izhaja vsak Četrtek. Centi mu te s K d« letu. (Za Nenfjju ■ K. »r Ameriko in drape tuie drinvc f K). — Posamezne Številke se prodniajo -- po 10 vinarjev. -— S prilogama: Ml kmečki dom" in „Haša gospodinja' Spisi in dopisi se roSiljajoi Uredništvu ^Domoljubn1'. Lliibljam. Kopitarjeva ulica, ftaroininii. reklamacije in in-sernti po: Urravništvu „t)omoljllbn". - Ljubljana, Kopitarjevo ulico-- Štev. 21. V Ljubljani, dne 21. maja 1914. --.. g_______-r— ........... ---- - Leto XXVII. Murni iz lukenj. Naša poslanca dr. K o r o š e c in dr. Š u s l e r š i č sla govorila v delegacijah o naši zunanji politiki. Vrednost takih govorov se pokaže, če se oglasijo tisti, katere zadenejo. In lopot se je to posebno jasno zgodilo. Iz vseh lukenj so prišli murni na dan. Dr. Korošec je popolnoma po pravici poveda; o naši zvezi z Lahom, da Lah mnogo bolj rabi nas nego mi njega. Dr. Šuster-šič je pa v tem oziru povedal, kako dobro sc godi avstrijskim Lahom, in kako nehvaležni so državi, v kateri žive, ko lažejo, kakšne krivice morajo trpeti. Slovane zatirajo, kjer morejo, na najgrje načine, obenem pa kriče čez mejo, da jih hoče Slovan uničiti. — Ta reč je v živo zadela. Laški časopisi — naši in iz kraljestva — so se obširno s tem pečali in s puhlimi zabav-Ijicami brez vsebine odgovarjali besedam naših poslancev. O zvezi z N e m č i j o je govoril dr. Šu-sltršič in brez ovinkov povedal, da je bila "doslej naša politika preveč odvisna od nemške. Zahteval je, da se mora naša država osvoboditi od škodljivega nemškega vpliva in hoditi samostojna pota. — V nemškem državnem zboru se je o tem govorile in s tem dokazalo, da se nemška gospoda čuti zadeta. Oba naša poslanca sta v svojih govorih povdarjala, da smo mi in ostanemo avstrijski narod. V Avstriji je naša prihod-njost; zato držimo z državo in jo hočemo imeti vsem pravično in močno. Seveda se pa mora v nji delati nasproti vsem pravična politika. Oba sta naglašala, da iskreno želimo, da sc naša država sporazume s Srbijo, in da Srbija v vseh ozirili napreduje, toda Srbi ne maramo postati že zategadelj ne, ker smo Slovenci in Hrvati zvesti svoji katoliški veri, Srbi pa pravoslavni in, kolikor so dozdai ookazali. katoliški veri strastno nasprotni. — Tudi te misli so udarile. Srbski listi zabavljajo. In vendar je očito kot beli dan, da je za nas nemogoče, da ne bi pobijali nespametne misli, naj bi Slovenci in Hrvatje jeli iskati rešitve preko mej svoje države, na Srbskem. Ravno ob pisarjenju proti našima poslancema so laški časopisi povdarjali, da je Lah pač proti Slovencem in Hrvatom, ne pa proti Srbom. Ko bi se zgodilo, kar naši sovražniki tako žele, da bi se Avstrija delila, upa Lah, da bi s Srbom sklenil kupčijo, ki bi del našega Primorja prepustil Lahu in s tem nas razkosal in narodno uničil. Da bi Srbija kdai segala do Trsta, je popolnoma nemogoče, ker razširjenja do Jadranskega morja sploh ne more doseči brez laške pomoči. Razbito Avstrija pomeni nas in Hrvatov narodno smrt. Dne 12. decembra 1912 smo zapisali v »Domoljubu« te-le besede: »Odkar sta Bosna in Hercegovina združeni z Avstrijo, smo mi Hrvatje in Slovenci, razen tistih 50.000, kar jih je pod laškim kraljem, v avstrijskem cesarstvu. Vsi, ponavljamo. Kje je torej naš dom, kje more biti naše središče, če ne v tem cesarstvu? Dasi smo s Srbi bratje po krvi, nas vendar od Srbov loči predvsem naša katoliška vera, Hrvatje in Slovenci smo vsi katoličani, Srbi so domala vsi pravoslav ni. Zato pač prisrčno pozdravljamo osvoboditev srbskega naroda izpod turškega jarma in želimo srečnega razvoja srbski državi. Toda Srbi nismo in nečemo biti, Svojo samostojnost kot Slovenci in Hrvatje hočemo varovati in s to samostojnostjo hočemo tudi povzdigniti moč avstrijskega cesarstva.« Pri tem ostanemo. In naša poslanca sta le povedala to, kar živi v srcih vse ogromne večine našega Jmdstva, združenega v naši stranki, ko sta to povdarjala. Kaj naj torej rečemo našim liberalnim časopisom, ki so se vrgli vsled tega na naša Doslanca in ju umazano, kakor znajo, sra- motili in psovali. Za Nemci in Lahi so prišli tudi naši liberalci. — V ljubljanskem mestnem odboru je te dni župan, voditelj liberalne stranke, v lepih besedah želel bolnemu cesarju skorajšnjega zdravja. Vsi liberalni voditelji so v mestnem odboru; spoštljivo so stali ob županovih besedah in mu na koncu glasno pritrjevali. Njihovi listi pa udrihajo po naših poslancih, ki povdarjala, da je naš narod Avstriji zvest. Kdaj govori liberalec resnico: ali takrat, ko pozdravlja avstrijskega cesarja in mu zagotavlja zvestobo, ali takrat, ko se zgraža nad avstrijsko mislijo, ko besni in tuli, če se le opomni, da je naš narod avstrijski, ali celo, da je bolj zvest svoji državi, kakor nemški narod? Enkrat laže; o tem ne more biti nobenega dvoma. Ali je hinavec ali pa ničvrednež, ki bi rad, da bi javnost mislila, da naša stranka gleda preko mej svoje države za pomoč in rešitev, za to, da bi jo potlej podlo, kakor zna, sumničil in tožil. Ne bomo preiskavah, ali prvo ali drugo; magari če je oboje, nas njegovo kričanje nič ne briga. Omenjali smo ga le zato, da imajo naši bralci zopet nekaj zabave. Kaj Avstrijci uvažamo in izvažamo. V letu 1913. smo uvozili v našo državo iz tujih držav za 2028 milijonov kron blaga, za 183 milijonov manj kakor prejšnje leto. Izvozili smo pa od nas v tuje države za 1876 milijonov kron blaga, za 86 milijonov kron manj kakor prejšnje leto. V Avstrijo torej še vedno več blaga uvažamo od drugod, kako mi ven v tujino. Najboljše je seveda, če država več izvozi lastnega blaga, kakor pa uvozi tujega. Pri izvozu pride denar v državo, pri uvozu ga pa damo na tuje. Anglija in Nemčija veliko več izvažata, kakor pa uvažata, zato sta tudi veliko bolj bodali, kakor naš" država. Najvažnejše vrste blaga, ki smo jc uvažali leta 1913. v veliki množini k nam, So sledeče: Drevesne volne za 260, ovčje vo -ne za 154 milijonov krofl. Pri naS je.tekstilna ali predilna obrt zelo razvita. Platneno blaj$o kakor tudi blago za obleke se pri nas izdeluje v veliki množini. Zato jeitreba predvsem veliko volne, ki se uvaža iz tujih prekomorskih krajev k nam. Usnja in kož smo uvozili za 123.milijonov, izdelanih oblek za 118 milijonov, železa za 11.6 milijonov, premoga za 102 milijona, strojev za" 7S milijonov, kovin za 63 milijonov, lana, konoplje in jute za 62 milijonov,. svile in svilenega blaga za 52 milijonov, petroleja za 41 milijonov, koruze za 27 milijonov, riža za 25 milijonov, Tz tega razvidimo. d,i je avstrijska, monarhija po večini kmelska, poljedelska ch> žava. Kmetskih pridelkov iivažaftio zelo malo, ker jih imamo sami dosti za svojo lastno potrebo. Kmetski pridelki že sedaj nimajo Bog ve kako velike cene in kmetu ni pri nas z rožicami postlano. Kam bi šele prišlo naše poljedelstvo, da odpre država meje tujim kmetskini pridelkom, kakor zahtevajo to socialni demokratje in liberalci, med njimi tudi slovenski liberalni poslanci. Oglejmo si sedaj predmete, katere mi na tuje izvažamo. V prvi vrsti stoje razne vrste žita, katerih smo izvozili za 255 mili-ionov; moke za 249 milijonov. Žito in moko izvaža v prvi vrsti ogrska polovica, v avstrijski polovici je tega blaga malo in jc še sami d'obiVanY6"ž:'Ogrskega;..............'••'• Živine, so. izvozili, za 221 milijonov K, sladkorja za 109 milijonov, živinskih produktov (sira, surovega masla, mleka itd.) za 92 milijonov, lesa za 80 milijonov, sadja za 74 milijonov, masti za 46 milijonov, iz volne izdelanega blaga za 41 milijonov, vina za 40 milijonov, usnja in usnjarskih izdelkov za 36 milijonov, tobaka za 22 milijonov kron. Potemtakem smo čisto na jasnem, kakšne dolžnosti ima avstrijska vlada in politika nasproti avstrijskemu kmetu. Največ denarja dobimo iz tujine za naše žito, moko, živino, sladkor, les, sadje, mast in vino. Zato jc treba, da te gospodarske panoge tudi vlada na vse načine goji in pospešuje. Vse, kar služi temu namenu, vsak denar, ki ga država za to izda, bo prišel prav in povzdignil splošno gospodarsko stanje in življenskc razmere. Več ko speča kmet svojih pridelkov na tuje, več denarja uporabi tudi sam za nakup izdelkov domače obrti. Tako pride tuj denar obema prav, obrtniku in kmetu. Avstrijska in ogrska polovica sta pa iravzaprav dve državi. Vsled tega govorimo tudi o izvozu in uvozu na Ogrsko. Na Ogrsko smo izvozili preteklo leto :a 1453 milijonov kron, uvozili pa v našo jolovico iz Ogrskega za 1364 milijonov. Na Ogrsko se izvažajo od nas večino-na obrtni in fabriški izdelki, uvažajo k lam pa razna žita in moka. Pšenice okoli 5 milijonov kvintalov, 2\'.> mil. kvintalov rži, 1 milijon 800 tisoč kvintalov ovsa, rav-notoliko ječmena in koruze. Pšcnične moke so pa izvozili Ogri k nam nad. 6VL. milijona kvintalov. : 1 Političen pregled fii fBB8BBBB8aSSSB3S6aSSBSSBBGS8SBa3B8B8§°^B8sS, Boji V "Mehiki. Preteklo sVodo so mehikanski vsla-ši ošvojili obrežno' mesto Tampiko in zapodili vladne vojake v beg. Pri mestu je prišlo do hude bitke. Na vladni strani sc je borilo 7000 vojakov. Ubitih je 300, ranjenih '700; drugi so zbežali. Mešto Tampiko je uničeno. Kar niso razrušili topovi, jc uničil ogenj. Mod bitko so začelo goro'; velikansko zaloge petroleja in požar je razsvetljeval tri dni veliko klanje po mostu. Vstaši gredo naprej proti Mehiki, giavno.imi. mestu državo. Ko to vzamejo, bo vojske konec, Amcrikanci podpirajo vstaše s strelivom, hrano in vojaki. ■-'•p' -K^ljijomajf)^ _ ^ ; 'Ruski ear'T>o ' obiska!" Vfosiijo jesen Pariz. Predsednik francosko republiko Poincare pa obišče lotos laškega kralja v Rimu in ruskega carja v Po trogradu. Vojskovodje se obiskujejo. V Karlovih varili na Češkem sta se sešla načelnik nemške armade in načelnik našo armado baron Ilotzondorf. Pravijo, da so gre samo za prijateljski obisk. Če je lo res! Rusi in Turki. Dno 11. maja so prišli na Rusko odposlanci turške vlado, k carju na obisk. Car jim je napravil primerno slav-nost in napil na zdravje turškega sultana in na. srečo turškega carstva. Razdelil jim je tudi razna odlikovanja, Turki so so vsi ginjeni zahvaljevali za prijaznost. Nemški shod v Trstu. Predpreteklo soboto so je zbrala v Trstu peščica kranjskih in primorskih Nemcev, da se dogovore, kako bo treba zanaprej pospeševati nemško misel v naših deželah. Ti gospodje, ki so prišli v naše kraje naš kruh jest, so sklenili tole.: Nemci iz nemških dežel morajo hoditi v slovenske deželo ob morju, če no bo nemštva ob morju kmalu konec kakor kafre. Lahe mora vlada na Primorskem zelo negovati, kakor razcartanega in bolnega otroka, če ne jih bo tudi kmalu konec. Slovence jo pa treba zmerom nazaj držati, nazaj pritiskati, drugače bodo vse primorsko pokrajine poplavili. Bog nc daj, da bi sc vsi Slovenci in Hrvati združili v ono samo kraljestvo v Avstriji! To bi bil pravi sodnji dan za nemško in laško gospodo. Tako so nemški gospodje govorili pri zelenih mižali in pisali nam naša pota. Slovenski narod bo pa drugače govoril in tudi druga pota hodil. Za tiste govoro nemške gospode se ne bo živ krst brigal. Nemcev in Lahov bi bilo po naših mestih že zdavnej konec, ako bi se ne živeli od našo krvi in na- šega mesa. Po teh mestih jo na tisočo Nemcev s slovenskimi imoni in z našo krvjo. Kadar se bodo vsi Slovenci zavedli, da je škandal, izneveriti sc materinemu joziku in materinemu narodu, in s svojo lastno krvjo rmše tlačiteljo rediti, bo nemške in laško misli v naših krajih'konec! Življenje, poštenost, zdravje 111 vernost gre naprej, drugo pa zginjujc! Žalostne vesti iz Albanije. Iz glavnega mesta Albanije, Drača, sc širijo v svet ne posebno lopo novice. Boji med Epirci in Albanci se še zdaj niso končali in sc oboji vojskujejo še vedno naprej z veliko podivjanostjo. Na vsaki strani so bori blizu 15.000 ljudi. Število žrtev je že na tisoče, pa šo ni konca. Jetnike, pravijo, da 1111 obeh straneh kar pomore, da nimajo ž njimi nobenih sitnosti. Požigajo pa vse: vasi, polja, vinograde itd. V južni Albaniji so celi okraji kar opustošeni in izgledajo kakor puščava. Čo so 110 bo lo divjanje, ustavilo, ne bo ostalo od Albaniie drugega, kakor grobovi! Prod Dračem so vedno štiri bojno ladje: dve laški, ena avstrijska in ena angleška, ki p -zijo, da so kaj no »vname«. Lahi večkrat kakega namažojo, da so vos svoti. V lom so pravi mojstri. Tako so tudi Albance. Albanska vlada jo naročila v Italiji 15.000 pušk, da oboroži svojo vojake. Puške so prišle, a tako staro in slabe, da so jih morali vse stran pometati. Lahi so jim poslali naiureč tisto puške, ki so jih sami Turkom v Afriki pobrali. Da niso imeli star' Turčini v Afriki pušk »novo sorte«, se samoobsebi razume. Dom in svet. Iz seje deželnega odbora kranlske- fla dno U. maja 1914. Zastopnikom deželnega odbora v zdravstvenem zasto-pu Cerklje pri Kranju se imenuje Jožef Kristane v Srednji vasi. — Dovoli so deželni prispevek za most čez Kulpo pri Kužlju. Deželni komisiji za agrarno operacije se dovoli deželni prispevek za izboljšanje pašnikov v krajih: Zagozdac, Žurgo, Novi log, Pred-grad. Stari log, Papeži-Belica, Vrbovec, Stari breg, Onok-Mačkova vas, Hinter-berg, Čatež pri Krškem. — Sklene se predloga na deželni zbor o izpremembi zakona o odkupu biro. Osebne vesti. G. župnik Koler v Podlagi jc imenovan za duhovnega svetnika. Nov advokat. V Postojni se je naselil nov advokat dr. P. Valjavec. Romarski vlak na Sveto goro ne odide, kakor jo bilo določeno, iz Ljubljane dno 24. maja, ampak pozneje, dne 28. junija. Prostora jc še za 120 do 130 oseb. Cona za III. razred 7 kron/Kdor se misli udeležiti, naj si takoj naroči vozni list pri vratarju frančiškanskega samostana v Ljubljani. Romarji z dežele se več ne sprejemajo. Spored slovesne otvoritve železniške proge Rudolfovo — Metlika — deželna meja (Belokranjska železnica) v ponedeljek, dne 25. maja 1914. — Ob 7. uri zjutraj se zbero ljubljanski slavnostni gostje na postaji Ljubljana (glavni kolodvor) in pozdravijo Njega ekscelenco g. železniškega ministra. — Ob 7. uri 18 minut zjutraj: Odhod iz Ljubljane s posebnim vlakom. — Ob 9. uri 23 minut dopoldne: Prihod v Rudolfovo. Cerkveno blagoslovlje-nje nove železnice in otvoritvenega vlaka po Njega knezoškofijski milosti gospodu knezoškofu ljubljanskem. — Ob 9. uri 53 minut dopoldne: Odhod otvoritvenega vlaka na novo progo. Mrzlo okrepčilo med vožnjo. — Ob 12. uri 39 minut popoldne: Prihod v Metliko. Malo kosilo, prirejeno od mestne občine Metlika. — Ob 2. uri 9 minut popoldne: Odhod iz Metlike. — Ob 2. uri 49 minut popoldne: Prihod v Črnomelj. Slavnostni banket, prirejen od mestne občine Črnomelj in ostalih belokranjskih občin. — Ob 6. uri 29 minut zvečer: Odhod iz Črnomlja. — Ob 7. uri 27 minut zvečer: Prihod v Rudolfovo. — Ob 7. uri 35 minut zvečer: Odhod v Ljubljano nazaj. — Ob 9. uri 40 minut zvečer: Prihod v Ljubljano (glavni kolodvor). V nedeljo dne 5. julija pohitimo v Ljubljano! Nedelja 5. julija je praznik sv. Cirila in Metoda. »Slovenska kršč. socialna zveza« in »Slovenska Straža« priredita na ta dan v Ljubljani veliko slavnost, ki naj nam ponovi lepe prizore hrvaško - slovenskega katoliškega shoda. Ta dan bomo v Ljubljani z velikimi slovesnostmi se spominjali 500-Ictnice ustoličenja zadnjega slovenskega kneza v slovenskem jeziku in povzdignili svoj glas za pravice slovenskega ljudstva. Ta dan pridejo v Ljubljano tudi koroški slovenski pevski zbori v slikovitih svojih narodnih nošah. Prekrasen bo slavnostni sprevod k sveti maši, h kateremu vabimo vsa naša društva iz ljubljanske okolice in iz bližnjih krajev ob železnici. Prihitite zopet v Ljubljano s svojimi zastavami, s svojimi narodnimi nošami, s slavnostnimi in drugimi uniformami, da pokažemo svetu, da se zavedamo in da hočemo svoji domovini pravic. Prav vsi, ki ste se udeležili katoliškega shoda iz Ljubljane in bližnjih gorenjskih, dolenjskih in notranjskih krajev dne 5. julija v Ljubljano! Povejte svojim znancem, da bo to zopet lep naš dan, ki bo dvignil naša srca v navdušenju in nagovorite jili, naj so vam na pot v Ljubljano pridružijo. Podrobnosti bomo še poročali v »Domoljubu«. Za danes le še povemo, da bo po sveti maši velik ljudski tabor, na katerem bo imel glavni govor voditelj koroških Slovencev dr. Brejc. Popoldne bodo velike ljudske slavnosti. Koroški kmetje bodo na prostem proizvajali vmeščenje slovenskega kneza z vsemi starimi obredi. Že sedaj naj doni po vseli naših vaseh klic: Dne 5. julija v Ljubljano! Skrivalnice naši »Domoljubovi« bralci že od nekdaj radi rešujejo. Če je pa z rešitvijo združena še kaka nagrada, četudi le samo obljubljena, je pa to zanimanje umevno še mnogo večje. Vidi se pa, da mnogi takih razpisov za nagrade ne pre-bero natančno in kar tjavendan pošiljajo rešitve in zahtevano poštnino, akoravno bi lahko uvideli, da je loterija navadno slaba vračevalka. Listova uprava le želi, da bi bili cenj. naročniki tako nagli pri plačevanju naročnine, ker bi jej bilo na ta način prihranjeno mnogo nepotrebnega drezanja in pisanja. Gospodarski odbor mesta Postojne razpuščen. Deželna revizija je prišla v gospodarstvu mestne občine Postojna do velikanskih nerednosti. Revizija še ni končana. Vendar se je deželni odbor deloma bavil tudi s tem in je sklenil razpust mestnega gospodarskega odbora. Kakor pravijo, ima mesto 600.000 kron dolga. Župan Lavrenčič utegne biti v teh razmerah odstavljen. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih razpisuje tudi za tekoče leto nekaj prostih mest v morskem hospi-cu v Grade žu. Pravico do teh mest imajo slabokrvni, rahitični in škrofulozni otroci v starosti ob 6. do 12. leta, in sicer v prvi vrsti z dežele in če bi nedostajalo takih, tudi iz Ljubljane. Zdravljenje se prične začetkom julija in traja 70 dni. Z zdravniškimi in ubožnimi izpričevali opremljene prošnje vposlati je do 30. maja na predsedstvo društva. Afeia 6. stotnije pri 17. pešpolku v Celovcu. V zadnji številki smo poročali o tozadevnem nastopu deželnega glavarja dr. Š u s t e r š i č a v delegaciji v Budimpešti radi pretiranih kazni, katere je 20 vojakom naprtilo vojaško sodišče. Omenili smo tudi nakratko odgovor vojnega ministra, ki je dejal, da je bila obsodba upravičena, ker so se dotični fantje spuntali zoper stroga povelja stotnikova. Zadeva pa s tem odgovorom nikakor ni rešena. Vojni minister namreč ni povedal nič drugega kot to, kar mu je sporočil poveljnik 17. pešpolka. To je pri vojakih tako navada. Naš deželni glavar dr. Š u s t e r-š i Č p a nikakor nc misli odnehati, tem u č zasleduje o d 1 o -č"n o svojo pot. Res je sicer, da so fantje zaslužili kazen. Povelje je povelje in pri vojakih se v tem oziru neha vsaka šala. Toda vprašanje je, če je umestna tako grozna kazen — dobili so fantje skupaj 45 let! — in dejanjsko ta razsodba še ni potrjena od vojaškega n a d s o d i š č a, kar je tudi poudarjal vojni minister sam. Sveta vojska med našimi vojaki. Celovec. Preteklo sredo, dne 13. maja, je imel pri 4. bataljonu 17. slovenskega peš-polka g. vojaški kurat prav zanimivo predavanje o protialkoholnem gibanju. Primerjal je alkohol s turškim pustošenjem in razdejanjem. Turki so požigali hiše, pijanci so tudi že marsikatero. Trnki so morili ljudi, alkohol jih tudi. Na Kranjskem pravijo, da jih utegne umreti vsled alkoholizma baje do 18.000. Turki so naše žene in dekleta onečaščevali; poglejte samo pijance, ali se kaj bolj dostojno obnašajo kakor so se Turki proti našim dekletom? Da, po nekaterih krajih na Slovenskem ga celo ženske žehtajo, pa po cele »Štefane«. Na Turškem se je izgubilo mnogo naših ljudi, v pijači še jih je še več. Turek nam zemlje ni mogel vzeti, pijanstvo pa jo. Na Kranjskem plačajo 10 milijonov kron vsega davka, za alkohol jih pa dajo 40 milijonov, Zato je treba temu ljudskemu sovražniku napovedati vojsko, in sicer sveto vojsko. In ker so naši fantje dobri vojaki, bo »Sveta vojska« dobila lepo pomoč v boju. Prvi je vstopil v njene vrste četo-vodja Škrbec in nato cela vrsta fantov. Polovica 4. bataljona se je zapisala in obljubili v roko gosp. predavatelju, da se bo zdrževali opojnih pijač. Nato je četovodja Škrbec povedal par prav pametnih o pijančevanju med vojaštvom. Bodimo vredni kranjskega imena, je dejal. Naši ljudje na Kranjskem delajo čast svojemu imenu in Kranjci slovijo kot pridni, pošteni, izobraženi verski in narodni deželani, Zanimivo je tudi, da se je vseh onih 20 fantov pri 6. kompaniji, ki so bili tako strogo obsojeni, zapisalo v »Sveto vojsko« med abstinente. Na ta način skušajo naši fantje iztrebiti pijančevanje iz svojega polka. Če je veliko tako treznih in razsodnih fantov, kakor jih je pri 4. bataljonu, tudi drugod, bo naš polk dal sijajen vzgled trezne vojske! Po novi belokranjski železnici v Kar-lovec nas popelje v petek, dne 22. t. m., ob pol 8. uri zvečer veliko skioptično predavanje, ki se bo vršilo v deželnem gledališču. Predaval bo belokranjski rojak dr., Jurs, Adle.šič..,Nad 80, krasni,b..slik nam bo kazalo novo progo, lepote in narodno življenje Belokrajine. Ljubljančani, prihitite k temu zanimivemu predavanju! Sedeži so po 60 vin., stojišča po 20 vin. Ustanove za invalide. Društvo go spa Rdečega križa za Kranjsko odda letos zopet 12 ustanov za vojaške invalide po 79 K 80 vin., dalje 12 ustanov po 40 kron za revne vdove in sirote po ranjenih vojakih ter 8 ustanov po 40 K za uboge vojaško' sirote. Podrobnosti so razvidne iz vladnega razpisa, ki je javno nabil na mestnem magistratu ljubljanskem. Prva bojna ladja s slovenskim imenom »Triglav«. Kakor že znano je imenoval naš vladar pred kratkim izgo-tovljeno bojno ladjo-topedorušilec »Triglav«, ki je 83'5 m dolga, 7-8 m široka in irna 850 (011. Stroji imajo najmodernejšo parno turbino in imajo 26.600 konjskih sil. Ladja vozi s hitrostjo 33 morskih milj na uro. Konec šolskega leta. Po obstoječih predpisih se konča pouk na srednjih šolah, učiteljiščih, trgovskih in mornariških šolah dno 6. julija, 10 dni pred koncem šolskega leta. Ker bo letos 6. julija na ponedeljek, je naučni minister odredil, da odpade na teh šolah pouk žo 4. julija in se ta dan opravi končna služba božja in razdele izpričevala.. Dobre glave imajo. V Gradcu se je neka družba peljala v treh avtomobilih k priljubljeni restavraciji Sandvirt.. Nakrat. se je zadel eden avtomobilov ob železno cestno ograjo, jo prelomil in padel v globočino 80 metrov, pri če- 3' r mor sc je petkrat prevrnil. V avtomobilu sta bila neki gospod Suptin, ka-pclnik Kola iu igralka Vesta, ki so kakor po čudežu vsi lp lahko ranjeni. Žetveni dopust je dovoljen vojakom od 28. junija do 18. julija. Umrl je v Brodu na Savi v nedeljo zjutraj Anton Petrubar. veleposestnik, mestni svetovalec, trgovec z losom, zaupnik stranko Starčevičeve itd. Bojen je bil leta 1845 v litijski okolici, a že kot mladenič se jc napotil na Hrvatsko, kjer si jo prihranil lepo premoženje. Splošno priljubljena oseba je bil v domovini in v tujini. Bil je navdušen Slovenec, sc vedno zanimal za napredek Slovencev in rad posečal svojo domovino. Smrtna kosa. V Železnikih na Gorenjskem jc umrla v 76. letu starosti gospa Marija Demšar, mati zdravnika dr. Demšarja. — V Šmartnpm pri Litiji jc umrla c. kr. poštarica gospa, Klementina Watzak, rojena Skreni. Sreča mariborskega odvetnika. Nedavno jc bil mariborski odvetnik dr. Mravlag. pri nekom tovarnarju na Dunaju, kateremu je vpričo njega ponujal neki izumitelj za malo ceno na prodaj patent za nov način izdelovanja kos. Tovarnar je ponudbo odklonil, medtem pa je stopil dr. Mravlag z iz-najditeljem v dogovor in se kmalu ž njim pogodil. Kmalu nato je dr. Mravlag pokazal patent nekemu tovarnarju kos, ki inij^a, je .tiUifU.tjdHlHiil.za.niiil-jon kron in mu izplačal znesek 700.000 kron. Nov a-'iznajdba bo znižala' ceno kosam. Sedem sinov — sedem vojakov. Ivan Engeiman, kovač v Kranju, ima sedmi sinov. Sedmega, Avguština, so potrdili k vojakom pri zadnjem naboru. Sedem sinov — sedem junakov! Ta bo še iica. Preteklo sredo sc je zatekla pred dežjem v cerkev v Črnučah pri Ljubljani mlada. deklica, po obleki soditi boljšega stanu. Tu jc ve-drila celo popoldne in jokala. Pripovedovala je, da je stara H let, iz Trsta, jc odšla od doma, da si ogleda Ljubljano, a med potjo ji jc burja denar odnesla. Znšla je proti Celju in brez denarja in hrane blodila tri dni. Naslov očetov je prav povedala. Ostala je pri županu šest dni. V teh dneh poklicana oblast še ni našla očeta, čegar naslov jc imela, pač pa je oče izvedel za izgubljeno hčer po pismu županstva 111 takoj prišel po deklico. Ušla jc že trikrat od doma in za zadnji izlet jc sestri vzela večjo vsoto denarja, zapravila vse po gostilnah v moški družbi in nazadnje brez denarja obtičala na Črnučah. Med potoni jc celo svoje lase prodala in ko so jo vprašali, zakaj nima las, je rekla, da so ji izpadli vsled bolezni. Žalostni oče jo je odpeljal zopet domov. Za dekle, še ne 14 let staro, je tako življenje pač nad vse žalostno. Počasnost tržaške policije v tem slučaju je pa tudi občudovanja vredna. Dolenjska vina v Ameriki. Tvrdka A. de Vilde v Shebojganu v Severni Ameriki je začela izvajati dolenjska vi-41 na v Ameriko. Njen zastopnik je bil pred nekaj dnevi na Dolenjskem in kupi i več vina iz dolenjskih vinogradov. Če bo vino ugajalo, pravi, da se bo razvila živahna kupčija. Novi kardinali. V Rimu bo po imenovanju novih kardinalov v kardinal-nem zboru 35 laških kardinalov in 32 kardinalov, ki pripadajo drugim narodnostim. Uuden dež je šel dne 10. t. m. ponoči v Ljubim in okolici na Štajerskem. Še zjutraj je bil ves zrak napolnjen z žveplo.nim duhom, na tleh, zlasti v lužah, jc bilo pa opaziti žveplone sledi. Iz zavrete deževnice te noči so se dvigale žveplene sopare. Preiskava je dognala, da jc med dežjem padal tudi vulkanski prah. Indijanski novoinašnik. Dne 8. decembra 1913 je bil v stolni cerkvi Jezusovega srca v Suporloru (VViskonsin) v Ameriki posvečen v mašnika potomec Čipeva Indijancev; Mladi duhovnik je skoro čisto indijanske krvi iu ga rojaki imenujejo Tinbiškogijik. Po očetu je član Čipeva rodu, ki biva ob izvirku reke Misisipj. Ta rod je spreobrnil naš rojak Baraga pred 60 leti. Mati mašnikova se imenuje Atageke in. jc tudi iz plemena Čipeva. Stara mati mladega mašnika je bila stara 96 let, ko je bila krščena. Brat je še dandanes čarovnik pri Mcdiviviu plemenu. Nove mašo so se Indijanci udeležili v silno velikem številu. Mladi mašnik je študiral v Rimu in Inomostu in govori poleg- domačega jezika še laški, francoski in nemški jezik. Izseljevanje v Kolumbijo. Kolumbijski zakon 52 z dne 5. novembra 1913 vsebuje določila o ustanovitvi odbora za priseljevanje, ki naj bi pospeševal naseljevanje ozemelj Caqueta in Putu-mayo s tu- in inozemskimi naseljenci. V začetku februarja 1914 so izšli v časnikih v Bogota različni članki, iz katerih je posneti, da se je ponudila preko-morska prevozna družba v Parizu vladi v Bogota, da spravi 300 družin iz Švice, Tirolskega in Nemčije v Kolumbijo in da pridobi, če treba, še nadaljnjih 700 družin v ravno isti namen. Te družine bi se skoro gotovo naselile v Ozemljih Caqueta in Putumayo. Ti kraji pa obstoje večinoma samo iz pragozda ali so pa močvirnati in Evropejcem ne nudijo nikakoršnih nad za ugoden obstoj in napredek. Mrzlica, vsakovrstne bolezni in zoprnosti neobdelanih vročih (tropičnih) dežel bi evropske priseljence v najkrajšem času skrčile. Iz teh vzrokov se mora najodločneje svariti pred izseljevanjem v omenjena ozemlja Kolumbije. Princezinja in zdravnik. Nedavno je prišla k slavnemu zdravniku Cezarju Roux neka ruska princezinja, ki je v sorodu s carsko rodbino. Stopila je v sobo v trenutku, ko je zdravnik pisal v zapisnik podrobnosti o bolniku, ki ga je bil ravnokar preiskal. Ne da bi dvignil glavo, je zdravnik velel vstopivši prmcezinji: »Prosim, izvolite si vzeii stol, milostiva«. Princezinja se je čuti- la žaljeno, da jo zdravnik pusti čakati ter je rekla s pikrim glasom: »Gospod profesor, jaz sem princezinja.« — f\0 potem si vzemite Štetk'd?rj% 'Vprašala, »nečesa si se ustrašil ali kai?« »Leonija,« sem začel ihteč, »Leonija --nekaj strašnega — gospa Felicija — stric Ksaver--Stanislav na smrt obsojen —---« Plani) sem v jok. Leonija se je prijela za glavo. »Mali najsvetejša,« je vzkriknila, »naš Stanislav — —« In odhitela je v salon. Ta večer nisem videl več niti Leonije, niti matere. Druga naša hišina, Horpina, me je razpravila in je ostala ob moji postelji, dokler nisem zaspal, pripovedujoč mi pravljice. Znala jih je pripovedovati prekrasno in poslušal sem jo vedno z največjim zanimanjem; toda danes nisem slišal niti besede. Čutil sem, da mora biti to nekaj groznega »na smrt obsojen«, toda vse strahote teh besedi nisem mogel ob-seči. Samo to mi je bilo jasno, da preti Stanislavu velika nevarnost. — — — (Dalje.) Kupčija z živino. Zadnji semenj v Ljubljani je bil radi slabega vremena bolj slabo obiskan. Goveje živine se ni dosti prignalo in je bila tudi manj živahna kupčija. Prascev pa sc jc mnogo pripeljalo; a se istotako niso moerli nrodati. deloma 5i radi visoke cene, deloma pa tudi blagovplačanja vojaške takse, s potrdilom iz- ni bilo najlepše. Na Dunaju je bilo opaziti zadnji teden nekoliko živahnejšo kupčijo, zlasti pri prašičih. Dne 12. maja se je pripeljalo tam na semenj 5478 mlajših lahkih in 7246 starejših debelih prašičev. Cona za debele prašiče pri m a je bila 1 K 22, 1 K 26 za kg žive teže, za mlajše mesne prašiče pa 1 K 30 vin. do 1 K 10 vin. za kilogram žive teže. Ker se je pripeljalo okrog 2000 mladih in 1500 debelih prašičev manj na semenj kakor prejšnji teden, jc cena poskočila za kilogram i do 8 vin. Teleta živa se prodajajo na Duna-je kilogram po 1 K 20 do 1 K 28, zaklana po 1 Iv 36 do 1 Iv 18. Prašiči zaklani se prodajajo na Dunaju kilogram po 1 K 34 do 1 K 56. Voli se prodajajo na Dunaju po 90 104 K, biki po 87—90 K, krave po 70-80 K, telice po 72—84 K za 100 kg žive teže prima blago. Vnovčevalnica za živino v Ljubljani opozarja kupce prascev, da se bodo naročila še ta teden izvršila. Prosi se pri naročilih za natančne naslove, zlasti je treba navesti postajo, na katero naj te pošljejo prasci. Vnovčevalnica kupi večje število prašičev od 25 do 35 kg žive teže za pitanje. Nadalje kupi vsako število lepih osen,tedenskih praset za pleme in za pitanje. Pcnudbe in naročila jc pošiljati na naslov: V u o ,v £ p v a 1 n i c a za živino v L j uhlja n i. Dunajska c e - s t a. " ' 1..... Prosi se, ne pozabiti napisati natančnega naslova. Kdo se sme izseliti v tujino. Zadnje čase mislijo ljudje, da je avstrijska vlada izdala nove predpise in določbe, po katerih je moškim med 17. do 36. letom sploh prepovedano potovati in izseliti se v tuje kraje, zlasti v Ameriko. Ta misel je seveda čisto napačna. Vlada m izdaia glede izseljevanja sploh nobenih novih predpisov, ampak gleda samo strogo na to, da se stari predpisi strogo izvršujejo in izpolnjujejo. Vlada je samo ukazala, naj policijske oblasti kontrolirajo vse liste osebe, o katerih se lahko sumi, da se hočejo z izseljevanjem ogniti vojaški dolžnosti. Potemtakem se sinejo izseliti vse moške osebe pied 17 letom in po 36. letu, ker ti nima;o nobene dolžnosti hoditi na vojaški nabor ir nobene vojaške obveznosti. Drugič se smeio izseliti vsi oni med 17, in 36, lelom stoječi moški, ki so vsled svojega stanu (duhovniki) ali pa vsled nesposobnost' odvezani od vsakih vojaških dolžnosti. Vsi tisti tedaj, ki niso potrjeni. Vsak, ki je vojaščine prost, se torej lahko izseli, seveda mora na zahtevo oblasti dokazati, da nima nobene vojaške obveznosti. To dokaže lahko: s potrdilom 6' stopa iz skupne vojske, z odslužnim pismom, s črnovojniškim listom, z uradnim potrdilom, da je nesposoben za orožje. Če jc pa kdo še v naborni dobi ali če ima odslužiti še orožne vaje, se sme sicer izselili, ali pri sebi mora imeti uradni potni list, drugače ga policija takoj ustavi in pošlje nazaj, odkoder jc prišel. Fantje, ki so dopolnili 17. leto, dobe potne liste do roka glavnega nabora. Če so pa ie potrjeni, ga dobe do tistega časa, ko morajo k vojakom. Fantje, ki niso še opravili predzadnje orožne vaje, torej pred 29 letom, dobe potne liste do prihodnje orožne vaje. Orožna vaja se tudi lahko prenese in odloži vsaj za eno leto. V tem slučaju se potni list za eno leto podaljša. Kdor je pa odslužil predzadnjo orožno vajo, dobi potni list brez vsake omejitve glede časa. Potne liste za kratko dobo dobe tudi vojaščini podvrženi fantje lahko. Če pa gredo čez moije za daljšo dobo, dobe sicer potni list, ali dokazati morajo, da jih k temu silijo gospodarske potrebe in razmere. Drugače se jim potni list odreče. Sploh so dobila vsa oblastva nalog, da gredo vedno izseljencem na roko in jim preskrbe potne liste, če jih v to gospodarske razmere silijo. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/i% brez kakega odbitka. "raine ure od Mutrai lo l. Glej inserat! Gorenjske novice g Blagovica. Dne 5. t, m. se je vršila pri deželnem kol vzklicnem sodišču zanimiva kazenska razprava. Tožila sta namreč Franc B e n k o v i č , posestnik v Blagovici, in Marija Novak, posestnica in goslilničarka v Blagovici, župnika H a r t -mana zaradi žaljenja časti, ker ju je odklonil kot krstna botra in to svojo odklonitev tudi primerno utemeljil z besedami, da sta oba enaka in da ni ona (Marija Novak) nič boljša od njega (Franceta Benko-vič) ter zaradi še nekaterih drugih žaljivih besed, katere je baje župnik Hartman ob tej priliki izgovoril, katerih pa zasebna obtožitelja nista mogla dokazati. Župnik Hartman je namreč postopal zelo previdno in skrbel, da je imel v vsakem slučaju pri pogovoru z zasebnima obtožiteljema zanesljive priče, ki so na njegove besede pazile, Župnik Hartman je bil že pri okrajnem sodišču na Brdu oproščen, toda Benkovič in Marija Novak sta na vsak način hotela, da pride stvar tudi še pred ljubljansko sodišče. Poleg tožiteljev je nastopila tudi Ivana Vranič, generalna priča obeli zasebnih obtožiteljev in babica v Blagovici, Deželno sodišče je izreklo, da je bil žup. nik Hartman h gori navedeni kritiki kot dušni pastir, katerega dolžnost je, svoje farane učiti in jih tudi po potrebi posvariti, v polni meri opravičen in da je bila to naravnost njegova dolžnost, vsled če. sar je oprostilno razsodbo potrdilo. g Domžalske novice. Županova 40 1 e t n i c a. 10. maja letos je minulo ravno 40 let, odkar je v Domžalah nepretrgoma župan Matej Janežič, ki je bil prvikrat izvoljen županom 10. maja 1874. Ta izredni dogodek se je zato prav slovesno proslavil, tembolj, ker so sedaj razven treh zastopnikov velikih tovarn vsi občinski odborniki odločni pristaši S. L. S, Na predvečer je vrla domžalska godba priredila podoknico, v nedeljo dopoldne ob 10. uri pa se je župan v častnem spremstvu veteranskega društva, obeh požarnih brainb in vsega občinskega odbora udeležil sv. maše, na kar je bila v lepo ozaljšani šolski telovadnici slavnostna občinska seja, v kateri je bil župan soglasno imenovan častnim občanom in se mu je poklonila krasno izdelana diploma. — Odlikovano delavstvo v Domžalah. 16. maja, v soboto popoldne ob 4. uri se je i-veliki tovarni slamnikov Jakoba Oberwal-der vršila prelepa delavska slavnost. Štirje delavci, namreč Janez Škrabar iz Zg, Dom-žal, Jožef Kepic iz Podrečja, Frančiška Sušnik iz Zg. Domžal in Marija Majdič iz Jarš so bili odlikovani s častno medaljo za 401etno zvesto službovanje. Vse delavstvo in uradništvo tovarne — nad 180 oseb — se je zbralo v prekrasno okincani šivalni sobani, kjer je lastnik tovarne v lepih slovenskih besedah prisrčno pozdravil vse navzoče, nakar je domači župnik pojasnil, kako častno je to odlikovanje za odlikovane, za vse delavstvo, za tovarno in celo faro. Nato jim je župan pripel častne, medalje. Vsak je prejel od tovarnarja tudi hranilno knjižico s vsoto denarja; vse delavstvo pa je bilo potem pogoščeno. Vrstile so se prelepe domače slovenske pesmi, ki so pričale, kako dobro de delavstvu, ako njega trud in trpljenje najde tudi priznanje! — Obilen blagoslov božji. Frančiška Štajner v Stobu, št. 7 župnija Domžale je pretekli teden povila svojemu srečnemu možu dva prav čvrsta fantka, prej pa že enkrat dvojčke, enkrat pa celo trojčke, v devetih letih 11 otrok, od katerih jih sedem živi, g Prašičerejski zavod v Lukovici. En glavni vir dohodkov našega kmeta je prašičereja, zlasti v kamniškem okraju. Kamniški prešiči slove po celem Kranjskem in jih sploh ljudje jako radi kupujejo. Toda v zadnjem času se je kamniški prešič križal s tujo krvjo, bila je nevarnost, da se ini-portira in vzredi slaba stvar in kar jc skozi dolgo vrsto let izkazalo kot dobro, zatre. Vsled tega je povsem hvale vredno, da se je ustanovila v Lukovici presiče-rejska družba z omejeno zavezo, katere glavni namen je ohraniti in pospešiti čisto kamniško pleme. Ogledali smo si vso napravo družbe. Tu sledi popis vsega podjetja: Družba sestoji iz šest družabnikov, ki imajo vplačan po en delež po 500 K in 1 dvakratno jamstvo. Posestvo je 31 oralov veliko. 16 oralov je gozda, 15 oralov sveta pa za pašo. Posestvo je razdeljeno v tri dele: 1. Okopavina; 2. ječmen; 3. detelja. Med deteljo se bo zasejala laška lulika. : Prešiči se bodo pasli poleti, pozimi se bo-i do krmili s sirovim krompirjem, peso, ple-I vami, otavo in z zdrobljenim ječmenom. Poleti so vedno na prostem, v posebno za lo ograjenem oddelku, kjer je kopališče in rilišče. Pasejo se pol do ene ure in sicer po petkrat na dan. Večkratna paša se vrši raditega, da ne rijejo po pašniku. Uredilo se bo tako, da se bo imelo po 50 plemen-j skih svinj, dosedaj jih je 40. Družba namerava prirediti vsako leto 1000 pujskov, i Dobri se bodo kot plemenske živali razprodali, slabi pa izpitali. Prešiči so le domače kamniške pasme. Namen te družbe je torej, kakor zgorej omenjeno, spraviti domačega kamniškega prešiča, ki je zelo plodovit in utrjen, še do večje veljave. Začela je družba delovati na ta način, da je nakupila po celem okraju živali domače | kamniške pasme. Slabejše živali, ki so se S izkazale za pleme manj spodobne, so se spitale in prodale in za pleme obdržale Ie najboljše plemenske svinje. Uspeh je do sedaj jako povoljen, bolezni ni nikake, hlevi so se uredili iz starega gospodarskega poslopja na priprost način brez velikih stroškov. Napeljan je tudi vodovod, tako, da je voda ob vsakem času na razpolago tudi za kopanje. Lega je južna na solnčni strani. Zemlja je debela plast ilovice in zelo rodovitna. Pri zavodu se vodi natančno knjigovodstvo kakor dnevnik, rodov-■ nik, zapisnik o tehtanju prašičev itd. * Splošno vstop radi bolezni ni dovoljen. { Kdor si hoče zavod ogledati, se mora oglasiti pri načelniku te družbe g. Franc Capudru v Praprečah pri Lukovici. Zavodu želimo mnogo uspeha in lepega razvoja. g Šenčur pri Kranju. V sredo 6. maja se je poročil v naši župni ce.kvi g. Anton Umnik, posestnik, prednik mlad. Mar. družbe, občinski odbornik, podnačelnik hranilnice in podpredsednik izobraževalnega društva z g. Anico Erbežnik iz Krti-vne pri Domžalah, Prav lepa je bila slovesnost v cerkvi pri poroki, za kar gre posebna zahvala preč. g. župniku in g. or-ganistu in si. cerkvenemu pevskemu zboru. Namesto običajnega »likofa« je ženin daroval izobraževalnemu društvu in požarni brambi po 20 K. Prav koristno bi bilo, ko bi vsi ženini tako storili, potem bi nač ne bilo nobenih prepirov in tepežev. Novoporočencema pa obilo sreče in božjega blagoslova! g Na Šenčurški gori je umrl Ivan An-žič, osmošolec c. kr. Franc Jožefove gim-j nav;ije v Kranju. Kakor marsikaterega di-' iaka je pobrala tudi Ivana neizprosna je-tika. Pogreb se je vršil v sredo, 13. maja. Udeležili so se ga mnogoštevilni domačini in vsled slabega vremena le dijaško odpo- slanstvo z g. profesorjem dr. Cepuder, ki se je v prisrčnih besedah poslovil v imenu profesoi skega zbora in dijakov. Sošolci So položili na prerani grob krasen svež venec, Na svidenje pri Bogu! — Katol. slov. izobražev. društvo priredi na binkoštno nedeljo popoldne igro: »Marijin otrok« in srečoiov. Vabimo! g Št. Vid nad Ljubljano. Romarjem, ki gredo vsako leto o binkoštih v večji družbi na sv. Višarje povemo, da jutranji vlak ne odhaja več ob 7. uri iz Vižmarjev, pač , pa ob 6. uri zjutraj. — Poročil se je preteklo 'Sredo Franc Zavodnik, ki jc pred leti kot načelnik vodil orlovsko organizacijo, • dokler ni oblekel vojaške suknje. — V ponedeljek se je poročila Julka Pleško iz Kožarjev z vrlim posestnikom na Glinici, g. Valentinom Babnikom. Oba novoporo-čenca sta imela poroki s sv. mašo, pri kateri je pel cerkveni moški zbor. Naj bi oba ostala tako delavna kot sedaj! g Tržiške novice. Za tržiški sodni okraj se je zdravstveno okrožje sestavilo iz sledečih mož: Župan Franc Ahačič in podžupan Ltidovik Grasmeier iz Tržiča, župan Jožef Ahačič in občinski svetovalec Fl. Zaletel iz Križa, župan Janez Zupan iz Kovorja, župan Franc Zupan iz Loma, župan J. Meglič od Sv. Ane. — Občinski odbor tržiški je na predlog g. župnika dovolil, da se sme pasti živina v občinskem gozdu na listih krajih, ki niso obsajeni s smrečicami in tam, kjer ni nevarnosti, da se skalovje odtrga in prileti v nižavo, kakor se je že zgodilo. — V kratkem se prične z zidanjem klavnice. Delo se je oddalo g. Matku Curk, ki gradi tudi Ljudski dom. — Občulep mraz šibo irneli^retefcRMte-den. Po bližnjih gorah je močno snezifoT — Po binkoštih odide tržiški organist gosp. Franc Slabe na svojo novo službo v Št. Vid nad Ljubljano. — Na dražbi prodano hišo Ane Slapar je kupil g. Chrobat, trgovec v Kranju. — Poročena sta bila Franc Slapar in Ana Papov. Ker je nevesta članica ženskega odseka društva sv. Jožefa, so ji pevke zapele v cerkvi par kitic poročne pesmi. — Premovanje goveje živine je bilo minolo soboto. Prignalo se je mnogo lepe živine, veliko živinorejcev je dobilo nagrado. Vse občine razven sv. Ane so bile zastopane. — Marijina dekliška družba je priredila domačo zabavo v proslavo godu gdč. prednice s petjem, dekla-macijo »Osem. blagrov« in trodejansko igro »Ljubezen Marijinega otroka«. g Živinorejska zveza za kamniški politični okraj hoče tudi kolikor mogoče pospeševali ovčjerejo. V to svrho je vzela v najem nalašč planino »Koren«, kamor bo že letos vzela v pašo 80 do 100 ovac. Paš-nina od ovce bo znašala 1 K 50 vin. Zato tem potom prosimo vse tiste, ki želijo dati svoje ovce v to pašo, naj čimpreje iste priglasijo. Goveje živine se sprejme samo še pet glav, kdor namerava priglasiti svojo živino za na križko planino naj to takoj stori. Od goveda je plačati do 2 leti starosti po 11 K, od goveda nad 2 leti starosti pa po 13 K, in je polovico pašnine vplačati takoj pri priglašenju, drugo polovico pa, ko se živina v pašo prižene, prav gotov pa med pašno dobo. Živina na planini se tudi zavaruje proti streli in je pla- čati zavarovalnine po 28 vin. od 100 K zavarovane vsote. Živinorejska zveza je pot na križko planino zaznamovala z modro barvo, vsak naj se drži le s to barvo zaznamovane poti, ko bo gnal svojo živino na planino, sicer je za škodo, ki bi jo njegova živina med polom naredila, sam od' govoren. Trebnjem so bili tudi Orli iz Dobrniča, in sicer 15 po številu. — S pošto imamo pri nas pa smolo. Prejšnja poštarica je bila radi nevestnosti odpuščena iz službe. Sedanja ekspeditorica pa pripada »napredni« stranki, zato pa evo njen napredek! Zjutraj bi morala biti ekspeditorica ob devetih v uradu, a to se ji zdi za tako »noble ■so« prezgodaj, zato vstane šele ob desetih. Ljudje, ki pridejo na pošto, morajo čakati da gospodična izvolijo vstati, ali pa jo na-domestujeta gostilničarka (ki stanuje v isti hiši) ali njena služkinja. Potemtakem imamo tri poštne ekspeditorica, ih sicer slednji dve višji ko prva. — Vreme imamo slabo, vedno dež in mraz. Prejšnji mraz se ni poznal dosti, zadnji, ki je bil o »treh ledenih možeh«, 12., 13. in 14. t. m., se pa precej pozna na sadju in deteljah. d Iz Doberniča. Tukajšnji vinogradi prav lepo kažejo. Trta močno odganja ter ima obilo zaroda. Ako ne bo kake u ime; je" tipati^ ila bo' prav dober vinski pridelek. Seseda jč odvisno tudi od vinogradnikov samih. Treba bi bilo pravočasno škropiti, kakor tudi žvepljati, zlasti ker se je tukaj močno ugnezdila trtna ples,en (Oidium). Ža-libog, da se nekateri tukajšnji gospodarji še vedno ravnajo po onem starem kopitu, in sicer kljub temu, da je mnogo predavanj in poučnih tečajev q i tej stroki., . • d Košica pri Zagorju ob Savi. Ponesrečila se je štiriletna deklica vdove Terezije Pečnik. Trije otroci so živino na pašniku pasli in zakurili; mlajša deklica jc ostala sama pri ognju. Vnela se ji je oblckca in je zgorela, tako da jc deklica v treh urah umrla v hudih j bolečinah. i d Loški potok. Preteklo nedeljo smo imeli dobro obiskan političen shod, na katerem je poročal gospod poslanec j Škulj o delu S. L. S. v deželnem zboru, j — Podobčina Travnik je dobila po posredovanju gospoda poslanca znatno podporo 450 kron v pokritje stroškov za popravo ceste. Značilno je bilo pri tem postopanje travniških liberalcev, ki so bili spioli proti temu, da bi se kaj prosilo, samo da bi potem vpili, da ne daje stranka nikakih podpor. Enako dobi vas Retje za zgradbo kala 40 odstotno državno in 30odstotno deželno podporo; nekateri liberalci so tako na-I predni, da stvari" nasprotujejo iz zna-j nega razloga, češ da ni naš občinski odbor nič naredil. Smo pred volitvami, pa ji 1- jezi, da ne bodo mogli tajiti dejstev, ker jih vsak vidi. — Izgubil je v četrtek na sejmu v Sodražici posestnik iz Travnika 900 K, izkupek za par volov. Travničanje, bodite bolj previdni, kadar nosite denar pod pazduho! Oni, ki je bil izgubil pred 1-1 dnevi 300 kron, jih jc sicer dobil nazaj, a Bog zna, če bo tudi temu sreča tako mila. — Vreme je pri nas mrzlo, deževno in sneženo. V sredo je pobelil sneg vso okolico, v četrtek je bilo 4 stopnje mraza. d Iz Mirne. Dne 13. t. m. je umrla v Gorici pri svoji hčeri gospej Malvini Belovski gospa tukajšnja grajščakinja Amalija Fevic, ki je bila prepeljana na Mirno in tu v ponedeljek, dne 18. t. m., slovesno pokopana. Stara je bila 81 let. S svojim premoženjem je gospodarila tako, da si je z njim kupila nebesa. Bila ;e otrokom mati, bolnikom pomoč, sirotam tolažba, društvom podpora, občini zakladnica, cerkvi steber. Bog ji časno dari z večnimi povrni! d Radeče pri Zidanem mostu. Najmanj narodne zavesti je v radeških sokotcih! Telovadijo pri Nemcu Gmei-nerju in z vsako prireditvijo podprejo njegov žep, ker se vse vrši v njegovi gostilni, dasi je na nasprotni strani naprednejša in lepša slovenska gostilna. Od takega sokolskega duha jc pre-šinjen tudi usnjar Zupančič, napreden mož, ki jemlje v. službo zagrizene nem-čurje, ki sc sramujejo slovenskega jezika. N: še dolgo, kar je pobral nekega Strelca, katerega otroci so na Štajerskem obiskovali šulferajnsko šolo in se tukaj brahili Stopiti v' »bindiše šul«. No, da pa sokoli hišo'samo henarbdni, ampak tudi svobodomiselni, ki rujejo zoper cerkev, so sami priznali, ker je njih delo »odcerkvenenje misli«. Pa se še dobijo starši, da v taka društva puščajo svoje otroke! d Iz škocljanskih hribov. Enoraz-redna šola na Telčah je izpremcnjena v dvorazrcdnico. Materijal za prezidavo cerkve se že pripravlja. — Vina je v naših hramih in zidancah še dosti na prodaj; pri nas bi bila silno potrebna kak«, zadruga, ki bi pomagala prodajati vino. Trta letos silno lepo kaže, Če ne bo zopet kake nesreče. Uolincem je že slana nekaj škode naredila, pri nas je p;t ni bilo. — Komaj se jc pri nas omenilo, da bi bila v hribih potrebna kitka cesta ali vsaj kaka poštena pot, že so začeli nekateri škodljivci proti temu zabavljati: »Tega pa nc — bodo zopet večji davki«. No, le brez skrbi naj bodo,— ceste nikjer ne usiljujejo tistemu, ki jc tako neumen, da sc je brani. ■Sicer pa mislimo, da bi noben pameten človek ne bil proti cesti, razen škoci-janskih liberalcev, ki so Telčanom še celo semenj odjedli, sedaj jim pa tudi ceste ne privoščijo. d Škocijan pri Mokronogu. Durjava ima post. Surovež je hladil jezo nad ženo, tako da ga je morala pustiti. Zdaj nima kdo kuhati. Kadar bo deželo vladal, mu bodo kuhali na deželne stroške. -- 50 kron liberalcem za vsako laž, čc jo kot resnico skažeio, je bilo 81 obljubljenih v Poljanah. Ta ni nikogar po nje. — Župnišče popravljajo po desetih letih. »Izdatki,« pravijo liberalci. Vendar za šole v naši občini izdajo letos osemkrat toliko kot za žnpnišče, ki že deset let ni bilo popravljeno. d Št. Jernej. Zelo poučno predavanje je imel v nedeljo v društveni dvorani gospod Zdolšek, učitelj Grmsko šole. Mnogoštevilnim poslušalcem je pojasnjeval razne trtne bolezni in njih postanek. Navedel je razna sredstva, katera, je treba vporabljati proti tem škodljivcem naših vinogradov. Obrazložil je, kako in kdaj je treba škropiti, kakšne škropilnice so najboljše, kako naj sc napravi galica in naposled še o žvepljanju. d Velike Lipje pri Hinjah. Dne 7. t. m. je umrla tretja žena Jakoba Vidmarja. Zapušča 8 nedoraslih otrok. Največji je star 12 let, najmanjši pa 1 leto. 0 88888888§8888888888888888?>888O3888888888888888S88OO88888 Q Notranjske novice n Iz Bevk pri Vrhniki. Dne 8. maja ob 8. uri zvečer je začelo goreti gospodarsko poslopje Janeza Janša, hišna štev. 10 v Bevkah. Zažgali so otroci, ko so lovili domače zajce. S pomočjo gasilnega društva in po pridnosti naših deklet in žena, ki so skupaj z gasilnim društvom donašale vodo in gasile skozi 4 ure brez prenehanja, smo ogenj tako omejili, ila mu nismo pustili do strehe. — Dne 12. maja so imeli šolski otroci iz Bevk in Blatne Brezovice skupni majniški izlet na Žalostno goro pri Preserju. Ob 8. uri so imeli sveto mašo na Žalostni gori in potem so šli na Borovnico in so si otroci ogledali železniški most. n Hotederšica. Dne 15. t. m. je umrla v 49. letu svoje starosti g. Marija Petkovšek, soproga tukajšnjega gospoda župana, gostilničarja, lesnega trgovca itd. Bila je vsoskozi udana soproga svojemu možu, skrbna mati svojim 10 otrokom, požrtvovalna članica naših katoliških društev. Bila je tudi iskrena čitateljica katoliških časopisov, zlasti pa »Domoljuba«. Spavaj v Bogu! n Iz Knežaka. Na naši šoli sc bo zgodila velika izpromemba. Lansko leto je sklenil naš krajni šolski svet soglasno, naj se premesti iz stvarnih ozi-rov naš nadučitelj gospod Česnik. Deželni šolski svet je ta predlog s o g 1 a s-n o potrdil. G. Cesnik je prestavljen v Cerklje na Dolenjskem. On je bil vodja liberalcev in liberalnih učiteljev. Sedaj, ko je prestavljen, jc postal res samostojen in neodvisen. Naše učiteljstvo se bo oddahnilo, šc bolj pa ljudstvo. Mi pa potrebujemo krščansko mislečega nadučitelja na naši novi šoli. n V Senožečah jc priredil deželni odbor prvo premovanje goveje živine simodolske pasme v petek, dne 8. maja za ves sodili okraj. Prignalo je nekaj posestnikov živino iz Vrem, nekaj več iz Ilrenovic, a večina živine je bihi j2 senožeške župnije. Pri živini se j«> vi-delo, da so Senožečam najboljši živi-norejci. Prignali so člani Živinorejske zadruge nekaj čistokrvnih krav, telic in bikov k premovanju. Sadovi delovanja Živinorejske zadruge so dobili priznanje v obliki premij, katere so vefj. na dobili člani zadruge. Škoda le, da je v našem okraju tako malo čistokrvne simodolske živine! Naši umni živinorejci bi se vse drugače lahko postavili pri premovanju, ako bi se ne imeli boriti s to težkočo. Živinorejska zadruga j v Senožečah je imela v nedeljo dne 10. t. m. svoj redni občni zbor, ki je trajal nad tri ure. Člani so pri zanimivih obravnavah vstrajali vsi do konca. y imenu načelstva je poročal gospod župnik o delovanju odbora, ki j«' bilo v preteklem letu naporno, a uspešno. V preteklem letu je odbor pripomogel zadrugi do pašnika, ki leži na prastari rimski trdnjavi »Baudera« in okolici. K nakupu je prispeval deželni odbor s predplačilom 10.905 K 60 vin. Pašnik je zboljšan in se odda še ta mesec mlada živina na pašnik. Priskrbel je odbor vse bike v okolišu zadruge za polovično ceno; zadruga jc u peljala zbolj-šano prešičorejo. Na prošnjo zadruge se je hitro zatrla s pomočjo deželnega odbora spolna bolezen pri govedi. Pri poročilu gosp. župnika smo se spomnili besedi njegovih ob ustanovitvi živinorejske zadruge, ki je rekel: »Ako hoče.e biti deležni onih 130.000 K, katere ubiti letno dežela od države za po-vzdigo živinoreje, morate ustanoviti zadrugo. Ako ne, bo prepozno vsako tarnanje.« In res; v teku dveh let obstoja zadruge je prišlo v našo župnijo blizu 20.000 K različnih prispevkov za povzdigo živinoreje. Spoznali smo, 'Ia je pot združevanja edino prava, ki postavi kmeta zopet na lastne noge, da ne ti< i v krempljih oderuhov. Pomagaj si sam in potem prosi pomoči! To vemo zdaj ceniti in bomo šli po tej edino rešilni pot' za nas naprej. I.etos je zadruga nabavila okrog 200 ovac, katere se pasejo po jirostorni gmajni v Dolenji vasi. Na občnem zboru je bil živahen razgovor o zavarovalnici goved: proti nezgodam. Bog daj, da bi ta razgovor imel za posledico ustanovitev zavarovalnice! V slogi je moč! Kmet mora biti združen, ako ne, ne pomeni nič! n Zavrac nad Idrijo. Te dni nas J« zapustil g. župnik Jakob Ferjančič, M je pri nas deloval celih 28 let. Preskrboval je obenem tudi zasilno šolo. Leta, katerih je učakal 66, ga niso upog-nila, pač pa težavne službe, na katerih jc opravljal svoje dolžnosti, so ga prisilile v stalni pokoj. Naša fara sicer ni težavna, a ko je treba pomagati na dve strani v hribe pri hudi zimi, tudi najmočnejšega izrabijo. Gospod župnik je oskrboval faro Vrh ali Sv. Tri Kralje. Sneg je ležal nad meter visoko in v «'?' lo ga je moral gaziti v strmi hrib, da je po tri- Jo štiriurni hoji prispel do vr- ha, a po opravljeni božji službi zopet nazaj, da je doma opravil sveto mašo in pridigo. Tešč tako hoditi nekaj let, ugonobi še tako krepko postavo. Nad sedem let je zopet oskrboval župnijo Gore nad Idrijo. Kolikrat je v celo gazil sneg po tri ure daleč in zopet se vračal k domačim, da tudi tem postreže. To je bilo ob nedeljah in praznikih, kaj pa še pota k bolnikom ob delavnikih. Ni čuda, da je v najkrepkejši dobi začel pešati že pred 10 leti. Rad bi se bil odtegni) težkemu poslu, a pomanjkanje duhovnov ga je prisililo, da je še vlekel do skrajne meje. Saj je vedel, da, ako sc odstrani, Zavračani ne dobe namestnika. Sedaj pa, ko se je zagotovilo, da pride drugi duhoven na njegovo mesto, se ni nič pomišljal umakniti se. Verniki se ga bodo v domači župniji kakor tudi v obeh sosednih hvaležno spominjali, saj so bili prepričani, da se je za nje žrtvoval do skrajnosti. Podal se je v Kandijo, da se malo odpočije in utrujene organe malo osveži. Želimo mu. naj bi trdo zasluženi pokoj še užival do skrajne meje človeške starosti. Bog gotovo ne bo pozabil njogo-j voga truda in uspeha. Pj [o (o (c (o (o^o (o (o (f(c (o (o (o (o (o (i> (o (o (o (o (o (o (o (o (o (o (o (o | Iz raznih krajev o (o (o (o (o(o(o?o?o(o(o(o(o?^^ Eveleth Min. Amerika. Kar nas je Slovencev tukaj, smo bili večina vsi zaposleni v železnih rovih, ki pa skozi celo zimo zelo slabo obratujejo. Zadnji čas se je šte--vilo brezposelnih vsaki dan povečalo. Željno smo pričakovali spomladi, misleč, da se razmere zboljšajo. A nasprotno; s 1. majem so odslovili vse samce, ne glede na one, ki imajo družine v svoji domovini, S tem je samo v našem malem mestecu okoli 20OO delavcev prepuščenih grenki usodi. Tako delajo jekleni baroni z delavci po celem železnem okrožju, sploh po celi Ameriki. Kdor je toliko srečen, da ima še košček kruha v zaduhlem rudniku, mora delati kot črna živina, sicer ga pošljejo domov. Ako gre kdo vprašat za delo, ga vprašajo: Ali si oženjen? Ako nisi, geroud (marš)! Ne preostaja nam drugega kot že-nitev, drugače nam amerikanski baroni ne puste živeti. V tem slučaju je dotičnik šele pravi suženj, toliko časa, dokler niso njegove telesne moči izčrpane. Potem ko ni za delo več sposoben, ga pa odslovijo! Čikago, Illinois. Kaj veselega in dobrega vam ne moremo pisati. Leta 1913. je bilo za nas delavce in delavke še izredno dobro, ali letošnje leto pa ni, da bi govorili. Tovarne, ki imajo po navadi 1000 delavcev, jih imajo letos komaj 300 do 400, drugi pa čakajo vsak dan pred tovarno, če bo slučajno kaj več dela v tovarni. Pred nekaterimi tovarnami, ki so imele do 20 tisoč ljudi, pa je dan na dan tako velika množica zbrana, kakor bi čakali na vojsko. Marsikdo bi jo rad popihal domov v teh zoprnih časih, ampak denarja ni. Amerika je daleč in nazaj je tudi daleč in težko. V mestu imamo slovensko cerkev in bvo- jega duhovnika. Ampak imamo jih tukaj veliko lakih, ki se Boga boje, zato se silno skrbno ogibljejo cerkve in žive kot divjaki. Bog jim daj pamet! + Vsa slovenska županstva naj v jubilejnem letu slovenske kmetske veljave, ko je slovenski kmet pred 500 leti še umeščal na Gosposvetskem polju svoje vojvode, manifestirajo s tem, da se vsako slovensko županstvo z rednim letnim doneskom uvrsti med podpornike »Slovenske Straže«. Posnemajte slovenska županstva: Bloke, Begunje pri Lescah, Blagovica, H r e -novico, Št. Jurij pri Grosupljem, Jurjevica pri Ribnici, K o j s k o , Dol. Logatec, Litija, Moste pri Ljubljani, Prečna, Selca, Št. Vid pri Vipavi, ki so letos že darovala. S1 o-venska županstva, pokažite s tem, da se p r i d r u ž i t e »Š 1 0-venski Straži«, da ste prva poklicana b r a nj t i slovensko veljavo! Občinski možje po celi Sloveniji, pridružite se temu klicu. Vaša narodna zavednost bo v čast domovini. Katoliško slov. izobraževalno društvo v Mekinjah priredi na Vnebohod t. j. dne 21. t. m. veliko nurodno igro, »Naša kri«. Igra, nam nudi krasne prizore izza časa cesarja Napoleona. Začetek točno oh pol 4. uri popoldne. „ . Izobraževalno društvo v Št. Janžu na Dolenjskem. V nedeljo, dne 24. maja oh 3.' uri popoldne priredi Dramatični odsek igro »Tri sestre«, s pevskimi točkami. Vspored: Opomin k veselju, Domovini, Gregorčič-Aljaž. Na tujih tleh, s spremljevunjem glasovirja, dvo-spev. Med puvzami glasovirske točke. Telovadni odsek pri Sv. Heleni ob Savi priredi dno 1. junija, na binkoštni ponedeljek izlet v Senožeti s sledečim vsporedom: 1. Oh 1. tiri popoldne .sprejem gostov v Kamilici. 2. Ob pol 2. uri vhod v farno cerkev k litani-jam. 3. Ob 2. uri odhod v Senožeti. 4. Poučni govor, javna telovadba na telovadnem orodju, proste vaje, veselica z godbo in petjem v prostorih g. Val. Jemec v Senožetih. Vabimo vse okoliške telovadne odseke in prit jatel je I Gospodarske vesti. Obrtna zadruga Bled. Dne 7. junija 1911 ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu. Vajenci naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je koleka prosta, najkasneje do 1. junija t. 1. Pristojbina znaša 6 K, oprost-nina pa 5 K. Vajenci nečlani obrtne zadruge na Bledu plačajo 12 K pristojbine. Tečaja za krojače in krojačice. Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi v letošnjem poletju po en tečaj za krojače in krojačice v Ljubljani; pričneta se konec junija in končata v juliju. Natančnejši datum se še objavi. Prijave, koleka proste, naj se naslove na zavodovo pisarno v najkrajšem času; na poznejše prijave se radi prevelike udeležbe ne more več, ozirati. Vinogradniški tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v ponedeljek, dne* 15. junija, in torek, dne 10. junija t. 1. s sledečim sporedom: V ponedeljek, ID. junija, od 2. do 5. ure popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtnl škodljivci. Žvepljanje in škropljenje. — V torek, 10. junija, od 8. do 11. ure dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenkami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Bazkazovanje škropilnic in žveplalnikov. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kan-dija, Kranjsko) do 3. junija t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim vinogradnikom iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 h na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno po dopisnici prosi in se 'mu je izrecno dovolila. Vabimo naše vinogradnike in fanta k obilni udeležbi! čebelarski tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v nedeljo, dne 7., in v ponedeljek, dne S. junija, s sledečim sporedom: V nedeljo, dne 7. junija, od 2. do 4. ure popoldne: Življenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni. Od 4. do 0. ure: Izdelovanje domačega in dzierzo-novanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satniki. — V ponedeljek, dne 8. junija, od 7. do 11. ure dopoldne: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orotjje. Čebelna paša. Pitanje, čebel. Popoldne od 2. do 4. ure: Razni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov. Vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Uporaba medu in voska. — Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v šolskem čebelnjaku. — Oddaljenim in podpore, potrebnim čebelarjem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo potne stroške do Novega mesta in dovoli 1 K 50 h podpore na dan za prehrano. Podporo dobi pa le tisti, ki za njo po dopisnici do 31. maja t. 1. prosi in ki se mu je izrecno dovolila. — Vabimo naše čebelarje in fante k obilni udeležbi!' Nova podružnica »Slovenske Straže«. V Ligojni pri Vrhniki se vrši na praznik, dne 21. maja, slavnost v spomin 5001etnice ustoli-čenja koroških vojvod, s katero bo združen tudj.,. ust^o^j "Hni ,noyfe, podružnice nostni govor. (Govornik iz L.iunljand.J 2. »Na tujih tleh«, poje dvoglasen ženski zbor. 3. »Travniki so že zeleni«,, štiriglasen ženski zbor. 4. Iz Ferjančičevega vernika narodnih pesmi, štiriglasen ženski zbor. 5. Dr. Krek »Tri sestre«, igra v treh dejanjih. t>. Jaka Štoka »Ne kliči vraga«, burka v enem dejanju s petjem. — Začetek ob 3. uri popoldne. Čebelarska podružnica za Selško dolino ima svoj občni zbor na Vnebohod, dne 21. maja ob 4. uri popoldne na Češnjici v gospodarski zadrugi. I ! ' Razglas o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovT ski šoli c. kr. kmetijsko družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. julija 1914. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo v dokaz, da so je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5. nravstveno spričevalo. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih stroških niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo pa mora svoji prošnji poleg navedenih prilog- priložiti še: 0. ubožni list in 7. potrdilo, da je že najmanj dve leti bil za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se d o 15. j u n i j a t 1' pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šola bo trajala do konca decembra 1914. Kdor dobro prestane skušnjo, more po postavi iz 1. 1873. dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkov-ski mojster. Pouk v šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebno učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Učenci naj se zglase en dan pred šolskim pričetkom v podkovslti žoli na Poljanski cesti. Ker jo v slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, ua tudi premalo izurjenih oglednikov živine ln mesa naj bi skrbela županstva, tla dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača ter živinskega in mesovnega oglednika. Frančišek Povše, predsednik c. kr Kmetijske .družbe kranjske. Živinozdravnik Lovro Teplna, ravnatelj podkovske šole. — Skušnje na. podkov-pki šoli se bodo vršile-dne 27; in'80. junija t." K, in sicer 27tega skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, .litega jja 'zu učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine iz mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri ravnateljstvu podkovske šole do 15. junija t. 1. prošnjo zn sprejem k skušnji, ki naj ji prilo-le: 1. učno spričevalo in 2. potrdilo, o naj-manj triletni službi kot kovaški pomočnik. ' Mlekarska zadruga v št. Vidu pri Vipa-VI. Člani mlekarske zadruge v St. Vidu na Vipavskem se opozarjajo, da sc jjo vršil občni zbor 1. j unij a t. 1. ob A. uri popoldhe v dvorani mlekarne t. j. ponedeljek ne nedeljo kakor stoji pomotoma v vabilu v »Narodnem Gospodarju«. LISTNICA UREDNIŠTVA. A. M. Krupa p. Semič: »Obrtni Vest-hik« ima liberalno smer in bo to tudi kmalu pokazal. Priporočati ga ne moremo, k«r je njegov urednik liberalni svetnik trgovske zbornice. : '.•'•'- Slabe strani izseljevanja in boj proti njim. (Die schadlichen Seiten der Aus-vvanderung und deren Bekampfung.) Meseca januarja letošnjega leta je izdal znani publicist Aleksander Fischel malo- brošu-rico, v kateri razpravlja izSe^enišk^vprašanje v Avstriji in gospodarska vprašanja, ki so z izseljevanjem v zvezi. Pisatelj razpravlja statistiko avstrijskih izseljencev, škodljivost izseljevalnih pisarn, pomanjkljivost organiziranega izseljevanja, ameriške konzulate, ki nimajo za važnost izseljevanja nobenega zanimanja. Kot vzroke izseljevanja navaja: pomanjkanje delavskih posredovalnic, zaostalost avstrijske trgo-vine,obrti in kmečkega gospodarstva. Po-sebe govori o premajhni skrbi državnih in gospodarskih organov za izrabo vodnih sil, živinorejo, perutnino, mlekarstvo in premajhno brigo za izvoz kmečkih pridelkov. Pohvalno omenja skrb kranjskega deželnega odbora za povzdigo živinoreje in pašništva. Na vsaki strani knjižice se čuti, da umeva pisatelj veliko važnost kmeta za narodno in državno gospodarstvo. Knjižica bo vsakemu, ki se bavi z gospodarskimi razmerami naše države, prav dobro služila, ker navaja polno gradiva, ki naše gospodarske razmere prav dobro osvet-juje. Knjiga je izšla v založbi: Wien-Weid-hngau 1914, O. Andreas. Stane 1 K 80 vin. Raznoterosti. Katoliška cerkev v Zedin jenih državah. V tej republiki:je 15,015.569 katoličanov izmed 90 milijonov prebivalstva. Blizu 60 milijonov ^iitli ae rio-pri^ Steva nobeni vČri; Katoličani imajo ve-72 liko svojih lastnih verskih šol, ki jih imajo posamne župnije. Teh Sol jo 5000 2 1 in pol milijona otroci. Na šolah poučuje 40.000 šolskih sester. To je velikansko (telo in trud za vzgojo in napredek otrok. Kljub temu pišejo liberalni listi vedno o cerkvi, da je sovražnica napredka in omike. Vsi nasprotniki cerkve na celem svetu nc spravijo toliko dela skupaj za vzgojo mladine, kakor ga kaže cerkev samo v Zedinje-nili državah. Neodkrita zemlja. Veliko je še zemlje na svetu, ki jc še ni prestopila človeška noga. Cela osmina naše zemlje je še nepoznana. Na"severnem in južnem tečaju so velikanske pokrajine, seveda pokrite z ledom in snegom, po katerih ni še hodil človek. Puščava Dhan v Arabiji je petkrat tako velika, kakor površina Angleške, a ni v nji ne enega zelenega lifita, niti kapljice vodo. V Avstraliji je še četrtina zemlje nepoznana. V Južni, Ameriki so v državi Kolumbiji iri Peru velikanske stepe in pragozdi, v katere ni sC stopila človeška noga. Inserati na grobnih spomenikih. V Ameriki priporočajo trgovci sedaj že celo na nagrobnih spomenikih svoje blago. Neki časnikar jc našel na pokopališču v nekem mestu države Oliio na nagrobnem spomeniku sledeči napis: »Pod tem kamnom počiva Ana Ilav-kiii, ki je umrla vsled tuge, ker je izgubila svojo lepoto. To bi se ji ne zgodilo, ako bi se umivala z milom tvrdke f-artes & sin, ki.se/lobi v vseh boljših lekarnah.« Nek drug napis pa se je glasil: »Tukaj počiva Edvard Kraner. Umrl je nenadoma, ker si je nameril na čelo cev Parsimonovega revolverja, ki ga uporabljajo vsi, ki hočejo pred časom zapustiti dolino solz.« s Za kratek čas Čuden dokaz. Tujec v muzeju: »Ali je na-Vada, da se daje razlagalcu kaj napitnine?« — ».Seveda je. — sicer hi ne bilo zapisano: Napitnino dajati vodniku je strogo prepovedano.« Iznenaden. Zatožeriec, ki jc bil oproščen: »Gospod sodnik, državni pravdnik je vendar predlagal tri mesece zapora!« Slab izgovor. Sodnik: »Nikar ne tajite, da ste hoteli pobegniti. Čemu bi bili sicer luknjo v zidu izkopali?« — Kaznjenec: »To sem zato naredil, da hi se celica prezračila!« Posiopačev samogovor: »Po mestih so menda žgolj ienuhi. Kamor prideš, povs od ti delo ponujajo.« Premalo gosposko. Trgovec agentu: »Če se mi ne spravite s poti, vas vun vržem!« — Agent: »Sram vas bodi! Se hlapca nimate!« V Postojnski jami. A.: »Stalagmit — stalaktit — to. dvoje zmeraj zamenjam!« — B.: »To je vendar lahko ločiti. Čc ležiš na trebuhu je tvoj nos stalaktiti; če pa ležiš na hrbtu, je stalagmit.« Ta pa zna. Dijak-visokoSolec tujcu: »Oprostite, gospod, vi ste mojemu rajnemu stricu čisto podobni! Ali hi mi hoteli posoditi dvaiset kron?« V SpU, .Učitelj: »če ii.vaš rajni oče. slišal, Juvko neumnost ste povedali, hi se v grobo obrnil!« " Dijak: »PA moj oče je še živ.« — Učitelj: »No, pa vaš stari oče.« SKRIVALNICA. Kje je Turek in Arabec? Mnenje gosp. dr. H. K r e n er j a, splošne klinike na Dunaju. Gosp. J. Serravallo Trst. Čast mi je odgovoriti na Vaše vprašanje, da sem dosegel najboljše vspehe z Vašim železnatim vinom kina Serravallo, pri slabokrvnosti, anoreži ji in pri posledicah malarije. Dunaj, 6. septembra 1911. Dr. II. K r e m e r. W EMAJLNI LAKI LAKI ZA ZA PODE Zavidamo vse one, ki morejo mirno in sladko spati. Ako je vzrok, da ne morete spati revmatizem, protin, nevralgija, želodčna ali črevesna bol, uporabljajte Fel-lerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elza-fluid«, ki Vas pomiri in upokoji. 12 steklenic pošlje za 5 K franko kakor tudi Fellerjeve rabarbara krogljice 6 škatljic za 4 K franko lekarnar E. V. Feller, Stu-bica Elzatrg št. 16 (Hrvatsko). Modern način življenja s svojimi naglimi prenapetimi senzacijami, poraba moči v uradu, v pisarnah pri pisalni mizi, nas sili, da ukrenemo tako, da niso najvažnejši obrati človeškega organizma moteni ali celo prekinjeni. V tem smislu opozarja znamenit nemški strokovnjak na naravno grenčico »Hunyadi Janos« z besedami: »Vse naše moderno iiivljenje nas sili, da se nikakor ne moremo odreči temu, že od narave čudovito sestavljenemu regulatorju.« 62 Sirolin. V novejšem času je postalo to sredstvo priljubljeno pri zdravnikih in pacientih, ker pomaga pri vsakem kataru. Skoro povsod imajo »Sirolin Roche« pri rokah, kjer se hočejo zavarovati pred nevarnimi boleznimi prehlajenja. PEBECO PASTA čisti usta i zube Velika Tub* K 1.50 mala Tuba KI.- Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 19. maja 1914. Deželni pridelki: 1'Senlca..... Rž ...... Ajda...... leCmen..... Oves...... Proso belo . . Proso rumeno . . Koruza, stara . . Koruza nova ■ Leča..... Grah..... Laneno seme . Grašica..... DomaČa detelja Fižol RibniCan . . Fižol Prepeličar „ Fižol Mandaloii Čebula . . . Krompir . . . Zelje sveže . . . Zelje Kislo brezsoda Repa gorenjska . Repo sveža . . Repa kisla brezsoda Brinje...... Kumno..... Oreh....... Gobe suhe. - . . Suhe hruške . . . Suhe ceSplle. . . ležlc«...... Želod...... Smrekovi storži . Seno...... Slama..... Štetja...... Cena K V 20 IS CO 24 - 20 — 10 — 23 — 10 — IH 50 IU 30 14 — 32 - 106 _ 33 — 34 27 50 2(1 — 4 8 20 1 8 50 21 — 70 — 80 1 .10 - 7 50 t — 3 Živina, meso živa vaga: Goveda pilana . ' I eleta težka . . . Teleta mala . , . PraSICI..... KoStrunl . . . . Kuretnlnaln drugo: Maslo kuhano od K £00 — do . . . Maslo surovo od K 270 - do . . . Slanina sveža(5pehl Slaninn prekajena . Mast svinjska . . Loi....... Jajca 100 komadov ............ Golobi..... Raca...... Gos ...... Kolonljalno blago na debelo: Rit Rnngon od K 26 — do . . . Kava Sanlos od K 26ti — ... . SladkorodKsi -do Petrolej . . . . Cena LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno 13. maja: 74, 13, 26, 84, 11, Gradec 13. maja: 67, 68, 90, 35, 71. Line 16. maja: 80, 79, 77, 3, 25. BIRMA! Botri in botrice! Ako hočete kupiti dobro in po ceni, si Oglejte mojo naj-vočjo zalogo ali pa pišite, da Vam pošljem cenik brezplačno. F. ČUDEN urar, Ljubljana 250 Prešernova ulica l. Verižice, ure, uhani in druge zlatnine. Zanesljivo blago t Nizke cene! Zakaj pač je »Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah ? ? Le zaradi svojih prednosti! krepak okus, , ... ________ zlatorujava barva, nedosežna izdatnost. Tovarniška znamka: K a v i n mlinček. ti em 151/25.618 Izjava. Podpisana Frančiška Eržen, delavka v tobačni tovarni v Ljubljani in stanujoča v Spodnji Šiški, s tem preklicujem vse žaljive govorice, s katerimi sem neutemeljeno žalila gospoda Franca Brenka, mizarskega mojstra in posestnika iz Dravelj št. 10 na časti. — Nadalje se zahvaljujem gosp Francu Brenku, da je odstopil od tozadevne sod. obtožbo. Spodnja ŠiSka, dne 10. maja 1914. 1603 Franja Eržen. Sirolin "Roche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ? Se dob/v vseh lekarnah km- 1. Vsak, ki trpi na trajnem kaslju. lažje je obvaroval se bolezni,nego |0zdraviti. 2. Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev, ki s Siroliriom ozdrave. 3. Vadušljivi,katerim Sirolin rnafno olehča naduho Skrofuzni otroci, pri katerih učinkuje Sirolin i ugodnim vspehom na splošni počutek. Izjava. Vsakega, ki bi govoril in Siril one nesramne aži in obdolžitve, ki jih v današnji Številki cenj. „Domoljuba" preklicuje in obžaluje posestnik Nikolaj Cerar, po domače Boštenek, iz Zaloga pod !Sv. Trojico, bom izročil sodišču. — Vsakega, kdor bi kaj takesra slišal govoriti, pa pros m, naj to takoj naznani, da brezvestnega obrekovalca gotovo tožim. — Če mi pa kdo more gori omenjeno nesramno obdolžitev le količkaj dokazati, dobi takoj pri podpisanem 1000 K nagrade. 1'10 Više vek pri Sv. Trojici pri Moravčah, dne 16. maja 1814. Franc Konjar, posest.in krajni šol. predsednik. Prcklic. Podpisani preklicem in obžalujem s tem vse v adnjem času govorjene žaljive ostudne besede, s katerimi sem dolžil našega krajnega šolskega predsednika gospoda Franceta Konjar-ia. po domače Gmajnama, posestnika v Viševku, zelo nečastnega dejanja ter se mu lepo zahvaljujem, da mi je bla-grodušno odpustil. 1709 Zalog pod Sv. Trojico pri MoravCah, dne Iti. maja 1014. Nikolaj Cerar, po domače Boštenek. posestnik. V- i- - t. 7' Vdova brez cok, četudi brez črnvjt, redna, varčna, poštena in mire. - r'. :■ kttrra bi hotela poročiti vdovca brrz c-:wk, 50 let starega, s 14.000 K denarja, naj piše do 10. junija pod: A. S,.ležeče S t. Vid nad Ljubljano. 1417 vi M si st % I i ■-K Sprejmem t;\koj en-ga ali dva dobra 1687 kovaška pomočnika ANDBEJ PRELOG, kovaški mojster na Vrhniki. Točna postrežba! Vsem kmetovalce*: kos, Pozor! Nizke cene! priporočam svojo veliko zalogo: osla, kolomaza. srpov, Nahajam se v Ljubljani na Pogačarjevem trgu, na- sproti trgovine ,,prt Solncu". — Se priporočam 16S9 MARIJA PEČNIK. »prejme takoj v trajno delo Alojzij Fabian, čevljarski mojster v Črnomlju (Belokrajna). 1036 KRAVAR oženjen, brez otrok, se takoj sprejme pri Iv. Ogrinu na Laverci pri Ljubljani Plača po dogovoru. 17C6 Na prodaj je iz proste roke na lepem solnčnem kraju v bližini Novega mesta, 10 minut oddaljeno od fare Smibel 171o posestvo z zemljiščem, sadnim vrtom, gozdom, podom, kozolcem, obokano kletjo, hlevom in svinjakom. Cena S000 K. Več se izve pri posestnici Tereziji Smuk v RegerM vasi št. 14 pri Rndollovem. Dolenjsko. 52 Priložnostni nakup! pivovarna v ugodni le<*i Koroške se radi I olehnosti lastni- ceno proda. Na leto se Izdela okolu 1500 hI. Lepi, veliki prostori so zelo prikladni tudi za pivovarno na strojni obrat. Edina pravica za točenje pri streliški pivnici. Kkonomija s 30 orali dobre zemlje in velikim prostorom za pridobivanje šote v obratu. Kupna cena 00.000 K. Pojasnila daje samo kupcem: 1713 uprava J&alitaten-Markt", Hamerlinguasse 6 os3i>. Dekla pridna in poštena so sprejme s 1. junijem ur| IVANU OGRINU n, Laverci pri Ljubljani, — Mesečna plača 24 k' Augusta Sattler-ja sinovi Gradec, Landhausgasse tovarna nepremofneaa blaga pregrinjal za vozove Mil ode; n plašče*Id pelerin Stare plahte se na novo impregmrajo. Pregrinjala za lokomobile ln mlatiJnice, delovne vreče. - Za razprodajalcc izjemne cene. SI Is m m _ mm z lepim sadnim vrtom, J zemljiščem in gospo- ■ ^^^ darskim poslopjem, z III več stanovanji, 5 ini- I I ■ nut od tovarn v Grad- . . s ,,_, , m, , , , c. pr, Litiji š,ev 7, se m ekarska zadruga na Vrhniki proda zaradi službenih razmer za ceno 7000 kron. " Poizve se pri gosp. Martinu Pregelju, posestniku v Gradcu pri Litiji, ali Davidu Hauptmanu, Ze- | lena Jama št. 99, Moste pri Ljubljani. 1645 priporoča cenj. gg. trgovcem, gostilničarjem, itd. svojo veliko zalogo 1050 Trezen hlapec ki ima veselje do živine se takoj sprejme. — Ponudbe na naslov: Župnišče, Stranice, pošta Konjice, Štajersko. 1646 Obleče se lahko cela rodbina! Krasni ostanki blaga za obleke, suknje, bluze, srajce itd. Novih lepih vzorcev 1°*° m zini I113 - lepša vrsta zavoj K14 —, najlepša vrsta zavoj K 16 -. Franko po povzetju pošilja: A. Jelinek, I. češka tkalnica v Jimramove (Morava). Zelo toplo priporoCino! Kdor poskusi kugi vnovlt! Emendolskeaa sira izborno kakovosti, polnomastnega. — Hlebi so tižki 50 — 60 kg. Pošilja se tudi v kosili po 5 kg. t ena siru je 1'70 K, pri večjem naročilu znaten popust. Binkoštni Kneza Huerspergal radioaktivnotoplo [ 1289 KS- kopališče! Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. flkra-tov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 lil radioakt. tople vode na dan. velika kopališča, posebne in močvirne kopeli, elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nev-ralgija (ischias), nevrastenija, histerija, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopal, ravnateljstvo. Sezona traja od 1. maja do 1. okt. kolač! Kdor jo pre brisu ne ^-tave lio ta recept izrozut in ga preizkusil t Dodatki: 25 dkg surovega masla, 20 dkg sladkorja, 7 jajec, belino v sneg raztepeno, 50 dkg pšenične moke, 1 zavojček dr. Oetkerjevega pecilnega praška, 10 dkg grozdjiča, 10 dkg rozin. 5 dkg citronata, /ribane luščine pol limone, nekaj soli. ','« do 1 , litra mleka. Naprava: Mešaj surovo maslo, da se peni, dodaj sladkor a, rumenjake od jajec, mleko, soli, moko, katera slednja je pomešana s peciln m praškom, slednjič grozdjiče in rozine, ci-tronat, zribane luščine limone in sneg. Stresi mešanico v obliko, katera je bila preje pomazana z maslom in potresena z mandlji ter daj peči v kaki 1 >/2 uri. Opomba. Testu je dodati toliko mleka da lahko gosto teče od žlice. Kopajte v Katoliški Bok varni! Naročajte ..Slovenca"! „CAS" znanstveni revija, Izhaja tokrat T letu in atane po 9 K na leto. Naročnino prejem npravnlitvo » Liubl|anl. urške srečke!!! 6 žrebanj vsako leto! Glavni dobitki v zlatih frankih: 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000. ttJT* Vsaka srečka mora zadeti. POZOrl Prihodnje žrebanje: 1. jUHija. mesečni obrok 6 kron. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. VALENTIN URBANČIČ, Ljubljana 2