Naročnik: Stranka SDS, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana Oglasi 2 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 Tretja stran Vsebina Občina Gornji Grad Volitve so v Sloveniji spet praznik demokracije 11 Izgubljena tožba proti Mozirju in Rečici ob Savinji ............................ 5 Osnovna šola Nazarje Ravnateljica ostaja Vesna Lešnik ............ 6 Radioklub Mozirje BK Velik uspeh Aljaža Herodeža v svetovnem merilu ........... 11 Zgornjesavinjska gasilska zveza Od 3500 članov za operativo usposobljenih 460.............. 11 11 Čebelarska družina Kokarje Podrižnika po treh mandatih nasledil Kalin .... 16 PGD Solčava 16 Lani nova prikolica, letos prenova garderob...... 16 Planinsko društvo Nazarje Dom planincev na Farbanci praznuje 20 let ................... 17 NK PGD Ljubno ob Savinji Namenu bodo predali motorno brizgalno ............. 17 19 Sadjarsko društvo Mozirje Kmečki sadovnjaki niso koristni samo zaradi sadja ....................... 18 Društvo upokojencev Ljubno V pripravah na obeležitev 70-letnice delovanja ........................... 19 Društvo prijateljev mladine Angažirani v več projektih................... 19 21 Smučarsko društvo Beli zajec Nina Napotnik sledi reprezentantu Nejcu Naraločniku ....................... 21 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 17, 29. april 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@ savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. RŠ Prišla je težko pričakovana zadnja aprilska nedelja v letu 2022, ki jo je predsednik republike določil kot dan devetih državnozborskih volitev v samostojni Sloveniji. Menda so si volitev želeli vsi – tako tisti v vladni koaliciji kot tisti v opoziciji. Prvi, da bi utrdili svoj položaj za odločanje in spremembe v prihodnje, drugi, da bi se zavihteli na oblast in vladali na drugačen način. Na strani 6 poročamo o začasnih in seveda še neuradnih rezultatih volitev v volilnem okraju Mozirje, ki zajema celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Dobra novica je, da bomo imeli v parlamentu znova dva poslanca, bosta pa zelo verjetno oba sedela v opoziciji, saj glede na rezultate v državnem merilu lahko pričakujemo levosredinsko vlado. Največ glasov Zgornjesavinjčank in Zgornjesavinjčanov (3215) je prejel kandidat SDS Jožef Jelen, ki je sicer za dobro odstotno točko in pol zaostal za svojo predhodnico Nado Brinovšek, a je v primerjavi z njo prejel 572 glasov več. Navedeno razmerje je posledica višje volilne udeležbe. Letos je namreč v naši dolini odšlo na volišča 73,3 odstotka volivcev, pred štirimi leti »le« 56,8 odstotka. Jelen je za krepkih 8,7 odstotne točke presegel letošnji rezultat SDS v državnem merilu. Na drugem mestu v našem okraju je končal kandidat Gibanja Svoboda Miha Brodnik, ki je zbral 25,38 odstotka glasov, kar je dobrih devet odstotnih točk manj kot njegova stranka na nacionalnem nivoju. Tretje mesto je zasedel kandidat Nove Slovenije Klemen Matk, ki je z 11,53 odstotka zbral skoraj dvakratnik odstotka glasov, ki ga je v republiškem merilu uspela zbrati NSi, za slabi dve odstotni točki pa je izboljšal dosežek strankarskega kolega Valentina Hajdinjaka izpred štirih let. To ga je, razen če bi se zgodilo veliko presenečenje pri štetju prejetih glasov po pošti, poleg Jelena popeljalo v državni zbor. Precej boljši rezultat kot stranka na nivoju države je dosegla tudi kandidatka Resnice Stanka Golob. S 4,47 odstotka glasov je na četrtem mestu prehitela kandidate kar nekaj uveljavljenih političnih strank. Jakob Presečnik bi s 4,40 odstotka glasov koaliciji Povežimo Slovenijo zagotovil vstop v parlament, a se to ni zgodilo, ker je njihov rezultat na državnem nivoju za več kot pol odstotne točke prenizek. V primerjavi s prejšnjimi volitvami so v volilnem okraju Mozirje precej izgubile stranke SD, LMŠ, Levica, SAB in Desus, zadovoljen pa je lahko Luka Zgojznik, ki je za Vesno zbral 3,3 odstotka glasov, kar je dvainpolkrat več kot je ta nova stranka uspela zbrati na nivoju države. Seveda je mogoče vsak rezultat interpretirati tako ali drugače in celo tisti, ki niso dosegli niti odstotka podpore, kar bi jim prineslo financiranje iz državnega proračuna, so na večer po volitvah govorili o uspehu. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 3 Tema tedna SPREMENJEN NAČINI DELA ŽE DEL NAŠE REALNOSTI Hibridno delo - več prožnosti ali večja obremenitev? Aktivno prebivalstvo se je bilo v zadnjem obdobju prisiljeno soočiti z velikimi spremembami, predvsem z dojemanjem delovnega procesa. Čeprav so se v svetu že prej pojavljali novi načini dela, je pandemija covida-19 številne zaposlene prisilila k hitremu prilagajanju novi realnosti. Delo od doma in hibridno delo sta bila za večino Slovencev pred pandemijo nekaj, kar so povezovali s prihodnostjo, danes sta že nekaj običajnega. To potrjujejo tudi ankete spletnega portala MojeDelo.com in mednarodne skupine Adecco. V TRENDU JE HIBRIDNI MODEL DELA Pred kratkim opravljena anketa med iskalci zaposlitve na spletnem portalu MojeDelo.com je pokazala, da sta zadnji dve leti precej spremenili naš način razmišljanja o delu. Hibridni model dela, ko lahko zaposleni približno polovico časa dela od doma, polovico pa na delovnem mestu (odvisno od dogovora z delodajalcem), postaja priljubljen način zaposlitve. Želi si ga kar dve tretjini anketirancev (od 708 sodelujočih), medtem ko bi jih bilo 22 odstotkov zadovoljnih s popolnim prehodom na delo od doma, le dobrih 11 odstotkov pa se ne želi posloviti od klasičnega dela na lokaciji delodajalca. Nad takšnim razmišljanjem vsi niso navdušeni. Vrnitve pisarniških delavcev v pisarne si želijo predvsem gostinci in trgovci, saj delo od doma ne vpliva pozitivno na njihov promet. 4 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 Roman Mežnar, član predsedstva Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ: »Ukrepi, ki so se izvajali z namenom preprečitve širjenja koronavirusne bolezni covid-19, so vplivali tudi na izvajanje nalog in delovanje tako podjetij kot javnih zavodov. Ob ustavitvi javnega življenja v Sloveniji in posledičnem zapiranju vrat ustanov so se zaposleni srečevali z različnimi ukrepi. Precej pogost ukrep, tudi v kulturi, je bil čakanje na delo, ker pa so kljub zaprtju določene zadeve morale biti opravljene, je bil za nekatere zaposlene odrejen ukrep dela na domu. Gre za ukrep, s katerim so se prvič srečevali mnogi delavci in delodajalci v kulturi. To je mogoče raz(Foto: TA) log, da so med epidemijo glede tega ukrepa vladale dokaj kaotične razmere, saj so le redki delodajalci s področja kulture postopali zakonito. Zakon o delovnih razmerjih dopušča tak način dela, vendar mora biti ta jasno definiran v pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa tudi višina nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu. Tako se je dogajalo, da v večjem delu javnega sektorja to ni bilo urejeno v pogodbah, ampak z aneksi k pogodbam, v veliko primerih kar s sklepi, ponekod pa javni uslužbenci niso dobili ničesar. V času epidemije je ta ukrep dejansko lahko odrejen s sklepom, saj gre za izredne razmere, vendar v »normalnih« okoliščinah temu ni tako. SVIZ zagovarja stališče, da mora biti tovrstna oblika dela urejena zakonito. Ob tem morajo biti zagotovljene ustrezne delovne razmere, poskrbeti pa je potrebno tudi za varnost in zdravje pri delu. V ta namen je potrebno opredeliti tudi delovni čas, saj obstaja nevarnost »zajedanja« v prosti čas zaposlenega, če se pričakuje, da je ta stalno dosegljiv, kar lahko vodi v izgorelost. Delodajalci so se dolžni zavezati, da bodo zagotovili delovna sredstva za delo od doma oziroma, če tega ne morejo storiti, pa zagotoviti izplačilo nadomestila za uporabo lastnih sredstev.« KO DELAMO OD DOMA, DELAMO VEČ Druga raziskava o spremenjenih načinih dela, opravljena v mednarodni skupini Adecco na populaciji 15 tisoč oseb s pisarniškim delom v 25 državah, tudi v Sloveniji, je prav tako pokazala naklonjenost zaposlenih hibridnemu delu oziroma delu na daljavo. 53 odstotkov anketiranih želi delati od doma, 47 pa iz pisarne. Raziskava je pokazala tudi, da hibridno delo ne zmanjšuje produktivnosti. Zaposleni stremijo k skrajšanemu delovnemu tednu in pri tem pričakujejo zaupanje delodajalcev. Slednji bi morali biti hibridnemu delu naklonjeni, saj je skoraj 63 odstotkov zaposlenih, predvsem mlajših, povedalo, da od doma delajo bistveno več, ne samo 40 ur tedensko. V SLOVENIJI DELA OD DOMA ZAENKRAT ŠE MALO Hibridno delo je v Sloveniji še na začetni stopnji. Državni statistični urad je ugotovil, da je septembra lani hibridno delalo zgolj devet odstotkov zaposlenih, trije odstotki so delali izključno od doma, 87 odstotkov zaposlenih pa je delalo izključno na delovnem mestu. Kljub temu strokovnjaki menijo, da je čas za sistemsko ureditev novih načinov dela, pri tem pa sindikati opozarjajo, da morajo biti delovne razmere ustrezne tudi pri delu od doma. Tema tedna, Turizem JASNO OPREDELITI DOSEGLJIVOST DELAVCA Četudi gre za začasno delovno mesto, je treba poskrbeti za varnost in zdravje pri delu. V zakonodaji sta sicer opredeljena tako obseg dela kot vidik delovnega časa, v katerem pa je treba jasno opredeliti dosegljivost delavca za delodajalca in tudi obratno. O delu na domu mora delodajalec obvestiti Inšpektorat RS za delo. Slednji je bil v letu 2019 obveščen o 2037 delavcih, ki so delali od doma, leta 2020 pa do razglasitve epidemije 1266. Sledil je skokovit porast v letu 2021, ko je bilo za delo od doma prijavljenih 217.428 zaposlenih, torej stokrat več. Tatiana Angioi OBČINA MOZIRJE Za šport letos šest tisočakov več Občinski letni program športa določa programe, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, ter obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu občine. Na predlog komisije za šport so se sredstva za izvajanje programov športa v Mozirju za leto 2022 povečala za šest tisoč evrov. NAJVEČ ZA ŠPORT MLADIH Komisija za šport je pripravila razdelilnik sredstev po posameznih programih športa. 15 tisoč evrov je na razpisu namenjenih za športno vzgojo otrok in mladine, usmerjene v kakovosten šport. Za kakovosten šport bo občina namenila osem tisoč evrov, pet tisoč evrov pa za športno rekreacijo, šport starejših in invalidov, športne prireditve in delovanje športnih organizacij. Šest tisoč evrov je namenjenih za upravljanje športnih objektov. Skupaj je za program športa iz proračuna namenjenih 34 tisoč evrov. CILJ: DESET EVROV NA OBČANA Občina Mozirje je upoštevala predlog komisije za šport, da se v naslednjih letih sredstva za sofinanciranje programov športa po priporočilu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Olimpijskega komiteja Slovenije povečajo na vsaj deset evrov na prebivalca. Za Občino Mozirje to znaša 48 tisoč evrov. Z lanskih 28 tisoč so letos višino sredstev zvišali na 34 tisoč evrov. Štefka Sem OBČINA GORNJI GRAD Izgubljena tožba proti Mozirju in Rečici ob Savinji Občina Gornji Grad je pred nekaj več kot petimi leti zaradi neplačila stroškov zapiranja odlagališča Podhom vložila tožbo zoper občini Mozirje in Rečica in Savinji. Pred dnevi je bil sodni postopek zaključen. Občina Gornji Grad je tožbo izgubila. MOZIRJE IN REČICA: ZAHTEVA NEUPRAVIČENA V Podhomu so nekdaj vse občine Zgornje Savinjske doline odlagale odpadke. Toženi občini stroškov, ki nastajajo zaradi zapiranja odlagališča, nista priznali, saj naj bi skupna Občina Mozirje prenehala odlagati odpadke v Podhomu že pred leti, po podpisu pogodbe s podjetjem Simbio iz Celja. Zaradi tega sta toženi občini vztrajali na stališču, da je zahteva po plačilu neupravičena. sku so bili zajeti stroški do leta 2016. Stroški od takrat naprej v tožbi niso zajeti. Do konca leta 2021 se je znesek, ki naj bi pripadal občinama, dvignil na skoraj 80 tisoč evrov. 25 let po zaprtju odlagališča odpadkov mora Javno podjetje Komunala Gornji Grad izvajati monitoring in izvajati ukrepe varovanja okolja. KDO BO PORAVNAL DOLG? Občina Gornji Grad je pred tožbo od Javnega podjetja Komunala Gornji Grad, ki ga je takrat vodil Zdenko Purnat, prevzela nase stroške teh dveh ob- Na odlagališču Podhom, ki je prenehalo delovati leta 2010, bodo nastajali stroški obratovanja vse do končnega zaprtja. (Foto: Štefka Sem) GORNJI GRAD: PLAČILO SORAZMERNEGA DELA STROŠKOV Toženi občini naj bi bili po mnenju Občine Gornji Grad, kjer se nahaja nekdanje odlagališče Podhom, dolžni poravnavati stroške v zvezi z zapiranjem odlagališča v sorazmernem deležu. To pomeni, da bi za leta, ko so tam odlagali odpadke, plačevali tudi stroške, ki nastajajo sedaj zaradi zapiranja odlagališča. Toženi občini se s tem, kot že omenjeno, nista strinjali, svoje so povedali odvetniki, na koncu tudi sodni izvedenci. S 26 NA 80 TISOČ EVROV V času vložitve tožbe so stroški glavnice znašali 26 tisoč evrov, v tem zne- čin in jih plačevala vse do sedaj. Ker so se le-ti dvignili na skoraj 80 tisoč evrov, je sedaj vprašanje, ali si bo ta znesek preostalih pet občin razdelilo, ali bo ostal Občini Gornji Grad. STROŠKI OBRATOVANJA ODLAGALIŠČA V ZAPIRANJU Na odlagališču Podhom, ki je prenehalo delovati leta 2010, nastajajo stroški obratovanja odlagališča v zapiranju. Ti stroški bodo nastajali do končnega zaprtja. Upravljavec odlagališča, to je Komunala Gornji Grad, je namreč dolžan izvajati monitoring še 25 let ter izvajati ukrepe varovanja okolja. Štefka Sem Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 5 Volitve, Iz občin DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2022 Zgornja Savinjska dolina ima znova dva poslanca Po 99,98 odstotka preštetih glasov je jasno, da je na 9. parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji zmagala stranka Gibanje Svoboda (GS), dosedanja vodilna stranka koalicije Slovenska demokratska stranka (SDS) pa je osvojila drugo mesto. Iz Zgornje Savinjske doline sta se v novo sestavo državnega zbora uvrstila Jožef Jelen (SDS) in Klemen Matk (NSi). VISOKA VOLILNA UDELEŽBA Volilna udeležba na tokratnih volitvah je bila najvišja po letu 2000, brez glasovnic po pošti, ki jih morajo še prešteti, je dosegla 69,84 odstotka. V volilni enoti Celje je bila udeležba nekoliko višja - 70,72-odstotna, v volilnem okraju Mozirje, ki zajema vseh sedem zgornjesavinjskih občin, pa še višja 73,34-odstotna. Oddanih je bil 10.044 glasovnic, 76 jih je bilo neveljavnih. NOV PARLAMENT Z LE PETIMI STRANKAMI Za razliko od volitev pred štirimi leti, ko se je v parlament prebilo devet političnih strank, je tokrat to uspelo le petim: kandidati Gibanja Svoboda bodo na podlagi 34,56 odstotka prejetih glasov zasedli 41 poslanskih sedežev, poslancev SDS bo na osnovi 23,52 odstotka glasov v novi sestavi državnega zbora 27, Nova Slovenija (NSi) bo imela osem poslancev (stranka je prejela 6,85 odstotka glasov), Socialni demokrati (SD) enega manj (prejeli so 6,65 odstotka glasov), Levica pa bo v novem mandatu najmanjša parlamentarna stranka s petimi poslanci, zanjo je volilo 4,39 odstotka volivcev. NOVA POSLANCA JOŽEF JELEN IN KLEMEN MATK Največ glasov v volilnem okraju Mozirje je prejel kandidat SDS Jožef Jelen – 32,25 Ravnateljica ostaja Vesna Lešnik Vesna Lešnik bo vodila Osnovno šolo Nazarje še nadaljnjih pet let. 6 odstotka, nato pa sledijo: Miha Brodnik (GS) 25,38 %, Klemen Matk (NSi) 11,53 %, Stanka Golob (Resni.ca) 4,47 %, Jakob Presečnik (Povežimo Slovenijo), 4,40 %, Mark Molnar (SD) 3,47 %, Luka Zgojznik (Vesna) 3,30 %, Mateja Kumer (Lista Marja- na Šarca) 2,73 %, Mateja Žvižej (Levica) 2,28 % itd. Na podlagi veljavne metodologije za izračun poslanskih sedežev sta se iz našega volilnega okraja v državni zbor uvrstila Jožef Jelen in Klemen Matk. Franci Kotnik V SOLČAVI ZAKLJUČUJEJO PROJEKT PRILOŽNOST NA PRAGU OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Člani občinskega sveta Občine Nazarje so na zadnji seji 14. aprila potrdili pred- Udeležba na volitvah je v Zgornji Savinjski dolini za 3,6 odstotne točke presegla republiško povprečje. (Foto: Nastasja Kotnik) log sveta zavoda Osnovna šola Nazarje za imenovanje Vesne Lešnik na mesto ravnateljice za še en mandat. Svet zavoda mora namreč po zakonu pred imenovanjem pridobiti pisno mnenje ustanoviteljice zavoda. POZITIVNO MNENJE KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA Predlog je predhodno obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta in podala glede imenovanja Vesne Lešnik pozitivno mnenje. Dosedanja ravnateljica bo tako opravljala funkcijo do 31. avgusta 2027. Na objavljeni razpis je prispela samo njena kandidatura. Tekst in foto: Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 Z lastnim potencialom do poslovnega uspeha V Centru Rinka, zavodu za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, zaključujejo operacijo Priložnost na pragu - z lastnim potencialom do poslovnega uspeha. V treh letih izvajanja projekta, sofinanciranega s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, so vzpostavili dve mreži - podjetniško in socialno, znotraj katerih nastajajo ideje, ki so plod novo pridobljenih veščin podjetnih posameznikov. Projekt spodbuja podjetniško dinamiko in človeški po- tencial s ciljem razvoja novih delovnih mest, varstva okolja, trajnostne rabe naravnih virov in boljših življenjskih pogojev v lokalnem okolju. V sklopu projekta so pripravili številne delavnice na temo promocije in trženja lokalnih produktov ter zgodb. Z namenom obiskovalcem še bolje ponuditi izjemno dediščino Solčavskega so opremili servisni prostor solčavske kuhinje in izvedli dogodek z mrežnim nastopom ponudnikov sestavljene lokalne ponudbe. Barbara Rozoničnik Iz občin OBČINA MOZIRJE Novi častni občan je Mozirjan s srcem in dušo V obnovljenem večnamenskem prostoru mozirske osnovne šole so ob občinskem prazniku pripravili osrednjo prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad zaslužnim občanom ter društvom. Po več letih je bil znova podeljen naziv častnega občana, ki ga je prejel Robert Klemenak. V ZADNJEM LETU VRSTA INFRASTRUKTURNIH PRIDOBITEV Voditeljica Janja Kolar Irman je k besedi najprej povabila ravnateljico Petro Klepec, ki je pozdravila prisotne in jim zaželela dobrodošlico, besedo pa je nato prevzel župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki je nani- 2,3 milijona evrov naj bi država letos prispevala k izvedbi investicij v občini Mozirje. zal projekte, ki so se zvrstili od lanskega jurjevega: izgradnja nove šolske knjižnice in obnova večnamenskega prostora, krožišče ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino, kanalizacijski sistem v Lokah, delno tudi na Šmihelski in Šolski ulici, čistilna naprava, sanacija plazov in modernizacija cest. Župan Ivan Suhoveršnik z letošnjimi nagrajenci Občine Mozirje. VEDNO IN POVSOD PRIPRAVLJEN PRISKOČITI NA POMOČ Zlata plaketa s priznanjem je letos šla v roke Franca Polanška, po domače Gačnika, iz Šmihela nad Mozirjem. V obrazložitvi je bilo slišati vrsto vrlin, ki jih premore prejemnik in jih deli med ni društva že dobra tri desetletja vsako leto poskrbijo za uprizoritev gledališke igre. Z delovanjem skrbijo za kulturno zavest vaščanov, za povezovanje in druženje. V zadnjih letih so temelji- Po 70 letih je bil lani dom TVD Partizan s strani nacionalne športne unije vrnjen mozirskim športnikom. Za kulturni program na slovesnosti so poskrbeli osnovnošolci z mentorico. Zrasla sta še dva nova večstanovanjska objekta, z njima vred se je število stanovanj v občini v zadnjih petnajstih letih povečalo za 150. Med letošnjimi projekti je Suhoveršnik omenil širitev osnovne šole in vrtca, začetek urejanja Praprotnikove ulice, obnovo zdravstvene postaje in gradnjo prizidka kulturnega doma. Država naj bi k izvedbi teh investicij primaknila okoli 2,3 milijona evrov. sokrajane: od tega, da je vedno in povsod pripravljen priskočiti na pomoč, do njegove velike ljubezni do planin, dolgoletnega oskrbništva vrste planinskih koč in skrbi za kapelo Jezusa dobrega pastirja na Moravi, v kateri z zvonjenjem vsako nedeljo obeleži opoldan. KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA VEČ KOT ZDRUŽENJE KULTURNIKOV Denarna nagrada je bila podeljena Kulturnemu društvu Lepa Njiva. Čla- to obnovili večnamenski prostor, v katerem se zbirajo. S tem prehajajo izven okvirov zgolj kulturnega društva, kar je posledica njihove opredelitve, da si prizadevajo za napredek vseh krajanov, ne samo privržencev kulture. VEDNO PRIPRAVLJEN NA ANGAŽIRANJE Naziv častnega občana je prejel Robert Klemenak. Lahko bi rekli Mozirjan s srcem in dušo, ki je že desetletja član vrste društev. V vsakem od njih je aktiven in s svojim prepoznavnim optimizmom vedno pripravljen na angažiranje, ko je to potrebno. Je dolgoletni predsednik Športnega društva Mozirje. Po njegovi zaslugi je bil dom TVD Partizan v lanskem letu po 70 letih s strani nacionalne športne unije vrnjen mozirskim športnikom. PIKO NA I DODALI ŠOLARJI Za kulturni program na slovesnosti so poskrbeli osnovnošolci, ki so z mentorico pripravili všečen ter prisrčen niz točk. S pesmimi in plesi so razveselili udeležence prireditve, ki so napolnili večnamenski prostor osnovne šole. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 7 Gospodarstvo DOMINIK PEČNIK, DIREKTOR JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA GORNJI GRAD Raje na terenu kot v pisarni Z novim direktorjem prihajajo na področje komunalnih storitev v Gornjem Gradu nove ideje. Dominik Pečnik je domačin, direktorsko funkcijo opravlja od marca. Najbolj si želi, da bi podjetje napredovalo. Pravi pomen bo dobila ekološka ozaveščenost in spremembe v zadovoljstvo vseh občanov. Novosti se kažejo v obliki novih zbiralnic odpadkov, zaenkrat na pokopališču. Nova je tudi ponudba za urejanje okolice posameznikom, ki sami takšnih del ne morejo ali nimajo časa opravljati. IZ FARMACIJE V KOMUNALO Dominik Pečnik je doslej delal na področju farmacije. Po odhodu prejšnjega direktorja Zdenka Purnata na mesto direktorja občinske uprave je prevzel mesto vršilca dolžnosti direktorja Komunale. Predlagan je bil, ker je bil takrat predsednik nadzornega sveta Komunale. »Če ne bi kot vršilec dolž- sedaj do službe le dve minuti, ima več časa za delo kot prej. LANI NAJBOLJŠI REZULTAT V ZADNJEM DESETLETJU »Naše komunalno podjetje je eno najmanjših v Sloveniji, za občino pa lahko naredimo veliko,« je prepričan Dominik Pečnik. Njihovo osnovno delo ostaja izvajanje gospodarskih javnih služb. Skrbijo za vodovod, kanalizacijo, čistilno napravo, čiščenje, košnjo, urejanje pokopališč in javnih površin, pometanje ter urejanje cest. Na Komunali je zaposlenih osem sodelavcev, razen računovodkinje in tajnice so vključno z direktorjem vsi terenski. Pečnik v pisarni preživi zelo malo časa. Letos načrtujejo ureditev pisarn v poslovni coni Smreka, kjer ima Komunala svoje skladiščne prostore, avtomobile in opremo. Poslovanje je bilo lani zelo dobro, saj so zaključili z najboljšim rezultatom v zadnjih desetih letih tako po prometu kot dobičku. ČIM VEČ NARAVNIH MATERIALOV IZ LOKALNEGA OKOLJA Delo na področju komunale po besedah direktorja dopušča veliko inovativnosti. Z ureditvijo deponije za zeleni odrez bodo preprečili odlaganje le-tega ob vodi. Košnjo urejajo po sistemu mulčenja. Trave več ne odvažajo, zato so na zelenicah bolj pogosto. Stojala za kolesa so postavili iz hlodov, saj želijo uporabiti čim več naravnih materialov. »Čim več potrebnih materialov želimo uporabiti iz lokalnega okolja. K temu smo pristopili že pri okraševanju v božično-novoletnem času. Okrasili smo obstoječa drevesa in nismo postavlja- li posebnih za to priložnost, prav tako smo se izognili umetnim skulpturam v središču občine,« razlaga Pečnik. DOBRO SODELOVANJE Z OBČANI Novosti v delovanju komunale so že vidne na pokopališču v Gornjem Gradu, kmalu jih bodo uvedli tudi na pokopališčih v Bočni in Novi Štifti. Ekološki otok na gornjegrajskem pokopališču je urejen tako, da je na njem tudi prostor za odlaganje odpadnega peska in zemlje. Z lokalnim prebivalstvom si želijo več sodelovanja. V Novi Štifti pokopališče ureja zakonski par. Skrbita za vežico, kosi- »Sprejem grezničnih muljev bi bila velika prednost za občane, kajti prav tako moramo poskrbeti za gospodinjstva, ki niso priklopljena na kanalizacijo, in jim omogočiti obvezne storitve.« ta in urejata pokopališče. Vesta, kdaj so pogrebi, in takrat poskrbita za vse potrebno. Komunala jima je preskrbela opremo in z njima zelo dobro sodeluje. Takšen sistem bodo uvedli tudi na preostalih dveh pokopališčih. Ugotovili so namreč, da je to cenejše kot na pokopališče redno pošiljati zaposlene in prevažati stroje ter opremo. Aktivnosti komunale se vidijo in ljudje so zadovoljni. Za pavšalni znesek bodo urejali zelenice, dvorišča, žive meje. Na ta način bodo ljudem pomagali, okolje pa bo urejeno. SPREJEM GREZNIČNIH MULJEV »Naša želja je, da bi v Gornjem Gradu na čistilni napravi prišlo do spre- »Spoznal sem delo in se odločil, da bom ta izziv sprejel v dobro občine in ker si želim zanjo ter za občane narediti nekaj dobrega.« nosti direktorja preživel na čelu podjetja eno leto, se za kandidaturo prav gotovo ne bi odločil. Tako pa sem pridobil določene izkušnje in spoznal delo ter se odločil, da bom ta izziv sprejel v dobro občine in ker si želim zanjo ter za občane narediti nekaj dobrega,« Pečnik odgovori na vprašanje, kaj ga je motiviralo, da je zamenjal varno službo za delo v domačem kraju, kar ni vedno lahko. V kraju že ima izkušnje z določenimi projekti. Ker ima 8 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 Ekološki otok na pokopališču v Gornjem Gradu ima novo podobo. (Foto: DP) Gospodarstvo jemanja grezničnih muljev. Sedaj je za to storitev treba iskati izvajalca izven občine. Zakonodajo je treba spoštovati tudi na tem področju, zato je treba greznice in male čistilne naprave prazniti vsaka tri leta. Sprejem grezničnih muljev bi bila velika prednost za občane, kajti prav tako moramo poskrbeti za gospodinjstva, ki niso priklopljena na kanalizacijo, in jim omogočiti obvezne storitve. Ta predlog bo seveda moral potrditi občinski svet, še posebej kar se tiče plačila storitev. Predlagano bo, da se za odvoz storitev ne bo plačevalo posebej, ampak preko mesečnega pavšala, s tem bo vsak imel interes po izpraznitvi greznice na tri leta, saj bo storitev tako rekoč že imel poravnano,« pojasnjuje Pečnik. SKRBIJO ZA SOČASNOST DEL Pri gradnjah v občini je naloga Komunale, da se dela izvajajo sočasno, kar pomeni, da ob izkopih na cestah položijo kable, da se istočasno zamenjajo cevi za vodo in kanalizacijo, če je to potrebno. Lani sta se na tak način prenavljala Tlaka in Novo naselje. Na obeh lokacijah je bil prenovljen vodovod, optični kabel je položen povsod, uredili so se pločniki in javna razsvetljava. PRECEJ DOTRAJAN STROJNI PARK »Občina ima glede na svojo velikost veliko kilometrov cest. Velik problem je zaraščenost ob cestah, zato se bomo tega letos lotili prioritetno. Nekaj na tem področju smo postorili že lani. Želimo si nov traktor z mulčarjem in pometač, saj želimo sami opraviti dela, ki jih sedaj drago plačujemo drugim. Naš strojni park je precej dotrajan in v tem mandatu bo moja skrb tudi njegova posodobitev,« je še povedal Dominik Pečnik. Tekst in foto: Štefka Sem KOLESARSKA APLIKACIJA SAVINJSKA2GO Kolesarski vodnik s podrobnimi informacijami Razvojna agencija SAŠA koordinira projekt mreže kolesarskih poti po Savinjsko-šaleški (SAŠA) regiji. Skupna dolžina poti znaša 800 kilometrov, vse pa so označene z enotno signalizacijo. Projekt financirajo občine SAŠA regije. e-polnilnic. Kolesarske poti so prikazane s podrobnimi informacijami, kot so dolžina, trajanje, težavnost, opis poti, slika oznak, če so na voljo, podatki o nadmorski višini – vključno z višinskim profilom - in zanimivimi lokacija- Mobilna aplikacija Savinjska2Go je kolesarski vodnik po desetih občinah SAŠA regije. (Foto: Tomo Jeseničnik/visitsavinjska.com) KOLESARSKI ZEMLJEVID IN MOBILNA APLIKACIJA Na voljo sta kolesarski zemljevid, ki ga lahko posamezniki kupijo v turističnih pisarnah, in brezplačna mobilna aplikacija Savinjska2Go, ki je kolesarski vodnik. Zajema območje občin Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Nazarje, Mozirje, Šmartno ob Paki, Velenje in Šoštanj. Aplikacija je namenjena vsem, ki radi odkrivajo nove kraje in znamenitosti na dveh kolesih. INFORMACIJE O 54 KOLESARSKIH POTEH Aplikacija vsebuje informacije o 54 kolesarskih poteh in več kot 200 različnih zanimivih lokacijah kulturne dediščine, naravnih znamenitosti, turistične ponudbe, gostišč in prenočišč, turistično informacijskih centrov ter mi na poti. Za vsako pot je mogoče preveriti, ali je prijazna družinam, kolikšen del poti poteka skozi gozd in ali pot poteka po glavnih ali stranskih cestah. ZEMLJEVIDI TUDI BREZ OMREŽNE POVEZAVE Poti so na ogled na podrobni topografski karti, ki je narejena z monolit kartografijo, ki se uporablja v številnih GPS navigacijskih napravah in programski opremi. Podatke o posamezni poti skupaj z zemljevidom je mogoče shraniti v notranji pomnilnik mobilne naprave. Tako je zemljevide mogoče uporabiti tudi, kadar ni na voljo ustrezne omrežne povezave. Aplikacijo si lahko brezplačni naložite na svoj mobilni telefon v trgovini z aplikacijami ali preko QR kode. Nastasja Kotnik CITYCENTER CELJE Obdarili osem družin V Citycentru Celje so se v predprazničnem času ponovno spomnili ljudi v stiski in podelili sredstva iz humanitarnega sklada Citycentrovo srce. »Poleg tradicionalne prednovoletne obdaritve otrok iz rejniških družin je tudi velikonočna obdaritev postala stalnica našega dobrodelnega sklada Citycentrovo srce,« je ob predaji donacij povedala center managerka Darja Lesjak. Velikonočnih košaric in darilnih bonov Desetak v skupni vrednosti 1.600 evrov se je ob letošnjih praznikih razveselilo osem družin iz centrov za socialno delo Celje in Savinjsko-Šaleška. Strokovni delavci enot Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Mozirje, Velenje in Žalec so izbrali po eno družino, za katero so ocenili, da jim bo ta pomoč najbolj koristila. Na ta način so izbranim družinam polepšali praznične dni. Večji del prejetih sredstev bodo porabili za nakup šolskih potrebščin, oblačil in obutve. KF Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 9 Oglasi 10 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 Organizacije RADIOKLUB MOZIRJE Velik uspeh Aljaža Herodeža v svetovnem merilu Po predhodnih odličnih rezultatih so člani Radiokluba Mozirje sodelovali na enem večjih tekmovanj radioamaterjev na svetu CQ WW SSB 2021. Z rezultati na tekmovanju, ki so se ga tokrat udeležili posamično, so zelo zadovoljni, veliki met pa je uspel Aljažu Herodežu, ki je v kategoriji novincev osvojil 1. mesto tako v slovenskem kot v evropskem in svetovnem merilu. VELIK USPEH MLADEGA RADIOAMATERJA Aljaž, ki prihaja iz Šešč pri Preboldu, je med mlajšimi člani Radiokluba Mozirje, saj se je šele pred kratkim podal v radioamaterske vode. Na tovrstnem tekmovanju je sodeloval drugič. Za cilj si je postavil izboljšati rezultat iz prejšnjega leta, kar mu je tudi uspelo. V absolutni konkurenci je med 1133 udeleženci zasedel 2. mesto v državi, 31. v Evropi in 60. na svetu. ZA NAMEČEK ŠE DRŽAVNI REKORD V TOČKOVANJU Ob tem je Aljaž dosegel še državni rekord v točkovanju, pri čemer je potrebno poudariti, da so tako antena kot meritve in stolp domače izdelave. Tek- movanja se je udeležilo še nekaj članov mozirskega radiokluba, ki so kljub relativno skromni opremi dosegli prav tako lepe rezultate in s tem uspešno promovirali klub in državo. Barbara Rozoničnik Aljaž Herodež (četrti z leve) s člani Radiokluba Mozirje (foto: arhiv kluba) GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Od 3500 članov za operativo usposobljenih 460 Po opravljenih občnih zborih vseh prostovoljnih gasilskih društev na območju Zgornje Savinjske doline so v Nazarjah pripravili še zbor medobčinske gasilske zveze. Delegatom društev se je na zboru pridružila vrsta gostov, med njimi tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik. LETO 2021 USPEŠNO KLJUB OMEJITVAM Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar se je v svojem poročilu dotaknil vrste aktivnosti, ki jih je zveza v preteklem letu izvedla kljub mnogim omejitvam. Aprila so poskrbeli za cepljenje proti koronavirusu za vse gasilce, ki so to želeli. Junija so se v Gornjem Gradu udeležili svete maše v čast njihovega zavetnika sv. Florjana. V jesenskem času so izvedli več izobraževanj za različne specialnosti, Rečičani so organizirali tekmovanja za mladino in člane, oktobra pa je bil v dolini prvi dan zaščite in reševanja. Žuntar je še poudaril, da so si društva tudi v času epidemije prizadevala za krepitev z novimi člani. LANI SODELOVALI NA 109 INTERVENCIJAH, OD TEGA 31 POŽARIH Poveljnik zveze Miro Brezovnik je spregovoril o intervencijah in stanju na področju članstva. Lani so sodelovali na 109 intervencijah, od tega je bilo 31 požarov. V zvezi je včlanjenih oko- li 3500 gasilcev, od tega jih je za operativne aktivnosti usposobljenih 460. V lanskem letu se je za različne specialnosti usposabljalo 83 članov, med njimi 54 za gasilca pripravnika. Dobri rezultati so bili doseženi tudi na tekmovanju v okviru zveze, najbolje pa so se odrezale rečiške pionirke, ki so postale državne prvakinje. JULIJA GASILSKA OLIMPIJADA V CELJU Predsednik slovenske gasilske zveze Janko Cerkvenik je pohvalil delo, ki ga gasilci opravljajo na območju Zgornje Savinjske doline. Spregovoril je tu- di o gasilski olimpijadi v Celju in aktivnostih, ki bodo potekale pred njenim začetkom sredi julija. Gasilce je povabil, naj sodelujejo s svojimi predlogi pri oblikovanju novega vodstva zveze, ki bo na kongresu izvoljeno naslednje leto. NAJVIŠJI PRIZNANJI ZA PRELESNIKA IN KRIŽNIKA Na zboru so podelili dve zlati plaketi kot najvišji priznanji Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Prejela sta ju Mirko Prelesnik iz PGD Solčava in Božidar Križnik iz PGD Okonina. Benjamin Kanjir Zgornjesavinjski gasilci so bili za svoje delo pohvaljeni s strani predsednika Gasilske zveze Slovenije. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 11 Nasveti, Za razvedrilo Zelenjava, sadje in ribe za boljši spomin Kombinacija omega 3 maščobnih kislin, karotenoidov in vitamina E izboljša delovni spomin pri starostnikih, je pokazala klinična študija, v kateri so testne osebe navedeno kombinacijo jemale dve leti. Gre za še eno v vrsti študij, ki dokazujejo pomen mikrohranil za delovanje možganov. POMEMBNO IZBOLJŠANJE KOGNITIVNIH FUNKCIJ Umsko zdravi posamezniki, stari najmanj 65 let, so 24 mesecev vsak dan zaužili 1 gram ribjega olja, 22 mg karotenoidov ali placebo. Pred in po vstopu v študijo so opravili kognitivne teste. Izkazalo se je, da so se pri testiranju delovnega spomina tisti, ki so dnevno uživali omenjeno kombinacijo, odrezali pomembno bolje. Delali so manj napak in test opravili v krajšem času. Večja kot je bila koncentracija karotenoidov v tkivu in omega 3 maščobnih kisli v krvi, bolj zmogljiv delovni spomin so imele testirane osebe. PREVENTIVNE STRATEGIJE ZA ZMANJŠANJE DEMENCE Rezultati potrjujejo, da navedena hranila delujejo sinergično za izboljšanje delovnega spomina pri kognitivno zdravih starejših odraslih. Poveča- 12 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 nje prehranskega vnosa karotenoidov in omega 3 maščobnih kislin zmanjša kognitivni upad ter tveganje za demenco kasneje v življenju. Avtorji raziskave pri tem izpostavljajo pomen preventivnih strategij za zmanjšanje gospodarskega, družbenega in skrbstvenega bremena, ki ga predstavlja Alzheimer- jeva bolezen kot najpogostejša oblika demence pri starejših od 65 let. Ključna živila so zelenjava, sadje in ribe – njihov visok vnos deluje preventivno, izboljša kognitivne sposobnosti in zaustavi razvoj bolezni. Vir: Revija za moje zdravje, foto: Freepik.com Zgodovina in narodopisje Josip Wester v predgorju Savinjskih Alp (6) PETER WEISS V duhu nas Josip Wester (1874–1960) vodi do konca poti, ki ga je popeljala na Menino in na Veliki Rogatec (skozi Gornji Grad) in ki jo je leta 1933 popisal v objavi v Planinskem vestniku (s ponatisom leta 1944 v knjigi lastnih potopisov in spominov z naslovom Iz domovine in tujine). Z njim smo prišli do Podvolovljeka, od koder se zdaj odpravlja proti domu v Ljubljani. Ker je bil po poklicu učitelj, sicer pa zelo dejaven kot planinec in planinski organizator, je seveda razumljivo, da se v njegovem potopisu kot rdeča črta vlečejo opombe o markacijah na planinskih poteh in o slabo zarisanih ali zastarelih planinskih kartah, s čimer naj bi si popotnik ali plezalec pomagal, pa ga ali eno ali drugo kdaj zavede ali pa mu sploh ni v pomoč. Znal pa je tudi pohvaliti – in v tokratnem nadaljevanju je navedel posnemanja vredno razglednico s središčem Podvolovljeka izpred leta 1933. (Mimogrede: ali kdo pozna to razglednico? Priporočamo se za obvestilo prek uredništva Savinjskih novic, kjer bomo fotografijo rade volje objavili.) Njegov opis se tule nadaljuje od Mlinarjevih v Podvolovljeku. Spodobi se, da popotnika pospremimo do meje Zgornje Savinjske doline in potem še malo na Kranjsko: naši sosedje so tam, blizu smo si – in na sedlu sploh še ni konec našega sveta. Potopisca Westra zapuščamo z lepimi in sončnimi vtisi in spomini, kot je on zapisal za Menino in Rogatec. Iznenadilo me je, ko nama je pred odhodom gospodinja ponudila lepe fotografske razglednice z jasno posneto sliko vse osrednje naselbine v sončni luči: noben predmet, ne hiša, ne cerkev ne sili na njej v ospredje. Posnemanja vreden primer, kako tudi neznaten kraj lahko nudi turistu ličen spominček in obenem vzorec, kakšne naj bi bile razglednice znamenitejših krajev. Neverjetno, kakšne zmazke ponujajo ponekod v dolenjskih in štajerskih vaseh, da spadajo še v začetno dobo reproduktivne umetnosti ali pa pričajo o neobrušenem okusu njihovih izdelovalcev. Še nekaj je treba pohvalno omeniti. Ko sva se drugo jutro polagoma dvigala proti Volovljeku, so se nenadoma pojavile skoraj sveže, živordeče značke, kakršnih doslej tod nisem opazil, a jih tudi nisem pogrešal. Domačina pri Rožičevih vprašam, od kod ta škrlatna znamenja. Pove mi, da jih je na- ske dežele, je namreč posvečena bližnja podružnica na Kališču. Sveta legenda pripoveduje, da je bil Ahacij poveljnik 10 tisoč vojakov, ki so vsi na armenski gori Ararat dali življenje za krščansko vero. Tolikemu številu vojščakov je smel po naziranju domačega živopisca zapovedovati le velemožni avstrijski »feld- Gornjegrajska koča na Menini, pogorela leta 1920, ki jo omenja Wester na začetku potopisa (foto: dLib.si). pravil sam od sebe zato, da turistom ni treba iskati poti niti po njej spraševati, še bolj pa zato, da mu ne teptajo trave. Tak možak je za svojo uslužnost vreden javne pohvale. Če bi imeli več takih planinskih »mecenov«, bi kmalu utihnile tožbe o nezadovoljivih oznakah. Ponekod pa jih objestni malopridneži nalašč uničujejo. Ko sva prekoračila sedlo, ki je obenem razvodnica med Savinjo in Kamniško Bistrico, sva zavila navzdol v Črno dolino. Kdor bi hotel nadalje ostati na višini, bi lahko krenil od Kranjskega Raka na desno proti Mali in Veliki planini ali pa na levo čez Kališče proti Kamniku. A ker soparica ni obetala več lepega popoldneva, sva se napotila kar po gladki cesti ob potoku Črna v Stahovico, saj je bil izletni načrt že opravljen. Postala sva pred hišo na Žagi, kjer so privabile najino pozornost štiri svetniške slike na pročelju prvega nadstropja, delane kot freske, z letnico 1864 in z besedilom v bohoričici. Torej jih je slikal še slikar iz stare šole. Že to me je zanimalo, še bolj pa besedilo na sliki, ki predstavlja vojaškega svetnika in zaščitnika pred točo: »Feldmaršallajgnant sv. Ahac«. Svetemu Ahaciju, ki je bil še v 17. stoletju patron kranj- maršallajgnant«, tudi če je živel v 2. stoletju po Kristusu. Take nenavadne znamenitosti v malem lahko opazi le pešec. Kolesarji in avtomobilisti švignejo mimo njih in ne opazijo takih reči. Kako se pride iz Stahovice v Kamnik, je našim turistom predobro znano. Nekakšno slovesno občutje navda turista, ko po srečno opravljeni turi sede na vlak, pa se zunaj ulije trajen dež. Zdi se mu, kakor da bi vreme nadmodril ali vsaj prekanil. V Ljubljani je deževalo in mrčalo, Menina in Rogatec pa mi ostaneta v lepem spominu kot vedri sončni gori. Kot planinski publicist je Josip Wester sestavil tudi izjemno podrobno Splošno kazalo Planinskega vestnika (1940), ki zajema prvih štirideset letnikov na skoraj 12 tisoč straneh revije. To omogoča orientacijo po potopisih, življenjepisih, fotografijah, zemljevidih in navsezadnje tudi po nesrečah v gorah. Njen urednik je bil večino zajetega časa, od leta 1908 naprej, Josip Tominšek, naš rojak iz Bočne. – Westrovo kazalo in vse starejše številke Planinskega vestnika se da najti tudi na internetu. Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 13 Organizacije, Ljudje in dogodki VELIKONOČNA RAZSTAVA V MEDGEN HIŠI NA REČICI Aprila Pred 50 leti O DELU SODNIKA ZA PREKRŠKE Lani je občinski sodnik za prekrške prejel 1626 predlogov in ovadb, kar je 314 več kot leta 1970. Lani je bilo kaznovanih 1320 oseb, ki so storile 2425 prekrškov. Kar 76 odstotkov je bilo cestnoprometnih prekrškov. V prometu so se dvignili prekrški na račun vinjenih voznikov, medtem ko ostali niso v porastu. Z zaporno kaznijo sta bili kaznovani dve osebi, 23 oseb pa je raje šlo v zapor, kot da bi plačali denarno kazen. Pred 40 leti MOZIRSKI GASILCI STARI 95 LET Letos se v Mozirju praznujejo kar tri obletnice. 100 let je tega, kar so ustanovili Savinjskega sokola, 95 let je minilo, odkar je v kraju gasilsko društvo, in 90 let je od ustanovitve Olepševalnega društva. Gasilsko društvo so ustanovili leta 1887. Znano je, da so bile občine po zakonu iz leta 1886 dolžne poskrbeti za gasilska društva, seveda so po tem času povsod tudi nastajala. Če so bila gasilska društva na takratnem Štajerskem pogosto gnezda nemškutarjev, kot piše Fran Hribernik, je v čast mozirskega društva podčrtati, da je bilo vedno narodna organizacija. Pred 30 leti KONKRETNI PROJEKTI V KS SOLČAVA Največja pridobitev, ki jo izpostavljajo, je mala pretočna hidro elektrarna, ki so jo iz sredstev samoprispevka zgradili na ruševinah stare žage v neposredni bližini Rogovilca. Vendar v KS želijo ta objekt še nadgraditi v lesno-predelovalni obrat. S tem bi naredili dvojno korist: sanirali bi ruševine ob glavni cesti v Logarsko dolino, zaposlili pa bi tudi 5 do 10 ljudi, domačinov seveda. Brezposelnost je namreč po preoblikovanju posameznih gospodarskih subjektov (Iskra, GG) v Solčavi hud problem, saj beležijo že skoraj 100 iskalcev zaposlitve. Iz tega razloga intenzivno iščejo soinvestitorja v ta objekt, kar pa ni lahka naloga. Pripravila Tatiana Angioi 14 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 Idej za praznično dekoracijo v izobilju Na velikonočno soboto je bila Medgen hiša na Rečici ob Savinji v prazničnem razpoloženju. Odprli so namreč razstavo pirhov, butar in velikonočnih dekoracij, ki so jih izdelali Rečičani sami. Zbrane na odprtju sta pozdravili županja Občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik in direktorica občinske uprave Urša Selišnik. RAZSTAVLJENI IZDELKI Z DELAVNICE Sredi tedna pred veliko nočjo je v organizaciji Društva prijateljev mladine Rečica (DPM) v Medgen hiši potekala delavnica na temo izdelave velikonočne dekoracije. Kako izdelati privlačne dekorativne namizne aranžmaje, je udeležencem pokazala Anja Sotošek. Na delavnici izdelane dekoracije so bile razstavljene tudi v soboto. SODELOVALE TUDI VEZILJE, LIKOVNIKI IN OTROCI Pri ustvarjanju razstave so se članom DPM s svojimi vezeninami pridružile vezilje iz domačega društva upokojencev, z risbami so delovali otroci iz rečiškega vrtca, veliko občudovanja pa so požele tudi likovne stvaritve čla- Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali velikonočne dekoracije, ki so jim lahko služile za navdih. nov društva Gal. Ob odprtju razstave je s krajšim pevskim vložkom za kulturni program poskrbela Ema Planovšek, mlada članica Kulturnega društva Rečica ob Savinji. Tekst in foto: Tatiana Angioi ZAVOD STANISLAVA GORNJI GRAD Pogrinjki so praznično mizo naredili še lepšo Pri postavitvi pogrinjkov so se razstavljavke zelo potrudile. V Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu ob veliki noči pripravljajo že tradicionalno razstavo pirhov in pogrinjkov. Drugo leto zapored so članice zavoda in članice različnih društev na razstavi postavile na ogled velikonočne pogrinjke. Šteli so vsi detajli - od prtička, krožnikov in skodelic do pirhov, ki so bili res raznoliki. V prazničnih dneh so organizirali vodene oglede razstave. Pri postavitvi pogrinjkov so se razstavljavke zelo potrudile. Krožniki in skodelice so se ujemali s prtički, tudi vezenine na prtičkih so se ujemale z vzorci na skodelicah. Dodale so šopke, dišeče sveče, pirhe in še marsikaj, kar je praznično mizo naredilo še lepšo. Ob nekaterih postavitvah so razstavljavke na ogled postavile še druge ročnodelske izdelke, ki jih ustvarjajo, vsi pa so bili praznično obarvani. Tekst in foto: Štefka Sem Organizacije, Prejeli smo POGOVOR S TATJANO BEZOVŠEK Odru zapisana že od rane mladosti Tatjana Bezovšek je letošnja dobitnica posebnega priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Mozirje, za dolgoletno udejstvovanje na področju kulture. Že tretji mandat je predsednica Kulturnega društva Gornji Grad, predvsem pa je ljubiteljska igralka, ki se je odru zapisala v rani mladosti in doslej odigrala že več kot 25 vlog. Na oder je prvič stopila kot 16-letno dekle z vlogo v Kralju na Betajnovi. VAJE POVEŽEJO NASTOPAJOČE TUDI KOT PRIJATELJE Štiri desetletja so že minila, odkar ji je oder postal tako rekoč drugi dom, je povedala v pogovoru s Tatjano Vidmar, namestnico vodje mozirske izpostave sklada za kulturne dejavnosti. Bralne vaje, nato vaje na odru in šele nato predstava. To je cikel, ki vedno znova poveže nastopajoče tudi kot prijatelje, ne le kot soigralce. Prva predstava, v kateri je nastopila, je bila zelo težka. Uporabljali so knjižno slovenščino, in tudi sicer so Cankarjeva dela zahtevna. A s pomočjo režiserja Acija Urlepa jo je vloga Nežke tako zasvojila, da po štiridesetih letih še vedno uživa na odrskih deskah. Prihodnje leto gornjegrajske gledališčnike ponovno čakajo Zadrečke zdrahe, ki jih odigrajo vsakih deset let. LJUBITELJICA POEZIJE Kultura je bila doma že v mamini družini, je povedala Bezovškova in dodala, da od nekdaj rada prebira poezijo. Po svojem izboru je prebrala nekaj pesmi Ivana Minattija, njena soigralka Vesna Mlačnik pa je prebrala nekaj drugih pesmi. VSAKO LETO ODKLJUKA NOVO DESTINACIJO Bezovškova je opisala tudi pot do svojega poklica. Zaključila je študij gradbeništva in po dolgih letih samostojne poslovne poti lani sprejela službo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na direktoratu za starejše in deinstitucionalizacijo, kjer je njeno področje dela infrastruktura. Je ljubiteljica potovanj in vsako leto odkljuka novo destinacijo, kjer spoznava naravne lepote, ljudi in življenje. Po vsakem potovanju se zave, da živi na najlepšem koščku sveta. Štefka Sem OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Družina, ključ sreče Zadnji marčevski dan je na Osnovni šoli Rečica ob Savinji zaživel v vsem svojem sijaju. Veselo in živahno je bilo kot že dolgo ne. Šola je namreč zopet odprla vrata za svoje obiskovalce, starše in stare starše, ki so z veseljem prišli pogledat, kaj so njihovi nadobudni otroci zanje pripravili ob materinskem dnevu. DRUŽINA – OSNOVNA CELICA Rdeča nit celotne prireditve je bila družina, ki je osnovna celica vsakega živega bitja. S pesmijo, plesom in lepo besedo so ji nastopajoči dodali še večjo, plemenitejšo in nezamenljivo vrednost. SOOBLIKUJEJO JO VSI ČLANI Podoba družine nas spremlja na vsakem koraku. Sooblikujejo jo vsi člani, od najmlajših otrok do starih staršev. Tega se zavedajo tudi šolarji, ki so v svojem programu vsakemu izmed njih namenili posebno pozornost. Mame so tiste, ki držijo tri stebre hiše in s svojo nežnostjo, milino in prijaznostjo otrokom podarjajo večne spomine na srčno in brezskrbno otroštvo. Očetje so varuhi družine, včasih pa kot mali ot- DRUŽINE UČENCEV DODALE KAMENČEK V MOZAIK Učenci so se predstavili s pevskimi, plesnimi, glasbenimi, recitacijskimi in dramskimi točkami, ki so jih za to priložnost pripravili skupaj z učiteljicami mentoricami. Marsikateremu obiskovalcu so se ob pogledu na svoje otroke in vnuke orosile oči. Program so popestrile še nekatere družine naših učencev, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo z glasbo in prenašajo glasbeno tradicijo iz roda v rod. Predstavile so se družine Atelšek, Lomšek, Senica in Zvir, ki so s svojo povezanostjo, pristnostjo in izvirnostjo dodale kamenček v mozaik celotnemu dogajanju. HARMONIKARSKI ORKESTER KOT VELIKA GLASBENA DRUŽINA Zaključna točka prireditve je bil nastop Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira, v katerem se že vrsto let pod nadobudnim očesom mentorja zbirajo otroci, ki gojijo ljubezen do harmonike, in so tako tudi na poseben način povezani v veliko glasbeno družino. Erika Jamnik in Sabina Kramer Učenci so se predstavili s pevskimi, plesnimi, glasbenimi, recitacijskimi in dramskimi točkami. (Foto: Maša Kolšek) roci, ki znajo s svojimi otroki zanimivo preživljati prosti čas. Tudi dedki in babice imajo posebno mesto v otroških srcih. Babice jih božajo s svojo milino in razvajajo z najrazličnejšimi dobrotami, dedki pa dodajo košček modrosti, saj neizmerno obožujejo svoje vnuke in jim »pogledajo skozi prste« pri še tako velikih lumparijah. Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 15 Organizacije ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE Podrižnika po treh mandatih nasledil Kalin Člani Čebelarske družine Kokarje so na občnem zboru analizirali opravljeno delo v preteklem obdobju in izvolili novo vodstvo. Po treh mandatih je Franc Podrižnik zaključil s predsedovanjem, na njegovo mesto je stopil Igor Kalin. Podrižnik bo odslej opravljal funkcijo tajnika. SPODBUJANJE DIGITALIZACIJE RESEN IZZIV Čebelarska družina Kokarje povezuje 67 članov, ki trenutno čebelarijo s približno 360 čebeljimi družinami. Dolgoletni člani so na občnem zboru prejeli značke zvestobe. Franc Podrižnik je Člani Čebelarske družine Kokarje trenutno čebelarijo s približno 360 čebeljimi družinami. (Foto: Nastasja Kotnik) v poročilu o delovanju v minulem letu izpostavil spodbujanje digitalizacije, ki zaradi starosti članov predstavlja precejšen izziv, in izobraževanje preko spleta, ki je bilo izhod v sili v času epidemije. Podrižnik se je zahvalil podjetju BSH Hišni aparati Nazarje za sodelovanje pri oskrbi učnega čebelnjaka pri Osnovni šoli Nazarje. Poročilo o delu čebelarskega krožka na šoli je predstavila mentorica Branka Nareks. POUDAREK NA ZDRAVJU ČEBELJIH DRUŽIN V plan dela za leto 2022 so čebelarji zapisali spodbujanje zdravljenja čebeljih družin na podlagi dobre prakse, obveščanje članov glede enotnega pristopa zdravljenja, nabavo registriranih zdravil in izboljšanje diagnostike napadenosti čebeljih družin z varojo. Vzpodbujali bodo vzrejo kvalitetnih matic in plemenenje matic na plemenilni postaji Lučka Bela. Podpirali bodo ohranitev kranjske sivke s projektom setve medovite ajde, pri čemer bodo nadaljevali z nabavo semena ajde in nabavo sladkorja za zimsko krmljenje čebeljih družin. UČNI ČEBELNJAK POMEMBEN ZA ZAGOTAVLJANJE PODMLADKA Še naprej bodo strokovno in finančno podpirali delovanje čebelarskega krožka na Osnovni šoli Nazarje ter skrbeli za zdravje in vitalnost čebeljih družin v šolskem čebelnjaku. Delovanje šolskega čebelnjaka pomeni za Čebelarsko družino Kokarje dodatne stroške v višini 300 do 400 evrov letno, pri čemer jim pomaga podjetje BSH Hišni aparati. Na ta način spodbujajo mlade k vključevanju v čebelarstvo in skrbijo za podmladek. Nastasja Kotnik 16 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Lani nova prikolica, letos prenova garderob Člani PGD Solčava so na občnem zboru z zadovoljstvom ugotovili, da jim je kljub oteženim okoliščinam v času epidemije uspelo ohraniti precejšen obseg aktivnosti. Lani so opravili šest intervencij, izvedli skupno gasilsko vajo s tremi sosednjimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, vozni park pa posodobili s prikolico motorne brizgalne. V letošnjem letu nameravajo v gasilskem domu preurediti garderobe za osebno zaščitno opremo, nadaljevali bodo z nakupom opreme in se izobraževali. DOBRO SODELOVANJE Z OKOLIŠKIMI DRUŠTVI V preteklem letu so pogasili manjši požar v visokogorju, ob neurjih so odstranjevali podrta drevesa in pokrivali strehe, v sušnem obdobju dostavljali pitno vodo in posredovali ob prometnih ter drugih nezgodah. Kupili so dve leti staro motorno brizgalno z opremo, saj je prejšnja po 45 letih odslužila svojemu namenu. Oktobra so v Solčavi izvedli tradicionalno vajo skupaj s še tremi sosednjimi društvi Jezersko, Železna Kapla in Rebrca. Udeležili so se tudi vaje na Jezerskem ob 110. obletnici delovanja tamkajšnjega društva. VESELI NOVIH ČLANOV Letos se bodo lotili preureditve garderob za osebno zaščitno opremo. Kot je povedal predsednik društva Matija Vavdi, jih z optimizmom navdaja pri- Predsednik društva Matija Vavdi se skupaj z ostalimi člani veseli kadrovske krepitve društva. (Foto: arhiv PGD Solčava) stop novih članov in aktivno udejstvovanje veteranov, žena ter mladine, ki redno sodelujejo na delovnih akcijah, vajah in prireditvah. Na spomladanski obnovitveni tečaj za delo s helikopterjem sta prijavljena dva njihova člana, v nadaljevanju leta pa načrtujejo izlet, na katerem bodo spoznali kaj novega in koristnega s področja gasilstva. Barbara Rozoničnik Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Dom planincev na Farbanci praznuje 20 let Leto 2022 bo za Planinsko društvo Nazarje zagotovo bolj razgibano, kot je bilo lansko. Epidemične razmere se umirjajo, društvo nadaljuje s svojimi rednimi programi, letos pa je pred nji- mi še praznovanje dvajsete obletnice Doma planincev na Farbanci. O vsem tem so člani nazarskega planinskega društva razpravljali na rednem občnem zboru v Domu kulture Nazarje. Občni zbor je bil tudi priložnost za podelitev priznanj zaslužnim članom. (Foto: AO) ŽELIJO SI VEČ MLADIH ČLANOV Predsednik društva David Ermenc je v predstavitvi dela poleg obletnice Farbance izpostavil željo po povečanju članstva, pridobiti želijo več mladih članov. Zadnji dve leti je zaradi protikoronskih ukrepov delo z mladimi potekalo v okrnjeni obliki, sedaj bodo aktivnosti znova postale bolj redne. V mladinskem odseku Stonoga bodo veliko pozornosti namenili plezanju na plezalnih stenah v osnovnih šolah v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti. Za rekreacijo članov bodo še naprej skrbeli z mesečnimi izleti, pohodi z izobraževalno noto v okviru odseka za varstvo gorske narave in z izvajanjem številnih tradicionalnih akcij, ki so priljubljene med vsemi generacijami. Društvo je v širši javnosti prepoznavno tudi zaradi koče na Farbanci, ki jo s prostovoljskim delom redno obnavljajo. Letos načrtujejo obnovo ograje na balkonih in obnovo vitrin, na terasi in balkonih pa bodo položili keramiko. Tatiana Angioi PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Namenu bodo predali motorno brizgalno Lani so ljubenski gasilci praznovali 135 let delovanja društva. Prevzeli so prikolico z motorno brizgalno, ki bo koristna predvsem ob poplavah. Namenu je lani niso mogli svečano predati, saj je epidemija covida-19 razblinila vse načrte o praznovanju v širšem krogu. Zato bodo letos z enoletnim zamikom pripravili svečano predajo. CENTER ZAŠČITE IN REŠEVANJA POSTAJA REALNOST Potreba po gasilskem domu, kjer bi združili vsa vozila in opremo, ki jih imajo sedaj v dveh domovih, se na Ljubnem kaže že dlje. Nastala je ideja o centru zaščite in reševanja, kjer bi se lahko gasilcem pridružila še kakšna druga dejavnost. Idejni projekt centra je že pripravljen. Ker bo gradnja velik finančni zalogaj, iščejo sredstva tudi na razpisih. GASILSTVO VELIKO VEČ KOT GAŠENJE POŽAROV Delo gasilcev je veliko več kot gašenje požarov. To je pokazala tudi statistika za preteklo leto. Ljubenski gasilci so posredovali pri pristanku helikopterja skoraj tolikokrat, kot so gasili požare. V poletnem času imajo veliko prevo- Gost občnega zbora ljubenskih gasilcev je bil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca (stoji). zov pitne vode, ob naravnih nesrečah pa so prvi na terenu. Ima pa gasilstvo tradicijo in je visoko cenjeno v družbi, je omenil gost občnega zbora predsednik Državnega sveta RS Alojz Kov- šca in povedal, da se ljubenski župan Franjo Naraločnik kot državni svetnik vedno zavzema za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 17 Organizacije SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Kmečki sadovnjaki niso koristni samo zaradi sadja V spomladanskem delu leta so v zgornjesavinjskem sadjarskem društvu, ki ima sedež v Mozirju, zelo aktivni. Letos so izvedli že šest izobraževanj s praktičnim prikazom rezi sadnega drevja. Največja udeležba je bila na usposabljanju, ki je konec februarja potekalo v društvenem sadovnjaku na Rožniku v Mozirju, kjer so udeleženci spoznavali vzgojno rez v mlajšem sadovnjaku in obenem izvedli občni zbor. Z DOMAČIM SADJEM DO ZDRAVJA Pa vendar so ravno sadna drevesa v domačih sadovnjakih in vrtovih tista, ki nam, z nekaj truda, postrežejo z zdravo, vitaminsko bogato hrano. Ta je lahko, če smo zmerni pri uporabi zaščitnih sredstev, veliko manj obremenjena z okolju in človeku škodljivimi kemičnimi snovmi, kot je v trgovini kupljeno sadje. Če slednje do trgovskih polic pripotuje iz tujine ali celo z drugih celin, smo z nakupom prispevali Bogdan Fürst je udeležencem predstavil in pokazal pravilno obrezovanje sadnih dreves v kmečkih sadovnjakih. USPOSABLJANJA V KMEČKIH SADOVNJAKIH Tudi letos so se kmetje, sadjarji in drugi zainteresirani občani lahko udeležili praktičnega usposabljanja s prikazom rezi v enem izmed njim bližnjih krajev. Usposabljanja so potekala v kmečkih sadovnjakih na kmetijah Čoh v Radegundi, Dobrovc na Zgornjih Pobrežjah, Podmeninšek v Tiroseku, Žagar na Dobrovljah, pri Zgornjem Tevču v Raduhi in v sadnem drevoredu na Ljubnem. Sledi še izobraževanje v Logarski Dolini. V Mozirju so imeli tudi prikaz rezi vinske trte oziroma brajde. ŠTEVILNI STARI SADOVNJAKI PROPADAJO V društvu menijo, da v Zgornji Savinjski dolini ravno kmečki sadovnjaki predstavljajo tržno nišo, saj klasičnemu sadjarstvu, zaradi različnih razlogov, ne moremo biti konkurenčni. Na kmetijah in vrtovih v naši dolini so včasih pridelali veliko sadja za domačo uporabo, pa tudi za prodajo. Na žalost se danes zdi delo v sadovnjaku, ki ni ravno dobičkonosno, marsikomu odveč, zato številni stari sadovnjaki propadajo. 18 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 k segrevanju ozračja (zaradi transporta). Poleg prehrambne vrednosti imajo kmečki sadovnjaki pomembno vlogo tudi pri ohranjanju kulturne krajine in pestrosti sadnih vrst. ZNANJE DOBRO VEČKRAT OBNOVITI Prikaze rezi sadnega drevja običajno spremlja deset do dvajset udeležencev, skupaj pa več kot sto, kar pomeni, da so izobraževanja dobro sprejeta. Predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik pravi, da ni nič narobe, če se kdo izobraževanj udeleži večkrat, saj je znanje dobro večkrat obnoviti, da se zares usede. Poleg tega je pri rezi drevja vsaka konkretna situacija v sadovnjaku nekoliko drugačna in pomeni nov izziv. POMEMBNA SPROTNA NEGA Prikaz rezi so zaupali agronomu iz Mozirja in članu društva Bogdanu Fürstu. Ta je povedal, da si želi, da bi v prihodnje usposabljanja lahko izvedli v na novo zasajenih sadovnjakih. Poudaril je, da je za nego sadovnjakov pomembna sprotna skrb, saj je, če so predolgo zapuščeni, za ponovno vzpostavitev ustrezne oblike in bogatega pridelka potrebno vložiti veliko dela, ki ga ni mogoče postoriti v eni sami sezoni. BREZ MLADIH NE BO NIČ Fürst je prepričan, da je potrebno, če želimo ohraniti sadjarsko tradicijo in samooskrbo, v to dejavnost vključiti mlade in jim privzgojiti ljubezen ter spoštovanje do sadjarstva in vrtnarstva: »Včasih so bile kmetije samozadostne. Sadovnjak in vrt sta bila sestavni del kmetije. Tega je danes vse manj, zato ima sadjarsko društvo pomembno vlogo pri osveščanju ljudi.« RAZVEJANO SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI Sadjarji sodelujejo z drugimi organizacijami, na primer pri ocenjevanju tolkca z mozirsko izpostavo kmetijsko-gozdarske zbornice. Sodelujejo pri rezi in trgatvi trt v Mozirskem gaju, prisotni so na Lenartovem sejmu na Rečici ob Savinji, v sodelovanju s Pustom Mozirskim pomagajo pri peki kostanja. Oktobra načrtujejo odprtje sadjarske razstave, ki jo organizirajo vsako drugo leto. Kmalu bodo začeli tudi s pripravami na 20. obletnico društva, ki jo bodo obeležili prihodnje leto. Tekst in foto: Vesna Petkovšek TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Otroci ustvarjali velikonočne dekoracije V tednu pred velikonočnimi prazniki je Turistično društvo Nazarje v sodelovanju z občino v kulturnem domu pripravilo ustvarjalno delavnico za otroke. Po dveh letih je le-ta spet potekala v živo, v času epidemije so jo morali preseliti na splet. Delavnice se je udeležilo okrog 60 otrok iz Šmartnega ob Dreti in Naza- rij, od prvega do šestega razreda, pa tudi nekaj predšolskih otrok. Izdelovali so košarice, gnezda, zajčke iz filca in gugajoče piščančke ter barvali jajca z akvarelnimi barvami. Otrokom so pri ustvarjanju pomagale mentorice Vanja Hofbauer, Sabina Venek in Branka Nareks. Nastasja Kotnik Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI V pripravah na obeležitev 70-letnice delovanja Za upokojence je znano, da se radi družijo. Člani Društva upokojencev Ljubno ob Savinji bodo imeli letos za to še poseben razlog. Praznovali bodo namreč 70-letnico društva, druženje ob okrogli obletnici pa bodo pripravili v času Flosarskega bala v Vrbju. PEVKE MED NAJBOLJ AKTIVNIMI Kaj pripravljajo za takrat, še ne želijo razkriti, zagotovo pa bodo priložnost za nastop dobile pevke društva, ki se vsako sredo srečujejo v preužitkarski hiši v Vrbju in vadijo. Na občnem zboru so zapele dve pesmi, eno posvečeno mamam, drugo pa Vrbju in reki Savinji. Avtorica besedila pesmi o Savinji je članica društva Jelka Marovt in prav lahko se zgodi, da bo za okroglo obletnico pripravila še kakšno presenečenje. VELIKO ZANIMANJA ZA IZOBRAŽEVANJE Ker druženja niso več omejena, pri- DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE REČICA OB SAVINJI Angažirani v več projektih Aktivnosti Društva prijateljev mladine Rečica ob Savinji so bile v preteklem letu zaradi epidemioloških razmer nekoliko okrnjene. Nekaj so jih uspeli realizirati preko spleta. Kolikor so razmere dopuščale, so se posvečali varstvu otrok, izvajanju ur pravljic in organizaciji predavanj, druženj ter izobraževanj. IZVEDLI OBDAROVANJE OTROK Za omilitev posledic covida-19 so pomagali pri delitvi paketov Rdečega križa. Kot zunanji izvajalec domače občine so v projektu Evropski teden mobilnosti pripravili različne delavnice in osveščali o prometu. V Medgen borzi so uspešno izvedli projekt Generacije pod krošnjami, sodelovali so z drugimi društvi v kraju in se decembra vključili v vseslovensko akcijo Božiček za en dan. V nekoliko okrnjeni obliki so izvedli božično-novoletno obdarovanje otrok. ODDALI PRIJAVE NA VEČ RAZPISOV V letošnjem letu bodo delali po planu, ki so ga sprejeli na občnem zboru. Ali ga bodo uspeli v celoti izvesti ali ne, je v veliki meri odvisno od epidemioloških razmer in uspešnosti njihovih prijav na različne razpise. RŠ čakujejo, da bodo letos uspeli izvesti izlet ali dva, kakšen pohod, v preužitkarski hiši pa se bodo družili in izobraževali. Zanimanja za razne tečaje je kar precej. Tisti, ki so še pri močeh, bodo še naprej sodelovali v projektih Starej- ši za starejše in Prostofer. Upajo, da bodo dobili termin v hotelu Delfin v Izoli, ko imajo upokojenci možnost ugodnejšega letovanja. Doslej so se namreč prijavljali preko drugega društva. Tekst in foto: Štefka Sem Pevke se dobivajo vsak teden in pridno vadijo za nastop. RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Lovci potrdili kvartopirski primat Mozirski lovci in ribiči so dobri prijatelji, ki se radi družijo. Konec koncev je kar nekaj ribičev, ki so lovci, in obratno. Najbolj tradicionalno druženje, ki jih za mize zvabi vsako leto dvakrat, je turnir v kartanju oziroma igranju šnopsa. Običajno so v tem dvoboju uspešnejši lovci. Prvi turnir je po navadi v predvelikonočnem času, v prostorih ribiškega doma ga organizirajo ribiči. Tako je bilo tudi letos. Vsaka ekipa je štela osem igralcev, vsak izmed njih je odigral štiri tekme. Srečanje je bilo dokaj izenačeno, a na koncu so lovci osvojili štiri točke več od gostiteljev za skupno zmago 18 proti 14. Najboljši igralec je bil Drago Poličnik iz lovskih vrst, takoj za njim pa Emil Germadnik iz ribiške kvote. Benjamin Kanjir Turnir v kartanju je tradicionalna oblika druženja mozirskih lovcev in ribičev. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 19 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi 100 DNI PRED GASILSKO OLIMPIJADO V 212 slovenskih občinah zaplapolale zastave Sto dni pred začetkom gasilske olimpijade, ki bo potekala v Celju, so v vseh 212 slovenskih občinah na priložnostnih prireditvah zaplapolale zastave v počastitev tega izjemnega dogodka. Knežje mesto bo julija gostilo okoli 3000 gasilcev iz 25 držav. V KVALIFIKACIJAH TUDI ČLANI B PGD REČICA OB SAVINJI V kvalifikacijah za nastop na gasilski olimpijadi sodeluje tudi enota člani B Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji. Kot je povedal predsednik društva Jože Lenko, je mednarodna gasilska organizacija CTIF slovenskim gasilcem zaupala organizacijo največjega dogodka zaradi izjemnih tekmovalnih uspehov slovenskih gasilskih enot na tovrstnih tekmovanjih, pa tudi zato, ker so se že večkrat izkazali kot dobri gostitelji. ZAHVALA GASILCEM ZA POŽRTVOVALNO PROSTOVOLJNO DELO Zbrane pred rečiškim gasilskim domom je pozdravil podžupan Ivan Kramer, ki se je ob tej priložnosti gasilcem zahvalil za požrtvovalno prostovoljno delo, nato pa je ob zvokih koračnice tudi na Rečici ob Savinji zaplapolala zastava v čast gasilske olimpijade. Barbara Rozoničnik Dvig zastave v čast gasilske olimpijade so pospremili zvoki koračnice. (Foto: arhiv Občine Rečica ob Savinji) EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okuženih pada V nedeljo, 24. aprila, so ob 542 PCR-testih in 2775 hitrih antigenskih testih v Sloveniji potrdili 328 okužb z novim koronavirusom. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v Sloveniji 16.364 aktivnih primerov okužbe. V Zgornji Savinjski dolini je bilo potrjeno okuženih 143, kar je precej manj kot v zadnjih mesecih, ko število ni padlo pod dvesto. Največ okuženih je bilo v občini Gornji Grad 49, sledijo Mozirje 26, Rečica ob Savinji 22, Ljubno 21, Nazarje 18 in Luče 7. V občini Solčava so trenutno brez okužb, zadnjo so zabeležili osmega aprila. Štefka Sem Vi o Savinjskih novicah Roman Čretnik ml., gasilec in rekreativni športnik: Savinjske novice so zame v prvi vrsti zelo pomemben vir informacij, ki pa ga dojemam precej drugače kot ostale novičarske vire. Najprej zato, ker je lokalen. Pa tudi zato, ker poleg informacij ponuja teme za razmislek in izobraževanje. Ko jih dobim v roke, najprej preberem urednikov nagovor. Cenim ga, saj v rednih tedenskih razmišljanjih izpostavlja vedno nove poglede, ki na svoj način vplivajo na sistem bralčevih vrednot. V teh kratkih mislih navadno ponudi informacije iz virov, do katerih se sami morda ne bi dokopali ali pa jim ne bi posvečali pozornosti, nato pa več o tem ponudi v temi tedna. Sicer vedno prelistam celoten časopis, da se seznanim s tekočim dogajanjem v dolini. Všeč mi je, da se v Savinjskih novicah najde nekaj za vsakega družinskega člana. Starejši sin vedno najprej preveri Vesele svinčnike, mlajši pa zelo rad rešuje izzive za najmlajše. Pohvalno se mi zdi tudi, da so Savinjske novice dostopne tudi v digitalni obliki, saj do njih lahko dostopam od kjerkoli in kadarkoli. Večkrat mi pride prav tudi arhiv preteklih številk, ko iščem kakšne informacije za nazaj. 20 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 Šport SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC Nina Napotnik sledi reprezentantu Nejcu Naraločniku Tekmovalni del smučarske sezone, ki se je končala v prvih dneh aprila, se je začel lani decembra z državnim prvenstvom v Kranjski Gori za leto 2021 za otroški kategoriji U14 in U16, ker v sezoni 2020/2021 zaradi epidemije covida-19 to ni bilo izvedljivo. Članica Smučarskega društva (SD) Beli zajec Nina Napotnik je v slalomu osvojila 2. mesto in s tem postala državna podprvakinja. ORGANIZIRALI DVA FIS SLALOMA Tik pred božičem je SD Beli zajec organiziralo dva FIS slaloma, na katerih je nastopilo 80 tekmovalcev iz 18 držav. Med njimi sta bila tudi člana Belega zajca, Marcel Žunko in Lina Ranzinger, ki sta letos začela svoje nastope v mladinski mednarodni konkurenci. ZMAGA NA KOPAH Sledilo je nekaj regijskih tekmovanj za otroške kategorije, kjer so člani SD Beli zajec nabirali točke za štartne številke na državnih tekmovanjih. V kategoriji U14 so imeli dve tekmovalki, Nino Napotnik in Tinkaro Jamšek. Nini je šlo odlično in je bila med tremi, ki Kot 5. v državi je zaključila sezono v kategoriji U14 in za konec dobila nastop na mednarodnem tekmovanju v Abetoneju v Italiji. so v regiji osvajale najboljša mesta. Kot prvokategornica je na državnih tekmah osvajala mesta v prvi deseterici, največkrat 4. mesto, izstopa pa njena zmaga v superveleslalomu na Kopah. V MEDNARODNEM MERILU IZPOLNILA SVOJ REZULTATSKI CILJ Z uvrstitvijo na prestižno mednarodno otroško tekmovanje za pokal Loka je Nina kot članica slovenske ekipe izpolnila svoj rezultatski cilj. V veleslalomu je bila peta, v slalomu pa tretja. Sledila je vrsta mednarodnih tekem v srbski Mokri gori. Nina je osvojila 1. in 2. mesto v slalomu. DVAKRAT TRETJA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Na državnem prvenstvu v superveleslalomu na Kopah je Nina osvojila 3. mesto in bronasto medaljo, kar je ponovila na Golteh, ko je v veleslalomu prav tako osvojila 3. mesto. V slalomu se ji kljub odlični vožnji ni izšlo, zaradi odstopa je izgubila možnost boja za medaljo v kombinaciji. Organizacija državnega prvenstva na Golteh je bila zaupana društvu Beli zajec, izpeljali so Nina Napotnik se razvija v odlično smučarko. (Foto: osebni arhiv) ga na najboljši možni način v tesnem sodelovanju z družbo Golte. SEZONO ZAKLJUČILA NA PETEM MESTU Sezono je Nina Napotnik zaključila kot 5. tekmovalka v kategoriji U14 v državi in za konec dobila nastop na mednarodnem tekmovanju v Abetoneju v Italiji, imenovanem Pinoccio. V močni konkurenci je osvojila 7. mesto v slalomu in 13. mesto v veleslalomu. Ekipno so Slovenci zasedli 2. mesto. NARALOČNIK ČLAN A EKIPE Svoj debi na olimpijskih igrah in nekaj tekmah svetovnega pokala je v tej sezoni dočakal dolgoletni član SD Beli zajec Nejc Naraločnik, član slovenske A ekipe v hitrih disciplinah. Na najvišjem nivoju nabira dragocene izkušnje kot eden najmlajših, v evropskem pokalu in na FIS tekmah pa je nanizal nekaj odličnih uvrstitev. Štefka Sem STRELEC FRANČEK GORAZD TIRŠEK Enajstič športnik invalid leta v Velenju Sredi aprila so v Mestni občini Velenje razglasili najboljše športnice in športnike v letu 2021. Športnik invalid je postal Franček Gorazd Tiršek, član Strelskega društva Mrož Velenje. Tiršek je tako že enajsto leto zapored prejel nagrado za najboljšega športnika v kategoriji invalidov. Športna zveza Velenje je na podlagi razpisa za izbor naj športnika v le- tu 2021, ki so ga objavili januarja letos, prejela predloge klubov in društev, ki delujejo v Mestni občini Velenje. Predloge je pregledala posebna komisija in jih ocenila na podlagi razpisa in pravilnika o priznanjih Športne zveze Velenje. Najprej je komisija izbrala po tri nominirance v vsaki kategoriji, med nominiranimi pa še najboljše. Štefka Sem DOBRODELNO OKOLI SLOVENIJE (DOS) Kolesarjenje za srečo otrok DOS je največji vseslovenski humanitarni kolesarski dogodek, ki bo letos potekal od 27. aprila do 1. maja. Dami Zupi bo s cestnim kolesom prekolesaril traso okrog celotne Slovenije. Traso, dolgo 1225 kilometrov, bo Zupi s spremljevalci prevozil v petih etapah. Tretji dan, v petek, 29. aprila, bo trasa tekla tudi skozi Zgornjo Savinjsko dolino, in sicer od Črnivca skozi Gornji Grad do Radmirja in nato do gorenjskega klanca, kjer se lahko dogod- ku pridružite zainteresirani kolesarji. Letos bodo zbrana sredstva namenili za nakup koles za otroke iz socialno ogroženih družin. Glavni koordinator projekta je Slovenska karitas. Uradni slogan projekta se glasi: »Pot za srečo otrok«. Trasa vožnje ostaja enaka tisti iz leta 2021, edina sprememba je ta, da kolesarska vožnja ne bo neprekinjena, ampak bo potekala samo čez dan, da se bo lahko Zupiju pridružilo čim več kolesarjev. Štefka Sem Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 21 Kronika, Nekrolog IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VINJEN OBČAN KRŠIL JAVNI RED IN MIR • UKRADENA DRVA VRNJENA LASTNIKU Šentjanž: 19. aprila v popoldanskem času so policisti prejeli obvestilo o kršitvi javnega reda in miru. Ob prihodu patrulje na kraj dogodka vinjeni kršitelj ni upošteval ukazov policista in je nadaljeval s kršitvijo, zato je bilo odrejeno njegovo pridržanje, prejel pa je tudi plačilni nalog. Lačja vas: 20. aprila v večernem času je občan zalotil neznano osebo pri tatvini drv. Tat se je nato s kraja dogodka odpeljal, vendar so ga policisti izsledili, zasegli ukradena drva in jih vrnili lastniku. Zoper dva kršitelja sledi kazenska ovadba. • VINJENEMU VOZNIKU ZASEGLI KOLO Z MOTORJEM Kokarje: Policijska patrulja je 20. aprila malo pred polnočjo pri nadzoru cestnega prometa zaznala voznika kolesa z motorjem brez prižganih luči. Ko se je patrulja zapeljala za njim, se je le-ta skril. Ko sta ga policista našla, mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,30 mg/l alkohola. Ker voznik ni imel vozniškega dovoljenja, mu je bilo kolo z motorjem zaseženo, zoper njega pa je bil napisan obdolžilni predlog. • OTROK PADEL Z DREVESA • POŽAR V STANOVANJU • KRŠITEV VOLILNEGA MOLKA NA VOLIŠČU Solčava: 21. aprila popoldan je 9-letni otrok padel z drevesa. Ker se je zlomila prhla veja, na kateri je stal, je padel približno štiri metre v globino. S helikopterjem je bil odpeljan v UKC Ljubljana, kjer je bilo ugotovljeno, da ima zlomljeno levo nogo. Gasilci PGD Luče so na smučišču v Lučah zavarovali kraj pristanka helikopterja in nudili pomoč pri transportu poškodovane osebe iz reševalnega vozila. Juvanje: Ko je občanka po večdnevni odsotnosti 22. aprila prišla domov, je ugotovila, da je imela v stanovanju požar. Gasilci PGD Radmirje so pregledali kuhinjske prostore in ugotovili, da je do požara prišlo na pultu, ogenj pa je nato zajel še del kuhinjskega elementa. Vzrok je bil najverjetneje preskok iskre s štedilnika na trdo gorivo na bližnji karton, ki se je vnel. Mozirje: 24. aprila so bili policisti s strani občanke obveščeni, da član volilne komisije agitira na volišču. Kršitelju je bil na kraju dogodka izdan plačilni nalog. V SPOMIN prim. mag. Franc Urlep 18. 8. 1928 – 16. 4. 2022 V soboto, 16. aprila, se je v 94. letu starosti poslovil dolgoletni gornjegrajski zdravnik Franc Urlep. Aci, kot smo ga klicali, ni bil le moj stanovski kolega, bil je tudi moj dober prijatelj, moja vest in moja tolažba, moj najdražji učitelj in razumevajoč direktor, ki je večkrat potrpežljivo blažil moje mladostniške zdrse. Z njim dokončno odhaja nek drugačen, včerajšnji čas, ki ga je zaznamovala cela vrsta sijajnih zdravnikov preteklih desetletij, ki so premogli obilo praktičnih znanj in empatije ter predanosti zdravniškemu poklicu. Takrat ni bilo čakalnih vrst in vsi ljudje so imeli svojega zdravnika, ki je poleg dela v ambulanti opravil še šestdeset in več hišnih obiskov mesečno ter zagotavljal dežurno službo vse noči v tednu ter vse vikende in praznike v letu. V takšnih razmerah je Aci služboval 35 let, vse do svoje upokojitve, nato pa je še do svojega 83. leta pomagal v velenjskem zdravstvenem domu. Pa je, neutruden kot je bil, vedno našel tudi čas in energijo za izobraževanje ter k temu spodbujal tudi mlajše kolege. Bil je prvi splošni zdravnik v Sloveniji, ki je opravil magisterij, v katerem se je posvetil proučevanju klopnega meningitisa, ki je velik zdravstveni problem v naši dolini. Bil je med pobudniki in ustanovitelji Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi predaval. Po osamosvojitvi Slovenije je aktivno sodeloval pri ustanavljanju zdravniške zbornice ter nato deset let urejeval zbornično glasilo Isis. Bil je imenovan tudi za člana Zdravstvenega sveta Republike Slovenije. Za svoj doprinos na področju medicine je leta 1999 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. S svojimi izjemnim profesionalnim in človeškim zgledom je za družinsko medicino navdušil mnoge mlajše kolege, med njimi tudi zdajšnjo gornjegrajsko zdravnico, ki v tem kraju nadaljuje njegovo delo. Čeprav je bila medicina njegova največja ljubezen, pa se je posvečal še mnogim drugim stvarem. V domačem kraju se ga bodo spominjali kot režiserja in igralca v predstavah amaterskega gledališča, ki ga je v sodelovanju z režiserjem Andrejem Kurentom dvignil na visoko amatersko raven. Občina Gornji Grad ga je za njegov vsestranski doprinos počastila z imenovanjem za častnega občana. Prepričan sem, da bo prim. Urlep ostal v najlepšem spominu še mnogim generacijam Gornjegrajčanov, za katere je kot družinski zdravnik skrbel vse svoje življenje. Dragi Aci, ko sem te nekaj dni pred smrtjo zadnjič obiskal, si nisem mislil, da nas boš tako kmalu zapustil. Tako rad bi še prehodil del poti na tem planetu s teboj, pa to žal ni več mogoče. V večnost te bo pospremilo le moje globoko spoštovanje. Posloviva se z besedami pesnika Jožeta Snoja: Boš povedal tam, kjer zdaj si, kako je z nami? Kako se, da bi zdržali, sitimo z obupom? Ti si vedel, ti boš znal povedat. Tebi zaupam. Tonč Žunter, dr. med. 22 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 Zahvale, Oglasi Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran. (Malči Tamše) V nebesih živiš, nad nami bediš. ZAHVALA ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame Ljube BENETEK V 86. letu je odšla k Bogu naša draga mama, stara mama in prababica 5. 11. 1930 – 14. 4. 2022 Angela KOSMAČ Tudi s to zahvalo se njeni najbližji še enkrat iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, da ste jo imeli radi. Ljubezen si je zaslužila, saj jo je tudi dajala. Hvala zdravstvenemu osebju za vso oskrbo in ga. Majdi za prijateljevanje. Hvala vsem za izrečene besede sožalja in tolažbe, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala tudi vsem, ki ste na njeni zadnji poti s svojim delom aktivno sodelovali, in tudi vsem tistim, ki ste jo na tej poti samo pospremili. iz Savine 1936 – 2022 Sinova Iztok in Žarko z družinama Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za vse molitve in izražena sožalja, za darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se gospodoma Martinu Pušenjaku in Karlu Gržanu. Hvala pevcem okteta Žetev. Hvala osebju ZD Ljubno ob Savinji, podjetju KLS Ljubno in sodelavcem ter pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi domači Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 86. letu se je od nas poslovila draga mama, babica, prababica in tašča Jožefa RAKUN p. d. Čremešnikova 5. 3. 1936 – 18. 4. 2022 Iskrena zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja in pomoč. Prav tako hvala za darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se Centru starejših Gornji Grad, da ste lepo skrbeli za našo mamo. Iskrena zahvala gospodu diakonu Stanku Čeplaku in duhovniku Ivanu Hrastniku za lepo opravljeno pogrebno mašo ter pogreb, Jožetu Grudniku za prebran govor, gasilcem, pevcem in pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 23 Za razvedrilo KDOR NE SCAGA, LAHKO NA KONCU ZMAGA Rečičan Andrej Weiss, prejemnik letošnje nagrade za življenjsko delo na področju športa, je zadnjič takole predstavil svojo življenjsko filozofijo: »Vedno se najde kdo, ki ne naredi nič in izza šanka deli ocene ter kritike. Če bi poslušal takšne, bi že zdavnaj zalučal teniški lopar tja proti britofu na Kosmačevem!« JM KOGA PREDLAGAŠ, TAJNIK? »Čas je, da se malo pomeniva,« je rekel oče Janko sinu Zlatku, oba Štrucljeva s Prihove, »koga bova »zaposlila« v naslednjem mandatu na čelu ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Predsednik Janko je odlično opravil svoje delo skozi več mandatov in kdorkoli ga bo nasledil, lahko računa na polno podporo tajniške službe s strani Zlatka. JM NI BILA PODKUPNINA Ivo Suhoveršnik, župan Občine Mozirje: »Primož, izvoli, tole je zaslužena nagrada za kulturnike v Lepi Njivi.« Primož Vajdl, predsednik KD Lepa Njiva: »Gospod župan, najlepša hvala! Še sreča, da je kuverta bele in ne modre barve, sicer bi si še kdo misli, da me želite podkupiti, naj jeseni na lokalnih volitvah glasujemo za vas.« BK 24 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 Za razvedrilo, Informacije DAN BREZ ALKOHOLA Brez tudi po akciji 40 dni brez alkohola Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v preteklih letih uspešno izvajali projekt SOPA, katerega cilj je bil zmanjšati negativne posledice pitja alkohola. Z delom bodo nadaljevali. Pristop podpore bo letos razširjen na preostale centre za krepitev zdravja in zdravstveno vzgojne centre v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Svetovanje bo tako dostopno vsakemu, ki bi si želel zmanjšati ali opustiti tvegano in škodljivo pitje alkohola. Hkrati letos v centre za krepitev zdravja in zdra- vstveno vzgojne centre vpeljujejo delavnico, ki je bila pilotno preizkušena v projektu SOPA in se navezuje na pridobivanje osnovnih veščin za negovanje skrbnega odnosa do sebe in zdravih odnosov z drugimi. Če želite preveriti, ali alkohol v vašem življenju predstavlja večje tveganje, obiščite spletno aplikacijo na: www.sopa.si/trenutki-zase, s katero boste spoznali svoj odnos do pitja alkohola. Pogovor je anonimen in ga lahko kadarkoli prekinete. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 18. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 KF Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Čestitke, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 30. april Nedelja, 1. maj Sreda, 4. maj Četrtek, 5. maj ob 20.00. Športni park Mozirje Tradicionalno kresovanje Po vseh občinah Zgornje Savinjske doline Tradicionalna prvomajska budnica Godbe Zgornje Savinjske doline ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 9.00. Društveni prostori diabetikov v Mozirju Meritve krvnega sladkorja in holesterola ter krvnega tlaka ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Otvoritev razstave del Blaža Hribernika in del ostalih članov KDLU Gal ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031/509061. Prodam bikca, starega 7 dni, je simentalec; gsm 070/537588. Prodam bika simentalca, starega 2 meseca, ali zamenjam za teličko simentalko; gsm 070/473-785. Prodam dva bika in dve telici, težke okoli 400 kg, LS; gsm 031/557-996. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupimo telice in krave za zakol ali za dopitanje; gsm 031/832-520. Kupim jalove krave in telice za zakol ali dopitanje, plačilo takoj + davek; gsm 040/673-009. DRUGO – PRODAM Prodam alu platišča 185/55 r15 z gumami; gsm 068/691924. Suha drva prodam (možna dostava); gsm 041/783-630. Električna vrtna kosilnica gardenia, popolnoma nova, 43 cm, ugodno prodam; gsm 070/870-321. VOZILA – KUPIM Traktor in vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. ČESTITKE IN ZAHVALE Čestitke in zahvale za objavo v Savinjskih novicah lahko prinesete osebno ali pošljete tekst ter fotografijo po e-pošti na naslov: nina.zidarn@savinjske.com. Zaradi prvomajskih prazikov sprejemamo zahvale in čestitke za 18. številko Savinjskih novic še v torek, 3. maja, do 10. ure. 26 Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Oglasi Savinjske novice št. 17, 29. april 2022 27