Po#int«* plačana » fotovhri POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN Dolenfslti lisi GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA Leto III. - Štev. 49. NOVO MESTO, 5. decembra 1952 ČETRTLETNA NARDCNINA 100 WN IZHAJA VSAK PKIKi Glasujmo za svobodo in neodvisnost nose domovine za naše boljše življenje, glasujmo za najboljše borce za socializem V nedeljo, 7. decembra, bom« volili občinske in okrajne ljudske odbore. Zbori volivcev in sestanki, ki so jih sklicevale organizacije OF, so nam v minulih dveh mesecih potrdili, da se ljudstvo zaveda zgodovinskega pomena nedeljskih volitev. Naše zastopnike bomo tokrat volili po novih zakonih, ki odpirajo ljudskim odborom široke možnosti za še obsežnejšo vsestransko gospodarsko, finančno in komunalno dejavnost, ki dajejo našim odborom nove naloge na področju šolstva, zdravstva in socialnega skrbstva. V samoupravljanju občinskih in okrajnih ljudskih odborov bodo nedeljske volitve pomenile pomemben korak naprej. Prvič v naši zgodovini smo delovni ljudje mest in vasi volili zbore proizvajalcev kot sestavni del naših okrajnih ljudskih odborov. V zborih proizvajalcev so zastopniki tistih ljudi, ki neposredno ustvarjajo bogastvo v naši domovini. S svojim delom bodo odslej zakoniti zastopniki delavcev, kmetov in obrtnikov odločujoče vplivali na razdeljevanje ustvarjalcih presežkov dela. Ves napredni svet zre na Jugoslavijo kot na simbol neustrašene male države, ki se je uprla nasilju velikanov z Zapada in Vzhoda, ki gradi trdne temelje socialističnega gospodarstva in ki se najodločneje zavzema za svetovni mir, za enakopravnost vseh narodov na svetu. Vse, kar smo dosegli v teh tež- Od tedna do tedna Iz New Torka poročajo, da se je osaj začasno pomirilo politično razburjenje, ki je spremljalo cincavo korejsko razpravo. Indijski predlog, ki so ga mnogi pograbili kot rešilno bilko, je bil dolgo predmet premlevanja v političnem odboru. Razen sovjetskega bloka se nekaj časa tudi ameriška delegacija ni z nji mstrinjala. To je izzvalo precejšnje negodovanje. Indija je nekatere točke predloga spremenila in so se končno razen Višinskega vsi zedi-nili zanj. Ko so Višinskega vsi po vrsti grajali, ker ni soglašal z indijsko resolucijo, je dejal, da ga ostale delegacije spominjajo na neko rusko basen: majhen kuža je zalajal v slona in se potem v rami razdalji hvalil, da se je drznil slona napasti. Ko je to pripovedoval, menda sam Višinski ni vedel, koga s kom primerja, kajti brž je dodal, da sebe ne vzporeja s slonom. Ta epizoda seveda ni spremenila nikomur mnenja, še najmanj delegatom sovjetskega bloka, ki so se edini odrekli možnosti sporazuma na Koreji. Politični odbor je zatem sklenil, da bo korejski problem predložil v presojo generalni skupščini, da je še ta zanj glasovala. Za tem pa je razgrelo delegacije drugo vprašanje, ki prav tako obeta postati zamotan vozel. Gre za vprašanje Tunisa. Skupina azijskih in arabskih držav je že izd.elala besedilo resolucije*, ki naj bo podlaga razprave v Generalni skupščini. Toda na zelo hud odpor je naletela priprava na tako razpravo v francoskih vladnih krogih. Na splošno menijo, da bo Francija celo odklonila sodelovanje v tej razpravi. Zato se že zdaj prizadevajo po hodnikih newoorške palače, kako bi našli pomirljivo rešitev. Posebno zanimivo bo zvedeti, kakšno stališče bo zavzela Amerika. Tudi pri tem vprašanju zelo radi poudarjajo, da bi morali zastopniki nove Eisenho-merjeve vlade povedati svoje mnenje. Zato se je verjetno tudi o tem problemu bodoči ameriški zunanji minister Dulles razgovarjal na nedavnem sestanku s sedanjim zunanjim ministrom Achesonom. Hkrati se je tudi zvedelo, da bo Acheson v kratkem potoval v Pariz in da ga bo verjetno spremljal tudi Dulles. Pri vprašanju Tunisa gre namreč v precejšnji meri tudi za ameriško-francoske odnose. Francija pa je v preteklem tednu prestala tudi preizkušnjo v Posarju. Z zmago stranke sedanjega saarskega predsednika Hoffmana je pravzaprav utrpela večji poraz Nemčija, ki si je obetala drugačen izid. Prav zato pa je bila v uradnem Bonnu takojšnja reakcija, ko je Adenauer izjavil, da je pripravljen pogajati se s Francijo glede bodočega položaja Posarja. V Angliji in ZDA si razlagajo rezultate volitev v Posarju tako, da tamkajšnje prebivalstvo noče ne pod Nemčijo, ne pod Francijo. V tem smislu bi končno zmagala ideja evropeizacije tega pomembnega gospodarskega predela Evrope. Največji poraz bi pri tem pretrpel nemški nacionalizem. V Bonnu pa so imeli na programu še neko težavno nalogo: parlament se je končno spravil na ratifikacijo splošne pogodbe in pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Ko to pišemo, še ni znano, kako so se odločili, toda po dolgotrajnih pripravah in nesoglasjih bi sodili, da so se zdaj stranke sporazumele in bodo glasovale za ratifikacijo. klh povojnih letih, smo ustvarili lahko zato, ker smo bili enotni in neločljivo povezani z vsemi bratskimi republikami nove Titove Jugoslavije! Zato bomo imeli tudi pri nedeljskih volitvah pred očmi koristi vse naše celote, vse Slovenije, vse Jugoslavije! Močna in neodvisna Jugoslavija je temelj in porok našega srečnega življenja. V socialistični domovini, ki smo si jo sami ustvarili, gredo delovni ljudje v resnici blagostanju nasproti. Zato bomo v naše občinske in okrajne ljudske odbore volili Ljudi, ki m že doslej pokazali z delom in požrtvovan jem svojo ljubezen do naše domovine, svojo predanost skupnosti in svojo socialistično zavest. Naš socialistični razvoj in vsi naši uspehi nam potrjujejo pravilnost politike Zveze komunistov Jugoslavije in Osvobodilne fronte. Živimo v svetu, v katerem je treba z vsemi silami utrjevati mir, zato terja od nas življenje še veliko naporov in bremen. Naša udeležba na volitvah bo zato hkrati dokaz, da nam je ta mir resnično pri srcu. Vsak glas na nedeljskih volitvah bo zato hkrati udarec po sovražnikih od Informbiro ja, Vatikana do ostale mednarodne reakcije in njenih domačih agentov in ostankov večnih nezadovolj-nežev, ki nam skušajo ovirati jutrišnji lepši in bogatejši dan! Naša udeležba na volitvah bo potrditev naše politične budnosti! Glasovali bomo za kandidate, ki so v boju za socialistično državo že najbolj Izkušeni. V ljudske odbore bomo volili predane delovne žene, ki nosijo na svojih ramenih velik del naporov družbe, ko vzgajajo naše bodoče po-kolenje. Volimo zato kandidate, ki so vredni zaupanja naših delovnih ljudi! Volili bomo predane tovariše in tovarišlce, Mladina Urinih sel tovarišu Borisu Kidriču Mladinci in mladinke osnovne mladinske organizacije Uršna sela pri Novem mestu budno zasledujemo poročila o Vasem zdravljenju. Imamo Vas v zelo lepem spominu kot znanega borca in komunista iz NOB, poznamo Vas kot borca za pravice delovnega človeka in kor borca za izgradnjo socializma. Zeli mo Vam, da bi čimprej ozdraveli in zopet prevzeli svoje odgovorno mesto. Mladinci in mladinke osnovne mladinske organizacije Uršna sela. katerih pošteno delo bo ustrezalo koristim najširših plasti delovnega ljudstva. Volili bomo napredne in socializmu predane kmete, ki se borijo na vaseh za dvig kmetijske proizvodnje, ki skupno z delavci in ljudsko inteligenco ustvarjajo boljše in srečnejše življenje. Socialistična graditev naše domovine nam odpira svetla pota v bodočnost. Kakor v letih najtežjih borb bomo tudi na nedeljskih volitvah enotni manifestirali naše nezlomljivo bratstvo jugoslovanskih narodov, našo odločno voljo za neodvisnost naše domovine in za nadaljnji razvoj socializma v Jugoslaviji. GLASUJMO ZA SVOBODO IN NEODVISNOST NASE DOMOVINE, GLASCJM^ ZA NASE BOLJŠE ŽIVLJENJE, G .ASUJMO IN IZVOLIMO NAJBOLJŠE BORCE ZA SOCIALIZEM! CE LJUBI S SVOJ DOMAČI KRAJ, BOS POHITEL NA VOLIŠČE IN ODDAL SVOJ GLAS ZA NAJBOLJŠE KANDIDATE! NAJ ŽIVI SIMBOL NASE BORBENOSTI, VZTRAJNOSTI IN ODLOČNOSTI — TOVARIŠ TITO! Nadaljnje napovedi tekmovanja in obveze za volitve Čim bliže smo dnevu volitev v občinske in okrajne ljudske odbore, tem bolj raste zanimanje za nje. Medseboj- ne napovedi tekmovanja za izvedbo volitev ter obveznosti posameznih volišč, organizacij in kolektivov, kar dežujejo. Vse to pa dokazuje, da naši delovni ljudje pravilno ocenjujejo velik pomen decembrskih volitev in se bodo zato volitev udeležili v polnem številu že v jutranjih urah. Poročilo o napovedi tekmovanja vsem voliščem v okraju Novo mesto nam je poslal tudi občinski odbor OF Trška gora. Tekmujejo v udeležbi, lepi okrasitvi volišč in predčasnem zaključku volitev. Tekmovanje so napovedali tudi delavci in uslužbenci v Birčni vasi, ki so člani množičnih organizacij. Sprejeli so obvezo, da bodo volitve končali do 11. ure. Gasilci v Mirni peči so se zavezali, da bodo vsi do zadnjega volili že do 8. ure zjutraj. Podobno obvezo so sprejeli tudi lovci v tem kraju, člani Zveze borcev pa so rekli, da oni ne bodo zadnji na volišču. To kaže, da bo pri teh volitvah tudi mirnopeška dolina razgibana, kot še ni bila. Tudi občinski odbor OF Trebnje napoveduje tekmovanje Na seji so člani občinskega odbora OF Trebnje sklenili, da se v času pred volitvami in na dan volitev pomerijo s sosednjimi občinskimi odbori. Napovedali so tekmovanje občinskemu odboru OF Dobrnič, Velika Loka, Vel. Gaber, Mirna peč in Mirna v naslednjih točkah: Kateri odbor bo v času predvolilne dejavnosti pridobil več novih Članov; kateri bo imel bolj v redu plačano in odvedeno članarino; kateri odbor bo na dan volitev najprej dose- gel 100% udeležbo članov Fronte; kje bodo najlepše urejena volišča in kje bo izvoljenih največ kandidatov, ki jih jt predlagala frontna organizacija. Posebna komisija bo takoj po volil vah ocenila dosežene uspehe posameznih občinskih odborov OF in rezultate objavila v časopisju. Žene v Trebnjem bodo volile stoodstotno V zadnjem času je organizacija AF7 v Trebnjem znatno poživila delo. Ure je no je otroško igrišče, ki so ga žene same uredile. Organiziran je otroški vrtec, pe tudi pri političnem dehi se žene veliko udejstvujejo. Sedaj pred volitvami si> žene-aktivistke obiskale žene v odda Ijenejših krajih in se z njimi pogovorile o vseh problemih, ki jih zanimajo. Sklenile so, da bodo šle 7. decembra vse žene na volišče. Mladina Dol. Kamene tekmuje z Ločno Na volitvah za vodstvo aktiva je mladina Dolnjih Kamencah pri Novem mestu razpravljala med drugim tudi o volitvah ljudskih odborov. Te so važne za vsakega državljana, zato zanimajo tudi mladino. Da bodo čimprej in čim-boljše izvedene, so sklenili napovedati tekmovanje mladinskemu aktivu Ločna v sledečih točkah: Kje bo mladina prva volila; kdo bo prvi dosegel 100% udeležbo na volitvah: kje bodo prej zaključene volitve; kdo bo lepše okrasi! volišče in končno, kdo bo kuril več kresov na čast volitev. Veličastne proslave Dneva republike Iz mest, trgov in vasi naših dolenjskih okrajev prihajajo številna poročila o slavnostnih akademijah, prireditvah, sejah in drugih počastitvah letošnjega 29. novembra — Dnevu republike. Na predvečer praznika so bile v mnogih krajih slavnostne prireditve s kulturnimi sporedi in slavnostnimi govori. Sindikalna podružnica trg. podjetij ROG in IZBIRA v Novem mestu je pri- I redila prisrčno proslavo drž. praznika I že v četrtek zvečer. O zgodovinskem pomenu zasedanja AVNOJ Ln proglasitvi republike je govoril tov. Peter Ro-manič, v kulturnem sporedu pa je sodelovala pevska skupina sindik. podruž- J niče, recitatorji in harmonikar. Po pro- j slavi je bila v prostorih trg. podjetja Rog prirejena krajša zabava. ' V petek popoldne je proslavil 29. november tudi delovni kolektiv mestne Industrije perila v Novem mestu ob navzočnosti člana OSS in zastopnika SKUD >Dušan Jereb«. O 29. nov. 1943 je govoril tov. Franjo Kopic, za njim pa so recitirale mladinke pesmi, ženski pevski zbor podjetja pa je zapel pet partizanskih pesmi. Osrednja prireditev je bila v petek zvečer v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete. Navzoči so bili predstavniki okrajnega in mestnega ljudskega odbora, člani OK in MK ZKS, predstavniki JLA, delovnih kolektivov iu množičnih organizacij ter izredno veliko število prebivalstva, ki je moralo stati celo v polni veži pred dvorano. Na akademiji je govoril o zgodovinskem Maršal Tito boter dvanajstemu otroku Jožeta Kralja iz Verduna pri Dolenjskih Toplicah Nedelja 23. novembra je bila za partizanske vasi Gornje Sušice, Verdun, Hrib in Dobindol, zlasti pa za zavedno Kraljevo družino iz Verduna velik praznik: po svojem zastopniku je maršal Tito botroval dvanajstemu otroku zakoncev Jožeta in Pepce Kralj, malemu Iztoku. Vest, da bo maršal Tito boter, se je hitro razširila po vsej okolici, kajti vsi prebivalci teh partizanskih vasi se s Kraljevimi vred čutijo silno počaščene, da je prav nje prve v novomeškem okraju doletela ta velika čast. Slavno-sti v zadružnem domu v Gornjih Su-šieah se je udeležilo veliko število prebivalcev okoliških vasi, šolska mladina pod vodstvom učiteljstva, znanci in sorodniki ter prijatelji ter zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Med drugimi so bili navzoči na ti proslavi tudi narodni heroj ift sekretar okrajnega komiteja ZKS tovariš Jože Borštnar s soprogo, predsednik okrajnega ljudskega odbora tovariš Viktor Zupančič s soprogo, sekretar okrajnega odbora OF tovariš Tone Počrvina, sekretarka okrajnega odbora sekcije žena-zadružnic tovarišica Sonja Saje,'zastopniki kolpktivov in drugi gostje. Visokega botra je zastopal polkovnik Mičo Kosovac, navzoča pa sta bila tudi podpolkovnik Lončarič in major Nardin. V imenu maršala Tita je zastopnik rr-stital Kraljevi družini in izročil darilo. Poudaril je, da je ta dogodek ponovni dokaz pozornosti in skrbi dragega maršala za naše zavedne delovne ljudi, katerim hoče z njihovo pomočjo ustvariti lepšp življenje. Ko je materi in očetu čestital sekretar okrajnega komiteja tovariš Jože Borštnar in pri tem poudaril velike zasluge partizanskih družin v času NOB, se je mali Iztok v naročju matere nasmejal, kar je še posebej povzdignilo veselo razpoloženje v dvorani. Materi in očetu sta čestitala še predsednik okrajnega ljudskega odbora tovariš Viktor Zupančič, ki je zlasti poudaril pravilno vzgojo mladine ▼ današnjem času, in pa sekretarka sekcije žena zadružnic tovarišica Sonja Saje, ki je v imenu okrajnega odbora OF AF2, LMS in ZB malemu Iztoku izročila darilo. Uvodoma pa je vse goste, posebno na zastopnika visokega botra, pozdravila šolska upraviteljica osnovne šole v Gor. Sušicah, ki je poudarila, da se s tem dogodkom čutijo počaščene vsi prebivalci okoliških vasi. Pionirji osnovne šole so zapeli pesem na čast malemu državljanu ter mu želeli, da bi rastel in se razvijal v zavestnega graditelja lepše bodočnosti. Darilo trgovskih podjetij iz Novega mesta »Rog* in »Zeleznina« je izročila v imenu delov, kolektivov izročila tovarišica Martina Kos. Kraljevim zakoncema Jožetu in Pepci se je rodilo v 22 letih zakona 12 otrok, od tega jih je še živih 11, šest fantov in pet deklet. Oba sta bila aktivista od leta 1941, nič manj zavedna nista tudi danes. Njun dom je bil vedno odprt za številne borce-partizanc in aktiviste, prav zato pa tudi tarča napadov domačih izdajalcev in sta vsled tega veliko prestala. Ko je bila v Gornjih Sušicah ustanovljena zadružna ekonomija, sta med prvimi vstopila med zadružnike. Pepea Kraljeva, dasi ima številno družino, še vedno najde Čas za politično delo, prav tako tudi njen mož. Vsa svečanost ob priliki botrovanja se je spremenila v eno samo sproščeno prisrčno manifestacijo vdanosti velikemu voditelju, učitelju naših narodo-v maršalu Titu. Družina JoieU Kralja z za»topaikom đwv»aja TU* pomernu obletnice AVNOJ tovariš Lojze Ivanetič, za učinkovit in izredno pester kulturni spored pa so poskrbeli dijaki gimnazije in učiteljišča, pevci-pionirji pod vodstvom svojih profesorjev in učiteljev, mladinski godalni orkester, godba garnizona JLA, recitatorji in folklorna skupina. Martinu, Karlu in Nežki Kotar so odkrili spominsko ploščo Na Dan republike je bila na Vel Banu pri Šentjerneju lepa slovesnost Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da počastijo spomin narodnega heroja Martina Kotarja, njegova brata Karla in sestre aktivistke Nežke; njih imena se bleste na spominski plošči, ki jo je na njihovi rojstni hiši dal vzidati okrajni odbor ZB v Novem mestu. Prišli so tudi narodni heroj, okrajni sekretar OK ZKS Borštnar, polkovnik Pirkovič, predsednik glavne stanovanjske komisije MLO Ljubljana Maks Vale. zastopnik okrajnega odbora ZB Jože Zamljen in drugi. Vojaška godba iz Novega mesta je zaigrala himno, na kar je rezervni kapetan Dodo Majzclj v imenu domače ZB odkril z ganljivimi besedami spominsko ploščo. V lepem govoru je polkovnik Pirkovič proslavil junaštvo vseh treh Kotarjevih, za njim pa je spregovoril v imenu okrajnega odbora ZB Jože Zamljen-Drejče. Nečakinja junakov, Tinka Kotarjeva, in Andrej Zagore, oba dijaka šentjernejske gimnazije, sta deklamirala dve pesmi, prvi >Martinu Kotarju v spomin*. Lepo so zapele tudi gimnazijke >Prečuden svet je v grapi črni. Bil je krasen dan. Jesensko sonce je sijalo na množico ljudi, obsevalo obraz Kotarjeve mame, ki je bila ganjena, a ponosna. Godba je zaigrala h\-lostinko, nato pa so se razlegale daleč na Podgorju partizanske koračnice. Njihov odmev se je izgubljal v dolino in v one kraje Gorjancev, kjer so stopah noge borcev Gorjanskega bataljona. Slava junakom! Po poteh ti. grupe odredov V zvezi s proslavo ustanovitve II. grupe odredov, ki bo 14. decembra v Litiji, bodo šle po potch, kjer so se kretale v letih 1941 in 1942 čete IT. gru pe odredov na sektorju Kočevje, Ponikve, Turjak in Sv. Vid, partizanske patrulje iz tamkajšnjih predelov. V Ve-likih Laščah in Dobrem polju so že Eostavljeni posebni partizanski štabi, i bodo organizirali in vodili patrulje. V Kočevju in Turjaku bodo ob Cas« prihoda partizanskih patrulj priredili mitinge. K. O. Vremenska napoved za Čas od 4. do 14. decembra Padavine, sneg do nižin, okrog 9. in nekajkrat med 12. in 14. decembrom. V ostalem suho in hladno vreme. Ponoči mraz. Cez dan temperatura okro;;-0 stopinj. Po 10. decembru poostritev mraza. \ Pisma Dolenjskemu listu A9i res ni pomoči? Tmeti hi moral zrlo trdo sreo, da bi se ti ne za smilili ljudje, ki se mučijo in izogibajo blatnih poplav in polivk po ulicah me»ta Kočevja. Ceste ao v takem stanju, da bi bile v sni moto najbolj zakotni vasi. Vsi volilni sestanki in zbori volivcev nič ne pomagajo. Vse je opravljeno enostavno z izgovorom — da je za čiščenje ulic premalo sredstev. Sicer so pričeli nasipuli gramoz po glavni cesti in to kar na blato. Nihče pa ni očistil obcestnih jarkov in jaškov, ki so polni blatne brozge. Najbrž še ni ugotovljeno, kdo mora to čistiti. Po pločnikih je blata skoro več kot po cesti, za kar poskrbijo brezobzirni avtomobili.sti, ki drvijo skozi mesto s tako brzino, da brizgajo blato ne le po pločnikih, temveč tudi visoko po pročeljih komaj popravljenih hiš. Ce srečaš kakega brezvestnega šoferja, ki si domišlja, da je nekaj več kot pešci, si še prej kot se zaveš ometa u z blatom do vratu. O vseh takih pojavih se je že veliko pisalo, pa brez uspeha. Bila je samo velika n/al jenosit nekaterih morodaj-nih. Občani so pa prepriča ni, da za strganje blafn nc bi bilo potrebno nekih posebnih problemov in kreditov, samo dala več volje in gospodarskega smisla ter obzirnosti do soobčnnov, katerih upravičene želje bo treba končno 'e upoštevati. Novo tlakovani del ceste je tako blaten in zanemarjen, da w* človek nehote sprašuje, di je bilo sploh potrebno žrtvovati toliko denarja. S cestno razsvetljavo je isto. Nešteto izgovorov in zvrnčanje krivde drug na drugega nc bo privedlo do uspeha. Prav gotovo jo, da bi bila razsvetljava že urejena, če bi sc občina energično zavzela. So to vprašanja, ki zadenejo občane v živo, zato je pa dolžnost občine, da najde pota in sredstev, da jih čimprej reši. Da to niso nepremostljivi problemi, nam izpričujejo drugi kraji, ki jumjo to žc zdavnaj urejeno. A. K. Ohranimo spomenike iz NOB! Nešteto je krajev po vsej Sloveniji, posebno na Dolenjskem, kjer so bili v letih NOB važni sestanki, posveti aktivistov, kjer so se bili hudi boji med fašističnim okupatorjem in borci za svobodo in neodvisnost — partizani, nešteto je krajev, kjer je okupator izvrševal krvava nasilstva nad našim narodom. Mnogi taki zgodovinski kraji polagoma tonejo v pozabo, kar nikakor ni prav. Dolžnost vseh organizacij, zlasti pa Zveze borcev je, da skušajo čimveč takih zgodovinskih krajev ohraniti zanamcem. V Dolenjskih Toplicah je okupator neštetokrat besnel in imajo veliko ta- Metlika je dobila rešiM avto Do letošnjega poletja Je bilo v Bell krajini prevažanje bolnikov In ponesrečencev tlo zdravnika oz. v bolnišnico Se perece vprašanje. V vsem Črnomaljskem okraju ni bilo niti enega rešilnega avtomobila In so bolnike prevažali s taksijem, tovornimi avtomobili ali vozovi. Letos v Juniju pa je okraja le uspelo dobiti mali rešilni avto z eno posteljo, na katerem so se lahko »tlsnlli bolnik, njegov spremljevalec. Šofer in zdravnik. Ker pa so sedaj na okraju dobili nov veliki rešilni avto x dvema posteljama, so malega dodelili Metliki. Čeprav je avto bolj skromen, bo vendar veliko odlegel tukajšnjemu zdravniku, aaj metliški zdravstveni okoliš ne zajema samo vzhodne Bele krajine, ampak teži k Metliki tudi obširno hrvatsko zaledje. Ljudje so za novo pridobitev hvaležni ljudski oblasti, ki Je za gasilskim avtom dodelila mestu tudi nujno potrebni rešilni avto. —i kili zgodovinskih krajev. Naj navedemo samo nekatere. Prostor v meniških stelnikih, kjer je bil 1941 prvi sestanek aktivistov. Dalje prostor ob pokopališču, kjer so Italijani in beli mučili ter pobijali ujete partizane. Kraj, kjer je padel kot žrtev aktivist Jože Kobe. Kobe je bil domačin in je padel kot Žrtev izdajstva, zato bi bilo primerno, da bi na kraju, kjer je padel, postavili vsaj skromen spomenik ali pa ploščo. Tudi hiše, kjer so bili za časa vojne partizanski uradi, bi kazalo označiti s ploščami. V parku so leta 1044 v hudi žimi maloštevilni partizani zadrževali f>00 Nemcev in domobrancev skozi štiri dni ir tako obvarovali Toplice pred sovražnim vdorom. Podobnih krajev je dovolj tudi po drugih vaseh v okolici Dolenjskih Toplic. Očuvanje takih zgodovinskih spomenikov, ki bodo stoletja pričali o veličastni borbi našega naroda, naj bi bila glavna naloga Zveze borcev v vsaki vasi. D. G. Kako je s ceno drv pri »Kurivu« Uredništvu Dolenjskega listal Na članek >Kje se pozna vpliv državnih podjetij? — vprašujejo novomeški volivci«, ki je bil objavljen v vašem tedniku 21, novembra, dajemo naslednja pojasnila: Žalostno je, da na zboru volivcev ni znal njhčc pojasniti diskutantu o cenah drv pri kmetu in pri državnem pod- Železničarji in tekstilci so izvolili odbornike za zbor proizvajalcev V dneh od 23. do 26. novembra so podjetja in volilne enote novomeškega okraja volila odbornike za Zbor prolzvaialcev. Delavski sveti železniške postaje, kurilnice In sekcije za vzdrževanje proge so volili skupno dva odbornika To svojo častno nalogo so opraviU v torek 25. novembra popoldne, izmed petih kandidatov pa so izvolili Staneta Zupančiča ln Konrada Gorupiča. Oba, zlasti Zupančič, sta bila izvoljena z veliko večino, njuno izvolitev pa so vsi navzoči pozdravili z aplavzom. Isti dan je Imel volitve odbornika za Zbor proizvajalcev tudi delavski svet tekstilne tovarne. Na sejo delavskega sveta je prišlo veliko delavcev in delavk, ki so pazno sledili izbiri kandidatov in volitvam. Izmed Štirih Izbranih kandidatov je bil skoraj soglasno izvoljen za odbornika v Zbor proizvajalcev tovariš Janko Kastellc, predsednik delavskega sveta. Tudi njegovo izvolitev so vsi navzoči toplo pozdravili, ker ga prav dobro poznajo kot starega borca, dobrega tovariša in sposobnega predllnega Pred nedavnim smo brali, da bomo v letu 1953 precej dobili za dvig kmetijstva in živinoreje. Tudi za silose je določen denar, ki bo prinašal lepe obresti. Kako so potrebni silosi za kisanje krme, smo videli letos. Živinorejci so posejali po strniščih precej koruze za zeleno krmljenje. Kar je niso porabili je ostala zmrznjena na njivah, če je niso stlačili v ko/.olce. V jeseni je škoda krmiti zeleno koruzo, ker je dovolj naše. Zeleno koruzo, strniško deteljo, korenjevo, repno in pesno cimo, buče-vino, itd., damo v silos in si tako prihranimo krmo za zimo. Jaz imam silo« in ko smo tako krmo rezali na slamo-reznici in jo tlačili vanj, je marsikateri sosed tarnal: >Ko bi jaz imel silos, kako bi mi prav prišel, na kaj ko je cement tako drage Ko bi bil cement cenejši bi kmalu imeli dovolj silosov. Imam šest silosnih jam, stale so me toliko, kot sem dal za cement. Naredil pa sem jih takole: Imel sem staro, ne več uporabno kad 1,5 m premera. Iz nje sem vzel obroč in jo postavil na štiri deske. (Slika a.) Za obročem sem porisal deske- To sem ponovil še enkrat, deske obsekal po risu in zbil po dva kosa skupaj. Tako sem z dogami dobil četrt kadi (slika h). Vsi štirje deli skupaj pa so spet tvorili kad, ki se razdeli na štiri dele. To sem uporabil za opaž. Model sem imel, obroč pa mi je pomagal pri kopanju jame. Pri vsakem hlevu imajo listnico, ki ima streho. V jeseni so listnice prazne, da lahko v njih napravimo jamo in jih napolnimo. Na te jame lahko naložimo listje. Ko bo čas, da jame mojstra. Je tudi eden najboljših komunistov v tovarni. Po izvolitvi odbornika v Zbor proizva-plsnike upravnega odbora, toda vse preveč učeno, da ga skoraj nihče ni razumel, zato so zahtevali razna podrobna in bolj razumljiva pojasnila. Člani kolektiva so postavljali vprašanje, kakšno je finančno stanje podjetja, zakaj že nekaj časa stoji predilnica, zakaj se kopičijo zaloge Izdelanega blaga in podobno. Tudi glede tarifnih po-' stavk in raznih nepravilnosti, Je bilo veliko vprašanj tn še več živahne razprave. Razprava o raznih problemih podjetja je trajala od 16. do 21 ure ln Je pokazala, da se člani delovnega kolektiva zavedajo svoje jalcev je upravni odbor dal poročilo o razmerah v tovarni in finančnem stanju podjetja ter tudi odgovarjal na postavljena vprašanja, ki Jih ni bilo malo. Predsednik upravnega odbora Je začel brati sejne za-odgovornosti za pravilno vodenje podjetja in da Jim nt vseeno, kako se gospodari. To Je pa tudi obenem najboljše jamstvo, da se bo podjetle tudi znnaprej enako uspešno razvijalo kot doslej. -R jetju >Kurivo«. To so ekonomske cene. pri katerih podjetje >Knrivo< nima drugega kot kritje stvarnih stroškov prodaje drv, to je — povrnjen dobi prevoz drv iz gozdov in plače delavcev, ki to delo opravljajo. Vsa ostabi razlika gre v fond kmetijskih zadrug za zaščito gozdov, pogozdova nje, za prometni davek in slično. Podjetje >Kurivo< mora drva nabavljati preko kmetijskih zadrug in Lesno-industrij-skih podjetij, nc pa naravnost t> ri kmetu. Tako mora drva plačevati n. pr. pri Kmetijskih zadrugah na postaji Straža po ceni 1450 do 1650 dinarjev za nrostorninski meter, take oz. podobne cene pa so tudi v Gorjancih in drugod. Prevoz iz teh centrov v Novo mesto stane približno 200 do 500 din za meter, tako da je podjetje v posameznih primerih imelo pri prodaji drv celo izgubo. Mislimo, da bi bilo prav, da bi Kurivo<. >Rog<, trgovsko podjetje v Novem mestu Kdaj bo zaživelo turistično društvo v Dol. Toplicah? Uredništvu Dolenjskega listat Ze maja leto« je bilo v Dolenjskih Toplicah nstanovl jeno Turistično do danes ni uresničen skoraj nobeden od koristnih sklepov, ki so hili sprejeti takoj po ustanovitvi društva. Med tomi sklepi j" kot najbolj nujni zunanja razsvetljava vasi, ki je prav tako kot ostali sklnpj ostal samo na papirju. Da je uspešno započeto delo nprnvnogn odbora Turističnega d rušiva kar na lepem prenehalo, ni nobenega pravega opravičila. Nekatere moti to, da so isti ljudje v gradbenem odboru ljudskega odbora in npravnem odboru TD in so menda vsled tega prene hali z delom. Drugi se spet izgovarjajo, dn od okraja ni bilo obljubljene dotacije v denarju, kot jo je upravičeno pričakovalo novoustanovljeno flrušlvo. Res so vsem članom TD že razdeljene legitimacije, res pa je tudi. da nprnvni odbor že več kot dva mesen ni imel seje in dn spričo tega člani izjavljajo, češ legitimacijo imam. še nobenkrat pa nisem bil vabljen na noben «o< t n n ek Turističnega društva, da bi vsaj vedel, kakšne cilje in načrte ima. Potrebno je da se takoj «M>če širši sestanek vseh člnnov ter da se poživi delo, posebno sedaj pred volitvami ljudskih odborov. Nedejavne člane je treba izključiti iz npra'.'nega odbora in na njihovo mesto izvoliti ljudi, ki so pripravljeni delati. Društvo naj obnovi svoje prejšnje sklope in jih skuša čimprej uresničiti, seveda s pomočjo občinskega ljudskega odbora in vseh prebivalcev, ker drugače ne ho šlo. Določiti je . treba stroji center zdravilišča, kjer se ne bodo smeli odlagati nobeni odpadki In druga ne-->kiga, ki kvari i?rgieno ln estetiko krnjn. Sem spada tudi prepoved puščanja kokoši v ta ce*iter Dokončati je treba začete parke in nrediti nove, ki no v načrtu, postaviti klopi in preskrbeti javno razsvetljavo. Oh-činski ljudski odbor bi moral takoj sknpno z upravo zdravilišča poskrbeti za stalnega vrtnarja in prav tako za človeka, ki bi skrbel za red in snago. Iz zdravilišča je treba napraviti markacije do zgodovinskih izletniških točk v okolici, v Toplicah pa hI moral biti relief vsega okoliša. O nalogah društva je treba govoriti na vseh predvolilnih sestnnkih. da se bodo tudi bodoči odborniki ljudskega odbora seznanili z nalogami, ki stoje pred njimi. Naloga društva je tudi. da tako pri svojih članih kot ostalih prebivalcih vzpodbuja Čut za red In čistočo ter smisel za gojitev cvetja ▼ lončkih ln gredah ter vsega osta lega, kar je potrebno, da se tujec-trost kar najbolje počuti v našem kraju. S takim vzpodbujanjem pa se hkrati dviga čut za kulturo in ustvarja pogoj za resnični ljud skl turizem. Ptepričani smo. da lahko društvo s svojim aktivnim dolom, v tesnem sodelovnnjn t drugimi organizacijami ljudskim odborom ter upravo zdravilišča, mnorro prispeva k razvoju turizma v Dolenjskih Toplicah ter okolici. -« POPRAVEK Popravllamo naknadno ugotovitev glede vselitve miličnika v bivšo Pavllnovo vilo v Trebnlcm. o kateri le poročal naš dopisnik iz Trebnja v članku »Plodno delo občinskega ljudskega odbora v Trebnjem« v 48 številki našega tednika Na podlagi odločbe občinskega ljudskega odbora Trebnje št 318-37/1 z dne 13 to. 1!>52. se 1e navedem miličnik vselil v odkazano mu stanovanle 24. oktobra 1052. In le njsgova vselitev po gornji odločbi zakonita. Pred sprejemanjem novih pravil v splošnih kmetijskih zadruph Zadnji predvolilni sestanki na vaseh in izredni občni zbori SKZ (splošne kmetijske zadruge) so pokazali veliko zanimanje vseh članov SKZ za delo zadrug, obenem pa tudi pomanjkljivosti, ki se odražajo v dosedanjih pravilih, kjer so vprašanja dela zadruge rešena šablonsko in to enako za vso Slovenijo. Decentralizacija našega gospodarstva in politične uprave ter s tem v zvezi demokratizacija gospodarskega in političnega življenja v naši državi zahtevata tudi temeljite spremembe v upravljanju in delu naših SKZ. Večina naših kmetotf-zadružnikov se že zaveda, da je potrebno kmetijsko zadrugo postaviti na nove temelje v njenem poslovanju. Dosedanji način dela v zadrugi, ko se je uveljavljala večinoma zadružna trgovina, zadrugi ni dajala pečata kmetijske organizacije. Ker se je večina zadrug bavila skoraj izključno s vprašanjem trgovine in je zanemarjala kmetijsko proizvodnjo, kmete ni zanimalo delo take zadruge, posebno tudi zaradi tega ne, ker zadružna trgovina kmetom-zadružnikom ni nudila ustreznih ugodnosti. Kmetijska zadruga je edina gospodarska organizacija kmetov, preko katere kmetje, združeni v njej, skrbijo za razvoj kmetijstva na področju zadruge, in to predvsem s pospeševalnimi odseki in z njimi se borijo za uvajanje socialističnih odnosov na vasi. Tam, kjer bo kmetijska zadruga z ozirom na prirodne in ostale pogoje združila v živinorejskem odseku vse živinorejce, prepustila njim, da si zberejo svoj odbor in da oni priporočijo občnemu zboru SKZ svojega delegata-predstavnika v upravni ali' nadzorni odbor SKZ. bo gotovo nezainteresiranost vseh živinorejcev za delo in uspeh živinorejskega odseka in s tem celotne zadruge velika in pozitivna. Tsti primer velja seveda za vse ostalo pospeševalne odseke, kjer se bodo združevali sadjarji, vinogradarji, poljedelci in drugi. Tako bo lahko Zadruga povezala v svojih odsekih prav vse kmete, ki bodo tudi preko teh odsekov z zadrugo upravljali. Celotna kmetijska zadruga bo povezovala posamezne odseke in usmerjala njihovo delo po sklepih občnega zbora in po večletnem gospodarskem načrtu, ki naj ga bi sprejel občni zbor zadruge in ki bi bil potrjen tudi v pravilih SKZ. V tem gospodarskem načrtu bi bilo potrebno točno predvideti vse naloge, ki si jih postavlja zadruga za določeno I razdobje. V tem primeru bi vsak član vedel, za daljšo dobo naprej, kaj bo zadruga naredila za pospeševanje gospodarstva na njenem področju, kakšne koristi bo imel on od tega, in s tem bi bil seveda zainteresiran nad delom zadruge. Takrat bi se tudi pozanimal, da zadruga zbere čimveč sredstev za izvršitev postavljenih nalog, to se pravi, da bi bilo njegovo poslovanje z zadrugo večje in bi sčasoma zavzelo izključno obliko in bi tako vsi prekupovalci in različni nakupovalci. kot posredniki, odpadli. Cim bolj konkretni bodo taki gospodarski načrti in njihov odraz v pravilih zadruge, tem večja bo navezanost kmeta-zadružnika na zadrugo. Zadruge, ki bodo reševale v takih gospodarskih načrtih vprašanja skupne obnove vinogradništva, urejevanja strnjenih sadovnjakov, osuševanja zamočvirjenih in vlažnih površin, ureditvi skupnih pregonskih pašnikov, .uvajanju selekcije v živinoreji, organiziranju proizvodnje kvalitetnih semen ( predvsem krompirja in pšenice) itd., bodo z vsakim, pa tudi malim uspehom opravičili naziv kmetijske zadruge. Le s tako zadrugo bodo upravljali vsi napredni kmetje, vodili nad njo kontrolo in skrbeli za njen razvoj. Uslužbenci zadruge pa bodo Izvajali samo sklepe občnega zbora in upravnega odbora, ne pa z zadrugo upravljali, kot je danes često primer. 2e iz vsega tega je razvidno, da je v splošnih kmetijskih zadrugah potrebno na letošnjih letnih občnih zborih sprejeti nova pravila, ki bodo zadrugo povezala z življenjem in terenom, na katerem obstoja, v katerih bo pa tudi nakazan odnos SKZ do naše socialistične družbe. V pravilih je potrebno tudi poskrbeti za to, da bodo zadružniki čimbolj materialno zainteresirani nad delom SZK. To naj se odraža tudi v delitvi dobička, Po predlogu Glavne zadružne zveze LRS se lahko v pravilih predvidi delitev dobička do 20 odstotkov članov v razmerju z njihovim poslovanjem z zadrugo. Priporočljivo pa je, da se bo znesek, ki bo določen v ta namen, delil v obliki umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, krepkih krmil in podobnega. Ostalih 80 odstotkov dobička pa bodo kmetjo-zndružniki uporabili V skupne namene, prav za krepitev onih panog, ki jih bodo predvideli z gospodarskim načrtom ln v pravilih. O vsem tem naj se člani SKZ še pred občnimi zbori temeljito pomenijo. Ing. Rado Llnzner Delovna konferenca Združenja rezervnih iev okrasa V nedeljo 23. novembra Je bila Kočevju delovna ixin 11 ,• .■,ii i ZROJ s predsedniki ln tajniki pododborov. Konferenca Je analizirala dosedanje slabosti organizacije ln obenem sprejela sklepe za njeno poživitev ln vsestransko delovanje. Iz poročil, ki so Jih podajali predsednik) pododborov, je bilo razvidno, da Je združenje kljub nekaterim slabostim vendarle doseglo priličen uspeh. Poleg predavanj, ki so bila organizirana v Kočevju, Kibnicl tn Kočevski Reki, Je članstvo sodelovalo pri raznih mam-vrih, partizanskem maršu, delovnih izletih itd. Med sprejetimi sklepi Je tudi perspektivni plan dela združenja, napredovanja zaslužnih borcev ln vprašanje teritorialne razdelitve, da bi vsi člani združenja lahko sodelovali pri izvajanju plana. Na koncu konference so prisotni delegati poslali resolucijo CO Združenja rezervnih oficirjev v Beogradu, v kateri izražajo Obvestilo Društvo prijateljev mladine v Novem mestu sporoča vsem sindikatom, tovurnam, podjetjem, ustanovam in posameznikom, da je za prispevke za Novoletno jelko odprlo pri podr. Narodne banke v Novem mestu svojo računsko knjižico. Prosimo, nakazujte prispevke za obdaritve naših otrok, na rač-knj.iž štev. 656-4200. Društvo prijateljev mladine v Novem mestu I solidarnost > tik repom odbora časti UftOJ, i da se dostdiiiiu predsednik l.|i/i>udrag Dju-ric odstrani iz predsedniškega mesta ter se mu kot plačanemu agentu informblroja. vzame čin gencralma.iorja. Vsi navzoči so pozdravili novega predsednika, generalnega podpolkovnika Mljalka Todorovića In obljubili, da bodo sklepe konicrence prenesli v življenje In tako dvignili organizacijo na največjo raven. Poleg navedene resolucije so poslali pozdravni telegram tovarišu Borisu Kidriču, predsedniku gospodarskega sveta FI.RJ, in mu zaželeli skorajšnjega ozdravljenja, da bi lahko še nadalje vodil naš« gospodarstvo z uspehi kot do sedaj, v čimprejšnjo socialistično Izgradnjo. Skrb za bivše borce in otroke padlih borcev Centralni odbor Zveze borcev in vojnih invalidov j .igosla vi je v Beogradu sla sestavila komisijo, ki bo po vseh republikah proučevala kako je preskrbljeno za bivše borce, za njihove otroke in za otroke padlih borcev, katerim ie treba nudit j posebno pomoč pri učenju in . zaposlitvi. Dalo teh komisij mora biti zaključeno ,do 20. decembra t. 1. K roo< Noje izkušnje s silosnimi jamami in silno krmo lahko odpremo bomo že porabili toliko listja, da bodo lahko prišli do njih. Torej model sem imel, prostor pa sem si izbral v listnici. Z obročem sem zarisal notranje lice silosa. Za beton pa sem zarisal 10 cm večji krog. Pri kopa nju jame sem z obročem večkrat preizkušal, če je vedno pravilno velika Če bi bila prevelika bi šlo preveč betona, premajhna pa tudi ne bi ustrezala. Izkopal sem 2 m globoko jamo Ko je bila skopana sem postavil vanjo model, za katerim sem imel 10 cm prostora za beton. Ce naredimo model, ki ima 1,5 m premera in je lm visok in jamo pravilno izkopljemo, da bo za modelom točno 10 cm prostora, porabimo za betonsko steno pol kubičnega metra peska in 1 vrečo cementa. Beton za modelom moramo dobro stolči. Cez nekaj dni je beton že toliko suh in trd, da model lahko odstranimo, stene lepo izgladimo in del jame je gotov. Opaž sem naredil tik vrha. postavil model, znova naredil beton iu zabetonira! kot prvič. Tako sem naredil jamo do vrha Nato sem spet opazil in postavil model Ker ni bilo več zemlje sem model obložil z deskami. Model je okrogel, zunanji opaž je na štiri vogle, ki sem jim dodal kamenja, da ni šlo preveč betona. Jama je bila gotova. Iz ene vreče cementa sem napravil fino malto, s katero sem pogladi! vso jamo. Malto, ki mi je med gladenjem padala na tla. sem porabil za tlak Da naredimo jamo 1 m nad zemljo je dobro, ker tn nad-zemska površina odgovarja za ograjo. Jama, narejena tik zemlje, je nevarna, ker lahko pade kdo vanjo. Ce pa imamo talno vodo, naredimo silos v obliki stolpa. Za vsako jamo sem porabil štiri vreče cementa. V eno tako jamo sem stlačil 3 voze sveže zrezane krme. Morda bo kdo dvomil, da se naredi jama iz štirih vreč cementa. Imam šest takih jam, ki sem jih napravil leta 1956. Štiri imam v listnici pri hlevu za govejo živino po tri metre globoke, dve pa pri hlevu za prašiče po dva metra globoki. Vse jame so še prav take, kot so bile prvi dan. Bolje je Imeti več manjših jam kot eno veliko, ker veliko je teže enkrat napolniti in tudi pokrmiti. V okroglih jamah se krma bolje stlači in laže zapre. Manjše jame kot 1,5 m premera ne priporočam. Ce je jama preozka, krmo težko jemljemo iz nje. Se eno dobro stran ima silosna jama Ko je spomladi iu jeseni jama pra/na napeljemo vanjo vodo s streh in take imamo doma dovolj vode. Ce nam 6 kakšno leto sadje dobro obrodi in ga ne moremo prodati, lahko stlačimo vse tropine v silosno jamo iri žganja bo dovolj. Letos sem videl veliko kom/-, ki je bila posejana vsevprek, nikjer pa nisem opazil posejane v vrstah. Jaz jo sejem, vedno takole: naredim jarke kot za spomladansko koruzo, sejem pa jo bolj gosto. Okopljem jo dvakrat. Zraste ve- lika in skoro vsaka naredi strok, kar izboljša krmo Ker ima močna šb-hla tudi ne poleže, saj pnlr/ano koruzo je težko kositi ali žeti. Silosno jamo napolnim takole- /.režem vso zeleno koruzo in jo razgrnem po podu. Potem pripeljem vo/. ulaviea ali detelje, kar tudi zre/em m razgrnem po koruzi Ko je vse zre/a no. |( mljem od kraja, da se vse zmeša, ter -.tlačim v -jame. Med• tlačenjem dodajam soli in sicer v vsako jamo- lu do 15 kg Ko je jama polna krmo otežim s pvdenj debelo ilovico, Ilovica obte/i in prepn-či. dostop zraka, moramo pa jo večkrat poškropiti m pogladiti, da ne razpoka Krma se skisa v šestih tednih. ■ Po tem času pa jo lahko že krmimo. Ko se živina no to krmo privadi, jo prav rada žre. Prrneseš koš silosa v hlev in že prične mukati in tako po svoje pove. da ji je ta krma všeč. Ce kdaj pozabim dati kravam krme iz silosa mi /ena takoj pove: »Danes pa krave niso dobile silosa, sem malo riamol/la«. Silosna krma res dobro vpliva na mlečnost krav. Geslo naj bi bilo — k vsakemu hlevu silosi Koliko občin je, kjer ni nobenega silosa. Poznam skoraj vse hli/tip odrine in se najbrže ne motim. Občina Skoejan ima tri sifosne jame. Sinafjeta dve. Mokronog pa "Šestnajst V občini Tr/išče ne vefn za ' nolieno. pa tudi v Trebelnem ne. Radoveden serTl katera občina ima največ jam m kako 'so' z njimi' zadovoljni. "*•"' ' 'frartr" Poletfšpk Lakenc pri Mokronogu V nedeljo 7. decembra bodo volivci izmed velikega števila izvoljenih kandidatov izbirali, kdo jih bo zastopal v občinskem in okrajnem ljudskem odboru. Od njih odločitve je odvisno, ali bodo prišli v ljudske odbore ros najboljši, gospodarsko in politično razgledani ter stvari socializma predani ljudje, ki bodo videli in upoštevali predvsem interese skupnosti, ali bodo prišli taki, ki mislijo, da je sedaj dozorel njihov čas in se lahko vrinejo \ organe ljudske oblasti ter zagospodari jo v prifl sebi in svojim najbližjim. No, v veliki večini so se volivci odločili že pri izbiri kandidatov, tam pa, kjer 60 se navzlic temu vsilili na kandidatno listo ljudje slabe politične in moralne preteklosti, bodo pošteni volivci* predvsem pa člani množičnih organizacij na sam dan volitev obračunali z njimi. Njih imena bodo na volilnem listku pustili nedotaknjena , imena kandidatov, za katere vedo, da bodo vodili ljudski odbor tako. kot zahtevajo interesi skupnosti, pa bodo po vrstnem redu obkrožili s svinčnikom okrog tekoče štovjlke posameznega kandidata, kandidatov je povsod veliko, najmanj dvakrat več. kot bo izvoljenih odbornikov, tako da bo možna izbira. Zadnja dva tedna pred volitvami HO bili po vseh vaških organizacijah OF sestanki frontoveev, ki so Se posebej pretresali že izvoljene kandidate in se pogovorili o samih volitvah in drugih nalogah organizacij. Na splošno so bili frontni sestanki bolj obiskani kot zbori volivcev, kar je dokaz večjega političnega dela organizacij in vedno večjegn zanimanja za volitve. Na frontnih sestankih pa je bilo odkritih v več primerih nekaj grobih napak, ki so se dogodile na zborih volivcev, tako v samt pripravi kot pri izbiri kandidatov. Pasivno zadržanje krajevnih organizacij in aktivistov so izkoristil i posamezni Špekulanti bodisi za vrinjoujc svojih kandidatov, bodici za Širjenje nerazpo-lOŽenja volivcev. Tako so na Ve| Cir-niku neki aktivistici kar med nekaj ljudmi izbrali kandidate in so trdili, rja je bilo to luipravljeno na zboru volivcev, ki ga v resnici niti ni bilo, ker večina volivcev zanj sploh ni vedela Zalo je bilo potrebno sklicati ponovno /bor volivcev, da so lahko izvid ili kandidate na zakoniti način. Na Dolnjih SuŠicafa so frontovci v zadnjem trenutku preprečili, da ni prišel na kandidai- IZVOL1TEV NOVIH LJUDSKIH ODBOROV POMENI NADALJNJI KORAK V RAZVIJANJU SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE no listo edini belogardist v tem kraju. Na škovcii so hoteli vriniti v kandidatno listo največjega kmeta špami, češ, sedaj ni toliko dela na občini in bo lahko izvrševal svojo nalogo. Seveda, dokler je bilo več dola na krajevnih ljudskih odborih, ko je bilo treba izpolnjevati obvezno oddajo, takrat takim velikim kmetom odborniško mesto ni dišalo. To je bila v resnici sicer nujna, toda nikomur prijetna stvar in bi tak velik kmet, če bi bil odbornik, moral najprej pri sebj začeti z obvezno oddajo ,tako pa 6e je lahko na vse načine izmikal. V šmarjeških toplicah so se prvotno izjavili, da bodo volilj samo takega »... Komunisti Imajo dolžnost, da s silo svojega prepričanja, z aktivnim političnim delom brez vsakršnih administrativnih mer, predvsem pa brez vsakega družbenega privilegija odigrajo aktivno vodečo vlogo v političnem življenju. Vodečo v smislu neprestanega vzgajan ja delovnih ljudi, da postajajo zavestni svojih pravic, da se jih poslužujejo v boju proti vsem tistim, ki bi delovnim ljudem hoteli iztrgati plodove socialistične revolucije iz rok, ki bi se hoteli v kakršni koli obliki okoriščati z delom drugih ljudi.« Vida Tomšič kandidata, ki bo zgradil vodovod, največjo l>esedo pri tem pa je imel kmet Borse, ki se vedno zna potegniti za svoje osebne koristi, saj izgleda, da tudi pri elektrifikaciji naselja nima popolnoma čistih rok in računov. Sicer je res v teh vaseh nujno potrebna izboljšava splošnih higienskih ra/mer, toda to bo lahko uredila le ljudska oblast s pomočjo vseh domačinov, ne pa en sam odbornik, pa na i bi bil to magari tudi sam prebrihtni Hor.se. Na Čatežu so hoteli na vsak način vriniti na kandidatno listo bivšega črnorokea Lesjaka, čeprav se sam ni potegoval za to mesto. Poleg navedenih primerov poizkusov sovražnika, da vrine svoje ljudi med kandidate ali kako drugače odvrne volivce od zanimanja za volitve, pa jo bilo seveda tudi ogromno dobrih razgovorov in pametnih predlogov, ki jih je treba upoštevati in o njih še razpravljati. V Šmarjeti in okolici so volivci, potem, ko so spoznali sovražno propagando in njen namen, zelo veliko razpravljali o zimskem izobraževalnem delu. za katero je tam splošno zanimanje. V Skoejan u so žene postavile vrsto perečih vprašanj, ki jih težijo in jih bo treba Čimprej rešiti. Vse večje vasi imajo zdravstvene postaje in ambulante, le Skoejan s svojo okolico je nima. Na občini se vedno izgovarjajo, da ne morejo NOVOMEščANI, VOLIMO VSI DO 12. URE! Predanost Novega mesta veliki stvari naše narodnoosvobodilne borbe in vseljudske revolucije je bila doslej že neštetokrat izpričana. Ob vsakih volitvah smo znova dokazali, da stojimo trdno ob našem vodstvu in da se dobro zavedamo, da je edina pravilna pot, na katero smo pod vodstvom Komunistične partije stopili, trdno sklenjeni v Osvobodilni fronti, že leta 1941. Težko prizadeto mesto je potrebovalo v letih obnove, posebno pa v zadnjih dveh letih, ogromne zneske, da je lahko zacelilo svoje najtežje rane. S pomočjo ljudske oblasti smo predvsem letos v obnavljanju in izgrajevanju mesta naredili ogromen korak naprej, saj se je domala delalo prav v vseh kotičkih mesta, na stranskih ulicah, na glavni cesti, na stavbah, novogradnjah in preurejevanjih. Nad 23.000 prostovoljnih delovnih ur so prispevali samo letos novomeški delovni kolektivi in frontovci, skupna vrednost opravljenega prostovoljnega dela pa znaša nad milijon dinarjev. Ogromne zneske, ki smo jih vložili v to delo, so prispevali naši delovni kolektivi, so sadovi žulja-vih rok delovnih ljudi Novega mesta. V predvolilni kampanji smo se živahno pripravljali na nedeljski praznik — na volitve novega ljudskega odbora mestne občine in okrajnega ljudskega zbora. Za bodoči odbor mestne občine kandidira 69 kandidatov, od teh 16 žena in 53 moških. Izmed teh je 13 delavcev 3 kmetje, 8 gospodinj, 6 obrtnikov, 5 upokojencev in 34 uslužbencev. Novi ljudski odbor mestne občine bo postavljen pred izredno odgovorne naloge, ki jih bo moral izvršiti v svoji poslovni dobi. Velika enotnost in pripravljenost za delo, ki so jo letos pokazali Novomeščani, bo terjala tudi v bodoče od mestne občine vsestransko prizadevnost, da za dvig življenjske ravni naredimo vse, kar je v naših močeh. Zato ljudskemu odboru nove občine ne bo težko uresničiti programa, ki sta ga predlagala Partija in Fronta Novega mesta. Pred nami so naslednje naloge: Zgraditi in opremiti 12-stanovanj-sko zgradbo v bivši Stemburjevi ulici (namesto planiranega Sindikalnega doma), s katero bo vsaj delno omiljena stanovanjska kriza v mestu. Na vodovodu bo treba nadaljevati začeta dela, saj neurejen oz. nezadosten vodovod upravičeno vzbuja hudo kri v vseh ti-tih predelih mesta, ki so stalno ali včasih brez vode. S tlakovanjem glavne ceste bo treba nadaljevati tako proti kolodvoru kakor proti Žabji vasi. Postavitev nove moderne klavnice je nujna potreba mesta in njegovega razvoja, je pa to tudi seveda naloga upravnega odbora klavnice same! Tržni prostor moramo v letu 1953 končno dograditi in vzpostaviti. Most za pešce ob železniškem mostu je ena izmed nadaljnjih nalog, ki jo bodo posebno toplo pozdravili prebivalci Irce vasi, okoličani in Kandijčani. Z zgraditvijo tega mostu bo precej pridobilo tudi kopališče na Loki, zato bo naloga ljudskega odbora mestne občine, da uresniči tudi to vprašanje. — Vsestranska pomoč »Partizanu« za zgraditev stadiona na Loki bo nov dokaz, kako skrbi ljudska oblast za zdravo rast delovnih ljudi. Volivci Novega mesta! Za uresničitev vseh teh in še drugih nalog bomo v nedeljo glasovali in volili v ljudski odbor naj delavne j še izmed predlaganih kandidatov! Njim bomo zaupali uresničitev postavljenih nalog, ko pa bodo izvoljeni, jim bomo pomagali vsi, da bo Novo mesto zaživelo lepše, kulturnejše in prijetnejše življenje! Zato vsi na volišče! Volimo socializmu predane tovariši če in tovariše, 1 saj volimo za našo srečo, za našo bodočnost, za mir in kruh na svetu! dobiti primernega prostora, žene pa so same našle prostor. Se pravi, da ni bilo resne volje, da se ta nujna zdravstvena zadeva uredi v korist prebivalstva. Poleg tega so žene postavile še naslednja vprašanja, na katera morajo merodajni odgovoriti; Zakaj plačuje trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze Novo mesto mleko po 7 din, krško podjetje pa da 14 din za liter? Zakaj stane otroška »žaba« iste kvalitete v trgovini kmetijske zadruge na Dobravi 90 din več kot v škocjanu? Zakaj je meso v Krškem ceneje za deset dinarjev pri kilogramu kot je v .škocjanu; zakaj je državna trgovina v škocjanu že od avgusta zaprta, med tem ko so pred trgovino kmetijske zadruge vrste ob vsaki priliki? Se veliko takih in podobnih vprašanj so postavilo žene v škocjanu na predvolilnem sestanku. Ponekod so frontovci tudi kritizirali slabo udeležho delavcev in uslužbencev na zborih volivcev. Tako je železničar kic i/ Hiške vasi izjavil, da nima nič od sestanka, železničar Janez Zupan, tudi i/, okolice Mirne )>eči, pa je rekel, da je baje sedaj ravno tak, kot je bil takrat, ko je šel v belo gardo. Železničar Franc Tori in njegova žena sta vr-I nila legitimacije OF, češ, da jima niso potrebne. Precej je še takih delavcev in uslužbencev celo v državnih podjetjih, ki ne čutijo potrebe, da bi bili člani OF. Takim bi morale naše politične organizacije posvetiti več pažnje in tudi zastaviti samo ono vprašanje, ki ga pravzaprav zasluži. Na Trebelnem so volivci ostro kritizirali razmere v zadružni ekonomiji. Dočim ima ekonomija le pet govejih okostnjakov, ima vsak član vsaj po dve glavi prav lepe goveje živine. Za člana ekonomije Zoljnika so povedali, da jo lotos prodal 90<) kg krompirja, to je več kot katerikoli kmet v tem kraju. To je dokaz, da člani delajo na svoji zemlji, zadružno pa zanemarjajo. Tako gospodarjenje ni niti malo v prid krepitvi zadružništva. Tudi za dobro voljo pred volitvami skrbijo posamezniki. Tako Jožo Ucman iz Dolža vneto širi bajko, da je Italija napovedala vojno Jugoslaviji. Kdor mu takoj ne verjame, pa pravi, da če še ni. bo pa takoj po volitvah. Raje je s to svojo prozorno strahopetno trditvijo povzročil, da mačke na Dolžu in okolici hodijo bolj tiho, kot so dosedaj iz samega strahu pred Lahi. Tudi na Trebelnem in okoliških vaseh se širijo govorice, da bo takoj p0 volitvah drugače. Te govorice širi celo odbornik Krese. Kmetje trdijo, da bo ta napoved kar držala, kajti če ne pred volitvami, bo pa kmalu po volitvah zapadel sne,? in nastopila bo zima, volivci pa bodo že na dan volitev krsnili Kreseta, da bo od k resa 1 za vodno iz položaja ljudskega odbornika. V Bidni vasi so posamezniki hudi, ker ni prodrl s svojo listo Žagar. Na čelu vseh nezadnvoljnežev pa je član volilne komisije Žužek, ki doslej še ni nobenkrat volil in pravi, da se bo tudi 7. decembra rajši odstranil. V Jel-ševcu je bivši predsednik KLO, ki se ne udeleži nobenega sestanka in že .naprej zatrjuje, da ne bo šel na volišče. Vsi ti poizkusi raznih Ucmanov, Kresetov in Žužkov ter podobnih so tako revni, da o njih ni vredno govoriti. To so žo močno uvenele podaljšane roke našim poštenim in zavednim ljudem dobro znane tuje sile, ki ji naša socialistična stvarnost povzroča vsak dan huje preglavice. Kaj bi Vatikan počel, če ne bi imel med nami še nekaj takih Ucmanov in Kresetov? Prav nikogar ne bi več imel. ki bi se hotel še potegovati za njegove in ne svoje lastne interese, ki bi hotel dobro tujcu, svojemu narodu pa slabo. F, strici Ucmani. Kreseti in Žužki, take trditve, zavajanja in prorokovanja pri nas davno »ne palijo« več. kaj boljšega bi se mora'i izmisliti! Pa verjetno vam drugega niso sporočili in naročili, sni vedo, da nimajo veliko upanja, še tisto malo pa jim bomo izbili iz glave volivci sami 7. decembra, ko bomo izmed dobrih izbrali najboljše kandidate za ljudske odbornike! V oehkem novoletnem nagradnem žrebanju uam nudimo zastonj KUHINJSKO OPREMO ln naslednje praktične nagrade: kauč — kamgarn za moško obleko — 3000 kosov zidne opeke — prašiča — sobno peč — dva para čevljev — ročni voziček — par moških in par ženskih čevljev — vrbopletarske izdelke — knjige, liker, perilo itd. Poleg tega, da so vsi redni naročniki Dolenjskega lista, ki imajo plačano tekočo naročnino, brezplačno nezgodno zavarovani s kolektivno zavarovalno polico pri Državnem zavarovalnem zavodu za 10.00» din za primer smrti zaradi nezgode in za 20.000 din za primer trajne invalidnosti zaradi nezgode, pripravljamo tudi za januar 1953. leta veliko novoletno nagradno žrebanje. V njem bodo sodelovali vsi naši naročniki, žreb pa bo določil gornje nagrade le tistim izžrebancem, ki bodo imeli poravnano vso letošnjo naročnino, za leto 1953 pa se bodo vsaj do 15. januarja pred-plačali bodisi s celoletno, pol- ali vsaj četrtletno naročnino Vrednost vseh nagrad znaša čez 150.000 dinarjev. Nagrade bodo po 15. decembru razstavljene v prostorih novomeške veletrgovine ROG na Glavnem trgu, dan žrebanja pa bomo pravočasno objavili. 2rebanje bo pod nadzorstvom posebne komisije, sestavljene iz dveh članov uredništva in uprave lista ter treh naročnikov Dolenjskega lista. Poštne položnice za naročnino za leto 1953 bomo poslali vsem starim in novim naročnikom v zadnji decembrski številki našega tednika hkrati s koledarjem za 1. 1953. Ce Dolenjskega lista še ne dobivate po pošti kot njegov stalni naročnik, ga čimprej naročite! Pošljite nam naslove znancev, sorodnikov in prijateljem, da jim pošljemo list brezplačno na ogled! — Naročajte DOLENJSKI LIST svojcem-izseljencem, nadvse hvaležni vam bodo za pozdrave iz stare domovine! Uprava Dolenjskega lista, NOVO MESTO — poštni predal 33 O odkritju spomenika žrtvam NOB tn fašističnega terorja v Žabji vasi smo v našem tedniku pred kratkim že pisali. Danes objavljamo sliko spomenika >n njegove okolice. Tekmovanje med frontnimi organizacijami kočevskega in novomeškega okraja je dalo prav lepe uspehe Frontne organizacije kočevskega okraja so v čast VI. kongresa ZKJ napovedale tekmovanje organizacijam novomeškega okraja, ki so to napoved sprejele in še razširile točke tekmovanja. Napoved tekmovanja je bila objavljena v 36. številki Dolenjskega lista, točke pa so bile: v katerem okraju bodo imeli v času tekmovanja več političnih in gospodarskih predavanj; v katerem okraju bo v tem času več kulturnih prireditev; v katerem okraju bo večja udeležba frontoveev na odprtih partijskih sestankih; v katerem okraju bo sprejetih več novih članov v frontne organizacije. Dalje so bile med točkami tekmovanja še prostovoljno delo, pobiranje članarine in razdelitev novih legitimacij. Po zaključku tekmovanja sta oba okrajna odbora OF sporazumno poslala na uredništvo našega lista zaključna poročila, iz katerih je razvidno navzlic pomanjkljivim podatkom, da so frontne organizacije v obeh okrajih v času tekmovanja izredno razvile svojo dejavnost, tako da je težko reči, kdo je bil na splošno najboljši. Po številu članov Fronte nasproti volilnim upravičencem vsekakor prednjači kočevski okraj. Poročilo kočevskega okraja govori o veliki aktivnosti žena v času tekmovanja, posebno na območju občinskega odbora OF Ribnica, ter o dobri povezavi med vsemi organizacijami. V občini Kočevska Reka so vsi volivci tudi člani OF. Takega primera v novomeškem okraju še ni. Toda za ocenjevanje rezultata moramo upoštevati predvsem tekmovalne točke. Po poslanih poročilih so uspehi taki: Novomeški okraj: političnih predavanj, 82, strokovnih 25, kulturnih pri- ZENE IZ PODGORJA NAM PIŠEJO reditev 25, akademij in internih proslav 65; udeležba frontoveev na odprtih partijskih sestankih 35%, na novo sprejetih 235 članov, pobrana članarina 70%, razdeljene nove legitimacije do 98%, prostovoljnih delovnih ur. 75.000. Kočevski okraj: političnih predavanj 8, gospodarsko-strokovnih 9, kulturnih prireditev 12 (sodelovanja frontoveev na odprtih partijskih sestankih ni mogoče oceniti, ker je poročilo deloma v odstokih in deloma v številu), na novo sprejetih 139 članov, članarina pobrana do 90%, legitimacije razdeljene do 99 odstotkov, prostovoljnih delovnih ur 28.450. Upoštevajoč velikost posameznih okrajev in dosežene uspehe, sodimo, da je novomeški okraj dosegel boljše uspehe pri političnih in strokovnih predavanjih, pri kulturnih prireditvah, pri sprejemu novih članov in prostovoljnem delu, dočim je kočevski okraj močno prekosil novomeškega pri plačevanju in odvajanju članarine ter v razdelitvi legitimacij. Vsak okraj zaznamuje v tem času po en nov vaški odbor OF, iz poročil pa je tudi razvidno, da je kočevski okraj pri usposabljanju vaških odborov OF dosegel večje uspehe kot novomeški. Ce pri tem upoštevamo, da so frontne organizacije v času t.okmovanj.-i močno poživile tudi delo odborov AFZ in da so frontne organizacije novomeškega okraja vložile obilo truda in deli v organizacijo ln priprave za proslavo desete obletnice ustanovitve prvih štirih slovenskih partizanskih brigad, potem lahko samo ugotovimo, da so bili v času tekmovanja doseženi v obeh okrajih nadvse lepi uspehi. Me bomo vztrajale • • Predvolilni sestanki so spravili na noge tudi naše Podgorje. Na dobro pripravljenih zborih volivcev in predvolilnih sestankih OF smo si odkrito pogledali v oči. Temeljito smo se pomenile tokrat tudi žene, ki so bile na vseh sestankih dobro zastopane. Tudi o šolskih vprašanjih in otrocih je tekla beseda, saj se pri nas še vse prerado mladino samo kritizira in postrani gleda, pomaga pa se ji veliko premalo, pa tudi — nič ponekod. Volivci so se živahno oglašali. Mar-sikakšne dobre predloge so postavljali, pa tudi kaj slabega je bilo seveda vmes. Ponekod so n. pr. celo cesarja Franca Jožefa izvlekli na svetlo. Rajnki cesar je baje trdil ob vsaki priliki, da je kmet steber države, ki redi in vzdržuje vse na svetu, no, prav vse (najbolj menda seveda sam cesarski dvor, ki je tako lepo živel ,pa nič delal!). Gotovo že slutite, kam je tokrat pes taco molil. V davke, kam drugam neki! Od Kocjanove mame pa do zadnjega, z nedeljskim Žaga rjovim žganjem po-žegnanega grla možakarja so vsi. trdili, da so davki previsoki. Slišalo se je tudi. da bomo pomoč iz Zahoda drago plačali, mnogi pa da ne bodo šli na volišča, ker pri nas ne zvoni, v partizanski vasi Gaberje pa. Takih reči iz ust vedno nezadovoljnih godrnjačev smo slišale seveda že več. Napete živce je mojstrsko umirili tovarišiea Krna Musarjeva. ravnateljica novomeškega učiteljišča. Podčrtala je, koliko dajejo delavci za komunalne potrebe, koliko za splošne državne potrebe in za našo obrambo v obliki svojih prispevkov, to je od dela svojih rok, in koliko prispevamo kmetje v davkih. Svoje dokazovanje je podkrepila s številkami, ki so kar sapo jemale. Zvedeli smo tudi, zakaj v Gaber -ju zvoni, pri nas pa ne. j Potipalj smo tudi državne nameščence, delavce in upokojence, ker si J menda vsi »ne upajo« na sestanke in volitve. Dokazali smo jim, da nam jo njihova pomoč zelo dobrodošla. Po vsem tem bomo šli v nedeljo 7. decembra vsi složno in prvi na volišče! In če se je Kastrevčeva Francka iz llrušice izmuznila s kandidatne liste češ. »kaj bi se vtikala v stvari, ki so za moškec (česar ji ne bomo odpustile, ker je pokazala, da so žene dostikrat same še prav malo zavedne, kadar gre za naše pravice!), bomo zato ostal*' kandidatke vztrajale in dokazale, da so naših zmožnosti in pravic zavedamo. Vsak. kdor je napreden in pošten v srcu, pa bo tudi v Podgorju podprl kandidaturo naših žena! Priznanje novomeškim trgovinam K slavnostnemu izgledu Novega cnesta, ki je letos zelo dostojno proslavilo Praznik republike, je tokrat precej pripomoglo resnično lepo okrašeno lic-* mesta, Prav posebno so se topot izkazale novomeške trgovine, ki so okusno okrasile izložbe ter jih primerno osvetlile. Cele gruče prebivalcev — in tii|-cev — so se ustavljale pred najlepše okrašenimi izložbami, v katerih 6e nam jo odkrivala izredna pestrost v izbiri blaga, pravtako pa tudi lepa zaloga mnogih izdelkov, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. Tudi poklicni ocenjevalec ne bi bil v zadregi, komu prisoditi prvo mesto izmed vseh novomeških trgovin. Najlepše, najokusneje in zelo privlačno je bila urejena poslovalnica štev. t trg. vele-podojtja KOG na Glavnem trgu (bivši Medic), ki se lahko upravičeno meri tako po ureditvi, izbiri in okusu z naj- boljšim velemestnim trgovskim lokalom. Vse priznaje je treba dati poslo-vodkinji tov. Zinki SajetOvi in Ostalim uslužbencem te poslovalnice. —- Lep u in okusno so bile opremljene tudi p<> slovalnice drogerije, Zeleznine. Slove nija-Sporta ter ostale trgovine. Izložbe in razstave trgovskega blaga v soboto in nedeljo so nam potrdile, rja imamo sposobne poslovodje in nameščence. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo mladi učni kader v trgovskem poslovanju pravilno vzgojen, kakor ea potrebuje socialistična trgovina. Poki zalo pa se je tudi, da je tako, samo-vzpodbudno tekmovanje bolj napespn kot so obljube nagrad, ki so sprožile v septembru tekmovanje trgovskih poslovodij. Upamo, da nas bodo naši trg uslužbenci tudi v bodoče ob takih m podobnih praznikih tako prijetno presenečali. ./. (i Vodili nas bodo samo socializmu predani odborniki! 65 YG ^075 84 ZBORI VOLIVCEV SO NAKAZALI DELO novim ljudskim odborom Udeležba na zborih volivcev v črnomaljskem okraju je bila razmeroma prav dobra — najboljša v občini Vinica, s povprečno 48 odstotki, najslabša pa v obični Gradac s 16 odstotki. Povprečna udeležba za ves okraj je bila 13 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Poleg izvolitve 457 kandidatov za občinske ljudske odbore ter 93 kandidatov za okrajni ljudski odbor so volivci v skoraj vseh volilnih enotah razpravljali o gospodarskih zadevah kraja in okraja. Povsod je prišlo do izraza živo zanimanje volivcev za razne probleme, največ o tem, kako bi zboljšali svoje gospodarstvo in ga dvignili na višjo stopnjo. Sem in tja se je res pojavil na zboru tudi kak stokavec, največ zaradi davka, ki pa je moral spričo jasnih številk o dohodkih in denarnem prometu ter pravilnega gledanja večine davkoplačevalcev kaj kmalu utihniti. Ponekod se člani občinskih ljudskih odborov niso dovolj pripravili na poročila, ker je napravilo slab vtis na volivce. To naj bi bila šola vsem odbornikom za bodoče zbore volivcev, kajti vsak izvoljen odbornik ali član ljudskega odbora je po zakonu dolžan poročati svojim volivcem o svojem delu in o delu vsega ljudskega odbora. Volivci so na teh zborih in sestankih nakazali vrsto gospodarskih vprašanj, ki bodo koristno služila novim ljudskim odborom pri sestavi delovnega načrta za vso mandatno dobo, obenem pa jim bodo kažipot za bodoče delo ter osnova za mobilizacijo lokalnih virov za uresničitev postavljenega načrta. Na ljudskih odborih je sedaj, da bodo vse te zdrave predloge volivcev upoštevali in jih skušali s pomočjo vseh prebivalcev tudi uresničiti. Centralni belokranjskki vodovod je bil predmet, obširne razprave volivcev zainteresiranih vasi. zlasti črnomaljske občine. Ta je zamišljen in menda že projektiran z zajetjem izvira Dobli-čanke pri vasi Angeli in zgraditvijo velikega rezervoarja pri Tanči gori, od koder bi bile napeljane vodovodne cevi v vsa naselja do Kolpe Gradnja takega bo veljala težke milijone, ki iih seveda belokranjsko gospodarstvo samo ne zmore, vendar prebivalci pri tem lahko veliko pomagajo. O gradnji tega vodovoda je razpravljal tudi že okrajni ljudski odbor. Gradnja železnice od Črnomlja preko Vinice na Vrbovsko je bil drugI osrednji problem razpravljanja volil-cev. Ta železnica ni samo belokranjska, pač pa republiška zadeva, ker je to najbližja zveza Slovenije z Reko. Kmalu po prvi svetovni vojni se je začela močna časopisna kampanja zlasti pred vsakimi volitvami, za gradnjo železniške proge, ki bi vezala Slovpnijo s Sušakom. Prvotna trasa je bila določena iz Kočevja preko Poljanske doline na Vrbovsko, ki je bila tudi že zakoličena. Ker pa so se za to traso zavzemali predvsem demokrati, so klerikalci napravili svojo traso, in sicer iz Črnomlja na Vrbovsko tor nekaj let pred drugo svetovno vojno tudi pričeli z gradnjo Seveda so obljubljali, da bodo zgradili obe, pa je druga svetovna vojna napravila za vedno konec strankarskemu koritarstvu, obljubam ln metanju peska v oči prebivalstvu s samimi Mčetimi deli V stari Jugoslaviji je ;mela ta proga morda večji pomen, ker ie bila Reka pod italijanskim gospostvom, vendar bi imela vsekakor velik gospodarski pomen tudi v novi Jugo- slaviji in bo gradnja te proge prav gotovo na vrsti v prihodnjih letih. Okrajni ljudski odbor bo moral skrbeti, da bo gradnja proge čimprej prišla v zvezni načrt gradenj. Poleg teh dveh osrednjih, gospodarsko važnih problemih pa so volivci razpravljali tudi o vrsti drugih lokalnih gospodarskih zadevah, zlasti o po-vzdigu živinoreje, o sadjarstvu, vinogradništvu, splošnem zadružništvu, ki je do danes še zelo ozko, dalje o šolstvu in prosveti. Tako so v Starem trgu postavili zahtevo, da se že enkrat dogradi cesta Stari trg—Tanča gora— Dobliče. Prav tako je v tem kraju nujno potrebno zgraditi novo šolo in nižjo gimnazijo. Podobno zahtevo po nižji gimnaziji so postavili tudi v Adle-šičih, kjer so jo že imeli nekaj časa, pa je bila ukinjena. V Semiču so razpravljali o gradnji kopalnega bazena in prosvetnega doma. Predlagali so tudi, naj bi splošna kmetijska zadruga čimprej uredila vzorno drevesnico in trs-nico ter nastavila agronoma in veterinarja. O pametnih predlogih volilcev črnomaljske občine smo že poročali. Povsod je prišla do izraza skrb za šolstvo, ponekod pa so kritično ocenjevali tudi delo učiteljev. V Vinici je gradnja šole zelo nujna, saj šole sploh nimajo, ampak je pouk še vedno v zasebnih hišah. Mnogo je bilo razpravljanja o popravilu vaških potov, ureditvi studencev in vodnjakov. V tem oziru je bil dan predlog o ostrejših ukrepih proti tistim posameznikom, ki se takemu skupnemu delu izmikajo in se ne Ko odhajajo Vaši fantje tn možje na odsluženje vojaškega roka v JLA ali na orožne vaj^f Jim nikar ne pozabite naročiti tudi " Dolenjskega lista"' Vsak teden jim bo prinašal vse dolenjske novice in zanimivosti- zato Jim takoj pripravite to vesolje 1 Kaj bi tajili, tudi v zavedni Beli krajini se sem in tja najde kdo, ki mu današnji družbeni in gospodarski razvoj ni pogodu. Znano je namreč, da Belokrajnci zelo radi kritizirajo vsako napako in pomanjkljivost, to pa predvsem iz dobrih namenov in zato, ker so odkriti ter ne poznajo zahrbtnosti. Kdor bi jih sodil samo po tem, kako kritično ocenjujejo to in ono stvar, ne da bi poznal njih patriotično zavest in pravilni smisel kritike, ta bi se pošteno motil. Najboljši dokaz za to je, da vsaka sovražna parola v Beli krajini kaj hitro zgubi tla pod nogami. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi sovražniki napredka še in še poizkušali z raznimi sovražnimi parolami in tolmačenji, posebno še pred volitvami. Tako je tudi pred temi volitvami v Beli krajini tu in tam slišati kakšno veleumno trditev in sovražno parolo, za katero vsak pošten Belnkranjee ve. od kod prihaja in koliko je vredna, pa se ji zato samo pomilovalno smeje. Seveda je nekaj tudi omahljivcev. kimavcev in lahko-vernežev, ki jih taka parola vsaj za trenutek zbega in odtegne od pravilnega ocenjevanja trenutnega položaja. To je tudi edini uspeh, ki ga pri tem dosežejo pobudniki takih laži, vendar imajo tudi taki trenutni uspehi sovražnika lahko posledice za ljudi, ki jim nasedejo. Le poglejte, s čim »operirajo« pred temi volitvami: Strašno oguljena in preluknjana je parola, češ kaj bi šli na volišče, saj bodo izvoljeni tako tisti, ki so določeni To je že smešno prozorna laž, saj vsak volivec ve, da je na primer kandidatov za občinske ljudske odbore v črnomaljskem okraju 457, izvoljenih bo pa le 178. Volitve so tajne z listki in volivci bodo lahko Izbirali po svoji lastni presoji Kdo more vnaprej določiti, koga bodo volivci izbrali izmed treh kandidatov za eno odborniško mesto! Borba proti kandidaturi žena je ena najboli razširjenih in ie na žalost imela io sedaj največ uspeha. Zene so prodrle s svojimi kandidati samo tam, kjer so se same borile ln zavzele za to. Majhno število kandidatov pri tem pokorijo sklepom večine. Do sedaj je bila prav ta slabost, da ljudski odbori niso ničesar podvzeli proti tistim, ki niso upoštevali sklepov večine v korist skupnosti, velika in morda največja ovira za uspešnejša komunalna dela. Ljudske pobude v pogledu komunalne dejavnosti pa ni bilo v tistih volilnih enotah, kjer vlada med prebivalstvom politična nerazgledanost, kjer so ljudje še vedno pod vplivom starih političnih špekulantov, kjer vlada med njimi razprtija, ki izvira iz osebne lakomnosti Značilno je, da so te volilne enote znana stara klerikalna gnezda, kot je to na primer Krasinc, Boršt, Vranoviče in Božakovo. Tudi Suhor, ki se je med vojno dobro izkazal, plava danes v prav takih vodah kot prej naštete vasi. Ti vaščani napačno razumejo svobodo, seveda sebi v škodo. Samo od njih je odvisno, kdaj bodo to spoznali in ali bodo šli po poti ostalih vasi Bele krajine in vse Slovenije, ali pa bodo ostali za plotom v spodtiko vsem in v svojo lastno propast. Novoizvoljeni občinski in okrajni ljudski odbori, katerim bodo belokranjski volivci na volitvah 7. decembra dali svoje zaupanje, bodo morali upoštevati predloge svojih volivcev ter jih skušati v okviru možnosti uresničiti. Njih naloga bo tudi. da bodo zbore volivcev sklicevali redno, kot določa zakon, da se bodo na zbore dobro pripravili, tako da bodo odslej ti naši najnižji ljudski parlamenti resničen odraz sodelovanja vseh ljudi pri upravljanju splošnih državnih zadev. I številu ženskih volivcev (56 odstotkov vseh) je najbolj negativno spričevalo politične zavesti Belokranjcev pri teh volitvah. Belokranjci pač trdijo, da imajo žene močan vpliv na moške in s tem neposredno tudi na njihovo delo in zadržanje. Čeprav to do neke mere drži, pravilno pa tako stališče ni, in žene, še posebno belokranjske, bi za-zaslužile, da bi tudi neposredno odločale v javnem in gospodarskem življenju vasi, občine, okraja, republike in države. V Črnomlju so zagnali vik in krik gasilci, ko je okraj dodelil metliški gasilski četi tovorni avtomobil, češ da gre pri tem za »volilni golaž«. Pri tem pa nič ne pomislijo, da ima Črnomelj 13 tovornih avtomobilov, ki se jih v potrebi poslužujejo tudi gasilci, Metlika pa je imela do sedaj samo enega. Pra-vili.o odločitev okrajnega ljudskega odbora so hoteli sedaj izrabiti za to, da bi z lažnim prikazovanjem stvari in skrajno škodljivim razpihovanjem nasprotij med Metliko in Črnomljem vnesli zmedo in nezaupanje med volivce črnomaljskega sektorja. Kdo stoji za takim nastopom nekaterih gasilcev in komu tak nastop koristi, posebno zdaj pred volitvami, ni težko uganiti; o tem je naš list pisal že v zadnji številki. Tako, kot ga je pri taki Izbiri kandidatov in pripravah na volitve pihnil Anton Muc iz Čudnega sela, tako ga zlepa nihče ne pihne. Za njega trdijo, da je nosil črno kravato, ko je letos spremljal škofa Vouka po Bell krajini, ko pa gre na okraj ali drugI urad. pa si natakne rdečo: plašč torej obrača po vetru. Na kandidatno listo za občinski ljudski odbor je nekako še vskočil, rad bi pa še kandidiral za okrajni ljudski odbor Ker mu nI uspelo na zboru volivcev, je že mislil predložiti listo državljanov, pa mu tudi to nI uspelo. Da bi si pridobil zaupanje volivcev, je propagiral, da bi prestavili" sedanje pokopališče v Desincu — k1 je seveda na čisto primernem prostoru — h cerkvici Da bi to lahko napravil! bi morali navoziti najmanj 8000 kubikov i Z lovci na lepi spominski prireditvi in vzorni brakadi na Frati Vse priznanje zasluži okrajna lovska zveza Novo mesto za lepo zamisel, ki jo je ob sodelovanju lovskih družin novomeškega okraja tudi uresničila: Dan republike so proslavili na zgodovinski partizanski Frati v spomin na 24 padlih lovcev-partizanov novomeškega okraja v času NOB Drugi dan pa so organizirali vzorno lovsko braka-do. ki je pokazala zelo resno voljo, sposobnost organizatorjev in dolenjskih lovcev sploh, da začno z gojitvijo pravilnega lova. V tem pogledu pomeni ta brakada prelomnico v dosedanjem individualnem izvrševanju lova in naj bi jo vzele vse lovske družine kot osnovo. Moderni Putnikov avtobus iz Novega mesta nas je v soboto 29. novembra potegnil do partizanske koče na Frati, k|er se je zbralo ta večer okrog 6^ lovcev in H gostov iz vse Slovenije, med njimi tudi člani republiške lovske zvpze in delegati 21 lov. družin. Svečano sejo v koči je otvoril predsednik okrajne lovske zveze tovariš Bule iz Mirne in se je uvodoma spomnil vseh padlih lovcev partizanov, obenem pa pozdravil vse goste in lovce, kj so se udeležili te prve lovske spominske svečanosti Zunaj ob skupnem grobu padlih borcev v bližini koče je zagorel lovski ogenj, ki so ga obkolili vsi udeleženci proslave. Izza leve strani klobuka *o sneli smrekove vejice — lovske simbole — in jih vsi zapovrstjo zmetali v ogenj kot spomin na padlp solovee. V tiho mesečno noč je odjeknila salva iz lovskih pušk. tam na levi sredi gozdne jase se je zemlje, ker je prostor okrog cerkvice skalovit. Imajo pa Desinčani in Cudno-selčani dovolj bolj nujnih potreb, kamor bodo lahko vložili svoj denar, in zato bodo raje 7. decembra volili naprednega kmeta Franca Bohteta iz Zastave in Mišico iz Čudnega sela, kot pa muca z njegovimi muhastimi željami. Na Krasincu ga »veliki reveži« kronajo tudi sedaj čisto po svoje. Noben kandidat ni hotel podpisati kandidature, kar je bilo volivcem baje silno pogodu. Končno so se le premislili in podpisali, sicer bi ostali brez svojega zastopstva v občinskem ljudskem odboru. Njim so podobni tn jih seveda tudi skušajo posnemati, ne samo sedaj, pač pa so jih tudi med NOB, vaščani vasi Boršt, ki trdijo, da sploh nočejo nobenega odbornika iz svoje vasi. Tako imajo vaščani Vranovič vrednega brata, ker tudi oni nimajo Človeka, ki bi podpisal kandidaturo. Oj, kako resničen je pregovor, da »gljha vkup štriha«, še BožakovČane bi skupaj dali. pa bi imeli vso dično družbo cele Bele krajine zbrano. Te ne vodijo skupni interesi in napori za sožitje in nadaljnjo uspešno graditev lepšega življenja delovnih ljudi, pač pa osebna lakomnost, nevoščljivost, zavist, zloba, mržnja, pravdarstvo. splošna nerazgledanost In vse take druge napake in slabosti, ostanki nekdanjih starih časov, ki pa jih sovražniki napredka spretno razpihujejo med ljudmi. Uspeh pa imajo seveda samo tam. kjer so politične in ljudske organizacije samo na papirju aH pa jih sploh nI. K sreči so Belokrajnci razgledani ljudje in vedo, kako je treba stvari razumeti in kako postaviti To so dokazali že prej. zlasti pa med drugo svetovno vojno Kakor je bil med NOB bore majhen odstotek tistih, ki niso v njej sodelovali, tako 1e danes še manjši odstotek tistih, ki bi verjeli ln nasedali sovražnim poizkusom reakcije te ali one barve Zato bodo ljudle izbirali odbornike 7 decembra po svoji vo=;H ln prepričanju ln ne po pobožnih željah posameznih nezadovnljnežev. oglasil drugi ... V minuti molka so lovci počastili spomin na parile tovariše v času NOB. Da, bilo je ros lepo m ganlpvo ter bo prav gotovo ta svečanost vsem udeležencem ostala v spominu. Budnica z lovskim rogom ob 5. ari zjutraj nas je 30. novembra vse vrgla pokonru, čeprav se zvečer po proslavi ni nikomur mudilo spat, Vražji Poto-čar iz Mirne peči je izvabljal take iz svoje harmonike in pesmi lepih domačih in partizanskih je bilo toliko, da se res ni dalo spati. Zajtrku je sledil zbor vseh lovcev, pregled orožja in žrebanje stojišč. Člani lovske družine Novo mesto so namreč vsa stojišča v revirju označili s številkami. Torej je šel vsak lovec na mesto, za katero je potegnil številko. Tako te odpadlo vsako izbiranje boljših stojišč. V vzorni tišini so nato lovci zasedli stojišča, drug drugemu pa želeli >dober pogled.« Skupina gonjačev z nad 30 čistokrvnimi psi. braki, je med tem že nestrpno čakala znaka za začetek pocona. Točno ob S. uri je bil dan znak. Takrat se je začel koncert, ki je tako prijeten za vsakega lovca: križem po gošči in gozdu so šarili braki, njih hiv, hiv, hov, pa ie odmeval po vsem pobočju nad Globodolom in okolico proti Frati. Že so padali prvi posamezni streli. Koncert psov, strelov in trobentanja z lovskimi rogovi ni ponehal vse do konca dopoldanskega pogona. Kakšnih "50 strelov in več je parilo v tem času. Ubogi zajčki, lisice, prašiči in še medved, vse je moralo bežati. No, rezultat je pokazal, da vsi lovci le niso imeli »dobrega pogleda«: 7 zajčkov je končalo svoje strahopetno življenje od 50 in več strelov. Prašički so tudi tokrat srečno odnesli svojo ščetinasto kožo in menda še prav blizu lepih svetlih pušk . . . Fnako tudi zvitorppke. Po kosilu je bil premik na sektor Sela-Šumberk, kjer je bil pogon na zajce in lisice. Brezhibna organizacija in vzorna disciplina tudi tu ni popustila. Pokalo je bolj kot dopoldan, II zajcev in dve zvitorepki pa so bili žrtve tega pokanja. Sledil je še >zadnji pogon< pri Bukovcu v Trebnjem, ki je bil prav tako izvrstno pripravljen. Vsi, ki so se udeležili proslave in pogona, so bili polni priznanja lovcem novomeškega okraja za oboje. Le hudomušni Tone Čr»ae, ki je prišel na to lepo lovsko prireditev tam izpod Bece na Koroškem, je rekel, da je bila edina napaka pogona pač ta, da so psi prelili zaje n tistih >dobrega pogleda« in so jim šibre letele tja, kamor so streljali in ne tja, kamor so mislili____ Vso organizacijo prireditve in pogona fe vodil ob izdatni pomoči vseh članov novomeške lovske me ,,, ostalih članov okrajne lovske zveze tovariš dr. Dušan Smodej. Vsi udeleženci te lepe lovske prireditve naj bi si to vzeli za vzor, ker je tak način lova pot k lovski kulturi, kot je to na zaključku poudaril član republiške lovske zveze tovariš Cene Kranjc R. hirtro gonili zajce. Ta pripomba je šla na račun tistih lovcev, ki niso imeii v gostilnah zdraviliščih in kavarnah DOLENJSKI UST 0iako seje ffloievs med vojne lenil Dne 4. decembra zvečer, od devetih do četrt na deset »Moliti, moliti ne pa sc ga nacejnti ^sak večer«. Soeecjova J era miglja / ic/ikom m z bradico in s prsti. Jagode i lise po dlani. Ljudje pravijo, da so idoli pred leti. ko je bila še mlada, i meni kamri večkrat luč. Zdaj ko ie < v letih, misli na nebesa, sedi na zn-»ečku, sklepa roke in moli vse molitve naprej: »Češčena si Marija... Le čakaj T ranci, še trgalo te bo na stara letal Kar smej Bel Ko me ne bo več kost pri tosti, se boš spomnil na moje besede. Kar voli Matevža tega antikrista! Boš i iilel. kako ti bo hitel sv. Peter odpirat nebeška vrata na zadnjo uro...< Nato mora po sapo, če hoče nadaljevati svoje pobožne samogovore. »Milosti polna... In to ste možakarji, da vas ni sram. V peklu boste za zglavnike iti hudiči vas bodo smodili. Se ho hudo na svetu, če ne ho vere. Saj ste kot ivina. V cerkev ne, ampak ko so molitve, ste kot podivjani. Le kakšno živ-licnje ie to.« Jera je ob sapo, čeprav je potisnila jagodo komaj sredi dlani »Gospod je s teboj... In gospod nedolžnih in pra-v ičnih ne bo pozabil in jih ne bo. Tudi /a Jero bo prostorček v nebesih in se i bo blažena med ženami že kam stis- J nila...« I »Daj no Jera. bodi raje tiho Saj ni gospod bog naš predsednik Jane/, ki je spravil vso žlahto na stolčke. Presneto te zna zagrabiti in tenko boš cvilila ko te bo dobil v klešče. In to dobro vem. Zadnjič sem namreč vlačil čez dan iz hoste hlode. Zvečer me je nekaj prijelo v križu, tako da sem komaj dvakrat zajel iz kastrole in se mi je že ustavilo. Padel sem po postelji, veš, pa pride predme ranjki Francelj. tisti, k\ je imel tebe. Jera, nekam rad in si se tudi za njim kak teden ali dva kisaia. Pride in mi pravi, da je zato prišel k meni, ker se ve bahnice na te reči oe razumele. Da naj stopim do tebe, Jera, in ti povem, da bo trebe še pokore za grehe. Da je on. Francelj, nekoč sam videl in slišal svetnik«, ki piše gori karakteristike, kako je je/no robanid in si vihal brke, češ da Bogataj Jera ne bo videla nebeškega kraljestva. Da naj se Bogataj Jera spomni na neko pomladno noč v letu petintridesetem, ko je tisti bajtarski Matija rogovilil pod njenim oknom. In kaj je naredila takrat Jera? Je mar poklicala mater? Ne' Vse bele nageljne je zložila v kot. da je mogel notri. In takrat se je njemu, svetcu, ki pišp karakteristike, do srca zasmilil njen angel varuh, ki je pri-jokal pred nebeška vrata. Odtlej jc prihajal večkrat na leto pretakat solze, le zadnje tri leta ga ni To še nikakor ni dovolj, da b moda Jera v nebesa r istega usodnega dne so zacvetela In vse doslej cveto na njenem oknu rdeči nageljni. In Bog to vidi. Namesto, da bi se Jera spravila lepo v posteljo, na molila in prosila na smrt. opravi ta za vogali poštene ljudi, pometa pred tujimi pragi in opleta na vse strani s svojim strupenim jezikom. Da je poslala le malo koristnih molitev pred nebeška vrata. Kar pa zmoli pred volitvami nt popolnoma nič vredno, ker vpleta vmes vse preveč pozemske misli. Da naj se Jera resno pobriga za svoje k veličanje in naj pusti druge ljudi pH miru. — Prebudil sem se ves bled in babnica je rekla, da sem bolan Bolan nisem bil, le strah me je bilo zate.« Možje se režijo, da pluska vino iz kozarcev. Jera je onemela in nič več ji ne drsijo jagode med prsti. V zagati ie prvi hip samo Matija in trpi bolj kakor tisti, »ki je za nas trikrat gajžlan bil«. Ves solza n je po obrazu in ves i rdeč. Nato šele pride Jeri resnica v i glavo Iz zapečka zdrsne na tla, v hudi ihti zareglja nekaj o teh prokletih dedcih, ki jih še hudič ne bo maral in do j groba užaljena trešči skozi vrata in od ropota v kamro, kjer ji zdaj, ko je mraz, že kurijo v peči. ker je tako zapisano v testamentu. »Ha. Tone, dobro si to reč spelial. Pred volitvami je res najbolje da *e Jera zaklene v kamro in da čuti t kosteh strah pred smrtjo. Drugače n\ ie bile polne vse hiše. ker ne more Matevža. Matija, le unesi se in poglej raje malo t kozarce in ne pikaj tako z očmi. Bodi vesel, da si bil pri len prvi j n ne zadnji. Jaz bi za vriskal, a ti sediš tu kol smrtni greh Martin, zdaj vem, kje ga čevelj žuli. Polič je suh. jezik je suh. Skoči vendar v klet in ne bodi tako stisnjen. Tz tistega soda, ejj, ob zidu. A tako. čep je še notri.« Gospodar se smeji, odcedi polič 'n gre. Le kako Jero grize ob vsakih volit-J vah. Preje je prerokovala, da se bo prve pomladi nekaj spremenilo. Letos • i' minila sedma, a fantov iz Koroške I ni od nikoder. Zdaj šteje leta in * trese ob misli, da jo bo prezgodaj stisnilo.« »Saj je bo, od \eze jo bo ker r** na listi Matevž. Se zdaj jo ž Te, ker ie nHej, Matevž pozdravljen!« »T; o volku, volk iz hostel« »Sedi Matevž, boš kakšno pametno zinil!« »Daj, Martini, postavi polič predenj!« »Počakajmo, naj ulovi sapo in naj se mu jezik ogreje!« Matevž se slači površnik in skoraj mu je nerodno. »Pil ne bi«, pravi, »sem se samo oglasil, ker sem videl luč«. »Če ne boš pil, boš za kazen kaj povedal. In veš kaj? Tisto kako si med vojno vasoval pri Milenri. To ti ne gre nikdar iz jezika in samo brundaš, če te kdo kaj o tem vpraša. Vemo samo toliko, kolikor so raznesli drugi. Zdaj boš raje pil. kajne? No, na zdravje!« >Ne boste me, srakel Nocoj vam raje tudi to povem, kakor da bi pil.« Tone odpre ista, ker ne more verjeti, da je prav slišal. In vsi utihnejo, ker se doslej še ni zgodilo, da bi Matevž kdaj to reč pravil. »Hm, bila je zima, večer in pa mraz, da so se pod Čevlji delale iskre. Matevž. 6em si rekel, na straži si mi in tiho bodi in ne misli na Milenco. da bi te vrag. Imel sem takrat že čez trideset let, scefrano civilno suknjo, pištolo, dve bombi in nazadnje sem imel roke v ^58185 O čem odloča ljudski odbor? Prav o vseh stvareh, ki se tičejo našega življenja: o tem, koliko obratov bomo imeli in kakšnih, koliko trgovin, kako bodo te trgovine poslovale, ali bomo sezidali novo šolo, odprli nov otroški vrtec, gradili nove stanovanjske hiše, o tem, ali bomo imeli poleg železnice še kakšno drugo prevozno sredstvo, o tem, kako se bodo popravljale slabe ceste, gradile nove itd- Kako bi torej mogla manjkati v občinskem, mestnem ali okrajnem ljudskem odboru delovna žena, ki jo prav te stvari prenekaterikrat žulijo?! Spomini iz borbe pri Koppivnihu no Kočevskem Ni dolgo tega, kar sem bil na Kočevskem v svojem rojstnem kraju in se srečal s svojimi dragimi tovariši in borci ter skupno z njimi obujal spomine na doživetja v partizanskih dneh, spomine iz težkih, toda velikih in najslavnejših časov, v katerih je naš delovni človek tudi za ceno svojega življenja branil svoje nacionalne in socialne pravice. Razgovor je nanesel tudi na uspešne paritzanske boje z Nemci in belogardisti pri Koprivniku. Tn in pol leta težkih bojev je bilo za nami, ko smo v deževnih in meglenih novembrskih dneh 1944. leta bili z XVIII. divizijo v Suhi krajini. Tu smo skoraj vsak dan imeli večje ali manjše borbe s sovražnikom in s krvjo ter za ceno svojih življenj osvobajali našo lepo slovensko zemljo. Sovražniku smo delali velike preglavice, saj je naša naše divizije. Bilo je pozno ponoči, ko je prispelo k nam obvestilo štaba VII. korpusa s poveljem za protiofenzivo in odločen napad na prodirajočega sovražnika, ki ga je treba za vsako ceno uničiti ali odbiti iz osvobojenega ozemlja. Ze v prvih hudih spopadih edinic XV. divizije NOV in POS z Nemci in belogardisti so ti v Pribišju nad Se-mičem doživeli hude poraze. V ostrih partizanskih juriših je bila sovražna kolona popolnoma razbita in uničena. Nemci in belogardisti so pustili na bojišču nad 60 mrtvih in imeli nad 120 ranjenih. V njihovih vrstah je zavladal silen preplah, ki ga je spremljal paničen beg, tako da tudi mrtvih in ranjenih niso utegnili pobirati. Druga sovražna kolona ni naletela takoj na odpor naših edinic in je precej nemoteno prodirala skozi Kopriv- BuTcovo goro proti Beli krajini skozi vas Slaba gorica in Ovčjak preko Toplega vrha in Mavrlena, smo ob cesti našli veliko opuščenih vozov, naloženih z mrtvimi trupli Nemcev in belogardistov, ki so za svoje krvavo protiljudsko izdajalsko delo našli zasluženo plačilo. Jože Ožbolt, podpolkovnik DELO LJUDSKE TEHNIKE V KOČEVJU V zaeebku leta 19r>2. po reorganizaciji LT, so jo delovanje klubov LT zelo poživilo. Do tega Pasa je Ljudski tehnika v glavaem delovala samo v Kočevju in Ritmici, po osr*Iih kraiih in vaseh pa *e ni mojrla razviti. Na skupščini, ki je hila 20. marca, so »prejeli več sklepov za poiivitov dela Ljudsko tehnike. V Kočevju deluje padalska sekcija, ki jft pričela z začetniškim padalskim tečajem, na katerem je položilo i2T>it 12 mladincev in štiri mladinke Padalska sekcija v Rihpici je imela 15 tečajnikov, fci go v* i položili izpite in praktično Bkakali. Aeroklub Ko- vojska stalno pridobivala na svoji , nik in Nemško loko proti Črnomlju moči in ugledu doma in v svetu. Zato so Nemci in helogardisti hiteli zbirati svoje moči. da bi preprečili polet in skozi sektor, ki je bil v tem času slabo zavarovan s strani NOV in POS. Naša divizija pod poveljstvom komandanta hiter razvoj naše Narodnoosvobodilne i divizije Toneta Vidmarja-Loke je bila vojske. Z večjimi napadi so poskušali vdreti tudi na predele našega osvobojenega ozemlja. 13. novembra 1944 je nad 5000 mož nemške in belogardistične vojske hotelo vdreti v osvobojeno Belo krajino. Sovražnik je skoncentriral glavnino.svo-jih elitnih sil v Novem mestu in Kočevju, kjer je imel močno utrjene postojanke. Sem je prišlo več pokretnih belogardističnih bataljonov ter večjih in manjših nemških enot iz sosednjih postojank in tudi iz Ljubljane. Ta vpad ie nedvomno imel še drugi namen. Bil je zadnji poizkus obvladanja zaledja v postopnem umikanju njihovih razbitih edinic od juga, s katerimi so hoteli obdržati zveze. Bilo je zelo slabo, megleno in deževno jesensko vreme in naše edinice so bile od vsakodnevnih težkih borb močno utrujene in izčrpane. Sovražnik je začel prodirati iz Novega mesta preko Uršnih sel in Semiča naprej v Belo krajino. Drugi del sovražnikove vojske pa je prodiral iz Kočevja preko Koprivnika in Nemške loke v srce osvobojene Bele krajine — Črnomelj. Bil sem s svojo VIII. slovensko narodnoosvobodilno brigado v Suhi krajini, kjer so čakale tudi ostale edinice Mladina nižje gimnazije v Trebnjem napoveduje ob sprejemu v LMS tekmovanje vsem nižjim gimnazijam v Sloveniji Mladina nižje gimnazije Trebnje ie na svoji slavnostni konferenci ob priliki sprejetja LMJ sklenila, da bo z vsestranskim tekmovanjem pričakala V. kongres LMJ. Zadala si je nalogo, da bo skrbela za čim boljše učenje, širila svoje politično ohzorje in v ta namen preštudirala material VI. kongresa KPJ ter spremljala tek-oče politične probleme. Tudi v bodoče bo sodelovala v dramatski, baletni, folklorni in šahovski sekciji kulturno umetniškega društva >Josip Jurčič<. — V okviru SKUl) bo uprizorila mladinsko igro »Princeska in pastirček«. Do kongresa bo izvedla šahovski turnir za prvenstvo šole. V času semestralnih počitnic bo aktiv priredil mladinski izlet. V kar največjem številu se bodo vključili v TO Partizan. V delu se bodo povezali 7. ravnateljstvom šole in s starši. Podprli bodo prizadevanje krožka Zarja. Pomoč bodo nudili tudi pionirski organizaciji na šoli. Pridobiti bodo skušali čimveč naročnikov na »Mladino«. — Tekmovanje napovedujejo vsem nižjim gimnazijam v Sloveniji. žepu. Da bi te vrag Matevž, sem si rekel. Po kuhinji je .šarila Milenica, to se je videlo s cesto. In pa dišalo je po krvavicah. Nas, partizane je vedno grizlo po črevesju. Zdrav si hil šele, ko si stresel tri porcije vase. Ko me \e tistikrat tretjič u.ščipnilo v želodcu, sem butnil kar Ija k njim v kuhinjo, kjer je bila Milenica in pa krvavice. Debelo me je pogledala in sem jo pobožal. Potlej sem sedel v kot in s jiogledi drezal in božal debele krvavice, ki so se cvrle v peči. Milenica je razumno dekle in je takoj vrgla dve zame v skledo in pa kruha je prinesla. Zavriskal bi, ko ne bi bil na straži. Ker pa sem bil na straži, sem jo samo tiho ugriznil sredi lica in tiho sem ugriznil kasneje tudi v krvavico. V tem je zunaj nekaj zaropotalo, prirogoviiilo v vežo in butnilo v kuhinjo, belogardist s povešeno črno kapo in pa še eden. Krvavica mi je gledala iz ust in gladko bi planil skozi okno, če bi potlej ne bilo Mi-lenieo sram. da ima takega junaka. I^pa je ta kaša, Martin, sem si takrat pravil. IvCpo si jo skuhal in lepo zabelil. Kar pojej jo. In sem jedel krvavico. >Oaj Milenica prinesi liter iz velikega soda!< Onadva s>ta na nasprotnem koncu mize vlekla iz cigaret. Požirala sta me z očmi in požirala sta z očmi mojo skledo. Ko je Milenica z litrom odšla se jima je v očeh vžgalo. Potisnila sta predme cigarete in vrtala vame s pogledom. Prižgal sem cigareio I in za pasom odvijal kapico pri bombi. C) golobčka moja, če se bosta kaj preveč šopirila bom potrkal po mizi in bo koščkov za vse tri zadosti in še preveč. Ko je prišla Milenica sta zvraČala kozarec in razrezala mojo klobaso, saj po obvestilu hipoma zbrana na Smuki. Komandant Luka je sklical komandante vseh treh brigad VIII., IX. ta X. SNOUB in komandanta divizijsikega jurišnega bataljona in nam dal, kot po navadi, kratka in jasna povelja. Krenili smo. Skozi požgane kočevske vasi, golicave, grmičevja in gozdove se je tiho in hitro pomikala naša vojska. Gost in hladen jesenski dež nas je hudo močil in snežne krpe so nas odevale. Pod nogami je pljuskala voda in blato, ki se je mošalo s snegom. Nihče ni tarnal, le utrujeni in resni obrazi borcev so se spogledovali. Potrpežljivo smo korakali dalje, dokler se nismo znašli v požgani kočevski vasi Golobnjek, kjer smo imeli kratek počitek. Naši obveščevalci in izvidniške skupine so hitro' ugotovile, da so v Koprivniku močne enote sovražne vojske, ki so se gibale tudi v okolici in živahno patruljirale po cesti proti Črnomlju. Krenili smo dalje, to pot v sovražno zaledje. S svojo VIII. brigado Franca Levstika in z jurišnim bataljonom sem krenil proti požgani vasi Hrib, kjer so stali močni sovražnikovi oddelki. V meglenih jutranjih urah smo zasedli položaje in se pripravili za borbo ter vroč sunek sovražniku v hrbet. In res se je tako zgodilo. Ze čez nekaj trenutkov se je vnela strašna borba; spremljal jo je velik preplah sovražnika, ki smo ga v sunku obkolili in spravili v križni ogenj našega orožja. X. brigada je navalila na sovražne oddelke v Koprivniku in obenem zavarovala levi breg naše brigade. V prvih juriših nam je padel pri bi jubl jen i borec Grahek, mi pa smo se Se z večjo silo zagrizli v borbo. Junaško so se borili naši borci. Krogle so zadevale v polno, da je sovražna vojska padala kot jeseni listje z drevja. Sovražnik je zbiral svoje zadnje moči, mi pa smo udarili z novim juri-šern. Kot levi so ob spremljavi silnega ropota naših brzostrelk, bomb in mi-traljezov planili naši borci na sovražnika. Se četrt ure ni minilo in že je bilo v vasd Hrib vse končano. Le nekaj sovražnikov in izdajalcev je zbežalo, med njimi na žalost tudi izdajalski sin Rupnika — Vuk, ki je jokaje pribežal v postojanko v Kočevje le z nekaj belogardisti svojega bataljona. Drugi pa so za vedno položili orožje in nehali gaziti po naši slovenski zemlji. Na bojišču je obležalo nad 200 mrtvih in ve- I liko ranjenih Nemcev in belogardistov, j Naše izgube so bile majhne. Tudi pet kamionov z orožjem, velikanskimi količinami municije, hrane in obleke je prišlo v naše roke. Naši borci so tako pozdravljali sovražnika na vsej njegovi poti. Ko smo se po kon/anih bojih 14. in 15. novembra pomikali skozi nisem nič več mislil na jed. Potem se jima je razvezal jezik: Petdeset jih je. Tu počivajo in pa čudno se jim vidi, da ni v vasi banditskega stražarja. Za glavnino vedo in če dobe v roke Po- V zgodovinskem smislu je socializem v svetovnem merilu že zmagal »Mislim, da je vprašanje borbe proti zaostalosti in borbe proti vsemu tistemu, kar nas vleče nazaj, da je v tem procesu treba računati z močnim vplivom konservativnih reakcionarnih sil tudi iz inozemstva. Ne moremo graditi socializma zaprti sami vase. Socializem gradimo v sklopu sveta, za katerega danes po mojem mišljenju ne moremo več reči, da je to kapitalističen svet v starem smislu, ampak ga gradimo v sklopu sveta, ki ga označuje neka splošna kriza kapitalizma, o kateri smo govorili pri nas pred leti, ki se označuje s tem, da se kapitalizem ne more več frontalno In načelno boriti proti socializmu, proti razvijanju socialističnih tendenc v svetu, ampak da se bori proti temu v glavnem podtalno, toda se bori z močnimi pozicijami. Mi vemo, da morajo danes prihajati pred svoje volivce s socialističnimi parolami celo najhujši reakeionarji v zapadnem svetu. Mi vemo, da imajo danes socialistične parole v svojem programu najbolj klerikalna politična gibanja na zapadu. To dokazuje, da je socializem v bistvu prodrl, da je v zgodovinskem smislu tako rekoč v svetovnem merilu žp zmagal in da gre za to, da ml čim hitreje pridemo do popolne zmage tega socializma v tem smislu, da socializem zmaga v celoti tudi v zavesti naših ljudi. V zavesti ljudi v svetovnem merilu pa tak socializem še ni zmagal. Zaradi tega še lahko razna konservativna, reakcionarna In klerikalna politična gibanja na zapadu manevrirajo in še lahko dohi.io volivce na svojo stran ter zavirajo normalen razvoj soelalizma v svetu. Mislim, da je treba s tega stališča gledati na vprašanje borbe proti reakciji tudi pri nas, ker od tu pravzaprav izvira vsa moč, ki jo ta reakcija pri nas da nos še lahko ima. Ta reakcija ne more imeti nobene notranje moči pri nas s teh dveh odstotkih, ima pa moč v tem, da še lahko izkorišča splošno zaostalost ljudstva, izrabila še nezadostno politično zavest širokih ljudskih množic v svetu in tudi pri nas. Končno predstavlja stalno oporo in bazo, na kateri lahko reakcija pri nas deluje, neka sentimentalnost našega ljudstva v odnosu do vere in religije ter še precejšnja navezanost našega ljudstva na cerkev, V koliko bi mi uspeli — kar ni uspelo nam in tudi ne zapadnemu svetu — popolnoma izolirati vprašanje vere in religije od politične borbe, od borbe za socializem, bi potem ta zaostalost in navezanost na vero in religijo ne mogla bistveno vplivati na razvoj socialističnih sil v svetu. Toda v tem nismo uspeli niti pri nas niti niso uspeli v zunanjem svetu. Povsod skušajo konservativne sile z vsemi sredstvi izkoristiti vero in cerkev proti napredku in skušajo to izkoristiti tudi za notranjo borbo proti nam. Iz tega stališča je treba gledati pri nas tudi na vprašanje duhovščine in iz tega stališča je treba tudi jasno diferencirati naš odnos do duhovščine, do cerkve in vere, v tem političnem smislu. Med samo duhovščino imamo danes močno organizacijo CMD, ki veže tisto duhovščino, ki je sprejela na znanje, da se mora vera in cerkev umakniti iz politike, ki hoče najti možnost življenja vere In cerkve paralelno ob naši borbi za socializem, ob utrjevanju naše socialistične ljudske demokracije. Imamo takšno duhovščino in .jo moramo znati diferencirati. Kajti prav to, da nekaj takega obstoji, pomeni ogromen uspeh v naši borbi za socializem, obenem pa je to velik trn v peti mednarodni reakciji, ki ne gleda na vero in cerkev s stališča vere in cerkve, ampak s stališča svojih političnih tradicij v borbi proti socializmu in ki skuša obdržati cerkev v celoti kot enotno organizacijo v borbi proti socializmu. Vidimo sicer, da jim to ni v celoti uspelo niti pri nas, kar se je pokazalo s tem, da pri nas obstoja tako društvo, in jim to ne uspeva niti v zunanjem svetu, ker obstojajo tudi tam notranja nasprotja v cerkvenih in duhovniških vrstah glede teh vprašanj in se povsod porajajo struje, ki skušajo spoznati zgodovinsko nujnost razvijanja socialističnih sil in se razvoju teh socialističnih sil skušajo prilagoditi.« Iz govora tov. Borisa Kraigherja na zadnjem zasedanju GO OF Slovenije čevje in Ribnict. sta poftlala v Ljubljano na skakalnp tekme iS točajnnikov. Skakali ao z motornega Letala in dosegli prav Jepe uspehe Na.fholii* »kupina padalcev in pa dalk iz Kočevja tn Ribnice se je udeležila republiškega tekmovanja v Celju. Rezultati republiškega tekmovanja t-o naslednji: Zen ska skupina Aerokluba Kočevje je zasedla prvo, četrt*, in šesto mesto. Kot prvak Slovenije v ženski ekipi in dosegla prvo mesto Dragica Čatar, najmlajša padalka iz Kočevja. Moiška ekipa je doaegia tretje mesto v Sloveniji. Aeroklub Kočevje 1n Ribnica sta oklenila, da ustanovita v Ribnici jadralno šolo, v kateri se bodo mladinci naučili letanja. V ta namen so že na ha val i dve jadralni letali znamke »Vrabec« in drugi potrebni material. V Kočevju iu v Ribnici se je pred kratkim pričel A in B tečaj za padalce. Za nadaljnje pospešeno delo Ljudsko tehniko predvidevajo, da bodo pri obeli aeroklubih usposobili kader za nastavnike modelarsike. padalske in jadralne sekcije. Ustanovili bodo nove klube in razširili delo med zaostalimi kl»hi v okraju, kar bodo predvidoma uresničii šele prihodnjo I«to. Poglejmo še m.alo delo drugih klubov LT. Avto-moto društvo leto« ni moglo posebno razmahniti obsega svojega delovanja, ker so imeli več okvar pri motornih vosiiiih, katera so atalno popravljali. Nekatera društva pa so letos prodala aH zamenjata vozila, zato niso mogli začeti s praktičnimi vajami. V Sodraiici je Okrajni odhor Tjjndsike tehnike organiziral nov klub avto-moto društva, nabavil je avtomobil znamke »PTGOO«. ki bo v najkrajšem času popravljen in usposobljen za avtošolo v Sodražiei. Fotoamater H so imeli letos toča i in so ga vsi zadovoljivo opravili. Sedaj se pripravljajo na drugi, R tečaj. Okrajni odhor Ljudske tehnike namerava peziveM delo vseh klubov. Organiziral bo razna predavanja iz tehnike strojev, elektrike itd. Po šolah in raznih kro/.kih bo vzpostavil društva LT. Težave pri opravljanju raznih poslov LT so v tem. da ni na razpolago dovolj potrebnega materiala, zlasti ne za modelni-ie in radio-amalerje. Za nahavo tega pa bi bil potreben kreddt. ki je hil letos r.a SO % nižji, kot je hil planiran. Največ pomori pri delu raznih sekeii Ljudske tehnike je doslej dajal rudnik rjavega premoga v Ko-č«vju. Franc Drohnič Dober začetek zdravstvenih tečajev za dekleta Zdravstveni tečaji za žensko mladino so se začeli pretekli teden v vsem novomeškem okraju. Tečaje imajo na 41 šolah, obiskuje pa jih doslej 51 deklet. Obisk je posebno dober v St. Lovrencu, Malem Slatniku, Zagradcu in Podgradu, kar je zaradi precejšnje zaostalosti v teh krajih toliko bolj razveseljivo. Doslej je zajetih v tečajih 80 odstotkov deklet. Obrtniki v Črnomlju so volili v zbor proizvajalcev Dne 22. novembra so se zbrali erno-meljski obrtniki v lepo okrašeni sindikalni dvorani k volitvam v zbor proizvajalcev. 46 delegatov je izvolilo v okrajni zbor proizvajalcev tri odbornike, tfl odbornikov pa bodo izvolili delavci in kmetje-zadružniki. Ob tej priliki so obrtniki živo diskutirail o sploš ni gospodarski dejavnosti, o razvoju obrtništva v okraju in o novih obrtniških kadrih v Beli krajini. Z volitev so zbrani obrtniki poslali brzojavko tovarišu Rorisu Kidriču, v kateri želijo ljubljenemu predsedniku Gospodarskega sveta FLRJ skorajšnji-okrevanje. -ak ROD GOR J AN SKUJ TABORNIKOV zmagovalec v tehmovan\u slovenskih taborniških enot Taborniki Novega mesta, doslej zbrani v samostojni Družini gorjanskih tabornikov, so počastili letošnji državni praznik z ustanovitvijo Rodu, ki združuje že 180 mladih in odraslih Ijubi- ki je tu domačin en liter«, sem za Strah me re. ker karjevega Matevža, bodo koščki... >Milenica, še po robantil. >Ne vem, dragi, orran me je, |uč slabo sveti, pojdi z menoj!« >Presnote bahnice! Človek bi se vas moral kar naprej tiščat,« sem bil hud. Neumno sta se režala. Prijela me je pod roko, a na stopnicah sem se ji iztrgal in planil med njive. Spotikal sem se, padel in spet tekel. wmo da bi prišel pravi čas. Med tem je Jera spraševala pri Rarboričevih zame. Onima dvema je zaprlo sapo, treščila sta ob steno, ripaia za vrati in se divje zapodila na cesto. Čakali smo jih. Čakali smo jih sredi mrzle zimske noči- Zapraskalo je nato pri nas in pri njih, kresalo se je tu in tam. In še kasneje je regljalo samo pri nas. Bežali so in cepali v 6neg. In to je vse< v . ... Pakarjev Matevž je zdaj tiho. Navihano mežika, ker je vesel, da mu ni treba piti. Vina se boji bolj kot rev-matizma. Martin nagibl.je polič nad kozarci in vsi zapojejo: »Ko so fantje proti vasi šli...« Vstajam, paslavljam se in odhajam. Nocoj moram še k Micki v vas. Mi je rekla, da bo huda, če me ne bo Na vs«i lajajo psi. Skozi gole veje se pretaka mesečina in v bregu nekdo vriska. Veeeij starešine Združenja tabornikov Slovenije, prof. Zivka Lovšeta. Lahko trdimo, da je taborništvo ža osvojilo srca starih in mladih ljubiteljev prirode in mnogih staršev, ki so uvideli koristnost vzgoje mladih ljudi sredi prirode. Letošnji trije tabori na Otočcu ob Krki so prebili led in odprli taborništvu vrata, mladini pa vstop v zanimivo, sodobno vzgojno organizacijo. Od julija do konca oktobra so novomeški taborniki tekmovali v počastitev VI. kongresa KPJ, ki so ga napovedali taborniki Rodu heroja Staneta iz Slovenske Bistrice. Plemenita borba v pridobivanje taborniškega znanja, v vodstvu taborov, izletih v partizanske kraje ter v vsestranskem taborniškem udejstvo-vanju je bila trda. saj so se za naslov zmagovalca potegovali taborniki Rodu mladih borov iz Ajdovščine, Družine treh smrek iz Sevnice, Rod Črnega mrava in Zmajev rod iz Ljubljane, Rod posavskih kresov iz Krškega, Rod jeklarjev z Jesenic in Rod severnih šotorov iz Maribora. Pred dnevi so dobili novomeški taborniki doslej najvišje priznanje svo-icga dela: v tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ so dosegli v Sloveniji prvo mesto pred Rodom mladih borov ki je dosegel drugo mesto, ter Rodom Črnega mrava in Zmajevim rodom, ki si delita tretje mesto. Starešinska uprava ZTS je polee priznanja dodelila novomeškim tabornikom tudi praktično darilo: kuhinjsko posodo za taborjenje, ki jo je daroval Svet vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti. Novomeški taborniki so sklenili, da bodo s skromnim in vztrajnim nadaljnjim delom potrdili, da so vredni visokega priznanja in lppe nagrade. V delovni načrt za leto 1953 so si postavili vrsto obsežnih nalog, ki jih bodo utrjevale v taborniškem znanju, krepitvi in nadaljnji rasti organizacije. Ena izmed najbolj perečih nalog bo skrb za društveni prostor. Starši in taborniki so izrazili na ustanovnem občnem zboru rodu veliko željo, da bi si v Ragovem logu postavili taborniški dom. zbirališče mladine in odraslih ljubiteljev prirode. Ze vnaprej prosijo ljudsko oblast za nadaljnjo pomoč in naklonjenost, ki se je bili deležni tudi doslej. S pohoda Novo meato—Krata -Toplice dno 13. septembra 1952 teljev prirode. V času od ustanovitve taborniške družine — letos 27. aprila — do pozne jeseni so se vrste prvih dolenjskih tabornikov pomnožile za dve samostojni družini tabornikov v gimnaziji, na družino rjavih medvedkov — tabornikov pionirčkov na osnovni šoli, na družino fantov in deklet iz vrst obrtniške in delavske vajeniške mladine, starejši taborniki pa so pred kratkim ustanovili klub. Pregled dela so podali taborniki v nedeljo 30. novembra v risalnici gimnazije ob navzočnosti lepega števila staršev, zastopnikov šolskih oblasti ter TovariSu Titu in vsem delegatom VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije želimo nadaljnjih uspehov pri utrjevanju in razširjanju vrst ZKJ! Z novimi delovnimi uspehi smo tudi letos proslavili 20. november — Dan republike, praznik socialistične domovine Federativne ljudske republike Jugoslavije! S Titom v srečno bodočnost! DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE PERILA - NOVO MESTO Stran 6 D O LE N J S KI LIST Stev 48. Za zdravo rast mladinskih organizacij Letne okrajne konference, ki je bila 30. novembra v Novem mestu, se je udeležilo nad 130 delegatov in 30 gostov. Med njimi je bil tudi član CK L MS tov. Franček Mirtič. Obširno poročilu o delu mladinskih organizacij v okraju je prebral sekretar Ludvik Kebe, ki je kritično obdelal dobre in ,labe primere iz življenja in dela mladinskih organizacij. Poročilo in razpravljanje številnih delegatov je govorilo o dejstvu, da so lani in letos nekatere mladinske organizacije vodile premalo skrbi o svojem članstvu. Zato je dobila ponekod proti-ljudska duhovščina velik vpliv na mladinske vrste (primer Dobrniča, kjer zahaja 90 odstotkov mladine v cerkev, v mladinski organizaciji pa vladata mlač-nost in životarjenje!). Vpliv klera se opaža v kultumo-prosvetnem življenju mladine v društvih, ki sestavlja marsikje večino članstva teh društev. Napačna vzgoja nujno rodi dvoličneže, zato je mladinska konferenca postavila sklep, da je treba izvesti diferenciacijo v samih mladinskih vrstah: ne moreš biti hkrati član Marijine družbe in mladinske organizacije! Eno ali drugo, mlačnežev pa mladinska organizacija ne potrebuje! Vprašanje zabave naše mladine so nekatere organizacije razumele napačno. Ni zabava samo v plesih, veselicah in pijančevanju. Zal so na tako pot krenili nekateri mladinski aktivi, ki oozabljajo na vrednost in pomen iz-Mov, kulturnih prireditev, pevskih nastopov, fizkulturnega udejstvovanja itd. Razvedrilo kot ga je n. pr. pripravila •mladina v Podgradu. kjer so na veselici organizirani mladinci in mladinke lahko dobile vino po nižjih cenah kot neorganizirana mladina, je treba obsojati in se proti takemu poenostavljanju vprašanja zdrave zabave ostro boriti! Se se pojavlja izkoriščanje vajeniške mladine, pri čemer molče mladinski aktivi in starši takih vajencev. Do takih pojavov prihaja pri zasebnih mojstrih in državnih obratih, zato bi morali aktivi posamezne primere odločno razkrinkovati in izkoriščevalce obsojati na javnih sestankih. Bolj kakor doslej bo treba predvsem kmečko mladino vključevati v zimske kmetijske šole in izobraževalne tečaje. O obeh vprašanjih je konferenca obširno razpravljala. Seveda pa je kljub napakam delo mladinskih aktivov tudi letos obrodilo veliko in lepih uspehov. Približno 80 odstotkov vse mladine v okraju je sodelovalo v tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ. 25.000 prostovoljnih delovnih ur je bilo pri tem delu opravljenih, prirejenih nad 80 kulturnih prireditev, 5 aktivov LMS na novo vzpostavljenih, v mladinske vrste pa sprejetih 425 članov. Lepe uspehe je dosegla mladina gimnazije v Novem mestu in Trebnjem, zlasti pa mladina na Dvoru pri Žužemberku, v Jurki vasi, Smarjeti, Otočcu in še nekaterih drugih krajih. Mladina z Dvora je dobila na konferenci prehodno zastavico kot najboljši aktiv okraja, v stalno last pa so dobili zastavice aktivi v Jurki vasi, v Tovarni igrač in aktiv učiteljišča v Novem mestu. Ne smemo tudi pozabiti velike udeležbe mladine na zborih volivcev in predvolilnih sestankih. Med kandidati je 30 mladincev in mladink, ki bodo v nedeljo 7. t. m. med tistimi, ki bodo voljeni v nove občinske ljudske odbore. Pereče vprašanje mladinskih organizacij v okraju je vključitev 3500 mladincev in mladink v organizacijo, ki stoje zdaj še ob strani oz. jih aktivi sploh še niso zajeli. Konferenca je izvolila 21-članski okrajni komite LMS, tričlansko revizijsko komisijo in tri delegate za V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Za sekretarja OK LMS je bil ponovno izvoljen tov. Ludvik Kebe. ' Poleg zmagovalcev so dobili mladinski aktivi iz Straže, Otočca, Mirne peči in še nekaterih krajev pohvale in diplome. Konferenca je sprejela vrsto delovnih sklepov in odposlala tovarišu Borisu Kidriču pozdravno pismo s top- V torek 18. novembra je metliško kultur-no-umetniško društvo imelo svoj letni občni zbor. Cez osemdeset ljudi, med katerimi je bilo tudi precej mladine, se je udeležila tega letnega obračuna kulturno-umet-niškega dela v domačem mestu. Navzoči so bili tudi mnogi zastopniki občinskih množičnih organizacij in predsednik okrajnega odbora Ljudske prosvete prof. Karel Ster-benk iz Črnomlja. Društvo, ki s svojim delom prednjači v Beli krajini, je imelo sedem odsekov, od katerih sta bila najdelavnejša godbeni (vodja Silvo Mihelčič) in pevski (vodja Lojze Pahor). V minulem letu je bila osnovana tudi mladinska godba na pihala, ki šteje sedaj 19 mladincev in pionirjev tei je imela v začetku marca svoj prvi javni nastop, ki ga Je kasneje Radio Ljubljana posnel na magnetofonski trak. H godbi se Še vedno prijavljajo novi mladinci, težava pa je z nabavo novih instrumentov. Tudi klavirska in harmonikai ska šola, ki jo je vodil tov. Pahor je lepo uspevala in so njeni gojenci prav tako spomladi izvedli svojo limi željami, da bi čimprej ozdravel. I javno prireditev Društvo je imelo več go- CK TM«! in hila oHnoclana' nozdravna kovanj po Beli krajini, pri čemer so bili cis. LiMa je ona ooposiana pozoiavna E,asti de]OVTll mladi EOdDeniki, mali brzojavka. dalni orkester in pevski zbor. go- »TELESNA Vsem članom in članicam TVD Partizan! ŠAH NA POTI NAPREDKA Mitja Sila že drugič zmagal na brzoturnirju V petek popoldne je bil na novomeški gimnaziji odigran II. letošnji brzoturnir SD »Stojan Puc«. Kakor Je bilo pričakovati, je tudi rut tem tekmovanju zmagal Mitja Sila. ki je premagal vse svoje nasprotnike razen Skerlja s katerim je re-nruzlral. Od n možnih je desegel io,5 točk. Glavni konkurent za prvo mesto mu je bil mladinski prvak SD »Stojan Puc« Anton ^kerlj, ki pa se je moral zaradi treh remijev zadovoljiti z drugim mestom. Dosegel je 9.5 točk. Za prvoimenovanima, ki sta bila obenem tudi edina nepremagana, so se zvrstili Japelj in Kruljac s 7,5, Crček s 7, Dejak s 6, Tratnik s 5.5 točkami in drugi. Brzoturnir, ki je bil prirejen v čast Dneva republike. Je bil precej močnejši od oktobrskega, vendar še ne tak kot bi moral biti. Upamo, da se bodo tisti dijaki-šahisti, ki do sedaj niso hoteli sodelovati na brzoturnirjih spametovali, ker so taka tekmovanja tudi pot do napredka v šahu. Na praznik obletnice ustanovitve nove Jugoslavije je SD »Stojan Puc« priredilo za pionirje simultanko, ki jo je Igral Mitja Sila. Kljub temu, da ta prireditev ni bila tako zgodaj, se je je udeležilo to piontrjev. Po cnourni borbi je Sila brez večjih težav premagal vse svoje nasprotnike. Precej borbeni, a neizkušeni plonirji-šahlsti se mu niso mogli resneje upirati. Z brzoturnirjem, simultanko in pa s sodelovanjem pionirske ekipe na moštvenem brzoturnirju v Trebnjem, o katerem poročamo na drugem mestu, so šahisti dostojno proslavili 29. november — Dan republike. M. Pionirji šahisti so tekmovali v Trebnjem Na čast obletnice ustanovitve nove Jugoslavije je bil v Trebnjem organiziran moštveni brzoturnir za dolenjske pionirske ekipe. Poleg gimnazijskih ekip iz Črnomlja, Metlike, Stične, Kočevja in Šentvida Je sodelovala tudi pionirska ekipa novomeške gimnazije. Osem ekip. z okoli so tekmovalci se je borilo za najboljša mesta. Najboljši so bili pionirji Črnomlja, kt so dosegli 32 točk pred pionirji prve trebanjske ekipe. Na tretjem mestu je bila ekipa Stična, za njo pa Se ekipe Kočevja, Metlike in Novega mesta, Trebnja II. in Šentvida. Najboljše ekipe in najboljši posamezniki so prejeli lepa praktična darila. Želimo, da bi se taka pionirska tekmovanja še prirejala, ker se na podlagi takih MLADINSKA KONFERENCA GIMNAZIJCEV V ponedeljek 24. novembra se je mladina novomeške gimnazije ob 15. uri zbrala k dragi redni konferenci. Mladinci so iz avoje srede izbrali delovno predsedstvo s srekre-tarjem gimnazijskega aktiva Jožefom Pe Iričem na čelu. Konferenci so prisostvovali ludi nekateri profesorji. Prva točka dnevnega reda je bil referat tovariša sekretarja o delu gimnazijskih mladincev v preteklih dveh mesecih in o načrti]] za bodoče delo. Grajal je tudi neka-Icre nepravilnosti med mladino. Po referatu je bila diskusija, ki je bila prav živahna. Mladinci so predlagali precej novosti. Ustanovili bodo postajo Počitniške zveze, osnovali marksistični krožek poleg prirodoslov-nega in literarnega, ki na gimnaziji že de bijeta, ter poživili delo na razrednih sestankih. Poskrbeli bodo. da ho njihova Novoletna jelka dobro uspela. Izvolili so že pripravljalni odbor. V diskusiji so obravnavali Sc vprašanje mladinske sobe. kjer bi imeli radio, važnejše časopise in snh. Izvolili so delecate za konferenco mladine novomeškega okraja. Osmi razred je napovedal inedrazredno tekmovanje v idejno politični izobrazbi, učenju in organiziranju Novoletne jelke, kar so vsi nnvzoči z veseljem sprejeli. PRAKTIČNO Italijanskim alpincem so zamenjali tradicionalne klobuke s čepicami. tekmovanj krepijo prijateljske vezi med pioniiji-šaliisti in pa šahovskimi organizacijami na gimnazijah na Dolenjskem. Potrebno je. da se tudi ostali šahisti Dolenjske na podlagi različnih tekmovanj povežejo med seboj, ker tesno sodelovanje tudi vodi k uspehu. V Črnomlju skrbijo za šahovski naraščaj Ko so se v Črnomlju začela razna tekmovanja, je sklenilo tudi pionirsko vodstvo, da priredi pionirsko prvenstvo v šahu. Tekmovanje je v polnem razmahu: pionirji se kosajo v divjih bitkah, kdo bo boljši. Največ je presenečenj, ki Jih pripravlja Jože Kapš iz I. c. razr. gimnazije. O zaključku turnirja bomo še poročali, —tko Delo prirodoslovnega krožka Prirodoslovni krožek na novomeški gimnaziji deluje že tretje šolsko leto. Tudi lelos je že pričel delati. Po občnem zboru, ki je bil meseca oktobra, je imel že dvoje predavanj: »Kako proučujemo prirodo« in »Plavž*. Na obeh je predaval prof. Fabjan. ki se požrtvovalno trudi aa prirodoslovni krožek. Posebno zanimivo je bilo drngo predavanje. Po uvodnih besedah ao se člani krožka seznanili z železnimi rudami iu « postopkom za njih predelavo, nato pa so si ogledali film >Plavž«. ki jim je shematično prikazal proces dela v plavžu. Člani krožka imajo v načrtu tudi ogled jeseniške železarne. r.a kar so že dobili dovoljenje. Z. V nedeljo 7. decembra bomo polili odbornike d občinske in okrajne ljudske odbore, naše zastopnike r> organih ljudske oblasti. Pokažimo našo državljansko zavest s tem. da bomo med prvimi volivci na vseli voliščih naših vasi, trgov in mest! Volimo socializmu predane kandidate, katerim bomo zaupali vodstva naše ljudske oblasti v prihodnjih, letih, volimo žene in može, ki so že s svojim dosedanjim delom potrditi, da jim je pri srcu svoboda in neodvisnost naše socialistične domovine! Naša država posveča čedalje večjo pozornost Smučarji Novega mesta, šmihela in Ruperčvrha Udeležujte se prostovoljnih del pri graditvi smučarske skakalnice pod Rokom pri Smihelu! Izkoristimo ugodne dneve, dokler ni snega, da nas ne prehiti zims s svojo belo opojnostjo! Prinesite s seboj lopate in krampe- da bomo čimprej postavili most in uredili doskočišče! Pokažimo, da bo smučar-sivo s smuškhni skoki vred uspevalo na dostojni višini tudi na Dolenjskem! TVD Partizan Novo mesto Okrožno prvenstvo v namiznem tenisu ftuliurno umctnišho društvo v fletlihi (e imelo občni zbor Poleg obeh gornjih odsekov pa se Je tO leto dobro uveljavila metliška folklorna skupina (vojarinka Marica Zupanu-), ki je sodelovala pri treh pioslavah, zlasti pa je bila uspešna v aprilu, maju in juniju letošnjega leta, ko so njeni člani nastopali pri snemanju dokumentarnega filma »Pomlad v Beli krajini«, ki ga ;e posnel tov. Metod Badjura: S tem filmom bo zanamcem ohranjen lep kos pristnega belokranjskega Življenja, Za sledeče poslovno teto je bil sprejet obsežen delovni načrt. V vse odseke je pri-tignjena zlasti mladina, ki je zadnje čase prav za kulturno delo pokazala mnogo zanimanja. Razgibala se je tudi dramatska skupina, za Ljudsko univerzo pa je treba dobiti kvalitetne predavatelje. Tudi šah in Ljudska knjižnica bosta močno poživljena. Predvidena so številna gostovanja v okoliških vaseh. Na občnem zboru je članstvo sklenilo, naj se društvo imenuje po belokranjskem rojaku, članu CK KPS, leta 1942. umrlem inž. Janezu Marentiču iz Krasinca. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen skoraj ves stari odbor s predsednikom prof. Jožetom Dularjem na čelu. VZGOJA^ čeno. Posebna ocenjevalna komisija je prisodila zmago TVD Partizanu Narodni dom (Ljubljana), kateremu je bil na zelo svečan način Izročen prehodni pokal. Več društev je prejelo diplome in praktična darila v telovadnem orodju. Novo mesto, ki je tudi sodelovalo v tem tekmovanju, je na svoje uspehe prejelo pohvalo in priznanje- Tekmovanje v počastitev • Dneva republike Odbojka*. TVD Partizan (N. m.) : JLA (N. m.) 3:0 (lin« 15:3, 15:0) V počastitev Dneva republike je bilo 29. novembra ob 10. uri*dopoldne prijateljsko srečanje v odbojki med ekipama domačega Partizana in JLA. Partizan Je nastopil v kompletni ligaški postavi in je brez težave zmagal. Ekipa JLA je pokazala sicer lepo igro, vendar ji primanjkuje dobrih napadalcev ln modernega sistema igre. Z večkratnimi podobnimi srečanji bi v dogled-nem času s pridobitvijo potrebne rutine postalo moštvo republiškega razreda. Pri tei priliki svetujemo vodstvu Partizana, da nemudoma stopi v stik z JLA, da se uvedejo skupni treningi vsaj enkrat tedensko, kar bi nedvomno koristilo obema. Partizan bi v spomladanskem delu slovcn-sko-hrvatske odbojkarske lige nastopil dobro pripravljen, JLA pa bi dobila močno odbojkarsko ekipo, ki bi postopoma postala trd oreh tudi Partizanu. in pomoč telesni vzgoji državljanov — potrdimo zato našo hvaležnost z zgodnjo udeležbo na volitvah, volimo zato n&jpredanejše in najdeluonejše tovari-šice in tovariše! Okrajni odbori TVD >Partizan< v Črnomlju, Kočevju in Novem mestu Zakaj v Mokronogu ni mogoče ustanoviti TVD Partizana? V Mokronogu do nedavnega s flzkiilluro nikakor ni šlo naprej- Ze> kmalu po vojni ustanovljeno društvo je le malo časa delovalo, ljudje, ki so bili za obstoj društva odgovorni. %o prekmalu vrgli puško v koruzo in dopustil, da društvo uropade. Ne«pn-razum glede uporabe bivšega telovadnega dnina še ne more lil 11 zadosten vzrok, da društvo preneha delovatll ln da v telovadnem domu ne ostane niti sledu po flzkulturl, je moralo telovadno orodje romati na prosto Iz dvorane! Več časa ie bilo Izpostavljeno vsem vremenskim neprtlikam ln mu je grozilo popolno uničenje. Toda tud« v Mokronngu ne mislijo vsi enako! Zopet so se zhra.ll nekateri prijatelji rizknlture ln sklenili sklicati ponoven sestanek z namenom, da se oživi telovadno društvo Nanj so puvablll bivši odbor In vse množine organizacije- Prišlo pa je le nekaj članov starega odbora, nekaj mladine in pa. kar moramo posebej pohvaliti, krajevno uči-teljstvo, ki je pokazalo mnogo razumevanja za ustanovitev telovadnega društva. Množične organizacije se svojih dolžnosti niso zavedale Jn niso poslale na sestanes niti I vrs' enega zastopnika! Vendar je sestanek kljub temu dosegel svoj nameri. Postavljen je bil Iniciativni odbor za ustanovitev društva, ki bo do ustanovnega občnega zbora TVD Par tirana skupno r šolo upravljal Jn oskrboval telovadni dom. Prav tako se bo zav/.el. da ** spravi (»lovjiilnn orodja tja. kamor npntla. Iniciativnemu odboru želimo, da ustanovni občni zbor čim holj temeljito pripravi In enako uspešno izvede ter 'zbere t«k Preteklo nedeljo je bilo v Črnomlju v priredbi tamošnjega TVD Partizana okrožno prvenstvo v namiznem tenisu za novomeško okrožje. Udeležili so se ga tekmovalci domačega društva. Novega mesta in Metlike, med tem ko Mirna in Trebnje ofjbor, ki bo đruŠtv«? vseh OlVrih a^eino nista prijavila nobenega tekmovalca, dasi- TOju ravno vemo, da je prav na Mirni peči več dobrih igralcev. Solidno znanje je pokazala ekipa iz Novega mesta, ki je osvojila vsa ptva mesta tn prejela lep pokal. Prvaki so postali: pri mladincih Rustja, pri članih Medic, pri Članicah Mislejeva, pri parih članov Medic—Zurič. pri parih mladincev Rustja—Pavlic in pri mešanih parih Medic— Ostankova. Vsi imenovani so člani TVD Partizana Novo mesto. TVD Partizan Novo mesto prejel pohvalo in priznanje Uredništvo »Ljudske pravice« je razpisalo tekmovanje telesnovzgojnih društev Partizan in darovalo v ta namen lep prehoden pokal. Te dni Je bilo tekmovanje zaklju- — Vidiš, Giovanni, dokazal sem ti najvažnejšo prednost čepice — manjši zračni odpori DOLENJSKA VABI (Ob občnem zboru Planinskega društva v Novem mestu) Gorjancev. S tem v zvezi so bili osvojeni tudi predlogi, naj se organizirajo razne planinske prireditve, posebno še na Gorjancih. Ker bo prihodnje leto Narava ni dala Dolenjski visokih V letošnjem letu je bilo v koči le 1362 planin, ki s svojo belo opojnostjo pri- gostov. Ena, verjetno največjih težkoč, vlačujejo hribolazce in plezalce, dala ki ljudem ne dopuščajo tovrstnih iz- pa ji je ljubko in romantično srednje- letov v naravo, je prav gotovo občutna gorje, kateremu kraljujejo Gorjanci, podražitev voznine na železnici, pa se- poteklo 30 let, odkar je bil glavni vrh Rog in Kum. O, tudi tu je najti bele veda tudi podražitev vseh življenjskih Gorjancev, Sv. Jera, preimenovan v opojnosti! Krasna smučišča se kar sa- potrebščin, kar bi pravzaprav prišlo v Trdinov vrh, bo planinsko društvo v ma ponujajo. Temne grape, žlebovi, pa poštev le za oddaljenejše turiste, med- Novem mestu to obletnico proslavilo kotline in bistri izviri, stoletni gozdovi, tem ko bi domačini lahko bolj obisko- prvo nedeljo v avgustu 1953. V prostima pečevja, vse to daje našim go- vali Gorjance, posebno še, ker dobiš v pagandne namene bodo pozimi preda-ram neki posebni mik, ki zamamlja koči pri Gospodični vso oskrbo in ni vanja o Gorjancih in drugih naših do-človeka, da si ga še in še želi. In konč- treba več vlačiti težkih nahrbtnikov lenjskih hribih, da se vzbudi zanimanje no, po teh grapah in žlebovih, po tem gori. Zelo zaželeni so množični obiski za naše gore. Na zboru je bilo tudi našem lepem hribovju so se zbirali naši in bi morali sindikati tudi v tem oziru omenjeno, da bi zainteresirali Triglav-hrabri borci, iz teh host so tolkli oku- svoje članstvo usmerjati v gore. Seveda film, da izdela primeren propagandni patorja, dokler se ni klavrno umaknil takih množičnih obiskov, kot ga je do z naše zemlje. Marsikateri borec pa je živela »Gospodična« v letošnjem letu, film o dolenjskih hribih. S tem bi bila naša Dolenjska dostojno propagirana v v teh hostah omahnil in temne bukve ne želimo. Skupina okrog 60 ljudi je svetu, kar bi bilo glede na njene iz- mu šume nad grobom pesem uspavanko ... Gorjanci, Opatova gora, Rog, Kum, Trška gora, Vinji vrh, pa Gače in Mirna gora, dvoje zdravilnih toplic, pa ljubko, na strmi skali čepeče starodavno Novo mesto kot izhodiščna točka v naše lepe kraje in gore, pa tiha, staroslavna, sredi zelene Krke sanjajoča Kostanjevica in »dolenjsku mej-stu« Šentjernej in pisane, med zele- prišla h »Gospodični«, privlekla s seboj več pečenih prašičev, kruha in vina. V koči so zaprosili za ves jedilni pribor. Po hrupni pojedini, pri kateri so redne in svetu že znane lepote nujno potrebno. Tudi Planinski Vestnik, ki opisuje samo visoke planine in plezalne ture, bi storil prav, če bi vsaj od zamazali vse mize in vso okolico, so se časa do časa napisal tudi kaj o Dolenj-spet odpravili v dolino, ko so še prej ski, s čimer bi si gotovo pridobil med »ponudili« oskrbnici koče preostanek dolenjskimi planinci več naročnikov. vira, da bi jim ga ne bilo treba vlačiti v dolino. Ne da bi sploh kaj pospravili za seboj, so se porazgubili, oskrbnici pa je ostalo delo, za katerega ni niti ona niti koča prejela nikake nagrade. Mnenja smo, da je že čas, prenehati samo z enostranskim propagiranjem planinskih pokrajin. Dolenjci! Prvenstveno se moramo njem skrite vasice našega Podgorja - £~ "V* g^tov ima koča le teuho' sami z*aniti 12 dosedanjega mrtvila in V» voo ir^Ki „aK,'. ^i^ti i« «*.,5!4 ™ <->« MKID gOStOV lmđ KOCa ie IZgUDO. „„Q „.,X,„„ »Ib.MuHitl tili- Ne gre tu za ne vem kakšen dobiček, saj je dolžnost oskrbnika koče, da gre turistom vsestransko na roke in jim da to in ono na razpolago, ker nikakor ni na vse mogoče načine prikazovati tujcem lepote naše deželice. Prepričan sem, da nam bo tudi naša ljudska oblast priskočila na pomoč, kakor je na občnem zboru obljubil zastopnik OLO. Izdelajmo si načrt in uresničujmo ga! Naši Gorjanci in naši dolenjski hribi, vsa naša lepa deželica pod Kukovo goro mora zasloveti tako, kakor zasluži. Na občnem zboru planincev je bilo sklenjeno, da se počasti našega požrtvo- vse, vse vabi, vabi: pridi in naužij se dolenjskih lepot! Ponižna čepi sredi gorjanskih gozdov planinska koča novomeškega planinskega društva, Dom narodnega he- mogoče zahtevati, da se mora vsak tu-roja Vinka Paderšiča, Koča je stalno rist oskrbovati izključno v koči. Ven-odprta in oskrbovana. V njej dobiš dar pa tako ponašanje, kot sem ga skorb kar poželiš in skoraj za isto ceno omenil, nikakor ni pravilno, niti ni to kakor v dolini. Prijazna oskrbnica kaj znak pravega in resničnega pojmova-rada preseneti gosta s kako posebno nja planinstva in turizma, poslastico. Koča ima več sob z deve- Na občnem zboru novomeškega pla- timl posteljami ter skupno ležišče, kjer ninskega društva, ki je bil pred krat- valnega dolgoletnega člana in odličnega je prostora za 16 ljudi. V pritličju je kim, žal ob zelo majhni udeležbi, je planinca tov. Vekoslava Lilijo s tem, velika, prijazna gostinska soba z ve- bilo ugotovljeno, da je prvenstveno od da se po njem poimenuje pot od toliko kmečko pečjo, ki daje sobi prija- strani članstva premalo propagande za varne preko Glažarjevega grabna na zen videz domačnosti. Tudi okolica naše gore. V bodoče bo treba izvesti »Gospodično«. Hkrati je bil imenovan koče je krasna in poživlja jo slavno- pravilnejšo organizacijo množičnih obi- tudi za častnega člana Planinskega dru-znani izvirek »Gospodična«. Veliko skov naših Gorjancev. Društvo ima na štva Novo mesto. Neutrudnemu marka-truda, naporov, dela in stroškov je razpolago zelo lepe razglednice in tudi cistu in planincu, ki je bolan, želimo, veljala novomeško planinsko društvo na novomeškem kolodvoru je poskr- da čimprej ozdravi. Iskreno se mu za-ureditev te koče. Škoda le, da ni tako belo za primemo propagando. Sklep hvaljujemo za vse njegovo nesebično obiskovana, kakor bi bilo želeti. Obisk zbora pa je bil da se zainteresirajo sin- delu ter mu k imenovanju za častnega Gorjancev, in tudi koče, je zelo padel, dlkalne podružnice za množine obiske člana prisrčno čestitamo! —r— Nogomet: TVD Partizan : Garnizion N. m. 2:5 (1:3) Popoldne je bilo fjrav tako v počastitev Dneva republike na Stadionu odigrano prijateljsko srečanje v nogometu. Zasluženo je zmagala ekipa garniziona N. m. V prvem polčasu je bila v tehnični premoči in Partizanu nikakor ni uspelo urediti svojih rst. Igral je v močno spremenjeni postavi in se igralci niso znašli. Po odmoru je Partizan igral v običajni postavi. Pri stanju 3:2 za Garnizion je kazalo, da bo Partizan izenačil in celo zmagal. S hitrimi prodori so stalno ogražala nasprotnikova vrata. Zamudili so nekaj stoodstotnih situacij in bo kontno morali kapitulirati, Y"> je zaradi neprevidnosti obrambe nasprotnik dosegel še dva gola. Do zmage je Gar-mzionu v precejšnji meri pripomogel oster start nekaterih igralcev, ki se je večkrat stopnjeval do grobosti, ki je sodnik ni znal pravočasno omejiti. Najboljši igralec na terenu je bil Sitar od Partizana, pri Garnizonu pa je ugajal »Učo« s svojo solidno, tehnično dovršeno igro. Namizni tenis v nedeljo dopoldne se je v počastitev narodnega praznika vršil v prostorih Doma JLA namiznotentSki turnir, katerega so se udeležili tekmovalci JLA ln Partizana. Borbe za boljša mesta so bile izredno napete, kar priča o izenačenosti tekmovalcev. Okrožni prvak Medic tokrat ni imel najboljšega dne in se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Prehitela sta ga Pučko in Sonc. ki sta pokazala prav zadovoljivo znanje. V finalu so se razvrstili tako-le: 1-Hučko, 2. Sonc, 3. Medic (vsi Partizan), 4. Cvetojevič (JLA). Pri mladincih je bil naslednji vrstni red: l. Pavlic, 2. Berger, 3. Golež (vsi Partizan). K. J. Tek republike Vsako leto jc 29. novembra v LJubljani Tek republike. Novomeščanl so se udeležili tudi letošnjega teka. Pri mladinkah Je bilo Novomcščanka «-nueva tretja s časom 1:56. Tekla je »on m v močni konkurenci najboljših tekačic. Pri mladincih Je bit naš Žagar petL Tako so tuđi atleti Dolenjske poleg mnogih domačih prireditev dostojno proslavili naš največji praznik — Dan republike. G. J. Še nekaj olimpijskih super-lativov iz Helsinkija Največje presenečenj«; 1. 12 izboljšanih svetovni«! rekordov; od M disciplin M novih olimpijskih rekordov. 2. Najboljši rezultat: svetovni rekord v ilr.seteroboju Bob Malhi a* USA. Najravnodušnejsl zmagovalec- jo Davi*, skok v višino (2.04 m). Najbolj prebrisan taktik; Whithold USA ;sini m). Najbolj mučne čeatitke: Roinigino čestita M c Kenleyu zH zmago v teku na 100 m-» ki »e je pozneje izkazala le kot navidezna. Največja senzacija: zmatra Barthela na 1500 m. Najslabši rezultati: skok v daljino moški. Najmanjši atlet, japonski maratonec Ja-mada (144 cin) Najtežji atlet: Tozi. Italija (112 ksrJ. Največji atlet: UavU (203 om|. Najbolj simpatična atletinja; zaprekačica Lcker Caimda. Najmanj zanimiv« disciplina: skok v da-■ jino moški. Najbolj izčrpani zmagovalec: vsi firuilisti v leku na 400 m. Najpopularnejša disciplina; IfiOO in MOO m. Največji aplavz: k*> je Kie.hard* preskočil s palico JL55 m. Najbolj srečen atlet- Mc Kenlev a svojo zlato medaljo. Najbolj ra/očaran atlet; nač feegedin v teku na 3000 m zapreke, ki je bil v pred tek u zadnji, a rm"unnl je, da !k> fciiruren finalist. M. K Ali veste...? ... da so 'uaroslovanske telovadke na zadnjih olimpijskih igrali dosegle 10 mesto v skupni ocen, med iS reprezentanc«mi in ne 12., kakor je bilo pomotoma razglašeno. . , da se beseda simnastika izvaja iz gršketra jriHsrola crymnazein. kar pomeni telovaditi, oz i' pridevniku jrymnos (nag. gal), ker «0 stari Grki telovaditi popolnoma goli. • - da je d* letos »nmo dvakratni olimpijski zmasr^vaJec Irec O'Callaghan vrur^l kladivo preko 60 m (točno Ii0.."i7). Kezultat pa ni hil priznan za svetovni rekord, ker takrat dela 1337) I reka ni bila vfclanjeau v mednarodni atletski zvezi- šenilovrenc Upravni odbor splošne kmetijske zadruge je na pobudo zadružnikov sklenil pričeti z grarln.il> mesarijo in obnovo mlekarne. Spo znali bo; da je. sodobna mlekarna nujno potrebna, ker se vedno bolj krepijo živinorejski odseki. V fcentlnvrene.U je že bila mlekarna, ki je zbirala dnevno precejšnje količine mleka, vendar tako stroji kot pro-stoKi ne origa.varjajo več današnjim potre-harn, ima pa kra.i zelo ugodno lego za tak mlekarski obrat, ker je na prometnem mestu in sredi močnega gospodarskega zaledja, kjer je bila že pred vojno živinoreja glavna gospodarska panoga. Člani splošne kmetijske zadruge pa tudi že razpravljajo o posameznih poljedelskih kulturah, ki v kraju najbolj uspevajo, ker se bodo pač lotili pridelo van ja samo takih, ki prinašajo največ dohodka. Pri tem jim dobro služijo izkušnje državnega posestva in -kmetijske sole na Mali Loki. Zelo dobro uspeva krompir in bi kazalo, da. bj pridelavi dobrega kTnmpirja določili večje površine in posvetili še več pažnje. Velika Loka Od svojega čistega polletnega dobička je splošna k nje t i js k i zadruga po .sklepu zadružnikov določila za dograditev zadružnega doma i£00.800 din. Zadružni dom, ki je bil že prej dograjen v surovem stanju, bo znatno razširjen in preoblikovan, ker je bil prvotno delan po načrtu, ki ne odgovarja vsem potrebam Velike Loke in okolice. Dela na preureditvi in dokončanju doma so v polnem teku in bo lahko že v kratkem izročen svojemu namenu. Dograjen zadružni dom bo velika pridobitev za Veliko Loko. Občinski ljudski odhor je sprejel proračun za gradnjo osnovne sole na Čatežu, ki je nujno potrehna. Sedaj je namreč pouk v prfvatni hiši in še to v neprimernih prostorih. Prehivalci Čateža in okoliških vasi so obljubili, vso pomoč. A. Z. 1'ISUO Z DOBA »Tudi mi se borimo za napredek naših vasi« Večkrat min brali v časopisju, kako si poetnirv.nt kraji prizadevajo za dvig gospodarstva, kako si s pomočjo ljudske oblasti IzboljSnjejO komunalne naprave in podobno. To je vzpodbodlo tudi pri nas naprednejše gospodarje in smo sklenili, da najprej napeljemo elektriko v vasi Dob. Velika in Mala I Peca. Rdeči kal. Hrastov dol, Trnovico. Verd. ' Pod boršt in Sela pri Dobu. Da bodo vse te IZ nAŠIH KSAJ£V vasi dobile električni tok nam je potreben transformator in 15 kilometrov omrežja. Po predračunu Elektro Ljubljana bo to stalo nad 8.300.000 din. toda te Številke se nismo nič ustrašili. Našli so se seveda tudi posamezniki, ki pravijo, da bomo vsi prodani, če bomo vse to sami plačali, drugi pa spet pravijo, da bodo počakali in si priključili tok, ko bo napeljava končana in pod. V naprej jim povemo, da se na take ne bomo ozirali in bomo napeljali elektriko tudi brez njih, če pa mislijo, da bodo oni bolj poceni prišli do toka. s«, pošteno motijo. Ze pri dosedanjih delih smo sami prispevali več. kot en milijon dinarjev, opravili pa smo tudi nad 8500 delovnih ur. Sedaj se pripravljamo za postavitev 400 kostanjevih drogov, katere smo kupili v Selih ftiimherku. Prepričani smo, da nas bo pri našem prizadevanju podprl tudi okraj Ljuhljana-oko-lica, okraj Novo mesto pa da nam ne bo delal težav pri izdaji sečnih dovoljenj za kostanjeve drogove, ki jih na. našem Icicnu ni. Sprejeli smo obvezo, da nam bo elektrika posvetila vsaj na praznik delovnega ljudstva 1. maja 1953 in upamo, da bomo to obvezo ob pomoči ljudske oblasti tudi izpolnili V Hrastovem dolu gradimo tudi šolo, katera bo do spomladi gotova. PA Vesti iz Doblič Preteklo nedeljo je Dobličane in vafičane sosednjih vasi obiskala dijaška kulturniška skupina iz Črnomlja. Pod vodstvom svojeg* razrednika prof. Karla fctrhonka so Aesto šoloi s pestrim progra.mom, v katerega so vnesli svojo mladostno študentovsko razgibanost, prijetno razvedrili gledalce. Navzlic zahtevnemu študiju, kalereinu so v celoti kos, ne pozabljajo na kulturno prosvetno delo med podeželskim ljudstvom, ki je željno lakih razvedril. V bližnji bodočnosti nameravajo obiskati še več vasi. Prepričan sem, da ob tem sklepu ne bodo omahovali. Če znajo biti dosledni in vztrajni pri študiju, bodo pod vodstvom svojega razrednika hva levredno nalogo z lahkoto opravili. Tudi domača igralska družina se že pripravlja, čeprav so v njej nastale vrzeli zaradi odhoda štirih članov v JLA, so praz nino izpopolnili mladi ljudje, ki imajo dovolj dobre volje, da postanejo dobri igralci. Ze decembra namerava družina uprizoriti Me-škovo ljudsko dramo »Pri Hrastovih« in Nu šičevo enodejanko 'Gumb«. Zvesto jim sledijo pionirji. Vsi bi radi igrali. Zato bodo za novoletno jelko uprizorili kar tri ehode- • janke. Da pa bi bili na odru čimbolj po gurpni, se- že sedaj za ta. dan z vso resnostjo vneto pripravljajo. "' • Poleg igralske dejavnosti pa mladinke prav pridno obiskujejo tudi gospodinjski tečaj. Ob torkih se sez.nanjajo s kuharsko umetnostjo, ob petkih pa se učijo krojiti razna oblačila. Imajo tudi predavanja iz higiene, prve nomoči, nege otroka in vzgn-jeslovja. Z vsebino tečaja so zelo zadovoljne, zadovoljno pa ni vodstvo tečaja, ker bi predavanja lahko poslušalo več deklet, ne samo petnajst-- . m Zbori volilcev so po vseh vaseh bivšega KLO prav dohro potekali. Tudi obiskani so bili dobro. Za kandidate so postavili najboljše ljudi, od katerih bodo izvoljeni kar najbolje zastopali svoje volilce v bodočem občinskem ljudskem odboru in Okrajnem zboru. Na zadnjem zboru pa so se precej hudo vali. ker jim je davek previsoko odmerjen. Rekli so tudi, da jim ni po volji, da bi jim kdorkoli od finančnih organov meril vino. Nekateri so celo govorili, da gre vse naše gospodarstvo po zlu, predvsem, pa kmetijstvo, ki po njihovem dozdevnem računu iz dneva v dan hira. Toda njihova čmogled-nost vendar le ni tako črna, saj je. to končno dokazala dolga in plodna diskusija. Glede previsokega davka so ugotovili, da leži krivda na občini, ki je nesorazmerno predpisovala akontacije. Izvolili so komisijo, ki bo s stvarnimi podatki predlagala občini, naj to nesorazmerje popravi. Tudi dejstvo, da ti nobeno kmečko gospodarstvo po vojni ni šl.o na bobea, jih je nekoliko pomirilo. Veki kmet je med diskusijo iznesel zelo kričeč' in vsega obsojanja vreden primer, ki ga je pred kratkim doživel v novomeški bolnišnici. Tam so mu rekli. da. bodo nje-iruvo bolno ženo ho!j skrbno negovali, če bo takoj plačal oskrbovalnino z« nekaj dni vnaprej. Mislim, da nekdo izmed bolniškega osebja, namenoma seje meri naše ljudi tako nezadovoljstvo. « . - ■ '- • ■■ ' ' **t.V-0 < - > \ t. ... Splošna kmetijska zadruga je spet zakola delati. Obnovilo jo je sedemnajst najnaprednejših gospodarjev, ki -so končno le spoznali, da imajo v njej gospodarske ko-ri.-li Zaprositi so že za posojilo, s katerim nameravajo kupiti motor, ki ga bodo 'izkoriščali za' pogon vaške mtfltilnice in za žaganje drv. Zelo jih mika tudi traktor, toda za tolikšno posojilo nimajo dovolj jamstva. Pionirska nagradna križanka »SLOM« PRALI PIONIRJI« Slon ie velika žival, pa smo ga vendarle spravili na današnjo nagradno križanko. Re šil vb nam pošljite najkasneje do 12. deeern bedi, 27. žensko ime, 29. del kolesa. 30. oblika glagola oviti. 31 atevnik. 32 položaj. 34. predlog. 3fi. tuiški gospodar, 37. kratica za ime in priimpk slovenskega pisatelja. 38. leva plat. 119 ohliki pomožnegH glagola. 40. jugo ."MIVO ličili 0"W>i.lMC 11 n J f\ n II".jn l£. ,It,l-^IH I JHOll. »»•' ,r»r,,rv -. ........... » >■ *'—' ^" .1-*." bra. Prva nagrada bo krasna knjiga iz živ- I slovanski državnik, 43. majhno pristanišče ljenja živali, za drugo nagrado na bomo poslali izžrebancu 100 dinarjev, da si ho lahko sam kupil mladinsko knjigo, ki je morda še mraa. Torej — do 12. decembra I Priložite nam tudi izrezano križanko! Tlesedr pomenijo: Vodoravno: 1. vrsta papige, 4. surova, fi Poletov« podobe in povesti.. 9 »doječa voda, 11 star izraz za pivo. 13 časomer. 14. pokrajina v Az'.i'- M nadležna živahen. 18 pijejo 10 žitarica. 31. kazalni zaimek. 22. razčlenitev, 24 vzvišena lirska pesem. 26. ne blizu Opatije. 44 števnik. 45. daljše časovno ohdoh.je. 4f egipčanski bog sonca, 47. vriska. Navpično- 1. ploskovna mera 2. velika množina žuželk, h. država v Afriki, 5. največja cel.na. 6. predlog, 7. luknjičast (tujkal, S. nahaja se v ustih. 10, mesto v Italiji 11 del voza. 12. indijska zanka. 13. organ sluha, 15. moško ime, 17. Ljudska tehnika. 18 ptič. £0 pleme. 23. prebivalec Irske. ?7i pripetljaj 2fi udeleženci pri poroki. 28. drevored 33 žensko ime, 34 predlog, 35. pristaniška naprave. 38. pokrajina v Hrvatski, 40. rajanje, 41 število, 42. pritrdilnica. ■ Lojze Zupane: Deklica s tremi lešniki (Belokranjska pripovedka) Na Lokvici pri Suhorju je živel ubog bajtar s tremi hčerkami. Bil je šivavec. Leto in dan je vbadal šivanko V hodno platno, šival brageše in ro-boče. Ko pa se je leto nagnilo h kraju, je povezal robače in brageše v vrečo, si jo oprtil in odšel k Trem faram v semenj. Ko so hčerke odrasle in postale godne za možitev, je šivavec nekoč, preden je odšel v semenj, dejal: »Ce bom vse prodal, kar sem med letom sešil, bom vsaki kupil, kar si poželi.« »Dragi čačko, meni kupite zlat prstan,« je zaželela prva, najstarejša hčerka. »Dragi čača. meni kupite pa kolovrat," je zaprosila druga hčerka. »Meni pa tisto prinesite, kar vas bo po nosu udarilo.« se je zasmejala tretja, najmlajša hčerka. »Prav, prinesel bom vsaki, kar si j želi." je odvrnil oče in odšel. Cez tri dni se je povrnil domov. Komaj je stopil v bajto, že je vrgel na mizo prgišče zvenečih cvenkov in darila za hčerke. »Tebi sem kupil, kar si želela,« je dejal šivavec med smehom in položil pred najstarejšo hčerko zlat prstan. »Tudi tebi sem kupil, za kar si me prosila,« je zadovoljno pokimal drugi hčerki in postavil prednjo kolovrat. »Ti pa si mi dejala, naj ti prinesem tisto, kar me bo po nosu udarilo,« se je zdajci zasmejal in se obrnil k tretji, najmlajši hčerki. »Domov grede sem zaiel v gozd. Temno je bilo. Hodim in hodim skozi temno lozo, kar me poči po nosu leskova veja. Pograbim jo — na njej so viseli trije lešniki. In prinesel sem ti jih — evo!« Tako rekoč je pred začudeno hčerko položil tri drobne lešnike. Hčerka je zajokala in odšla po svetu. S seboj je vzela lešnike. V gradaški grašini se je ponudila v službo. Gra-ščakinji se je mala deklica zasmisila pa je rekla: »Majhna si, ampak gosi boš lahko pasla!« — In jo je obdržala v gradu. Drugo jutro je deklica nagnala grajske gosi na pašnik in še sama odšla za njimi. S seboj je vzela tri lešnike. Ker je bila lačna, jih je pričela drobiti, da bi pozobala sladka jedrca. Ko pa je strla prvi lešnik, je našla v njem obleko, posuto z zvezdicami. Ko je strla drugi lešnik, je našla v njem svetle škorenjčke. Ko je strla tretji lešnik je iz lupine izluščila zlato krono. Novomeški pionirji bodo šli z dedkom Mrazom v Ljubljano »Kdaj pride pa letos dedek Mraz?« Tako nas sprašujejo pionirji in cici-bančki. Povprašali smo pri Društvu prijateljev mladine, kako je letos s to rečjo, če morda tovariši v odboru kaj vedo ali pa imajo morda že kaj pošte od dedka. Hitro so nam povedali cel koš novic. Tu jih imate, dragi otroci in pionirji: Ze kmalu po 21. decembru se je letos napovedal dedek Mraz! Ce bo sneg, se bo pripeljal v Novo mesto po cesti s Kačje ride skozi BrŠljin na Glavni trg. kjer bo -veselo pocin-gl.jal s~-kragulj čki in totrompetdJJ da bo veselje! V Ragovem logu ali pa prj otroškem vrtcu (o tem'vam bomo Se pisalr) bo prirejen pravljični gozd, v njem pa bo polno lepih igračk, živali in marsikaj, kar bo vredno pogledati Pred Novim letom si bomo ogledali v novomeškem gledališču Sneguljčico, nekaj čisto posebnega pa bo letos — otroški vlak v Ljubljano! 14 vagonov samih pionirjev, z njimi pa dedek Mraz in pravljični vagon, pa pravljičarji, Pav-lihe in Kurenti, hej, to bo veselo! Kdo ne bi šel z nami! Dopoldne se bomo odpeljali iz Novega mesta, opoldne si bomo v Ljubljani ogledali lutkovno gledališče in lepo mladinsko igro, popoldne pa z dobro voljo in smehom nazaj domov! To bo nekaj posebnega, le povejte še ostalim, naj bodo pridni doma in v šoli naj se lepo učijo, da bodo smeli zraven! Kdo pa bo prispeval za vse to, kar bomo letos doživeli in videli? Ze vidim, da sprašujete tudi to! Društvo prijateljev mladine je prosilo vsa novomeška podjetja, naj ne prirejajo svojih posehnih proslav Novoletne jelke, temveč naj bodo proslave skupne, da se bomo na nj.ih srečali in spoznali vsi otroci! Prav tako pa je društvo zaprosilo za pomoč in prispevke vse naše tovarne, ustanove, podjetja, sindikate in posameznike, da bodo po svojih močeh pomagale k Čim lepšim prireditvam. Sprejem v pionirsko organizacijo Novomeški pionirji ko letošnji 20. no nemher lepo proslavili V svoje vrste so sprejeli nad ~>0 novih članov pionirske organizacije, proslavo pa so združili- z akademijo prirejeno v počastitev držav nega praznika. Pevski zbor je zapel državno himno, nato pa jc sledil pozdrav pionirjev in navzočih gostov. Pionir Colarič je nato v kratkem pregledu poudaril pomen državnega praznika, polna dvorana pionirjev pa ga je z zanimanjem poslušala. Sledil je nastop pevskega zbora, zgodba ob ognju o trinajstletnem pionir ju-partizanu, pevski trio. recitacije in nastop folklorne skupine. Videli smo, da lahko od naših pionirjev še marsikaj pričakujemo/ 1 - Končno je nastopil slavnostni tre saj okrog sto gospodarjev še vedno z nezaupanjem gleda na novo obliko kmečkega gospodarstva. Ustanovili ao vse potrebne odseke, vendar pa 3e od teh najbolj aktiven strojni.- Prav bi bilo, če bi bila tako aktivna tudi sadjarski in živinorejski. Končno bo morala skrb za rtvig kmetijstva le prodreti v slehernega kmetovalca, ker sicer se bo res zgodilo, da bo kmetijstvo začelo hirati, a ne.po krivdi ljudske oblasti, temveč kme tov samih. E. C. Šentjernej Dan republike smo kot vedno tudi letos obhajali zelo slovesno. Na predvečer je spre govoril sekretar obč. komiteja ZKS Ludvik širnonič slavnostno besedo, ki je izzvenela v poziv, naj bi tudi pri bližajočih so volitvah pokazali svojo državljansko zavest, kakor smo jo pokazali sedaj v nabito polni dvorani. Po govoru je bil izveden lep program. Tudi to pot smo videli Kastelčev igrokaz »Iz trpljenja v svobodo*, ki je vse navzoče globoko ganil. V četrtek 4. decembra je nafia mladina po stavila na oder Gogoljevo »Zenitev«. Kar dobro so se odrezali. Težka nesreča s traktorjem Traktorist Jože Vlašič iz Koprivnika pri Kočevju in njegov spremljevalec Rajko Šta-kič sta v nedeljo 30. novembra oh 9. uri zvečer vozila hlode na žago v Črnomelj. Tz neznanih razlogov se je traktor na cesti prevrnil m pokopal oba pod seboj. Rajko Stakič je v novomeški bolnišnici podlegel poškodbam, dočim se Vlašič bori s smrtjo. Stakič je imel zlomljeno vratno vretence, Vlašič pa ima zlomljeni ohe nogi v gležnju in levo roko. Kako je prišlo do nesreče, bo ugotovila preiskava. Kronika nesreč JEsELNTK PRT ČRNOMLJU. S srpom se Je ii rezala v levo roko posestnikova hči Pavlina Zngelj. ■ ■ ■ DOLENJSKE TOPLTCE. Doma je padel in si zlomil levo nogo delavec Jože Stare. ČESNJEVK PRI TREBNJEM. Na krožni žagi si je razrezal prst Jeve roke invalid Anton Oražem. sELAZNO PRT DORRNTČU. Ko je stopila s peči na klop, je padla in si zlomila desno roko posestnikova žena Frančiška Rifelj. POTOV VRH. Med nakladanjem je drog zlomil desno nogo posestniku Jožetu Vovku. ORADENC PRI ŽUŽEMBERKU. Pri spravljanju drv je veja udarila po obrazu po-sestnikovo hčer Terezijo Črnogoj in jo poškodovala. STA R A VAS TRI ŠKOCJANU. Ko se je vračal ponoči iz Skoojana posestnikov sin Anton Lindič., ga je nekdo napadel in poškodoval po glavi. AMAR.IETA. Kočarica Magdalena Krese se je vračala iz vinograda. Padla je in si zlomila levo roko. SMOLEN.IA VAS Med poganjanjem slamo-reznice si je poškodoval desno nogo posel niko v sin .lanez Fink. JELftE PRT OTOČCU S kolesa je padel In si zlomil levo roko zidarski vajenec Marjan Krašovec. DOL. JESENTCE PRT MOKRONOGU. Na stružnici se je vrezal v levo roko ključavničarski pomočnik Vladimir Starič. Veliki Gaber Lepo smo proslavili zgodovinski dan 29. november. Množične organizacije so priredile akademijo s sodelovanjem KIMi M.i tija Onbeo že v petek zvečer. Pod vodstvom prosvetnih ^ delavcev smo poslušali pcv-ki zbor, deklamacije, pri katerih nam je posebno ugajala mladinka Slaviea, prav lepo pa je potekla tudi igra K.itici. Maskiranje je bilo po zaslugi tov. J. Jarmoviča zelo dobro, v igri na je bila tov. Jana res prava stara babica. Vsi igralci so izvrstno zaigrali in jim želimo: le tako naprej? Hvaležni smo tov. Bratini in ostalim učiteljem za uspelo prireditevl —- Na proslavi je govoril tudi predsednik gospodarskega sveta na okr. ljurUkem odboru, tov Lovro Orden o pomenu AVNOJ in o skrbi naše oblasti za gospo darski napredek ter kulturno življenje na deželi. Na proslavi so tudi nafti stari borci zapeli nekaj krasnih partizanskih pesmi. Dne 23 novembra je KIID priredilo igro »Kakšen gospod, tak sluga«-, po igri pa je bila prosta zabava. Čisti dobjček, ki je znašal nekaj tisočakov, smo namenili za nakup novih kulis. J. J. V nedeljo 30. novembra je bilo na Vel. Gabru zborovanje vojaških vojnih invalidov. Tzmed 40 volilnih upravieoncev-lnvalidov s-je zborovanja udeležilo 35 ljudi, ki so po zdravili v svoji sredi tov. majorja Mirka Fajdiga in tov. Lovra Ordena iz OLO Novo mesto Obdelali so vrsto gospodarsko po I it ie nih vprašanj, s tov. majorjem pa invalid-ki zadeve in stanovska vprašanja organizacije Obljubili so, da bodo v nedeljo na volitvah vsi med prvimi na voliščih. Invalidska organizacija, tako eo postav Ijali člani, naj predstavlja tudi važno poli tično organizacijo, saj združuje v svojih vrstah ^ najnaprednejše borce in aktivisti iz let NOB. ki so nosili težišče naše revolu cije. Takih sestankov in pomenkov si želijo naši invalidi še! -fc Iz Malega Podljubna V zadnji številki našega lista smo mnogo pisali o poteku zborov volilcev in omenili dva taka zbora v volilni enoti Mali Pod Ijuben. kjer niso uspeli postaviti kandidate v občinski, ljudski odbor, oziroma predlagan1 trije kandidati svoje kandidature niso hoteli sprejeti. Tako je ostala ta volilna enota brc/, svojega zastopnika in se je priključila k volilni enoti smihel pri Novem mestu, kjer kandidira šest ljudi. Eden od kandidatov je tov. Gačnik iz Boričevega. ki bo v novem občinskem odboru v primeru, da bo izvoljen, zastopal tudi prebivalce Malega Podljubna in okoliških vasi. Na pobudo OF je bil pretekli teden v Podljnhnu dobro ohiskan sestanek frontoveev. Razveseljivo je omeniti, da so navzori odkrito priznali -svojo napako, ki so jo sto rili bolj iz nevednosti in Irme, kakor pa da bi namenoma in pod kakršnim koli vplivom hoteli nergati Pripravljeni so bili takoj po staviti kandidate, čo bi bilo po zakonu o volitvah to le mogoče. Če pa ni. pa bodo iz vedli široko agitacijo po vsej svoji prejšnji volilni enoti, da se vsi volilci ntoodstotno odzovejo na dan volitev in oddajo svoje gin sove kandidatom razširjene ftrnihel^ke volilne enote. Dobro se zavedajo, kakšno škodo Ii trpeli, če bi cela tri leta ne imeli nob«nei;.i svojega zastopnika v občinskem l.juii.l.. odboru. Prav tako jim je žal, da ;.o upi i vičeno naši dnevniki in tedniki pisali o nii hovi politični nezavednosti. Volitve 7. de cemhra bodo pokazale, da to ne drži. Ke-ho njihovo voiišče v Malem Podljuhnu, bodi volitve točno dokazale, ali se zavedajo Pod ljuhničani svojih državljanskih dolžnosti In pravic in če so zavedni frontovci ali ne. V splošnem je sestanek prav lepo poiejia! in naCel razna vprašanja, zlasti /. Kospod.n skega področja. V koliko pa je aeitunok uspel, bodo pokazale prihodnje volitve. No. Podljuhničani. dokažite, da ste mož beseda in da nočete zaostajati za ostali mi volilci 1 -er Učitelji so dali svoj obračun . Prosvetni delavci novomeškega okraja, i demokratizacije in se lahko dosegli tako po včlanjeni v učiteljskem in profesorskem j membni uspehi.. Deklica se je oblekla v obleko, po- nutek, ko je pionir povabil na oder fan suto z zvezdicami, si nataknila svetle | (ifc in^deklice, kjer so položili pionir škorenjčke, na glavo pa si je posadila zlato krono. Takšna se je pozno popoldne vrnila v grad. Ko jo je zagledal mladi graščak, jo je zasnubil. Deklica je postala grašča-kinja, k sebi je pozvala obe se3tri in očeta. Vsi so potlej živeli v gradu, ki se je zaradi nje imenoval — Gosji grad. Se dandanes je nad vhodnimi vrati gradaškega gradu vklesana v kamen — gos. Kdor ne verjame, lahko mimogrede ozmerja Gradačane z — gosaki... sko obljubo in prejeli izkaznice. Ko so opravili obljubo, so jih pozdravile in jim čestitale tri pionirke odreda *P>ng-dana Osolnika*. predsednica mestnega odbora AFZ tov. Mirni Vdovč in dva pionirja odreda ^29 november*. Vsi pionirji so nato zapeli svojo *>Mi smo slovenski pionirji.. .< Za zaključek proslave so veseje ip zadovoljne pionir je .pogostile novomeške žene........ Ves spored je prenašala novomeška Razglasna postaja s svojimi zvočniki. društvu, so imeli svoj redni ohčni zbor Prvi so zborovali profesorji (o čemer je Dolenjski list. že pisal), 15 novembra pa so imeli v Domu ljudske prosvete svoj občni zbor člani učiteljskega društva, ki ima svoj sedež v Novem mestu. Skoraj 200 članov (od 2W1 vpisanih i se je vkljub skrajno slabemu vremenu udeležilo občnega zbora in izpričalo, kako se zaveda pomena dela v sindikalno-učitel.jski organizaciji. Občni zbor sta počastila s svojim obiskom, in tako še bolj dvignila, njegov pomen, narodni heroj, okraj ni sekretar OK ZKS .lože Rurštnar in pred sednik Združ,enja učiteljev Slovenije Jože Zorn. Tz poročila o delovanju učiteljstva novomeškega okraja v minulem šolskem letu (podal ga je predsednik Marjan Tralar) vidimo, da je vključenih v društvo 260 nči-teljev. od tega dve tretjini žena: društvo ima pet pododborov — v Novem mestu, ftent ierneju. Dol. Toplicah, v Žužemberku in v Trebnjem - v katerih je 33 delovnih grup V«aka grupa ie popolnoma samostojna jiro svetno-pedagoška in kulturna enota svojega okoliša; imele so nad 500 sestankov, na katerih je bilo nad 400 pedagoških razgo vorov in študijev ter enako število politično gospodarskih obravnav Vrhu tega so člani ravno na sestankih teh grup pripravili na erte za vso ostalo kulturno prosvetno dejavnost v svojem okolišu. Sestanki grup so bili vsakih štirinajst dni. sestanki pododborov pa v«ak drngi mesec Predsednik- je tudi poročal, kako uspešno je bilo sodelovanje Učiteljstva pri Ijudskoprosvetnem deln -nad 120 prireditev iger. proslav, vaj, se -tankov, sodelovanje pri 40 izobraževalnih tečajih, ali nad pol milijona ur! Številka lepo' pokaže, kako vneto je naše učiteljstvo opravljalo svoje noslanstvo med ljudstvom UgpeŠno je bilo tudi delo v politični pre ohrazhi vasi, čeprav obisk prosvetnih rip laveev na sestankih množičnih organiraen ni- bil zmerom in povsod zadovoljiv. Pred sednik je nakazal še vrsto novih nalog in se toplo zahvalil nčiteljstvu za njpgovo do sedanje delo. nakar je sledilo razpravljanje o poročilo. Zbor, ki ga je vodil delovni predsednik Adolf Grum Is Trebnja. je potrdi! porodilo dosedanjega predspdnika. obenem nn dal šp precej novih predlogov za zboljšanje kulturno prosvetnega dela. v Soli in izven nje. V razpravo je posegel tudi tovariš Boršt nar; pohvalil je prosvetni kader obljubil pa tudi vso pomoč OK ZKS' Predsednik Zrirn '.en.ia učiteljev Slovenije Jože Zorn je zlast; poudaril, da je največji uspeh tako odbora kot celotnega kolektiva v tem. da se je vse delo osredotočilo na delovne grupe In pododbore. Tako se je pokazal pravi pome' Zapustila nas je ZgonČeva mama iz Šentruperta 25. novembra je v novorrieški bolnišnici umrla zaradi mrtvouda Zgon-čeva mama iz Šentruperta, stara 62 let. Rodila je sedem otrok, izmed katerih so bili štirje zavedni partizani, ki so se borili proti okupatorjem od začetka naše osvobodilne borbe. Sama je ves čas podpirala partizansko vojsko, z ljubeznijo je premagovala mnoge materinske in gospodarske težave. Vsem je bila dobra mati, saj so jo vsi Sent-ruperčani in mnogi partizani poznali pod imenom »Zgončeva mama« in jo tako tudi klicali. Po osvoboditvi je povsod pomagala naprednemu življenju in bila vseskozi priljublena in spoštovana. To je pokazala tudi .velika . udeležba ljudstva na njenem pogrebu. Vsi jo bomo ohranili v najboljšem spominu. A. Z. Ohčni zbor je sprejel razne sklepe, tak razdelitev dosedanjega trebanjskega pod odbora v temeniški in mirpriski sektor, no vomeškega pa v vzhodni in zahodni sektor Nadalje bodo prosvetni delavci nudili vai podporo tudi delavcem in ostalim članom sind. podružnic, kjer je sodelovanje prosvei npga delavca nujne potrebno pri prevzgoj: pomoč »Partizanu« in Ljudske prosveti. pi nlrjem, tahorniknm študij materiala VI kongresa ZK.I, ustanovitev Drušlva priji teljev mladine na vseh sedežih sedan.ilu pod odborov itd — to ho bili sklepi, ki jih je učiteljstvo z odobravanjem sprejelo za sv., program. Ustanovljen je bil tudi okraju pevski zbor vseh prosvetnih delavcev, ki ji po bočnem zboru že imel svojo prvo vaju Vodi ga prof. Ropasova. Po volitvah novega okrajnega odbora Uči teljskega društva sta bili odposlani dve po zdravni resoluciji, prva CK ZK Slovenije druga pa IV kongresu AFZ, ki je tiste dni zaspdal v Ljubljani. Novemu odboru in vsemu učiteljstvu no vomeškega okraja želimo obilo uspehov pri vzgoji naših otrok in prevzgoji Dolenjcev' -tr ( OBVESTILA ) OBJAVA Okrajni ljudski odbor Novo mesto raz-pisni* sporazumno z nekaterimi občinskimi ljudskimi odbori mesto tajnikov Za občim1 Brusnice Ootna vas in še neka'ere druge. Interesenti nai se zglasijo pismeno ali osebno na tajništvu OLO Novo mesto. Okrajni ljudski odhor Novo m i I :l ZAHVALA Vsem, ki-ste v tako lepem številu spremi n 'na zadnji poti našega ljubljenega sina iu brata Darka Dimlc-a. ki se je -mirlno pone sreči), se iskreno zahvaljujemo. Posebna zo-hvala zdravniku iz Litije za prvo pomoč duhovščini ftent.ovrencH in Č.ilež.i Lra-il '. četi za obilno udeležbo, vsem darovalcem cvetja in vencev fantom za ganljive žalo-stinke. dobrim sondom. Ivanki Gore n' sestri Jožic.' Kekovi za požrtvovalno ponio-in tolažbo — Žalujoči: oče. mati ln sestr,; Dani Dlniieovl Vel Loka. KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 5. do 8 decembra: angleški film »Beli hodniki«. Od 9. do 11 decembra: ameriški film »Ohevcnne«. Od 12 do 15 decembra: ameriški barvni film »Plamen In puščica«. KINO DOLENJSKE TOPI,K E PREDVAJA: 6. in 7.v decembra, ameriški film »Zaplešlva«. 0$£asL V torek. 18 novembra ob 16. uri Je bila !f gubljena denarnica z večjo vsoto detiai in osebnimi dokumenti na posla ji Meti:' ali v vlaku za Novo mesto. Na.idilel.i i prosim, da denarnico vrne na naslov v osebni izkaznici ali pa po-slje svoj Da .|o> Prejme nagrado - ftenlf« Anion, Dol. Nu *lee i ' Zamenjam družinsko stanovanje v Celju za enako v Novem mestu. Nasiov v upravi lista 4}b letošnjih uspehih in pomanjkljivostih SKUD „Dušan Jereb" Nehvaležno delo ima kronist, kadar je na primer prisiljen poročati na dveh, treh kratkih sLraneh o celoletni dejavnosti društva ali organizacije. Tako nam gre tudi ob poročilu *KUD »Dušan Jereb«. Ob zaključku sezone :'».'>l/52 so se 14. novembra 1952 zbrali člani ;n prijatelji društva v letnemu obračunu in postavljanja novih nalog. »Nikakor ne morem reči, da bi bilo naše podarstvn slabo, vendar — priznati je treba — najboljše tudi ni bilo,« je začel tajnik društva tov. Polde Cigler v letnem pregledu društvene dejavnosti. Bolj kakor v \ >eh dosedanjih letih je tokrat stopalo v poročilih odbornikov iu v razpravljanju na dan predvsem težavno finančno stanje društva. Poslušalec je nehote moral dobiti vtis, kakor da se bo društvo vsak čas zrušilo zaradi finančnih bremen, dolgov in težavnih pogojev za materialni obstanek posameznih sekcij. Urez dvoma je finančna plat društva pereča in mora odbornike resno zanimati. Razpravljanje samo pa je pokazalo pot, kako tej mori odpomoči. Ne bo napak, ako postavimo takoj v začetku našega poročila na prvo mesto menda najbolj pereče vprašanje kultu rno-prosvetnega življenja Novega mesta: Dom ljudske prosvete naj služi izključno ozir. predvsem kulturnim potrebam SKUD Dušan Jereb« in ostalim vzgojno-prosvetnim namenom, nikakor pa naj ne postane izhod /.a, najrazličnejše sestanke in zbiranja, ki bi brez škodo lahko bila v dvorani, ki jo nudi na razpolago Dom JLA,« Dom sindikatov in podobno. Ce ugotavljamo, da je denarja v nekaterih sekcijah društva premalo, bo pač treba večkrat nastopati — so predlagali člani društva na občnem zboru. Nastopati pa ne morejo, ker je DLP prezaseden! Prav gotovo >e godi društvu krivica, če sedi n. pr. v dvorani 60 ali tudi 80 meščanov na kakršnem koli predavanju ali zborovanju, Člani dramatske sekcije ali orkestra pa zaradi takih pogostih pojavov ne pridejo do resnega dela, generalk itd. Celo razni cirkuški nastopi najdejo včasih v Novem mestu prednost pred resnim kulturno-prosvetnim življenjem, da o »copernikih« in »jasnovidcih« sploh ne govorimo, ki jim je oder v dvorani DLP edini izhod« za velevažno »vzgojno-zabavno« delo ... Dom ljudske prosvete v Novem mestu pravzaprav niti še ni dograjen. Ta misel je bila na občnem zboru SKUD znova sprožena. Prizidava velike dvorane za predstave kinematografa in za množična zborovanja (saj se čedalje bolj kaže potreba po večji dvorani, v katero bi šlo vsaj 800 do 1000 ljudi!) bi bila z izvedljivim prizidkom kaj kmalu rešena, gledališče pa bi dobilo prepotrebno kulisarno in še kakšno odrsko sobo za igralce. O namakanju kulis, o uničevanju dragocenega materiala in pod. se je že precej pisalo in govorilo v našem mestu, zato bo treba čimprej tudi to poreče vprašanje praktično re-jiti. Skrb za DLP, mestno gledališče in prostore SKUD, ki naj postane kulturno žarišče za Dolenjsko (ne samo na papirju, temveč v svoji praktični dejavnosti, gostovanjih na podeželju, pomoči društvom in organizacijam na terenu!), naj poleg društva prevzame tudi ljudski odhor mestne občine — so predlagali dani in gostje na občnem zboru. Brez dvoma jo postavitev moderne dvorane postala za Novo mesto nujna potreba dosedanjega razvoja, ki bo s primernim prizidkom kaj lahko rešljivo vprašanje. Ze zdaj pa se lahko pomaga gledališču, orkestru, mladinskemu odru (ki ga je v mestu treba postaviti na močne noge!) in DLP predvsem e tem, da ne bo dvorana doma edino izhodišče, kadar organizacije, ustanove, društva in pod. iSčejo prostore za prireditve, zborovanja in predavanja. Primerna garderoba v avli DLO tudi no bo nerešljiv problem, bo pa lepa pridobitev za dom. Ti dve vprašanji sta biii v oepredju.razpravljanja članov društva po odborniških poročilih. Sem moramo šteti tudi ugotovitev, da je bila zanemarjena vzgojna plat za člane samega društva. Program gledališča lani n. pr. ni prispeval dovolj, da bi bilo žado-geeno vzgojni plati gledališča, čeprav ne gre pri tem oporekati gledališkemu kolektivu ogromno dobre volje in opravljenega prostovoljnega dela, ki ga je vložil * svoje nastope. Opazili smo lahko celo določeno mrtvilo pri mnogih članih, ki so se umaknili v ozadje, namesto da bi sklepe lanskega občnega zhora v živahnejšem tempu uresničevali. Kes je, da zaradi prej navedenih resnih ovir tako gledališču, orkestru in pevskemu zboru đSostikrtt niti ni bilo mogoče, da bi se dovolj resno pripravili za svoje nastope. SKUD v Novem mestu ni zadeva samo meščanov; to je bilo na občnih zborih društva doslej že večkrat poudarjeno, še vedno pa člani društva in njegov odbor niso storili vsega, da bi se vodilna vloga osrednjega dolenjskega gledališča, pevskega zbora, orkestra in ostalih sekcij (izmed katerih so nekatere le 8e na papirju) poznala tudi sicer v okraju. — O nedeljskih matinejah se je n. pr. govorilo več let, šele zadnjo nedeljo pa smo v mestu tako prvo glasbeno matinejo za šolsko mladino res zaživeli. Prvotni majhni uspehi nas pri tem ne smejo odvrniti od visokega cilja, ki nam ga tako kulturno-prosvetno vzgojno delo nnlagn! Pevski zbor (njegovi člani niso zamerili opazki v razpravi, da so pravzaprav pogrehni ptiči« — tak je namreč žal odnos do toga zbora, ki je štel včasih 60 prvovrstnih pevcev, danes pa se preko 18 pevcev še ni dokopal! — ker je ironija primere le potrditev gledanja na naš pevski zbor!) ne more iz večletne ozkosti nikamor in gre verjetno prav tu za resne organizacijske pomanjkljivosti, ozir. nespretnost. Ker akade-mično izobraženi ljudje v mestu n. pr. ne najdejo poti in stikov z društvom, je likovni krožek SKUD »Dušan Jereb« samo papirnata ugotovitev, bil pa bi lahko zbirališče in šola mladih talentov. Ugotovitve dosedanjih slabosti seveda ne morejo vzeti dobrega imena uspehom, ki so iih tudi v preteklem letu dosegli člani društva. Za 72 rednih, več ali manj delovnih članov, so naslednje številke dokaz njihovega prizadevanja, služiti kulturno - prosvetnim vzgojnim ciljem društva Sama številka članstva je za mesto odločno prenizka. Razpravljanje o pomoči posameznim gledališkim dru-žiničam. pevskim zborom in kulturniškim -kupinam novomeških delovnih kolektivov ni dalo končnih zaključkov, čeprav je osvetlilo delo takih skupin in njihovo precejšnjo ak- Dve iz Podgorja Srečal je zadnjo nedeljo tovarniški delavec Janez kmeta Miho. Takole sta se pomenila: Janez: — Kako pa to, Miha. da greš diities po maši takoj domov? No, vsak /.i en frakcij bova dala, pa kakšno razdrla!? Miha: »TN nedelje ne bom šelU Janez: — A? Cemu ne? Miha- -Veš. kupiti hočem zastavo. seda. Jaka pa ni bil v zadregi z odgovorom: »O. Če lahko Jože iz tovarne orje. nameščenec Francelj pesek koplje, oba imata pa od države povrhu tega še pla-«n dan, tudi mene ne peče vest,fc, Pa recite, re nismo v Podgorju še vedno od muh! tivnost! Svoboda v Bršljinu in obetajoča se Svoboda desnega brega Krke v mestu sta ozir. bosta, zajeli precej teh skupin, še vedno pa ostane društvenemu odboru SKUD »Dušan Jereb* in množičnim organizacijam v mestu dovolj široko neobdelano področje, ki bi lahko pomnožilo število aktivnih članov raznih društvenih sekcij. Doslej se očituje delavnost društva predvsem v dramatiki, petju in godbi — včasih pa je delalo pri društvu kar 9 sekciji Veliko krivdo za njihovo prerano (in nepotrebno) smrt nosijo neodgovorni vodje sekcij, pa tudi — tak je vsaj logičen zaključek ob teh ugotovitvah — premehak odnos društvenega odbora do takih malomarnosti. Finančne težave v društvu je poleg obljubljenih, a neizpolnjenih dotacij povečalo tudi dejstvo, da društvo ni razpisalo članarine. Pred leti je dobilo društvo znatne do hodke s članarino podpornih članov, ki pa je zadnje čase menda kar zamrla. Članom dramske sekcije, prav gotovo najdelavnejšim izmed vseh članov društva, n. pr. sploh ni omogočen obisk predstav v Ljubljani. Razen skromnega »hvala« na občnem zboru igralci. NAROČNIKOM IN BRALCEM DOLENJSKEGA LISTA? S položnicami varčujemo, odkar nas stane vsaka 3 dinarje. Zadnji številki našega tednika, smo priložili položnice vsem tistim zamudnikom, ki nam doslej še niso poravnali naročnine za leto 1952, ter tistim redkim izjemam, ki dolgujejo še lansko naročnino, a lista vse do danes niso odpovedali. Na naslovni strani smo v 48. številki »Dolenjskega Usta« vsem zamudnikom dovolj vidno označili znesek zaostale naročnine — zato jih prosimo, da svoj dolg do uprave lista poravnajo! Brezplačno nezgodno zavarovanje velja le za tiste naše redne naročnike, ki imajo poravnano naročnino. Pomnite: v novoletnem nagradnem žrebanju bodo sodelovali vsi naši naročniki, darila pa bodo dobili le tisti izžrebanci -naročniki, ki bodo imeli predplačano naročnino za leto 1953! Ne zamudite lepe prilike, bogatih nagrad in ugodnosti brezplačnega nezgodnega zavarovanja — vse to vam nudi poravnana naročnina. Uprava DOLENJSKEGA LISTA godci in pevci društva nimajo prav nikakih ugodnosti, kar ee ob razdeljevanju podpor včasih rado pozablja! Celo več — v Novem mestu nekateri niti nočejo priznavati, da je kulturno-prosvetno udejstvovanje v SKUD na primer prostovoljno delo I In vendar gredo večeri in noči — prostovoljnega studiranja nastopov, priprav, vaj, delanja kulis, ponavljanj itd. ne morda za korist ali v žepe igralcev, temveč za razvedrilo in pouk nase javnosti! Največ uspehov je imela v sezoni 1951/52 gledaliika sekcija, ki je dala tudi največ prispevkov v skupno blagajno društva, jih pa upravičeno seveda tudi največ uporabi za svoje nastope. Novomeščani, ki so se večkrat izkazali'kot kritična publika, so pokazali na primer precej zanimanja za otroške nastope, odpovedali pa so žal pri predstavah mladinskega gledališča, ki ga je dramatska sekcija osnOvala. Mladinsko gledalFšče je brez dvoma ena najboljših vzgojnih ustanov, ki ji morajo tudi odrasli posvetiti vso pozornost. Sekcija je imela v sezoni 29 predstav, izmed teh 7 premier in 22 repriz. Ogledalo si jih je skupno 6371 ljudi, kar govori o lepem zanimanju za delo sekcije. Gostovanj sekcija ni imela; iz poročila tajnika je bilo razbrati, da jih ob takih prevoznih cenah tudi vnaprej ne namerava prirejati, ker stroški prevozov presegajo tozadevne dohodke. Mislimo, da bo prav tu treba najti ustrezajočo pametno rešitev. Orkester je druga najboljša sekcija društva. Imel je 7 nastopov, brezplačno pa je sodeloval pri najrazličnejših akademijah in proslavah. Zal pa je koncerte SKUD-ovega orkestra poslušalo v pretekli sezoni komaj 837 ljudi — pri čemer poslušalcev na akademijah in pod. seveda ne štejemo. Moški pevski zbor je, kakor poroča tajnik društva, »najbolj izrabljana in povsod zahtevana, pa žal najmanj donosna« sekcija. Zaradi razdrobljenega nastopanja na vseh mogočih pogrebih, proslavah, odkritjih itd. trpi žborovo delo. Zbor, ki se je v primeri z lanskim letom številčno okrepil in je izboljšal tudi kakovost svojega dela, še vedno ni na zadostni višini. Več pevske discipline bi zboru samo koristilo; žal stoje nekateri dobri pevci ob strani, kar kaže na osebnosti, uža-Ijenosti in pod. grde razvade v zboru. Godba na vihala se je predstavila Novo-meščanom prvič ob Novem letu 1952. drugič 1. maja in tretjič 25. maja 1952, na prostem pa doslej še ni nastopila. Sestavljajo jo 6ami mladinci, katerim pa bi precej lahko pomagali nekateri starejši godci, ki živijo stalno v mestu. Godbi in njenemu dirigentu so med letom krepko pomagali ljudski odbor mestne občine. Okrajni sindikalni svet in uprava SKUD. Ne pozabimo, da zahteva usposobitev mlade godbe precej Časa in ne bodimo nestrpni, če nam še ni dala tega, kar mnogi od nje že pričakujejo. Knjižnica, ki smo jo doslej imenovali Knjižnica Doma ljudske prosvete, ne spada v sklop sekcije SKUD »Dušan Jereb*, podaja pa vsako leto svoje poročilo na občnem zboru društva, ki jo je ustanovilo. Doslej je knjižnica uživala v DLP le skromen, vse preskromen prostor, ki pa bo te dni zamenjan po zaslugi prizadevanj ljudskega odbora mestne občine z novimi lokali v hivši knjigarni na Cesti komandanta Staneta. Prav tako je ljudski odbor mestne občine prevzel . vzdrževanje knjižnice, ki je tudi v tej sezoni opravila važno ljudsko-prdsvetno delo. Od 1. marca 1951 do 1. novembra 1952 je bilo nabavljenih za knjižnico 600 novih zvezkov (knjig), ki so stale 113.285 dinarjev — od teh pa je prispeval MLO 83.965 din, ostalih 29.320 din pa knjižnica iz svojih dohodkov, to je izposojevalnine. Od L marca 1951 do 1. novembra 1952 je knjižnica izposodila skupno 15.855 knjig, od teh 85 % leposlovnih, 10% mladinskih in 5% ostalih (družbeno-znanstvenih in pod.). Knjižnico je v tem času obiskalo 4615 bralcev, izmed katerih je 51% dijakov, 29% uslužbencev in delavcev ter 20% ostalih (gospodinj in pod.). Veliko prostovoljno delo je tudi letos opravil knjižničar tov. France Vovk s svojima pomočnicama. O zamrznjenih knjigah v malih sindikalnih knjižnicah in o ljudskem knjižničarstvu je v razpravljanju govoril med ostalimi upravnik Studijske knjižnice Mirana Jarca tov. Bogo Komelj, ki je predlagal razširitev Mestne knjižnice s srbohrvatskim ih nemškim oddelkom. Nujno bo treba misliti tudi na postavitev novomeške knjigoveznice, ki bi imela ogromno dela za celo Dolenjsko, saj ho brez take delavnice knjižničarstvo sploh onemogočeno. Prav hi bilo tudi, da bi SK čimprej odstopila Mestni knjižnici duplikate ozir. triplikate leposlovnih knjig. Občni zbor SKUD »Dušan Jereb* je potekel v plodni izmenjavi številnih dobrih načrtov in vzpodbud, kako razširiti tn poglobiti delo društvenih sekcij. Dosedanji predsednik društva, ljudski poslaneo Avgust Jazbinšek, se je ob izvolitvi na predsedniško mesto hršljinske »Svobode« toplo zahvalil članom društva za dolgoletno sodelovanje Člani društva so izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter delegate za okrajno skupščino Ljudske prosvete, na prvi seji društva pa se je medtem sestavil tudi že nov odbor SKUD. Predsednik je Jože Zaml.ien. podpredsednik Polde Cigler, tajnik pa Jule Kobe. Precej je bilo tudi v letu 1951/52 v delu SKUD »Dušan Jereb« ovir in težav, ki pa jih je dobra volja članstva in vodij posameznih sekcij, dirigentov, režiserjev, odbornikov uprave in vseh sodelavcev znala premostiti. Za ves trud, ki eO' ga v tej sezoni vložili člani in funkcionarji sindikalnega kulturno-umetniškega društva »Dušan Jereb« v svoje kulturno-prosvetno Ustvarjanje, naj sprejmejo ob vstopu v novo sezono prisrčno zahvalo vseh, ki so bili deležni sadov njihovih naporov! —k Dve novi Ijudskoprosvetni društvi v novomeškem okraju Pretekli mesec sta bili v novomeškem okraju ustanovljeni dve novi Ijudskoprosvetni društvi: KUD »Marija Campl« v Malem Slatniku in KUD »Majda Sile« v Podgradu. Obema društvoma, ki sta pokazala doslej v svojih načrtih precej dobre volje, želimo mnogo uspehov v njunem ljudskoprosvet-ne in izobraževalnem delu! »Starejša dva se veselita seveda samo še Novoletne jelke, najmlajši, Jožici, pa moram tudi letos pripraviti Miklavža ... Naj ima otrok . veselje, dokler je še majhen.* Tako lahko slišite v teh dnevih tudi v vaši soseščini govoriti matere in tetke. Res je, včasih so nas strašili z vragi ip našemljenimi miklavži in an-geljčki; ponekod so cele dneve pred miklavževim strašili hlapci in starejši bratje z verigami, da so se otroci plašni stiskali na peč in. se v snu trgali iž spanja s krčevitim jokom. Potem so nam nasuli pest orehov, morda še suhih fig ali šklepetajočih rožičev izza vrat v izbo, včasih pa smo morali tudi klečati pred šemami in jim moliti. Pre-nekateri otrok je dolga leta čutil posledice, ker so ga parkeljni na smrt prestrašili. Naši starši, vzgojeni seveda v prav takem okolju, niso čutili potrebe, da bi nam povedali resnico o miklavževih darilih. In ko je prišla resnica sama — je bila laž matere in očeta v očeh otrok velik in grd madež... Nikar ne mislite, da smo proti obdarovanju otrok! Ne — otroka moramo večkrat obdarovati! Vsaka doba ima svoje običaje. Po osvoboditvi proslavljamo praznik Novoletne jelke kot' otroški praznik, ki je lepši in naprednejši od vseh izmišljenih mi-klavžev in njihovih repatih spremljevalcev- Časi, ko smo vzgajali otroke z angelčki in hudički, so za vedno minili, so za nami. Cerkev s svojimi zastarelimi nazori in pogledi na svet ni mogla drugače, ko da je ljudem obljubovala: po smrti raj in nebesa, na tem svetu: upogibanje hrbta pod krivicami, trpljenje, vdana ponižnost in »upanje«, da bo nekoč boljše. To je bila suženjska, klečeplazniška doba. Taka vzgoja je začela kvariti otroka v njegovi najnež-nejši rasti, v času, ko sploh še ni bil pokvarjen. Pokvarili so ga starši sami: letos so mu slikali angeljčka, miklavža in parkeljna, drugo leto pa so mu zabrusili v obraz: to ni več zate, saj nisi več otrok! Pa je vendarle še bil otrok: z velikimi, pričakujočimi očmi je zrl v svet in v starše, ki so mu grdo rušili lažnivo ustvarjeni svet sanj in obljub. Znanost in tehnika napredujeta, vedno bolj tuj in smešen nam postaja misticizem. Kdo verjame danes še v čarovnice in strahove? Redki — in še tem se smejimo! Ne silimo torej otrok, da naj verjamejo v bajke o dobrem miklavžu, ki prinaša darila. Povejmo jim raje, da očka trdo zasluži denar za vsakdanji kruh, da mora za obleko, čevlje, knjige in hrano delati vsak dan osem ur ali še več, da pa ima malega Francka ali Marjetico z mamico vred tako rad, da jima je kupil za Novoletno jelko lepe igrače in slikanice! Ne lazimo otroku — grdo se nam bo maščevalo! Večina staršev slika otroku miklavža in ostali misticizem iz nevednosti. Sola bo otroka učila resnice, mi pa mu bomo doma — morda celo s silo — hoteli vtepati v glavo popolnoma tuje, neznanstvene izmišljotine. Starši, ki poleg tega pripovedujejo orokom, da so videli miklavža, ki pobira pisma izza oken in pod., sami uče otroke lagati. Zato pripravimo mladini zdravo zabavo ob Novoletni jelki — našem vsakoletnem otroškem prazniku veselja in obdarovanja! Privoščimo otrokom čisto resnico — če jo bodo spoznali brez naše pomoči, jim bomo tujci, ne pa starši, prijatelji in vodniki v življenje. .Siovensho fcndar znam Ljudska univerza v Novem mestu je v začetku oktobra z letaki in v časopisju javila, da pripravlja za to šolsko leto razne jezikovne tečaje, med njimi tudi tečaj za slovenski jezik. Od teh tečajev so sedaj trije za angleški in dva za nemški jezik, za druge jezike pa se jih šolskih letih niso imeli možnosti, da bi se bili dodobra naučili materinščine, so danes po službeni potrebi ali drugače prisiljeni, da javno nastopajo z govorjeno besedo ali da kaj napišejo, pa se jim pri vsaki peti besedi zatakne jezik ali pa pero in ne vedo, kako bi zaradi premajhnega števila prijavijo- | svojo misel povedali, še manj pa, kako nih pouk doslej še ni mogel začeti. Med te spada tudi tečaj za slovenski jezik. »Cemu neki tečaj za slovenski jezik? Saj slovensko vsak zna,« je gotovo govorila večina tistih, ki jim je bil tečaj namenjen. Resnica je pa čisto drugačna. Slovensko pravilno govoriti in brez napak pisati zna manj ljudi, kot bi si človek mislil. Če pa dodamo k temu še zahtevo po poznavanju naših velikih pisateljev in njihovih del, se Število tistih, ki bi jim bil slovenski tečaj potreben, še znatno poveča. Premnogi naši državljani obeh spolov, ki v suo- Glasbena matineja za mladino v Novem mestu Glede na poročilo tajnika SKUD na zadnjem zasedanju SKUD »Dušan Jereb« o slabi udeležbi Novomeščanov pri glasbenih nastopih salonskega orkestra, kar je potrdil tudi silno slab obiska zadnjega koncerta, o katerem je pisal Dolenjski list, so diskutanti predlagali, da naj orkester začne z vzgojo mladine in naj ob nedeljah dopoldne prireja za mladino matineje s primerno razlago. Tako je orkester SKUD »Dušan Jereb« priredil v nedeljo 23. novembra dopoldne svojo prvo matinejo, na katero je povabil vso srednješolsko mladino. Program koncerta je obsegal vse točke zadnjega koncerta, ki ga je komentiral prof. Tone Markelj. Matineje se je sicer udeležilo 183 mladincev, vendar pa je ta številka še dokaj skromna, saj vemo, da je v Novem mestu nad tisoč srednješolske mladine, razen tega pa še nekaj sto obrtne, trgovske in delavske. Čudimo se, da nismo videli med poslušalci zlasti gojencev in gojenk novomeškega učiteljišča, ki bi se moralo koncerta udeležiti v celoti. Seveda se tudi gimnazijci niso postavili, zlasti višješolci, ki jim gotovo ne bi škodovalo, ce bi poslušali res lepo izvajan program, pri katerem so se uspešno odrezali tudi njihovi vrstniki mladinci. Tudi danes poudarjamo: ta obisk naj ne moti dirigenta in članov orkestra na področju glasbene kulture. Želimo še več podobnih nastopov. Vodstvom šol in delovnih kolektivov pa priporočamo, da za naslednjo matinejo poskrbe za večji obisk, ker je te vrste vzgoja važna tudi pri dvigu kulturne ravni našega človeka. —ar Q robtine iz dolenjske popotne malhe \ Iz Bele krajine vam pišem stare in nove novice. V gostilno na SUHORJU sem stopil mimogrede, pa me je kar nazaj na cesto vrglo. V lokalu je nekdo z mesarskim sadizmom, belogardistično prakso in krojaško spretnostjo sukal nož po zraku in nekemu invalidu brez roke obleko prerezali Ko sem se zanimal, kdo je ta junak noža. so mi povedali, da je predsednik gasilskega društva na Suhorju, ki ima poleg svojega predsedstva in znanja o sukanju pipcev še celih 12 funkcij . . . Sploh se bom odslej menda z gasilci pogosteje srečaval. Tisti stric iz ČRNOMLJA, ki je še lani za telovsko procesijo brumno v gasilskem kroju marširal po Črnomlju, mi kar ne more odpustiti, da sem se za gasilski avtomobil potegnil in ga privoščil Metličanom. O ti grda nevoščljivost ti! Ne pravimo zaman, da bi lahko shajali na svetu brez premoga in drv, če bi »fovšarija gorela« ... Ce bi bilo to res, bi tudi črnomaljske najlonarice ne povzročale klofut in zamer. Sploh nekateri v Črnomlju slabo vidijo — na plesih in brez plesov. Na hribu za dr. Tusulinovo hišo stoji na poti že od spomladi velik sod škropiva proti kaparju in tiho brunda predse ono znano: »Dni mojih lepših polovica, mladosti leta — kmalu ste minule. ..« In ga ni človeka, ki bi prisluhnil pobožnim željam protikapar-ske emulzije in se je usmilil. Raje sem jo v GRADAC mahnil med stare znance. So še res kar »stari« znanci: o vaški žagi samo razpravljajo, kako in kdo naj bi jo popravil, ženske še vedno vreče in perilo na ograjo ob spomeniku obešajo in prirejajo tujcem in domačinom zanimive razstave, kokoši 60 stalni gostje v nasadu, fantje pa imajo višek svojih zabav na Mlakah. Na sporedu imajo večkrat v mesecu tridicio' na len tek čez drn in strn, prvaka pa kar ne morejo določiti . .. Vse gre na reaktivni pogon, zadnja beseda tehnike! Vsak se ustavi šele doma, ta v postelji, oni med volmi v hlevu — vsi pa so mokri — eni od potu, drugi od kopeli in družabnosti z žabami. Zadovoljni so, da jih v časopisu samo pohvališ — če potem kdo kaj dela ali ne, to ni tako važno. Tistega strica eem iskal, ki je zadnjič bi! zadolžen za zbor volivcev, pa se je tri ure kAsneje med »odi prizibal domov, a ga nisem našel. Da študira predpise o.davkih, bo mi rekli, in me k lovcem poslali, da bi razčistil sporno zadevo: čigav je zajec, ki ga lovec poči v kmetovem zel-nikul Pravda teče. uboge bodo pa menda mačke zato, ki so jib zaceli namesto žajoev odpihovati. Se za potujoči kino so se ml pritožili Gradčani, ki jih cele četrt ure pred začetkom predstav obvešča, kaj suče, pa Se to in ono so mi potožili, tako da vse niti v malho ni šlo .. . Se o obzirnosti CRNOMAL.ICEV do pokojnih četveronožcev bi moral kaj napisati, ki me je do solz ganila. Cele štiri dneve so pustili ležati na stezi pri kegljišča bivše Kolbeznove gostilne poginulega cucka . . . Fizkultura se na gimnaziji lepo razvija, to pa je tudi potrebnol Če hočejo priti dijaki po »krasni« novi cesti do stavbe od glavne ceste sem, morajo biti res pravi fizkultur-niki, sicer bi obtičali v blatu. Ne vem, ali je bolj zanimiva ta cesta ali tista stavhna uganka, ki raste tam, kjer bi moral stati nekdanji zgodovinski sokolski dom, pa ni zdaj ne eno ne drugo in nihče menda he ve, kdaj bo to ali ono ozir. kaj sploh bo. . . Domačini, ki stvar poznajo, pa so mi rekli, da je to 6hramba za odvisne milijone, ki jih ni kam porabiti . . • Se v PREGRAD sem skočil in ob 13.30 po kosilu povprašal v gostilni, pa m| je natakarica rekla, da je vsega zmanjkalo. Prosil sem, da bi mi spekli par jajčk, pa je rekla »Kure nič ne nesejo!«. Prosil sem vsaj za košček salame, pa sem spet »vedel: »Zadruga je že zaprta, zato vam ne morem postreči . . .« Da bi vsaj kakšen krajcar pustil v oštariji sem naročil Šilce žganja. Lopnila me je četrtič po glavi: »Tudi tega nimamo . . .« Ha, to vam je bitka za turizem in gostinstvo, kaj t Če ljubiš svoj domači kraj in njegov napredek, boš pohitel na volišče in oddal svoj glas za najboljše kandidate, ki so sposobni in voljni delati za socialistično gospodarstvo! Raje sem jo nazaj čez Gorjance mahnil, kjer mi nekateri dolg jezik zamerijo — pa kaj hočete, vsi nismo angelčki. Na Vahti so me ustavili žejni cvičkarji in me spraševali, kje je najcenejše vino na Dolenjskem. »Tega ne vem, možakarji, povem pa lahko, kje je najdražje!« »To vemo tudi mi — pri Metropolu z mu ziko po 120!« so mi zabrusili, vendar se jim nisem dal. »Prijateljčki, to ni še nič! V PODGRAD bi šli, tam je celo po 10.000 din liter!« Nejeverno so zazijali in mi laž očitali ln da ga imam pod kapo nekaj meric preveč, so še dejali. Pa nisem nič lagal, in tudi pijan nisem bil. Je bilo kar res oni dan. ko je zadružni sektor iz 5MARJETE konje kupoval pri privatnem sektorju, pa kupčija ni hotela 6teči. Baje je bil zadružni sektor malo trd; zato je privatni sektor prinesel liter vina — podgorskega rizlinga! — in je šlo že boljše. Po drugem litru se je zadružni sektor že toliko odmočil, da je šlo s cenami kar po 10.000 navzgor. Nevoščljiva' (že spet ti nesrečni nevoščljivci!) pravijo, da sta ta dva litra stala zadružni sektor celih dvajset tisočakov — to pa ni tako važno, samo d*-'® prišlo do kupčijice Kupiti par konj za 145 tisočakov, tudi ni kar tako lahko! V hotelu KANDIJA sem se pokrepfal, med abonenti pa sem odkril grupo zvezdo-gledov. Stali so na dvorišču in s posebnimi respetlini proti Gorjancem gledali. p,°?n^JP sem ugotovil, da so držali pred očmi »debele, koščke kruha, s katerimi se baje daleč vidi Se na zbor volivcev sem počakal in natakarico pohvalil, ki je gostom in pijancem prte pustila, volivcem pa jih je pobrala z miz, da jih ne bi zamazali kakor cigani. Snaga in red — vzdržujeta svet, tako so me od malega učili, pa je kar res . .. Se bi vam moral kaj povedati o rateških klepetuljah, debeluharju z Gabra, o suho-kranjskih štorijah in 5e to in ono — pa bo za danes dovolj. In če ste med zamudniki, ki Še naročnine niso do konca leta poravnali, vam na uho tovariško svetujem: pošljite tiste krajcarčke po položnici, ki smo vam jo zadnjič poslali, da ne bo zamere, stroškov in ustavitve Usta! Vnaprej vam želim veliko sreče pri novoletnem nagradnem žrebanju, čez dva tedna pa se bom spet oglasil! Vaš Janez Popotni bi jo pravilno zapisali. In ravno tem in takim je hotel pomagati slovenski tečaj: seznaniti jih z našim pravopisom in z najvažnejšimi zakoni našega jezika, vse ob praktičnih vajah, tako da bi udeleženci mogli pridobljeno znanje takoj uporabljati pri svojih vsakdanjih potrebah. In naši veliki pisatelji in pesniki, pa njihova dela? Vsak kulturni človek mora nekaj vedeti o ljudeh, ki so oblikovali in bogatili njegov jezik. Čitanje leposlovnih del je torej neločljivo od jezikovnega pouka. Čitanje napravi jezikovni pouk prijeten in privlačen. Zato naj bo v tečaju velik del časa odmerjen branju velikih mojstrov naše besede. S tem ponovno opozarjamo vse tiste, ki ljubijo domačo besedo, da bomo v decembru, ako se dotlej, prijavi zadostno število slušateljev, začeli s tečajem slovenskega jezika. Vpisovanje je v govorilnici gimnazije. Poslužujte se Putnikovega avtobusa! >Za to zvezo pa res šp nisem vedel!t — tako vzdihne z olajšanjem v srcu marsikdo, ki se ob šestih zjutraj zadovoljno nasloni v udobni sedež Putnikovega avtobusa na novomeškem. Glavnem trgu, ob osmih zjutraj pa izstopi pred hotelom. UNION n Ljubljani..; Ob igranju radijskega sprejemnika in v prijetnem pogovoru z znanci ti poteče čas do Ljubljane mimogrede: prav tako je proti večeru, ko ob petih popoldne avtobus zavije izpred Union a na Dolenjsko cesto in kmalu po sedmi zvečer pristane sredi Novega mesta. PUTNIK pa vam polog udobne zveze z Ljubljano nudi svoj avtobus tudi za vse ostale skupinske vožnje, za izlete, ekskurzije v vse kraje Slovenije, pripravlja obiske razstav, sejmov Ud. Vsako soboto, nedeljo in ponedeljek je na razpolago vsem društvom. organizacU jam. sindikalnim podnižnicam. in delovnim kolektivom, vsak torek, sredo, eetrtek in petek pa vzdržuje redno in najhitrejšo avtobusno zvezv Novo mesto —-Trebnje—Ljubljana in nazaj. Prepričajte se ob prvi priliki o udobnosti Putnikovega najmodernejšega avtobu- sa! Zabeležite naslov- PUTNIK NOVO MESTO — TELEFON t08. V Kočeviu bodo ustanovili Muzej NOB Pri obrajnem odboru Zvezo borcev v Kočevju je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev muzeja narodnoosvobodilne vojne v Kočevju. Za predsednika odbora je bil izvoljen Stane Otoničar, rezervni major JLA. Naloga odbora bo zbiranje zgodovinskega materiala iz časa osvobodilne vojne na Kočevskem in o razvoju partizanskega gibanja. Muzej bodo odprli drugo jesen v šeškovem domu v Kočevju ob času proslav 10. obletnice zasedanja Slovenskega narodnosvobodilnoga sveta v Kočevju. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Tiska tiskarna »Ljudske pravic*« v Ljubljani — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Gesta komanda ni a Staneta 25 — Poštni predal 33 - Telefon uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616-90332-1 — četrtletna naročnina 100 d4o, polletna 200 din, celoletna 400 din