233 9/2022 letnik CXXIV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE T ravniški in sivi čmrlji v Sloveniji Kot vse čebele, še posebej medonosne čebele Apis mellifera, so tudi čmrlji pomembni opraševalci cvetja. Odlikujejo se po dolgem rilčku za sesanje medičine in po večjem številu delavk. Živijo v enoletnih skupnostih – gnezdih. Gnezdo sestavljajo enoletna sprašena matica, ki ustvari gnezdo, v gnezdu izlegle delavke, kasneje pa še izlegle mlade matice in samčki, kar predstavlja vrhunec razvoja gnezda. Do konca enoletnega življenjskega obdobja vsi osebki, razen mladih matic, umrejo. Mlade sprašene matice, ki otrple, skrite nekje v naravi, preživijo zimo, ustvarijo v naslednjem letu nova gnezda. Razširjenost čmrljev na zemlji Avtohtoni čmrlji so v preteklosti živeli na vseh celinah, razen Avstralije in Antarktike, ni pa jih bilo tudi v južni Afriki in na nekaterih otokih, na primer Filipinih in Novi Zelandiji. Jih je več 100 vrst; različni avtorji navajajo različna števila vrst, od približno 250 vrst do 300 oziroma 800 vrst, od teh živi v Evropi 63 vrst, v Sloveniji pa 35 evropskih vrst. Marsikje so posamezne vrste že izumrle zaradi vplivov sodobnega kmetijstva. Vrste se med seboj razlikujejo, na primer po velikosti, po barvi dlačic, po dolžini rilčka za srkanje medičine, po vrstah cvetja, ki ga obiskujejo, po mestu gnezda (v gnezdih malih glodavcev v zemlji, na površini zemlje, na travnikih, v gozdu, v gospodarskih poslopjih), po času vrnitve s prezimovališča, po dolžini življenja gnezda v enoletnem življenjskem obdobju. Travniški čmrlji, vrsta Bombus humilis Izmed 35 v Sloveniji živečih vrst čmrljev so tudi travniški čmrlji. Že ime Matice vseh treh temeljnih barv dlačic Gnezdo črnih travniških čmrljev Gnezdo sivih travniških čmrljev Gnezdo črnih in sivih travniških čmrljev z enim rjavim samčkom Foto: Janez Grad Čmrlji so žuželke, ki spadajo v družino čebel – Apidae –, v okviru katere tvorijo rod čmrljev – Bombus –, ki se končno deli še na vrste čmrljev, ki so poimenovane na primer kot Bombus humilis, B. pratorum, B. pascuorum, B. sylvarum ... dr. Janez Grad janez.grad33@gmail.com 234 9/2022 letnik CXXIV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE čmrljev pove, da si gnezda spletajo na travniških površinah, največkrat na površju v travnatih rušah, včasih pa tudi pod zemljo v zapuščenih gnezdih malih glodavcev (miši, voluharjev ...). Za spletanje uporabljajo posušene travnate bilke, mah in drobir, ki ga najdejo v bližini gnezda. Spomladi se jih iz skrivališča vrne največ v aprilu in v začetku maja, sem pa do sedaj najbolj zgodaj opazil prvo matico že 9. marca, leta 2019 v vasi Petelinje, občina Dol pri Ljubljani. Mlade matice se po večini izlegajo v juniju in juliju. Gnezda živijo relativno dolgo, tudi do oktobra, v njih pa se lahko izleže do približno 100 delavk in celo okrog deset matic. Moramo pa vedeti, da sta tako začetek kot konec gnezda pogojena z vremenom, ki lahko povzroči večtedenske zakasnitve. Ti čmrlji se odlikujejo po srednje dolgem rilčku, okrog 12–14 mm, manjšem telesu, pri maticah 16–18 mm in pri delavkah 9–15 mm, ter dobri poraščenosti z dlačicami. Zanimivi so po tem, da obstajajo čmrlji s tremi osnovnimi vzorci barve dlačic: črni, sivi (s črno »kapico« na temenu) in rjavi. V Sloveniji je največ črnih čmrljev, manj je sivih, ni rjavih delavk, zelo redke so rjave matice in rjavi samčki (v svojem čmrljaku v Petelinjah sem 27. aprila 2002 opazil dve rjavi matici, pri obeh so se izlegle črne delavke); rjave delavke so na primer značilnost Velike Britanije in Rusije. Travniški čmrlji obiskujejo in s tem oprašujejo cvetove različnih, predvsem travniških rož in grmovnic. Dejavni so v toplih urah dneva. Kraj Leto Tr avniški č. Sivi č. Opazovalec Soriška planina 2018 x - Tomaž Oštir Prežganje (Janče) 2016 x - Jurij Nabergoj Gorjuša pri Dobu 2015 x - Franc Ovsec Kostanjevica (čebelnjak) 2015 x - Tomaž Oštir Cerkljansko 2015 - x (gnezdo) Ivan Podobnik Medič Breg (Kozjak) 2014 x (siva matica) - Rasta Fašmon (sedaj Vrečko) Gorjanci 2013 x x Tomaž Oštir Peskovci (Goričko) 2011 - x Štefan Kutoš Kostanjevica na Krki 2011 x - Tomaž Oštir Legenda: x – opaženi, - – neopaženi Matica sivih čmrljev Gnezdo sivih čmrljev Foto: Janez Grad Preglednica 2: Kraji, leta opazovanj, opazovani vrsti čmrljev in imena ter priimki opazovalcev Sivi čmrlji, vrsta Bombus sylvarum Slovensko ime čmrljev ponazarja sivo barvo dlačic teh majhnih, ljubkih, hitrih in v »visokem C« brenčečih tudi pri nas živečih evropskih čmrljčkov. Iz opazovanj sklepamo, da živijo predvsem v nižinskih predelih, pod 1000 m n. m. Gnezda si gradijo na travnatih površinah, največkrat pod zemljo, zelo redko pa tudi na površju v visoki travi ob kakšnem drevesu. Spadajo med naše najmanjše čmrlje. Matice se spomladi pojavijo zgodaj, od marca do začetka maja, opazil sem jo na primer že 29. aprila, leta 2003 v vasi Petelinje, mlade matice pa se praviloma izlegajo v mesecih od 235 9/2022 letnik CXXIV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE junija do avgusta; prvo mlado matico sem do sedaj videl že 25. maja, in sicer leta 2014. V gnezdu je pri ugodnih pogojih na vrhuncu razvoja do približno 150 delavk, družina pa lahko živi celo do začetka novembra. Obiskujejo travniške rože in razne grmovnice, na primer maline, robide in druge. Življenjsko področje travniških in sivih čmrljev v Sloveniji Obe vrsti čmrljev spadata med najbolj razširjene čmrlje vrste v Sloveniji, vsaj v preteklosti je bilo tako. Toda sodobno kmetijstvo s strojno obdelavo večine poljskih in travniških kultur ter intenzivna paša govedi in drobnice naravnost katastrofalno redčita njihovi populaciji. Obvezno morata ČZS in ministrstvo za kmetijstvo, upoštevaje tudi evropsko smernico, prevzeti pobudo za takšne spremembe v kmetijstvu, da se trend k izumrtju vrst zaustavi. Od otroštva dalje čutim posebno »ljubezen« do teh čmrljev, verjetno zato, ker so mi bili kot kmečkemu otroku in tudi v kasnejših letih najlažje dostopni, oboji pa imajo tudi razmeroma dolgo enoletno življenjsko obdobje, zaradi česar jih je možno opazovati celotno toplo polovico leta. Tako sem na vseh potovanjih po Sloveniji v zadnjih 30 letih, kjer in ko je bilo možno, namenil čas za njihovo opazovanje v naravnem okolju. Marsikaj od tega sem si tudi zabeležil v svoj »dnevnik«. To v zgoščeni obliki podajam v Preglednici 1. V Preglednici 2 pa so navedeni podatki drugih opazovalcev. Menim, da so tovrstne informacije, namenjene širšemu krogu bralcev in ljubiteljev vseh vrst čebel, možna vzpodbuda za organizirane dejavnosti zaščite vseh vrst čmrljev in drugih koristnih žuželk – ne znam si predstavljati lepe narave brez njih. Kraj Leto Travniški č. Sivi č. Petelinje 2020 X x PD Ušte (Moravče) 2019 X - Kandrše 2018 X - Vidergar 2018 X - PD Ušte 2017 X x Kandrše 2017 X x Oplotnica (Petrina) 2016 X - Runarsko – Nova vas 2016 X x Snežnik – grad 2016 X - Ljubljana Vič 2015 - x OŠ Vrhnika 2015 - x Solčava – panoramska cesta 2015 X - Vače 2015 - x Slivna 2014 X x Ljubelj – koča Vrtača 2013 X - Vidergar – Zasavska Sveta gora 2013 X - Sorica 2013 X - Velika vas (Moravče) 2013 X x Limbarska Gora 2012 - x Tur jak 2012 x x Babno Polje 2012 x x Podvolovljek 2012 x - Dane pri Ribnici 2011 x (gnezdo) - Orešje nad Sevnico 2011 x x Dražgoše 2011 x - Jezersko 2011 x - Janče 2010 x - Kočevje – smer Turjak 2010 x x Limbarska Gora 2010 x x Žagarski mlin – Podv. 2010 x - Ambrož pod Krvavcem 2010 x - Vače 2009 x - Stiška vas pod Krv. 2009 x x Tu št anj (Moravče) 2009 x (gnezdo) - Jezersko 2007 x (gnezdo) - Dolina (Dol pri Ljubljani) 2007 x (gnezdo) - Konfin (Moravče) 2006 x x Sv. Duh 2004 x - Velike Lašče 2004 - x Vinje 2004 x x Žlebič 2004 x - Ložnica – Velenje 2003 x - Občice (Semič) 2003 x x Muljava – Prapreče 2002 x x Podturn 2002 - x Brdo pri Lukovici 2002 x - Rožanec (Dol. Suš.) 2002 - x Lontovž pod Kumom 2002 - x Sv. Areh na Pohorju 2002 x (rjava matica) - Petelinje 2002 x (rjava matica) x Krumperk 2001 x - Luče 2000 x - Mirna – Dol. (grad) 2000 x - Izvir Soče 1999 x - Avče (Posočje) 1999 x x Zg. Jevnica (Janče) 1999 x - Ljubno na Gorenj. 1996 x (gnezdo) x (gnezdo) Osredke 1993 x - Volčji Potok 1991 x - Klopce 1988 x - Petelinje 1984 x x Legenda: x – opaženi, - – neopaženi Preglednica 1: Kraji in leta zadnjega opazovanja travniških in sivih čmrljev v obdobju 1984–2021