■^'»UUlil ===== S prilogami: ; Has kmečki dom, irustvenik, Maša gospodinja Ifhajft vsak četrtek. Cena mu Jo 3 K na leto. (Za NemCijo 4 K, sa Ameriko in drugo tujo državo 6 K). — Posamezno številko ro pro cesti. Poslanci so že večkrat ustno ln t Interpelacijami opozarjati vlado na nujno potrebo, da se imenovan« cesta temeljito popravi. Danes so poslanci Žitnik, Perhavc in tovariši zopet podali interpolacijo na gospoda deželnega predsednika s prošnjo, naj nemudoma odredi potrebno popravo te ceste. Sc odkaže pristojnemu odseku. Na dnevni red pride zakon o šolskem nadzorstvu. Poročevalec predlaga, da so zakon, kakor ga odsek predlaga, sprejme. Po debati, v kateri se predlagajo izpremembo, so zakon naposled sprejme. Nadaljevanje proračunske debate. Poslanec Lenarčič se je pritoževal, da so pristransko postopa glodc delitev občin 111 pri nameščen ju gorentov. Odgovarjal mu jo dr. Pcgnn. Vsa gerentstva so upravičena in utemeljena. Vzrok, da je bilo treba nekatere občinske odbore razpustiti, so bile redne revizije, ki jih je deželni odbor vpeljal. Doslej se je revidiralo 60 občin. Pri mnogih se je konstati-ral nered pri občinskem gospodarstvu. Nekjo je znašala diferenca 25.000 kron. Vseh diferenc. ki jih je naš revizor našel, jo nad 51.000 kron. Zoper odredbe deželnega odbora v tem oziru iz vrst S. L. S. ni bilo nobenega odpora. Govornik pojasnjuje, kako je deželni odbor odredil nadalje zaznamek inventarja. Nekatere občine so vsled tega, ker so to zanemarile, prišle ob veliko premoženje. Nekatere občine so se deželnemu odboru uprlo, odborniki opozicije so odstopali, namesto kazni smo predlagali vladi razpust, zlasti z ozirom na to, da so se itak imele vršiti takoj nove volitve. Na Kobu se jc župan sam uprl. ko sc je dognalo, da se je občinskega denarja na nepošten način polastil. Ga imenujem, da sc ne bo reklo, da je naše stranke. Nekateri so se lotili sredstva pasivne rezistencc, tega seveda deželni odbor ne bo trpel. Tisti, ki zato deželni odbor napada, dela deželnemu odboru krivico in daje tistim, ki so krivi, potuho. Povdarjam pa, da omenjenih diferenc ne pripisujem namenu, ampak nemarnosti. — Kar se tiče delilev občin, je očitek, da to delamo v politične namene, neupravičen. Nobena delitev občin, ki so zdaj na dnevnem redu, ni v našo politično korist. Delitev zahtevajo občinarjl, mi nikoli nobene sami nismo odredili. Sicer smo pa pri vsaki delitvi vprašali za mnenje c. kr. vlado. Potem smo se pa ravnali po načelu, bo-li nova občina razpolagala z zadostno davčno močjo, je-li dotična podobčina, ki prosi za samostojnost. kdaj bila že samosvoja občina. Govornik navaja slučaj Ljubno-Mošnje-Leše. Potem pride v poštev, se-li krije občinsko ozemlje s faro in Šolskim okolišem. Resolucija dr. Tril-Icrja, ki jo jc stavil v proračunski debati, sc ozira samo na število prebivalcev in je zato enostranska. Za to resolucijo zato ne bomo glasovali. — Pripominja še, da so revizije občin imele tudi to dobro, da so mnoga županstva (50 odstotkov) prišla na to, da imajo zaveznice. Revizije bomo nadaljevali. (Odobravanje in ploskanje pri večini.) Nato jo dr. Lampe odgovarjal raznim protigovornikom in jih izvrstno zavrnil. Iz tega govora prinašamo nekaj zanimivih odstavkov. Predgovorniki, ki so govorili contra, so povedali vso slabo, kar se slabega sploh da povedati. Preračunani deficit kritikovati, je najložja naloga na svetu, predloga pa, kako bi se ta primanjkljaj pokril, pa od gospodov nisem slišal nobenega. — Najpreje moram gosp. poročevalca dr. Kreka popraviti v toliko, da mi je pripisoval zasluge, katerih nimam. Marsikaj se je storilo tudi na iniciativo gospoda grota Barbota, ki mu na tem mestu izrekam za to zahvalo. Za njegovo resolucijo, naj deželni odbor, kolikor le mogoče, varčuje bomo tudi mi glasovali. — Grof Darbo jo našo deželno upravo primerjal s Koroško. Glede tega sam jaz drugačnega mnenja. Koroška stoji finančno na čisto drugi podlagi kakor Kranjska. Tam so tudi rnzlične deželno zaklade uni-ficirali, faktičm deficit znaša 1 milijon kron imajo pa 75odstotno floklajo na direkUio d™ ko in 120odstotno dokladd ha yhio. Co^j J^j kranjskega davkoplačevalca tako ob hi imeli 2.200.000 kron več dohodkov iT bi izkazali 1 milijon prebitka! — Grof llarho so |a" izpodtikal tudi na tem, da sc podporo neeni. komorno razdeljujejo. Ta pojav se da razlagali j iz tega. da se tudi narodnogospodarski rnzvol v deželi ne vrši enakomerno; kjer je zadružno i gibanje večje, tam je tudi napredek večji, večji i jo tudi tam, kjer so prometna sredstva boli razvita. Napredek jo dalje odvisen od izobrazbo ljudstva. To diference so kažejo ravno tudi v podporah. Sicer j>a imajo podporo deželnega odbora bolj vzgojen namen, služijo za vzpod-budo in za zgled, so bolj splošnega pomena kakor za korist posameznika. Kar se Kočevja tiče, je veliko krajev, ki so bolj potrebni, n. pr. Helo Krajina, kjer smo zlasti z ozirom na novo železnico več storili. Nudalje so Kočeve? med seboj tudi needini in so glede mnogih reči no morejo med seboj razumeti. — Dr. Triller se je pritoževal nad sistemom, kako s« deželne podpore razdeljujejo. Gospodjo nam nalagajo vso odgovornost, kolikor le morein, otežujejo, potem pa protestirajo zoper to, da nasprotnih struj, ki streme za tem, tla naša delo sploh onemogočijo, 110 podpiramo. Pri podporah jemljemo mi ozir na ves veliki kulturni razvoj, v katerem se nahajamo, če hi so tu svobodomiselno stranko nahajalo v večini, ali bi naš človek dobil kakšno podporo? N« samo, da bi nobenih podpor ne dobili, gledali hi na to, da se nas sploh ugonobi, kakor so dela na Francoskem in Portugalskem! — Dr. Triller je kritikoval subvencijo »Zadružni zvezi«. Ta podpora jo popolnoma upravičena, ker izvršuje »Zadružna zveza« sama revizijo, katero bi sicer moral posebni deželni urad, Kar se tiče pokrajinskih zvez. jo stvar v tiru. Od vseučiliškega zaklada pa »Gospodarska zveza« ni niti vinarja dobila. »Gospodar.-ka zveza« stoji na lastnih nogah trdno in krepko. — Kar se tiče gasilstva, je »Deželna zveza gasilskih društev« svojčas podporo razdeljevala brez ozira na to, je-li kakšno društvo podpor« potrebno ali nc. Mi pa vprašamo županstva glede podpore in bomo dali podporo ti.kini gasilnim društvom, ki so jo res potrebna, ki delajo v sporazumu z županstvom in ki hočejo res kaj narediti. — Naša izobraževalna društva pa, ki jih je Lenarčič napadel, -o celo našo deželo kulturno povzdignila, v 1 jih so mladina pripravlja za resno delo v j > »-ti, pijančevanje, pretepi, zapravljanje se je po njih omejilo. -— Kar se hidroclcktričnih cen-tral tiče, se jo gospod Lenarčič pokazal za pristnega liberalca, iiritika od take strani mi cisto nič ne imponlra. O načrtih pa 'i želni odbor zato ni poročal, ker sc vrše jako važna pogajanja z veleindustrijo za odjem M>00 'I" »000 konjskih sil in tokih stvari ne t-re na veliki zvon obešati. Ali nam zaupate ali pa ne. Da jc naše delo racionelno, dokazuje najnovejši zvezek vodnega katastra, ki ga izdaja ministrstvo za javna dela, in v katerem io izračunano, da sc nahaja v obrečju Pod korenske, liohinjskc Savo in do ZavrSnice_ nad 4« tisoč konjskih sil. izrabljenih jo le 7o()0. na padcu sc izgubi 1507 konj, izrubljivih je tedaj še nad 33.000. Naši načrti slone na rea ni podlagi, prvi strokovnjaki Avstrije pri njih sodelujejo. Ilidroelektrične centralo so le tam pasivne, kjer so sc omejili zgolj na oddajanja luči in na poljedelske svrhe. tam, kjer io Kaj industrije, pa stvar gre. Kakor sem rekel, 8» z veleindustrijo glede odjema toka pruvKar pogajamo. — Gospod Lenarčič nam je K'ea9 , zadružništva očitni neplemenitost. Mi ''"T'' no nikoli nismo liberalnemu zadružništvu sKo-dovali, le podpiramo jo ne. Liberalna stranKa pa jo z vsemi sredstvi skušala našo zadružništvo ubiti, da, celo voditelje našega zadružništva je tirala pred sodnijo, da bi jih spravi u v ječd in uničila. (Tako je!) To se, gospod^ tako hitro ne pozabi, in zato se od vas v ten oziru no pustimo učiti plemenitosti! — Lenarčič se boji tudi za prihodnjo g ti o racijo, (la no bo mogla dolgov pl:"^; Jaz so za prihodnjo generacijo no boj. •■ ^ ne bo prihodnja generacija uživala bogate j' dovo kapitala, ki smo ga mi investirali' < sem prepričan, da bo. ko bo brala tega deželnega zbora, našim možem hvai^i da so toliko zanjo storili. (Pritrjevanje.) vest nam pravi, da smo poSteno gospodarili, jn vi sami, gospodje od nasprotne stranko, ste v gvojem srcu tega prepričanja. Jaz vas imam va, tuko dobre, da to spoznate. Mi bomo mirnega srca v zavesti, da je naše delo dobro, za proraftun glasovali. (Veliko odobravanje in ploskanje pri veČini.) Sr--:iaaanDac3aaQaaan Veliko noč lela 1813. Bilo jo v drugem tednu meseca nprila. Ob Rivieri vlada v tem času pomlad s svojo najčarobnejšo krasoto. Ub t-emnomodri morski gladini genovskega zaliva se v polkrogu razteza obrežje s svojimi najraznovrstnejšimi oblikami in z neizčrpljivim bogastvom na prirodnih krasotah. Mali in veliki zalivi se menjajo med seboj, tu z grozečimi, strmimi pečinami, tam z nalahno se vzpenjajočim nabrežjem, povsod pa zeleni, diši in cvete kakor v raju. Oleander in magnolija, ciprese in kainelije cveto divje na prostem, celi gozdovi ritron in pomaranč se razpro-stirajo po pobočjih, med njimi pa dvigajo svoje ponosne glave celo palme in sc zrcalijo v modri gladini pod seboj. \ slikoviti drznosti in izvirnosti, kakor si tega no more ustvariti nobena človeška domišljija, se vrste pečine, grički, globeli in zalivi na bregovih, kate-j i »i pobočja so posejana s hišami in i "i'kvarni, kapelicami in vilami, vasmi in dvorci, ki se dvigajo v sredi bujno cvetočih in dišečih gajev. Zrak, kale-rega v tem rajskem kotičku zemlje sleherno bitje vdihava, je kakor prepojen '/■ balzamom in najprijetnejšimi dišavami. V četrtek zvečer je bilo, iz starega zvonika stolne cerkve so doneli zvonovi in klicali k angelovemu češčenju, za temi jc pa zabrnol globokodoneč zvon sam, opominjajoč" k molitvi na čast trpljenju Jezusovemu na Oljski gori. Pri oknu tesne, mračne sobice je s prekrižanimi nogami sedel star, suhljat možiček pri svojem dolu in šival. Kakor hitro se je oglasil zvon, jc odložil škarje in šivanko, splezal po polomljenih stopnicah v spodnjo sobo, pokleknil s svojo itjtotako staro, kljukasto ženico in mladim fantom, nedvomno učencem, poleg siromašnega stola in začel moliti: »Jezus je govoril: Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in čujte z menoj — Oče naš . . .« . In pet očenašev je molila skupno se mala druži niča, ko so bili zvonovi lV stolnem zvoniku že davno utihnili. Ko so se zopet dvignili, je stari krojač, imenujmo ga Nikolo, pokazal s 1'rstom preko ulice, kjer je bilo vidno iVis°ko zidovje, čez katero so zrle tem-lie ciprese in cedre. »Že osem mcsccev moli tamkaj u'J0£i jetnik,« jc dejal, in se previdno ozrl okrog sebe, kakor bi se bal kakega ovaduha, »in še sedaj ni angela, ki bi ga tolažil in oprostil.« »Ce bo božja volja, pride tudi ta dan,« pripomni žena in postavi skledo na mizo; »sedita, da večerjamo. No, Pepino, sedi poleg strica in zajmi pogumno. Tebi se še ni treba postiti. Le kar domač bodi, saj si že tri dni pri nas.« »In boš tudi pri nas ostal, da postaneš enkrat pošten krojač,« je dopolnil stavek stari Nikolo. Dečko se je nasmehnil in rekel: »Stric Nikolo, prej me je bilo sram, ako so me vprašali, kaj bom, in sem moral odgovoriti: krojač. Tovariši so me zaradi tega vedno zasmehovali.« »Le pusti jih, naj se le norčujejo, Popino, naš rod ima krojaško umetnost takorekoč že prirojeno. Saj je pa to tudi plemenita obrt, lahko bi rekel, da najplemenitejša. Ali ne pravijo: Obleka naredi človeka? Kaj bi bile nedelje, kaj prazniki, če bi ne bilo krojačev na svetu? In pomni, da ni nobeno rokodelstvo tako staro kakor ravno krojaško. Ko so morali naši prvi stariši zapustiti raj, jim je dal Bog za j doto edino njihovo obleko . . .« Krojačcva žena, ki tega moževega modrovanja pač ni slišala nocoj prvikrat, je medtem pazljivo gledala skozi okno in preko onega zidu, za katerim je bil v mali oddalji med dvema mogočnima cipresama viden ogel velikega poslopja z nekaterimi okni. i Zdajci dregne moža in pokaže z ; roko skozi okno. V oni veliki hiši onstran obzidanega parka se je mimo okna nekaj zganilo kakor človeška senca. Za hip se je posvetilo rdeče in belo, nato jc pa zopet izginilo. »To je bil on,« jo vzkliknil Nikolo poltiho in spoštljivo privzdignil čepico, »on, ujeti papež.« »Bog naj ga tolaži,« je vzdihnila njegova žena, in «Bog naj ga tolaži,« je ponovil Pepino, štirinajstletni nečak. Nato je vprašal: »Stric Nikolo, ali si žc mnogokrat videl papeža? Ali je zelo star? Ima objokane oči?« »Tepček,« je bil odgovor, »ali meniš, da smo vsakdo v palačo? Da, svoje življenje bi dal za to, če bi ga smel enkrat gledati le eno minuto dolgo, gledati tako, kakor ti sedaj stojiš pred menoj. Toda noben človek ne sme v palačo. Lc tedaj, kadar gre mimo onih dveh oken in sije solnce, ga je od tu mogoče videti. To je oni dolgi hodnik, ki vodi k škofovim sobam; tam stanuje papež. Tudi za tisoč lir bi ne dal, da se ravno od nas vidi tja čez. Da bi guverner to vedel, prepričan sem, da nam da na mestu okno zazidati. Bonaparte je satan, pravi pravcati satan . . .« »Za božjo voljo, molči vendar!« se je zgrozila nad njim žena in vsi trije so se preplašeni ozrli krog sebe in skozi okno na ulico, če jih morda vendar ni čulo kako nepoklicano bitje. Bralec gotovo sluti, kje sc je odigraval ta mali prizor, V Savoni, mičnem, med skalovjem ležečem pristaniškem mestecu ob genovskem zalivu. Od začetka junija prejšnjega leta 1809 je bival blagi papež Pij VII. tu kot ujetnik prevzetnega Napoleona Bonaparte. V svoji brezmejni ošabnosti in nenasitljivi pohlepnosti po novih deželah je ta pristni sin revolucije že skozi pet let skrivaj in očitno preganjal poglavarja Cerkve. Mlademu francoskemu cesarju, kateremu je bila menda sreča zmešala pamet, je bilo neznosno, da se komu drugemu izkuzuje več časti, kakor njemu samemu in da živi v Evropi neodvisen vladar, katerega roka velja kot nedotakljiva. Zato je zahteval od papeža, naj zapusti Rim, se nastani v kaki palači v Parizu in od tam kakor Napoleonov dvorni škof ali dvorni kaplan vodi Cerkev, seveda pod cesarjevim nadzorstvom, ln ko je Pij VII. odločno odklonil to sramotno ponudbo, je dal Napoleon vzeti najprej posamezne dele cerkvene države, nato je izjavil, da je papež samo pod cesarjevim pokroviteljstvom še gospodar cerkvene državo, z oboroženo silo je osvojil celo vrsto mest, jih opustošil in meseca februarja leta 1808. je ukazal generalu Miollisu napasti in vzeti Rim. Z neomejeno svojevoljnostjo so vpričo papeža gospodarili Francozi v glavnem mestu krščanstva, ropali najdragocenejše umetnine; kardinale so prijeli in jih odgnali iz Rima, papeževo častno stražo razorožili in zasedli angelski grad, s katerega so lahko, y:ak trenutek s svojimi topovi razdeli Vatikan in ves Rim. Papež jc slovesno protestiral proti »nasilnemu in nezaslišanemu počenjanju« ošabnega francoskega cesarja in ga zadnjikrat, opominjal in svaril. Toda Napoleon jc odgovoril s tem, da je »za večne čase,« kakor se je prevzetnež sam izrazil, proglasil papeževo državo kot svojo cesarsko last. Francozi so udrli pri kardinalu-držav-nem tajniku, razbili njegove omare, odnesli, kar so je dalo vzeli, njega samega pa zaprli. Ko je nato Pij VII. državnim tajnikom imenoval kardinala Pacca in ga nastanil v svojem lastnem stanovanju, da bi ga varoval pred francosko nasilnostjo, tedaj so francoske straže obkolile papeževo palačo in nikdo ni smel več notri ali ven. Ustanovili so poseben časopis, ki je imel samo to nalogo, da je sramotil papeža in duhovnike. Vsakdo, ki so je drznil ustavljati se francoskemu nasilju, je bil tebinič meninič obsojen k smrti in nazadnje je Napoleon proglasil mesto Rim za cesarsko mesto; s tem naj bi bilo papeževega gospodstva konec za večno! Papež jO stal sedaj ponižan do berača pred prevzetnim advo-katovim sinom iz Korzike, ki je hotel z najnesramnejšimi lažmi olepšati in opravičiti svoje vnobovpijočo poče-njanje. Sedaj je bila vrsta na papežu, da je tudi on storil svojo dolžnost. Državni tajnik, kardinal Pacca je naznanil papežu zadnji Napoleonov napad na Kristusovo Cerkev, namreč 5' proglasitev rimskega mesta cesarskim, z besedami: »Dokončano je.« Papež je nato podpisal že pripravljeni odlok, s katerim je izobčil iz cerkve vse nesramne cerkvene roparje in ki je v prvi vrsti zadel Napoleona. In takoj prvi dan po razglasitvi Napoleonovi glede vzetja mesta Rima (10. junija) se je zbralo razkačeno in trpinčeno rimsko prebivalstvo pred tremi glavnimi cerkvami, pred sv. Petrom, Lateranom in Maria Maggiore, kjer je bil nabit papežev odlok — od čegave roke, tega ni vedel nihče. Z neskončnim zadoščenjem, a tudi z neizrekljivo skrbjo je ljudstvo bralo papežev odgovor, v katerem jc ta našteval vsa grozodejstva Francozov in kakor nekdaj Nabot, izjavil: »Nikdar naj se ne zgodi da bi kedaj izročil, izdal dedščino mojih očetov.« Namen, ki ga ima Napoleon pri aneksiji Rima in cerkvene države, mi noben drugi, kot uničiti svobodo svete Cerkve in njenega vrhovnega poglavarja in nazadnje zatreti in ugonobiti Cerkev samo. Nato je sledilo veliko cerkveno izobčenje Napoleona in njegovih sokrivcev, od katerega jih more odvezati edino papež sam. Napoleon, ki se je tisti čas mudil v Schonbrunnu, je od jeze kar divjal; takrat je izgovoril brezbožne besede: »Izobčenje pač ne bo škodovalo orožju v rokah njegovih vojakov in v sedanjem modernem času kaj škodovalo.« Za tem so sledila še hujša grozodejstva. V noči od 5. na 6. julija je policijski ravnatelj Radet udri v Kvirinal, kjer je stanoval papež zaradi poletne vročine, ulomil v zaklenjene papeževe sobane in zahteval od papeža, da v tistem trenotku prekliče svoj dekret in se po])olnoma odpove Rimu. Papež se je temu seveda odločno uprl, in sedaj mu je policijski ravnatelj naznanil, da je od sedaj naprej cesarjev ujetnik in da mora nemudoma ž njim. Z državnim tajnikom vred ga je odvedel k vozu, ki jo že stal pripravljen pred palačo; vrata pri vozu so se zaklenila in takoj so oddirjali proti severu. Kljub žgoči poletni vročini so vozili neprestano noč in dan, dokler niso dospeli do francoske trdnjave Grenoble. Tu so čakali nadaljnih Napoleonovih povelj. In kaj je storil ta? Izjavil je, da so zaprli papeža proti njegovi volji in da naj zato o vsem tem molče, da francosko ljudstvo ničesar o tem me izve. Toda povelja, naj odpeljejo papeža zopet nazaj v Rim, ni bilo od nikoder; pač pa je Napoleon odredil, naj se Pij Vil. odvede v Savono, ki je ležala na i talij anskih tleh. Nenasitljivemu časti-hlopnežu se je dozdevalo, da bi papež 1 ud i kot ujetnik na Francoskem užival časti in spoštovanje od strani ljudstva, zalo ga je ukazal odpeljati v malo primorsko mestece, kjer je bil takorekoč pozabljen od vseli. In tako se je zgodilo. Ko jc 68 letni starček, Pij VII, 21. julija ves onemogel in zmučen do smrti dospel v Grenoble, jo čez deset dni moral zopet v jetniški 6i voz in sedaj je šlo zopet nazaj, dolgo, utrudljivo pot čez Avignon, mimo Mar-seja, v Nizzo, in nato ob Rivieri v Savono. Toda česar Napoleon v vsej svoji divji sumnjivosti na papežev ugled ni mogel uničiti, to je bilo čaščenje, ki ga je verno katoliško ljudstvo — korak za korakom skazovalo vrhovnemu poglavarju sv. Cerkve. Koder se je izvedelo, da pride papež skozi deželo, jc ljudstvo trumoma stalo ob cestah in ulicah, po katerih je vozil jetniški voz. Veliki mesti Avignon in Toulon, katerih so se izognili, da bi ne vznemirjali ljudstva, sta ostali popolnoma prazni in tiso-černa množica je šla izven mesta papežu nasproti. Pota so bila posuta s cvetlicami in tisoči so v svečanem molku alj jokajoč klečali ob cesti, po kateri je "v prah zavita drdrala kočija z visokim ujetnikom. Ko so dospeli v Nizzo, kjer so prenočili, je bilo mesto sijajno razsvetljeno, in ker je bila po-vodenj razdrla mostove, so se krepki možaki vstopili okrog papeževega vozu in ga prenesli preko vode in vsakdo si je štel v srečo in čast, čc je smel pomagati. V Savoni so papeža kolikor mogoče tiho in skrivaj spravili v izpraznjeno škofijsko palačo — to je bila sedaj njegova ječa; dovolili so mu edino to, da se je smel sprehajati po vrtu, ki je bil obdan z visokim zidom. Od one strani pa, kjer se je iz morja dvigalo ogromno skalovje s trdnjavo na vrhu, so zijala proti škofijski palači smrtonosna žrela francoskih topov. V sredi avgusta lota 1809. jo bil papež došel v Savono. In sedaj smo v noši povesti v začetku aprila leta 1810., t. j. veliki teden. Sedaj tudi vemo, zakaj pogleduje dobri, stari krojač Nikolo tolikokrat čez visoki zid proti trem oknom temno palače. To je škofijska palača; tam jc Pij VII., vladar sv. Cerkve, jetnik in visoko zidovje obdaja vrt in stanovanje sv. očeta, trpina za svobodo in pravice Neveste Kristusove. In pet očenašev, ki jih je molil z ženo in vnukom, je veljalo vrhovnemu poglavarju zatiranega krščanstva. Med tem se je zvečerilo; mrak jc legel na ulice in ceste. Kar se odpro spodaj vežna vrata in nato zopet zapro in zaklenejo; po ozkih stopnicah pridejo gori trije možje in vstopijo v malo krojačovo izbo. Nikolo .jih veselo pozdravi in najstarejšemu izmed njih spoštljivo poljubi roko: ta je bil namreč stolni župnik sam; ž njim sta bila še mlad duhovnik in en lajik. »Ravnokar smo ga videli,« pove Nikolo in. pokaže s prstom proti oknom palače. »Škoda!« vzklikne župnik. »Vedno som upal, da bode mestni duhovščini dovoljeno enkrat obiskati papeža, pa vse je zastonj, Francozi se povsod boje izdajstva; seveda, vzrok temu je njihova slaba vest.« »In vendar ne bo nobena sila zadušila v ljudstvu vere in ljubezni do papeža, tudi ne Napoleon, niti satan sam...« pripomni nekdo drugi. »Cerkveno izobčenje ne bo za Napoleona nič dobrega,« meni tretji. »Ona »slavna« zmaga pri Wagramu, s katero sc Francozi tako bahajo, baje ni bila bogvekako imenitna; Napoleon je izgubil velikansko število svojih vojakov in le za las jc manjkalo, pa bi bili zmagali Avstrijci. Pri Aspernu ga jo nadvojvoda Karol tudi že enkrat pošteno namlatil: potemtakem Napoleon ni Veg nepremagljiv. Svet se ga le boli boji kakor bi bilo treba.« »Pepino, skrbno pazi in nepremično glej tja proti palači, in če kaj opaziš, nam hitro povej!« »Rodite brez skrbi, stric,« pripomni deček ves v ognju. Zdajci se začujejo spodaj na ulici glasni klici: »Mojster Nikolo, mojster. Nikolo!« Prestrašen je suhi možiček stopil k oknu in pogledal na cesto. Tu jo stal francoski vojak s svetilnico v roki. »Za božjo voljo! menda tc vendar nc bodo zaprli; ničesar hudega nismo zakrivili,« jc jadikovala žena. »Potolažite se,« pravi župnik. >:da najprej izvemo, kaj želi.« »Odprite vendar, mojster Nikolo,« je klical vojak in jezno bil s sabljo po zaklenjenih vratih. »Pojdite urno tu gori po stopnicah, prosim vas,« jo zaprosil Nikolo svoje somišljenike in jih vlekel proti stopnicam, ki so vodile pod streho. Nato jo stopil v vežo in odpahnil vrata. »Kaj zapovedujete?« vpraša, Ire-oč se ]>o vsem telesu. »Torej sto vi mojster Nikolo?« vpraša vojak osorno. »Da, vaš najpokornejši mojster Nikolo.« »Ali ste krojač?« »Brezdvomno, pošten krojaški mojster, izučen in vpisan v zadrugi « »To me nc briga nič. Takoj morate z menoj.« Krojač je proseče dvignil roke in dejal: »Prosim, povejte mi vendar, kaj sem zakrivil, da pridem na stara leta šc morda v ječo. Ah, dovolite mi vsaj, da se poslovim od svoje žene in oblečeni boljšo obleko!« Vojak je privolil in tako sla četrt ure pozneje korakala po ulici: spredaj krojač, za njim pa vojak s svetilnico v roki in rožljajoč z bridko sabljo na desni. (Dalje.) Smelnice. Pred porotniki. Zagovornik: »šo nekal olajševalnega moram navesti, gospodje porotniki! Kako lahko hi bil obtoženec ženo in otroj ke v nesrečo in sramoto spravil. Pa on toga m storil, ker je raji ostal samec!« Le po domače. Zdravnik: »Ali čutite Daleč,ino v nogah?« — Holnik: »Kaj pravite?« r; Zdravnik: »če vas noge bole?« — ISnlniK-»Kako ste rekli?« — Zdravnik: »Ce vas Koi peti bole?« — llolnik: »Da, gospod doktor, 1'» še hudo!« Brezobzirnost. Grofinja: »Oh, ti P1'8/?1*«1' --Ko bi se vsaj odvadili kruliti! I"«1 i a z grem čez dvorišče — krulijo!« m RHZGLED PO DOmOVINI Duhovniške spremembe. Na Štajerskem; G. Fr. Ozvatič gre iz Slov. liistrice za provizorja v Sv. Martin v Rožni dolini, g. Ivan A11 iz Poličan v Slov. Bistrico, g. Fr. O s t e r c iz Sv. Martina na Pohorju v Poličane. — Na Koroškem: Za župnika v Kotrnari vasi pri Celovcu je imenovan gosp. Janko Arnuš, dosedanji provizor v Podlju-licljem, za župnika v Št. Jurju ob Zilji pa k- J- M i k 1 a v č i C, župnik v Gorjah ,v Ziljski dolini. Župnijo Št. Andraž v Labodski dolini je dobil g. Jos. Hu-bernik, doslej župnik v Gornjem Dravogradu, župnijo Zabrdce pa gosp. Avg. O g e r č n i k , kaplan pri mestni župniji v Celovcu. Pojasnilo, Ribnikarijanci se razburjajo radi prekrasnega pisma bivšega deželnega glavarja Fr. pl. Šukljeja belokranjski »Kmečki zvezi«. V pismu se je pri datumu vrinila pomota (pravilno januarja), iz česar se vidi, da se pismo nikakor no vtika v sedanjo itežchiozborsko volitev in je vse tozadevno liberalno pisarjenje odveč. Pi-sino, nasl ivljeno na »Kmečko zvezo« smo objavili iz vljudnosti do »Kmečke zvcze<< takrat, ko smo ga dobili. Smrtna kosa. Nenadne smrti je umrl minuli teden 741ctni posestnik v Hotni vasi, Franc Avsec, oče preč. g. župnika Fr. A v se ca v Št. Jurju pod Kumom. liajnki je nameraval na obisk svojega sina, a ga jc nedaleč od Št. Jurja dohitela smrt. Našli so ga ob malem potočku, kjer si je hotel bržko- ' ne poiskati požirek vode. Svetila mu 1 večna luč! — V Zatičini je umrl An- i clrej P a j k, star 78 let. Bil je pokojnik ; zadnji sin slavnega ruskega vojaka j 1'ajka. Pričujočo številko »Domoljuba« j smo poslali samo naročnikom-plačni- j kom, vsem drugim smo jo ustavili. Se- ! veda bomo takoj doposlali vse zaostale ! številke, kakor naglo nam dojde za- : kasnjena naročnina za tekoče leto. Drzen roparski napad. V sredo, dne j 28- febr. zjutraj po 6. uri, ko je odšel g. < Jieranič, gostilničar v Litiji v Oblakovi i niši, na delo v tovarno in je ostala sa- , 'na gospa Bcraničeva še v postelji, sta 'idrla dva lopova v spalnico. Medtem fco jc eden z revolverjem v roki grozil, da jo ustreli, če sc le oglasi, ji je drugi hsta s cunjo zamašil in roke povezal potem sta s silo odprla predal miznice *n pobrala ves denar 425 kron. 335 kron ^ bankovcih v listnici in v skledici za oO kron drugega denarja. Roparja sta "ato odšla v gozd in pustila sklcdico ha dvorišču. Gospa je ostala povezana precej časa, dokler ni prišla služkinja 12 zgornjih prostorov in jo rešila, r, "ljudski oder« priredi v nedeljo, 10. marca ob navadni uri veliko grško dramo, žaloigro »Ljubezni in morja valovi«. Igra je vseskozi dobro naučena in bo brezdvomno najboljša predstava cele sezone. Kljub mnogim novim stroškom za priredbo novih oprem za to igro se cene prostorom ne zvišajo. Vstopnice se dobivajo v Katol. Bukvami. Ljubezniv bratranec. V Spodnjem Kašlju je Ivan Dovč svojega 21 let starega bratranca Andreja Dovča s polenom udaril po glavi. Močno poškodovanega so prepeljali v deželno bolnico. Avtomobil povozil vola. Al. Triplot, uslužbenec pri Valentinu Lapajnetu, je vozil z avtomobilom iz Idrije v Logatec. V Kalcali se je pa ravno vol Marije Gostiše vračal od korita v hlev. Kar pridrdra Triplot z avtomobilom in zadene ž njim v zadnje noge vola ter mu jih zlomi. Vola vrednega 600 K, so na licu mesta zaklali. Lapajne je vzel meso in takoj škodo poravnal. Voznika avtomobila ne zadene krivda, ker je vol tik pred njim skočil na cesto in ni mogel voznik pravočasno avtomobila ustaviti. Z drevesa je padel osem metrov globoko v Bizoviku delavec Franc Sive, 49 let star, in je pri tem dobil težke notranje telesne poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko doželno bolnišnico. Letošnji vojaški nabori. Kakor je znano, se bodo letošnji vojaški nabori vršili zaradi brambne predloge v državnem zboru, šele enkrat polei. Kljub temu so dobile stalne vojaške naborne komisije ukaze, da bodo 5., 12., 20. in 27. marca in 3., 12., 20. in 27. aprila nabornike sprejemale. Ob teh dneh pridejo k naboru samo tisti, ki ne bodo mogli priti k glavnemu poletnemu naboru. Kdo se lahko sedaj zglasi, o tem bodo okrajna glavarstva pojasnila dala. Nečak Andreja Hoierja umrl. V Razvanju pri Mariboru je živel tiho in ncopazovan od sveta nečak tirolskega junaka Andreja Iloferja, Franc Ilofcr. Pred nekaj dnevi je v starosti 75 let umrl. Služil je leta 1858. pri 27. infan-terijskem polku in se udeležil vojske leta 1864. in 1866. Odlikovan je bil z vojno in jubilejno kolajno iz 1. 1864. Ponesrečen posestnik. V Šinartnem pri Slov. Gradcu stanujoč posestnik Jože Lampret se je peljal te dni s težko obloženim vozom drv proti domu. Voz jo zadel ob nek kamen in Lampret je padel vsled sunka z voza ter si zlomil nogo. Na cesti ležečega so ga našli ter prepeljali v slovcnjegraško bolnico. Zastrupljeni otroci. Pet do deset let stari otroci Franc, Karel in Marija gostilničarja Wollerja v bližini Celja so našli v hlevu škatljo z mišnico. Otroci so precej mišnice snedli. Dva sta takoj v strašnih bolečinah umrla, tretji pa, upajo, bo okreval. Ponesrečen drvarjev otrok. Pri gozdarjih graščine Jurklošter blizu Laškega se je nahajal tudi otrok drvarja Bcrigiša, Konštantin. Ko je začelo neko drevo padati, je otrok preslišal svarilni glas. Drevo ga je zadelo in ga podrlo na tla. Otrok je dobil več težkih poškodb. Pri peči se na pol sežgal. 10 letni posestnikov sin Janez Resnik v Dobro-vem pri Laškem se je igral pri zakurjeni peči. Pri tem pa je padel na razbeljeno ploščo na peči, na kateri je obležal. Dobil je na (lesni strani obraza in na rokah tako hude opekline, da bi bil gotovo umrl strašne smrti, ako bi no prihiteli domači na njegovo kričanje ter ga potegnili od peči. Padec s strehe. V ponedeljek, dne 26. t. m. je bil zaposlen pri popravljanju strehe na hiši št. 23 v Gosposki ulici v Mariboru 461etni zidar Alojzij Grando-šek. Ker se ni privezal z vrvjo, je padel s strehe. Zlomil si je desno nogo in dobil težko rano na glavi. Njegov 11-lelni sin, ki mu je na strehi pri delu pomagal, je tudi padel s strehe, vendar pa se jc le lahko poškodoval. Žena 30 let popolnoma slepa — spregledala. V Radenskem vrhu pri Kapeli na Štajerskem je pred kratkim spregledala žena, mati gosp. Vogrinca, nadučitelja pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, koja je bila 30 let popolnoma slepa. Nepopisno veselje, katero uživa cela rodbina, je res veliko, a največje pa za 761etno Marijo Vogrinc, katera pri spregledu ni poznala skoro nikogar svoje rodbine. Nečloveški mož in oče. Žena zidarja Valentina Biedermanna v Jurklo-štru trpi že pet let na neki pljučni bolezni, ki se je pa zadnje čase še poslabšala. Mož je prišel redkokdaj domu in dal ženi le toliko denarja, da je kupila sebi in svojemu malemu otroku kaj malega jesti. V zadnjem času pa uboge žene ni bilo več na pregled. Ko so orožniki prišli, so našli ženo v brezupnem stanju med cunjami na postelji. V enakem stanju se je nahajal otrok. Mati in otrok že dalj časa nista povžila nobene stvari. Samoumor. Obesil se je 28. svečana ob 9. uri dopoldne na drevesu v bližini Schattenvvirta v Spodnji Goričici pri Celovcu 361etni Ignac Rainer, ki je vozil premog. Pri pobiranju denarja za premog pri odjemalcih za svojega gospodarja Burgstallerja je porabil zase 46 K 84 h. Vsled tega ga je zasledovala policija. Utonila je v Sotli v bližini Rogatca pri posestniku Ogrizeku uslužbena dekla Jožefa Špilak. Ne ve se, ali se jc zgodila nesreča ali samoumor. Obstrelila se je na sencu z revolverjem, v katerem je bila slepa patro-na, 27. svečana iz neznanega vzroka na svojem stanovanju v Celovcu šivilja Apolonija Melilsack. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Požar v Bučečovcih. Nedavno jc iz-bruhnil pri Kosiju v Bučečovcih požar, ki se je z veliko hitrostjo razširil ter uničil skednje in hleve štirim posestnikom. Zažgal je po lastni izpovedi neki slaboumni deček. Ameriške novice. V North Kearsarge-rovu v Calumetu se je ponesrečil rojak Janez Geršič. Voziček ga je z vso silo udaril po glavi in na mestu ubil. Ranjki je bil star 44 let ter zapušča vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otroci. Bil je rojen v Ru-četni vasi, fara Črnomelj. — Vlak je povozil na železniški progi v So. Brooklynu Slovenca Ignacija Grm, ki je bil na mestu mrlev. Ranjki Grm je bil star 53 let. Zapušča ženo in tri otroke. V Ameriki je bil 15 let. Doma je bil iz vasi Les na Dolenjskem. — Slovenec Ivan Jeršina, doma iz vesi Udje, fara Št. Jurij na Dolenjskem, je delal v rudotopilnici v Murrayu, Utah, a nesreča je hotela, da jc ravno imel opravljali delo blizu velikega kupa strjene kuhane rude. Velik in težak kos rude se je odtrgal in valil proti Jeršini, katerega jc vrgel približno sedem čevljev globoko. Čez eno uro je umrl. — V Ameriki umrli Slovenci: V Clcvelandu je umrl Slovenec J. Sokolič, star 35 let, in sicer za pljučnico. Bolehal je samo nekaj dni. Pokojni je prišel pred štirimi leti s soprogo v Ameriko. Ranjki je bil doma od Bodišča pri Kranju. Istotako je tudi v Clcvelandu umrl Slove-iiec Ivan Longar. Ranjki je bil doma iz Žužemberka, slar 25 let in bival kakih 10 let v Ameriki. Zapušča vdovo in enega jlroka. — V South Lorainu, P,, je umrl Slovenec Josip Lozar. Bi _ V.......& i >;, 3T« Acu mžeW Zv mj MnvyMfi>ux&y. JCaifvudru^maj J(*uvwu maiarrv ShjJur m Bogat blagoslov. V Solkanu je 32-letna delavčeva žena Marija Zais, ki ima že 14 otrok, povila popolnoma zdrave, krepke trojčke. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko ccrkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2°/o brez kakega odbitka. Uradno ure od 8. ziitraj Ho i. popoldne. ;aonnna __________° D___1___________________D cannaaaana: 0 □ g Iz tuhinjske doline. Gospod ured-dnik! Mislili si boste, da je Tuhinjska dolina popolnoma napredna, ker žc dolgo pogrešate v vašem listu kak dopis iz naših krajev, medtem ko v »Sloveli. Domu«, kar mrgoli od tod dopisov, da sc v enem listu kar dva zaporedoma nahajata. Ali menite, da so vsi ti dopisi prirejajo tu, da vse pišejo žuljavc roke naših ljudi? Kaj še! Nekateri Tuhinjci pošljejo v Ljubljano par ogrizkov, le-ti se tam razmlinčijo, zabelijo in vtaknejo v list s tako lepim imenom. S tem listom sc je preplavljala naša skrita in mirna dolina v toliki obilici, da so kmetje dejali: »Ljubljan-čanje morajo imeti dokaj denarja, da nam tako lepo tiskan list pošiljajo v tolikih izvodih kar zastonj.« Letos pa sc čuje koncem teh dopisov lc ponižna opomba: Pošljite nam kronice, pa kaj, ko te padajo, kakor pravijo, v nikdar site žepe in bisage duhovnov. — Posebno pa so se razvneli ti gospodje v predzadnji številki omenjenega lista zaradi volitev v trgovsko in oblino zbornico. Imenoma sc naštevajo oni možje, ki so dali svoje glasove za kandidate, katere jc postavila S. L. S. Kako zabavljajo čez nje, češ, da nc zna večina njih brati in pisati, ko je med naštetimi le eden, ki se ni mogel priučiti pisanja, ker v kraju, kjer je bival v otroških letih, še ni bilo šole. Gospodje, ali nehote in nevede delate za nje reklamo, jih priporočate in kličete v dolino: Svoji k svojim! Povejte, kdaj in kam je sklical župnik shod teh volilccv? Kako pa so se za to volitev zanimali kamniški lovci, ki so malo pred volitvami na vse zgodaj zapustili svoje mehke pernice in prihiteli v dolino še pred dnem. Seveda so sc jim tu pridružili domači po- gonjiči. To je bilo vrvenje in delovanje in pridobili so le nekoliko glasov, od enih tudi s tem, da so dejali: »V ginar-tinu volijo vsi z nami!« Ako se za te volitve tolikanj zanima ljubljanska go. spoda, ako pisarijo v ta namen advo-katje, pa bi duhovnik ne smel ljudem svetovati, koga naj volijo? Župnik seveda pri teh dopisih dobiva veČino udarcev, očita se mu starost. Tudi dopisnikom jo iz srca privošči, pa saj jo tako mladi in čvrsti že imajo, kar se kaže pri njih v tem, ker skoraj v eni sapi eno in isto reč tolikrat ponavljajo. Ubogi ranjki tuhinjski konsum, kolikokrat si paradiral že v »Slov. Domu«! Pa povejte le enega kmeta, ki bi' bil po njem kaj izgubil, le enega trgovca, ki bi bil po njem oškodovan! Pač je ravno konsum ustanovil in podprl trgovino »nicžnarjcvc Ivane«, katera dobro uspeva. — Cerkvena zgodovina pripoveduje o krščanskem učitelju Kasijanu, katerega jc rimski sodnik obsodil v smrt in ga prepustil zvočnega njegovim učencem, ki so ga s svojimi jeklenimi pisali mučili, zbadali in umorili. Kako je bolelo to moža, ko so ga počasi morili njegovi učenci! Kaj jc proti temu zbadanje s peresi in mazanje 9 črnilom! Za vso to ljubeznjivost pa želi napadani domačim in vnunjim učencem: Bog vas blagoslovi in vam daj obilo sreče in uspeha pri vaših pravih poklicih! g Iz Železnikov. Menda takc/a volilnega boja, če izvzamemo Ljubljano, ni videla kranjska dežela, kakor je bil boj ob občin, volitvah v Železnikih. Lilvralci so napeli prav vso sile iu moči, da iztrgajo občino iz rok S. I.. S'. Noben pripomoček jim ni bil preuma-zan. Ko so videli, da ima gospod župnik večino ljudi za seboj, so začeli agitirali z župnikom, češ, tudi mi ga bomo vsi volili, on bo dobil največ glasov. In Inko so delali liberalni prvaki, ki drugače župnika preklinjajo in bi ga najrajše vtopili v žlici vode. Obetali so delo pri Sokolskcm domu, grozili r odpovedjo dela, pošiljali darila za gotove hiše, stiskali roke in se kazali kot prave pravcate očete revnega železniškega ljudstva. S. L. S. jc napravila v nedeljo dne 25. februarja političen shod. Prišla sla poslanca gospod .larc in gospod Demšar in pa tukajšnji rojak gospod dekan Koblar. Liberalni generali se shoda niso upali udeležiti, svojih pristašev iz prostega naroda pa niso puj-tili na shod, ker so se bali, da bi jim shod ne odprl oči in jih ue izneveril liberalnim tiranom. Kljub temu je bila šolska soba polna naših pristašev. V nedeljo zvečer pa jc bilo povabljeno vse, kar liberalno diha, v Thalerjev salon, da bodo tam dobili podpisane glasovnico, katere so j'm hib Se" nerali vse popred že pobraii. Ka j ne, lepa volilna svoboda! In šli so liberalna čeda, kakor gredo ovco v hlev. In *a'n sc je pilo in jedlo in agitiralo, seveda, vse nc zastonj, ker nekdo jc gotovo vse plačal. In nato so se vračali »zavedni volilci proti domu, samo cesta i«\l)0S !" la med tem časom malo ozka. Liberaf ni agitatorji pa so švigali, okoli še do jI. ponoči. Mi smo v?« to opazovali in premišljevali, kaj bo iz vsega tega. Napočil je dan 26. februarja, dan volitev •'a občino Železniki v letu 1912. In zopet so se zbrali »zavedni« volilci pri Thalerju, kakor jc bilo naročeno in pa pri Korlnu. Vsak je dobil golaž, eno vr-žinko ali cigareto, nekaj kruha, sploh, kar je poželel — seveda je bilo vse zastonj, kakor to veleva § 4. volilne svobode in pa zlato za prazen ljudski želodec goreče liberalno srce. Nato so pa odkorakali »zavedni« volilci »in corpo-re« po štirje v eni vrsti v županovo hišo na volišče. Bila jih je cela vojska čez 60 mož z golažem v želodcu in glasovnico v mavhi. Vsak liberalni kaprol pa je imel pod komando kakšnega omahljivca, da ga ne pusti izpred oči in ga popelje na volišče. Kaj ne, izborila organizacija. Ko bi sc šlo za Tripo-])?, bi ga bili gotovo vzeli, loda šlo sc jc za Železnike. Mi smo lo videli in sc vpraševali: »Kaj bo?« Liberalci so si liili zmage popolnoma svesti in že je bilo vse doiočeno, kam pride čipkarska šola in kako bodo pomolali »klerikalne goslače« iz občinske hiše, liberalne ženski; so si že celo zelnik razdelile med seboj. Osem glasov imamo večine, lo jc kakor pribito, natančno smo šleli. In začela se je volitev. Enemu naših so s silo hoteli iztrgati glasovnico iz rok, drugega so pa mikastili in ga previzi-lirali do kože, da se je ves tresel strahu. In končano je bilo oddajanje glasovnic in začel se je skrutinij, toda gorje! V tretjem razredu osem glasovnic premalo za liberalce. V drugem razredu pa premalo še veliko več! /daj so pa zagnali liberalci krik: »Zmaga je naša, goljufija pa vaša!« In to samo zato, ker je volilna komisija postavno zavrgla par liberalnih neopravičenih glasov. In sedaj se tolažijo s pritožbo in prerokujejo, da bodo po veliki noči zopet volitve in da takrat gotovo zmagajo in poženejo iz občine gospoda žuji-nika in si naročo patra in kaplana. No, bomo videli. Mi sc ne bojimo, ker jc navadno narobe res, kar trdi liberalec. Nas tolaži zavest, kar jih je volilo z liani i, so vsi naši iz prepričanja, z napredno stranko pa jih je gotovo polo-viea, ki so našega mišljenja in pre-pnennjn, pa so bili samo zapeljani od liberalnih sladkih besedi ali pa oplašc-1!i od njihovih groženj. — Kako je že T('.kcl lajnki g. Jos. I.evičnik? Takole: <>Ivo ]jo ljudstvo postalo zavedno in spoznalo železniške prvake, ne bo jih več volilo.« In ta čas jc prišel. Hvala Bogu, daje prišel! Tebi, dobro in zavedno ljudsvo, pa čast! g Iz Žabnice. O priliki plesa v Vin-dišarjcvi gostilni v Srednjem Bitnjcm, župnijo šmartinske pri Kranju, je dno februarja zvečer delavec Janez Šilar zaklal v trebuh 261etnega miroljubnc-fanta Janeza Zihcrl, posestnikovega iz Spodnjega Bitnja tukajšnje ^Pnije, ki je čez dva dni potem umrl, so mu bila čreva prerezana in je nastopil« gnojno vnetje. C. kr. deželno eodišče v Ljubljani je obsodilo »klav- ca« na dva in pol leta težko ječe. Pač žalostna posledica pogubnega plesa! — Pred nedavnim si je po neprevidnosti prestrelil neki fant s samokresom levo roko, neki drugi si je pa roko v gozdu poškodoval. — Za stalnega nadučitelja na naši dvorazrednici je imenovan dosedanji začasni vodja gospod Leopold Ažman. S 1. marcem je nastopila svojo službo pri nas gdč. Iv. Cegnar, dosedaj definitivna učiteljica in šolska voditeljica v Vrhpolju pri Moravčah. Provizorična učiteljica gdč. Karla Zupančič je od nas premeščena v Križe pri Tržiču. — V izobraževalnem društvu se pripravlja prvikrat, žaloigra »Vcstalka«, na katero že sedaj opozarjamo. g Nevlje pri Kamniku. V Nevljali so se vršile dno 23. julija 1911 občinske volitve, pa so bile razveljavljene. Dno li. febiuarja 1912 pa smo imeli drugič občinske volitve, ki so sc vršile pri dosedanjem županu g. Matiju Spruk na Hribu. Zoper tc volitve jc zopet vložena pritožba. Naj žo enkrat zavlada mir med posameznimi vasmi in edinost zaradi kandidatov v občinski odbor novel jski! — Dne 2. marca smo spremili k večnemu počitku pokojnega Jakoba Šušnika; bil je nekdaj gozdarski oskrbnik pri baronu Apfaltrernu na Križu. Bil je dober svetovalec v marsikateri bolezni. Naj v miru počiva veren mož in plačilo vživa! g Vrhpoljo pri Moravčah. S tuž-nim srcem poročamo, da nas je v petek zapustila naša učiteljica g. Ivanka Cegnar. Bila je od vseh ljubljena in vsi jo bomo pogrešali, posebno pa me de kleta. Zagotovljena naj bo, da ji bo v naših srcih ohranjen trajen spomin. V duhu jo spremljamo in ji želimo toliko uspehov v novi službi, kot jih je imela pri nas. nic pa jc ne pozabimo. g Moravče. B a č u n s k i z a k 1 j u -ček liberalne posojilnice imamo v rokah. Med tem ko so se lansko leto po stavljali in govorili o velikanskih vsotah, ki jih imajo različni vlagatelji vloženo, so letos izginile. Izginila je hranilna vloga št. 1078. ki je znašala 32.513 kroti 88 vin., izginila lir. vloga št. 1800 s 30 110 K 22 vin., ni je več hranilne vloge št. 1895 s 44.845 K 2 vinarja, izginila je številka 1920 s 30.113 kron 26 vin. Pa pravijo, da jim samo moravški klerikalci ne zaupamo, ludi drugi ne. kakor sc vidi, ker so vse te velikansko vsote vzdignjene. Naredi naj si torej vsak svojo sodbo, po kateri naj se potem ravna. Tornana pa poziv-1 jemo, da naj odgovori, če je te vs-ote izplačal in sc držal odpovednih rokov. — Liberalna posojilnica strašansko dela za kmeta. Ce kdo želi posojila, se ga mu po možnosti dovoli, toda plačati mora 6 do 6 in pol odstotka obresti, to se pravi od 100 K se zahteva vsako leto 6 do 6 in pol K obresti. Ali je to delo za ljudstvo? — Naobčnem z bo r u liberalne posojilnice so bili zastopani različni stanovi, kaplan, učifeljstvo, kmetje in otroci, fi-nancar in obrtnik, še celo žandar. Toliko za danes. g S Trate v Poljanski dolini. S sv. misijonom, kateri se je z veliko udeležbo vršil na Trati od 14. do 21. prosinca, sta se bavila seveda po liberalnem kopitu »Slov. Narod« in »Slov. Dom«, kar pa ni prav nič novega, novo je, da liberalni dopisnik ni slišal nobene misijonsko pridige; spoved mu je deveta briga in vendar hoče o vsem tem več vedeti nego tisti, ki so slišali vse misi-jon-l.c pridige, opravili sv. spoved in večkratno obhajilo. Po liberalnem kopitu trdi, da ta misijon nima uspeha. O sebi in svojih liberalnih tovariših se pač nc moti; lagali so pred misijonom in lažejo po misijonu, kar se sliši kot nekaka jeremijada, ker »o pri ol vinskih volitvah tako strašno propadli. Ce liberalni dopisnik v resnici hoče igrali vlogo nekakega liberaln. evangelista, naj najprvo nekatere svoje tovariše pouči sledeče: 1. Cc bodo lagali, bodo postali v resnici »Stranka lažnji-vih kljukcev«. 2. Ce so res napredni in izobraženi, naj ob zabavljanju ne rabijo tako surovih izrazov kot mestne barabo. 3. Ce so res »dobri kristjani«, naj svoje verske dolžnosti opravljajo vsaj za silo in naj nc zabavljajo zoper cerkvene odredbe, drugače so sami s seboj v velikem nasprotju. 4. Liberalci sc hvalijo, mi smo za »mir«. Vprašamo, kdo jc ob zadnji občinski volitvi trosil laži in hujskal z namenom vzeli zaupanje kandidatom S. L. S.? Kdo je tekal od Poncija do Pilata, od sodnije do advokata, ob priliki neke kujičijske pravde med njegovimi sorodniki? Ali ni bil to tisti mož, ki toči čez policij-ko uro in prireja plese brez licence? Tu naj pokaže svojo miroljubnost,, nc pa v hujskanji! □ □ D \m ®5 D a n aaaa:^: ci' ..-i n --.i -ra ca ca >:z: r n d Iz Št. Vida pri Zatičini. V zahvalo za prvi liberalni lažnjivi napad v umazanem »Slovenskem Domu«, kar mi jc v dokaz, da sem Wa pravem potu za ljudsko delo, darujem 20 K ljudski knjižnici v Št. Vidu. — Janez Miklavč/č, kaplan v Št. Vidu. d Iz št. Vida nri Zatičini Umrl je pretekli četrtek, dne 22. m. m., v Št. Vidu pri Zatičini Franc Medvod iz Št. Jurja, oče g. župnika Janeza Medveda in stric gospoda župnika Antona Medveda. Rajni je bil dobrosrčen, vesel mož v družbi, pa tudi veren kristjan in zvest pristaš Slovenske Ljudske Stranke. Dosegel je lepo starost, ker junija letos bi spolnil 80 let. Mir njegovi duši! Znancem, posebno duhovnikom, se priporoča v blag spomin. — V Št. Vidu dobimo s 1. marcem tudi novo poštarico, ker je dosedanji poštar, gospod Kristan, ki je čez.30 let opravljal pošto, stopil v pokoj. d V št. Vidu pri Zaličini smo tako srečni, da imamo trgovino, kjer se silno vneto ponuja in vsiljuje liberalni »Slovoaski Dom«. Tam se tudi zmer- 82 jajo neliberalci s »farškimi podrepni-ki« in podobnimi znamenji olike. Ali se še kaj spominja, kakšne mu je povedal pred kratkim nek mož v Št. Vidu? Če ne bo miru, znamo še kaj pobrskati. — Nekemu žejnemu liberalnemu otročaju se zdi posebno za malo, kakor milo loži v zadnjem »Slovenskem Domu«, da mu šentviška kaplana nikoli ne zalijeta žejnega grla s »sladkim« primskovškim vincem; tudi po zlati kapljici v Petrušnji vasi se mu cedijo sline. Toda šentviški kaplani bodo, kolikor jih mi Šcntvidci poznamo, gotovo toliko prijazni, da žejni duši ne bodo odrekli kozarca najboljšega., posebno, ker dobro pozuajo velikaša s kačo v žepu, katere rep sega cclo do kaplanije, kljub temu, da se razume na razne umetnosti in patente. Torej le korajžo! d Iz Velikega Gabra pri št. Vidu. V drugič smo že imeli občinske volitve. Ker ljudje niso udarjeni s kurjo plepolo, da bi šli za raznimi liberalnimi oštirji, so si izvolili same poštene krščanske može, pa tudi dobre gospodarje, katerim jc blagor občine na srcu. Izmed liberalcev je en sam prišel »skozi«, to je v podobčini Gaber. Seveda lo nekaterim intrigantom, komi-jem, kuščarjem, grmom itd. ni po volji, pa se že bodo morali, če tudi neradi, vdati v svojo usodo. Kaj res mislite, da bodo pri nas kaki skriti in očiti liberalci gospodarili, ko na celem Kranjskem tako propadajo! Naj le preklinjajo domače duhovnike, katerim bi v marsikakem oziru morali liti hvaležni, .kupujejo glasove, četudi po 10 kron kot doli ob Temenici pri IVaprečah in drugod, naj le groze, kakor hočejo; ljudje se za njih vpitje toliko zmenijo kot za psa, ki bovška v človeka na cesti. Samo toliko naj pazijo, da ne bodo imeli opraviti s sodni-jo radi podkupovanja glasov in grožnje radi volitve. Priče so na razpolago. Ali še ne poznajo postav radi volivne svobode? Seveda liberalci so povsod zadnji. Potrpežljivosti pa tudi mora biti enkrat konec, ker liberalni strahovladi jc oclklenkalo enkrat za vselej, naj se liberalci na glavo ali berglje postavijo. d Zaplaz. Po vsem Kranjskem, posebno pa po Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem, je znana božja pot Matere božje na Zaplazu. Pred tremi leti je obhajala : toletnico. Sicer prostorna cerkev je bila tako zidana, da se ni dala popraviti. Zato se je leta 1906 začela zidati, nova cerkev, ki se bo dozidala zgolj iz prostovoljnih darov. Ti daro-\i pa prihajajo tako počasi, da cerkve do danes ni bilo mogoče dodelati. Ladja cerkve in pevski kor sta zdelana, ne pa prezbiterij in zvonika Tudi notranje oprave manjka še vse. Da se delo v kratkem času izvrši, je podpisani župni urad poprosil deželno vlado, da bi dovolila nabiranje darov po onih okrajih, od koder dohajajo božjepot-niki na Zaplaz. Odločili »o se trije posestniki, ki bodo darove za Zaplaz nabirali in deželna vlada jim je izdala .7* dovoljenje. Ker bi se pa morda tudi kak nepoklican človek domislil v ta namen darove nabirati in zase porabiti, zato prosim, da se dobrotniki ozirajo le na takega nabiralca, ki so skaže z od deželno vlade izdano knjižico; v kateri je fotografija dotičnega nabiralca. Tem možem, ki so se iz navdušenja za cerkev Matere božje odločili za ta težaven posel, pa smemo popolnoma zaupati. Prispevajte, dragi dobrotniki, za to Dolenjcem in Štajercem tako drago Marijino cerkev, da jo moremo to in prihodnje leto popolnoma dodelati. Marija, nebeška kraljica, pa naj Vam vsak dar stoterno povrne. — Župni urad Čatež pod Zaplazom, dne 2G. februarja 1912. — Ilenrik Povše, župnik. d Iz Prečine. Toliko vpitja in lirama so napravili naši prečinski liberalci, kakor bi jih zadela bog ve kako velikanska nesreča, ko jim je povedal par poštenih naš »Domoljub«. Kar celo škrtajo z zobmi, da si jih kdo upa postaviti pred svet v njihovi polni luči. Kar trumorna se zbirajo pri liberalnem paši v »bezgavškem grabnu« in tuhtajo razne dopise v »Slov. Dom«. Toda naj se umiva zamorec kolikor se hoče, črn bode vedno in takisto tudi naši liberalci. Kdo neki je bolj izsiljeval od ljudi pooblastila kakor oni sami. Navedlo bi se lahko na stotine slučajev. Liberalni očka, ki so prav zelo podobni trgovcu s prašiči, zbirajo vsak ponedeljek svoje učence v Novem mestu ter jih uče, kako naj agitirajo in farbajo ljudi. Pa če bodo ti učenci posnemali svojega učitelja, jim bode slaba predla. Itos so tile tički prebrisane glave, na vse mogoče načine se znajo prilizovati ljudem, da bi si dobili kaj voč pristašev, vendar bo pa lc njihov trud zaman, pa čeprav poje »kus« na Vrhu in ropota »gustl« v grabnu! — Belokranjsko železnico začno menda graditi v kratkem, ker delavci prihajajo od vseh strani. Pa vse gre zelo počasi, kakih večjih priprav ni še nikjer nič, čeprav bi se že laliko gradilo, ker je tako ugodno vreme. d Šisocijan pri Mokronogu. Poštni vpokojeni študent, ki je brez vsakega dela vse štiri letne čase, ni več — pomislite— ni vač liberalec. Kajti tako pravi modra glavica: Liberalna stranka nima več prihodnjoati. Zato se jo on slovesno razglasil za socialnega demokrata. Kakšna izprememba! Samo škoda, da je poštna stvarca tako brez pomena. Kajti nazadnje je čisto vseeno, če on svojih sedem nedelj, ki jih ima vsak teden, prespi kot liberalec ali pa kot socialni demokrat. • d Trebnje. Zanimiva tožba. Krč-marji v trebanjskem okraju so prevzeli sami dac. Za načelnika je bil izvoljen znani Alojzij Šlajpah iz Velike Loke. Ze pet let ni bilo računov, vsi srečni krčmarji so bili prepričani, kako zakup dobro stoji, ker so prodajali, da je bilo veselje. Kar se raznese letos glas da manjka za leto 1911 8000 K denarja! Pn pregledovanju se je izkazalo, da so imeli dohodkov leta 1911 od vsega daca 20.709 K 6 vin. Primanjkljaj je znašal 5238 K 58 vin. Ker so se vsi zavezali da bodo izgubo in dobiček nerazdelno trpeli, je tirjal Šlajpah od gostilničarjev povrnitev škode. Toda gostilničarji pravijo, da g. Alojzij Šlajpah sam nj plačeval nobenega daca. Knjige za prejšnja leta, ko je bilo več dobička, so izginile, menda pri načelniku, j^j jih je imel spravljene. Ker niso hoteli plačati, je dal Šlajpah zadevo odvetni-ku Globelniku v Rudolfovem, ki je p0, seben prijatelj tukajšnjih liberalcev. Krčmarji pa so izročili tožbo dr. Slan! cu. Vse liberalne glave so prizadete. Od Pavlina v Trebnjem hočejo kar 900 kron. Potem se vrstijo Bule na Mirni in vsi drugi napredni vodniki. Čudnol Ravno po teh liberalnih gostilnah se ja največ govorilo o umazanosti naša stranke, o bobnu, ki pride čez naše zavode, o duhovnikih, o vseh nerodnostih, ki so jih sami iznašli. Zdaj se pa med sabo kavsajo in kažejo svoje go-spodarstvo v lepi luči. Tudi boben sa bo enkrat oglasil, pa ne pri naših zavodih. Pravda se bo vršila dne 9. marca dopoldne v Trebnjem. d št Janž. Na pustno nedeljo so zopet Sokoli napadli brate Orle, ko so stopili v neko gostilno, ne vede, da sa notri nahajajo Sokoli. Ker je bilo notri tudi več poštenih ljudi, niso ti t i "i nič opravili pri Orlih. Končno so so lotili celo Zupanove matere iz Podboršta radi tega, ker ima dva sina pri Orlih. Češenski Sokol ji je vrgel poleno v čelo in jo težko poškodoval. Pač lepa vzgoja čošenskih Sokolov, ki doprina-šajo take sadove! Pa menda vendar češenčani niso ponosni na tako hrabrost svojih sinov, kakor je opisana?! Skrbe že prav malo, da bi njih otroci obiskovali cerkev in se dostojno obnašali. Veliko več jim jo mar, da se širi protivensko društvo in časopisje, /a svoje delo bodo prejeli tudi primerno plačilo! d št. Rupert. V zadnji številki »Slovenskega Doma« je med dopisi iz Št. Ruperta tudi nekaj o plači organi-sta in cerkvenika Citati. Podpisani so torej čutim dolžnega, da tukaj očitno izjavim, da jaz nisem s tem dopisom v. nobeni zvezi in je prišel v javnost popolnoma brez moje vednosti. — DalJ8 so tam nekaj namigava in bere, kakor da bi tukajšnji č. gospod kaplan Ivan Štrajhar organistu ne odrajtova.1 in ne dajal, kar mu gre in kar zasluži, in na to tukaj javno rečem, da kar dobi go-sDod kaplan plačanega, tudi organistu plača, kar pa ne dobi, tudi ne da; kjer nič ni, ne more se nič dobiti. torej resnici na ljubo. — Št. Rupert. dne 26. februarja 1912. — Josip Čimer« man, organist. d Vinjlvrh. Dne 13. svečana so se vršile občinsko volitve. Hud je bil boj. Nasprotniki so si na vse mogočo naci* ne prizadevali, da bi vsaj enega svoje* tfa pristaša v odbor spravili, P» Vv3® zastonj. Vse njihove agitacije, prošnje in silo niso nič pomagale. Zmagala J° S. L. S z ogromno večino glasov v vsen treh razredih. .Volitev župana in trea svetovalcev sc je pa vršila dne 25. svečana. Županom je enoglasno izvoljen nreisnji župan Štefan Kočevar, svetovalcem pa Anton Oven, Janez Pcčavar iu Martin Klemončič. d Gradac. Nekateri naši občinski odborniki so res blage duše. Oni ne slul»ij° samo za »napredek«, temveč tudi za razveseljenje svoje občine; sa-,)l0 da nc znajo, kje so začenja in kje j;(,nča spodobnost. Na ])ustni torek " tj ]»'cskrbeli maškare, ki naj bi žalnemu zasmehovale poslance S. L. S. in ,,,-adaške j)ristašo to stranke. — Te unulaške sokole, ki :&o kot tako maška-rc šc na pepclnico poskakovali po gra-daškili cestah, lc obžalujemo, zato j;er so brezmiselno orodje in igrača gradaških liberalcev. Tem občinskim očetom pa, ki so to komedijo aranžirali kličemo — sram vas bodi, neoli-l^lmci! — Pravijo, da Čim starejši človek, tem pametnejši; toda pri starem Gvardijanu je ravno narobe. Mož jc že star 8.) let iu kljub svoji starosti jc on povsod, kjer liberalci volijo, pijejo in pojejo. Xa pustno nedeljo se mu jo pa ponesrečilo. Ko jo šel v Mazelletovo dvorano, se jc na kamenitih stopnicah prebrnil in tako težko poškodoval, da l>i to bila mogočo njegova smrt, če no l>i mu bili hitro kri ustavili. u Iz Kcsiela. Pri nas so ljudje kakor lastovke. Ko pride jesen, pa sc začno selili: ta som, oni tja, skozi celo 7,inio s trebuhom za kruhom! S tem namreč, kar si je čez loto pridelal, nc more pre/.iviti sebe in svojo družine. Doma j k i pozimi ni nobenega zaslužka. To vlja tako za kmeta kakor za obrtnika. Tovarne ni drugo kot ona parna žaga v Petrinji, ki ima pa toliko ljudi na izboro kot fižola. In tako pride, da edino kostanjarji in krošnjarji zaslužijo kak krajcar in tako odpo-tnorej.. na;večji revščini. Prejšnje čase je tudi iz Ameriko prišlo kaj denarja, sed, | pa la vir vodno bolj usahuje, ker >o .•■• onstran luže razmere tako zelo poslal.-alc. Huda je tudi za delavca; ob lojvin vremenu šo vjamo kje kako srnado k večjemu po 60 krajcarjev na dan; ko pa ni silnega dola in ob grdem vremenu pa gleda čez prste in posluša žalost 11 pesem svojega lačnega želodca. Saj ljudje so vneti za poljedelsko (!CH pa kaj pomaga, ker so kar trije 'ia posestvu, ki moro koinaj onega pre-ziviti. \'aj torej merodajna gospoda misli na to, ana učiteljska služba. Za njo se potegujo neki učitelj, ki je v »Slomškovi zvezi«, drugače pa liberalec, ki je naročen na liberalni »Dan«. Naše ljudstvo lak.U učiteljev ne mara. d Vače. U m o r i 1 je na Klancu dno 22. preteklega meseca na cesti pri bc-le m dnevu nekega Janeza Konrada iz moravške župnije — slepar Alkohol. Alkohol je bil možu življenje in — smrt. A to pijancev ne moti, oni pi-jejo naprej. Kak bo konec? a oklicu jc bilo letošnji prcdpusl nia-lo parov. Na pustni torek popoldne so neodrešene vaške ilovice slavile svo:c vrste poroko kar na trgu, ker so obupale, da bi v cerkvi sploh katera prišla na vrsto. Naprednjaki seveda vere in cerkve nikdar ne sramotijo! /,\t\)n-nova dolžnost je. da skrbi na trgu za javno nravnost. Župan še ni toliko izobražen, (Iti bi v tem videl sraniolenje verskih obredov, ("le bo pa v šoli kak izkvnrjen paglavec malo kaznovan, iio pa še več nego je res poročal sodišču, dasiravno tega ni dolžan. Kaj ne, Bog je visoko, a car je daleko! -Občinske ceste je župan 29. pr. mes. šele premeril. Kdaj bodo razdeljene? Društveno predavanje za v.-e člane srno imeli v nedeljo, t. m. \ prekrasnimi govoru je g. Fr. Terseglav obrazložil slaro in vodno mlado geslo krščanskih Slovencev: »Vso za vero, dom, cesarja!« To je geslo naše Slovenske Ljudsko Stranke, ki jc vzcvetela iz srca in duše našega naroda ter kot stranka slovenskega oratarja priborila malemu možu vse pravice, kolikor jih ima. Samo po njenih načelih je mogoč blagonosen napredek in sreča ljudstva. Gnilo liberalstvo je pa vselej in povsod pokazalo, da je protiavstrijsko, proti-ljudsko in protiversko, našemu kmetu tuje in sovražno, ker jo skoziinskozi judovsko. Drugi govornik, dr. M. Natlačen, jc rekel, da je naprednjaštvo ali liberalstvo kuga za vero našega ljudstva ler propad za njegovo gospodarstvo, kar s številkami dokazuje AKj'°" Merkur, Glavna posojilnica itd. Poslušalci, za katere je bil društveni prostor premajhen, so se navdušeni razšli, nato pa se je za Orla vršil drugi redni letni občni zbor, na katerem so načelnik in člani predsedstva poročali o mladinskem gibanju. Fantje, le nc" uslrašeno naprej! notranjske novice jnpoaaannaaaaanan n HoteJršica. V župni cerkvi sta med službo božjo dva fanta izgovarjala grde bogokletne besede; tako sta bila glasna, da se je Culo precej daleč po cerkvi. Verno ljudstvo sc je nad {em početjem zgražalo. Deželno sodile je obsodilo vsakega na en mesec strogega zapora. To so sadovi naših liberalnih naprednjakov. Seveda v cerkev znajo ravno tako hoditi kakor kle-rikalei, tudi vero znajo nositi na jeziku, a sadove pa rod6 take, kakor smo zgoraj omenili. Starši, pazite na svoje otroke, ki.m zahajajo v družbo! Zali-bog. da so nekateri starši tako zaslepljeni, * ' Črni vrh nad Idrijo. Naše izobraž. društvo dobro deluje, kakor je pokazal, zadnji občni zbor. No da bi se bahali, ampak da bi vzbudili zanimanje zanj tudi ,v gnih krogih, ki so doslej stali bolj ob strani, prinašamo danes nekaj številk. Članov šteje 125, med temi le pet ženskih; ženske, ki rade berete in tudi rade hodite k predavanjem, vpišite se! — Predavanj je bilo v pretečenem poslovnem letu sodem, društvenih prireditev z igrami štiri. Društvo ima telovadni, dramatični in socialni odsek -.- tpk * 7,1,-nv želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v zelddcu, odkar rabimo Fellcr-jeve odvajalne i-ca« , • „ Urnffiijce« Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešuje prebavo arbara kroglice z znamko ;E 9 "1dclova e|j 9amo lekarnar E. V. Feller v Stubici. Elsa trg 16 (Hrvstsko), epe želodec. 6 škatljic franko 4 krone, izueiovaicu u2 ter moški in ženski tamburaški klub. —■ Dohodkov je bilo GfiO K 5 v., stroškov 00U 1^8 v., torej denarnega prometa 126!) K 53 vm. Za nameravani društveni dom je nabranega 382 K (j9 Vin _ Kaj, ko bi So kdo posnemal vrla Franceta in Jožefa Gostiša iz Trebč, ki sta v ta namen darovala lepe kronice? Dolga imamo gg K — Knjig se je lani kupilo 55, tako da Šteje knjižnica sedaj 1318 knjig. Prebralo pa se je lani samo 548 knjig, kar je odločno premalo. Društvo je bilo naroCeno na sedem »Slovencev«, pet »Domoljubov« ter 16 drugih naših listov. »Slovenec« kroži po vseh vaseh razven po Predgrižah. Zato pa je tam doli tako . . .! Naj bi zanimanje za naše izobraževalno delo rastlo, se razširjalo! Kdor želi zaieti 400.000 irankov ta naj čita današnji inserat »Srečke v korist »Slovenske Starže«. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 5. marca 1912. Cena Cena Deželni pridelki: , K j V Živina, meso K v 1 R2....... 10 BO 40 živa vaga: 09 [ 50 Goveda pitana . . M — Ječmen..... tj; 60 Teleta težka . . . 110 — Oves.....'V Stil ;o Teleta mala . . . 103 — Proso Delo . . . (4 m PrnSICI..... 12» — Proso rumeno . . 18 — Kcšlruni .... 105 — Koruza stara . . 22 30 Koruza nova . . LeCa...... Grah...... 21 26 26 00 60 30 Kuretninain drugo: Laneno seme . 45 Maslo kuhano od GraSira..... 24 20 K 200 do . . . 580 — DomaČa detelja . . i n« — Maslo surovo od Gorenjska upa . . 113 — K 280 - do . . . 310 — Fi?ol KibmCon . . ! 42 SlauinasvežaiSpchJ 154 — Fižol PrepeliCar . 40 — Slanina prekajena . 1G4 — Fižol Mandalon . 37 — A\ast svinjska . . 105 — Čebula . . . . i 22 50 Loj....... »2 — Krcmpir . . . . |i 0 1 i0 jajca 100 komadov K Zelje svcJe . . 1 — - lisanci . , . . . 1 CO Zelje kislo brez Golobi..... — 80 Raca...... 3 — Repa sveža . . _ I — « — Repa kisla brez 1 sod.i I << Brinje...... bo Kolonijalno hfago Gobe suhe. • , , 63 _ - na dobelo: Jcžicc...... j — _ Riž Rangon od 2clod...... — — K 27 - do . . . 38 50 Smrekovi storži . — — Kava Sanlos od hs Seno...... 4 00 K 280 - . . . . — Slama..... 1 3 40 Sladkor..... 101 50 Stelja...... 1 3 i Petrolej..... 41 MOTA STARA izkušnja mo uči. da moram zn nogo kožo rabiti le Steckenpferd lilijno mlečno mlio Herginanna & Co., Te sin ob Lfibi. Komati po 80 vin. sc dobiva povsod. 442 11/12 Lepa prilika. 680 renjskem je na prodaj majhno posestvo in sicer nova zidana, z opeko krita, 12 let davka prosto hiSa, hlev za 3 govedi in vsa ostala gospodarska poslopja v dobrem stanu. Pri hiši je vodnjak. Polje košnja in pašnik v lepi solnčni legi blizu hiše. Velik sadni vrt, lep gozd. Hiša je od cerkve In šole oddaljena 4 minute, od postaje Otofe 20 minut. Do ceste je 8 metrov. Pripravno je tudi za vsako obrt. Po želji kupca se proda tudi s premičninami. Cena m drugo po dogovoru z lastnikom T. Bakovec, Zg. Dobrova, p. Podnart, Gorenjsko. Želodčne bolezni sc razvijejo v zelo nevarne, posebno če se pri malih težavah v želodcu ničesar ne stori za zboljšanje. Troti takim naj bi vsak imel domače zdravilo. Izvrstno pomaga dr. Rosa balzam iz lekarne R. Fragner, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, 203-III. Dobi se v vseh lekarnah. — Glej oglasi 32 Današnji številki je prilozeiTTi priloga — naročilnica — splošno znane slovenske tvrdke M. T o m e c. v II u m-polcu- Zažoljene vzorce Vam posije tvrdka zastonj. Kdor kupi pri njej, kupi ceno. ___ Tvrdka H. Suttner pošlje na željo vsakomur obširen cenik o urah, zlatimi in srebrnimi. Pri tej tvrdki bo vsakdo najbolje postrežen, ker sc dobi solidno blago po nizkih cenah. Preklic. 641 Midva Anton In Frančiška Hočevar od Sv. Ane prekličeva žaljivke, s katerimi sva žalita gospoda Janeza Levca gostilničarja pri Sv. Ani. Priznava, da jo Janez Lovo poštenjak, da sva mu delala krivico in sva mu hvaležna, da je odstopil odto*be' Anton in Frančiška Kočevar. JOSIP JANKO urar v Kamniku priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budil-nic, verižic, prstanov, uhanov, bro-žev, kakor tudi vsakovrstnih očal po zelo nizki ceni. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta Ceniki na razpolago. 200.000 zelo močnih, lepih lepotilniti in drevorednih dreves zlasti lepili divjih kostanjev, kroglastih akacij in jesenov, Kristovega trnja, javorjev, jesenov, nrastov itd., kakor tudi različna krasna žalobna drevesa, kos od 00 v naprej. Milijon sadnih dreves vson rabljivih in lo najbVij prt- izkušenih vrst. 100 vltnude-belnih Jablan 25 K. Zblr'<. \ 100 kosov lopotilnih in drevorednih dreves in 100 lopo-tilnih grmov, 10 15 vrst /.a ceno K 70 ; isto obstoječe od vsake samo po 50 kosov K 40 -. Najboljša živa ograja jc eno-, dve- in triletne akacije in gledičje 1000 kosov K 12 — do K 70* ' Perutnina za pleme in njih jajen. fazani in njih jajca ž a valonjo. Ilu-Btrov. glavni katalog zastonj lirola Žige Batthyanyja graščinska uprava Cscndlak pri Radgoni. 500 kron in ver na rnesco si morete zaslužiti brez motenja v svojem poklicu in brez stroškov, če prevzamete zastopstvo slovitega klainegaapnaiickus" Dobroidoč predmet. Stotine priznalnie. - Razpošilja po-družna tovarna v Avstriji. -Pojasnila dajejo Verelnigte KraftfutUrwcrke u.Chem. Fabrl-ken, Bohlitz- Elirenber^-Loip/lg. Leposlovni mesečnik »Dom In M" stane za celo leto K 10 — Naroča it » Ljubljani. Milijon Jablane. KO kosov od K 25 naprej, hruške, orehi, breskve. domači kostanj, češnje, češplje. marelicoitd,. komad od Ki- naprej. 200.000 ko-madov lepotllnih In drevorednih dreves, komad od 00 vin. naprej. 2 milijona različnih lepotllnih grmov, 100 komadov K 15 -. 20 ti*• • i i nov akaolj In gledal, za 10«*) komadov od K 12 70. — 15 milijonov gozdnih srdlk; smrek, borov-cov hrastov itd.. 1000 kom. od K 3 20. Pasmena perutnina in nj-» j oje a. i o« Ani in mih jaj-a za valjenje Na zalit t-vo iln.itrovanicenovnikzastonj. Grofa Ž ge Batthyanyja gr.',.včinska uprava Csendlak pri Radgoni. Friderik Onrls, tovarna puik Sv. Marjeta v Rcžni dolini Korciko sc priporoča za dobavo WcrndMnfontcrl|skih pušk. model h7 77, pre-narcjchih za Lancnater-Strot-pntrone, knlib. 28, 1 komad z zavolom samo K /\ko se vzame 10 komadov, do-hl se 1 zasloni. i razne patrone sc vsaki puSkl doda zastoni. Zajamčeno Izboren strel. Ne zamudile takoj nor' Cltl. — Gospo i Frlde .Ogris v Rožni dolini. Zndn|IC sem preiel od Vas di>e Wcrndt puSkl In 10 na-basanih i atron In sem bil doka) zadovoljen. Danes niroclin deset Werndl puSk In tudi 1C0 nabasani!) palrnn In 100 prmnlh s knpsljeui. Proilm poSI|itc mi le " same dolre puške. Itd. Spoštovanjem Mihael Pe ko, Brezno, Stajar. ■ - Velcc. aosn. Zahvn-l|U|em se Vam ža Vase puSke. kl ste ml jih no-slalt 3 komade model 67/77 In odgovarjam, da streljajo prav dobro. -Sledi dnlnja naroCba. Ivan Serbtdja, Sosvete, Hrvatsko. ae« KaSel] w naduho pljučne kafare, posledice infiinence, osiouskega hašlia se odstrani nspeSno s Sirolin %Roche* ki ozbula teh ln priletno diSI V lekarnah naj se zahteva izrccno Sirolin „Roche". LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 23. febr.: 28, 22, 77, 69, 78. Cradec, 2. marca: 87, 75, 57, 23, 40, Dunaj, 2. marca: 32, 59, 11, 30, 70, za žensko in stikno za moSke obleke zadnje modo razpošilja najceneje Jngoslov. razpošilialna R. STERMECKJ v Celju št. 305, Vzorci na zahtevo poStn. prosto. Razširjajte Domoljuba. Velikanski šopek iz 1000 razi cvetlic. Za napravo tega It- semena H«1" ra/n n krasnih letnih tvcilic, ki se po pii navodilu razdeli > na okrogel det ivctlK-lijaka. Zc malo tedr.ov po • rlvi sc prikaže ix grede kot krasna cve-tričnnpreprofta. polno cvetlic, ki rasicjo proli sredi vedno višje do visokosti inn« in ki cvctcjo v tako različnih barvali, da i na ,a doniishja ne more lepšega naslikali Kot velikanska piramida se pol..i:e greda polna cvetlic, ki ra?§irjnJO po v 'i okolici prijc ne vonjave, pravi .Odcur de milita fieurs" Oo point jeseni traja cvetje, od maji do okl dira vidimo popke in cvete, dokler mraz ie miič. zadiiicgi cvctja Cena ie semenske kolekcije z navodilom K 4 Morilska šolnina jagoda, tezna janoda Burbanks razvija Se B niesecc po setvi cvetje in rodi do 10 (00 sladkih dobro dišečih jagod, ki sc surove jedo ali pa ma služijo za vkuhanle kompota itd Uspeva na vsakem ter se lahko vsadi v lonec. 1 iiorcija semen r. navodilom K 1-50, s porclj K 5 30 zavojev semen za vrtno «• lenjavo, ki zelo dobro rodi, s sliko na vsakem zavoja, skupaj K 4 ,12 izbranih velikanskih zelcnjav, ki rooe ogromno4velike sadove K i'50. Travna semena za ijau. 1 zavoj za iDm" prostora MO h Japonske cvetlične iraic zavoj K 1-50. Semena za okrašenje balkonov zavoj ...... lluitrovaal conlk zaatonj. Vollko prlznalnlh plssm Woellert & Co., Saatgut-Esrport Erfurt S (Nemčija). Nova hiša go proda. ljuba"- In poldrug oral zemljo pri Ljub-bljani na Ilovici Ponudbe sprejema u) -avništvo „Domo- 683 Proda se hiša , prosto roke v zelo prijetnem trgu, popolnoma nova najmodernejše sezidana, enonadstropna i lepim vrtom, pripravna za vsako ohrt ali vpoko-Ipnca Naslov povo upravništvo .Domoljuba" pod 1 štov. 692. Belgijski kunci! M0 proda jih Alo|zl| Dollnar, Rozsahegy-Fone- gyur No. 286. Zgor. Ogrsko. Mladi, 2 mesca llari po 8 K, par od starih ki imajo težo 16 kg. Na vprašanje odgovarjam, če bo priloži znamka! Priložnostni nakup! Za vsako gospodinjstvo in za vsako perilo izborilo porabila: I kos 23 rn Weruerievega platna, zelo fina kakovost, 3 kosi rjuh prva knkovost, velikost 140x200 cm, vse skup.t| le za 25 K. - Franko po povzetju na vsako postajo. Jan Werner, Dobruška 520, tkalnica za platno ln bombaževlno. Nova pomladna in poletna zbirka vzorcev zastonj in franko. 678 in (loina, cena ■n varna ' Cunard Line Blhnjl odhod iz domače luke Trsta: Saxonia 17./3. 1912. Beke: Pannonia 6-/4., Ultonia 13./1.1912. Iz Liverpoia: Lusitanna (najhitrejši najveCjl in ; naiiepSi pHrnik sveta), 9.,3 ,30./3„ 27./4., 18./5. 1912, Mi,uretaiiia 23./3. 13./?. 11./5. 1/6., 1912. Po iismla in vožne karte pr.' Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca jezusov. Cena vožnjiTrst-Nevv-jork III. razred K 220*— za odraslo ossbo vstevsi davek in K 120.— za otroka pod deset let vštevSi davek. ob progi državno železnico Celje-velonje, v Polzeli, s zazidanim površjem 3070 ma 8 pripadajočim zem-ljiščem 31.000 m 2, ob stalni vodni moči 40HP tovarniško poslopje z ravnntoljovim stanovanjem, dobro ohranjeno, primerne nizke plaCe; unevnina za deklice 13 vinarjev na uf"> *«lo primerno za vsako tovarniško podjetje, te ceno proda. -pojasnila daje tvrdka WILLIAM rHYM. Dunaj L, Stoss im Hlmmel 1. Učenec 13 — 14 let star, lepega vedenja in poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Pogoji po dogovoru. Marija Okorn, p. Tržišče, pri Mokronogu, Kranjsko. 634 I. nadstropje se mora izprazniti radi prezidave do 30. aprila. Podpisana tvrdka se jc odločila, da izprazni velikansko ondi se nahajajočo zalogo, oddajati blago po naslednjih cenah: 600 kosov vojaškega platna prej 63 sedaj 45 v motor, 540 kosov močnega oksford prej 90 sedaj 68 v, 900 kosov krasne, le izbrane tiskane tkanino proj 95 sedaj 55 v, 325 kosov »/4 dvojno tisk. tkanine prej K t — sedaj 68 v; 450 kosov svilenih robeov prej K 6-50 sedaj K 395, 980 kom. svilenih pokrivalk, prej K 4-60, sedaj K 2-30, 985 kom. spod. hlač iz gradla proj K 2 20 sedaj K 1-35, 961 kosov turist, srajc za gospodo proj K 4-90 sedaj K 2-50, 1000 kom. dvoj. tisk. predpasnikov, širokih, prej K 1-70 sedaj K 1-—: 420 kosov krasnih pepita volnenega blaga 120 cm Sir. prej K 1-98 sedaj K 1-20 za meter; 430 kosov pcrilncga voile blaga prej 85 v, sedaj 50 v meter; 960 kosov izgot. brisač prej K 330 sedaj K 2-20; 480 kosov gorskega sukna, 150 cm šir., prej K 1-90, sedaj K 1-30 meter; 67 kosov preprog 95 cm Širokih Manila, svitlo rujavih in rudečih, prej K 3-20, sedaj K 1-90; 480 kosov buret-oprem (2 posteljni in ena namizna preproga, bordo ali olivne barve, proj K 14-50, seeaj K 9-80; 9u(l kosov čipkastih zastorov, 100cm šir., prej K 1-60, sedaj 85 v meter. Močno blago za hlače (črno, sivo ali rujavo) prej K 5-60, sedaj K 3'90. Jautas zur Stdbahn" GRADEC, ANItENSTRASSE 68. Naročila nad K 201— franko v hišo. Neprimerno so vzame nazaj. 064 Adolf Hauptmano-a nasled. A. ZANKL SINOVI tvornica barv, lakov ln firnežev priporoča: 214 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, flrnež kranjski, laki, maveo (Gyps) olje za pode ln stroje, karbolinej, čopiči itd. Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana. Cenik zastonj. Na prodaj je posestvo na lepem kraju v llotiču zraven farne cerkve. Lep« njive, zaraščen gozd. — W lastniku Francu Juvan, Horič, p. Litija.- 518 (3) » moramo paziti, če se hočemo ogniti nevarnih bolezni. n PreizltuSeno iz izbranih najboljših in aspe£nih zdravil nih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo in pre-bavlianje posnoMijočt* in lahko odvajajolo domače zdravilo ki ublaži m odstrani znane nasledke nezn.er-nosli, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. £Oreflieo, napenjanje, nezmerne tvorbe kislin ter krče je dr. Rose balz m za želodec iz lekarne B.Fragnerja v Prati t. S VARILO I V«l deli embalaž* - imajo postavno deponovano varst znamko GLAVNA ZALOGA: LEKRRNR B. FRflGNER-ja, e. lo kr. dvor. dobavitelja, . „Pri Črnem orlu", PRAGA, Mala strana 203, — Po poŠti se razpošilja vsak tfaa. — vogal Nerudove ulice. 8119 Cela Stekl. 2 K, pol Stekl. 1 K. Proti naprej vponilj K l 50 se poftlje mula steklenica, za K 2.80 velika steklenica. za K 4 70 2 veliki steklenici za K 8-— 4 velike steklenico za K 22'— 14 vel. steklenic poštnine prosto na v Se postajo avšTrT-ogr. monarhijo. Zaloga v lekarnah avstr-ogr V J-Jubljanl: Rih ^ Sušnik, Dr. G. Piccoli, Jos. Cižniar. Priporočilo. prav lepo in trpežno, v najnovejših vzorcih, nadalje narejene otročje oHe in oilete za odrasle prodaja v veliki izberi, po prav nizkih cenaTi J.PFEIFER, trgovina blaga za obleke in narejenih oblačil „pri Fajfarju" v Kranju. « Moja § št 410 nikel Roskopf jako dobro idoča, samo K 4 10, št.500zsekund.kazalcem K5'50 iijšr Dve leti garancije. • Csj^rvmum^coODaescsssas: Vsak čitatelj tsga časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko AGENTI na vseh Krajih monarhije dobe visok zaslužek s prodajo i/delkov brirov. izd lovalnice lesenih zastiral In zatvornic Hollmann & Merkel Brunov 52, Češko. Krasne novosti vezenih in tkanih zastiral 596 Zasuli ii pM! za obiske z sebnih prodajalcev s siiknenim blagom za gospode in daim- se sprejmo proti visoki proviziji event. p zneje stalno . jiri prvi razpo*. blaga. Ponudbe pod: „Weltfirma 9 6" na anončno pisarno M. Dukcs Nachf. Dunaj l/l. 3381. Narav, nakup. Ustanovi]. 1870. 676 Za pet let se na v najem leno posestvo na katerem se redi 4 živine, in 6 prešičev. Leži vse ob državni cesti v Sp. Otoku. Več pri Franc Za-logar, organist v Mošnjah, pošta Radovljica. Pod zelo ugodnimi pogoji se proda iz proste roke 60 stotot) lepega sena Imam na prodaj. Kdor bi ga potreboval naj so oglasi v mlinu, Školjaloka št. 13. 020 Posestvo pri sv. Mihaelu. Hiša zidana v dobrem stanu z gospodarskim poslopjem. Zraven spada 7 oralov dobre zemlje, vinograd, 4 njive, travnik s sadnim drevjem nasajen, lep gozd. Cena samo 5400 K. Kupci naj se oglasijo pismeno ali osebno pri posestniku mladeniču, Martinu vSiernadu, pri sv. Mihaeiu-Sladkagora, p. Šmarje pri Jelšah, Štajersko. z vsemi gospodarskimi poslopji in nekaj zemljišča, oddaljeno 5 minut od kolodvora Domžale V hiši je seda] tovarna slamnikov in je pripravna za vsako obrt ali trgovino. Več pove lastnik Domžale 5t. 8. 1551 ari z v°dovodom, gostilno, blizu cement-£3.1(9 O. neSa toma in premogokopa se ceno proda. Več pove lastnik Mihael Cestnik, Loke 29. poŠta Trbovlje. 084 Odda se v najem lfftmaX||a s stanovanjem, zaradi smrti EUV&MJfl prav na dobrem glasu blizu farne cerkve. Nastop takoj. Prilika ugodna. — Izve se pri lastnici Neži Zakrajšek, Preserje pri Ljubljani. 085 Hs prodaj imam tri Kočije napol pokrite. Cena jako nizka. Več pove Jakob Trobec. Kožarje 6. pošta Dobrova pri Ljubljani. Na jako lepem kraju so proda iz proste roke • w pripravna za vsako obrt. Na željo IliSu se dobi tudi Eozd ln nekaj njiv. Več povo Anton KokalJ, Pungart it. 1, poŠta škofjaloka. 700 003 obleke vsebujejo moji 40 metrov dgigi ostanki za 20 K. in sicer: l moderna obleka iz raše.vine ali listin, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna postna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd. popolnih srajc vsebujejo moji 40 metrov dolgi ntmburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so plipravni za najboljše opreme. ~ RazpoSlIJa «e po povzet|u. - ~ Prvovrstna tovarnISka razpoSiljalnloa Josip Frankenstein. Jaromer 91, Češko. Od oslankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drug h predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti. j . 1 izdala konzorcij -Domoljuba ', 12 i lsiiaiu. Katoliška tiskarna. Ni težko odstraniti rcvmati.škili, protinskili bolezni in ncvralKijc, kajti preizkušeni zdravniško priporočeni 2 CONTRHEUMAN j besedni znak za (mentolov saliciilran kostsn;ev Izvlečenj j za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitcv oteklin in zopetno pridobitev I pregibnosii členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo | za vribavanje, masažo aH obkladke. 1 pu.šica 1 krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v lekarni B. F R A G N E R - ja, j c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203. Pri n.aproj plnfilu K 1-50 so poSljo I puiica franko [ ,, „ „ „ r.-— ,. „ B „ » II ,i „ ,, 0"- ,1 1° " » Pozor na ime izdelka In izdolovalelja I ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jo a. C i ž mar, dr. G. Piccoli. aH' I Tovarna štedilnikov H, Koloseus, Weis, Zg, Avstrijsko, Po dobroti In knkovosll nepre-liosljiv železni, cmojliranl, porcelanasti štcdilnlKl knkor tudi iz mnjolike 7a gospodinjstvo, hotele, restavracije i d Načrti za kuhinje na paro, plinove Štedilnike, Irske peci za trajno kurjavo. Dobilo se v vsaki železni trgovini, k|er ne, se poSiljajo naravnost. Zahtevajte »Izvirne Koloseus - štedilnike"^ - vrnite slobejSc Izdelke. 3973 Ceniki zastonj. Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.