.Iskra
I GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 37 - leto XIII. - 12. oktober 1974
| Iskri nagrada za "mednarodno promocijo
Mednarodni inštitut za promocijo in prestiž iz Ženeve je podelil ZP ISKRA ter dejal-, da je raziskovalna dejavnost | tflgrado za mednarodno promocijo s področja elektrotehnike. To visoko pri- izredno pomembna za podjetje samo, znanje je predsedniku skupščine ZP ISKRA Vladimirju Logarju izročil vodja saj omogoča kakovost izdelkov, delegacije Mednarodnega inštituta za promocijo in prestiž in nekdanji francoski
zunanji minister g. Maurice Schumann.	(Nadaljevanje na 2.stram)
Predsednik skupščine ZP Iskra in podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar prejema visoko nagrado iz rok senatorja, bivšega francoskega zunanjega ministra g. Mauricea Schumanna. Foto: T. P.
Slovesnost v Festivalni dvorani v jubljani je odprl generalni direktor čr ISKRA Jože Hujs. Med drugim je Poudaril, da je ta slovesnost pomem-dogodek za Združeno podjetje SKRA in za njeno uveljavljanje v mednarodni delitvi dela. V nadaljevanju govora je Jože Hujs najtopleje pozdravil delegacijo Mednarodnega inštituta za promocijo in Prestiž iz Ženeve, ki jo je vodil g. Maurice Schumann, kot tudi pred-sednico inštituta go. Gisele Rutman. osebej se je v imenu delovnega ko-ektiva ISKRA zahvalil tudi podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta r. Antonu Vratuši, ker je sprejel •^knoviteljstvo nad slovesnostjo.
Na proslavi ob podelitvi tega tsokega priznanja so bili poleg podpredsednika ZIS dr. Anton Vratuše še lan predsedstva skupščine SRS Tone Ote, podpredsednik slovenskega Iz-ršnega sveta Rudi Čačinovič, podpredsednik slovenske Gospodarske Z-i?r?^e Babič, direktorji Iskri-nm delovnih organizacij, predstavniki n ?n0P°litipnih organizacij v ZP loKRA in drugi.
Kiz Seneralnim direktorjem ZP .KRA Jožetom Hujšem je predsed-niCa inštituta ga. Gisele Rutman se-?oanila prisotne s cilji in dejavnostjo Mednarodnega inštituta za promocijo m prestiž. Ta inštitut združuje vidne osebnosti iz skoraj 30 držav, ki pri-Padajo svetu diplomacije, politike, znanosti, književnosti in umetnosti.
,‘O inštituta je vzpodbujati in odlikovati vse tiste, ki se na humanitar--M’ kulturnem, znanstvenem in j Ustrijskem področju v svetu trudijo n Nadaljnji napredek. Ob tej prilož-sti je omenila, da je na kulturnem ročju prejel Mednarodno trofejo hr,xUmetnost Bi kulturo tudi že Duhovniški festival,
Pismo Titu
Na slavnostni podelitvi mednarodnega priznanja ZP Iskri je govoril tudi dr. Anton Vratuša, podpredsednik ZIS. Foto: T. P.
„VEDNO BOMO V VRSTAH BORCEV ZA NADALJEVANJE REVOLUCIJE, KI JE SMISEL TVOJEGA ŽIVLJENJA"
Dragi tovariš Tito!
Delegati slovenske mladine ti ob zaključku dela našega devetega kongresa pošiljamo prisrčne pozdrave.
Čeprav osebno nisi mogel priti med nas, vemo, da si spremljal naše delo in se sam prepričal, koliko smo storili, da bi preoblikovali svojo organizacijo v enotno, na idejni in akcijski usmeritvi ZKJ temelječo družbeno silo, ki bo omogočala napredni mladini, da organizirano prevzame svoj del odgovornosti za poglabljanje samoupravljanja, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, za celovit napredek domovine in krepitev mednarodne vloge socialistične Jugoslavije, temelječe na neuvrščenosti
Obveznosti in naloge, ki smo si jih zadali na našem devetem kongresu, so tudi najbolj prepričljiv dokaz množične podpore, ki jo slovenska mladina izreka tebi osebno in jo daje usmeritvi desetega kongresa ZKJ in sedmega kongresa ZKS ter naporom za uresničevanje duha in črke nove ustave.
Naš kongres izraža tudi trdno vlogo mladih, da stopimo v prve vrste borcev za nadaljevanje revolucije, ki je že toliko let smisel tvojega življenja.
Ob svojem kongresu ti obljubljamo, da se bomo z učenjem in delom enotno in združeni v ZSMJ in ZSMS skupaj z ZKJ in vsemi naprednimi silami v naši družbi brezkompromisno borili za ohranitev in razvijanje velikih pridobitev NOB in revolucije, da bomo razvijali in utrjevali našo samoupravno socialistično skupnost bratskih narodov in narodnosti in si prizadevali, da pod vodstvom ZK s teboj na čelu dosežemo dokončno prevlado delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v našem družbenem življenju.
Dragi tovariš Tito, mladi v Sloveniji si želimo, da bi nas še dolgo vodila tvoja revolucionarna zavzetost, modrost in mladostna svežina.
UDELEŽENCI 9. KONGRESA ZSMS
elav-
rjeni
noje naj' ice"1 encc o n*
podjetju zaposlenih že skoraj 30.000 delavcev, ISKRO je enakovredno primerjal z največjimi in najboljšimi sorodnimi podjetji v svetu. Pudaril je, da je zelo pomembno tudi to, da so Iskrini delavci razdeljeni v več tovarnah, kar je lep primer decentralizacije proizvodnje.
Drugi faktor, ki je vplival na podelitev nagrade, sta kakovost in organizacija Iskrinih raziskovalnih in ingee-vodi 70.vesnost' Je zatem spregovoril	nering dejavnosti, ki vključujejo
tutJu 6 • amje Mednarodnega inšti-	osrednji raziskovalni inštitut. Kot je
je "*aurice Schumann. Med drugim	znano, dela v njem več kot 300 inže-
litviij1, da J® na odločitev o pode-	nirjev, kot tudi 5 oddelkov za razvoj
Ciin Na8rade Za mednarodno promo-	in 6 specializiranih oddelkov za ingee-
JU ~ „Prix de
Sodobna elektronika '74
DnH - —v., a*, ..a industrijskem
nan nhodno promocijo to je isto
8vado,kot tokrat ZP ISKRA.
Na sle
Predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Ilija Vakič je v ponedeljek odprl 21. mednarodni sejem Sodobna elektronika 74.
Letošnji že 21. tradicionalni sejem je doslej največji, saj sodelujejo na njem pomembne firme iz 20 držav s skoraj 400 razstavljalci. Na sejmu razstavlja izdelke 57 jugoslovanskih podjetij, gotovo najvidnejše mesto pa zavzema Združeno podjetje ISKRA s svojimi prostori v dvorani B.
promotion interna-Združenemu podjetju
al3
tionale11”
tafd^ vPl'valo več faktorjev. Prvi je iu’da lma ISKRA pomembno mesto v Pom8 °Variskern gospodarstvu zaradi Voj ena in raznolikosti svoje proiz-ne(Je- Schumann je izrazil prese-nJe nad dejstvom, da je v našem
nering, v katerih je zaposlenih 200 inženirjev. Maurice Schumann je ob tej priložnosti poudaril, da je bil nekdaj minister za znanstvene raziskave in da tudi s tega stališča občuduje Iskrina prizadevanja na področju raziskovalne dejavnosti. Opozoril je na veliko število Iskrinih strokovnjakov
Sejem Sodobna elektronika v Ljubljani uživa velik ugled ne le v Jugoslaviji, temveč v vsem svetu. Zanj je vedno večje zanimanje tako proizvajalcev, razstavljalcev kot strokovnjakov in kupcev. Na letošnji razstavi je nazorno prikazan velik napredek svetovne in jugoslovanske industrije elektronike. Še posebej je opazen velik napredek jugoslovanske elektronske industrije, kije bila še pred 15 leti v mednarodnem pogledu precej neznatna, danes pa že zaposluje skoraj
60.000	ljudi.
Ne bo odveč, če tudi ob tej priložnosti opozorimo, da je ISKRA največje podjetje jugoslovanske elektronske in elektrotehniške industrije, saj združuje v 40 tovarnah 20% vse jugoslovanske proizvodnje na tem področju. Vrednost letošnje letne proizvodnje bo okoli 5 milijard dinarjev. Izvoz bo več kot 50 milijonov dolarjev, od tega okoli 70 % na tržišče zahodnih razvitih dižav.
ISKRINE organizacije sodelujejo na letošnjem sejmu z izdelki elektronske telefonije, radijskih zvez, zabavne
„$od a Prisostvujejo slavnostni obna elektronika 74" v Festh
otvoritvi letošnje mednarodne razstave Festivalni dvorani Foto: T. P.
Dnevni red I. zasedanja DS SOZD elektrokovinske industrije o. sub. o. Ljubljana
1.	Otvoritev zasedanja in izvolitev 3-članskega delovnega predsedstva
2.	Obravnava in sprejem začasnega poslovnika za potek prvega zasedanja
3.	Poročilo o izvolitvi in poročilo o prisotnosti delegatov
4.	Izvolitev predsednika DS
5.	Izvolitev kolegijskih izvršilnih organov in sicer:
a)	odbora za programiranje razvoja
b)	odbora za gospodarsko načrtovanje
c)	odbora za dejavnost trženja
6.	Imenovanje članov poslovodnega odbora, vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora in sprejem sklepa o imenovanju komisije za izvedbo razpisa in imenovanja predsednika poslovodnega odbora
7.	Razvoj in naloge poslovanja SOZD (referent, vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora)
8.	Razprava in sklepanje o poročilu.
elektronike, usmerniške tehnike, kinoakustike in naprav za ozvočenje, krmilja in regulacije, merilne tehnike in z elektronskimi elementi.
ISKRIN razstavni prostor v dvorani B Gospodarskega razstavišča je pritegnil večino obiskovalcev, saj lahko neskromno trdimo, da je najlepše in najokusneje opremljen. Obiskovalec se je lahko na dokaj majhnem prostoru seznanil z večino proizvodnje ISKRINIH tovarn, hkrati pa so naši strokovnjaki organizirali več zanimivih predavanj, simpozijev, predvajali pa so tudi filme o proizvodnji in namembnosti naših izdelkov.
Letošnja razstava ima zanimiv strokovni prispevek. Tako je Tehniški muzej Slovenije s pomočjo ZP ISKRE, Kulturne skupnosti Slovenije, in Elektrotehniške zveze Slovenije pripravil razstavo Osnove elektronskih računalnikov. Na njej so na nazoren način z ustreznimi elektronskimi vezji prikazali osnovne elemente računanja pri elektronskih računalnikih.
V organizaciji jugoslovanskega komiteja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacije in nukleoteh-nike ter Elektrotehniške zveze Slovenije so organizirali več strokovnih posvetovanj. Naj naštejemo nekatere - osmi jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah TK 74, 10. jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih SD 74 in posvetovanje o mestu jugoslovanske industrije v gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in deželami v razvoju na področju energetike, industrije in komunikacij. Prav to slednje posvetovanje bo 11. in 12. oktobra.
21. mednarodna razstava Sodobna elektronika bo odprta do 12. oktobra, in to vsak dan od 9. do 18. ure. ^a(j
Iskri nagrada za mednarodno promocijo
(Nadaljevanje s l.strani)
Tretji motiv, zaradi katerega je Iskra prejela priznanje, je njena prisotnost na tujem trgu. Ugledni gospodarstvenik in politik je opozoril, da ISKRA izvaža na vse strani sveta, na vzhod, na zahod in tudi v države v razvoju. Poudaril je, da ugled tujih partnerjev, s katerimi sodeluje naše podjetje, vpliva tudi na Iskrin ugled v svetu, zatem pa je opozoril na to, da je ISKRA postavila v Indiji tovarno elektronskih elementov ter to ocenil kot izredno velik dosežek ISKRE in s tem tudi Jugoslavije.
Maurice Schumann je zatem izročil visoko mednarodno priznanje predsedniku skupščine ZP ISKRA in podpredsedniku IS SR Slovenije Vla-dimiru Logarju.
Vladimir Logar se je zahvalil za visoko priznanje z naslednjimi besedami:
V	veliko čast si štejem, da lahko danes v imenu delovnega kolektiva ZP Iskra, v imenu 26.000 Iskrinih samo-upravljalcev, prevzamen iz vaših rok tako pomembno mednarodno priznanje, ki nam ga podeljuje vaš institut. Navdaja nas s ponosom dejstvo, da so naša dolgoletna prizadevanja za uveljavitev v domačem in mednarodnem prostoru prinesla bogate plodove in med drugim, tudi priznanje prominentnih osebnosti, ki jih združuje vaš institut.
V	tem dejanju vidimo ne le afirmacijo Iskrinega statusa v mednarodnih ekonomskih odnosih, temveč tudi posredno priznanje dinamičnemu razvoju vse jugoslovanske industrije, brez česar ne bi bila uspešna niti sama Iskra
Bodite prepričani, spoštovani gospod Maurice Schumann, da nam bo priznanje velika spodbuda v nadaljnjem delu in, da ga bomo opravičili tudi v prihodnje.
Po podelitvi priznanja je generalni direktor ISKRE Jože Hujs zaprosil podpredsednika ZIS dr. Antona Vratušo, da prevzame besedo.
Njegov govor objavljamo v celoti.
V veliko zadovoljstvo mi je, ker se lahko pridružim čestitkam delovnemu kolektivu Združenega podjetja ISKRA ob podelitvi pomembnega mednarodnega priznanja za Iskrino vlogo v razvoju jugoslovanskega gospodarstva, kakor tudi za njene prispevke na torišču mednarodnega gospodarskega sodelovanja. ISKRA je že drugo veliko jugoslovansko podjetje, ki prejema takšno odličje od Mednarodnega inštituta za promocijo in prestiž iz Ženeve. To priča, da se jugoslovanska industrija uspešno vključuje v sodobno tehnološko revolucijo in se čedalje bolj uveljavlja v mednarodni delitvi dela. Posredno pa te vrste priznanja govore o dinamičnosti razvoja vsega našega gospodarstva, ki vedno odločneje stopa na mednarodni trg. To vsekakor ni vzpodbudno samo za ISKRO. To je velikega pomena tudi za
nih in družbenoekonomskih odnosov, ki slone na ekonomskem, političnem in moralnem interesu slehernega člena združenega dela, pa naj bo zaposlen za strojem, v raziskovalnem biroju ali pa v organizacijskem delu.
Naj posebej poudarim dejstvo, da je ISKRA na svoji razvojni poti kaj kmalu spoznala, da je osnovni dejavnik združevanja skupni interes vseh zainteresiranih in obenem tudi trdna podlaga za sprejemanje skupnih odločitev o skupnih smotrih. Ta orientacija je pripeljala tudi do ustrezne regionalne razmestitve dejavnosti ZP ISKRE, ki zagotavlja optimalne pogoje tako z ozirom na uporabo delovne sile, kakor tudi na čuvanje človekovega okolja, kar tudi pri nas postaja vedno bolj pomembno. Zato vključevanje ISKRE v program tako imenovanega polimetričnega razvoja lahko služi za primer.
S takih gospodarskih, tehnoloških in drugih pozicij ISKRA skupaj z drugimi jugoslovanskimi podjetji deluje kot vedno bolj pomembni dejavnik v integracijskih procesih v jugoslovanskem gospodarstvu in v naporih naše dežele za pospeševanje mednarodnega ekonomskega sodelovanja.
Tako seje ISKRA sčasoma razvila v največje podjetje jugoslovanske elek-tro industrije, se uveljavila kot eden pomembnih nosilcev razvoja jugoslovanske industrije ter se predstavila kot pomemben ppslovni partner tudi na mednarodnem trgu. Zaposluje 19 % vseh delavcev jugoslovanske elektro industrije, proizvaja skoraj četrtino vrednosti proizvodnje jugoslovanske elektro industrije; sposobna je ponuditi našemu gospodarstvu najsodobnejšo opremo s kompletnimi uslugami, izvaža pa v preko 70 dežela, pri čemer je značilno postopno naraščanje udeležbe gotovih izdelkov ter znanja v obliki licenc in tehničnega znanja — knovv how in kompletnih ingeeneringov.
Za dosego vsega tega je bilo potrebno dolgoletno in nenehno vlaganje v lasten razvoj ter raziskave in razvijanje ustreznih oblik proizvodne in razvojne kooperacije tudi z renomiranimi tujimi podjetji. ISKRA je razumela, da je dolgoročna orientacija v osvajanju najmodernejše tehnike in tehnologije ključ, ki odpira vrata na vse trge in je zanesljiva vstopnica za poslovne zveze tudi na najvišji ravni.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je čedalje več jugoslovanskih podjetij, ki so tako kot ISKRA sposobna ponuditi lastno tehnično znanje tujini in dobavljati najsodobnejše tovarne na ključ v hudi mednarodni konkurenci, oziroma stopati v razne vrste industrijske in tehnične kooperacije ter skupnega vlaganja.
Seveda ti napori ne bi dali pravih in trajnih rezultatov, če se istočasno ne bi razvijala in stalno širila družbena osnova raziskovalnega dela nasploh in če v celotni naši družbi ne bi prevla-
dala zavest, daje na vsakem delpvnem mestu v vsaki organizaciji združenega dela nujno potrebna nepretrgana skrb za osvajanje novih tehnologij.
Za nastop na mednarodnem tržišču pa je potrebno razvijati povrhu vsega tega še smisel in interes za koordinirano in organizirano nastopanje vseh naših družbenih dejavnikov in zagotoviti tudi potrebna finančna in druga sredstva.
Znano je, da so naša lastna sredstva dokaj omejena. Vzpodbuja pa dejstvo, da je ugled naših vodilnih gospodarskih organizacij na mednarodnem trgu že tak, da je mogoče računati tudi na dodatne mednarodne vire financiranja.
V tej smeri ne deluje le sposobnost naših gospodarskih organizacij, da delujejo kot enakopravni poslovni partner v mednarodni delitvi dela, ampak tudi celotna politika Jugoslavije, ki si je, predvsem kot samostojni
Letošnjo mednarodno razstavo „Sodobna elektronika 74“ je odprl predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Ilija Bakič. Foto: T. P.
posebno vlogo prav sodelovanje v osvajanju moderne tehnologije, obenem s prenosom tehnologije.
Zavedati pa se je treba, da prenos . tehnologije in tehnično sodelovanje nikakor ni enosmerna vožnja. To velja enako v boju za višjo tehnološko raven našega gospodarstva, kakor tudi v
proizvodnih in znanstvenih potencialov. Vzajemno spoštovanje interesa drugega pa je osnovno zagotovil0 uspeha in osnova dolgotrajnosti ^ trdnosti skupnih naporov.
Temu naj prispeva tudi boj za Pre'	.
razpodelitev svetovnega dohodka v	*
okviru novega mednarodnega ek0'	u
nomskega sistema, ki ga je na pobud0 i s neuvrščenih dežela proklamirala |e'	8a.
neralna skupščina OZN na svojei11! aelc nedavnem izrednem zasedanju. Upfa, na ' vičeno pričakujemo, da bodo razv» 3® ! dežele v bodoče pripravljene bolj ko ru doslej sodelovati pri uresničevan]11 na takega smotra, ki je v interesu vsen rai Jugoslavija je od vsega začetka me ^ najbolj aktivnimi dejavniki v boju 1 . °' uresničitev takih smotrov in 1 Je 1 hitrejšo realizacijo ciljev organizad)
ZN za razvoj. Zaveda se namreč, da J
tako delovanje in uresničenje po
Ijenih smotrov v mednarodnem men
obenem tudi bistveno prispevalo j razvoju naših lastnih proizvajalnih
S
naše neodvisnosti in varnosti ter na^ Q
nemotene socialistične graditve br®2
vmešavanja od zunaj. Nedvomno,
mora takšno zunanjo politiko Jugo5*2 ^ vije spremljati ustrezno delovanje ^ družbenih dejavnikov tudi v deže1 ^ Zato želim, da naj bo današnja sW -pgj, snost tudi vzpodbuda vsemu jugosl‘1' mer vanskemu gospodarstvu in znano50: Va^ da se s še večjo vnemo in temeljito5')0 y
Gostje iz Francije si ogledujejo izdelke na Iskrinem razstavnem prostoru. Foto: T.P.
loti razvijanja mednarodnega sod0*0 Aje| vanja. Združenemu podjetju ISKH^,
socialistični in neuvrščeni mednarodni dejavnik, pridobila velik ugled v sodobnem svetu. Naša doslednost v boju za mir, neodvisnost, varnost in pravico do samostojnega razvoja vsake dežele ter za enakopravno sodelovanje narodov brez ozira na razlike v njihovih družbenih sistemih je obenem tudi trdna opora za samostojno nastopanje naših delovnih organizacij na mednarodnem torišču in obratno, učinkovito povezovanje našega gospodarstva na svetovnem trgu, predvsem pa tudi z drugimi deželami v razvoju je obenem tudi dejavnik našega lastnega razvoja in naše neodvisnosti. Pri tem ima
našem sodelovanju z deželami v razvoju. Prentis moderne tehnologije in tehnično sodelovanje mora imeti kot cilj razvoj proizvodnih sil vsakega partnerja, predvsem pa rast lastnih
pa iskrene čestitke z željo, da bi p 0rg£ pogumneje nadaljevalo sedanjo P°' kaCj To so besede, ki jih je na slov0*1 ^ nosti, na kateri je ISKRA prejela n j ^ grado za mednarodno promocijo j $lcU] področja elektrotehnike, *zr., dele
podpredsednik ZIS, dr. Anton
tuša.
i/
vali
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Podpisana pogodba o prodaji licence
P
P
Slavnostne podelitve visokega priznanja Iskri v Festivalni dvorani so se udeležili številni gostje. Foto: T. P.
bolj pomembni pa sežki, če se spomnimo poti, ki jo je morala prehoditi naša družba, da bi se potegnila iz podedovane nerazvitosti, saj je v večini gospodarskih panog bilo potrebno začeti kar izpočetka. In naša elektronika je vsekakor taka panoga. Zrasla je iz socialističnih družbenih pogojev:	ob množični
iniciativnosti delovnega človeka, ki jo je prebudilo in organiziralo delavsko samoupravljanje in ob mobilizaciji vseh materialnih in človeških virov za naš gospodarski, družbeni in kulturni napredek. Ob krepitvi materialne osnove in sredstev v družbeni lastnini, s katerimi samostjono upravlja, je zrasel tudi delavec samoupravljalec, ki ob združenem delu vedno bolj vešče zaposluje tudi vrhunsko znanost in druge dejavnike družbenega napredka.
Tudi naš današnji slavljenec, delovni kolektiv ZP ISKRA je prehodil tako pot. Kot je znano, je ISKRA orientirala svojo proizvodnjo predvsem v oskrbovanje velikih sistemov kot so PTT ter železniški in cestni promet in je na ta način prevzela tudi pomembno funkcijo. Odlika ISKRE je vztrajno delo za vključevanje na osnovi skupnih interesov in samoupravne vzajemnosti novih in novih delovnih kolektivov, za nenehno rast proizvodnosti dela in za razvijanje takih delov-
bo
izv,
Tu:
in
lov
zaj
tel«
Iskra — Elektromehanika je Pr 1' dala licenco in know-how za telet0 . P c ske naprave firmi Turk Telekom0 P kasion A. S iz Istanbula. Licem 9 odškodnina znaša 3 % od pro°a y 5 vrednosti — gradnja nove tovarn® Instanbulu.	:f
Pretekli teden je skupina, ki j0.*, vodil glavni direktor Aleksa0 Mihev in v kateri so bili še A°' j, Stipanič, Slavko Fatur, Marjan ^ ^ stan in Nace Pavlin, opravila u ^ končne dogovore in podp15^, pogodbo o prodaji licence in k°0> J how (tehnični pomoči) firmi l ,3 « Telekomunikasion A. S iz Istan0 (TTE).	*	-
Skupino je sprejel tudi veleposl*0 v Turčiji tov. Kljun, ki je-zelo zai° j resiran za povečanje poslov med Sr ^ in Turčijo in je tudi pripomdg® podpisu pogodbe.	i{.
Iskra prodaja TTE licenco za fonske naprave (razen za elektron
kt
vel
ter
srh
ZUi
• 13'
sisteme in M 10 C). TTE bo Iskri čeval licenčno odškodnino v V1 <
3 % od prodane vrednosti naprej tem, da TTE prevzame odgovor0^ za plačilo, če se bodo davki od
hodka v Turčiji povečali (sedaj z 8 šajo 23%). Triprocentna odškodn'■
je največ, kar dovolijo "turške obl^
TTE poleg tega plača Iskri strogi
Pri
Pn
da
Tv
Po
Tv
dr
Pc
Za
da
kopiranja in prevajanja načrtov .| potne stroške in nadomestilo stro njakom, ki bodo pomagali pri I jan ju proizvodnje v TTE.
S prodajo licence se je v Elek* mehaniki pričelo novo obdobje P
(Nadaljevanje na
kr
bc
lal
Pr
d<
te
TOVARNI ELEKTROMEHANIKA IN INSTRUMENTI 28.SEPTEMBRA ODPRTI ZA JAVNOST'
Veliko zanimanje za proizvodnjo

V našem glasilu smo že v prejšnji številki poročali, da je tudi letos obiskalo Iskrine OZD Elektromehaniko in Instrumente v O toč ah rekordno število ljudi. Prvi so prišli pred staro produkcijo že davno pred uro, določeno za pričetek ogleda in so jih vratarji v spremstvu vodiča kljub temu takoj spustili naprej. Med njimi je bilo največ svojcev zaposlenih, upokojencev in šolske mladine. Nekdanji člani kolektiva, sedanji upokojenci, so se zelo čudili sodobnemu proizvodnemu programu, sistemu trakov, montaži števcev in liniji telefonov. Vse jih je •mpresioniralo. Bili so navdušeni nad načinom dela in mnogi med njimi so izjavili, da je napredek v primerjavi s proizvodnjo izpred dveh let viden. Solarji pa so imeh dovolj snovi, za šolsko nalogo z naslovom „Kaj sem videl v Iskri“. Ker je bilo dovolj strokovnih vodičev, ni bilo zastojev. Po njihovi splošni oceni je 'ogled potekal P° programu in brez neljubih pri-a pre' Petljajev.
Ika v UBORE — tja je prišlo približno eko- 2000 od skupno 5600 obiskovalcev, ibudo ki so si ogledovali Elektromehaniko. i j>e" ^8ajal jim je tako objekt sam kot tudi /ojert! delovno okolje zaposlenih in vsesploš-Upra- pa čistoča. Zanimalo jih je, kolikšno azvite je število zaposlenih, kvalifikacijska lj kot struktura kadrov ter višina OD glede vanj11 na kvalifikacijo. Proizvajalci iz drugih v56*1, kranjskih OZD, predvsem iz tekstilne i nied arnustrije, so želeli vedeti, kakšne so >ju za m°žnosti zaposlitve v Iskri in koliko n 11 Je izmen. Veliko vprašanj se je nana-zacij6 ------
, dajč|
ostav-nerila
aloj ih sil, r naš6 ; br#
šalo na razliko med novo in staro telefonijo, cene posameznih proizvodov, realizacijo proizvodnega plana, strukturo izvoza, delež kooperantske družbe Bell Telephones Ltd. v procesu proizvodnje itd. Mnogi so spraševali, kakšen je bil začetek obratovanja tovarne na Laborah, ko so uvajali proizvodnjo večinoma še belgijski strokovnjaki in kako deluje sedaj lastni razvojni oddelek, od kod je oprema* Večino obiskovalcev je posebno pritegnil stroj za vstavljanje kompo-
nent v plošče tiskanega vezja pa tudi galvanika in celotna proizvodnja tiskanega vezja.
Na OTOČAH je bilo obiskovalcev 382. Predstavniki Instrumentov so jim prikazali razvojno pot svoje OZD. Gostje so bili prevzeti nad sodobno tehnologijo in proizvodnim programom. Zanimali so se za življenjske in delovne pogoje v Instrumentih nasploh, za kadrovsko strukturo in dopolnilno izobraževanje zaposlenih itd.	V.B.R.
ednft
tend iere$a lovilo iti i"
Še kaj o tovarni Zmaj
Kar precej prostora smo v prejšnih številkah namenili gospodarjenju Iskrinih organizacij v letošnjem prvem polletju. Objavili smo pač vse, kar so nam poslali ali pa kar smo sami zbrskali v finančnih in računovodskih pisarnah nekaterih tovarn. Sklenili smo, da teh podatkov o gospodarjenju od januarja do julija ne bomo več objavljali, kljub temu pa smo med obiskom naleteli na nekaj zanimivih podatkov, ki pa se ne tičejo samega gospodarjenja, čeprav so z njim v „tesnem“ sorodstvu.
V Iskrini tovarni baterij Zmaj so imeli v prvem polletju zaposlena 402 delavca; kar je 13 delavcev manj kot v enakem obdobju lani. Načrta o dodatni delovni sili niso v celoti uresničili, ker je bila pač proizvodnja neko-
Sestanek političnega aktiva
IO, V'
lgosl3' . f' okt se je sestal v Elektromeha-e vsej1 [ 1 v Kranju politični aktiv, pri kate-ležeti em 80 sodelovali predstavniki Elek-slovf HP^chanike, Instrumentov iz O toč,
—flfl'	IZ LillhllonA dolrili i«ctmi _
eoslc ‘C'1N_1Z Ljubljane, Elektronskih instm-uiotf* ' ,ntov u Horjula, Iskrinega razisko-tostj0 y ne8a inštituta ter Iskra-Commerca.
3dele Tj “■ direktorja Elektromehanike t eksander Mihev je seznanil prisotne hi s Pripravami na ustanovitev branžne po( ^r8anizacije na področju telekomuni-;loV ^08lasnc> so sprejeli sklep, da :la n3 °?do podprli predlog o branžni orga-ciio *	0 katerem je tudi že glasovala
^ek6’ .jPščina ZP Iskra. Ugotovili so, daje Vr3'| ,e 0 odgovorno in rok za ustanovitev h/ vT,.0z8anizacije kratek. Nato so poz* .j _1 komisije, naj se držijo sprejetega
delovnega programa, da bi ustanovili omenjeno organizacijo do konca 1. 1974.
Ustanovljenih je bilo 6 komisij, ki morajo izdelati ustrezne predloge v roku 20 dni in jih nato posredovati v javno obravnavo po TOZD. v. B. R.
liko manjša, medtem ko bodo v režijskih službah nekatera delovna mesta zapolnili v drugi polovici leta.
Najbolj veseli so v Zmaju tega, da se je fluktuacija delovne sile letos precej zmanjšala.
Vzrok za manjšo fluktuacijo so tudi kar dobri osebni dohodki. Poprečni OD na zaposlenega je bil 2461 din, kar je za 23 % več kot v lanskih prvih šestih mesecih. Najvišji poprečni osebni dohodek je bil 6.707 din, najnižji pa 1.660 din.
Na podlagi samoupravnega sporazuma so podobno kot drugod izplačali regres za letni dopust v višini 900 din na zaposlenega.
Med pomembnejšimi podatki iz . Zmaja naj opozorimo tudi na naslednjega. Za kreditiranje zasebne stanovanjske graditve so letos namenili
1,185.000	din, za najemniška stanovanja pa 205.000 din. Stanovanjske probleme rešujejo postopoma glede na razpoložljivi denar in v okviru srednje-' ročnega programa.
Na splošno so v tovarni ZMAJ kar zadovoljni z doseženimi polletnimi rezultati, vendar pa poudarjajo, da bo treba vložiti še več naporov v povečanje prodaje v domovini in tujini. Kar dobro se zavedajo, da bodo le tako zagotovili' nemoteno večanje proizvodnje.	lad
Udeleženci seminarja o planiranju v podjetju v javni lasti si ogledujejo proizvodnjo ATC v novi tovarni na Laborah. Foto: I. O.
Kako do ustreznega načrtovanja v praksi
OBISK UDELEŽENCEV MEDNARODNEGA SEMINARJA O PLANIRANJU V PODJETJIH V JAVNI LASTNINI V ISKRINI TOVARNI TELEKOMUNIKACIJ
Podpi
isana Pogodba
(Nadaljevanje z 2. strani)
prtf daje intelektualne lastnine. To je je bilo doslej preveč
\eif. P°dročje, ki
muj postavljeno, £j IZ Is^gleTe na e 1 ni mJ,- razv°jni potencial precej mož-v h0 1 z_^ tako prodajo. Prodaja licence
poznih
omogočila ponovno razširitev
. i« Tur~ P°slov 8 turčijo. rreapisi v Jjef jn ^d1 so namreč omejevali čisti uvoz' lov at° še navedeno proizvodno sode-
;andč'
K*
d?

zaSe nujno' Firma TTE ie P.rav" telefor
pravni naslednik firme Turkom* o* Li jo vodita lastnika g. Bel-r >n c. Tezar « katerima Iškra
r */, »v. , . — 8- TeZar, s Kaiciuua isrua im., v D 3:uJe že 20 let. Ta firma gradi novo ' m fa?i12vo<dno poslopje, ki bo v končni ^ pr nnelo 30 tisoč kv. m proizvodnih Istanh0V' ^ovama leži v predmestju Veliv U*a’ kierie na razpolago izredno tem ° ^evil° delavcev. Zanimivost pri srb<v e’ ^a mnogo delavcev obvlada zu ^'h^atski jezik in tako spora-evanje ne predstavlja večjih težav. Pr^izvodnja po licenci Iskre se bo Prod • V okt°l>ru prihodnje, leto. S dalj ° liCence b° Iskri olajšano na-prodora v sosednje države p0 'Je> ki imajo sedaj veliko potrebo Tur«uazSiritvi telefonskega omrežja, dn, ko tržišče pa potrebuje tudi potj. “delke in naprave (široka Zach .ia’ železniška in cestna signah-da r a ipd ), kjer ima Iskra možnosti, ,^siri svoie ooslovanie.
sl^
$
i t«le o< riPla: vi^
5rtvsi
jrfl0
'dd;
>v 1
r«5
ozsin svoje poslovanji knoLu v zvezi 8 prodi
aio licence in
now.iT '	» H,uudJ0
b0 n now še nima dovolj izkušenj in
la^ aVeden° delo preizkus, ki ga bo prjz 0 uspešno opravila z velikim deu ®evanjem. Dobra realizacija tega tev .v H^boljši dokument za razširi-akih poslov v prihodnje.
N. Pavlin
Trije posnetki obiskovalcev v galvaniki tovarne ATC na Laborah, ki so si z zanimanjem ogledali celotni proces proizvodnje v tovarni Foto: V.B.R.
Iskrino tovarno ATC na Laborah so si 3. oktobra prišli ogledat udeleženci mednarodnega seminarja o planiranju v podjetjih v javni lasti. Ta seminar je bil nedavno ustanovljen v Ljubljani in bo trajnega znanstvenoraziskovalnega ter posvetovalnega značaja. Sodelujoči strokovnjaki iz krogov neuvrščenih ter dežel v razvoju so si po vrsti začetnih predavanj izbrali Iskro* da bi ob organiziranosti njenih OZD bolje razumeli pomen samoupravnih odločitev proizvajalcev v procesih kratkoročnega in dolgoročnega gospodarskega načrtovanja.
Ob ogledu najsodobnejše proizvodnje in tehnologije niso varčevali s pohvalnimi besedami. Z zanimanjem so poslušali tudi razlago o organizaciji proizvodnje, ki so jim jo posredovali vodilni delavci ZP Iskra.
Po ogledu filma „To je Iskra" je orisal njeno razvojno pot generalni direktor Jože Hujs. Kasneje se je razvila živahna razprava, v kateri so tuji udeleženci zastavljali 12 predstavnikom Iskre zanimiva vprašanja. Ti so nanje odgovarjali tako teoretično, kot tudi s primeri iz vsakdanje prakse. Poglejmo, na kakšna vprašanja so naši predstavniki morali odgovarjati:
Predstavnika MALIJA je zanimalo, kako razložiti delavcem potrebo po uvajanju novega proizvodnega programa. Za to je potrebna predhodna
Pogovor
Po ..Komunistu" povzemamo zapis Romana Prosena o razgovoru s sekretarjem ZK v naši tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih — Viktorjem Potočnikom.
Ob nedavnem obisku v tovarni Iskra v Železnikih sem se pogovarjal tudi s sekretarjem osnovne organizacije zveze komunistov Viktorjem Potočnikom. - Sprva je bil namen najinega razgovora odgovoriti na vprašanje, zakaj ni v njihovi delovni organizaciji nobenega komunista-mladinča. Toda razgovor seje razpletel okrog vprašanja, zakaj je med skoraj petsto zaposlenimi le šestnajst članov zveze komunistov.
„Na žalost je v našem kolektivu res samo šestnajst članov zveze komunistov," je povzel besedo tovariš Potoč1 nik. „Toda to število ne more biti dokaz, da teh šestnajst komunistov ni delavnih. Dejstvo je namreč, da se prav ta skupina ljudi najbolj angažira tako v samem kolektivu kot tudi v okolju, kjer vsak posameznik živi."
Vendar pa med vami ni mladih, ki bi to delo nekako nadaljevali?
„Zaenkrat to drži. Toda tudi na tem področju bomo skušali kaj ukreniti. Prav sedaj smo v naši delovni organizaciji evidentirali deset mladih, ki naj bi po končanem seminarju, katerega bomo pripravili, skupaj z OK ZK Škofja Loka in delavsko univerzo, vstopili v vrste zveze komunistov. Toda še pred tem informativnim evidentiranjem smo se na partijskem sestanku odločili, da ne sme biti važno število sprejetih članov zveze komunistov, ampak je važna kvaliteta.
izdelava znanstvenih elaboratov, kijih preprost človek težko razume. Ali se torej vodstvo tovarne spusti v racionalno razlago potreb po taki preusmeritvi proizvodnje ali poskuša pridobiti delavce na bolj čustven način? Odgovor na to vprašanje se je glasil, da se določenim poenostavitvam pri tem ni mogoče docela izogniti. Delavci pa naj bi zaupali vodstvu podjetja, (OZD), da ustrezno planira. V začetku samoupravnega sistema pa je bilo seveda mnogo odločitev na emocionalni osnovi. Potrebna pa je tudi racionalna razlaga.
Predstavnik PERUJA je postavil tri vprašanja: kdo voli vodstvo tovarne, kdo razdeljuje ustvarjeni bruto dohodek OZD ter dodeljuje prispevke v sklade republike in federacije ter končno, kakšno svobodo ima podjetje pri zviševanju OD svojih delavcev.
Udeleženec iz KUVAJTA je nato želel vedeti, kakšna je razlika med delavcem in uslužbencem, kakšna je povezava med TOZD, OZD in ZP, postavil pa je tudi nekaj vprašanj tehnične narave.
Zastopnica NIGERIJE je vprašala, kako doseči sistem optimalnega planiranja — da se ne bi kopičili določeni proizvodi, drugih pa bi primanjkovalo. V daljši razlagi soji predstavniki Iskra - Commerca razložili dejavnost in funkcije marketinga.
Člana delegacije IRAKA je zanimalo, ali je razmerje med produktivnostjo in OD ekonomsko pogojeno, kako poteka dopolnilno izobraževanje delavcev, kakšen je družbeni standard v Elektromehaniki in kakšno povprečje upoštevamo pri pokojninskem zavarovanju. Želel je tudi vedeti, kaj storimo v primeru izgube posamezne TOZD, kako poteka sanacija preko solidarnostnih ukrepov ter kakšno je razmerje med delavci iz neposredne proizvodnje in režijo.
Predstavnik KONGA—BRAZZAVILLE je vprašal, kakšni so kriteriji pri zaposlovanju novih delavcev in strokovnjakov, delegat SENEGALA pa, kakšni so ukrepi SFRJ pri odpravljanju brezposelnosti, čigava last je podjetje (OZD) in kako investirajo OZD v nerazvita področja.
Zastopnik SRI LANKE (CEJLONA) je želel vedeti, kdo imenuje direktorje proizvodnih enot (= TOZD), kako stimulira Iskra inovacije in izboljšave v vrstah svojih proizvajalcev ter kateri deli dohodka gredo v razširjeno reprodukcijo, kateri pa v sklade skupne in splošne porabe.
Ob koncu razgovora je v. d. direktorja Elektromehanike Aleksander Mihev spregovoril navzočim gostom o proizvodnji Iskre v tujini ter možnostih prodaje njenih licenc in tehnologije. Sledilo je poslovno kosilo, med katerim so udeleženci izmenjavali svoja mnenja ter urejali bpgate vtise s svojega 10-dnevnega bivanja v naši državi. V imenu vseh se je za izkazano gostoljubnost zahvalil predstavnik kuvajtskega emirata ter poudaril potrebo po še tesnejšem in plodnejšem sodelovanju naprednih sil na svetu, ki naj omogoči vsem deželam sveta mir, blaginjo in vsesplošni napredek.
V. B. R.
ISKRA
(Nadaljevanje na 4. strani) Številka 37 — 12. oktober 1974
Z ZASEDANJA SKUPŠČINE ZP ISKRA
Napeti vse sile za izpolnitev gospodarskega načrta 1974
Delegati TOZD so na skupščini ZP, ki je zasedala 3.10.1974, usklajevali svoja stališča v mnogih pomembnih vprašanjih ter sprejeli nekaj izredno dolgoročnih sklepov - poslovanje ZP Iskra v prvem polletju 1974 je bilo označeno kot uspešno — smernice za izdelavo gospodarskih planov za 1. 1975 sprejete kot usmeritev (I. del) in kot globalna informacija (II. del) -integracijski procesi in branžno povezovanje TOZD izključno v pristojnost delavcev TOZD — nova imenovanja v ČC Iskra — mednarodno priznanje Iskri — odslej sedež ZP v Ljubljani.
Zasedanje delegatov TOZD na skupščini ZP 3.10.1974, ki ga je vodil njen predsednik Vladimir Logar, lahko označimo kot izredno pomembno za nadaljnji razvoj našega podjetja. To se posebej nanaša na sklepe v zvezi s predloženimi osnovnimi izhodišči za integracijske procese (branžno povezovanje TOZD v 6 industrij) znotraj Iskre, smernice za 1. 1975 in spremembo sedeža firme.
Delegati so se vseskozi polno zavedali pomembnosti sprejetih stališč in odločitev, tako za nadaljnji razvoj posameznih TOZD, ki so jih delegirale, kot tudi za celotno skupnost združene Iskre, od posameznika pa do ZP kot celoto. Ta zavzetost delegatov in njihova skrb za dolgoročni poslovno uspešni razvoj in pravilno usmeritev ZP Iskra, nam je veliko jamstvo, da se duh ustave in ustavna določila lahko polno izvajajo tudi v praksi, če so kolektivi zreli, ki vedo kaj hočejo in ki čutijo svojo pripadnost Iskri.
POSLOVANJE ZP V OSMIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA: ZADOVOLJIVO
V prvi točki dnevnega reda je E. Delopst, dosedanji v. d. direktorja ekonomsko finančnega področja obrazlagal rezultate polletnega poslovanja ZP Iskra ter pri tem navedel tudi nekaj podatkov o poslovanju do 31.8.1974. Ker smo oceno poslovanja objavili že v 35. številki Glasila, tega tu ne bi ponavljali.
Stališča skupščinskega odbora za razvojno in programsko politiko je podal njegov podpredsednik Franc Levovnik, in so v glavnem naslednja: - polletno poslovanje ZP je zadovoljivo, vendar je treba v vseh TOZD, delovnih organizacijah in na skupščini kritično obravnavati in posebno pozornost posvetiti še:
Pogovor
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zato bomo izmed teh mladih sprejeli res samo tiste, ki imajo za to ustrezne kvalitete."
Kakšen pa je odziv iz vrst starejših za predvideni seminar?
„Na žalost zelo slab. Zato bomo tudi na tem področju morali marsikaj storiti. Vendar pa moram poudariti, daje v naši delovni organizaciji na tem področju zelo težko kaj storiti."
In kaj mislite, da je vzrok?
»Dejanski vzrok bi težko navedel, saj je vzrokov več. Eden med temi je gotovo problem močne religioznosti. - Posamezniki se bojijo vstopiti v vrste zveze komunistov tudi zato, ker so prepričani, da bodo z vstopom v zvezo komunistov, dobili naloge, ki jim ne bodo kos. To pa še zdaleč ni res."
AH je majhno število komunistov problem samo v vaši organizaciji ali je to širši krajevni problem?
,,Mislim, da lahko rečem, da je to širši krajevni problem. Nekoliko bolje je le v tovarni Alples, vendar šele v zadnjem času. V drugih delovnih organizacijah pa je še slabše kot pri nas." In vzrok?
„V večini primerov podoben kot pri nas."
Toda v Iskri v Železnikih so sedaj trdno odločeni, da bodo to rakasto rano v najkrajšem času pozdravili. Predvsem si bodo prizadevali pridobiti v svoje vrste mlade, ki naj bi z vestnim delom pritegnili še ostale člane kolektiva.
ISKRA
Številka 37 - 12. oktober 1974
—	problemu racionalizacije proizvodnje in organizaciji dela,
—	produktivnosti in s tem problemom prekomernega (ekstenzivnega) zaposlovanja novih delavcev,
—	izvozu, ker se opažajo tendence razhajanja s predvidevanji plana,
—	problemu nedovršene proizvodnje, prekomernih zalog, kar vse povečuje nelikvidnost.
S temi pripombami se je v celoti strinjalo tudi predsedstvo skupščine, o čemer je poročal njen predsednik.
V razpravi, kije sledila, je generalni direktor ZP J. Hujs najprej posredoval ugotovitev PO ZP, da je bilo poslovanje v I. poli. zadovoljivo in podal svojo oceno poslovanja ZP do konca leta, kot zmerno optimistično. Pri tem pa je J. Hujs opozoril na stopnjevanje težav gospodarjenja, ki zaradi nelikvidnosti dobivajo vedno ostrejšo obliko. „Imeli smo že prve zamude pri izplačilih OD v preteklem mesecu, in težav nismo odpravili, temveč so se še povečale," je dejal ter poudaril, da bo treba napeti vse sile za izvršitev letošnjega plana in obenem za pridobitev dodatnih sredstev, ker sicer izvršitev ne bo možna in bo prišlo do resnih zastojev v proizvodnji, kar bo negativno vplivalo na prodajo, inkaso, dohodek in OD. Pojavile so se tudi že prve kratkovidne odločitve nekaterih delovnih organizacij Iskre, ki so začele svoj plasman izdelkov preusmerjati iz zunanjih trgov na domači trg. S tem, zaradi trenutne tržne situacije v Jugoslaviji, zapuščajo tržišča, v katera je Iskra (in mi sami) vlagala 10 in več let trudapolnega dela in sredstev. „Ne izgubljati trgov zaradi trenutnih situacij (ekonomske destimulacije izvoza), temveč moramo kot dober gospodar gledati' dolgoročno, ker samo tako si lahko gradimo svojo perspektivo in stabilno bodočnost. Kljub vsemu pa situacija le ni tako pesimistična, čeprav ne vzbuja kakega pretiranega optimizma. Vodilo Iskre torej mora sloneti na čistih pravih ekonomskih osnovah poslovanja: z boljšo organizacijo dela in novo moderno tehnologijo dvigniti produktivnost ter proizvajati še hitreje, več in še kvali-tetneje," je zaključil svojo razpravo generalni direktor.
Predsednik skupščine je posebej opozoril na škodljivost prekomernega zaposlovanja, ki s seboj prinaša še druge probleme, na katere je treba pravočasno misliti: splošni družbeni standard zaposlenih in še posebej nanovo zaposlenih delavcev. V. Logar je trdno prepričan, da so v naših kolektivih še precejšnje kadrovske rezerve, zato je potrebno pod vzeti najenergičnejše korake za odpravo tendenc ekstenzivnega gospodarjenja!
12.000	MILIJONOV DEM CELOTNEGA DOHODKA VI. 1975!
Tudi smernice za izdelavo gospodarskega plana za 1. 1975 je obrazlagal E. Delopst, ki posebej poudarja- potrebo po doslednem izpolnjevanju
—	določila o 25 % rasti proizvodnje (sicer lahko nastanejo velike težave z dohodkom, ki lahko povzroči težke posledice v zvezi z akumulativnostjo in OD);
—	zavirati rast zaposlovanja;
—	OD je treba, ob izpolnitvi ostalih določil smernic, prilagajati rasti inflacije;
—	razširiti zunanje trge zaradi povečanega plasmina naših izdelkov na tuje (izvoz);
—	ob izpolnjevanju določil smernic se z dokajšnjo verjetnostjo predvideva tudi izpolnitev finančnih rezultatov (dobiček 400 milijonov din!) ter poudaril,
—	da so predvidena sredstva za financiranje skupnih dejavnosti v približno enakem odnosu do dobička kot so to bila za 1. 1974. Obenem je poudaril, da je drugi del smernic, ki predvideva sredstva za skupne dejavnosti, le informativnega značaja, ki bodo v razpravi ob sprejemanju gospodarskega plana ZP zal. 1975 ustrezno korigirane (v skladu s sprejetimi programi posameznih dejavnosti), vendar pa naj služijo kot okvirne kvantifikacije »dajatev" za izdelavo planov TOZD.
Odbor za razvojno in programsko politiko je k tej točki imel za skupščino več predlogov, kijih v celoti objavljamo na drugem mestu, tu pa jih želimo povedati v povzetku:
—	delovni kolektivi naj svoja prosta sredstva vlagajo v modernizacijo proizvodnje;
—	pristopi naj se k izdelavi nove (poslovne) metodologije planiranja;
—	prispevki za skupne dejavnosti smatra odbor za informativne, ki služijo le kot osnova za sestavljanje plana zah 1975.
- Predsedstvo skupščine se je s smernicami strinjalo, poudarja pa nujnost naložb v zunanjo trgovino in zunanji trg ter moderno tehnologijo.
V razpravi so delegati posameznih TOZD izražali soglasje k prvemu delu smernic gospodarskega razvoja v 1. 1975, poudarjali pa so informativnost postavk za skupne dejavnosti v ZP.
SPECIALIZACIJA - MASOVNA PROIZVODNJA - SOCIALNA VARNOST
Ko je obravnaval 3. točko dnevnega r$da in podajal informacijo o branžnem organiziranju v ZP je generalni direktor poudaril, „da je objavljeno gradivo v zvezi z branžno organiziranostjo v ZP, poročilo generalnega direktorja o izvrševanju naloge, ki jo je dobil od skupščine in katere izvršitev zahteva tudi veljavni samoupravni sporazum kot tudi sporazum med Iskro in Gorenjem." To gradivo, ki so ga prejeli delegati, je torej samo poročilo o dejanskem stanju izvršitve naloge in sugestije za nadaljnje aktivnosti in usmeritve. Za vse odločitve, ki zadevajo temeljne pravice delavcev TOZD, odločajo izključno delavci TOZD, zato skupščina o teh zadevah ni pristojna odločati temveč samo spremljati izvajanje celotnega procesa integriranja TOZD in graditve ZP.
Delegati* mnogih TOZD so v razpravi poudarjali premajhno obveščenost naših samoupravljalcev v zvezi s predlagano reorganizacijo, kar povzroča določen nemir zaradi (navidezne) nesigurnosti nekaterih delavcev za eksistenco. Ta pripomba je tudi razlog za naše neobičajno obširnejše poročanje z zasedanja skupščine.
»Vse utemeljitve glede branž ne organiziranosti in povezovanja TOZD v branžne delovne organizacije, so bile široko obravnavane in sprejete ob podpisu samoupravnega sporazuma," je poudaril J. Hujs, »zato s ponovnim dokazovanjem potrebnosti take organiziranosti Iskre ne bi kazalo začenjati nove razprave, ker smo se o tem že domenili"! Moram pa poudariti da nezadovoljiva stanja v IR I in IC zagotovo niso stvar posameznikov, temveč
Iz proizvodnje v trboveljski tovarni Polprevodniki
1. oktobra so obiskali Iskrino tovarno telekomunikacij na Laborah trije p/td'| stavniki Ljudske tehnike Ukrajine pod vodstvom generalpolkovnika P- ^ Fedosejeviča. Že več let vzdržujejo stike z Ljudsko tehniko pri nas, to pot pas' si želeli ogledati moderno tovarno in njeno proizvodnjo. Ob ogledu jih je spreft' Ijal predsednik Ljudske tehnike Slovenije Marko Forte. Vodja splošnega sekto!' ja Elektromehanike Ivan Cvar je nato v kratkem nagovoru orisal razvojno po1 Iskre od pnnh partizanskih delavnic do 25.000-članskega kolektiva. Potem P1 so se pogovarjali o možnostih nadaljnjega sodelovanja ter izvoza Iskrine telefonije na področje SEV.
je bilo celotno naše dosedanje delovanje tako, da so se te dejavnosti tudi navznotraj skomercializirale. Ker je do tega pripeljal sam, naš iskrški sistem ga moramo tolikoprej korenito spremeniti! Seveda pa je v vsakem primeru potrebno zagotoviti vsem delavcem popolno socialno varnost!"
Kar zadeva ekonomske utemeljenosti za take odločitve branžnega povezovanja TOZD in izdelave-ustreznih elaboratov in analiz, je generalni direktor poudaril, da morajo take analize napraviti TOZD same in tudi same sprejeti odločitve. Seveda pa so za pripravo materialov prvenstveno poklicane strokovne službe delovnih organizacij in strokovnjaki TOZD, dočim bodo na novo formirani akcijski odbori le politična pomoč pri sami izvedbi celotnih povezovalnih procesov. ,,Na sindikalni konferenci ZP so bili imenovani odgovorni tovariši v akcijske odbore v delovnih org., koordinator celotne politične akcije v ZP pa je predsedstvo skupščine," je poudaril v razpravi predsednik sindikata ZP Jože Čebela.
Na koncu razprave je bilo poročilo generalnega direktorja soglasno sprejeto tudi kot napotilo za nadaljnjo akcijo. Predsednik sindikata ZP Jože Čebela pa je skupščini predlagal ustrezno kadrovsko zasedbo vodilnih delovnih mest v ZP, ki naj omogoči generalnemu direktorju v celoti izpeljati predvidene organizacijske spremembe, ter plane razvoja ZP, katerih eden izmed ciljev je specializirana masovna proizvodnja in socialna varnost vsem delavcem Iskre.
Skupščina je sprejela predlog in imenovala vršilce dolžnosti direktorjev strokovnih področij: Marketing — Antona Stipaniča, Inovacije - Miloša Kobeta, Finance - lija Mediča, Organizacija - Erika Vrenka, Kvaliteta — Milana Železnika, Plan - Edija Delopsta, Stiki z javnostjo — Boštjana
Barboriča, TOZD Poslovne stavbe " Marjana Dvoračka.
NOVA IMENOVANJA V SC ISKRA
V nadaljevanju svojega dela jči skupščina imenovala za direktofl* šolskega centra Iskra Cirila Rekarji' ravnatelja srednje tehniške šole Gabri-jela Perka in ravnatelja Poklicne šo|e Antona Tišlerja.
ODSLEJ SEDEŽ PODJETJA V LJUBLJANI
S preselitvijo vseh služb ZP ^ Kranja v Ljubljano v PPG na Tr^l revolucije 1 je potrebno v skladu določilom člena samoupravne^ sporazuma spremeniti sedež podjetj3’ dočim ostane firma združenega podji' tja v celoti nespremenjena: ISKRA| kot tudi firme vseh naših delovn111 organizacij in TOZD.
ZA POKRITJE ŠKODE POŽARj ZMANJKA TOVARNI RADIJSKI« SPREJEMNIKOV 2,1 MIO. DEM
Na kraju zasedanja je direkt°! Tovarne radijskih sprejemnik°< Sežana Stanislav Pavlin poročal 0 požaru v tovarni v prejšnjem mes®01! in o ukrepih, ki jih je kolektiv povz6. za odpravo nastale škode. O tem neki) številk:	..
- škoda na osnovnih sredstvi*1 ocenjena 3,7 M din, izpad proizvodni6 1,5 M din, skupaj 5,2 M din. J
Zavarovalnica bo pokrila oko*1| 70 % vrednosti nastale škode; kolekt* je sklenil, da bo za nadaljnjo odpr3vC škode delal vse sobote do konca le*a' vendar kljub vsem naporom zmaflj*61 tovarni okoli 2,1 M din sredstev.
Skupščina ni ostala neprizadeta ^ je naročila poslovodnim organom Z in tovarne, da mobilizirajo vse sile t premostitev nesreče, ter za to ang3' žirajo v največji možni meri sredstv od bank, občine do rezervnega sklad ZP, saj mora biti pomoč tovafd skupna obveznost vse Iskre. 1. *
»Dnevnik« o našem pohodu prijateljstva
Prihodnjo soboto (21. septembra) ob 10. uri se bo pričel na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju I. manifestativni pohod prijateljstva „Iskrašev“-Udeleženci, razdeljeni v osem različnih kategorij (po letih in spolu), bodo odšli na območje Kokrice in Brda, t.j. približno 12 kilometrov daleč, na poti pa bodo trikrat streljali v tarčo.
Čeprav gre za veliko prireditev, ki jo pripravlja komisija za šport in rekreacijo Združenega podjetja »Iskra", o njej ne pišemo zaradi nje same, marveč zaradi takšne oblike organiziranja rekreativne dejavnosti.
V zadnjih letih smo vse pogosteje priče najrazličnejšim tekmovanjem posameznih podjetij. Nič nimamo proti tekmovanjem, vendar se ob njih vsiljujeta predvsem dva pomisleka:
Prvi je v tem, da na takšnih tekmovanjih nekateri želijo od povsem netreniranih ljudi dobiti čim boljše rezultate. Ob tem pozabljajo, da ni končni smisel športa (in seveda še manj športne rekreacije) samo tekmovanje oziroma rezultat. Bistvo je aktivnost, ki edina lahko nudi vse pozitivne učinke telesnovzgojne dejavnosti. Na to aktivnost, na treninge, navadno vsi pozabljajo in je tako tekmovanje, pa če je še tako množično, povsem nično.
Drugi pomislek pa je vezan na prvega. Koliko denarja »požre" takšno tekmovanje? Koliko bi bilo mogoče s tem denarjem narediti za množično telesno vzgojo in rekreacijo?
Zaradi tega je »pohod prijateljstva" še posebej simpatičen. Tu ne gre za hlastanje po visokih dosežkih, ki jih sicer dosegajo le trenirani športniki. Seveda predpostavljamo, da se bodo na takšnem pohodu zbrali delavci, ki jim hoja ali tek v naravi pomenita že nekaj domačega, seveda predvidevamo, da bo marsikateri udeleženec tudi na tem pohodu spoznal vabljivost narave in seji bo posvečal v večji meri kot doslej,. . .
Množično, načrtno ukvarjanje s telesnovzgojno rekreacijo je cilj, ki ga edinega lahko priporočamo in propagiramo. Kaj nam pomaga rekorder v podjetju, če se velika večina drugih delavcev muči z navadnim počepom?
Sklepi in stališča 2. seje odbora za razvojno in programsko politiko
be '
i(RA'| la j«| Ictoij1 karjS' }abri-s šok
V v
ZP iz
Trg«
idu 1 vneg1 ijetja 3odje-KRA'
:aRA
iSK^
M
rektot
,niko< čal 0 lesectj
iovzv
nek3)
dstvi11
-odnje
okolij dekli* Iprav" i let3; lafljk3
e ta i*1 im ^ sile z* ang3' edstv» skla^ Dvaff1
1. S
mu
v“.
ido
na
in
ne,
ern
jih
etn
ni
no-
vse
ge,
no,
ino
io-
gre
irt-
-ali
:da
rial
ga r v
i?
Edi Delpost je podal poročilo z detajlnejšo analizo posameznih poglavij v razpravi. Nato so podali mnenja, oz. zaključke še predstavniki ostalih odborov samoupravljanja, ki so obravnavali to problematiko na svojih sestankih. V razpravi, ki se je razvila na podlagi izvajanja poročevalcev, so bili sprejeti naslednji zaključki:
1. skupščini ZP ISKRA predlaga odbor, da sprejme polletno poročilo, ker je po danih kazateljih poslovanje ZP v tem obdobju uspešno, glede na trend gospodarstva, pri čemer pa je potrebno kritično obravnavati naslednja dejstva:
a)	posvetiti večjo pozornost racionalni proizvodnji z izboljšanjem organizacije dela
b)	stopnja produktivnosti 12 % je bistveno manjša od sedaj veljavne rasti, ki je bila ca. 20 %. Temu je potrebno prilagoditi zaposlovanje nove delovne sile v prihodnjem obdobju. Povečanje zaposlitve za 8 % v *• Polletju je glede na vse pokazatelje plana preveliko
c)	delovne organizacije naj posvetijo večjo pozornost izvozu, ker se opaža relativni padec izvoza v teku letošnjega leta
d)	delovne organizacije naj posvetijo določeno pozornost tudi nedovršeni proizvodnji, ki se je v I. polletju bistveno dvignila nad planirano vred-n°stjo, kar dejansko predstavlja povečanje angažiranih sredstev in se s tem povečuje nelikvidnost
e)	predlaga se, da posamezne organizacije dajo kritično oceno negativnih odstopanj od začrtanih ciljev glede na naloge, ki so podane v Planu.
Smernice poslovne politike je obrazložil Peter Grčar. Podal je izhodišča, iz katerih so izhajali pri sestavljanju smernic, pri čemer so upoštevali gibanje gospodarstva v tu- in inozemstvu. Poleg tega pa so upoštevali tudi ostale možnosti proizvodnih zmoglji-yosti naših organizacij, tako obstoječih kot novih.
Ro poročilu so predstavniki odbo-rov podali zaključke, sprejete na sejah odborov nakar se je razvila razprava na obravnavano točko. V teku raz-
prave je odbor prišel do naslednjih predlogov:
1. odbor predlaga skupščini, da osvoji smernice poslovne politike ZP ISKRA za leto 1975, ker dovolj realno ocenjuje potek gibanja gospodarstva v letu 1975 in upošteva zmožnost naših delovnih organizacij.
a)	delovne organizacije naj sredstva amortizacije, ostanke dohodka in druga dobljena sredstva v večji meri vlagajo v proizvodnjo, to je v novo tehnologijo, kar bo omogočilo povečanje produktivnosti dela.
b)	posebno pozornost posvetiti planiranju kadrov, ker se mora upoštevati relativno nizek prirast avtohtonega prebivaštva ter da so potrebne dodatne investicije v družbeno strukturo pri prekomernem zaposlovanju na že industrializiranih področjih.
c)	odbor predlaga, da se izdela nova metodologija planiranja v okviru ZP ISKRA, tako da bodo plani predstavljali prizadevanje združenega podjetja in temeljne organizacije združenega dela, na pa samo zbir planov osnovnih organizacij.
d)	prispevki za skupne službe morajo biti za vsako dejavnost dokumentirani z vsemi potrebnimi podatki, reprezentirani pred posameznim pristojnim odborom. Obvezno pa morajo te dejavnosti občasno poročati o opravljenem delu oziroma stroških. Predložene vrednosti prispevkov za leto 1975 smatra odbor za informativne, ki rabijo za sestavljanje plana za leto 1975.
Spremembe v organizaciji ZP ISKRA je podal Igor Slavec, ki je obrazložil izhodišča, na podlagi katerih je bil izdelan sedanji koncept te organizacije. Osnovna ideja je, da se bodo s to reorganizacijo neposredno povezale temeljne organizacije združenega dela, oz. TOZD z vsemi oddelki, ki delajo na določenih področjih in omogočajo racionalnejše poslovanje. Glede na kritiko, da niso bile določene organizacije predhodno obveščene o novi organizacijski shemi podjetja, je Igor Slavec pojasnil, da mandatorji, ki so bili zadolženi za novo organizacijo, niso pripravili potrebne dokumentacije. Nato so podali predstavniki odborov svoje zaključke, čemur je sledila razprava na osnovi katere so bili sprejeti naslednji zaključki:
1. odbor predlaga skupščini, da sprejme podan predlog reorganizacije združenega podjetja ISKRE, s kasneje navedenimi spremembami, ker omogoča trenutno najboljšo rešitev samoupravnega sporazuma s tega področja.
a)	spremeni se točka 9. poglavja V. in sicer:
Delavcem IC, CAOP in IR1 se zagotovi ustrezna zaposlitev v TOZD in delovnih skupnostih na ravni DOZD in SOZD, skladno s sklepom Skupščine.
b)	Zagotoviti se mora enoten nastop vseh DOZD na domačem in inozemskem tržišču.
Podpredsednik odbora za razv. in progr. politiko Levovnik Franc 1. r.
m * Mi 1
Iz TOZD elektrovezij v Novem mestu
ISKRA - INDUSTRIJA EMO, CELJE
Pomemben strokovni seminar
Tretjega oktobra dopoldan se je začel strokovni seminar za emajlirce, keramike in steklarje iz vse Jugoslavije v sejni dvorani delavskega sveta EMO v Celju. Seminar je bil pod pokroviteljstvom EMO Celje, organizator pa je Združenje emajlircev Jugoslavije, ki proslavlja letošnje leto desetletnico delovanja tako, da je ta seminar združen s to obletnico in osemdesetletnico tovarne EMO.
Seminarja so se udeležili poleg
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Kje smo z uvajanjem Work-Factor sistema ?
Kot smo že v prejšnjem članku omenili, je bil za uvajanje WF-sistema v našo tovarno napravljen program, v katerem je začrtano, kdaj in katera TOZD pride na vrsto v določenem
V Polprevodnikih bi potrebovali več strokovnjakov
Med nedavno krizo trboveljske tovarne Polprevodniki so to podjetje Zapustili številni strokovnjaki ker pač jakrat niso videli neke rešitve za to skrino organizacijo. Menili so pač, da Podjetje ne bo mogoče ozdraviti in so jp/aje zaposlili drugje. Zdaj, ko je delno že izplaval iz najhujšega, pa /toogi med njimi že izražajo željo, da i se vmili, saj so spoznab, da je bil Jihov odhod preuranjem, hkrati pa se Rto je zatožilo za nekdanjim kolekti-°m> kije zdrav, le gospodarske poli-ke ni vselej vodil pravilno.
, Z vrnitvijo nekaterih od teh strokovnjakov pa v Polprevodnikih še edno ne bodo rešili kadrovskega Ptoblema, saj bi trenutno potrebovali saj še 10 inženirjev - kemikov, fizi-metalurgov.
v podjetju se dobro zavedajo, da bi e strokovnjake morda še dobili, če bi
imeli na voljo stanovanja, žal pa teh trenutno nimajo in so se z vsemi močmi lotili reševanja stanovanjske problematike — tako za tiste, ki so že zaposleni, kot za tiste, ki bi jih v Polprevodnikih želeli pridobiti.
Zavedati se moramo, da v Trbovljah že več let primanjkuje strokovnega kadra, inženina, recimo iz Ljubljane, pa bodo pridobili le v primem, če mu bodo ponudili stanovanje ali pa vsaj obljubili, da ga bo dobil v najkrajšem času.
Seveda pa ta problem ne zadeva le visokostrokovnega kadra, saj jim primanjkuje stanovanj tudi za nižjestro-kovni kader.
Ko so načrtovali graditev tovarne, so izhajali iz tega, da se bodo v tovarni zaposlile predvsem ženske. V času
(Nadaljevanje na 6. strani)
p0 . J obrat telefonskih enot na Blejski Dobravi ima kljub prizadevnosti kolekti-pisl\uPrave v Kranju dokaj težav zaradi uvoza materiala. Stavke in novi pred-°bi ^ * uvoza v Italiji so zavrle do zdaj dokaj redno dobavo. Zaradi omenjenih red*™™*1 teiav todo delavke, ki bi zaradi omenjenih problemov ostale brez var!*ega dNa, preusmerili na izdelavo artiklov, ki jih bo odstopila matična to-;f , a v Kranju. Na sliki: Cvetka Hasanbegovič in Dragica Brus pri spajkanju n,tl oblik za Siemensovo enoto.
časovnem obdobju. Danes lahko rečemo, da uvajanje teče po začrtanem programu, izjema je bila le TOZD Mehanizmi, ki je prišla na vrsto nekoliko prej, kot pa je bilo predvideno po programu. Za to je bilo več razlogov - eden glavnih je gotovo želja samega kolektiva in pa.potreba dokazati pravilnost odločitve naše tovarne, da je WF kot sistem za merjenje dela uporaben in dobrodošel tudi za našo dejavnost. O rezultatih akcije merjenja WF-sistema v TOZD Mehanizmi, je bilo že veliko napisanega, rečemo lahko samo to, da je praktično preko 90 % vseh operacij obdelanih po WF-sistemu.
Pravkar je v teku akcija uvajanja WF-sistema v SPD, TOZD Števci in TOZD ERO. Za vse zgoraj navedene TOZD je bil izdelan podroben program dela in če ne bo nepredvidenih težav, moramo končati uvajanje v mesecu juniju 1975 leta.
Glede na to, da je bilo v času treninga strokovnih in delovnih WF-analitikov izvedeno tudi že snemanje MTO za vse navedene TOZD in s tem v zvezi določen koeficient dodatnih časov Kd, zaradi organizacijskih izgub in osebnih potreb obdelujemo, oziroma bomo obdelovali sledeče aktivnosti:	x
— Popis obstoječega stanja
-	Snemanje in izdelava analiz obstoječega stanja dela po WORK-FACTOR-sistemu
— Odločanje in potrjevanje izboljšav
-	Analiziranje predvidenega stanja dela po WORK-FACTOR-sistemu
— Izdelava časovnih standardov
— Realizacija izboljšav
— Ugotavljanje dodatkov, na VVORK-Factorjeve čase zaradi privajanja, utrujanja in motenj
-	Tvorjenje začasnih norm
— Privajanje delavcev na nove metode dela
-	Preverjanje rezultatov privajanja ter korekcije norm, časovnih standardov, metod dela itd.
— Ugotavljanje rezultatov privajanja in prehod na normalno poslovanje
Vse te aktivnosti se jasno nanašajo na vse tri TOZD. Te direktne aktivnosti izvajajo WF-strokovni in delovni analitiki. Sodelavci Biroja za industrijski inženiring Ljubljana pa sodelujejo z:
-	vodenjem projekta uvajanja
-	vzorčna kontrola analiz
-	napotki in kontrola pri tvorjenju časovnih standardov
-	pomoč pri izvajanju demonstracij
-	pomoč pri ugotavljanju dodatkov na čiste čase
—	pomoč in svetovanje pri privajanju delavcev na nove metode dela
—	anketa med produktivnimi delavci
\ — zaključno poročilo
Vse te zgoraj navedene aktivnosti so namenoma nekoliko poudarjene, da je videti, kakšno je torej dodatno delo, daje možno tvoriti normativ po WF-sistemu.
Zavedamo se, da nas čaka še ogromno dela, vendar z vestnim izpolnjevanjem vseh nalog, tesnim sodelovanjem z vsemi službami zgoraj navedenih TOZD uspeh ne more izostati. S tem programom se ukvarja skupno 45 analitikov, katerim pa to ni edina naloga. Izven zgoraj omenjenega programa delamo tudi na tekočih nalogah kot:
—	uvajanje WF-sistema na števil-čniku telefona S 3 na Blejski Dobravi
—	uvajanje WF-sistema na slušalki telefona in
—	končano uvajanje WF-sistema na telefonu ATA 22 R na Blejski Dobravi.
V enem izmed prihodnjih člankov bomo spregovorili o tem, kakšne napake odkriva uvajanje WORK-FACTOR sistema v ostalih službah.
domačih strokovnjakov tudi nekateri priznani strokovnjaki iz tujine.
V	začetku seminarja je udeležence pozdravil glavni direktor EMO dipl. ing. Miro Jančigaj in jim zaželel veliko uspeha pri delu.
Na seminarju se je zvrstilo okrog trideset strokovnih referatov. V prvem referatu je dipl. ing. Mira Koklič nazorno prikazala razvojno pot tehnologije v EMO od ustanovitve pred osemdesetimi leti do danes.
Vsi referati so bili zelo stvarni in ne predolgi tako, da je ostalo udeležencem dovolj časa za strokovno razpravo, ki je bila na zelo visoki ravni saj so bila podrobno osvetljena nekatera strokovna vprašanja ne le iz emajlne industrije temveč tudi iz keramike in steklarstva.
Razveseljivo je, da so se seminaija udeležili poleg strokovnih delavcev iz EMO tudi strokovnjaki iz drugih tovarn ZP Iskra.
V	času seminarja so si udeleženci ogledali proizvodne procese v tovarni EMO v Celju in tovarni gospodinjske opreme GORENJE v Velenju.
V	četrtek, dne 3.10.1974, je bila tudi letna skupščina združenja emajlircev Jugoslavije, ki so se je udeležili vsi člani. Skupščina se je vršila v svečanem razpoloženju, kot je to običajno ob takih jubilejih, v govoru pa je bila prikazana bogata razvojna pot združenja v desetih letih njegovega delovanja. Referat o delu združenja je prebral njegov sekretar tov. Fiedman iz Zagreba.
Zadnji dan seminarja je priredil kolektiv EMO kot pokrovitelj seminaija svečan sprejem za vse udeležence seminarja. Tudi na tem sprejemu je bilo čutiti živahen utrip prizadevanja za napredek emajlne, keramične in steklarske industrije. Izmenjanih je bilo mnogo mnenj in izkušenj.
Ker je bila v času seminarja v Celju znamenita zlatarska razstava in sejem obrti; je bil čas seminarja prirejen tako, da so si udeleženci lahko tudi to ogledali. Poleg tega, so si ogledali celjski muzej, celjski grad in druge znamenitosti, ki jih v mestu ob Savinji ne manjka.	E. Jejčič
ISKRA - ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Izlet članov ZB NOV
V soboto, 14. septembra 1974^ je predsedstvo organizacije Zveze borcev tovarne Iskra Železniki organiziralo izlet po lepi Gorenjski za sedanje in upokojene člane ZB. Bilje lep sončen dan, polno nasmejanih obrazov se je zbralo ob 8. uri pred tovarno.
Ko smo krenih po lepi Gorenjski, smo se najprej ustavili pred Vintgarjem in malo pokrepčali. Nato smo jo mahnili skozi Vintgar. Na oni strani pred elektrarno se je našim fantom Marjanu, Janku in Tonetu zameglilo, tako da so pravo pot proti Zasipu zgrešili. Čakali smo jih celo uro, pa jih ni bilo. Šele na kosilu pri Kunstlju v Radovljici so se nenadoma pokazali z rdečimi kapami. Imeli so smolo, zato so morali veliko pešačiti. Tudi palce desne roke so uprabljali. A kljub temu je bilo vse v redu in veselo.
Po kosilu smo se odpeljali v Begunje in Drago. V obeh krajih smo si ogledali grobove in spominske kamne naših najboljših sinov, sester, očetov in mater. Tu so bili postreljeni talci, najbližji sorodniki naših članov. Poklonili smo se njihovemu spominu z bolečino v srcu in z mislijo, naj se nikdar več kaj takega ne zgodi.
Med našimi člani so bile tudi
Marija, Anica in Mici. Med vojno so bile zaprte v tem strašnem zaporu in pripovedovale so o mučenju naših najbolj zavednih ljudi. Marsikomu so prišle solze v oči, ko se je spomnil, kako je bilo na tem mestu pred 30 leti.
Po ogledu mučilnic in grobov smo se napotili v gostilno k Joževcu. Malo smo se okrepčali in zabavali, tudi smeha ni manjkalo. Nato smo krenili preko Radovljice na Vodiško planino. Ker je na ta dan slavila 70-letnico naša dolgoletna dobra delavka Frančiška Grošelj, smo jo počastili s šopkom cvetja in kapljico dobrega vina ter zaželeli še veliko zdravih let.
Vsi veselo razpoloženi smo se nato vračali domov v upanju in želji, da bi bilo takih srečanj še več. Zato se vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali k temu izletu, v skupnem imenu, posebno pa upokojenci, iskreno zahvaljujemo. Še posebej velja naša zahvala vodiču Rezki in šoferju Jelotp za tako solidno vožnjo. Lavtar Albin
ISKRA
Številka 37 — 12. oktober 1974
Pogovor z delegatko
Vido Prinčič
Devetega kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije se je kot delegat udeležila tudi vršilka dolžnosti sekretarja Koordinacijske konference zveze socialistične mladine Slovenije Združenega podjetja ISKRA Vida Prinčič. Zaposlena je pri Iskra — Commerce - Uvoz.
Zdaj, ob koncu tega pomembnega srečanja slovenske mladine v Moravcih pri Murski Soboti, smo jo povprašali,
I
Delegatka na 9. kongresu ZSMS -Vida Prinčič.
kako ocenjuje delo kongresa in kakšna je bila njena vloga na njem.
Vida Prinčič je poudarila, daje dal kongres prvič nekje v Zbirni obliki napotke, ki bodo slovenski mladini vodilo za delo v prihodnje. Pomembno je tudi to, da je v teh dokumentih poudarjena enotnost mladine vseh struktur.
Vida hkrati poudarja, da so vsi ti dokumenti le izhodišče — morda bi jih ocenili kot statično predstavo, saj bo treba sedaj krepko zavihati rokave in jih začeti uresničevati.
„Moje osebno mnenje je, da bo treba dokumente v prihodnjem obdobju dopolnjevati z amandmaji, in to zaradi neprestanih premikov v družbi, s tem pa tudi v organiziranosti mladine. Do prihodnjega kongresa mladih, ki bo čez 4 leta, se bo gotovo še marsikaj spremenilo,“ meni Vida Prinčič.
ISKRINA mladinska funkcionarka je na kongresu sodelovala v komisiji za statut, organiziranost in razvoj ter mednarodno politiko. Imela je tudi referat, ki so ga v Moravcih ocenili kot najbolj konkretno razpravo.
Ta referat je hkrati prispevek mladine Združenega podjetja ISKRA k ureditvi vprašanja organizacije in položaja koordinacijskih konferenc v okviru organiziranosti Zveze socialistične mladine Slovenije. Ta položaj doslej ni bil urejen, zato bi ga bilo treba po mnenju mladine ZP ISKRA podrobneje določiti še s poslovniki občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije.
Z rešitvijo vprašanja položaja koordinacijskih konferenc bi hkrati rešili tudi vprašanje organiziranosti mladine v sestavljenih organizacijah združenega dela.
Zaradi pomembnosti referata, ki ga je imela Vida Prinčič na 9. kongresu ZSM Slovenije, ga objavljamo v celoti na tej strani spodaj.	lad
Misli ob IX. kongresu ZSMS
Šest let po VIII. kongresu slovenske mladine, ki je bil 1968 v Velenju, je od 2. do 5. oktobra letos v Moravskih Toplicah potekal IX. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Tu so zbrani delegati iz vseh slovenskih občin pregledali delo organizacije med obema kongresoma, na široko razpravljali in sprejeli nov statut, ZSMS.
Obravnavali so organiziranost za uveljavitev novih odnosov ter za odpravljanje slabosti v preteklem delu. Ne smemo misliti, da je ta kongres razpravljal samo o novi organiziranosti, pač pa je razpravljal tudi o vprašanju idealov — to pa je delo in vse, kar iz njega izvira. Sprejeta kongresna resolucija je opredelila vlogo mladine v naši družbi in ji določila naloge.
Mladi so se tudi zavzeli za zaposlitev vseh zainteresiranih, za poklicno usmerjanje mladine, razpravljali pa so
tudi o pomenu načrtovanja, problemih kmetijstva, nalogah mladine pri vzgoji in izobraževanju ter o problemih manj razvitih področij v naši republiki, o povezavi znanstvenega dela z gospodarstvom, o izgradnji delavskih stanovanj in drugem.
V svojih izvajanjih so delegati spregovorili na kongresu o vseh področjih, ki zanimajo mlade, od vpliva religije pa do sodelovanja v splošnem ljudskem odporu, o delovanju specializiranih mladinskih organizacij in še posebej o mladinskih delovnih akcijah, tej pomembni šoli mladih, saj nam je tudi široko razvejano prostovoljno delo v svetu prineslo ugled.
Delegati so v Moravce prišli resnično dobro pripravljeni. To odražajo tudi njihove razprave, razpravljali pa so o problemih nad 400.000 mladih v naši republiki. Kritično so ocenili tudi nekatere slabosti mladinske, študentske in nekaterih drugih organizacij, ki so vsaka po svoje povezovale mlade v svojem članstvu.
Uspešnost nadaljnjega dela mladih bo v veliki meri odvisna od oblik in metod bodočega dela, medsebojne informiranosti ter povezanosti mladinske z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Med mladimi delegati v Moravcih praktično ni bilo razlike, saj so na kongresu pokazali enotnost in zagnanost, prav to pa je potrebno pri ustvarjalnem spreminjanju sedanjih razmer in pri uresničevanju skupnih ciljev naše družbenopolične skupnosti.
Vzdušje na kongresu mladih potrjuje odločnost in zagnanost mladih, da še naprej vztrajno in dosledno hodijo po Titovi poti.
Silvo Sladič
GORENJE, VELENJE
Šaleška folklorna skupina iz Velenja
Zavest in veliko kulturnega prizadevanja je bilo v ljudeh, ki so jeseni 1. 1971 ustanovili folklorno skupino. Bilo je 12 parov in ena harmonika, ko so zaplesali Velenjčanom in jim pokazali, da je kulturni utrip prisoten tudi v tem lepem rudarskem mestu.
Sčasoma so pridobili za sodelovanje še pred vojno ustanovljeni tam-buraški ansambel. Zasedba pa se je popestrila še s harmoniko, klarinetom, basom in kitaro, tako da so do konca 1. 1971 imeli dva instrumentalna ansambla za spremljavo.
8.2. so v Velenju kronali svoje prizadevanje s prvim javnim nastopom. Sposodili so si gorenjske noše, belokranjske pa so imeli že prej. Program so dobro naštudirali in do junija osvojili slovanske ter šolske plese iz Makedonije. S štirimi spleti so gostovali v Italiji in Belgiji. Uspehov ni bilo konca, vendar pa se jim niso pustili prevzeti. Že v začetku 1. 1973 so osvojili umetnost vojvodinskih-brunjevačkih plesov, nato pa še štajerskih. Skupina je takrat štela že 50 članov.	,
Za povečanje ansambla in izobraževanje članov — novincev so na I. osnovni šoli v Velenju ustanovili folklorni krožek.
V maju in juniju 1. 1973 je skupina gostovala v Italiji in Franciji, nakar je odpotovala na Poljsko v Zakopane na mednarodni folklorni festival in v konkurenci vseh evropskih ansamblov
osvojila »ZLATI LIST" jesenski! Tater.
Na prelomnici iz 1. 1973 v 1974 s program ni razširil. Povečalo pa se j število članov - na 70. Folklom krožek je bil ustanovljen tudi n; osnovni šoli v Šoštanju. V letošnjen letu se je število članov povzpelo m 100. Ansambel je dobil lastno garde robo — 195 originalnih narodnih noš vrednosti približno 1 milijon N din Istočasno so bili ustanovljeni folklom krožki na vseh šestih osnovnih šolah' občini Velenje, kjer sodeluje 25( otrok.
Ustanovljena je tudi šola za tam buraše, ki zajema 15 novincev, pro gram sedmih spletov plesov pa se bt razširil še na splete iz Srbije, Posavine Prekmurja ter druge.
Prepričani smo lahko, da bc »Šaleška folklorna skupina" ostali simbol in doživela pri občinstvu veli odziv, saj so napori in prizadevanji vseh njenih članov za čimvišjo umet niško raven nastopov presegli vsa pri čakovanja.	Janez Kos
TGO - GORENJE - PT0
Šahovska novica
Šahisti Iskre se bodo 19. oktobra tl. > Velenju, na 20 — 30 deskah pomerili s šahisti Gorenja. Tudi temu šahovskemu dogodku bomo posvetili pozneje več pozornosti.
Vloga in način delovanja KK ZSMS ZP Iskra
Iz proizvodnje v tovarni Polprevodniki v Trbovljah.
V Polprevodnikih bi potrebovali več strokovnjakov
(Nadaljevanje s S.strani) goča normalno ali vsaj najnujnejše
graditve Polprevodnikov pa vse do danes se je položaj precej spremenil. V Trbovljah je namreč zraslo več tovarn, ki zaposlujejo v glavnem ženske. V Zasavju je trenutno velik problem, kje dobiti delavke in delavce ter kako jih zadržati. TFT je bila s tem v zvezi v izredno slabem, saj so imeli nizke osebne dohodke, ljudje niso zaupali v tovarno, fluktuacija je bila izredno velika. Vodilni strokovnjaki v tovarni se zavedajo, da je treba takšno psihozo negotovosti do zaposlitve — čim-prej razbiti ter ljudem ponovno vliti zaupanje v Polprevodnike^ Iskro.
Podobno kot v drugih Iskrinih organizacijah je denar tisti, ki onemo-
ISKRA
Številka 37 - 12. oktober 1974
goca normalno ali vsaj najnujnejše reševanje stanovanjske problematike. Nekaj denarja za te namene imajo, zdaj pa so sklenili, da bodo za stanovanjske prispevke odvajali še višji odstotek kot drugi. S tem se jim bo v skladu zbralo več sredstev za reševanje stnovanjske problematike.
Kljub temu, da' se dobro zavedajo resnosti položaja pa je sedaj glavni cilj Polprevodnikov premostiti težave, ki so jih imeli zaradi napačne politike, in to v zadnjem času zelo dobro uspeva. V podjetju je že čutiti veselje do dela, zaupanje v podjetje. Lahko bi jih celo primerjali z drugimi Iskraši in drugih Iskrinih organizacijah, ki so navezani na podjetje, ki jim reže kruh. Pri uresničevanju vsega tega pa je seveda tudi reševanje stanovanjske problematike izredno pomemben element.
lad
Razvoj proizvajalnih sil je dosegel tako stopnjo, da razdrobljeno gospodarstvo ne more konkurirati na tržišču. Potrebna je specializacija dela in združevanje sredstev na osnovi dogovarjanja. Integracijski procesi in s tem povezano ustanavljanje velikih organi zacij združenega dela so nujne in pozitivne tendence v sedanji stopnji razvoja samoupravne socialistične družbe. Kot je v ustavi določeno, je potrebno integracijskim procesom ustrezno prilagoditi tudi organizacijske oblike delovanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Sestavljena organizacija združenega dela, sestavljena iz več temeljnih organizacij združenega dela kot edinstvena organska celota in širša oblika organiziranja združenega dela, postavlja potrebo po organiziranju družbenopolitičnih organizacij na nivoju sestavljene organizacije združenega dela in s tem tudi potrebo mladinskega organiziranja na nivoju sestavljene organizacije združenega dela.
Osnovna organizacija ZSM v temeljni organizaciji je neposredno vezana na občinsko konferenco ZSM, na območju katere se nahaja in deluje, ne glede na to, kje se nahaja sedež sestavljene organizacije združenega dela. Osnovne organizacije ZSM v temeljnih organizacijah ne glede na to, ali se nahajajo na območju ene ali več občin, pokrajin ali republik, ustanavljajo v okviru sestavljene organizacije združenega dela različne oblike dogovarjanja in skupnega delovanja v interesu celotne mladine sestavljene organizacije. Te oblike dogovarjanja, koordiniranja in organiziranja so lahko tematske konference, posveti, koordinacijska telesa ipd.
Osnovne organizacije ZSM se torej povezujejo v koordinacijsko konferenco na nivoju organizacije združenega dela oziroma sestavljene organizacije združenega dela z namenom, da bi združevali aktivnosti, uskladili stališča in izmenjali izkušnje z ostalimi osnovnimi organizacijami zveze socialistične mladine v osnovni organizaciji združenega dela oziroma v sestavljeni organizaciji združenega dela. Sklepi in stališča, ki jih sprejme koordinacijska konferenca, morajo biti izraz skupnih in usklajenih stališč vseh osnovnih organizacij ZSM. Ko jih vse osnovne organizacije ZSM, katere delujejo v sestavljeni organizaciji združenega dela oziroma v integriranem sistemu, sprejmejo, postanejo za vse obvezni.
Koordinacijsko konferenco ZSM v sestavljeni organizaciji sestavljajo po . en delegat iz vsake osnovne organizacije ZSM, kar pomeni, da ima vsaka osnovna organizacija po eno delegatsko mesto. Glede na vsebino dnevnega reda koordinacijske konference
izvolijo osnovne organizacije primernega delegata.
Želela bi podati praktične izkušnje organizacije koordinacijske konference v sestavljeni organizaciji združenega dela Iskra. Iskra kot združeno podjetje je sestavljena iz 56 temeljnih organizacij, razdeljenih po območju vse Slovenije ih ostalih republik. Razvoj Iskre je pogojeval iskanje specifičnih oblik organiziranja tako na področju poslovanja kot na področju organiziranja družbenopolitičnih organizacij.
V sestavljeni organizaciji Iskra delujejo naslednje družbenopolitične organizacije: organizacija zveze komunistov, sindikalna organizacija, organizacija zveze borcev in organizacija zveze mladine. Osnutek organiziranosti zveze komunistov predvideva na nivoju sestavljene organizacije ustanovitev sveta zveze komunistov, ki naj bi bil vezan direktno na centralni komite zveze komunistov Slovenije. Sindikalna organizacija j na nivoju sestavljene organizacije ni vezana na nobeno organizacijsko strukturo na nivoju občine, medobčinskih svetov ali na nivoju republike. Kljub temu pa ima možnost delovanja v okviru vseh obstoječih struktur organiziranosti sindikata.
Mladina je v sestavljeni organizaciji Iskra organizirana v vseh temeljnih organizacijah združenega dela z vsemi s statutom določenimi organi. Povezovanje mladine iz osnovnih organizacij se nadaljuje na nivoju organizacije združenega dela in končno na nivoju sestavljene organizacije. Najvišja oblika združevanja mladih na nivoju sestavljene organizacije je koordinacijska konferenca. Sestavljajo jo delegati vseh osnovnih organizacij ZSM. Ostala organizacijska telesa pri koordinacijski konferenci pa so še: predsedstvo kot politično izvršilni organ koordinacijske konference, ki za svoje delo odgovarja konferenci, katero redno obvešča o svojem delu, sekretariat pri predsedstvu, ki deluje kot operativni organ predsedstva in skrbi za izpolnjevanje sklepov in stališč predsedstva ter sprejema sklepe in stališča v okviru svoje funkcije. Za normalen potek dela pri izvrševanju dogovorjene politike delujejo pri predsedstvu koordinacijske konference naslednje komisije: komisija za družbeno ekonomske odnose, komisija za idejnopolitično delovanje, komisija za informiranje in komisija za šport. Tako kot koordinacijska konferenca so tudi vsi ostali organi sestavljeni po delegatskem principu. Omenila bi posebnost, da imajo štipendisti Iskre tudi svoje delegatsko mesto v koordinacijski konferenci.
Osnovno izhodišče za delo koordi-
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 -Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PR A VICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana
nacijske konference je program, ki ga sprejmemo na rednem zasedanju. Program je sprejet, potem ko ga potrdijo vsi delegati vseh osnovnih organizacij ZSM. Vsebina programa temelji predvsem na akcijah, ki so skupnega pomena za mladino sestavljene organizacije, kar pomeni, da so akcije in naloge, ki izhajajo iz programa koordinacijske konference samo sestavni del programov osnovnih organizacij ZSM, kateri vključujejo Še programe dela ustreznih občinskih programov in internih akcij. Primer akcije, ki je specifičnega pomena za mladino celotne sestavljene organizacije, je srečanje mladih iz celotne Iskre, organiziranje delovnih brigad, namenjenih reševanju problematike znotraj sestavljene organizacije ipd.
Komisije pri predsedstvu analizirajo politiko štipendiranja nagrajevanja, izrednega študija, stanovanjsko politiko ipd. z namenom poenotenja le-teh v vseh temeljnih organizacijah v sestavljeni organizaciji.
Trenutno deluje koordinacijska konferenca na usklajevanju svojega programa s programi občinskih konferenc. Z republiško konferenco nimamo povezave, čeprav smo pri svojem delu" spoznali potrebo po takem povezovanju. Glede na to, da potekajo integracijski procesi v smeri ustanavljanja vse večjih sestavnih organizacij po posamezih dejavnostih (Iskra Gorenje združuje okrog 20.000 mladincev), se v sestavljenih organizacijah, ki so dosegle določeno stop njo zdrževanja, kaže potreba po p0-vezovanju mladih po panožnem principu. Seveda se zavedamo, da se z organiziranjem mladine v sestavljenih organizacijah v obliki koordinacijske konference porajajo nevarnosti forum-skega dela v obliki diktiranja dela mladim v osnovnih organizacijah, kat pa vsekakor ni namen koordinacijske konference. Zato bi rada opozorila vse mlade v sestavljenih organizacijah združenega dela, kjer že imzgo ustanovljene koordinativne organe ua nivoju sestavljene organizacije ali Pa jih nameravajo ustanoviti, da temu problemu posvetijo dovolj pozornosti oziroma da se zavzemajo, da do take oblike delovanja ne bi prišlo.
Ekskurzija v Z. Nemčijo
V soboto, 21. septembra, je skupina 44 študentov elektrotehnike, skupno s profesorji odpotovala na osemdnevno ekskurzijo po tovarnah v Zvezni republiki Nemčiji. Potrebno je bilo leto dni priprav, daje lahko prišlo do ogleda teh podjetij, ki predstavljajo napredek tamkajšnje elektronske industrije. Pri tem gre vsa zahvala študentoma Ledniku in Koširju ter rofesorjem Leonardisu, Vehovcu in egi, ki so ekskurzijo pripravili. Seveda smo dolžni zahvalo tudi ZP Iskra za denarno in organizacijsko pomoč, kakor tudi vsem tistim, ki so nam to ekskurzijo omogočili.
Na naši poti je bil prvi postanek v olimpijskem mestu Muenchnu. Prvi dan smo si ogledali Tehnični muzej. Tu je zbrana vsa zgodovina vseh tehničnih vej, lepo in nazorno prikazan napredek nekaterih najpomembnejših vej tehnike. Na dolgi vrsti maket in panojev je prikazano zelo nazorno tudi delovanje različnih strojev in naprav. Precej je v muzeju tudi raznih strojev, ki so postavljeni in urejeni tako, da tam tudi delujejo.
Na ogledu smo se lahko seznanili z vrsto tehnoloških postopkov v tekstil-|u industriji, elektrotehniki, prometu in letalstvu. Večje stroje in naprave ponazomjejo v muzeju makete, za vrsto fizikalnih zakonov pa je urejeno tako, da obiskovalec muzeja lahko sam naredi ustrezne eksperimente. Po končanem ogledu tega zanimivega in zares lepo urejenega tehničnega niuzeja smo si bili soglasni, da je v njem zares veliko videti in bi si ga moral ogledovati veliko dlje, kot nam je bilo to dano.
Naslednji dan smo si ogledali prvo elektro tovarno na naši poti - tovarno Signalbau Huber v Muenchnu, ki
izdeluje semaforje in komande za semaforizacijo križišč in tunelov. To podjetje je znan partner Iskra Commerce. V podjetju je zaposlenih 360 delavcev in ima letni promet okrog 30 milijonov mark. Po uvodnih besedah so nas seznanili s tem, kaj vse delajo. Opremljajo celotno cestno omrežje, ali posamezna križišča in tunele, pri tem pa napravijo vse, od načrtov do končne montaže naprav. Lahko smo si ogledali celotno proizvodnjo in preizkusili nekatere njihove naprave.
Toda ta proizvodnja nas ni nič kaj presenetila. Večkrat smo celo dobili občutek, kot da delajo znanost iz povsem navadnih prometnih znakov. Serijsko izdelujejo podsestave, medtem ko je montaža komandnih omaric posamična, pač glede na potrebe signalnih naprav. Imajo pa originalne rešitve za celoten problem mestnega prometa ter za tunele in mostove. Sama izvedba semaforizacije in signalizacije je klasična, brez posebnosti, saj programirano reguliranje prometa z računalnikom, spremljanje težav na cestišču s kamero, ali štetje avtomobilov z indukcijsko zanko res ni več nobeha posebnost.
Tovarno smo zapustili z mešanimi občutki. Pričakovali smo namreč večjo razliko med našo in zahodno proizvodnjo. Tukaj pa je žal nismo opazili. Mogoče je bistvo uspeha tega podjetja v dobro organiziranih projektivnih birojih in vsekakor pa je povsod v njem vidna dobra organizacija.
Pot nas je nato vodila do Stuttgarta, kjer smo si tretji dan ogledali to-vano in laboratorije svetovno znanega podjetja IBM. Tovarna izdeluje inte-
PARTIZAN SLOVENIJE Zveza za športno rekreacijo m telesno vzgojo
Razpis Vlil. orientacijskega pohoda
Razpis
vin.
'ORIENTACIJSKEGA POHODA ZA LETO 1974
Partizan Slovenije, zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo, razpisuje Vlil. orientacijski pohod (v nadaljnjem tekstu OP) za leto 1974.
1.	Dan in mesto tekmovalnega pohoda: v soboto, 19. oktobra 1974 v okolici Otočca ob Krki na Dolenjskem.
2.	Pravica udeležbe: Pravico sodelovanja imajo ekipe društev Partizana, športnih oništev, šolskih športnih društev, predvojaške vzgoje, taborniške zveze, planinske zveze, zveze študentskih organizacij, delovnih organizacij, JLA in drugih organizacij.
3.	Tekmovalne kategorije: Tekmovanje bo v naslednjih kategorijah:
•noške ekipe - mladinci, člani:
ženske ekipe - mladinke, članice.
.4. Tekmovalni pogoji: Pri mladincih in mladinkah lahko tekmujejo vsi, ki so rojeni v letih 195b-1960. Pri članih in članicah lahko tekmujejo vsi, ki so rojeni leta 1955 in prej.
OP je ekipnega značaja, ločeno za moške in ženske ekipe. Ekipo sestavljajo trije tekmovalci oziroma tekmovalke.
Vsi tekmovalci oziroma tekmovalke ene ekipe, ki tekmujejo na OP, morajo Prispeti na cilj istočasno, sicer se plasma in rezultat vrste ne upošteva.
Pri OP bo vsaka ekipa uporabljala zemljevid v merilu 1:25.000. Zemljevid preskrbi organizator. Vsaka ekipa mora imeti kompas.
5.	Pričetek pohoda: za vse kategorije ob 9. uri
6.	Tekmovalne proge:
za mladince in člane ca.14.000 m, za mladinke in članice ca. 7.000 m.
7.	Kontrola na tekmovalni poti: Sodniške kontrole na progi bodo kontrolirale Potek OP in si zapisovale vse startne številke tekmovalcev oziroma tekmovalk, ki bodo prekršili tekmovalna določila. Za končni vrstni red bodo upoštevane samo ekipe, ki ne bodo napravile nobenega prekrška zoper določila tega razpisa.
8.	Zborno mesto: Za vse ekipe je ob 8. uri pred gradom Otočec ob Krki. Na zbornem mestu bodo vodje ekip prejeli startne številke in urnik tekmovanja ter nadaljnja navodila.
9.	ftijave: Poslati jih je treba na naslov: PARTIZAN SLOVENIJE, zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo, 61000 LJUBLJANA; Tabor 14, najkasneje do ‘2. oktobra t.L Prijava mora vsebovati priimek in ime ter letnico rojstva, naslov "•Kanizacije oziroma društva, za katerega tekmujejo, v prijavi je potrebno navesti, kdo izmed tekmovalcev oziroma tekmovalk je vodja ekipe.
Na zahtevo članov sodniške komisije se morajo vsi tekmovalci in tejonovalke t^o na startu kakor tudi na poti izkazati z osebnimi izkaznicami ali društvenimi, zaradi ugotovitve istovetnosti podatkov, navedenih v prijavi.
Zdravniška potrdila morajo biti izdana v letošnjem letu in jih izdajajo vse šolske ^bulante, športne, vojaške in obratne ambulante ter vsi zdravstveni zavodi.
10.	Stroški udeležbe in organizacije: Stroške udeležbe nosijo prijavitelji, stroške organizacije pa Partizan Slovenije.
11.	Nagrade: Prve tri ekipe v vseh kategorijah prejmejo pokale v trajno last; vse ostale ekipe pa diplomo.
12.	Pritožbe: Pritožbe vlagajo vodje ekipe pismeno pritožni komisiji dne 19. oktobra t.l. do 14. ure.
13.	Objava rezultatov: Objava rezultatov in podelitev nagrad bo uro po končanem tekmovanju.
<Ji A4 I"formacije in tolmačenje razpisa: Podrobnejše informacije daje PARTIZAN SLOVENIJE, zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo, Ljubljana, Tabor 14, telefon 311-728.
15. Udeležba za „TRIM“: Udeležba na orientacijskem pohodu se prizna kot Aktivnost, ki je predvidena v akciji „TRIM“ - šport za vsakogar in se kot taka vpiše v "strezni kartonček.
TRIM - ORIENTACIJA 1974
Kdo in Kdaj? Partizan Slovenije, zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo, Pj‘teja hkrati s tekmovalnim pohodom v orientaciji tudi TRIM ORIENTACIJSKI "JHOD za vsakogar.
do n ^ kdai? ^ soboto, 19. oktobra 1974 pri hotelu grad Otočec ob Krki od 9.
Kako? Prehodili boste 10 km po gozdnih stezah in travnikih in se pri tem "nentirali po rdečih znamenjih, s katerimi je označena proga. Ne hitite, uživajte v ""ji in prelepem naravnem okolju. Na cilj je potrebno priti do 13. ure.
Postopek. Na startnem mestu se prijavite kadarkoli med 9. in 11. uro. Vsak "deleženec pohoda dobi kontrolni kartonček, na katerem na kontrolnih postajah Potedi svojo prisotnost. Kontrolni kartonček je potrebno oddati na cilju.
Kaj prejmete? Vsak udeleženec pohoda, ki je prehodil celotno progo in je dobil P°upise od vseh kontrol, prejme takoj po prihodu na cilj spominsko značko.
Informacije. Podrobnejše informacije daje Partizan Slovenije, zveza za športno ^kreacijo in telesno vzgojo, Ljubljana, Tabor 14, telefon 311-7Ž8.
ISKRA - INDUSTRIJA EMO, CELJE
Lep uspeh članov
grirana vezja in magnetne diske. Tuje nadalje tudi središče razvoja in prodaje za evropsko tržišče.
Ob začetku ogleda so nas najprej seznanili z nekaterimi značilnostmi same proizvodnje in nekaterih njihovih izdelkov. Pri tem pa smo pogrešali predvsem tehnično razlago, medtem ko je bilo vse preveč reklamnega prikazovanja izdelkov in njihove proizvodnje.
Proizvodnjo v tovarni IBM smo si ogledali po skupinah. Seveda so nam pri tem ljubosumno skrili najnovejše postopke izdelave integriranih vezij. Večini izmed nas pa je bilo to pot prvič dano videti tako precizno proizvodnjo.
V tovarni je zaposlenih okrog
4.000	delavcev. Doktorjev in inženirjev je od tega kar 58,4%, tehnikov raznih strok 24,5 %, ostalo pa je razno pomožno osebje in administracija. Vse stroje za tovarno so načrtovali sodelavci tovarne, le izdelavo teh strojev so zaupali drugim proizvajalcem. Firma IBM je ameriška in ni prav nič čudnega, da so si ZR Nemčijo izbrali za poslovno izhodišče za Evropo. Tu je namreč združena ameriška iznajdljivost s priznano nemško natančnostjo.
Popoldne istega dne smo si ogledali razvojni center v okolici Stuttgarta, v gozdičku ob avtocesti. Poslušali smo strokovno predavanje o naj novejšem računalniku IBM 370-115. Lahko smo se prepričali o solidnostni dela in poslovanja celotnega podjetja. Njihova točnost je opazna na vsakem koraku, celo tudi takrat, ko je treba odgovoriti na problematično vprašanje.
Veseli smo bili prijaznega sprejema in vsega tega, kar smo si ta dan lahko ogledali. Seveda bi za to podjetje potrebovali še več časa, če bi si hoteli ogledati tudi nekatere zanimive podrobnosti. Nedvomno pa je bil to za vse nas zelo koristen ogled, saj smo tudi pri bolj površnem ogledu lahko zasledili velik napredek v razvoju elektronske industrije. _ q
društva LT
Upravni odbor društva LT EMO je dne 2.10.1974 povabil na malo svečanost vse tiste svoje člane, ki so v letošnjem letu dosegli pomembne uspehe. Svečanost je odprl predsednik društva tov. Ludvik Krajec in čestital navzočim za dosežene uspehe.
Jošt Stanko, član Foto-kino kluba LT EMO, je član tega kluba od leta 1970 in je prejel na Vili. medklubskem festivalu I. kategorije kar dve prvi nagradi in to za igrani film „Gosli“ in za dokumentarni film „Vsi na kolesa".
Foto-kino klub LT EMO pa je prejel na tem festivalu priznanje.
Leskošek Branko, mlad član modelarskega kluba LT EMO, je dosegel na tekmovanjih v letošnjem letu odlične uspehe. Na republiškem prvenstvu v penjačih je dosegel 2. mesto, na meddržavnem prvenstvu v jedrilicah 2A 3. mesto in na evropskem prvenstvu v jedrilicah 2A prav tako tretje mesto.
Modelarski klub je prejel tudi pre-
hodni pokal za memorial „Vladimirja Kocjančiča".
Petnajstletni član kluba modelarjev LT EMO Zarič Sinjo je na pionirskem republiškem tekmovanju v jedrilicah Al in A2 dosegel 3. mesto in 4. mesto za prehodni pokal za memorial »Vladimirja Kocjančiča.
Član modelarskega kluba LT EMO Marjan Klenovšek pa je dosegel 3. presto v tekmovanju na republiškem prvenstvu v kategoriji gumenjakov.
Vsi člani kluba modelarjev LT EMO so izredno aktivni in rezultat njihove prizadevnosti je 1. mesto v republiki. To mesto drže že nekaj let in zato so prejeli pokal za memorial »Vladimirja Kocjančiča" v trajno last.
Radio klub LT EMO je dosegel v tekmovanju na republiškem prvenstvu 3. mesto, za pokal Jugoslavije pa 7. mesto, kar je ob hudi konkurenci' velik uspeh.
Klub podvodnih dejavnosti seje po uspešno opravljenih izpitih članov uvrstil v I. kategorijo avtonomnih potapljačev. Tako seje vključil v novo formirano reševalno ekipo v okviru vsesplošne ljudske obrambe v Celju.
E. Jejčič
KRANJ <§
Ljubljana
o KAMMK
KRAŠNJA
ciut —
noa.MČj' '^ limbarska čoka
VKHPOLjt-K^^-	768 n
..^> tustrnj (ckab)
ŠCNTJAKOB
.-o4 'KUJ Birm
ZAfoeiCA
Uspel izlet na Špik
Planinski izlet na Špik smo načrtovali za 28. september, vendar je zaradi deževja prejšnje dni in prvega snega na tej višini že kazalo, da ga bo treba odpovedati. Toda: »Vremena Kranjcem so se zjasnila" in v soboto se nas je ob dogovorjenem času na avtobusni ostaji zbralo kar 24 »osvajalcev" pika. Prevevala sta nas dobra volja in želja, da bi nam vzpon uspel, četudi se moramo malce bolj potruditi kot sicer.
Tudi še ob izstopu v Kranjski gori nam volja ni pošla. Sprva je bilo dogovorjeno, da bomo odšli v Krnico in nato po dolgi, a lepo speljani poti na vrh, nazaj pa po krajši poti - po Kačjem grabnu. Tako bi šli le del poti po nezavarovanem grebenu, a ker je bil le-ta zasnežen in leden, smo prvotni načrt spremenili.
Začeli smo se vzpenjati po strmi poti skozi Kačji graben. Napredovali smo bolj umirjeno, kajti v skupini razen štirih še nihče ni bil na Špiku in torej ni kazalo, da bi se preveč pehali.
Pri zadnjih mecesnih smo počivali. Počitek se je pa prilegel prav vsem, čeprav nihče ni tožil, daje utrujen. K temu je najbrž svoje dodal sam veličastni Špik, ki se je medtem že kopal v razkošnem x soncu in nas vabil na svoje teme.
Po počitku nas je čakal najtežji del poti. Po zasneženem plazu je bilo treba hoditi skoraj 2 uri. Stopinje pa so bile nesigurne posebno na mestih, kjer je bilo na gladkih skalah komaj centimeter snega. A naš trud je bil bogato poplačan, ko smo se po štirih urah hoje in potu povzpeli na vrh, kjer je skoraj zmanjkalo prostora za vse nas. Nekateri so se tu najprej lotili dobrot iz nahrbtnika, drugi pa so se lotili fotografiranja, za kar je bilo res dovolj lepih priložnosti. Nudil se nam je čudovit razgled po naših nenadkri-Ijivih Julijcih in v ozadju celo avstrijskih vrhovih. Dobrodošlemu počitku, čudovitemu razgledu in raznim potrošnim dobrinam je sledil povratek v dolino po isti poti Zaradi močnega in hladnega vetra na vrhu smo se odrekli tradicionalnega »planinskega krsta" s plezalno vrvjo za vse tiste, ki so bili to pot prvič' na Špiku. Seveda pa smo za vpis v knjigo na vrhu le žrtvovali nekaj minut.
Navzdol je šlo laže, ker se je medtem sneg malo otajal in je bilo pač manj možnosti, da bi komu zdrsnilo. No, čisto brez zdrsljajev in rahlih padcev pa le ni šlo in sicer največ pri tovarišicah, ki pa so k sreči končali na »za to prirejenih oblih delih teles".
Pri macesnih smo spet počivali. Dobra volja je bila zdaj še večja, saj je bilo najlepše in najhujše že za nami. Zdaj so naši pogledi bolj veljali preostali vsebini nahrbtnikov kot pa vrhu Špika, ki se je počasi že začel 'odevati v meglo.
Slednjič je bilo konec počitka in spustili smo se v dolino. Kmalu smo bili v Kranjski gori, kjer smo s pivom nazdravili vsem dvajsetim, ki so ta dan prvič osvojili vrh prelepega Špika. Avtobus nas je brž nato potegnil nazaj v Ljubljano, kjer so najbolj ogreti še uspeli na televizijskih zaslonih videti zaključni del nogometne tekme med Jugoslavijo in Italijo.	_ v T -
ŠAHOVSKE NOVICE
V prostorih menze v tovarni Aparati, na Savski cesti je imel 11. t.m. ob 18,30 šahovski mojster Tone Preinfalk simultanko s šahisti Iskre. Več o tem šahovskem dogodku prihodnjič.
Šahisti kranjske Elektromehanike pripravljajo za 9. novembra t.l. brzo-tumir, na katerega vabijo čimveč šahistov iz organizacij ZP.
B. Brezigar.
SPET ŠTIRI ZMAGE NOGOMETAŠEV APARATI
Nogometaši Tovarne Aparati tudi v tej sezoni sodelujejo v moštvenem sindikalnem prvenstvu Ljubljane, v kate-7 rem podobno kot v minuli sezoni, dosegajo lepe rezultate.
Doslej so odigrali štiri tekme, medtem ko je bila ena zaradi zasedenosti igrišča Olimpije, preložena. V prvem kolu so premagali ekipo Tiki z rezultatom 3:2, v drugem ekipo Karto-nažne tovarne prav tako s 3:2, v tretjem ekipo tovarne Rog z 2:1 in v četrtem ekipo Komunalnega podjetja z rezultatom 2:1. Doslej najuspešnejši strelec je bil Milan Brezovar, ki je dal v teh tekmah že 5 golov.
A. Kastelic
Novost
Firma du Pont je dala na trg dva nova materiala, in sicer umetne mase, ki vsebujejo fluor: TEFLON PF A in TEFZEL.
TEFLON PFA je kemijsko umetna masa s CF2 molekulami v glavni verigi. Material ima sposobnost predela-
Izlet v Moravske hribe
Planinska sekcija ter komisija za kulturo in izlete pri sindikatu Elektromehanike pripravljata izlet v slikovite Moravške hribe, združen z ogledom kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
Obiskali bomo: rojstno hišo matematika barona Jurija Vege v Zagorici, staro gradišče vrh Ciclja (817 m), vas Javoršco, ki je bila med vojno požgana, potem ohranjeni grad Tustanj, zatem rojstno hišo pisatelja Frana Detele, razgledno točko na Limbarski gori (768 m) itd. Ne pozabimo torej fotoaparatov in daljnogledov (izlet bo, če ne bo deževalo). Skupne položne hoje bo okrog tri ure.
Izlet bo v soboto, 19. oktobra. Odhod avtobusa bo od 6. uri izpred kina Center preko Ljubljane, Dolskega in Moravč. Vrnitev bo v večernih urah. Delavci Elektromehanike prispevajo po 10 din.
Prijave sprejema sindikat, tel. 2395, in tovarišica Mrak Štefka v ERO, tel. 2953, do srede, 16. oktobra.
Izlet bo vodil poznavalec teh krajev.
Vabljeni!
ve, lahko ga ekstrudiramo oziroma brizgamo pri nižjih pritiskih. Sicer pa ima lastnosti, ki so tipične za umetne mase, ki vsebujejo fluor: visoko toplotno obstojnost, električne lastnosti so zelo dobre, imajo zelo nizek koeficient glede obrabe. Najvišja temperatura, ki jo prenese, je 260CC, pri skladiščenju 2500 pri 285aC pa se še ne opazi poslabšanja trdnosti, raztezanja in tečenja materiala. Zaradi odlične odpornosti proti kemikalijam in drugih dobrih lastnosti, se uporablja v industriji, pri oblaganju žic in kablov, ventilov, cevi, črpalk itd.
Proizvajalci planirajo, da bodo iz TEFLON-a PFA izdelali folije, ki se bodo naprej predelovale.
Drug material s trgovskim imenom TEFZEL, se prav tako lahko predeluje kot temoplastični materiali. Ima zadovoljive mehanske, odlične tehnične, električne in kemične lastnosti. To je modificiran etilen (tetrafluoretilen-kopolimerizat). TEFZEL se lahko ojačuje s steklenimi vlakni, da se s tem izboljšajo mehanske lastnosti. Kemijska obstojnost je približno taka kot za politetrafluoretilen. Precejšnja je tudi obstojnost z ozirom na sevanje. Posledice sevanja so zadovoljive mehanske lastnosti pri višjih temperatu-rah-	Kunststoffe 1974/2,
SO.
OTVORITEV PLANINSKEGA DOMA JANEZA REZARJA
Sadovi marljivih rok
Dnma Inr
Komaj šestnajst mesecev je minao, odkar je bilo v Šolskem centru Iskre v Kranju ustanovljeno prvo šolsko planinsko društvo pri nas. Danes šteje že nekaj nad 500 članov, predvsem učencev poklicne in tehniške srednje šole ter njihovih vzgojiteljev, ljubiteljev gora. Razveseljivo pri tem je, daje večina članov tega planinskega društva že v tem obdobju s svojim marljivim delom pokazala veliko aktivnost in prizadevnost. S prostovoljnim delom so se namreč lotili obnove opuščene obmqne karavle v višini 1.375 m, pod Vrtačo, drugim najvišjim vrhom v Karavankah. Karavla je bila že v močno razpadajočem stanju, zato je njihovo delo bilo še tem težje in obsežnejše, vendar jim kljub vsem težavam ni manjkalo dobre volje in vztrajnosti in tako so ga obnovili do take mere, da so ga lahko 6. t. m. slavnostno odprli, čeprav je v njem treba še marsikaj dodelati, da bo lahko v polni meri začel služiti namenu, za katerega so ga obnovili.
Še ko smo z avtomobili brzeli proti Ljubelju, je vreme prav malo obetalo.
Za nadležnim sobotnim deževjem je ; bo kai prida
kazalo, da tudi nedelja ne bo kaj prida boljša, a vendar se je sredi dopoldneva zvedrilo in prav med otvoritveno ceremonijo na Zelenici, je izza težkih oblačnih zaves celo poškililo sonce in vsaj po poti do vrhnje postaje sedežnice na Zelenici povsem raztopilo nekaj centimetrov snega, s katerim se je dan prej že najavila bližnja zima.
Za jutranje »neperspektivno*1 vreme se je v domu pod Vrtačo zbralo kar lepo število ljubiteljev planin, članov PD Šolski center Iskra in gostov, ki jih je privabila najavljena slavnostna otvoritev obnovljene planinske postojanke.
Ob enajstih se je slavnost začela s pozdravnimi besedami mladega čland šolskega planinskega društva. Za njim so nato spregovorili zastopnik Planinske zveze Slovenije Marijan Oblak, sekretar PZS Jože Rajer, direktor Šolskega centra Iskra Gabrijel Perko, predsednik PD Šolskega centra Beri-slav Popovič in predsednik komisije za šport in rekreacijo ZP Vili Tekavec. V svojih izvajanjih opravičeno niso skoparili s priznanji članom mlade planinske organizacije, ki so že v komaj dobro leto obstajajočem društvu dokazali svojo planinsko privrženost in delovoljnost, s katero so se lotili obnove nekdanje obmejne karavle.
Dom PD Šolskega centra Iskre na Zelenici, pravzaprav pod Vrtačo, bo nosil ime učenca III. letnika tehniške srednje šole Janeza Rezarja, ki se je 3. oktobra 1971 smrtno ponesrečil v
Predstavnik Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak med svojim vzpodbudnim govorom. Foto: J. C.
Doma Janeza Rezarja pod Vrtačo v današnjem zapisu ne bom podrobneje opisoval, prav tako tudi ne številnih ur napornega prostovoljnega dela učencev poklicne in tehniške šole ter njihovih učiteljev. Za to bomo prav kmalu našli priložnost v našem listu. Za danes bodi dovolj le to, da so s svojim delom in finančno pomočjo ZP in Šolskega centra naredili izredno veliko. V nekdanji karavli bo prostora za kakih 50 planincev hkrati in vrli prostovoljci so vse opravili tako, da bo nudil vsakomur prijetno zavetje, najsi bo v bližajoči se zimi, ali poleti, ko bodo zvabljali okoliški vrhovi.
Z opravičenim ponosom lahko člani PD Šolskega centra Iskra gledajo na svoje že opravljeno delo, kaže pa, da tudi v prihodnje ne bodo odnehali, dokler dom ne bo povsem tak, kakršnega so se namenili urediti. Iskreno jim čestitamo za to pomembno delovno zmago in jim želimo pri nadaljnjem delu še veliko uspehov predvsem pa, da bi dom pod Vrtačo zares bil prijetno in gostoljubno pribežališče ljubiteljem planin, zlasti mladim, ki bodo prav gotovo radi prihajali semkaj, kjer so in bodo vidni sadovi njihovih prizadevanj in nesebičnega prostovoljnega dela.
Za doslej storjeno torej vse priznanje učencem in njihovim učiteljem, hkrati pa želja, da bi lep zgled vzpodbudil tudi dolenjske planince, Šentjernejčane, da bi se lotili obnove svojega doma na Polomu!
J.C.
To je dom Janeza Rezarja pod Vrtačo, ki bo nedvomno odlična osnova za delovanje PD SC Iskra in prijetno pribežališče planin in smučanja željnim, odigral pa bo svojo vlogo tudi po učni plati. Foto: J. C.
Sošolca pokojnega Janeza Rezarja po otvoritvi doma pritrjujeta napisno tablo na dom. Foto: J. C.
Begunjščici, ne daleč nad domom, ki so ga danes slavnostno odprli.
Po nagovorih naštetih govornikov sta sošolca pokojnega učenca Janeza Rezarja simbolično pritrdila nad vhod v dom napisno tablo, sekretar PZS Jože Rajer pa je planinskemu društvu izročil darilo Planinske zveze Slovenije - ličen barometer, z željo, naj bi marljivim planincem vselej kazal lepo
REPERTOAR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ za dobo od 13. do 20. 10. 1974
TOREK,
15. 10. 1974, ob 19,30 - red: PREMIERSKI I. CANKAR: »POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI**
SREDA,
16. 10. 1974, ob 19,30-red: KOLEKTIVI—SREDA I. CANKAR: »POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI “
Četrtek,
17. 10. 1974, ob 19,30 - red: KOLEKTIVI-CETRTEK L CANKAR: »POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLOR-JANSKI**
PETEK,
18. 10. 1974,ob 19,30- red: KOLEKTIV1-PETEK I. CANKAR: »POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLOR-JANSKI**
SOBOTA, 19. 10. 1974,ob 17. in 20. uri Svetina—Povše: »UKANA**
Gostovanje v Zagorju ob Savi
Abonenti reda KOLEKTIV1-SOBOTA bodo imeli predstavo naslednjo soboto - 26. 10. 1974.
vreme.
Sekretar PZS Jože Rajer izroča predsedniku Planinskega društva ŠC Iskra darilo zveze barometer, „ki naj bi vselej kazal lepo vreme!" — Foto: J. C.
Šahisti na novi poti
s	, S' P >•■■■• ■",	:žl:
Udeležence slavnostne otvoritve doma Janeza Rezarja pod Vrtačo je za trenutek obsijalo sonce in stopilo nekaj centimetrov snega, ki ga je bližajoča se zima že tu sem ..poslala na vpogled". Foto: J. C.
V hotelskem naselju Lanterna pri Poreču se je 22. septembra končalo tekmovanje v 11. zvezni šahovski ligi, na katerem je sodelovala tudi 12-član-ska ekipa šahovskega kluba »Iskra**, ki si je udeležbo v zvezni ligi zagotovila z dvakrat osvojenim naslovom republiškega prvaka v moštvenem tekmovanju v 1. 1973 in 1974.
Nastopa se je udeležilo 12 ekip na 10 deskah in sicer: 6 članov, 2 članici in 2 mladinca. Uvrstitev na tem tekmovanju je odločala, katere štiri ekipe se bodo uvrstile v prvo zvezno ligo in katere štiri bodo morale zapustiti zvezni tekmovalni razred.
Naša ekipa v postavi: mojstri Prein-falk, Šiška Barle, mojstrski kandidati Jelen, Vošpernik, Papler, Steiner in Galle, prvokategornik Tomšič, kandidatka Petkova in tretjekategor-nici Jelenova in Gerdenova ter mladinci, drugokategorniki Mahnič, Krumpak in Strtak, je bila pred začetkom tekmovanja docela upravičneo optimistična, saj so več kot solidna zastopstva v vseh treh konkurencah, zagotavljala ob solidni igri vsaj obstanek v zvezni konkurenci.
Toda nepredvideno nas je prizadelo tudi to pot. Dan pred odhodom se je izkazalo, da Petkova in Gerdenova zaradi službenih obveznosti ne bosta mogli sodelovati in bomo zaradi tega morali na ženskih deskah žrtvovati dragocene točke. Tudi mladinca Štr-taka zaradi obveznosti v šoli ni bilo v ekipi. Bilo je jasno, da bodo morali Jelenova in oba mladinca izdržati velik napor - 11 zaporednih težkih kol brez prostega dne, a zato v ekipi kljub temu ni bilo čutiti malodušja. Seveda pa nas je pozneje prizadela še obolelost slovenskega prvaka Paplerja, ki je zaradi tega igral pod svojimi zmožnostmi.
Šahisti Iskre smo se morali zares potruditi, saj je bila konkurenca zelo huda. Tu so bili velemojster Parma, mednarodni mojstri Musil, Pac, Rukavina, Ničevski, Mesing in še dolga vrsta drugih, ki so vsi želeli doseči kar največ.
Tekmovanje je odhčno vodil slovenski zvezni sodnik dr. Lippai in ni bilo nikakršnih zapletov. Zameriti gre le taktiko nekaterih ekip, ki so »režirale** po deset vezanih remijev, bodisi, da bi si zagotovile obstoj v zveznem razredu, ali bi si utrdile položaj na čelu lestvice.
Upoštevajoč vse težave, ki so spremljale nastop okrnjene ekipe »Iskre**, smo dosegli naslednje rezultate: Zora 3,5 : 6,5; Akademičar 3,5 : 6,5; Rad 4,5 : 5,5; študent 6,5 : 3,5; Spartak 3,5 : 6,5; Železničar 4,6; Titograd 2,5 : 7,5; Iskra (Sa.) 4,5 : 5,5; Kvarner 3,5 : 6,5; Priština 6 : 4 in Maribor 4,5 : 5,5 točk. Ti naši rezultati so nas uvrstili takole: 1. Maribor 66,5 točk, 2. Iskra (Sa.) 63,5; 3. Spar-
tak 62; 4., 5. Zeljezničar in Titograd po 61; 6. Rad 60; 7. Kvarner 56,5; 8. Študent 51,5'9. Akademičar 51; 10. Zora 48; 11. ŠK Iskra 46,5; 12. Priština 33,5 točke.
Prihodnjo sezono' bosta v I. zvezni ligi igrali ekipi Maribor in Iskra iz Sarajeva, v republiški razred pa se bodo preselila zadnja štiri moštva, med njimi tudi naše. Začeti bomo morali znova že tolikokrat prehojeno pot republiških prvenstev in se morda spet prek naslova slovenskega prvaka povzpeti nazaj v zvezni razred ter se ob sedanjih in novih izkušnjah bolj uspešno boriti v kvalitetno bolj zahtevnem razredu. Podrobnejše analize nastopa članov naše ekipe zaradi pomanjkanja žal ne moremo objaviti, velja pa dejstvo, da so nekateri s solidno igro v danih okoliščinah nastopili zadovoljivo, nekateri pa rahlo razočarali, kar še zlasti velja za oba mladinca. Ne preostane nam za naprej nič drugega, kot da se v prihodnje še bolj zagrizemo v boj v slovenski Šahovski ligi, da odpravimo šibke točke na mladinskih in ženskih deskah, ter da morda že v prihodnji sezoni bolj uspešno nastopimo v II. zvezni ligi.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
SIMONA JELENA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na traku enofaznega števca za izraze sožalja in denarno pomoč.
hčerka Kopač Marij3
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
IVANE BENEDIK
se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD TEA v Elektromehaniki za izraze sožalja in prispevke za venec
žalujoča hčerka Marija Miklavčič z družin0
ZAHVALA
Ob tragični smrti mojega brata
JOŽETA PEVCA
se najlepše zahvaljujem svojim sodelavcem na liniji žičnih oblik v obratu ATC za izrečeno sožalje in podarjen1
venec	. .
Dragica Cen