulicah in trgih mesta Ptuj. Potekal bo v soboto, 24. junija, s pričetkom ob 12. uri na Mestnem trgu na Ptuju. Tek bo ekipni (po 4 tekači) in bo trajal neprekinjeno osem ur, od 12. do 20. ure, lahko pa se teku pridružite tudi kot posamezni tekač za vseh osem ur. Ob 21. uri bo na Mestnem trgu slovesna podelitev pokalov in priznanj najboljšim tekačem, po podelitvi pa druženje in zabava do 24. ure. Trasa teka: tek bo potekal z Mestnega trga proti Miklošičevi in Slomškovi ulici, Prešernovi, Cafovi in Dravski ulici, naprej po Vošnjakovi in Jadranski ulici, Vrazovem trgu ter po Aškerčevi in Krempljevi ulici, trasa pa se bo sklenila na Mestnem trgu. 14. Ormoški ulični tek Atletski klub Ormož je letos že uspešno izpeljal 16. ormoški pol maraton, zdaj je pred klubom še drugi veliki dogodek. »Takoj ko smo zaključili s pol maratonom, smo vse misli usmerili k organizaciji 14. ormoškega uličnega teka. Ta bo letos potekal v petek, 23. junija, s pričetkom ob 20.30. Po tradiciji bo dogodek potekal na Kerenčičevem trgu. Štartnine ni v nobeni konkurenci in pričakujemo dober odzivtekmovalk in tekmovalcev tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Če nam bo šlo vreme na roko, potem ne pričakujemo nobenih zapletov. Vabljeni k enemu najzanimivejših dogodkov na ormoškem koncu,« je teden dni pred prireditvijo povedal predsednik AK Ormož Ivan Golob. Glavna teka bosta na 4800 metrov za moške (denarni sklad 410 EUR) in na 4000 metrov za ženske (denarni sklad 360 EUR). Organiziran bo tudi otroški tek (letniki 2002-2005 ter letniki 2006 in mlajši), družinski tek (ekipo sestavljata vsaj dva člana družine) in tek društev oz. ekip iz UE Ormož (ekipo sestavljajo trije člani/članice). Več informacij o teku lahko dobite na naslovu: www.ak-ormoz.si. Mali nogomet • »Nogomet Fest« 2017 Društvo Športni park Gabrnik organizira 7. tradicionalni »Nogomet Fest« - nogometni turnir na travi (5+1, 5-metrski goli). Turnir bo v soboto in nedeljo, 24. in 25. junija, v Gabrniku (občina Juršinci), s pričetkom v soboto ob 10.00. Prijavnina za članski turnir znaša 50 evrov, za veteranski turnir pa 30 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do žreba, ki bo v četrtek, 22. 6. Nagradni sklad v primeru 24 udeleženih ekip znaša več kot 1000 evrov Med turnirjem bo mogoče igrati odbojko na mivki in nogomet na milnici, organiziran bo bogat srečelov, napihljiva igrala, bazen, možnost taborjenja ... PROGRAM TURNIRJA: V soboto, 24. 6., bodo od 10.00 naprej potekale tekme v skupinah od A do F (člani). V nedeljo, 25. 6., bo ob 9.00 na sporedu veteranski turnir, od 14.00 naprej tekme v skupinah G in H (člani, možnost igranja samo v nedeljo), ob 16.00 ženski turnir, od 17.00 do 23.00 tekme od četrtfinala do finala. Prijave in informacije na tel. 041 942 954 (Darjan Čeh) in e-mail: daceh7@gmail.com. JM, UK Foto: J M Foto: JM torek • 20. junija 2017 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 Ptuj • Dan odprtih vrat KGZ Ptuj i PT1U Kmetijstvo pred novimi izzivi Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Ptuj je 8. in 9. junija na Dnevu odprtih vrat predstavil svojo dejavnost. Priredili so vrsto strokovnih predavanj ter namenu predali defibrilator, ki je nameščen na sedežu zavoda in bo za uporabo javno dostopen. Osrednji govornik na slovesnosti je bil direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. »Ugotavljamo, da smo pred novimi izzivi. Samooskrba pridobiva na pomenu, a se večina primarnih kmetijskih pridelkov žal prodaja v tujino (pšenica, koruza, prašiči, govedo ...). Velike spremembe kličejo tudi po spremembah pri organiziranosti kmetijskega sektorja, povezovanju in pomenu zadružništva. Na KGZ se veliko zavzemamo za razvoj in zaščito družinskih kmetij. Če želimo resne spremembe, bomo verjetno morali razmisliti tudi o politiki kmetijskih zemljišč in vlogi Sklada kmetijskih zemljišč. Spremembo načina kmetovanja prav tako terjajo klimatske spremembe. Dve leti smo priča spomladanski po-zebi, pa tudi o namakanju je treba resno razmišljati,« je med drugim povedal direktor Rebernišek in poudaril, da je KGZS - Zavod Ptuj vodilna strokovna institucija pri načrtovanju in izvajanju razvoja kmetijstva in podeželja v podra-vski regiji. Na Zavodu je zaposlenih 106 sodelavcev. »Veseli in ponosni smo, da smo v minulih letih posodobili mlečni laboratorij in osemenjevalno središče, Ptuj • 7. mednarodno Koroško klavirsko tekmovanje Uspeh mladih pianistk Od 26. do 29. maja 2017 je potekalo 7. mednarodno Koroško klavirsko tekmovanje, ki se vsako leto poteka v Glasbeni šoli Radlje ob Dravi. Letošnji udeleženci tekmovanja so bili iz Hrvaške, Italije, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Tega tekmovanja so se udeležile štiri učenke klavirja iz Glasbene šole Karola Pahorja. Ana Plaj-njek je pod mentorstvom prof. Brigite Luteršmit v 3. kategoriji prejela bronasto nagrado. Leja Murko, pod mentorstvom prof. Tanje Kožar Stošič, je v 4. kategoriji prejela bronasto nagrado, Neli Furman, prav tako pod mentorstvom prof. Tanje Kožar Stošič, je v 2. kategoriji prejela srebrno nagrado, in učenka Valentina Lah, ki je pod mentorstvom prof. Tanje Kožar Stošič v 1. kategoriji prejela zlato nagrado. ŠP Ptuj • OŠ dr. Ljudevita Pivka Pouka je konec „Navduševali ste nas s svojimi talenti, znanjem in domislicami. Čeprav odhajate, boste vedno malo naši. Povezujejo nas vidne in nevidne vezi," je v popotnici ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja dejala ravnateljica Lidija Hameršak Marin. Za deveto-šolce je bil v četrtek prav poseben dan. V šolo so prišli šele popoldan, nato pa za starše in druge obiskovalce pripravili simpatično zaključno prireditev ter na ta način pokazali, da se novih dogodivščin izjemno veselijo. To je prvo šolsko leto v novi šoli, v kateri se, kot je dejala ravnateljica, počutijo odlično. V kulturnem programu, ki so ga pripravili devetošolci, so sodelovali učenci iz različnih razredov oz. programov ter učitelji. S prvim šolskim dnem v septembru 2016 je nastal tudi učiteljski orkester, ki je nastopal na različnih prireditvah, vse šolsko leto, svoje spretnosti pa so pokazali tudi tokrat. Da jim želi, da bi tudi v prihodnje našli vsak svojo pravo pot, pa je v popotnici za naprej dejal razrednik generacije, ki zapušča za mlečni laboratorij smo prejeli akreditacijsko listino. Obnovili smo prostore strokovnih služb. Trenutno gradimo laboratorij, ki bo omogočal nadaljnji razvoj našega zavoda. Število uspešnih kmetij se povečuje. Naša naloga je, da jim nudimo podporo, zato bomo KGZ Ptuj razvijali kot pomembno strokovno institucijo za načrtovanje in izvajanje razvoja kmetijstva in podeželja,« je dodal Rebernišek. Prireditve ob Dnevu odprtih vrat KZG Ptuj se je udeležil predsednik KGZS Cvetko Zupančič in delo ptujskega zavoda je ocenil kot zelo uspešno, za kar je vsem zaposlenim tudi čestital. Vodstvo Zavoda Ptuj je sodelavcu Srečku Kolarju podelilo priznanje za uspešno delo, namenu pa so predali tudi defibrilator, za katerega so z dobrodelno akcijo uspeli zbrati 800 evrov. Pobudnik akcije je bil Milan Reberc. Preostali znesek za nakup naprave je prispeval KGZ Ptuj. V imenu mestne občine Ptuj je navzoče nagovorila mestna svetnica Miša Pušenjak, sicer izjemna strokovnjakinja za delo z vrtninami in strokovna sodelavka KGZ Maribor. Nastopili so otroci iz vrtca Narcisa pod mentorstvom vzgojiteljic Tine Holobar in Mojce Plavčak. Za glasbeni del so poskrbeli mladi člani ansambla Zagon. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Utrinek s petkove svečanosti V osemenjevalnem središču Ptuj je letno povprečno 48 bikov. Večina jih je slovenskega porekla, iz osemenjevalnega centra v Murski Soboti. Nekaj jih je iz nemškega osemenjevalnega centra Neustadt, s katerim Zavod Ptuj dobro sodeluje. »Lahko se pohvalimo z odličnim strokovnim delom selekcije pri lisasti pasmi, kar so nam potrdili tudi tuji strokovnjaki na nedavni državni razstavi lisaste pasme v Lenartu,« pravi prvi mož ptujskega Zavoda Andrej Rebernišek. Na osrednji slovesnosti ob Dnevu odprtih vrat so rejcem plemenskih bikov, ki so bili v program osemenjevanja vključeni od lanskega do letošnjega junija, podelili priznanja. Iz območja Podravja in Prlekije so priznanja prejeli Peter Kociper (Stanovno, Ivanjkovci), Anton Unuk (Pongrce, Kidričevo) in Slavko Ostrc (Kokoriči, Križevci pri Ljutomeru). : L.,'*:, Foto: Črtomir Goznik l spomini Preden se bodo začele dolgo pričakovane poletne počitnice, je treba delo na šolah zaključiti in se od devetošolcev primerno posloviti. Na izjemno zabaven in zanimiv način so se od letošnje generacije poslovili na OŠ dr. Ljudevita Pivka. OŠ dr. Ljudevita Pivka, Tomaž Va-lenko. Prireditev pa so tokrat združili s predajo donacije Draga Ljubca iz podjetja Felnar v vrednosti 1.754 evrov. Sredstva, ki jih je zbral za šolo, bodo namenjena za projekt Mirno morje, ki se ga bo udeležilo šest učencev. Lani se je v sklopu tega projekta na pot podalo 107 jadrnic iz Avstrije, Nemčije, Slovenije, Hrvaške, Bosne, Romunije, med njimi tudi ekipa OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj«. Dženana Kmetec Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo ko t izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prikodnosti. ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. j Na zaključni prireditvi je šola prejela tudi donacijo v vrednosti 1754 evrov. Foto: SP Foto: CG 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 20. junija 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Zalivanje in varstvo rastlin so vedno del poletnega dela na vrtu Pred nami je teden, ki omogoča idealne pogoje tako boleznim kakor škodljivcem na vrtu. Napovedane so sicer nevihte, a te ne zagotavljajo dovolj vlage zemlji, zato ne pozabite na redno in temeljito namakanje vrta pa tudi okrasnih gredic. Pred nami je tudi izkop, spravilo česna. Mnogi se sprašujejo, kdaj je primeren čas, iščejo različne recepte za to. Pa je zadeva dokaj preprosta. Kdaj je česen primeren za spravilo Trenutno zimski česen tistih sort, ki ne delajo cvetih stebel, že zori. Zagotovo si upam to reči za sorto ptujski jesenski. Kdaj je česen zrel za spravilo? Poglejte čebulo. Če ste ga sadili globoko, malo do kopij ite zemljo, če pa je bil sajen pravilno, ga lahko vidite tudi brez tega. Ko vidite, da so se stroki izbočili iz površine skupne čebule, je ne glede na barvo listov, ne glede na število listov in druge teorije primeren čas za izkop. Prezgoden izkop ne prinaša težav, nič ne bo narobe. Prepozen izkop pa s sabo nosi veliko težav. Prva je zagotovo prenos bolezni. Dalj časa je česen v zemlji, več glivic se lahko na njem naseli in jih s semenskim materialom prenesemo v naslednjo generacijo. Prav zdaj se začenja tudi napad česnove rje, nekaj o tem tudi kasneje. Ce česen izkopljemo, ko je nekaj kupčkov rje na enem ali dve listih, ni večje nevarnosti, če pa ste poznejši, lahko to rjo prenesete na seme in kasneje na nov česen. Druga nevarnost je, da bo ob prvi večji nevihti česen popokal. S tem pa bo skladiščenje težavnejše. Ze zaradi samega poznega izkopa je čas skladiščenja navadno krajši. Ce izkopljemo še sveže čebulice, ki še nimajo posušenih luskolistov, se bodo mladi, še elastični luskolisti ob sušenju napeli preko čebulice, ne bodo pokali, čebulico pa veliko bolje zaščitili pred nadlogami skladiščenja. Še ena zelo negativna posledica prepoznega izkopa pa se Foto: Miša Pušenjak Na sliki vidite, kako določimo, ali gre za njivsko preslico. Ce potrgamo vse členke preslice in so tisti, ki od stranskih še ostanejo, daljši od kronice na steblu, je to njivska preslica. pokaže jeseni, ob sajenju. Če ste prepozni, bodo posajeni stročki prehitro zagnali zeleni del, zato bo posledično koreninski sistem veliko manjši. To pa se pozna tako pri višini pridelka kakor tudi pri sami odpornosti rastlin na bolezni. V tem trenutku je torej zrel prezimni česen sorte ptujski jesenski in morda še katere, ki ne dela cvetnega stebla. Cez 14 dni običajno pričenjajo zoreti jare sorte, posebej sorta ptujski spomladanski. Tiste s cvetnim steblom pa imajo še kakšen mesec dni časa. Česen napada česnova rja V tem trenutku se začenja tudi napad česnove rje. Zato svetujem, da vse posevke česna, razen tistih, ki jih že lahko pospravite, ustrezno zavarujete. Ce opazite na listih kupček ali dva rje, potem bo dobro delal tudi pripravek iz listov njivske preslice. Uporabite lahko svežo, saj je Za prvo silo dobro pest suhih ali pest zelenih delov prelijte z vrelo vodo. Počakajte do 15 minut, nato precedite in ohladite do konca. S tem čajem poškropite ogrožene gredice česna (ne zalivamo, škropimo). Ob enem pa lahko 1 kg delov njivske preslice prelijete z 10 l vode in pustite na toplem 1 teden. Cez dva dni vzemite iz tega primerno količino vode in z njo ponovno poškropite posevek, ostalo pa pustite na toplem tako dolgo, dokler se pripravek peni. Vsak dan pomešajte. Potem zadevo precedite, uporabite razredčeno 1 : 5. preostanek lahko shranite v popolnoma temnem in suhem prostoru za naslednjo uporabo. Namesto preslice lahko uporabite tudi čaj iz listov rmana. Pomembno je, da posevek, ki je že napaden, poškropite trikrat zapored v dvo-ali tridnevnem presledku. Preventivno pa poškropite enkrat na teden. Pripravek iz njivske preslice, izvleček, lahko kupite tudi v trgovinah. Ce je posevek rastlinam pomagate z bakrenim listnim gnojilom, ki ga prav tako uporabite dva- ali trikrat zapored. V tem primeru uporabite po koncu tretiranja še pripravek iz namočenih kopriv ali aminokislin. Mnogi me sprašujejo, kako ločiti njivsko preslico od drugih. Najzanesljivejši znak je, da začnete trgati členke lažnih lističev vse do zadnjega. Če je zadnji členek daljši od kronice, ki je okoli stebla tam, kjer izraščajo ti lažni lističi, potem gre za njivsko preslico. Razlaga je težko razumljiva, zato si vse skupaj oglejte še na fotografiji. Enoletni, semenski pleveli Dva tedna nazaj sem vam obljubila še nekaj besed o tem, kako se lotiti enoletnih semenskih plevelov. Teh je na vrtu velika večina. Običajno so ti na vrtu največja nadloga. Kako si lahko pomagamo? Setev in sajenje prav vseh vrtnin naj omogoča, da hitro in enostavno komaj kaleče plevele uničimo kar s posebnim orodjem - strgalom. Zato naj bodo prav vse vrtnine, tudi prezimna solata in motovileč, posejani v vrste. Te naj bodo dovolj daleč narazen, da bo med njimi dovolj prostora za grebljico ali motičico, na njivah pa okopalnik. Potem je pletje potrebno samo v vrstah. Tudi običajno okopavanje je veliko lažje, če so rastline v vrstah. Na večjih površinah in tudi na vrtu uporabljamo taktiko slepe setve. Gredice pripravimo vsaj je na poljih veliko, ali posušeno. napaden močneje, potem lahko Orodje, s katerim zatiramo enoletni plevel. Foto: Miša Pušenjak 14 dni pred nameravano setvijo ali presajanjem. Tako mnogi enoletni semenski pleveli vzkali-jo prej in jih lahko uničimo samo z navadno predsetveno obdelavo. Plevele odstranimo vedno pred cvetenjem, pa tudi če je to pozimi, kot je to primer nadležne navadne zvezdice ali kurje črevce, ki cveti in semeni tudi pozimi. Ce so motovilec, zimska solata ali špinača posejani na povprek, je seveda edina možnost pletje, pa še to je v taki gneči zelo nehvaležno opravilo. Seveda so na zelenjavnem vrtu različne zastirke največje orodje v boju z enoletnimi pleveli. Sama sem pristaš naravnih zastirk, kot so slama, listje, najpogosteje pa kar posušena pokošena trava z naših zelenic. Zastirka ima veliko naravi prijaznih funkcij, varuje tla pred vremenskimi vplivi, zbijanjem, zadržuje vlago v tleh in tudi gnoji rastline. Ce pa jo imamo samo in izključno zaradi plevelov, potem jo moramo nasuti kar na debelo, da bo dovolj zatemnila tla in zastrla plevelom svetlobo. Ce ne gre drugače, predvsem pa v rastlinjakih, uporabimo folije. Pomembno je le, da jih po odstranjevanju ne zažigamo, tudi v domačih pečeh ne, ker ob tem nastajajo nevarni plini. Damo jih med gospodinjske odpadke, večje količine pa zapeljemo na javna zbirališča smeti, da bodo pravil no odstranjeni in uničeni. Skratka, pleveli so nadležni, vendar jih na vrtovih lahko obvladamo, če smo pri njihovem zatiranju redni in skrbni. Res pa je, da žal pogosto ne moremo vplivati na tiste, ki vzdržujejo ceste ali pa zarasle površine v naši bližini. Zato si moramo prav vsi želeti tudi, da bi obstale in preživele tudi manjše kmetije, ker bodo samo te obdelovale tudi manjše površine. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Setev facelije na njivskih površinah Facelija je enoletna rastlina, ki izvira iz Amerike. V Evropi smo jo začeli gojiti v 19. stoletju tako na njivah kot na vrtovih. Facelija je kot poljščina pri nas poznana kot posevek za zeleno gnojenje in za čebelarje kot dobra medonosna rastlina. Facelija raste zelo hitro in se močno razvije, zato je ena boljših rastlin za zeleno gnojenje. Je enoletnica, ki ima značilne svetlo modre do vijolične barve cvetov. Rastlina razvije močan in globok koreninski sistem, ki dobro rahlja tla in tudi zatira talne škodljivce, zato jo sejemo tudi z namenom izboljšanja strukture tal. Setev facelije lahko opravimo že v marcu ali kot strniščni posevek. Za čebelarje pa bi bilo najbolje sejati v tritedenskih presledkih, kar bi nudilo kontinuirano pašo čebelam skozi celo leto in bi bili donosi medu tudi največji. Na ha površine porabimo od 10 do 12 kg semena. Zemljo za setev moramo skrbno pripraviti, da dobro zakrijemo seme. Značilno za seme facelije je, da če ostane na sončni svetlobi, ne kali. Sejemo do globine 1,5 do 2 cm in po možnosti tudi posevek povaljamo, da pride do boljšega stika z zemljo. Če sejemo s sejalnico, je razmik med vrstami od 12,5 cm. Za kalitev semena je zelo pomembna vlaga, zato so pomladanske setve včasih boljše kot poletne v strnišča, razen če po setvi površino namakamo. Mlade rastline dobro prenašajo nizke temperature, kar se je izkazalo v letošnjem letu, saj posevek ni pomr- znil ob temperaturah -5 °C ob koncu aprila. Mlade rastline se po vzniku počasi razvijajo in se ob primerni vlagi dobro ukoreninijo ter se razrastejo v močne, razvejane rastline z veliko cvetne površine. Značilno za facelijo je, da veže iz zraka velike količine CO2 (tudi do 150 kg na ha), zato je tako pomembna rastlina za zeleno gnojenje, ker se organska masa po zaoravanju v zemlji zelo hitro razgrajuje in izboljšuje teksturo tal. Glede na dobro razvejane rastline se pridela tudi veliko količino organske mase, od 3 do 5 ton suhe snovi na ha. Facelija zelo dobro pokrije površino, zato tudi zmanjšuje zapleveljenost tal. Uporaba herbicidov zato ni potrebna. Na primerno založenih tleh s hranili tudi ni potrebno pred setvijo gnojenje z mineralnimi gnojili. Facelija ni zahtevna rastlina in dobro prenaša skoraj vse tipe tal, nekoliko bolj ji ustrezajo lahka tla, ki jih tudi lažje pripravimo za kakovostno setev drobnega semena. V jeseni zaorana njivska površina se zgodaj spomladi najlažje pripravi za kakovostno setev facelije. V začetku marca posejana facelija začne cveteti že v maju in do konca junija cvetenje počasi zaključi. Za čebelarje je facelija zelo zanimiva medonosna rastlina, saj lahko pričakujemo od 100 do 450 kg pridelka kakovostnega medu na ha površine. Donosnost je odvisna od mikro klimatskih razmer, optimalne temperature za medenje so med 16 in 24 °C. Na cvetovih facelije je koncentracija nektarja in sladkorja najbolj izražena v dopoldanskem času in čebelam je dnevno najprivlačnejša med 11. in 16. uro, ko so na cvetovih močno prisotne. Kombinacija setve facelije na njivskih površinah v marcu in zaora-vanje konec junija nam omogoča po setvi posejati še ajdo kot drugo medovito rastlino na isti površini. Na ta način smo na njivski površini poskrbeli za naraven način zatiranja plevelov, izboljšali strukturo tal, vnesli v tla veliko organske mase, izboljšali vsebnost humusa v tleh in storili veliko koristnega za oskrbo čebel z nektarjem, sladkorji in cvetnim prahom. Dosežemo pa tudi normalen pridelek semena ajde, ki postaja vedno bolj priljubljena v slovenski kulinariki. Pripravil KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. 3 torek • 20. junija 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Tik-tak Umirjen ritem in dobra izvedba Ansambel Tik-tak, sedež ima v Studenem pri Postojni, sestavljajo Jernej Faganel, brata Uroš in Boštjan Japelj, pred sedmimi leti je mesto kitarista prevzel in zasedel Tadej Doles, pred 3 leti in pol pa se jim je kot peti član ansambla pridružil harmonikar Jan Jazbec, ki j e harmonike prevzel Boštjanu. Ansambel je nastal spontano, sprva je bil mišljen kot družinski ansambel, ki bo igral le na domačih rojstnodnevnih zabavah. Po začetnem zagonu, ki so ga dobili na martinovo pri pevcu Jerneju v kleti, so sledile prve resnejše vaje, nakup prvega ozvočenja. Vse skupaj povezuje profesionalni hobi, glasba, s katero razveseljujejo sebe in občinstvo po vsej Sloveniji. „Velikokrat slišimo, da je ime našega ansambla mogoče preveč hecno glede na naše ambicije, želje in ne nazadnje tudi ustvarjanje, a do imena je prišlo spontano. Po skoraj desetih letih nam ni žal, da se lahko pošalimo, kar se tudi rado zgodi, da čas tako hitro beži: tik-tak, pa je desetletje tu. Upamo, da bo tik-tak tudi z drugim desetletjem," je v imenu tudi Janez Repnik, Primož Ilo-var in Marjan Turk. Pisana pa je tudi druščina pri besedilih: Jože Galič, Matjaž Vrh, Vera Šolinc, Igor Pirkovič, Matej Kocjan-čič, Jernej Faganel, Vili Bertok. Eno od besedil je napisala žal že pokojna Majda Rebernik. Z drugo zgoščenko bodo proslavili 10. jubilej, snemanje jih čaka v jeseni, delovno pa bodo tudi letošnje poletje. Že drugo leto zapored bodo organizirali Koncert treh vetrov; več o letošnjem bodo povedali po poletnih počitnicah. Ljubitelje narodno-za-bavne glasbe trenutno osrečujejo s skladbo Prebrisana deklica, s skladbo Povej mi, draga deklica pa so navdušili na letošnjem festivalu Slovenska polka in valček. „Naša glasba se od drugih na narodno-zabavni sceni razlikuje predvsem po ritmu, z izjemo kake skladbe imamo tudi pri polkah bolj umirjen ritem, predvsem zato, ker radi poudarjamo dobro vokalno izvedbo, ki po navadi ne gre skupaj z 'našpi-čenimi' ritmi," pove vodja ansambla Tik-tak Boštjan Japelj. Radi nastopajo tudi na festivalih, ki so pomembni zaradi promocije, druženja in medsebojnega spoznavanja ansamblov. Zelo dobrodošlo pa bi bilo, da bi jih nadgradili tako, da bi strokovna komisija podala mnenja, ugotovitve in nasvete vsem sodelujočim, ne samo zmagovalnim ansamblom, saj je to zelo pomembno za ohranjanje kakovosti narodno-zabavne glasbe. MG ansambla povedal vodja Boštjan Japelj. Najraje preigravajo skladbe, kjer so v prvi vrsti diatonična harmonika oz. frajtonarica in štiriglasno fantovsko petje: Sla-kove in Fantov z vseh vetrov. V zadnjem času avtorsko največ sodelujejo z Branetom Klav-žarjem, na to sodelovanje so izjemno ponosni. Zanje glasbo piše tudi Jani Rednak, ki se je podpisal pod večino melodij s prve zgoščenke Ljubezen je pesem srca, le naslovno je prispeval Jernej, glasbo pa ustvarjajo Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1968 Nova ptujska avtobusna postaja med Grajeno in CMD D Zdravstveni domovi v ormoški in ptujski občini po novem tvorijo en zdravstveni zavod. Omogočil naj bi kakovostnejše storitve in racionalnejše poslovanje. Zdravstveni dom Ljutomer pa se bo priključil ZD Murska Sobota, je odločila politika. Osmi januar sta za svoj občinski praznik izbrali občini Ruše in Slovenska Bistrica; 25 let je poteklo od padca legendarnega Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici. Tudi sicer je dogajanje v občini Slovenska Bistrica dobilo vidnejše mesto v Tedniku, kot tudi v občini Ljutomer, kjer so se še posebej ukvarjali s padcem poslovanja v rudniku premoga Presika, in Lenart, kjer pa imajo le eno poročno dvorano, ker so že leta 1965 sprejeli sklep o centralizaciji poročnih svečanosti. V ormoški občini pa se zavzemajo, da bi bili civilni obredi porok bolj svečani, zato bodo dodelali ceremonial. V ptujski občini bo razpisanih 37 direktorskih mest. Nji- hova povprečna kvalifikacijska struktura je nizka, kar 13 jih ima nižjo šolo. RTV Ljubljana je OŠ Destrnik za novo leto podarila televizor. V GP Drava Ptuj so se preusmerili v gradnjo stanovanj za trg. Polovico stanovanj v novem 56-stano-vanjskem bloku so že prodali. V ptujski godbi na pihala so prepuščeni sami sebi, je povedal predsednik UO godbe Dušan Žnidarič. Narodni dom v Ptuju je po delni prenovi pritličja in stopnišča ter celotnega nadstropja ponovno v funkciji: odkrili so tudi spominsko ploščo ob 100-letnici prve čitalnice v Ptuju. Ob stoletnici čitalnice so svečanost pripravili tudi v Ljutomeru. Ptujski reševalci v povprečju letno pomagajo pri stotih porodih v reševalnih vozilih. Iz skladišča Petrola v Ptuju so lani prodali 350 ton olja za peči. V Ljutomeru so se lotili združevanja kmetijskih organizacij. Knjižnica Prosvetnega društva v Središču ima nove prostore. V Ptuju je začel izhajati nov list Štajerski ugankar, Smeh ... in zaskrbljenost občinskih odbornikov Salve smeha je na novembrski seji skupščine povzročilo poročilo Komunalnega podjetja Ptuj o tem, da za škropljenje ulic v mestu porabijo letno 3840 cistern ali kar 10 cistern na dan. Ker je polovica leta zimsko obdobje, bi to pomenilo kar 20 cistern na dan. Poleti rado dežuje, zato ni treba škropiti vsak dan, je torej to že 40 cistern na dan, je preračunal eden od občinskih odbornikov. Le kaj vse morajo prenesti občinski in podobni materiali, je marsikdo pomislil ob tem podatku. Resnejši pa so postali obrazi odbornikov ob vprašanju o sami porabi denarja: če že niso tolikokrat škropili ptujskih ulic, le za kaj neki so ga porabili? Foto: Lojze Cajnko Z izleta Planinskega društva Ptuj, ki deluje že 15 let, na Črno jezero. katerega urednik je Edi Kla-sinc. V Levanjcih so pri Janezu Žampi razpravljali o pripravah na referendum za asfaltiranje ceste Ptuj-Gomila-Gornja Radgona. Prodajalci na ptujski tržnici si želijo streho nad glavo. Na zborih volivcev v občini Ptuj največ govorijo o davčni politiki; predvsem jih motijo razlike v višini obdavčevanja enakih dohodkov med občinami. V 87. letu starosti jer umrl slikar Jan Oeltjen, pokopali so ga na ptujskem pokopališču. V Lenartu so začeli graditi stano-vanjsko-trgovsko hišo. V Ptuju so pustovali že pred 350 leti Odkrili so zgodovinski vir o pustovanju v Ptuju pred 350 leti, v katerem pa ni podatkov oz. opisov iger, mask, ki so jih gotovo uporabljali, kot tudi ne o tem, ali je bil med njimi ko-rant. V zdravstvu se denar troši neracionalno, kar dva rentgena, v Cirkulanah in Juršincih, kupljena z denarjem davkoplačevalcev, se ne uporabljata. V Impolu so proizvodnjo povečali za 40 odstotkov. Ptujčani so le dočakali radostno novico: nova avtobusna postaja bo stala med Grajeno in Ciril-Metodo-vim drevoredom. V podjetju za popravilo železniških voz Ptuj bodo letos popravili že 1000 vagonov. Priprave na referendum v ptujski občini so v polnem teku, letno bi s krajevnim samoprispevkom lahko zbrali 155 milijonov starih dinarjev, v petih letih pa 730 milijonov starih dinarjev. Tudi v Ormožu so podprli ptujska prizadevanja, da na Ptuju ostaneta ekonomska in administrativna šola, zaradi racionalizacije naj bi ju ukinili. V Ptuju so ukinili Zavod za folklorne prireditve, nadomestilo ga bo Folklorno društvo, ki bo tudi organizator Kurentovanja. Gradnja novega ormoškega hotela bo stala 230 milijonov starih dinaijev. V ptujskem stanovanjskem podjetju od 1500 prošenj za stanovanje letno rešijo le 19. V Dor-navi so odprli oddelek za delovno usposabljanje prizadetih otrok. V Ptuju je zborovalo več kot 80 zgodovinaijev in arhivarjev, ki so se posvetili temam o objavljanju virov za slovensko zgodovino od srednjega veka do NOV. Tudi letos so se zvrstili prisrčni sprejemi štafete. Rojstvo „ormoškega šampanjca" Živinorejsko-veterinarski zavod Ptuj z največjim osemenjevalnim središčem v Sloveniji, je proslavil 15-letnico obstoja in dela. Ormoški rokometaši so dosegli izjemen uspeh, zasedli so drugo mesto v slovenski republiški ligi, izgubili so v finalni tekmi s Celjem. Kljub temu so ponosni na doseženo, ugotavljajo, da tekmovanja v I. zvezni ligi finančno ne bi zmogli. Ptuj je dočakal svojo prvo finalistko v tekmovanju za mis Slovenije, 16-letno Majdo Gaj-zer. Sredi julija je Tednik proslavil 20-letnico izhajanja. Uroš Langerholc je postal mladinski prvak raillyja Sutjeska. Z izgradnjo avtomobilske ceste Maribor-Zagreb bo Ptuj vključen v evropsko cestno omrežje. V Benediktu so po 20 letih le dogradili zadružni dom. V starem delu Ptuja do namestili prve luči - laterne - v duhu starega Ptuja. 10. praznik občine Ptuj je potekal v duhu 40-letnici ustanovitve prve celice KP na ptujskem območju; na gospodarskem področju so se veselili odprtja sušilnice v Opekarni Žabjak. Ptuj so vključili v avtomatsko telefonsko omrežje. Varšavski zavezniki so okupirali Češkoslovaško, to nezaslišano agresijo so obsodili vsi narodi Jugoslavije. Protestirali so tudi v številnih slovenskih mestih. Gradnja vodovoda se iz Ptuja seli v Rogoznico in Spu-hljo. Posel cveti v Opekarni na Pragerskem, samo letos bodo izdelali 17 milijonov zidnih enot in 22 tisoč m stropnih polmontažnih elementov. Na Ormoški cesti v Ptuju so odprli novo bencinsko črpalko. V ptujski občini so bile v ospredju priprave na 1900-letnico mesta; ob tem jubileju bodo z reflektorji osvetlili ptujski grad. Spomeniško varstvo je z republiškim odlokom zaščitilo stari del Ptuja, ne da bi določilo vire sredstev za njegovo vzdrževanje. Na rojstni hiši pisatelja Franca Ksavega Meška v Ključarovcih so odkrili spominsko ploščo. V ptujski bolnišnici so namestili nov rentgen. V ormoški kleti uresničujejo enega izmed konceptov razvoja vinske kleti: montirajo stroje za proizvodnjo naravnega penečega vina ali „ormoškega šampanjca". Pripravila: MG 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 20. junija 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK beluševa kremna pašta fižol s goveja juha, svinjska zelenjavna juha, korenčkova kremna zelenjavna juha, krompirjeva juha, juha, zeljne krpice z prekajenim mesom, pečenka, pečen ocvrti lignji, juha, kaneloni z mleto svinjina pod peko, piščančja rižota, mesom, kumarice v skutni štrukeljci, mlad krompir, solata, francoska solata, svinjino, zeljna solata zelenjava (paradižnik, solata, breskve solati s krompirjem, kompot sladoled orehove palačinke s z majoneznim preli- paprika, mlada sadje sladoledom vom, pečene banane čebula), malinova pita Svinjina pod peko M Sestavine: 2 kg svinjine, 2 kg krompirja, sol, poper, po želji vegeta, 2 dl belega vina, 20 dag suhe slanine, 2 papriki, 4 korenčki, 4 večje glavice čebule, 1 glavica česna. Meso mariniramo dan prej, tako da ga posolimo, popopramo, prešpikamo s česnom (stročke razpolovimo in jih zarinemo v meso), potresemo z vegeto in zalijemo z vinom. Čez noč pustimo na hladnem. Pred pečenjem dno posode za peko premažemo s svinjsko mastjo, položimo nanj meso, ga obložimo z olupljenim krompirjem (če je velik, ga razpolovimo), po njem podevamo nakockano slanino, na rezine narezano papriko, korenje in na pol prerezane glavice čebule. Posodo pokrijemo s pokrovom, obložimo z žerjavico in ne odpiramo 3 ure - odvisno od žara. (Po okusu lahko dodamo še kakšno drugo zelenjavo, a previdno z bučkami, ker spustijo veliko vode!) Malinova pita z maskarponejem Sestavine: testo: 225 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 125 g sladkorja, 125 g masla, 1 žlička vaniliji-nega izvlečka, 1 jajce; za nadev: 350 g maskarponeja, 50 g sladkorja v prahu, 150 ml sladke smetane; za preliv: 250 g malin (lahko borovnice, jagode, ribez ...), 50 g sladkorja v prahu, 1 vanilijin sladkor. V multipraktik stresemo moko, sladkor, na kockice zrezano maslo, pecilni prašek, jajce in vanilijin izvleček. Zmiksamo v gladko testo. Predenemo ga v okrogel model s snemljivim obodom ter s prsti oblikujemo po dnu in obodu (roko si pomokamo). Za 30 minut položimo v hladilnik. Za nadev v skledi zmešamo maskarpone, sladkor in sladko smetano (nestepeno!). Z metlico za stepanje umešamo v gladko kremno maso. Enakomerno prelijemo čez testo. Maline (lahko tudi zamrznjene), sladkor in vanilijin sladkor stresemo v ponev in med rahlim mešanjem grejemo toliko časa, da zavre. Odstavimo in pustimo, da se ohladi. Prelijemo čez pito. Pečemo v pečici, ogreti na 160 °C, 25 minut. Pečeno pito povsem ohladimo in šele nato razrežemo (najboljše naslednji dan). ZPS • Test baterij AAA Visokoleteče oznake so brez vrednosti Po svetu prodajo več kot 10 milijard baterij na leto, med njimi pa je dobra četrtina takšnih z oznako AAA. Nekateri jim pravijo trojni A (triple A) ali mikro (micro), so pa te baterije primerne za uporabo v energijsko manj požrešnih in manjših napravah. Na mednarodnem testu, ki je bil izveden v slovenskem laboratoriju, so potrošniške organizacije preizkusile 51 različnih vzorcev, 22 jih je naprodaj tudi v Sloveniji. Za vzorce, ki so naprodaj v Sloveniji, so na ZPS odšteli med 13 centi in 2,12 evra, a oceno zelo dobro so dobile baterije, za katere so odšteli med 20 centi in 1,5 evra. Podobno kot pri baterijah AA je njihova nazivna napetost 1,5 V, pri tistih za enkratno uporabo pa ne moremo govoriti o kapaciteti, saj je ta odvisna od obremenitve - načeloma naj bi bila kapaciteta alkalnih baterij do 1.200 mAh. »A, pozor, na trgu so pod oznako AAA naprodaj tudi baterije z drugačno kemično sestavo. Med nakupovanjem smo odkrili predvsem cink-ogljikove baterije, njihova kapaciteta pa je občutno manjša od alkalnih (do nekaj več kot 500 mAh), kar se je lepo potrdilo tudi na testu. Edina vidnejša razlika med obema vrstama baterij je dodatna oznaka LR03 pri alkalnih oziroma R03 pri cink-ogljikovih baterijah,« je povedal Boštjan Okorn iz ZPS in dodal: »Čeprav lahko že alkalne baterije trgovskih znamk kupimo izjemno poceni (20 centov za eno), pa so cink-ogljikove še cenejše. Kljub temu pa nakupa takih baterij ne priporočamo!« Na testiranju so baterije preizkusili v brezžični računalniški miški (povezava bluetooth) in v prenosni svetilki. Da bi bilo vse skupaj še bolj primerljivo z realnostjo, so test s prenosno svetilko opravili pri sobni temperaturi in pri temperaturi 0 °C, za oba testa pa so uporabili isti kriterij ocenjevanja. »Rezultati so potrdili pravilnost naše odločitve. Pri standardnem testu uporabe baterij v prenosni svetilki so bile razlike med posameznimi vzorci zares minimalne. Prav tako so bile manj opazne pri testu, ki smo ga izvedli z običajno brezžično miško. Povsem drugače pa je, ko baterije uporabljamo na mrazu. Najslabšim se je zmogljivost v primerjavi z uporabo pri sobni temperaturi zmanjšala za več kot polovico, pri večini pa se je zmanjšala za okrog 30, pri najboljših pa le za 20 odstotkov.« ZPS nasvet 1. Alkalne baterije so si med seboj zelo podobne in je praktično vseeno, katero kupite. Pomembno je le, da jo dobite po čim nižji ceni. Med posameznimi modeli so namreč prav pri ceni največje razlike, saj boste za eno odšteli le 20 centov, z nekaj smole pa lahko tudi več kot dva evra! 2. Pri nakupu tudi ni treba preverjati roka trajanja, saj so imele prav vse alkalne baterije, ki smo jih kupili ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, predviden rok trajanja vsaj do leta 2021, nekatere celo tudi sedem let več. 3. Na embalaži boste lahko prej opazili vrsto visokoletečih besed, s katerimi Foto: splet želijo proizvajalci poudariti superior-nost svojih modelov. Najbolj pogosto uporabljajo izraze 'ultra', 'power', 'super', 'high', celo 'ultimate' in podobne. Na našem testu se je ponovno izkazalo, da so tovrstne oznake popolnoma nepotrebne in kupca lahko samo zmedejo, če že ne zavedejo. Ponovno poudarjamo, da je pri nakupu najpomembnejša oznaka - cena. 4. V majhnih baterijah je shranjene veliko energije, zato jih ne smete uničevati ali pa celo metati v ogenj. 5. Občasno se je malo hitreje in bolj na glas razširila informacija, da je mogoče izpraznjene alkalne baterije za enkratno uporabo ponovno napolniti. Načeloma je to res, a hudič je v podrobnostih. Najprej omenimo, da vsaka baterija potem, ko jo nehamo uporabljati, ponovno pridobi delček kapacitete. Če alkalno baterijo vstavimo v polnilnik, bomo to kapaciteto še dodatno povečali, a nikoli do 100 % prvotne; v najboljšem primeru bomo dosegli približno 80 %. Z več polnjenji se kapaciteta še zmanjšuje. Med polnjenjem pa se povečuje notranja upornost in baterija postane pri veliki obremenitvi neuporabna. Ob tem se prav lahko zgodi, da pride do razlitja, baterija pa med polnjenjem postane zelo vroča. Vse skupaj je torej precej tvegano, zato je na embalaži opozorilo, da baterij ne polnite. To opozorilo velja upoštevati, če ne želite poleg baterije uničiti še naprave ali polnilnika. Za večkratno uporabo raje kupite ustrezne polnilne baterije. torek • 13. junija 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da si država lahko privošči marsikaj, na kar navadni smrtniki niti slučajno ne upamo pomisliti. Recimo samo poskušajte na kakem kulturnem spomeniku zamenjati zgodovinsko okno z navadno lesonitno ploščo. Takoj boste imeli na grbi kulturo- in še kakšne varstve-nike. Lastnica država pa je to na svojem dornavskem dvorcu naredila mirne vesti. In nikomur se ni nič zgodilo. Govori se ... da so si pri sv. Vidu na pokopališču omislili prostorček za anonimne pokope - manjšo travnato parcelico, na kateri bodo raztresli pepel pokojnikov, ki ne želijo posebej označenega groba. Ampak občina hoče tudi tu zaslužiti. Za parcelico bodo za vsakega raztresenega pobirali letno najemnino, kot da bi šlo za grob. Iz leta v leto. Kaj pa če kdo ne bo več hotel plačevati? Bodo njegov pepel posesali in vrgli v kanto? ... da se ni dobro zameriti svoji občini. Potem ko so se občani Prireditvenik Turnišč nekaj jezili, ker n im ajo pločnika, po katerem bi varno hodili, jim občina ne samo, da ni zgradila pločnika, pač pa je po sredi bankine, kjer so doslej kolikor toliko varno hodili, dala zabiti količke, da morajo mamice z vozički voziti slalom, hoja zaljubljencev vštric pa je tudi otežena. Tiho bi bili, Turniščani, pa bi še vedno hodili po široki bankini! ... da po Sloveniji v zadnjem času razsaja bolezen mišja mrzlica, ki se je pred leti razmahnila v pravo epidemijo. Še huje pa bo jeseni, ko bomo imeli predsedniške volitve in bo nekatere zajela predvolilna vročica. Če pomislimo na najnovejšega samooklicanega kandidata »zvezdnika«, vidimo, da lahko tovrstna bolezen povzroči hude posledice na možganih že v prvi fazi. ... da je naša novinarska kolegica nedavno kršila nedotakljivost slovensko-hrvaške Foto: Tajno društvo PGC meje. Sla je namreč spraševat občane v obmejnem Goričaku, kakšne težave imajo, ker gre državna meja kar po sredi ceste. Pri njenem več kot polurnem večkratnem ilegalnem prečkanju meje so jo opazovali slovenski policisti. In ko je potem zapuščala kraj zločinske dejavnosti, so za njo prituli-li s prižgano sireno, kot da bi vozila v prtljažniku svojega avtomobila najmanj ducat terorističnih prebežnikov. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 1 7 7 9 6 3 2 7 4 5 6 9 7 3 8 2 8 5 1 5 1 9 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV © €€ GGG Bik vv ©©© € G Dvojčka v ©© €€ GGG Rak vv ©©© € GG Lev vvv © €€€ GG Devica v ©© €€€ G Tehtnica vvv ©© € GGG Škorpijon v ©©© €€ G Strelec vvv ©© € GG Kozorog VV ©©© G Vodnar ©© GGG Ribi V ©©© GG Torek, 20. junij 09:00 Miklavž pri Ormožu, pri kulturnem domu, 53. krajevni praznik KS Miklavž pri Ormožu, tekmovanje DU v kegljanju za pokal KS Sreda, 21. junij 17:00 Kidričevo, restavracija kreativnih idej Pan, 11. slavnostna podelitev diplom diplomantom Višje strokovne šole ŠC Ptuj 19:30 Slovenska Bistrica, grad, Starobistriški večer, koncert Big band Slovenska Bistrica in Omar Naber 20:00 Lenart, Mestni park dr. Jožeta Pučnika, koncert Revijskega orkestra konservatorija za glasbo in balet Maribor s solisti 20:00 Miklavž pri Ormožu, Kulturni dom, 53. praznik KS Miklavž pri Ormožu, svečanost s podelitvijo priznanj in kulturnim programom, pogostitev obiskovalcev Četrtek, 22. junij 10:00 17:00 17:00 17:00 18:00 18:00 19:00 19:00 Slovenska Bistrica, Gams Club, odprtje Heineken pivnice Majšperk, telovadnica OŠ, prireditev Setev, žetev, ob dnevu državnosti, prireditev ob zaključku šolskega leta Rače, park pred gradom, slovesno odkritje pomnika vojakom celjskega 87. pehotnega polka avstroogrske armade Gaj pri Pragerskem, igrišče, Pozdrav poletju Gorišnica, večnamenska dvorana, proslava ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta, Gorišnica Slovenska Bistrica, grad, zaključni koncert Nina Jamnika in njegovih harmonikarjev Hum pri Ormožu, festival Ormoško poletje, maša za domovino in kresovanje Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, Poletna noč, soorganizator Gimnazija Ormož Petek, 23. junij 12:00 Ptuj, Terme, zaključek šole v Termah Ptuj, animacijski popoldan in koncert skupine Nude 14:00 Nova vas pri Markovcih, prostori podjetja, 25-letnica poslovanja podjetja M.C.K., d. o. o., druženje ob glasbenem ansamblu 16:00 Slovenska Bistrica, parkirišče 2. OŠ, Škratov sejem rabljenih stvari za otroke 18:00 Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, občinska proslava Ormoža ob dnevu državnosti 19:30 Velika Nedelja, pred gradom na prostem, komedija Ulica žalostnih obrazov, predstava v prleškem narečju 20:00 Ptuj, dominikanski samostan, osrednja slovesnost MO Ptuj ob državnem prazniku, dnevu državnosti RS 20:30 Ormož, Kerenčičev trg, festival Ormoško poletje, 14. ormoški nočni ulični tek Mestni kino Ptuj Sreda, 21. junij: 20:00 Peterica. Četrtek, 22. junij: 19:00 Vesolje med nama. Petek, 23. junij: 17:00 Avtomobili 3; 19:00 Končni obračun; 21:00 Peterica. Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog Velja za teden od 20. do 26. junija 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Naudaru RADIOPTUJ 0 vse večjih stiskah in osamljenosti starejših V četrtek ob 16. uri Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. GelijT w. muí UČILA Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Neža Zamuda, Dravinjski vrh 9 A, 2284 Videm. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ■■■ Foto: ČG 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 13. junija 2017 Družba Radio Tednik Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije in Hrvaške vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA - enakost-prijateljstvo-sopomoč... Pridružite se nam 27. junija ob 17.30 v Termah Ptuj. Nastopili bodo: Tanja Žagar, Modrijani, Poskočni muzikanti, Dejan Vunjak, Ines Erbus, Nina Donelli, Tarapana band, Gabrijela Hrženjak in zmagovalki prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Mia Pernat in Nika Belaj. Vstop prost! SAVA Terme PTUJ ^SOdefll TELEKS POKOJNINSKA SWA HOTELS & RESORTS drrak..kUnr..m.rtb.r W^yJTZ * A 1 W «t t3 ENERGIJA PLUS ARRIVA a (M company $ MESTNA OBČINA PTUJ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski RADIOPTUJ B9,8-98,2-l04;3 NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRz TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptiy, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijoTuristagent. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA A" torek • 13. junija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagi ftujna Miklošičevi 2 2250 Ptuj tel.: 02 7481880 "2 23 50 206' i ^ "V* Äo/ersfo'TEDNIK parovBLnflBGEnajfi I J l)K:00 Kronika iz občine Destmik 10:110 Gostilna pr' Fraticcf 11:00 Oddaja a preteklosti 12:00 Viden strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Državno srečanje OFS 20:00 Zaključek vrtcev Destmik. Trjiovska vas 121 i (i Dan vrtca Majgperk 23:00 Vide« strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si SIP 08:00 10:00 11:40 13:(H) 15:00 18:00 20:00 21:30 23:00 Koncert zborov oš Dornava Ljudski pevci se predstavijo Utrip iz Ormoža Video strani Italijanska trgovina - v živo 35 let ŽPZ Rogaška Slatina Koncert Ciodbe Dornava Ulrip iz Ormoža Video strani QK:00 Pesem v poletje 10:00 StarSe - Festival OFS IE :05 Glasbena oddaja 12:311 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 40 let DU Starše 211:01) Oddaja V/, občine I lajdimi 21:01) Pesem v poletje 22:01) Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož (Uradni vestnik, št. 21/3), Svet zavoda Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož razpisuje delovno mesto: direktorja Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: - končana podraven - 6/2, specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) ali visokošolska strokovna izobrazba (1. bolonjska stopnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (1. bolonjska stopnja), smer Turizem, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na strokovnem področju dejavnosti zavoda; od tega vsaj eno leto na vodilnih delovnih mestih, - strokovno poznavanje področja dela zavoda; - sposobnost za vodenje zavoda; - aktivno znanje slovenskega jezika; - aktivno znanje enega svetovnega jezika na nivoju B1 evropske jezikovne lestvice in enega svetovnega jezika na nivoju C1 evropske jezikovne lestvice. Kandidat mora k prijavi z življenjepisom priložiti: - program dela in razvoja javnega zavoda za mandatno obdobje; - življenjepis z navedbo splošnih podatkov o izobrazbi in delovnih izkušnjah; - dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan. Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo priporočeno v zaprti ovojnici z označbo: »Ne odpiraj - Javni razpis za direktorja Javnega zavoda TKŠ Ormož", na naslov: Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož, Grajski trg 3, 2270 Ormož, in sicer do vključno 26. junija 2017. Nepopolne in nepravočasne prijave kandidatov ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 20 dni po zaključku javnega razpisa. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Informacije v zvezi z javnim razpisom dobite na tel. št. 02/741-53-56 ali na tksormoz@gmail.com. Ormož, 16. 6. 2017 Svet Javnega zavoda TKŠ Ormož Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA: lnfo@siptv.sl kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.: 02 749 34 27: 031 627 340 Prodamo ali damo v Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 3410 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM telico, težko 500 kg. Telefon 031 281 453._ PRODAMO 5 mladih koz manjše rasti za nadaljnjo rejo. Telefon 031 838 069._ PRODAM telico simentalko, brejo 9 mesecev. Tel. 753 18 51 in 031 440 363._ PRODAM štiri telice, črno-bele, breje od 5 do 8 mesecev. Tel. 031 207 156. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka in pradedka Vilija Vidoviča IZ BUKOVCEV 148 13. 6. 1942-12. 6. 2017 Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsak stisk rok, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku in zastavonošema ter pogrebni službi Mir za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi najdražji Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Življenje na Zemlji si dokončal in v miru božjem si zaspal. ZAHVALA ob grenki izgubi Cirila Šmigoca IZ MEDRIBNIKA 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala bratrancu Ivanu z družino, družini Tolič, družini Popovič s sodelavci, g. župniku Emilu Drevu za opravljeno molitev in obred, govornicama za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši, nosilcema križev in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi Tiho, tiho čas beži, spomin nate v naših srcih ne zbledi. SPOMIN 19. junija so minila tri leta žalosti, odkar nas je zapustil dragi Venčeslav Rimele IZ KAJUHOVE 5, PTUJ Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji www.tednik.si V OKOLICI Ormoža in Ljutomera dostavljamo suho žagovino in oblance za nastilj. Boštjan Kosec, naročila: 041 762 777._ PRODAMO teličko, staro 1 leto, pašno, pridno, pasme limuzin. Telefon 02 753 32 61. RAZNO PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Tel. 041 893 305. AKS0ÄÄ PONUDBA W MUSMOK^Kl