OBIŠČITE razstavo gospodarske dejavnosti v kopru PRIMORSKI DNEVNIK mr 99 R /1X1Z\ Poštnina piacana v goio gy. /./.O UOIO) Spedizione in abbon. post. I. plačana gotovini TRST, sobota 7. oktobra 1950 Cena 15 lij- lfll II Nadaljuje se v skupščini OZDI Kapniva o slilepili glede Hureje zavrnjen predlog za povabilo pred' niliu le ves rečni promet - Policija v pripravljenosti SSaS** - Dvajset i^e stroke Prevoz' St začel„ V< Zahodni Nemčiji 1 vkajoč? ,s!avkatl opolnoči. J*M. Zarari^ fVa,J° Povišanje 3°ma ukinil1 Yke je popol-?^QOv, so IS1. zapornicah pre-JoHarii K^ati V, službi funk-ffjie zakT„m namreč prepove-- lj0b ton?,?* - da. bi stavkali. ijttc ob5Pa stavka zavzela n be stavk Rudariti je treba, v?V sindikat samo 20 tisoe čla-4oo pad P% skoraj S15' de lavi ■ uslužbencev, bo- g^be strV0kne.Uradnikov pre-•Kbelj^nik Zveze javnih u-It?btožii „1.?° Kummernus t«. Politik ’ da skuša uva-t«,f‘banie °kVf navadno mezd-i?l *V Vnra^ ?rega namen je rKdentov a anja mezd. Resnih K Ba 5oP!b'lQd0sedaj. Ven-Kb°do no^ w ajodi zagrozili, Kieija KB stavko, če bo v L&hova.la stavkoka-!?or*iet norSi Je tranzitni L^okonu^Jn^na paraliziran čulsburgu -Kaba-Luebeck. V Iti' da bf 200 rečnih la- zaplule v prekop Ren- . ijeve skrbi HiM 6 lncilJenta Dayton„ Unii ^cansVčs *j A i,lcIieKa tajni- A s kat«. demokracije Gotski o n!Krim se je razgo- ' «fecfrt)U; ki nastal Cneva še K Oayton». i!?1* izrahn- do ta «inci- as pZš vvsi tisti, kt ho s'.h4crU81' ^MpadtajmS^^al z držav-onikQ.?. Mathevvsom. psHHil V1^ita lahko1 nastal t'ega in' tu ^rarii *}astale njegovi KhClliani ip° ranie opozicije. DePGa°Valci izjavljajo, ‘ik^aru z Peri v svojem Pred a?eriškim posla-ki bi vi predočil Vj3ta - 01 2nrarij j---- lavcev nadaljuje in se zdi, da se bo razširila na druga področja. DUNAJ, 6. — Dobro obveščeni krogi poročajo, da bo imela delavska milica na Madžarskem 300.000 mož. To milico naj bi predvsem uporabili za boj proti tujim agentom in njihovim načrtom. Tuji opazovalci v Budimpešti pa pravijo, da bi ta milica pod poveljstvom častnikov madžarskih oboroženih sil občutno povečala madžarsko vojsko. Znano je, da bi po mirovni pogodbi morala imeti Madžarska vojska V5.000 mož. Pravijo pa, da jih 'je v resnici 150.000. Poročajo tudi, da tudi policijska sila znaša 50.000 mož. V imenu ZDA je Warren Austin izjavil, da bo morala komisija uveljaviti priporočila OZN v severnem delu Koreje, kjer niso imeli opazovalci OZN nikoli možnosti ugotoviti političnih teženj prebivalstva, ter takoj začeti obnovo dežele. Austin je dalje izjavil, da ameriška vlada nima namena vsiliti Syngmana Rheeja korejskemu ljudstvu, to tem bolj, ker je bil pri zadnjih volitvah v manjšini. Zaključil je, da mo-ra korejsko ljudstvo odločati, katero vlado želi. Na popoldanski seii je govoril prvi perujski delegat, ki je podprl resolucijo osmih držav. Francoski delegat pa je poudaril, da je možno rešiti korejsko vprašanje samo, če se vzame ta država kot nedeljiva enota. OZN bo lahko rešila to vprašanje, samo če bo Koreji lahko zagotovila mir. Zato je potrebna za določen čas navzočnost oboroženih sil na vsej Koreji, je pripomnil francoski delegat, ki je dodal, da bi morala imetj nova komisija tako oblast, da bo lahko izvedla svojo nalogo na vsem korejskem ozemlju, Ker je bilo vpisanih še veliko število govornikov, se je seja odložila na jutri, ne da bi prišlo do glasovanja. Obveščeni krogi izjavljajo, da se bo prihodnji teden sestal gospodarski in socialni svet, da razpravlja o posledicah gospodarskega in socialnega značaja, ki jih bodo imeli sklepi, ki jih bo skupščina sprejela glede Koreje. V ponedeljek pa se bo y posebnem političnem odboru začela razprava o Libiji. Proučili bodo poročilo komisarja OZN Pelta tgr komisarjev Velike Britanije in Francije. i Z gospodarske razstave v Kopru mm POLK. LENAC SI OGI/EDUJE RAZSTAVO. Najmodernejše francoska H mislalo v Zemunu BEOGRAD, 6. — Danes popoldne je pristalo na zemunskem letališču letalo «SQ 30 P. Bretagneu, izdelek francoske letalske industrije. Letalo je zgrajeno po najsodobnejših in najpopolnejših tehničnih izkušnjah in je najnovejši izdelek francoskega trgovinskega letalstva. Letalo bodo pokazali Jugoslovanskim oblastem in strokovnjakom civilnega letalstva. Jutri pa bo letalo odletelo proti Rimu, Barceloni, Lisboni in Madridu. Z letalom potujejo Po evropskih prestolnicah *enir-ji, predstavniki tovarne, ki je zgradila letalo, ter Pierre L’eveque, načelnik urada za inozemstvo francoske poročevalske službe AFP. Angleško-sovjetska trgovinska pogajanja LONDON, 6. — List «Daily Herald« piše, da se v Moskvi vršijo pogajanja o izvozu sovjetskih žitaric V Anglijo. List piše, da bodo čez dva tedna izdali poročilo o končanih p?-gajan-jih. List omenja, da je lansko leto Sovjetska zveza poslala Angliji milijon ton koruze, ječmena in ovsa. Pjongjang cilj nove ofenzive -Tudi 6. južna divizija prekoračila mejo: Mac Arthurjevo poročilo o izgubah severnih • Dve ameriški ladji potopljeni Laburistični kongres odklonil sodelovanje pri Schumanoi/em načrtu Minister Dalton dejal, da morata jeklarska in premogovna industrija ostati v angleških rokali KOREJSKA FRONTA. (Izvleček iz poročila dopisnika agencije «Ansa»). — Povelje za pohod še ni bilo izdano četam držav članic OZN, vendar je že precej znakov, po katerih lahko sedimo, da bo do tega sklepa prišlo y kratkem času. Ameriško poveljstvo je sprejelo celo vrsto varnostnih ukrepov. Novinarje je zaprosilo, naj ne poročajo o novi razporeditvi čet v bližini 38. vzporednika, ki bodo prešle v napad. ■Smeri ofenzive m težko uganiti. Saj je Pjongjang razen Vonsana edini velik} strateški cilj severno od 38. vzporedni ka. Prav pohod proti Pjongjangu bi strateško odgovarjal napredovanju južnih ob vzhodni obali. V krogih ameriškega glavnega stanu upajo, da bodo Vietminhova ofenziva v Indokini Francoske kolonialne čele se umikajo in skušajo postavili novo obrambno črlo •'s°m .fazgovoru z i>iai «oJ\Vn ’-da se 3e 5,1 Politi)., ,?r2f?ni gospo-Q ‘2« Balijanske vla-S „■ Eejaj , 3? il enem na-fcrt.pri <fii Tarchiani iK? o & »va tudi vi* p- 2J vi Daytona. da ieV\obadva Pre’ h6slJin^ Ji* incident u^to^Stonu p °ključen». V '2java° TPnja' da Kj rn;.-,, asčen-. ’ čeprav ni Ve^n lenje unr.verk;tn° "d-Marshal‘ &«»K‘Barvarn traja že v««r‘a.t)°loža^etiiskih dR-CCaUeprtši3e 2eJ0 na-b). '»vitro do spopa- d#l*vd ti9BH5u° ranjmm delavcev je bS*« ... PoliM:‘b- Iz Turina ka ojačer.ja. ^a. Prefekturi za spo-okra-de- ?o* jjska avka ^l?nski . ““'-KI pol ^Petljskih SAIGON, 6 — Vietminhova vojska jev danes sprožila napad vzdolž 35 milj dolge fronte. Napad je bil izvršen blizu meje z LR Kitajsko. Francoske okupacijske sile pa so se morale umakniti in opustiti dve Postojanki. Glavni štab francoske vojske je javil, da je napad usmerjen na nekatere postojanke med Take in Lang-son. Francoske čete skušajo sedaj postaviti novo obrambno črto ob izlivu Rdeče reke. kjer je najbogatejše poljedelsko področje v Indokini. Predstavnik glavnega štaba je izjavil, da več Vietminhovih bataljonov sodeluje pri tem napadu proti utrdbam med Take in Langson vzdolž četrte kolonialne ceste. Položaj francoskih obmejnih posadk je vsak dan slabši, posebno odkar 'je Vietminhova vojska dosegla trdnjavo Donke, ki je padla 18. septembra. Q drugem francoskem umiku so javili danes zjutra-j. Patrulje Vietminhovih čet so prisilile francoske čele, da so se umaknile z nekega položaja blizu Tajbinha 80 km južno-vzhodno od velikega mesta Hanoja, kjer so riževa polja. Predstavnik glavnega štaba je priznal, da so zadnje dni Viet. minhove čete silno povečale svojo dejavnost in to na področjih, ki so med seboj zelo oddaljena, od severnih meja do močvirja južno od Saigona (n do zahodne meje s Kambodžo. V francoskih vojaških krogih pravijo, da sodeluje v napadu 30.000 Vietminhovih vojakov. Poudarjajo, da Francozi nestrpno čakajo, kdaj jim bo ZDA poslala podporo, katero jim je obljubil Truman, oa WASHINGTON, 6. — Z gotovostjo računajo, da bodo ZDA v kratkem odgovorile na spomenico britanske vlade, s katero je ta zahtevala od ameriške vlgde približno poldrugo milijardo dolarjev za finansiranje svojega oborožitvenega načrta. V obveščenih krogih pa izjavljajo, da se pogajanja ne bodo mogla zaključiti pred prihodnjim zasedanjem namestnikov ministrov atlantskega pak-t8, ki se bo začelo v Londonu 18. t. m. V Washingtonu pa sodijo, da 90 angleške zahteve prevelike v primeri z rezultati, ki jih hočejo Anglež; doseči. V londonskih krogih Izjavljajo tudi, da sp «preuranjene» vesti, da ZDA odklanjajo dobavo Veliki Britaniji ((svobodnih dolarjev« za njeno oborožitev, J. j. dolarjev, ki bi jih Velika Britanija lahko uporabila v kateri koli državi, ne da bi o tem dajala račune. Washingtonski dopisnik lista <(Daily Express» omenja, da je londonska vlada zahtevala od ZDA razen poldruge milijarde dolarjev tudi dobavp surovin in materiala Za izvedbo svojega triletnega oborožitvenega programa, ki določa tri milijarde in 600 milijonov funtov izdatkov. Londonska vlada je v spomenici tudi poudarila, da bi bilo mogoče brez te pomoči izvesti oborožitev samo s povratkom k režimu ((austerity», ki je obstajal v vojnem času. Ioda ameriška vlada je mnenja, da bi morali bit; morebitni dovoljeni krediti povezani z nabavami surovin in strojev. Bolgarsko - grški obmejni spor ATENE, 6. — Na obeh bregovih reke Embros (Marica) je prišlo do streljanja med grškimi in bolgarskimi obmejnimi stražami. Sredi reke leži otok, ki pripada Grčiji. Meja pa teče vzdolž levega rokava reke. Eoročajo, da Bolgari že tri dni gradijo jez čez rokav reke, tako da bi vodo usmerili v desni rokav, ki spada k Grčiji. Grški krogi pravijo, da dčlajo Bolgari to zaradi tega, da bi se polastili otoka. Posledice teh del pa bi bile te, da bi voda poplavila dobršno po- vršino zemljišča, po katerem teče traška železniška proga. To bi pokvarilo vsa osuševalna dela, ki sta jih začeli Grčija in Turčija za ureditev toka reke Marice. Podatki o linsl volitvah HELSINKI, 6. — Objavili so končne rezultate finskih upravnih volitev. Nelevičarske stranke so ohranile večino, s katero so že razpolagale. Dejansko so nabrale 742.882 glasov, levičarske pa 705.556 glasov. Od' levičarskih strank so dobili socialdemokrati 370.985 in komunisti 335.561 glasov. Sedeži so p3 takole razdeljeni; 6734 so dobile nelevičarske stranke, 2702 socialdemokrati in komunisti 2485. Spočetka so prihajala poročila. da so dobile večino levičarske stranke, zadnja poročila pa so pokazala, da so se pri Štetju glasov ušteli; hkrati pa bo prišla poročila z volišč, kjer so desničarske stranke dofciic večino. Tako »majo sedaj nelevičarske stranke 51,26 odst. glasov. levičarske pa 48,74 odst. glasov. Toda dejstvo ostane, da r.aglo opravili svojo nalogo, ker bodo istočasno uporabili vse o-klopne sile in letalstvo. Edina današnja omembe vredna zavezniška dejavnost je bilo letalsko bombardiranje severnokorejskih kolon, ki še vedno prihajajo z mandžurske meje. Iz fotografskih' posnetkov je razvidno, da ne gre za čete, pač pa za orožje in municijo. UNITED PRESS. Šesta juž-nokorejska divizija je danes prekoračila staro mejo in se pridružila dvema južnima divizijama, ki čistita južnovzhod-no področje Severne Koreje, Šesta južna divizija je danes vkorakala v Sišoni 5 km severno od stare meje. Istočasno je tretja južna divizija, ki je po prekoračenju stare meje prejšnjo nedeljo prodrla ob vzhodni obali 160 km proti severu, na, predovala danes če za 40 km in se približala Tongšonu, ne da bi naletela na odpor. Nasprotujoče si vesti govorijo o premikanju severnih čet severno in zahodno od Vonsana, medtem ko naj bi se druge severnokorejske enote pomikale proti jugu, da bi branile Vonsan. Glavni štab generala Mac Arthurja je objavil poročilo, v katerem pravi, da sp sile držav OZN od vsega začetka vojne na Koreji zajele 40.000 vojakov, 14.000 od teh so zajele v zadnjih treh dneh. Računajo, da znašajo izgube severnih od začetka vojne na Koreji 200.000 mož, vštevši ujetnike Jutranje POROČILO GLAVNEGA ŠTABA SEVERNOKOREJSKE VOJSKE pravi, da so ameriške sile spžile napad na področju Ujongfcuja, katerega Pa so Severnokorejci takoj odbili. Poročilo govori nato o ameriškem rušilcu, ki se je no-tapil 2. oktobra ob vzhodinj obali. ker je naletel na mino. 4! oktobra pa se je pred Jangjan-gom potopila neka ameriška prevozna ladija. ■ Večerno poročilo omenja, da so na vseh področjih fronte ogorčeni boji med severnokorejsko vojsko in številčno močnejšim sovražnikom. Severno od Seula na področiu Munsana (Bunšan) je sovražnik, ki je skušal prekoračiti reko Inšjanga n (Rinsinko), hi; odibit na južnem bregu rek« ter utrpel hudc iizgube. Poročilo pravi nato, da je protiletalsko topništvo severne vojfke od 30. septembra pa do 5. oktobra sestrelilo 16 sovražnih letal, Visoke osebnosti So levičarske stranke dosegle velik uspeh, čeprav manjši kakor je kazalo spočetka. Končni . rezultati teh upravnih volitev ^ Z3gr6DSK0fH VSlBSGjfDU bodo znan; šele čez nekaj ted- ZAGREB. — <>. Skupina in-vea Yr ,pa ne borita 'Vi- dustrijcev iz Padove je danes nesli več bistvene spremembe. I obiskala zagrebški velesejem. Med temi je bil tudi predsednik velesejma v Padovi Di Molin. Med obiskovalci je bil tudi predsednik Prezidija jugoslovanske Ljudske skupščine Ivan Ribar. Velesejem si je ogledal tudi kanadski odpravnik poslov. Sinoči je prispel v Zagreb avstrijski minister za zunanjo trgovino dr. Kolb. Skupaj s funkcionarji avstrijskega ministra za zunanje zadeve si bo minister Kolb ogledal velesejem. KAIRO, 6. — Minister za javna dela Osman Moharan paša je sinoči javil tisku, da so se Egipt, Anglija in Abesinija sporazumele glede gradnje jeza na jezeru Tana. Z deli bodo začeli čez 6 mesecev. MARGATE, 6. — Nov udarec je dobilo prizadevanje, da bi Anglija sodelovala Y Schuma-novem načrtu. Danes je namreč na kongresu laburistične stranke minister Hug Dalton izjavil da bo «samo angleški narod in nihče drugi še naprej varoval angleško jeklarsko in premogovno industrijo«. V zvezi z resolucijo izvršilnega odibor^; stranke, ki odobrava stališče laburistične vlade. ker se je izjavila proti udeležbi Anglije (piri odfcoru za rahzorstvo premogovne in jeklarske industrije Zahodne Evrope V dkviru Schumanovega načrta, je Dalton ponovil, da si laburisti predvsem ne želijo, da bi kdo drugi namesto Angležev nadzoroval angleško proizvodnjo premoga, železa in jekla, ((Podržavili smo premogovno industrijo, sedaj pa izvajamo podtržavljenje jeklarske industrije. Ti dve industriji fnorata ostati v rokah angleškega naroda«, jie dejal Dgltgn Obljubil pa je, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, za sodelovanje, «ki je v interesu skupnosti bodisi Angležev ali delavcev in potrošnikov na kontinentu«. Po Daltanovem govoru je kongres soglasno odobril resolucij, ki podjpira vladno politiko glede Schumamovega načrta in Evropske zveze in ki zahteva s strani Anglije izdelavo nekega ((socialističnega programa za evropsko sodelovanje«. Resolucija pravi med drugim, da bi brez skupne posesti in polne zaposlitve združitev evropske težke industrije privedla do omejevalnih monopolov, brezposelnosti ter znižanja življenjske ravni delavcev. S tem glasovanjem se je kongres angleških laburistov končaš. Kljub temu da so prerešetali v enem tednu vsa vprašanja, je vendarle eno ostalo nerešeno, in sicer to. kdai bodo prihodnje volitve. Le Attlee je nekje medlo omenil, da bodo te tedaj, ko bo za to primeren čas. Mnenje dobro obveščenih krogov je, da bp do volitev prišlo po zimskih mesecih ali spomladi prihodnjega leta. SESTANEK MINISTROV držav Marshallovega načrta Izjava francoskega finančnega ministra Petscheja svetovnih trgih. Fetsche je poudarjal važnost, ki 'jo francoska vlada pripisuje rešitvj teh vprašanj v okviru organizacije Marshallovega načrta. Poudaril je potrebo ustanovitve investicijske banke ter dejal, da francoska vlada pričakuje od te organizacije naglo akcijo o vseh gospodarskih in finančnih vprašanjih ter da pristane na zvišanje od 1. februarja 1951 dajje na 75 odst. svobodnega uvoza posameznih držav iz drugih držav Marshallovega načrta. Ce pa bi se konec leta pokazal; uspehi posebno glede surovin nezadostni, si francoska vlada pridržuje možnost preklicati svoj pristop jn če bo položaj zahteval, tudi že ped-vzete ukrepe o liberalizaciji. Izvedenci so se sestali zvečer, da proučijo posamezne predloge glede spomenice Jutrišnja seja po posvečena vprašanju liberalizacije izmenjav ter načrtom integracije evrop. skega gospodarstva, ki so jih predložili Petsche (Francija), Stikker (Nizozemska) m Pella (Italija). Bivši upravnik Marshallovega načrta Hoffman je imel danes poslovilni govor pred osebjem v Parizu, v katerem je poudarjal, da bo moralo imeti v prihodnjih mesecih prednost vprašanje oborožitve. Da pa bo ta rvborožitev učinkovita — je pripomnil Hoffman ~ mora sloneti na trdnih gospodarskih temeljih. PARIZ, 6 — Danes so se sestali v Parizu ministri 18 držav Marshallovega načrta pod predsedstvom nizozemskega zu-nanjega ministra Stikkerja. Ministri so takoj začeli razpravljati o spomenici glavnega tajništva o nujnih gospodarskih vprašanjih. Kakor poroča AFP, predvideva prva točka spomenice borbo proti inflaciji in ohranitev notranje finančne stabilnosti poudarjajoč potrebo, da vsaka država prilagodi svojim finančnim možnostim — upoštevajoč nove vojaške obveznosti — javne izdatke, proizvodnjo poirošnega blaga in investicije. Spomenica izključuje vsak poizkus dvostranskih pogajanj in predlaga 18 državam Marshallovega načrta, naj skupno sodelovanjem ZDA in Kanade rešujejo vprašanja. Iti nastajajo zaradi pomanjkljivosti surovin, zaradi inflacije in zaradi zvišanja cen. Ostale točke so: borba proti pomanjkljivosti surovin s sodelovanjem EDA in Kanade: boljša uporaba delavcev in statistika evropskih virov delovne sile; nadaljevanje politike liberalizacije izmenjav. Francoski finančni minister Petsche je govoril o francoskem stališču. Njegov govor je bil v glavnem posvečen liberalizaciji še 15 odst. evropske trgovine in nevarnosti inflacije ter zvišanju cen surovin na Na Dunaju spet mirno DUNAJ, 6. — Avstrijska vlada je objavila izjavo, v kateri se je zahvalila avstrijskemu ljudstvu in policiji «zaradi njunega pogumnega obnašanja«. Na Dunaju je življenje spet normalno, čeprav jie danes glasnik akcijskega odbora stavkajočih delavcev zagrozil s ponovno akcijo. Minister za notranje zadeve Helmar trdi, da so stavko organizirali koroin-forrnovski agenti in da ni šlo za mezde in cene, pač pa za obstoj avstrijske republike. «Sikusali »O izzvati Ikaos v avstrijskem gospodarskem življenju. Sedgj bo treba sprejeti ukrepe in" dokazati nekaterim ljudem, da je skupna dobrobit pred njihovimi koristmi«, je dejal Helmar. Glasilo sovjetskih sindikatov «Trud» je objavilo članek o stavki avstrijskih delavcev. Clankar Grigorijev piše, da je bil glavni vzrok stavke sklep avstrijske vlade o nesorazmernem povišanju cen in mezd- Ta ukrep je že povečal razliko med nizkimi plačami In draginjo. Clankar poudarja, da skušajo avstrijski voditelji prikazati to stavko kot komunistični udar in s tem opravičiti priprave za krvave ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti proti delavcem. Clankar nato označuje stališče ameriških, francoskih' in angleških okupacijskih oblasti do stavke kot vmešavanje V notranje zadeve Avstrije. BEOGRAD, 6. — Blizu železniškega križišča Novska pri Zagrebu sta trčila brzovlak Beograd - Zagreb in tovorni vlak. Nesreča je zahtevala nekaj ranjenih od teh štiri hudo. Poškodovani sta bili 0be lokomotivi in tudi več železniških vozov Je hijo pokvarjenih. Pred ponovnim proslavljanjem šovinizma na Koroškem Te dni se italijanski listi obširno ukvarjajo z izjavami novega šefa ameriške misije za Marshallov načrt v Rimu, Day-tona, ki je pred kratkim nadomestil Zellerbacha. Na tiskovni konferenci, namenjeni samo za zastopnike tujih listov in agencij je Dayton namreč izjavil, da je Italija v zelo _ kritičnem gospodarskem položaju in da bi moralo 200 milijonov dolarjev, ki jih bo misija do konca tega leta dodelila Italiji, rešiti italijansko gospodarstvo poloma. Pri tem je Dayton dodal, da je za to odgovorna italijanska vlada, ki je dajala več veljave načrtu za obrambo domače valute, kot pa ameriškim priporočilom ki so se zavzemala za investicije domačega in tujega kapitala. «Večkrat smo jih pozivali kolikor smo mogli, da bi jih pripravili do tega, da zmanjša- g' svoje nadzorstvo», je izjavil apton in pripomnil, da je prišlo med italijansko vlado in misijo Marshallovega načrta do sporazuma o programu za investicije v iznosu 1650 milijard II Incident Dayton it stavljal maksimum pred tremi meseci, bi se miral sedaj spo-polniti zaradi potreb oborožitve in ker ima Italija velike možnosti delovne sile in industrijskih naprav, kar bi omogočilo proizvodnjo za potrebe domače obrambe, ne da bi se zmanjšala proizvodnja potrošnik dobrin. Skratka je Dayton zanikal vse prejšnje izjave svojega prednika Zellerbacha ki je prikazoval italijanski gospodarski položaj v rožnatih barvah, ne da bi se brigal za dejstva, da brezposelnost narašča in da italijanske tovarne ustavljajo obratovanje. Z eno besedo je Dapton zahteval odpravo vseh ovir ki se postavljajo izvedbi oboroževalnega programa, ter pozval italijansko vlado, ngi se dokončno uvrsti v vojno politiko ZDA in Zahodne Evrope. - - . ——v Ta iz)ava ameriškega pred- lir v sedanjem finančnem letu. *laonifca za gospodarska vpra-Ta program, ki bi lahko pred-1 Janja v Italiji je povzročil,, « uradnih rimskih krogih veliko zniedo. Italijanska agencija An-sa je objavila poročilo, v katerem protestira proti ameriškim trditvam, da se je povečalo število brezposelnih v Italiji. Dalje pravi poročilo, da rimski politični krogi ne morejo razumeti, čemu sc objavljajo takšni podatki, ko je znano, da je ameriška misija za Marshallov načrt vedno tako tesno sodelovala z vlado pri izdelavi vseh gospodarskih načrtov in programov. Dalje pravi agencija, da so bili podatki o zmanjšanju števila brezposelnih, ki so bili nedavno objavljeni, izdelani skupno in sporazumno z ameriško misijo v Rimu. De Gasperi je takoj sprejel ameriškega poslanika Dunna, da se mu pritoži nad takimi izjavami. Nato Pa je De Gašper; imel nov razgovor z Dnn- nom in navzoč je bil tudi Day- ... - ton. Po tem razgovoru je Day- Itatip je povzročila vi ton objavil izjavo, ki zanikuje, da bi bil podal tako «uradno» izjavo. Dejansko so torej omenjenim izjavam pripisali ezase-ben» značaj, niso p a ' zanikali njihovo bistvo. V poluradnih krogih izjavljajo, da je Dayton med razgovorom z De Gasperijem le potrdil svojo kritiko. Formalno se je zdelo, da je incident zaključen vendar pa ostane dejstvo, da obstaja globoko na-sprotstvo glede gospodarske politike italijanske vlade med italijansko in ameriško vlado. Tudi na včerajšnji seji italijanske vlade so razpravljali o Daytonovi kritiki. Dayton je s svoje strani poslal De Gaspe-riju pismo i> katerem v bistiiu potrAije svojo kritiko. V pismu pravi med drugim: niz razgovorov, ki sem jih imel osebno z vami in z raznimi gospodarskimi ministri vlade, veste, da je bil napredek v prvi fazi' ob zaključuje pismo, «lahko se napravi več in več bo napravljeno. ker nam je veliki program ’obnove, za kateregd smo se skupno zavzeli, dal večje izkušnje in večjo zmožnost za sodelovanje pri programih. 1H so v vzajemno pomoč Za dosego ciljev, po katerih skupno teli mo.n Iz samega poročila, ki je bilo izdano po seji blede, pa se da razumeti, da so Daytonove izjave povzročile nasprotja tudi med posameznimi strankami vladne koalicije, čeprav izjavljajo, da med ministri ni nobenega nasprotja glede tega. Značilno je tudi, da so te dni vztrajno krožile gouorice o ostavki zakladnegg, ministra Pelle. ■ Čeprav se z uradne strani zatrjuje, da je incident zaključen, in čeprav je včeraj predstavnik uprave Marshallovega načrta izjavil, da ni bilo nobene spremembe v politiki EC a do italijanske vlade glede njenega investicijskega programa bodo Daytonove izjave, ki «o le odkrile dolgotrajen spor,\me- nočitvenega programa počasen Ile nedvomno še daljnji odmevi Lahko bi se bilo napravilo več«, v italijanski notranji politiki V zvezi z bližnjo 30, obletnico krivičnega koroškega plebiscita (10, t. m.) je ljubljanska «Lju(Jska pravica« objavila pod gornjim naslovom naslednji članek: Naši narodi so po drugi vojni utrpeli ogromne žrtve, da bi prišlo čimprej do miru v tem delu Evrope. Za zeleno mizo so velike sile po načelu barantanja z malimi narodi proti naši volji odtrgale žive dele naše slovenščin domovine in jih zopet določile u suženjstvo Italiji in Avstriji. Pa ne samo to. Politika interesnih področij in poravnavanja raznih računov so bila doslej tudi največja ovira, da bi države, ki žive v. sosedstvu, same našle pot za rešitev odprtih medsebojnih vprašanj. Mir in pravična rešitev spornih vprašanj sta potrebna naši domovini in sta potrebna sosednim narodom. Kar je v nasprotju z minoljubho politiko, nasprotuje tudi interesom naših in sosednih narodov. Drugačna politika nima nobenih skupnih interesov z narodi, ki zahtevajo svobodo in boljše življenje. Tako je naše gledanje. Prepričani smo, da se z nami strinjajo tudi vsi demokratični ljudje p sosednih državah. Prizadevanje, da bi bilo tako načelo tudi uresničeno, pa zahteva doslednost in izključuje vsak šovinizem in razglašanje zgodovinskih krivic za prajrico. Ali zgodovina v zadnjih letih še ni dala dovolj pouka, kam pelje netenje šovinizma2 V sosednji Avstriji so na delu sile, ki se pripravljajo, da bi znova zalučale kamen v. prizadevanja za izboljšanje sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Ta kamen je namenjen koroškim Slovencem, hkrati pa zadeva tudi nas. Bliža se 10. oktober, letos tridesetletnica plebiscitne komedije, ki naj bi takrat pred svetom opravičila nadaljnje nasilje nad delom našega slovenskega naroda. Ta sramotni plebiscit, organiziran v senci stoletnega suženjstva Slovencev tujemu gospodarju in pod najtežjimi okolnostmi fa koroške Slovence, ter izveden tako, da so bile želje njegovih organizatorjev že vnaprej zagotovljene, naj bi dal legitimacijo za to, kar se je dogajalo pozneje. Naj omenimo, kakšni so bili cilji koroškega «obrambnega boja za nedeljivo Koroško«. Nacist Steinacher, danes ekspert za manjšinsko politiko «Avstrijske ljudske stranke», je v svoji knjigi uZmaga v nemški način svojčas napisal: «Ker so zavezniki, predvsem Francozi, prežali na vsenemške spletke', nismo mogli klicati: .Nemčija’, .Avstrija' pa nismo hoteli reči, ker je postal naš bojni klic pač .Koroška’.» Steinacher je bil nato vodja rajhouske nacistične organizacije v inozemstvu, uHei-matbunds pa, kateremu je Steinacher za vodjo ustoličil Maier-Kaibitscha. v dobi nacizma žarišče fizičnega obračunavanja c koroškimi Slovenci in tudi s Slovenci v eOberkrainm in miesstaluK Taka je bila pot šovinizma. Desetooktobrske proslave pa so bi[e manifestacije tega šovinizma. V prvi avstrijski repuoliki so se zbirali na «!L%t*la?ah ljudie 2 belimi nogavicam, v dobi nacizma pa so stopnjevali proslavljanje desetega oktobra tako daleč, da je bil ta dan običajno določen za nagraditev nacističnih ekultur-njkovrr, da je bil ta dan generalni apel nacističnih vodite- išlv na Koroikem in da je leta "■g.prišel, na ta dan sam nacistični ideolog Alfred Rosen-berg na Koroško. Torej je vsebina slavljenja desetega oktobra dovolj jasna. Ni si mogoče misliti, da odgovorni ljudje ne bi vedeli za Zgodovino teh proslav. Se to bi bilo morda potrebno omeniti, da je bil 10. oktobra 1942 v. okviru proslav ustanovljen J tudi «Institut Za raziskovanje koroške deželen, ki si je postavil za nalogo, da bo «...agitacijskim lažem nekdanje hujskaške centrale v Ljubljani postavil •nasproti moč znanstveno ugotovljene resnice.» Vfutteji in drugi so nato «znanstveno« dokazovali potrebo krvavega nasilja nad koroškimi in ostalimi Slovenci. Zakaj torej danes nadaljevati tradicijo slavljenja desetega oktobra? To se bo upravičeno vprašal tudi sleherni avstrijski demokrat. Mi smo 'naše mnenje že dovoljkrat jasno povedali. Ali ne bi bilo bolj pametno na ta da« se globoko zamisliti nad težkim položajem koroških Slovencev? Kljub junaškemu boju ^slovenskega Ijuditva na Koroškem, še danes ni v Celovcu slovenske gimnazije, kje šele Učiteljišče Niti : imajo slovenski kmečki sinovi ene svoje kmetijske šole. Nasprotno, taisti Steinacher, ki je poosebljen primer poti šovinizma, vodi danes kampanjo proti dvojezičnemu šolstvu. Najbrž tudi danes ne uporablja dostikrat besede ((Avstrija«, on in njegovi namreč neprestano aSuedkaemtem je nekdaj bila tudi ožnačba za Gorenjsko. Sicer pa novorl Steinacher tudi o «Bruec-kenkopfu. To^a ne are samo ža osebo nacista Steinacherja, gre za duha, ki veje še vedno na Km-oškem in ki ga Steina. cher in njegova kompanijj rc. prezentirajo. Tudi Maler-Kai-bitsch je danes že svoboden in gestapovec Messlner se sPreha. ja po Koroškem. To so dejstva, mimo katerih ni mogoče iti. Tudi ni mogoče mimo tega. da vlada vaKoroikem 'nko vzdušje, da sleherni, ki se pokaže za zavednega Sloven-a, trepeta za svoj zaslužek. Številni bivši izseljenci tudi še danes niso dobili vrnjenega svojega premoženja itd. Odrediti koroškim Slovencem fiste pravice, k’ jim gredo bi bilo pač bolj pametno kakor slaviti tako sramotno tradicijo. Dejstva govore jasno besede, kakšna je pot Pravičnosti in prizadevanja ža boljše sožitje dveh narodov na Koroškem ln sodelovanje dveh sosednih držav Zapiranje oči pred temi dejstvi in napihovanje šovinističnih strasti pa je le pot razdora ln obujanje žalostne preteklosti. Prepričani smo a tako mislijo vsi demokratični Avstrijci. Potrebno bi bilr, le, da bi bila šovinistična politika končno že enkrat odpravljena. Dolžnost vseh. ki mislijo tako, pa bi bila, da to tudi uresničijo. isla m NOVI DELHI, t. - Afgani-stenska poslanik v Novem Del-“UjJ. je odločno zanikal novice Karačija, da so afganistanske čete vdrle 30. septembra na pakistansko ozemlje, kakor je včeraj javila pakistanska vla-da ki je pripomnila, da sta pakistanska vojska in letalstvo oobiJa te čete. Gre za obmejno področje Ruštunistan, ki je bilo za časa britanskega dominija skrajni obmejni pas indijskega ozemlja ob afganistanski meji. To področje šteje okoli 4 mili->one muslimanov. P0 britanski izpraznitvi nadzoruje to ozemlje Pakistan. toda tamkajšnje prebivalstvo zahteva svojo neodvisno državo. Poslanik je izjavil da je Afganistan pripravljen sprejeti mednarodno komisijo, ki naj ugotovi akcijo Pakistana proti Puštunistanu. Pakistanski minister za o-brambo je danes javil, da so bile afganistanske čete potls-njene zopet čez mejo Ameriški uradn; krogi na izjavljajo, da gre le za manjše krajevne incidente in da so vse novice s tem v zvezi pretirane. Pakistanski vladni predsednik Pa je danes v parlamentu govor;] tudi o Kašmirju in po-T lPora Varnostni svet prisiliti Indijo na izvedbo mednarodnega sporazuma o Kašmirju, Z Grete Svojevrstno vpisovanje v slov. otroški vrtec Kot je znano, so šolske obla. »ti Že lani preselile slovenski otroški vrtec iz Rojana na G reto, kar je imelo za posledico, da je precej otrok, ki stanujejo v višjih predelih (Piščanci, Ferlugi itd.) izostalo zaradi oddaljenosti vrtca. Slovenski starši so takrat proti temu krivičnemu ukrepu odločno protestirali ter za. htevali, da, se otroški vrtec pov/ne zopet v Rojan; seveda so ostali vsi njihovi protesti in upravičene zahteve brez vsakršnega odgovora. Odgovorne oblasti morda ni»o smatrale zahtev slovenskih staršev za dovolj eutemeljenen? Res je, da je ostala vsa stvar neizpre. men jena. Pričakovali smo, da bodo odgovorni krogi poskrbeli vsaj za naše otroke na Greti. Toda ne! Otroci, ki obiskujejo slovenski vrtec na Greti so v vsem in poosod zapostavljeni. Medtem ko je italijanskim otrokom na razpolago ves prednji del vrta pred poslopjem, kjer je otroški vrtec, se morajo slovenski otroci, kot kakšni pritepenci, stiskati v skromnem kotu. Takšno postopanje s sloven. sk’mi otroki smatrajo odgovorni krogi za pošteno in Pravilno ter si upajo lastiti celo zasluge za svoje nepristransko dedovanje V korist bodisi ene ali druge šole na našem ozemlju! Lepšega primera «nepristr:mo-sti» bi si pač ne mogli zamisliti... In še en primer e.delovanjau šovinističnih krogov (ob podpori odgovornih oblasti) v €korist» slovenskega otroškega vrtca. Ko se je pričelo letos vpisovanje v otrdški vrtec, 'je bilo, čisto «sluiajnc» seveda, vse tako urejeno, da bi nevedni starši nehote in nevede vpi. sali svoje otroke v italijanski vrtec. Njkjer ni bilo nikakega napisa, ki bi označeval, kje je slovenski in kje je italijanski otroški vrtec. V pritličju so vpisovali v italijanski, v drugem nadstropju pa v slovenski otroški vrtec. Kdor je bil prvič v tem poslopju in ni bil že prej poučen, je vprašal seveda v pritličju, kje se vpisuje v vrtec. Vzgledni «ciceroni» so ga seveda takoj sPeljali na svoje limanice, posledica česar je bila, da je bil slovenski otrok vpisan v italljhhški otroški vrtec. Marsikateri staW,' ki so kasneje izvedeli, da so Po svoji nevednosti (in podlosti drugih) vpisali svoje otroke v italijanski vrtec, so skušali to svojo napako popraviti s tem, da so izbrisali otroke iz seznama za italijanski otroški vrtec; žal, pa je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki se iz malomar. ngsti ali pa bojazni, da se komu ne zamerijo, niso potrudili da bi to vprašanje rešili t:r so ostali njih otroci na seznamu otrok za italijanski otroški vrtec. Ponovno vprašujejo odgovor, ne šolske oblasti: kdaj se bo nehal lov na slovenske otroke, ki ne dela časti nikomur, najmanj Pa takim, ki smatrajo svoje postopanje do slove,:ske šole za «nepristransko» in «pravično». S PRVE JESENSKE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ŠTETA Okrog 3G0 noiili stanovanj Itotln zgradili S kreditom 500 milijonov bo stanovanjska kriza sicer omiljena, a še daleč ne rešena Kominformisti poskušajo odrekati pravilnost glasovanja o proračunu - Kaj bo z 10 odstotnim poviškom za občinske uslužbence ? - Občinska svetnica Delise šla v samostan Po poletnih počitnicah so se Včeraj zopet zbrali občinski svetniki na sejo, da rešijo razna tekoča vprašanja, ki so 5e v tem času nagomilila. Pred sejo je bila kratka slovesnost, ko so ng magistrat-nem stopnišču odkrili spominsko ploščo občinskemu svetniku Odoriku Visintini-ju. Napis na plošči pravi, da je umrl 14. junija 1922 (tzaradi ran». To je vsekakor zelo obzirno povedano — toda čemu ta obzir. Mar še danes ne sme več povedati, da so mu te rane zadal i fašisti? Mar bi bili s tem žaljeni celo ljudje na magistratu ali Pa v občinskem svetu? In kakor spominska plošča ne pove dovolj, tako smo tudi v govoru župana ob odkritju plošče opazili zelo značilno pomanjkljivost. Ne bi prigovarjali njegovim besedam, ko je govoril o idealu svobode, za katerega je žrtvovalo življenje toliko ljudi že v tistih časih in še pozneje in ko je dejal, da danes vse te mučence slavimo ne glede na naše in njihovo naziranje. Pri tem je imenoval Gramscija. Mateottija. Amen-dolo. Tedaj smo pričakovali, da se bo spomnil, da so tudi tržaški Slovenci dali žrtve za svobodo. Mislili smo, da bo vsaj ob tej priliki omenil tiste tržaške Slovence, ki jih je fašizem zločinsko uničil, ker so se borili za svobodo. Ali se gospod župan sramuje imenovati Bidovca in tovariše, Pinka Tcmažiča, in druge? Včasih ena beseda izpriča mnogo več iskrenosti kot sto drugih. Pri slovesnosti je govoril še obč-svetnik Juraga, ki je bil tovariš Visintinija in obč. odbornik Bonetti P imenu socialistov. Včerajšnje seje sq se občinski svetniki in odborniki udeležili skoraj vsi. Po čitanju dolgega zapisnika prejšnje seje se je oglasil komin-formist Ferlan, ki je zahteval popravek zapisnika, kjer govori o glasovanju. Zatrjeval je, da je netočno, ko je y zapisniku rečeno, da se je neko število občinskih svetnikov vzdržalo glasovanja. Kominformisti se namreč glasovanja niso vzdržali, temveč so pred glasovanjem vstali, da odidejo. Ker je bil njihov namen oditi, je treba smatrati, da so takrat bili ne-navzoči, četudi se še niso od- stranili iz sejne dvorane; v njih je bil namreč namen, biti odsoten. Torej sg izid glasovanja ne more glasiti: od 42 prisotnih glasuje 28 za, 2 proti in 12 se glasovanja vzdrži. Teh dvanajst namreč ni bilo prisotnih in je potemtakem bilo v dvorani samo 30 občinskih svetnikov, ki so glasovali. Število 30 pa za glasovanje ni zadostno in je torej glasovanje neveljavno; in občinski svet naj ga razveljavi. Po kratki diskusiji, ki bi »e skoraj razvila v pravniško dlakocepstvo, je dal župan zapisnik na glasovanje. Zapisnik je bil sprejet z večino. Komin-formistom preostane samo, da se pritožijo na upravni odbor zaradi nepravilne izvedbe glasovanja. Toda tega verjetno ne bodo storili, kajti doseči tako ne bi mogli ničesar. Drugič bi namreč «vladna» večina že pazila, da bi pri glasovanju bilo legalno število. Zupan Bartoli je potem prebral pismo bivše občinske svetnice demokristjanke Li-bere Delise in pa pismo, s katerim ii je odgovoril. Delise je namreč sporočila, da podaja Brezposelni delavci čakajo kdaj bodo odgovorne oblasti dokončno «proučile» vprašanje majhnih ladjedelnic Kriza, ki jo preživljajo manjše ladjedelnice na našem ozemlju, še vedno ni rešena. Sicer so odgovorni krogi našli za neka-, tere ladjedelnice začasno rešitev, ki pa ne more v nobenem pogledu pomiriti prizadetega delavstva, kateremu kljub vsemu grozi dnevno odpust z dela. Ze večkrat smo poudarili, da bo vprašanje majhnih ladjedelnic rešeno le tedaj, ko bo dokončno rešeno vprašanje novih 15. okto&en, 1950 iPimhbki dan i/tadmi,. Plui mai ‘ * naročil, ki bi jim zagotovila nemoteno obratovanje. Dokler ne bodo odgovorne oblasti rešile tega vprašanja, je popolnoma nesmiselno govoriti o izboljšanju položaja, ali celo o prenehanju krize za majhne ladjedelnice. Odgovorni krogi so na primer «rešili» vprašanje nekaterih ladjedelnic na ta način, da so jim poskrbeli delo pri demo-liranju raznih potopljenih la- dij itd. Saj je tudi to delo, bo pristavil morda kdo izmed naših čitateljev. Da, tudi to je delo — toda delavci naših ladjedelnic so vedno le gradili ladje — za demoliranje starih ladij imamo na našem ozemlju še druge tvrdke in podjetja, ki prav tako občutijo sedaj pomanjkanje dela. Tako «reševar.'je» celotnega problema je odgodilo za nekaj mesecev polom v raznih manjših ladjedelnicah našega ozemlja. Tako so sedaj zaposleni delavci ladjedelnice Felszegy in ladjedelnice Sv. Roka. Kljub temu «izboljšanju» nista mogli obe ladjedelnici sprejeti ponovno na delo vseh pred meseci odpuščenih delavcev, ki ostanejo še nadalje brez posla. Bolj kritičen je položaj za ladjedelnico Cantiere Giuliano in za Tržaški arzenal, kjer 50 morali voditelji skrčiti delovni umik na 24 ur tedensko. Ce se položaj v prihodnjih dneh ne bo izboljšal, bosta prav gotovo obe ladjedelnici prisiljeni odpustiti z dela nekaj svojih uslužbencev. Odgovorne oblasti so že večkrat izjavile, da proučujejo vprašanje majhnih ladjedelnic ter da bodo storile vse, da zagotove tem nemoteno obratovanje. Prizadeti delavci se zato upravičeno vprašujejo: kdaj bo prenehalo to proučevanje ter bo dokončno rešeno vprašanje, od katerega je odvisno izboljša- nje delovnih in življenjskih po. gojev vseh delavcev, zaposlenih v majhnih ladjedelnicah? Is Škofij n ih v Komemoracija padlih v NOB iz Škofij, I. bo v nedeljo 8. oktobra 1950 ob 10. uri združena s sprevodom, ki bo šel izpred cerkve čez blok v cono B na pokopališče v Škofijah II. Sodelovali bosta godba in pevski zbcr iz Škofij I. Vabimo Vse prebivalstvo. IZ PREDAVANJ OB RAZSTAVI SLOVENSKE KNJIGE Nenehna borba za slovensko šolo od Trubarjevega abecednika do danes Zgodovina se ponavlja ..; Ka-ir pred 400 leti, se še danes >rimo za slovensko šolo; ta >rba se vrši za vsak posame-n razred, za vsakega posa-eznega učitelja ter celo za roške vrtce, je izjavil, tov. rago Pahop v svojem sinoč-em predavanju v Skednju. Osr.ovna misel predavanja v. Pahorja pa ni bilo samo irašanje borbe za slovenske le temveč razvoj slovenskega lstva od Trubarja do danes. Najprej nam je v lepem, krm iloškem redu podal zgodovino ivenskega šolstva v svobodni imovini; čeprav Slovenci v -ubarjevem času še r.ismo leli svojih Sol, je tov. Pahor idčrtal Trubarjev abecednik >t prvo šolsko knjigo. Omenil različne dobe v zgodovini naga naroda, zlasti Napoleono->, ko smo imeli prvič sloven-e šole s slovenskim učnim jekom. Doslej*e bil učni jezik imški. Sele prof. Blaž Ku-erdej je prvi postavil zahtevo > slovenskih šolah s slovenim učnim jezikom. Omenil je di tesne socialne razmere v iterih so od nekdaj živeli slo-:nski študenti. Sele v novi Ju->slaviji so Voolj srečni, ko naj-ar:j vsak drugi študent uživa fiksno podporo, da lahko kri-stroške za hrano in stano-anje ter mu ostane še nekaj robižg za majhne, posebne iz-atke. V Jugoslaviji je odprta it vsakomur, od otroškega vrt-i do univerze, medtem ko ima- 10 tu, na Tržaškem ozemlju, tko imenovane «aviamente» 11 meščanske šole, ki so neka-e slepe ulice, ker ni poti na-rej, vsaj za enkrat ne. Manj-*jo nam namreč dvorazredna rgovska šola ter kmetijska šo->, Tov. Drago Pahor se je do- taknil šolskih razmer med po-rabskimi, beneškimi, koroškimi in goriškimi Slovenci. Podrobnosti in statistične podatke bomo objavili pozneje. Predavatelj se je predvsem ustavil na problemu «utrakvističnih» (dvo jezičnih) šol na Koroškem. Prikazal nam je POMANJKLJIVOST takih šol, govoreč iz lastnega doživetja na svojih potovanjih. Kar se tiče slovenskega šolstva na Tržaškem ozemlju -je poslušalcem nazorno prikazal razvoj šole pričenši od prve slov šole na Opčinah (Farna šola) iz 1. 1798 pa do današnjega dne. , Poudaril je, da se motijo vsi tisti, ki mislijo, da je slov. šola I. 1945 na novo ustanovljena. Dejstvo, da imamo svoje šole, je pripisati OBNOVI, ki se je izvršila že med narodno- osvobodilno borbo, Tov. Drago Pahor nam je povedal, da smo imeli partizanske šole na zasedenem in kontroliranem ozemlju že l 1943, oktobra meseca. Naštel nam je glavne nasprotnike slov. šole kakor; italijanski šovinizem, napačno tolmačenje internacionalizma s strani kominformistov, napake v vodstvu in gospodarsko krtz0 v Trstu. Borba za slovensko šolo pa se bo vkljub vsem zaprekam vodila NEPRENEHOMA, ne samo v začetku šolskega leta. ((Slovenci bomo imeli toliko šol, kolikor jih potrebujemo«, nam je obljubil tov. Drago Pahor. x Občinstvo je predavatelja burno pozdravilo in hvaležno sprejelo čestitke za razstavo slov. knjige. Na pionirski jan se pripravljamo! Zelo hitro se je razširila vest, da pripravljamo pionirjem pionirski dan. Vsi se navdušujejo, ko jim pripovedujemo, kako se bomo zabavali. Malim žare oči od veselja, ko jim razlagamo, kaj bodo videli in slišali. Ni pionirskem zboru y Plavjah so pionirji navdušeno sprejeli povabilo za sodelovanje. Pokazali nam bodo, kaj znajo. Obvezali so se, da bodo mobilizirali vse v vasi, da bodo šli 15. oktobra v Trst, ko bn pionirski dan. Prav tako so pridne pionirke s Proseka in Kontovela sprejele na svojem sestanku nalogo, da bodo stregle gostom, ki bodo obiskali njihov dan veselja ih zabave. Nekaj pogumnih pionirjev pa se je javilo, da bodo tekmovali v šaljivih tekmah. Na sestanku žena v Dolini jn Ricmanjih so žene z zanimanjem sledile pripovedovanju o pionirski organizaciji in njenem pomenu. Navdušene so bile nad pripiovedl-ivanjiem o pionirskem dnevu, vse so zadovoljno posegale v razgovor in izjavljale, da pridejo pogledat in da pripeljejo male s seboj. Povabile bodo vse so ede, naj gredo z njimi. Tako se bodo odzvali še v ostalih krajih, saj vsi žele svojim otrokom lepe in vesele dni. Turške razmere v Šolski uoiavi Kot smo izvedeli, so se baje «izgubile», oziroma niso «prispele» do odločujočih čini-teljev nekatere prošnje, ki :o jih vložili prizadeti slovenski starši v zvezi z reševanjem problemov slovenske šole na našem ozemlju. I Tako so se na primer «izgu-bile» prošnja za otvoritev nižje strokovne šole na Škofijah, prošnje za otvoritev slovenskega otroškega vrtca v Ul. Dona-doni, v Ul. sv. Frančiška in v Zgornji Kolonji, ter prošnje za otvoritev slovenski osnovne šele z Zgornji Kolonji in slovenskega otroškega vrtca na Proseku. To se pravi, da so se «izgu-bile» vse prošnje, v katerih so navedeni problemi, katerih re. šitev. slovenski starši že toliko časa zaman pričakujejo. Slovenski starši se z ogorčenjem vprašujejo: kakšne turške razmere vladajo v šolski upravi, kjer se lahk0 «izgubin kar cela vrsta prošenj, ki so povezane s vprašanji tako velike važnosti za obstoj slovenskega šolstva na našem ozemlju? Ali niso' morda prav te «izgube» v neposredni zvezi z diskriminacijsko politik0 proti slovenski šoli, ki jo izvajajo s tako vztrajnostjo odgovorni či-nitelji? Cas bi že bil, da bi se z vsemi temi metodami prenehalo ter da bi ne glede na »izgube» prošenj, priznali slovenskim šolam enako pravico, kakor jo uživajo italijanske. Slo. venski starši zato z vso odločnostjo zahtevajo rešitev vseh problemov, ki »o bili navedeni v «izgubljenih» prošnjah in ki so odgovornim krogom Zelo dobro znani. Kaj pa drugi? V tem tednu imajo povsr-jeniki Dijaške Matice res veliko delo. Mnoge nabiralne pole beležijo že prav lepr vsote. Med njimi moramo posebno omeniti pole, ki so označene s številkami: 212-215. 216-218, 298-302, 174-175, 147-150, 151-154, 176-179. 139-142, 309-310, 101-121, 342-348, 401-412. Člani Dijaške Matice hitijo, da poravnajo zaostalo članarino, mnogi pa. se vpisujejo kot redni, podporni in ustanovni člani. Ustan.vna člana sta postala v zadnjem času tovariša F. C. in V. F. Tudi dijaki tekmujejo v nabiranju prostovoljnih prispevkov. Med njimi so se do sedaj najbolj izkazali Jožko Baša iz Trsta, ki je nabral čez 11.000 lir ter Silvan Križmančič in Vilma Grgič iz Bazovice, ki sta nabrala 7350 lir. Zgled je vreden posnemanja. ostavko na svoj položaj, ker se je odločila, da vstopi y samostan. Smešno je, da je prišlo do glasovanja o njeni demisiji in to celo na zahtevo opozicije. Ko je na koncu seje župan razglasil izid tega velevažnega glasovanja, je seveda bila ostavka sprejeta s 27 glasovi (od 50), 16 jih je glasovalo proti (pa kaj jim je toliko do ene de-mokristjanske občinske svetnice?), 6 se jih jg vzdržalo glasovanja. Občinski odborniki Sciolis, Cumbat, Franzil, Bonetti in Dulci so napovedali za prihodnjo sejo razne odloke. Cumbat pa je imel ie posebej dolgo poročilo v zvezi s sklepom občinskega sveta, da se mestnim uslužbencem povečajo prejemki za 10 odstotkov. Tega sklepa pa ZVU ni odobrila in tako občinski uslužbenci poviška niso dosegli. V zvezi s tem je bilo potem še več razgovorov in prav te dni je imel Cumbat več sestankov s sindikalnimi predstavniki. V glavnem sta se o Cumbatovem poročilu povoljno izrazila ko-minformista Brocchi in še Radieh. Več občinskih svetnikov se je potem dotaknilo raznih problemov, za katere so občinski odborniki obljubili izčrpen odgovor za prihodnjo sejo. Zupan Bartoli je spet omenil enih 500 milijonov, o katerih je že govoril na zakuski ob priliki pokritja nove hiše Delavskih zadrug. ZVU je namreč pristala na 300 milijonski kredit za; zidanje ljudskih stanovanj, nadalje je odobrila kredit 100 milijonov za zadružna stanovanja in 100 milijonov za stanovanja, ki se grade po privatni iniciativi. Tako se bo število stanovanj povečalo za okrog 360 stanovanj. Omenil pa je še, da je nujno treba še 60 milijonov za najbolj kričeče primere potrebe in ne-odložljivosti. Dr. Giampiccoli je protestiral, da župan pozdravlja na raznih kongresih i.p'. v imenu občinskega sveta, češ naj on le pozdravlja, toda naj pove: v imenu te in te. stranke ali Večine, ne pa vsega občinskega sveta. Občinski odbornik Sciolis bo na prihodnji seji dal odgovor na Agnelettovo interpelacijo za 4 slovenske otroške vrtce in sicer na Kolonji. v Ul. sv. Frančiška, v Rocolu in na Proseku in pa za osnovno šolo na Kolonji. Za tein je Radich na dolgo kritiziral odlok ZVU o povišanju najemnin in pa način, kako ZVU izdaja odloke, ne da bi se niti najmanj posvetovala s predstavniki zainteresiranih organizacij. Po odmoru je občinski svet uporabil celo uro za obravnavo vprašanja kioska ob avtobusnem postajališču na Barie-ri, ki ga namerava občina končno oddatj v najem najvišjemu ponudniku, t. j. Gu-glielmu peketi za 860.000 lir letne najemnine. Prostor bo najemnik uporabil za bar in prodajo tobaka. Naslednja seja bo y torek ob 17. SLAVA PADLIM BORCEM! Tov. Ivan Rupel Tov. Rupel je bil doma s Proseka pri Trstu, kjer se je rodit 24. februarja 1924. Po poklicu je bil električar. Po uspešnem delu na terenu je odšel v partizane in postal borec III. mornariškega bataljona. P.adel je 17. septembra 1944 v borbi na otoku Hvaru (Dalmacija)', Tov. Just Boneta Tov. Just je iz Boršta pri Trstu, kjer se je rodil 15. oktobra 1914. 26. februarja 1944 je postal borec Gregorčičeve brigade. 15. septembra 1944 je padel v borbi pri Brebicl. Tov. Bruno Gerlanc Tov. Gerlanc je bil po poklicu mehanik, rojen v Trstu 26. junija 1912. V. partizanih je . bil borec sabotažne grupe IN. korpusa. Kmalu za tem, ko so ga fašisti zajeli, so ga iz zapora odpeljali v rižarno (Trst), kjer je umrl od izčrpanosti 21. septembra 1944. Odmevi iz sodnih dvoran Nepoboljšljivec Martino Chmet iz Ul. Molin a vento 130 je zakrknjen ne-poboljšljivec, ki se je že davno naveličal svoje žene. V njej ne vidi več svoje zakonske družice, s katero sta si pred oltarjem obljubila zvestobo, spoštovanje in medsebojno pomoč. Ne, njegovo srce je postalo trdo, namesto liubezni pa se je vanj vselilo sovraštvo, ki je prej mirno zakonsko življenje spremenilo v pravi pekel na zemlji. Ni bilo več dneva, ko bi se zakonca ne prepirala in sl za najmanjšo malenkost skočila v lase. Prišlo je tako daleč, da je Martino pričel svojo ženo Albino- klofutati, pestiti in brcati. Zena je, vdana v svojo usodo, največ zaradi treh otrok, dolgo časa prenašala svojega -nasilnega zakonskega druga, končno pa se je le odločila in ga prvič pred več meseci prijavila sodišču, ki ga je 26. aprila letos obsodilo na 6 mesecev zapora pogojno s privilegijem, da mu kazen niso vpisali v kazenski list. Njeno upanje, da bo sodišče spravilo moža k pameti, pa se ni izpolnilo. Postal je še nasil-nejši in se popolnoma prepustil krokanju, pri katerem je z dvomljivimi ženskam; zapravljal denar. Na ženine očitke, naj bi raje skrbel za družino, je odgovarjal s pretepanjem, ki je doseglo svoj vrhunec septembra letos, ko jo je trikrat v devetih dneh tako pretepel, da je morala po zdravniško pomoč. Ko pa ga je nekega večera na stopnišču zasačila, ko se je ljubkoval z neko žensko, je bilo njene potrpežljivosti konec. Ponovno ga je prijavila policiji, ki ga ie aretirala in predala sodišču, katero je včeraj izreklo končno besedo in ga obsodilo na eno leto zapora s preklicem prve pogojne sodbe, tako da bo moral odsedeti tudi onih šest mesecev, ki mu jih je naložilo porotno sodišče. UloAnka ob liski oboli Včeraj ob 9 so nekateri člani civilne policije v Miljah zagledali v .morju ob obali «stare železniške postaje« plavajoče žensko truplo, katerega so nekaj minut zatem potegnili na kopno. Neznano utopljenko so identificirali za 67-leino Marijo Millo iz Sv. Roka 54, zdravniški izvedenec pa je ugotovil, da je smrt nastopila pred- 15. urami. Na truplu ni bilo nobenih telesnih poškodb, tako da prevladuje mnenje, da je ženica napravila samomor. Truplo so odpeljali v mrtvašnico v Miljah, kjer je ostalo na razpolago sodnim oblastem. Strupene gobe so jedli Na III. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice so včeraj ob 16.45 sprejeli 40-let-nega Emila Kolariča iz Sv. Andreja pri Miljah, njegovo 42-letno ženo Marijo in 10-lctno hčerko Lucijo. Zdravniki so za vse tri ugotovili izredno hudo zastrupljenje s strupenimi gobami. Kot je povedal Emil Kolarič, je gobe nabral sam, najedli pa so se jih isti dan pri kosilu. Poskus samomora Predvčerajšnjim ob 22.50 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 45-letnega Viktorja Levisa iz Ul, G. Gozzi 5. Uslužbenci RK so ga pol ure prej pobrali na j Korzu, kjer se je zvijal v strašnih krčih. Zdravnikom je povedal, da si je hotel vzeti življenje in je v ta namen zaužil 22 tablet Veronala. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo V 10 dneh zopet zdrav. KOLEDAR CtiedaiUce - Sobota 7. oktobra / Justina, Dragcnika Sonce vzide ob 6.10,' Mton® 17.35. Dolžina dneva 11.25. Luna vzide o.b 0.47, zatone ob I Jutri nedelja 8. oktobra Brigita, Dragosta Množični izlet na partizanski tabor ■Zveza partizanov STO priredi 22. t. m. množični izlet v Vrhovlje pri Plavah (Goriška Brda) ob priliki proslave obletnice ustanovitve ■Gregorčičeve brigade«. Izleta se lahko udeležijo vsi bivši partizani, aktivisti in njihovi svojci. Vpisuje se na sedežih I., II., III., IV., VI., in VII. okraja ter v tajništvu Zveze partizanov STO v Trstu, Ul. Ruggero Manna št. 29 do vključno 13. t. ra. Izlet stane 1000 lir na osebo. V tej vsoti je vključena vožnja, zajtrk, kosilo in večerja. # # Tajništvo Zveze partizanov STO naproša vse bivše partizane in borce Gregorčičeve brigade, da se javijo na tajništvu zveze v Ul. R. Manna 29 v Trstu zaradi pojasnil. PROSVETNA DRUŠTVA V nedeljo 8. oktobra 1.1. bo IV. redni občni zbor Slovensko hrvatske prosvetne zveze v Trstu ob 8.30 dopoldne (in ne ob 9 kakor je bilo prvotno javljeno) v prostorih stadiona ■Prvi maj« — Vrdelska cesta 7. URADNE OBJAVE Uradni list štey. 27 z dne 1. oktobra t. 1. je izšel s sledečo vsebino; Ukazi — Nova tarifa uvoznih carin; oprostitev od registrske takse pri nekaterih kupnih pogodbah o nepremičninah, ki jih sklepajo občine; preklic zakona z dne 24, julija 1942; oprostitev kol-kovine pri prošnjah za priloge k prošnjam za vojne pokojnine; predpisi v prid gradnje novih ladij v okviru programa ERF; novi predpisi y prid ladjedelniške industrije; odprava trgovskih varščin; začasni predpisi za izvajanje nove tarife uvoznih carin; predpisi o obrtnih dovoljenjih; pomožni zavod za socialno skrbstvo; prizivna komisija za najemninske spore — sprememba; ustanova za izgradnjo industrijskega pristanišča v Zav-ljah — sprememba. Obvestila — Minimalne plače uslužbencev pri zasebnih šolskih zavodih; minimalne mezde v barih, kavarnah in podobnih obratih; minimalne mezde za uslužbence v pisarnah inženirjev, arhitektov, geometrov in industrijskih izvedencev; petrolejski proizvodi; minimalne mezde delavcev pri stavbnih podjetjih. IZLETI V nedeljo, 22. oktobra bo izlet na Vremščico. Vpisovanje kot običajno Pri ZDTV (UCEF) Ul. Machiavelli 13 in v trgovini Gec do vključno 11. oktobra. Odhod v Trnovski gožd-Golake bo v nedeljo 8. oktobra ob 5.30 iz Ulice Fabio Severo. Vozni redi na progi Trst-Koper PARNIKI Iz Trsta ob delavnikih: ob 7.00, 10.00, 10.30, 11.00, 12.15, 15.00, 16.30, 17.00, 17.45, 18.45. Iz Kopra ob delavnikih: ob 5.45, 6.30, 7.10, 7,45, 9.00, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 17.15, 18.00. Iz Trsta ob nedeljah in praznikih: ob 8.00, 11.00, 14.15. Iz Kopra ob nedeljah in praznikih: ob 6.30, 7.00, 9.30, 12.45, 18.00, AVTOBUSI Iz Trsta ob delavnikih: ob 7.30, 15.00, 16.00. Ob nedeljah in praznikih ob 8. Prihodi iz Kopra, v Trst: ob 9.00, 17.40, 19.30. Ob nedeljah in praznikih ob 8.00, in 19.00. NOČNA SLU2BA LEKARN V mesecu oktobru imajo sledeče lekarne nečno službo: Biasoletto, Ul. Roma 16; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zonj. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterlir.g 8050-8100, papirnati šterling 1620-1650, dolar 668-672, dolar (telegrafski 679-680, švicarski frank 154-155, 100 francoskih frankov 172-176, avstrijski šiling 21.5-22. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 7. t. m. ob 20. uri gostovanje v PIRANU z Goldonijevo komedijo ..piiiMOiisnr V torek 10. t. m. ob 20. uri gostovanje v KOPRU z Goldonijevo komedijo: ZDRAHE i** darovi IN prispevki Gledališče Verdi Karlo Križman je daroval za Dijaško Matico 150 lir. Eva Mlekuž je darovala v spomin na pok. Valerija Simčiča 5Q0 lir za Dijaško Matico; V spomin pok. Pahorjeve mame Antonije je darovala y isti namen tudi 500 lir. Ana Svagelj daruje za Dijaško Matico 150 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. oktobra 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle so 4 osebe in porok je bilo 20. Poročili so se: trgovec Mi-rengo Aldo in univerzitetna študentka Gregoretti Vera, mizar Eupis Emilio in gospodinja Flego Carolina, trgovec Marši Claudio in uradnica Cante Anna Maria, uradnik Deganello Silvio in uradnica Seri Nella, mehanik Tavčer Silvester in gospodinja Krešič Marija, uradnik Giorgini Aldo in uradnica Rubini Laura, mehanik Postogna Oliviero in knjigovezka Stella Maria, u-radnik Orlando Bruno in gospodinja Guaraldi Clara, pomorščak Zulini Giorgio in gospodinja Bisiani Maria, električar Pintus Erancesco in knjigovezka Cossetto Alda, mehanik Kozina Bruno in Semiti-kolo Lucija, delavec Franebini Nereo in gospodinja Schulz Maria, delavec Cociani Adal-L-erto in gospodinja Viskovič Frančiška, generalni italijanski konzul dr. Castellani Au-gusto in gospodinja dr. De Toni Elisabetta vd. Franceschini, urar Kanc Kenneth’TV in gospodinja Gregori Virgilia, den-tist-tehnik Fin Cesare Livio in trg. pomočnica Calfi Germana, nočni stražnik Lia Salva-tore in gospodinja Gnesutta Carissima, občinski uslužbenec Eecchiari Giovanni in gospodinja Tomas Maria, zidar Miet-to Antonio in gospodinja Her-vatin Francesca ter telefonist Bari Luciano in gospodinja Bertoch Amalia. Umrli so: 59-letna Marche- sich Maria por. Rosman, 87-letna Marangi Lucia vd. Cri-stoforo, 61-letni Battaglia Sal-vatore in 70-letna Menzel Ade-le por. Russo. KINO Hossetti. 16.30: »Rumena zastava« R. Widrr.ark, P. Douglas. Excelsior. 16,00: »Marna ne poroči sel«, Jeanette Mač Donald. Fenice. 16.30: «Lepi plen«. Ivonne de Carlo, Filodrammatico. 16.00: ((Malajska« Spencer Tracy, Y. Stewart, Alabarda. 15.30: «Dimitrioseva krinka«, Z, Scott. Armonia. 15.30: «Virginijec», Joel Mac Crea. Garibaldi. 15.00: ((Umazane roke«, Glenn Ford, Nina' Fax. Ideale. 16.00: «Saigon», A. Ladd. Impero. 16,00: «Brezupno tvoja«, Bette Davis. Italia. 16.00: ((Velika ljubezen«, Bette Davis. Kino ob morju. ((Cesarjev valček« Bing Crosby. Savona. 15,30: «Suženj ljubezni«, F. Povvell. Viale. 16.00: «Tragična večerja«, A Nazzdri Vittorio Veneto, 15.45: »Imejmo se radi«. Azzurro. 16.00: »Atlantida«. Belvedere. 16.30: »Pogum, Red«, Robert Paigc. - Marconi. 16,00: «Joe — pilot«, Spencer Tracy, Massimo. 16.00: «Tri dekleta in kaplar«. Novo cine. 15.30: ((Ognjeno nebo«. Odeon. 16.00: ((Kapitan Furta«, Vlctor Mc Laglen. Radio. 16.00:. «Ubil sem Jessa«, Barbara Britton. Venezla. »Karavana upornikov«, Maria Montez. Vittoria. 16.00: »Poljub-smrti«. ; Železničarski. (Sv. Vid), «Komu zvone zvonovi», I- Bergman n. Gledališka blagajna nadaljuje s prodajo vstopnic za prvo pr stavo Italijanske dramske s pine, ki bo pod vodstvom gija Cimara, Andreine Paul’f' de Ferro in s sodelovanjemi K • r.-ate Seripo in Mari-a uprizorila v ponedeljek 5a croujevo komedijo «Moz ka» vsi ostali«, ■: - "■ j | ■II RADIO II* JUGOSL. CONETRSTŠ (Oddaja na srednjih valo 212.4 m ali 1412 Kc) SOBOTA 7. 10. 1950 6.30: Jutranja glasba; ročila v ital. in objava spo v 7.00: Napoved časa - poroc»* slov.; 7.15: Jutranja glafBa; ,2.30: ‘ 12.00: Iz opernega sveta, Italijanska zabavna Slas® ’5Pore-Poročila v ital. m. noro" da; 13.00: Napoved časa -«s0, čila v slov.; 13.15: Poje “gfco, pranistka Justina Vuga, tj- j4o0: spodarski .pregled (itmm d ti- ska^v fuL^li.ls: Pregle^ 17.30: Za oddih: ura- (ital.); 18.30: Polkb hrvaštj' ce; 18.45: Poročila V l9.|S: .9.00: Glasbena medigra. eti jčila v ital.; '9-30- . 19.45-v slov., poročna v uai., . \y.v časa"- poročila v siov-, HrVat-Pesmi borbe in dela; 20, ■ ^jjo. ski kulturni pregled tnr'-'’r()doV; Pesmi jugoslovanskih loV). 20.45: Politični pregled, Ujv)-, 21.00: Veder sobotni večer RJ(jia 21.30: Zabavni 0,rkeSJf Jo n'a Ljubljana; 22.00: Človeštvo “ M„. hodu (ital.); 22:15: J3.00;: sorgski: Slike z razst*Ni Zadnja poročila v f |3'i0: Zadnja poročila v slov,, naSie(I-javd dnevnega sporeda z piesn nji dan; 23.15: Lahka ‘".'-L LJUBLJANA,MABIBJJJ rel. postaja NOVA 80® (Oddaja na valih 327,». 212,4; 202,1 m.) SOBOTA 7. I«- **** j, SJJ. Jutranji PP^^reine^ poved časa, poroč i J a, _v„ ega-SP napoved in objava dn soiisti|jl; reda; 5.25: Zabavna $^9* glasba; 5.50: Jutranja --jga « 6.00:" Napoved čaša* P jutran) radijski koledar; 5.00: Zabavna glfsba., o«"l^ 13.00: Popularni konc. v . RuTturm pregled. H-seli kvintet; 1^r-;'nomeriks,n?a-pregled; 14.40: Juhi Napoved,„e plesna glasba: L5 °°-.0NaVr°> sa in Poročila; 15-l° ,as m °r pesmi v priredbi za g kester. • , 0rKest*_ 18.00: Igra Zabavn ist Radia Zagreb (Prenos p°S*Q0- ba); 18.30: Odda a »9 35: N»|a. T8.50: Glasbene Slike, l9.45. jj; ved čas? in poroč , og bavna|lasba,Hobjavee%0« 200_0,' Je.?ne^Sklr,lZasSena niefjk 20.20: Sioveris*«* **-'gjč Izvajajo Tone Petrov^ Stanko in Zenski ' 2O.50:. 'L-kC' (Prenos -VA Ziagreb). , vni v b 2Poročha;P Z3kU oddaje. ■ __ MALI OGLAt oddaje Iščemo proti I«1" 1» Fr,‘ k,,ant1 sobno snovanje souporabo kuhinje.P ,,a uP predmestju. PowJg? lista pod »Udobnost^---- DVE SLOVENSKI D^^mestujj. no rabita prazno sobo R ar predmestju (pri a‘cVaev0 lista, ni). Ponudbe nai uP sv. FrančiSka 2U-* CM&cite III. 'tazhtnvi* f/r»frfJfffiriV/j/tg dejauMobt* IhVihlivfiu «d h Pojasnila daje ADRIA-EXPKESS v Trstu, L k V Ul. F. Severo 5 b, Telefon 29 243 in ADRIA-TURIST v Kopru, telefon 207 7, oktobra 1959 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - VI. Silvio Pellico 1\11. nadst. - le Lej on 11-32 Jugoslovansko-italijanski trgovinski sporazum podaljšan san je tudi sporazum Četrtega avgusta 1.1. je po el rok jugoslovansko-itali-trgovinske pogodbe, raica za trgovino, industri-in poljedelstvo pa je te dni Poročila, da je bila med obe-a kavama ta pogodba po-“ovno podaljšana do 3. avgu-naslednjega leta. Vzporedno s tem so se sporazumeli tu-1 Slede nadaljnje izmenjave »tt med italijanskima vzhod-®a Pokrajinama in Slovenijo. s carinskimi obveznostmi bo joženo sledeče blago: tižol, ledina in teletina, jajca, že- i Pragovi, žagan les itd. e Prost pa bo uvožen ’ ’ kurjava, svinjlske ko- * itd. '^Hja pa b0 izvažala slede-s, ,®redmete * carinskimi prizmami: semenski tižol, vol-e izdelke, svilo, zdravniške 'bščine, poljedelske stroje, ne 2a ^‘nike itd. itvo -Carinskih taks Pa bodo i.,,,211’ riz> Prevozna sredstva '«vtr tole) Vsa omobiie m nadomestne vo črpalke, traktorje itd. io javila v zvezi z dosta-|,. DrQSenJ in plačilom so necenjena. J" ,e*a je bil podaljšan ta Slede medkrajevne-di ‘rgdvanja. V poštev bo tu-bodoče prišlo tisto blago 01 l;msko leto. i ^iiseinosi v itiii občini trjug,°®pcdar^em pogledu se ° pr_'bližuje Gorici. Ta-itldi jr-''-na^e mesto. Prov tako Z!i: boleha na isti boki ^ ^manjkanje zaledja, ki n Zlo trgovino. Popolno- noiihTr? -e’. da v takib po- RW akršnih životarita obe '”ko ’nJLe more niti industrija % čj. ; kakor bj lahko, 9°l^h jmia n?, razpolago vse vari- Posledice so 'ost e/. Narašča brezposel- *tbih h!i 0 strokovno izobra-k itd avcev je vedno manj- v'?s^e^°St v tržiški oblila; p njt'm času precej na-so k,m° Uradn'h statistikah, !*c avnnVt naPravljene za me "«Vil0 t ' ie razvidno, da je 3.7i3 ""fvselnih narastlo i 50 dela, ga števila odpade So^ih "T in delavk k Jmžni katere člani so ^ ti 2aDrr"i (VetiCiar ne "“rejo 1328 pa j®va- h°Seln|h i 9^. 21 iet; brez-^ je g-gosP°dinj sk i h pomoč-bHojenc.. P^tem ko sta 102 n 4 ta sUi ■ trenutka- ko je bltio dane * napravljena, ^itlih dM Se ie 5tevil° bl'ez' občTnaV'ev in dclavk v J 1 Ognilo ie za ne- stot m ?oci, l_e prav gotovo tudi 3‘vajo v mle-^il0 Sl0vcncev, 1 naibli5i; , ,9ziroma nje-‘ZH okolici. .*• raotu'i>za uradnike '»ne »Pudlagj -»“»i .čl- 1. zakona -“>o skrh\~'“e Zav°du za V *ki k- 0 tudi vsi oni Ute*«* meseč- ° lir p‘aac- St> vsi n 0(1 L septcn- j,, čili Do °ni uradniki, ki i >*». if”,v *» » vari| 2t>4. ze za- th-1-7.1940 brezposelnosti liiVMVati t’uH°dSlci obvezani ^tlt b'ho t Prispevke za 0|° m rojstva"081’ P°rok°’ ^ rtZakona daje ^ i da Vplača3 mož- \ J1'1 Za na!10 Vse prisPev- o°bo zanr) ln sicer za £-93» Poshtve po 1. ma- 'b p°roko'ar‘de Za Primer je. ^-Prispevkf? Pa ‘ahko V 2ftj od ° za dve Zakona opa v veljavo slyunie Pri Plačilu tXnoV Socia|nemu skrbstvu V ?at^iitvo glav- Nt^ioč io sodcialno skrb- S $ da vse on. . Vse in o medkrajevnem trgovanju lahko okoristile samo enkrat in jih bodo deležne samo one tvrdke, ki bodo prostovoljno prijavile neplačane, prispevke in ne one, katere bo zaradi nevplačanih zneskov prijavil inšpektorat Zavoda za socialno skrbstvo. Nesreča na Travniku Včeraj popodan sta na Travniku v Gorici trčila težki tovorni kamion s evidenčno tablico GO 4416 in avtomobil C iz Trsta. Vozila sta z zmerno br-zir.o pa Ulici Roma, nakar je ob bližnjem ovinku kamion obrnil na levo in pri tem trčil ob tovorni voz. Seveda pri tem srečanju ni bilo nobenih žrtev, le tržaški abtomobil je bil precej poškodovan1, tako za 50.000 ali celo več. 15. I m. izgubijo velja-/o bencinska nakazila za turiste V nedeljo 15. t- m. bodo izgubila veljavo nakazila za bencin turistom. Kot je zhano so lastniki avtomobilov dobili po deset litrov, lastniki registriranih motornih koles pa po pet litrov bencina. Ta ukrep spada v vrsto sklepov, kj so jih upravniki proste cone podvzeli V zvezi z nakazovanjem bencina zasebnim potrošnikom v prosti coni. Gradnja vodovoda za crradiško okolico Po izsušitvi močvirja V okolici Gradiške in Krmina bo napeljava vodovoda V vzhodni Furlaniji največjle gradbeno delo, ki ga nameravajo izvesti oblasti in tehniki' omenjenih dveh krajev. Načrt za napeljavo vodovoda je napravil inženir Arturo Cecccni, ki ga je pred časom razložil županom in pokrajinskim oblastem. Inženirja so za njegovo požrtvovalno delo, predvsem pa za njegovo iznajdljivost, ki cnu je priskočila na pomoč, da je .znal pravilno izpeljati to težko nalogo, pohvalili. Kot smo že pisali, bodo vodo Črpali v bližini hriba Fortin (občina Fara), od koder jo bodo z električnimi stroji spravljali pod' vrh S. Lopresa, kjer bb nameščen rezervoar. Od tukaj bosta speljani dve odvodni cevi; prva bo dovajala vodo Koprivi in okoliškim, vaser.v Od tega voda bo napravljen od-cepek, ki b0 zalagal s pitno vodo Moraro, Corono, Mariano. Druga glavna cev pa bo dovajala vodp okolici /Gradiške, kaj. ti trg sam je preskrbljen z lastnim vodovodom. Gradnja vodovoda 'bo stala okoli 267 milijonov lir. Od celotne vsote bo država prispe-,vala 16,50 odstot. Ostalih pet občin, katerim je vodovod namenjen, pa bodo morale plačati 63 milijonov. Ta vsota bo razdeljena na posamezne občine, pri čemer bodo upoštevali številčno moč vsake občine. Letošnjega marca je tudi go-riška Delavska zbornica sodelovala pri pripravljanju delavstva naše pokrajine na državno stavko, s katero naj bi delavski razred obsodil stališče italijanske vlade zaradi zločinov, ki jih je italijanska polici ja zakrivila nad delavci v Len-telli pri Chieti. Pri tej priliki je tajništvo Delavske zbornice natiskalo več sto letakov, s katerimi je hotelo delavcem pojasniti namen stavke in v njih obsojalo vlado ter jo nazvalo za zločinsko. Te letake, na katerih se je podpisalo tajništvo Delavske zbornice, je tajnik Sergi Fabbro izročil aktivistu 20-letnemu Chiaroniju Italu, da IZPRED SODIŠČA Proces proti MSoči" odgoden na 13. t. m. Za včeraj dopoldne ob 9 je bila napovedana sodna razprava pred kazenskim sodiščem v Gorici proti odgovornemu ured. niku «Soče» tov. Damiru Feiglu na tožbo napadalcev tov. Gui-da Bataina iz Ažle. Sodnik je sodno razpravo od-godil na petek 13. t. m. in obe stranki pozval, naj se do tega dne poravnata. V kolikor do poravnave ne bi prišlo, bo razprava kot omenjeno. 4- Prijava vojne šhode Vsem tvrdkam, ki niso ob svojem času prijavile vojne škode, sporočamo, da pristojni urad še vedno sprejema take prijave in priporočamo, da jih šimprej vložijo. jih razdeli med delavce v podgorski predilnici. Chiaroni si je z letaki natrpal žepe in jih je nekaj vtaknil tudi pod srajco ter se s kolesom napotil v predilnico. Ko pa je pred predilnico stopil s. kolesa, mu je nekaj letakov ušlo izpod srajce na tla. Ker je bila predilnica tiste dr.i zastražena, je neki policist takoj opazil, da je mladenič prinesel letake. Stopil je k njemu in mu jih pobral: Zaradi razmoževanja teh letakov, ki so imeli po mnenju policije vzbujati nemire med delavci, sta prišla tajnik Sergi Fabbro in Chiaroni pred sodne oblasti. Obtožnica jim je očitala, da so s temi letaki žalili čast vlade. Nadalje, da so jih izdali brez policijskega dovbljenja, da niso na, njih navedli tiskarne, ki jih je tiskala ter da so z njimi hoteli vnesti v javnost neresnične vesti. Pri zasliševanju je tajnih Fabbro na vprašanje predsednika izjavil, da je on zakrivil izdajo teh letakov in* da je na njih prinesel vest, ki jo je prejš nji večer objavil tiskovni urad Splošne Delavske zbornice ter da r.i s tem, da je nazvaj vlado za zločinsko, napravil nič več, kot so napravili vsi napredni časopisi v tistih dneh. Kar se pa tiče policijskega dovoljenja, je izjavil, da so letake nameravali razdeliti samo med delavce, člane Delavske zbornice in da je bilo le naključje, da je Chiaroni izgubil po cesti sedem letakov. Tudi Chiaroni je povedal, da ni bil njegov namen sejati letake po cesti ter da je onih sedem, ki so mu zdrsnili izpod srajce nameraval ravno pobrati, ko se mu je približal policist. Kar se pa tiče navedbe tiskarne, ki jih je izdala, sta obtoženca pojasnila, da sta jih sama natiskala s ciklostilom. Sodišče je oba spoznalo za kriva prve obtožbe in ju obsodilo vsakega na štiri mesece zapora in poravnavo sodnih stroškov, pogojno. Za vse ostale prekrške pa sta bila oproščena, ker nista zakrivila kaznivega dejanja. Nadalje je sodišče odredilo, da se jima kazen ne vpiše v kazenski list. Ker ni bila v čast zavednim šleverjanskim dekletom Leta 1946 je prišlo pred sodne oblasti osemnajst deklet iz Steverjana, ki so baje tistega časa napadle sovaščanko Ano Terčič, ki je bila, proti volji vaščanov, zaposlena pri upravi zavezniške vojske. Ker. so šte-verjanska dekleta menila, da ni Terčičeva njihovi vasi prav nič v čast, so jo neko jutro, ko je šla s kolesom na delo, napadle ji raztrgale obleko ter ji ostrigle nekaj pramenov las. Vse napadalke so bile zaradi tega že obsojene razen 25-letne Rozalije Maraš, 24-letr.e Ivanke Bratuš, 27-letne Dornik, 21-let- ne Stanislave Mizerit, 21-letng Valburge Planinšek in 25-letne Vere Reja, ki so bile v času razprave v Jugoslaviji. Proti njima je postopalo goriško kazensko' sodišče šele včeraj in je . zaradi sodelovanja pri omenjenem napadu v odsotnosti obsodilo Rozalijo Maraš, Ivanko Bratuš, Vido Dornik in Vero Reja vsako na 5 mesecev in 10 dni zapora pogojno, r.a poravnavo povzročene škode v znesku 10.000 lir ter plačilo zagovornika prizadete stranke v znesku 12.000 lir. Stanislavo Mizerit in Valburgo Planinšek, ki je edir.a sedela na zatožni klopi, pa je sodišče oprostilo, ker Ponovno bodo pričeli z delom vtržiški tovarni olja Dolgo časa se že vleče spor, ki je nastal y tržiški tovarni olja. Delavci so dolgo časa vztrajali na svojih zahtevah, da mora tovarna obratovati z nezmanjšano delovno silo, ki pa naj bo tud; dostojno plačana. Delodajalci so se temu uprli, nakar so delavci, ogorčeni zaradi sovražnega stališča kapitalistov, tovarno zasedli in jo dolgo časa branili. To je bilo junaško dejanje tržiških delavcev zaposlenih y oljarni, ki je želo med tržiškim prebivalstvom kakor tudi med ostali.m prebivalstvom naše pokrajine, val simpatij in dejanske podpore. Končno je v spor posegla tudi oblast. Delavska zbornica, ki je bila glavna zastopnica delavskih teženj, se je pokazala sta bili leta 1946 še mladoletni. | premalo močna, da bi vzdrža- la ta naval, zato imajo danes delodajalci Oblast v tovarni skoraj popolnoma v svojih rokah. Zastopnik vodstva tržiškgj oljarne «Luzzatti» Trumpi je bil te dni pri goriškem prefektu dr. PaLmarf, § katerim je imel obširen razgovor o polo Žaju, ki je nastal y omenjenem podjetju. Prefekt je medtem izrazil upanje, da bo vodstvo podjetja sedaj, k.o se je Delavska zbornica izjavila, da ne bo preprečevala mirnega reševanja spora, napravilo vse po* trebno, da bodo delavci lahko ponovno pričeli z delom. Trumpi je v imenu vodstva dejal, da se bo delo po pregledu inventarja ter odstranitvi še nekaterih nasprotij, ki vladajo v tovarni, pričelo z normalno zmogljivostjo. Brez dvoma so usmiljenke v pretekli vojni odigrale važno FILM vlogo na vsakem bojišču, kjer Sestre pod OrOŽjeiTl so bile tolažnice ranjencev m 1 ■anjencev in dobre pomočnice zdravnikom pri njihovi človečanski borbi za ohranitev življenja številnim ranjencem in bolnikom. Vendarle pa menimo, da film «Sestre pod orožjem», ki ga te dni vrtijo v. kinodvorani «Vittoria» in ki je posvečen vsem usmiljenkam ne ustreza namenu, kateremu je bil posvečen. Zgodba v kateri imajo glavne vloge znane filmske igralke kakor Colbert, Goddard in Veronika Lake je pripravljena za sentimentalne ljudi in išče učinek ne v. predanosti usmiljenk, ampak v njihovem sentimentalizmu, ki se izraža med Jannette (Colbert) in poročnikom Jimorn, Seveda je to filmu škodljivo, ker mu zmanj- ša vrednost katero bi sicer drugače imel. Dejanje se odigrava na Ba-taanu in Corregidorju V. zadnjih mesecih 1941. leta in v prvih 42. V bolnici na Bataanu se odigrava prvi del filma, Japonci prodirajo, usmiljenke dajejo vse iz sebe za pomoč ranjenim vojakom. Vršijo se pogosti zračni napadi in več teh usmiljenk pade pri izvrševanju svoje dolžnosti. V tem delu filma je tudi prizor, ki je menda najlepši in najbolj človeški: ‘smrt sina «Mame Crey» (Goddard). Mama Crey, po činu kapitan in ki ima vodstvo nad ostalimi usmiljenka-mi, najde pri truplu sina be-» sede, ki globoko gonijo. Tudi žrtev Olivije (V. Lake) je lep prizor, vendarle pazljivemu gledalcu ne bo ušlo to, da je ta žrtev brezmiselna in da bi se mnogo verjetno posrečil beg tudi brez samomora Oli— vije. V drugem delu filma pa se zgodba dogaja v utrdbah Corregidorja in je znatno slabši od prvega. Jannete se tu poroči z Jimom in dejstvo, da pade v nezavest ‘samo ob govorici, da domnevajo, da je njen mož izgubljen, pokvari film. Kako je to mogoče, da ženat ki je bila prej neustrašena, ki je gledala tisočkrat smrti p obraz, sedaj samo ob eni besedi izgubi vso svojo moč irt Pade v obup in da si želi le; smrt. Po stari ameriški navadi ja tudi vojna prikazana nekolik$ otročje. Bombardiranja pa noče nikoli biti konca in ko glej daš prizore takih napadov sQ ti zdi nemogoče, da je taki malo žrtev. M—rt one decem- Vv*a5o do 31 s‘h ]ahuepIačaneVOlino priiavi' Nh N poraPe Popevke, da V bre> v j° « i« — v^ifS* 1 °>ajša esti. jsav bodo N>,, **N© ‘ *M°lčečl Schmit», o*1* v 18 me-Plačati pa tvrdke T^ard; ‘ <(V°jne sestre«, l7: “Vrt čarovnic«, S'; *Pust°lovščl- " tsJ > F°ntaine: “SOs aine: džungli«, Se o delovni sili Potrebno je, da se k temu vprašanju še povrnemo. 2e v prejšnjem članku smo govorili o tistih delovnih kolektivih, ki so imeli v prvih poletnih mesecih polno neopravičenih izostankov z dela. To prav gotovo ni v čast personalnim referentom in sindikalnim podružnicam. Potrebna je večja delovna disciplina in delovna zavest. V naslednjem bomo navedli nekaj primerov. Pri Edilitu znaša število delavcev 429. Ti šo v razdobju od 10. do 20. septembra imeli 70 opravičenih in 119 neopravičenih zamud pri delu. Skupno število obolelih je znašalo 286. Tako znašajo zamude okoli 19 odst. Vsak opazovalec lahko ugotovi, da v tem pogledu položaj Edilita ni ugoden. Pri stavbnem podjetju v Semedeli znaša odstotek zamud 12- Z opravičenimi in neopravičenimi zamudami dobimo. skupno število 291. Podjetje Ampelea v Izoli ima glede števila bolnih delavcev ter opravičenih in neopravičenih zamud vsekakor prvenstvo. Na skupno število 478 zaposlenih je bilo v času od 10 do 20. septembra izgubljenih 692 delovnih dni. To nadlogo zamud ne srečujemo samo v naših velikih delovnih kolektivih, ampak tudi V malih, kot na primer v tovar- ni Marzari v Kopru, kjer znašajo zamude 26 odst. in v podjetju Salvetti v Piranu, kjer dosegajo 25 odst. Navedli bi lahko tudi druge podatke, toda zaenkrat nočemo naštevati nadaljnjih delovnih kolektivov, temveč hočemo na-značiti v splošnih obrisih naloge, ki se jih mora zavedati vsak personalni referent: Njegova dolžnost je, da uredi racionalno delovno silo v posameznih oddelkih delovnih kolektivov, da pozna dobro točno število v tovarni ali podjetju zaposlenih oseb in podobno. Delovni odnosi med direkcijo podjetja ali tovarne ter sindikalno podružnico morejo biti redni in pravilni. Za personalnega referenta mora. pomeniti delegat tovarne avtoriteto, od katere prejme nasvete in pomoč za reševanje dnevnih vprašanj. Iz vsega tega izvira, da mora personalni, referent dnevno vedeti za število zamud in mora od vsakega vodje oddelka zahtevati dnevno evidenco o številu prisotnega in neprisotnega osebja. Naloge odgovornih funkcionarjev so torej točno določene, tako da bi vprašanje neopravičenih zamiki praviloma sploh ne smelo obstajati. Sedaj pa se dogaja, da zgubljamo dnevno na tisoče delovnih ur kar slabša stanje delovne sile. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - VI. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 S TRETJE RAZSTAVE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI m Ko, obiskovalec zapusti prvi I razn.e morske živali, kot mor V ODDELKU DOMAČE INDUSTRIJE NA RAZSTAVI V KOPRU Vozni red avtobusov in parnikov na gospodarsko razstavo v Kopru I. Avtobusna zveza z Divačo (vozijo 4 avtobusi). ODHOD IZ KOPRA V DIVAČO 0.20 5.00 12.00 15.00 17.00 ODHOD IZ DIVAČE V KOPER 3.15 9.1o 15.00 18.00 22.00 ' II.Vozni red parnika «VIDA» Odhod Priho>. 10.50 Sv. Nikolaj Koper li.oo < 23.00 Koper Nikolaj Sv. Izola 23.10 23.40 ' Piran Portorož 7.20 Piran Izola Koper III. Vozni red bark Odhod 5.30 Portorož Piran Izola Koper 9.00 Portorož Piran Izola Koper 12.15 Koper Izola . Piran 13.30 Piran Izola Koper 15.00 Koper Izola Piran 18.00 Koper Izola Piran 24.10 24.20 7.55 8.30 Prihod 5.40 6.10 6.50 9.10 9.40 10.10 12.45 13.20 14.00 14.35 15.30 16.10 18.30 19.15 oddelek,-kjer so razstavljeni izdelki obrtnikov, STIL-a in ženske obrtne šole, se napoti skozi vrata na desno v oddelek za kmetijstvo in ribarstvo. Moramo priznati organizatorjem tega oddelka polno samoinicia-tivc in dobrega čuta za tako okusno urejen oddelek. Zdi se, kot da si prišel v nekak naravni vrt. Nikjer ni nič brezpo-trebnega praznega prostora. Takoj na desni so razstavljeni nekateri stroji jugoslovanske proizvodnje. Napis pravi, da bodo podlaga mehanizaciji in strojne obdelave zemlje v našem okrožju. Takoj naprej je zelo dobro urejena razstava ribištva. Na, pis pravi: RIBIŠTVO PREŽIVLJA ENO SESTINO NAŠEGA PREBIVALSTVA. Ta nas je ustavil, vda smo zelo natančno pogledali, kaj vse vsebujejo tisti majhni bajerji z barkami in mrežami, mimo katerih gredo obiskovalci, ne ba bi se veliko ustavljali. Naravno je, da obiskovalec išče rajši tiste privlačne in nove stvari, ki jih še ni videl in ki že od daleč zadenejo njegovo oko. Pri tern pa mogoče gre mimo tistih, ki bi mu res nekaj povedale in ga naučile. Iz tega vzroka se bomo malo dalje pomudili ob našem ribištvu. Prvi bajer, ki pravzaprav predstavlja morje v miniaturi z barko, čolnom in mrežo, nas seznani z lovom na tune. Ko smo v menzah jedli letos tiste okus. no pečene dele tunov, prav gotovo nismo pomislili, kako jih lovijo. Lov na tune se vrši po navadi z eno veliko in nekaj manjšimi barkami. Za to je potrebna tudi velika in iz zelo močnih vrvi spletena mreža. Na večji barki je na glavnem jamboru opazovališče, kjer ribič opazuje z daljnogledom premikanje podvodnih jat tunov. Na njegov znak obkrožijo s čolni, ki vozijo mrežo, jat in jo tako ujamejo kot v vrečo. Množice tako zajetih tunov dosegajo včasih tudi dva vagona in pol. Včasih se mreža zaradi prevelike teže tudi pretrga in tako ribiči izgubijo skoro ves plen. Navadno je zaposlenih na tunolovkah 11 mož, ki so vsi zelo vajeni morja in svojega poklica. Drugi bajer predstavlja tov s plivarico, ki je tudi lov na veliko. Tu je treba, da povemo, da tehta suha mreža pliva-rica (saccaleva) do sedem stotov, in da je dolga do 120 ribiških korakov. Druge mreže pa tehtajo tudi do devet in pol stota. Ribiški korak je toliko kot doseže ribič z razširjenimi rokami. Ribiška zadruga iz Kopra prikazuje lov a kočo, piranska ribiška zadruga pa lov na ostrige. Zanimiv je lov na ostrige, ki se vrši tako:le: Barka ima privezano zadaj 'i močno vrvjo veliko mrežo, katero vleče za seboj. Mreža ima privezano zadaj veliko plutovino, ki jo drži v določeni globini. Iz plu-tovine moli majhen količek, ki kaže smer mreže. V vseh bajerjih so na dnu ska žaba, morski jež, morska zvezda in druge, tako da se obiskovalec lahko seznani tudi s podvodno favno — živalstvom. Ko se obrneš naprej, imaš na levi znova skupino kmetijskih strojev jugoslovanskega izdelka. Naše naloge v kmetijstvu: Večji hektarski donos, boljši pridelki in pridobivanje plodnih površin, se glasi napis ob strani. Kako velik je pomen teh besed. Stroji kot kosilnica «Pobeda», žetveni stroj «Parti-zanka«, trier, plug, sejalni stroj, ki seje 16 vrst naenkrat, so vsi izdelani v novih tovarnah, ki ?o pridobitev NOB. S temi bomo tudi izboljšali naše pridelke in dosegli perspekti-vo, ki jg označena na napisu. Okrajna uprava vodovodov in melioracij je tu nazorno prikazala izgradnjo namakalnih naprav. Tu vidimo kako se vrši borba proti suši, ki smo jo začeli v našem okrožju v večjem obsegu. Tako je v teku gradnja cementnih kanalov na bivših ankaranskih solinah in V dolini Mirne. Večja regulacijska dela Pa so bila izvršena v Sečjolski dolini. Obiskovalec Vidi glavni kanal, od1 katerega se odcepi več stranskih, ki dovajajo vodo na njive. Na grafikonih je razvidno kako se še na druge načine borimo proti suši. Z globokim obdelovanjem in s pogostim rušenjem skorje na površju za-branimo, da bi voda prehitro izhlapevala iz zemlje in ostaja tako shranjena za rastline, ki jo lahko uporabijo v časih suše. Velika privlačnost so pridelki sadja, grozdja, semen im zelenjave. Te razstavljajo naše KDZ, privatniki, komunalna podjetja in Kmetijska šola v Skocijanu pri Kopru. Takoj ob zjčeijm; jipata KD^.XampeI -Salafra irt Kmetijska' Sola razstavljeno zelo lepo koruzo v storžih irt zrnju. Pšenico y zrnju razstavljajo KDZ Savudrija, Sv. Marija na Krasu, Puče -. Koštabona in Kmetijska šola. KDZ iz Vanganela razstavlja zelo lep krompir. Najlepši in najdebelej.ši krompir ima na razstavi KDZ iz Ankarana in še KDZ Puče - Koštabona. Marij Ruzzier iz Strunjana razstavlja zelo lepe hruške, pray tako Ivan Sturmam iz Dekanov in Ivan Spuzik iz Mom-jana. Pitane debele lešnike raz-' Spored športnih in kulturnih prireditev v okviru tedna pospodarske razstave DANES 7. OKTOBRA ob IS Krožna kolesarska dirka Koper - Semedela - Postaja za pokal »Gospodarske razstave«. 0 ob 20 Machiavelli »Mandrago-ia» (Teatro del popolo -Reka). NEDELJA I. OKTOBRA ob t Start kolesarske dirke za pokal »La nostra Iotta« ob 9 Troboj v lahki atletiki Domžale - Istra - Trst. ob 15 Krožne motorne dirke Koper - Semedela - Postaja - Koper. ob 20 Lilian Helman: »Piccoie voipi« (Teatro del popolo - Reka). stavlja KDZ iz Martinčičev, KDZ «Prvi maj« iz Buj pa lepa jabolka in hruške. Ivan Knez iz Strunjana ima na razstavi zelo debela granatna jabolka in kaki. Tudi Peter Cep-pi iz Semedele razstavlja posebno debela granatna jabolka. Zelo lepo grozdje rzstavlja-jo Peter Babo iz Buj. Ivan Kozlovič iz Kampelai ki ima en sam grozd z jagodami, ki dosegajo debelost drobnega oreha. Tudi ostali razstavljalci imajo zelo lepo grozdje. Komunalni sektor iz Portoroža razstavlja prvovrstno in zelo debelo rumeno, rdečo in zeleno papriko. Rafael Rama-ni iz Kopra, Jože Majer iz Kopra in Tomaž Vatovani iz Semedele razstavljajo prvovrstno čebulo. Kot zanimivost razstavlja KDZ iz Dajle tudi dve rastlini bombaža z že zrelimi plodovi in škatlo obtrganega bombaža. Podzemske ali ameriške orehe razstavlja KDZ iz Kroga. Velike fotografije in grafikoni prikazujejo perspektivo nadaljnjega razvoja našega sadjarstva in vrtnarstva, ki sta dve glavni panogi kmetijstva. Tam v ozadju čaka obiskovalca že novo presenečenje. Kar 14 velikih živih prašičev, ki so razen enega ysi požlaht-njene nemške pasme ne potrebujejo nobene reklame- Vsi presegajo težo treh stotov, najtežji pa ima celo 430 kg. Marsikateremu obiskovalcu se pocedijo sline ko vidi toliko — živega mesa, klobas in čevapčičev. No, naj povemo, da bodo ie prišli na vrsto. Samo malo naj počakajo tam za Taverno, pa bodo dobili tiste okusne ražnjiče in čevapčiče, ki jih bodo v vsem zadovoljili. Za zaključek na vse le dobrote, ki smo jih videli, še to: F-den izmed obiskovalcev, ki ni mogel izgovoriti besedo čevapčiči in ražnjiči, je tako-le naročil natakarju: «Prego, por-tatemi una porzione di quel!o che si pronuncia male, ma si mangia bene«. (Prosim, prinesite mi porcijo tistega, ki se slabo izgovarja, toda dobro je). POBEGI-ČEŽARJI SPOMENIK PADLIM BORCEM ki ga bomo odkrili v nedeljo 22.1.m. V nedeljo 22. oktobra bomo V naši vasi odkrili spomenik padlim borcem. Spomenik bo izražal hvaležnost vseh domačinov in vsega istrskega prebivalstva nekaj nad 60 v NOB padlim, v taboriščih umrlim in kot talcem ustreljenim 'junakom in junakinjam, ki sta 'jih nasilni fašizem in nemški nacizem poslala v smrt. Spomenik, ki bo stal v sredini obeh vasi na več stopnic dvignjenem prostoru pred zadružnim domom, bo vsekakor Poslužujte se krajevnih ambulant Okrajni zdravnik vrši ambulantno službo v krajevnih ambulantah po naslednjem sporedu: DEKANLv vsak torek od 15. ure dalje; OSP: vsako drugo sredo od 15. ure dalje; MAREZIGŽ: vsak četrtek od 15. ure dalje; ŠMARJE: vsak petek od 15. ure dalje. Teh ambulant se lahko poslužujejo: svojci zavarovancev, ki morajo predložiti bolniški list, vsi invalidi in njihovi svojci, vsi tisti, ki zanje plačuje socialno skrbstvo. Ti morajo ime. ti potrdilo pristojnega krajevnega LO, ki ga morejo vsake tri mesece obnoviti. Vsi ostali iz zadružnega in privatnega sektorja. tudi v okras domačemu kraju. Domačini so s postavitvijo tega spomenika uresničili sklep, ki so ga sprejeli 'že pred leti. Pri vsem -je najpen-membnejše to, da smo postavili spomenik z lastnimi sredstvi Vaščani iz Pobegov in Cezarjev s0 se izkazali s prostovoljnim delom, kakor tudi s prispevki y blagu in denarju, ki so jih nabrali od soseda do soseda. Najbol-j so se žrtvovali bivšj partizani, lahk0 pa tudi rečemo, da so sodelovali tudi skoraj vsi ostali vaščani. Odkritja spomenika se bodo udeležili borci vsega našega okraja, razni pevski zbori ter mladina in ostalo ljudstvo od blizu in daleč. S tem bomo zopet pokazali, da zna naš narod ceniti žrtve sedanjega rodu. Hkrati bo to velika manifestacija zavesti delovnega človeka, ki je za svejo svobodo in neodvisnost pripravljen doprinesti tudi največjo žrtev — svo-| je življenje! - IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Ražem Natalija iz Ser-mina je 4. oktobra zjutraj izgubila na avtobusu, ki pelje iz Sermina V Koper, osebno iz. keznico. Prosj najditelja, naj jo Pri-hese v menzo št. 1 v Koper ali na naslov, ki je na izkaznici. Volsmiie na Glasbeni Soli v Kopru bo trajalo do 9. oktobra. Vpisujejo dnevno od 10 do 12 in od 14 do 17 y Ulici Verdi št. 9. Ravnateljstvo Glede na šolsko reformo v Istrskem okrožju, s katero so bile prejšnje sscuole di avvia-mentov odpravljene in uvedene osemletke, sta videmski «Mes-saggero Veneto« in tržaški «11 Giornale di Trieste» dvignila velik hrušč in trušč. Seveda sta prikazala svojim nepoučenim bralcem celotno vprašanje tako, kot da je z uvedbo te reforme prizadejan italijanski šoli in italijanski narodnosti v Istrskem okrožju hud udarec. Bralec omenjenih listov po prečitanju teh napadov nadalje misli, da ni bilo nikoli in nikjer sprememb v šolstvu, da so bile šole vedno take, kot so danes in da morajo take tudi ostati. P.ri tem pozabijo, da zahtevajo spremembe v družbenem in političnem življenju nujno tudi spremembe v šolskem sistemu. Težnja po večji demokratičnosti šolstva, šolskega pouka ter programa se je pojavila tudi po zadnji vojni po vseh deželah sveta. Bistvo naše šolske reforme je v tem, da se obvezno šolanje podaljša r.a 8 let in da se v ta namen osnujejo osemletke, od katerih imajo 4 višji razredi isti ustroj in isti učni načrt kot nižja gimnazija. Zato so osem- Šolska reforma v Istrskem okrožju ter umazana špekulacija tržaškega časopisa letke povsem izenačene z njo ter bodo tudi dobile naziv nižje gimnazije. V našem okrožju se je šolska reforma začela uvajati z novim šolskim letom 1950—51 v. slo-venških, italijanskih in hrvat-skih šolah. Ljudstvo je sprejelo ta ukrep šolske oblasti z. zadovoljstvom, ker se zaveda, da se bo izobrazba in kulturna raven naše mladine, ki bo šla skozi te osemletke, močno dvignila in da bo mladini po dokončanem študiju na osemletki odprta pot v višje šole, kot so učiteljišče, višja gimnazija in razne srednje strokovne šole. Pisca obeh člankov sta poleg nestvarnega in nekritičnega gledanja v svoji zagrizenosti kajpada zamolčala, da delajo tudi v Italiji na šolski reformi, ki je po strukturi ne Pa po vsebini na moč podobna naši. Ngs zanima ta načrt V toliko, ker se v marsičem strinja s šolsko reformo, ki jo uvajamo v našem okrožju in ki je v Jugoslaviji že pred dvema letoma postala izvršeno dejstvo. Italijanski minister ,za prosveto Gonella in njegovi sodelavci so po dolgotrajnih posvetovanjih in na podlagi ankete — zbiranja podatkov, ki je zajelo 300.000 oseb iz različnih poklicev italijanskega prebivalstva, izdelal načrt o šolski reformi v Italiji. Ta načrt bo predložen v obravnavanje italijanskemu parlamentu p najkrajšem času. Medtem ko delimo pri nas osemletno šolsko obveznost v 4 nižje in v . 4 višje razrede, imenujejo v Italiji nadaljevanje šolske obveznosti po končani osnovni šoli «scuola post-elementarev, ki je v bistvu isto, kar sq pri nas višji raz- redi osemletke. V osnutku italijanske šolske reforme je rečeno, da se bo ta escuola post-elementare» sčasoma spremenila, oziroma zlila v enoten tip nižje gimnazije, na kateri se bo pouk latinščine odpravil ali pa občutno skrčil. Večina oseb, ki je odgovorila na anketo italijanskega ministrstva za prosveto, se je namreč izjavila za omejitev Pouka latinščine ali celo odpravo latinščine v nižjih razred ih enotnega tipa gimnazije. Novinarja pri «Messaggero Veneto» in pri «11 Giornale di Trieste» sta iz hujskaških razlogov to okolnost seveda zamolčala in v podnaslovu njunih člankov z debelimi črkami napisala, da je. latinščina v liceju p Piranu odpravljena. Zamolčala sta zopet, da bo ukinjena samo v nižjih razredih, medtem ko se bo pouče- vala latinščina v višjih razredih še nadalje v neskrčehem obsegu. Prav tako nista svojim bralcem namenoma omenila, da bo ustroj italijanske klasične gimnazije v Kopru ostal tak, kot je bi/ doslej. Neresnično sta tudi poročala, da se latinščina ne bo poučevala na italijanskem učiteljišču v Kopru, ustanovljenem za italijansko mladino Istrskega okrožja. Toliko obema listoma o odgovor glede šolske reforme. Sedaj še nekaj besed o morali naše šole, ki jo tudi omenjata. .Vzgojne metode, ki so jih uporabljali fašistično vzgojeni italijanski učitelji na okupiranem Slovenskem Primorju, so znane; večkrat smo jih že’poudarjali in jih na tem mestu ne navajamo samo zaradi spoštovanja do samega sebe. «Kul-turonoscin in «moralisth naj vedo, da nismo pozabili Ustih žalostnih časov iz črnih dni okupacije. Slovenske, italijanske in hrvatske šole p Istrskem okrožju ne bodo delale sramote tudi najnaprednejšim šolam, med katere gotovo ne spada današnje šolstvo v Italiji, ^ llel»oc 2a/io,i/fiff/piifi - rluneh pa cuetoca dežela JumMui UJtjlll II IIIIIIIII!IIIIIIII1IIIIIII||IIIIII!III||I||IIII|II|IIIII|I|IIII|IIIIIIIIII|II|II||||1I|1||1!||1|||1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||1||||!||||||||||||||||||||||1||||| Hlinili! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII . Osem kilometrov ga je že dograjenega in dograjen je not most, katerega •drži 340 čebrov nad p rodom in sipinami, po ka terih teče ob neurju razbesnela reka, Ta most ni oni, o katerem. mi je govorila mati tiste tovarišice. Oni most je v Titogradu, ta pa je te daleč izven njega. Po tem mostu zgrajenem v glavnem le za promet, dovažajo tovorni plaki iz kamnoloma kamenje brigadam, ki sekajo v zemljo nove kilometre nasipa. K, načrtu za osušitev Skadrskega jezera je vključen tudi načrt na železniško progo Titograd-Bar. V ta namen je skozi planino Sutor-man projektiran osem kilometrov s starim železom m zelezo* kovinami. Italija je O^detee^ kakor glede premoga in leja navezana skoraj iZkUJ na uvoz. Inozemstvo P« J« podlagi že opisanega konjW turnega abooma* bodisi od lo dobavne roke, bodisi »Pf° odpovedalo dobavna j|W9Wr Milanski' trgovski krogi jo z-radi tega v velikih s^ ^n«,v drugi strani seveda ta grozi ustaviti ali vsaj Z sati proizvodnjo italijanske _ ka in mehanične industrij . vzeta utegne biti le ona, m ji v štabih atlantskih 0 #" darskih strokovnjakov. posebne naloge v sp oboroževalnem okviru. I«* 1 ški uvozniki, ki pač v tem V meru ne bi imeli dosed prostosti glede tra°™J ' e(j. sedaj prizadevajo, sklenlti sebojni sporazum in na*W£ enotno bodisi nasproti skim dobaviteljem, bo tranjim odjemalcem- Pr J(j kretne ukrepe so V tem jf| sprejeli uvozniki kovin. r, S kakšnimi težavami sejn tudi sicer boriti italijanska dustrijska proizvodnih J ^ inozemska, zlasti ar?erL gBfa|, kurenca, sproti reze koreni kaže poročilo o prodaje traktorjev ^ e vi s ip l čem trgu. Italiji zelo razvita «• stvo dežele potrebuje s ,eU, traktorjev in in0Zeta- Toda zadnja leta dela sko blago velike ovir ziu 0 industriji: v 1948 , tra|c- Italijo le 220 inozemskiM jf) tor jev, lani pa že ntf M. v prvih petih mesecih lem ga leta kar ih Ker notranji trg v . ^ prilikah ne preržarno po-3500 vozil letno, prejšnje število, dajo ^ traktorska proizvodnja « ^ močem trgu, ako gne ta j, prej, prišla V. podrejen IP" • £. Konkurenčni traktorji pr jo iz inozemstva, med. .inajo, baš poročilo OEEC ra da more Italija Josej a proizvodnjo od katerih bi jih 5000 l rabila doma in ostalo ,f-aUe, zlasti v. južnoameriške a jfl Pri sedanjem dejanskem, pa za ta načrt slabo ka ■ 0 Dne 29. pr. m. so P°dr^p1o-Milanu mleko V. nadrojm r-^ daji od dosedanjih 05, 70.— lir za. liter. Holandska in nemška prist Poročali smo že, da je tekmovanje med Trstom in sever-nozapadnimi evropskimi pristanišči za avstrijski in drugi tranzitni promet zavzelo v zadnjem času ostre oblike, kar odseva zlasti v avstrijskem tisku, ki prinaša odmeve z obeh strani. Zdaj poročajo iz Hamburga, da je pred kratkim obiskal tamošnjega župana njegov rotterdamski kolega dr. P. J. Ond, pač zaradi sporazu- IZID ŠAHOVSKEGA BRZOTURNIRJA V KOPRU Klobučar na L mestu V okviru III. razstave gospodarske dejavnosti v Kopru se je vršil 4. t. m. v Kopru brzo-potezni turnir večjega obsega. Zlasti velika je bila udeležba mladincev, ki pa si niso priborili nobenega od prvih mest. Prireditev je bila na verandi restavracije pri stadionu. Po 4-urni borbi je zmagal in prejel prvo nagrado tov. Klobučar Egon. Drugo nagrado je prejel tov. Žerjal Marijan, tretjo tov. Hilel Izak, četrto in peto sta si delila tov. Grmek Arraand in Kermavner Boris. Na prvih mestih so torej razen tov, Grmeka tovariši, ki so bili v zadnjih dveh letih skoro vedno med prvimi na brzoturr.irjih. Za turnir je vladalo med koprskimi šahistl veliko zanimanje in so prišli celo gledalci iz Izole. Cas za potezo je bil pet sekund. Za nagrade je poskrbelo vodstvo gospodarske razstave in so bile zlasti prve tri nagrade znatne vrednosti. V Kopru sta bila v poslednjih 14 dneh dva brzoturoirja, ki sta znatno pripomogla, da bodo mogli koprski šahisti u-spešno sodelovati pri šahovskih tekmovanjih y velikem obsegu, ki bodo prirejeni ob šahovski razstavi v Kopru, od 18. do 23. oktobra v mestnem muzeju. Tedaj bodo prišli v Koper tudi jugoslovanski šahovski mojstri, ki sodelujejo na blejskem turnirju. Določeni so jugoslovanski in avstrijski igralci za nedeljsko tekmo Na Dunaju so bila objavljena imena avstrijskih reprezentantov za meddržavni tekmi z Jugoslavijo, ki bosta 8. oktobra na Dunaju in v Z.agrebu. Prva enajstorica Avstrije bo na Dunaju nastopila v postavi: Seemann, Hoecki, Happel, Ha-nappi, Ozvvirck, Zvvazi, Mel-chior I, Decker, VVagner, Sto-jaspal in Aurednigg. Za rezerve so določeni Pelikan, Stots, Gernhardt, Huber. Za tekmo B reprezentance v Zagrebu je določila avstrijska nogometna zveza tole moštvo: Schmied, Patvuza, Smutny, Bri. nek, Merki, Golobic, Koerner, Ruegler, Duenst, Habttzl, Koerner II. Rezerve so: Engelmayer, Kowanz, Linz in Bokon. V četrtek je bila določena tudi reprezentanca Jugoslavije, ki bo v nedeljo igrala na Dunaju. Izvršni odibor Nogometne zveze Jugoslavije je moštvo sestavil takole: Mrkušič, Horvat, Stankovič, Čajkovski I., Jovanovič, DJajič, Valok, Mitič, Bobek, Vukas, Herceg, —- Rezerve so: Beara, Collč, 2ivanovič, Spajič. Jugoslovanski marmor na zagrebškem velesejmu JUGOSLOVANSKI MARMOR JE ZNAN PO VSEM SVETU IN JE VZBUJAL NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU pBCU. DOVANJE ma, ki ga pripravljajo -,a. časa med obema Pris‘ „8®*^ Po poročilu Astre so ^ ameriške oblasti log «Port E»»**■% V mik z Avstrijci in Nem rej tržaški gospodars ^ morali pritiskati na ir ške oblasti, ki x nainjem položaju jV<)jtl tehtnico popolnoma rokah. AvsKijsKa prosta cfflv po vzorčil l®W Poročajo ii aVstriiSditev da se pripravlja u cbd^ sežne proste cone Ri S »kem pristanišču isk« Trst celo ^Zeda^^ komisija, da 81 ° ^ fn poslovanje t stih con. vosl°6^L Glede PričeJHacon pri|hV mislijo urediti P° cone v tržaškem 1 prišle Menda bo zaradi W ^j- podobnih Pr0*<3h °Ji so F Imcku in M^ iti, di že sklenili 0$ AT,> da t napredovanja Pj p k1** računati, J ft. pričele poslovati. tiBnnuiimfc. Mtir-A MONTFCCHI št 6 III nad - Teleton štev. 93-M* in 94-63*. - Poštnt predal 9*2. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIŠTVO. ULICA MONTEC CHI, š . ,1 . • Teli 73.38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 60, finančno- R. 20. « Telefonska Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. urednik 8TANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski savod. — Podru*.: Gorica, Ul. S. Penico l-IL, Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlst 30la-I, Te . 7 , NAROČNINA: Cona A: mesečna ZG0, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4. . Bej» tU!Lfft Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zaiožntšt»o tržaškega tiska, Trst tl.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega *h° - -* Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založntitvo tržaškega tl® *