OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« izhaja tedensko, In sicer vsak petek in stkane: celoletno .... Din. 40.— polletno Din 20.— posamezna številka Din 1.— .1' - - M • ...... GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Fonatiski dovoljeni le z navedbo vira. številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XVI. letnik. V LJUBLJANI, dne 3. februarja 1933. Štev. 3. AVTONOMIJA OBRTNEGA ODSEKA V LJUBLJANSKI ZBORNICI (Izjava zborničnega predsednika gospoda Ivana Jelačina na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI) iV okviru današnjega ust rojstva, sestave in poslovnika Zbornice, je zajamčena obrtnemu odseku v stvarnem oziru glede samostojnega reševanja vseh obrtništvo zadevajočih ■vprašanj popolna avtonomija in samostojnost. Zbornični poslovnik, na katerega točno izvajanje pazi i zbornično predsedstvo, kakor tudi vsi zbornični odseki, določa v § 17. dobesedno siledeče: »V stvareh, ki se tičejo posamezne gospodarske panoge, so sklepi zborničnega odseka za plenum dokončni. Odiseki imajo predvsem pravico dajati k načrtom odnosno za načrte zakonov in uredb za dotočno gospodarsko pa-notro svoje predloge, dajati na poziv obllastev mnenja iz svoje gospodarske panoge, mnenja o obsegu posameznih obrtnih strok, izdajati mnenja, zadevajoča razne obrtne zadruge, disipenze rperodajnim čiiniteljetn, predlagati ir,o-toirn predisedistva vse, kar bi (utegnilo biti v dobrobit dotičme gospodarske .panoge, izročiti finančnemu odboru preko predsedstva predlog za proračunske postavke, nanašajoče se na dotičmo gospodarsko panogo, odnosno predsedstvu svetovati, kako naj porabi za dotično gospodarsko panoigo v proračunu namenjene kredite, pri katerih ni označbe določenega namena v določenem znesku. Načelnik določa čas in dnevni red odlsekoviih sej. Vlsak odsek vodi o svto"'em delu zapisnik. V vsakem zapisniku moralo biti označeni člani, ki ,so prisostvovali seji. Delokrog obrtnega odseka dioloča § 19. poslovnika. Po njem ispada 'v kompetenco obrtnega odseka rokodelska proizvodnja, obrtna politika, obrtna zakonodaja in njeno izvrševanje, pospeševanje obrta, obiJtlni kredit, obrtno zadružništvo, državne nabave za mali obrt, obrtno šolstvo, obrtne razstave, obrtna društva in obrtne organizacije, domača obrt, obrtna policija, obrtne zdravstvene uredbe, obrtna socialna zaščita in zavarovanje, obrtne davčne in pristoj-binslke stvari, obrtni muzeji, pobijanje nezakonitega obrtovanja, carine in carinske olajšave za mali obrt. Nadalje so važne določbe § 21. poslovnika glede ravnanja s sklepi odseka. Citirani paragraf doiloča siledeče: »Odsek je sklepčen, če je poleg načelnika, odnosno njegovega namestnika navzočih še 8 odSekovih članov. Ko je razprava v odseku o predmetu, Iki spada pred plenum končana, je predložil poročilo plenumu. Manjšina, ki je glasovala proti .poročilu, sklenjenemu od večine, sme določiti svojega poročevalca v plenumu. Vsi odseki in odbori imajo pravico pozvati k svojim sejam tudi take osebe, ki jim prisojajo posebno poznanje dotičnega predmeta; te osebe pa imajo samo posvetovalen glas. Kdaj pridejo do besede, določa predsednik. Alko Zbornica ne pritrdi sklepu in predlogu odseka, sme odsek zahtevati, da se mora naznaniti ta sklep pristojnim zakonodajnim korporacijam, obllastvom, odnosno upravnimi mestom. V stvareh, katere je Zbornica pripustila iz lastnega nagiba ali na predlog odseka po posebnem sklepu v odločitev odsekom, sklepajo odseki samostojno, ne da bi bilo treba zahtevati pritrdilo Zbornice.« Iz prejšnjih določb je razvidno, da so zbornični odseki, torej tudi obrtni odsek glede reševanja zadev in vprašanj, ki se tičejio obrtništva, danes faktično popolnoma avtonomni in lahko ugotovim, da noben sklep obrtnega odseka ni bil od predsedstva ustavljen ali pa pod vplivom sklepov kakega drugega odseka zadržan, da se ne izvrši. Torej je onemu, kateremu gre za stvar in jaz mislim, da je to glavno, jasno, da je na plenumu podanemu predlogu že v sedanjem poslovanju Zbornice v polnem obsegu ugodeno. ■Razen tega črpa ibaš Obrtni odsek iz zborničnega proračuna na podporah za nadaljevalno šolstvo, strokovne šole, stanovske domove, zadružne organiza- cije, Ka onemogle obrtnike, za pospeševanje obrti in za razne druge akcije največje vsote, ker je interes zborničnega predsedstva in vse zbornice, da bi bil napredek našega obrtništva čim večji in uspešnejši. Obrtni odselk ima svojega referenta tajnika, ki sestavlja v smislu sklepov in zakonitih določb ter izkustva iz prakse, koncepte za rešitev obrtniških zadev, ki jih podpisujeta predsednik in gavni tajnik, ker se baš v tem izraža bistvo skupne zbornice, ne da bi se vplivalo na reševanje vprašanj, ki spadajo v strokovni delokrog obrtnega odseka. Končno bi želel ugotoviti, da mia obrtništvo od skupnega zborničnega ■urada, v katerem je izvršena de ute v dela po specializaciji referentov samo pozitivne in praktične koristi in bi vsaka poteza v smeri izolacije odseka iz tega okvira bila neocemljiva škoda in izguba za interese obrtniškega stanu in jo kot taiko gotovo mikdo izmed nas ne želi in tudi resno predlagati ne more. Smatram, da bi bilo dobro in za sam potek borbe, ki se sedaj vodi glede tega vprašanja v obrtniških krogih, da se ta stvar pojasni, da vsi, katerim je za objektivno sodbo in točno informacijo, o tem vprašanju avtentično do-znajo, kako stvari stojijo in se iz tega naslova ne bi dogajala zavajanja nepoučenih interesentov. Kriza našega obrta Svetovna gospodarska kriza je našla izredno močen odmev v obrtu,-vsak njen udarec, namenjen ikmetu, najtežje občuti seveda tudi obrtnik, kateri žiivii s kimeitom v najtesnejših gospodarskih stikih. Kmet je glavni potrošač ohrtniškilh proizvodov im je velilka večina obrtniških delavnic raztresena po vaseh im manjših mestih. Oslabljen je kupne imoči kmetijskega konsumenta z ozirom na padec cen njegovih proizvodov ustvarja nezaposlenost v obrtniški dellavinici. Klmet danes skoro ne more rilti svojih najnujnejših potreb nabavljati pri obrtniku, nego jih je celo znižali na minimum. Tisto pa, kar mu je najnujnejše in neobhodino potrebno, večinoma nabavlja na kredit. Kmečki ofortMilk je prisiljen dajati svoje proizvode na vero, če‘želi imeti vsaj malo dela iln prometa. Medtem pa je tak način poslovanja za našega malega obrtnika zelo nevaren, ker v večini primerov sam nima dovollj kapitala za nabavo siirovin, pa se mora zadolžiti pri denarnih zavodih alli posameznikih proti visokim obrestim. Denarni zavodi se 7,a posojila zavarujejo z intabu-iacijami in menicami, dolžnik-obrtniik pa mora na slepo zaupanje dati svoj trud in svoje deilo kmetovalcu. Tak obrtnik se za par čevljev, ali za obleko ne more vknjižiti na posestvo, niti se zavarovati z menico. On torej daje svoje delo kmetu brezobrestno na vero, s tem pa postavlja v nevarnost samo glavnico in imora upniku plačevati še visoke obresti. Slab poljedelski prirod, naleiziljive bolezni pri živalih ali vremenske nesreče so zadostne, da obrtnika prisilijo podaljšati kmetu ta brezobrestni kredit večkrat za vse leto in se tako onesposobijo za .plačevanje obresti banlkam. Propast jim je ne-izlbežtaa. ITi obrtniki se torej nahajajo v izr.ed-nd težlkem položaju, t. j. ali ne dati robe na vero, kar zinači popolni zastoj dela alli dati z nevarnostjo izgube obresti iln glavnice same. Mnogi zato zapuščajo svojo obrt in se pečajo is kmetijstvom, na skrivaj pa še tudi dalje z Obrtjo, da ne bi morali plačati davek, pa talko povzročajo še težji neizbodni položaj ostalim kmečkim obiltnilkom, nekateri pa se selijo v mesto, misleč, da jim bo tam bolje. Kako pa je v mestu v obrtniških krogih? ^ Prvič so najemnine izredlno visoke. Življenje je nesorazmerno dražje. To Vse pa bi se dalo prebroditi, če bi bil vsaj promet zadovoljiv. Konkurenca je pa zavzela talko širok razimalh, da vsak mora delati z izgubo. iPogllejmo samo ponudbe na licitacijah, recimo mizar-sikiih del na novogradnjah. Prva ponudba se glasi na 100.000 Din, druga na KO.OOO Din, tretja pa celo na 40.000 Din. Kakšna je ito razlika? Veriži li tisti s ceno 100.000 Din? Ne! Že davno so miniilii talki časi. Ponudnik prav dobro ve, da imora Ikalkulirati s čim manjšim zaslužkom, alko želi na licitaciji prodreti in on je stvarno tako tudi kalkuliral. Pa vseeno bi zaslužil ogromno vsoto 60.000 Din — bo trdil lajik — z ozirom na najnižjo ponudbo. Ne bi; on morda ne bi zaslužil niti: 10 odst. Tu se mnogi Morajo začuditi, kaj da je prav za prav na stvari. Tisti s ponudbo 100.000 Dim je kalkuliral v prvi vrsti s pravo ceno samega materiala, katera vsota je največja. Tedaj je vzei v obzir še ceno delovne moči in ostale stvarne stroške pri izvrševanju dela, pa je k vsemu tennu priračunal še res skromnih 10 odslt. dobičlka-zaslluižka. Torej je ta kalkulacija pravilna in poštena. Vlprašati se moramo sedaj, kako je kalkuliral taisti s 40.000 Din za isto deilo, a da ipak ne bi izgubil, ker mora tudi on živeti. ie. da on ne želi izgubiti, ni pa ga niti skrb, če ne bo izgubil pri stvari kak tretji. Tak kupil material na up im ga ne plača takoj, kar je ogromnega pomena, enako pa ostane dolžan delavcem. Davka tudi ne plača, delo samo pa izvršit sllabo in brezvestno. Č& dolbi večji predujem, se dela večkrat tudi odreče. Tožiti ga nihče ne mara. ker talk snor velja mnogo denarja, obrtnik pa ničesar nima. Taka je navadna podlaga ntvjcenejSe ponudbe. Devi z e: Amsterdam ‘2304.01—2325.37. lJerlin 1300.14—1370.94, Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35-1113,86, London 194.30 do 195.90, Newyork ček 5711.03-5739.29, Pariz 223.77—224.89, Praga 109.56—170.42. Tret 292.40—204.80. V drugem primeru postane recimo izvršilec dela obrtnik, ki je računal le s 5 odst. zaslužkom. Tak se zadolži za material, plača svojo delovno moč in zaupano mu delo točno izvrši, vendar pa potem lastnik objekta zaradi »težlkih rar/mer« pogosto odlaga plačilo, ter mora obrltniik plačevati upnikom po 10 odst. obresti na posojeno (glavnico, poleg tega pa trpi vsa mogoča šikaniranja, taiko da delo dovrši z efektivno izgubo. Tretji zopet ne zna kalkulirati, postavlja cene približno; pa dobi kot najnižji panudhik delo. S tem je pokvaril isto morda kakemu solidnemu obrtniku in ga celo nehote označil kot navijalca cen, potem pa se sredi dela prepriča, da ga ne bo mogell dovrši,tli. Ustavlja ga, pa se pričino tožbe, pri katerih mora izgubiti in uničiti samega sebe poleg tega, da je oldjedel delo drugemu razsodnemu im poštenemu obrtniku. Koliko pa bi šele lahiko govorili o konkurenci tlkziv. šušlmarjev, t. j. obrtnikov, ki delajo brez vsake kvalifikacije in zaposlujejo enako nekvalificirano osobje. To šušlmarstvo je zlasti razvito v čevljarski in krojaški stroki, kakor tudi v Vseh onih drugih, pni katerih je potrebno relativno tnalo orodja. Konično prihaja v Obzli.r tudi koinlkuren-ca industrije in 'konkurenca inozemskih gotovih proiizivodov, ki pritiskajo našega Obrtnika in ga onemogočajo v delu na deželli in v mestih. Obrtnik je skromen. Svoje izdatke zmanjša na Minimum, zato pa je tudi žilav v borbi s krizo*, vendar pa brezpogojno propada, ko se mera napolni. Izgubi se tiho brez komentarjev v javnosti in brez velikih konlkurzov, ker je človek, kateremu je poštenje najbolj sveto iin je ravno zaradi tega njegova propast popolna, iz katere se ne more več vzdigniti. (V prjhodlnjilh šltevlilkah našega lista borno pričeli vprašanja, kako odstraniti vse talke težave, ki našega obrtnika silijo v obup. Mnenja naliti eitateCjev Cenjeno uredništvo! Prav vesel sem bil, ko sem dobil v roke zadnji »Obrtni Vestnik«, ki res tako lepo pove, kaj je prav za prav s temi zbornicami. Torej predsednik beograjske ločene obrtne zbornice g. Stojanovič je res pokazal svojo bar« vo, ko je v Sarajevu izjavil, da se bo osnoval Savez jugoslovanskih obrtni* ških zbornic v Beogradu. To je čud* no, da ti le gospodje vedno pokažejo svoj apetit za kake saveze ali cen* trale. Res, prav imate, ko pravite, da take centrale mi me potrebujemo, ker hočemo sami neposredno in neodvisno občevati z državnimi oblastmi in vlado. »Bremen imamo že itak zado* sti, pa ne tla si jih bomo sedaj še po* večali s takimi centralami. Naše zbor* niče bi pa bile potem kot kakšne po* družnice. Zato pa po domače povem, da iz dežja pod kap res ne maramo. Obrtnik z dežele. Kdo bo gospodaril z našim denarjem? N Kakšno obrtniško (mojstrsko) zavarovanje zahtevajo drugod in kaj zahteva naše obrtništvo? Obrtniki pozor! trač edino .pameten zalkljluček in ta je, res prave koristi. Pripravljalni tečaj v Litiji moško krojašlvo v Litiji. mm* Mnenje glede izpremembe § 40 zakona o obrtih bi iz n jim vršila raiznu javna dela. na- da se zavarovanje obrtnikov izvede za vsako 'banovino čisto posebej, ker le na ta način /bomo imeli manjše stroške, zaradi tegai budi malnjše prispevke ter res pravo- zavarovanje obrtnikov, ne pa tako rekoč zavarovanje aparata. Tako enostavno in z majhnimi stroški zvezano zavarovanje obrtnikov si naši slovenski obrtniki žele in ga zahtevajo, če pa ne, pa raje vidijo, da se sodjalno zavarovanje sploh ne uvede. Predlog, da se naj iz majhnimi Straški izvezano za'varovanje obrtnikov Izvede za vsako banovino posebej, je v interesu samega zavarovanja in vsega gospodarstva vse države, iker vse druigo, kar je predrago, povzroča upravičeno samo razburjenje in šlalbo voljto. Gilede soci-jaloega izavarovamia obrtnikov bomo v prihodnji številki navedli še par prav zanimivih primerov, '/ katerih bo razvidno, -da je ndše 'stališče pravilno. iPlr.i tej priliki se pa maramo nehote spomniti na konferenco v iBrodu pred tremi leti, Iko ‘so beograjski tovariši prilšli1 z zahtevo, da 'se ustanov1} v Beogradu poleg centrale Obrtniških zbornic tudi še centrala za lobrtniško zavarovanje. Obrtniški delegati iiz dravske banovine isO odločno 'nastopili prat} centralizaciji in je izalto talkralt propadla. Vidimo pa, da se gotovi gospodje še niso izučili in poboljšali in da danes zopet zahtevajo centralizacijo obrtniškega zavarovanja, 'zato je potrebno, da je naše obrtništvo budno na straži ter da z vso odloičnostjo nastopi proiti 'talkiim poizkusom, ki bi na enii strani’ naprtili našemu obrtništvu bremena, ne dai M ono na drugi strani imelo od tega tečajnike g. Knafel, poudarjajoč med drugim tudi, da današni čas zahteva modernost tudi podeželskega obrtnika. (Njegov govor so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. V imenu tečajnikov sta izpregovorila v zahvalo kr. banski upravi in g. učitelju g. Jeriha ■Fran, krojaški mojster iz Šmartna in g. Bernik Mihael, krojaški mojster z iBrega. — Po zaključku tečaja se je ■razvila neprisiljena prosta izabava. — ■Hvaležni smo kr. banski upravi za prireditev, hvaležni smo g. Knafelju Alojziju, strokovnemu učitelju, za njegovo vestnost, točnost in požrtvovalnost, kakor tudi g. Maksu Lajovicu za prostor, zadrugi kroj. im krojačic v Zagorju im sploh vsem, ki so nam na tem pripomogli, da je prireditev častno uspela. — Tečajniki priikrojevalnega tečaja za iNašilm obrtnikom je iže iznan obrtniški list '»Zanatlija«, ki (je glas.no bratskih Obrtniških udruženj v Srbiji in ki je merodajno za mnenje itamošnjega obrtništva, ki spada v področje ločene Obrtne zbornice v Beogradu. Zanimivo je zato (Stališče, ki ga v tem glasilu zavzemajo. tamošnjii Obrtniki, Osobtto Obrtniki ,iz naše iprestohce glede mojsterske-ga zavarovanja im gospodarstva tz denarijem, iki se bo iz prispevkov zbiral za obrtniilšlko izavairovanjie. Talko beremo v zadnji številki omenjenega glasila predlog, da se maj; oisnuje centrala za zavarovanje obrtnikov za vso- državo v Beogradu in eventualno! (mogoče)! še eikspoiziturai za vsako banovi mo posebej. Znano je, da oigromna večina slovenskega obrtništva odločno 'odklanja tako centralo in 'ravno tako določno odklanja ekspozituro. Na meštevilnih sestankih je naše1 obrtništvo ,zahtevalo, da se mora obrtniško zavarovanje, ako se sploh Izvede, organizirati talko, da bo popolnoma samostalno in neodvisno za vsako banovino posebej. Le na ta ma-čih, če bodo obrtniki vsake bamovihe sami gospodarili z denarjem, ki se bo zbiral iiz njihovih prispevkov, bodo tudi res kaj od tega imeli. Kajti le v tem ■slučaju bodo .obrtniki imeli kontrolo, kako se z njihovimi denarjem dela. Posebne važinoisti je samostojno zavarovanje obrtnikov za posamezne banovine, ker ne bo Itreba velikega uradniškega aparata, ampak se bo z majhnim številom uradniišiva dosegla enostavna administracija, ki ne bo zahtevala veliko 'Stroškov in bo zaradi tega denar, ki1 ga bodo obrtniki plačevali, prišel res v korist njim samim, kar je itudi namen zavarovanja. Kot rečeno, zahteva naše obrtništvo, da se izvede samostojno zavarovanje obrtnikov po banovinah brez central bodisi v Beogradu ali Zagrebu in brez vsakih ekspozitur. To zahteva naše obrtništvo, iker ima slabe skušnje že zaradi sedanjega zavarovanja pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev aili kakor obrtništvo kratko reče, zaradi bolniške blagajne. To delavsko sodjalno zavarovanje ima sedaj 1 svojo centralo v Osrednjem uradu v Zagrebu. In kaj itulkaj vidimo? Doživeli smo presenečanje, da se ije kljub splošnim protestom zaivarovallniil prispevek povišal do (Skrajne meje. iNa nedavni seji ravnateljstva centrale, to je Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ise ije ugotovilo, da znaša primanjkljaj v bolmšem zavarovanju delavcev za vso državo 31 milijonov dinarjev, v nezgodnem zavarovanih pa celo 37 milijonov dinarjelv. Zaostanki na neplačanih prispevkih za vso državo Pa. znašalo ogromno vsoto 194 milijonov dinarjev. Po bilanci za mesec maj 1932 je znašal zaostanek na neporavnanih prispevkih ipri (Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani okroglo 14 (milijonov dinarjev. Nia podlagi statistike je razvidno, da odpade od tega zaostanka na stavbno stroko 14%, na lesno stroko 17%, na malo obrt 21%, na industrijo' '(železarsko, tekstilno in druigo) 22%, na gospodinjstvo 1.5% in na ostala podjetja pa 12.5%. Eksekucijski lodlsek v Ljubljani je leta 1931. izvedel potom sreskiih načelstev 5j830 izterjatev ter predlagal 6.508 Eoldnih rubežev ,in vknjižb. To število se 'je prejšnje leto gotovo še povišalo, ker je že v prvi polovici, lanskega leta bilo uvedenih 3.050 političnih izterjatev ter 3.760 ,sodnih izterjatev. Prisilno izterjavami« se pojavlja vedno bolj pogosto. To idoivollj pove! jin kije je iskati zdravila? Edini Izhod je le v decentralizaciji zavarovanja, ki je zato tudi naša zahteva. Dosedanja do skrajnosti Izvedena centralizacija delavskega zavarovanja!, v katerega moratjio tudi: naši. obrtniki plačevati za svoje nastavljenee visoke prispevke, (je v prVii vrsti vzrok za tako težak položaji, v .katerem se danes nahaja isocijatnio zavarovanje sploh. Ta sedanja centralizacija delavskega zavarovanja zahteva prevelik aparat, 'ki' ogromno stane In ki, poleg tega otežkoča hitro poslovanje. Uprava je postala (jako komplicirana, preokorna in budi predraga. Zato se nam ne sme očitati, alko trdimo, da taka uprava ni ne gospodarska, pa tudi ne soci-jaina, ker sama potrosi prevelik del prispevkov. Vse naše organizacije zahtevajo, da se uprava delavskega zavarovanja decentralizira tako, da posta- nejo okrožni uradi popolnoma avtonomni po posameznih pokrajinah in da se (centralizacija delavskega zavarovanja ukine. (Zaradi itega ise moramo čuditi, kako more »Zanatliija« odnosno njegov dopisnik predlagati tudi za mojstrsko zavarovanje ustanovitev centrale. Dopisni, k v »iZamatiliji,« sam glede delavskega zavarovanja pravi, d'a je to birokratska ustanova, ki' se razvjula v vsakem oziru v negativni smeri. Kljub .temu pa, da sam priznava neuspeh sedanje ureditve delavskega zavarovanja ih kljub temu, da imamo prebrildke izkušnje is tem zavarovanjem, ki zaradi svoje centralizacije žene- bremena zavarovanja vedno kvišku, tako da jih obrtnik več me more- zmagati, kljub itemu predlaga .pisec v »Zanatlijil«, da se naj ustanovi za mojstrsko zavarovanje neka centrala, kamor bli se steka! denar 'Iz vse države, a posamezne banovine naj b'i dobile samo nelke brezpomembne ekspoziture, a še to le »eventualno«, /torej če bodo to gotovi gospodje v centrali smatrali za potrebno . !Kaj bi to pomenilo za nas? Ali se moremo (Strinjati s stališčem, Mi. je izraženo v »Zanatlij.i«. Ali se naj sedaj centralizira še obrtniško zavarovanje? Nikakor ne! Na podlagi številk in na podlagi cele slike, kakor smo jo gori. podali, je ino- 'Na prošnjo krojaških mojstrov iz Litije ‘in Šimartna, in na inidijativo zadruge krojačev in krojačic za sodni okraj Litija v Zavor ju, je kr. bamška uprava v Ljubljani' priredila v 'Litiji prikroje-valmi tečaj za krojače. Teča se je vršil v času od dne 9. decembra p. t. 1. ter se zaključil v soboto dne 29. januarja. Tečaj je obiskovalo 12 redno obiskujočih tečajnikov, med katerimi so bili poleg mlajših tiudi starejši krojaški mojstri. Vsi tečajniki so vestno sledili naukom priljubljenega strokovnega učitelja g. Alojzija Knaflja iz Ljubljane, kateri je poznan med tukajšnjimi krojači iin šiviljami, še iz damskega priikroje-vainega tečaja, kateri se je vršil spo-iriladi preteklega leta. — V soboto se je vršil v salonu g. Maksa Lajovica v Litiji zaključek tečaja ter so obiskovalci ob tej priliki dobili tudi izpričevala. Ob zaključku tečaja je nagovoril Zborni/Sni član g. Brice® Ivan je podal na zadimili plenarni seji Zbornice TOlt spodnje mnenje glede izpremembe § 40 zak. o obrtih in je Zbornica sklenila ukreniti vse ,potrebno, d,a se citirani iparagraf i,spremeni. teko, da naj bi .javne oblasti in uradi oidldlaljali vsa javna gradbena, kakor Itudi druga obrtniška in industniljiska dela potom javnega razpisa, kakor to ipredlpiisuije zakon, o državnem računovodstvu. Mnenje g. stavbenika in zborničnega člana se glasi: »V zadnjih letih ise čimdalje bolj množijo primeri, da izvršujejo javne oblasti in uradi (občine), banovine, vojaške oblasti itd., razna javna dela v lastni režiji, to je s svojim osebjem. Zgodilo se je celo pred nedavnim časom, da je hotela banovina prevzeti kar neko privatno gradbeno podjetje z vso opremo in osobjem, da mesto, da bi 'se jih razpisavalo in oddajalo licitacijsko. 'Oblastem in pa tudi prebivalstvu, a tudi le onemu, ki samo površno opazuje in o stvari globlje ne razmišlja, izgloda tak način izvrševanja javnih gradbenih in^tudi raznih Obrtniških del simpatičen. Čemu pač naj se nebi prihranilo na izdatkih, če pa ima javna uprava itak na razpolago uradništvo.in morda celo delavstvo, ki so zmožni izvrševati taka dela. Čemu naj bi dobiček vtaknilo v žep privatno podjetje, ki ga pa lahko raje javna uprava odnosno urad. Čemu se naj bi izgubljalo čas z 'izdelavo iz licitacijo potrebnih razpisnih pripomolSkoiv in načrtov, k» se pa delo lahko izvrši mnogo hitreje, brez izgubljanja časa iz uradnim po- Važnejše določbe zakona o obrtih (z dne 5. novembra 1931. leta) za službodavce in službojemnike Priredil po hrvatskem priročniku prof. Stj. A. Marčiča Vladimir Pfeifer. naročite pri svoji zadrugi za ceno Din 15.— za izvod. Na 100 straneh brošure so vse važnejše določbe obrtnega zakona abrane v najpreglednejši oblikd, pridejama so pravila združb in dozdaj izšli pravilniki in uredbe. Vsakemu obrtniku in izpitnemu kandidatu nujno potreben priročnik. ii -T.tn-r—a—i h—j— r---------------r stopkom, z 'licitacijo, brez posebnega projektiranja in nadzorovanja, temveč lahko kar z ukrepi na ilicu mesta. Pred 15 leti, ko je bilo naše gradbene obrtništvo še v povojih, bi bilo morda še vse to opravičljivo. 'Danes imamo v naši državi in še posebno v. naši banovini lepo število že prav dobrih gradbenih podjetij in to število še narašča oid leta do leta. To poraščanje števila gradbenih podjetij im vobče gradbenega obrtništva, je posledica dobro razvitega obrtnega in telmiškega šolstva |pri nais in ne pa toliko kot potreba na našem gradbenem in obrtnem trieu — absolventi raznih (teh šol morajo pač (dobiti zaposlitev. Pri Idanašnji konkurenci na gradbenem trnu in v dobi, !ko številna gradbena podjeo- in obrtniki komaj še životarijo, ko gredo taka podjetja pri •razpisih javnih de! do skrajnega minimalnega zaslužka, ki prevzemajo dela čeisto ,za tako nizke cene, da krijejo svoie režitake stroške, da ne bi ibilo treba odpuščati o«obja, ko mora podjetnik posvetiti vso /svojo usposobljenost in pozornost (razpisanemu delu, da še odreže aktivno — pač ni umestno, da jemlje javna oblast in uradi še tisto (malo dela iza vršitev takih del namenjenim podjetjem in obrtnikom. Lažno, odnosno vsaj v večini prime-irov je neresnično, da doseže javna uprava z vršitvijo raznih gradbenih in (drugih Obrtniških del kakšne prihranke. S površnimi računi ma papirju oblasti pač navadno izkažejo, da so v lastni režiji izvršena javna delas cenejša in doseženi prihranki obilni. Če pa se •vpošteva pri takih računih reis vse izdatke in to so poleg drugega tudi plače uradništva, ki je bilo za tako v lastni •režiji izvedeno delo zaposleno, nadalje •penizijske obremenitve javne uprave s tem uradništvom in predvsem izgubo javnih 'dajatev, ki jih morajo plačevati privatna podjetja, potem bi izglodal finančni efekt v lastni režiji izvedenega dela v večini primerov najbrže zelo žalostno. Strokovnjak, ki stvarno motri posamezna dela, ki jih v zadnjem času vrši javna uprava v lastni režiji, lahko vidi, kako neekonomično se navadno dispo-niira 'z delavstvom in materijalom, ker redkokdaj vodi itako delo res izkušen strokovnjak iin v 'mnogih primerih je končano delo še nestrakovmjaško iin •manjvredno, vkljub večji potrati energije in gradiva. Seveda iso pa tudi častne izjeme, če javna uprava slučajno ■naleti na posebno ambicijoznega in •vestnega uradnika. .Je še drug vzrok, zakaj ni priporočljivo, da izvršujejo javni uradi irazina gradbena i.n obrtniška dela kar v isvoji režiji z lastnim osobjem. Ne samo dejstvo, da os obje ne bo tako 'stvarno .in gospodarsko zapos'eno na podlagi res ■temeljitega preudarka, v ikar sili privatnega podjetnika boj za eksistenco, — temveč tudi možnosti, da posamezni javni uradniki lahko izvršujejo javno osoibje in materi,jal v svojo osebno korist. Že slamo', da se odvrne odij, da bi bilo možno kako nezakonito izkoriščanje, bi moral biti zadosten vzrok, da se preneha s takim načinom izvajanja javnih del. Javne oblasti odnosno uradi naj zaposlujejo svoje osebje raje zato, da se bodo, javna, dela res temeljito (preudarno) in (pravočasno razpisovala, 'da menjeno še z visoko pridobnino. Po* dvojitev davka na poslovni promet je obrtništvo jako občutno prizadela in bo pobiranje podvojenega davka še bolj poslabšalo že itak težke prilike obrtništva. Ker se mora delovni zaslu* žeik vedno in povsod favorizirati na* pram podjetniškemu dobičku, nujno predlagam, da se davek na poslovni promet, v kolikor ga imajo obrtniki, za promet uslug, zniža na 1 odstotek « 2. Zbornični član g. G o 1 č a r Jer* ne j stavi predlog radi vrnitve taks, ki j .so bile pobrane od obrtnih oblastev za ! registracijo obrtov: »Glasom odredbo ; obrtnega zakona čl. 436, odstavek 2. in 3. so morali vsi imetniki obrtnih pra* vic predložiti svoje listine (koncesije,-obrtne .liste itd.) oblastvu v svrho re* ! gistracije. Opaža se, da oblastva kljub odredbam obrtnega zakona §§ 436 in 436, s katerimi so take prijave in regi* stracije oproščene vsakršno takse, po* hirajo za vsalk potrjeni in vrnjeni obrtni list takse v znesku Din 3.—, da celo Din 20.—. Ker so te takse v nasprotju z določili obrtnega zakona, predlaga za opozoritev kr. banske uprave dravske banovine na nedopust* nost pobiranja teh taks s prošnjo, da ta izda na podrejena oblastva prime* ren poduk in odredi, da se vse te takse, kjerkoli so bile predpisane in pobrane, vrnejo.« 3. Zbornični član g. Vrečar Ivan stavi predlog radi odprave zgradari-ne: »Zgradarina, ki jo morajo plače* vati obrtniki, osobito na deželi, sc ob* čuti kot jako krivičen davek. Cesto obrtnik bolj kmetuje, kakor pa nje* gov sosed kmet, ki je oproščen zgra* darine. Ker gre za neenakost in nepra* vično obremenitev obrtnika v primeri s ikmetom, predlaga, da zbornica po* novno zahteva na merodajnih mestih, da se obrtniki, ki uporabljajo sami svojo hišo, oproste zgradarinskega davka.« 4. Naslednji njegov predlog za oprostitev obrtniških obratov od tro* šarine na elektriko se glasi: »Poleg podvojitve davka na poslovni promet je obrtništvo v zadnjem času občutno prizadela tudi trošarina na elektriko, ki povzroča obrtniku velike stroške in neprilike, ker mu drage naprave za pogon strojev z elektriko preveč po* dražuje. S tem mu povišuje režijo tako zelo, da mu jemlje konkurenčno mož* nost. Predlaga, da se obrtniški obrati za porabo električne struje oproste trošarine in v ta namen izpremeni predmetni zakon.« Zbornica je stavljene predloge sprejela. Haj je novega? Suša k — svobodna cona Avstrije? »iNeues Wiemer Taglblatt« prinaša vest, da .se vrši v beograjskih gospodarskih krogih živahna propaganda, da se Avstriji omogoči in se ji ,da v enem jiu-goslovenislkih pristaniišč svobodna cona. V (prvi vrsti se pri tem omenja Su-šalk, toda avstrijski gospodarski krogi izjavljajo, da je ta luka pretesna. iP.rometni davek za zaklano živino. Po sporočilu finančnega unimstra se mora pobirati prometni davek tudi od zaklane živine, ki je namenjena za izvoz. Štelle po izvozu živine more izvoznik zahtevati, da se mu vrne plačan prometni davek. Zmaga de Val er e na Irskem. Po zadnjih 'rezultatih so bile završene volitve na Irskem s popollino zmago de Vale,re. Valera je dob® 53 mandatov, Cos-grave 35, neodvisni 8, cenlbruim 7, laburisti 6, neodvisni laburisti 1. iHitleir — državni kancelar Nemčije. Predsednik .republike Hindenburg je imenoval Adolfi Hitlerja za državnega kaniceilarja. V ntjegovi vladi, ki je bila zasilno sestavljena, sta zastopana tudi Huigenlberg in Papein. Veist o tenvime-novanljiu in sestavi te vlade so sprejeli socijallisti z velikanskim ogorčenjem. Ker pa sedanja vlada še me 'razpolaga z zadostno parlamentarno večino, so začeli naroidini socijallisti snubiti ceinitruim. Ttidii Francija boluje na vladni krizL Mandat za sestavo nove vlade je dobil Deladier. Nova vllada bo sestavljena v glavnem iiz radikalov in ho predstavljala takozvano Vlado napredke koalicije. Demarša Velike Britanije. Kakor znano je bila pred ine davnim preko Avstrije odlpremljena iz ene sosednjih nam d.r.žav velika zaloga orožja. Ambasadorji Velike Britanije v Rimu, na Dunaju Ln v Budimpešti so podivzelLi energično demaršo pri vseh treh vladah, da dobe -točna poiasmla o aferi prodajanja orožja v Srednji Evropi. Nazadovanje števila telefonskih naročnikov. American Tetephoine & Tele-»raph Comlp. je izgubila v letu 1932. — 1,653.000 telefonskih naročnikov. Znatno podraženle kruha v Zagrebu. Včeraj so v Zagrebu podražili cene ilcruhu: beli kruh je podražen za 25 para, pollbeli iza 50 para iiin črni prav talko za 50 para. Potem takem prodajajo zdaj v Zagrebu kruh: beli po 4.75 Din, pol-beli po 4.50 Dim, rženi po 4 Din, čimi pomešan s koruzno moko no 3.50 Din. To pa baje še niso definitivne ceine in Zagrebčani pričakujejo še nadaljnje po-višice cen. Onim, ki jim je boj proti šu~ šmarstvu samo na jeziku, v resnici pa sami šušmarijo Pristaši ločenih zbornic in Društvu jugoslovanskih obrtnikov je treba javno povedati, da se slovensko obrtni* štvo ne bo več dalo zapeljevati njegovim puhlim frazam in lepo donečim besedam. Ti gospodje sicer govore in vpijejo proti šušmarstvu, a seduj se je izkazalo, da jim je to samo na jeziku in da celo njihova organizacija sama šušmari. Tako smo zadnjič zvedeli na zborovanju gostilničarjev iz vse dravske banovine, da je Društvo jugoslovanskih obrtnikov dravske banovine, podružnica Celje, vzelo v najem gostilniške lokale v Celju brez predpisane* ga obrtnega dovoljenja. Na ta način je organizacija pristašev ločenih zbor* nic pričela šušmariti in sedaj se vodi proti njej preiskava. Pristašem ločenih zbornic, ki sami šušmarijo, bodo zavedni slovenski obrtniki pokazali vra* ta. Za zaščito čevljarskih obrti pred veleindustrijo Na svoji zadnji seji je trgovsko obrtna zbornica v Varšavi sprejela predlog zakona o zaščiti čevljarske obrti. V smislu tega predloga bo dana ministru industrije in trgovine oblast, da v primeru velike brezposelnosti v čevljarski obrti odmeri posameznim tovarnam čevljev količino (kontingent) čevljev, ki jih smejo izdelati za tri le* ta. Če se to dogodi, skliče omenjeni minister čevljarski svet, v katerem bo* do zastopani predstavniki čevljarske obrti. Tvornice bi smelo prekoračiti omenjeni kontingent edino v primeru, da dokažejo, da delajo za izvoz. Josip \Vindischer (Novo mesto): Vprašanje elektrifikacije Dolenjske Pereče in neodložljivo je vprašanje elektrifikacije Dolenjske. Dolenjska je namreč najslabše preskrbljena z električno energijo, vsled tega apeli« ram na vse merodajne činitelje, da se eimprej uresniči naša iskrena želja s tem, da se podaljša električno omrež* je iz državne Velenjske elektrarne in Kranjskih deželnih elektrarn iproko Grosupljega, Trebnjega, Novega me« sta, Metlike spojeno s Črnomljem, Karlovcem in Zagrebom. Z navedenim električnim omrež* jem se| more toliko zanemarjena in zapuščena Dolenjska dvigniti na ono gospodarsko stopnjo razvoja, ki ji pripada po njeni krasni legi za industrijski razvoj in tujski promet. Seda« nje male elektrarne ne zadostujejo n;* ti lokalnim potrebam, poleg tega pa so skrajno drage, kar je velika ovira tudi za najmanjši razvoj male obrti, tem manj pa je misliti na druge go« ispodarske panoge. 1 : Naše dolenjsko ljudstvo je delaželj« no. skromno ter z malim zadovoljno, a kako naj se preživlja, če mu nikdo ne nroži dela, da bi sc zamoglo pre« živi jati s skromnim zaslužkom. Do« lenjska ni agrarna pokrajina, da bi sc mogla s poljedelstvom preživljati; ljudstvo potrebuje zaslužka, a kdo mu Sa da in nudi. ako ne zdrav indu« striiski razvoj. Vodne sile se ne dajo izrabiti z električno energijo, torei ni drugega pripomločka in nad d. 'kakor ta, da se podaljša omenjeno omrežje elektrike in s tem dvigne narodovo blagostanje in omogoči v doglednem času ljudstvu obstanek, (da se. bode preživiialo na domači zemlji. Doleni« ski obrtniki sc zavedajo, da jim bo s preskrbo cenene električne energije omogočen nadaljni razvoj. Kriza tudi v Ameriki Ker ni denarja, zamenjujejo pridelke NTewyor9ki poročevalec »Daily Heralda« poroča o zammiviih pojavih ameriške krize, ld kažejo, kako globoko je zajela sedanj« gospodarska depresija ves svet. Dva milijona državljanov devet in dvajsetih držav ameriške Unije se danes pod pritiskom razmer vrača k sistemu zamenjave blaga. V Ameriki obstoji že kakšnih 150 »menjalnih borz«, ne vštevši nebro) farm, ki živijo že dolgo od samega zamenjavanja. iz enostavnega razloga, ker nimajo kmetje v Ameriki pri hiši niti centa gotovine. Nedavno je oče.nekoga dijaka, ki se je hotel vpisati na univerzo v Louiziani, ponudil govedo namesto vpisnine. Poslal je vodetvu zavoda čisto uradno vprašanje: »Ali lahko plačam šolnino v naturalijah?« Odgovorili so mu, da je to umevno samo ob sebi *n so mu sporočili, da sprejmejo bombaž ali živino prav radi namestu čeka ali denarja. Zdravniki na kmetih že dolgo ne zaračunavajo svojih obiskov pri bolnikih v gotovni, ampaili jemljejo prašiče, teleta, kuretino, pridelke in podobne. Tako pa ni samo na kmetih. Tudi v mestih se kupčije z enakimi sredstvi. V New Yorku, Wallstreebu, v bližini najmogočnejših denairn:h zavodov sveta stoje štiri »■zamen jevalnice«'. Ni čudno, da takšne kupčije vznemirjajo kralje zlata in jim kradejo spanec. V Kaliforniji je postalo že naravnost običaj, da ponujajo brezposelni delo za živila :n staro obleko. V Los Angelesu so na ta način zaposlili okolu stotisoč delavcev. V Minneapolisu pa so osnovali brezposelni celo svojo »banko«. Nji izročajo svoje delovne sile in podjetje skrbi za njih zaposl5-tev, oskrbo in vee, kar zahteva življenje od človeka. V mnogih krajih se je razvil poseben sistem trgovine. Ljudje ponujajo zelenjavo, sladkor, moko, kruh, sadje in podobno v zameno za druge pridelke ali ;zdelke. Neka restavracija daje n. pr. zajtrk, kosilo in večerjo za gori navedeno blago. Vsak obrok hrane stane 10 centov — v blagu. Nekatere trgovine prodajajo na ta način pohištvo, obleke, orodje, celo avtomobili in pnevmatike gredo na ta način v promet; Najbolj čudno je pr tem dejstvo, da se vsa ta kupčija razvija brez centa gotovine. Na borzah za zamenjavanje v New Yor-*u se takisto trguje brez denarja. Tam ponujajo les, suknje, obutev, živali, celo dragulje v zameno za repo, maslo in gosi. Skrž-irinje lahko ponudijo na takšnih borzah svoje zdrave moči v zameno za te predmete. Neki uewyo>rški m;z«r prodaja svoje izdei-ke samo za mleko, katerega razpečava naprej. Niko redki tudi primeri, ko zamenjujejo boksarske rokavice za rjuhe in slično. Ta trgovina je posebno živahna na ameriškem Zapadu, kjer se morajo denarno šibk! sloji boriti z bankrotom, a se nočejo ukloniti denarnim mogotcem, ki skrivajo svoje zlato v tajnih blagajnah. Opogottfo Opozorilo načelstvom kmetijskih po« družnic glede pobiranja naročnine za »Kmetovalca« in članarine Kmetijske družbe. S preosnovo Kmetijske druž« bc v zadruSo so nastale nekatere ne« jasnosti pri pobiranju naročnine za »Kmetovalca« v znesku 25 Din in č/a« narine ali zadružnega deleža v znesku 10 Din, katerega je plačati vsakemu pristopivšemu članu k zadrugi enkrat za vselej. V,sled tega podajamo potreb« na pojasnila. — Prdevsem je vplača« nje naročnine za Kmetovalca« nujno, ker se vsake številke lista tiska samo toliko, kolikor je bilo do časa izdaje naročnikov. Poznejši naročniki torej ne bodo mogli prejeti vseh številk. Na to opozarjamo osobito načelstva in tajništva podružnic, sploh vse nabirah ce naročnikov za »Kmetovalca«. — V 1. številki »Kmetovalca« smo natančno pojasnili, kako se 'Bo list urejeval in izdajal. Poleg strokovnega dela bo iz« hajal tudi »Vnovčevailec«, v katerem bodo pojasnjene vse zadeve glede po« sredovanja in nakupa pridelkov naših članov in naročnikov. Clan brez glasila »Kmetovalca« nikakor ne more biti po« učen o vseh poslih, ki jih izvršuje Kme> tijska družba za svoje člane. Zato poudarjamo, da je neobhodno potrebno vsem članom naročati in čitati tudi »Kmetovalca«. Dejstvo je, da je naše glasilo najcenejši list v državi in izven nje, ki ga izdaja kaika stanovska orga« nizacija. Zavedamo se v polni meri denarnih težkoč na kmetih, ali kdor či« ta in se ravna po svojem stanovskem glasilu, ga zamore samo en nauk ali pravočasno opozorilo čestokrat obva« rovati velike izgube, nesreče pri živini, pridelkih itd. — Uspeh, kako bo Kme« tijska družba delovala za svoje člane in naročnike, gotovo ni odvisen samo od vodstva, temveč tudi od svojih de« lovnih podružnic in zavednih članov Težki časi nas silijo, da se združujemo in organiziramo čim tesneje po stano« vili, zato smo prepričani, da število naročnikov na »Kmetovalca« in naših članov ne bo padlo, ampak sc bo še povečalo. — Da je Kmetijska družba krenila na pravo pot pomagati svojim članom in naročnikom, so dokaz mno« goštevilna zahvalna pisma )in osebne zahvale že sedaj, pri komaj započetem delu. Opozarjamo torej načelstva in ostale nabiralce, da se zavzamejo za dobro stvar in nam pridobe čim več naročnikov in članov. Čim več nas bo, tem močnejša bo Kmetijska družba in tem lažje bo zastopala kmetske kori« sti. — Kmetijska družba v Ljubljani. Gibanje obrtništva v dravski banovini leta 1932. (Iz poročila zborničnega tajnika dr. Pretnerja.) Gibanje obrtništva v prošlih štirih četrtletjih nam kaže zbornična statisti« ka, po kateri je bilo skupno (vštevši gostilničarje) 2250 prijav in 1702 od« javi, celoten prirastek torej 548. Po po« edinih važnejših obrtnih strokah je po« razdelitev sledeča: Nazadovanje kažejo kovači za 23 (prijav 43, odjav 66), kolarji za 34 (19, 53), sodarji za 10 (9, 19), izdelovalci pletenin za 12 (31, 33), krojači za 15 (131, 136), šivilje za 4 (187, 191), čev« Ijarji za 31 (207, 238), mlini za 10 (80, 90), tesarski mojstri za 2 (12, 14). Pri« rastek so imele tele stroke: Elcktro« tehniki 5 (6, 1), mehaniki 17 (19, 2), mi« zarji 11 (107, 96), peki 10 (56, 46); sla« iščičarji 9 (11, 2), mesarji 31 (76, 45), stavbni mojstri 9 (10, 1), vodovodni inštalaterji 8 (10, 2), slikarji, pleskarji, črkoslikarji 16 (32, 16), fotografi 10 (16, 6), cementarji 12 (23, 11), ključavni« čarji 9 (24, 15), kleparji 13 (19, 6), ta« petniki 5 (13, 8), centralne kurjave 2 (2, 0), gostilne 262 (440, 178), kavarne 10 (15, 5), bifeji 12 (12, 0), točilnice 20 (21, 1), brezalkoholne gostilne 2 (10, 8). Izpopolnitev uredbe o bankah Beograd, 1. februarja, r Ministrski svet je sklenil, da se na osnovi člena 5. zakona o zaščiti kmetov sedanja uredba, ki se nanaša na Prvo hrvatako štedionico, Ljubljansko kreditno banko, Jugoslavensko u družen o banko. Privredno banko dd., Es-komp-tno banko v Beogradu. Mestno hranilnico v Splitu in bankarsko radnjo bratov Turkovič, spremeni tako, da se tretji člen točka 1. uredbe glasi: Vsote, ki jih kdo zaupa zavodu, a zaradi predpisov o deviznem prometu z njimi ne more svobodno razpolagati, se bodo izplačale na način in v rokih, ki jih bo v svojem rešenju po sporazumu s finančnim ministrom določil trgovinski minister. 3$ organizacij Obrtniška zborovanja. V nedeljo so se vršila tako v Kamniku kakor v Domžalah obrtniška zborovanja, ki so potekla v najlepšem redu. Obširna po« ročila o teh zborovanjih in o sklepih, ki so bili sprejeti na njih, priobčujemo v prihodnji številki našega glasila. Naše narodno gospodarstvo v decembru 1932 'RaipMno napredovanje brezposelnosti, Ikialtaor simo ga ilmdllil telicam zadnje golspoldarslke kriize, je v srediinii oktobra 1932 ipopuiSlSo1. Old1 tedalj ise gfilblje člani -sltvo OUIZD na viišitoi koncem leta 1923 oziroma v izačetlkui 1904. Tudi' tedatj je število zava rovancev paidalto zaradi dieflacijjslke kriize — Ikaraktterilzinalne z velikim pomanjkanjem gotovine Sin abnormalno visoke Obrestne mere — toda letali padec čllainstva lOlUlZD ijle bil minimalen, fetnioi le 1500, dočilm je znašal lletriil piaidec v avgustu 1932 celo več kot 18.000. i Posamezne .indiuistrilslke skupine ni;so polklazalle v idlecembm 1932 pomembnejšega naJpredoivanlja. INa prvem mestu so demtarlnlil zavodi is priraistlkiolm 37 oselb alt 7%, kar rnie more' lilme+i nobenih važnih posledic. 'Nazadovale so poleg gozdne ptoninske iincDuisItriiijle s 473 dieflaVci1 ali 0.58% — ile iseziljlsfke lilnduistribe, v prvi 'vrsti .stavbarstvo: industrija kamenja in zeimilile, gradnje železnic, oest in vodlnliih zgradb vegutecilja UubJjanice!) im gradnje nad zemljo. Industrijska skupina Denarni zavodi Občin::ki obrati Industrija tobaka Predelava kože in njenih surogatov Javni promet Industrija hrane in pijače Tekstilna industrija Hišna služinčad Oblačilna industrija in čiščenje Hiigijema Gledališča, svobodni poklici Grafična industrija Industrija papirja Gostilne, kavarne in krčrne Kovinska industrija Gradnja prevoznih sredstev Industrija kože in gume Trgovina Predelava lesa in reabarstvo Kmetijstvo Zasebna prometna podjetja Kemična industrija Goizdno planinska industrija Industrija kamenja in zemlje Gradnje nad zemljo Rudarstvo Skupaj Povpreč. Prirast »+« ali (Odstotni štev. zav. padec »—« od prirast in delov, v oktobra 1932 padec v dec. 1932 absolutno v % nov. v %) 528 + 37 + 7.01% ( + 2.65%) 1150 + 56 + 4.87% ( + 2.83%) 871 + 16 + 1.84% ( + 1.52%) 3568 + 54 + 1.51% ('+ 3.81%) 627 4- 7 + 1.12% ( + 0.48%) 3585 + 36 + 1.—% (4- 1.30%) 9425 + 9 + 0.95% ( + 1.36%) 8201 + 74 + 0.90% (4- 0.98%) 4610 + 4:1 + 0.89% (4- 2.85%) 1714 + 11 + 0.64% (4- 4.17%) 1198 + 7 + 0.58% (4- 0.59%) 1108 + 5 4- 0.45% (— 1.90%) 1747 + 4 + 0.23% (4- 1.66%) 2875 — 2 — 0.07% (— 0.90%) 6331 — 36 — 0.57% (4- 0.33%) 268 — 2 ■— 0.75% (4- 2.96%) 1483 — 14 — 0.94% (— 1.14%) 4118 — 69 — 1.68% (— 0.21%) 4018 — 81 — 2.02% (— 1.61%) 534 — 13 — 2.43% (— 0.55%) 864 — 30 — 3.47% (— 1.01%) 1497 -—113 — 7.55% (4- 2.36%) 5514 —473 — 8.58% (4- 1.15%) 2971 —260 — 8.75% (— 13.06%) o 565 — 59 —10.44% (— 0.96%) 1708 —621 —36.36% (+ 8.93%) 3136 —1753 —55.90% 2.01%) 1 —1 4 —400.—% (—80.—%) 74215 —3173 — 4.28% (— 0.70%) Narodna tiskarna LJUBLJANA 5 IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA TER SE PHIPOROČA J)o6 ave Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani. in Cicitacije Dobava drv in oglja. Dne 15. .februarja t. 1. sp bo vršila pri Komandi Savske div izpiske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 21.497 -m3 drv in 5550 ton piremoga. Oddaja buffeta na postaji Bistrit se bo vršila potom ofertine licitacije dne 6. marca 1963 pri Direkciji državnih železnic' v Sarajevu. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. februarja t. L ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 23. februarja t. II. ponudbe glede dobave 50 komadov karbidnih sve-tiljk. — Utpnava državnih monopolov v Beogradu, sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 19.000 kg žebljev. — Ministrstvo vojske in mornarice v Beoigiradu raapisuje licitacije za dobavo mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1933, ki se bodo viršiik-dlne 13., 16., 18., 20. in 22. februarja t. L pri volašlkiih komandah. Direkcija državrueiga rudnika Vedenje sprejema do 8. februarja t. 1, ponudbe glede dobave 100 komadov črne pločevine. - Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 8. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 30.600 kg make. 4000 ikg mrila 'in 6000 kg masti. 'Direkcija državne železarne Vareš-iMajdan sprejema do 7. februarja it. 1. ponudbe glede dobave lesa; do 15. februarja t. 1. pa glede dobave 40.000 k« livarskega grafita. —- Dne 13. februarja 1.1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega pirometa v Splitu licitacija glede dobave dežinih pilaščev in oblek. —'D'ne 16. februarja t. .1. se bo vršila pri Dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 20 m3 hrastovega lesa. Direkcija državnega rudnika Senjiski rudnik sprejema 'do 20. februarja t. 1. ponudbe iglede dobave 600 komadov žarnic. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. februarja t. L ponudbe glede dobave 1000 komadov pil za žage, 2000 kg katrana in 200 kg bele kovine. — Direfcdija državnega rudnika Zenica sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave britvila. — Dne 22. februarja t. se bo vršila pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave jambora. ★ Za izvoznike Zavod za pospeševanj« zunanje trgovine ■ prinaša stalno v svojem »Glasniku« posebno rubriko »Povpraševanje po našem blagu« (Tražnjci naše robe), k; jo sistematično sestavlja na osnovi vprašanj, ki mu dospejo 'z inozemstva. Ta rubrika je grupirana po raznih predme®tih, ki povprašujejo po njih v tujini, ter prinaša tudi naslove tvrdk, ki žele zastopati naše izvoznike. Da b: bilo izkoriščanje tega naslovnega materiala čim racionalnejše in učinkovitejše ter da bi se nudil tujim zanimanjem samo tak ofertni material, ki bi bil glede na vrste, cene im prodajne pogoje v sklad« 7. zahtevami posameznih tujih tržišč, se naprošajo naši izvozniki, da zavodu, skli-oujpci se na zadevne številke te rubrike, pošiljajo obenem z vprašanji takoj tudi konkretne ponudbe. Te naj vsebujejo vse potrebne podatke za 'zaključevanje poslov. Istočasno naj se pošiljajo, v kolikor to zahtevajo ponujani predmeti, tudi vzorci. Zavod bo pogostokrat mogel že na osnovi take ponudbe javiti zan'mancu, ali ima njegova ponudba po danih razmerah upanje na uspeh, ali pa bo to storil, ko napoti ponudbo tujemu zanimameu. V pozitivnih primerih bo potem staviljal ponudnike v neposredne stike s tujimi zanimanci v s vrbo zaključevanja poslov.