Erscheint jeden Samstag %
Einzelpreis 10 Rpf
tferiag und SchriHleisong: Marburg a. d. Drau. Badgasse 6 - Fernrui 25-8? uezugsisreise. m der Ostmark Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Ruf Postgebühr: Im «treich: RM 1.2a einschl. 9 Rpf Postgebühr. zazüglleb 18 Rot Zeitsogszustelisebühr
Postscheckkonto Wien Nr. 55038
II. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 6. Juni 1942
Kr. 23
Angleško letalstvo doživlja silno
59 letal sestreljenih v 24 urah - Težki	i9£fflB§*%A
povrači ni udarci nemškega letalstva nad Iwfclik® IJe^liO^S angleškimi mesti - Canterbury in Ipswich
v toči ških bomb - Angleška in ameriška plovba čuti vedno večjo
stisko vsled akcij nemških in zavezniških podmornic
Tudi v preteklem tednu je beležila vojna kronika intenzivne operacije proti Angliji in Ameriki na morju in v zraku, prav tako pa tudi v Severni Afriki, kjer so nemške in italijanske čete prešle 26. maja k napadu proti Angležem. V naslednjem podajamo po vrstnem redu potek teh operacij, ki so prinesle zJasti za Anglijo sila težke udarce iz zraka, pa tudi iz torpednih cevi nemških podmornic.
Po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 28. maja so nemški hi italijanski lovci sestrelili ob severo-afriški obali 14 angleških letal. Medtem so nemške podmornice potopile v Severnem in Srednjem Atlantiku Iz močno zavarovanih spremljav tri la" dje s skupno 14.000 brt. Torpedirane so pa bile še tri ladje, vendar se ni moglo ugotoviti, da-11 so se potopile. Ob vzhodni obali Severne Amerike, v Karibijskem morju ter pred izlivom reke Mississippi so potopile nemške podmornice osem ladij s skupno 26-500 tonami, štiri nadaljnje ladje so bile poškodovane s torpedi. Pred otokom Martin'que je torpedirala neka nemška podmornica ameriškega ru-iilca, ki je z odtrganim pramcem komaj dosegel neko luko. V Severnem ledenem morju je bil potopljen nek parnik z 8000 tonami iz murmanske spremljave. V teku teh operacij so nemške podmornice potopile 12 ladij » skupno 48.500 tonam'. Torpedirale so preko tega še deset drugih ladij, od katerih se je prav tako potopilo več edinic angleške oskrbovalne plovbe.
Nad holandsko obalo so sestrelili nemški lovd in artileristi devet angleških letal.
V času od 25. do 27. maja so nemška letala in podmornice potopile Iz murmanske spremljave 14 ladij 8 skupno 96.000 tonami. Medtem sta bili potopljeni dve nadaljnji ladji s skupno 12.000 tonami. Neka že zadeta 6000-
tonska ladja je bila ponovno napadena in končno potopljena. Tako se je do-
zvišala
tonaža
na
slej potopljena 114-000 brt.
V	C renajki so pričele nemške In italijanske čete napadati sovražne postojanke. Pri tej priliki se je vnela srdita bitka, ki je v polnem teku. Pred libijsko obalo je bil potopljen z artilerijskim zadetkom nek angleški hitri čoln.
Dne 31. maja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo sledečo vest: Na dan bitke pri Skagerraku beleži nemško vojno brodovje nove uspehe. V neumornem nadaljevanju borbe proti sovražni oskrbovalni plovbi so poto-ple podmornice v zapadnem Atlantiku zopet 22 ladij s skupno 106.800 tonami. S tem je doseglo nemško podmorniško orožje v maju potopitev 140 ladij s skupno 767.400 tonami.
Iz murmanske spremljave so nemški letalci z bombami poškodovali štiri nadaljnje sovražne ladje. Pri tej priliki je prišlo do letalskih borb, v katerih je bilo zbitih šest sovražnih letal tipov Hurricane in Tomahawk.
V	Severni Afrik' se nadaljuje bitka in je bilo po poročilu z dne 31. maja v zraku sestreljenih 25 angleških letal.
Angleški bombniki so v noči na 31-maj na terorističen način napadli notranji del mesta Köln. Vsled bombardiranja je nastala velika škoda zlasti v stanovanjskih predelih ter na javnih poslopjih. Poškodovane so bile med drugim tri cerkve In dve bolnišnici. Pri tem izključno na nemško civilno pre-
Cos zatemnitve «EBä
je od 2150 do 4*° ure
bivalstvo zamišljenem napadu je büo sestreljenih 36 napadalcev. V obalnem področju Je bil zbit Se en bombnik.
V	Severni Afriki so biti vsi angleški napadi po poročita z dne 1. junija odbiti. Sovražnik je imel velike Izgube. Dan poprej so nemški In Italijanski lovci sestrelili 24 sovražnih letal. Nemci in Italijani so ujeli v teku srditih borb 2000 Angležev. Uničenih oziroma zaplenjenih je bilo 350 tankov, 53 topov in mnogo drugega vojnega ma-terijala.
Ob kanalski obali je izgubil sovražnik dne 31. maja 19 letal. V povračilo terorističnega angleškega letalskega napada na mesto Köln so močni odredi nemških bojnih letalcev v noči na 1. junij bombard:rall znano škofijsko mesto Canterbury v jugovzhodni An" glijl s tisoči eksplozivnih in zažigalnlh bomb. Nastali so obsežni, veliki požari.
Borba proti oskrbovalni plovbi Anglije in Amerike je bila v maju zde uspešna. Potopljenih je bilo 170 sovražnih ladij s skupno 924.000 brt, poškodovanih pa 66 ladij. Podmornice same so potopile od tega števila 140 ladij g 767.400 tonami.
Velik udarec so prejeli Angleži « Severni Afr ki, kjer je bila po poročilu z dne 2. junija pri nekem napadu Nemcev In Italijanov obkoljena In uničena neka sovražna skupina. Nemci in Italijani so ujeli 3000 Angležev, med njimi nekega brlgadnega generala. 31 maja in 1. junija so nemške in italijanske čete uničile oziroma zaplenile 100 tankov In 124 topov, mnogo avtomobilov in drugega vojnega materl-jala.
V	borbi proti Angliji je nemško letalstvo v noči na 2. junij silovito udarilo po angleški oskrbovalni luki Ios-wlch ob jugovzhodni obali Anglije. Draga letala so ponovila svoje napade z bombami najtežjega kal'bra na mesto Canterbury.

PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Kipper (Wb.)
Die Vernichtungsschlacht südlich Charkow. Oben: Schuß auf Schuß jagt aus dem Geschütz den feindlichen Infanteristen und Panzern entgegen, die verzweifelt gegen die deutschen Linien anzurennen versuchen. — Unten: Nach einem neuen vergeblichen Ausbruchsversuch der Sowjets. Ein mit gewaltigen Panzermassen geführter Angriff brach Im deutschen Abwehrfeuer zusammen.
Bundesfahrer FRANZ STEINDL :
Boljševizem pred uničenjem
Kdor se druži z Moskvo • je zaveznik smrti!
že 25 let pripravlja Moskva zavoje-Vanje Evrope po boljševizmu na sistematičen način. Kot Džingiskan naše dobe skuša Stalin tako varovati tradicijo tistih azijatsklh tolp, ki so se dvig-
Pri napadih mešanih odredov angleškega letalstva na obalo zasedenih pokrajin zapada je bilo zbitih 19 angleških letal. Angleški bombniki so v noči na 2. lij napadli več krajev Zapadne Nem-
S!
!je, predvsem stanovanjska področja mest Duisburg in Ob'erhausen. Pri obrambi teh napadov je bilo sestreljenih 40 angleških letal. S tem je izgubilo angleško letalstvo v dobrih 24 urah pri napadih na zapadno zasedeno obalo in na Reich 59 letal.
Po poročilu z dne 3. junija še vedno traja bitka v Severni Afriki. Mesto Canterbury je bilo tudi v noči na 3. junij bombardirano z eksplozivnimi bombami težkih in najtežjih kalibrov, prav tako pa tudi z deset tisoči zaži" galnih bomb. 2. junija je izgubil sovražnik pri posameznih bombnih poletih v zapadno Nemčijo 20 letal. Pogreša se eno nemško letalo.
nile v preteklih stoletjih čestokrat kot nekak božji bič na stepah Centralne Azije, da bi opustošile evropsko zemljo z ubijanjem, ropom in požiganjem. Ofenzive, ki jih je vodila Azija proti Evropi v obliki Hunov in Avarov, so evropski narodi čestokrat razbili s stisnjeno močjo pod nemškim vodstvom. Boljševizem kot židovsko-azijski svetovni nazor 20. stoletja, se priznava k zgodovini svojih prednikov. Njegov veliki cilj je bila svetovna revolucija. Nujno potrebni predpogoj za to pa bi bila zboljševizirana Evropa. Ce bi kadarkoli v smislu boljševiške fantazije vihrala rdeča zastava s cionsko zvezdo od Vladivostoka do Cherbourga in od Severnega rta do Sicilije, bi postali tudi drugi kontinenti prej ali slej žrtve Moskve. S tem bi bil uresničen del sta-robiblijskega prerokovanja: židovski narod bi postal gospodar zasužnjenega človečanstva, čegar najboljšo substanco bi poprej uničili z ubijanjem. Takrat bi bilo uresničeno svetovno gospostvo ži-dovstva.
V boljševiških ofenzivnih načrtih je igrala Nemčija kot vodilna sila Evrope
prvenstveno vlogo. Rjavi vojaki Adolf Hitlerja so v težkih, požrtvovalnih borbah spodili moskovske agente iz Rei-cha. Na milijone nemških ljudi je bilo vsled moči nacionalsocialistične ideje vrnjenih svojemu narodu. Tako je postala leta 1933. Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja antiboljševiška trdnjava Evrope. Z nemško pomočjo in aktivnim sodelovanjem so bili onemogočeni vsi boljševiški poskusi upora na kontinentu, nazadnje tudi poskus boljševi-zacije Španije.
Merodajni delež Moskve na izbruhu vojne leta 1939. in s Jem na krivdi za to drugo svetovno vojno bo točno ugotovila in objavila šele poznejša zgodovinska znanost. Nenapadalni pakt Sovjetske Unije z Nemčijo nikakor ni odgovarjal pozitivnemu držanju napram Reichu, temveč ga je vrednotiti izključno kot taktičen manever. Najprej so hoteli videti, po katerih načelih se bo izvojevala ta »imperialistična« voj-J na. Pod vtisom bitk leta 1917. in 1918., ki so uničevale ljudstva in materijal, so mislili v Kremlju, da v tej vojni ne bo ne zmagovalcev in ne premagancev, češ, da bo izkrvavljena in opustošena Evropa sama ob sebi brez borbe postala žrtev boljševizma. Toda že poljska vojna je povzročila, da so moraii boljševiški oblastniki korigirati svoj koncept. Leta 1940. je bila zveza med židovskimi plutokrati v Londonu in Washingtonu ter med njihovimi židovskimi rasnimi tovariši v Moskvi absolutno sklenjena. Boljševiške armade so bile pripravljene, da bi v najpnprav-nejši uri prizadejale Reichu smrtni sunek v hrbet. Dogodki na Balkanu v 1. 1941. gredo že na skupni račun sovražnikov. Nemški vojak in njegovo vodstvo sta preprečila izrabo in tako je bil v par dneh pometen z evropskega kontinenta zadnji angleški vojak ! svojimi trabanti.
22. junija je dal Fiihrer povelje svoji armadi in zavezniškim četam za napad proti največji ofenzivni sili na sveta. V mnogih uničevalnih bitkah so bili »vojaki svetovne revolucije« razbiti in uničeni z desettisoči tankov, letal in topov. Tako je postala vojna na vzhodu križarska vojna zedinjene Evrop« pod nemškim vodstvom proti Hunom sedanjosti. Adolf Hitler, voditelj Nemčije, pa je postal odrešitelj Evrope in s tem celokupnega človečanstva.
Moskovski upi pa niso veljali samo njihovim ogromnim armadam, temveč tudi »revolucijonarnim predstražam« v evropskih narodih. Cela desetletja so! pomočjo milijonov rubljev skušali potom kominterne ustvariti orožje, ki naj bi v uri napada kot »avantgarda svetovne revolucije« ohromela življenje narodov s sabotažo, terorjem in upori
Druck un-1 Verlas: Marburgei Verlags- «ni Druckerei-Oes. m. b. H. - Verlagsleitung: Eîol Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Golobi alle in Marburg a. d. Drau Badgasse 6.
Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. I von
1. Juni 1941 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betnebsstörunz g® keinen Anspruch auf Rückzahlung des Ben» Beides.
Im Angriff an der Ostfront Unsere Infanteristen haben zurückgebliebene Bolschewisten entdeckt. Schußbereit werden sie zur Ubergabe aufgefordert. — PK.-Kriegsberichter Langl (PBZ) (Sch).
ter tako prisilila armade h kapitulaciji. Junija 1941 je organizacija ko-minterne v Nemčiji popolnoma odpovedala. Nemški narod je postal vsled nacionalsocialistične mobilizacije src in duš imun proti moskovskim geslom. Nemški človek naše dobe posluša samo Adolfa Hitlerja.
Ko so boljševiški agenti uvideli vso breznadnost motilnih akcij v Reichu, so poskusili nadaljevati svoje ojačeno delovanje v po Reichu zasedenih pokrajinah. Cilj te propagande obstoja v tem, da se nahujska prebivalstvo z laž-njimi propagandnimi parolami proti Reichu, obenem pa se naj onemogoča izraba materijelnih dobrin teh pokrajin s sabotažo in uničevanjem. Boljševiški sovražnik se skriva primerno lokalnim razmeram za nacionalnopatrio-tičnimi gesli o »osvobodilni borbi« in »osvoboditvi podjarmljenih narodov«. Za temi frazami pa tiči krvavo spačeni 'obraz židovskega boljševizma, ki hoče brez pomisleka, negirajoč kri, stisko in bedo, žrtvovati narode — Moskvi.
Ko se je v aprilu 1941 vrnila Spodnja Štajerska po 231etnem medvladju k Reichu, je bilo veselje prebivalcev te dežele, ki se je priznavala k Fuhrerju in Reichu tudi za časa tujevlade, globoko in prisrčno. Izpolnil se je najlepši sen vseh Nemcev in domovini zvestih Štajercev. Odstranitev velikega števila nemštvu sovražnih elementov, ki so prišli v deželo večinoma po letu 1918. kot slovenski aktivisti in nosilci političnih Idej, je bila politična potreba. Nadaljnji razvoj je dokazal pravilnost tega ljudsko-političnega prečiščenja. Izba-čeni elementi in njih eksponenti, ki ža-libog — čeprav samo posamezno — še sedijo na Spodnjem Štajerskem, so bili kristalizacijske točke delovanja moskovskih plačancev v juniju 1. 1941.
že 22. junija 1941 je skušal »osrednji odbor komunistične stranke v Sloveniji« priklicati v letaku eno samo »osvobodilno fronto proti imperialističnim okupatorjem«. V tem letaku so proslavljali boljševiško vojsko kot »nepremagljivo silo«, »ki brani vsako ped ruske zemlje do zadnjega«. Sedaj, ko stoje nemški vojaki tisoče kilometrov globoko v ruskem prostoru in ko nam še zvenijo v ušesih zmagoslavne fanfare Kerča in Harkova, nam vzbuja vse to samo še smehljaj.
Junija 1941 je ugotovil letak, ozna-5en s komunističnim simbolom srpa in kladiva, »da Je postalo osvobodilno gibanje slovenskega ljudstva vsled ini-cijative in vodstva komunistične stranke Slovenije — stvarnost«.
Ce je delovanje teh komunističnih emisarjev našlo spričo balkanske tradicije v raznih delih bivše jugoslovanske države boljša tla kot na Spodnjem štajerskem, je to v prvi vrsti velika zasluga spodnještajerskega prebivalstva, ki stoji zvesto za svojim Fiihrerjem in narodom in ki ne posluša moskovskih plačancev.
Spodnještajerc se ne počuti »kot Slovenec, ki bi ga bilo treba osvoboditi« in ki bi pričakoval svoj blagor iz Moskve, on je danes domovini zvest štajerc in bo nekoč polnovreden Nemec.
Na drugi strani je treba jasno izreči, da vodstvo te dežele nima namena kapitulirati pred kakšnimi koli težavami. Kdor dvigne svojo roko proti Nemčiji, mora računati s svojim uničenjem. Z morilci, lažnjivci in teroristi, ki morijo po boljševiškem principu zaplotni-štva nedolžne kmete, delavce, otroke in ženske, ni nikake diskusije! Njih iztrebljenje brez sledu je ukaz sedanjosti. Politična fronta Spodnje štajerske mora biti popolnoma jasna. Cas sprehajanja med frontama je mimo. Ne polagamo važnosti na to, da se nam v uri zmage manifestira goreča zvestoba, kajti po zmagoslavnih bitkah je število prijateljev vedno veliko. Stališče mora biti zavzeto že sedaj, dokler je odločitev v tem ogromnem trenju naših dni še v božji roki usode.
Kdor se udejstvuje na Spodnjem štajerskem kot četnik in podpira to delovanje posredno ali neposredno, bo iz-trebljen.
Kdor se priznava k Nemčiji in kdor to svoje priznavanje že danes dokazuje praktično z delom, žrtvami in borbo, je naš in bo nekoč, ko bodo prestolnice boljševizma že davno samo kupi razvalin in pepela, polnovreden državljan Nemčije.
Bojna napoved dr. Benešu in njegovim podrepnikom
Iz Prage poročajo: Pretekli torek se je vršila v Pragi na enem izmed največjih trgov pred starim rotovžom ogromna manifestacija, ki jo je sklicala projektoratska vlada. Zborovanje je otvoril ministrski predsednik protekto-ratske vlade dr. Jaroslav K r e j č i. V svojem govoru je dr. Krejči obračunal z Beneševimi emigranti, ki jih plačuje Anglija in ki so hoteli te dni češki narod pahniti v novo nesrečo. Za njim je govoril predstavnik češke mladine.
50.000 zborovalcev je n^to burna pozdravilo zadnjega govornika ministra Emanuela Moravca, ki je v sv°jeni temperamentnem govoru napovedal dr. Benešu in njegovim pomagačem najostrejšo borbo. Govor ministra je vžgal tako silno, da so ga poslušalci večkrat prekinili z burnim ~pritrjeva-
Spodnieštajerske žene in dekleta!
Preglejte Vaše omare, skrinje in podstrešja! Kliče Vas zbirka stare obleke in tkanine!
Sleherna darovana nit je prispevek h končni zmagi!
Velika zmaga nemikega orožja pri Har
Že po prvem itot u j® bilo ujetih 1$š.8@G sovfefov — Zaolen|en,h j© bi o 517 tankov in 1189 topov ter na tisoče vezll, konj i. t. d. feStev pomeni vcifk poraz feojlšsvikov
že v pretek« številki nnšega Usta 8ttia opozoril na ogromen pomen ob" kolje vata« bitke pri Markova, kjer >o ossaihe «vi».j« v dobrih čtirmejetita dneSa srditih m »satoma peklenski)! b«rt» tutičil« tri sovjetske armade. Vsi poročevalci inozemstva so soglasnega Bsneaja, da j« bil botel, v katerem se je ocHodBa usoda sovjetskih armad, pravcati pekel. Nenrfki sirmogbtvci in topovi vseh kaHbrov so opravili tako strahovit» razdejanje, da se borbo pri Harkovu po pravici imenuje najbolj krvavo bitko vseh časov. Genialni veleum vojskovodje Adolf Hitlerja je uničil- Tknošenkov poskus obkoli-tve nemških armad tako sijajno, da strmijo vsi inozemski vojaški strokovnjaki. Tako je zamoglo nemško vrhovno poveljstvo javiti v svojem poročilu z dne 28. maja, da je v teku uničenje zadnjih ostankov ohkolien-'h treh armad. Nemške čete »o že do takratnega poročila ujele 165.000 mož, zaplenile oziroma uničile pa so 517 tankov in 1180 tonov. Na tisoče vozil, konj in nepreglednega materijala je prišlo v tej bitki v nemške roke.
Nemške čete so nadaljevale čiščenje bojnega polja pri Harkovu po petkovem poročilu ter so pri tem beležile naraščajoče število ujetnikov In plena.
Na severnem odseku je nek lastni napad povzročil povečanje zavzetega ozemlja, dočim so biH vsi sovražni napadi brez uspeha.
P<^ poročilu z dne 31. maja so madžarske čete v ozadju fronte po štirinajstdnevnih bojih uničile boljševiške četniške tolpe. Sovražnik je pustil na bojišču 4300 mrtvih, 21 topov, 97 metalcev min in mnogo municije in vojnega materijala.
Mesto in pristanišče Sevastopol so nemški letalci uspešno bombarcPrali pa poročilu z dne 1. junija. 2. junija je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so,t'ge na vzhodni fronti razvijale samo Pokalne borbf. V bitki pri Harkovu je padel tudi.vrhovni poveljnik šeste sovjetske armade general-maior Gorodajanski.
V srednjem odseku vzhodne fronte s» nemške čete uničile v lokalnih napadih obkoljene sovražne sile. Sov-
Zu dem erfolgreichen AbuckluB der groBen Safelaoht um Charkow Wie durch eine OKW-Sondermeldung bekanntgegeben wurde, ist die große Schlacht um Charkow von den deutschen und verbündeten Truppen siegreich beendet wor-den. Die sowjetische 6., 9. und 57. Arme« mit "rund 20 Schützendivisionen, 7 Kavalleriedivisionen und 14 Panzerbrigaden sind vernichtet. Die Zahl der Gefangenen ist auf 240 000 gestiegen. Die blutigen Verluste des Gegners sind überaus groß. Die Zahl des erbeuteten oder im Kampf vernichteten Kriegsmaterials beläuft sich auf 1249 Panzerkampfwagen, 2026 Geschütze, 538 Flugzeuge und ungezählte Menden an sonstigen Waffen und Gerät. — Wie dieser neue Sieg erzielt wurde, ist auf unseren hier gezeigten Karten anschaulich dargestellt. Unsere linke Karte (1) zeijt den Einsatz der Sowjet-Armeen zum umfassenden Angriff gegen Charktw am 12. Mai und die Einleitung der deutschen Gegenmaßnahmen. — Die rechte Karte (2) veranschaulicht den Verlauf der Schlacht bis zum 24. Mai, die am 29. Mai mit der völligen Vernichtung der südlich Charkow eingekesselten sowjetischen Armeen _endete - Scherl-Bild«rdienst-M. (OKW Gliese)
njem. Ob koncu ogromne manifestacije oziroma demonstracije so zborovalci položili strastno prisego, da bodo sledili neomajno politiki dr. Hache, ki je
1. 1930 s svojim modrim korakom sikunno s Fuhrerjem rešil usodo češkega naroda v nemškem življenjskem prostoru.
ražnik je izgubil v teh borbah 1500 mrtvih, 2000 ujetnikov, 54 topov, 287 metalcev min, tri tanke in štiri letala. Na drugem mestu »e je izjalovil zne-nadni napad boljševikov, ki so v sektorju neke nemške divizije izgubili 400 mrtvih.
V severnem odseku fronte se nadaljujejo srdite borbe v močvirjih Vol-hova. Nemške čete so s svojimi napadi odrezale važne dovozne ceste sovražnika. Sovjetski protinapadi so se razbili. V teh napadih so nemški strmoglavci uničili 32 sovjetskih tankov.
V črnem morju so nemška letala potopila iz neke boljševiške spremljave petrolejsko ladjo s 3000 tonami. V luki Murmansk so bile zadete velike trgovske in transportne ladje od »eni-škil\ bomb.
Sovjetsko letalstvo je izgubilo času od 21. maja do 1. junija 610 letal. 496 jih je bilo zbitrh v letalskih Dor-bah, 74 jih je sestrelila orolietatska artilerija, 14 suhozemna vojska, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času je nemško letalstvo izgubilo na vzhodni fronti 58 letal.
Uasmk^ potopitve v maju so naravnost rekord
Znani japonski strokovnjak in ravnatelj velike japonske paroplovne družbe Nippon Jusen Kajša, Kunitake Matsukuma, je izjav:l v nekem razgovoru z urednikom lista »Jomiuri Sim-bun« v zvezi s tozadevnim poročilom nemškega vrhovnega poveljstva o potopitvah v maju sledeče:
»Sedmero morij se je pod delovanjem nemških, japonskih in italijanskih podmornic spremenilo v en sam grob za plovbo Amerike in Velike Britanije. V maju potopljenih 920.000 brutoreg;i-sterrkih ton le dvakratna množina to-naže, k: je bika doslej mesečno potopljena. Vsekakor pomeni to število naravnost rekord. Odpor anglosaksonskih sil je radi tega začel povsod po-
jemati. Najvišje število potopitev preteklem letu ie Nemčija dosegla 1,200.000 tonami. Ta rekord je bi ¡so sledica abiranja anglešk h lad n transport iz Grčije bežečih angleških vojakov. Če upoštevamo to ek»Sčir lahko glede majniške številke govi rimo praktično o novem nemškem rekordu. Pred izbruhom vojne je Ang ija zgradila na svojih ladjedelnicah le
Pozdrav vseh zavednih
Spor!n'«iia'ercev e
„M met!"

Kmetska smrt v Sovjetiji
Pod gornjim naatovom je objavila dr. Maria V o g 1 iz Minska v nemških [istih zelo poučen članek, ki nam na-' zorno prikazuje trpljenje kmetov v Beli Rutenijl pod sovjetskim jarmom. Boljševiki so vas, ki jo slika omenjena novinarka, spremenili svoj čas v tako-zvarvi kolhoz ter jo prekrstili v »Rdeči ektober«. V tej vasi se je razvil med [nekim nemškim vojakom in med' kol-ihozovcem Vasilom sledeči razgovor: [ »Gospod«, je dejal stari Vasilij, »na-! Sim vasem so dali imena kot »Rdači ; oktober«, »Lenin«, »Marx« itd., samo imena, ki so nam bila tuja po zvoku in 'po pomenu. Samo eno nam je bilo jasno: naša zemlja, žetev, živina in orodje, vse to je bilo državna last. Morali smo stradati tudi tedaj, kadar je bila žetev ugodna. Odkar je vladal , tu komisar distrikta, nismo poznali ne začetka ne konca, ne delavnika ne svetka, ne zaslužka in ne priznanja. Delali smo skupno vse leto, da smo jeseni lahko izpolnili želje boljševiške-ga komisarja. Vi Nemci govorite o veseliti in zadovoljstvu pri delu. Jaz sem ; že deset let na tem kolhozu poverjenik | sovjetov. Določili so me takrat, ker i sem bil edini človek, zmožen čitanja in pisanja. Dan za dnevom sem moral priganjati ljudi k delu. Lahko s' mislite, da ni bilo nikakega medsebojnega zaupanja in tudi ne ed:nosii. Tu so naša i sadn.a drevesa, bilo jih jp štiristo. V zpdnjih hudih zimah so drevesa po-zebla. Ko smo komisarjem pokazali suha drevesa, so rekli: »Prinesle nam zato svinj!« Nato smo jim rekli: »Ta svinja, ki je tu v hlevu, je edino, kar še imamo. To rabimo nujno, ako hočemo s svojimi otroci poz'mi kaj jesti. Moj sosed je taino zaklal svinjo, da bi mu ie ne bi trebalo oddati. Nekdo ga i> iz" fial in naslednjega dne so ga obesili na škedenjskih vratih. Tri dni je visel na vratih.
Vprašali ste me, zakaj nismo imeli naših stanovanj bolj čisfh Zakai tudi neki? Tudi to so smatrali boljševiki že kot znak blagostanja, a-u ]e bil > zelo nevarno. Kdor ja pa morji v Sibirijo ali pa v rudnike ob Donecu, se ni več povrnil.«
Takih razgovorov je bilo sedaj v tej vojni na vzhodu na stotine in tisoče.
Boljševizem — tako nadaljuje dr. Maria Vogl svoja izvajanja — ie preslepil ruskega kmeta 1917, ko je kmet upal, da mu bo ruska revolucija utešila glad' po zemlji. Zgodilo se je povsem drugače. Ko je bila boljševiška revolucija še v povojih, ji je grozil glad. Iz le nevarne situacije naj bi jo bila rešila diktatura bo'j"5evikov na poiro'iu prehrane. To je bilo mat* 1918. Ljudski Komisar za prehrano je dobil poobla-stlo, izvesti rekviriranie žita in drugega živeža na kmetih tudi s pomočio orožja. Tu so si izmislili boljševiki staro marksistično taktiko: nahuisikali so podeželski proletarijat proti bogatim kmetom, takozvanim kuiakom. Za
kulaka je bil proglašen vsak kmet, ki se je samo poskusil upreti boljševiškim ukrepom. Nasilne rekvizicije na deželi so podpirali mimo tega še oboroženi delavski oddelki po najmanj 75 mož z dvema ali tremi strojnicami. Posledica tega je bila, da so se v gospodarsko obubožani Sovjetiji kar vrstili razni kmetsk; upori. Kmetiistvo je propadalo, obenem pa so pričeli vsled gladu umirati ljudje in giniti živina.
Na 15. kongresu komunistične stranke je dal Stalin signal za nov napad na ruskega kmeta, ki so ga boljševiki popolnoma ubili, židje Kaganovič, Jagoda in Jak ovij ev-Epstein so bili krvniki kmetov v Sovjetiji. Kar je bilo. še kier-koli svobodnih kmetov, so jih stlačili v kolhoze, kdor se pa ni hotel pokoriti
v novem suženjstvu, je bil ustreljen aH pa pognan v Sibirijo. Ko je Mclotov na-strankinem kongresu 1. 1935 iajavft, da je med kmeti Sovjetije ssuno še 140.009 kulakov, je s tem priznal, da ie v še*tfc letih umrlo od gladu pet in pol milijonov bogatih kmetov, ki so se jih tudi sicer iznebili na vse mogoče nač ne. Boljšev;ki so ustvarili na kmetijskem področju katastrofalno zmešnjavo. Sam Stalin je moral na strankinem kongresu priznati, da se ie število koni v Sovietiji od 1. 1S29 do 1. 1934 znižalo od 34 na 16 milijonov glav. V istjrn času se ie znižalo število glav goveie živine od 68 na 38. svini pa od 21 na 12 milijonov komadov. Tako je nt-stp'a lakota, ki je zahtevala v časii od 1931 do 1933 smrt milijonov ruskih kmetov. Samo v Ukrajini in Beli Rutenijl je pomrlo od gladu 40"/« prebivalstva.
Posledice komunizma:
uničenfe rodbin
Iz Lizbone poročajo: Pretekli torek je imel znani portugalski legionar v borbi proti boljševizmu, dr. Lobo de Oliveira, predavanje o rodbinskem življenju v Sovjetiji. Predavatelj je najprej razčlen;l načela boljševiške politike ter je prišel do sledečega zaključka: še nikdar ni videl svet tako okrutnega oportunizma v službi prav tako bestijalnega nauka, kot je komunizem. Ljudem so obljubili raj na zemlji, obenem pa so jih držali uklenjene v največjem suženjstvu. Na mesto naroda, ki je skupnost rodbin, so postavili boljševiki strašno idejo kupa klatežev. Nauk, ki ga hočejo boljševiki vsiliti zapadu z vsemi sredstvi, je zgrajen na načelih uničevanja in smrti, na totalni obrnitvi vseh moralnih in duhovnih vrednot, kar pomeni zlom vse civilizacije in kulture.
Predavatelj je nato opisal rodbinsko življenje v Sovjetiji, in s!cer tako, kakor izgleda resnično in kakor ga opisujeio celo sovjetski listi, ženitev ie v Sovjetiji samo oblika skupnega življenja, ki ga legalizira navaden li»tl§ policije. O kaki vzgoji otrok ni govora. Na papirju imajo sicer boljševiki zaščito matere in nosečih žensk, toda to je le na paoirju za agitacijo, kar priznavalo celo boljševiški listi sami. Delavka, ki ima poroditi, mora svoje delovno mesto že pri prvih znakih materinstva takoj zapustiti? ker mora biti tovarna za vsako ceno rentabilna. Boljševiki namreč nočejo nadomestila za take žene, ker bi to bilo predrago. Malo deco vržejo kratkomalo v hudournik živlienja. Otroci so v Sovjetiji veliki sebičneži. napram starišem ne kažejo nikake ljubezni, obenem pa sovražijo starejše ljudi. Tako so boljševiki uničili rodbino, pregnali žene iz svojih domov, razkoreninili deco in vse to radi nauka, ki temelji edinole na »gospodarskih spoznanjih«. Ta revolucija ruske stepe hoče iz svojih barbar-
skih področij preplaviti ves zapad, kjer živita kultura in «civilizacija. Revoluciji pa je mogoče zoperstaviti samo revolucijo. Ideologijo je mogoče pobijati samo s komunizmom. K sreči je revolucija zapada že v teku. Portugalska je ena izmed tistih dežel, ki se novega reda ne boji. Portugalska živi ž« v tem redu, ker stremi k cilju socialn« pravičnosti. »V duhu in v naših delih smo že trdno na naših postojankah. Moskovitsko barbarstvo ne bo prodrlo na zapad. Kar je duhovno, je naie. Revoluciji, ki je hotela totalni preobrat od spodaj na vzgor, je Evropa zoper-stavila svojo konstruktivno revolucijo
od zgoraj navzdol.«
—
Dogodki v protektorafu
»Tagespost« z dne 3. t. m. je objavila zelo poučno poročilo iz Prage. To poročilo se glasi tako-le:
»Dne 27. maja — Češka in Morava sta se nahajali sredi faze obnove in urejanja — je bil na nadomestujočega Reichsprotektora ff-Obergruppervfuh-rerja Heydricha izvršen atentat v času, ko se je peljal v svojem avtomobilu v smeri proti notranji Pragi. Dan poprej je imel ff-Obergruppenfuhrer Heydrich konferenco s protektoratsko vlado, ld je veljala izvedbi velikopotezne upravne reforme. Ta reforma je imela v smislu Fuhrerjevega dekreta namer., prenesti gotove naloge, ki so bife doslej izključno pridržane nemškim oblastem v protektoratu, na avtonom-io upravo.
Dogodki so po 27. inaju potekali po kratkem sledečem opisu takole: »Na dan atentata je bi'o najprej nad Prago, par ur pozneje pa vad celokupnim pro-tektoratskim ozemljem proglašeno civilno izjemno stanje. V Pragi razen tega ni smel od 27. maja ob 21. uri do 28. maja ob 6. uri zjutraj t>ikdo na ce-
Politični položaj Je pojasnjen
Iz proklamacije, ki jo je izdal Steirischer Heimatbund - Poziv k aktivnemu in pozitivnemu sodelovanju - Kdor je proti, propade skupno s sovražniki Reicha
Kakor omenjamo že na drugem me-
stu, je izdala organizacija Steirischer Heimatbund za veliko zborovalno kampanjo v okrožjih Cilli in Trifail dne 31. maja obširno proklamacijo k političnemu položaju. Proklamacija ugotavlja v zvezi z bodočimi in že tekočimi operacijami na vzhodni fronti, da smatra za svojo dolžnost, podati spoa-nještajerskemu preb;valstvu jasno in nedvoumno sliko političnega položaja. Ta proklamacija je v interesu vsakogar, do bo natančno poučen v vseh vprašanjih, ki se tičejo tako skupnosti kakor tudi vsakega posameznika. Izhajajoč iz dejstva, da so zločinski elementi raztrgali pakt, ki ga je Jugoslavija sklenila z Nemčijo in da je nemška vojska nato razbila državo, ki je bila zgrajena samo na prevari in lažeh, ugotavlja proklamacija, je postala Spodnja štajerska na ta način zooet sestavni del štajerske in s tem Velike Nemčije. Spodnještajersko ljudstvo je to novo stanje pozdravilo z veseljem. Samo tako je bilo mogoče, da je vzklila iz tal mogočna organizacija Steirischer Heimatbund. Ta novi razvoj je bil možen, ker 23 let tujevlade ni zadostovalo za izbrisanje povezanosti Spodnještajercev z Nemci. Veseli pri-
sto. Ceste so bile v tej noč' tudi po 23. uri razsvetljene. Po mestu so se gibale policijske patrulji*, obenem so bile izvedene številne hišne preiskave. Za protektoratske podanike, ki še policijsko niso bili prijavljeni, je bil izdan zadnji kratek termin za prijavo. Zgla-ševalni uradi so zato poslovali rva dni zaporedoma od 7. ure zjuraj do 12. ure ponoči. Ze 28. maij je zadobilo življenje v Pragi običajen potek. Razen prepovedi za češke prireditve in prestavitve policijske ure na 22. uro zvečer se bistveno ni ničesar spremenilo.
Zvečer je izdala protektoratska vla-Ida od vseh članov podpisano izjavo, !ki so jo prečitali v češkem radiu. V tej Izjavi pravi protektoratska vlada, da je bil atentat pripravljen v inozemstvu od Beneša in njegovih ljudi. Tudi državni predsednik dr. Hacha je izda! po radiu resno svarilo na naslov češkega naroda. Kdor je doslej svoje delo vestno izvrševal in svojo dolžnost izpolnjeval, se mu ni skrivil niti las. Kdor je pa poslušal Beneša, je moral njegove nasvete plačevati že 1. 1938 In jih mora še danes.
V nedeljo, 31. maja je izdal minister Moravec resen poziv na naslov češke javnosti. Pozval je prebivalstvo, naj angleške agente, ki jih krije bodisi iz sočutja ali iz strahu, brezobzirno dovede v roke pravičnosti. Sedaj — tako je dejal minister Moravec — gre za več kakor si kdorkoli misli. V teh urah 6e bo namreč odločila usoda češkega naroda za dolgo časa, če ne za vedno.
stanek prebivalstva je bil najboljši dokaz, da je bila idejna usmeritev Hei-matbunda pravilna. V začetku je bilo potrebno izseliti vse tiste elemente, ki so bili po svoji naravi sovražniki Nemcev, da bi se jim odvzelo vsako možnost političnega upliva. V tistem času pa so v zvezi s to izselitvijo lagali, češ, da bo izseljena vsa Spodnja štajerska. Vsi Spodnještajerci so se lahko prepričali, da je to bila infamna laž. Te laži o splošni izselitvi Spodnještajercev so se ojačile, ko je Nemčija s svojimi zavezniki 22. junija 1941 udarila po sovjetskih armadah, ki so čakale na povelje za vdor v Evropo.
Dokumentarično je dokazano — tako ugotavlja proklamacija — da so v tistem trenutku pričeli komunisti, in sicer »centralni odbor komunistične stranke Slovenije«, akcijo za »osvobodilno fronto proti imperijalističnim okupatorjem«. Komunisti so bili tisti, ki so z raznimi letaki hujskali po Spodnjem štajerskem, toda iztreznjenje je sled;lo za petami, ko je nemška vojska skupno z zavezniki pognala »zmagovite, nepremagljive ruske vojne sile« preko tisoč kilometrov globoko v Sov-jetijo. Komunisti so spričo odklonilnega staFšča spodnještajerskeea prebivalstva nato prešli k prikriti propagandi. in sicer tako, da so komunizem prekrili s nlaščem slovenstva. Kakor je že omeni! Bundesfiihrer v svoiem članku: V letaku, ki so ga razširili komu-
nisti, je bilo tiskano: »Osvobodilno gibanje slovenskega naroda je postalo vsled inicijative in pod vodstvom komunistične stranke Slovenije živo ;n razgibano dejstvo«.
S tem je dokazano, česar ne mo'e nikdo omajati: takozvana »slovenska osvobodilna fronta«, ki bi se rada igrala prijateljice spodnještajerskec;a ljudstva, ni nič drugega kot del komunistične stranke, ki slepo posluša Stalinova povelja. Iz tega je tudi jasno razvidno, da jim ne gre za blagor spodnještajerskega ljudstva, temveč izključno za temne naklepe morilca Stalina.
Proklamacija našteva celo vrsto zločinov, ki so jih izvršili boljseviški zločinci. človeku se ježijo lasie, ako čifa tozadevna poročila v ljubljanskem »Jutru« od dne 23., 25. in 26. aprila. Tako piše »Jutro« z ¿ne 23. aprila dobesedno- »Ne mine dan, da ne bi ne-zrani m or'ci nbili enega izmed ni<ih ljudi. Preveč ie nedolžnih žrtev, da bi naša javnost še dalje gledala s prekri-žanimi rokami. Mnoge slovenske rodbine objokujejo svoje člane. Med njimi se nahajajo bestijalno umorjene žene, zadavliena dekleta in fantje, ki so jih * pomorili v cvetu življenja: Moške so izvabili iz hiš in celo mladoletne otroke. V nekaj dneh so bili zopet umorjeni: 14 letni lernej Mirtek. 50 letna Marija Bizjak, bivši žandar Ivan Mur-gelj, 50 letni Franc Kolenc. nie<wa žena in štiriletna hčerka. Ivan Hrib-r, Uršula Pivk, 20 letna Marija Habič, 31 letni Viktor H"bič, 45 letni Alojz Uher-nik. njegova žena in 15 letna hčerka, 42 letni kmet Len«!rt čuk. njegova 38-lftna žena Evgenija, 12 letna hčerka
V* *	' g


PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Horter (Wb.) »Schlimmer als Dünkirchen« Unter dieser Überschrift schildert der Vertreter des »Skandinavisk Telegrammbüro«, Dr. Jensen, seine Eindrücke von der Besichtigung des Schlachtfeldes von Kertsch. Unser Bild zeigt eine der Rückzugsstraßen der Sowjets auf der Kertsch-Halbinsel mit Trümmern der zusammengeschossenen Fahrzeuge.
Vanda, 53 letni Roza Rupnik in 23 letna hčerka Marija. In tako bi lah,ko našteli še cele vrste umorjencev. To brezsrčno ubijanje meji ob zločinsko blaznost in ga ¡e treba za vsako ceno spraviti iz svtla«
Tako »Juto« ki piše v številki z dne 26. aprila: »Seznam komunističnih žrtev nam podaja žalostno sliko, ki more vsakogar pretresti. V kratkem fasu so v pokrajini Ljubljana ubili komunistični teroristi nad 50 moških in žensk, deklet in fantkov, pa tudi ; majhnih otrok«.
Lahko bi nadaljevali s citiranjem posameznih zločinov, ki jih navaja proklamacija na več straneh. Toda že ti slučaji dokazujejo, da imamo opravka s Stalinovimi banditi in ne morda s ■ kakimi »patrijotskimi Slovenci«. To najbolje dokazuje pisava ljubljanskega »Jutra«, ki se po vsej pravici zgraža nad barbarskim ubijanjem »slovenskih komunistov«. Proklamacija navaja tudi vse tiste umore in nasilja, ki so jih komunisti izvršili na področju Spodnje štajerske. Predaleč bi šlo, ako bi hoteli navesti vsak posamezni slučaj, toda eno je gotovo: vsi ti zločini imajo en in isti žig boljševizma. Samo boijševiki morejo ubijati tako brezsrčno stare ljudi in deco. To ugotavlja proklamacija, ki istočasno podčrtuje, da ne bomo dalje gledali tega nasilja. Zato je . policija skupno z obrambnim moštvom Heimatbunda vzela prebivalstvo v zaščito. Treba je namreč ugotoviti: Spodnještajersko prebivalstvo nima kot pošteno ljudstvo nikakega opravka s temi zločinskimi elementi. Gre samo za malo število poživinjenih in zbesnelih banditov. Miru pa ne bo tako dolgo, dokler ti banditi ne bodo popolnoma iztrebljeni. Da se bo to zgodilo, je pač lahko vsakdo prepričan.
Proklamacija navaja vse laži, ki so jih trosili komunisti v zvezi z vojnimi dogodki na vzhodni fronti. Nemška vojska je sijajno demantirala vse te laži. Kerč in Harkov sta najboljši do-

kaz za nezlomljivost in napadalni duh nemške vojske. Ta vojska bo boljše-vike uničila, kjerkoli jih bo doletela. Vse, kar so lagali komunisti v zvezi z vojno na vzhodu, se je izkazalo kot prazna pena. Komunisti hočejo s svojimi lažmi zapeljati spodnještajerskega človeka k sodelovanju, ki vodi naravnost v smrt. Blazno in otroško je, ako nekdo misli, da se z umori in ropanjem na Gorenjskem in Spodnjem štajerskem lahko »razbremeni« vzhodno fronto. Prav tako otročja je pomisel, da bi utegnila Sovjetija pomagati tem upornikom. Boljševizem stoji pred un -čenjem. Kdor se pobrati z boljševizmom v kakršnikoli obliki, zapade smrti. O tem si mora biti na jasnem vsak Spod-nještajerc. Vsako ljubimkovanje s komunističnimi banditi je delovanje proti Fiihrerju in Reichu, pa najsi se odeva s poljubnimi plašči.
Načelno pa ugotavlja proklamacija: Spodnja štajerska je nemška. Nemška je bila in nemška bo ostala tudi za vse čase. Na podlagi zgodovinskega razvoja in rasne sestave spada spodnje-štajers.ko prebivalstvo k nemškemu narodu, od katerega ga loči samo jezik. Po življenju in usodi je bil spod-nještajerski človek od nekdaj povezan z nemškim ljudstvom.
Na podlagi teh dejstev nudimo — tako pravi proklamacija — Spodnje-štajercem največjo šanso: Spodnješta-jerci in njih potomci lahko zrasejo v nemško narodno in usodno skupnost. Prav tako pa je tudi jasno, da je ta šansa samo enkratna. Zato ni mogoče, da bi se nekdo postavil na staiišče: Počakal bom, kaj se bo zgodilo, morda pa imajo le tisti prav, ki so vedno lagali. Kdor bi se postavil na tako napačno stališče, si bo moral pozneje sam pripisati vse posledice. Izkazalo se je, da nasprotniki nemškega ljudstva niso imeli nikdar prav. Proklamacija našteva vse laži, ki so jih trosili nasprotniki Nemčije od izbruha poljske vojne pa vse do danes. Potek vojne vse do
Siegesmeldung aus dem Atlantik Der Funkmaat stimmt den Sender ab, um die Siegesmeldung aus dem Atlantik in die Heimat zu funken PK,- Kriegsberichter Spich (Sch)
danes je dokazal, da sta bila inicijativa in uspeh v tej veliki vojni vedno in povsod na strani Nemčije in njenih zaveznikov. Vsak Spodnještajerc se mora zavedati teh dejstev. Vsak človek lahko sam odtehta laž in resnico. Sodelovanje Spodnještajercev mora biti tedaj popoln© in brez vsakih pridržkov. Spodnještajerci so že doslej v zgodovini slavnih regimentov 47 in 87 dokazali, da so vredni vojaških tradicij svojih prednikov. Kdor bi se radi tega hotel izmikati častni službi v nemški vojski ali v državni delovni službi, bi podal dokaz svojega nasprotstva in bi se ga moralo smatrati kot dezerterja.
Ob koncu poziva proklamacija spodnještajersko prebivalstvo, naj se ne da begati s strani komunističnih prišepe-taicev. Kdor se postavi proti nemškemu narodu in njegovemu huhrerju, je naš nasprotnik, ki bo kot tak uničen. S komunističnimi banditi ni in ne more biti nobenega kompromisa. Kdor jih kakorkoli podpira, je nasprotnik in ve, kaj ga sedaj čaka. Ljudstvo pa naj pomaga pri pobijanju teh banditov. Prijaviti je vse, kar bi utegnilo koristiti preganjanju teh zločinov. Ako bi hoteli ti banditi dopovedati, da je to izdajstvo napram lastnim bratom in sestram, je treba vedeti, da za poštenega človeka ni in ne more biti bratimljenja z morilci, roparji in požigalci.
Proklamacija končuje z besedami: Pozivamo Vas k aktivnemu sodelovanju. Naša borba gre za bodočnost nemškega naroda, kateremu pripadate tudi vi. Gre za blagor naših otrok in s vnukov. Pravica in resnica sta na naši strani. Po zmagi, ki nam je ne iztrga iz rok nobena sila na svetu, bomo dograjevali našo prekrasno Vetiko Nemčijo.
Kdor je proti nam, bo propadel z našimi sovražniki. Kdor je z nami, gre v veliko bodočnost. Naj živi naš Fuhrer Adolf Hitler!«
Benzin in rauhen Mengen
Viele tausende Kanister Benzin sind in langer Reihe aufgestapelt, so daß für alle Fahrzeuge, die an diese Verteilungstelle kommen, genügend Sprit vorhanden ist.
PK.-Rriegsberichter Siedel (Sch).
■
Kdor le z nami, gre
v veliko bodočnost
Organizacija Steirischer H e i-matbund je priredila dne 31. maja za obe okrožji CiHi in Trifail 52 zborovanj. Govorniki so ob tej priliki podali v vseh krajevnih skupinah jasno in nedvoumno sliko političnega položaja. Velika udeležba pri teh zborovanjih je pokazala željo spodnještajer-skega prebivalstva, ki hoče sedaj ob začetku novih borb na vzhodu slišati iz pokl canih ust pravo sliko položaja. Preko tega je spocnještajersko prebivalstvo manifestiralo svojo odločnost v tem smislu, da spričo jasno potegnjene politične fronte s ponosom in zaupanjem stoji Fiihrerju in Reichu z veselim zaupanjem ob strani. To prebivalstvo odklanja poskuse posameznih neodgovornih elementov, ki hočejo v mirni Spodnji štajerski sejati nemir. Ljudstvo odklanja z ogorčenjem te elemente in noče imeti nekakega opravka s temi tipi.
Vsa zborovanja so pokazala eno in isto edinstveno sliko. Na stotine in tisoče mož in žena je prišlo iz najbolj oddaljenih vasi, da bi se udeležili teh lepih manifestacij ter si tako pridobili nov;h moralnih moči za svoje ie'o. V Sanntalu, v premogovnem revirju
okrožja Trifail in v hribovju od Grii-bela do hrvatske meje je dokazalo to prebivalstvo svojo dobro voljo. Spod-nještajerci hočejo sodelovati, da bi tako pod vodstvom Heimatbunda zrasli popolnoma v nemško narodno in usodno skupnost.
Pri tej priliki so govorniki na zborovanjih prečitali posebno proklamacijo organizacije Steirischer Heimatbund. Ta proklamacija opisuje odkrito dogodke na Spodnjem štajerskem ter prikazuje prav nazorno brezvestne poskuse plačanih elementov, ki kot hlapci Moskve vrstijo zločin za zločinom. Proklamacija Heimatbunda je napravila povsod najgloblji vtis. Vsak udeleženec teh zborovanj ve sedaj, za kaj gre v tej borbi in pri čem da je. Nikdo se pozneje ne bo mogel zagovarjati, češ, da ni vedel ničesar o političnem razvoju ter o vprašanjih, ki se tičejo tudi vsakega posameznika.
Spodnještajersko prebivalstvo, ki se je 1. 1941 spontano in prostovoljno priznalo k Fiihrerju in Reichu, je to politično veroizpoved dokazalo z neštetimi deianji in požrtvovalnostjo. To prebivalstvo je tudi preteklo nedeljo pokazalo. kie stoji in kie mu je mesto.
Italija v okviru osi in Trojnega p? kta
Italijanski zunanji minister grof Ga-leazzo Ciano je imel te dni v finančnem odboru senata pri obravnavanju bud-žeta ministrstva zunanjih zadev velik govor o zunanji politiki kraljevine Italije. Ker je govor preobširen, prevzemamo po diplomatskem dop sniku Agenzie Štefani samo glavne točke italijanske zunanje politike. Te točke bo: 1. Volja do borbe. 2. Boj Angliji povsod, kjerkoli se bo poskusila zoper-staviti novemu evropskemu redu. 3. Odgovornost za to, da se je iz evropske vojne izcimila svetovna vojna, nosi vlada Zedinjenih držav. 4. Italija hoče na jugovzhodu Evrope, torej na Balkanu, ustanoviti nov pravičen red pod političnim vodstvom Italije. 5. Italija, Nemčija in Japonska so kot podpisnice Trojnega pakta najtesneje povezane v svrho izvojevanja končne zmage.
Znani italijanski publicist in direktor dnevnika »Giornale d'Italia«, Virg'nio G a y d a, se bavi v svojem listu z govorom grofa Ciana ter ugotavlja, c'a ima Italija iz dvojnih razlogov posebne interese na Balkanu. Italija hoče 1. dovesti Balkan v urejen in pojasnjen položaj, da ne bo še nadalje nevarnost za novi red v Evropi. 2. ima Italija že radi svojega geografskega položaja interes, da uredi svoje odnošaje z balkanskimi državami. Gayda zatrjuje, da lahko uvrstimo akcije osi na Balkanu v tri perijode ali razdobja. V prvi perijodi se je poskušalo priti po mirnih, diplomatskih poteh do sporazuma. Drugo perijodo označuje oborožen vpad oso-
vinskih sil v Grčijo in Jugoslavijo, ki sta pod anglosaksonskim vplivom in boljševiškim hujskanjem hoteli ustanoviti angleško-sovjetsko-gršiko-srbsko četverozvezo. Tretja perijoda je razdobje obnove in ustanovitve novega reda na Balkanu v sodelovanju z velikimi balkanskimi deželami: Albanijo, Romunijo in Bolgarijo.
Italija — tako piše yirginio Gayda — noče izvajati v Albaniji hegemonije, temveč sodelovanje. Italija noče sužnjev, temveč prijatelje. SHčno kakor v Albaniji bo Italija ustanovila tud'i v črni gori nov red. Hrvatska stoji pred težiko nalogo obnove svojega ediristva in politične neodvisnosti, ki je bila 20 let tlačena. Pri tem ji bo Italija prav tako pomagala kakor Nemčija.
UMNI KMETOVALEC
GOSPODARSKE VESTI
X Pomanjkanje bencina za Zedmjene države katastrofalno. »New York Herald Tribune« se bavi z racioniranjem bencina v Zedinjenih državah ter piše med drugim: »Za noben narod na svetu nima pomanjkanje bencina takih kvarnih posledic kot za Ameriko, kajti vse gospodarsko življenje USA je zgrajeno na motorizaeiji. Bencin je v pravem pomenu besede »življenjska kri« ameriškega gospodarskega telesa. S tega vidika si lahko izven Amerike stoječi krogi predočijo posledice racioniranja bencina. Razdelitev bencina pa ovira tudi dejstvo, da državni urad ne najdejo dobre volje širokega prebivalstva pri - izvedbi racioniranja. Ameriški tednik »Time« pa piše v zvezi s pomanjkanjem bencina, da so morali po železnici transportirati v enem samem meseca rekordno množino 320.000 barelov bencina, ker je potapljanje petrolejskih ladij po nemških podmornicah vedno občut-nejše. Omenjena količina železniških transportov, ki jih pa ne morejo ponoviti vsak mesec, pa znaša komaj 20 procentov dejanske potrebe.
X Srbska narodna banka je praznovala te dni svojo obletnico. S pomočjo generalnega poverjenika za gospodarstvo v Srbiji je bila 1. junija 1. 1941. v Belgradu ustanovljena Srbska Narodna banka kot pravna naslednica nekdanje Jugoslovanske Narodne banke. Srbska emisijska banka uživa ne samo zaupanje nemških oblasti, temveč tudi najširših srbskih gospodarskih krogov. S svojo previdno politiko j» opravičila v Srbiji zaupanje do dinarske valute, čije relacija napram Reichsmarki ostane slej ko prej nespremenjena.
X Pridelovanje čaja v Turčiji. Kakor
poročajo listi, daje turška vlada kmetovalcem, ki bi se baviH s sajenjem čaja, posebne finančne podpore.
X Spomladanska setev se je v Nemčiji letos izvršila pravočasno. Spomladanska setev je bila v Nemčiji zvezana s posebnimi težavami. Jesenska setev se radi ranega mraza in zime ni mogla povsod pravočasno dovršiti. Dolga in huda zima je ponekod uničila jesenske posevke, ki jih je bilo treba preorati. Ker je pomlad zakasnela, so zakasneli tudi spomladanski posevki, in sicer za cele štiri tedne. Kakol poročajo sedaj merodajna mesta, se je kljub temu opravilo pravočasno vsa dela spomladanske pridelovalne kampanje. Kmetovalcem v Reichu so pravočasno dostavili semensko jaro žito, prav talco pa tudi vse kontingente umetnih gnojil. Velike zasluge za dostavo so si priborili Nemške državne železnice.
O košnji in sušenju sena
»Kaj?! Celo »kositi in seno sušiti nas bi radi s peresom učili?! Škoda papirja! Saj je kmečki fant in mož kar ponosen na to, da velja kot dober kosec — seno trositi, obračati in grabiti pa zna vsak otrok na deželi!«
Ne ugovarjamo. Saj tudi ne mislimo v današnjem sestavku razlagati, kako se kosa suče in kako se grablje ali vile pravilno v roke primejo... Ne, marveč je naša želja le, da bi našim kmečkim gospodarjem podali nekaj nasvetov, kako travo in deteljo z najmanjšo izgubo hranilnih snovi in s čim manjšim trudom spraviti kot seno v skedenj. In kdor bo
naša navodila prebral, bo uvidel, da ven-» darle mnogi, mnogi naši kmetovalci še n« znajo kositi in sena sušiti...
Najprej: kdaj bomo kosili?
Naši fantje pojejo že od pamtivekas >... ko pride sveti Vid, pa pojdemo kosit...« — in v resnici se pri nas glavna košnja sena okoli tega časa (15. junija) prične. Vendar je napačno, če bi se gospodar ravnal s košnjo po koledarskem časul
Kositi je treba, ko je detelja ozirom* trava za košnjo »zrela«. Ta zrelost pa
pade v prav različen čas, kar je odvisno
od zgodnje ali pozne spomladi, od nadmorske višine, od gnojenja, od sestave travniške ruše itd.
Zato je mogoče glede časa za košnjo dati samo eno splošno in vedno veljavno pravilo: Travnike moramo za seno pokoriti takoj, čim začnejo cvesti trave, ki so v dotični travniški ruši najmočneje zastopane. Detelje pa je treba, posebno v močni zemlji in v dolinskih legah, poko-liti, čim se pokažejo prvi cvetovi, ali pa še
prej!
Naši kmečki gospodarji na splošno
r e p o z n o kosijo. Ako jim naprednej-sosed priporoča zgodnjo košnjo, se navadno izgovarjajo, češ: »Saj sem že poskusil zgodaj kositi, pa sem dobil pol manj sena kot pri poznejši košnji!«
Seveda, kdor računa pridelek samo po teži sena, ali celo samo po vozovih, ki Jih pripelje s svojih travnikov, tak gospodar se ne more spoprijateljiti z zgodnjo košnjo. Mi pa smo v prejšnjih številkah našega lista govorili ponovno o tem, da resnična vrednost krme ni odvisna od njene teže, marveč od odstotka in prebavljivosti hranilnih snavi, katere vsebuje. In smo opozarjali tudi na dejstvo, da so hran.lne snovi v mladi travi in detelji stoodstotne in lahko prebavljive, pozneje pa, ko trave odcvetijo in se začne razvijati na njih seme, preide večina beljakovin iz steblov in listov v seme, a sladkor, oziroma škrob se spremeni v težko prebavljivo ali celo sploh neprebavno celulozo. Najhitreje »oleseni« lucerna, zato kosimo lu-terno v močni zemlji, kjer bujno uspeva, celo prej, kot se sploh pokaže kakšen cvet.
Razlog za zgodnjo košnjo pa je pri deteljah razen boljše kakovosti sena tudi lažje delo. Detelje namreč, posebno če so gosto sejane in bujno rastoče, prav rade poležejo, ako jih ne pokosimo pravočasno. Poležano deteljo pa je s strojem nemogoče kositi, pa tudi ročna košnja poležane detelje je prava muka. Razen tega lačne pri prerasli detelji listje na spodnjem delu stebel odpadati in vsled pomanjkanja svetlobe dobijo stebla belo barvo — očiten znak, da smo s košnjo zakasnili.
Če kosimo dovolj zgodaj, je tudi mnogo Več verjetnosti, da se bo otava, oziroma druga košnja detelje, dovolj obrastla, ker je v tleh še več vlage in tudi vročina še »i tako huda kot pozneje. Nasprotno pa nam je, ako prvič zgodaj kosimo, mogoče sušiti otavo še ob toplem avgustovem vremenu in tudi od detelje in lucerne dobimo najboljše seme, ako smo prvič zgodaj kosili.
Nekaj bolj pozno bomo kosili samo travnike, koder ne kosimo otave; pa tudi tu ne smemo čakati, da bi trava olesenela, ker bi s tem že itak skromen pridelek lena izgubil skoraj vso vrednost.
Kako bomo kosili?
Menimo namreč: ali s koso, ali s ko-»iliiim strojem? Dandanes, ko so delovne sile tako drage in jih je včasih sploh nemogoče dobiti, je umestna ročna košnja samo tam, kjer talne ovire (prestrma lega. Iz tal štrleče kamenje itd.) sploh ne dopuščajo košnje s kosilnim strojem. Povsod, kjer je košnja s strojem mogoča, pa
ts ročna košnja v sedanjih razmerah veka potrata delovnih moči. Samo pomislimo, da more kosilni stroj pokositi dnevno 3 do 5 hektarov površine, to je najmanj desetkrat več kot pa kosec s koso, ki le redkokdaj zmore na dan 1 oral ali pol hektara pokositi.
Ne moremo dovolj svetovati kmetoval-tem v današnjih časih kosilne stroje skupno uporabljati. Saj povprečen kmet, tudi
če ima recimo 10 hektarov travnikov, ne potrebuje stroja več kot desetkrat po dve uri za vsako košnjo. Če računamo za košnjo mesec dni časa in v tej dobi polovico, to je 15 lepih dni, ter dnevno po 12 ur košnje, lahko en kosilni stroj opravlja košnjo na okroglo 80 ha travnikov.
Seveda, takoj pristavljamo, da si skupne košnje ne smemo tako zamišljati, da bi lastnik stroj sam in morda še zastonj naokoli posojal. Pri takem načinu skupne uporabe bi bila kosilnica že pri tretjem posestniku prav gotovo neuporabna, poškodovana, — a nihče ne bi hotel trpeti stroškov za popravilo.
Zato je skupna uporaba kosilnic — kot vsakega stroja — mogoča le tako, da s strojem kosi vedno en in isti delavec, ki je delu in stregi stroja priučen, medtem ko dajo posamezni gospodarji po možnosti vsak svojo vprego k stroju. Seveda morajo plačati tudi delavca, ki kosi in dati primerno odškodnino gospodarju za obrabo stroja.
Da je treba kosilni stroj skrbno mazati, rezilo pogosto brusiti in po vsaki košnji očistiti prsti in ostankov trave s tem, da nožnico rezila z vodnim curkom izbrizgamo — ve vsak skrben gospodar, ki je stroju priloženo navodilo prebral in hranil, ne pa proč zagnal.
Glede košnje same pripominjamo še to, da s strojem ne smemo kositi neposredno po daljšem deževju, ker konji preveč zga-zijo premočeno rušo. Pač pa je ročna košnja najboljša tik po dežju, ali (če ne dežuje premočno) ob deževnih dneh, ko je zemlja mehka in se trava dobro reže.
Če smo kosili ob suhem vremenu, je treba travo, oziroma deteljo takoj raztrositi. Pri košnji med dežjem ali tik po dežju pa je treba s trošenjem počakati, da se zemlja med redmi osuši in ogreje. (Košnje s strojem ob ali tik po dežju tudi zato ni priporočati, ker stroj obenem kosi in trosi, — s travo pokrita mokra zemlja pa se le počasi osuši.)
V ostalem glede sušenja travniškega sena ni mnogo povedati: čim večkrat ga obrnemo, tem preje je suho. Drobno planinsko seno je suho že takoj prvi dan, če ga vsaj enkrat obrnemo. Običajno pa sušimo seno dva dni, visoko in debelostebel-nato dolinsko seno celo tri dni.
Čez noč ostane seno, ako se ni bati dežja, v zgrabkih; če pa vreme ni zanesljivo, ga je treba spraviti zvečer v kopice, ki — ako so večje in trdno naprav-jjene — brez večje škode prenesejo dva do tri dni deževja.
Deževje je namreč ob času sušenja sena največji strah kmetovalca. Dokler je seno še komaj ovelo, mu dež še ne škoduje toliko, a čimbolj suho je, tem večja je škoda. Seno, ki ga je med sušenjem dež ponovno in dalje časa močil, postane rjavo in celo črno ter izgubi vso krmsko vrednost.
Glede sušenja detelj pa opozarjamo: Obračaj mo deteljno seno čim manjkrat mogoče, posebno potem, ko je že bolj suho! Z obračanjem se namreč drobijo listi in tako gre v izgubo najboljši del sena.
Zaradi tega je najboljše, deteljo že svežo, takoj ko jo pokosimo, obesiti na tako-zvane »žične kozolce« (Schwedenreuter), ako nimamo na razpolago pokritega kozolca, v katerega pa obešatmo že ovelo deteljo.
Žični kozolci obstoje iz 4 do 6 cm debelih kolov, ki jih v vrstah zabijemo v tla, nanje pa napnemo mehko žico (do 2 mm močno). Na 1 ha potrebujemo približno 200 kolov (dolgih okrog 2 m, ošpičenih), ki jih postavimo v vrste do 2 m vsaksebi, vrste pa 20 do 25 m med seboj oddaljene,
kakor obilna je pač košnja. 2ice je potrebno za 1 ha okroglo 1700 do 1800 m. Napeljujemo jo sproti, ko obešamo deteljo. Navadno pridejo po štiri žice druga nad drugo.
Ker je dovolj iglastih gozdov, sušijo deteljo, — posebno drugo košnjo, ko so kozolci polni žita in ni prostora za deteljo —. na ostrveh ali rogljačah.
V lahki, peščeni, plitvi in kameniti zemlji pa postavljanje ostrvi ni mogoče, niti ne žičnih kozolcev. V takih okoliščinah sušijo deteljo na različnih sušilnih ogrodjih (Trockengeriist).
Seveda, najboljši način sušenja detelje je in ostane obešanje v kozolce, kjer je varna pred dežjem.
In kako bomo seno spravljali?
Da je seno suho, spoznamo po tem, da se steblo zlomi, če ga upognemo, ne pa ovije, in da šumi pod grabljami. Nalagati in spravljati smemo samo dovolj suho, pa zopet ne presuho seno. Premalo suho seno se »vžge«, to je, postane vroče, iz njega se začne kaditi in dobi rjavo barvo. Tako seno je treba vnovič razmetati in posušati do dobra. Presuho seno pa se pri spravljanju drobi: nekaj ga ostane že na travniku, ko nalagamo, nekaj ¿a ostane kot drobir na kupu. ko zmetavamo na skedenj — in obojega je škoda.
Zato nalagamo bolj malo suho seno kmalu popoldne, ko je vročina največja in seno še ne začenja »odjenjevati« ali »od-mekati«. Preveč suho seno pa nalagamo šele zvečer, ko je vsled večerne vlage zopet odjenialo. To velja tudi za suho de-telzno seno, katerega jemljemo z ostrvi ali iz kozolcev ob oblačnem vremenu ali pa zjutraj, dokler je še od rose vlažno, da se preveč ne drobi
Ce ie deževno leto in ne moremo sena dovolj posušiti, priporočajo, da trosimo med posamezne plasti sena na skednju, ko ga zmetavamo, navadno kuhinjsko sol, ld preprečuje, da bi se seno vžgalo in pokvarilo.
Kako spravljamo pozno jesensko krmo, ki je ni več mogoče posušiti, v silose, bomo posebej opisali.
Kako Izračunamo, koliko sena smo pridelali?
Tudi to je dobro, če vemo in znamo izračunati. V ta namen je predvsem potrebno, da vemo težo sena. Ta pa ie zelo različna in moramo vzeti Ie povprečno težo, ki znaša pri svežem, na voz naloženem senu okoli 70 kg za vsak kubični meter. V skednju tehta 1 m' vležanega sena približno 90—100 kg, 1 m» prešanega sena pa tehta do 300 kg..
Na podlagi teh podatkov si lahko izračunamo težo sena na več načinov: ali izmerimo vsak voz, ki ga pripeljemo in mu določimo težo; ali izmerimo skedenj in tako določimo težo v njem spravljenega sena; ali pa izmerimo in določimo težo ene bale prešanega sena ter to težo pomnožimo s številom bal. Tehtanje na mostni tehtnici, ki je seveda najbolj zanesljivo, je mogoče le na veleposestvih, ki posedujejo lastno tehtnico.
Višina pridelka sena Je odvisna od rodovitnosti zemlje, od lege, vremena, od gnojenja, od časa košnje, od spravljanja itd.
Prvovrstni dolinski travniki dajo pri nas v treh košnjah do 100 meterskih sto-tov sena letno, povprečni travniki pa. kjer kosimo le seno in otavo, pa približno 40 q krme, marsikateri tudi samo 20—30 q. Pri eni sami košnji dajejo planinski travniki po 10—20 a sena. Pri manjšem pridelku se košnja več ne splača In ie bolje, tak svet popastl.
Spodnja Štajerska zbira
staro obleko in tkanine
Aufnahme: WeiBensteiner.
tin Blick in eine der Marburger Sammelstellen
1. junija so pričeli po vsej Spodnji štajerski v smislu poziva ministra Funka zbirati staro obleko in tkanine. Staro obleko rabijo za milijone delavcev v oboroževalni industriji in v kmetijstvu. Kakor je omenil že državni minister Funk v svojem pozivu, je obraba obleke v oboroževalni industriji vsled težkega dela, drgnjenja, potenja itd. mnogo večja kakor pri tistih ljudeh, ki opravljajo manjša in lažja ter čista dela. Prav tako velika pa je tudi obraba obleke v kmetijstvu. Zbirka, ki je sedaj v teku, je nekaka zahvala domovine napram fronti, saj pomagamo na ta način našim frontnim delavcem na industrijalnem in na agrarnem področju. Vsak podarjen komad stare obleke ali tkanine pomaga zavafrovati vpostavitev po ene delovne sile. Pofeg stare obleke, ki je darovalec itak več ne nosi, zbirajo oa tudi ostanke tkanin, ki se v tekstilnih tovarnah zopet spremenijo v blago in novo sukno. Staro obleko bodo potom gospodarskih uradov dovedli k čiščenju in popravHu, nakar jo prejmejo posamezni obrati oboroževalne industrije ter kmetski delavci.
Poziv k darovanju stare obleke in tkanine velja v prvi vrsti našim spod-nještajerskim ženam in materam, ki bodo brez dvoma rade volie pregledale vse omare, skrinje, podstrešja itd., saj pomaga sleherni dar izvojevati končno zmago.
♦
Za zbirko darujemo sledeče pred-Jnete: moške in fantovske obleke (cestne, športne, obleke za trening, monterske obleke (razne jopiče iz vol-
ne, štucerje, jopiče iz lodna), telovnike, hlače, plašče, klobuke, čepice», nadalje žensko gornjo obleko, bluze, jopice, krila, plašče, predpasnike. V zbirko pa spadajo tudi stare tkanine 1 in njih odpadki vseh vrst iz ' volne, bombaža, platna, stanične volne, svile, umetne svile, jute, konoplje, kokosa itd Nada1je staro, raztrgano pe-ilo, stare kravate, ostanki sukna, gordine, preproge, vreče, klobuki in čevlji iz filca, ostanki motvoza, tudi če je vse to zaoljimc, zamazano al' raztrgano.
Spodnja štajerska se bo v okviru te velike zbirke rada odzvala pozivu ministra Funka. Pomniti moramo, da pomagamo z vsako darovano nitjo priboriti končno zmago, ki bo v korist in blagor vseh nas in naših potomcev.
MALE VESTI
*	Führer je sprejel v petek, dne 29. maja v svojem glavnem stanu v prisotnosti zunanjega ministra v. Ribbentropa znanega borca za svobodo Indije Subhas Kandra Bose-ja v svrho daljšega razgovora. Poprej je imel Subhas Kandra Bose poseben razgovor z zunanjim ministrom v. Ribbentropom. Boseja ie sprejel par dni poprej tudi Mussolini v Rimu,-
*	Führer pred svojimi častniki. Führer je govoril te dni v Sportpalastu v Berlinu pred 10.000 pravkar povišanimi častniki in častniškimi pripravniki vojske, mornarice in letalstva. Izhajajoč iz nauka nove nemške zgodovine je dal Führer mladim vojakom gesla za njihove naloge v nacional-socialistični vojski. Orisal jim je veliko zimsko bitko ter dejal, da obstoja pravo vodstvo v premagovanju in mojstrovanju težkih situacij in ne v praznovanju cenenih zmag. V globokih in navdušenih be-
sedan je Führer pozval svoje mlade častnike, da zavisi od njihovega držanja na fronti uafda celokupnega naroda. Povsod naj *m;s!:jo na to, da je njim in vojakom na vsakem mestu borbe poverjena obramba Nemčije.
*	Odkritosrčen diplomat. Dosedanji odpravnik poslov republike Peru v Berlinu, dr. Miguel Cerro C e b r i a n, je prispel te dni v Madrid, od koder bi naj odpotoval domov v Peru. Cebrian pa ni hotel odpotovati v svojo državo, ker se ne strinja s politiko peruanske vlade, ki je pod severoameriškim pritiskom prekinila dne 24. januarja 1942 diplomatske odnošaje z Nemčijo. Cebrian je podal v Madridu zastopniku španske uradne časnikarske agencije zanimivo izjavo. Dejal je med drugim sledeče: »Zedinjene države korakajo danes skupno z boljševizmom. Velika večina peruanskega naroda je proti-boljševiškega mišljenja. Komunistična stranka je v republiki Peru ustavno prepovedana in se smatra vsakega komunista kot zločinca. Za mene je nepojmljivo, kako zamore peruanska vlada podpirati Rooseveltovo politiko. Edino pravilno dr-žanje za Peru in Ibero-Ameriko v tem svetovnem spopadu je po mojem mnenju stroga nevtralnost.«
*	Ljudsko gibanje v Marburgu. V drugI polovici majnika je bilo Standesamtu prijavljenih: 99 (108) porodov, od teh 51 (60) dečkov, 48 (48) deklic; 49 (45) smrtnih slučajev, od teh 30 (23) moškega, 19 (22) ženskega spola. Civilnih porok je bilo 44 (42). — Številke v oklepajih je število i z prve polovice majnika.
*	Nemško-turška kreditna pogodba. DNB poroča, da sta Nemčija in Turčija pravkar sklenili pogodbo, po kateri je Nemčija Turčiji stavila na razpolago kredit v znesku 100 milijonov RM. Turčija bo porabila ta kredit za nakup vojnega materijala v Nemčiji. V to svrho je prispela v Berlin turška tehniška komisija, ki bo sklenila tozadevne pogodbe.
*	Mednarodna protiboljševiška razstava v Parizu. V Parizu so otvorili protiboljše-viško razstavo, ki jo je 29. maja obiskalo 300.000 ljudi. Razstava je odprta do 15. junija.
*	»Potrebujemo 3000 letal in 14 tankov-skih divizij«. Avstralija se nahaja v obupnem položaju. Kako daleč so že v Avstraliji, izhaja iz članka, ki ga je napisal izdajatelj lista »Sydney Daily Telegraph«, Brian Penton, v ameriškem listu »Saturday Evening Post«. Članek ima naslov »Pomagajte nam držati Avstralijo!« Penton prikazuje Amerikancem velik pomen Avstralije, ako še Anglija in Amerika sploh hočeta nadaljevati vojno. Ako se hoče Avstralija učinkovito upreti Japoncem, potrebuje po njegovem mnenju 3000 letal in 14 tankovskih divizij. Ta klic iz Avstralije je bliskovito osvetlil obupni položaj Avstralije. Amerika pa tega materijala, tudi če bi ga že imela, ne more spra-vati svojim zaveznikom v roke, ker ne zadostuje niti ves ameriški in zavezniški ladijski prostor, kolikor ga še imaio, za prevoz vojnega materijala. Pomisliti ja treba, da zahtevata Anglija in Sovjetijaše veliko več orožja in municije.
*	Uporaba ruščine v Besarabiji prepovedana. Po poročilih romunskih listov j« ^prepovedana uporaba ruščine po vsej Besarabiji, ne samo'v uradih, temveč tudi v javnem prometu.
*	Pandit Nehru noče v Ameriko. Znan! voditelj indijskih nacionalistov Pandit Nehru je po poročilih iz Madrasa odklonil drugo povabilo prezidenta Roosevelta. Nehru torej ne bo obiskal Roosevelta v \Vashingtonu.
*	Gospa Cangkajšek na potu v Ameriko. Kakor poroča londonski »Daily Telegraph«, se bo gospa Cangkajšek, soproga kitajskega maršala Čangkajška, odpeljala preko Afrike v Severno Ameriko. Tam bo baje skušala angažirati politične kroge za izdatnejšo pomoč Kitajski v njenem boju proti Japoncem.
*	Aretacija romunskega profesorja. Romunski vseučiliški profesor Pascu v Jas-syju je bil te dni aretiran ter odveden v neko koncentracijsko taborišče. Pascu je namreč v nekem pismu, ki je bilo namenjeno za inozemstvo, žalil Romunsko akademijo.
*	Dan junakov na Madžarskem. Preteklo nedeljo so po vsem Madžarskem proslavili dan padlih junakov. V Budimpešti je položil šef generalnega štaba general Szombathelyi v zastopstvu regenta Hortliyja venec na vznožje spomenika neznanemu vojaku. Lepe svečanosti se je udeležila tudi deputacija nemške vojske.
*	Tatvina vojnega plena. Na pristojnih vojaških mestih opozarjajo prebivalstvo Spodnje Štajerske, da so vse bivše jugoslovanske obrambne naprave in barake skupno z Vsem premičnim in nepremičnim gradbenim materijalom last nemške vojske. Kdor bi ukradel take stvari ali poškodoval omenjene naprave, ima pričakovati težko kazen.
*	Mehika je napovedala Nemčiji, Italiji in Japonski vojno. Kakor znano, je Me» hika v decembru lanskega leta pod pritiskom severoameriškega prezidenta Roo-sevelta prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo, Italijo in Japonsko. Te dni pa je mehiški parlament proglasil vojno stanje državam Trojnega pakta.
*	Za borce zimske vojne na vzhodu. Fuhrer je ustanovil kolajno »Winter-scl.lacht im Osten 1941/42«. Tej kolajni se pravi tudi Ostmedaille. Je to odlikovanje in priznanje za storitve v boju zoper boljševiškega sovražnika in rusko zimo v času od 1. novembra 1941 do 15. aprila 1942.
*	Potres v Grčiji. Atenska potresna opazovalnica je zabeležila v ponedeljek proti 10.30 uri več močnejših in lažjih potresnih sunkov. Najbolj so občutili potres v Doridi, kjer se je zrušilo več hiš. Epicenter tega potresa se je nahajal 160 kilometrov zapadno od Aten.
*	Obupen položaj ameriškega trgovskega brodovja. Njujorški dopisnik lista »Times« poroča svojemu uredništvu, da je položaj ameriškega trgovskega brodovja brezupen. Amerikanei stoje pred žametnim vprašanjem, ker je sleherna pomoč Amerike zaveznikom brez uporabe trgovskega ladjevja nemogoča. To je tudi razlog, da so množine ameriškega vojnega materijala, ki prihaja v bližnji ali daljni vzhod, mnogo manjše kakor se je želelo. Prav tako trpijo tudi trgovski odnošaji med Zedinjenimi državami in Ibero-Ame-riko. Nobena tajnost ni več, da potapljajo nemške, italijanske .in japonske podmornice angleške in ameriške ladje mnogo hitreje kot jih je mogoče dograditi.
*	Resnica jih bode. Kanadski minister plovbe, Macdonald, je nedavno izjavil, da se v bodoče ne bo izdajalo podatkov glede potopitev v kanadskih vodah, češ, da ne gre, »da bi se dajalo sovražniku dragocenih podatkov«. Pravi vzrok je seveda v tem, da objava teh podatkov ni prijetna...
*	Zaposlitev belgijskih delavcev v Reichu. V Reichu je sedaj zaposlenih že 300.000 delavcev iz Belgije.
*	Vlada Burme se je končno veljavno preselila v Sinilo (Indija). Tako poroča londonska poročevalska služba.
*	Londonski telefonski promet je zelo trpel vsled nemških bombnih napadov. Kako težki so bili nemški bombni napadi na London, izpričuje list »Times« (London), ki je nedavno poročal, da so Nemci s svojimi bombami v času od septembra 1940 do septembra 1941 uničili 1695 telefonskih kablov. Cez 500.000 telefonskih vodov je bilo treba popraviti v osemmi-lijonskem mestu. Neuporabnih je nadalje vsled nemških bombnih napadov 50.000 telefonskih javnih govorilnic.
*	Stare avtomobilske gume bodo zasegli v Angliji. Parlamentarni tajnik angleškega oskrbovalnega ministrstva je pred par dnevi izjavil, da se bavi vlada z načrtom zaplembe stare avtomobilske gume. V ostalem imajo Angleži in Amerikanei glede preskrbe z gumo oziroma kavčukom velike skrbi. Vsled pomanjkanja surovega kavčuka pada produkcija industrije gume v obeh državah vedno bolj. Pomisliti je treba, da so vzhodnoazijske dežele, ki jih je izgubila Anglija, krile 98% potrebe kavčuka vsega sveta. Sedaj so Angleži in z njimi Amerikanei navezani popolnoma na lastne rezerve in na izdelovanje sintetične (umetne) gume. Sam londonski list »Financial Times« piše, da manjka vsled izgube Vzhodne Azije zaveznikom za vojno tako važna surovina. List tudi ugotavlja, da ameriški načrti glede izgraditve industrije za izdelovanje sintetične gume zaenkrat še niso uresničeni.
*	Novi angleški vrhovni poveljnik Gibraltarja. Preko Stockholma prihaja vest iz Londona, da je bil generalmajor F. W. Mason Mac Farlane imenovan za guvernerja in vrhovnega poveljnika v Gibraltarju. Farlane je naslednik viscounta Gorta, ki je bil nedavno imenovan za guvernerja in vrhovnega poveljnika na Malti.
*	Leta 1980 sanio še 30 milijonov Francozov? Nazadovanje rojstev je v Franciji tako resno vprašanje, da od njega rešitve zavisi obstoj francoskega naroda. Zaenkrat živi 40 milijonov Francozov. Ako Francozom ne bo uspelo dvigniti števila rojstev, bo padlo število prebivalcev Francije v dobrih štiridesetih letih na 29,700.000 duš. Od teh prebivalcev pa jih je 11,200.000 starejših kot 55 let. Nekoliko so si Francozi pomagali s posnemanjem nemških ukrepov. V zadnjem polletju so število zakonov zvišali za 23% napram številki v 1. 1940. Število rojstev v 1. 1940. je celo za 11,3% višje kot v drugi polovici 1. 1939. in samo za 4,4°/o manjše nego 1. 1940. Kljub temu pa dosedanji napori ne bodo zadostovali za rešitev Francije pred raznaroditvijo.
*	Graditelj vojne luke Helgoland 70 let star. Fuhrer in vrhovni poveljnik oborožene sile je poslal ministerialnemu direktorju Alfred Eckhardtu v znak priznanja za zasluge, ki si jih je pridobil za vojno mornarico, ob 70. rojstnem dnevu svojo sliko s podpisom. Slavljenec je graditelj vojne luke Helgoland ter si je na ta način pridobil zasluge za izgraditev nemške vojne mornarice.
*	Madžarska mladina ne sme politizirati. Madžarska vlada je izdala odredbo, ki prepoveduje mladeničem do 18. leta starosti vsako politično udejstvovanje ali pripadnost h kaki politični stranki. Mladi ljudje se smejo na Madžarskem uveljavljati samo v državni mladinski organizaciji.
*	V Južni Afriki stalno vre. Preteklo nedeljo je nastalo v raznih delih Pretorije več požarov, ki so zavzeli velik obseg. Telefonski vodi k postaji za priglaševanje požarov so bili prekinjeni. Gasilske čete so bile dvakrat napačno alarmirane.
*	Inozemstvo in vojni položaj. Pomembni rezultati nemške podmorniške vojne v mesecu maju so napravili v nevtralnem inozemstvu silen vtis. Ta izid dokazuje bojazen angleških in ameriških strokovnjakov, da Anglija in Amerika ne bosta mogli izravnati izgub ladij z dograjevanjem novih edinic. Vsled tega je postalo tudi vprašanje velikopotezne kontinentalne ofenzive zelo kočljivo, ker primanjkuje ladij. Tudi poročila dopisnikov-očividcev s fronte pri Harkovu so napravila močan vtis, kar velja zlasti za opis fronte v švedskem listu »Svenska Dagbladet«. Ta opis je tem pomembnejši, ker dokazuje vso probojno silo nemških strmoglavcev in tankov. Z največjo napetostjo je koncentrirana pozornost na severoafriško fronto, kjer še sicer smatrajo situacijo kot dvorezno, vendar se pričakuje, da bodo Rommelovi tankovski odredi povzročili novo iznenadenje.
*	Brat angleškega kralja, vojvoda glou-cesterski, je prispel te dni v transjordan-sko glavno mesto Amann, kjer je imel razgovore z emirjem Abdallahom. Do razgovora z arabskimi voditelji ni prišlo, ker se povabljeni Arabci niso odzvali povabilu.
*	Roosevelt lovi svoje kaline z dolarji.
Kakor poroča dopisnik španske uradne časnikarske agencije Efe iz Guatemale, je postal Roosevelt v poslednjih šestih mesecih zelo radodaren s krediti za ibero-ameriške države. Denarja dobijo, kolikor jim drago. Dolarski krediti se pa ne uporabljajo samo za obrambne naprave, oboroževalne industrije, ceste, železnice itd., temveč tudi za gospodarske panoge, ki z vojno nimajo nikakega pravega opravka. Vsak dan prinašajo listi poročila o takih kreditih po milosti g. Roosevelta. Tako je prejela Nicaragua pol milijona dolarjev za neke sanitetne naprave. Costa Rica dobi kredit za izgraditev zavoda za tropsko kmetijstvo. Jutri bodo dobile Brazilija, Kolumbija, Venezuela kredite za slične svrhe. Stvar izgleda za dotične države zelo mikavno, toda ti krediti niso bili dani iz nesebičnih nagibov. Roosevelt si je kot pro-tiuslugo zasigural dobave surovin in odjem ameriških fabrikatov. Roosevelt je namreč mnenja, da je ta ali ona država tem poslušnejša, čim bolj je finančno odvisna. Prav gotovo bodo Amerikanei zahtevali danes ali jutri visoke obresti za posojila, ki jih južnoameriške vlade lahkomiselno sprejemajo iz Rooseveltovih rok. Na koncu bodo te državice izgubile še svojo samostojnost. Najboljši dokaz za to trditev so po mnenju španskega dopisnika tisočeri ameriški tehniki, ki so se pojavili po vseh južnoameriških državah. Roosevelt si pač išče nadomestila za v Evropi in Aziji izgubljen upliv.
*	6ile izjavlja. Cilenski notranji minister Morales je govoril te dni po radiu. Zahteval je sodelovanje prebivalstva v teh težkih časih ter je med drugim dejal, da položaj republike Čile ni obupen, pač pa težaven. Čile se nahaja v vojnem stanju, meje niso ogrožene, dežela tudi ne trpi vsled neposrednih posledic vojne, pač pa mučijo deželo neizogibne posledice svetovne vojne.
*	Pariz se Je slovesno poslovil od žrtev angleških letalskih napadov. Preteklo nedeljo predpoldan so v pariških predmestjih Colombe in Genevilliere svečano pokopali 50 žrtev zadnjih angleških letalskih napadov na Pariz. Pogreba se je udeležil admiral Platon kot zastopnik maršala Petain-a. V sredo pa so pokopali žrtve teh napadov tudi v drugih pariških predmestjih ter v Suresne-u.
*	General Cmiwell v angleškem ujetništvu. Kakor poroča nemško vrhovne poveljstvo, se general oklopnih čet Crue-\vell po nekem izvldniške« poletu na afriški fronti ni več vrnil. Po poročilih angleške poročevalske služb« se nahaja zeneral Creuwell v angleškem vojnem ujetništvu.
*	»Vojna v Vzhodni Aziji je sveta vojna«. Tako je dejal predsednik japonskega informacijskega urad», Tani, v nedavnem govoru po radiu. Sedaj gre za to, je nadaljeval, da se ustvari nov, pravičen red. Japonski narod si mora ustvariti enotno notranjepolitično črto, ki je potrebna ne samo za odstranitev vseh anglo-ameriških motlnih manevrov, temveč tudi za izvedbo velikih nalog. Na ta način bo japonski narod opravičil zaupanje Nemčije in Italije. Ogromne kulturne silt Japonske, ki
se ogledujejo v zrcalu svoje 30001etne kulture, morajo priti do izraza v vsej Veliki Vzhodni Aziji.
*	Turčija ima rekordni proračun. Turški državni proračun je letos prvikrat presegel številčno mejo 500 milijonov turških funtov. Finančni minister je razej tega zahteval še pristanek parlamenta h kreditu v višini 120 milijonov funtov za obrambne svrhe.
*	Vesti iz Ljubljane. Po štetju z dne 31. decembra 1900 je štela Ljubljana 33.955 prebivalcev. Današnja Velika Ljubljana šteje 91.613 prebivalcev, in sicer 41.733 oseb moškega in 49.880 oseb ženskega spola. Ploskev mesta je od L 1900 do danes narasla od 3533 na 6338 hektarjev. Močan porast prebivalstva je posledica inkorporacije številnih okoliških občin. — V Ljubljani so nedavno na slovesen način otvorili podružnico denarnega zavoda »Banca di Roma«. Nahaja se v poslopju bivše »Češke industrijalne banke« na Marijinem trgu.
*	Letalski napad na mesto Ipswich. Kakor omenjamo na drugem mestu, je nemško letalstvo v noči na 2. junija izvedlo težak napad na oskrbovalno pristanišče Ipswich na jugovzhodni obali Anglije. Ze tedaj, ko je prvi vat nemških bombnikov prišel v bližino, je bil napaden od mnogih angleških lovcev. Angleške protiletalske baterije so poskušale skupno z žarometi preprečiti nemški polet, toda nemška letala so prebila oklep ter vrgla svoje bombe na mesto in pristanišče Ipswich. Mesto šteje 88.000 prebivalcev. Tisoči boinb so povzročili v vseh delih obsežne požare. V pristanišču so bile pe-vzročene silne eksplozije. Vsa nemška letala so se vrnila nepoškodovana domov.
*	Prepoved listov v Švlei. Švicarske vojaške oblasti so prepovedale tednikoma »Die Front« in »Der Grenzbote« Izhajanja za dobo štirih mesecev. Socialdemokratska lista »La Sentinelle« in »Le Peuple« besta za dobo dveh mesecev cenzurirana pred vsakokratnim izhajanjem. Mnogo razširjen tednik »Weltwoche« je bil skupno z nekim socialdemokratskim listom javno posvarjen »radi enostranskega prikazovanja ter vrednotenja vojnih dogodkov«.
*	Nova ureditev izdaje tobaka. S L junijem so stopile v veljavo razveseljive spremembe v oddaji tobaka. V glavnem bi bilo omeniti, da bodo dobili kadilci cigaret po 21/* Rpf (Drama in Vlasta) maksimalno 8 komadov na en odrezek. Na dva odrezka se bo nadalje dobilo tri viržinke. Za 50 gramov cigaretnega tobaka se bo zahtevalo sedem odrezkov. Ostale določbe ostanejo v veljavi. Za cigarete, ki stanejo (brez vojne doklade) več kot 2l/t Rpf, velja določba maksimalno 6 komadov na en odrezek.
*	Italijanski miličniki odidejo na vzhodno fronte. Mussolini je pretekle nedeljo pregledal o priliki neke parade 'več edinic fašistične milice, ki bodo v kratkem odšte na vzhodne fronto. Mussolini je pozdravil pri mimohodu vsako teh edinic s fašističnim pozdravom ter jih je zaprisegel. Šef generalnega štaba milice pa je izdal dnevno povelje, v katerem je izrekel črno-srajčnikom bataljonov »Leones*a« in »Monte Bello« Mussolinijevo priznanje.
*	Dr?go plačaa letakki napad. Kakor je sporočile vrhovno poveljstvo nemške vojske. so angleški bombniki na terorističen način napadli notranje mesto Köln, kjer je nastala vsled eksploxij in požarov velika škoda, zlasti v stanovanjskih predelih mesta, na več javnih poslopij. (treh cerkvah in dveh bolnišnicah). Pri tem bombnem napadu, ki je veljal izključno civilnemu prebivalstvu, je imel sovražnik izredno težke izgube. Nočni lovci so namreč skupno s protiletalsko artilerijo zbili 37 angleških bombnikov, ki so napadali v valovih, na tla. Londonska poročevalska služba je v nedeljo celo zatrjevala, da se 44 angleških letal ni povrnilo s tega napada. Angleži so svoj barbarski napad na civilno prebivalstvo mesta Köln potemtakem zelo drago plačali.
*	Konec spomladanskih sanj naših sovražnikov. »Svenska Dagbladet« je objavil zanimivo poročilo svojega dopisnika o bitki pri Harkovu. Dotični dopisnik piše, da je bila obkolitev treh boljševišklh armad s strani nemških čet najklasičnejša obkoljevalna operacija nemškega generalnega štaba. Bitka je pričela z boljševiškim poskusom obkolitve nemških čet z dvema udarnima kolonama, ki bi se naj bile združile zapadno in severozapadno od Harkova. Končala pa je ta bitka s spremembo vlog, namreč z uničenjem obko-ljevalcev. Dopisnik dr. Jensen opisuje nato bojišče ter pravi, da je izgled bojišča tako strašen, da tega ni mogoče opisati. To je bil pravi in pravcati pekel. Tudi finski listi vrednotijo velikansko obkolje-valno bitko pri Harkovu. V komentarjih omenjajo sumljiv molk Moskve in previdno, v Londonu razširjeno vest o »odmoru« v tej bitki. S tem so že neposredno priznali sovjetski poraz. Nek slovaški list izraža mnenje, da pomeni poraz pri Harkovu tudi poraz za Anglijo in Zedinjene države. Ti dve sili stojita sedaj ob grobu svojih sanj. Mislili sta namreč, da bo Timošenkova spomladanska ofenziva ro-
dila tudi njuno »pomlad«, vendar se ie vse izjalovilo.
*	Poostrene določbe glede potnih listev.
Ministrski svet za obrambo Reicha je izdal te dni novo odredbo glede kazni v zadevah potnih listov in listin. Odredba pri-naša poostrene kazni za prestopke v takii slučajih. V interesu vsakogar je, da skrbno pazi na svoj potni list ali drage listine, kadar prestopa državno mej«» Nova je določba, da je treba izgubo polnega lista ali sllčnega doknmenta takej prijaviti prvi policijski oblasti, sicer bo dotična oseba kaznovana.
*	Pozabljivi profeeer. Italijanski profesor Brnno Bonomi je te dni na vožnji iz Benetk v Padovo izgubil v vlaku kožnate aktovko. V aktovki se je nahajala posoda it svinca in v njej je bilo 30 miligramov radija. Ta radij, čija vrednost Je skore nenadomestljiva in- ki bi bil imel služiti edinole znanstvenim svrham, še doslsj niso našli, čeprav je italijanska policija alarmirala vse postaje pred Milanom. Tudi stroga kontrola potnikov ni nič pomagala.
*	Lord Vansittart le zbesnei. Znani sovražnik vsega, kar je nemško, lord Vansittart, je imel pretekli petek v Londonu govor, ki izpričuje vso pokvarjenost tega angleškega spletkarja. Lord Vansittart je dobesedno dejal: »Ko bo ta vojna končana in ko bodo ležali Nemci na tleh, ne smemo poslušati nikogar, ki bi nam hotel dopovedati, da jih je treba zopet dvigniti. Imamo zadnjo Sanso našega življenja. Prosim vas, da jo zgrabite! Tretje vojne, slične obema dosedanjima, civilizacija pač ne bi mogla preboleti«. Kakor je razvidno iz Vansittartovih besed, Angleži že čutijo, da so njihovi dnevi šteti. Angleži besnijo, ker jih grozi pomanjka.-nje ladij zadrgniti. Ker smo tudi ml skromnega mnenja, da človeštvo ne bi preneslo še tretje svetovne vojne, mora biti že sedaj konec angleške oholisti in stremiienja po svetovni nadvladi.
*	Nečastno postopanje dveh rimskih aristokratinj. V Rimu sta bili dve pripadnici italijanskega plemstva obsojeni na tri oziroma eno leto pregnanstva. Udeležili sta se namreč t. maja poslovilnega sprejema za nekega ameriškega diplomata, ki je čakal na svoj odhod v Lizbono. Gostiteljico in njene italijanske goste so zaprli.
Karači ^Štajerskega Gospodarja'!
Vsaka beseda slane 10 Rpf, mastno tiskane besede 2U Rpf. Pristojbina za šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavlja se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprej 11. uri. Male oglase se prevzame samo pro t veljavnih poštnih znamkah. Najnižja cena malemu oglasu je 1 Reichmarka
PrntaTc aparate za oporo, pasove rruiez«, za kile, telesne obveze, gumijaste nogavice in vložke za ravna stopala izdelujejo Spezialwerkstätten für Prothesen u. Bandagen F. EGGER, Marburg (Drau), MellingerstraÄe 3. 762-1
Olazaa:
C II n i A krojaške odrezke, staro V» u II | v ž,)ezje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeiter, Marburg. Draugasse 5. 507
Übernehme Jeden Dienstag zur bestmöglichsten Verwertung:
Schlachtvieh aller Art
am Schlachthof in Marburg (Drau). — Josef Leitner, Viehhandels-Agentur, Marburg (Drau), Schlachthof.	739-1
Kmetovalci pozor!
Velika izbira vsakovrstnih kos in srpov pri Maxu WeiBu, preje Justin Gustinčič, trgovina z železnino, NagystraBe 14, Mar« burg. Kupim vsako množino starega že-lezja in metalov.	824-1
13-l®ini slaboumni fant,
nem, sključene postave, oblečen v sivo obleko z rumenim klobukom ter bos je neznanokam izginil. Kdor ga vidi, naj ga proti povrnitvi stroškov vzame v varstvo
m javi na naslov: Roschker Straleck, Ru-pert in den Biicheln.	827-1
TsmnezsSon Hubertus plašč
brez kapuce in volnene rokavice so mi izginile 23. maja opoldne v kolodvorski restavraciji v Cilli-ju. Kdor mi pomaga ftajti plašč, dobi nagrad». Johann Paw-lik, CSlli, Steiergasse 6.	828-1
Gospodično
v erni obleki, ki se je 3€. maja z veier-nim vlakom skupna z dvema gespodoma vozila iz Marburg-a do Peistritz-a, prosim za naslov. Dopisi na upravo pod »Diskret-»est«._»35-1
Veliko
kromalično harmoniko
zamenjam za manjšo. Brunndorf, Bern-reitergasse 20.	844-1
Lestvenice
(Leiterwagen) menjam za ponošeno obleko. Marburg, Kaserngasse 3.	843-1
Mfzarji in izdelovalci
stolov pozor!
Potrebujem večio količina miz in stolov. Kdor mi jih lahko izdeluje, naj piše na J. P u t s c h k o, Marburg/Drau, Trietter-itraBe 57._850-1
Iščem stanovanje
na deželi. Pripravljena sem pomagati v gospodinjstvu.	- 852-1
JCuglm ?
Vinsko stiskalnico
na »Krik« kupim, hann, Pöltschach.
Ponudbe na Graf Jo-820-3
Kupujem:
Breje koze.
na sveži doji, in koze z mladiči sannske pasme. Graf Johann, Poltschach. 826-3
KUPIM
Las?e 34, WSIlan.
dobro ohranjeno moško kolo. Johann Steiner,
853-3
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA4
i&AAf
Preselitev!
Naznanjam mojim cenjenim strankam, da se preselim z mojo, ie 38 let obstoječo trgovine, iz Burggasse 7 v Herrengasse 5
Obenem se zahvalim za dosedanje zaupanje ter prosim za obilen obisk v mejih novih prostorih.
FRANZ iiLA
popr. F. PODGOiSCHiK
bandažist in rokavičar, speerjalna zaloga roltavic in nogavic.
Marburg a. d. Drau, H«rr»n^ass» i
▼▼VTTVVTVVTTVVTVTYVTTTYTVVYTTTVTTTTV<fVVTTTVVTVVVVVVV*
It
: > >
tf
I»
>
>
> > » > >
5 >
\t
i i» ■ *
Geschäftser&ffnung Otto Planina - Cilli
Gebe der Bevölkerung Umtersteiermark bekannt, «Uss ioh in
Cilli, Herrengass« Nr.3 ©in Etsan- u. Fa?bwarang®sch£ft eröffnet Habs
Vertretungen und Lager: Heinrich Kieffer, St. Lorenzen, Sensen- und Sichelwerke. — Krištof Morokutti, Leoben, Naturwetzsteine. - Hans Detitscheg, Wöllan, Holzindustrie. - F. Faritsch & Söhne, Eisen- und Maschinengießerei, Marburg.	513

Kupim stružnico (Hob«£bank)
po možnosti tudi z orodjem. Ponudbe na J. Putschko, Marburg, TriesterstraBe 57. _851-3
Kupim mlatHnico in motor
v dobrem stanju. Celi opis garniture! — Franz Krainz, Altberg 15, Stainztal, Bad Radein.	861-3
Jkodam.
Predam vola
simentalske pasme, starega	21 mesecev.
Mlakar Vinzenz, Partin 122,	Leonhard in
Bhl.	821-4
Gramofon v kovčku s ploščami za 150 RM prodam. Graf Johann, Poltschach.
825-4
Prodam motocikel
znamke »Puch«, 4.5 PS, 220 ccm, za 25« RM. Smolak Mihael, St. Daniel, Post Prävali.	836-4
Sluiia Isce:
Iščem službo skladiščnika
ali kaj podobnega. Bil sem 19 let oskrbnik in skladiščnik v sanatoriju na Wurm-berg-u. Georg ZawjaIow, VVurmberg bei Pettau.	758-5
A b solventka
3. razreda Hauptschule, iz dobre hiše, se želi izučiti v trgovini, najraje v Mar-burg-u ali bližnji okolici. Ceni. ponudbe na naslov: Maria Goschek, TiirkeudorS 19, P. Windischgraz.	838-5
IM«
Ce rabite nasvet, potem se obrnite na naše podružnice v Windiscbgraz, Windisebf«istritz, Mahrenberg in Gonobitz ali pa na upravnike nalik
fosiovainic v Poltscbaeb - Kari S i m a, trjovec, HSIldorf 25 — Rast -erdinand Oswald, gostilničar, Rast 20 in Zellnitz a. d. Drau - Jehann Lip ar, gostilničar, Zellnitz a. d. Drau 5
8370
STADT- UND KREISSPARKASSE
H A II f* TA M ST ALT - MARBURG At Di'M AU H£R3«gNGftSa
Landes-Hypothekenanstalt für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Občinska posojila
Hipoteke na posestva po mestih in na deželi
CIL L I, Postfach
Naselitvena posojila
Reichsgau jamči za vse obveze zavoda
WIRTSCHAFTSKAMMER STEIERMARK
An alle Handelstreibenden in der Untersteiermark
Um nunmehr auch die organisatorische Eingliederung innerhalb der gewerblichen Wirtschaft in der Untersteiermark durchzuführen, werden diejenigen Gewerbetreibenden, die nachangeführte Gewerbe ausüben, zur umgehendsten Meldung aufgefordert:
1.	Gewerbe nach Schaustellerart:
a)	Inhaber von Karusseln, Fahrgeschäften aller Art, Schießhallen, Spielbetrieben aller Art,
b)	Inhaber von Zirkusen, Arenen, Wander-Variete's.
2.	ambulanter Warenhandel:
a)	Marktfieranten, die befugt den Handel mit Waren aller Art, auch eigener Erzeugung, auf Jahr- und Krammärkten ausüben,
b)	Inhaber von Hausierberechtigungen und Berechtigungen auf den Handel im Umherziehen,
c)	Inhaber von Wandergewerbescheinen (Scherenschleifen, Schirmreparatur, Kesselflickerei usw. im Umherziehen).
3.	ambulanter Lebensmittelhandel:
a)	Handel mit Lebensmittel aller Art auf Verkaufsständen (Wochenmarkt),
b)	Handel mit Lebensmittel aller Art in Verkaubshütten (Kiosken). Die Meldung ist unter Angabe der Gewerbeart (oben 1—3), Vor- und Zuname, genaue Wochenanschrift an die	829
Wirtschaftskammer Steiermark, Unterabteilung ambulantes Gewerbe, Graz, Burggasse Nr. 6,'I
zu erstatten.
Aufforderung
Betrifft: Mitgliedschaft beim Steirischen Heimatbund.
Alle Angehörigen der Bevölkerung aus den befreiten Gebieten der Untersteiermark, die ihren Aufnahmeantrag in den Steirischen Heimatbund gestellt haben, ihre Mitgliedskarte jedoch nicht ausgefolgt erhalten konnten, da sie ihren ständigen Wohnsitz nach dem 14. 4. 1941 innerhalb der Untersteiermark gewechselt und bisher auch keinen Ablehnungsbescheid erhalten haben, werden aufgefordert, zum Zwecke der Klärung ihrer Mitgliedschaft ihre derzeitige Anschrift an das Verwaltungsamt der Bundesführung, Arbeitsgebiet Mitgliedschaftswesen des Steirischen Heimatbundes, Marburg/ Drau, Tauriskerstraße 12, umgehend bekanntzugeben.
Diese Bekanntgabe hat weiteres zu enthalten:
Vor- und Zuname,
Geburtsdaten,
Geburtsort, sowie die
Ortsgruppe des Steirischen Heimatbundes, bei welcher seinerzeit der Antrag um Aufnahme gestellt wurde.
Auch die Angehörigen solcher Antragsteller werden aufmerksam gemacht, gegebenenfalls für dieselben Anschrift und Daten bekanntzugeben, da die Mitgliedschaft zum Steirischen Heimatbund mit staatsrechtlichen Folgen verbunden ist.	812
Der Leiter des Verwaltungsamtes des Steirischen Heimatbundes: gez. Hruby, e. h.
Služba doU:
Wachmänner1-" >*etzten 2,ebiette
im Westen gesucht. In Betracht kommen in erster Linie Rentner, Pensionisten und einsatzfähige Invalide, sowie auch Arbeitskräfte, welche nicht in einem feston Arbeitsverhältnis stehen. Bewerber, welche bereits in einem kriegswichtigen Arbeitsverhältnis stehen oder dafür in Frage kommen, scheiden aus. Unbescholtenheit ist Voraussetzung. Anfragen sind an die zuständigen Arbeitsämter zu richten. Nähere Auskünfte durch die Dienststelle in Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42, Thiel Rudolf, Werbeleiter.
424-6
Sprejmemo šivilje
s takojšnjim nastopom. Wäschefabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilli-Unter-kötting.	834-6
Sprejmem takoj fanta
ki ima veselje do vrtnega dela. Vrtnarstvo Ranner Konrad, Marburg, Gornik-gasse 7._788-6
Gospodinjo za srednje vinogradno posestvo iščem. Nastop čimpreje. Služba stalna. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo.	787-6
Samostojno kuharico
sprejmem s 1. julijem. Vprašati v trgovini Burggasse 18, Marburg.	818-6
Zanesljivo služkinjo
za gospodinjstvo v pekarni iščem. Vprašati: KarntnerstraBe 11, Marburg. 819-6
Čevljarski pomočnik
išče dobro službo v bližini Marburg-a. Sposoben za vsa strokovna dela. Ponudbe na upravo pod »Čevljar«.	846-6
Hlapca, samskega,
samo h konjem, brez poljedelskega dela, sprejme Kari Goldschnig, Kunstmiihle, Frauheim bei Marburg. Ostalo po dogo-voru._ 849-6
Iščem frizerko.
Hrana in stanovanje po želji v hiši. Ponudbe na upravo pod »Marburg«. 839-6
Sedlarskega pomočnika
sprejmem takoj. Besiak Johann, Sattler, Marburg/Drau, Bubakgasse 33. 842-6
Kovaškega vajenca
z vso oskrbo sprejmem takoj. Vinzenz Topolovetz, Lichtenegg i. d. Kollos. 833-6
Služkinjo
Pridno služkinjo vajeno vsega dela,
ki pomaga tudi v kuhinji, se takoj sprejme. Predstaviti se je v kavarni Viktring-hof, Marburg, Viktringhofgasse 30. 672-6
Zanesljivo, pridno natakarico
in dekle za kuhinjska in druga dela sprejme Vollgruber, Marburg, Hindenburg-straBe 17.	795-6
Sprejmem takoj vajenca
Fr. A m b r o s c h, Bau- und Galanterie-spenglerei, Marburg-Drauweiler, Zwetten-dorferstraBe 2.	858-6
ali šole prosto deklico sprejmem. Nudi se ji nemški in gospodinjski pouk. Ponudbe pod »Nemška družina Marburg« na upravo. _856-6
Perfektno kuharico
in dekle za kuhinjo sprejmem. Vprašati: Marburg/Drau, D jmpiatz 5.	857-6
Qnraimom zdravo dekle za pomoč v gospodinjstvu- Emma
Ko\vatschitsch, Marburg, MozartstraBe 38 a.	855-6
V
Ženitve - B&pisi:_
Gospod srednjih let
z dobro idočo obrtjo, želi v svrho ženitve poznanstva z gospodično od 28—30 let, po možnosti šiviljo. Resne ponudbe s sliko, k'i se vrne, na upravo lista pod »Mirno življenje«.	822-7
37-letni gospod
želi v svrho ženitve poznanstva z gospodično, tudi ločenko ali vdovo. Naslov v «pravi.	816-7
Pošten fant s stalno službo
želi v svrho takojšnje ženitve, radi prevzema posestva, poznanstva s čednim, od 18—23 let starim kmečkim dekletom. Nekaj premoženja ali dota zaželjena. Ponudbe s sliko na upravo pod »Mirni dom« _837-7
Fant srednjih let
iz Marburg-a, čevljar, želi poznanstva v svrho ženitve s pošteno in iskreno gospodično. Resne ponudbe pod »Rdeči nagelj« na upravo.	845-7
18-letna gospodična
želi v svrho skupnih izletov spoznati inteligentnega gospoda od 24—28 let. Ponudbe z sliko na upravo pod »Skupna sreča«.	847-7
23 letna gospodična
vešča gospodinjstva, želi znanja v svrho ženitve z resnim gospodom od 25—38 let starim, najraje železničarjem ali slično. Samo resne ponudbe s sliko in naslovom pod »Samo moj« na upravo.	848-7
Izobražena gospodična
J premoženjem v posestvu želi znanja v svrho ženitve z železničarjem od 40—50 let. Ponudbe pod »Iskrenost« na upravo.
860-7
OGLAŠUJTE!
Der Oberbürgermeister der Stadt Marburg a. d. Drau
Bekanntmachung
Zur Hebung der Tierzucht und Erzielung einer einheitlichen Rasse hat die Stadt Marburg eine größere Anzahl von Zuchtstieren der Simmentaler Rasse angekauft.
In Hinkunft dürfen Kühe nur von den, bei nachstehend genannten . Grundbesitzern zur Wartung eingestellten Zuchtstieren gedeckt werden.
Eine Decktaxe wird nicht eingehoben und darf auch von den Stierhaltern nicht verlangt werden.
A) Die Zuchtstiere sind bei folgenden Grundbesitzern eingestellt: Bezirksdienststelle Leitersberg:
Wirtschaft Wretzlhof, Potschgau,
1.	Bodenamt Marburg a. d. Drau, Grazerstraße Nr. 38;
2.	Kiffmann Amalie, Freidegg Nr. 10;
3.	Voller Hermine, Koschak Nr. 59;
Bezirksdienststelle Garns:
1.	Viktor und Helene Urschitz, Prosseckerhof, Tresternitz;
2.	Oberverwaltung Marburg a. d. Drau, Stammbetrieb Pfarrhof Garns;
3.	Bodenamt Marburg a. d. Drau, Wirtschaft Grmek, Roßbach Nr. 97.
Bezirksdienststelle Drauweiler:
1.	Reibenschuh Anton, Drauweiler, Friedhofgasse Nr. 12;
2.	Schmiermaul Rosa, Drauweiler, Am Ufer Nr. 8;
3.	Schlamberger Anton, Zwettendorf Nr. 29;
4.	Faritsch Josef, Zwettendorf;
5.	Macher Franz, Lendorf Nr. 33;
6.	Lorbek Stephan, Lendorf Nr. 8.
Bezirksdienststelle Kötsch:
1.	Lobnik Helene, Kötsch Nr 116;
2.	Papesch Lorenz;
3.	Wisotschnigg Anton, Ober-Kötsch Nr. 26;
4.	Roth Fritz, Roßwein Nr. 37;
5.	Meschitschek Anton, Roßwein Nr. 37;
6.	Frangesch Franz, Wochau Nr. 31;
7.	Friedl Josef, Rogeis.
Bezirksdienststelle Rotwein:
1.	Bodenamt Marburg a. d. Drau, Gutsverwaltung Schloß Windenau;
2.	Bristownik Franz, Unter-Rotwein Nr. 22.
Bezirksdienststelle Lembach:
1.	Fank Max, Pickerndorf Nr. 32;
2.	Dr. Ernst Reiser, Pickern;
3.	Bodenamt Marburg a. d. Drau, Gutsverwaltung Viktringhof.
B) Weiters sind bei folgenden Besitzern angekörte Stiere zur Deckung vorläufig noch zugelassen, die ebenfalls unentgeltlich zur Verfügung stehen:
1.	Zebe Hermann, Ober-Kötsch;
2.	Klinz Stephan, Wochau;
3.	Wisotschnik Franz, Rogeis.
Marburg, den 28. Mai 1942.	gez. Knaus.
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
U/LE E 2/47/1942
Bezug von Eiern
In der 37. Zuteilungsperiode werden in der Untersteiermark auf den Abschnitt d 36 der Reichseierkarte nachträglich noch 2 Eier ausgegeben. Diese Ausgabe erfolgt auf Grund des Bestellscheines Nr. 36 der Reichseierkarte.
Außerdem gelangen
auf den Abschnitt a 37 der Reichseierkarte 2 Eier, auf den Abschnitt b 37 der Reichseierkarte 1 Ei in der 37. Zuteilungsperiode zur Verteilung.	831
Die Ausgabe der Eier erstreckt sich auf den gesamten Vorsorgungs-abschnitt und erfolgt daher in der Zeit vom 1. bis 28. Juni 1942.
Um einen Doppelbezug zu vermeiden, sind die Verteiler verpflichtet, die Einzelabschnitte d36, a37 und b 37, die an der Reichseierkarte verbleiben, durch Aufdruck ihres Firmenstempels zu entwerten. Graz, den 26. 5. 1942.
gez. Dr. Artner.
Bmf'iiädstume
Ti-outq. »urqpiatz 1
JOli/tiWCS RIEM ANN CAROLA HÖHN GRETE WEISER URSULA DEINERT RUDOLF PLATTE THEO LINGEN •n dem wirbelijren Lustspiel:
Sonntagskinder
Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen 1	S59
Verlor a a . oitiene Ohrgehänce
sehr wertvolles Andenken, in Garns oder am Wege nach Marburg. Der redliche Finder wird gebeten, gegen 100 RM, Finderlohn abzugeben m der »Marburger Druckerei». Badgasse 6.	—1
Izgubil se e
mlad volčji pes!
Kdor ga ima, na] ga vrne proti nagradi. Kirn Johann, St. Gertraud. Post Tüffer.
862-1
Schöne SiirmenfaierKä'bin
trächtig, auch für Gespann geeignet, zu verkaufen. Johann Toplak. Wintersbach Nr. 81, P. Barbara bei Marburg. 854-4
En železniški voz prvovrstnih
siinentalskih krav s teleti
je v soboto, 6. junija, prt gostilni Wlachowitsch na prodaj. P r a c h, Nutzviehhandlung, Wildon. 823
Kupujemo
sode in kadi
vseh velikosti, posamezne in tudi večje količine. Ponudbe na upravo pod »Sodi«	840
20 prvovrstnih
simentafskih
krav
s teleti
In visoko brejih je na prodaj pri Wlachowitsch-u, Marburg. Plača se tudi potom Landstelle Graz. Nutz-viehhandlung Friedrich, Kaisdorf.
■■■¡■■■■■■■■■■■■■■^MH I
DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEI1RMARK
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft WEINBAUAMT
Služba v zaščito trt
Peronospora je najnevarneša boSezen v vinogradu!
Za borbo proti njej se uporabljajo bakrena škropiva. Ker je baker v vojni važna kovina, je treba uporabiti čim manj bakrenega Škropiva. Ta štednja pa ne sme iti tako dale^V da bi se z uporabo preslabih raztopin povzročilo zmanjšanje prideika.
Dobava bakrenega škropiva
Novembra 1941 so dobili vinogradniki potom občinskih uradov nakaznice za bakreni sulfat (plavi kamen) ter za bakreno apno (Vitigran, Borchers). Te nakaznic« se je moralo takoj oddati tam, kjer hoče dobiti vinogradnik svoje škropivo ter je zato dobil potrdilo. S tem potrdilom dobi vinogradnik sedaj pri dotičnem trgovcu bakreno galico in bakreno apno.
Nekateri kmetovalci niso vposlali lanskoletne vprašalne pole ter zato niso prejel nakaznic. Če sedaj to javijo, dobijo pri županih naknadne nakaznice, t. s. pravi, nakaznic« in natančnejša navodila prejmejo pri županstvih. Nakaznice pa dobijo samo tisti, ki «o dejansko napraviti naknadno prijavo.
Sredi in do konca junija sledi druga dodelitev škropiva, ker že izdana količin« ni zadostovala.
Priprava bakreno*apnene brozge
Za prvo škropljenje v vinogradu se uporablja 1—1 K%na bakrenoapnena brozg«. To se pravi: na 100 1 vode se potrebuje 1 do 1K kg bakrenega apna.
Apna se ne sme dodati, kajti to sredstvo vsebuje tako »pno kakor tudi baker. Bakreno apno se zmeša z nekoliko vode ter doda med stalnim mešanjem ostali količini vode.	*
S tem je škropivo pripravljeno. Bakrenoapnena brozga je bolj trpežna kot galica in se jo lahko uporablja uspešno tudi še par dni po pripravi.
Za poznejša škropljenja se uporablja IV* do 2 yt ne raztopline.
Pri pravilni uporabi bakrenoapnene brozge se doseže iste uspehe kot z bakren«
galico.
Priprava bakrenega vitrijola (galice)
Bakrena galica to leto ni na razpolago v velikih kristalih, temveč večinom« v obliku prahu, in sicer kot »galični sneg«.
»Galični sneg« je enako vreden debelo kristalizirani galicL
Napačno je,
ako se vitrijol obesi v veliko kad, nato raztopi v vodi ta šele tej raztopini dod« gašeno apno.
Pravilno je,
da se v veliki kadi raztopi gašeno apno v apneno mleko. Tema mleku se doda galico, ki je bila prej raztopljena v manjši leseni posodi, med stalnim mešanjem, in sicer v tankem curka.
Ako je bila brozga pripravljena napačno, izgubi galica svoj učinek in trpežnost Učinek in trpežnost se tudi ne zboljšata, ako uporabimo jačje raztopine.
1 Va% ne raztopine galice zadostujejo popolnoma za uspešno škropljenje po cvetju. Za 100 I škropiva se uporabi 1 kg galice in 2 do 21/» kg dobrega gašenega apna. Preveč apna tudi ni dobro vzeti, ker škodujejo nastale lise trtnemu listju. Denar p» izmetuje, kdor uporablja jačje raztopine nego 1 tf, %. Pred cvetjem se škropi samo z l%no raztopino.
Bakrena brozga ni dolgo trpežna. Škropiva si torej pripravimo le toliko, kolikor ga porabimo še istega dne. če opazimo v škropivu oborino v oblfki snežink, škropivo ni več uporabno.
izvedba škropljenja
Pravilno škropljenje trt je največje važnosti. Tudi najbolje pripravljeno škropivo ne koristi prav nič, ako se napačno škropi. Absoiutno napačno je škropljenje trt od zgoraj navzdol. Bolezen ne nastane na gornji, nego na spodnji površini listov. Škropljenje je koristno samo tedaj, ako se listi dobro poškropijo s škropivom na spodnji strani. Uporabljajte pri škropljenju daljšo cev in kolenčasti razškropilec in videli boste, da gre škropljenje od spodaj prav tako dobro in hitro kakor od zgoraj. Zlasti pri škropljenju z bakreno-apneno brozgo je treba paziti, da se poškropi liste s spodnj« strani. Ako škropimo z bakreno-apneno brozgo od zgoraj, j« učinek problematičen in neuspeh je tu. V tem slučaju ni zatajilo sredstvo, temveč je obolenje trt zakrivilo vaš« slabo škropljenje.
Pri pravilni pripravi brozge in pravilni izvedbi škropljenja štedimo škropivo in denar, obenem pa onemogočamo Izpadek trgatve po peronosporl. Marburg (Drau), v maju 1942.
Im Auftrage: gez. KORTSCHAK.