PaStnln* platana r gotovini
II. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razvon t ponedeljkih in dnevih po praznikih Posamezna Številka Din t‘—. lanskoletne 2'—: mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80-—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva R0-70. »0-69 In 80-71
Jugoslovan
Rokopisov sc vračam«.
Oglasi po tarifi tn dogovora Oprava v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta St 24. tel 29-60 V Celju: Slomškov trg 4. Po5t čuk. raH.i Lluhltana 1K621
St. 54
Ljubljana, petek, dne 6. marca 1931
Leto II.
Novo razmerje med Francijo in Italijo na morju
Podatki in komentarji rimskih listov - »Načelno vprašanje glede enakosti obeh mornaric odgodeno do I. 1936.« - Mussolini o pomenu sporazuma
"unanji minister dr. Curtius na Dunaju
Po prihodu nemških gostov pred kolodvorom: Od leve na desno: dr. Curtius, drž. tajnik dr. PUnder, ki zastopa kancelarja Brllninga, in avstrijski zunanji minister dr. Schober.
N j. VeL kralj prisostvuje pouku v vojni akademiji
Beograd, 5. marca. 1. Včeraj ob pol 11. do poldne je N j. Vel. kralj v spremstvu svojega prvega adjutanta armijskega generala Stojadi-noviča posetil tretji zavod vojne akademije, v katerem se vzgajajo gojenci 60. razreda pripravljalnega tečaja, ki morajo prebiti v akademiji pet let. V istem zavodu je nameščen tudi 58. razred rednega tečaja. Pred zavodom so Nj. VeL sprejeli vojni minister general Hadžič, dvorni maršal Dimitrijevih, upravnik akademije in komandat zavodu z zavodnimi Častniki. \j. Vel. kralj je vedro in smehljaje stopil iz avtomobila in se prisrčno pozdravil z vsemi navzočimi. Nato je odšel v zavod in obhodil najprej spalnice gojencev obeh razredov, nato je odšel v telovadnico in ambulanco, kjer so ležali bolni gojenci. Kralj se je z bolniki, ki jih je bilo kakih deset, prijazno razgovarjal. Gojenci so. čeprav bolni za gripo, vendar vedro odgovarja li na vsa vprašanja Nj. Vel. kralja. Nato je kralj odšel v kuhinjo, od tam pa v jedilnico obeh razredov.
Kralj si je za tem ogledal učilnice obeh razredov in profesorsko pisarno. Prišel je k pouku zemljepisja in k pri rodoslovju. Ko je vstopil v učilnico, so ga učenci kakor en mož glasno pozdravili. Nj. Vel. kralj se je razgovarjal s posameznimi učenci in se zanimal za njihov napredek. Gojenci GO. razreda so, čeprav še majhni in zelo mladi, prav bistro in prostodušno odgovarjali na vsa kraljeva vprašanja. Stali eo pred njim po vojaško. Nekega gojenca, ki mu je šele 15 let, je kralj vprašal, zakaj je vstopil v vojsko. Z otrokom lastnim prijaznim glasom je učenec odgovoril: »Da služim kralju in domovini, Vaše Veličanstvo.« Profesorji so potem izpraševali v kraljevi prisotnosti posamezne gojence. Nekega gojenca 58. razreda Je N j. Vel. kralj vprašal, kateri predmet ima najrajši. »Vojno službo in forlifikaoijoc, je odgovoril uče-<r . drugega učenca je Nj. Vel. kralj vprašal smehljaje se: »Kateri predmet najbolj mrziš?« Učenec je bil s kraja v zadregi, pa je dejal, da ima vse predmete enako rad. Nato je kralj dejal: »Pa so gotovo kaki predmeti, ki jih nimaš tako rad«, nakar je učenec na kratko odgovoril: »Matematiko, Vaše Veličanstvo.«
Neki oddelek je imel praktične vojaške vaje in ekserciranje 8 puškami na dvorišču. Tu se je kralj dalje časa pomudil. Starešine odsekov so mu podali raport Gojenci so se pri vežbanju izvrstno izkazali. Čeprav so bili razporejeni po vsem dvorišču, so vendar na kraljev pozdrav »Pomozi Bog vojuici!« odsekano in soglasno odzdravili.
Ko je bil poset v zavodu končan, je Nj. Vel. kralj izrazil svoje zadovoljstvo in mu je bilo očitno prav všeč vse, kar je videl v zavodu. Nato je ukazal upravniku zavoda, naj bi gojenci ta dan dobili prost izhod v mesto. Ta odredba je pri gojencih izzvala veliko veselje. Pozdravili so navdušeno kralja s klici: »Živio kralj!« Ko se je kralj pozdravil še z vsemi častniki, je spremljan od ovacij zapustil zavod.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 5. marca AA. Nocoj od 17. do 19. je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta in minister" za notranje posle general Peter Zivkovič. Na seji so razpravljali o tekočih poslih.
Rim, 5. marca. v. Čeprav se je objava uradnega teksta rimskega pomorskega sporazuma zakasnila, razpravljajo fašistični časopisi svobodno o tem dogodku ter poudarjajo, da si je Italija pri tem ohranila svobodne roke v svoji zunanji politiki ter v svojem stališču do razorožitvene konference. Italija se je vezala zgolj v tehničnih podrobnostih.
Današnji listi so objavili nekaj konkretnih podatkov. Pred vsem opozarjajo, da se je odgodila ureditev načelnega vprašanja o enakosti francoske in italijanske vojne mornarice do prihodnje splošno pomorsko konference v letu 1936. Na washing-tonski pomorski konferenci pred devetimi leti so sicer sprejeli ta princip, toda le glede velikih bojnih ladij (oklopnic in letalskih ladij), a še ta enakost je bila le pravna in ne efektivna. Vsaki izmed obeh držav so priznali pravico do 175000 ton ter da si do leta 1936. zgradi še 130.000 ton takih ladij. Pri drugih kategorijah vojnih ladij o enakosti med Francijo in Italijo ni bilo govora.
Francija ima danes za okrog 200.000 ton velikih vojnih ladij več nego Italija. V rimskem sporazumu je določeno, da si sme vsaka izmed obeh pogodbenih strank zgraditi do leta 1936. največ še po dve oklop-nici s skupno tonažo 23.330 ton in po eno letalsko ladjo s tonažo 43.000 ton. Toda kolikor novih ladij bo vsaka izmed njiju zgradila, toliko zastarelih bo morala izločiti iz svojega b rodov ja.
Velike in male križarke ter podmornice
Washingtonska pogodba iz leta 1922. ni vsebovala nikakih specifičnih določil o francosko-italijanskem razmerju v tonaži ostalih 3 kategorij vojnih ladij, in sicer 10.000-tonskih križark, manjših križark in torpedolovcev ter podmornic.
Po velikih križarkah (10.000 ton) sta si Francija in Italija enaki. Vsaka jih ima sedem. Do leta 1936. ne bosta zgradili nobene nove.
Za drugo kategorijo — malih križark in torpedolovcev — so sklenili, da bodo gradili nove samo, da nadomestijo stare, in sicer jih bo Italija zgradila prav toliko kot Francija, tako da jih bo imela francoska vojna mornarica 1936. leta 51 000 ton, italijanska pa 47.000 ton.
V	letu 1931. ne bodo ne v Franciji ne v Italiji gradili novih podmornic. Pozneje p:i jih bodo zgradili le toliko, da bodo z njimi nadomestili stare podmornice. Leta 1936. bo imela Italija 52.700 ton podmornic, Francija pa 81 900 ton.
Francoska superiornost
Do leta 1936. bo Italija nadomestila za
130.000	ton starih ladij z novimi, Francija pa za 136.000 ton. Pomorski programi obeh držav za vsako leto, ki so znašali do sedaj preko 40.000 ton, se bodo na ta način znižali na 21.000—22.000 ton. Ob pričetku tretje splošne pomorske konference bo italijanska vojna mornarica obsegala 441 tisoč, francoska pa 670.000 ton. Razmerje
med obema bo ostalo v glavnem takšno, kakršno je danes, le kvalitativno se bo nekoliko zboljšalo v prilog Italije. Italija ima namreč danes 16.600 ton zastarelih ladij, ki jih bo nadomestila do leta 1936., tako da jih bo imela takrat le 5000 ton. Francija pa, ki ima danes 58 600 ton zastarelih ladij, bo imela takrat 84.000 ton.
Mussolinijeva izjava ameriškemu tisku
Ameriškemu tisku je dal ministrski predsednik Mussolini včeraj krajšo izjavo o sporazumu. Naglasil je njegovo veliko važnost ne. le za nadaljnje italijansko-franco-ske odnošaje, temveč tudi za od noša je med vsemi petimi pomorskimi velesilami. Ta sporazum bo ugodno vplival tudi na svetovno gospodarsko krizo, ki je prvi vzrok splošne brezposelnosti. Vplivaj bo tudi zelo ugodno na splošno razorožitveno konferenco leta 1932. v Ženevi. V drugem delu svoje izjave je Mussolini poveličeval zadržanje Italije pri sklenitvi tega sporazuma in končno tudi v njenih odnošajih napram Ameriki.
London, 5. marca. AA. Po Reuterjevem poročilu ne bodo objavljene podrobnosti pomorskega sporazuma med Italijo, Francijo in Anglijo, preden se ne urede formalnosti, ki so v zvezi s priobčitvijo tega sporazuma vladam Združenih držav. Japonske in angleških dominijonov.
Predsednik angleške vlade bo o tem sporazumu poročal poslanski zbornici prve dni prihodnjega tedna, čim prispe odgovor ostalih zainteresiranih držav.
Odhod nemškega zunanjega ministra z Dunaja
Dr. Curtius in dr. Schober sta včeraj konča a posvetovanja • Utrditev gospodarskega
in političnega sodelovania med obema državama
Dunaj, 5. marca. AA. Korbiro poroča: Nemški minister za zunanje zadeve Curtius in državni svetnik Piinder sta posetila danes dopoldne avstrijskega državnega ponkancelarja in ministra za zunanje zadeve dr. Schobra v svrho nadaljevanja pogajanj. Tem pogajanjem so prisostvovali nemški in avstrijski strokovnjaki, avstrijski poslanik vBerlinu Frank in nemški p.)sli"iik na Dunaju Lerchenfeld. Na sestanki: so bila končana posvetovanja, ki so imela svrho utrditi sodelovanje obeh držav na gospodarskem in poli ličnem polju.
Dunaj, d. marca. d. Nemški državni zunanji minister dr. Curtius in državni tajnik dr. Piinder sta danes končala stvarna posvetovanja, ki so, kakor znano, bila namenjena ožjemu sodelovanju Nemčije in Avstrije na gospodarsko-političnem polju. Po končanih razgovorih so nemški gostje v spremstvu podkancelarja dr. Schobra odšli v konzularno akademijo, potem na nemško trgovsko akademijo in končno na nemško poslaništvo, kjer je dr. Curtius sprejel več deputacij, med njimi tudi de-putacijo avstrijsko-nemške narodne zveze.
Ob pol 2. popoldne je bil na nemškem poslaništvu v čast gostom serviran zaju-trek, nakar je dr. Curtius posetil še »Albertino« Kot v zaključek svojega bivanja na Dunaju so se nemški gostje odpeljali še na centralno pokopališče na grobove Schuberta in Beethovena. Ob 6-30 zvečer »o 80 nemški gostje * zapadnega kolo-dvova odpeljali z Dunaja. K -»lovesu. ki je bil vopet izredno prisrčen, so prišli p.idkancelar dr. Schober in mnogi uradnici zunanjega urada, kakor tudi nemški poslanik in rjegovt uradniki.
Francosko-jugoslovanska manifestacija v Dijonu
Sijajna svečanost pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja
Pariz, 5. marca. AA. V Dijonu je bila včeraj velika svečano3t in proslava franco-sko-jugoslovanskega prijateljstva. Priredila jo je tukajšnja sekcija društva »Poilus d’ Orient« pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ga je zastopal pooblaščeni minister in poslanik kraljevine Jugoslavije v Parizu dr. Miroslav Spalaj-kovic. Svečanosti so se udeležili tudi predsednik »Poilus d’ Orient« Marc Herault, od Jugoslovanov pa Mirkovič in Petrovič in predsednik FIDAC-a Vučetič, šef presbiro-ja pri poslaništvu v Parizu.
Dr. Spalajkoviča in njegovo spremstvo so sprejeli na postaji zastopniki društva »Poilus d’ Orient«, le-te pa general in komandant Dijona, mnogoštevilna društva in častna četa 26. pešpolka z zastavami.
Po dobrodošlici, ki je bila prisrčna in topla, se je formirala povorka po m°stu do spomenika padlih v vojni, kjer je poslanik dr. Spalajkovič položil venec na spomenik. Zvečer je bila intimna večerja, po večerji pa koncert.
Na večerji je predsednik dijonske sekui-je »Poilus d’ Orient« imel zdravico, v kateri je posebno poudaril svoje veselje in veselje mesta Dijona, da vidi v svoji sredi bivše jugoslovanske bojevnike. Zahvalil se mu je dr. Spalajkovič z govorom, v katerem je naglasil radost, da je bila Jugoslaviji in francosko-jugoslovanskemu prijateljstvu, ki je neločljivo, opetovano izkazana čast. To prijateljstvo je utrjeno •
hudimi žrtvami preteklosti, preizkusilo pa se je sijajno pri gradnji nove Evrope. Pri tem delu za novo Evropo so podpisane mirovne pogodbe največje jamstvo za splošno varnost. V imenu jugoslovanskega naroda izraža svojo radost, da se je te dni sklenila pogodba o pomorskih vprašanjih, ker bo zdaj človek s še čvrstejšo vero lahko gledal v bodočnost. Francija pa bo imela pri tem delu za mir tudi v bodoče ob strani in pri sebi Jugoslavijo.
Na koncertu in po njem je prišlo do ma nifestacij, ki so se še stopnjevale, ko so predvajali filme iz dobe vojne na jugoslovanski fronti. Pri tej priliki je povzel besedo Herault in v kratkih besedah orisal ozke zveze obeh narodov med vojno.
Newdelhi, 5. marca. AA. Gandhi je v razgovoru z novinarji dejal, da je zelo zadovoljen s sporazumom in da se bo kongres udeležil indijske konference za neodvisnost Indije.
Nacijonalistična zarota v Ukrajini
Varšava, 5. marca. n. Listi Iz Harkova poročajo, da je GPU odkrila veliko ukrajinsko nacionalistično organizacijo, ki Je nameravala organizirati prevrat na ozemlju sovjetske Ukrajine. Polkovniki ukrajinskih polkov so bili po večini zaupniki te organizacije. Prevrat so hoteli izvesti s krvavo revolucijo, ki bi JI sledila ukrajinska vojaška diktatura.
Izjave dr. Curtiusa in Madjari
Budimpešta, 5. marca. n. Madjarskl tisk komentira govor nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa, posebno oni njegov del, ki se nanaša na Madjarsko. Dr. CurtiiiŠ je v svojem govoru dejal, da bi poset predsednika madjar-ske vlade grofa Bethlena napravil zelo dober vtis ne le v političnih, temveč tudi v gospodarskih krogih. Dr. Curtiu3 je tudi napovedal, da se bodo trgovinska pogajanja med obema prijateljskima državama v kratkem pričela in da se bodo gotovo tudi uspešno končala.
Angleški prestolonaslednik v južni Ameriki
London, 5. marca. AA. Snoči sta prispela princ Jurij In waleški princ z vlakom va nL princ Jurij m waleški princ z vlakom v San Antonio, nakar sta odpotovala z letalom v Mar dela Plata. Spremljalo ju je 10 angleških letal. Po kosilu v Bahijl Blanci sta nadaljevala polet v Camet, kjer ju je sprejel angleški poslanik sir Ronald Macleay in spremljal v vlaku do Mar dela Plata. Princa odpotujeta danes v Buenos Aires.
Nove volitve na Turškem
Carigrad, 5. marca. n. Kemal paša je dal razpisati nove parlamentarne volitve. Na nove volitve je predsednik turške republike pričel misliti za časa svojega potovanja po Anatoliji.
Italija misli protestirati
Milan, 5 marca, d Kakor piše »Stampa«, bo Italija pri Vatikanu protestirala proti znanem" pastirskemu pismu nadškofa dr. Baueija, 3 katerim je ta odredil molitve in službo ooijo zaradi slabega ravnanja 8 Slovenci in 'l^eti tr Italiji.
V dobo mirnega dela
S pom or sidrn sporazumom je Evropa definitivno stopila v dobo mirnega razvoja in mirnega dela. Nobene nevarnosti ni več da bi nesoglasja med evropskimi državami mogla povzročiti vojne nevarnosti. Evropa se je sporazumela in uvidevnost je zmagala nad Sovinšatienimi željami. Bilo bi pa tudi čudno, če se ne bi to zgodilo. Na eni strani trpi vsa Evropa od težke gospodarske krize, ki je rešljiva le, če zavlada med evropskimi narodi politika so-damosti. Na drugi strani pa odpira sovjetska gospodarska ofenziva perspektive, ki silijo evropske države k ožjemu sodelovanju. Ni druge rešitve za Evropo, ko da se vsa posveti mirnemu in složnemu delu. Vsled sile razmer se je tako via faeti pričelo ustvarjanje Panevrope, čeprav ne v čisto oni obliki, kakor je bila predlagana.
Novi položaj v Evropi pa nalaga tudi nam Jugoslovanom dolžnosti. Nepričakovano naglo se more zgoditi, da se bo pričela doba raznih gospodarskih dogovorov med državami, ko se bodo določevali za razno države kontingenti in ko bodo vse države prikrajšane za dolgo dobo let, če so zastale v svojem razvoju. V tej dobi mednarodnih dogovorov bo za vsako državo odločilne važnosti, če bo mogla vreči hkrati ves ekstrakt svoje sile na tehtnico, ali pa mogla nastopiti le z delom svojih sil. V prvem primeru bo dobro odrezala, v drugem pa bo zaostala v tekmi z drugimi državami.
S	6. januarjem smo dobili Jugoslovani vso možnost, da se v polnosti uveljavimo v mednarodnem svetu. Kajti 6. januar nam Je dal notranji mir, nas je rešil od večnih razprtij in ustvaril ozadje, ki naravnost kliče k složnemu delu. Treba samo to veliko priliko izkoristiti in na mah mora postati naša tekma z drugimi narodi uspešna. Ali vse kaže, da se ta velika in edinstvena prilika vse premalo izkorišča in da je pri mnogih pogled obrnjen mnogo bolj nazaj na preteklost, ko pa naprej v bodočnost. Toda pogled nazaj ne more piivesli do pravega sodelovanja, ker v preteklosti je podčrtano samo to, kar je povzročalo naše spore. V preteklosti so samo spomini, ki ovirajo medsebojno ztližanje, ki vedno znova odpirajo fftare rane. Le v pogledu v prihodnjost, kjer so vidni nam vsem skupni interesi, le v tem pogledu je poziv k zbližanju in složnemu delu. Pogled nazaj nas uči, zakaj fin o se prepirali, pogled naprej pa, zakaj se nam ni treba prepirati- ker imamo vendar vsi isto pot. To spoznanje mora prodreti popolnoma in šele potem srno zreli za v resnici složno delo.
Ne pomaga vse nič, ampak mi moramo slediti vzgledu Evrope. Vse drugačna nasprotja in želje so ovirale sporazum med pomorskimi velesilami, kakor pa so malenkostna nesoglasja, ki eo ločila nas in vendar je ..rišlo med pomorskimi silami do popolnega sporazuma, ker je priti moralo. Prav tako mora med nami priti do sodelovanja, do iskrenega in brat:1 .ega sodelovanja in ne samo do sporazuma. Kajti v naših srcih je ta sporazum že davno »k len j o. , kakor se je to zlasti >sno videlo ob bivanju kraljeve dvojice v Zagrebu. Nam sporazum niti več ne zadostuje, t m več le št pozitivno sode' ..uje. Saj na vse zadnje itak vsi vemo, kaj je za nas vse dobro in pravilno in prav tako vsi vemo, kaj bi bilo treba pričeti delati. Vsa stvar je le v tem, da se že enkrat prične t ko delati, kakor vsi vemo, da je prav in dobro Predvsem pa, da se res prične delati.
Dokler je še bila negotovost, dokler še ni »topila Evropa v mirno dobo dela, tolika časa je bilo še nekako razumljivo, če nismo prav pričeli z delom. Toda danes smo že v mirni dobi dela, ko se bo konkurenca med vsemi narodi podeseterila, ko mora vsak narod napeti vse sile, da ne zaostane za drugimi. Naj vetja, kar hoče, mi moramo spraviti svoje ceste v red, mi moramo urediti promet, mi moramo usposobiti deželo za tujski promet. To je samo ena velika dolžnost, ki je neodložljiva, a sličnih je še cela vrsta in ena težja od druge. Da vse te naloge izvedemo, mora nas družiti ena usmerjenost, da bo eden drugega izpopolnjeval in nadomestoval. Niti ena sila se ue sme izgubiti in zato je postulat složnosti neob-boden.
Zmotno je mnenje, da zahteva mirna doba manj napora, ker samo mirna doba je ustvarjajoča, vsa Jugoslavija pa kar hlepi po ustvarjajočem delu. Čeprav se danes že mnogo »tori, mora biti naša zahte-
Velik uspeh učiteljskega zbora v Beogradu
N j. Vel. kraljica, predsednik vlade in prosvetni minister
na koncertu
Beograd, 5. marca. 1. Pod visokim pokroviteljstvo mNj. Vel. kraljice Marije je pevski zbor Udruženja jugoslovanskih učiteljev iz Ljubljane nocoj ob 8. uri priredil v gledališč pri Kneževem spomeniku svoj drugi koncert. Koncerta se je udeležila Nj, Vel. kraljica Marija, predsednik vlade general Živkovič, prosvetni minister Boža Maksimovič, mnogo najuglednejšega beograjskega meščanstva in skoro vsi slovenski intelektualci, ki žive v Beogradu.
Nj. Vel. kraljica Marija je prišla na koncert v spremstvu dvorne dame ge. Sver-ljugove točno ob 8-15. Ko je stopila v dvorno ložo, jo je zbrano občinstvo viharno pozdravilo. Takoj nato so začeli izvajati koncert, ki ga je vodil dirigent Srečko Kumar. Na sporedu so bile skladbe Adamičeve, Lajovičeve, Foersterjeve, Osterčeve, Kogojeve itd. Beograjčani so izvajanje sprejeli z velikim odobravanjem in mnogim ploskanjem.
Zasedanje velikega fašistovskega sveta
Reorganizacija gospodarsko-socijalnega reda v Italiji - Moč nove fašistovske borbene organizacije
Rim, 5. marca. v. Snoči ob 22. uri se je spet sestal veliki fašistovski svet. Najprej je korporacijski minister Bottai poročal o položaju sindikalnih in korporacijskih ustanov v Italiji. Pred kratkim so ustanovili industrijsko, poljedelsko, bančno, trgovinsko, prometno, mornariško in obrtniško korporacijo. Te korporacije so združene v nacijonalnem in korporacijskem svetu, ki vodi in ureja vse socijalno in gospodarsko življenje v državi. V kratkem bodo ustanovili pokrajinske korporacijsko-gospodarske svete. Odpravili bodo sedanje pokrajinske izključno gospodarske svete. Tako se bo po tej novi reformi izcimil
nov gospodarsko-socijalni red ital. države.
Sledilo je poročilo generalnega fašistovskega tajnika o novih mladinskih fašistov-skih organizacijah, ki so jih, kakor znano, pred kratkim ustanovili. V tej novi fašistovski borbeni formaciji je včlanjenih po navedbah poročevalca 329.695 mladih Italijanov, ki se zbirajo deloma v samostojnih organizacijah, deloma po okrog faši-stovskih visokošolskih organizacij.
Vsakemu poročilu je sledila daljša debata in ob koncu so sprejeli od ministrskega predsednika prečitane sklepe, ki so splošnega značaja. Seja se je zaključila davi ob 1-30.
Konec državljanske neposlušnosti v Indiji
Vest o sporazumu med podkraljem in Gandhijem pozdravljena po vsej Indiji - Priprave za novo indijsko konferenco
Nevvdelhi, 5, marca. AA. Vsebina sporazuma med Gandhijem in lordom Irwi-nom bo objavljena danes istočasno v spodnji zbornici in v Indiji v obliki poročila generalnega guvernerja.
Včeraj sta razpravljala Gandhi in notranji tajnik Emerson o podrobnostih načina izvedbe tega sporazuma. Indijski narodni kongres pripravlja program dela uove indijske konference, kjer bo prišlo kakor upajo, do končnega sporazuma v indijskem ustavnem vprašanju.
Listi >Statesman«, »Times of India«, »Hindu« in drugi prisrčno pozdravljajo sporazum med Gandhijem in podkraljem
lordom Irwinom ter poudarjajo, da pome-nja ta. dogodek srečnejšo bodočnost Indije.
London, 5. marca. n. V Nevvdelhiju sta Gandhi in podkralj lord Irwing podpisala ■sporazum. Vest o sporazumu so sprejeli po vsej Indiji z največjim zadovoljstvom. Pokret neposlušnosti in bojkota med indijskimi nacijo nalisti se je s tem sporazumom zaključil. Kongres bo sporazum, kot vse kaže, soglasno sprejel.
London, 5. marca. AA. Ker je prišlo do sporazuma med Gandhijem in lordom Ir-winom, so indijski vred. papirji poskočili.
Tudi v Bombaju so zabeležili porast indijskih državnih papirjev.
Fašistovska kampanja proti slovenski duhovščini
Insceniran šovinističen napad na slovensko duhovščino v Brdih Osem župnikov so obtožili protidržavnega delovanja v cerkvi
in izven nje
Nazadnje je ostalo v cerkvi le še 44 ljudi — kojski Italijani in fašisti. Župnik Kodrič je te »vernike« povabil v zakristijo in jim tani pridigal po italijansko.
Da bi napravil red, jim je tudi dejal, da jim bo od slej pridigal v sakristiji, ki je za nje dovolj velika in kjer bo prav tako lahko opravil svoje dolžnosti.
Trsi, 6. marca. v. V današnji Številki fašistovskega glasila »11 Popolo di Trieste« so objavili njegovi goriški sotrudniki in eksponenti goriških iašistovskih šovinistov tri kolone in več dolg napad proti osmim župnikom iz Brd.
Župniku Cirila Sedeju v Števerjanu očitajo, da je okliceval poroke, ne da bi o tem obvestil podeštata, pač pa da je podatke o porokah poslal preko meje. Župniku Alfonzu Blažkn v Košani so zamerili, Ifer je baje 4. novembra 1929. poslal iz cerkve deco, ki je prišla v balil-skih krojih. Župnika Jakoba Pijeriča v Vipolžali napadajo, ker da je pričetkom avgusta 1930., ko bo ga pozvali k blagoslovitvi novega otroškega vrtca, pozabil bjagoslovljeno vodo in ker baje pri blagoslovitvi novih hiš ni blagoslovil hiše. v kateri se je potem nastanil novi italijanski učitelj. Sinartinskemu župniku Josipu Grilancu so zamerili to, da se ni pokazal borbenega Italijana, čeprav je poskrbel, da se je ljudstvo ravnalo po odredbah fašistovskih oblasti. Župnik Košir v Vedrijanu je zakrivil to, da ga je mati rodila na ozemlju današnje Jugoslavije. Župnik Ivan Kodrič v Gradnem deluje baje proti državi zaraTii tej'a, ker da uganja nacijonalizem. Župnika Alojzija Mulita obtožujejo, ker pravi, da ni ne Slovenec ne Italijan. Župnik Mulič je doma iz beneške Slovenije.
Nadvse kriv pa je župnik Franc Kodrič v Kojskem. Tako pravijo goriški fašisti. Mladi, komaj 281etni župnik izvršuje poročne obrede pri slovenskih parili v slovenščini in rabi tudi slovensko besedilo pri čitanju predpisov civilnega zakonika. Glavni povod za današnje izpade v tržaškem listu pa je dal ta-le dogodek:
Pred devetimi dnevi je podeštat Baiardi pozval župnika Kodriča na občino in zahteval, naj pridiga tudi po italijansko. Župnik mu je ugovarjal, čeS da to ni mogoče, nazadnje pa je le popustil, da bo dopoldne pridigal po slovensko, popoldne pa po italijansko.
Od tistega torka pa do zadnje nedelje so imeli kojski fašisti dovolj časa, da so z grožnjami in vsiljivostjo pripravili vaščane do tega, da so se zavezali priti v nedeljo k popoldanski pridigi. V nedeljo dopoldne je bila cerkev ko običajno polna. Kodrič je pridgal po Blovensko.
Popoldne so fašisti znova napolnili cerkev. Župnik Kodrič je poznal ljudi in je vedel, da bi jim italijanska pridiga nič ne hasnila, ker bi je ne razumeli. Opravil je svoje molitve v italijanščini in jih sproti tolmačil po slovensko. Ko je svoje molitve opravil in bi bil moral pričeti s pridigo, so pričeli ljudje zapuščati cerkev. Da se zaradi splošnega nereda ne bi pohuj&ala deca, jo je župnik odpravil domov.
va, da se rtori še več. Ideal velike in močne Jugoslavije zahteva največje napore in največje samozatajevanje, vzgled složne Evrcjpe pa to zahtevo še potencira. In to treba, da razumejo prav vsi Jugoslovani.
Vseučiliška delegacija na potu k Masaryku
Ljubljana, 5. marca.
Danes opoldne ob 12'01 so se vseučiliški rektor dr. Alfred Šerko, promotor dr. Kidrič in dekn dr. Kelemina odpeljali v Prago, da tam v svečani avdijenci izročen prezidentu čeko-slovaške republike dr. Masaryku diplomo o promociji za častnega doktorja. Diplomo je po načrtu arhitekta Plečnika izdelala univerzitetna tiskarna Blasnika nasL na originalnem pergamentu.
Pravilnik k zakonu o ljudskem štetju
Beograd, 5. marca. AA. Na podlagi čl. 14 zakona o popisa prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in živine z dne 31. januarja t. 1. je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev podpisal pravilnik o popisu prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in živine dne 31. marca t. 1.
Poset dr. Beneša v Grčiji
Atene, 5. marca. n. Novi grški poslanik v Pragi je bil včeraj v nastopni avdijenci pri predsedniku češkoslovaške republike Ma ry-ku. Grška vlada je izdala poročilo, da uan>.ra-va češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš pričetkom aprila posetiti Atene in se sestati z vodilnimi grškimi politiki. V Grčiji bo ostal dalje časa.
Sneta italijanska zastava
Sušak, B. marca. Pred nekaj dnevi so onstran meje slavili obletnico lateranske pogodbe. HiSe so okrasili z zastavami. Tako so tudi na občinski hiši v Matuljah izvesili italijansko trobojnico. Ponoči med 28. in 24. uro pa so udrli v poslopje neznanci in odstranili zastavo. Drugo jutro so zadevo takoj izročili policiji. Ta je aretirala polovico mladih ljudi v Matuljah in okoliških vaseh. A krivcev ni mogla iztekniti. Aretiranim fantom niso mogH ničesar dokazati in »o jth morali spe* ispuetiti.
Pop Hristov zopet na svobodi
Sofija, S. marca. AA. Listi poročajo, da je vodja protogerovistov Pop Hristov, ki je podpisal znano deklaracijo, da zapušča revolucijo-narno borbo, bil izpuščen od mibajkrnitov m
svobodo in dopotoval v Sofiio.
Ustreljen, ker je pustil delile
Ljubljana, 5. marca. Posestnice sin Ignac Zajc, 33 let star, doma iz Farškega Kala, občina Češnjica pri Litiji, e imel dekle v Bukovici, a katero pa se je zadnja čase sprl in jo pustil. Ker je imel urediti še nekatere stvari z njo se je snoči napotil na njen dom. Tam pa so ga prijeli člani dekletove družine, beseda je dala besedo in kmalu so si bili v laseh. Iznenada je počil strel, ki je zadel Zajca v desno koleno. Kdo ga je ustrelil, Zajc ne ve, prav tako pa tudi ne ve, ali je bil ustreljen s puško ali revolverjem. Ustreljeni Zajc e imel še toliko moči, da se je privlekel domov, kjer so mu rano obvezali in poklicali zdravnika.
Kljub težki poškodbi je Zajc davi sedel v Litiji na vlak in se pripeljal v Ljubljano. Ko je izstopil pred bolnico 8 tramvaja, je komaj še prišepal v pisarno. Tam se je zgrudil in sta ga dva strežaja onemoglega odnesla na kirur-gični oddelek, kjer so ga operirali.
V	bolnico sta bila danes Bprejeta Se lOletni Vlado Pirc, sin žandarmerijskega narednika iz Vira pri Kamniku, ki je padel z lestve in si zlomil desno roko, in 26 letnega tovarniškega delavca Josipa Markitetija z Jesenic, ki mu je m d delom padel težak kos železa na levo nogo in mu jo zlomil.
{gledališče
šimenčevo gostovanje v Mariboru
Po daljšem času smo v soboto zopet pozdravili na našem odru velikega tenorista ln našega starega znanca ln prijatelja Marija Šimenca. Nastopil je kot gost v vlogi Janka v Smetanovi »Prodani nevesti«. Ze njegov prvi korak na oder v začetni sceni prvega dejanja je občinstvo, ki je gledališče napolnilo do zadnjega kotička, navdušeno pozdravilo. Pisati o Šimencu podrobno bi bilo odveč, posebno še o njegovem Janku, s katerim Je povsod uspel, zanima pa nas njegov veliki razvoj, ki smo ga po daljšem presledku, kar ga nismo slišali, le še bolj občutili. Posebno je treba konstatlrati, da poje s posebno lahkoto, velikim občutjem, brezhibno in silno mehko uglajeno vokalizacijo ln da je tudi igralsko postal močan. Zelo ugodno je gost vplival tudi na naše domače pevce. Gdč. Udovičeva Je v Marinki zaživela kakor že skoraj ne zlepa, potrudili pa so se tudi gg. Pavle Kovič, Trbuhovič, Skrbinšek in ostali, posebno pa oba ostala gosta, g. Neralič in ga. Vida Kovičeva. Bil je sploh lep večer zanosa ln uspehov.	R.	R.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 6. marca: >Glernbajevk. Red D.
Sotbota, 7. marca: »Trije vaški svetniki«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera.
Začetek ob 20. Uri zvečer.
Petek, 6. marca: Zaprto.
Sobota, 7. mama: »Dijak prosjak«. Red B.
Obračun obresti pri poštni hranilnici
Beograd, 5. marca. AA. Poštna hranilnica ob vešč« svoje vlagatelje, da bodo obvestila o obrestih na hranilne vloge za leto 1930 do stavljena vlagateljem do 31. marca 1931. Čeprav je po pravilih drugače urejeno, vendar je tehnično nemogoče na mah dostaviti ta ob-Vdistila o obrestih za 137.000 vlagateljev. Obenem se vlagatetlji obveščajo, da so njihove obresti pripisane vlogam in kapitalizirane s
1.	januarjem 1931 in da zato nihče ne more nič izgubiti, ne glede na to, kolikšna bo obrestna mera za leto 1931.
Vlagatelji se - naprošajo, da do tega roka potrpe in da ne pošiljajo reklamacij.
Jubilejne znamke v spomin ujedinjenja
Beograd, 5. marca. AA. Prometni minister je odredil, da se jubilejne znamke v spomin desete obletnice ujedinjenja izroče v promet s 1. aprilom t. 1. Znamke bodo veljale do 30. septembra t. 1. Njih nominalna vrednost bo 0 50, 1 m 3 Din. Prodajali pa jih bodo po zvišanih cenah, in sicer znamke po 0T>0 za 1 Din, znamke po
1	Din za 2 Din, in znamke po 3 Din za 4 Din. Presežek bo šel v korist udruženja rezervnili oficirjev in bivših bojevnikov, da urede vojna grobišča v okolici Pariza.
Prepovedane publikacije
Beograd, 5. marca. AA. S sklepom ministra za notranje zadeve št. 1-5.636 z dne 25. februarja 1931 je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi mesečnega biltena »Croatla«, ki izhaja v našem jeziku v Buenos Airesu.
Beograd, 5. marca. AA. S sklepom ministra za notranje zadeve št. 1-5.537 z dne 25. februarja 1931 Je prepovedan uvoz ln razširjanje v naši državi pesmarice »Dalmazia Italiana«, ki je tiskana v Italiji in ki je po svoji vsebini iredentistična.
Poset jugoslovanskih zdravnikov na Madjarskem
Budimpešta, 5. marca. A A. V Budimpešto je dopotovalo danes 25 zdravnikov šole narodnega zdravja v Zagrebu. Jugoslovanski zdravniki si bodo ogledali niadjarske higijenske institucije. Iz Madjarske odpotujejo v Varšavo Prago in n« Dunaj.
VREMENSKA NAPOVED.
. .Dunaj, 6. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda ca jutri: Hud jutranji mraz, solnčno vreme bo trajalo le ie malo časa. Cer, dan ali dva se bo nebo sopet čisto pooblačilo.
Petak, •. mmeon 1981.
JUGOSLOVAN
Stran 3
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE!
70.000 jetičnih v Dravski banovini
Polovico jih je tovarniških delavcev - Poročilo Osrednje protituber-
kulozne lige v Ljubljani
V ljubljanski bolnici je kakih 20 postelj v neodgovarjajožih sobah. V mariborski bolnici
Ljubljana, 4. marca.
Z industrijalizacijo Slovenije rastejo tudi obolenja prebivalcev na jetiki. Mladeniči in dekleta, ki so popreje delali v čistem zraku na poljih, travnikih in njivah, so sedaj priklenjeni k strojem v tovarnah, preživaljajo po 8 do 10 ur na dan v slabem, zatohlem in prašnem zraku. Prehranjevanje teh ljudi je nezadostno zaradi nizke mezde. Mnogi se vozijo ali hodijo po dve uri daleč zgodaj zjutraj na delo; s seboj imajo košček kruha, mogoče tudi malo mleka za kosilo in se vračajo trudni, zmučepi zopet isto pot domov. In to se godi dan za dnem, leto zaletom. Ni čuda, da sčasoma pesa njih organizem.
Statistika kaže, da je mezda pri tekstilni in oblačilni industriji najnižja.
Višina mezd odgovarja tudi obolenju posameznih stanov na tuberkulozi, la statistika je vzeta iz protituberkuloznega dispanzerja OUZD v Ljubljani za leto 1930. Od vseh na tuberkulozi obolelih delavcev je bilo 50 odstotkov tovarniških delavcev, 803 odst. uradnikov, 657 krojačev, 6 38 mizarjev, 6 02 zidarjev, 5'66 ključavničarjev, 511 služkinj, 493 čevljarjev, 2’1 črkostavcev in prodajalcev, 1 ‘82 knjigovezov, 055 fotografov, 055 kamnosekov, 0'36 pekov.
To, kar se je pri nas dosedaj napravilo v boju zoper tuberkulozo in kar se dela, je le majhna kaplja v morje.
Kake institucije pa imamo prav za prav v Dravski banovini? Obstojata dva sanatorija s 400 posteljami, katere pa so na razpolago pa-cijentom iz cele države, te postelje so do tri četrtine zasedene po pacijentih izven Dravske banovine.
Skupščina Bratotske skladnice v Trbovljah
V nedeljo dopoldne se je vršila v čakalnici za-padnega okrožja v Trbovljah letna skupščina delegatov krajevne Bratovske skladnice, katere se je udeležilo od 110 izvoljenih delegatov preko 80.
Skupščino Je vodil v odsotnosti predsednika krajevnega odbora Bratovske skladnice podpredsednik g. Hruševar Alojz.
V smislu dnevnega reda skupščine je predsednik nadzornega odbora g. Levstek Anton poročal o poslovanju, stanju in kontroli pokojninske, bolniške, nezgodne blagajne in podpornega fonda ter prečital tozadevne računske zaključke, ki so bili od skupščine soglasno odobreni.
Po pmvUnllcu se vrSijo volitve delegatov vsaka tri leta ln se bodo prihodnje vršile šele prihodnje leto. Vsako leto pa se voli nov nadzorstveni odbor, v katerem sta dva zastopnika delojemalca in en zastopnik delodajalca. Za letošnje poslovno leto so bili izvoljeni: gg. Gorjanc Jožef in Slapšak Franc, kot namestnika pa Ajdovšek Jernej In Sredenšek Gvidon. Zastopnik delodajalcev pa Je imenoval v nadzorstveni odbor kot člana računovodjo g. Perso-gllo Ignaca in kot namestnika računovodjo g. Kosa Mirka.
Po Izvršenih volitvah je skupščina razpravljala o raznih važnih problemih, ki najbolj lntereslrajo članstvo Bratovske skladnice.
Delegat Kuder Matija je predlagal, da se zviša dosedanja pavšala za zdravljenje in popravljanje zob ln sicer radi tega, da bo tudi družinskim članom omogočeno zdravljenje. Podpredsednik pojasnuje, da to zaenkrat vsled slabih finančnih razmer bolniške blagajne ni mogoče. Delegat g. Giulatl predlaga, da se da bolnikom, ki po prestanem zdravljenju zapuste bolnico, 2 dni dopusta s pripadajočo hrana-rino. Svoj predlog je utemeljil s tem, da delavec prve dni po prestani bolezni še ni dovolj utrjen ln za službo manj sposoben. Delegat g. Ajdovšek še pripominja, da bi se naj samcem po odpustu iz bolnice Izplačala za zadnjo dobo hra-narina, ker so tl reveži po odslovitvi iz bolnice brez sredstev. Delegat Glavne Bratovske sklad-
je pa nekoliko bolje,
V	Ljubljani, Mariboru in Celju poslujejo pro-tituberlculozni dispanzerji, ki pa ne morejo nuditi tega, kar bi lahko pri zadostni dotaciji. Ljubljanski dispanzer je pa last OUZD in skrbi samo za obolele člane in svojce, ne more pa po svojem ugtroju v smislu zakona skrbeti preventivno in mora mirno gledati, kako se širi tuberkuloza pri sostanovalcih.
Koliko pa je tuberkuloze v Sloveniji, Mirno lahko trdimo, da boleha v Dravski banovini za to boleznijo okoli 70.000 oseb. Odprto tuberkulozo pa im okoli 20.000 paeijentov, ki stalno ogrožajo svoje sostanovalce. Od teh jih umrje
3.000	na leto. Večinoma pacijenti niso izolirani in so vedno v stiku s sostanovalci, mnogi tovariši v uradih, s sodelavci v tovarnah; so natakarji, ki strežejo gostom, so prodajalci živil, so služkinje v rodbinah z otroci. Vsi ti so stalni okuševalei svoje okolice in nemoteno skrbe, da ne isumrje jetika. 2alibog pa točne in zanesljive statistike nimnmo. To je treba brezpogojno ustvariti.
Na podlagi vseh teh strašnih dejstev se je ustanovila Osrednja protituberkulozna liga za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V kratkem času se je posrečilo ustanoviti 27 krajevnih lig. Začetek sistematičnega boja proti jetiki je tu; treba bo, da tudi država izdatno podpre to akcijo.
Celokupno protituberkulozno delovanje moramo razdeliti v preventivno in kurativno delo.
O	tem bomo poročali o priliki. Za financiranje tega dela naj Se uvede protituberkulozni davek povprečno 1 Din za osebo.
ntce g. fikrlnar pojasnuje, da o tem ne bo mogla sklepati krajevna Bratovska skladnica, marveč spada to v kompetenco Glavne bratovske skladnice.
Zatem sO iznesli posamezni delegati nekatere predloge ln želje glede zdravljenja članov. Podpredsednik g. Hruševar izjavlja, da se bodo vsi iznešeni predlogi in želje delegatov obravnavale na seji krajevnega odbora Bratovske skladnice, s čemer se skupščina strinja.
Delegat Levstek je nato kritiziral določbe pravilnika, po katerem izgubi vsak izstopivši član vse dotlej pridobljene pravice iz pokojninske blagajne, če se mu v šestih mesecih ne posreči dobiti prt kateremkoli rudarskem podjetju delo. Ker Je to v sedanjih kritičnih časih naraščajoče brezposelnosti skoraj nemogoče, naj se prosi merodajne faktorje, da se novi pravilnik, po katerem bo treba plačati samo 20 Din čakalni prispevek na leto, čim-preje uzakoni.
Delegat Tržan je nato stavil predlog, da naj bi se nudilo članu, ki Je poslan vsled redukcije dela na dopust, brezplačno zdravljenje In zdravila tudi vnaprej. Delegat Škrinjar pojasnjuje, da to zabranjujejo določbe pravilnika, po katerem imajo vsi na dopustu se nahajajoči člani pravico do dajatev iz bolniške blagajne, če plačajo vse prispevke za dobo dopusta.
Nato je predočll delegat Ajdovšek navzočim delegatom žalosten gmotni položaj rudarjev in njihovih rodbin prav posebno takrat, kadar pride v družino bolezen. Bolnik potrebuje boljše hrane in skrbnejše postrežbe. Ugotavlja, da Je podporni fond, Iz katerega so se doslej dajale bolniške podpore, v Jako neugodnem finančnem stanju, zato predlaga, da naj bi se odkazovale vse kazni, ki so se doslej stekale v bolniško blagajno, v podporni fond. Podpredsednik gosp. Hruševar izjavlja, da Je stanje podpornega fon da tako neugodno, da bi tudi vse kazni ne zadoščale za kritje tekočih izdatkov, zato bo treba najti drugih virov. Pripominja, da so padle kazni od 18.000 Din mesečno v januarju lanskega leta na 1500 Din mesečno letos.
Delegat fikrlnar predlaga nato, da naj se na kaže iz bolniške blagajne honorar v znesku 7000 Din v podporni fond. Ta honorar plačujejo namreč Delavska zbornica Bratovski sklad-nlcl za pobiranje prispevkov. Končno se sklene
700.000ZAVITKOV EUDASHAMPOO
PRODANIH VZADNJEM LETU!
DOKAZ
NJEGOVIH ODLIK!
Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, položenih eden poleg drugega, bi krilo orjaški most Beo-grad-Pančevo v dolžini od 1480 m in širini odlO’90m.
Sp
jjp
a negovanj ms
DASHAMPOO
da naj se po možnosti nakazujejo še naprej podpore lz podpornega fonda, ko pa bo izčrpan, naj skliče podpredsednik Bratovske skladnice širše zborovanje članov, ki naj o nadaljnem sklepajo. Delegat g. Bastič Dominik predlaga, da naj bi TPD plačala za vsakega člana 1 Din v podporni fond, analogno kot je to na Jesenicah. Sklene se, da se naslovi na TPD primerna vloga, njenega zastopnika pa so delegati prosili, da prošnjo podpira in priporoča. Ker ni bilo drugih predlogov, Je bila skupščina zaključena.
Predavanje Bogoslovne akademije
Pretekli torek se je vršilo v »Alojzijevisču« predavanje z naslovom: »Katoliško vrednotenje kulture.« Predval je univ. prof. dr. Janez Fabijan. Poslušalcev je bilo precej manj kot po navadi, ker to predavanje ni bilo javljeno v časopisju.
Kratka vsebina tega predavanja bi bila tale: Katoliška cerkev je prisiljena, da zavzame proti kulturi posebno načelno stališče. Njena želja je, da bi uplivala kultura tako, da bi privedla ljudi v srečno onostranost. Vendar pa ima kultura nekaj avtonomnega na sebi, ki je tudi od katolištva neodvisno. Toda to sodelovanje kulture s cerkvijo ne bi uničilo kulture, ampak bi jo samo očistilo in izpopolnilo, kakor izpopolni in očisti milost naravo. Kultura sama na sebi ni cilj, pač pa je pot k izpopolnitvi. Katolištvo zato sega v kulturo, da ji daje oporo. •
Nauk Kristusov je sicer obrnjen bolj na oni kot na ta svet, njegov namen Je človeka usme-
riti k Bogu — radi tega se tudi večkrat zgodi, da katoličan posveti manj moči za tostransko kulturo, vendar pa to ni sovraštvo do kulture. To življenje človeka je pač priprava na onostransko in iz tega sledi, da je onostrausko življenje odvisno od tega življenja.
Dalje je predavatelj orisal pomen osebnosti za vsako družbo. Osebnosti so potrebne, da vodijo človeštvo. Zbog svojih sposobnosti jim gre neka prednost pred drugimi ljudmi, ven dar pa niso prosti vsake vezanosti. Ta vez pa se jim ne sme zdeti kakor jarem, ampak kakor opora in pomoč k izpopolnitvi sebe. Delovanje osebnosti mora biti človeštvu v korist. Cerke' prizna le tisto osebnost, ki je socijalna.
Naš čas kliče od vsepovsod po poduhovljenju kulture. Vse panoge naj poudarjajo bolj duhovnega kot pa telesnega človeka. Materijalna kultura naj smatra človeka za osebo in ne za stvar. Blagostanje človeštva, to naj bo namen materijelne kulture. Telesna kultura naj se ne stavi nad duhovnostjo. Znanost in umetnost naj rajši razkrivata globine človeške duše, kakor pa da bi se lovila zgolj z opisovanjem materije.
Avtoriteta je zadnje čase precej izgubila na svoji veljavnosti in pomembnosti, lo pa radi demokracije.
Ko vidi katoličan poplavo materijalizma, ki sega skoro že v vse kulturne panoge, kaj nai stori. Ali naj se umakne in skrbi za svojo srečno večno? To je pač lažje. Njegova naloga na je, da dela in pomaga bližnjemu in mu po kaže pravo pot.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.	398—1
O*Uda:
fto man
16
»Ali imate radi nevarnosti?« ga je vprašala poredno.
Farnmor se je zasmejal, da se ji je zazdelo, da »e norčuje iz njene moči. »Priznavam,« je odgovoril, »da se malokdaj ustrašim.«
»Nordijska Skaldi pripovedujejo, da tudi Ragnar Ladbrog ni poznal strahu. Kaj ga je moglo ogrožati v njegovem ledenem sklepu? In dolgo časa je to držalo, toda nekega dne je prišel k svoji Helli in v zmajevi jami je našel smrt. To vam bodi v svarilo.«
»To bi se meni ne moglo nikoli zgoditi. Preden se s kačo spečam, ji izrujem strupeni zob. Nobeua kača ne more škodovati, če zna človek pravilno z njo ravnati. Vendar pa si delate krivico, milostna markiza, ker primerjate svoje prijateljstvo s strupeno kačo.«
»To pa zaradi tega, ker vas nevarnost izpodbuja. Dobro torej, skušajva 3i biti prijatelja, lord Cecilk Ko mu je napol šaljivo, napol resno podala belo, z dragulji ozaljšano roko, ga je zadel očarljiv blesk iz njenih oči.
Farnmor se je sklonil naprej, in ko je držal v roki njene tople prste in se srečal z njenim pogledom, mu je žila hitreje zabila, v temnih očeh pa mu je vzplamtel pritajeni ogenj, ki ga je ona nameravala razpihati. Nenadoma pa je izpustil njeno roko in se odmaknil od nje.
Vrata dvorane so se odprla in vstopili so mož lady Beau-de3ertove, Clermont in markiz Vavasour in Vaux.
»Dober dan, gospoda!« je vzkliknila markiza. Ta splošni, ravnodušno izgovorjeni, ljubeznivi pozdrav je veljal tudi njenemu možu. »Gotovo ste tudi danes s cigaretami in branjem zamudili lepe, zlate jutranje ure, ko sem jaz bila v vrtu. Pač nimate zmisla za naravo. — Markiz,« se je nato nenadoma okrenila k soprogu, »ali vam nisem pripovedovala, kako mi je mylord Cecil Farnmor takrat v Pragi rešil življenje? Ne? Tega bi ne bila smela opustiti. Pridite in zahvalite se mu.«
Tako nagovorjeni markiz se je obrnil k Farnmoru, se mu zahvalil ter se mu poklonil z ono gibčnostjo, ki jo je pač tolsti, revmatični lahkoživec zmogel. Neokretni pair si je od blizu ogledal rešitelja svoje žene ter pomislil sam pri sebi: »Izreden človek! Lepega obličja, lepe postave! Toda zdi se mi, sam ne vem zakaj, da ne bo dobro končal!« In ta misel ga je potolažila, videčemu, da je mladi lord v milosti pri njegovi milady.
Farnmor je sprejel zahvalo s posmehljivo ravnodušnostjo. Naslonil se je malomarno na hrbet stolice ter se igral s psičkom, le tu pa tam se je udeležil razgovora
s kakšno besedo.-----------
»No, ali nisem imel prav, ko sem vam rekel, da je nebeška?« je rekel Valdor Farnmor, ko sta igrala biljard.
»Kdo? V gradu je zbranih ducat krasotic, ki mislijo, da jim gre pridevek »nebeška«. Izrazite se natančneje1« »Koga drugega bi utegnil imenovati razen nje, ki je nt mogoče primerjati z nobeno drugo? Preklicano
srečo ima Vavasour. Ves svet mu zavida tako ženo.«
»To je precej dvomljiva sreča,« je odgovoril Farnmor. »Zena slavne lepote je podobna diamantu čiste pro-sojnine in je ravno tako nevarna svojemu imetniku. Premnogo ljudi se zanjo poteguje.«
»To je res,« je vzkliknil neki gospod na drugi strani biljarda, »če imaš grdo ženo, moreš mirno spati. Nihče je ne odtegne možu. Tega se držite, Farnmor, če bo3te kdaj izbirali med hčerkami vaše dežele!«
Farnmor je sunil kroglo z neko nerazumljivo razdraženostjo, da je skočila preko roba.
»Stavim tisoč proti eni,« je nadaljeval oosmehljivec, da bo do prihodnje sezone krožilo najmanj ducat galantnih povesti o »vzvišeni krasotici.«
Njegova stavna ponudba je bila naslovljena na vse, toda nihče so ni oglasil, kakor da ni nobenega med njimi, ki bi imeli toliko zaupanja v lepo lady.
»Pravijo, da je samo koketka. Jaz sem pa celo mnenja, da je brezsrčna in mrzla kot led; vendar pa seje okrog seb$ nesrečo. Ali veste, kako se je prošlo leto igrala z Belo Vasarhčlyjem — saj ste poznali, Farnmor, tistega plavolasega, avstrijskega ulanca? Tako ga je sukala, da ga je ukrotila kot psička, se norčevala iz njega vpričo vsega sveta, nato ga je knezu Brancku na ljubo odslovila z udarcem pahljače in s posmehom. Vasarh61y si je gnal stvar preveč k srcu, šel je in se ustrelil. Ta dogodek mi je dobro znan. Vsega tega je bila kriva samo ta ženska, ki se je še tistega večera, ko je zvedela o njegovi smrti, udeležila plesa v kostimu.«
to—g Mi..
Predi desetimi leti v Logatcu
Danes poteče 10 let, odkar se Je vršila v Logatcu veličastna manifestacija jugoslovanske misli po odhodu Italijanske vojske. V nedeljo •. marca 1921 sl Je nadel Logatec svečano obleko. Svečanost osvobojenja Je pa posebno dvignilo naše Sokolstvo. Ta dan je namreč sprejel svoj prapor logaški Sokol, ki ga je dal takoj ob izbruhu vojne z Italijo shraniti v Ljubljani v zanesljive roke. Sakolskl Savez v Ljubljani je zato sklenil, da se izvrši izročitev prapora logaškemu Sokolu na kar najsvečanej-
II	način.
Z jutranjimi vlaki so prispele v Logatec številne sokolske čete iz sokolskih žup Ljubljana tn Ljubaljana I s prapori in fanfaro Sokola II la Ljubljane. Od funkcijonarjev Jugoslovanskega sokolskega saveza so prispeli v Logatec pod-atarosta br. dr. Vladimir Ravnihar, zastopnik sokolske župe Ljubljana br. KajzelJ, zastopnik sokolske župe Ljubljana I br. Milko Krapež, vsem na čelu pa varuh logaškega sokolskega prapora Ljubljanski Sokol s svojo častitljivo ataro zastavo. S kolodvora v Logatcu se je razvila impozantna sokolska povorka po ulicah Logatca, burno pozdravljena od domačinov.
Pred hotelom Kramar Je bila velika sokolska manifestacija. Na govorniško tribuno, okrašeno i zelenjem in narodnimi trobojnicami, se je povzpel prvi govornik br. dr. Vladimir Ravnihar, burno pozdravljen od navzoče množice. V izbranih in ognjevitih besedah je Izrazil svoje veselje, da more kot zastopnik JSS zopet izročiti Bnagoviti sokolski prapor logaškemu Sokolu. V svojem nadaljnem govoru je orisal naloge Sokola, ki ga čakajo sedaj, ko mu Je zagotovljen vsestranski razmah. Z vzklikom veliki in močni Jugoslaviji in Nj. Vel. kralju Je zaključil brat podstarosta svoj govor, nakar je fanfara Sokola II zaigrala državno himno, ki Je prvič mogočno odmevala po logaških ulicah. Po govoru tor. dr. Ravniharja se je zahvalil v kratkem in lepem govoru starosta logaškega Sokola brat Smole, izrekajoč zahvalo JNS in Ljubljanskemu Sokolu, ki sta na tako svečan način izročila prapor domačemu Sokolu.
Zastopnik sokolske župe je nato razvil sokolski prapor in ga izročil bratu starosti, ta pa bratu praporščaku, ki Je nato položil pri-aego, da bo čuval sokolski prapor. Godba je nato zaigrala državno himno, nakar Je vse sokolstvo defiliralo pred starešinstvom s sokolskimi prapori. Opoldne je bil r hotelu svečan banket, popoldne pa slavnostna zelo uspela akademija ob polnoštevilni udeležbi občinstva. Z večernimi vlaki pa Je zapustilo sokolstvo Logatec z najlepšimi utisi lnl spomini. J. H.
Tržni urad za pocenitev življensltih potrebščin
Ljubljana, 5. marca.
Mestni tržni urad je izdal poročilo o svojem delovanju meseca februarja. Iz njega posnemamo, da je prejel tržnlne 14.139 Din, prostornine 4767 Din, nakazanih pa 260 Din, skupaj torej 19.166 Din,.
Po sklepu magistralnega greinija se razširi ilvilski trg na Cankarjevo nabrežje do Ribjega trga in na Sv. Petra nasip od frančiškanskega do zmajskega mostr..
Mestna klavnica je začela izvajati strožjo kvalifikacijo mesa. Doslej prvovrstno meso se mora prodajati kot drugovrstno, t. j. 2 Din eeneje pri kilogramu. Pregledane so bile vse mesnice po mestu. Ker nekateri mesarji niso Imeli diferenciranega mesa in označenih cen, •o bili kaznovani na globo 50 Din. Neki mesar Je bil ovaden sodišču radi navijanja cen, ker Je zaračunal telečja jetra po 100 Din kg. Da se občinstvo obvaruje pred izkoriščanjem pri nakupu mesa, je tržni urr.d določil s pristankom mesarjev odstotni dodatek kosti It mesu kot preklado.
Kruh so peki samovoljno podražili, radi česar je tržni urad ovadil vse ljubljanske pelcc državnemu pravdnlštvu. Ker Je tržni urad sumil, da uporabljajo peki tudi slabejšo moko, Je odvzel 36 vzorcev kruha in moke in Jih dal preiskati higijenskemu zavodu. Rezultata še ni.
Sadja Je bilo primeroma dovolj. Veliko se je použilo pomaranč kg po 5‘50 do 6 Din. Kislega seJja po 3 Din kg Je tudi vedno dovolj, in sicer vedno lepšega. Zadeva s trnovskimi zeljarji še ni končana in zelja ne prodajajo na trgu. Ribe sladkih voda so se nekoliko pocenile, ker Je graščina Rače postavila na trg karpe do 28 Din kg. Polže so začeli prodajati 5 komadov za
1	Din. Kakovost mleka se je zelo dvignila ter znaša že najmanjša odstotek maščobe 'i%, dasi dovoljuje pravilnik k zakonu o živilih že 2'2%. Jajca so se pocenila na 1 Din in že dolgo let niso bila tako poceni ob tem času. Tudi sočivja Je dovolj in cena zanj času primerna.
V	splošnem so cene živeža v primeri z drugimi mesti in kraji dokaj nizke in govorice o draginji življensklh potrebščin v Ljubljani niso utemeljene.
Trbovlje
Shod Narodne strokovne zveze, ki je bil včeraj napovedan, se najbrže v soboto ne bo vr-Hl, ker je prejelo danes vodstvo tukajšnje krajevne organizacije Narodne strokovne zveze od delegacije iz Beograda brzojavko, da se naj že javljeni shod do povratka delegacije odpove. Kdaj bo shod Narodne strokovne zveze, bo delavstvo pravočasno obveščeno.
Uradne are Breškega načelstva še marsikomu ftiso znane, zato opozarja sresko načelstvo v Laškem prebivalstvo ponovno, da so uradne ure dnevno-razen ob sobotah od 8. do pol 13. ter od pol 10. do 18. ure, ob sobertah pa od 8. do 14. ure. Ob nedeljah ter državnih in verskih praznikih se v uradih praviloma ne vrši redno delo. Od 9. do 11. ure opravljajo dežurni uslužbenci nujne in neodložljive posle. Uradne ure za poslovanje s strankami so ob torkih in petkih od 8 do 12. ure. Le v nujnih in neodložljivih zadevah se sprejemajo stranke ob dru-
frjh dneh med uradnimi urami, izvzemši nede-Je in praznike. Uradni dnevi sreskega načelstva v Trbovljah so pa vsakega 1. n 15. v mesecu. Če je ta dan nedelja ali praznik, se pa vrši naslednji delavni dan.
Jz 2>p<zvslte banovine
d Ban Dravske banovine g. dr. Drago Maru-iič bo done« ▼ petek 6. marca službeno odsoten in ne bo sprejemal strank.
d >8Iužbeni list kraljevske banske upravo Dravske banovine« it. 16. z dne 5. marca 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih beležnikib (notarjih). — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih beležnikih (notarjih), — Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih belež-nikov (notarjev). — Uredba, s katero se določuje število in sedeži javnih beležnikov (notarjev). — Popravek k zakonu o javnih beležnikih (notarjih). Razglas o zaposlitvi češkoslovaških državljanov v Jugoslaviji. — Popravek k pravilu'1 " .Jnistra za šume in rudnike o zaščitnih gozdovih. — Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
d Polovična vožnja iz vseh krajev Dravske banovine v Ljubljano velja za udeležence koncerta Hubadove pevske župe, ki bo v nedeljo 8. t. m. popoldne ob 15. uri v veliki Unionski dvorani. Na to ugodnost, prav posebno pa še na izredno zanimivi zborovski koncert, na katerem nastopi 13 zborov, opozarjamo vso koncertno publiko izven Ljubljane.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 766.2, termometer 0, relativna vlaga 90%, smer vetra S, oblačnost 10 dopoldne, popoldne se je zjasnilo. V Mariboru je kazal barometer 7666, termometer —2, relativna vlaga 80%, mimo, oblačnost 7. Deževalo Je v Mostaru, Beogradu, Zagrebu in v Splitu. Snežilo pa v Sarajevu in Skoplju. Najvišja temperatura je bila
v	Ljubljani 5-5, najnižja —0-6, v Mariboru —3, ▼ Mostaru 1, v Zagrebu —1, v Beogradu —8, v Sarajevu —3, v Skoplju —1 ln v Splitu 4.
Ljubljana
Petek, 6. marca 1931., Fridolin. Pravoslavni: 81. februarja, Timotej.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti ln Hočevar v šiški.
*
■	Proslava rojstnega dne prczitlenta dr. Masajka bo v soboto 7. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Priredi jo Jugoslov. - češkoslovaška liga. Na sporedu je
predavanje »Dr. Masaryk in Jugosloveni med vojno «, petje in godba. Sodelujejo: gospa Vera Popovič-Adlešičeva, gdč. Lida Vedralova, kon-servatorista gg. Uroš Prevoršek, Marijan Lipovšek in Slov. vokalni kvintet Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se hvaležno »prejemajo. Vse narodno občinstvo Je vljudno vabljeno na to lepo prireditev. Številna udeležba naj pokaže naše tople simpatije do sivolasega poglavarja bratske češkoslovaške republike in velikega slovanskega državnika!
■ Spored slavnostnega koncerta v proslavo 80-letnice P. Hugolina Sattnerja: 1) Beethoven: Leonora št. 8. op. 72, overtura za veliki orkester. 2) Slavnostni govor župnika dr. P. Gvido-na Ranta. 8) P. Hugolin Sattner: Oljki, kantata za soli, zbor in orkester. V solističnih partijah sodelujejo Vera Majdičeva, Ljudmila Vedralova in Josip Križaj, orkestralni part izvajata operni orkester in orkestralno društvo Glasbene Matice, zborovski part pa celotni or-lotni pevski zbor Glasbene Matice. Umetniško vodstvo ima operni ravnatelj g. Mirko Polič. Vse prijatelje odličnega slavljenca in naše glasbe sploh, vabimo in opozarjamo na ta koncert.
■ 8 sestanka pravnikov. Sinoči je na sestanku društva »Pravnik« v sodni palači namestnik višjega državnega pravdnika dr. Munda nadaljeval svoje predavanje »Nekaj pripomb k sodni praksi glede na novo kazensko zakonodajo. Predavatelj Je najprej govoril o realnem steku in je ugotovil, da mora citirati sodnik v sodbi, državni pravdnik pa v obtožnici v odločbi
o	kazni kazenska določila vseh kaznivih dejanj, glede katerih je izrekel krivdorek. Dr. Munda je nadaljeval tudi praktične primere. Zelo znai-miva so bila predavateljeva itvajanja o naknadni uporabi določil o realnem steku, o omi-Ijenju kazni in o krivdoreku brez kazni. Najzanimivejša so bila njegova izvajanja o protipravni prisvojitvi po § 322 k. z., ki ga Je sprejel zakonodajalec dobesedno iz osnutka avstrijskega kazenskega zakonika iz 1. 1927. V zvezi s protipravno prisvojitvijo Je obravnaval divji lov in je ugotovil, da naš kazenski zakonik nima posebnega poglavja o lovski tatvini. Zato jo je treba smatrati za preprosto tatvino ali jo pa pustiti nekaznovano. Ker je drugo nemogoče, mora veljati prvo.
H 6. redni sestanek Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo *e preloži od petka 6. t. m. na torek 10. t. m., ker je dvorana Mineraloškega instituta zasedena po sadjarskem tečaju, na katerega prošnjo Je sekcija prelo-
Jz dbeuegih I»anovin
90-letni starec zaklal svojo edinko
Pred sodniki v Somboru se je vrši,la te dni razprava proti DOletnemu Mihajlu Tobijasu. Državno pravnišlvo je starca obtožilo strašnega premišljenega zločina. V Telečki, kjer je doma, je umoril lani meseca oktobra svojo hčerko edinko Verono, mater 5 otrok. S pre-isikavo so ugotovili, da se je zločin dogodil v kleti starčeve hiše. Starec in hči sta se sprla ii, hudo žalila eden drugega. Zato je starec, Ki ni živeil v slogi z domačimi, sklenil maščevanje nad hčerko ob prvi priliki. Kmalu po prepiru je Menka šla v klet, starec pa za njo. V temni kleli jo je napadel izza hrbta in jo nekoliko-krat zabodel z nožem v prsa. Ker se je bal, da žrtev še ni mrtva, ji je odrezal glavo. Starec je pred sodniki priznal zločin in je izjavil, da je biil primoran se na ta način uibraniti hčere, češ da ga je tisto jutro hotela z blazino zadušiti. Priče so starca zelo obremenile. Zaradi zaslišanja še nekaterih prič je bila razprava od-godena.
Izključen dijak streljal na profesorja
V	sredo dopoldne je dijak 7. razreda gimnazije v Prištini Hamidi Ismajlovič streljal na svojega profesorja za francoščino Vladimirja Konstantinoviča im ga težko ranil. Ustrelil je nanj 6 krat, nato ga je pa še zabodel z nožem. Z nožem je -pandi tudi gimnazijskega slugo Markoviča, ki je pritekel profesorju na pomoč. Napad se je pripetil na koncu tretje učne mre. Dijaki in profesorji so bila v razredih, samo Milhajlo-vič se jo nervozno sprehajal po hodniku in čakal na svojo žrtev. Ko je profesor stopil iz razreda, je dijak vzel izpod suknje velik črnogorski samokres in ga naperil proti profesorju. Profesorja je to tako osupnilo, da se s prva ni zavedel, kaj se godi, potem se je pa spustil v beg po stopnicah, ki vodijo v drugo nadstropje. Dijak je tekel za njim in streljal. S tremi kroglami je profes-orja zadel, tri so pa zgrešile. Med tein je ranjenega profesorja tudi dohitel in ga trikrat zabodel z velikim vojaškim nožem. Profesor je obležal v nezavesti, dijak je pa odvrgel nož in samokres in zbežal. Posrečilo se mu je pobegniti iz gini-li,a zaje in tudi iz Prištine. Zd ravniki so nudili profesorju prvo pomoč in memijo, da so njegove rane hude. vendar ni nevarnosti za njegovo življenje. Napadeni profesor je zadnje čase nadomestoval ravnatelja Laziča. Na seji, kateri je on predsedoval, so nedavno izključili i« šole 61 najslubših učencev, ined temi je bil tudi napadalec Ismajiiovič.
b Samomor 13-letnega gimnazista. V Velikem Bečkereku se je obes.il 131etni Dragoljub Boriček, učenec tretjega razreda gimnazije. Pred dnevi je sprejel izpričevalo ob zaključku drugega tromesečja in dobil dva slaba reda, in sicer v francoščini in nemščini. Dijaku je to šlo tako k srcu, da je sklenil izvršiti samomor. Razen tega *e je bal staršev. Vso noč ni sipal, zjutraj je pa odšel v bližnjo šupo in ee
oibesdl. Našla ga je sama mati in poklicala zdravnika, ki pa je ugotovil samo smrt mladega dijaka.	•
b Trojčke je povila. V Lazarevcu je povala pred dnevi Ivama, žena Vojislava Laziča, trojčke, in sicer dva ženskega in eno dete moškega sipola. Otroci so zdravi, normalno razviti. Zena je rodila zadnjič pred desetimi leti šestega otroka in jih ima zdaj kar devet. Naj starejša hči je že oanožena. Njen mož je reven kmet.
b Poplave dolnje Save. V Sremski Mitroviči je v sredo poipoJdiie dosegla Sava 544 om nad normalo. V mestu je segla že do prvih hiš, preplavila je vsa skladišča za drva ob obrežju. Tudi vas Rača pri Mitroviči je pod vodo. Iz Broda poročajo, da je Sava narasla zopet za 20 cm, tudi iz Siska in Nove Gradiške javljajo, da Sava narašča in se boje večje poplavne katastrofe.
b Bakarska proga bo otvorjena maja. Iz Bakra poročajo, da bodo kanalu začeli graditi betonski pomol v pristanišču s kreditom enega in pol milijona. V zvezi s tem vprašanjem bo rešeno tudi vprašanje gradnje balearske proge, ki bo otvorjena že meseca maja. V sledečih letih bodo pa sistematično zgradili bakarsko pristanišče in ga opremili z najmodernejšimi napravami.
b Mrtvak v vozu. Alojzij &kur, sluga pri veletrgovcu Ogrizku v O&jeku, je šel kupovat jajoa za svojega gospodarja v okolico in je vzel s seboj 8000 Din. Pri Poganovcu ga je napadel nekdo iz zasede, ustrelil nanj s samokresom in ga zadel v glavo. Škur, ki je sedel na vozu sam, je vzdržal še pol km na sedežu, potem je pa omalmil in obležal mrtev v vozu. Konji so ga sami pripeljali v Budince. Napadalec imt je vzel iz denarnice 1000 Din.
>b Zagonetna smrt zapuščenega dekleta. V Zagrojiču pri Šebeniku so našli mrtvo _0-letni' Dtjuko Savič. Živela je z nekim neznanim mladeničem in z njim zanosila. To je iprijavila orožnikom, nekaj dni nato so jo pa našli mrtvo v vodnjaku. Komisija ni mogla ugotoviti ali si je dekle samo končalo življenje, ali je žrtev zločinca.
b Nevarno krdelo volkov. Iz Ljubuške poročajo, da se je pojavilo pri vasi Rakitni krdelo sestradanih volkov, ki napada staje in dela kmetom veliko škodo. Nekemu seljaku so volkovi odnesli iz staje 4 ovce, nekaj so jih pa v sta'i podavili. Tudi drugim Seljakom so ugrabili več drobnice. Oblasti so odredile gonjo na volkove in so dovolile seljakom orožje, da se jih ubranijo.
b Ljubiivna tragedija. Iz Sušakn poročajo o ljubavni tragediji, ki se je odigrala v Reki. Čevljar Milan Mladenič, »tar 23 let, je imel majhno trgovino na Reki, kjer je tudi spoznal neko Marico Ružič. Leto dni sita se imela rada, nenadoma ga je pa Marica zapustila. Zaradi tega je bil fant zelo potrt, ker jo je hotel vzeti tudi za ženo, |>a dekle o tem ni hotelo nič slišati. Na vse načine »i je prizadeval, da bi se t njo še sestajal, toda zaman. Pred dne-
vi	sta se srečala na ulici in ko ga je dekle ponovno zavrnilo, je fant vzel Iz žepa samokres in trikrat ustrelil n« Mar-ioo, nato pa še sefbi pognal krogljo v *roe. Oba »ta kanalu nato v bolnici umrla.
iila svoje redno predavanje. V torek bosta predavala gg. dr. Košir in Škerlj ob 18. uri v isti dvorani. Na sestanek bomo že opozorili.
® Šentjakobski gledališki oder ponovi v nedeljo 8 t. ni. izvrstno veseloigro »Križni pajek«, Id je žela pri premij&ri in vseh reprizah velik uspeh. Nastopijo v glavnih vlogah naši najboljši igralci. Režira gospod Karus. Predprodaja vstopnic v trgovini gospoda Miloša Karničnika na Starem trgu. Pričetek predstave točno ob 2015.
V soboto ni predstave.
■ Premijera poljske drame »Doni žena«, ki Je bila prvotno določena za soboto 7. t. m., se mora preložiti na sredo 11. t. m., ker je gospa Mira Danilova bolna. Mesto premijere bodo v soboto »Trije vaški svetniki« kot ljudska predstava po znižanih cenah.
H Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi svoje p. n. abonente, da poravnajo VII. obrok abonmaja do 14. t. m.
■ Umetnostna razstava Toneta Kralja. V soboto, nedeljo in v ponedeljek se bo vršila v zasebnih prostorih sredi mesta razstava izbranih najnovejfiih del Toneta Kralja. Ker je vstop prost, jo priporočamo vsem, ki se zanimhjo za razvoj naše moderne. Odprt bo dnevno od 10. do 16. Naslov dobite v trafiki Sever, Šelenbur-gova ulica.
■ Valčkovega večera Sokola II, v soboto 14. t. m. v Kazinski dvorani ne smete zamuditi. Zabavali se bodo stari ln mladi ob zvokih prvovrstne godbe. Vstopnina 10 Din.
■ Oblastna streljačka družina Ljubljana, priredi v nedeljo 8. marca dopoldne ostro streljanje na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Začetek ob pol 9. dopoldne. Za vse č’ane udeležba kakor tudi točnost strogo obvezna. Vabljeni so vsi prijatelji strelskega športa, kateri se istočasno vpišejo lahko it člani.
■ Tragična smrt. Po podatkih s policije je našel stražnik jia Celovški cesti ob igrišču Ilirije v torek okoli 18-45. ure v vinjenem stanju 61-letno Marjano Cinkole, delavko v pivovarni Union. Stražnik je takoj poslal po policijski voz, s katerim »o jo prepeljali v policijeke zapore.
V laporu Je začela bruhati in je kmalu nato tudi umrla, zadeta od srčne kapi. Pokojnico, znano med šiškarji pod imenom »Marjanca«, so še Istega večera prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, odkoder se je vršil pogreo na pokopališče k Sv. Križu.
■ Dve dražbi na glavnem kolodvoru. Na glavnem tovornem kolodvoru sta se vršila včeraj dopoldne dve dražbi: dražba za najdene stvari, ki so jih našli pred 6 meseci v železniških vagonih, in ponovna dražba pokvarjenega vina, ki se je morala vršiti po predpisih. Vino je vnovič izlicitiral vinski trgovec g. Ivan Petrič, in sicer za 43.700 Din.
■ Ce nt vse pod ključem. Iz nezaklenjene veže v Velikem Stradonu so bile ukradene sve-tlorjav usnjat suknjič in črne usnjate rokavice v skupni vrednosti 1200 Din. Iz nezaklenjene sobe Rože J. v Karunovi ulici št. 12, je neznan tat ukradel 500 Din gotovine.
Celje
* HO-letnieo pisatelja F. S. Finžgarja bodo proslavili celjski učitelji jutri na svojem sestanku, ki se prične ob 9. uri v mestni narodni šoli. Pisatelj Finžgar bo predaval o slovenskem kmetu, pevski zbor narodne šole pa zapoje pod vodstvom g. Preglja nekaj pesmic.
* Akademija dijaške organizacije »Sloge« bo v sredo 18. t. m. in prosijo prireditelji ostala društva, naj ta dan opuste svoje prireditve.
* Ljudsko vseučilišče. V pondeljek 9. t. m. ob 20. uri bo predaval v meščanski šoli g. Poljanec Leo o temi »Dve leti ob Suženjski obali zapadne Afrike«. Predavanje spremlja mnogo skioptičnih slik.
* Kaj je s celjskim filatelističnim društvom »Orient«. Prijatelj našega lista nas vpraša, zakaj ne deluje več društvo celjskih filatelistov, ki je vendar včasih lepo uspevalo. Ljubljana in Maribor imata vsak svoje dobro uspevajoče društvo, zakaj ga Celje ne bi imelo. Stari odborniki društva »Orient« naj skličejo občni zbor ter naj izročijo upravo mlajšim ljudem. Interesentov je namreč dosti.
* Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor v petek 20. t. m. ob 17-30 v restavraciji Narodnega doma.
* Občni zbor Zveze privatnih nameščencev •e je vršil v sredo zvečer v Narodnem domu ob zadovoljivi udeležbi članstva Zbor je otvoril predsednik g. Bibrovc, g. Koželj pa je podal tajniško poročilo, ki kaže, da je podružnica imela lani toliko poslov, kot še nobeno leto preje. Po drugih poročilih je predaval g. Pet e ja n o položaju privatnih nameščencev z ozirom na novi zakon, g. Svetek pa je predaval o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev.
* Mestni kino predvaja do ponedeljka krasni zvočni velefilm »Dvoje ljudi«, posnet po znanem istoimenske romanu Richarda Vossa. Za dodatek igra dve zvočni predigri.
* Planinski sejem, vsnkoletna priljubljena prireditev podružnice SPD v Celju, bo jutri v »oboto 7. t. m. gotovo privabil vse prijatelje planin v razkošno okrašene prostore Celjskega doma.
* Nočno lekarniško službo ima od jutri sobote 7. t. m. do prihodnjega petka 13. t. m. lekarna -»Pri križu« na Kralja Petra cesti.
* Ustanovitev Strelske družine Mrkonjičevcga stega skavtov v Celju. Prihodnjo sredo se vrši prvi sestanek celjskih skavtov, _ na katerem se bodo posvetovali o ustanovitvi svoje lastne strelske družine.
* Prostovoljno gasilno in reševalno društvo obhaja letos 60-letnico svojega obstoja, v katere proslavo bo priredilo v nedeljo 7. junija velik gasilski dan, združen z veselico na Glaziji. Društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Vsakoletna tombola društva se bo vršila teden pozneje v nedeljo 14. junija t. 1.
Dr. Vladimir Ravnihar - šesidesedetfnilc
Živimo v dobi, ko se je praznovanje vse mogočih jubilejev in jubilantov že tako razpaslo, da je te dobrote dostikrat res že kar preveč. Ne gre pa, da bi zaradi prevelikega proslavljanja za javnost manj pomembnih jubilejev pozabljali na one naše zaslužne može, ki so vse svoje življenje posvetili nesebičnemu delu za narod in ki so bili vedno v prvih vrstah narodnih borcev, pa čeprav so za svoje idealno stremljenje in delovanje doživljali dostikrat le grenka razočaranja. Kot pravi patriotje pa so ostali svojim idealom zvesti, ker so se pač ravnali po lepem sokolskem pravilu, da patriot ne išče za svoje delo ne dobička ne slave.
V vrsto teh zaslužnih naših mož spada dr. Vladimir Ravnihar in zato se s hvaležnostjo spominja slovenska Javnost njegovega jubileja in vsega njegovega plodonosnega in nesebičnega dela. In tega dela je bilo mnogo in na vseli poljih. Zlasti pa se je udejstvoval na prosvetnem, narodnem in političnem polju ter v sokolskem delu. V vseh teh panogah je dosegel velike uspehe in si pridobil odličnih zaslug.
Dr. Vladimir Ravnihar je bil rojen v Ljubljani dne 6. marca leta 1871 kot sin ugledne in ; zavedne narodne rodbine. Ze v dijaških letih ; se je pričel udejstvovati v javnem življenju, j Leta 1891 je bil predsednik Zveze slovenskih j in hrvatskih abiturijentov ter predsednik velikega abiturijentskega kongresa v Ljubljani. Nov duh je tedaj prišel v slovensko mladino, ki se je takrat pričela odločno orijentirati v jugoslovanskem smislu. Takrat je tudi nastala znana Vilharjeva kompozicija »Slovenec i Hrvat«, ki je skozi desetletja navduševala našo akademsko mladino. Na Dunaju, kjer je dovršil pravne študije, je bil član Akademskega društva »Slovenija«, vodil pevski zbor društva in ustanovil tudi sabljaški klub. Poleg tega je bil med ustanovitelji akademskega Ferijalnega društva »Sava« v Ljubljani In njegov prvi predsednik.
Po dovršenih pravnih študijah leta 1895 je vstopil kot sodni pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani. Preživahno pa se je tedaj v tistih avstrijskih časih udejstvoval v Sokolu In zato je bil premeščen k sodišču v Novo mesto, kjer je z nezmanjšano vnemo nadaljeval svoje delo. Vodil je sokolski tamburaški zbor, oil predsednik dolenjskega pevskega društva ter prirejal gledališke predstave. V njegovem nacionalnem delu pa ga je ovirala državna služba in zato je opustil sodno karijero ter prestopil k advokaturi. Odšel jfe na najbolj eksponirana tla, v Celje, kjer so skušali Nemci s pomočjo avstrijske vlade tudi z brutalno silo zadušiti na-cijonalno gibanje med slovenskimi Celjani.
V	Celju
V tej viharni dobi narodnih bojev je bil dr. Ravnihar na čelu vsega društvenega gibanja. Bil je predsednik Celjskega pevskega društva, nekaj časa tudi njegov zborovodja, odbornik
Narodne čitalnice, član Sokola ter delaven tudi pri prirejanju diletantskih gledaliških predstav.
V	priznanje njegovih zaslug ga je ob odhodu iz Celja imenovalo Celjsko pevsko društvo za svojega častnega člana.
Na prosvetnem polju
Leta 1901. se je preselil v Ljubljano ter otvoril svojo odvetniško pisarno. Takoj je vstopil v Sokola in v pevski zbor »Glasbene Matice«, kateremu je pripadal že od leta 1895.
Čeprav se je dr. Ravnihar intenzivno udejstvoval pri Sokolu in »Glasbeni Matici«, je vendar tudi na drugih poljih razvil živahno delavnost. Tako je bil soustanovitelj in predsednik ljubljanske »Akademije«, v kateri se je svoje dni koncentriralo ves narodno prosvetno delo. Dalje je bil ustanovitelj »Simon - Gregorčičeve ja\ne knjižnice« v Ljubljani, soustanovitelj in predsednik »Društvene godbe« ki se je kasnaje pretvorila v »Slovensko filharmonijo«, bil odbornik »Dramatičnega društva«, »Slovenske Matice« in vsa leta v nadzorstvu »Ciril-Meto-dove družbe«. Leta 1910. je bil izvoljen za
f>ciov<zzije po zvezdi večernici
6.
Ker sta se bala, da ju stražniki ne bi opazili, sta naglo skočila na desko, ki je vodila do vhoda v raketo. Tam sta se skrila in le naskrivaj gledala ven ter pričakovala, kaj bo. Naposled pa sta postala silno radovedna, kako neki je v raketi. Stopila sta v notranjost, a glej: vhodna vrata so se za njima sama zaprla. In Dušan in Danica sta bila ujeta v vsemirski raketi...
predsednica »Glasbene Matice« in ostal na . n mestu do leta 1911., ko je bil izvoljen za državnega poslanca Leta 1918. pa je bil zopet izvoljen za predsednika, kar je ostal nepretrgoma do današnjega dne. Za časa njegovega pred-sedništva je dosegla »Glasbena Matica« največji napredek in razmah. V priznanje njegovega nadvse zaslužnega dela za Glasbeno Matico, zlasti za podržavljenje njenega konservatorija in za njegove zasluge za uspeh Matičnih turnej je bil izvoljen dne 7. februarja 1931 za njenega častnega člana.
Kot Sokol
Kakor v Glasbeni Matici in pevskih društvih, tako je bilo intenzivno njegovo delo tudi v sokolskih vrstah. Bil je aktivni član ljubljanskega, novomeškega in celjskega Sokola ter povso-di vodil prosvetno delo. Leta 1902. ga je Ljubljanski Sokol izvolil za podstarosto, dve leti pozneje pa za predsednika pripravljalnega odbora za vsesokolski zlet leta 1904. v Ljubljani. Zlet je bil v ponos vsemu sokolstvu in s svojim sijajnim posetom je združil vse Slovence, brez razlike na strankarsko pripadnost. Ko se je kmalu nato ustanovila Slovenska sokolska zveza in združila z Jugoslovan, sokolskim save-zom, je postal dr. Ravnihar njegov podstarosta, po smrti nepozabnega dr. Ivana Oražma pa njegov starosta, na katerem položaju je ostal do leta 1924. Njegova zasluga je, da je prvi zlet Jugoslovanskega sokolskega saveza leta 1922. v Ljubljani uspel tako sijajno da je ostal v nepozabnem spominu in da je sokolstvo s tem zletom doseglo popolno zmago
Kot politik
Še posebne zasluge pa si je pridobil dr. Ravnihar s svojim delovanjem na političnem polju. Pridružil se je tedanji narodni napredni stranki. Pri vsej svoji zvestobi do stranke pa ni nikdar podrejal splošnih narodnih interesov strankarskim, zlasti pa je ostal zvest svojemu nazoru, da mora tudi v politiki vladati etika, vsled česar je prišel večkrat v konflikt z ofi-cijelno politiko stranke. Tako je leta 1908. kandidiral v Ljubljani za poslanca v deželni zbor proti oficijelnemu kandidatu narodne napredne stranke. Kljub temu pa ga je narodna napredna stranka leta 1911. kandidirala za državnega poslnca v dunajski parlament in je bil dr. Ravnihar tudi z veliko večino izvoljen. V dunajskem parlamentu se je vsled naših notranjih razmer priključil češkim politikom in bil redni član Češkega kluba, kateremu je predsedoval dr. Kramar. Kot član Češkega kluba je imel močno pozicijo in mogel z uspehom nastopiti za koristi Ljubljane. Njegovi govori v parlamentu so vedno vzbujali pozornost, zlasti znameniti pa so bili oni med vojno, ko je s posebno odločnostjo branil jugoslovansko nacijonalno stvar. Ko se je med vojno doseglo združenje jugoslov. poslancev in je bil ustanovljen Jugoslovanski klub, je postal tudi dr. Ravnihar njegov član.
Po preobratu je bil dr. Ravnihar član prve narodne vlade ter prevzel poverjeništvo za pravosodje. S svojim objektivnim in vestnim poslovanjem si je pridobil splošno priznanje in njegova zasluga je, da je v Sloveniji naše pravosodje vedno vzorno poslovalo. Poverjenik je bil do leta 1921., nato pa je bil še isto leto izvoljen v ljubljanski občinski svet, ki mu je pripadal ves 'as do danes, z izjemo onih dob, ko je bil občinski svet razpuščen.
Mnogo pa se je udejstvoval dr. Ravnihar tudi na patriotičnem polju. Zlasti v političnih listih je spretno in v elegantnem stilu propagiral in branil svoje politične nazore. Zlasti intenzivno je bilo to delo, ko je izhajal v Kamniku »Naš list« in pozneje, ko so se v našem javnem življenju pojavljali interesi, kakršnih nekdaj oi poznala slovenska politika.
•
Je to le kratek obris nenavadnega dela, ki ga je izvršil v svojem plodonosnem življenju dr. Ravnihar. Deset in desetletja je bil nepre-stano v prvih vrstah, doživel velike in težke boje, ko je moral braniti svoje stališče s pere som, z govori, pa tudi s sabljo v roki; a naj je bilo bojev še tako mnogo, vendar ni doživel dr. Ravnihar nikdar niti ene afere, ki je ne bi zaključila objektivna konstatacija, da se je zanj
afera končala častno. In v tem priznanju Je moč dr. Ravniharja, pa tudi lepota njegovega jubileja.
Poleg mnogih nezasluženih razočaranj pa Je dosegel dr. Ravnihar tudi Številna velika priznanja, ki so tem bolj dragocena, ker so bila dosežena brez zakulisnih prizadevanj, le na podlagi pošteno izvršenega dela. A tudi na Najvišjem mestu je doživel dr. Ravnihar vse prizna-
nje in bil odlikovan od Nj. Vel. kralja z redom Sv. Save II. stopnje, z redom Belega Orla V. in redom Jugoslovanske krone IV. stopnje.
Vse svoje velike sposobnosti Je posvetil dr. Ravnihar svojemu narodu in zato se s hvaležnostjo spominja ves narod njegovega Jubileja, zlasti pa vsi njegovi Številni častilci in prijatelji. Vsi ti mu kličejo danes svoj navdušeni: Na mnoga letal in še mnogo uspehov.
Smrtna nesreča savinjskega splavarja
Nad Gračnico je splav zadel v skalo in se razbil — Gospodar-splavar
je utonil
Zidani most, 5. marca. Snoči okoli pol šeste so vozili zadnji splavi po Savinji proti Zidanemu mostu, oziroma po Savi proti Radečam. Na enem teh splavov se je vozil z ostalimi tudi gospodar z računi.
Toda nesreča je hotela, da je prav ta splav zadela huda nesreča. Nekoliko nad Gračinco, kjer štrle iz Savinje razdrapane skale, je zadel splav v eno izmed njih in se popolnoma razbil, gospodar sam pa je padel v vodo in — utonil. Deske je raznesla voda in jih puščala posamezne ob bregovih.
Kmalu so začeli ljudje, ko so videli množico desk, plavajočih po Savinji, sumiti, da se je zgodila nesreča. Mrzlično se je raznesla vest o smrti splavarja med
ljudi in jih močno razburila. Hodili so ob bregovih in začeli iskati truplo. A kljub skrbnemu iskanju trupla do sedaj še niso našli.
Ker je imel gospodar s seboj vse račune in listine, so se vstavili tudi vsi drugi splavi, da počakajo na prihod gospodarjevega zastopnika. Tudi materialna škoda je velika. Voda je odnesla okoli dva vagona rezanega lesa.
Že večkrat se je zgodila na tem mestu kaka splavarska nesreča, a smrtne žrtve še ni zahtevala nobena. Ker je ta slučaj prvi te vrste, je vzbudil med tukajšnjim ljudstvom globoko sočustvovanje z nesrečno družino, ki je zgubila svojega skrbnega očeta.
Rodbinska tragedija v Slovenskih goricah
Sin branil mater pred pobesnelim očetom, ki ga je težko ranil
Maribor 5. marca.
Pri sv. Barbari v Slovenskih Goricah se je v torek dogodila krvava rodbinska tragedija.
Zidarski mojster in posestnik 42-letni Janez Kranjc se je *' vdrugič poročil z vdovo Lešnikovo. Toda že kmalu v začetku je med novima zakoncema prišlo do ostrih sporov, po gostih prepirov in pretepov. Tako je nastal prepir tudi v torek, ko se je Kranjc močno opit vrnil domov. Pričel je svojo ženo zmerjati in pretepati. Prav sredi prepira pa se je vrnil domov tudi 18-letni tesarski vajenec Franc Lešnik, ženin sin iz prvega zakona, ki se je energično zavzel za svojo mater ter jo pričel braniti.
fflaviheiv
m Prihod mladih ljubljanskih literatov. Mladi ljubljanski literati, ki bodo zvečer čitali svoja dela v kinu »Apolo«, bodo prispeli v Maribor danes, in sicer prva skupina ob H'36, druga pa z brzim vlakom ob 15. uri. Apeliramo še enkrat na slovenski Maribor, da do zadnjega kotička napolni dvorano!
| tt I»I. 1931 ..VKEBOVZETIE" |
m Slab gmotni uspeh gostovanja hudožestve-nikov. Doslej smo bili vajeni, da so gosti, posebno še ruski, privabili v naše gledališče množico občinstva, ki včasih še prostora ni našlo, sedanje tri predstave pa so zevale praznine. Ze pri Revizorju v ponedeljek je bilo v parterju, pa tudi drugod precej nezasedenih prostorov, pri »Beli gardi« v torek je bil obisk še slabši, pri »Rusiji na razpotju« v sredo pa naravnost obupno slab. Kaj je bilo temu vzrok? Najbrže previsoke cene, katerih naši srednji stanovi niso zmogli. Ti pa so vedno najštevilnejši obiskovalci gledališča. Prihodnjič bo treba cene znatno znižati. Sicer pa tudi gosti niso povsem zadovoljili.
m Spopad v družini. V Jablanci je pri Lešnikovih nastal v sredo družinski prepir in pretep, v katerem je očim zabodel 18-letnega tesarskega vajenca Franca Lešnika z nožem v levo ramo. Ranjenega mladeniča so prepeljali v tukajšnjo bolnico, proti očimu pa je bilo uvedeno kazensko postopanje.
Kranj
Uradne ure sreskega načelstva. Z ozirom na zakon o opčem upravnem postopku so uradne ure na sreskem načelstvu za stranke vsak ponedeljek, torek In petek od 8. do pol 13. in od 16. do 18. ure.
.. Prašičjercjcem. V občinski pisarni naj se zglasijo tekom enega tedna vsi tisti, ki bi bili pripravljeni prodati banski upravi plemenske mer-jaščke.
Dražba gramoza. V pisarni sreskega cestnega odbora, ki se nahaja v hotelu »Nove pošte« se bo vršila v ponedeljek 9. marca ob 9. url dopoldne dražba gramoza za ceste v bližnji kranjski okolici. Pogoji so na razpolago vsem interesentom v omenjeni pisarni.
Gostilniško gibanje. Znano Gumijevo gostilno »pri Pijemontezarju« je prevzel mesar in pre-kajevalec Anton Mušič.
Pregled motornih vozil se bo vršil za kranjski srez v Kranju v soboto dne 14. marca pred Narodnim domom. Izvzeti so avtobusi, ki bodo pregledani 23. in 24. marca v Ljubljani.
Gledališka predstava. Ljudski oder vprizori danes, v nedeljo popoldne ob 16. uri v dvorani Ljudskega doma M. Maeterlinkovo dramo v treh dejanjih »Stilmondski župan«, ki je sinoči v prvovrstni zasedbi zelo dobro uspela.
Lastnikom psov. Lastniki psov naj nabavijo za svoje pse pasje znamke ln plačajo pasji davek najkasneje do 15. marca t. 1.
Gozdni požari. Vsako pomlad se pojavljajo radi neprevidnosti pogosti gozdni požari. V gozdu kuriti je dovoljeno le, če je nujna dejanska potreba. Ogenj je pa treba stalno nadzirati in pred odhodom pogasiti. Vsak požar naj se takoj prijavi na najbližji orožniški postaji.
To je opitega moža še bolj razsrdilo, tako da je pograbil velik kuhinjski nož in hotel ženo zaklati, kar pa je preprečil sin, ki je zaščitil svojo mater s svojim telesom. Kranjc je zaradi tega planil na mladeniča in ga na več me stih nevarno ranil po rokah in prsih, tako da se je mladi Lešnik krvav in nezavesten zvrnil na tla.
Med tem pa so tudi že prihiteli sosedje, ki so pobesnelega moža ukrotili, težko ranjenega fanta pa za silo obvezali in prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je še vedno v nevarnosti za življenje. O dogodku so včeraj obvestili tudi orožništvo, ki je Janeza Kranjca aretiralo in ga Izročilo sodišču.
Škofja Loka
Drama škofjeloškega Sokola je na iniciativo predsednika odseka br. Košce Pranja pričela z Intenzivnejšim delovanjem. S pridom so igralci uprizorili Namišljenega bolnika in že se pripravljajo na Meškovo Mati. Bratje in sestre, ki čutijo veselje do odra, naj se prijavijo pri predsedniku, da se jih polagoma upelje v igralsko umetnost.
Voda v kleti. Taleči se sneg in nastopajoi deževje je priklicalo v kleti vodo, ki jo ljudje dostikrat s trudom spravijo na piano. Posestnik Franc Kuralt v Zabnici se je poslužll motorne brizgalne iz Bitnjega, da mu je izčistila pri-kletne prostore nevšečnega gosta.
Znanilci pomladi. Cim solnčni žarki proderejo do zemlje, že se na kopninah prikazujejo številni znanilci pomladi. Mladina zbira vsakovrstni teloh; za Kamenitnikom pa vzcvetevaja zvončki.
Radovljica
Sokolsko , gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo 8. t’. m. ob 20. uri Govekarjevo ljudsko igro »Gr.unUutji«, ki je vzeta iz našega kmečkega življenja im se njeno dejanje godi v Poljanah na Gorenjskem. Resna in zabavna vsebina vzgaja in zabava, zanimiva pa je tudi zato, ker ji je baje podlaga resnična dogodba.
Hrastnik
Umrla je v torek v ljubljanski bolnici ga. Katarina Šumej, žena kretnika na naši postaji in to kot žrtev materinstva. Pokojnica, ki zapušča večje število otrok, je bila dobra mati in žena, zato sočustvuje s preostalimi vsa hrast-niška dolina.
Zagorje
Poroka. V ponedeljek sta bila poročena v tukajšnji župni cerkvi 72 let stari Jože Hrastnik, konjederec in 69 let stara vdova. Ker je g. Hrastnik pred dnevi oženil zadnjo hčer in
ie torej ostal brez gospodinje, se je na starost e enkrat oženil. Staremu novo poročencu še mnogo srečnih let v zakonu.
Znižane cene. Tukajšnji avto-podjetnik je znižal cene za prevoz in sicer za osebo po 1 Din tako, da stane sedaj vožnja za osebo* do Košenine 2 Din, Dolenja vas (do Jana) 2 Din, Zagorje (gostilna Grčar) 3 Din in Toplice (rudniška restavracija) 3 Din za osebo. Z znižanjem cene je potujočim občanom jako ustreženo.
■	Nesreča v sozdu. Pri sekanju lesa se je ponesrečil pretelui teden lfiletni posestnikov sin Štefan Brvar, vulgo Pepelnakov. Ker se pravočasno ni mogel odmakniti, mu je padajoče drevo zlomilo levo roko in ga močno opraskalo po obrazu. Zdravi «e v Ljubljanski bolnici.
Surovo trpinčenje živine. Še vedno se najdejo ljudje, ki nimajo nobenega sočutja 7. uho-go, delovno živino. Tako je peljal mlad fant v sredo popoldne po cesti iz Izlak proti Lckam naložen voz svežih hlodov, v katerega sta bila vprežena dva mršava konja. Ker konja v klancu nista mogla speljati, je počel surovež neusmiljeno udrihati po njima, najprej z bičem in ker to ni nič koristilo, se je končno poslužil kola. Uboga konja sta vsa mokra skakala »em in tja, ter sta končno z največjim naporom privlekla voz na vrh klanca, ki itak ni dosti strm. Na opomin nekega pešca, naj ne muči in tepe konja tako surovo, se je odrezal fant, da ga to nič ne briga. Mislimo, da bi se morali taki očitni surove-ži strogo kaznovati in priporočamo občinstvu, da vse tak&ne mučitelje živali prijavi orožnikom.
Vinska razstava s sejmom v Mariboru
(Parir Vinarskega društva aa Dravsko banovino v Mariboru).
Na aadnjem občnem »boru Vinarskega dru-Hva sa Dravsko banovino v Mariboru, ki se je rrfiil t Ljutomeru, je biik> sklenjeno, da ipriredi društvo ob priliki prihodnjega občnega zbora v Mariboru riniko razstavo »druženo a vinskim sejmom. Na zborovanju vinogradnikov dne 14. januarja 1931 v Mariboru 90 bili po predhodni »oglasni izjavi udeležencev za razstavo in sejem določeni:
1. Odsek za organizacijo vinske razstave * vinskimi sejmom;
2. odsek za propagando in
A. odsek za oceno vin.
Načelstvo Vinarskega druživa in odsek za organizacijo vinske razstave in eejina »ta sklenila sledeče:
1. Redni letni občni zbor Vinarskega dru-ft va za Diravako banovino bo v Mariboru v dvorana Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti dne 9. maja 1981. ob 16. url.
2. Dne 10. maja 1931. ob 8. uri uprizori Vinarsko društvo III. Vinarski kongres v Mariboru istotam.
8. Po kongresu dne 10. maja 1931. ob 11-30 bo v dvorani pivovarne Union otvoritev I. Banovinske vinske raastave i vinskim sejmom, ki bo trajala od 10. do 12. maja 1931.
4.	V tem času bodo poučni Izleti: a) Ogled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru; b) ogled banovinske 1 ranice dn drevesnice v Pekrah, tvornioe za dušik v Rušah in edektrainne Faila; c) ogiled Rogaške Slatine in 6) ogled Zgornjih Slovenskih goric od Svečine do ftt. Lija.
Pogodi za raastavlijalce na vlnskii razstava in •ejmu so sledeči:
Na razstavo in »ejeni so pri,puščena vsi pro-
Gospodarske veiti
X Hvalevredna inicijativa zagrebških trgovcev. Pod krilatico »kupujte domače blago« namerava zagrebfika trgovinska zbornica prirediti v dneh 30. t. m. do 5. aprila takozvani »jugoslovanski teden za propagando domačega blaga.« Razstava se bo vršila v posameznih lokalih trgovcev, ki bodo svoje izložbe opremili na veliki teden z domačimi izdelki. Izložbe bodo aranžirane po najnovejših zahtevah moderne izložbene reklamne tehnike. Posamezne izložbe bodo nosile v primerni obliki in na primernem mestu jugoslovansko narodno trobojnico z napisom, da so razstavljeni predmeti izključno jugoslovanska produkcija. To akcijo zagrebške trgovinske zbornice pozdravljamo z ieljo, da se tudi pri nas odjemalci na sličen način seznanijo z izdelki domače industrije.
X Pravilnik carinskih olajšav za hotelsko industrijo. Na podlagi zakona o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo in sporazumno s trgovinskim ministrstvom je finančni minister podpisal pravilnik za izvrševanje zakona o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo. Na prošnjo lastnikov hotelov, penzijonov, zdraviliških domov, sanatorijev in domov humanitarnih in profesionalnih udruženj in ustanov, izdaja finančno ministrstvo dovoljenja za svoboden uvoz predmetov hotelske industrije. Uvoznik mora svoji prošnji, ki jo naslovi na trgo-. vinsko ministrstvo, oddelek za tujski promet,
. priložiti potrdilo, da se v prošnji navedeni predmeti ne izdeljujejo v zadostni količini v naši državi in so obratu potrebni. Ravnotako je potrebno v prošnji navesti obmejno postajo, preko katere se bo uvoz izvršil. Uvz predmetov, za katere je prosilec prejel dovoljenje, se mora efektuirati v teku šestih mesecev.
X Carina na modro galico ostane. Razne gospodarske ustanove so finančnemu ministrstvu poslale prošnjo, da bi se carina na uvoz modre galice ukinila. Finančno ministrstvo pa je to prošnjo odklonilo z motivacijo, da domače tvor-nice modre galice (Zorka d. d. v Subotici) producirajo tako velike količine, da zadostujejo za pokritje potreb v vsej državi.
X Obvezno zavarovanje posevkov. Zakon o obveznem zavarovanju posevkov in gospodarskih naprav je stopil v veljavo. Izdeluje se pravilnik k temu zakonu, ki bo v doglednem času izgotovljen.
X Gospodarska krita v Italiji. Mesečni statistični buletln državnega statističnega urada v Rimu prinaša za mesec februar zelo neugodne statistične podatke o gospodarski situaciji v Italiji. Od države vzdrževanih nezaposlenih delavcev navaja 722.000. Vrednost uvoza se je napram lanskemu letu v mesecu februarju znižala od 1‘5 milijarde lir na eno milijardo. Tudi Izvoz se je zmanjšal od 975 milijonov v letu 1930 na 696 milijonov lir meseca februarja t. 1. Istotako se je znižal železniški promet v mesecu februarju za ca. 1 milijon ton. Pomorski promet pa se Je znižal za polnih 600.000 ton.
V	mesecu februarju je bilo v Italiji 1570 kon-kurznlh postopkov ln preko 96.000 meničnih protestov.
X Evropska potrošnja slanikov. Evropa kon-sumira letno 12.000 ton slanikov, kar znaša približno šest milijard komadov te ne posebno slastne ribe. Nemčija je največji evropski kon-sument Računajo, da se v Nemčiji potroši ca 5 kg slanikov letno na želodec nemškega prebivalca Nt izključeno, da obstoji nekaka statistična zveza med potrošnjo slanikov ln piva v Nemčiji
X Ruski žitni dumping tudi že na Dunaju.
Dunajski listi javljajo, da je s posredovanjem neke dunajske tvrdke prispel preko Črnega morja in Donave na Dunaj prvi transport (par sto vagonov) ruske pšenice. Druga velika po-Siljka se nahaja še v Romuniji. Dunajski go-priodamki krofri sodijo, da bo Rusija tekom spomladi in poletja in jeseni poskušala plasirati velike količine pšenice v Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji.
X Prodaja lesa in drr. Direkcija Sum v Ljubljani sprejema do tfl. marca t. 1. ponudbe gle-
iavodi vinske trle i* Dravske banovine: (namizno vino, vino v atekiienicah, peneče, dezert-no la medioinalno vino, vinski destilat [konjak], tropinovlka, droženka itd), stroji in orodje vinarstva in kletarske tehnike, kakor tudi sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev in umetna gnojila.
Vina m razstavo in sejem in destilate je prijaviti zanesljivo do 1. aprila 1931 po točno izpolnjeni of.ioi(jeilni prijavi. Za razstavo in sejem prijavljene proizvode odpošlje aii osebno preda vsak raastavtjalec Iranko do 1. maja 1931. Od vsake sorte vina je poslati 5 steklenic A 7j1lt litra, belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordo steklenicah. Destilate je poslati po dve st kleniai. Kdor nima svojih steklenic, jih dobi brezplačno na razpolago na banovinski vinarski in sadjarski Sodi v Mariboru, kjer naj se zglasi pismeno ati ustmeno. Vino namenjeno za razstavo in semeni mora hiti čisto, brez napak. Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi. Te so raastaviljalcem pri Vinarskem društvu brezplačno na razpolago. Udeležba na razstavi in sejmu je brezplačna, prazne steklenice se razstavij-aiicem vrnejo. Za naastavljadce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za raastavljalce vina v lastnih paviljonih, veljajo posebne določbe.
V	vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev nt. Vinsko razstavo združeno z vinskim sejmom prirejamo, da poživimo vinsko trgovino in koiuzum vina. Iz teh razlogov rabimo vinogradnike ta vinske trgovce kakor tudi tadeilovalce strojev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ka jih rabi vinogradnik in (kletar, da sodelujejo na I. Banovinski vinski razstavi rim vinskem sejimu v Mariboru s «voji,mi proizvodi.
de prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubija ni.)
Dobave
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. maroa t. 1. ponudbe giede dobave 1500 komadov hrastovih pragov.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 17. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov steklenih cilindrov za jamske svetiljke in 12.000 komadov krajnikov.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kilogramov pšenične moke.
Direkcija državnega rudimka Kakanj sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave usnjatih jermen, vijakov, kostnega olja, žice ter glede dobave strokovnih časopisov.
(Predmetni ogilasi z nataa*5nejšuinit podatki so v pisarni Zbornice aa TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dne 17. mairca t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave žice, vijakov dn natikov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Dne 16. marca t. 1. se bo vršila pri računsko-ekonomskean odseku Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave kablov in 'kaiblovskega materi,jota. (Ogitas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji ipa pri istem odseku).
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave litoželeznih ravnalnih plošč, do 13. marca t. 1. glede dobave pisarniškega materijala.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1900 zvitkov brzinomerilnih trakov; do 12. marca t. 1. glede dobave brusilnih plošč; do 13. marca t. 1. pa glede dobave vijakov z maticami, pločevine ter glede dobave 1 električne sušilnice.
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg dekstrina; do 14. marca t. 1. pa glede dobave tiskovin.
(Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 11. marca t. 1. ponudbe glede dobave državnih zastav.
Dne 12. marca t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, mleka in kruha za čas od 1. aprila do 30. junija 1931. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni bolnici.)
Dne 19. marca t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave trakov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne 5. marca 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 5. marca. Amsterdam 22-8175, Berlin 13‘515—13"545, Rruselj 7’9376, Budimpešta 9-9261, Curih 1091-401097-40. Dunaj -80055, London 276-52, Newyork 56-72—56-92, Pariz 22299, Praga 168-30-169-10, Trst 298 03-298-20.
Zagreb, 5. marca. Amsterdam 227875 do 22-8475, Dunaj 799 05-802-05, Berlin 13-515 do 13-545, Bruselj 793-76 bi., Budimpešta 991-11 do 994-11, London 276-12-276-92. Milan 297 10 do 299’10, Newyork ček 56-72—56-92, Pariz 221-99 do 223-99, Praga 168-30—169-10, Curih 1094-40 do 1097-40.
Beograd. 5. marca. Berlin 13-5150—18-5450, Dunaj 79905—802-05, Bruselj 792-26—795-26, Budimpešta 99111—994-11, Curih 1094-40 do 1097-40, London 27912—27692, Milan 297-10 do 299-10, Newyork 5672—56-92, Pariz 221-99 do 223-99, Praga 168-30-169-30.
Dunaj, 5. marca. Amsterdam 285-15, Beograd 12-5025, Berlin 169-11, Bruselj 99-19, Budimpešta 124"04, Bukarešta 4-2313, Kopenhagen 190-20, London 34-5225, Madrid 76’40, Milan 37’275, Newyork 71150, Pariz 27'87, Praga 210775, Sofija 5-155, Stockholm 190 50, Varšava 79‘695, Curih 136-98.
Curih, 5. marca. Beograd 9-1270, Pariz 20-3475, London 25-2325, Newyork 519"45, Bruselj 72’40, Milan 27-2075, Madrid 55-75, Amsterdam 208-46, Berlin 123-46, Dunaj 72-99, Sofija 3-765, Praga 15-385, Varšava 58-15, Budimpešta 90-575.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 5. marca. Državni papirji: 1% inv. pos. 87-50—88-25 (88), vojna škoda ar. 417-50 do 417-75 (417), kasa 417-50—417-75 (41750), marec, april 417-50—418 (marec 417-50), maj 417-50-418-50, junij 418 50 bl„ 4% arg. 51-52, 7*/. Bler. 81-50-82-50. 8% Bler. 92-92-50, 7% pos. hip. 81-625 d.-'— Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 975 d., Udružena 193-50—194-50, LjublJ. kred. 126 d. — Industrije: Sečerana Osijek 275—280, Trboveljska 332—340. Slavonija 200 d., Vevče 132—140.
Beograd, 5. marca. 7°/o inv. pos. 87—87 50, 4% agr. obv. 51-75-52, 1% Blaire 81-75 do 82-25, 7°/o pos. hip. b. 80-50, Rdeči križ 44, vojna škoda 418—418-50, uit. julija 419, Narodna banka 8070-8100.
Dunaj, 5. marca. Bankverein 16 40, Kreditni zavod 46-60, Dunav-Sava-Adria 14-90, Prioritete 87-90, Trbovlje 41-80.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 5. marca. 7%> Blaire 81—81-75.
Newyork, 5. marca. 8% Blaire 91—92, 7% Blaire 81—82, ■7°/o pos. drž. Hip. banke 82 do 82-50.
Kitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, promet 1 vagon moke, 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 5. marca. Vse neizpreinenjeno. — Promet: pšenica 19 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 15 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 3 vagoni. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta, 5. marca. Tendenca prijazna. — Promet miren. — Pšenica: marec 15-3015-33 (15-42-15-44), maj 15-53-1570 (1569-15 70). junij — (—). Rž: marec.11-37—11-40 (11-38 do 11-40), maj 11-56—11-56 (11-53—11-55). Koruza: maj 12-60-12-70 (12-67-12 69).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa.
Spevi
Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani ASK Primorje : Delavska reprezentanca.
Kot otvoritvena pomladanska tekma ee Vrši v nedeljo tekma ASK Primorje : Delavska reprezentanca (Svoboda, (Grafika).
Primorje naMopi v tej tekmi kompletno in sicer v postavi, v kateri bo nastopalo v pred-s to ječi prvenstveni sezoni. V to postavo je pritegnilo nekaj novih mlajših moči, od ikaterih se upa, da bodo v polni ineri izpolnile svojo nalogo.
Nasprotnika tvorita Svoboda in Grafika. Oba kluba sta prvorazredna, vsak zase sicer kvalitativno ne doseaata naših prvoplaši ranih klubov, združena pa lahko nudita opasnega na-nasprotnika. Že sestava napada t. j. Trobevšek (Grafika), Bončar (Svoboda), Katavič (Grafika), Janežič in Šlamberger (Svoboda) kaže, da Primorju zmaga ni sigurna. Tudi kinilska vrsta in ožja obramba, sestavljena iz najboljših agra-čev obeh klubov, bo tvorila zanimivo dopolnilo napadalni vrsti.
Tekma obeta biti dostojen uvod v pomladansko sezono in je pričakovali zanimive in nadete bor.w
V	pred!« ltniii nastopita Jadran in Prinu rje
II.	Tudi v tej tekmi pomerita svoje moči dve močni enajst o rici, kar daje jamstvo za lepo igro.
Tekmi se vršita na Igrišču Primorja in sicer: Jadran:Primorje II ob 14., Primorje:Pel. repr. ob 15.30.
Smuška tekma S. K. Gorje.
S. K. Gorje priredi v nedeljo, dne 8. marca medklubsko smuško tekmo na 18 km. Tekme se lahko udeležijo samo verificirani člani JZSS. Prva dva tekmovalca — zmagovalca dobita praktično darilo, tretji diplomo.
Prijave sprejema tajništvo kluba do vključno 8. marca še pol ure pred tekmo, ki se prične ob devetih zjutraj. Start in cilj pri Kaconu v Zg. Gorjah.
Društva in klubi naj se ravnajo po tej objavi, ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
S.	K. Ilirija — smučarska sekcija. Sestanek članov smučarske sekcije se vrši v petek dne 6. marca t. 1. ob 18. url 80 minut v klubskem lokalu kavarne Evropa. Radi važnosti dnevnega reda polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna. Načelnik.
Lep uspeh mariborskih boksarjev. Kastner & Ohler (Gradec) : S. K. Železničar 6:4.
Maribor, 5. marca.
V	dvorani kina »Apolo« se je včeraj vršila prva Javna boksarska prireditev v Mariboru. Borili so se boksarji graškega športnega kluba Kastner & Ohler in SK Železničarja. Organizacija prireditve Je bila Jako dobra. Uvodoma je predaval g. Fišer o boksarskem športu. Nato sta se borila dva para S. K. Železničarja, ln
sicer Je Štros porazil po točkah Gutmaeherja, Saloba pa Schafhalterja.
Rezultati mednarodnega boja so bili naslednji:
Weiter-kategorija: Trumer (Gradec) je porazil Medveda (2) po točkah. Razmerje točk 60:54 (20:18, 20:16, 20:20).
. Pero-lahka kategorija: prvak Avstrije Winkel-in Dvoršak (2) si delita točke. Razmerje točk 60:60 <20:20, 20:20, 20:20).
Lahka kategorija: Kampič (2) je vsled odstopa Neuholda (Gradec) zmagal in sta mu bili priznani dve točki. Razmerje točk 19:20.
Srednje težka kategorija: Friesinger (Gradec* Je porazil po točkah Drozga (2). Razlika točk 58:54 (20:16,20:18, 18:20).
Pol težka kategorija:	Heritsch (Gradec) ln
Strukl (2) si točke delita. Razmerje točk 54:54 (16:20, 18:20, 20:14).
Vsaka borba Je trajala 3X3 minute. Kot sodnik je fungiral znani internacljonalec In večkratni avstrijski prvak g. Ros. Kot stranski sodnik pa g. Schedivy, ki je tudi zastopal avstrijsko boksarsko zvezo.
Po mnenju avstrijskih boksarjev so mariborski zelo napredovali in gre SK Železničarju zahvala, da je priredil z velikimi žrtvami zares popolnoma uspel športni večer. Želeti bi bilo, da se slične prireditve često vršijo, ker je zanimanje tudi za to športno panogo precejšnje.
'Radio
Ljubljana, petek, 6. marca. 12.15 Odlomka iz oper — uverture (plošče). 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov, zimskošportne vesti. 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba.
12.30 Borzne vesti. 17.30 Radio orkester. 18.80 G. dr. P. Fr. Tominec: Samostani in znanost.
19.00 G. prof. dr. Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura: Najvažnejša čistilna sredstva v gospodinjstvu (Krekova gosp. Sola). 20.00 Koncert društva »Sloga«.
Ljubljana, sobota, 7. marca. 12.15 Mešan program (iploŠ5e). 12.45 Novice te današnjih dnevnikov. 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. 13.30 Borzne vesti. 18.00 Viktor Pirnat: Marijan, biser Dalmacije. 18.30 G. B. Pleničair: šahovska ura. 19.00 Filozofija evangelijev (dr. Veber). 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Slovenske narodne pesmi; bariton solo 7, orkestrom. 21.00 Prenos s plesnega turnirja. Dravske banovine in Zvezde. 22.00 Časovna napoved, šport, vreme. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, petek, 6. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos iz kavarne.
18.30 Novice. 20.25 Uvod k prenosu. 20.30 Berlin: orkestralni koncert. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plesna šola.
Zagreb, sobota, 7. marca. 12.30 Sneg in vre-nv3. 12.35 Plošče. 13.90 Novice. 17.00 Radio or-' k ester. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. ^
20.00 Beograd: opera.
Beograd, petek, 6. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opold. koncert Radio orkestra. 13.30 Novice.
15.00 Ljudskošoleka ura. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.80 VioJimfild koncert. 18.00 CMre.
20.00 Narodne pesmi (Petje). 20.30 Klavir. 21.30 Drama. 22.15 Večerni koncert Radio orkestra.
22.30 Dnevne vesli. 22.50 Plošče.
Beograd, sobota, 7. marca. 11.30 Plošče. 12.35 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Dnevne vesti. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi.
17.30 Popoldanski koncert Radio orkestra. 19.20 Moskva — srce Rusije. 19.50 Uvod k prenosu.
20.00 Prenos opere.
0
Oglasi tocijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5‘—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed J. Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priloiite znamko.
Kolesa
na ugodne »brake
»CENTRA«
trgovina šivalnih gtro-jov, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti r1. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Semenski oves
češki in vsa druga semena za polje in vrt nudi Sever & Comp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.	739
Razp
■s
Občina Konjice irg razpisuje mesto kvalificirane občinske babice.
Pravilno kolekovane prošnje s prilogami je vlagati pri podpisani občini do 28. marca 1931.
Občina trg Konjice
dne 28. februarja 1931.
B. Pauer
keksi
biskviti vafelni i. t. d. so najboljši!	732
Šoferje
za avtobus, s kavcijo do 20.000 Din, sprejmem. — Ponudbe na upravo „Jugoslovana“ pod „Avtobus 20“.
738
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
aajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg
Železnafo vino
lekarnarja dr; G. P1CCOLI-J« v Ljubljani krepča oslabele, malokrvnc. odrasle In otroke. 324
S. M. Hemorguc;
34
Ž*©f	nazaj
Roman	*
(Copyright by M. Feature Syndicale.
Ponatis, tudi v iivlečku, prepovedan.)
»Zelena ruša — zelena ruša —« je jecljal, »večno spanje? V blatu lijakov leže, ustreljeni, raztrgani, snedeni od podgan, v močvirje pogreznjeni. — Zelena ruša! Smo mar tukaj pri pevski uri!« Tako je krilil z rokami, da je bil podoben mlinu na veter v viharju. »Junaška smrt! Kako si jo predstavljate! Majhni Hoyer je visel cel dan ujet med žično ograjo in je kričal; čreva so mu mahala ko makaroni iz trebuha. Potem mu je odstrel odtrgal dva prsta, dve uri pozneje pa kos noge. Pa je še vedno kričal in poskušal z zdravo roko stlačiti čreva nazaj v trebuh. Sele pozno zvečer je bilo po njem. Ko smo se mu mogli ponoči približati, smo videli, da je bil tako preluknjan ko strgalnik. Zdaj je junak, prej pa je dobil od vas v nemščini štiri in je obsedel. Ce imate pogum, potem povejte njegovi materi, kako je moral umreti!«
Ravnatelj je prebledel. Omahoval je pred odločitvijo, ali naj ščiti disciplino, ali naj popusti, toda ni se mogel odločiti.
2Gospod ravnatelj,« je začel Trosske, »nismo pri-811 semkaj, da bi slišali od vas, da smo svojo dolž-
nost dobro naredili, četudi, žal, nismo mogli zmagati. Na to se mi podelamo —.«
Ravnatelj se je zganil in ž njim ves kolegij; avla se je majala, orgle so trepetale. »Prosim, da se umerite vsaj v izrazih —« Je poskusil ravnatelj s polno energijo svojega, od morale prenašanega, življenjskega teka.
»Podelam se, podelam ln še enkrat podelam,« je ponovil Albert, »ta Izraz smo rabili vsa leta za vsako tretjo besedo, da veste, če bi muskotu tam spredaj v jarku natočili vaše čenčanje o junaštvu, bi dobili prav tak odgovor in zraven še brco. Vam se sploh niti ne svita o tem, kaj je pravzaprav bilo. Mar mislite, da imate pred seboj mladeniče, ki hočejo biti malo pohvaljeni, potem pa postati zopet pridni učenci kakor so bili preje? Tako sl vi to stvar predstavljate, toda motite se. Pred vami stoje vojaki, ki nekaj zahtevajo! Obračun zahtevamo! Vi in vam enaki ste nas poslali z vašim navduševanjem in gesli v vojno, ki je pa bila nekaj čisto drugega, kakor ste vi trdili. Velik del je ostal tam zunaj. Ostali smo tu ln vprašamo vas zdaj: Zakaj? Mar niste vsega tega dobro znali, predno smo šli! Ali imate danes pogum« — pokazal je z gesto na Walldorfa, Rademacherja ln druge pohabljence — »program še enkrat ponoviti?«
»Toda, gospodje,« je začel stari skoraj proseče, »vendar ne bo sedaj ena beseda povod prepira —.«
Ni mogel končati, ker ga je prekinil Hugo Rel-nersmarm, ki je v najstrašnejšem ognju poiskal ra-
njenega brata in ga prinesel mrtvega na obvezo-
vališče.
»Padli,« je dejal divje, »padli niso zato, da se sedaj o njih govoriči. Oni so naši tovariši, basta, nočemo, da se o tem čenčari. Zopet stojite tu v vaših svečanih odellh ln z vašim svečanim mišljenjem in hočete govoriti, — vojni spomeniki, venci, svečanosti v čast padlih, — da, najboljši izmed nas so mrtvi in ostanek ni več dosti vreden — ampak, vi pa še živite! Treba bi vas bilo zapreti v kletko in obesiti med bobneči ogenj. Samo eno uro; potem bi videli, ali bi imeli še veselje tako govoriti, vi črvi Iz knjig! Torej ne gobezdajte in pustte naše tovariše v miru!«
Ravnatelj Je stal zadet in sl ni vedel pomagati. Skupina učiteljev je bila podobna jati preplašenih kokoši.
Vsi smo čutili, kako Je rastla ogorčenost iz za-duhlega pritiska, ki Je dotedaj ležal nad nami. Semkaj smo prišli še skoraj omotenl, zdaj smo se prvič oddahnili. Nejasno smo opazili, da je hotelo leči na nas ln nas obdržati nekaj gladkega, mlačnega in milostnega ter nas trdo zlepiti. Ni bil ravnatelj in tudi ne šola, temveč ves umazani, klejastl svet velikih besed in trohnellh pojmov, v katere smo takrat, ko smo odhajali, verovali. Zunaj smo pa postali trdi in trezni. Zdaj čutimo lažnivost, polovičarstvo, napihnjeno beraštvo, bfezmočno važnost — tako zelo, da se nam srd spreminja skoraj v zaničevanje.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih obtastev
C 107/31-1.	578
Oklic.
Marinič Andrej, posestnik v Odrancih Štev. 159, ki ga zastopa dr. Pikuš Janko, odv. v Dolnji Lendavi, je vložil zoper toženo »Iranko Hozjan Blaža, pos. v Odrancih, sedaj stanujoč 1710 Fisk Ave Chicago Tli U. S. A., tožbo zaradi 70 amer. dolarjev.
Ustna sporna razprava se določa na 8. aprila 1931. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika Černe dr. Ferdo, odv. v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče t Dolnji Lendavi, odd. II., dne 28. februarja 1931.
Nc V 88/31—2.	509—3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Flisar Josipa, posestnika v Poznanovcih št. 40, se uvaja postopanje v »vrho amortizacije vložne knjižice Št. 412, »Kreditne zadruge za trgovino in obrt v Murski Soboti, r. z. z o. z.«, glasečo se na prosilčevo ime in z vlogo 2709-40 Din, ker je to knjižico baje izgubil.
Jmejitelj te knjižice se s tem poziva, naj uveljavi svoje pravice v teku šestih mesecev od dne razglasitve, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd, V.,
dne 16. februarja 1931.
$
E 112^30—25.	580
Dražbenl oklic
Dne 2 7. marca 1931 in naslednje dni dopoldne ob devetih bo na licu mesta v Jelovcu dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jelovec vi. št. 44, 12 in 208, in zemljiška knjiga Hrastovec, vi. štev. 90, obstoječih iz hišnih in gospodarskih poslopij, zemljiških, gozdnih in vinogradnih parcel.
Cenilna vrednost 370.646 Din 56 p; vrednost pritiklin 5430-— Din; najmanjši po-ntidek 247.097 Din 70 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede r ^premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici,
odd. II., dne 21. februarja 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale go se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
231.	Sedež: podružnica v Ljubljani.
Dan vpisa: 21. februarja 1931.
Besedilo: Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Besedilo firme se glasi pravilno: »Narodna banka Kraljevine Jugoslavije, filijal u Ljubljani«:.
Deielno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 21. februarja 1931.
(Firm. 202 - Rg B III 34/4.)
232.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. februarja 1931.
Besedilo:	Trboveljska premogokopna
družba.	,
V	upravni svet je vstopil po kooptaciji Andr6 Luquet, častni guverner Banque de France itd. v Parizu.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. februarja 1931.
(Firm. 188 - Rg B II 163/26.)
233. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. februarja 1931.
Besedilo: »Nova Jugometalija«, družba z
o.	z. za izdelovanje pločevinastih in kovi-nastih izdelkov.
Izbrišejo se poslovodje Hladnik Ivan, Nipič Jakob in Svetek Franc; vpišejo pa kot poslovodje: Kobler Franc, ravnatelj v Ljubljani, Zibertova ul. 27; Kovač Franc, strojevodja v Ljubljani, Medvedova ul. 22, in Vrhunc Valentin, trgovski družabnik v Ljubljani, Aškerčeva ul. 3.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. februarja 1931.
(Firm. 196 — Rg C III 140/6.)
*
234. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. februarja 1931.
Besedilo: Tehnični biro >Tehna«, družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 14. februarja
1931., opr. št. 17691, se je spremenila točka >Tretjič< družbene pogodbe z dne 15. februarja 1927.
Obratni predmet družbe je odslej:
a) izvrševanje vseh onih del, ki spadajo v delokrog usposobljenega stavbenega mojstra;
b) zastopstva tu- in inozemskih tehničnih tovarniških proizvodov.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. februarja 1931.
(Firm. 187 - Rg C III 129/7.)
*
235. Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 23. februarja 1931.
Besedilo: Združene tovarne slamnikov in klobukov I. Oberwalder & Cie in Keller
&	Co družba z o. z.
Prokura je podeljena Neumayerju Hansu, tovarniškemu ravnatelju na Dunaju
111., Miesbachgasse 15, ki bo skupno z enim poslovodjo zastopal družbo in podpisoval besedilo tvrdke s pristavkom pp. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. Iti., dne 21. februarja 1931.
Firm. 185 — Rg C III 67/7.)
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
236.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. februarja 1931.
Besedilo: Društvo komisijonarjev v Ljubljani, registrovana zadruga ■ omejeno zavejo.
Izbrišejo se člani načelstva Zupan Jože, Reholc Franc in Bregar Franc,
vpišejo pa Plani načelstva: Junc Ludvik,
Hacler Anton in Anderluh Jemej, vsi ko-mi si Jon ar ji v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. februarja 1931.
(Firm. 164 — Zadr. I. 36/64)
*
237. Sedež: Črnuče.
Dan vpiisa: 16. februarja 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica ▼ Črnučah, registrovana sadrnga i neomejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Pečar Franc, vstopil pa je v načelstvo Pečar Ivan, posestnik na Ježi št. 12.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. februarja 1931.
. (Firm. 174 — Zadr. V. 167/30)
*
238. Sedež: Ljubljana.
Dan vpdsa: 16. februarja 1931.
Besedilo: Konsnmno društvo za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 7. decembra 1930 so se sprejela nova zadružna pravila.
Načelstvo sestoji iz 17 članov.
Načelstvo zastopa zadrugo na zunaj.
Za zadrugo so veljavne listine, ki »o podpisane od dveh članov načelstva, od katerih mora biti eden predsednik ali podpredsednik zadruge ali predsednik podružnice.
Izbrišeta se člana načelstva Karol Te-kavc in Lovro Kuhar, vpišejo pa člani načelstva:
Čebular Rudolf, mag. uradnik v Ljubljani, Bručan Henrik, delavec pri K. I. D. na Jesenicah, Jeram Jurij, strojevodja pri K. I. D. na Jesenicah. Haderbolec Vika, uradnica Konsum. društva v Celju, Petejan Josip, uradnik 0. U. Z. D. v Mariboru, Kranjc Matko, okrožni nadzornik Konsum. društva v Mariboru, Topolavec Anton, okrožni nadzornik Konsum. društva v Prevaljah, Koren Pavel, rudar v Prevaljah, Hočnik Franc, rudar v Prevaljah.
Predsednik načelstva centrale je že vpisani član načelstva Kobler Fran.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. februarja 1981. *
(Firm. 163. — Zadr. IV. 285/93)
*
239. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. februarja 1931.
Besedilo: Osrednje mlekarne v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se pooblaščenec Obersne Alojzij, vpiše pa ravnatelju Pečniku Alojzu podeljeno pooblastilo za sopodpisovanje.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. februarja 1931.
(Firm. 122 — Zadr. VIII. 227/8)
*
240. Sedež: Konjice.
Dan vpisa: 18. febr. 1931.
Besedilo: Posojilnica v Konjicah, registrovana zadruga ■ neomejeno zavezo.
I. Dosedanja pravila se nadomestijo z novimi pravili od 24. I. 1931.
II. Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu;
2. pridobiva nadaljna potrebna denarna sredstva v obliki kredita;	«
3. daje svojim članom posojila;
4. oskrbuje svojim članom iukaso terjatev in druge denarne posle;
5. posreduje za svoje člane nabavo gospodarskih potrebSčin.
III. Javni razglasi zadruge se vršijo po enkratnem objavljanju v zadružni pisarni z nabitjem razglasa (oznanila). Po potrebi pa razglaša načelstvo lahko tudi na druge načine.
IV. Načelstvo obstoji iz načelnika, pod-načelnika in še nadaljnih 7 (sedem) članov načelstva.
V. Podpisuje se za zadrugo na ta način, da se podpišeta pod njeno tvrdko po dva člana načelstva ali en član načelstva in en z., »»podpisovanje pooblaščen uradnik.
Okrožno kot trgovsko sodišče Celje, dne 18. februarja 1931.
(Firm. 47/31 - Zadr. I. 53/32.)
*
241.	Sedež: Benica, obč. Petešovci.
Dan vpisa: 19. februarja 1931.
Besedilo: Agrarna zajednica v Benici, občina Petešovci, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Marušič Matevž, Žbogar Jernej in Klinc Ivan, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Marušec Ivan, Perič Leopold in Po-lenčič Viktor, vsi kolonisti na Benici. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 19. februarja 1931.
(Firm. 122/31 — Zadr. III. 3/14)
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 511.
583—2—1
Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza.
Ker javna ustna licitacija za oddajo dobave gramoza za proge med km 519-5 do 623-5, 523-5 do 526-5, 538-0 do 54f5, 541'5 do 547 in 550-0 do 555-5 državne ceste št. 2 in za progo med km 805-5 do 808‘666 državne ceste štev. 28, ki se je vršila dne 2. in 3. marca, ni uspela, razpisuje sresko načelstvo po nalogu kraljevske banske upravo v Ljubljani od dne 17. januarja 1931,
V	No 614/1, drugo javno ustno licitacijo. Licitacija se bo vršila
dne 28. marca 1931. ob desetih
v pisarni tehničnega razdelka (soba št. 7) pri sreskem načelstvu v Novem mestu.
Popolni razglas je bil objavljen v »Službenih objavah dnevnika >Jugoslovan«, in sicer v. štev. 26 od dne 1. februarja 1931.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 3. marca 1931.
Razne objave
Objava.
575
Izgubil sem tipno izpričevalo št. 1469, izdano od Breškega načelstva v Mariboru na ime Štern Franc in ga proglašam za neveljavno
Štern Franc, s. r.,
Račje.
*
368—3—2
Poziv upnikom.
Firma »Hellyt<, družba z o. z. v Mariboru, Trg Svobode 3, se je razdružila ter prešla v likvidacijo. Upniki so pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidacijski firmi ali podpisanemu likvidatorju do 15. aprila 1931.
Maribor, dne 2. marca 1931.
Likvidator: Janko Trošt, Maribor, Prešernova ulica 18.
Spomlad prihaja ■ Odložite visoko zimsko obutev - Nosite nizke cevlic!
Udobna široka obutev iz angleške tkanine je istotako moderna, kakor so koničasti čevlji k temni večerni obleki. Nosite obutev, ki odgovarja svrhi in poklicu, katerega opravljate. Naši sodelavci Vam bodo strokovnjaško pripomogli izbrati odgovarjajočo obutev.
IZKAŽITE NAM VASE ZAUPANJE.
249.-
Vrsta 1937-22
VI, ki ste izpostavljeni naporu, potrebujete poleti lažje Čevlje. Evo jih s trpežnim gumijastim podplatom za neverjetno nizko ceno.
Vrsta 3637-22
Široka oblika teh čevljev jamči za udobnost tudi pri največjem naporu. Isti iz Sevroa, ortopedični, za isto ceno.
Vrsta 6637-11
Ako nosite obleko iz angleških tkanin, ne morete biti brez te oblike sportskih čevljev. Imamo Jih tudi v čmi in rjavi barvi.
Vrsta 9637-21
Tl udobni enostavni čevlji so s svojo solidnostjo osvojili stalni krog kupcev. Izdelujemo jih iz laka, črnega m rjavega boksa za isto ceno.
Itako so leta 1918 sklenili premirje
Francoski list »Exceteior«, ki	kot
edini list v Parizu »Spomine« maršala Foch-a, je objavil te dni uradni zapisnik o tem, kaiko »o sklenili 8. oktobra leto 1918. v gozdičku pri Compi&gne-u premirje
Po skoraj 20-umi vožnji seje pripeljala neonska delegacija, ki jo je vodil (danes že umrli) Erziberger, na določeni kraj ob sedmih zjutraj. Iz uradnega zapisnika se vidi, da so se nemški in francoski zastopniki prav ledemo-mrzilo »pozdravili«. Maršal Foch si je dal najprej predstaviti nemške zastopnike: državnega podtajnika Ezibergetja, generalnega majorja vera VVinterfeiida, poslaoitka grofa Oberadorla, kapitana Wenselowa, stotnika Geyer-ja in stotnika von Ilelldorfa. Ko so se vsedili okrog mi?,e, je vprašal Foch silno hladno nem&ke zastopnike, čemu prihajajo. Brzberger je odgovorili, da prihajajo, da izvedo pogoje zveanih držav za sklep premirja na kopnem, na morju k. v zraku na vseh frontah ta v vseh kolonijah. M„.,i\šal je odgovoril krati«), da ne more ničesar predlagati. Nato je vpraM grof Oberadorf, kako naj se po maršalovem mnenju nemški zastopniki izrazijo. On sami se ne drži nobene oblike, reče pa lahko, da želi nemška delegacija izvedeti pogoje za premirje. Fooh je znova odgovoril, da nima nobenih pogojev. Tu je Erzberger prečital noto Wiilsonovo, kjer je stalo, da ima maršal Foch pravico, povedati pogoje za premirje. Šele sedaj je izjavil Foch, da bo povedal pogoje le tedaj, če nemška delegacija premirje zahteva.
»Ali hočete premirje ali ne — da ali ne?t — je vprašal Foch z ostrim, energičnim glasom. vCe hočete, boste zvedeli tudi pogoje.«
Erzberger in grof Oberadorf sta odgovorila, da zahteva nemška delegacija premirje, in j« zalo tudi prišla semkaj. Na povelje maršala Focha je nato prebral general Weygaind glavne pogoje: Izpraznitev zasedenih delov Francije, Belgije, Luksemburga im Alzacije-Lorene, izročitev 5000 topov in 30.000 strojnih pušk, izročitev 5000 lokomotiv in 150.000 vagonov mumi-•■ije, izročitev 150 podmornic im še nekaj drugih manj pomembnih točk.
Nemcem ni kazalo drugega kakor te pogoj« »prejeli brez ugovora...
kruh. Voda na mizi Dušene zelenjave ne parjeno.
Te želje že danes skoro vpoštevajo im pred obedom
mora biti vedmo ledena, marajo, ampak samo po-
vsii veliki ali večerjo
holeli
imajo
Keliord v prisojenostf
Zgodilo se je tako in se še godi v Chikagu: 80. avgusta leta 1930. je začelo plesati v nekem fcamošnjem zabavišču 136 parov, da pobijejo dosedanji rekord v plesanju, ki znaša 3467 url
Kar pa ljudje vidijo, ki se za to prismodijo zanimajo (za 50 centov vstopnine), to ni ve8 ples, ampak je le neko mehanično mencanje z nogami; sanii drobni, mehanični im zaspani koraki.
Plesalci so razdeljeni v tri skupine na »amaterje«, na »profesiomale« im na Hiad^profosio-nalet. Odmora imajo le toliko, kolikor ga ne-obbodno jK>trebujejo. Najdaljši odmor je opoldne. ki traja 20 minut. Vsak dam je plesalcem dovoljena tudi kopel.
Za kratek čas zapiska vsake pol ure sirema, potem pa zaigra godba poskočno melodijo, ki spravi plesailce zopet nekoliko na noge. Takrat namreč morajo plesati po taktu, pa če so še tako utrujeni.
In vse to aa premijo celih 1000 dolarjev..,
I a j Amerikanci radi fedo
»9tudent-Tranel-01ub« v Newyoricu je nedavno poslal na skoro vso večje hotele v Evropi dopis, kjer prosi lastnike, naj bi posvečali več pozornosti domačim navadam a meri-kanskih potnikov zlasti glede jedi. Klub se pritožuje, 'da dajejo evropski hoteli Ameri-kanoem preveč teletine; oni bi radi imeli nekaj izpremembe v hrami im bi rajše jedli ko-štruna, govedino in kokoši. Tudi zelenjave, sadja, mleka, jajc in surovega masla dobe Amerikanci v evropskih hotelih premalo. Zelenjava im sadje pa mora biti popolnoma sveže. Surovo maslo ne sme nikdar manjkati na mial. IAni prvem zajutreku hočejo imeti imeti Amerikami ttfili sveže ali pa kuhano sadje. Jesih* Amerikanci ne marajo, ker ai kisajo svoj« jedi g sokom limon. Namesto v Evropi običajnega belega kruha jedo Amerikanci rajši tun
 -v.rKj*	-v	■	•
povsod vsaj surovo maslo ali pa sadije že na mizi. Tudi »narejene« solate ne dajejo več gostom, ampak dajejo na mizo le vse potrebne stvari, naredi naj si pa svojo solato vsak sam.
'■3? '	"5S
Roman 7. strani.
»Pot nazaj« danes na
Športni prostori t mestu Santa Monic# pri Los Angeles
Za olimpijske igre, ki bodo v Ameriki leta 1932., se v Ameriki! pripravljajo z veliko vnemo. Poseben odibar je že določil aportme prostore za vaje z« vse narode, ki se bodo udeleži« tekem. Na »liki vidimo športni prostor sa nemške športnike
* v | ’
'“S
20 milijonov Škode v sle d požara
V , mestu Buenaventura v ameriSki državi Kolumbiji Je v trgovskem delu mesta izbruhnil požar, ki se je širil z veliko naglico. — Škodo cenijo na 20 milijonov zlatih mark (skoro
300 milijonov dinarjev).
Kako so iznašli ItBavir
Klavir nikakor ni tako stara iznajdba, kakor domnevajo nekateri ljubitelji tega inštrumenta, kajti iznašli so ga šele v začetku118. stoletja. Do takrat so poznali le vklavihord« in vlolavieimbak, na katere so približno tako igrali kakor igramo danes na klavir.
»Klavihord« je bil inštrument z napetimi strunami, na katere je udarjalo kladvo, kladvo Je pa udarjalo na pritisk na tipko. Pri »kiavi-cimbalu« pa so udarjale tipke na strune od sj odaj navzgor. Obe godali sta bili takrat silno priljubljeni im najboljši pevci in pevke so radi videli, če je kdo na tem alti onem godalu spremljal njihovo petje.
Leta 1719. pa je prisostvoval znameniti i*-delovalec godal Christofoni v Padovi koncertu nemškega pevca Hebenstreita. Pri tej priliki se je seznanil z inštrumentom, ki ga je Nemec imenoval »Haokeaibre-tU. To Je bdla lesena plošča, preko katere so bile napete strune. Če si udaril po strani s ldadvecem. ki je bilo ovito z usnjato krpo, je struna prav prijetno zapela.
To opazovanje je dalo Ch.ristoforiju misel, da bi tudi za klavicimbal izdelal take z usnjem ovite tipke, da bi dobil lepše glasove. Posettna priprava pa je pomikala tipke po udarcu zapet v njihovo prejšnjo lego.
Leta 1720. se je Christoforlju posrečilo izdelati prvi lolavir. O tej iznajdbi pa ni hotel dolgo časa nihče nič vedeti in ime Chriatofori j« ostalo pozabljeno.
Iznajdba pa je precej kasneje zanimala drai danskega izdelovalca orgelj Silbermanma, ki je prvotni inštrument znatno izpopolnil, toda tudi on ni žel posebnega priznanja; niti J. S. Bach w> ni mogel ogreti za klavir.
Prvi klavir. Id ga je izdelal Ohristofori leta 1720., stoji danes v »Met<ropolitam«-muzeju • Newyorku.
Milijonar umrl od laLotfe
V južni Franciji je te dni umrl milijonar Creste, ki je bil čudak prav svoje vrste. V svojem rodnem kraju je imel krasno posestvo, v banki pa mi imel niti vinarja denarja. Prav ta ko tudi ni maral nikdar vzeti papirnatega de na rja, pa tudi nobenega čeka ne. ampak je ho tel imeti 1« kovan denar. Živel je skromno do skrajnosti in leta ta leta je užival samo krom piir, fižol in kakšno smokvo Svoje posestvo je obdeloval ta upravljal sam, ker ni mogel vzdržati pri njem noben posel zaradi prevelikega stradanja. Pri vsem tem pa mož nj bil ravno skop, temveč je od kmetov, ki so imeli od njega zemljo v zakupil, zahteval skrajno nizko zakupnino. To pa so mu morali plačevati točno in ’ kovanem denarju. Nedavno mu ie umrl brat. lei mm je zapustil nad 100.000 frankov v vrednostnih papirjih. On je pa vse papirje sežgal, ke* ni verjel, da bi mogel bitJ paipir kaj vreden Po njegovi smrti so našli v loleti dva velika zaboja, ki sta bila polna zlatega ta srebrnega denarja.
Porodenj na aapadnem Ogrskem
V sled zadnjega deževja »o vode tudi na zapadnem Ogrskem ob avitrljsko-ogrski meji prestopile aro j« bregove.
Izdaja tlakama »Merkur«. Gregorjeva ulloa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar MiUlek.- Urednik Milam Zada.fc - Za ln.er.tni del odgotarja *T*nit Keaman.
Berlinske zanimivosti
Tujci ta zlasti inozemoi, ki prihajajo v Berlin, prav pridno obisfcujejo in ogledujejo ber linske muzeje, cerkve in palače.
Nekdanji dvotr si je ogledalo lansko leto 494.934 oseb. Nagrobnioo cesarja Friderika si je ogledalo 25.000. gradove in palače v Potsdamu pa 855.000 ljudi, Nagrobnico v Charlot-tenburgu je obiskalo 38.700, grad Montbijou pa nekaj nad 10.000 oseb.
Park za zaljubljence
Neki dobrotnik, ki pa noče biti imenovan, j* dal angleškemu ministru za javna dela Lan« butry-ju 800.000 funtov (1 funt = 270 dinarjev) oa razpolago z dostavkom, naj napravi g tem denarjem poseben park za zaljubljence. Pra vijo, da minister nima nič proti temu načrtu, samo izbira pravega kraja za ta park mu dela Se težave.
Kaj J« zakon?
Neki dunajski pisatelj pravi:
»Zakon j« postavno ustanovljena skupnost dveh oseb različnega spola, da dokažeta, da n« »padata skupaj.«
Ljubljani
— Val t