Udolenjka SUPERMARKET ŽE ENO LETO IZPOLNJUJE VAŠE ŽELJE Št. 12 (2380), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 23. marca 1995 t Cena: 120 tolarjev DOLIHJSKI list <§< DOLENJSKI UST S DOLENJSKI list*4 dolenjski list dolenjski list dolenjski list dolenjski list dolenjski list ts dolenjski list * dolenjski list Gozdove vrnili, invalidi ostali Razdružitev Gozdnega gospodarstva Novo mesto - Novo podjetje s starim imenom -Mag. Tone Šepec: “Zdaj lahko do konca izpeljemo reorganizacijo in lastninjenje” NOVO MESTO - Sedaj je dejansko konec nekdanjega Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Te dni so namreč podpisali razdružitveno pogodbo med pravnimi nasledniki GG Novo mesto, to je med slovensko vlado, Zadružno zvezo in novim Gozdnim gospodarstvom Novo mesto, kije sedaj izvajalska organizacija. V Sloveniji so podpisane šele 4 take pogodbe. VLOMILI v OŠ KRMELJ J^EU - Kaže, da se serija vlo-ieT' Posavske osnovne šole nadalju-na n *°te neznanec med vikendom vhnn P°Jasnjen način Prišel skozi šnio i^a vra,a v notranjost osnovne sel 'KlTne^ v °bčini Sevnica. Odne-r.^otekorder znamke Blau- «WJOtoife3v5 ^ ŠO‘° °Škodoval 23 prodajno servisni center Krška vas 28/e 6®262 Krška vas, Brežice >el./Fax.: 0608/61-450 ZAKLJUČEK URJENJA DESETE GENERACIJE NOVO MESTO - V novomeški vojašnici v Bršljinu bo 2. aprila ob 15. uri slovesnost ob odhodu desete generacije vojakov Slovenske vojske. Ob eJ priložnosti bodo podelili priznanja najboljšim vojakom, ki so se izkazali odnosu do dela in nadrejenih, ovesnost bodo popestrili s kultur-mm programom. Po razdružitveni pogodbi je država za potrebe Zavoda za gozdove, v okviru katerega deluje javna gozdarska služba, dobila potrebne prostore in opremo, Zadružni zvezi pa je pripadel 8-odst. solastniški delež v sedanjem GG-ju. “Sedaj, ko je to urejeno, lahko do konca speljemo reorganizacijo in lastninjenje podjetja,” pravi direktor GG Novo mesto mag. Tone Šepec. Lastninjenje podjetja naj bi opravili do konca leta, in sicer tako, da bodo z notranjim odkupom do večinskega deleža prišli sedanji in bivši zaposleni ter upokojenci. Novo Gozdno gospodarstvo Novo mesto ima 269 zaposlenih - v najboljših časih je bilo na GG Novo mesto zaposlenih 786 ljudi - in kot gozdarsko podjetje deluje na celotnem nek- 22. MAREC - SVETOVNI DAN VODA LJUBLJANA - Svetovni dan voda, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila leta 1993, bo v Sloveniji letos namenjen predstavitvi erozijskih žarišč, ki zaznamujejo skoraj polovico države. Procesi, povezani z odnašanjem zemljine, pogosto v obliki zemeljskih plazov, zdrsov in usadov, ter na drugi strani odlaganje le teh v dnu dolin skozi celo leto so pri nas sicer naravni pojavi, ki pa jih človek lahko pri naselitvi in izgradnji cest bolj ali manj upošteva. Tako bo 23. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani sklop strokovnih predavanj na temo “Vode in varstvo narave”, ki ga pripravlja ministrstvo za okolje in prostor. Letošnji moto proslav po vsem svetu je “Zenske in voda”, saj imajo ženske v gospodinjstvu osrednjo vlogo pri zagotavljanju, uporabi in ohranjanju vode. Danes v Dolenjskem listu aa 3. strani: * Spet sadjarski dnevi v Artičah na 4- strani: n^kšna b° usoda Rozinove zidanice? "ae.stra^-. na 7^r^n^ra začasno preklical odstop na^strarf * P°vezuje z Zagrebom ■Sfrefo dotolkla vso živino aa H. strani; iZ Petih savskih HE? 'Je Umor zakrivil alkohol? * danjem območju GG-ja. Opravljajo vsa dela v državnih gozdovih, delajo pa tudi v zasebnih gozdovih; poleg tega se ukvarjajo s predelavo lesa (žagi v Pogancih in na Veliki Loki ter tesalnica tramov v Straži), opravljajo tudi vrtnarsko dejavnost ter imajo peskokop v Soteski. Od nekdanjih 28.000 ha družbenih gozdov na območju GG Novo mesto so jih oziroma jih še bojo v denacionalizacijskem postopku vrnili okoli 7.000 ha. V zvezi s tem v sedanjem gozdarskem podjetju pravijo, da stvari pri tem niso bile v vseh pogledih povsem čiste in poštene. Bivšim lastnikom oziroma njihovim dedičem vračajo (praviloma lepe in strokovno gojene) gozdove, bremena, ki so nastala tudi zaradi dela v teh gozdovih, pa ostajajo sedanjemu podjetju. Tu gre seveda v prvi vrsti za vprašanje delovnih invalidov. Teh je sedaj v GG Novo mesto okoli 40. “Za polovico teh delovnih invalidov, ki so tehnološki presežek, bi morala poskrbeti država, pač ustrezno deležu denacionaliziranih gozdov, se pravi naj- • Za najem gozdov v lanskem letuje GG Novo mesto Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov plačal 120 milijonov tolarjev; to je bila cena za 108.000 kubikov lesa na panju, kolikor so ga lani posekali v državnih gozdovih na svojem območju. In lansko leto je GG Novo mesto le s težavo zaključilo s tako imenovano pozitivno ničlo. manj za četrtino,” pravijo v GG-ju. Zaradi nove gozdarske in druge zakonodaje je bilo v GG Novo mesto skupaj kar 186 ljudi odveč. Le za 28 od teh je v lanskem letu poskrbela država, vse ostalo je tako ali drugače ostalo na skrbi GG-ja. A. BARTEU RAZSTAVA DELA ANDREASA BERLAKOV1CHA - Hrvaško kulturno združenje in mestna občina Novo mesto sta v Dolenjskem muzeju v sredo, 15. marca, pripravila veličastno otvoritev del avstrijskega veleposlanika v Zagrebu, filozofa, teologa, pravnika in slikarja Andreasa Berlakovicha. Slovesnosti so se udeležili tudi Milenko Žagar, ambasador Hrvaške v Sloveniji, in številni ljubitelji umetnosti. Po nastopu frančiškanskega komornega zbora in okteta Adoramus je razstavo odprl župan Franci Koncilija. Dela bodo na ogled do 5. aprila, zatem pa se bodo preselila v razstavne prostore galerije v Dubrovnik. Na sliki: slikar Berla-kovich ob otvoritvenem govoru. (Foto: J. Pavlin) V Brežicah so še daleč do čistih računov Zavrnili zaključni račun BREŽICE - Brežiški svetniki so pred tednom dni zavrnili osnutek zaključnega računa občine Brežice. Zahtevali so podrobne preglede posameznih investicij, seznam sklenjenih pogodb in kreditov, ki obvezujejo občino v tem in prihodnjih letih, pregled porabe sredstev iz naslova demografsko ogroženih območij ter povzetek zapisnikov inšpekcije in Agencije za plačini promet, ki sta pregledali poslovanje občine. “Le če bo bilanca lanskoletnega poslovanja jasna, lahko sestavimo realen proračun za leto 1995!” je menil Dragotin Sotler, v zahtevah po čistih računih za nazaj pa so se mu pridruževali tudi drugi in bivšemu vodstvu občine postavili vrsto vprašanj, ki so za zdaj ostala brez odgovorov. Ivan Živič je tako s podatki dokazoval, da zaključni račun zakriva, katere investicije so zares povzročile 48 milijonov tolarjev velik proračunski primanjkljaj. Padali so očitki o pretirani porabi denarja pri nadkritju rokometnega igrišča m “slačilnic” na štadionu. “Pove naj se tudi vse o zaposlenih in o nakupljeni opremi na štadionu,” je med drugim zahteval Miha Škrlec. Po mnenju Cirila Kolešnika, bivšega predsednika IS, pa je potrditev proračunske porabe samo tehnična uskladitev porabe s programom proračuna. Kot je dejal, zdaj največ očitajo tisti, ki so tudi sami imeli vpogled v vsa ta dogajanja. b D-G KDAJ PROMET PO STAREM MOSTU? BREŽICE - Železni most čez Krko in Savo pri Brežicah je tehnični spomenik, vendar ga Brežičani nameravajo usposobiti tudi za promet. Za čimprejšnjo sanacijo in uvedbo prometa se zavzemajo predvsem prebivalci krajev na “kranjski” strani občine, saj bi jim to zelo skrajšalo pot v mesto. Kdaj bo to, za zdaj še ni znano, saj je po sanaciji dveh lokov čez obe reki potrebno prenoviti še vmesni del mosta. Za to je lanskoletni predračun znašal 72 milijonov tolarjev. Pogovori na ustreznem ministrstvu o sofinanciranju so bili takrat neuspešni. Oči trpečih uprte tudi v Otovec V Otovcu odprli še tretji slovenski logistični center za zbiranje in delitev mednarodne humanitarne pomoči - Nekdanji vojaški objekt le še za humanitarne namene OTOVEC PRI ČRNOMLJU - V belokranjskem Gradcu so bili 18. junija 1944 postavljeni temelji Rdečemu križu Slovenije. Dobrih 50 let pozneje se je na seznam krajev na zemljevidu sveta, kamor so uprte oči ubogih in trpečih, zapisal še en belokranjski kraj - Otovec pri Črnomlju, kjer so v petek odprli tretji logistični center v Sloveniji za potrebe RKS za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino in za Civilno zaščito za pomoč prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah. Trije logistični centri, v Mariboru, v Rojah pri Ljubljani in v Otovcu, merijo 6.000 kv. metrov, samo slednji pa 1.700 kv. metrov. Humanitarni objekt na Otovcu je bil nekdaj skladišče JLA. Prevzela ga je slovenska vojska in ga odstopila RKS. Obrambni minister Jelko Kacin je bil slavnostni govornik na otvoritvi, ki so se je med drugimi udeleželi tudi predstavniki nekaterih ambasad v Sloveniji, ataše za humanitarna vprašanja veleposlaništva Bosne in 1 lergegovine ter predstavniki mednarodnih humanitarnih organizacij. u arry, Na Livadi. BrJIjin Mercator - Standard 5u-LETNICI ZALOŽBE ■ Založba Mladinska knjiga iz ■■■■ _ _ ~ Q VREME ‘! °tbe MtJ‘Zn'ca sla med tistimi desetimi izbranimi, ki sojih predstavniki i*ne' sevdi abiskali. Pisatelj Miha Mate, sicer rojak iz sosednje ribniške n,i°^e/ov„/0 Podaji knjig 15. marca pogovarjal s predstavniki kočevske knjižnice L^pv v ra*govoru z mladimi bralci, ki jih je ob tej priložnosti obiska tudi l^tici. (p^na,,ec Piki. Na fotografiji: s srečanja ob predaji knjig v kočevski Jutri in v soboto bo sončno in toplo vreme, v nedeljo pa spet poslabšanje s padavinami. Minister Kacin je poudaril velik pomen vodenja registra beguncev ter dejal, da vsak mesec izmenjajo več kot 10.000 sporočil med begunci in njihovimi svojci. Dejal je še, da se izboljšujejo materialne možnosti za delo RK, pri čemer ima pomembno vlogo tudi ministrstvo za obrambo. Zato je podpredsednik RKS Jure Gartner podelil omejenemu ministrstvu zlati znak, ki je najvišje priznanje RKS. Skladišče v Otovcu je še toliko bolj pomembno, ker leži ob državni meji. Kot je dejal vodja misije mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca Yijo Seppala, je * Ob otvoritvi je bilo skladišče še prazno, toda že naslednji dan so iz Črnomlju prijateljske italijanske občine Terzo pripeljali humanitarno pomoč za begunce in sicer 7 ton hrane in higienskih pripomočkov. To ni bila prva pomoč iz Terza, za kar so jim v črnomaljski občini še toliko bolj hvaležni. Generalni sekretar RKS Mirko Jelenič je zato občini Terzo podelil priznanje za humanitarno delo. žal v BiH premirje neprestano ogroženo, letala Združenih narodov in Rdečega križa pa so napadana pri opravljanju humanitarnih nalog, a upa, da pomoči iz otovškega skladišča le ne bodo prepogosto potrebovali. ________________M, BEZEK-JAKŠE NAJVIŠJE PRIZNANJE - Minister za obrambo Jelko Kacin, ki je otvoril logistični center Rdečega križa Slovenije in Civilne zaščite na Otovcu, je za pomembno vlogo, ki jo ima ministrstvo pri delu RKS, od podpredsednika RKS Jureta Gartnerja prejel zlati znak RKS, najvišje priznanje te humanitarne organizacije. Trgovsko proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Bršljin 37. Tel.: 068/324-442. GORILCI ŽE OD 53.762 SIT BPD DALJE TERMOTEHNIKA NOVO NOVO NOVO Lasten BBS sistem! Za naše stalne kupce in poslovne partnerje smo v Termotehniki uvedli lasten BBS sistem. Daje možnost, da se preko telefona in modem kartice na naš računalnik poveže vsak, ki ima PC računalnik z modem kartico. Ta sistem omogoča komuniciranje med dvema računalnikoma. Partner pa si lahko na svoj računalnik v vsakem trenutku prenese našo listo zalog materiala z vsemi podatki o količinah, cenah in ostalo. Med sabo je možno pošiljati naročila za materiale, dopise, obvestila, telefakse, sestavljati predračune itd. Želimo in priporočamo, da to možnost izkoristite vsi, ki imate svoje poslovanje urejeno sodobno in vam je v pomoč PC računalnik. O tej novosti zahtevajte še druge podatke na tel. 068/322-550, 323-903, 323-933, fax: 068/322-050. _ ,______..riu je 63500 FANtl SEVER, BI UČNA VAS 10, MM NOVO MESTO Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto VEČ KOT TRGOVINA Kapljica za kapljico Včeraj je bil svetovni dan voda. Generalna skupščina Združenih narodov ga je pred dvema letoma pripisala k ostalim svetovnim dnevom, da bi tako opozorila človeštvo na izjemni pomen te naravne dobrine. Voda, predvsem pitna, je namreč tako kol marsikaj drugega na tej naši zemeljski krogli po zaslugi ljudi ogrožena. Vse manj je zdrave in neoporečne pitne vode, vre manj je čistih vodotokov, jezer, vodnih zalog, svetovna poraba vode pa silovito narašča. Pravzaprav ne bi smeli napisati, da je ogrožena voda, ogroženi smo mi. Nesmotrno ravnanje in onesnaževanje tega naravnega vira v končni posledici neusmiljeno udarja nazaj po človeštvu. Razmere so že dolgo zrele za vsestransko ukrepanje. Velikih projektov se bodo lotili strokovnjaki na svetovni in na državnih ravneh, nekaj pa lahko naredi tudi vsakdo od nas, in to ne tako nepomembnega. Ravnajmo vsak dan z vodo premišljeno, zavedajmo se njene pomembnosti in omejenosti! Smotrna poraba vode pri domačih opravilih lahko pomaga pri upočasnitvi naraščanja svetovne porabe vode in pripomore k zmanjševanju onesnaževanja voda. Voda ima veliko moč, saj vemo, da kaplja za kapljico izdolbe tudi trdi kamen. Zakaj je ne bi vzeli za zgled? Milijoni kapljic drobnih vsakodnevnih pozornosti v ravnanju z vodo morda lahko spremenijo v tem pogledu žalostno podobo sveta. MILAN MARKELJ vizija itajpHa Novosti v zdravstvenem zavarovanju $ Če bo Slovenija končno pristala v objemu vojaških in civilnih ustanov dobre matere Evrope, bo našo domovino to rešilo pred j _......... ta uiagr njo, omikanost, pravičnost in kar je še dobrega. V ozadju slovenskega hropenja po razviti Evropi je sicer verjetno manj strahu pred tem, da bi našo državo svet gledal po strani, če si ne bi želela v evropsko druščino, več pa drugih razlogov, ki so jih v nekem srednješolskem učbeniku jugoslovanske zgodovine imenovali velikosrbski hegemonizem. Kakor koli že, slovenski diplomati se pogajajo z Evropo, da bi nam odprla vrata. Razveseljivo je, da je pri tem slovenskim pogajalcem na umu tudi nadvse pomembno vprašanje, kakšne pogoje bo morala izpolniti Slovenija, da jo bo Evropa marala. Izrazito podjetniška logika, ki, malce po-pravjjena s socialno državo, prežema dežele ostran Alp, verjetno vidi Slovenijo prihodnjih desetletij drugače, kot jo vidijo Slovenci sami. Vprašanje je, katera vizija Slovenije bo obveljala. Najslabša bi bila Slovenija brez slovenstva. Ali naj se Slovenija poteguje za vstop v evropsko okolje za vsako ceno, je tudi vprašanje v današnji anketi, JANEZ GORJUP, upokojenec iz Velikih Lašč: “Od leta 1945 do 1948 sem delal na Brionih in sem bil priča tistemu begu Italijanov iz Istre. Vem, da jih ni nihče preganjal z domov, kljub temu pa so se ponekod izselile cele vasi. Italijani so med vojno okupirali naše kraje, požgali so veliko vasi in pomorili ljudi, tudi mene so leta 1942 odpeljali v internacijo. Za vse to trpljenje pa doslej ni nihče, tud i jaz ne, dobil odškodnine.” JULKA FAJFAR, upokojenka iz Moz-lja pri Kočevju: “Naši politiki in poslanci bi morali proti tujcem složneje nastopati, a se le kregajo med seboj. Italijani in Avstrijci se imajo za veliko več, nas pa imajo za reveže. Ža poznavanje Slovenije so naredili največ Avseniki. Italijani so nam že vzeli Trst in Gorico pa še mnogo drugih krajev in to naj jim bo dovolj. Podobno je z Avstrijci. Vendar menim, da nam bodo oboji še nagajali.” domača podjetja Možnost dodatnega zdravstvenega zavarovanja za zdravljenje v slovenskih zdravili*' čih - Tlidi pomoč na domu, zobna protetika in začasno obvezno zavarovanje za tujc( A \ . j JANEZ PAPEŽ, gradbeni tehnik iz Črnomlja: “Slovenija ne bi smela hiteti z glavo skozi zid v Evropsko skupnost. Raje pojdimo trezno in premišljeno in leto pozneje kot pa za vsako ceno. Predvsem pa se ne smemo postavljati v podrejeno vlogo, ampak pokazati, da imamo tudi mi svoje zahteve. Če namreč ne bomo spoštovali sami sebe, nas tudi drugi ne bodo. O načinu odločitve za vstop v Evropsko skupnost ali proti bi morali še premisliti.” SUZANA ST1PANIČ, ekonomsko-komercialna tehnica iz Gradca v Beli krajini: “Menim, da se pri vstopu v Evropsko unijo ne bi smeli podrejati vsem zahtevam drugih držav, ampak pokazati, da imamo tudi mi svoj jaz in da vemo, kaj hočemo. Predvsem pa naj ne bi o vstopu v EU odločal ozek krog naših politikov, ampak naj bi se o tem na referendumu odločili vsi Slovenci, ki to želijo. Potem tudi ne bi bilo morebitnih očitkov, da nas je kdo prodal.” VOJKO PAVLOVIČ, vodja diskonta v Slovenski vasi: “Politično je že lahko govoriti o Evropi, z gospodarskega stališča pa bi morali še malo počakati. Menim, da še nismo pripravljeni za kaj takega. Zakaj seje Avstrija 30 let otepala članstva? Najprej je treba vzpostaviti stabilno, produktivno in napredno gospodarstvo, da bomo sami sposobni preživeti, potem pa se lahko pogovarjamo o konkretnem vstopu v Evropsko skupnost.” JOŽICA PRPIČ z Dolšc pri Kostanjevici: “Najprej bi morali narediti temeljito analizo, kakšne posledice bo povzročila vključitev Slovenije v ES, saj bo to pomenilo vstop na zahteven konkurenčni trg. O tem bi morali odločati državljani Slovenije na referendumu, Še prej pa bi morali vedeti, kaj nam to lahko prinese. Na primer omogočanje nakup nepremičnin tujcem nam lahko zaradi majhnosti Slovenije pusti nepopravljive posledice.” ŠTEFAN DAVID, ravnatelj SŠTZU Novo mesto: “Da se Slovenija povezuje z Evropo, je vsekakor dobro, treba pa je preveriti tudi dobre lastnosti povezovanja in pri tem ju potrebna previdnost. Za vsako ceno ne gre siliti v to združbo. Tudi druge evropske države se bodo kmalu zavedale pomembnosti pridobitve te male državice. Mi v šolstvu smo povezavo že vzpostavili in v naših šolah je že marsikaj evropskega, seveda prilagojeno našim razmeram." BOJAN GRIČAR, uslužbence pri Slovenskih železnicah, doma iz Sevnice: “Načeloma nimam nič proti temu, da naša država nadaljuje diplomatska in druga prizadevanja, da bi Slovenija postala pridružena članica Evropske unije. Sem pa odločno proti temu, da bi zaradi izsiljevanja Italijanov, ki hočejo našo zemljo oziroma nepremičnine, spreminjali našo ustavo. Zgledovati bi se morali po drugih državah, predvsem pa upoštevali, da imamo malo zemlje.” BLANKA FILIPIČ, šivilja, doma v Trebnjem: “Ne strinjam sc z vračanjem nepremičnin nadutim in požrešnim Italijanom, ki verjetno zanalašč pozabljajo, da bi lahko kvečjemu Slovenija kaj odškodnine zahtevala od njihove države, vsaj za gorje, ki so ga italijanski fašisti povzročili našim ljudem že pred in med 2. svetovno vojno. Mislim, da se naš zunanji minister Thaler sploh ne bi smel pogovarjati o spreminjanju ustave zaradi vstopa v EU.” Ustanovili drugi sklad NOVO MESTO - Družba za upravljanje investicijskih skladov Vizija, je 8. marca nastopila na drugi javni dražbi Sklada Republike Slovenije za razvoj in kupila predvsem delnice domačih podjetij: Konfekcije Komet iz Metlike, IGM Strešnika iz Do-bruške vasi, Lesokov iz Brežic, Hrasta iz Šentlovrenca in celjske Auree. S paketi delnic, ki jih je kupila, je Vizija postala od 15- do 20-odstotni lastnik omenjenih podjetij. Izklicna cena vseh paketov teh podjetij je znašala 164.608.428 tolarjev, Vizija pa je delnice kupila za 92,9 odst. izklicne cene. V Viziji menijo, daje bil njihov prvi nastop na javni dražbi uspešen, saj so kupili delnice uspešnih podjetij po nižji ceni, kot jo je postavil sklad za razvoj. V prvem skladu Vizije se je do konca januarja, ko je potekel rok, zbralo za 2 milijardi in 320 milijonov tolarjev certifikatov, kar je sicer manj od načrtovanega zneska, a dovolj za uspešen začetek delovanja družbe. Glede na to, da po nekaterih podatkih še okoli 30 odst. Slovencev ni vložilo certifikata, so se na zadnji skupščini Vizije odločili, da bodo ustanovili še eno pooblaščeno investicijsko družbo oziroma investicijski sklad z razpisanimi 4 milijardami tolarjev osnovnega kapitala. Drugi sklad se bo imenoval Vizija I, kasneje pa naj bi oba sklada združili, na ta način pa naj bi družba postala močnejša in uspešnejša. 7. ONKOLOŠKI VIKEND V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE -Kancerološka in otorinolaringološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva ter Zveza slovenskih društev za boj proti raku bosta 31. marca in 1. aprila priredili v Šmarjeških Toplicah 7. onkološki vikend s temo “Rak glave in vratu”. Znani slovenski strokovnjaki bodo predavali udeležencem srečanja o karcinomu glave in vratu, kirurškem zdravljenju, obsevanju, rehabilitaciji bolnikov po operacijah malignoma v območju ORL ter o možnostih kirurškega zdravljenja karcinomov kože na teh delih telesa. - Pokrovitelj prireditve je ljubljanska podružnica podjetja GLAXO eksport LTD. POTRDILI ZAKLJUČNI RAČUN LOŠKI POTOK - Na seji občinskega sveta so med drugim obravnavali zaključni račun občine Ribnica in ga tudi potrdili, saj izkazuje pozitivno stanje. Prišlo je tudi do vprašanja, ali je občina Kočevje zaradi KS Draga, ki je bila do nedavnega njen del, dolžna predložiti zaključni račun. Kočevci namreč trdijo, da tega niso dolžni. Svet občine Loški potok pa je menil drugače in sklenil o tem poizvedeti pri ministrstvu za finance v Ljubljani. Obravnavali so tudi naloge civilne zaščite in imenovali vse funkcionarje, ki so potrebni za vodenje te službe. . ,, A. K. NOVO MESTO - Ker se bo v prihodnje odstotek vrednosti storitev, kijih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, zniževal, je prav, da svoje zdravje dodatno zavarujemo. Za katero vrsto dodatnega prostovoljnega zavarovan-ja se bomo odločili, je odvisno od našega zdravstvenega stanja, denarnih možnosti in želja. Zdravje lahko ohranjamo, obnavljamo ali krepimo v slovenskih naravnih zdraviliščih, zato je Zavod pripravil 5 različnih prostovoljnih zavarovanj, kijih uveljavljate v zdraviliščih. Zavarovanje “Bivanje v zdravilišču po poškodbi v enoposteljni sobi je po poškodbi” vam nudi 14-dnevno bivanje s polnimi penzioni v hotelu B kategorije v enem izmed zdravilišč, če je takšnega mnenja pooblaščeni zdravnik Zavoda. Zavarovanje ne velja, če je zavarovanec napoten v zdravilišče po predpisih iz obveznega zavarovanja, ne velja za poškodbe, ki so nastopile oz. obstajajo ob sklenitvi zavarovanja, ali če so poškodbe nastale v pretepih, zaradi uživanja alkohola, mamil ali poskusa samomora. Če vas mučijo kronične težave, se lahko odločite za “preventivno zdravljenje v zdravilišču”, ki obsega 10 polnih penzionov, medicinske in druge storitve. V enem zavarovalnem letu lahko 10-dnevno bivanje izkoristite v različno dolgih delih. Z zavarovanjema “zdraviliški oddih A” in “zdraviliški oddih B” lahko po strokovno sestavljenem skupinskem programu v desetih dneh (dvakrat v treh letih) obnovite, utrdite in izboljšate svoje telesne in psihične sposobnosti. Imate možnost bivanja v hotelih A ali B kategorije. Podobno zavarovanje je “koristno bivanje v Zdravilišču”, ki omogoča 14-dnevno bivanje (dvakrat v treh letih), pri čemer se program prilagodi in oblikuje v sodelovanju z zdravnikom za vsakega posameznika posebej. In kakšne so cene? Letna zavarovalna premija za preventivno zdravljenje v zdravilišču v dvoposteljni sobi hotela A kategorije znaša 73.800 tolarjev, za zdraviliški oddih v enaki sobi je letna premija 48.000 tolarjev, v hotelu B kategorije pa 37.800. Letna premija ža bivanje v zdravilišču Za samoprispevek velika večina Dobmičanov Na referendumu 76,8 odst. glasov za samoprispevek DOBRNIČ - Na referendumu preteklo nedeljo so se krajani KS Dobrnič v veliki večini odločili za 5-letni krajevni samoprispevek. Od 561 volilnih upravičencev jih je glasovalo kar 478 (86,8 odstotka), za samoprispevek pa celo 374 volilecv (76,8 odst.) Ravno tolikšen odstotek oddanih glasov za so zabeležili na največjem volišču v Dobrniču. Zagorica je stoodstotno glasovala za, Šahovcc 97,6-odst., Dobrava 88,3-odst., Vrbovec 68,8-odst., Korita 59,6-odst. in Vapča vas 59,5-odstotno. S plačevanjem poldrugega odstotka od plač, pokojnin in katastrskega dohodka bi Suhokrajinci radi zgradili mrliško vežico in postorili še vrsto komunalnih del, česar pa le z okrog 9 milijoni tolarjev, zbranih s samoprispevkom, nikakor ne bodo zmogli, če jim ne bo priskočila na pomoč občina. USPEŠNA PREDSTAVITEV NA SEJMU ALPE-ADR1A - SVOBODA GIBANJA - Ec malo je bilo slovenskih krojev, koj šele občin, ki bi se no lem mednarodnem sejmu turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije v Ljubljani r sedmih dneh predstavili luko celovito iti hkrati izvirno, kot je to uspelo Treba-ujcem, Prislovična gostoljubnost Dolenjcev, podprta s pestro ponudbo njihovih gostincev, kmečkih turizmov, vinogradniških in turističnih dtvštev, je privabila k stojnici številne izmed okrog 57.000 obiskovalcev, ki so sc zvrstili na lem sejmu s 430razstavljala iz 20driav. Še pomembnejše pa je za Trehanjce in druge Dolenjce ter Belokranjce, ki so jim Trebanjci omogočili predstavitev na njihovi stojnici, da so se zanje zanimali predstavniki turističnih agencij in novinarji. Marko Kapus, ki je prevzel levji delež organizacije le promocije na sejmu, je v četrtek takole nazdravil z mag. Markom Koščakom, z željo po snidenju prihodnje leto. (Loto-P Perc) 8.520 tolarjev. Če ostanete za nekaj časa priklenjeni na posteljo, vam pride prav že prej sklenjeno zavarovanje pomoči na domu z možnostjo uporabe posebnega telefona za klic v sili ali brez njega. Uveljavite ga lahko, če se zdravite doma po postopku iz obveznega zavarovanja. Zdravi zobje so pravo bogastvo, ker pa nobeno ni večno, tudi tega začne počasi najedati čas, zato je prav, da ga zavarujete. Tako zavil® vanje vam ponuja dodatno proste voljno zdravstveno zavarovanje"®? na protetika - celota”, ki vam®? možnost, da si v primeru potrebe® 20-odstotni soudeležbi zagotovi praktično vse storitve brez omejite' Za tujce je zavod pripravil® različnih možnosti, da si pridobi)1 določen obseg zdravstvene varnosti vključitvijo v obvezno zdravstven zavarovanje s 4 variantami: VOZ M B, C ali S. Zaradi pomanjkanja prostora srn vam možnosti, kijih ponuja Zavod® zdravstveno varstvo, predstavili površno. Če vas katera zanima* obrnite na najbližjo enoto Zavoo^ T GAZVOD* Odšel je pevec Ladko Korošec V ponedeljek, 20. marca, na zadnji letošnji zimski dan, je zamrla poslednja melodija velikega prijatelja in ljubitelja Dolenjske, priljubljenega koncertnega in opernega pevca, spoštovanega umetnika in človekoljuba Ladka Korošca. V 75. letu življenja se je tiho poslovil od nas izredno simpatičen in sugestiven igralec, ki je doma in po širokem svetu očaral operno publiko, ki pa je tanko prisluhnil tudi najmanjšemu zborčku v najbolj odmaknjenem slovenskem kraju. Rad je pomagal zborom in godbam, sam deloval v njih, spodbujal nastopanje pevcev in utiral pota pevskim skupinam povsod, kamor so ga vabili. Ladko Korošec je vedno našel pot do naših ljudi. Se dolgo sc ga bomo spominjali kot nepozabnega Don Bartola v Seviljskem brivcu, Kccala v Prodani nevesti, v Borisu Godunovu, v Luisi in še posebej kot izrednega umetnika svetovnega slovesa v vlogi Sanča Panse v Don Kihotu. Marsikdo morda ne ve, kak0 prisrčno rad je imel Ladko Korc šec Dolenjsko, njene ljudi in lepo?' naše pokrajine. Posebno v zadnj1'1 letih je pogosteje prihajal medna5 in se veselil dolenjske gostoti®" nosti. Še predzadnjo soboto je bj v večji zasebni družbi v gostišču n3 Bregu, kjer nant je znova povedat da je videl skoraj ves svet, da p" J® mikavnost naše deželice enkratn in da mu je nadvse ljuba... Na)e liko veselje vseh v družbi je tudi j soboto zapel več nepozabno lep13 narodnih pesmi. Mednje je uvm tudi tisto hudomušno gorenjsko narcisah na Golici, ki tam tak množično cveto zavoljo izgubljen1 dekliških venčkov... Ob zadnjem obisku v Novel? mestu je povedal, kako sc že sp* veseli izleta na bele planjave na cis nad Jesenicami, kamor je za nja leta tako rad zahajal v družb' novomeškimi prijatelji. Ko sva n Bregu pred desetimi dnevi pok' petala, mi je povedal: . “Vsak dan nekaj ur poslt>sa' lepo glasbo, ki pa mora imeti m lodijo, a tudi pametno misel in "-7 jo...” Užival je v lepoti, spoštovali umetnost in rad je imel nAn,\ prostejše ljudi, čeprav jc P°,ifv ogromno umetnikov, državnik® ’ znanstvenikov in najrazličncj5' znanih ustvarjalcev doma invdr gih deželah. Tiho se je poslovil od nas um? nik, ki mu petje ni bilo P°.p temveč življenje. S prelepim' "L lodijami, ki so mu bogatile in izp' njcvalc življenje, ostaja La® Korošec v naših srcih. TONE GOŠNlK' j-- • - • - '•••■. . . ...... ... ..v » 'Zjt,. Ljubljansko pismo Italija draži naš vstop v Evropsko zvezo Slovenija postaja vazal? LJUBLJANA - Te dni vsi mrzlično iščejo odgovor na vprašanja, kaj pravzaprav zahteva Italija od Slovenije in kaj je slednja obljubila sosedi, daje ta končno popustila in se odpovedala trmastemu pritisku proti pridruževanju Slovenije v Evropsko zvezo. Ah res vrnitev premoženja povojnim izseljencem iz slovenskih obmorskih mest in krajev oz. prednostno pravico Italijanov, da ga odkupijo? V Sloveniji vidi za takšnim dogovorom past kar nekaj predstavnikov političnih strank. Tako je dr. France Bučar v Delu vlado vprašal: “Kaj je Slovenija obljubila?” In iz javnih izjav oh tem dogodku ugotovil: Kar je storila vlada, je Slovenijo postavilo v vazalen odnos do Italije. O najpomembnejših vprašanjih svoje državnosti Slovenija ne bo več odločala sama, ampak bo najprej odločala Italija, kar je največja katastrofa sedanje velike “politične zmage". Predstavniki Zveze za Primorsko so na tiskovni konferenci v Kopru izrazili bojazen, da gre pri dogovarjanju med Slovenijo in Italijo za trgovino, v kateri bodo najkrajšo potegnili Primorci. Zahtev ali so, da tudi nje vključijo v pogajanja med državama, in napo- vedali zahtevo po vračanju sj°vCj|(f skega premoženja na italija”. ^ strani, ki so ga morali zapu5,lL času fašistične strahovlade. cvajo, da gre predlog dogo'' med Slovenijo in Italijo pred P^ lament. Ob tem so sc še vpr"s .’ kdaj bomo v Sloveniji sploh v jali referendum o vključevanj Evropsko unijo. . m Kakorkoli že: javnomnenj5 raziskave kažejo, cJa javnost klonjena možnosti, da bi tuj®1 P.,,f tali lastniki slovenske zemlje 77 odst. vseh vprašanih je bilov .||, izmed raziskav proti, 8,7 j je ostalo neopredeljenih, K' odst. pa jc soglašalo z možnoU .da bi tujci postali lastniki Čc bi opozicija zbrala 30 podp1'^ in zahtevala razpis referendum ustavni spremembi, bi bil1(,rezultat povsem nepredvidljiv. I ti lahko do referenduma o spremembi pride, če bi tako »m, tevalo 30.000 državljanov. 1®®!^ cer je v javnem mnenju m°' .j, ugotoviti zadržanost do cvrops integracij. Ob vprašanju, kak-Lj, zunanja politika bi bila najbolj P merita, jih dobrih 39 odst. ‘>ufc f varja, da nevtralna, za povez®? a Zahodno Evropo se jih zav^o 31,8 odst., za naslonitev na NA ^ in ZDA pa (le) 12,7 odst. razloček med uradno državno P tiko in javnim razpoloženjem 0 stavi ja vsem, ki oblikujejo J® .„ mnenje, zdaj vprašanje, kako riali: ali z ravnodušno (no)()P |j deljenostjo dovoliti vodilni str® ,, in njeni koaliciji, da z glasov*' ^ premočjo parlamentarne vev , uveljavi svojo politiko ne gl®®? • v javno mnenje, ali pa jo Prjsl f(r razvidnost argumentov za i"/^ ti, seveda brez iluzij o nekaki ^ splošnem konsenzu ZA F-vrop^j. ga že predlagajo posamezni P,. tiki. VINKO BLAt, > k«^»4,v0 RIBNIŠKI mladi kmetje najboljši Ribnica, dobrunje - Minulo soboto, 18, marca, je “Mi v,D«brunJah tekmovanje Mladi v kmetijstvu” za Ijubljan- • ko regijo, ki se ga je udeležilo ‘o ekip. Zmagala je ekipa mla-ih kmetov 12 ribniške občine, ki J.„?e PrcJ žagala na območnem U.kmovanju>nakateremjc tek. movalo 7 ekip ter sc tako uvrstila državno prvenstvo, ki boi. ‘‘Pnla v Radljah ob Dravi TREBANJCI ocenjevali 91 VZORCEV VINA kurrnI:BNJE,' V .naJm°čnejši kon-vinnorCII,a-P0*cušnj*v okviru Društva Anž fe?0 °6’44)’ bedita Boris (16 97\ k(16,34) ‘n Mirko Bukovec v nn 26 cvičk> je zmagalo Kravra3^3 Mcžana( 15,93), France Huč KrKPieiel ločk in Franc vinu c ’36' ,Pr* dolenjskem rdečem Gri'n° 16 vzorci prejeli Avgust 15 gf0r',Č 16'57' Jancz Gašperšič se rim'k Škoda 15,89 točke. Pri G i V20rc‘k sortnih vin je Nace ,<7rmL dobil za renski rizling ■ o, Franc Opara za rizling 16,57 in kaiJa StcPec 16,54 točke. Izven Jn;k.Urr,ncc jc r'zling pozne trgatve rinta R°mana iz gorice 1 Imeljčič a°ml oceno 17,37 točke. IllESKElir s _Y Ponedeljek se je zima poslovila o^omikar sc je poznalo tudi pri n',, tržnice. Izpisali smo cene firm - Jim stvarem: jajca 18, regrat čcteck 130' smetana 4(K). čcnul- zpI„'• ’;™'VMoijtv. rri Sadju in Cv'“nJav'so bile cene: solata 155 grozdififii°kPOr 231’ jabolka l ih! yt)(5-b“2i< °rchi i -ooo, hruške ?šae»SCin 263' Pomaranče 80, mladi ci53 tol?!;Jcv-1>ri Djeladiniju: red J T-Plr ,8 )’ mlada čebula 280, pa d &k . 4?’ kuTe38° “»»sasssa™: sejmišča 'Rnski fi * ‘ Na sobotni redni te- priPi‘lja*iqftP1aŠif?v so Prodajalci ^valiinsn*.0 d.°.,r' mesece starih 120 Po 3sn rt a^iih-Prvih s° prodali Spet sadjarski dnevi v Artičah Danes in jutri predavanja domačih in tujih strokovnjakov - Trženje sadja v avstrijski Šajerski in na Južnem Tirolskem - Kam uvršča sadjarstvo Slovenija? ARTIČE - Sadjarsko društvo Posavja na začetku letošnje sezone prireja Sadjarske dneve, ki se začenjajo danes ob 9.30 v artiškem kulturnem domu. Sadjarji so v začetku februarja že organizirali predavanje o varstvu sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci, zdaj pa so v Artiče povabili vrhunske domače in tudi tuje strokovnjake (Avstrijska Štnjerska, Južna Tirolska). Člani društva se zdaj že dobro zavedajo, da ni dovolj sadje le pridelati. “Vsak sadjar ve, koliko veselja prinaša lep in obilen pridelek, ki pa je lahko istočasno tudi velik problem, ker je potrebno za sadje dobiti še denar. Sadovnjake in tehnologijo pridelave smo že prilagodili razvitim sadjarskim deželam, zdaj nam preostane, da prilagodimo še trženje. Nič novega ne moremo sami odkriti, le delati moramo po njihovih izkušnjah,” meni predsednik društva Toni Koršič. Sadjarske dneve začenjajo s kratko predstavitvijo posavskega sadjarstva, nakar bo mag. Aleksander Kravos z Visoke kmetijske šole v Mariboru podal stanje in vizijo sadjarstva v Sloveniji. Za današnji delovni dan je predvideno še predavanje dr. Mazze-ileja iz združenja sadjarjev avstrijske Štajerske v Gradcu o trženju sadja v Avstriji in njihovih izkušnjah z EGS. Zdaj pa še Popek V prodaji nova revija za cvetje, vrtnine, sadje in grozdje - 450 SIT LJUBLJANA - Izdajanje poljudnih barvnih kmetijskih revij postaja za založnike vse bolj vabljivo. Ob novejšem Sadu in Kmetovalcu ter že uveljavljenem Mojem malem svetuje zdaj v nakladi 23.000 izvodov prišel na trg še Popek, revija za cvetje, vrtnine, sadje in grozdje, kot pravi podnaslov, ki jo je začel v sodelovanju z Dedalom, d.o.o., izdajati Regvat, d.o.o., v Ljubljani, Dunajska 347, in ki jo ureja donedavni odgovorni urednik Mojega malega sveta Vladimir Jerman. Med resornimi uredniki je tudi inž. Franc Kotar iz Sevnice, kije prenehal izdajati lastno publikacijo s področja sadjarstva, vinogradništva in vinarstva, očitno kot prva “žrtev” vse hujše konkurence v tovrstnem revialnem tisku. Popek je tiskan na najboljšem revialnem papirju in bo zato lahko imel izvrstno barvno fotografijo, kar pa seveda vpliva na ceno. Posamezen izvod revije stane 450 tolarjev, za naročnike 400, letna naročnina tega mesečnika pa znaša 480 tolarjev. Med članki v prvi številki naj posebej omenimo zapis spominov znanega radijskega vrtnarskega svetovalca Slavka Zgonca na šc bolj znanega in uveljavljenega vrtnarskega strokovnjaka, pokojnega prof. Franceta Vardjana iz Leskovca pri Krškem, ki je absolutni rekorder v pisanju strokovne literature na svojem področju, saj je v svojem 94-letnem življenju napisal kar 17 knjig, ki so izšle v 36 izdajah. . n kmetijski nas ve ti ci so nežne živalce ,Ko|*oLuU"Ce,v se 8r saj bo prej ali slej grenko razočaran. , r nimam •be P°^ul'j° v prostoru, v katerem ima zrak 10 do 20°C. /"čini. če se t °pilc’ se le ljubke živalce najslabše počutijo v preveliki .e> Če je zaradCmperatura ^v'8ne nad 25°C, je to že znak za alarm, zlasti .e,nu pri,1K ‘ 1 prc°bilice gnoja in seča prostor nabit z amoniakom in v? ■ tv°> da s im • uUaI)'v’Da je zadeva resna, dokazuje tudi ugotovljeno livJ vi|alnen,M°b .lemPcraluri nad 29°C ne morejo več delati sperme, J.a na oplodim anj ncvarnaje nizka temperatura, ki pa tudi slabo vp-: 0 °bčutliivi V,sa!P‘.c’ predvsem pa na njihovo mlečnost. Za mraz so x>merJnemmladlčl’ saJ potrebujejo ob rojstvu kar 35°C, to pa dobi-na ,edtem k n 1 Snezdu, postlanem s toplo in mehko kunčjo dlako. 3 ^Unci ne ee.ep?srednc svetlobe, kije drugim živalim nujno potreb-L^vlaim K,frtrV”uJcJ0 kaj dosti (divji kunci v naravi živijo v rovih), m 2uba, so nrJ 2abtcvni. Prevlažni hlevčki, ki povzročajo lepljenje dlak !}'lativniv|!,Va s,nlrt za živali. Najbolje se počutijo pri 60 do 70-odstot-lesKai Pa kletke-) £ n,aib? kar se da stanovitna, m Clle- Les ie i u ljubiteljsko rejo so še vedno najbolj priporočljive čttibe. V nri • Prcv‘>dnik toplote, zato blaži temperaturne spre-m.arthsko r,.mcriav‘ z žico je tudi cenejši. Žične kletke so nepogrešljive dr, c8a dela i°’kjcr Je treba urediti še nekatere druge naprave, daje j,,>m prim ,,lr .najmanj in dobiček od reje kar največji. V prvem m nj,, ?)°ra bit;Jc odločilnega pomena, kakšen je pod kletke. Narc-Zr Jlvali, a da gaje lahko čistiti in da se urin ne poceja na spod- Pa nem, svpii0 kletke postavljene v etaže. Vsekakor pr-K'" v nal°žene vifjV ^btevnem prostoru, vsaj 20 cm nao ia morajo biti v (lemi, v etažah Inž. M. L. Prvi dan bo beseda tekla še o možnostih učinkovite tržne organiziranosti v Sloveniji (predavatelj Milko Kranjc), predstavili pa bodo še tržni model povezave posavskih sadjarjev in blagovne znamke. Jutri, 24. marca, ob 14. uri se bo s predavanjem Kurta Wertha iz Južne Tirolske o zadružni organiziranosti in tržnem nastopu tamkajšnjih sadjarjev začel drugi dan sadjarske izobraževalne prireditve. To popoldne bodo mnogi sadjarji prisluhnili tudi pregledu državnih posegov v sadjarstvo v Toni Koršič minulem letu, kratkemu orisu predvidevanj za to področje v letošnjem letu ter tolmačenjem vloge sadjarstva v kmetijskih programih države, kijih bodo posavskim sadjarjem predočili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, Sklada kmetijskih zemljišč, Komisije za kmetijstvo v državnem zboru (mag. Jože Protner) in drugi. Po končanem uradnem delu bo jutri v artiški dvorani še 1. sadjarski ples s srečelovom in ansamblom Ma-jolka. B. D. G. PET CVIČKOV MED KAKOVOSTNIMI ŠENTRUPERT - Društvo vinogradnikov je imelo v tem kraju v nedeljo redno letno skupščino, na kateri so podelili tudi priznanja za najboljše ocenjena vina iz tega območja. Komisija je v oceno dobila 108 vzorcev, med katerimi je bilo 35 cvičkov, 47 belih in 26 sortnih vin. Najboljši cviček imajo v kleti Andrej Prijatelj (16,44), Ivan Vovk (16,35) in Dušan Sladič (16,21), najboljše dolenjsko belo vino pa Peter Brcar (16,40), Andrej Prijatelj (16,24) in Herman Flotjančič (16,15). Najboljši rose je pridelal Ivan Vovk (15,80), najboljše sortno vino je renski rizling Petra Brcaija s Homa, kije prejel tudi najvišjo oceno pokušnje -16,68 točke. BOLJŠE KLETARJENJE - Enolog krške vinske kleli in predsednik degustacijske komisije na ocenjevanju vin letnika 1994 v okviru Društva vinogradnikov SeVnica-Boštanj, inž. Zdravko Mastnak, je na sobotnem srečanju vinogradnikov v sevniškem hotelu Ajdovec poudaril, da prvikrat, odkar poteka ocenjevanje vin, niso izločili nobenega vzorca. Med 30 cvički jih je kar 5 dobilo več kot 16 točk, diplome pa so prejeli Bojan Gričar (16,21), Stane Lipar (16,18) in Lojze Lipar (16,09). Med kar 36 vzorci belega mešanega vina je daleč najvišjo oceno -16,61 dobilo vino Darka Trbovca (na posnetku mu predsednik društva Rado Umek izroča diplomo, sredi je inž. Mastnak), sledita Niko Redenšek (16,37), Drago Kozinc (16,30). Pri sortnih rdečih 11 vzorcih vina je diplomo z oceno 16,34 dobila le modra frankinja Ivana Žička tja; za to sorto je Emil Obelšar dobil oceno 16,16, Janez Kerin pa 15,70 točke. Diplomo je med osmimi sortnimi belimi vini za rumeni muškat (16,87) dobil tudi Andrej Fabjančič, za renski rizling (16,74) pa ne. Ivan Mastanakje s chardonnayjem (16,61) dosegel 3. mesto. (Foto: P. Perc) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Prim, dr. Peter Kapš Vino in zdravje (8) V zadnjih letih je bilo objavljenih precej znanstvenoraziskovalnih izsledkov o rdečem vinu, tako laboratorijskih kot kliničnih (na človeku). Š poskusi so med drugim ugotovili, da se je po pitju rdečega vina serumska antiok-sidativna dejavnost bistveno zvečala in dosegla višek po 90 minutah, nato začela padati, vendar je bila zaznava še po štirih urah. Pri tem so izključili morebiten učinek alkohola. Vino vebuje tudi snov, ki premaguje bolezni in podaljša življenje - salicilno kislino, t.j. snov, ki je glavna sestavina aspirina. “Francoski paradoks”: v Franciji umre za srčnimi boleznimi veliko manj ljudi, kot npr. v ZDA, čeprav vsebnost maščob v prehrani Francozov ni nič manjša. Francozi popijejo veliko več vina kot Američani. Nekatere sestavine vina, npr. quercetin, epica-techin in resverastrol, vplivajo na zmanjšanje LDL in zvišanje I IDL. Salicilna kislina deluje kot antioksidant, lahko pa tudi razgrajuje krvne maščobe in predvsem vpliva na preprečevanje strdkov v krvi. Muller je preiskal količine salicilne kisline v rdečem in belem vinu. Ugotovil je, da vsebuje liter vina skoraj 60 mg salicilne kisline, t.j. skoraj 2-krat več kot dajemo zdravniki pacientom preventivno. Zanimivo je, da je v rdečem vinu več salicilne kisline kot v belem. Alkohol intenzivno poveča jetrno sintezo trigliceridov in hkrati preprečuje hitrejše izgorevanje maščob (trigliceridov) iz plazme (krvi). Zato vino prepovedujemo bolnikom z motnjo v presnovi maščob, debeluhom oz. ljudem, ki so preboleli vnetje trebušne slinavke ali imajo jetrno okvaro. Bolniki z idealno telesno maso in povečanim plazemskim holesterolom lahko še naprej ostanejo kulturni pivci vina, če jim zdravnik ne svetuje drugače. Alkoholna pijača je lahko sprožilni faktor, ki pripelje do družinsko (primarno) pogojene motnje v presnovi maščob. Etanol povzroči porast trigliceridov zaradi zavrte oksidacije maščob in pospešene sinteze maščobnih kislin v jetrih. Povečana količina maščob se zaradi obilice maščobnih kislin nabira v jetrih in povzroči značilno zamaščenje jeter, v krvi pa pride do kopičenja VLDL. Zmerno pitje vina ima torej lahko varovalni vpliv pred nastankom ateroskleroze oz. srčnih in žilnih bolezni, ki so na prvem mestu med vzroki umrljivosti. Lahko trdimo, da ima kulturni pivec vina ob vsesplošnem zdravem načinu življenja, ki vključuje tudi redno in zdravo prehrano ter vsakodnevno telesno aktivnost, vsekakor manj možnosti za nastanek ateroskleroze kot tisti, ki živi nezdravo in v popolni abstinenci vina (Pokorn). GASTRONOMSKI VIDIKI PITJA VINA Poupon: “Vino je treba vključiti v obrok hrane kot diamant v prstan.” Gastronomija ali stroka o okusni hrani in pijači ter sploh mednarodna in zlasti klasična kuhinja uvršča v svoje jedilnike številna vina glede na določene, zlasti empirične predpise. Prava kultura pitja vina, ki jo lahko še štejemo za zdrav način življenja in prehrane, spada prav tako v gastronomijo. Hrana in vino skupaj zaokrožita obrok hrane v svojevrstno gastronomsko celoto. Težko pa bi trdili, da dodatek vina (do 3 dl na obrok) bistveno spremeni hranilno in energijsko vrednost obroka hrane. Namen pitja vina med obrokom hrane ni v tem, da bi obrok hrane energijsko in hranilno obogatili. Vino pijemo ob jedi izključno zaradi gastronomskega užitka in boljšega teka. (Nadaljevanje prihodnjič) IZŠEL KATALOG TRAKTORSKI PRIKLJUČKI LJUBLJANA - V nakladi 35.000 izvodov in obsegu nad 130 strani je Časopisno založniško podjetje Kmečki glas za svoje naročnike brezplačno, sicer pa za ceno 900 tolarjev, izdalo doslej najobsežnejši katalog IVaktorski priključki. V tem koristnem in uporabnem priročniku je zapisano tako rekoč vse, kar je treba o L188 traktorskih priključkih vedeti, ne nazadnje tudi o cenah in možnostih nakupa. Obsežno delo so pripravili poznavalci kmetijskega strojništva, med njimi mag. Matjan Dolenšek iz Laknic pri Mokronogu. Priporočljivi hibridi za Dolenjsko Priporočilo za setev koruznih hibridov na podlagi sortnih poskusov v več krajih Slo-_____venije, med njimi tudi na polju Kmetijske šole Grm v Srebrničah NOVO MESTO - Nabava primernega hibrida je ena od poti k velikemu pridelku. Za kmeta ni potrebno poznati vse hibride, te podatke naj pridelovalec dobi pri svetovalni službi in javnih strokovnih občilih. Svetovalna služba se z novimi hibridi seznani na podlagi ogledov in rezultatov poizkusov, kijih v Sloveniji izvajajo na petih krajih, med njimi na po(ju Srednje šole Grm. ČEBELARSKO PREDAVANJE DOLENJSKE TOPLICE - V nedeljo, 26. marca, ob 9. uri bo v osnovni šoli Dolenjske Toplice čebelarsko predavanje. Predaval bo Marko Debevec o tehnologiji čebelarjenja skozi čebelarsko leto. Po predavanju bo možno čebelarski vosek zamenjati za satnice in naročiti palčke proti varozi. SAD ŠT. 3 KRŠKO - V marčevski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki jo izdaja Tron, d.o.o., iz Krškega, pišejo dr. Stojan Vrabl, mag. Konrad Beber in mag. Gustav Matis o varstvu vinske trte pred boleznimi in škodljivci v letu 1995 in uporabi herbicidov mag. Gabrijel Seljak o varstvu marelic, inž. Jurij Ma-milovič o hruševi bolšici, inž. Srečko Ocvirk o gnojenju s pomočjo namakalnega sistema in inž. Thtjana Za-berl o lesnem sadnem zavrtaču. Vsak hibrid preizkušajo gleda naslednjih lastnosti: odpornosti proti bolezni, poleganja, hitrega oddajanja vlage ob zorenju, prenašanja velike gostote, izenačenosti v višini rasti, velikosti pridelka idr. Na območju Novega mesta je bilo v letu 1994 več makropoizkusov hibridov BC in Pioneer. Na polju Srednje kmetijske šole Grm je bilo v letu 1994 posejanih 28 hibridov na površini 5 m2 v 4-ih ponovitvah - ekološki poizkus ter makro poizkus 20 hibridov na površini 20 a (vsak hibrid) v Srebrničah. Preizkušani hibridi so bili iz zrelostnega razreda 100, 200, 300 in 400. Koruzne sorte iz makro poizkusa smo ob zrelosti poželi ter tehtali zrnje na sami njivi s primerno tehtnico. Ugotovili smo vlago in izračunali pridelek zrnja s 14 odst. vlage. Na osnovi rezultatov makro poiz- NA TREBELNEM PRVA POKUŠNJA VIN TREBELNO - Vinogradniško društvo Trebelno je v soboto na prvi pokušnji vin ocenjevalo 36 vzorcev vin. Polovica je bila rdečih in polovica belih. Cviček: 1. Alojz Sinur, Dre-čji Vrh (ocena 15,60), 2. Alojz Papež, Velika Strmica (15,36), 3. Drago Sinur, Cužnja vas (15,20). Dolenjsko belo: 1. Drago Sinur (15,74), 2. Franc Tramte, Velika Strmica (15,70) in 3. Stane Povšič, Češnjice (15,58). kusa v Srebrničah v letu 1994 priporočamo naslednje hibride: razred 100: BC 188, BC 191; razred 200: BC 272, helga, dea, dea HT in mona; razred 300: eva, earla, raisa, barbara, panka, medžimurec 38, BC 312, BC 318 in BC 3786. Če sem vam z nasvetom pri izboru sorte pomagal, moje pisanje ni bilo zastonj. Inž. CVETO GOLOB \helena mzum\ gospodinjski kotiček Testenine so zdrava hrana Pisani viri povedo, da so Italijani poznali testenine že leta 1297, pa tudi Kitajci so jih poznali že zdavnaj. Prvi razcvet testenin seje začel v 17. stol. in takrat sojih izdelovali na obrtniški način. Danes jih izdelujejo strojno že več kot 300 vrst. Sredozemska kuhinja je pojem zdrave prehrane in na prvem mestu te kuhinje so testenine. Krožnik testenin z omako je hitro pripravljen obrok, kije okusen, nasitljiv in lahko prebavljiv. V 100 g jajčnih testenin se nahaja 381 kcal. Energijsko vrednost jim povečajo le mastne omake ali sladki dodatki. Najboljša moka za izdelavo dobrih testenin je iz trde pšenice, tako imenovane durom, ki uspeva v suhem in sončnem podnebju ter vsebuje veliko glutena in beljakovin. V Sloveniji pridelujemo predvsem mehko pšenico, zato uporabljamo za pripravo le ostro pšenično moko. Testenine kuhamo v veliki količini vode. Za 100 g testenin potrebujemo vsaj pol litra vode, 10 g soli in žlico olja, da se testenine ne sprimejo. Vsujemo jih vedno v slan krop, jih takoj premešamo, pokrijemo in pustimo, da zelo jjočasi vro. Čas kuhanja je odvisen od velikosti, zato je najbolje, da jih večkrat poskusimo. Kuhane takoj odstavimo, odcedimo in prelijemo s toplo vodo. Ko se dobro odcede, jih pokapljamo z oljem, da se med seboj ne sprimejo. Za osnovni recept vseh vrst testenin vzamemo 100 g ostre in mehke pšenične moke, 1 jajce in ščep soli. Testu pa lahko dodamo še 60 g kuhane špinače ali rdečega korenja. Testo zamesimo v skledi in pregnetemo na večji deski. Gnetemo ga tako, da z dlanjo močno pritiskamo testo ob podlago. Gnetemo tako dolgo, da je popolnoma gladko. Oblikujemo več hlebčkov, jih premažemo z oljem, da se ne naredi skorjica. Pokrite pustimo počivati vsaj pol ure. Testo razvaljamo ročno ali strojno in osušimo le toliko, da se pri rezanju različnih oblik testenin ne zlepi. 2.3. marca 1995 DOLENJSKI LIST 3 ttMMt n MAŠI H OBČIM MŠŠ Malo zxi šalo -malo zares ft NAGOVARJANJE - Škocjanski župan Janez Povšič novomeškemu županu Franciju Konciliji: “Veš, Franci, da je meni sedaj, ko .smo nova občina, kar naenkrat zmanjkalo denarja. Vam v Novem mestu gre vsak dan bolje, zakaj ne bi sedaj odvečnega denarja pošiljali v manj razvite občine?" (Foto: J. R) IN LUC NAJ JIM SVETI! NOVO MESTO - Pri velikem parkirišču pri bolnišnici v Novem mestu je prehod za pešce. Ker je označen, pešci stopajo nanj, toda v megli, v mraku in ponoči je to tako, kot bi stopili pred puškino cev. Prehod in človeka na njem namreč vozniki iz avtomobilov težko opazijo, ker nad zebrami ali pred njimi ni razsvetljave. Kdor ima življenje za svetost - če že drugi nočejo - naj da namestiti nad prehod eno samo lučko, pa bo na tem delu ceste takoj neprimerno bolj svetlo in s tem življenje bolj sveto. PRAVLJIČNA URA ŠENTJERNEJ - Otroci, vabljeni ste na pravljično uro v četrtek, 23. marca, od 9. do 10. ure v Ljudsko knjižnico Franceta Prešerna v Šentjernej. KONCERTZA MATERINSKI DAN MIRNA PEČ - Krajani Mirne Peči bodo v nedeljo, 26. marca, počastili materinski dan s kulturnim dogodkom. Ob 15. uri bo v tukajšnjem Kulturnem domu nastopil mešani pevski zbor tovarne zdravil Krka iz Novega mesta. Zbor, ki ga vodi zborovodkinja Sonja Čibej, pomaga pa ji kore-petitorka Jožica Kravcar, se bo predstavil z vencem narodnih, prirejenih in umetnih pesmi. Častni gost prireditve bo naš znani pesnik Tone Pavček, tako rekoč domačin, saj seje rodil v bližnjem Šentjurju ter gulil šolske klopi v Mimi Peči. Zdrava hrana kot prednost Suhe krajine Več kot milijon nemških mark vredna investicija v izdelavo keksov ŽUŽEMBERK - V soboto, 18. marca, je bil v Žužemberku redni zbor delavcev, delničarjev in kooperantov kmetijske zadruge Žužemberk. Direktor zadruge Janko Skube je povedal, da v lanskem letu načrtovanega dohodka niso dosegli, je pa finančni rezultat kar ugoden. Lani je izpadla že načrtovana proizvodnja keksov, ki bo stekla sredi letošnjega leta, investicija pa bo izplačana v štirih letih. S pridelavo takšne hrane bodo izkoristili prednosti suhokra-njskega okolja, ki ni zastrupljeno in onesnaženo. Ta proizvodnja keksov bo imela možnost izdelati majhne serije kvalitetnejših keksov ob večji stopnji ročne dodelave. V začetku bo obrat zaposloval 8 delavcev, do leta 199619, njegova zmogljivost pa bo 600 ton keksov letno. Zadruga bo v prihodnje izdelala še projekt za predelavo mleka, zelišč in dišavnic. Letos načrtujejo povečanje fizičnega plana, med drugim tudi v prodajalni obutve, in ureditev nekaterih trgovin. Zbora so se udeležili predsednik sveta KS Franc Škufca, svetnica v občinskem svetu Novo mesto Neža Primc in Tine Nose, predstavnik Zadružne zveze Slovenije, ki je pozval člane zadruge, naj se pogosteje udeležujejo izobraževalnih seminarjev, kijih organizira zveza. Pravni nasveti, marketing in informacijski sistem so ena izmed poti, da izboljšamo položaj kmetijstva. “Nedvomno pa bi zadrugam koristil nov informacijski sistem, katerega uporaba je brezplačna, plačati je treba le impulz do Ljubljane,” je poudaril Nose. . S. MIRTIČ “Ne” za krajinske zasnove Goijancev ZVNKD in člani društva Novo mesto proti predloženim krajinskim zasnovam - Danes še enkrat o ureditvi Kandijske ceste - Urejanje prostora zahteva občutljivo strokovnost NOVO MESTO - Na zadnjem sestanku članov društva Novo mesto - bilje prejšnji četrtek v Krkinem Izobraževalnem centru - je beseda tekla o delu društva v zadnjem času in o načrtovanih dejavnostih. Sestanka sta se udeležila tudi “ljubljanska” člana prof. Braco Mušič z Urbanističnega inštituta in inž. Miha Kos z Ministrstva za okolje in prostor. Prof. Mušič jc predstavil urbanistične zasnove Novega mesta, ki jih pod njegovim vodstvom izdelujejo na inštitutu. O tem izredno pomembnem strateškem dokumentu, ki za 20, 30 in več let načrtuje prostorski razvoj mesta, bo še tekla beseda, tudi na načrtovani javni razpravi. Kot jc dejal Ivan Hrovatič, ta dokument napoveduje konec krize urbanističnega načrtovanja Novega mesta. Arhitekt Marjan Lapajne je predstavil idejno zasnovo ureditve Kandijske ceste, ki jo jc izdelala strokovna skupina društva Novo mesto in se močno razlikuje od tiste, ki jo je izdelal Pionirjev projektivni biro in je bila v javni razpravi. Lapajnetova idejna zasnova se, je dejal prof. Mušič, lepo ujema z urbanističnimi zasnovami, kakršne pripravljajo na inštitutu. Na pobudo društva Novo mesto bo danes ob 18. uri v Krkinem Izobraževalnem centru še ena strokovna obravnava o perečem vprašanju ureditve Kandijske ceste. Upravičenost zahteve, naj bodo javne razgrnitve urbanističnih načrtov in drugih pomembnih dokumentov, zlasti tistih, ki urejajo prostor in načrtujejo posege vanj, ne samo formalna in največkrat tudi dobro skrita in zamolčana zakonska zadostitev, ampak odgovorna, strokovno vsestransko podprta in verificirana dejanja, se je potrdila tudi v razpravi o krajinski zasnovi Gorjancev. To, kar je izdelovalec dostavil kot krajinsko zasnovo, nikakor ne ustreza zahtevam, ki so mu bile dane. Kljub temu da so strokovnjaki iz projektne skupine enoglasno in vsak s svojega področja zavrnili tako “krajinsko zasnovo”, jo je izdelovalec hotel spraviti v javno razpravo. Inž. Kos je dejal, da je lahko to, kar je on vidci in na kar je bilo toliko upravičenih pripomb, le gradivo. “To gradivo je pomanjkljivo v osnovnem delu, se pravi na področju varstva naravnih dobrin, in takega gradiva ni moč sprejeti kot krajinsko zasnovo, ki sicer ni samostojen akt, ampak del dolgoročnega plana.” Taka “krajinska zasnova” po Kosovem zatrjevanju tudi ne bi dobi- v Novi telefoni v Šentjerneju Od 460 interesentov priključenih več kot polovica ŠENTJERNEJ - V začetku februarja je bila v Šentjerneju zaključena montaža nove digitalne telefonske centrale in digitalna medkrajevna povezava preko optičnega kabla, tako pa so se odprle možnosti za nove priključke in izboljšanje telekomunikacijskih medkrajevnih zvez. Sredi februarja so v Poslovni enoti Novo mesto Telekoma Slovenije postopno pospešeno priključevali nove naročnike. Sedaj je od skupno 460 prijavljenih interesentov vključenih že preko 250 novih naročnikov, ostali pa bodo priključeni do konca marca, odvisno tudi od vremena in dobav večkanalnih sistemov. Ker je na določenih odsekih telckomunakacijsko omrežje zelo zasedeno, priključevanje novih interesentov ni možno in je potrebno omrežje najprej predelati in dodatno vgraditi večkanalne PCM sisteme. • Društvo Novo mesto seje odločno zavzelo, naj taka “krajinska zasnova Gorjancev” ne gre v javno razpravo, ki mora biti jasna predstavitev določenega projekta, ne pa zbir vseh mogočih pogledov in želja ter poligon za soočanje in spopadanje strokovnega mnenja, pripomb naključne javnosti ter izdclovalčeve “vizije”. Že pred razpravo na društvenem sestankuje bil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine odločno proti temu, da gre tako gradivo v javno razpravo. V začetku marca so uporabnike z večjim prometom prestavili na novo telefonsko centralo. Tako je novo številko dobilo 120 naročnikov. Nove interesente bodo na novo centralo prestavili v aprilu in maju. la pozitivnega mnenja pristojne vladne službe, ki je potrebno za dopolnitev dolgoročnega prostorskega pla- A. BARTELJ USPEL JOŽEFO V SEJEM - Organizator velikega sejma s kmetijsko mehanizacijo, podjetje Tabukum, ocenjuje, da je v štirih dneh, od petka do ponedeljka,.prišlo kakih 10.000 obiskovalcev. Največ jih jc bilo seveda z Dolenjskega, iz Bele krajine in Posavja, vendar so v velikem številu prihajali tudi od drugod, še posebej je sejem pritegnil Notranjce. Videti in kupiti pa so tudi imeli kaj, saj je svoje proizvode razstavljalo kar 70 razstavljaleev iz domovine in tujine. Zelo dobro so šli v prodajo traktorji s priključki pa vinogradniška oprema, vrtne in nahrbtne kosilnice, varilni aparati in aparati za pranje pod pritiskom. Za vse, kar je bilo moč videti in kupiti na sejmu, dajejo še do konca meseca v trgovini v Tabakumu sejemski popust. (Foto: A. B.) BODOČNOST V PRIDELA VIZDRA VE HRANE - Kmetijsko zadrugo Suha krajina tudi v bodoče čaka veliko dela, že v letošnjem letu pa bo stekla proizvodnja keksov. Zmogljivost novega obrata bo 600 ton keksov letno. (Foto: S. Mirtič) Kakšna bo usoda Rozinove zidanice? Dedič prodaja zidanico sladatelja Marjana Kozine na Trški gori - Bo občina izkoristila predkupno pravico? - Spominska soba in prostor za mlade ustvarjalce TRŠKA GORA - Slovenski skladatelj Marjan Kozina (1907 - 1966), po rojstvu Novomeščan, je pogosto prihajal v rodbinsko zidanico na 'ILški gori. V njej je občasno bival in ustvarjal. Zidanica je pripadala novomeški družini Skabeme, iz katere izhaja Rozinova mati, in je bila zgrajena leta 1842, kasneje pa dozidana. Marjan Kozina je imel v zidanici tudi klavir, poleg tega je po njegovi smrti v njej ostalo tudi več kosov opreme. Žal je bila po Rozinovi smrti zidanica v glavnem zapuščena, dediči tako za zidanico kot za pripadajoči vinograd niso dobro skrbeli, v zimi 1982/83 je bilo vanjo še vlomljeno. Neposredni dediči so Rozinovo pisno zapuščino, od osebnih dokumentov do korespondence, scenarijev, libretov, proznih del in prevodov, snemalnih knjig, fotografij in ostalega gradiva, izročili novomeški enoti Zgodovinskega arhiva. Najpomembnejši del te Rozinove zbirke seveda tvorijo njegova glasbena dela, saj so v zbirki rokopisni notni zapisi njegovih objavljenih in neobjavljenih del pa tudi številni osnutki. Zidanico so z občinskim odlokom proglasili za zgodovinski spomenik, ki se veže na ustvarjalno delo Marjana Kozine, vendar je v letih po skladateljevi smrti nezadržno propadala. Lani jeseni seje dedič odločil, da bo zidanico s parcelami ob njej prodal, in jo je najprej ponudil novomeški občini, ki ima predkupno pravico. Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine menijo, daje smisel- no, da mestna občina Novo mesto zidanico kupi in v njej uredi Rozinovo spominsko sobo. Ker je zidanica dovolj velika, bi v njej poleg spominske sobe lahko uredili tudi prostore za bivanje in ustvarjanje slovenskih (zlasti mladih) glasbenikov in drugih umetniških ustvarjalcev. Če bi do take odločitve prišlo, bi bilo smotrno ustanoviti Rozinov sklad za nadarjene mlade glasbenike, ki bi podpiral tak program v Rozinovi zidanici. Prav bi bilo, da bi spet uredili tudi zapuščeni vinograd, za katerega bi PROPADAJOČI SPOMENIK - Kozi-nova zidanica na Trški gori, ki je proglašena za zgodovinski spomenik, po skladateljevi smrti propada. Jo bo odkupila občina in ji dala nov namen in vsebino? • Na to pobudo za sedaj še ni odmeva, vsekakor pa se bodo morali na občini hitro odločiti, kajti zakonsko določeni čas za odgovor ponudniku se izteka, če se že ni iztekel. Po izteku dedič lahko zidanico in posestvo pač proda, komur hoče, in tako bi bila izgub(jena še ena priložnost, da mesto ohrani zgodovinski spomenik in mu hkrati da primeren in ustrezen nov namen in vsebino. lahko skrbela bližnja Kmetijska šola ali bajnofška vinska klet. A. BARTELJ Nova karta Novega mesta Strokovno zgledno karto izjdala novomeška Geodetska uprava - Nerazumljivo nerazumevanje sponzorjev NOVO MESTO - Zadnja karta Novega mesta je bila narejena leta 1983 in je bila spričo rasti in razvoja mesta zadnja leta že precej zastarela; narejena je bila v merilu 1:10.000, bila je torej dokaj majhna in zato slabo čitljiva pa tudi pošla je. Pred časom je novomeška Geodetska uprava v nakladi 3.000 izvodov izdala novo karto mesta, in to v merilu 1:8000, kar pomeni, da 1 cm na karti ustreza 80 m v naravi. Po strokovni oceni je ta karta najboljša mestna karta do sedaj v Sloveniji. Karta zajema celotno mestno območje in skuša vnesti razviden red v ta prostor kar ji je v veliki meri lepo uspelo. Čeprav to pravzaprav ni naloga oziroma kompetenca Geodetske uprave, je ta služba edina, ki je povedala in s karto tudi nazorno (z rumeno barvo) pokazala, katere so tranzitne ceste v mestu; med tranzitne ceste spadajo vpadnice (npr. Šentjcmejska cesta) in povezovalne ceste (npr. Kandijska cesta). Da je mesto bolj pregledno, so na kani po- predstavljeno tudi s tekstom v slovenščini, angleščini in nemščini. Mesto, njegove vedute in detajli so predstavljeni tudi z več barvnimi fotografijami. Skratka - lepa, primerna in strokovno kakovostna karta mesta, ki pa ji manjka pomemben del - sponzorsko reklamni. Zadnjo karto albanske Tirane, oblikovno, tehnično in sploh zelo revno, so izdali s prispevki sponzorjev, med katerimi je tudi slovenski Hertz Kompas. Na izvrstni in v vseh pogledih zgledni karti Novega mesta sta samo dve reklami (in s tem dva sponzorja): Krka in center za fotografijo Visla 21. V Revozu, ki ima vedno dovolj denarja za tenis v Domžalah ali golf na Bledu, ni bilo posluha za sponzoriranje karte mesta, v katerem se odvija vsa njegova proizvodnja, novomeški obrtniki bodo raje plačevali za reklame na sejmu v Celju in še bi lahko naštevali. imenovali soseske, npr. Bršljin, Mestne njive, Kandija, Šmihel, Cikava Na karti so prvič poimenovani tudi novomeški mostovi, seveda ima karta seznam za iskanje ulic. Na barvnem ščitnem ovitku karte sta dve fotografiji Novega mesta, na tistem delu, ki pripada Krki, pa je prikazano, kje v Evropi leži Slovenija. Na drugi strani karte sta karti jugovzhodnega dela Slovenije ter starega jedra Novega mesta, podatki iz “osebne izkaznice"mesta, kije na kratko Karta ni vsiljiv reklamni letak, ampak bogat in zanimiv vir informacij. In kot taka koristno in lepo poslovno darilce. Znanca, prijatelja, poslovnega partnerja po najkrajši poti pripelje v naš kraj in mu o njem hkrati marsikaj pove celo Francozom bi, če bi kakšen promile, ki ga mešano francosko-slovensko podjetje Revoz daje za tenis, namenili za karto Novega mesta, v kateri bi bilo mesto, ki je uradni sedež podjetja, predstavljeno tudi v francoščini. Ampak to je že druga zgodba. A. BARTEIJ (Novomeška kronj§) ŠTACUNA - Da naše mesto, do-lenjska metropola, ni svetsko?Kdor j to trdi, je navaden lajer! ImamoNc* Plače, Paper shop. Motor 611* $in' fony, Goesscr Bier in od prejšnjega tedna šc - Cash and Carry. Še dobrQ. ; da je na Glavnem trgu (Main Squ* I are) za vzorec ostala še kakšna stara trgovina, da lahko po domače kaj ; kupimo. Sicer pa - tudi v famozne Cash and Carry in vseh ostalih Štac I nah spakljivih imen boste ob svoj j denar, pa naj mu rečejo lova ah ke ■ ŠKORNJI - Glede na to, da je F ražna hiša pogosto pokrito skladišč luž, bi na bližnjem Novem trgu, »j? je še nekaj prostih lokalov, najbolj st j tistemu, ki bi prodajal gumijaste sk rnje. Tudi izposojevalnica te vse b° redko videne obutve bi bila posl° j zadetek v polno lužo. , ZDRAVILA - Naša občina je na. Tako bi lahko sklepali po teni, si moral imeti v torek dopoldne pJ* | cej sreče, da si po telefonu koga bil. Po vztrajnem poizvedovanju seje razkrilo, da so la dan na občini pr" dajali razne čaje in druga doma zdravila. (Preverjamo, če niso ^ vmes tudi lepotilne žavbe in dt* . j vodice.) Nič hudega, samo, da j nucalo! , ROŽE-Ni pa takih žavb, čajev" arcnij, ki bi pomagale ubogim roza ’ j ki so jih celo zimo v gajbicah P"sl na zunanjih okenskih P0'', aj novomeškem rotovžu. Morda la" j pomaga le čim prejšnja preše" župana na rotovž - in gnale bodo cvet bolj veselo... Ena gospa je rekla, utopično novomeško univerz0 j idejnih skic ni, kandidatov Zfl . torja, dekane in profesorje Pa, vrabcev v grmovju. Med njirt1 j taki, ki bi morali delati sprejet” izpit za bruce. SUHOTOANJStf cceciz MAMILA V SUHI KRA^J Marsikateri krajan je osta besed, ko jc slišal, da so po l‘sPU, akciji v središču Žužemberka vomeški kriminalisti aretirali tr>P^ vumesKi M iuuiiausii aiL-u*«" -prodajalce mamil. To je še e" dokaz, kako blizu je Evropa, z i negativni plati. , ’ NOVOŠPORTNO DROStJ Na Dvoru so po nekaj letih m,r° ^ j ja spet tudi uradno oživili Sp0'11 društvo Dvor. Predsednik je P..«,! ja spet tudi uradno oživili ap" društvo Dvor. Predsednik je Iztok Može, blagajnik Bogdan to, in tajnica Jadranka Koncilja- niL-t co cnroipli ci/im vttltlll. I*» in-; ___,________ika Koncilja- .} niki so sprejeli svoj statut, inj?J ■ ” ’ ' igram dela. N" (. m iucii oDsczen program uc»a. * vem igrišču bodo igrali nogofl1®.^. j ganizirali rekreacijo ter n^Lili teniški in košarkarski turnir. Vjfjj bodo čolnarsko sekcijo in se u . tradicionalnega spusta po reki v TOVARIŠI IN GOSPOUJnCln Številni upokojenci so na net ** zboru bili še vedno v dilemi, n(| zboru bili še vedno v dilem', pjj šnim nazivom se je potreb" jVi|i| zboru pogovarjati. Takih razprav je bilo kar precej. Tov« Nf. gospodje so na koncu zbot0^ jj. družno zapeli, popili kozarce j brega vina in pojedli tradicio klobaso. lnj|i RODILSEJEOČKA -Ma|a,j; vilni gledalci so si lahko v s°b° 'j3|i marca, v dvorani na Dvoru og ^ satirično komedijo “Rodil se Jl n ka”. Tokrat je na Dvoru g0*”®!! dramska sekcija DPD Svobod«'jj. ZVON MARIJE JERČIN ŠMIHEL - Žc v lanskerh,} družine je oskrbovanka * jjij. starejših občanov Marija J “ darovala 3000 DEM za zvon6* jc še manjkal v na novo tč" Jožefovi kapeli. Naročili so g« a varni Feralit v Žalcu. Izdela«s ,jjt| iz silicijevega brona in te« je|j0 kilogramov. Na Jožefovo ga ob prisotnosti °skrbov ^jč in drugih gostov posvetih. M * vodil monsinjor prošt Jože Up,- kulturnem programu so zap" vci iz Šmihela. Po slovesnos domu pripravili zakusko. IZLET DO TRE& KRALJEV * NOVO MESTO - PD ^ mesto vabi planince v sobt?l Jcf aprila, na izlet po Soteski P“.rjH in do Treh kraljev na P(,n \x (1181 m). Odhod avtobusi pred avtobusne postaje v n g' mestu bo ob 6. uri. Cena iz,cjjj mestu oooo o. uri. eenu odrasle je 1300 tolarjev, (a . ke pa 900 tolarjev. Za čB. j) lahko prijavite na tel. 21'4 49-040 (Skobe). (0 DOLENJSKI LIST Št. 12 (2380), 23. marca (Črnomaljski drobir ■ VLAK IN GLASBA - Ob otvoritvi ogističnega centra Rdečega križa Slo-vMije in Civilne zaščite na Otovcu so v kulturni em programu nastopili Notranjski rogisti, Mojca Molan in Sil-ves,er Mihelčič. Ravno ko je igral Silvester, je mimo prireditvenega pro-; ora pripeljal vlak. Mnogi obiskovalci niso mogij odtrgati pogleda od vlaka, okler se ni skril za ovinkom. Ampak m glasbenik se ni dal in njegova har-omka je bila glasnejša od vlaka, Mr- n' bda Pr'ključena na elektriko. NEDELAVNOST- Malo je ljudi, i i se lahko s ponosom hvalili z neti avnostjo in na koncu poželi še odo-avajoči aplavz. To se je zgodilo mag. ,.ne*u Kramariču, predsedniku disci- C korn'siie v belokranjskem murskem društvu. Na občnem zboru ■ tvaje namreč veselo naznanil, da nlf8°va” komisija lahko pohvali s tat?0, i 0 nedclavnostjo in da bo v taKSn, icomisijj z veseijem “rledeia|" Sc naslednji mandat. JESTN,POTOKI - Z Ločke ceste n ' ka33 in 35 pase pritožujejo nad ‘'vestnimi vozniki, ki ob deževnem ko po cesti v potokih teče Doštrka? tekmujejo, kateri bo bolj poškropi1 omenjeni hiši. Stanovalci n:,„nZnavai°’da s‘a odtočna kanala niih ?pa^n' s*rani in voda teče mimo tuHi L rPaže ne pomeni, da bi morala f,:‘*°"čatl na hišnih oknih, vratih in nnr„ ■ .ajelegantnejša in najbolj vozn t' re^'tev ic potrkati na zavest vo}?"’ da bi bili bolj uvidevni pri ■J'pocestnih potokih. Seveda pa ic vprašanj če bo takšno trkanje ved- no naletelo na pričakovani odziv. niem^i ^danskih urah snažilko po do 2 hr°!],S "as,cdnj‘ odgovor: “Nek- ^iciožupin.”80^' Sam° "e VCm' tlom,l)lEILIŠKEM KULTURNEM Va Tric° .Prila gledališka predsta-linK.,..' an ln Izolda. To je drama o Pole« j "cl tatrat, ko douo (]e|.,° s.edanjih prostorov dogradili namr,To ?? Praktični pouk. Zdaj tuie v C,dcu!eta 'n nekaj fantov gos-Trtii,. j'',avb| Kmetijske zadruge na ni\ bodC'. Ker šola nima telovadbo;,* h.°dlJO učenci razgibavat v šole dvorano metliške osnovne $Ka PROGRAMA VIN- cep^ča š GREP 95 bo ludi ^‘ditev Markoju'5’0 CtStaretrtezLemav kjoivirvi ob skovalce, naj ne me-Se je nam er' denarja- Nekaj mulcev nti tolarii^M zabavalo” s kovinski-bo8ati‘otJroc^aj Se ve- kJe so doma Cfebanjske iveri ) slr°ja ‘ Od pometalnega nabavili ° 8a Trebanjci naposled le tekaj se’i£°tem ko so obredli kar ()premP ■!'10v *ovrstne komunalne s ih drž-,,11 etr°jev v zahodnoevropski nimn- ’ nekateri navadni smrt- k,arniočno^vIaV‘.!1 ,koristi- Tem gre %oj v nos . ker so opazili, da >norr°,C pesek s pločnika do konfu niSe> Potem na se delo zani H s0cia|7,e ' P™ak 'rebanj-i J°že Ven,, r 7'okratov in podjetnik SkuPosl™ L?Je 'mc* v Pctek ob obi-virjev ki im- Partneijev iz rdečih rc-kosiilnt. JiPovabil v Ravnikarjevo | kolefii mcd>i so bili tokrat njegovi |i Zbral? J2,Pozicijske SKD, ki so sc “VrK1 ma*° dvignili moralo svo-! fednik,lh(,'vniš'vu", na čelu s predirno™ LoJzetom Peterletom, na 1 n’°bnimr^nem šahovskem turnirju z ^!j je j,''Panjskimi šahisti. Ven-' OO SKrwPceencmu predsedniku 'ačit D..v .ebnje Marjanu Zupan-^anka v'dal v brk’ da ie njegova oatle Poraslu, pridobiva nove h °bbinsk° SC V Pozicij i z SKD in SLS S«jhi etT1 sve,u ne namerava za-RaCu J!ekakšno obrobno vlogo. • ?Velova i n N,A ENIKI - Pri kmetijski i tC kard..Ks užbi v Trebnjem si znajo d ‘až. T0n, b* Pomagati z računalniki. °bde|al e. Zupančič je računalniško , | ^z. T0n , .o Pomagati z računalniki, i abdeki0. uPančič je računalniško kCchiev 'n- s,*skal tudi podatke o 1 Sci Jnju vin letnika 1994. Tre-! k°v v s,,, *ako prehiteli precej kolegi »bo|j cdnjih občinah, ki se imajo i ž|a«rai,P?.mclne in pismene, a še ! . Kljuko delajo “peš.” ** bo m, Cl? - Nekaj nenavadnega I ?!.dan |,L.nda zgodilo na ntednarod-: "i okovih kljukccv. Bodo res čis- ^^•zja rek in potokov? 12 NAŠIH OSČIM MUtŠ Javnih del kar za 254 mesecev V črnomaljski občini so za letos pripravili programe javnih del na področju sociale, vzgoje, kulture, turizma in komunale, v katerih naj bi delalo 31 ljudi ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so za letošnje leto pripravili predlog programa javnih del, v katera my bi vključili 31 brezposelnih, kar pomeni 254 mesecev dela. Občinski proračun bi dela veljala 9,35 milijona tolarjev. V okviru sociale in vzgoje črnomaljski Center za socialno delo že od leta 1991 neprekinjeno skrbi za družine ali posameznike na domu, doslej pa je bilo pomoči deležnih že več kot 40 družin. Ta program, ki naj bi potekal vse leto, uresničuje 7 brezposelnih. Tudi pomoč prizadetim teče že dlje časa v Varstvcno-deiovnem centru pri osnovni šoli Milke Šobar-Nataše. Aprila naj bi z 10 brezposelnimi pričeli z javnimi deli v domu starejših občanov. Javna dela, ki so jih doslej opravljali v domu starejših občanov, so se dobro obnesla, saj so tako oskrbovancem zagotovili oskrbo v večjem obsegu, kot je sicer možna v okviru normirane dejavnosti doma. Doslej je pri teh javnih delih sodelovalo 15 brezposelnih, od katerih se jih je 11 v domu redno zaposlilo. Vzgojni programje namenjen predšolskim otrokom, ki ne obiskujejo vrtcev, pou- KOMEDUAZA MATERINSKI DAN METLIKA - V soboto, 25. marca, ob 19. uri vabi SKD Metlika ob materinskem dnevu v tukajšnji kulturni dom na ogled komedije “Črna marela” amaterskih igralcev KUD Jožef Virk iz Doba pri Domžalah. Vstopnine ni. darek pa bodo dali vzgoji romskih otrok. V okviru kulture in turizma je črnomaljska občina predlagala vnos podatkov o knjižnem fondu v ljudski knjižnici v računalnik, kar bi dve osebi opravljali po pol leta. Poleg tega bi urejali poti, postavljali znake, sanirali brežine in izvire v krajinskem parku KAKŠEN OBČINSKI PRAZNIK? METLIKA - Metliški župan mora svetnikom odgovarjati tudi na vprašanja, kaj je z občinskim praznikom in Cesto bratstva in enotnosti. Pojasnilo o občinskem prazniku je kratko: ni ukinjen, le praznujejo ga ne, zato predlaga, naj začnejo znova z zbiranjem predlogov o prazniku, ki bi ga tudi praznovali. Kar pa se tiče Ceste bratstva in enotnosti, je bilo že stališče bivšega izvršnega sveta, naj se odločijo tudi ljudje, ki živijo ali delajo ob tej cesti, saj procedura ni poceni. Eden od svetnikov pa je menil, da ima občinski svet gotovo mandat, da se odloči, ali preimenujejo glavno metliško ulico ali ne, in ne gre, da bi prav za vsako stvar spraševali ljudi po njihovem mnenju. Na koncu so tako in tako udarjeni po žepu. Lahinja in ob Kolpi, urejali kulturne spomenike in okolico. Skrb za ta dela bo prevzela Komunala, ki načrtuje še urejanje Črnomlja in krajevnih središč ter vodovodnih tras in objektov. Pri komunalnih javnih delih naj bi delalo 10 ljudi. M.B.-J. KOLIKŠNO PLAČILO SVETNIKOM? METLIKA - O tem, kolikšno plačilo naj za delo v občinskem svetu dobijo metliški svetniki, je padlo kar pet predlogov. Eni so predlagali, naj jim plačajo dnevnico in dejanske potne stroške v višini vozovnice za javno prometno sredstvo. Drugi so menili, naj se ne plačuje vozovnica, temveč kilometrina, saj mnogi ne morejo priti na sejo z javnim prevoznim sredstvom. Spet tretji so menili, naj se določi letna vsota, na osnovi katere bi plačali čas, ki ga svetniki porabijo za delo v občinskem svetu. Amater, ki zastonj dela v številnih društvih, je predlagal, naj se plačilu stroškov odpovedo. A je župan pojasnil, da ni potrebe za pretirano skromnost, saj strošek za sejnine ne bo vplival na likvidnostne težave občine. Na koncu so se svetniki strinjali, da počakajo, kako bodo to vprašanje rešili drugje, do takrat pa bodo prejemali za vsako zasedanje po 1.500 tolarjev. Metliška cerkev z lepšo podobo V Metliki so pričeli z obnovo župn^ske cerkve sv. Miklavža - Doslej zbrali denar za obnovo ostrešja in kritine ter fasade zvonika - Zbiralna akcija še ni končana METLIKA - 13-članski gradbeni odbor za obnovo metliške župnijske cerkve sv. Miklavža, ki ga vodi Janez Starc, je načrtoval, da bodo z obnovo pričeli letošnjo pomlad. Ta pa je stekla že pred koledarsko pomladjo, najprej pa so se lotili zvonika tega pomembnega sakralnega in kulturnega spomenika, ki so ga na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ocenili kot največjo baročno cerkev v Beli krajini. Obnovitvena dela bodo tudi sicer potekala pod budnim očesom omenjenega zavoda, ki je pred dnevi že sondiral zvonik, da bo določil barvo fasade. Čeprav gradbeni odbor še ni zbral dovolj denarja za obnovo celotne cerkve, se je lotil dela. Denar, ki se je natekel doslej, bo namreč zadostoval za obnovo ostrešja zvonika in ladje, za bakreno kritino na zvoniku ter bobrovce na ladji, za bakrene žlebove ter za obnovo fasade na zvoniku. Omet bodo namreč povsem odbili, stene oprali in osušili ter na novo ometali in pobarvali. Krovska in gradbena dela bo opravilo podjetje “Žlc-bak” iz Ljubljane, kije specializirano za obnovo cerkva, kleparska dela pa obrtnik Vraničar iz Metlike. Ves les, 83 kubikov, ki ga bodo potrebovali, so posekali v župnijskem gozdu. Pri tem so prostovoljno pomagali prebivalci iz vse župnije. Medtem ko je bil odziv med vaščani velik, za Metličane tega ni moč trditi. Omenjena dela naj bi bila končana do konca maja. Obnovljena cerkev pa ne bo le polepšala podobe starega metliškega mestnega jedra, temveč bo obnovljeno ostrešje zavarovalo dragocene freske na banjastem cerkvenem stropu, ki ga je v letih 1849 in 1850 poslikal italijanski slikar Domenico Fabris. Gradbeni odbor.načrtuje, da bi obnovili tudi ostalo fasado na cerkvi, saj se barva tudi tam lušči. Toda za to obnovo še nimajo zbranega denarja. Člani gradbenega odbora še vedno pričakujejo denarne prispevke. Metliške družine naj bi namreč prispevale po 300 DEM v tolarski protivrednosti, družine iz vasi pa po 100 DEM. Računajo, da bodo denar prispevala tudi podjetja ter da se bodo nekaterim Metličanom, ki živijo izven metliške občine in so že dali prostovoljne prispevke, pridružili tudi drugi. M. BEZEK-JAKŠE ZNOVA ČISTILNI AKCIJI SINJI VRH - Turistično društvo Sinji Vrh načrtuje v soboto in nedeljo, 25. in 26. marca, skupni čistilni akciji na Sinjem Vrhu. V soboto bodo nadaljevali s čiščenjem Kala, naslednji dan pa z urejanjem okolice rezervoarja za vodo. Obe akciji se bosta pričeli ob 8. uri. Jože Jankovič Velika pozornost humanitarnosti METLIKA - Društvo upokojencev Metlika je eno največjih društev v občini, saj šteje več kot 500 članov. V zadnjem času zanimanje za društvo zelo narašča, kar pove tudi podatek, da se je v zadnjih dveh letih, odkar je v društvu prevzel vajeti v roke predsednik Jože Jankovič, število članov podvojilo. V čem je skrivnost za takšno navdušenje nad društvom, Jankovič sicer ne ve prav natančno, pou-daija pa, daje njihovo vodilo skrb za čim prijetnejše preživljanje jeseni življenja njihovih članov. Tako pripravljajo izlete, srečanja, pohode, sc udeležujejo športnih tekmovanj, saj imajo kegljaško, strelsko, šahovsko sekcijo in pikado. Ne pozabljajo na ostarele, bolne in jubilante. “V letošnjem letu bomo nadaljevali z dobro zastavljenim delom, še veliko več pozornosti kot doslej pa bomo posvečali humanitarnemu delu. Predvsem moramo zagotoviti stalno skrb za osamele, zdravstveno ogrožene in socialno šibke starejše ljudi. Zahtevali bomo odpravo negativne liste zdravil za vse upokojence in odpravo zdravniških pregledov za voznike, starejše od 65 let. Pri spremembi nove pokojninske zakonodaje bomo vztrajali, da bo slonela na načelih vzajemnosti in solidarnosti in da se ne bodo zmanjševale pravice upokojencev,” je povedal Jože Jankovič, ki so ga na letni konferenci metliški upokojenci z gromkim aplavzom izvolili za predsednika društva še za en mandat. M.B.-J. V ADLESICIH BODO PRAZNOVALI ADLEŠ1Č1 - Krajevna skupnost Adlešiči vabi vse krajane in prijatelje Adlešičev na slavnostno akademijo v počastitev krajevnega praznika, ki bo v soboto, 25. marca, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu. Spomnili se bodo 50. obletnice osvoboditve, ko je 22. marca 1945 v Beli krajini zadnjič počila okupatorjeva puška, 50. obletnice požiga Adlešičev in okoliških vasi, 21. obletnice podpisa listine o pobratenju Adlešičev in Prilišča, Vukove Gorice ter Ladešič Drage in 20. obletnice podpisa listine o pobratenju med KS Adlešiči in Stara Ljubljana. Ob tej priložnosti bo 25. in 26. marca v zadružni dvorani razstava “Adlešiči skozi stoletje v sliki in besedi”. KOLPA BREZ PREDNOSTI NOGOMET - Nogometaši podzemeljske Kolpe so že po dveh tekmah pomladanskega dela prvenstva L MNZ - Ljubljana zapravili prednost treh točk, ki so jih imeli pred ljubljansko Ilirijo. Kolpa je v nedeljo igrala v gosteh s Termitom in osvojila le točko (1:1), Ilirija pa je v Črnomlju premagala Belo krajino z 2:0. “SLUGA DVEH GOSPODOV’V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V soboto, 25. marca, bo ob 20. uri v kulturnem domu v Črnomlju gostovalo s komedijo Sluga dveh gospodov Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Zgodba prikazuje našo prevzetnost, pohlep po denarju, neuslišanost ljubezni, prevare in podtikanja, duhovite zaplete, nastale zaradi nevednosti in naivnosti. Torej reči, ki jih človek kot kritiko v resničnem življenju težko prenese, ko pa jih vidi na odru, se jim krohota. PRAZNIK INVALIDOV TREBNJE - Danes bo bo 16. uri v kulturnem domu v Trebnjem proslava ob mednarodnem dnevu invalidov. Program sta pripravili osnovna in glasbena šola Trebnje. IGRIŠČE, BALINIŠČE ALI ROŽICE? METLIKA - Eden od metliških občinskih svetnikov je na seji predlagal, naj bi hortikulturno uredili prostorček v naselju Staneta Rozmana, ob priključku na Vinogradniško cesto. Pa je zvedel, da sta tudi od prebivalcev naselja prišla kar dva predloga za ureditev omenjenega prostora: otroci so predlagali igrišče, odrasli pa balinišče. Če se stanovalci ne bodo poenotili, se kaj lahko zgodi, da bodo tam rasle le rožice. MATERINSKI DAN V TREBNJEM TREBNJE - Ob materinskem dnevu priredi tukajšnji občinski odbor SKD v soboto, 25. marca, ob 19. uri v kulturnem domu v Trebnjem že četrto leto zapored pester kulturno-zabav-ni večer. Nastopila bo otroška folklorna skupina Kres iz Novega mesta ter pevci in recitatorji iz Trebnjega. Vabijo starše, otroke, babice, dedke, tete in strice ... OBNOVA CERKVE - Zidarski odri okrog zvonika metliške župnijske cerkve pričajo, da se je pričela težko pričakovana in prepotrebna obnova. Prizadevni člani gradbenega odbora upajo, da bodo zbntli dovolj denarja, da pri obnovi ne bodo ostali na pol poti. (Foto: M.B.-J.) • Gre za duhovno, ne le gmotno plat Dobro sprejeti programi v okviru projekta “TVebnje zdravo mesto in občina dobrih medčloveških odnosov - Letos šola za starše in program za srednješolce “Spoznajmo se” TREBNJE - “Občinska politika se največkrat ukvarja predvsem z materialnimi stvarmi, nima pa dosti posluha za duhovno plat. Ce medčloveški odnosi ne škripljejo, potem ni tolikšnih možnosti, da bi se človek odločil celo za takšno skrbnost, kot je samomor. Po številu samomorov je naša občina, žal, že vrsto let med vodilnimi v Sloveniji. Gre nam za to, da bi ljudem vlili optimizem,” razlaga socialna delavka Marinka Sila s Centra za socialno delo Trebnje, kije organizator, koordinator in vodja projektne skupine “TTebiye zdravo mesto in občina dobrih medčloveških odnosov.” REKORDNO OBISKAN DOBRODELNI KONCERT - Petkov dobrodelni koncert "Odprite srce ”, ki ga je pripravilo Društvo za pomoč duševno prizadetim Trebnje je privabil v dvorano tukajšnje osnovne šole kar okrog 1.300 obiskovalcev. Vsak izmed teh je s svojim prispevkom olajšal delo društvu, ki mu kronično primanjkuje denarja. Zahvala gre še posebej nastopajočim, ki so se v prid društva odpovedali honorarjem; to so bili ansambel Henček, ansambel Petra Finka, ansambel Rompompom, Abrakadabra, harmonikašice Zupan, plesna šola Ka-zina, Copacabana, Muhi hanno show in Lojze Podboj - Slave (na posnetku med zaključno točko). Glavni sponzor dobrodelnega koncerta so bile Dolenjske pekarne. (Foto: P. Perc) S tem ko je decembra 1992 občinska skupščina Tlebnje sprejela resolucijo “Trebnje zdravo mesto in občina dobrih medčloveških odnosov”, seje opredelila tudi za prednostno usmeritev občinske politike v skrb za dobre medčloveške odnose, za zdrav način življenja, spodbudila pa naj bi tudi osebno pobudo in odgovornost vsakega za splošen napredek vseh v zdravem, prijetnem in človeku prijaznem okolju. Ko je 28. novembra lani v Celju tudi trebanjski župan podpisal pristopno izjavo o vključitvi Trebnjega v slovensko in s tem tudi v evropsko mrežo zdravih mest, so se Trebanjci pridružili Ljubljani, Mariboru, Celju, njim pa so sledili še Ptujčani, Novogoričani in No-vomeščani. Namen pristopa k zdravim mestom je združevanje dela vseh sektorjev zdravstva, sociale, šolstva, otroškega varstva, kmetijstva itd. Trebanjci so uspeli za mentorja projekta pridobiti šentruperšega rojaka dr. Jožeta Ramovša, samostojnega strokovnega raziskovalca na Inštitutu za varovanje zdravja v Lju- Marinka Sila bljani. V strokovnem vodstvu pa so poleg Silove še direktorica centra Anica Miklič, za področje zdravstva dr. Bogomir Humar in dr. Franc Žnidaršič, za šolstvo psihologinji Olga Pust in Ana Nahtigal, člana s področja pastorale sta šentruperški župnik Janez Vidic in njegov trebanjski kolega Janez Celar, stalni član političnega vodstva v strokovni projektni skupini pa je politolog Milan Rman. Letos se bo začela tudi šola za starše, ki se bodo lahko programa udeležili ob pričakovanju otroka. Potekala bo v trebanjskem zdravstvenem domu in bo dopolnilni del materinske šole, ki že poteka. Letos naj bi pripravili tudi poseben program za srednješolce “Spoznavajmo sebe.” Trebanjci pa računajo tudi na sodelovanje na vseh prireditvah in razstavah, ki se jih udeležujejo tudi druga slovenska in evropska zdrava mesta. Društvo za zdravje in sožitje v družinah, ki so ga ustanovili v začetku lanskega leta, bo kot izvajalec projektov kandidiralo na vse razpise za sredstva za preventivne programe v tem letu. P. P. ttMUt IZ NAŠIH OBČIM KM* v Inž. Žlindra začasno preklical odstop Predsednik Tiirističnega društva Kočevje se bo odločil do konca meseca KOČEVJE - Odstop predsednika Turističnega društva Kočevje inž. Janeza Žlindre, kije bil na to dolžnost izvoljen pred komaj mesecem in pol, je bil edina točka dnevnega reda razširjene seje izvršilnega odbora društva 15. marca, ki so seje udeležili tudi predsednik Ibristične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, predsednik Upravne enote Kočevje Bogomir Štefanič in župana občin Kočevje in Osilnica, Janko Veber in Anton Kovač. Predsednik Žlindra je poudaril, da se je za odstop odločil, ker v Kočevju ustanavljajo še nova turistična društva, namesto da bi moči in znanje združili; da bodo tako skromna sredstva za to dejavnost razdrobljena in gre za vnašanje politike v turistično dejavnost, kar ni prav. Podpredsednica društva in članica vodstva Turistične zveze Slovenije Lea Oražem je poudarila, da je po štirih letih nedela TD z izvolitvijo novega vodstva resno poprijelo za delo. Med drugim so sklenili obnoviti poslovne prostore društva, razpisali so mesto poklicnega tajnika itd., vse to pa bi padlo v vodo, če bi predsednik STROGO, A TUDI POPUSTLJIVO V ITALIJI KUPOVALI SEMENA RIBNICA - Na zadnji seji občinskega sveta so sklenili, da nadomestila stroškov volilne kampanije za zadnje volitve ne bodo povrnili. Prav tako niso odobrili plačila stroškov za nove volitve župana, ki bodo prihodnji mesec. Bolj popustljivi pa so bili, ko so izglasovali, da dobi vsaka stranka, ki ima v občinskem svetu svetnika, za glas na volitvah po 30 tolarjev. Tako bodo vsak mesec dobile: SKD 46.830 tolarjev, SLS 31.830 tolarjev, SDSS 28.590 tolarjev in ZL SD 22.290 tolarjev. Sklenili so še, da dobi vsak svetnik povrnjene potne stroške za potovanja, ki jih je opravil za potrebe sveta, o višini sejnine pa bodo odločali kasneje, ko bodo znani novi državni predpisi o tem, govor pa je bil o treh inačicah. KOSTELSKO - Turistično društvo Kostel je organiziralo minulo soboto, 18. marca, za člane izlet v Italijo. Ogledali so si Palmanovo in Trst. Ker je pomlad tu, so izlet izkoristili tudi za nakup raznih semen. odstopil. Marjan Rožič je po razpravi, v kateri so sodelovali tudi vsi ostali gostje, poudaril, daje lahko v enem kraju tudi več turističnih društev; da občinskega denarja ne kaže nakazovati društvom kar tako, ampak le za programe, ki so skladni z občinskim programom razvoja turizma; da Kočevje potrebuje turističnoinforma-tivni center in da so turistična društva nestrankarske organizacije. Posebno je poudaril, da ima Kočevska lepe možnosti za razvoj turizma, izdelati pa je treba projekte razvoja, katerih uresničitev bo morala podpreti tudi država. Podobno so ugotavljali tudi drugi gostje in menili, naj predsednik Žlindra ne odstopi. Ih je ob zaključku dejal, da bo do konca meseca o dokončnem odstopu še premislil, odločil pa se bo, ko se bo pogovoril s predstavniki pobudnikov za nova turistična društva, vodstvom občine in še nekaterimi. ________ J. PRIMC Mlado društvo, uspehi pa veliki Potrebno še: kamp v Fari, naprej urejati grajski kom-________pleks Kostel, odpreti turistični urad itd. KAJ S POBOJI? RIBNICA - Tako imenovana Pučnikova komisija je poslala tudi ribniški občini dopis, naj ustanovijo občinsko komisijo za raziskovanje povojnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Ribničanje komisije niso ustanovili, ker so tako komisijo že imeli, popisali so grobišča in poslali republiški komisiji. Povabili so občane, naj pridejo in povedo komisiji o vsem, kar vedo, in jim tudi zagotovili tajnost. Prišel je le en občan. Razdelili so tudi anonimno anketo in odgovore poslali naprej. Menijo torej, da so napravili dovolj, če pa želi Pučnikova komisija še kaj, naj to postori sama. POTOČANI ZA SAMOSTOJNO GASILSKO ZVEZO LOŠKI POTOK - V 6. številki Dolenjskega lista smo poročali, da so se gasilci iz Loškega potoka odločili ostati v ribniški gasilski zvezi. Drugačen sklep in stališča pa so zavzeli na posvetovanju, kije bilo 18. februarja. Sestali so se poveljniki, predsedniki in potoški župan, predstavniki vseh šestih gasilskih društev, ki delujejo na območju nove občine Loški potok. Smiselnost gasilske zveze je pojasnil župan, kije med drugim dejal: “Žara-di nedorečene zakonodaje, se bodo roki za popolno razdružitev od občine Ribnica gotovo zavlekli. V novi občini bo v bodoče deloval štab za civilno zaščito, v katerega bodo spadali gasilci, ki bodo imeli največ nalog ob požarih in reševanju. Letos je za delovanje gasilcev namenjeno 2,6 milijona tolarjev, ki pa so še vedno na skupnem računu z Ribnico. Samo gasilstvo naj v tem prehodnem obdobju uredi morebitno delitveno bilanco z GZ, ki pa naj bo poštena, in tudi nadaljnje sodelovanje korektno.” A. K. PETRINA - Za lepše okolje je potrebno organizirati odvoz odpadkov s Kostelskega, odpraviti divja odlagališča odpadkov ter poskrbeti za čiščenje odpadnih voda na območju Fare in Kužlja, so v svoj načrt dela za letos med drugim zapisali člani Turistično- športnega društva Kostel. Na svoji skupščini, ki je bila 11. marca v Petrini, so v predlog programa dela vnesli še, da bodo s pristojnimi občinskimi organi poskrbeli za ureditev plovnega in prometnega režima na Kolpi. Skupaj z občino bodo poskrbeli tudi za nove cestne povezave, ureditev trim steze ali sprehajalne poli Hrib-Jakšiči; za nadaljnje urejanje grajskega kompleksa Kostel, za pridobivanje zemljišča za kamp v Fari, odprli bodo turistično pisarno itd. Za področje informativne dejavnosti so zapisali tudi tiskanje propagandnega materiala, izobraževalna in raziskovalna dejavnost društva ima v načrtu več predavanj, raziskavo rastlinstva Kostelskega in arhitekture kmečkih hiš. Zelo bogat je program športno-rekrea-tivne dejavnosti društva. V razpravi je sodeloval tudi kočevski župan Janko Veber, ki je med drugim poudaril, da je program društva hkrati tudi del programa razvoja občine Kočevje. KOŠIR V LEVU LJUBLJANA, SODRAŽICA -Razstavo reliefov kiparja Draga Koširja iz Jelovca pri Sodražici so odpr-li minuli ponedeljek, 13. marca, v sprejemni dvorani “Panorama” hotela Lev v Ljubljani (12. nadstropje). Trajala bo približno mesec dni. To bo prva slovenska umetniška razstava, ki se da med vsem časom njenega trajanja spremljati na računalniški mreži INTERNET, Se pravi, da jo lahko spremljate doma na računalniku, če imate računalnik, modem in priključek na INTERNET Trenutno lahko po tej računalniški mreži spremlja tudi razstavo Koširjevih del kar okoli 30 milijonov porabnikov. h Jlk 1) MjL w -: ,t ' T * > 0 * CISTERNA KOT NAJVEČJA PRIDOBITEV - Na sobotnem občnem zboru selniških gasilcev, ki so si tokrat, skladno z zakonodajo, spet nadeli nekdanje ime Prostovoljno gasilsko društvo, je predsednik PGD Anton Koren poudaril zadovoljstvo nad končno pridobljeno avtocistemo. (Več o tem prihodnjič!) Predsednik Koren in poveljnik PGD Janko Stopar pa sta podelila tudi odlikovanja za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji. Kar pol stoletja prostovoljno darujeta svoj prosti čas gasilcem Franc Krnc in Miloš Demovšek (na posnetku) iz Sevnice (Foto: P Perc) Na skupščini so izvolili nove vodstvene organe društva. Upravnemu odboru predseduje še naprej dr. Stanko Nikolič, podpredsednik je Andrej Pečnik, tajnik pa Franc Cimprič. Sklenili so še, da znaša letna članarina 3.000 tolarjev. Društvo šteje 38 članov, skupščine pa se jih je udeležilo kar 21. J. P. ZAKLJUČNEGA RAČUNA NISO POTRDILI VELIKE LAŠČE - Občinski svet Velike Lašče na zadnji seji ni potrdil zaključnega račune občine Ljubljana-Vič (kamor je prej to območje sodilo). Vzrok je, da je v proračunu prikazanih okoli 2,5 milijarde tolarjev odhodkov, od tega pa kar prek 2 milijardi tako imenovanih “drugih odhodkov”. Občinski svetniki so menili, da se za tem lahko skriva marsikaj, in zahtevali podrobnejše podatke o odhodkih. MIRTOVŠK1ŠRATELJ Ni hudo, če dajo župan ali občinski svetniki “na led"novinarje. Huje bo, če bodo novinarji dali “na led" občinske svetnike in župana ter dobivali zelo zanimive informacije drugje. ŠENTJANŽ GOSTUJE ŠENTJANŽ-Dramska skupina iz Šentjanža bo uprizorila dramo v treh dejanjih Frana Ksaverja Meška “Pri Hrastovih”: v Šentjerneju v soboto, 25. marca, ob 19. uri v osnovni šoli, in v nedeljo, 26. marca, v Škocjanu ob 19. uri, prav tako v osnovni šoli. Turistična zmaga za Velike Lašče TVetje mesto Vas-Fari VELIKE LAŠČE - Tekmovanja osnovnih šol za območje ljubljanske regije na temo “Turizmu pomaga lastna glava”, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije in je bilo 14. marca v osnovni šoli Primož Trubar v Velikih Laščah, seje udeležilo 11 šol. Zmagala je domača šola, drugo mesto je zasedla šola iz Horjula (obe sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 20. in 21. aprila v Rogaški Slatini), tretje mesto pa si je priborila osnovna šola iz Vasi-Fare ob Kolpi (občina Kočevje). Udeležence tekmovanja so najprej pozdravili: ravnatelj domače osnovne šole Edi Zgonc, ki je dejal, da je pomembna izmenjava turističnih izkušenj med šolami; laški župan Milan Tekavec, ki je pohvalil “mlade učenjake”, da med rednim učenjem najdejo čas za odkrivanje lepot domačih krajev; v imenu soorganizatorja prireditve pa je mlade nagovoril še predsednik Ljubljanske turistične zveze Maks Klanjšek, ki je po razglasitvi rezultatov skupaj s tajnikom Republiške turistične zveze Alojzom Šusterjem podelil najboljšim trem ekipam nagrade. Prihodnje leto bo tekmovanje v OŠ Vas-Fara. Za pogostitev udeležencev tekmovanja in vabljenih gostov so poskrbele delno tekmovalne ekipe, laška šola, gostišče “Pri Kuklju”, domača mlekarna in druga domača podjetja in organizacije. j p Iz Velikih Lašč KRESOVI BREZ GUM - Tudi na območju Velikih Lašč ob raznih praznikih kurijo kresove. Po najnovejšem predlogu pa na kresovih ne bi smeh več kuriti z gumami in onesnaževati okolje. Vredno posnemanja. CERKEV OBNAVLJAJO - Laš- ko cerkev, posvečeno Marijinemu rojstvu, na kateri je letnica 1877, ob- navljajo s prispevki faranov. Obnovo je organiziral župnik Alojz Lamovšek. Dela bodo veljala okoli 50 milijonov tolarjev. VISOK RAČUN - Z ozirom na občinski proračun so za javno raz- svetljavo na območju občine Lašče predvideli v bivši občini Ljubljana za tri mesece 100.000 tolarjev, a so Laščani že po dobrem mesecu dni dobili račun Elektra, ki znaša 360.000 tolarjev. Bo Laščane rešil daljši dan, da bodo računi manjši? DVE ZDRAVNICI - Občina Lašče obsega 88 vasi in zaselkov z okoli 3.500 prebivalci. V laški zdravstveni postaji sta bili donedavna zaposleni dve zdravnici, zdaj pa je osta'la stalno zaposlena le ena, dr , , drugi pa so že drugič podaljšali pogodbo o delu za 3 mesece. Laščani menijo, da so z ozirom na število prebivalcev upravičeni do dveh zdravnikov. KDO BO ČISTIL DIMNIKE? -Laški občinski svet se še ni odločil, komu bo zaupal dimnikarsko službo: ali dosedanjemu izvajalcu Dimnikarskemu podjetju iz Ljubljane ali zasebniku iz Idrije, ki obljublja, da bo izučil in zaposlil dva domačina. Krpanova kobila pravi: - Če je Laščane nekdaj kaj težilo ali so si česa želeli, so to zaupali le Bogu, od novega leta sem pa tudi županu, saj imajo zdaj svojo občino. MLADI TURISTI V VELIKIH LAŠČAH - Zaključnega tekmovanja ljubljanske regije “Turizmu pomaga lastna glava" se je udeležilo enajst šol. (Foto: J. Primc) ZMAGA MI .A DlII RIBNIČANOV - V Dobmnjah pri Ljublani je bilo regijsko kviz tekmovanje “Mladi in kmetijstvo", na katerem je nastopilo 16 ekip, zmagovalk območnega tekmovanja. Prvo mesto so osvojili mladi kmetijci iz Ribnice (Aleš Drobnič, Stanko Oblak, Jože Andoljšek), na 4. mestu so bili tekmovalci iz Kočevja. Ribničani se bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo 1. aprila v Radljah ob Dravi. (Foto: M. Glavonjič) Upada številnost, ne kakovost dela Z občnega zbora PD Lisca Sevnica-Krško - Še 654 članov - 25 planincev na “strehi Evrope” - Bivši taborniški dom zdaj Zavetišče pod Sv. Rokom - Novo vodstvo društva SEVNICA - Čeravno se številčno vrste Planinskega društva Lisca Sevnica-Krško številčno še usihajo, je to društvo s 654 člani ob koncu lanskega leta še vedno eden najbolj množičnih in tudi najmočnejših členov slovenske planinske organizacije. Predsednik PD Lisca Jože Prah je na občnem zboru sedanje razmere kratko komentiral, da številnost članstva pada, ne pa tudi kakovost. Vsekakor pa ostajajo vzroki za osipanje članstva, in to so predvsem vse slabše gmotne razmere. Lani je bilo manj množičnih izletov, kar naposled za varstvo narave sploh ni slabo. Več kot stotnije izletov se je udeležilo preko 600 planincev. 25 sevniških planincev se je v začetku avgusta povzpelo na “streho Evrope”, na 4.810 metrov visok Mont Blanc. Naveze so vodili Jože Radej, Franci Gričar, Dragica Baloh in Vinko Šeško. PD Lisca se v okviru Planinske zveze Slovenije odlikuje po izjemno močnem klubu vodnikov. Lani ga je uspešno vodil Franci Gričar, v njem pa je že več kot trideseterica registriranih vodnikov. Tem naj bi se letos, ko vodstvo kluba prevzema Helena Marolt, pridružila vsaj deseterica novih. V Avstriji so pripravili ledeniško izobraževanje in le pri opremi drage opreme je nekaj primaknilo društvo. Vinko Šeško: novi predsednik PD Lisca Sevnica-Krško Na občnem zboru se je dosedanji predsednik Jože Prah zahvalil številnim sodelavcem in Športni zvezi. Pohvalil je zlasti dobro delo planinskih skupin v Jutranjki, Krškem, na Planini pri Sevnici in še zelo vitalne upokojence. Starosta sevniških planincev Lojze Motore je parafraziral Praha, rekoč, daje bilo “prijetno delati s temi ljudmi v zelo pomlajenem upravnem odboru, s takim mladinskim odsekom, ki ga je vodila Jasmina Marolt in s to mladino na šolah.”Ko so izvolili novo vodstvo PD Lisca, je novoizvoljeni predsednik Vinko Šeško pozval k pogostejšemu druženju, bodisi v taborniškem domu ali v Jurkovi koči na Lisci. Ob sredah popoldne se planinci poslej redno srečujejo v nekdanjem taborniškem domu, ki so ga dobili v najem od sevniške športne zveze, ga že delno obnovili, v njem shranili precej taborne opreme in dom preimenovali v Zavetišče pod Sv. Rokom. (Drobne iz Kočevja) EKSPRESNE FOTOGRAFIJE-Jutri bodo ob 12. uri v Nami v Kočevju odprli fotostudio “Fuji expres > ki bo - kot obljubljajo - v eni uri raz* vil barvni film in izdelal fotografije-Prvim desetim strankam bodo razvili filme in izdelali fotografije brezplačno. KOČEVSKA DRUŠTVOMA' NI JA - V Kočevju je registriranj«' okoli 100 društev, deluje pa jin * okoli 20. ŠTIRJE KANDIDATJE - N* razpis za poklicnega tajnika čevskega Tlirističnega društva so* prijavili štirje kandidatje. Zdaj pal" ! vedo, kaj z njimi, ker predsedm društva napoveduje odstop. Ce n bodo imeli predsednika, potem tud*, tajnika ne potrebujejo. SKROMEN TURIZEM - Po®*' gih občinah v Sloveniji dosegajo P”; 5,7,10 ali še več odstotkov prihod* od turizma, v kočevski pa le 0,8 o® ■ To se še vedno v glavnem ujema uradnimi podatki izpred desetletj da je turizem na Kočevskem 4-kJ« , manj razvit kot na Dolenjskem, dolenjski pa štirikrat manj od povprek Slovenije. Ribniški zobotrebS PREPLAŠENI BORCI - Ribnj^ borci so se v glavnem umaknili v i galo. Za javnost nočejo dati izjave o razmerah v občini in celo o za tevah Italije po imovini na slov« skem območju ne, čeprav vedo, * liko vasi so Italijani požgali, kolik0 ljudi pobili in koliko jih je umrlo italijanskih taboriščih. Če je j zakaj bi slavili nekdanji obči® J praznik 26. marce v spomin na*®®, go nad Italijani v Jelenovem Žleb FIAT V BIVŠEM DOMU JLA V nekdanjem domu JLA v Kibntcr zdaj trgovine, kjer dobiš tako re* vse. Pred kratkim je podjetje m' | sakta začelo tu prodajati tudi av* mobile italijanske tovarne Fiat- S® j da to nima nobene zveze z občin*10 ^ praznikom 26. marcem in tudi h slovensko-italijanskimi odnosi daO | Denar pač ne smrdi. „v “ŠE NIKOL SE NISMO TU SMEJAL’ - Po nekajurni seji sy^. občine Ribnica seje utrujeni pr® ednik preselil med svetnike, vod je seje pa je prevzel podpredsedJL Pr; ga Vo; nei sm iz 1 in tak zal zal V, Zdaj je seja potekala zanimb^ smešno, po ribniško. Svetnik F. Lr izjavil: “ Že leta in leta se nisem nasmejal, kot danes. Kar solze so tekle/' "TRETJE VOLITVE ŽUPANJ. - Ribničanje so izvolili župana ^ cembra, pa je odstopil. Potem*0 pusta organizirali nove volitve zup na, in spet odstop. Zdaj do 29. n1 ; . -ca zbirajo kandidate že za tre) L volitve v dobrih treh mesečin, i**. cj! h. li smo, da je nekaj Ribničanov, v ^ >0| eti M ei \'i 'as 10 ta' 'Si at a; Jr in sei ( hi ni )S( Prv, dne bal tazi žele to funkcijo. , OBČAN SPRAŠUJE' MEDVED ODGOVARJA _ cv,.,..,. ../i,-.-... !•,.Itia koto r - Kako naj občinska volilna ko ^ sija upošteva zahtevo občinskegf i ^ ta o znižanju stroškov volitev id n ga župana za K) odst.? - Natisniti naj da manjše g«15 | kiju niče. cve bril, *ki Veli dat 'tep nik nav Sevniški paberfoj r-Kii.-w.xT.r- c__»Irl ^ nik bov len dek I V r —( OCENJEVANJE-Sevniški in^i i len, štanjski vinogradniki so kar Pt,n% (-,lkl na spodbudne ocene prizn311,^ I a:S; strokovnjaka inž. Zdravka Mast fj o vse boljšem kletarjenju. tj pa se zdaj, po ocenjevanju .. |ld vin čudijo, zakaj so njihovi pr,a -j \]\ ---- "" n-!ihuVr; ' vin čudijo, zakaj so njihovi slabše ocenjeni kot po n zaslužijo. Takšni dvomi še bolj ■ ^ jedajo tiste, ki so imeli priložnost’,^ kot člani komisije svoje vino nek® bolje ocenijo, a očitno niso Prt' vrmrna L u. Interierju iz Krškega, precej deP teno odslovili, nam je povedal, o ^ 3S5.K55S|.fJ b’ ivniška publika tisti jeZ l‘( ci, ko je izbiral nov klub-y^| ^ bila sevniška publika tisti jezice ^ tehtnici, ko je izbiral nov klub- J škem klubu, ki je igralsko d°^ „i ravno pod vodstvom Koklja- ,0 kiji ostati zinili dnma violina, ,,, p ravno pod vodstvom Koklja,1 hotel ostati zgolj druga violino, p mu je sevniški RK Lisca nov 'uf1 ’ jo sevniške navijače meni Kokalj,0^ nnznavalci mknrr, sca nov ' sevniške navijače meni Kokalj,0 si poznavalci rokometa, ki je v P°*Ji ravno v Sevnici, v zlatih Šilčcvih dosegel največ. O krški publiki K , P 11 Pk ll|di, ravno v Sevnici, v zlatih Silčevinj" dosegel največ. O krški publiki K ^ lj pravi, daje preveč gledališka, j bovška (tudi v tem močnem rok ^ j tnem središču jc bil Kokalj kraJ%-trener!) pa daje divjaška. Po in‘| tu, ki sta ga povzročila na zadnj1 jž K' \ trener!) pa daje divjaška. Po in‘.|i- j , tu, ki sta ga povzročila na zadnj1 .( bri mi v Murski Soboti proti Pon'0 ^ i Mn vdorom na igrišče dva sevniška n j| | o, ' ’ ■ irjetno Kokalj sprc^jr o sevniškem °hC' J* mi v iviursKi aoDOii prou i a, vdorom na igrišče dva sevniška n jača, bo verjetno Kokalj SpreIJ\j visoko mnenje o sevniškem 0 stvu. SELITEV-ovissuv^,— -prišli do sevniškega župana > ^ Peternela ali v, d. načelnika upr‘ enote Jožeta Kovača, obveščam^, sta politika zamenjala pisarne- ^ ■ ^ frn •V-Obiskovalce,ki\ |'v evniškega župana J° c g ali v. d. načelnika uprJ m \ v‘S| enote Jožeta Kovača, obveščan1 sla politika zamenjala pisarne-njič, ko še ni bilo novih napjs£ ljudje tiho čakali pred napačnih1 ti. Kfe s«1 I L nafS>! Krške novice Pnv,v^'JNICA ' Vsc kaie’ da so raz- kdonH* pomcrnbni ^ takrat, ko jih ti nal Zg°raj P°*rebtije. Zdaj sc ne-fije. j Udoma ustvarja občutek, da imajo i nri Cl Pomembno vlogo in besedo niem.hidroelektrarn na spod-t.uY,°,k.u reke Save. (Da bi vsaj bilo ItiemMr * hidroelektrarn na spod-t» reke Save. (Da bi vsaj bilo lino V rcsnici rogijo. njene us-v"7ae ln Prebivalce bolj malo štev'«in°\/a n?ncnic’ manj ga upo-nairi i V lC 'dncb pa vcntJar raču-ceL PmiSk Posavia pri izbiri kon-eMmnarja za gradnjo H E. Ko bo iz- starn >^ana’ bo Posavje spet tisto «» k«PovolbvahPOZabljen°'POd0bn0 udi Sedefi RAČUNAJTE NA NAS -M ! Predstavniki mnogih polni’ niče i,,rP°djCt!J m g°sPOtiarske zbor-'t posa«uPremlcvali možnosti, da se pO avsko gOSDnHnrctvrs no D0,V«tPremlevali možnosti, da se L i Ldninka gosP0darstvo vključi v dst rodni-x,rarn' Prekali so podpo-fa z nodnom3trU kand'datu, obljubljali .,jj obliknv s foških bank in omenjali 'J\ bank P3"f denarnega konzorcija do- eden oh h. T S° Se omenili, da je A da "et ^'Oevtudi prisoten. Te ^ i tor P, s- 8 rS'iUejan Avscc’ direk- niscms?cmkCbrnk?: * Upam’ da 2 euna7,. ' mm!5lJcnjazindane ra- 5 %n'arnipnotebePnl0ŠCnSmeh-K0- Ski pravf d-?iSIHEDEN UČINEK - Kdo ‘ ga bstjTJe nc berejo Doienjske-vozilo ki ° S™K° Srnja!1 policijsko netnui,’ °,Z1 brcz zadnje luči;je smo fotografiedra reakc‘ja’ Zadniič izlukrni br lrab smreke, ki rastejo in že ,n aeesti skozi Kostanjevico, tako m>knjCZakrpali- Pa "e kar zali noši °PL'de. temeljito so izre- zate^vaniddasfaita ^ ^vgTBrežičaT) ll)nihdf AJ " diši že po eS btudl koprsko se je ta ibčine e..zafek v Ljubljani so se e in noi ?-Je' 'ortstične organizaci- klPePAdrnlp.redsta',|jala nasejmu fsonisi Jd' slovtrnski pokrajinski '°turist£nSPL’ popravljamo poseb- ^sassact ; "S' xde pril°ga prezgodaj, pa itn brit tCSa Pomadi poletja želj-m b afcem. Kotovo so edini med ^osbčmmi giganti, hko y^‘TE V UVHTJ U - Tako hi ai n , f' ' . organizaciji cvetličnih ,A )sed •RrmZUAk'Ph- pripravlja bližnj' le- Prvih ,i 11' A.grariacvctje Čatež. V P 'laeve . n, ’ n nlu bodo tam Pripravili ia- i ba| Prhh vrat vrtnarije, cvetlični razšt?v,kaz aranžiranja cvetja in ciljo t'° cvetličnih aranžmajev, ln tnaulf bl se Slovenci in Slovenke dami obmetavali z grdimi besc-veeuh .ZZl0bn'"'‘ dcjanj‘ Pa precej brike r h°d °b'eajm temi naše ruski svemu0,"lk' 'p Pobtikom. Občin-Ve|iko k'L,Van Z|VIČ je zasul svet z ... ! dtttkov Lf"10 skrbno izbranih po-... ' 'lcprav’iin mili.rjav 'n dokazovanj o r 'tikom 'n0s,lh v Poslovanju. Svet-„ navdu«en;faprl° saP°. izgubili so * j ključni r-,J-C Za na P08led ugoden zatik na . acu,h svetnik Marjan Hlad-- 1 boval?i ZaklJ.učil' da bodo potre-| j fe|tonieni|CZ-IJ -n!ia’ Sai nis0 vsi kos J dcl;t,daj!, ../'V|C kl Jc vložil veliko 11 dikov. v:.v'10 Produktivna vrsta svetla, sai „--SC pm’ da nimajo nikoli cinskih sl! , 10 gradiva za seje objedajo c ov d° potankosti pre- J0 m proučijo. Vsaj kdo. BrEŽI|ki malčki so ‘ MALČKI ■ bGLA>,SIM0VALI i0! Brcžic/'ieTA' BREŽICE - VVZ 7 i Jovani,.! lct°s prvič priredil zi- kih Otrok 11M Pntmr- , -Mceiei ----------- VVZ ^anienr 5.tos Prv>^ priredil žili11 v P&°lskih olrok na Pohor-?Su ate i nkcm d°mu Glažuta. V ^ ^ Ertlov-,i- ‘J1 17’ marcem je odšlo A planin ; ’ radosti: smučanje, i '' ii/e v p|' grc na snegu, sprehode. « 'te|jiccn0n l,skem domu so vzgo-> >lesnoH?Stnle 2 likovno, glasbeno A |H planin J|avnt»'jo. Obiskala sta jih u I ce 2 diapozitivi in čarodej, h ^liSlpddd 12. do 17. marca so v Ha Dini r?dnišnici rodile: Du-i 0, Gon. kl^ iz Krškega - Draga- t?tS^na' Šf. . Pc'"Bcn' Marja ’fkve8a.'n“IIjanca Škrbina z Dr-dmna, Cvetka Kozinc iz lQv'f plč,Sa 111 a’nto' M i le na''Bo- v8a, Kt Ji0 ž Malega Kamna -k?s' ■ k1,c'lka Lunšina iz Bračne bb'n'en-1 m»n' Mojca Šalamon iz t- orejj' V'lcna, Andreja Zorko h H,, ' .'n°, Martina Tomše iz H i'a.s! ‘ Anjo in Jožica Li-2 Libne - Natašo. Čestitamo! UMU 17 NAŠIH OB^IN MMU Posavje se povezuje z Zagrebom Kjer sta državi odpovedali, gospodarstvi obeh regij nista - Vrsta pobud za boljše sodelovanje - V kratkem konferenca dobaviteljev in kupcev z obeh območij KRŠKO - Delegacija Območne gospodarske zbornice Posavja seje 14. marca sestala na delovnem srečanju s predstavniki Gospodarske zbornice Zagreb. Osnovni namen srečanja je bil ugotoviti skupne interese Zagrebu in Posavja in reševanje prenesti na meddržavno raven. Na srečanju so ocenjevali sodelovanje med podjetji na območju obeh zbornic, obravnavali carinske postopke, delovanje mešane gospodarske zbornice in načrtovali bodoče sodelovanje. Posavce je na pogovorih spremljal ekonomski svetovalec veleposlaništva Anton Grabeljšek. V delegaciji Zagrebčanov so sodelovali najvišji predstavniki tamkajšnje zbornice, poleg njih pa še svetovalka v ministrstvu za gospodarstvo in predstavnik hrvaške carine. Vsi skupaj so ugotavljali, da trgovinska menjava med državama že četrto leto upada (Hrvaška je padla po zunanjetrgovinski menjavi Slovenije s prvega na četrto mesto) in sc zavzeli za oživilev gospodarskega sodelovanja med državama, ki sta gradili dopolnjujoče gospodarstvo. Dali so pobudo za večje nakupe Slovenije v 1 lrvaški, saj naša država več izvaža tja, kot pa uvozi. Konkretno bi lahko Videm papir odkupil več starega papirja, lesa. Dogovorili so se, da bodo vzpodbudili čimprejšnjo sklenitev meddržavnega sporazuma o coni proste trgovine, kakršnega ima Slovenija že z večino težav srednje Evrope. Do takrat naj se prouči možnost sklenitve sporazuma o maloobmejnem prometu prebivalstva ali tudi pravnih oseb (gospodarstva). Pri tem naj bi maloobmejnih območij ne določali administrativno, temveč po posameznih občinah ali regijah, ki so povezane z dnevno migracijo prebivalstva. Ugotavljali so, da moij Hrvaška za take sporazume prilagoditi vso zunanjetrgovinsko zakonodajo. Velik poudarek so člani obeh delegacij dali poenostavitvi carinskih formalnosti in večji propustnosti mejnih prehodov v potniškem in tudi tovornem prometu. Mejni prehod Brega-na-Obrežje je še posebej problematičen, saj na hrvaški strani ni tovornega terminala, poleg tega pa so opozarjali na dolgotrajne postopke na zagrebških carinarnicah. Posebej kritično, tudi za osebni promet, je ob ponedeljkih in v turistični sezoni, zato naj bi preusmerjali promet, vsaj osebna vozila, na druge mejne prehode. Kako oddati napoved dohodnine? Da vam bo pri tem lažje: ure, dnevi in naslovi POSAVJE - Tri posavske izpostave Republiške uprave za javne prihodke (v nadaljevanju RUJ P) bodo davčne napovedi za dohodnino sprejemale v običajnem in tudi dodatnem delovnem času. Vsem, ki bodo kljub temu napovedi pošiljali po pošti, svetujejo, naj naslov opremijo s pripisom “Napoved dohodnine” ter pošiljko oddajo priporočeno, da bodo imeli dokaz o vložitvi napovedi. Brežičani lahko oddajo napovedi dohodnine na sedežu svoje izpostave vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo do 16. in v petek do 14. ure ter še v soboto, 25. marca, od 7. do 13. ure in v dneh od 27. do 31. marca od 7. do 18. ure. Napovedi lahko prinesejo tudi v staro šolo na Bizeljskem in v prostore KS Cerklje, Dobova in Velika Dolina, in sicer 23. in 24. marca od 8. do 18. ure. Naslov: RUJP, Izpostava Brežice, Trg izgnancev 17. Brežice. V Brežicah seminar za učitelje kitare Do znanja s pomočjo prof. Andreja Grafenauerja BREŽICE - “Pomanjkanje učiteljev z ustrezno izobrazbo je kronična bolezen glasbenega šolstva v Sloveniji,” meni ravnatelj GŠ Brežice prof. Dragutin Križanič. Na osnovi izkušenj, da se to pogosto dogaja ravno pri poučevanju kitare, je brežiška Glasbena šola že lani pripravila seminar, ki je služil kot strokovna pomoč, svetovanje in priložnost za izmenjavo izkušenj. Na podlagi pozitivnega odmeva lanskoletnega seminarja so se odločili strokovno srečanje ponoviti. Seminar so pripravili včeraj, k sodelovanju pa povabili učitelje kitare iz glasbenih šol Krško, Sevnica, Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Brežice. Srečanje je vodil Andrej Grafenauer, ugledni slovenski koncertni mojster na kitari, pedagog in profesor na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Teme na seminarju so se vrtele okrog najbolj pogostih težav, s katerimi se srečujejo učitelji in učenci pri učenju igranja na kitaro, to jc tehnike igranja, učnih programov, literature in interpretacije. Seminar so zaključili z zanimivim koncertom kitarskega dueta, ki ga sestavljata prof. Grafenauer in njegova bivša učenka Katja Poravna. Ravnatelj Križanič je, ko seje lotil priprave seminarja, računal, da bosta ime mentorja in vsebina programa dovolj priv lačna in da bosta zagotovila dobro udeležbo, kar lahko prispeva k razvoju pouka kitare na glasbenih šolah našega območja. B. D. G. OTROŠKI GLASBENI FESTIVAL NA VELIKI DOLINI VELIKA DOLINA - Učenci in delavci osnovne šole Velika Dolina v petek, 24. marca, priredijo otroški glasbeni festival, ki bo ob 16. uri v osnovni šoli. Učenci 8. razreda pripravljajo tudi tombolo. • Kdor govori tako, da ga drugi razumejo, govori dobro. (Moliere) • Tisti, ki težje dojemajo, bodo prej razumeli kol tisti, ki nočejo razumeti. (Ringbauer) BREZICANI GREDO NA DRŽAVNI KVIZ ARMEŠKO NAD BRESTANICO - V gostilni Fanike Mirt se je v soboto podvečer 6 posavskih ekip pomerilo v znanju na regijskem kvizu "Mladi in kmetijstvo”, ki sta ga organizirala Društvo podeželske mladine in Kmetijska svetovalna služba Krško. Po dve ekipi iz vsake občine (v Sevnici in Brežicah so imeli pred tem občinski kviz) sta odgovarjali na vprašanja treh težavnostnih stopenj na pet različnih kmetijskih tem. Zmagala je ekipa Brežice 1 (Darja Unetič, Marija Kožar, Franc Žerjav), ki se bo L aprila udeležila državnega kviza v Radljah ob Dravi. Prejela je nagrado Trgovine FBB Bogovič in Krneč-’ ke zadruge Bohor - 300 kg semenskega krompirja Elita Kene-beck. Ostale ekipe so se razvrstile takole: 2. mesto Sevnica 1. 3. Brežice 2, 4. Krško 1. 5, Krško 2 in 6. Sevnica L Zagotovili naj bi tudi, da bodo na Obrežju uporabljali več že zgrajenih vstopnih in izstopnih pasov. Za kratkoročno premostitev težav na carini naj bi meddržavni prehod v Slovenski vasi prekategorizirali v mednarodnega, s čimer bi omogočili prehod vsem tujim državljanom. Oboji se bodo tudi zavzemali, da se avtocesta Ljubljana-Zagrcb dokonča v predvidenem roku (do I. 2004) ali še prej. Zavzeli so se še za oživitev mešane gospodarske zbornice, v katere delo naj bi se aktivno vključevale tudi obmejne regije. Naslednje podobno srečanje bo v Posavju, kjer bodo pripravili poslovno konferenco zainteresiranih kupcev in dobaviteljev iz obeli obmejnih regij. Za Posavje, ki jc v osnovi organizirano kot servis za Zagreb, bo tako sodelovanje še posebnega pomena. B.DUŠ1Č GORNIK JEDRSKA PROIZVAJA BREZ MOTENJ KRŠKO - Krška jedrska elektrarna je v mesecu februarju spet uspešno obratovala, saj je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 99,98-odstotno izkoriščenost. Tako je proizvedla 416 tisoč mega-vatnih ur električne energije, ob tem pa še 63 sodov srednje- in 7 sodov nizkoradioaktivnih odpadkov. Reke Save pri tem ni noben-krat segrela za več kot 2 stopinji Celzija (dovoljeno 3). Koncentracija radioaktivnosti v izpustih v Savo je bila v mejah za pitno vodo. Deleža tritija in ostalih dopustnih radionuklidov v tekočih izpustih sta bila 0,447 (tritij) in 0,008 (ostali) odstotkov od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti. Koncentracija radioaktivnosti zaradi plinskih izpustov na razdalji 500 metrov je bila v mejah za zrak. V februarju je elektrarna s plinskimi izpusti na tej razdalji “pridelala” 0,5 odst. letno dovoljene doze radioaktivnosti za NEK. Senovo poslej bolje povezano s svetom Boljše medkrajevne zveze V občini Krško je mogoče oddati napoved na sedežu izpostave RUJP ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. in ob petkih od 7. do 13. ure, poleg tega pa še v soboto, 25. marca, od 7. do 13. ure ter od 27. do 31. marca od 7. do 18. ure. Na sedežih KS Senovo, Kostanjevica, Raka in Podbočje bodo napovedi zbirali 24. marca od 8. do 18. ure; Naslov: RUJP, Izpostava Krško, Šoferska 1, 68270 Krško. Sevničani lahko vložijo napovedi na sedežu izpostave ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, v sredo do 17., v petek do 13. ure ter šc v soboto, 25. marca, od 7. do 13. ure in v dneh od 27. do 31. marca od 7. do 18. ure. Na sedežih krajevnih uradov na Bučki, Tržišču in Šentjanžu bodo napovedi sprejemali 23.3. med 8. in 18. uro, na Studencu pa 22. marca v istem času. Še naslov: RUJP, Izpostavil Sevnica, Glavni trg41,68290 Sevnica. KRČANI NA GREDO NA DRŽAVNO PRVENSTVO KRŠKO - Na kvalifikacijskem turnirju v Renčah so plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec dosegli naslednje rezultate med pionirji: J. Piltaver in T. Korber 7. mesto v standardnih (ST) in 9. v lastinskoamc-riških (LA) plesih; U. Rogič in A. Žvab, M. Stanič in K. Zakšek ter M. Puntar in J. Zakšek so delili 11. mesto (ST plesi). Med mlajšimi mladinci: S. Vodlan in U. Klakočar 7. mesto v ST in 8. v LA (B razred); M. Prah in M. Gane pa 12. mesto v ST (C razred). V nedeljo, 26. marca, se bodo krški plesalci pomerili na Državnem prvenstvu v LA plesih, ki bo v mariborski dvorani Tabor. KMETICE OB MATERINSKEM DNEVU KRŠKO - Društvo kmetic Krško vabi to soboto ob 15. uri svoje članice na praznovanje materinskega dne v hotelu Šremič v Krškem. Udeleženke bodo najprej prisluhnile predavanju Helene Mržlikar o higieni pri ravnanju s hrano in o zastrupitvah z njo ter si še pred zabavnim popoldnevom ogledale krajši kulturni program. SENOVO - V prejšnjem in na začetku tega meseca je Senovo končno dobilo boljše medkrajevne zveze in možnost za nemoteno pošiljanje telefaksnih sporočil po svetu. Novomeška enota Telekoma (prej del PTT) je v tem času postopno, da bi čim manj motila medkrajevni promet, zgradila že v letu 1992 načrtovane 4 digitalne prenosne sisteme s 30 kanali na relaciji Senovo-Krško. Doslej so medkrajevne zveze za telefonsko centralo na Senovem potekale po zemeljskem telekomunikacijskem kablu iz leta 1987. Za sedanjih 1500 telefonskih naročnikov bi po normativih potrebovali 37 medkrajevnih zvez do nadrejene centrale, vendar so jih Senovčani imeli na razpolago le 34, saj sojih 14 uporabljala posamezna podjetja. Poleg tega, da ni bilo dovolj zvez, je bilo za Senovo značilno še to, da te zveze niso omogočale pošiljanja telefaksnih sporočil. Telekom je v posodobitev medkrajevnih telefonskih zvez na Senovem vložil le nekaj manj kot 12 milijonov tolarjev. Novi digitalni prenosni sistemi so znatno izboljšali kakovost medkrajevnih zvez. 30 od skupno 120 medkrajevnih zvez so takoj vključili v obstoječo centralo, manjše število zvez pa bo še vedno potekalo po pari-cah v obstoječem medkrajevnem kablu. Ostalih 90 novih zvez bodo porabili za vključitev digitalne telefonske centrale, ki jo na Senovem lahko pričakujejo junija letos. B. D. G. MERITVE ZA GRADNJO • Šola, zlasti na zgodnjih stopnjah, ne sme spodbujati socialnega razslojevanja. To je še posebej pomembno pri majhnih nacijah, kot je slovenska. (Zgaga) BREŽICE - V ponedeljek so na parcelah, ki so predvidene za gradnjo nove srednje šole, telovadnice in dovoznih cest v Brežicah, začeli z raziskovalnimi geološkimi deli in geodetskimi meritvami. SREČANJE DELAVCEV V POSAVSKIH ŠOLI KRŠKO - Ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju priredi območni panožni sindikat za Posavje srečanje v Kulturnem domu Krško. Prireditev se bo začela jutri ob 17. uri s pozdravnima govoroma ter se nadaljevala s koncertom šansonov z Vito Mavrič in Borutom Lesjakom. Prof. Vladimir Tkalec bo spregovoril o “Zaposlenih v šoli med včeraj in jutri”, nato pa bodo podelili šc priznanja jubilantom za 20 in 30 let dela, se zahvalili upokojenim sodelavcem in izrekli dobrodošlico novim. IZ STAREGA NOVO - Trgovsko podjetje Jestvina Koper je v začetku marca v prostorih nekdanjega Tehničnoremontnega zavoda v Slovenski vasi odprlo diskontno prodajalno. Jestvina zaposluje 700 ljudi in ima 52 samopostrežnih in specializiranih trgovin, večinoma na obuli, /x>leg tega pa tudi lastno hladilnico. Glavna dejavnost podjetja je trgovina z živili na debelo, ima pa tildi 7 ekskluzivnih uvoznih programov. Jestvina se zdaj usmerja predvsem v odpiranje večjih prodajnih centrov, kakršen je tudi 1000 kvadratnih metrov velik diskont v Slovenski vasi. 10 zaposlenih strankam ponuja 3.500različnih artiklov, predvsem živila, pa tudi čistila, kozmetiko in pralne praške in to za 10 do 30 odst. nižje cene. Podjetje računa tudi na hrvaške kupce, zato ima v trgovini registrirano menjalnico in vrača tudi prometni davek. (Foto: B. D. G.) KOMORNI VEČER OB MATERINSKEM DNEVU BREŽICE - Učenci Glasbene šole Brežice se bodo v počastitev letošnjega materinskega dne predstavili s koncertom duetov in komornih skupin. “Komorni večer z vami” bo brez solističnih točk in bo še posebej zanimiv, ker bo šola prvič v svoji 50-letni zgodovini predstavila svojo dejavnost v zvočno in za oko prijetnem okolju farne cerkve sv. Lovrenca v Brežicah. K temu je z razumevanjem in veliko dobre volje prispeval brežiški župnik Milan Kšela. Koncert bo v soboto, 25. marca, ob 19.30. Brežičani spet obetajo sejem Predstavitev obrti in podjetništva na sejmu bo od 10. do 14. maja v Brežicah -Pokrovitelj je občina - Ce bo vse po sreči, bo prireditev odslej vsaki dve leti BREŽICE - Brežice so od nekdaj slovele kot trgovsko zanimivo in obrtno pomembno središče, da to ostajajo še danes, pa dokazujejo tudi sedanji trgovinski tokovi. Brežiška trgovina je zadnje čase resda počivala na uspehih, ki so bili plod navala hrvaških kupcev na tukajšnje blago, vendar pa trgovcev to ni povsem uspavalo, še posebej pa ne obrtnikov in podjetnikov, ki so z mejo tudi v etiko izgubili. Zdaj želijo od obmejnega položaja več iztržiti. K temu nuj bi pripomogel odslej tradicionalni sejem obrti in podjetništva. mcnjcna obiskovalcem iz domače občine, Posavja, Dolenjske in sosedom iz I Irvaške. Organizatorji načrtujejo tudi obsejemske prireditve v ob- Obrtnu zbornica Brežice je leta 1993 zelo uspešno speljala dva sejma, ki soju razstavljalci in obiskovalci izredno ugodno ocenili ter potem vedno znova vpraševali, kdaj bo naslednji. Žal je tovrstna dejavnost zastala zaradi prodaje prazne proizvodne hale v Šentlenartu.Po dobrem letu je zbornica skupaj z občino in soorganizatorjem - Gospodarskim razstaviščem Ljubljana našla novo rešitev. Tako se te dni Brežičani že temeljito pripravljajo na svoj sejem obrti in podjetništva, ki bo od srede, 10., do nedelje, 14. maja. Dogajanje bodo tokrat postavili v montažne hale, ki bodo nameščene v obrtni coni ob mestni obvoznici. V največji, sejemski hali, ki bo merila 2.000 kvadratnih metrov, je mogoče zakupiti 6,9 ali 15 kvadratnih metrov ali kombinacije navedenih prostorov. Cena popolnoma opremljenega prostora je 85 do 95 mark od kv. metra, neopremljen zunanji prostor pa je po 15 do 25 mark. Gostinski prostor bo v posebni hali, zabavi pa bo namenjen tudi prostor pod milim nebom. Sejem bo razstavno-prodajnega značaja in je v prvi vrsti namenjen promociji domačih obrtnikov in podjetnikov, čeprav vabijo k sodelovanju tudi kolege iz vsega Posavja in tudi od drugod po Sloveniji. Predstavitev domačih storitev in izdelkov je na- • Predsednik organizacijskega odbora Franc Brutnnič na osnovi izkušenj s prejšnjima dvema sejmoma ocenjuje, da bodo za prireditev potrebovali okrog 190.000 mark. Vsote po sedanji finančni konstrukciji še ni-majo povsem pokrite (manjka 10.000 marki, upajo pa, da bodo z izkupičkom od sejmu tudi to pokrili. L udeležbo razstavljalcev ne hi smelo hiti težav, tako vsaj pravijo v zbornici, kjer se opirajo na anketo med udeleženci prejšnjih dveh sejmov. Pokroviteljica prireditve bo občina Brežice, in če bo šlo vsc po sreči, lahko sejem odslej pričakujemo vsaki dve leti. liki strokovnih posvetov, predstavitev in zabavnega programa. B. D. G. DOLENJSKI LIST 7 VRHUNSKI UMETNIŠKI VEČER V KRŠKEM KRŠKO - Kulturni dom Krško vabi v torek, 28. marca, ob 18. uri na koncert svetovno znanega komornega orkestra Volga simfonieta iz Rusije, ki se bo na koncertni turneji od Nove Gorice, Celja, Zadra in Zagreba usta-vil tudi v Krškem. Orkester vodi Nikolaj Aleksejev, dobitnik številnih mednarodnih priznanj, ki je dirigiral že mnogim znamenitim akademskim orkestrom. Z orkestrom nastopa solistka na violini Natalija Morozova, ki je končala podiplomski študij violine v Moskvi z najvišjimi ocenami. Je članica radijskega orkestra v Amsterdamu in redna profesorica violine v Rotterdamu. Predstavili bodo dela Mozarta, Tartinija, Schonberga, Goloba in Soštakoviča. Ponuja se torej enkratna priložnost za doživetje vrhunskega umetniškega večera pred domačimi vrati. Zanj boste odšteli le 900 tolarjev, če ste že odrasli, medtem ko je vstopnina za mladino 500 tolarjev. SE ENA PRODAJNA RAZSTAVA ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli zdravilišča je od 13. marca do 30. aprila na ogled prodajna razstava del Tonija Vovka. VEDNO DOMA KULTURA - Folklorna skupina KUD “Oton Zupančič" iz Artič je minulo soboto ljubitelje ljudskega plesa, petja in običajev razveselila s folklornim večerom. Poleg domače skupine so se domačinom predstavili še člani FS Ozara iz Kranja, s katerimi Artičani že več let sodelujejo. Navdušili so najmlajši arti-ški godci, plesalce so spremljali godci in tudi znani taburaši iz tega kraja, medtem ko je del moškega pevskega zbora tokrat presenetil z ljudskim petjem. (Foto: B. D. G.) “Vuzem” je odšel, knjiga ostaja Belokranjsko muzejsko društvo predstavilo knjigo svojega člana prof. Jožeta Dularja “Prošel je pisani vuzem”, v kateri je 30 zapisov, objavljenih v Dolenjskem listu METLIKA - belokranjsko muzejsko društvo z več kot 250 člani velja za eno bolj delavnih v Beli krajini. Kako pestro je bilo delo v preteklem letu, so na petkovem občnem zboru člani izvedeli od dosedanjega predsednika Milana Travnikarja. Toda tudi pod novim predsednikovanjem Stanislave Panjan ne bo prav nič manj živahno. Prav omenjeno društvo je najbrž edino v Beli krajini, ki se lahko pohvali s tako obsežnim publicističnim delom svojih članov. Tako so v preteklem letu lahko pospremili na pot Etnološko topografijo občine Metlika Marjetke Balkovec-Debevec; Anton Omerzel je ob Vinski vigredi izdal kronologijo belokranjskega vinogradništva; prof. Zvonko Rus je zbiral še dodatne podatke za Kronoški pregled Metlike in okolice, ki naj bi izšel letos; * Franci Šali, direktor Dolenjske založbe, ki je knjigo izdala, je dejal, da se sicer ne da skriti, da je delo pisalo literarno pero, a literarna žilica avtorja ni preveč potegnila v literarne vode. Vendar ne gre za suhoparno in dolgovezno pisanje, temveč za smiselno in barvito opisovanje dogodkov in dejstev. Srce knjige je Metlika, ki ima ohranjen občinski arhiv, zato je bilo la^je priti do verodostojnih podatkov. že v letošnjem letu pa so izšle kar tri knjige članov društva in sicer “Pij, kume moj dragi” mag. Andreja Dularja ter “Svetila v Beli krajini” in “Prošel je pisani vuzem” prof. Jožeta Dularja. Slednjo so tudi predstavili na občnem zboru društva. Z delom “Prošel je pisani vuzem”, ki nosi podnaslov “Zapisi iz belokra- O ZGODOVINI STRIPA NOVO MESTO - Danes, 23. marca, bo ob 18. uri v Dolenjskem muzeju predavanje o zgodovini stripa in njegovem pomenu. Predaval bo dipl. arheolog in bibliotekar Marjan Bla-žon, pri pogovoru pa bo sodeloval tudi Miki Muster, čigar velika pregledna razstava je ta čas odprta in na ogled v galeriji Dolenjskega muzeja. KONCERTZA MATERINSKI DAN MIRNA PEČ - Krajani Mirne Peči bodo v nedeljo, 26. marca, počastili materinski dan s kulturnim dogodkom. Ob 15. uri bo v tukajšnjem Kulturnem domu nastopil mešani pevski zbor tovarne zdravil Krka iz Novega mesta. Zbor, ki ga vodi zborovodkinja Sonja Čibej, pomaga pa ji korepetitor-ka Jožica Kravcar, se bo predstavil z vencem narodnih, prirejenih in umetnih pesmi. Častni gost prireditve bo naš poznani pesnik Tone Pavček, tako rekoč domačin, saj se je rodil ■v bližnjem Šentjurju ter gulil šolske klopi v Mirni Peči. njske preteklosti”, je želel avtor rešiti pozabe trideset daljših člankov, ki so bili od leta 1952 do 1992 objavljeni v Dolenjskem listu. Ob tem je prof. Dular obudil spomine na začetke pisanja v Dolenjskem listu. Ko je pred dobrimi 45 leti začel izhajati ta časopis, je bilo v Beli krajini malo pišočih ljudi. Zato ga je urednik prosil, naj v list dopisuje. Tako je Dular postopoma postal dopisnik DL, v vseh teh letih pa je napisal več kot tisoč člankov, novic, notic, poleg tega pa je bilo že objavljenih ali je pripravljenih za tisk še 200 anekdot, ki naj bi konec tega leta izšle v knjižici. Prof. Dularje ponosen tudi na svojevrsten rekord, saj je doslej kot dopisnik sodeloval v vseh letnikih DL. Na prošnjo, naj vztraja vsaj še do 50. letnika časopisa, pa je dejal, da to zagotovo ne bo težko. Če ne drugega, bo napisal: “Še sem živ. Jože Dular.” Knjigo, v kateri je na 160 straneh objavljenih 30 zgodb, je predstavil prof. Zvonko Rus. Prispevkom se sicer pozna, da niso nastali ob istem času in v enakem razpoloženju, kar pa jim ne gre šteti za slabo. Sicer pa se je želel avtor oddolžiti predvsem ljudem, ki jih ni mogel uvrstiti med pomembne Belokranjce, a so v svoji preprostosti znali prisluhniti času, v katerem so živeli ter pomagali soustvarjati belokranjsko zgodovino. Po drugi strani pa je delo nekakšno nadaljevanje “Metlike skozi stoletja”. M. BEZEK-JAKŠE NOVO DELO JOŽETA DULARJA - Prof. Zvonko Rus (na levi) in Franci Šali sta predstavila novo knjigo prof. Jožeta Dularja (v sredini) “Prošelje pisani vuzem", v kateri je 30 zanimivih zapisov iz belokranjske preteklosti. To delo ni pomembno in zanimivo zgolj za Belokranjce, temveč za vse, ki so kakor koli povezani z Belo krajino. (Foto: M,B,-J.) Kočevsko šolstvo na razstavi Ob stari šolski opremi še cesar Franc Jožef, Kristus in Fran Levstik - Zlata knjiga iz leta 1818 KOČEVJE - Razstavo “Šolstvo na Kočevskem nekoč in danes” so odprli minuli petek, 17. marca, v kočevskem Muzeju. Odprl jo je direktor Muzeja Ivan Kordiš, otvoritvi pa je prisostvovala tudi republiška sekretarka za šolstvo mag. Teja Valenčič. Razstava bo odprta še do 12. maja. Na razstavi je prikazan razvoj šolstva na Kočevskem od prvih začetkov do današnjih dni, in to s predmeti oz. opremo šol (od slike presvitlega cesarja Franca Jožefa in razpela do globusa, šolskih klopi, zvonca, računala itd.), šolskimi potrebščinami, fotografijami, spričevali in drugimi dokumenti, tudi v nemščini, saj so bili na Kočevskem pred drugo svetovno vojno večinsko prebivalstvo kočevski Nemci. Postavljena je tudi nekdanja učilnica, ki bo starejše obiskovalce razstave spomnila na mlade dni, na njihovo osnovno šolo. Pred drugo svetovno vojno je bilo na Kočevskem nad 50 šol, danes pa delujejo na območju občine Kočevje le še 4 popolne osnovne šole s petimi podružnicami, Gimnazija, Srednja šola, Glasbena šola in Ljudska uni- verza. Med trajanjem razstave bo tudi več predavanj, muzejskih delavnic, predstavili bodo raziskovalne naloge o šolstvu itd. Prva taka prireditev, predstavitev raziskovalne naloge “Zgo- dovina osnovne šole Stara Cerkev”, bo že ta petek, 24. marca, ob 18. uri. Nemško manjšinsko šolstvo na Kočevskem med obema vojnama bo predstavljeno 31. marca, šolstvo na Kočevskem pa 21. aprila. J. PRIMC Miha Mate, pisatelj in urednik založbe Mladinska knjiga Babica vsupergah LJUBLJANA, RIBNICA, KOČEVJE - Pisatelj Miha Mate, rojak iz ribniške občine, urednik pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, je doslej izdal že 15 knjig, pretežno s humoristično vsebino. Zadnja njegova knjiga je “Babica v supergah”, ki je izšla pri založbi Mladika. Namenjena je babicam in vnukom, prispevala pa naj bi k zbliževanju generacij. Knjiga govori o babici, ki se je udeležila tekmovanja “Kaveljci in korenine” in na njem zmagala, nato pa sodelovala še na drugih tekmovanjih za mlado državo Slovenijo. Miha Mate pripravlja novo knjigo “Face moje doline”. V njej bo opisal originale, posebneže oz. zanimive nekdanje obraze iz zahodne Dolenjske, predvsem iz ribniške in kočevske občine. Taki posebneži so na primer bili Cigan Štefan, Th prisrčna Johanca, Matevž Rikverc in drugi. J. PRIMC MONOGRAFIJA 0 STISKI OPATIJI STIČNA - V Opatovi kapel' tukajšnjega cistercijanskega samostana so v torek, 21. marca, popoldne slovesno predstavili Prav' kar izdano monografijo dr. Jožeta Mlinariča Stiška opatija, kijoje izdala Tiskarna Novo mesto - D0" lenjska založba. Več o tem pomembnem in zahtevnem založniškem podvigu Dolenjske založbe prihodnjič. PREDSTAVITEV DVEH KNJIG ČRNOMEU - V sredo, 29. mara bo ob 19. uri v gimnaziji v ČrnornjJ predstavitev dveh knjig in sicer o, lokranjske pisanice avtorice Andrej Brancelj-Bednaršck in Svetila v “ krajini prof. Jožeta Dularja. Dol1.* izšli v zbirki Belokranjska dedi*'" ki jo izdaja Belokranjski muzej v Me liki. Na predstavitvi, ki jo pript^d belokranjsko muzejsko društvo. V SOBOTO NA KONCE# KIPAR SAMOUK PETER ŠOL - Pretekli petek so v Zdraviliškem ^orTlL(f Čatežu odprli razstavo Petra Šola, člana Društva invalidov Radlje, ki let živi in dela v Vuzenici. Umetnik je mizar, a ga vznemirja tudi izrezovanjelj 7n vizi h in nnhnznih mnti\>n\> hLrnti rtn i'o «>/»&* tnsli \> iMizimi/iIi i in/uiobl^ ^ zenskih in nabožnih motivov, hkrati pa je vešč tudi v intarzijah - upodobt lesenimi ploščami. Sodi med naivce. Razstava, ki je posvečena Mednarodni dnevu invalidov, bo na ogled še do 15. aprila. (Foto: B.D. G.) knjigah govoril etnolog prof. dr. JaI!t’ 11 Bogataj iz Ljubljane. OTOČANI GOSTUJ^0, OTOČEC - Dramska skup'”1 KUD Otočec bo z igro “Kadar* ženski jezik ne suče” v soboto i 19.30 zaigrala v dvorani doma v Stranski vasi, v nedeljo uri pa v kulturnem domu v ŠentJa,u i KOČEVJE - ZKO Kočevje J Slovenska ženska zveza Pr' Kočevje priredita koncert voka , skupine Čantato Domino, in slCC. počastitev materinskega dne in P letnice delovanja te pevske skup1, Koncert bo v soboto, 25. marc^ 19. uri v dvorani Šeškovega dot" -Kočevju. Kot gost bo na konc , nastopil oktet Gallus iz Ribnice-ton ie Drost. nje leto, že letos pa je na svoj gledališki repertoar uvrstila dehneznanega ki so ga na oder v tem kraju prvič postavili natanko pred 50 leti. Ta čas P(’r dvorane po Dolenjski. V četrtek so zaigrali pred polno dvorano kulturnega “ j v Trebnjem, čakajo jih še odri v Gabrovki, Mimi Peči in še kje. Predsta^' u poldrugo uro, v njej pa nastopa 10 igralcev: Tone Štrekelj, Darja KoreleC, ‘>r:J, Barle, Daniel Barle, Darko Starič, Mojca Gorišek, Franci Starič, Milan i j Bojan Rus in Bojan Medvešek. Igralce sta vodila Ludvik Bizjak in Dane (Foto: J. Pavlin) - PAVČKOV PRVENEC PRVIČ PREDSTAVUEN NA DOLENJSK^J Sloveniji so se zvrstile že številne predstavitve proznega prvenca Čas duše, i°s i pesnika Toneta Pavčka. Zelo odmevno delo, ki bo kmalu razprodano, so P stavitvah v Ljubljani, Postojni, Radovljici, v Tinjah na Koroškem in v prvič predstavili prejšnji jtetek tudi na Dolenjskem, natančneje v ŠentNPp Pavček je s tem delom postavil dolenjski deželi spomenik, kakršnega nimf 'J na slovenska pokrajina. Pesnik je v prostorih OŠ dr. Pavla Lunačka navduši n t in odrasle poslušalce, ko je odstiral tančice i svoje življenjske poti in vedno-A,r ustavljal ob svoji materi, ki mu je dala pesniški navdih. Kulturni dogodek bno kot večino tistega, kar se dogaja na tej šoli, ki je po zaslugi vodstva, še ravnatelja prof. Jožeta Zupana, že davno prerasla okvire izobraževalne us in postala pravi kulturni hram, je obogatila še pesem pevskega zbora stvom Marjance Ogrinc. Nežnost Pavčkovih misli je dopolnila flavtistko •> f Lavrinšček - Čampa s svojo učenko, recitatorska skupina pa je občuteno l .f, dovolil Baianie O Dolenjski. Na DOSnetku: nesni k Pnvček v vnmičenctTl kKr dovala Bajanje o Dolenjski. Na posnetku: pesnik Pavček v sproščenem ravnateljem Zupanom. (Foto: P. P.) v 0 ■ti ttll na ut, jal uk tte za Thibaijeva domačija na Rašici vabi Na leto obišče kar 35.000 ljudi -Kaj vse sije vredno ogledati, pripoveduje oskrbnik Lojz Žužek RAŠICA - Začetnik slovenskega knjižnega jezika in prvi slovenski pisatelj Primož Trubar (1508-1586) je bil rojen na Rašici pri Velikih Laščah, pokopan pa je v De-rendingenu v Nemčiji, kjer je deloval in kjer je tudi tako imenovani Trubarjev dom. S preurejeno in obnovljeno Trubarjevo domačijo na Rašci (za to vas v zahodni Do- • Trubarjeva domačija je odprta vsak dan razen ponede(jka od 9. do 22. ure. Seveda smo tudi ob ponedeljkih na razpolago za večje in napovedane skupine obiskovalcev (telefon 061-781-006 ali 789-411). lenjski uporabljajo tudi naziv Rašica in celo Raščica, domačini pa ji pravijo Rašca) danes upravlja Žužkova družina. Oni dan nam jo je predstavil Žužkov Lojz, ki je znan blizu in daleč tudi kot vodič, harmonikar itd. “Glavna stavba Trubarjeve domačije je spominska hiša z mlinom v kleti. En mlinski kamen še melje. V zgornjem delu je spominska soba Primoža Trubarja, v kateri so razstavljene imitacije vseh njegovih del, v oknih pa so vitraži njegovih sodobnikov. Na stenah je še kratek Thibarjev življenjepis. Poleg hiše in mlina stoji še žaga venecijanka. Tbdi ta lahko še dela Lojz Žužek, katerega družina skrbi za Trubarjevo domačijo. poti Levstik-Stritar-Trubar in več drugih. Po nekaterih poteh izletnike lahko tudi vozimo s kombijem, avtobusom ali pa lojtrnim vozom oz. lahko jahajo na konjih, ki jih turistom izposojamo turistom konjereja. Poskrbljeno je tudi za cerkveni turizem. Junija, okoli Trubarjevega rojstnega dne, prirejamo Kulturne dneve z raznimi prireditvami, na katerih nastopajo znani igralci, pevci in ansambli, ki so prijatelji teh krajev. Organiziramo predstavitve knjig, srečanja društev, turističnih delavcev itd. Planinsko društvo Velike Lašče organizira vsako prvo nedeljo v juniju pohod po Trubarjevi poti. Skratka: Na Trubarjevi domačiji in okoli nje je skozi vse leto živahno in prijetno.” J. PRIMC na list samico. V nekdanjem gospodarskem poslopju je v kleti okrepčevalnica, krčma. Zgoraj, v skednju-seniku, pa je razstavna galerija .Skedenj1. Vsako leto aprila ali maja je namreč tu slikarsko srečanje, ki ga organizira akademski slikar Jože Centa, domačin iz teh krajev. Seveda so tu še druge likovne razstave, običajno vsak mesec ena. V okvir domačije sodi še kašča. V njej je sprejemnica za izletnike in prodajalna spominkov. V poletni sezoni lahko izletniki v prijetno urejenem okolju domačije tudi taborijo, lahko pa jim priskrbimo prenočišča v bližnji okolici. Poskrbljeno je tudi za rekreacijo. Tako lahko obiskovalci čolnarijo po približno 600 m dolgi akumulaciji potoka Rašce ali lovijo ribe: postrvi v potoku ali krape v ribniku. Ribiči prirejajo ribiške piknike in strežejo goste z ribjimi jedmi. Izletnike in turiste vodijo po raznih poteh, na primer Kulturni peš- TRUBARJEVA DOMAČIJA - Na fotografiji je Trubarjeva domačija, v pritličju katere je mlin, v nadstropju pa Trubarjeva spominska soba. Lepo je urejena tudi okolica domačije s potokom, mostički, parkom itd. S §-5 Z5šJ s trst s res-s s • s s sc-?, z s-s £■= < o.-a ara mlj1 ■Bf M' Beli lisia ;in» Vlel' avlj* bo» and dežurni Poročajo oh 192Sk^tS^Mt-JO- IS.marca Rgttssasafjs sa-sjMisais V'iri .i • cm' ^oze sc ho za to zaiio-STIhVVa ?'ku za PrckrškcU ^ policisti" 5“"'h dovo|jenj, so mu skd).M^"cgl! pUSk°'kijojcbil Nar PvEP,al.a ukradel de- nancc v lnvC rtCL’ lf)' marca. je nez- Scmie J*™ konden*atorjcv Iskra '"^jeVrkSedcravk.Dst^M^T / h YhOMI v avtomobile krilec V,k „n omd v osebni setofon „ J‘lKrka ln “kradel radioka- 250 000?olaŠevmj °Šk°d0Valza Oseta?™,??11 >e.ncznanccvlomil še v ta, in ukr- H fr M' N- « Novega mes-kno, noslfad1, t0aparat’ usnjeno ja-lastnfL ,,čin' kov*-ck ter dokumente in Ne,n“SndtT‘l2a3Sl°00 tolarjev, tla Parki'rnLC JC V °m 11 '“d'v osebni avto KoZ™ prostoru v Ulici Marjana mente Stnr'|P U Novc8a mesta doku-50.0()(l tolarjev 8a JC S 'em oJkodoval za 17^.,^ V AVTO - V petek, Pnfkirneni nrYC,Čer kc neznanec na klcniem P u°ru v Vtofilat. iz od-uule ™ M ‘,)SctT8a avtomobila uk- oškodn 1,rad,°'nlas'nikaVPizMočil g^*«.28^a!5 osebni-Ivin ?^e,a na Čatežu ustavili S. « Prušn ' ‘ gajenVOzil 22-|et''i Slavko da S(> ga uro nrS‘ |P° 'C,Sti S0 u80,0vt|*. Pu|ieisdiiY "P ,l;m ustavili že krški nad , ■ n mu zaradi teg aste stss«3 fe^^val^^S **«ni,&!Pa h‘> moral za^di prehitre vožnje v drevo 2-55 je ttoi! so*x,to’ 18. marca, ob Vo''il 2l walni ccs,i Krško - Zdole V° Ul! nrm ,!• 'fHk K° je z zasta-ni ia pK alvPlc,epc.i»antv. aterne ti'" '"1 cc?tj zaradi nepri-na levo str !'1 ln v.'njenosti zapeljal Plrjeno levo h. vt,V‘5fu' nal° Pa na lal na tr-rvniL- ank,no- Nato je zapel-“Meščen v vk "",trei1 v drevo 'er ostal nCga so rešTd V 'Ud<’ PoSk°dova-50.000 nt8asilci- na v°zilu Paje ,U olarjev škode. Kazni pri nas niso prenizke Prof. dr. Ljubo Bavcon predaval v Novem mestu Nacionalistične in politične emocije škodljive NOVO MESTO - V sredo, 15. marca, je na povabilo Društva pravnikov Novo mesto dolenjsko metropolo obiskal prof. dr. Ljubo Bavcon, priznan strokovnjak s področja kazenskega prava in tvorec zaščite človekovih pravic. Predaval je o kazenskem zakoniku Republike Slovenije, ki je začel veljati z letošnjim letom. Dr. Ljubo Bavcon je bil namreč vodja delovne skupine, kije v okviru ljubljanske pravne fakultete pripravila osnutek kazenskega zakonika. Govoril je o kazenskem pravu v Sloveniji, kajti pred Slovenijo je težka naloga, kako doseči ravnotežje dveh ciljev: po eni strani učinkovitost v preprečevanju in zatiranju kriminalitete, po drugi strani paje potrebno to doseči v okviru prava. Nacionalistične, ideološke in politične emocije so škodljive, zato sta sodnikova neodvisnost in varnost edini zagotovili za hiter in učinkovit pregon teh tendenc, ki poskušajo v pravu uveljaviti hitrost in učinkovitost, ne glede na to, ali se pri tem kršijo človekove pravice. V javnosti so se pojavile trditve, da so kazni prenizke, vendar kot je povedal dr. Bavcon, to ne drži, saj je kazenska represija lahko kljub temu učinkovita. S kaznimi se namreč kriminaliteta ne preprečuje, saj ima globlje razloge. Kazni za posamezna kazniva dejanja so poskušali približati dolgoletni kaznovalni politiki sodišč v Sloveniji in pri tem vzpostaviti načelo sorazmernosti in človeškosti, vendar ima zakonik vgrajene inštrumente za povratnike in bolj zapletene pri- Prof. dr. Ljubo Bavcon Slovenci smo nov in popoln kazenski zakonik dobili v razmeroma kratkem času po osamosvojitvi in je v veliki meri usklajen z evropskimi konvencijami. S tem smo vsaj na normativni ravni dosegli stopnjo evropske pravne kulture. Dr. Bavcon je pravnike na predavanju opozoril še na pravico, ki jo imajo: v primeru neskladja med zakonskimi in ustavnimi določbami ali v primeru preohlapnosti oziroma nepreciznosti kazenske zakonodaje namreč lahko pred ustavnim sodiščem sprožijo ustavni spor. Dr. Bavcon je predstavil še dokaj zapleteni mehanizem reševanja pritožb, ki ga uporablja mednarodno sodišče za človekove pravice iz Strasbourga, saj za ugotavljanje kršenja človekovih pravic upošteva tako notranjo kot mednarodno zakonodajo. TGAZVODA KULTURA PA TAKŠNA! - Kdor je vsaj enkrat iskat parkirni prostor okoli novomeške bolnišnice, verjetno ve, kolikšne težave povzroča parkiranje v tem delu mesta. Že tako veliko prostorsko stisko znajo s svojo kulturo še dodatno začiniti nekateri šoferji. Tako se je zgodilo v soboto, 18. marca, popoldne, ko sta si voznika rdeče stoenke z registrsko tablico NM-19-73M in svetlo modrega opel kadeta U-Pl-123 zagotovila izhod s parkirišča tako, da sta avto pustila v prvi vrsti na prostoru z označenim prepovedanim parkiranjem, koder naj bi prišli ven tisti, ki so svoj avto zato, da bi bilo na parkirišču čim več avtomobilov, raje parkirali v drugi vrsti. Mimoidoči so sicer jezno pripominjali, da to ni prvič; kolikšno željo po vzpostavitvi reda na parkirišču pa imajo policisti, so lepo pokazali v soboto: kljub temu da so bili o stanju obveščeni, jim v pol ure - toliko časa je trajalo, da je iz prve vrste odpeljal prvi avtomobil - ni uspelo priti pred bolnišnico. (Foto: T. G.) Ribniška stranpota NIZOZEMCA PRODAJALA POSODO - 15.marca so policisti zalotili dva Nizozemca, ki sta v Prigorici prodajala od vrat do vrat posodo. Ugotovili so, da sta nastanjena v avtokampu Ježica pri Ljubljani, da prodajata brez ustreznih dovoljenj in daje blago sumljivega izvora, zato so ju predali v nadaljnji postopek tržni inšpekciji. PIJANI OČKA -16. marca zvečer je v domači hiši v Goriči vasi razgrajal pijani L. J., kije znan kot nasilnež. Brez vzroka je nekajkrat udaril hčer in njenega fanta, kateremu je povzročil tudi lažjo telesno poškodbo. Zagovarjal se bo pri sodniku za prekrške, zaradi poškodbe pa so ga ovadili še tožilstvu. J? Žužemberku zaplenili heroin POUCUN !- ^ Rokometaši dobovskega AFP-ja so v soboto prenigali slovenjcgrajski Pre- Velenjčanke vodile 21:18. (h vent tudi na njegovem parketu in si že po dveh tekmah priborili končno sed- Kočevke štiri kroge pred konee^{|1i je mo mesto v državi. Na srečanju v Slovenjgradcu je bil izid kar štirinujstkrat predovale na 7. mesto prvem1 izenačen. lestvice. Po prvem polčasu so Dobovčani vodili s 14:12, na koncu pa zmagali z 29:26, za kar sta bila najzaslužnejša vratar Boris Denič in Mile Mijačinovič, ki je z 12 zadetki na zadnji tekmi le še potrdil sloves najboljšega strelca prve lige. Dobova je v svoji prvi prvoligaški sezoni dosegla željen izid, saj niti trenutek ni bila v nevarnosti, da bi se morala boriti za obstanek v družbi najboljših, nasprotno, kar nekaj časa je bila celo v igri za uvrstitev med štiri najboljša moštva. Jamaiji pomagajo netopiijem Novomeški jamarji so lani opravili 79 akcij - Raziskovali prezimovališča netopirjev Inles jc v soboto s sijajno igro na domačem igrišču premagal ajdovski Fructal, trenutno prvouvrščeno moštvo skupine, ki se poteguje za 9. do 12. mesto oziroma za obstanek v ligi. Po prvem polčasu je bil izid izenačen (9:9), na koncu pa so bili Ribničani za tri zadetke boljši. Junak srečanja je bil tokrat nepremagljivi domači vratar Stojan Gclzc, največ zadetkov za domače pa je dosegel Lesar (6). Z zmago so si Ribničani še ohranili nekaj možnosti, da ostanejo v ligi. Kočevke so na izredno pomembnem srečanju doma s 23:22 (11:10) premagale Vegrad Velenje, čeprav so Akripol v zahodni in Interier ^ j hodni skupini druge lige sta minU,kegj J 1 boto igrala doma in nista imela teZJ j n|ti dela. Trehanjci so s 24:15 P^1 Novo Gorico, čeprav je bil iz'" J vem polčasu še izenačen (10:ld)' kosCI pa Ormož z izidom 23:16, potem %.j)| . tudi oni imeli v prvem polčas" Lj , nekaj težav. Dva kroga pred k° itj ' rednega dela prvenstva Akripta.Lfli °C štirimi, Interier pa s tremi l<’pP.esC ‘"ti prednosti pred zasledovalci. Qtcl j/j di|j v gosteh s 16:24 izgubile z VelkP^jt | jo in so z dvema točkama pre^^jf j ob med “vzhodnjaki”, Črnomelj pa J^O' j ^ v gosteh sorazmerno dobro upira' j ‘0 fljici, a je izgubil s 27:22 in je m"a i «0 hodnjaki' i mm i J REPREZENTANTKE NA OTOČCU - Minuli teden so se v novi teniški dvorani na Otočcu zbrale članice slovenske teniške reprezentance, ki se ta čas pripravlja na nastop v pokalu Federation v Španiji, ženski enačiti Davis capa. Po besedah selektorke reprezentance Mirne Jaušovec (desno) so imele Tjaša Jezernik, Karin Lušnic in Barbara Mulej (na sliki od leve proti desni) na Otočcu tako dobre pogoje, da boljših ne pomni, trener Jure Bukovec (levo) pa se je ob tem zahvali! Krki, ki jim je priprave omogočila. (Foto: I. Vidmar) NOVO MESTO - Člani jamarskega kluba Novo mesto so na redni letni skupščini svoje lansko delo predstavili tudi novinatjem in imeli so kaj povedati in pokazati. Raziskovali so podzemlje Kočevskega Roga, krškega hribovja, Bele krajine in Radohe, vendar na domačem področju ni bilo velikih odkritij. Med povabilom belgijskih jamarjev na odpravo v Španijo in raziskovalnim taborom rta Kaninu so se odločili za slednjega, kar je bilo zanje ceneje, pa tudi uspešni so bili, saj se jim je z velikim trudom uspelo prebiti ožino v breznu Podgorka. V okviru raziskovalne naloge “Evidentiranje ogroženih prezimovališč netopirjev” so že pozimi poiskali najštevilnejše kolonije netopiijevinjih potem spremljali celo leto. Ugotovili so, da živi na Dolenjskem 9 vrst netopirjev, ki so jih našli v 34 jamah. Zaradi vse večjega onesnaževanja kraških jam in vse večjega obiska so mnoga prezimo- vališča netopirjev resno ogrožena, še posebej, ker jih ponekod ljudje namerno izganjajo s počivališč ali celo pobijajo. Naloge so se novomeški jamarji lotili v sodelovanju s prirodoslovnim muzejem Slovenije, podprla pa jih jc tudi novomeška občina. Novomeški jamarji so se udeležili 19. srečanja slovenskih jamarjev v Kostanjevici, kjer so na tekmovanju v hitrostnem plezanju med dekleti zmagali in med mladinci osvojili drugo mesto. Reševalna skupina se je lani usposabljala na Kaninu, k sreči pa je morala zares posredovati le enkrat, ko je iz brezna na Srebotniku rešila živega in nepoškodovanega Tavčarjevega psa. Kar se tiče denarja, se jamarski klub Novo mesto zanaša predvsem nase. Poleg več manjših del so v Novotermu pri čiščenju silosa opravili 240 ur težkega dela, po naročilu novomeške Komunale pa so iz Mihovške jame prinesli posmrtne ostanke žrtev medvojnih pobojev. ZA ZAČETEK TRETJI - Veslači Straškega Gimpexa so na letošnje \ tršo dokazali že na prvi tekmi na Savi Dolih*1'. . "i očitno dobro pripravljeni, kar so dokazali že na prvi tekmi na Savi Dolih^1' A km progi od Zasipa do Bledu so najboljše ekipe veslale zelo izenačeno, saj v< č/ štiri ekipe dosegle čase v razmiku II sekund. Stražani niso imeli sreče, soj ji sedli tretje mesto, prav lahko pa bi celo zmagali. Boljšo uvrstitev si obetOrLfi bodo pripravili tekmo na reki Krki, ki jo Stražani od vseh daleč najbolje . S s h'5ic (Foto: I. Vidmar) o o L T> r t> L IV)ovo nu-sto, 23. marca 1994 fnizk m!'}uleka tedna se je zaključil razpis za pridobitev koncesije za gradnjo in izk lv°;cunu Jc zuKijucit razpis za pnaoouev Koncesije za graanjo oživel mca,ye hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save. S tem so ponovno kaže eJazPra}’e 0 energetskem izkoriščanju te reke. Po daljšem zastoju spet PoSav'~Sr °° ^haj premaknilo naprej. Na korak iz nevzdržnega stanja razvn i 2e ™)maj čaka, ker neuresničeni načrti o gradnji onemogočajo nemoteni regijsko>e ‘n ^ S‘ °hetaj°< da bo gradnja lepa priložnost za opustošeno in sS ° ®radn-i‘ elektrarn na Savi je že stara zabili rf,večkrat obudili pa vedno znova po-zaživeie|P V?6,h vcllk'h načrtov so doslej in , h!dr°elcktrarne: Moste, Mavčiče ave izkoriščen le 12-odstotno. Na r"edblirim-t'i!^U rcke zdaj ze 0bratuje prva izje SlhŠei*!h elektrarn - Vrhovo. Ob njej tadalin' aCl^a’ k' s'už' kot čelni bazen za celo Brest caKr-f ?Cklran: Boš,ani- Blanca> i ii) da bn k° (pred kralkim so se zedini-i Ježice in Mokric? ^ ““ clck,rarna)’ rfl Jur?/’ pesedah direktorja Savskih elektrarn J nni„...-*no^ Jana Vrhovo danes obratuje POlovil^nrs 'v. w —m*«wo UI/|«IUJW 3 niti do nr!!?°i Sai bazena ne smejo napol- ^ fedokon^^^j1*01’0 višine- ker so ostala vk' breoa ca adela Pri zaščiti Radeč in levega A Prav lau?'1 Radeč Proti Zidanemu mostu, o n stostj s, 6 ni Poskrbljeno za izboljšanje či-'i? Brculnn/ Za Cn kakovostni razred, kar je po f.jlj okolje VCm mnenju obveza ministrstva za iieK V p, nja Ve,,n ‘'P1-131'v okolje, da bo vsaka gradili' cestami n™?!?3’ grC 23 pose!ieno "• s A reri8i elelranthnltmf f ?[eb?alle.m °l.b I se zar?i; tra.710b sPodnjem toku Save naj bi in ne n fr?;n-ie kakovost življenja izboljšala lil ne TV\rl I * . ---- *Z.UV71J^CUa črifj doslei n • » 3 a' BaVno Radečani, ki imajo ■jjj K a,'VCC ‘zku^enj s tako naložbo, saj sc je o majhen kraj sam boril z veliko organizacijo, opozarjajo, da ni vse tako lepo, kot pravijo načrtovalci. Posavci so kljub temu zdaj precej bolj naklonjeni pospešeni izgradnji vseh elektrarn, ki naj bi jih po načrtih zgradili v 12 letih. Zakaj? Njihov prostor je že tako omejen in rezerviran za tako gradnjo in ga ne morejo uporabljati v druge namene. Poleg tega je tu že HE Vrhovo, ki bi bila popolnoma zgrešena investicija, če bi ostala sama. In še tretji razlog: ta trenutek, ko se bo Slovenija odločala o koncesionarju, najbolj razumljiv - Posavje računa, da bodo njihova podjetja udeležena pri gradnji. Regija bo poleg tega deležna še posrednih učinkov, ko se bodo po njej “pretakali” ljudje in materiali. Je to račun brez krčmarja? Izbrani koncesionar bo moral zgraditi nadaljnjih petih HE, zato pa bo dobil pravico izkoriščanja cele spodnjesavske verige (tudi Vrhovega) za dobo 30 let. Kdo bo “srečnež”, za zdaj še ni znano. Za projekt se menda zanimajo Italijani, ki so pripravljeni ponuditi tudi kredit, če bi dobili vso gradnjo, morda tudi nekaj kreditov za opremo. Veliko zanimanja so bojda pokazali tudi Kanadčani, vendar so na koncu odstopili, ker ni prišlo do sprege z Litostrojem. Tako po oceni Brguijana v igri ostajata dva resna kandidata za koncesijo. Prvi je Združeno avstrijsko elektrogospodarstvo v sodelovanju s Smeltom in Savskimi elektrarnami, drugi pa Francosko elektrogospodarstvo. Prva od šestih spodnjesavskih vodnih elektrarn, HE Vrhovo, že obratuje. Slednje po neuradnih informacijah kandidira samostojno, vendar pa mu je naše ministrstvo menda že dalo vedeti, da jim bo Slovenija dala domačega partnerja, to naj bi bile Savske elektrarne. V zadnjem času je bilo v Posavju več razprav na temo HE, vse pa so vodile v eno smer - podpreti pravega koncesionarja, ki bo zagotovil, da bodo elektrarne gradili domači izvajalci z domačimi materiali. To se dobro ujema z informacijo, da je za koncesijo kandidiral tudi konzorcij slovenskega elektrogospodarstva in industrije. Podporo le-temu je v Posavju nedavno jasno izrekel svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ki ocenjuje projekt izgradnje HE na Savi za nacionalni projekt. Zbornica ocenjuje, da bo Slovenija v prihodnje moraia uvažali 23 65 milijonov mark na leto električne energije, zato je bolje, da investira v elektrarne doma. Zaradi tega podpira kandidaturo Savskih elek- ^ra^li; Treba je bilo najti novo I b^seclnjK*Jc >zkazal s svojo zamislijo ’ |>iš|ja, ZPM Novo mesto Janez Pavlin. !| iNiier, kako bi mladim omogočil take || :Sti D.. /mere- ki bi jim nudile udobje, i f^lje j ' os'aio vzdušje taborjenja. In . ;ni p..?niere' ki bi jim nudile udobje, j\ d ' 0sla!° vzdušje taborjenja. In i \ "lrain>° Zan'm‘ve rešitve: izdelal je načrt *j Qtofa ™tore” oziroma hišice v obliki . . / S* ? bišicah sc miie P,,rodila' ko J\ b' ibi[0 ’ kaj naj nabavimo za mlade, d i J^/ije. i^pr‘jctn°. a tudi trajno primerno za 3 f i Jih Cr sem že imel nekaj izkušenj - po < VI S(le'Se?'Sllh smo zgradili stojnice, klopi in -i f I Ic3, |^j Se lotil še te naloge. Tako je nastala g j ^ a zunaj spominja na šotor, I ? uu z5raa,n stojnice, Klopi in *ca, |^j Se l°til še te naloge. Tako je nastala a 2unaj spominja na šotor, le da je O Kdaj luč iz petih savskih HE? tram, opravlja pogovore s pristojnim ministrstvom in pomaga pri pridobivanju garancij o finančni sposobnosti podjetja pri bankah. Prvo polovico potrebnih sredtev naj bi pokrili s kreditom združenega slovenskega bančništva, drugo pa z višjo ceno energije iz savskih elektrarn. Posavska gospodarska zbornica ravno tako podpira domačega koncesionarja, enako tudi podjetja te regije, ki si zdaj že glasno obetajo posel. Vprašanje pa je, ali ne bo domači koncesionar na vse pozabil, če bo koncesijo dobil. Janez Nučič, vodja projekta Vrhovo, tako že zdaj opozaija, daje slovenski potencial močno zmanjšan. Se Vrhovo je bilo 80-od zmanjšan. Se Vrhovo je bilo 80-odstotno zgrajeno z domačim delom in opremo, zdaj pa so trije veliki, ki bi to zmogli (Metalna, Litostroj in Hidromontaža) v krizi. “To je komercialni projekt, zato bo potreben mednarodni razpis za podizvajalce, še posebej, ker se bodo vključevala mednarodna sredstva. Obrtniška dela bodo že lahko opravljali domači, za osrednja dela in osrednjo strojno opremo pa se bojim, da ne bomo zmogli,” pravi Nučič. Nučič opozarja, da bo vsak koncesionar, katerikoli že bo, izbral najbolj ugodnega izvajalca. To je zgovorna in realna ugotovitev, ki napoveduje, da bo Posavje pri gradnji pobralo le drobtinice. Zato regija ne bi smela spet pasti v sladko spanje, čeprav morebitni koncesionarji ne bodo več potrebovali podpore in jo bodo pustili pri miru. Veljalo bi čimprej zbrati ponudbo domačih virov, kadrov in izvajalcev iz Posavja, da bi družno lažje uspeli na razpisih za ponujena dela. Poleg tega čaka regijo še drugo veliko delo. Gre za varovanje okolja in interesov prebivalcev. Na tem področju se za razliko od prvega ni bati, da bi kdorkoli kaj naredil namesto domačinov. BREDA DUŠIČ GORNIK 65 let Slovenskega doma v Zagrebu V Zagrebu je pred drugo svetovno vojno živelo okoli 17 tisoč Slovencev. Za ohranjanje svoje narodne identitete in kulture so leta 1930 ustanovili društvo Narodna knjižnica in čitalnica, ki se je razvilo v društvo Slovenski dom. Konec februarja je praznovalo 65. obletnico ustanovitve. V dvajsetih letih tega stoletja so se mnogi Slovenci izselili na Hrvaško in tam našli delo, nov dom in drugo dc.uovino. To so bili delavci, hišne pomočnice in kuharice, obrtniki, trgovci, tovarnaiji, uradniki in univerzitetni profesorji. Največ jih je pritegnil Zagreb, ki se je hitro razvijal v močno trgovsko, industrijsko in kulturno središče. Takrat je v Zagrebu živelo okoli 17 tisoč Slovencev, kar je bilo blizu 10 odstotkov vseh meščanov. Tolikšno število je narekovalo, da si Slovenci ustanovijo društvo, v katerem bi ohranjali narodno identiteto, jezik in kulturo. Tako je bilo 16. februatja leta 1930 ustanovljeno društvo Narodna knjižnica in čitalnica. Ustanovitelji so želeli v ime zapisati “slovenska”, vendar kraljevsko-banska oblast tega ni dovolila, češ da bi to pomenilo separatizem. Prva naloga društva je bila ustanovitev knjižnice in čitalnice, preko katerih bi se prosveta in kultura širila med članstvom. To je članom lepo uspevalo, naraščalo je število knjig in tudi bralcev. Kmalu so začeli še z drugimi dejavnostmi, ki so značilne za Slovence: ustanovili so pevski zbor, planinsko izletniško sekcijo, šahovsko in akademsko sekcijo. V prostorih društva so bile kulturne prireditve, predavanja, proslave in zabavno-plesni večeri. V mestu so organizirali velike slovenske veselice, ki so privabljale Slovence in Hrvate. Društvo se je vzdrževalo s članarino in dotacijami zagrebških trgovcev in tovarnarjev, Slovencev po rodu. Veliko pomoč je dajalo tudi časopisno podjetje Jutro iz Ljubljane. Prvih zelo uspešnih deset let delovanja društva sta zaznamovala dva predsednika, univerzitetna profesorja dr. Fran Zavrnik in dr. Boris Zarnik. Društvo je veljalo kot napredno in liberalno usmerjeno, vendar dostopno za Slovence vseh svetovnih nazorov. Kljub temu je konec leta 1932 v Zagrebu nastalo še eno slovensko društvo, Slomškovo prosvetno društvo, ki se je zbiralo okoli cerkve, toda ni doseglo pomena, kot ga je imelo prvo društvo. To je leta 1938 spremenilo ime v Narodni dom. Po razglasitvni Neodvisne države Hrvaške so 17. maja 1941 društvu prepovedali delovati. Preko svojih zvez je Slovencem v Zagrebu uspelo zadržati prostore društva in, kar je posebej pomembno, ohranili so bogato slovensko knjižnico, ki je bila temelj društva v vseh časih. Med vojno so izgnani Slovenci in vojne sirote v prostorih društva prejemali humanitarno in drugo pomoč. Pri vsem tem sta se izkazala Viljem Bizjak, zagrebški tovarnar, in Hinko Nučič, gledališki igralec in režiser. V boju proti fašizmu in nacizmu so med člani društva padle tudi žrtve. Prvi povojni občni zbor društva je bil 18 novembra 1945, ko je društvo dobilo ime Slovenski dom. Predsednik je postal Hinko Nučič. Društvo je uspešno sodelovalo pri repatriaciji slovenskih izgnancev, ki jih je bilo med vojno na Hrvaškem nakaj čez 10 tisoč. V zahvalo hrvaškemu narodu za gostoljubnost je društvo začelo akcijo za gradnjo spominske šole v vasi Horvati pri Zagrebu, vendar pri tem ni uspelo. Propadel je tudi projekt, da bi za otroke slovenskih staršev v Zagrebu organizirali pouk slovenščine. Večina otrok druge in tretje generacije jezika Svojih Staršev na žalost ni znala več. Tako so se Slovenci počasi izgubljali v večinskem hrvaškem narodu. Povojna leta so bila zlata za Slovenski dom. Najbolj uspešna je bila dramska sekcija, ki je uprizarjala predstave na raznih zagrebških odrih, tudi v Hrvaškem narodnem gledališču. Pevski zbor je prirejal koncerte v Zagrebu, po Hrvaški in Sloveniji. Knjižnica in čitalnica sta bili polni bralcev. Vrstile so se še druge prireditve, proslave, predavanja, plesni večeri in druge zabavne prireditve. Posebej velika veselica je bil Triglavski ples. Veliki harmonikaški orkester je dosegal prva mesta in nagrade na tekmovanjih doma in v tujini. Uspešna je bila tudi mlada plesna skupina. Z leti so dejavnosti društva pojenjale. Spremenili so se časi, prišla je televizija in ljudje so se odtujevali društvenemu življenju. Slovencev iz prve in druge generacije je bilo vse manj, v tretji jih je le malo ostalo narodno zavednih. Danes v društvu prevladujejo tisti, ki so se priselili v Zagreb po vojni. Leta 1991 je nekaj enostransko usmerjenih ljudi v upravnem odboru društva spremenilo ime v Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom, za kar ni bilo nobenega zgodovinskega ali drugačnega opravičila, saj je dvoje slovenskih društev pred vojno delovalo vsako po svoje. Novost se ni prijela za dolgo, lani je društvu ponovno dobilo svoje prejšnje ime Kul-turno-prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu. Vrata društva so se ponovno odprla za vse Slovence ne glede na svetovni nazor, vero ali politično opredelitev. Danes društvo šteje okoli 500 članov. Društvo se je ponovno aktiviralo na vseh področjih kulturno prosvetnega delovanja. S pomočjo slovenskih podjetij so obnovili društvene prostore v Masarykovi ulici 13 v centru mesta. Vrstijo se predavanja, proslave, razstave, zabavne in druge prireditve zagrebških Slovencev. Društvo uživa moralno in denarno podporo iz matične domovine, tako da življenje društva nemoteno teče. Ob zadnjem obisku v Zagrebu je Slovenski dom obiskal tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, redni gost pa je slovenski ambasador na Hrvaškem Matija Malešič. Po 65 letih v Slovenskem domu veje sveži duh slovenstva, ki teži k sožitju in spoštovanju sosednjih in prijateljskih narodov. Društvo je nedvomno še naprej pomembno jedro za Slovence v glavnem mestu Hrvaške, kjer jih danes živi še okoli 7 tisoč. IGOR JUGOVIČ L?3£i:.a*k-; . Je umor zakrivil alkohol? 5. novembra lani je Posavje pretresla vest o umoru Husa O. iz Zagreba, ki je imel hišo v Velikih Malencah. Ta se je usodnega dne odpravil k zidanici Jožeta Z., kjer sta popivala, med njima se je vnel spor, zgrabila sta se, v tistem pa je Jože pograbil sekiro in z njo zbil Husa na tla. Na Husovem telesu so našteli 27 ran, od katerih je bila smrtna presekanim hrbtnega mozga. Na novomeškem okrožnem sodišču se je, kot smo že napovedali v prejšnji številki, v torek pričelo sojeneje Jožetu Z., ki je obtožen umora. Od tistega dogodka je v priporu. Kot se obtoženi spominja, je tistega dne zjutraj prišel Huso k njemu in mu predlagal, da gresta na pijačo. Pila sta dvakrat in se dogovorila, da se dobita popoldne. Najprej je bilo vse normalno Srečala sta se nekaj po 15. uri in odšla k Jožetovi zidanici, kjer je ta najprej nahranil živali, Husu pa nabral solato, zelje in seno za hrčka. Medtem sta pila vino. Ker je Jože pri Husovi hiši v Malencah opravljal pečarska dela, mu je Huso plačal za nazaj, dal pa mu je nekaj tudi vnaprej. Sedela sta na škarpi pred kletjo in se pogovaijala. Kot se spominja Jože, je Huso med drugim rekel: “Res je lepa ta zemlja, nikad je nečeš uživati.” Vprašal ga je, zakaj ne, ta pa je odvrnil: “Ja sam demon, ja ču te nevtralizirat.” Jože ni vedel, kaj naj bi to pomenilo, zato sta šla v klet, kjer sta za Husa natočila kis oziroma vino. Huso je nenadoma padel po steklenicah, jih nekaj razbil in se porezal po obrazu. Ko mu je Jože rekel, naj gre ven in se vsede, je Huso še enkrat padel po stopnicah. Zunaj pa sta oba spet nadaljevala s pitjem. Nenadoma se je Huso zaletel v Jožeta, da seje ta prevrnil na sod zvodo, ki se je razlil. Ko se je Jože pobral, je videl v Husovih rokah sekiro. Zamahnil je proti njemu, vendar je udarec prestregel. Kot je pred senatom povedal Jože, se ne spominja, kako mu jo je izpulil iz rok in kako ga je udaril, kar naenkrat se mu je strgalo. Spominja se, daje potem vzel psa in manjšo sekirico ter odšel do soseda. Takrat se je začel zavedati, da nekaj ni v redu. Pred sosedovo garažo je gorela luč, v njej pa sta, kot se spominja Jože, Srečo in Mihael popravljala avto. Mihaelu je povedal, kaj je storil, in mu rekel, naj gre obvestit policijo. Šele ko so prišli policisti, mu je postalo jasno, kaj se dogaja. Kdo je šel iskat Husa, se ne spominja. Na vprašanje okrožnega javnega tožilca je povedal, da je dal predlog za zidanico Huso, ki je rekel, da bi bilo treba vino poskusiti, in vprašala, zakaj ga ne povabi na pijačo. Huso je bil po njegovem mnenju tisti dan čisto povprečen, ko pa je padel po stopnicah, se je popolnoma spremenil. Jožetu se zdi nemogoče, daje kaj takega storil, prepričan pa je, da se to ne bi zgodilo, če ne bi bilo vmes alkohola. Tako spremenjenega niso poznali Kot priča je na 1. obravnavi govoril tudi Jožetov sin, ki je Husa sicer bolj slabo poznal, zdel pa se mu je šaljiv in prostaški. Oče in Huso sta se dobro razumela, dobre so bile tudi razmere v družini. Z mamo sta šla tistega večera, ker očeta ni bilo domov, pogledat k zidanici, če je mogoče še tam. Očeta sta našla spremenjenega, bledega in tihega. Takšnega nista poznala. Tako je Jožeta ocenil tudi Mihael, h kateremu se je Jože zatekel takoj po nesreči. Kot je povedal, so takrat z njegovo ženo in Srečkom čistili ribe. Jože je pozdravil in vprašal Mihaela, ali ima malo časa. Po njegovi oceni je bil zelo preplašen, tako da sekirice in psa ni izpustil, dokler ni videl, da je Huso mrtev. Mihael poz- na Jožeta že od otroških let kot delavnega in mirnega človeka. Pijanega še ni videl. Mihael še vedno veliko razmišlja o dogodku in ne more razumeti, da se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo. S svojim živim in pretresljivim orisom usodnega večera je v sodni dvorani vzburil čustveno vznemirjenje, tudi solze. Žena pokojnega je obtoženega videla samo enkrat, ko je delal v njihovi hiši. Prepričana je, da je delo zavlačeval. Njen mož je bil, kot je povedala, “svetski” človek, zelo rad je imel ljudi in Slovenijo, bil je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Vendar ima oškodovanka o obtoženem bolj slabo mnenje. Njen mož, kot sama pravi, ni nikogar udaril ali izsiljeval. Kadar je kaj več popil, je že po nekajminutnem spanju postal dober. 27 poškodb na truplu Sodni obducent, specialist patologije in sodne medicine, kije obdukciral truplo, je povedal, da je bilo največ poškodb na hrbtni strani telesa. Predvideva, da je žrtev najprej dobila poškodbe od spredaj po obrazu, te so plitve, na nekaj mestih je poškodovana le koža, na dveh mestih pa tudi kost; odrgnine na obrazu so posledica padca. Od spredaj je bila najhujša poškodba na desni roki, kjer je bil presekan palec, nastal verjetno zaradi obrambe. Na hrbtni strani so bile navpične in prečne poškodbe, več je bilo navpičnih - te so bile bolj plitve - ki so verjetno nastale zaradi poškodovančevega umikanja. Prečne pa je verjetno dobil, ko je že ležal na tleh. Prelomi reber so bili od vsekanin. Poškodba na zatilju, ki je tudi povzročila smrt, ni bila presekanina, ampak razpočna rana, ki je lahko nastala kot posledica padca na rob ali udarca s trdim predmetom. So bile muke hude? Po besedah sodnega izvedenca je alkohol v krvi žrtve - 2,13 promila - zmanjšal bolečino. Sama poškodba prvi trenutek ne povzroča Beg iz sarajevskega pekla Poslušanje žvižganja granat, opazovanje vojnega pekla v bližnji okolici, tuhtanje o tem, kako preživeti prihajajočo zimo na eni strani ter reševanje golega življenja, pa četudi bo potrebno začeti z ničle, na drugi strani, so bila dileme, o katerih so razmišljali Zirojevičevi v Sarajevu. Odločiti so se morali hitro in odločili so se za dmgo možnost. Ljudmila Slarašinič se je rodila na Krasin-cu v Beli krajini in avgusta 1945 odšla s trebuhom za kruhom, ki gaje našla v Tekstilni tovarni v Tržiču. Tam je spoznala svojega kasnejšega moža Miloša Zirojeviča iz Sarajeva, ki je prišel v Slovenijo med drugo svetovno vojno kot vojna sirota brez staršev. Leta 1949 se jima je rodil sin Dušan, pet let pozneje pa so se na prigovarjanje Miloševe tete preselili v Sarajevo. Tam sta se oba zaposlila, Ljudmila kot telefonistka in kurirka na veterinarski fakulteti, kjer se je leta 1975 tudi upokojila. Zirojevičeva sta bila navajena živeti skromno, predvsem pa sta se ves čas trudila, da bi si zagotovila lepo in mirno starost. A 6. aprila 1992 seje ta njun trud začel rušiti kot hišica iz kart. V Bosni in Hercegovini se je namreč pričela vojna. Ljudmila in Miloš sta imela v muslimanskem predelu Sarajeva, ki ga imenujejo Novi grad, dvosobno stanovanjc. Nedaleč od staršev je živel Dušan z ženo Jadranko in hčerkama. Jadranka je bila zaposlena v vojnem podjetju “Zrak” kot specialistka finomehaničarka, Dušan, prav tako finomehanik, pa je dve leti pred vojno odprl zasebno trgovino z mešanim blagom. Ko se je pričela vojna, so bile ceste v glavno mesto BiH blokirane in ni bilo več kaj prodajati. A ne le za prodajo, tudi za golo preživetje je bilo le toliko hrane, kolikor so je imeli v domačih shrambah. Humanitarne pomoči je prišlo do njih bolj malo. Iz bivališč si niso upali zaradi ostrostrelcev in zaradi granat, ki so padale počez in povprek in zadele tudi nekaj sosednjih stanovanj. Zaradi neprestanih detonacij so se šipe na oknih že zdavnaj sesule in nadomestila sta jih lepenka in polivinil. Poleg tega so hoteli Dušana mobilizirati v vojsko, kar se mu je uprlo. A ne le zato, ker si ni želel mazati rok s krvjo, temveč tudi zategadelj, ker ni vedel, na koga naj bi streljal, ko pa so pred vojno vsi živeli v slogi, ne glede na narodno ali versko pripadnost. Mobilizaciji se mu je uspelo izogniti predvsem kot dolgoletnemu športnemu delavcu. Toda od takrat sta obe Zirojevičevi družini vedeli, daje zanju le še ena pot: beg iz sarajevskega pekla. Šest Zirojevičev je načrtno čakalo na priložnost za odhod iz Sarajeva. Ta se je ponudila, ko je 18. novembra 1992 odpeljal iz Saraje- va v Slovenijo prvi humanitarni konvoj Slovencev. “Naša dokončna odločitev je morala pasti v štiriindvajsetih urah. A vedeli smo, da nam gre tokrat zgolj za preživetje, in odreči smo se morali vsemu, kar smo si ustvarili v desetletjih življenja v Sarajevu. Vsak je lahko ta svoj trud stlačil le v dve potovalki,” se spominjajo Zirojevičevi, ki so bili v konvoju največja družina. V Sloveniji so si našli začasen dom na Ljudmilini domačiji na Krasincu, kjer pa je mož Miloš že dvanajst dni po prihodu umrl. Starašiničeva hišica na Krasincu je bila za tako veliko Zirojevičevo družino pretesna, a nameravali so ostati tam le čez zimo, ko naj bi se razmere v Sarajevu že umirile. Toda na Krasincu so ostali kar dve leti in lani poleti dobili v najem manjše dvosobno občinsko stanovanje v nekdanji gradaški šoli, za kar so še posebej hvaležni takratnima predsednikoma metliške občinske skupščine Branku Matkoviču in izvršnega sveta Jožetu Matekoviču. “Najpomembnejše je, da imamo streho nad glavo. Z delom in pridnostjo bomo že nekako preživeli, četudi smo morali začeti povsem z ničle. Saj smo tudi v Sarajevu morali garati. Nič nam ni padlo samo z neba,” pravi Dušan, ki je tako kot mama slovenski državljan. Po njem sta po dveh letih bivanja v Sloveniji dobili naše državljanstvo hčerka Željka, ki hodi v 2. letnik črnomaljske gimnazije in Gordana, učenka 7. razreda podzemeljske osnovne šole. Tudi Jadranka je vložila prošnjo za slovensko državljanstvo in čaka na rešitev. In kako se družina preživlja? Dekleti dobivata otroški dodatek, Ljudmila pa iz Slovenije 34.000 tolarjev dodatka na tujo pokojnino, medtem ko pokojnine iz BiH ne dobi, a ta bi po njenih izračunih tako in tako znašala le okrog 15 DEM na mesec. Dušan je zadnji dve leti v poletni sezoni delal pri javnih delih in pričakuje, da bo tudi letos, medtem ko dobi pozimi 14.000 tolarjev socialne pomoči. Želi pa si stalno zaposlitev. Pripravljen je sprejeti vsako delo, ki ga je sposoben opravljati, saj ima seneni nahod. Zirojevičevi se namreč dobro zavedajo, da so lahko srečni, ker so pristali v Sloveniji. Poti v Sarajevo zanje ni več, tudi zato, ker ne bi imeli kam. V Ljudmilino stanovanje seje že drugi dan po njenem odhodu vselila soseda, v Dušanovem so se neprestano menjavali stanovalci, vsak pa je iz njega vzel, kar je potreboval. Zato so se tudi začeli učiti slovenščino. Jadranka se trudi, da bi čim pravilneje in brez hrvaškega naglasa izgo-vaijala besede, ki se jih je že naučila, Dušanu se skoraj ne pozna več, da je v Sarajevu le malokdaj poskušal govoriti slovensko, medtem ko Željka in Gordana neprestano opozaijata babico, ki govori v krasinškem narečju, kakšna je pravilna slovenščina. Toda četudi poskušajo Zirojevičevi čim manj misliti na bosanski pekel, ga pozabili zagotovo ne bodo nikoli. Tudi zato ne, ker so v Sarajevu še vedno Ljudmilin brat Anton pa Jadrankina mama in brat, medtem ko je bil njen oče ob začetku vojne ravno v Dalmaciji in se nikoli več ni mogel vrniti v Sarajevo. MIRJAM BEZEK-JAKŠE bolečine, pri pokojenem pa je bil vcijetno čas od poškodbe do smrtnega udarca kratek. Svoje mnenje o obtoženem je povedal tudi sodni psihiater, ki ocenjuje, da je šlo pri njem verjetno za komplicirano pijanost in zoženo zavest, kar je povzročilo zmoten spomin. Na to kažejo nekatere njegove izjave, ki se ne ujemajo z izjavami prič (da je bil v garaži avto, obtoženec o čiščenju rib ne ve nič...). Ocenil je, daje imel Jože v času storitve dejanja v krvi od 2 do 2,7 promila alkohola, vzrok za tako velik interval pa je sorazmerno pozen odvzem vzroca krvi. Tako visoka doza povzroči pijanost tudi pri človeku, kije vajen pijače. Po mnenju sodnega psihiatraje zožena zavest zaradi komplicirane pijanosti nastopila že uro ali dve pred dejanjem, ker je moten spominski zapis (tudi izjave o demonu so lahko akustična halucinacija, ki je mogoča pri komplicirani pijanosti). Kolje povedal psihiater, stanje zožene zavesti, ki ni nujno vezano na pijanost, večinoma mine brez večjih nevšečnosti, bolj nevarno pa je, če je takšna oseba sama ali v dvoje. Da je Jože sladkorni bolnik, ve, ker so mu v priporu pregledali kri, zato. Zato, je povedal psihiater, ne more izključiti možnosti, da so bile v tistem trenutku motnje s sladkorjem bolj izrazite, še zlasti, ker je v zadnjem letu njegova telesna teža zelo nihala, kar vpliva na sladkor- razpotja no bolezen. Tudi precejšnja količina vina (takrat še mošta!), ki jo je popil, je verjetno povzročila bolezensko koncentracijo sladkorja v krvi, kar lahko spodbuja komplicirano pijanost. Ta pa ne vpliva na motoriko, zato so možnosti nasilniškega ravnanja večje, moral pa je biti nek sprožilni element, ki ga verjetno nt bo mogoče nikoli ugotoviti. Že samo pogled i® krije lahko v takšnem trenutku huda provokacija. Potrebni bodo še novi dokazi Po zaslišanju obtoženca, petih prič in <]ye sodnih izvedencev sta okrožni državni tožil* in oškodovankina pooblaščenka predlaga1? zaslišanje še dveh prič in mnenje drugega P1 hiatra, saj obstaja možnost, da je prvi P0® mnenje pod vtisom samega dejanja. Verjetno bo tudi zagovornik predlagal nove priče. Sena je sklenil, da bodo dali natančno izračunati stop njo vinjenosti obtoženega in pregledati oblači obeh vpletenih, iz česar bo mogoče razbrati w silniško dejanje. Razprava je preložena na nedoločen Ne glede na to, kaj bodo pokazale izpove ^ drugih prič, je jasno, da bo dogodek, ki se) zgodil 5. novembra lani okoli 19. ure, ostal vedno zavit v skrivnost. Od obeh udeležene* je namreč živ samo še eden. TANJA GAZVOD* Bioenergetik -čer ali svetilnik Zirojevičeva družina: Ljudmila, Jadranka, Dušan, Gordana in Željka. Sredi lanskega decembra, ko je Dolenjski list pisal o Ivanu Pircu, smo se vprašali, ali je ta hrastniški bioenergetik čudodelnik ali človek, ki se samo dela, da zdravi z bioenergijo. Danes so stvari že bolj jasne. Ljudje, ki so brali zapis, so Pirčevo zgodbo Sprejeli različno. Mnogi iz okolice Novega mesta in tudi iz oddaljenih krajev so nas vprašali za svet, kako bi se srečali s tem človekom izjemnih sposobnosti. Oglasil seje tudi neki moški iz Posavja, ki je rekel piscu zgodbe o Ivanu Pircu: “Če ste tega človeka tako hvalili, pa napišite še to, kaj mislim jaz o njem. Pirc ne dela zdravilnih čudežev.” Omenjeni mož nas je poklical v imenu žene, ki se je dan prej zdravila pri Pircu. “Šla sem na senaso na Ratež. Pred nami je mahal z rokami in nam pel: žDudek sam jaz, Dudek si ti, Dudeki smo mi svi,’” je pripovedovala Pirčeva posavska “pacientka”, ko smo jo obiskali na domu. “Pacienlkin” mož je prepričan, da se Pirc ukvarja z bioeneregijo iz povsem praktičnih razlogov, saj ima določeno ceno storitve. Kot je uspela razvozlati Pirčev cenik, bioenergetik računa za prvo seanso 500 do 1.000 tolarjev in vsak naslednji obisk 2.500 tolarjev na osebo. Pirc predpiše, da mora pacient priti k njemu na terapijo dvajsetkrat. Druga možnost finančnega nadomestila za Pirčevo storitev je predplačilo v višini 500 mark in v to ceno je vštetih 20 seans. “Pirc ne da ljudem računa, zato je težko dokazati, da sploh kaj zaračuna. Obrtnik mora plačati kazen, če ne bo stranki izstavil računa. Koliko zasluži obrtnik in koliko bioenergetik?! Bioenergetik zasluži v dobre pol ure delavsko plačo,” pravi mož omenjene pacientke. Bioenergetikovo nastopanje v vlogi zdravnika sicer lahko jezi ljudi, vendar zdravilnih seans skoraj ni mogoče zaustaviti niti jih obdavčiti. Davkarija bi privila bioenergetika, če bi bila njegova dejavnost uradno vpisana v u-strezen uradni register. Če dejavnost ni tako prijavljena, je država ne obdavči, čeprav zanjo ve. Ker Pirc ordinira, je po vsem sodeč, spretno obšel vsa nevarna mesta v uradniškem kolesju slovenske države, ki je šla in gre še zelo na roke različnim zaslužkarjem. Če se torej dacaiji niti toliko ne potrudijo, da bi pobrali sadež, ki se jim ponuja sam, se bodo stvari v zvezi z bioenergetskim črnim podjetništvom mogoče začele spreminjati na drugem koncu, v glavah ljudskih množic, ki se drenjajo v “ordinacijah” različnih alternativnih zdravnikov, tudi bioenergetikov. “Ali lahko sploh pride do takih sprememb?” smo pobarali Polono Matjan. Predsednico Društva psihologov Slovenije smo tudi vprašali, kaj sicer meni o bioenergetikih, ki so se v deželi v zadnjem obdobju namnožili. “V vsaki družbi se ljudje obračajo k misticizmu, ker več obljublja in bolj tolaži kot katerakoli znanost. Vsak psiholog, psihoterapevt ali zdravnik mora z etičnega vidika opozoriti klienta na omejitve svoje metode in mora predstaviti klientu tudi nekaj, kar se zdi bistveno, nujnost njegove lastne aktivnosti in odgovornosti za svoje zdravje. Poleg tega je dolžan povedati o omejitvah svojega znanja in predstaviti tveganje ob določenem zdravljenju. Vse to pa ne obljublja nobene odrešitve in večnega upanja niti ne daje terapevtu zaželjene moči, zato so bili in so ljudje vedno dovzetni za dejavnosti, k'1 obljubljajo. j Običajno vidimo v družbi obrat k spim jJJ izmu in vedeževalstvu v večji meri kot obič*J dno« dalno takrat, kadar so moralni standardi in vre' v krizi, kadar so ljudje ekonomsko in s001*'! negotovi, kadar je družba pretirano razpu* h ali pretirano kaznovalna ali oboie in kierj- ' deti učilno mnogo hipokrizije in podkupoval1 med uslužbenci na visokih položajih. . Takšna družba dela ljudi zmedene, korenin, brez ciljev in jasnih standardov, . sc iz psihološkega vidika ljudje oklenejo m cizma, ki ponuja trenutno olajšanje. In ( najdejo koga, ki ima vsaj trenutno neizm moč,” razlaga stvari Matjanova. jj. Psihologinja je prepričana, da bioenerg kov ni mogoče preprosto izriniti iz okolja, | uspešno delujejo. Če bi bioenergetike,va J ževelce in podobne oblast preganjala, bi ji*1 V | stvo zaščitilo. Kajti bioenergetike, vedežev < in druge nekako skrivnostne osebe trebuje, saj mu dajo vsaj nekaj olajšanja- o od misticizma se bo začel, ko bo slovenska , ba bolj urejena. Šele ko se bo povečala na psihološka, socialna in gospodarskava .j ljudi in ko bo bolj deloval pravni red,se prebivalci take bolj urejene države pos^rj obrnili k bolj razumskim oblikam pomoč1’ pa so bioenergetske senase. .m Matjanova v podtonu naslavlja tudi K*1 J na ustroj slovenske države. Pravi, da ur J j( države poskrbijo za visoko usposoblr.^, strokovnjakov, recimo psihologov, poskrn J j licence, stalno preverjanje znanja in Uporabnikom so dostopni katalogi str°i)]o j njakov, za katere jamči država in ki jih jo m ,y tožiti. In država nestrokovnost tudi kaznuj*--. j. Sloveniji se je zgodilo, da imajo vedežm? spiritualisti svojo šifro v Enotni klasif'^ dejavnosti pri Zavodu za statistiko. Ps**10 f; nimamo v Enotni klasifikaciji niti ene šm ■ . pa pomeni, da psihologi uradno sploh ne "V. mo delati, vedeževalci pa lahko. To, kar je ^ be, je, da država ne uredi stroke in da zaščiti uporabnikov standardnih psiho*® ^ storitev. Glede bioenergetikov in spir'tuii ^i' pa bi bilo dovolj, da bi sc država jasno di* rala glede njihove strokovnosti in da bi bn U no, da gre k njim vsakdo na lastno odgf^O£ Ljudje bi morali imeti na voljo več info. ^ kaj ponuja stroka. Država bi morala dati lju jj za uporabo znanstvenih oziroma prizn .,<■ metod večjo garancijo in za uporabo bk^i getikov in spiritualistov prav nobene, j Polona Matjan, ki se že leta trudi za ^. ^ psihološki dejavnosti, ki bi zadeve posta*11 gače. . |1 Kar je povedala Matjanova, torej go1 napoveduje novega časa, v katerem bi ljubI Go sta “pacientka” iz Posavja in njen mož,.^ pomenila strah in trepet bioenergetikov1 . £ dobnih zdravnikov, ki so nekako dani b Boga kot od visokošolske katedre. * jr Bioenergetiki razpolagajo s številu11? ^ timnimi podatki o človeku, do katerih ^ pridejo med lahkotnim kramljanjem s P*1^ tj tom. Pacienti sc boje, da bi ta njihov d(,sLj; še kam dlje od bioenergetika, ob tem Pa jvai strah tudi bioenergetikovega prekle1^-primeru prijave. V tem vsekakor je m*’* Ijjl nergetikov, v čem je še, če je, pa si bo odg vsakdo sam. . .fijj MARTIN nagradiv Šentrupert IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križanke izbral Matijo Mandlja iz Šentruperta in Pavlo Kralj iz Novega mesta. Mandlju je pripadla denarna nagrada, Krlajeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 3. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 12. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 10. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 10. nagradne križanke sc, orano v vodoravnih vrsticah, glasi: NORICE, Tirri, M’ CANAK, inč, in sg, kne, sv, ivJU. SERVISER, OTIP, MINEŠTRA, PIS’ TAR0K- ANANAS, TERNI, KES0< JACK, KLOP, EDAM. ENIGMA HRIB NAD SPLITOM AVSTR- SMUČAR PATRICK Prgišče misli kkušek-e Seš,evek vseh sv°iih življenjskih mj A. LOWEN Nu svetu sta zmeraj dve eliti: tista prava, ki se je veZPn°akoSedn dm*a’P°mreiena’ki g L. KOVAČIČ Snto narod, ki nima prave svetlobe. v.. M. STERLE živalskih očeh leži žalost in nikoli se ne ve, Jlef.0.ev živalske duše ali bolečine, ki predstavlja tisto prazačetno bit. C. G, JUNG Siromašenje v stikih vodi v siromaštvo nasploh. J. KOCIJANČIČ asa ima grobe potrebe in kaj običajno čud. I. MRAK ^pnimivosti iz sveta NAGRADNA KRIŽANKA 12 > POKLO- NJEN PREDMET MESTNE ULICE MALOPRID NEŽ BARABA SAMOST. ENOTA VESOLJ- SKIH PLOVIL SUNEK K SEBI RISANA ZGODBA SALOMONOV UGANKAR '3r~T-—fgr—nt1 ORAN 1TROK > KRISTU- SOVA PONOVNA OZITEV POLOVICA AZIJSKO OVITO POKRI- VALO KOBALT* VEČANJE ŽIVIH BITIJ EVROPIJ LEVI PRITOK DRINE MESTO IZKOPANIN V EGIPTU NEKDANJI JUGOSL. PREMIER MAr VI ARKO- VIC AVTOR: MARKO. BOKALIČ NEM. SMUČAR- SKI SKAKA- LEC PIKANTNA SOLATA PEKOČ OBČUTEK POLJSKA PTICA hiter"” GOSP. VZPON PLEZALEC SLABE NEM. LUKA OB BALTIKU SKLAD. DANILO HENRV JAMES PFfTOK VOLGE PR GCFKBU APOTEKAR EMBA- LAŽA IVO DANEU NICK NOLTE RASTLINA ZA PRIDOBI- VANJE OPIJA ŽENSKA V ZAPORU PREDU- JEM ROMUN- SKI PISATELJ (MORCEA) DOLBUSM UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST rod kožo smo vsi enaki Dok ^ n,a)°bsežneM in najtemeljitejša študija o genskih razlikah med ljudmi je ra i faa’ rasm predsodki nimajo znanstvene podlage, saj so dejanske užitke med rasami izredno majhne oziroma pomembnejših razlik sploh ni. Dogodki po vsej zemeljski krogli kažejo, da c oveštvo kljub hudim in krvavim izkušnjam iztekajočem se stoletju ni kaj prida naučilo. Dandanes je boja željnih, k totalitarističnim glivam m nasilni nestrpnosti do drugih naro-nrl? T ras, usmerjenih veliko več ljudi, kot bi ‘ ' kovali, saj bi vendar moral biti še kako živ rižem'? J" klanje v obeh v°jnah, na totalita-zern fašizma, nacizma in boljševizma, na ras- ie l!g::njanJe in Pokončevanje Židov. A videti taL * ^ ovežtvo izredno hitro pozablja. In sti d h° dandanes Priče strahoviti nestipno-knit,? nai grc za narodno, fersko ali “znan ?.0 drugačnih- Pojavljajo se znova tudi narnr|S VC?e' teor'je 0 večvrednosti nekaterih haia v°V 81 bele rase'Tak0 kar Pravi čas Pr'_ laži,n JaVn°St znanstvena študija, ki razpihuje anstveno meglo o rasah. Paoin°iuU'aC^sk' 8enet'ki Luca Cavalli-Sforza, prj' , nozzi 'n Alberto Piazza so namreč pri jo ZpnHSkl univcrzitetni založbi izdali študi-za naioK.na '.n geografija človeških genov. Gre lej „ l sežnejšo in najtemeljitejšo študijo dos-jeiP?r?m<1SOmskih ra2iikah med ljudmi. Delo ciin večdcsetletnih raziskovanj v popula- seboj ge,nct'k' ‘n dokazuje, da so si rase med like m6,0 Podpbne, če odštejemo genske raz-•’ 1 določajo barvo kože in telesno višino. še posebej ne, ko so raziskovalci jemali kri pripadnikom starih plemen v odmaknjenih predelih sveta. Ali so se ljudje bali dati kri ali pa so jim to prepovedovali plemenski in verski tabuji. Ponekod so se bali, da bodo znanstveniki odvzeto kri uporabili za kakšne čarovnije in bodo škodovali skupnosti. Tako je na primer nek kmet s sekiro zagrozil profesorju Sforzi, ko je nameraval vzeti kri v neki podeželski šoli v Centralnoafriški republiki, da mu bo puščal kri, če jo bo on njihovim otrokom. Pri izdelavi genskega zmeljevida sveta so znanstveniki prišli do marsikaterih presenetljivih odkritij. Antropologi so denimo menili, da so si avstralski domorodci in podsaharski Afričani blizu, ker so si po telesni zgradbi in barvi kože zelo podobni, vendar pa genske raziskave tega niso potrdile. Razlike med obema skupinama so največje med vsemi. Študija je tudi pokazala, da je tisto, kar je na videz pomembna razlika med prebivalci denimo Afrike in Evrope, v bistvu le posledica selitev ljudi z ene celino na drugo in prilagoditev drugačnim podnebnim razmeram. Genski zemljevid sveta je med drugim potrdil teorijo, da je Afrika zibelka človeštva. O tem je govoril že Darvvin, utemeljevale pa so jo še novejše najdbe fosilnih ostankov najstarejših človečnjakov. Iz Afrike vodijo vse poti poselitve sveta v sivi davnini. Cc bi narisali gensko črto štirih poglavitnih genskih skupin oziroma “ras”, bi na enem koncu stali afriški domorodci, na drugi pa avstralski, med ti skupini pa se uvršajo Kavkazijci (Evropejci) in Mongoloidi (Azijci in ameriški Indijanci). Genski atlas je pojasnil tudi nekatere uganke, ki so dolgo begale antropologe. Mnogi znanstveniki so denimo imeli Bušmane in Hotentote za posebno raso z zelo starim izvorom. Edinstveni klikajoči zvoki v njihovem jeziku so prepričali jezikoslovce, da so Hotentoti in Bušmani neposredni potomci najbolj primitivnih človekovih prednikov. Njihovi geni pa kažejo drugačno sliko. Po njih so mešanica zahodnoazijskih in afriških skupin. Najizrazitejši člani evropske veje genskega drevesa človeštva so Baski v Franciji in Španiji. Kažejo najbolj nenavaden vzorec genov. Če k temu dodamo njihov nenavadni jezik, katerega koreni so jezikoslovcem neznani, in dejstvo, da se na območju, kjer živijo, nahaja veliko prazgodovinskih najdišč (Altamira in Lascuax), potem bi lahko rekli, da so Baski najbolj neposredni potomci kromanjoncev, prvih modernih ljudi v Evropi. Evropejci pa so sicer genski križanci: imajo 65 odst. azijskih in 35 odst. afriških genov. Zdaj, ko je mamutska študija končana, je napočil čas za nove raziskave, ki bodo zasnovane še na sodobnejših genetskih tehnologijah, s katerimi je mogoče ugotavljati natančne kemične sekvence v dedni snovi DNA. S pomočjo teh analiz bo mogoče genski zemljevid človeštva izrisati še natančnejše in najti odgovore še na tista vprašanja, na katera doslej ni bilo mogoče odgovoriti. MILAN MARKELJ (Vir: Time, Discover) zdravnik razlaga gansko so r p'ne veliko n skuPinami.: nobenih . Večvr ^nanstvenih temeljev za teorijo o rtr>. _ nost* ali manjvrednosti ene rase Drcd nobenihm - ^az‘skova'ci Pravij°, da ni prav druen an manjvrednosti ene rase pred skjh r n?^enetskilr osnovah. Kar se tiče genet-dobni' ■ Sm° s‘ 'iudie P°d ^žo izredno poza lnn' opaznih skupnih genskih značilnosti Posamezne rase. jeu a P°mernbni in odmevni znanstveni pro-stanf spodbudil in začel 72-lctni profesor na je s s hi Univerzi Cavalli-Sforza. V 16 letih SVet/’dc'avei ustvaril prvi genetski zemljevid n^,i .1 na katerem so zarisana območja genske Podlih . so zarisana oDmocja gensKe Vidih Podobno kot na običajnih zemlje-itorsi? 3S'n'ce Povezujejo točke z enako nad-vore 0 vRino. Genski zemljevid je zelo zgo-njc a' saj med drugim jasno kaže tudi poteka-So s, 'k'so jih ubirali naši davni predniki, ko razselili po vsem svetu. zna a 'zdelavo genskega zemljevida sveta so krvn i|VCn'k' Poiskali potrebne informacije v raj j Vz°rcih stotisočev posameznikov iz sko-Anij?a dso^ različnih skupnosti in plemen. 5luž.pm, protitelesca in drugi proteini sojini Oseb' kh prostorih ni prostor zan-J . Moderno urejena kavarna bi bila “Mo nekaj drugega. Kam naj gre danes človek po delu? Majhni lokali po l ihe so samo za mimoidoče, v njih Prpj-z8™0 st°j‘š> n(-'kaj popiješ ir nrSi *!stcga pa, ki bi sc rad od I ''H, POD 1 (Inhrn r'rno Izot no n« Človek po delu? Majhni lokali po I . ?tu so samo za mimoidoče, v njih p £ samo stojiš, nekaj popiješ in ^a *‘stega pa, ki bi se rad od- pocii. pop,1 dobrQ črno kavo> ka: po. ‘n Prebra|. to ni dovolj. Če ka-mc ne bo več, ho to velika škoda za cvi?> kdorkoli je namreč prišel n-i „ SC-ic najPrcj ustavil v njej, potem P se odpravil naprej po opravkih. ,nJcncrn lokalu so se sklepali tr-k j | 1 ln drugi posli. Pred vojno je in i!S° urt‘jcna kot pač vse kavarne lj,: D‘!a Dieslu v okras. V njej si lahko aJ pojedel in popil, prebral več vrst no ,UIS(:>V' ^d vojno in še nekaj čaa I o v°Jm JC bi,a v njej biljardna mizaj Potem Je izginila. Pred leti je postala hniurna neurejena, v njej so se spre-nR|dh,n-,Zažclcni gostje. Tudi izlet-in , °ckc okoli mesta so neurejene “^puščena Tuje Rožni studenec, ži n. ka ločka Kočevcev, da o Rin-np,, govorim. Nekoč je bilo ob njej n,v- *° Postaj za kopanje. Pot do pC8a studenca je bila lepo spclja-nri'' .,° a°Jni so jo presekale parcele svnL.o °,v,.k'so vse stvari urejali po tlohii ?edai’ ko sc mesto ureja in no P°dobo' bi bHo potreb- u rdzmishti tudi o kavarni Zvezda. ________ PETER VOVK PREDSTAVITEV naših ARHEOLOŠKIH raziskav CELJANA - Prejšnjo sredo je v tek- Kar^cvern domu v Ljubljani po-skih 3 LCdna letna predstavitev terenih . arncoloških raziskav v letu 1994, 0 J° Je Pripravilo Slovensko arhe-u , društvo. Med slovenskimi ar- logi so poročila podali tudi Dra-?r,os'Povič, in sicer o Ajdovski jami 1 / Krškem, Phil Mason je govoril o •okopavanjih v Gradcu in na Velikih l h-ncah pri Brežicah, novomeški eolog Borut Križ pa o velikem iz-njiv,aVanjU na novomeški Kapiteljski R. B. D° knjige po kolenih inui^,1' ' Kočevska Knjižnica himni i mai*we Prostore, da knjig tudi,° ,a Poldah, ampak že več let kniJ)° , cil Tako bralci ne izbirajo poi.j s,?Je’ a,r>pak se morajo plaziti tleh 7fU l' da lahko izberejo knjige na Pa L, m,ade ,aka «hira Se gre, težje 'ta bnr s,areiie, ki tarnajo: “Me kole-pa n fl° ,n,te morem več v knjižnico." ni Snj. kdo reče, da kultura v Kočevju zi)°PoTT\ saj se pred knjis° pla' b°tanstv° lako kot Pred kakim P-r % avtobusom na izlet! ij,^Jrehanjem naročnikov, ki avt u momPovabili na zanimiv fp*?an! ^el’smo P™H ec do desetih let. Ni jih bilo malo, lem o, "a Dolenjski list naročili hal med 'tjthti je raču- bn!itmZa en(ijstega izletnika iz-p Martina Zorca iz Loga 35, P' %‘štanj. i?hak° Število potnikov je že lu(li za avtobus, ki bo vn, P0Pcljal poslušalce no-Sjjteskega radia Stiuiio D. Zad-P^gnulno vprašanje ni bilo n- x Pdžtvbu pa je imel največ f e Milena Fink-Hobašiz Pod-rriQ 72, p. Dolenjske Toplice. Gladovne stavke so znamenje nepravne države Ob stavki odvetnika S. Majhna iz Maribora Zaradi vse več primerov gladovnih stavk, ki ne izhajajo samo iz patoloških stanj ali nagnjenja Slovencev k samouni-čevanju, pač pa tudi (ali predvsem) zaradi neuspešne uporabe vseh zakonitih m moralnih sredstev bi se morala naša država še kako zamisliti. Vse pogostejši primeri skrajnega zaostrovanja z gladovnimi grožnjami postajajo vse večji politični in državni problem z mednarodnimi razsežnostmi. Gladovna stavka ni tragedija le za posameznega protestnika, je t.udi znamenje, da gre za nesposobno, necivilizirano ali kar barbarsko državo. Gladovna stavka mariborske ga odvetnika g. Sergija Vladi mirja Majhna je povsem politi čne narave. Krivdo za karkoli si bo morala v celoti pripisati država Slovenija oz. njeno vodstvo. Neodzivnost njenih inštitucij je bolj slaba vstopnica za približevanje in vklapljanje v krog kulturnejših in naprednejših evropskih narodov. Življenje vsakega posameznika je preveč dragocena vrednota, da bi o njem odločale le dobre ali slabe socialne okoliščine ali politične razmere v državi. Zatekanje naših državljanov v take skrajnosti, je dovolj prepoznaven znak in opozorilo za vso svetovno javnost, da je v tej državi nekaj hudo narobe. Zato pozivam vse človekoljubne državljane in ljudi dobre volje, da z vso resnostjo opozorijo državo Slovenijo na njeno temeljno dolžnost: skrb za človeka. Če naša birokratska in brezdušna oblast v primeru mariborskega odvetnika v najkrajšem času ne najde ustrezne rešitve, jo javno obtožujem in hkrati obljubljam, da bom storil vse, da razkrijem njeno škodljivo početje in tako vsaj delno pripomorem k njeni čimprejšnji kadrovski zamenjavi. IVE A. STANIČ V Šport žrtev strankarskih delitev? Iz razmišljanja upokojenega semiškega športnika: “Mlade in pametne športnike pozivam, naj se ne dajo zavesti in spreti med seboj, če jim je do razvoja športa” • Medtem ko so sabljo še brusili, je jezik glavo že odsekal. (Armenski pregovor) • Ženska vidi, kar je moškemu na vekomaj skrito. (Cankar) • Če bi ženske prevzele oblast, bi lepše živeli. (M. Kožuh-Novak) Semiški šport ima dolgoletno tradicijo, saj sega daleč v čase pred drugo svetovno vojno. Sprva so športniki uspešno gojili orodno telovadbo, po vojni so se tej pridružili še odbojka, množični telovadni nastopi in v državnem merilu so zablesteli posamezni atleti. Po letu 1960 so mladi Semičani igrali rokomet in košarko in v teh dveh igrah z žogo imeli dolga leta tudi dve solidni tekmovalni ekipi, ki sta uspešno nastopali v slovenskem prostoru in redno privabljali na igrišče številne gledalce. Posebno obdobje v semiškem športu so bile Semiške NASPROTUJEMO POSLANCU VERZOLAKU! Mladi forum ZLSD odločno nasprotuje izjavi poslanca SND Ivana Verzolaka, da tisi naborniki, ki se odločijo služiti vojaški rok v civilu, niso enakopravni člani in državljani RS. Zato Mladi forum ZLSD poziva poslance Državnega zbora, naj ne podprejo podaljšanja civilnega služenja vojaškega roka, saj v tem vidi postopno militarizacijo Slovenije. Po našem mnenju je izjava poslanca Verzolaka eden od korakov k ukinitvi civilnega služenja vojaškega roka in k podaljšanju vojaškega roka tudi za druge nabornike, čemur odločno nasprotujemo. UROŠ JAUŠEVEC Mladi forum ZLSD DRUŠTVO INVALIDOV METLIKA VABI Člani Društva invalidov Metlika so imeli v soboto, 11. marca, redni letni občni zbor. Društvo deluje že od leta 1976; člani se bodo že v letošnjem letu pospešeno pripravljali na 20-let-nico. V letu 1994 so se člani društva invalidov udeležili srečanja društev dolenjske regije v Grosupljem in obletnice ZDIS-a v Kranju. Članom je bilo omogočeno počitnikovanje v Čateških Toplicah in v Simonovem zalivu pri Izoli. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela. Njihova naloga je predvsem pomagati obolelim članom. Želijo včlaniti v svoje društvo vse ostale invalide in invalidske upokojence, ki bi si to želeli. Vabijo jih, naj pridejo v pisarno Društva invalidov na Mestnem trgu 1 v Metliki, kjer na sejemski dan, to je dvakrat mesečno, od 9. do 10. ure lahko plačajo članarino za leto 1995. . ., A. M. BRUCOVANJE NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV- Vpetek, 17. marca, je Dmštvo novomeških študentov v piceriji Tratnik na Glavnem trgu organiziralo brucovan-je, kjer so stare bajte sprejele medse letošnjo zeleno brucad. Stare bajte so zastopali notarka Petra, brucmajorja Mavi in Jure, branilec in tožilec Karlos ter car Fero. Po slovesni prisegi bnteovje sledil zabavni program, kjer so morali bruci in bnicke na različne načine braniti svoj prihod med prave študente. (Foto: Andrej Gorenc) 1 igre, ki so se vrstile kar 10 let zapovrstjo in vsakokrat vključile v športne aktivnosti po več kot 100 tekmovalcev in pritegnile tudi po 3000 gledalcev. Nadaljevanje Semiških iger je bilo športno rekreacijsko tekmovanje vaških ekip v odbojki, košarki, malem nogometu, namiznem tenisu in smučanju. V to športno dejavnost je bilo vsako leto vključenih okrog 350 krajanov od 18. do 55. leta starosti. Omeniti je treba tudi prizadevne in uspešne karateiste in splošno rekreacijo, ki poteka skozi vse leto in vključuje vse, ki se zanimajo za to športno dejavnost. Vso to bogato in pisano športno dejavnost so in smo vadili in vlekli skozi uspehe in težave posamezni športni navdušenci. Ker sem bil tudi sam dolga leta vprežen kot vlečni konj v semiški športni voz, menim, da imam pravico in dolžnost, da Semičanom, semiškim športnikom, predvsem pa njihovim vodjem razgrnem svoje kritične poglede na zadnja se-miška športna dogajanja, ki pa imajo s pravim športom le malo skup- nega in nujno vodijo k njegovemu razbitju in strmemu nazadovanju. AKCUA ZA KOMBI DRUŽINSKEMU TRIU NOVINA Družinski trio Novina je v 10-ih letih obstoja pripravil več kot 60 samostojnih dobrodelnih nastopov, izkupiček pa je poklonil bolnim in invalidnim otrokom po bolnišnicah in domovih, duševno prizadetim in drugim pomoči potrebnim. Nsgvegja težava je prevoz, zato si želijo priti do kombija, ki bi omogočal varnejšo pot, ki jih je sedaj vodila tudi po odročnih krajih. 20-let-ni Matjan Novina, ki sedaj služi vojaški rok v Bohinjski Beli, se je odločil za športni podvig, da bo z dvema prijateljema prišel 3. aprila domov z rolerji. Ta akcija bo podprta tudi s sponzorji, katerih sredstva bi se zbrala na posebnem računu in bi bila porabljena za nabavo kombija Družinskemu triu Novina za nadaljnje humanitarno nastopanje. Ob tem so začeli tudi s postopkom rcgistrnncije družine v Humanitarno društvo M&V Novina. Svoj prispevek pa lahko nakažete na žiro račun: 52100-620-107-05-1977113-46027 (številka ŽR Društva invalidov Novo mesto) s pripisom: za kombi društva M&V Novina. NASE DRUŠTVO SONCE Že 20 let v Nedeljcu zasledujem rubriko Zakaj sem osamljen(a). Ž vrstilo se je preko 2.000 pretresljivih izpovedi ljudi. Tudi v naši okolici je ogromno osamljenih ljudi, da pa bi to težavo omilili, smo predlanskim začeli z gibanjem: “Osamljeni, spoznajmo se med seboj, lažje nam bo”. Imeli smo nepozaben izlet na Sveto goro, srečanje na jernejevo, marti-novo in novo leto. Letos za 8. marec smo imeli srečanje v Dolenji Stari vasi, kjer smo se tudi uradno organizirali v društvo Sonce. Želimo si, da bi sc naše gibanje širilo, saj je osamljenost med Slovenci zelo razširjena, zato v naše gibanje vabimo vse, ki so osamljeni, ki čutite, da takšno društvo potrebujete. Naše društvo ni ženi-tovanjska posredovalnica, kot nekateri zlobno namigujejo. Srečanje članov našega društva bo zopet L maja na Javorovici. Pridružite se nam! TINCA KUHELJ Šentjernej Pred nedavnim je bilo v Semiču poleg dosedanjega Športnega društva ustanovljeno še društvo Orel, ki je ostro in nepremišljeno zarezalo v selniško športno življenje. S strani obeh društev se na mlade športnike že izvajajo pritiski: “Ali boš tu ali tam!” In dosedanji športni tovariši in prijatelji so pred dejstvom, da se morajo odločiti za to ali ono stran. Pojavljajo se ideje o gradnji športnih objektov na čisto drugem kraju, povsem ločenih od že obstoječih. Dejstvo je, da Semič potrebuje nove športne površine, vendar je edino prav in racionalno, da se gradijo v območju, kjer že imamo telovadne površine. V mislih imam lokacijo pod šolo in vrtcem v smeri proti čistilni napravi. Na tem področju je dovolj prostora za gradnjo košarkarskega, rokometnega, odbojkarskega, teniških in tudi velikega nogometnega igrišča. Z graditvijo teh objektov bi semiška občina dobila krasen športno-rekreacijski center in varno pribežališče za semiške otroke v njihovem prostem času. Gradnja naštetega se bo morda komu zdela neuresničljiva, saj predstavlja ogromen finančni zalogaj, vendar je realna nujnost za uspešno življenje Semiča v 21. stoletju. V to kislo jabolko bo treba zagristi načrtno, postopoma, predvsem pa z združenimi močmi vseh, ki resnično ljubijo šport. Če že nekateri uživajo v raznobarvnih strankarskih delitvah in medsebojnem žretju, to nikakor ni in ne sme biti sprejemljivo za poštene športnike. Žato pozivam, vas, mlade in pametne športnike: ne dajte se zavesti in skregati! BLAŽ KOČEVAR V času od 24. februarja do 7. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Bernarda Povše iz Prelesja -Boruta, Jožica Zagorc z Loke pri Šentjerneju - Tanjo, Vaja Barbič iz Meniške vasi - Rudolfa, Mojca Vovko iz Stranj - Alenko, Martina Jordan iz Grobelj - Domna, Mira Ostojič iz Kočevja - Nino, Marija Dolar iz Gor. Maharovca - Roka, Marija Kebelj s Potov Vrha - Denisa, Tatjana Toman iz Dragatuša - Gašperja, Jadranka Zanoški iz Dol. Toplic - Katjo, Jožica Gorišek iz Dol. Stare vasi - Urško, Jolanda Mandelj z Mirne - Nejca, Brigita Rozman iz Ždinje vasi - Simono, Maja Kuzma iz Metlike - Roberta, Vida Hočevar iz Velikega Lipovca - Jožico, Nevenka Muc z Dol. Suhorja - Klemena, Mojca Colarič iz Podbočja - Ines, Alenka Mačerol iz Stranske vasi - Tjašo, Kristina Arh iz Velikega Podloga - Matijo, Anica Jakobčič iz Fučkovcev - Urško, Mojca Retelj z Dol. Dobrave - Jureta, Bernarda Lavrič iz Budganje vasi -Francija, Marija Hočevar iz Petelin-jeka - Ireno, Mihaela Težak iz Slamne vasi - Valentino, Nevenka Koštal iz Mirne Peči - Nives, Tanja Horvat z Drganjih sel - Luka, Darja Ivanež iz Gabrja - Tejo, Anica Udovč s Trebelnega - Marka, Maja Skube z Dvora -Ajo, Nataša Femec iz Gor. Nemške vasi - Matica, Alenka Pavlin iz Trebnjega - Ernesta, Marica Žokvič iz Orljakovega - dečka, Magdalena Tomašič iz Vivodinskega dvorišta - deklico, Jožica Ilar iz Šmarja - deklico. IZ NOVEGA MESTA: Sonja Brodarič iz Seidlove ulice - Mateja, Alenka Pavlin, Ob potoku 19 - Nino, Mateja Košate iz Zobčevc ulice 10 -Glorio, Miranda Duga iz Šegove ulice 1 - Amadeja, Marjana Leben iz Ulice Slavka Gruma 76 - Tadeja, Vera Kušič iz Ulice Slavka Gruma 42 -dečka, Jelenka Kostrcvc z Belokranjske ceste 76 - dečka in Anka Hege-diš iz Seidlove 31 - dečka. Čestitamo! Materi Mali, vzel bom zaije škrlatni plašč, z z\'ezdo večerno ti ga na prsih bom spel. V lase ti nasul bom žarkov sončnih. Saj ti si najlepša mama na svetu. Ni lepše kraljice za mene na svetu, kot, mama, si ti. V večerni zarji odeta s sončnimi žarki med lasmi. . . - A. MEŽNARŠIČ Lahko izgnanci pričakujejo podporo poslancev? Odprto pismo V imenu več kot 2.000 bivših izgnancev iz let 1941-1945, žrtev nacifa-šističnega nasilja iz občine Sevnica, združenih v nadstrankarski koordinaciji krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije (DIS), vas prosimo za pojasnilo našemu članstvu. Veliko število bivših izgnancev iz šamo razumeti različne interese m ocene posameznih strank za minulo obdobje, toda za vse izgnance 1941-1945 je boleče in nesprejemljivo, če se na naši tragični usodi poskušajo reševati drugi problemi. Bili smo prvi in najštevilnejši, ki smo štiri leta trpeli v taboriščih. Tudi povojni čas nam hi bil naklonjen. Vprašujemo: ali je vaša poslanska skupina dovolj natančno in odgovorno proučila predloge zakonov, ki obravnavajo status, materialno in moralno zadoščenje (odškodnino) izgnancem 1941-1945? Ali odposlancev vaše stranke lahko pričakujemo podporo v drugem branju vladnega predloga? Katera določila iz zakona (o žrtvah vojnega nasilja in o kupnini) podpirate, zavračate, spreminjate,vv kakšnem smislu in zakaj? Kaj nam svetujete, kako naj uveljavljamo naše zahteve v državnem zboru? Kako naj pojasnjujemo vaša stališča na bližnjih letnih zborih KO DIS in kaj smemo po vaši presoji pričakovati? V javnosti je precej dezinformacij o tem, kdo in kaj podpirajo posamezne stranke. Dobro je vedeti, da gre pri vprašanju izgnancev za preko 20.000 državljanov Slovenije! Prof. JOŽE BOGOVIČ predsednik KO DIS v občini Sevnica POMAGAJTE PARAPLEGIKOM! LJUBLJANA - Slovenski pa-raplegiki smo sc vedno trudili biti ustvarjalni člani družbe, zato smo redno 25 let odhajali v naš rehabilitacijski center v Pi-neto, Kjer smo na obnovitvenih rehabilitacijah krepili psihofizične moči. Obnovitvena rehabilitacija je nujna za vzdrževanje zdravja in telesne kondicije kot tudi za preventivno ukrepanje za preprečevanje sekundarne invalidnosti in bolezenskih stanj, povezanih s poškodbami paraplegikov in tetra-plegikov. Pineta nam je bila na silo vzeta, zato smo s skupnimi močmi poiskali nov kotiček na slovenski obali, v Lazaretu pri Ankaranu. Čaka nas težka naloga: začeli bomo z gradnjo slovenskega rehabilitacijskega centra. Vsak vaš prispevek na naš žiro račun 50105-678-50615 bo korak bližje našim načrtom. Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D z naročniki na Tzlef »k no** ’ ; i&tT’ ^ ^ VaŠT":;' ::r' irs,,, ekt sposlLJSalci izleFP Av f;NKŽka jzv » 'A ki pi fak hm /N ON KO KO/\UJ,\ A S| \\ F STARIHA I KMČ ; ; I- KI I III I I / LJ 1 1 1 [ 1 1 1 1 1 L J 1 1 □ □ O DOLENJSKI LIST 15 Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nc)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sla prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega sc nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Ponos ali spodvihan rep? Dol. list št. 11,16. marca Črnomaljski občinski svetnik Boris Mužar, v svojem pisanju o mojem poročilu z zgornjim naslovom, objavljenem v Dolenjskem listu 9. marca, mi očitaš, daje prispevek “spisan bolj teatralno in manipulativno kot pa strokovno in korektno.” Pa poglejmo! Najprej očitek, da sem si dovolila dati prispevek v okvir. Naj povem, da strani t ,-hnično ne urejamo novinarji, torej avtorji novinarskih prispevkov, temveč odgovorni urednik. Odločanje, kakšni bodo tipi črk, kako bo gradivo razporejeno, ali bodo prispevki v okvirju ali ne, ni ne moja pravica ne dolžnost, še najmanj pa privi-!egij. Drugi očitek se tiče predloga svetnikom, naj z dnevnega reda umaknejo županov predlog za imenovanje občinskega tajnika. Trdiš, da tega predloga nisi nikoli izrekel, ter ob tem poudarjaš, daje trditve moč preveriti na magnetogramu. Meni magnetograma ni potrebno poslušati iz treh razlogov: na sejah vztrajam do konca, si veliko zapisujem in tudi spomin mi še zelo dobro služi. In tako te vidim, Boris, kot bi zavrtela filmski trak, kako si za govorniškim odrom podal predlog, ki ga sedaj zanikaš. 'to tvoje zanikanje me toliko bolj čudi, ker sem iz pisma, ki sem ga dobila v vednost od LDS, razbrala, da si poslušal magnetogramski zapis. Očitno bi mu moral drugič natančneje prisluhnili. Kar se tiče financiranja političnih strank, sem zapisala to, kar je bilo rečeno in sklenjeno na seji. Moj prispevek je bilo poročilo in ne komentar, zato sem navedla le dejstva, nisem pa komentirala, kaj velja za “običajne” stranke in kaj ne, kot bi očitno želel. Kritika, da kot prejšnji podpredsednik občinske skupščine še nisi čestital županu ob izvolitvi, sicer ne leti neposredno name, temveč na Tomaža Burazerja, ki je to trditev izrekel. Vendar želim ob tem dodati, da sem takoj po seji župana vprašala, ali Burazerjeva trditev drži, m mi je potrdil. Naj dodam še, da 14. leto delam v novinarskem poklicu in se trudim opravljati ga pošteno in profesionalno. Če naredim napako - vsak, kdor dela, pač tudi greši - sem se priprav- ljena opravičiti in ti, Boris, me toliko poznaš, da to veš. Prav za omenjeno poročilo s seje občinskega sveta sem si vzela še posebej čas in ni bilo napisano z ihto, zato tudi do napak, ki so marsikdaj posledica hitrega novinarskega dela, ni moglo priti. Resje, da novinarsko poročilo ni zapisnik, zato ni moč zapisati prav vsake besede, ki jo kdo izreče. Je pa povzetek dogodkov in izrečenega in za poročilo “Ponos ali spodvihan rep” lahko z vso odgovornostjo trdim, da seje vse, kar je zapisano v njem, tudi zgodilo ali bilo izrečeno. Seveda pa še veliko več. Nisem namreč tako naivna, da bi pisala o nečem, kar se ni zgodilo, saj bi me lahko, če ne drugi, vsaj tistih 17 ljudi, ki so vztrajali na seji do konca, potegnili za jezik. Še najmanj pa bi lahko trdila, da je bil prispevek napisan teatralno, saj v omenjenem dogajanju na občini nisem videla nikakršne teatralnosti. Zato pa se mi ob vsem tem nehote zastavlja vprašanje: “Komu koristi pisanje, kakšno je tvoje, Boris?” Komu škoduje, vem. Pa še to: Črnomaljski drobir, v katerem nastopaš, je bil napisan dva dni pred omenjeno sejo in ga imam še vedno shranjenega v računalniku z datumom 25. februar ob 3,39 popoldne. Torej sc ne nanaša na sejo, s katere je poročilo, ampak na predhodno sejo, na kateri sem ti med odmorom dejala, da si “enfant terri-ble” in po tvojem odzivu sodeč, se ti je to zdel zabaven dovtip. Domnevam, da se ti tudi ob objavi ni zdelo nič narobe, sicer bi gotovo reagiral že prej. Glede na to, da si bil že večkrat omenjen v Črnomaljskem drobirju in da si mi tudi sam dal že več namigov za to rubriko (kar ti seveda ne štejem v slabo), je očitno, da njen “bodičasti” koncept dobro poznaš in tudi veš, da ga ne gre metati v isti koš z resnim poročilom s seje. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Ponos ali spodvihan rep (2.) Dol. list št. 11, 16. marca Na zmedeni članek svetnika Mu-žarja nisem mislil odgovarjati, dokler me v to niso prisilili mnogi simpatizerji stranke SLS, ki so me klicali po telefonu ali zaustavljali na cesti ter vzpodbujali oz. zahtevali odgovor. Iz omenjenega članka je sicer razvidno, da se svetnik Mužar neuspešno izvija, vendar se mi zdi dobro, da bralci, ki niso bili na seji sveta, dobijo informacijo iz prve roke, neo-barvano in nič prirejeno. Osupnil sem ob branju Mužarjevcga članka, ko v tretjem odstavku zastavi vse funkcije za resnico, ki jo navaja v nadaljevanju prispevka. Presenečenje se stopnjuje v četrtem odstavku, ko novinarki Mirjam Bezek-Jakše očita, da mu je pripisala predlog svetnikom o umiku županovega predloga o imenovanju tajnika. Zatrjuje, da kaj takega ni nikoli izrekel, čeprav je sodeloval v diskusiji o dnevnem redu. Vsi, ki smo bili na seji sveta, vemo, kdo ima prav. Ostalim v pomoč pa ponujam uradni magnetogramski zapis dela zapisnika 3. seje sveta občine Črnomelj z dne 27.2.1995, št. 061-3/95, ki sem ga dobil na pismeno vlogo dne 17.3.1995, št. 07-061-3/95 in katerega odlomek je objavljen v nadaljevanju tega odgovora. Iz uradnega zapisnika Mužar nastopi s svojo razpravo 4 minute po začetku seje. Njegova razprava se glasi: “Jaz predlagam, da se 10. točka: imenovanje tajnika - predlog ne uvrsti na dnevni red. Obrazložitev je pa, poskušal bom povzet, podobno kot je bila predlagana na prvi seji, ki jo je podal gospod Peter Madronič iz Starega trga, takrat je šlo, da smo na mizo dobili predlog začasnih kadrovskih rešitev in je takrat Peter Madronič predlagal v imenu svoje stranke, da se črta ta točka iz dnevnega reda zaradi tega, ker predlog ni bil pravočasno podan oz. ni prišel z gradivom. Jaz menim, da je bilo časa dovolj, da bi lahko tudi ta predlog lahko prišel z gradivom, ker pa to ni bilo storjeno, predlagam, da se ga ne uvrsti na dnevni red. No, in s tem računam tudi na načelno držo pač stranki, ki je predlagala to spremembo na prvi seji.” Razprava je trajala 1 minuto in se je končala 5 minut po začetku seje. Dobesedna razprava g. Mužarjaje zapisana po magnetogramskem zapisu občinske seje z dne 27.2.1995. Za občinski svet: JOŽE STRMEC Vsako ugotavljanje resnice ali neresnice z moje strani je odveč, naj presojajo ljudje sami. Ne verjamem, da si kdo posebej želi Mužarjev odstop, saj smo se ga komajda navadili, in upam, da bo kmalu tudi on začel upoštevati nas “začetnike”. In končno je čisto v redu, da orožja mirujejo in da začnemo drug drugega krmiti z resnico, z idejami, ki niso plod lastne ambicioznosti, ampak so na svetlo dane iz želje po napredku oz. razvoju. Če ne drugo, verjamem, da bo demokracija naučila vse kadre, ki so vodili politiko že v prejšnjem režimu, da danes to ne more in ne sme biti samo borba za oblast, ampak tudi odgovornost in predvsem skrb za ljudi! TOMAŽ BURAZER Nov maloobmejni prehod v Novem Kotu Dol. list št. 10, 9. marca V 10. številki Dolenjskega lista je bila na 9. strani objavljena vest o odprtju maloobmejnega prehoda v Novem Kotu, kar pa ni res. Objava je temeljila na uradnem dokumentu občinskih služb, ki je bil javno posredovan javnosti kot okrožnica. S tem pojasnilom sporočamo vsem, ki so članek brali, da maloobmejni prehod ni odprt. Navedba v istem članku, da je cesta do hrvaškega Prezida zaprta, je res nekoliko dvoumen za tiste, ki razmer ne poznajo. Torej je cesta odprta za vse in vsakogar po slovenskem ozemlju do Novega Kota. Meje pa tu ni mogoče prestopiti razen mogoče tistim, ki imajo za to ustrezna dovoljenja. Sama trditev, daje cesta do Prezida zaprta, ni sporna, to pa velja vse od vzpostavitve državne meje. ALBIN KOŠMERL Luški putuk Anica Virant V nedeljo, 18. marca, smo se na pokopališču pri Sv. Križu pri Ribnici na Dolenjskem poslovili od Anice Virant, ki je umrla v 74. letu starosti. Njen rod izvira iz Ribniške doline, pradedje so imeli pred več kot 100 leti leseno kočo v Ortneku, ki žal ne stoji več. Z leti so bratje odšli v svet; največ se jih je odločilo za železnico, tudi oče, po njegovih stopinjah pa je šla tudi Anica. Ko je končala meščansko šolo, se je takoj po drugi svetovni vojni zaposlila pri železnici, kjer je vztrajala skoraj 34 let. Bila je tako rekoč deklica za vse: od delavke in prodajalke vozovnic do blagajničarke v komercialni službi na Glavni upravi Slovenskih železnic v Ljubljani. Najlepše spomine je imela na čas, ko je bila blagajničarka in odpravinca potniških vlakov, ki so še vozili v Kočevje. Parni vlaki so namreč pokrajini vtisnili svojevrsten pečat. Ko pa so to progo ukinili, za kar ji je bilo vedno žal, so jo kot vestno delavko dali v Ljubljano. V Žlebiču, kjer je živela, je marsikomu kaj zašila, ker je bila vešča tudi tega poklica. Ljudje so imeli Anico Virant - Ceglarjcvo radi. Imela je rada otroke, naravo in živali. Svoji hčerki je pomagala pri študiju, da je prišla do intelektualnega poklica. I Ivala ribniškim pevcem, ki so pesmi tako čustveno in doživeto zapeli, in gasilcem, ki sojo s praporom in slovensko zastavo spremili do groba. Uvala tudi župniku za ganljivo opravljene verske svečanosti in železničarjem za govor o Anici, eni od redkih žensk pri železnici, ki je do zadnjega delovnega dne opravljala poklic slovenske železničarke. ., PROSLAVA 8. APRILA NA CVIBLJU V okviru letošnjih praznovanj 50. obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad naci-fašizmom je pripravljalni odbor pri Občinskem združenju ZB NOB Novo mesto sklenil organizirati dne 8. aprila 1995, ob 10.30 pri spomeniku NOB na Cviblju nad Žužemberkom proslavo, posvečeno poboju mladincev in aktivistov OF spomladi leta 1945, in boju 15. divizije oz. enotam v sestavi 15. divizije (Gubčeva, Cankarjeva, Dvanajsta, Petnajsta in Artilerijska brigada, Dolenjski odred in jurišni bataljon 15. divizije). Na proslavo vabimo vse borce teh enot, aktiviste OF, svojce padlih in umrlih ter vse, ki se želijo proslave udeležiti. Za pripravljalni odbor: LUDVIK GOLOB SPUST PO KRKI ZA IZŽREBANCE - V nedeljo, 19. marca, se je skupil izžrebancev četrtkove kinopredstave z dvema raftoma pod vodstvom treli članov rafting kluba Gimpex spustila po Krki od Zagradca do Šmihela pri Žužemberku. Vpribližno eni uri vožnje so lahko spoznali lepote Krke in zahtevnost ter privlačnost tega športu. Pustolovščina sicer ni bila tako nevarna kot v filmu Divja reka, vendar je udeležencem kar nekajkrat zastal dih, zato se izžrebanci klubu Gimpex zahvaljujejo za vznemirljivo vožnjo. (Foto: Dejan Krštinc) UPOKOJENCI SO ŠAHIRAL! - Sevniški upokojenci so s pomočjo šahovskega kluba Milan Majcen imenitno pripravili ekipno regijsko prvenstvo upokojencevv šahu. Na tekmovanju je nastopilo šest štiričlanskih ekip, nepričakovano pa s° prvo mesto osvojili upokojenci sevniškega društva; Krčani, ki so šteli med glavne favorite, so bili šele četrti, Radečani peti in Senovčani šesti. Na sliki: v sredin1 med udeleženci tekmovanja drži vodja sevniške ekipe Janko Blas zasluženi poka1 in diplomo za prvo mesto. DIAMANTNA POROKA - Pred kratkim sta Ana in Miha Hrovatič, po doniud1 Jereševa, iz vasi Vrhe pri Dolžu praznovala 60-letnico poroke. Miha, ki bo julija, dopolnil 90 let, in dve leti in pol mlajša Ana sta tako najstarejši zakonski Piir 1 Podgorju in tudi med najstarejšimi prebivalci gorjanskega Podgorja sploh. Oba sta kljub visokim letom še dokaj dobrega zdravja, le vid jima peša in Ana težja hodi. Po 60 letih zakonskega življenja ju je ponovno poročil stopiški župnik Edvard Eberl, za priči sta bila sorodnika Ivan Juršič in Marica Kobe, poročni obred pa so opravili v domači hiši na Vrlteh. Seveda so se slavja udeležili vsi štirje sinovi, številno sorodstvo in prijatelji. Kot se za tako redko priložnost spodobi, •«’ pripravili skoraj pravo ohcet. DVORSKI UPOKOJENCI O SVOJEM DELU - Društvo upokojencev Dvor, združuje 23 J članov od Brezove Rebri do Hinj, je v preteklem letu opravilo v'^ začrtane naloge. Kot je povedal predsednik Franc Šenica, so pridobili nekaj n0*, članov, obiskali starejše na domovih, sodelovali z RK, spremljali socialni pologi upokojencev in se udeležili številnih društvenih aktivnosti. Organizirali so 3 id^ Zgodilo seje v zadnji pomladi vojne Ob 50. obletnici pomora žužemhcrških žrtev ■ Slovenski dom 24. marca 1945: “Tolovaje bomo polagali k počitku...” Najbrž marsikomu ni prav, da obujamo spomine na čas pred petdesetimi leti, ko je naša domovina v ruševinah in izmučena od prestanega gorja čakala tako težko pričakovano svobodo. A pravica je, da se prestano gorje ne pozabi in da se nikoli več ne ponovijo grozote, ko je “brat moril Slovenca, brata.” Koliko manj prelite krvi bi bilo, če bi se družno uprli strašnemu sovražniku fašizmu! A najbrž res ni slovenske pokrajine, kjer bi ljudje toliko prestali med drugo svetovno vojno, kot je Suha krajina, in ne slovenskega kraja, ki bi ga tolikokrat napadli in bi doživel tako črne dni, kot jih je Žužemberk. Kar 34-krat je bil napaden, 20-krat iz zraka. Osvoboditev je dočakal ves v ruševinah. V italijanskih in nemških taboriščih je bilo 210 krajanov, med njimi 10 otrok. Na spomeniku na Cviblju je vklesanih prek 1.150 imen rodoljubov, padlih za svobodo. Danes bomo obudili spomine na najtežje dni v času od januarja do aprila 1945. Domobranci, ki so spet postavili v trgu svojo močno postojanko, so v kratkih časovnih presledkih zverinsko pobili lOdeklet, 12 mater in žena, 8 moških in enega otroka. Skupaj torej 31 ljudi, civilistov brez orožja. Prvi dve žrtvi sta padli 20. januarja 1945. To sta bili Ana Drenšek (52 let) in njena 20-letna hčerka Marija, ki so ju domobranci ubili v Budganji vasi. Svojci so ju 24. januarja pokopali na žužemberškem pokopališču. Naslednje žrtve so padle 13. in 14. februarja. Prva od njih je bila Ana Završki (62 let), ki je šla iskat hrano h kmetom na Reber in so jo domobranci ubili 13. februarja v gozdu blizu vasi Reber. Naslednji dan dopoldne jo je šla iskat soseda Terezija Verče. Ker se tudi ona ni vrnila, ju je šel iskat Terezin mož France. Oba so ubili 14. februarja v Reberških dulih. Vse tri so pokopali na žužemberškem pokopališču šele 3. junija 1945 z ostalimi najdenimi žrtvami. Najhujši zločin pa se je zgodil 19., 21. in 22. februarja 1945, skoraj na ragu svobode, le da tega domači in rajani dolgo niso vedeli. Zgodilo se je takole: 19. februarja so domobranci zaprli veliko Žužemberčanov, nekatere v Blažičevi hiši na desnem bregu Krke, druge v Motezovi hiši na levem bregu. Mnoge so samo zaslišali in potem izpustili, za drugimi pa je izginila vsaka sled. To je bil ves aktiv mladih aktivistk, ki so zbirale hrano, zdravila in sanitetni material za partizanske bolnice, pisale parole, pripravljale proslave, krasile ob mitingih, pomagale starim in onemoglim... Nobena od teh ni nikoli imela pri sebi orožja. To so bile: Verica Pirc (19 let); tri sestre Hotko: Ljuba (25), Sonja (19), Melita (17); Anica Zalašček (15), Cilka Škufca (26), Tilka Roic (16), Mihaela Jerič (16), Marica Crnagoj (20) in Mimi Drenšek (20), ki sojo ubili že 20.januarja 1945 v Budganji vasi. Ostali pobiti odrasli, tudi brez oro- SPOMIN - Ded spomenika NOB na Cviblju pri Žužemberku žja, le da vsi na strani protifašistov, pa so bili: Ana Šercelj (36), Drago Jerše (40) , Frančiška Dular (67), Frančiška Henigman (53), Marija Avbelj (30), Stanislav Kclšin (61), Matilda Rojc (41) , Alojz Hotko (61), Amalija Hotko (52) in Ljuba Debeljak (23 let). Samo dvanajst dni zatem so domobranci v Stavči vasi aretirali Karolino Lasnik, ki je pred njimi pribežala iz Trbovelj s svojim malim sinom Jurčkom. Zverinsko so ju ubili 6. marca 1945 v Stranski vasi. Malo pred koncem vojne, 4. aprila 1945, so sc domobranci spet znašali nad zavednimi Žužcmberčani. Nekatere so samo zasliševali in strašno pretepali, odpeljali pa so Franca Pirca (51), Albina Pehanija (42), Antona Rusa (43) in Franca (35) ter Amalijo Smrke (35). Tudi za temi je izginila vsaka sled. Ubili so jih 4. aprila 1945 na desnem bregu Krke. Od 5. na 6. maj so Žužemberk zapustili zadnji domobranci, 10. maja pa so vkorakali partizani. Neizmerno srečo, da so končno rešeni gorja, je kalila vsak dan večja skrb za izginulimi. Če so jih res odpeljali v nemško taborišče, kot so govorili domobranci, bi se morali vrnili tja do 20. maja ali pa bi od njih dobili vsaj kak glas. Ker jih ni bilo, se je posebno v materah oglašal strah, da sojih domobranci v resnici pobili. Svojci izginulih so začeli prekopavati večje kupe zemlje. Tja, k strelskim jarkom na desnem bregu Žužemberka, ki so jih zasuli domobranci, so začeli zahajati tudi psi in izpod zemlje vleči razpadajočo obleko. Svojci so od partizanov zaht- evali, naj jarke odkopljejo. Druge.S® za drugim so izkopavali razmešarjej na trupla, katera je dr. Debeljak prC' tresen identificiral. Devetnajst krst z desnega brega in tri iz Rebri, skupaj 22 trupel, so ptL' peljali na trg in jih 3. junija 1945 spremljavi godbe prepeljali na p?' kopališče v Žužemberk, kjer jih i? pokopal tedanji dekan Karel Gn>' dovec. Le kje so ostali cela družina, žen dr. Debeljaka in najmlajša, petnaj1' letna Anica Zalašček? Neka žen ’ doma s Krke, je namignila, naj kn pijejo v zelniku na Cviblju ob rob gozda v bližini Morišč. Spet so svoj) šli na partizansko komando in p(°s li, naj gredo kopat. Dolgo je traja1* preden so trupla našli. Zaradi n° nate zemlje so biki še zelo dobro oJL ranjena. Tudi te žrtve so bile, kotv ostali, pobite s topimi predmeti in "jj klane. V jami, kjer so ležale, so na* tudi bičevko, spleteno iz žic, s katef sojih tepli. . . Brez kakih posebnih slovesnost)s, jih naslednji dan, to je 4. junija pokopali na pokopališču. Na dom branski komandi (na desnem brcg“l so prav tiste dni našli seznam, na k * terem je bilo nad šestdeset imen n*. dolžnih ljudi, ki bi jih domobrane. pobili 8. maja, pa so sc k sreči moU tri dni pred tem za vedno umakni)' Vse to je že del zgodovine, a živlJ tudi še mnoge priče, ki sc vsega sp° minjajo, zlasti so to svojci pobitih-Odbor za informiranj pri občinskem odboru Ž‘-Novo me*'0 televizijski spored Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov! četrtek, 23. ra. SLOVENIJA l 8.45 - 0.40 TELETEKST 9'M tedenski izbor MEDVEDOV GODRNJAVČEK, 4/6 5-45PLANINICA 10.00 ARHIV ZEMLJE, amer. poljudnoznanstvena serija, 7/14 0.30 4x40 ŽIVALIH IN LJUDEH nrv, Domače L* POROČILA 14 rr KRITIKE, ponov. • VIDEOSTRANI u ^PKA-Ponov. angl. drame !wSSiDoe,“.'“- 1710 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 1845 VrEmnMALNISTtJDIO MARIBOR "sr™”* ^ONEVNIKJ, VREME, ŠPORT SsovaOVNABORZA 7V«mr^JAC’amcr'12727 23 30 OERRICK, nem. naniz., 9/12 SLOVENIJA 2 iz50v?H15Telctek' k“Seos,rani-‘4°OEuronews.l5.1SKinole- jssfsstaassss Ometnišl i 22?^ oddaj3 za mladostnike - 20.05 ccer - 22.30 Stekleno srce (nemški film). kanal a ^ctlobe fiv?1*"'ioo1'05prodaia'1015 Luč fevcrlv dcla amer nadali )' 11-05 dali) |f£!l°111 (Ponov-2- dela amer. na-prodaia2^prodaja' CMT-16.15TV plesu) . 17(5)7 '?anc,c scss,on (P°nov' °ddaje o 18 00 Vi ^d«o (ponov. oddaje o akt. dog.) - Prodab mm n°P (B,asbcna oddaja) -18.45 TV dclamcr n9n^°roeila'19'10 Lue svcllobc <389-naniz 20 p!'^',00 ^ P0™10^5- *>• amer. k^mal„2S^«;r3°^hCkr0rr(amCr- oddnV„ri '2200 Kino, Lno, kino (ponov. CMT ^ mU 44.00 Magnetoskop (ponov.) - 0.00 HTV l ^■aSStSKBS: n'ladfno° SJk rn)pram-l15'30 Pro8ram M olroke in Šum vpliv 6'a° ??,rožlla' !0-40 Južna Amerika: C ^-'^"rkadancs-1«.«0 19 30 nn '■!, Sanla Bart>ara (serijski film) -21 3oew! k1, Sp?rl'vrcmc'2010 Kvizkoteka -8 = r“ °1k,vilia ■ 42-40 M«d denarja - 22.50 HTV 2 7/8). I8n& evroPsRi kulturni magazin 14 30 iAT.ULA Si dnevnik iDOBIM,ponov-S program ss^r»” ;;s"*!S'sroBr |||~^ HAVOV SVET, amer. naniz., 21/24 7*5 DERRICK, nemška naniz., 10/12 . a|0 BELLE, nizozem. film 12,50 v ) relelcllsl 'Li izbrs' s,.rani ‘ 13.00 Euronevvs -13.30 Tcden-7); n N dobri prijatelj (angl. hum. serija, 5/ 14.20 n •cnn * Teller (angl. zabav, serija, 4/6); (antcr m,zic ' 17.10 Sova (ponov.): Večen sanjač niz.,9;"ania., 12/27); 17.45 Derrick, nemška na-dobim 'in18,45 ZnanJc za znanje -19.10 Podarim lasti (a 2P RosRj me! - 20.05 Pri koreninah ob-jasu(J,.Tar' nadalj„ 3/4) - 20.55 Čarovniki, mediji, O,“-(amer. dok. serija) - 21.50 Opus -22.50 j^netek gledališke predstave >ALA *9H5Tv de|a a v Pro(laja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 389. ‘Pez. nadalj.) -11.05 Pred poroto (ponov. 35. dela amer. naniz.) -11.30 Ameriških deset (ponos , glas. oddaje)-12.15 CMT-16.20 TV prodaja-16.30 Lahek umor, ponov. filma -18.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) -18.45 TV prodaja -19,00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (390. del amer. nadalj.) - 20.00 Zločini stoletja (11. del amer. naniz.) - 20.25 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Zadnje opozorilo g. Mota (amer. vohunski film) - 21.50 Učna leta (4. del amer. naniz.) - 22.20 Zgodba o igri (4. del. amer. naniz.) - 22.50 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) - 23.35 Živeti danes, ponov. ■ 0.05 CMT HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -12.50 Pelji me na tekmo (amer. film) - 14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Pdročila-16.40 Hrvaška književnost 17.10 Otrok, šola, dom -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Potepam se in snemam (dok. oddaja) - 21.00 Dobri ljudje - 22.35 S sliko na sliko - 23.15 Mora (fran. film) - 0.35 Poročila - 0.40 Sanje brez meja HTV 2 18.00 TV koledar -18.10 Večer z vami (zabavnoglas, oddaja) -18.55 Turistični magazin -19.30 Dnevnik - 20.10 Kvizkoteka - 21.30 Ekran brez okvirja - 22.40 Moč denarja - 22.50 $ sliko na sliko SOBOTA, 25. III. SLOVENIJA 1 7.15-1.25 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.45 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 8.45 MEDVEDOVE DOGODIVŠČINE, finska dok. naniz., 3/8 8.10 MOJ PRIJATELJ JAKOB PIKI, naniz., 3/7 8.25 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 8.40 POD KLOBUKOM 9.25 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 10.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.45 LASSIE SE VRAČA, amer. film 12.10 GORE IN UUDJE, ponov. 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponov. 14.25 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponov. 15.15 POGLEJ IN ZADENI, ponov. 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OGNJENI PLES IN ŽRTVOVANJE NEBU, nem. poljudnoznan. oddaja 18.00 RPL- STUDIO LUVVIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.17 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 ONA + ON 21.10 ZA TV KAMERO 21.25 NA ŠTIRIH KOLESIH, amer. dok. oddaja 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA DERRICK nemška naniz., 11/12 23.35 PRŠUT, PRŠUT, Špan. film SLOVENIJA 2 7.35 - 1.45 Teletekst 7.55 Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Koncert za flavto in harfo -10.50 Tedenski izbor: 15 let magije; 11.45 Turistična oddaja -12.00 Sova (ponov.): Davov svet (amer. naniz., 21/23); 12.30 Derrick, (nemška naniz., 10/12) -16.25 Športna sobota ■ 19.00 Podarim-dobim -19.05 Karaoke - 20.10 Upor na ladji Bounty (amer. film) - 23.00 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 9.05 Don Kihot (ponov. risanke) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.10 Učna leta - 11.40 Dance session (ponov. oddaje o plesu) -18.00 Zadnje opozorilo g. Mota (ponov.) -19.05 Bcverly Hills 90210III - 20.00 Vreme - 20.05 Krik (dok. oddaja) - 20.35 Splošna praksa (14. del avstral. naniz.) - 21.30 Morilca z lutkami (amer. kriminalni film) - 23.00 Vreme - 23.05 Posnetek koncerta - 0.40 Erotični film HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Program za otroke in mladino • 12.00 Ptoročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Me je kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) - 13.35 Briljantina (oddaja za mladino) -14.45 Prizma (multinacionalni program) -15.30 Poročila - 15.45 Beverly Hills (serijski film 5/30) - 16.30 Zbogom, moja gospa (amer. film) -18.30 Dokumentarna oddaja -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.40 Neuničljivi mini mor-ris (amer. film) - 23.05 S sliko na sliko - 0.45 Poročila -0.50 Sanje brez meja HTV 2 16.15 TV koledar -16.20 V avtobusu (humor, serija) -16.45 Ekran brez okvirja -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Nogomet - 22.05 Latinica; Cro pop rock; Nočna izmena: Življenje na severu; Državnik novega kova; Amer. film NEDELJA, 26. III. SLOVENIJA 1 8.15-0.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV, ponov. 9.35 ŽEPNI NOŽ, nizoz. nadalj, 5/7 9.50 VRTILJAK, ponov. mehiške nadalj., 24/28 10.10 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: P1PARJI 10.35 ZA TV KAMERO, ponov. 10.50 SLOVENCI V SVETU, 3. oddaja 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 BIBLIJA, 11, oddaja, ponov. 12.30 UUDJE INZEMUA 13.00 POROČILA 13.05 PRI KORENINAH OBLASTI, amer. nadalj., 3/4 14.25 ODRAŠČANJE, amer. film 15.55 V OBJEMU GORA, kanad. naniz., 3/13 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 PRESODITE 21.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. oddaja, 2/16 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA: D1EPPE, kan. nadalj., 2/2 SLOVENIJA 2 Opomba: Interlagos: F-l od 17.45 do 19.50 prenos; SPvumetnostnem drsanju, posnetek 15.45 do 17.45 7.50 Videostrani - 8.00 Euronews -13.00 Tedenski izbor -13.45 Sova (ponov.): Derick (nemška nadalj., 11/12); -14.45 Ona + on -15.45 Športna nedelja - 20.10 V kraljestvu Pece, 2/11 - 20.30 Povečava (angl. italijanski film) - 22.15 Biblija - 22.45 Športni pregled - 23.30 Smučrski skoki Challenger KANALA 9.05 Lepotica in gusar (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.05 Splošna praksa (ponov. 14. dela avstral. naniz.) -12.00 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.15 Žametne vrtnice (glas. oddaja) -16.30 Ponov. posnetka koncerta -18.00 Dannyjeve zvezde -19.30 Krik (oddaja o stilu) - 20.00 Vreme - 20.05 Bevcrly Hills 90210III (5. del amer. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.55 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 23.15 Morilca z lutkami (ponov. filma) - 0.45 CMT HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila 9.25 Dosegli nebo (kan. romun. film) -11.00 Poročila -11.05 Malavizija -13.30 Mir in dobro -14.05 Poročila -14.10 Plodovi zemlje -15.05 Opera Box 15.35 Mit in mitologija (dok. oddaja) -16.25 Bev-erly Hills (serija 6/30) -17.10 Poročila - 17.20 Sramežljiv sem, ampak se zdravim (fran. film) 18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dne vnik, šport, vreme - 20.10 Sedma noč - 21.55 Dr. Quinn, žena vrač (serija 8/16) - 22.45 S sliko na sliko - 23.45 Poročila - 23.50 Sanje brez meja HTV 2 15.05 TV koledar -15.15 Svel narave (dok. serija) - 16.05 CRO pop rock -18.50 Košarka -17.25 Tenis - 17.55 Rokomet - 21.00 Črno belo v barvi: Upor na ladji Bounty (amer. film) PONEDELJEK, 27. III. SLOVENIJA 1 8.45-0.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 TEDENSKI IZBOR UPORNIKI V SLUŽBI KRAUA, danska nadalj., 1/13 9.45 UPOR NA LADJI BOUNTY, amer. film 12.35 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED 15.00 TEDENSKI IZBOR 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD., TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 VINCENT IN THEO, nadalj., 2/4 21.00 MEDNARODNA OBZORJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA MURPHY BROWN, 14. epizoda amer. naniz. DERRICK, nam. naniz, 12/12 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -15.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.30 Presodite; 16.30 Poglej me! -17.15 Sova (ponov.): Dieppe (kan. nadalj, 2/2) -18.45 Izziv (poslovna oddaja) -19.10 Podarim-dobim -19.15 Sedma steza - 20.05 Svet na zaslonu - 21.00 Doktor Finlay (škotska nadalj, 6/6) - 21.50 Studio City • 23.00 Jazz KANALA 10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 390. dela) • 11.05 Zločini stoletja (ponov.) -11.35 Študentska 1/4 (ponov.) -11.50 Žametne vrtnice (ponov.) -12.35 TV prodaja -12.50 CMT -16.30 TV prodaja -16.40 Videoigralnica (ponov.) -17.10 Klasična video glava (ponov. glasbene oddaje) - 18.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (391. del amer. nadalj.) - 20.00 Dežurna lekarna (18. del španske humor, naniz.) - 20.30 Poročila - 20.35 Eddie živi (amer. drama) - 22.15 Študentska 1/4 (oddaja študentov FDV) - 22.30 Aliča v glasbeni deželi (ponov, glas. oddaje) - 23.20 TV prodjaja - 23.40 CMT HTV 1 7.40 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Zabava je najlepša stvar (amer. film) -14.45 Šolski program • 15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila - 16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 Čakalnica -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film)-19.30Dnevnik. šport.sreme - 20.10 Dramski program - 21.10 Hrvaška in svet - 22.00 Federacija in konfederacija - 22.35 S sliko na sliko - 23.15 Koncert -0.15 Poročila - 0.20 Sanje brez meja HTV 2 16.35 Videostrani -16.45 TV program -16.50 TV koledar -17.00 Dr. Ouinn, žena vrač (serija) -17.45 Avkcija (dok. serija) -18.15 Posnetek avtomobilske dirke -19.30 Dnevnik, šport, v reme - 20.10 Arena (oddaja o športu) - 21.15 Murphv Brovvn (humor, serija 20/50) - 21.45 Osumljenci III. (serijski film 1/ 4)-22.40 Serijski film TOREK, 28. III. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR ZVERINICE IZ REZIJE, lutkovna serija, 12/13 10.30 TUOMAS, drama 11.50 POVEČAVA, angl. italij. film 12.35 IZZIV, poslovna oddaja 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA 13.50 SOBOTNA NOČ, ponov. 16.15 MOSTOVI 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MOJ DOBRI PRIJATEU, angl. hum. serija, 6/7 20.30 PENN & TELLER, angl. zab. serija, 5/6 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA NARAVNOST FANTASTIČNO, angl. naniz, 4/12 WYCLIFFLE, angl. naniz, 1/6 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.25 Tedenski izbor: National geographic (amer. dok. oddaja, 2/6); 15.15 Karaoke -16.15 Sova (ponov.): Murphy Brovvn (amer. naniz, 14/23); 16.45 Derrick (nemška naniz, 12/12) -17.45 Iz življenja za življenje -18.10 Videošpon-18.55 Podarim-dobim - 19.00 67. podelitev Oskarjev iz Los Angelesa. - 20.35 R & R, zelena ura - 21.25 Roka rocka - 22.15 Dežela sreče (finska drama) - 23.15 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 391. dela amer. nadalj.) -11.05 Dežurna lekarna (ponov. 18. dela šp. humor, naniz.) -11.35 Video igralnica (oddajno računalniških igricah) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT -16.10 Eddie živi (ponov. filma) -18:00 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (392. del) - 20.00 Fresno (5. del amer. nadalj.) - 21.00 Poročila - 21.05 Krama (oddaja o duhovitosti) - 22.00 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) • 22.30 Rodeo (ponov. kont. glasb, oddaje) - 23.20 CMT SREDA, 29. III. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija, 23/26 10.45 ČAROVNIKI, MEDIJI, JASNOVIDCI, angl. dok. oddaja 11.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 NA ŠTIRIH KOLESIH, angl. dok. oddaja 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 14.45 TEDESNKI IZBOR 15.50 DOKTOR FINLAY, Škot. nadalj, 6/6 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUWIGANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 PROPAD AMERIŠKEGA CESARSTVA, kanad. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 23.50 SOVA ENO LETO V PROVANSI, angl. naniz, 11/12 WYCLIFFE, angl. naniz, 2/6 SLOVENIJA 2 Opomba: Nogomet 20.05 do 22.00 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15.05 Zgodbe iz školjke -15.35 Tedenski izbor: Vincem in Theo - 16.30 Videošpon -17.15 Sova (ponov.): Naravnost fantastično (angl, naniz, 4/12); 17.50 Wycliffe (angl. naniz, 1/7) -18.45 Arhiv zemlje (amer. poljudnoznan. oddaja, 8/14) -19.10 Podarim-dobim-19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.00 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 392. dela) -11.05 Fresno (ponov. 5. dela amer. nadalj) • 12.05 TV prodaja -12.20 CMT -16.05 TV prodaja -16.15 Male živali -16.35 Upravljanje (ponov. dok. naniz.) -17.05 Karma (ponov. oddaje o duhovitosti) -18.00 Album show (glas. oddaja) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (393. del) - 20.00 Bevcrly Hills 90210 III (6. del amer. naniz.) - 20.50 Poročila - 20.55 Unpato (oddaja o akt. dogod.) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 22.40 Album show (ponov. glasbene oddaje) - 23.45 CMT (Hi 0= trn iT3< ii ca> o hs a i ki i n »c Uroš Dular Cilj olimpiada Pogovor z Urošem Dulaijem * Od kdaj voziš za kolesarski klub Krško? Uroš: “ Za KK Krško vozim od leta 1992, za ta šport pa sem se odločil, ko smo imeli na šoli kolesarsko tekmovanje. Bil sem prvi in meje trener povabil k treningom.” * Zakaj se nisi odločil za smučanje, saj tudi dobro smučaš? Uroš; “Za smučanje nisem imel možnosti, možnosti pa mi je nudila cesta, in tako sem sedel na kolo. Pravega smučarskega kluba tukaj ni, pa tudi v našem kraju so možnosti za razvijanje kakršnegakoli športa slabe. Upam, da bo bolje, ko bo zgrajena telovadnica.” • Kdaj si osvojil prvo priznanje? Uroš; “Prvi pokal sem dobil v Črnomlju za prvo mesto. Ta je največji in najlepši. Največ pa mi pomeni medalja z državnega prvenstva, kjer sem bil drugi. Imam 15 pokalov, od tega 4 zlate iz Italije. V tem letu sem imel 37 dirk. V klubu sem trenutno mlajši mladinec, ki združuje fante, stare od 15 do 16 let.” • Kakšni so tvoji cilji? Uroš: “Uvrstiti se v reprezentanco Slovenije. Za letos tudi olimpiada v Angliji, za drugo leto pa mladinsko svetovno prvenstvo v Novem mestu.” TADEJA BOŽIČNIK 7. razred, OŠ Koprivnica REGIJSKE PRVAKINJE Letos smo šle košarkarice iz Šentruperta spet na regijsko tekmovanje v Novo mesto. Z nami je šel tudi naš učitelj telesne vzgoje in trenerigor Silvester. Lani smo igrale samo z eno ekipo, letos pa kar s tremi: z Vavto vasjo, Brežicami in s Podbočjem. Ker veliko vadimo, nam je šlo zelo dobro, v vseh treh tekmah smo zmagale. Po končanih tekmah smo se odpravile v dvorano Marof, kjer so fantje igrali. Na poti domov smo se še nekje ustavili, da smo pili iz pokala, ki smo ga dobili. MARTINA RUGELJ 7. raz, OŠ Šentrupert OBISK V BEGUNSKEM CENTRU KRŠKO Pred kratkim se je končala akcija zbiranja različnih potrebščin za naše vrstnike v Bosni in Hercegovini, mi pa smo se pripravili tudi na obisk v begunskem centru v Krškem. V času novoletnega praznovanja se nas je nekaj učencev odpeljalo k njim. Begunci so bili zelo veseli našega obiska. Pripravili smo jim kratek program in jim izrekli čestitke. V spomin smo jim prinesli sliko, darilo naše šole, in nekaj jabolk. Tudi oni so nas presenetili s svojim programom. Ogledali smo si tudi njihove učilnice. Nekaj minut beseda ni in ni stekla, ko pa je bila zadrega premagana, smo govorili, kot da se že dolgo poznamo. JURIJ DREO 6. b, OŠ Jurija Dalmatina, Krško RAZSTAVA KNJIG Otroci smo si podobni, ker preberemo veliko knjig. Zato smo imeli na naši šoli razstavo “Mini Bologna”. Drago Pirman že več let opravlja knjižničarski poklic na šoli Jurija Dalmatina v Krškem. Idejo, da bi slovenski mladini predstavil tuje knjige, je dobil na mednarodni razstavi knjig. Knjige so mu podarili predstavniki drugih dežel. Ta razstava je bila že 23. po vrsti. Drago Pirman nam je pokazal knjige iz več kot 20 dežel. Bile so vsebinkso zelo zani-mife. Izvedeli smo nekaj podatkov o pisavah in značilnostih različnih dežel. ALENKA BIBIČ 6. raz, OŠ Globoko 60 LOPARČKOV ZA OŠ PODBOČJE- Vseslovenska akcija 2x 5.000loparčkov, kije ena redkih akcij, ki skrbi za najmlajše s ciljem, da bi namizni tenis razširili in popularizirali po celi državi, se je tokrat ustavila v krški občini, v kateri je bila za obdaritev izbrana osnovna šola Podbočje, ki šteje skupaj z vrtcem preko 200otrok. Predsednik Namiznoteniške zveze Sloveniji Janez Pezeljjim je prinesel 30pravih in 30 lesenih loparčkov, žogice in majice, otroci pa so se predstavili tudi s kulturnim programom. Podboška šola je bila tretja, ki je bila vključena v to akcijo, in kot je povedal Janez Pezelj, bodo sedaj z njo nadaljevali bolj pospešeno, saj so dobilipokrovitelja in denar ni več vprašanje. V marcu bodo obiskali in obdarili še OS Suhor, OŠ v Stari Cerkvi pri Kočevju in eno prekmursko šolo. Število loparčkov je odvisno od velikosti šole, po en loparček pa naj bi prišel na vsakega 3. ali 4. šolarja. V akcijo vključujejo bolj podeželske šole, vendar takšne, od katerih pričakujejo, da bodo v bodoče dale vsaj kakšnega dobrega igralca. (Foto: T. Gazvoda) Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista V.a.ov*' Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Barbari Kralj iz Kapljišč. Nagrajenki čestitamo! L.estvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (1) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA IN PODLIPŠKI FANTJE 2 (3) Prav vsi smo ljudje - ŠTAJERSKIH 7 3 (2) Zato sva najraje doma - FANTJE TREH DOLIN 4 (4) Na zdravjeprijatlom - ANS. VIHARNIK 5 (8) Ne bom te prosil - ANS. BRODNIKI 6 (9) Spominska knjiga - ANS. LOJZETA SLAKA 7 (5) Prav lepo je res na deželi - ANS. SLOVENIJA 8 (6) Slovenske lisičke - ANS. HENČEK 9 (7) Ne grem domov - IGOR IN ZLATI ZVOKI 10 (-) Na zdravje vsi prijatelji - ANS. OBZORJE Predlog za prihodnji teden: Kaj potem - ANS. RUBIN KUPON ŠT. 12 Glasujem za___ Moj naslov_ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto Avtohiša Berus servisno prodajni center Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/25-098 Fax: 068/25-641 POOBLAŠČENA PRODAJALNA ZA VOZILA VOLKSWAGEN IN AUDI SPREJEM NAROČIL ZA AUDI A4 ŽE OD 39.680 DEM Posebna ponudba Nižje cene vozil iz zaloge TRANSPORTER FURGON 2,4D 3SA9QJ>0W 34.800 DEM AUDI 100 TDI 2,5 115 KS AftŠOTDEM 55.600 DEM (metalik, servo, ABS, el. odpiranje prednjih stekel, el. pom. streha, šest prestav, avtoradio) AUDI 6 2,0 E (klima, el. odpiranje stekel, metalik) VENTO 1,8 CL Servisiranje in ostala popravila! CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 47, Novo mesto tel. 068/321-723, 322-531 fax. 068/322-061 NUDIMO VAM: — vse vrste asfalterskih, gradbenih, prevoznih, strojnih in inženiring storitev — izvedbo zunanjih ureditev stanovanjskih in poslovnih objektov — brezplačno svetovanje — plačilo na 3 obroke brez obresti za asfaltiranje dvorišč — za asfaltiranje dvorišč spomladanski popust v višini 10% do konca aprila 1995 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica, Žabja vas od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec V nedeljo, 26. marca, bodo odprle naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market ^ Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragov- ska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič; od 7.30 do 10.30: Market CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, p.o. Ljubljanska 4T Novo mesto OBVESTILO v Uradnem listu RS št. 16zdne 17.3.1995 je bil objavljen javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za nakladanje gramozov v kamnolomu Cerov log in asfaltni bazi Drnovo. Vse zainteresirane ponudnike obveščamo, daje rok za oddajo ponudb 6. april 1995. Cestno podjetje Novo mesto OlVOd trgovino trgovina z elektro materialom tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071 * električni kabli * * gospodinjski aparati * elektroinstalacijski material * akustika * bela tehnika * lestenci in svetila * rezervni deli * telefonija N O V O * Za nabavljeni elektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom. trgovsko podjetje____________________________ NOVO MESTO do.o. - Ljubljanska 27-68000 Novo mesto VITACEL, d.d., LJUBLJANA, Puharjeva 10 RAZPISUJE PROSTI DELOVNI MESTI v svoji enoti “RAZREZ PAPIRJA” v Krškem za določen čas - 6 mesecev 1. POMOČNIK REZALCA na rezalnem stroju (1 delavec) Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe - izpit za voznika viličarja tri leta delovnih izkušenj 2. PREBIRALKA PAPIRJA (1 delavka) Pogoji: - III. ali IV. stopnja izobrazbe - eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih Poskusno delo za obe delovni mesti traja dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: VITACEL, d.d., Puharjeva 10, 61000 LJUBLJANA, najkasneje v roku 7 dni po objavi oglasa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri. LESOKOV BREŽICE, p.o. razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO - tovornega avtomobila ZASTAVA 80.10 - KIPER, letnik 1987, izklicna cena znaša 650.000 SIT. JAVNA DRAŽBA bo 27.3.1995 ob 10. uri v prostorih trgovine LESOKOV BREŽICE, Brežice, Cesta bratov Cerjakov 43. POGOJI DRAŽBE: 1. Pred dražbo mora ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene, katera se uspešnemu ponudniku vračuna v ceno, ostalim pa vrne po končani dražbi. 2. Kupoprodaja bo opravljena po sistemu “videno - kupljeno". 3. Prometni davek plača kupec. 4. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru na tel. (0608)62-516. sam: 800 CfTY STAR s katalizatorjem in dodatno opremo cena do registracije: 11.390 DEM Prodaja EMINENT d.o.o, Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 CKŽ 51, Krško, tel.: (0608) 22-950. Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791__________ • Za delavca, ki začenja graditi svet, se svet začenja vsakdan. (Saint-Ex-upery) • Demokracija pomeni spoštovati pravila igre, četudi nas ne opazuje sodnik. (Hausmann) • O ljubezni: samo rja večno ljubi železo. (Cimerman) • Kdor hoče delati, naj najprej neha lenariti. (Bazin) • Preteklost je naša prihodnost. (Petan) • Klica vse veličine je odrekanje. (Fontane) RADIO MHz u@<Ž),7(2) Radio KRKA Adamičeva 2, 68000 Novo mesto OBČINA ČRNOMELJ Trg svobode 3 ČRNOMELJ Na podlagi 15. člena Pravilnika o merilih in postopkih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS 67/93) Občina Črnomelj objavlja JAVNI RAZPIS ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM NA OBMOČJU OBČINE ČRNOMELJ Občina Črnomelj bo dodelila socialna stanovanja, ki se bodo sprostila med letom po prednostni listi. I. SPLOŠNI POGOJI ZA ODDAJO STANOVANJA V NAJEM 1. V razpisu za dodelitev socialnega stanovanja v najem lahko sodelujejo državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo manjši skupni prihodek na člana družine, kot je dogovorjena raven socialne varnosti. Le-ta je izražena v odstotkih od povprečne neto plače, ki je v obdobju oktober — december 1994 znašala 62.356,00 SIT (Ur. list RS št. 11 /95) na zaposlenega v Republiki Sloveniji, in znaša: — za otroka do dopolnjenega 6. leta starosti 29%, to je 18.083,00 SIT, — za otroka od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34%, to je 21.201,00 SIT, — za otroka od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42%, to je 26.189,50 SIT, — za odrasle osebe 52%, to je 32.425,10 SIT; 2. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; 3. da imajo prosilec in njegovi družinski člani, ki z njim stalno prebivajo, stalno bivališče v občini Črnomelj; 4. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov. ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja ali druge nepremičnine, in o tem poda pisno izjavo; 5. da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov nilastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; 6. da prosilec ali njegov zakonec nista odkupila stanovanja s popustom po določilih stanovanjskega zakona in ga nato prodala; 7. da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji. II. NATEČAJNI POSTOPEK Državljan, ki želi pridobiti socialno stanovanje v najem, mora oddati svojo vlogo vključno s prilogami na posebnem obrazcu SPN-1, ki ga dobi v knjigarni DZS, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa v Dolenjskem listu. Vlogi je potrebno priložiti naslednje priloge: — potrdilo o državljanstvu za prosilca in člane njegove družine; — potrdilo o stalnem bivališču v občini Črnomelj za prosilca in njegove ožje družinske člane, ki z njim stalno prebivajo; to potrdilo mora vsebovati tudi datum prijave stalnega bivališča v občini Črnomelj; — potrdilo o zaposlitvi in osebnem dohodku za obdobje oktober — december 1994 za prosilca in njegove družinske člane, ki z njim stalno prebivajo; — potrdilo o vseh ostalih prihodkih v obdobju oktober — december 1994 za prosilca in njegove družinske člane, ki z njim stalno prebivajo; — potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo (izda Republiška uprava za javne prihodke — Izpostava Črnomelj); — potrdilo po predpisih o zaposlovanju oz. nezaposljivosti (izda Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Črnomelj); — če je prosijec ali kdo izmed družinskih članov, ki z njim stalno bivajo, kronični bolnik — izvid zdravniške komisije 1. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o trajnem obolenju; — izvid in mnenje pristojne komisije o invalidnosti, zaradi katere je prosilec ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo (izda Center za socialno delo); — mnenje Centra za socialno delo za prosilčev status samohranilca; — izvid in mnenje o zmerni, težji ali težki duševni ali težji telesni motnji, ugotovljeno po pristojni komisiji (izda Center za socialno delo); — lastninski list oziroma potrdilo o nelastništvu nepremičnin, ki ga izda Geodetska uprava; — pisno izjavo prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, da niso najemniki oz. lastniki stanovanja oz. najemniki ali lastniki neprimernega stanovanja, da niso lastniki počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine in da niso lastniki nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja. Udeleženec razpisa odda vlogo pri vložišču Občine Črnomelj. Trg svobode 3, soba številka 1, v roku 15 dni od dneva objave razpisa. RUTOCOM/Vtence d.t, Novo mesto za notranjo in zunanjo trgovino z avtomobili in deli 68000 NOVO MESTO Seidlova 16 objavlja delovno mesto PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE Od kandidata pričakujemo: — šolo za prodajalce tehnične smeri — poznavanje dela v avtomobilski stroki — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za določen čas (1 leto), s polnim delovnim časom in 2-rnesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela ter dokazili o stroki usposobljenosti pošljejo v 8 dneh na naslov: Autocommerce, d.o.o., Novo mesto, Seidlova 16, Novo mesto. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po izbiri. SPM '——~cy~Ž^> ■ ■ štfr^r.JERi-HEJ d.o.o. • avtoalarmi • avtoakustika hišni alarmni sistemi - oprema lokalov in diskotek - profesionalna ozvočenja - geo-katodna zaščita proti iji obvešča svoje ceqjene stranke in poslovne j^^oerje. da se odslej nahajamo na novi U' SPM IflžffiME d.o.o. Resljeva c. 4 Kostanjevica na Krki tel: 0608/87-023 andard Konfekcija, d.o.o., Novo mesto — v stečaju ponovno objavlja javno prodajo z zbiranjem ponudb celotne stečajne na1!®’.in slcer konfekcijskih oblačil, perila, zaves, pletenin, m rfn ^teri)skega blaga, čistilnih sredstev, kozmetike, posode P°trebščin kot celote za najnižjo ponujeno ceno 20.000.000,00 SIT. informacije glede izklicne cene, načina in pogo-Matio*'/16 n^SJOče dobiti pri stečajni upraviteljici ge. Cveti ster-oi na te' 23-936 od 7. do 10. ure vsak dan, ogled čajno upravi tel" 3 ^ m0Žen po Predhodnem dogovoru s ste- lenjskflfst'ran*e ponudl5 *e 15 dn' P° objavi v časopisu Do- tlkU,PUJemo celuloznl les smreke!jelke, bukve, !er bukova drvl/°d 8 naprey’ iamanie brez lubJa Vse informacije na tel. (0608) 22-840. EMO ETERNtš ~Posoc/a za trie ca6z / j Vrtna opravila so tu, ali že imate Lunin koledar 95? Kako se sporazumeti z Luno pri setvi, vrtnih opravilih in delih na polju, parjenju živali, operacijah, klanju živine, hujšanju, sečnji lesa, za kakšna opravila in posle je primeren določen dan, boste najtemeljiteje izvedeli iz Slovenskega Luninega koledarja 1995, ki gaje pripravila Meta Malus. Cena: 787 SIT Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna cesta 14, 61000 Ljubljana, ali po telefonu (061) 173-53-60. NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek):_________________________________ Naslov:_____________________________________________________ Pošta:______________________________________________________ 1. Nepreklicno naročam Slovenski Lunin koledar 1995. Pošljite mi ga po povzetju. 2. Želim postati stalni naročnik Slovenskega Luninega koledarja z 10-odst. popustom. (Želeno obkrožite.) Datum: Podpis: Brežiški sejem obrti in podjetništva od 10. do 14. maja Sejem bo razstavno-prodajnega značaja v montažnih halah, postavljenih v obrtni coni, ob obvoznici Brežice — Krško. Rok prijave: 1.4.1995 EVIDENČNA PRIJAVNICA Naziv podjetja Naslov......... Tel.:............. Kontaktna oseba:. Fax: X Naročamo.................... m2 opremljenega prostora na Brežiškem sejmu obrti in podjetništva od 10. — 14. V. 95. _ žig Datum: Podpis: Prijavnico pošljite na naslov: OBRTNA ZBORNICA BREŽICE, Cesta prvih borcev 3, 68250 BREŽICE TRGOVIMA 2P PALMA f Prodaja obutve in tekstila Rozmanova 5, Novo mesto Tel. 068/22-504 vam nudi: otr. tren. Hugo 2.200 — 2.590 SIT otr. pižama Hugo 1.700 — 2.150 SIT otr. pajke Hugo 1.110 — 1.500 SIT polpuli Hugo 1.200 SIT sp. deli tren. Hugo otr. copati Petejan 1.690 SIT otr. čevlji Petejan 3.490 SIT medvedki otr. 2.720 SIT odr. 3.150 SIT Lumberjack copati Velika izbira jogging copatov: otr. 1.490 SIT odr. 1.690 — 2.090 SIT m. čevlji-usnje 2.990 SIT Flayflot ort. copati m. in ž. Zelo ugodno ženski salonarji od 1.290,1.490,1.590 SIT Možnost plačila na 3 čeke! Lokostrelski klub Novo mesto vpisuje nove člane vsako sredo od 17. do 19. ure v trgovini ROYAL — BTC Novo mesto, Ljubljanska 27. Začetni lokostrelski tečaj za nove člane se bo pričel 14. aprila na strelišču v Dolenjskih Toplicah. Klub organizira tudi lokostrelske tečaje za nečlane. Vse informacije po tel.: 068/84-541. SALOMONOV OGLASNIK NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO ___________J Kako premagati utrujenost, bolečine, stres.. POMOČ, KIJE VEDNO PRI ROKI SC sPJemenU° nekako mimogrede, sko-S PomJadjo pa je drugače. Pričaku-zacVt,V’ da cakamo na neko odrešitev, na nov nekepa H„P° drUxgl strani Pa se nam zgodi, da se čelfa? ne vPra^amo; "Pa kaj sem jaz danes ponj* nn»kSem taJj° utr.ujen(a)?« In izkaže se, da Utruipn k“ega- Več a'> manj isto kot vsak dan. tali v M* taka’ da bi tono premoga zme- rno- aha ,JC drug dan spet tako, se domisli-bi 7 ni«' Pomladanska utrujenost. Ne vemo, kam Pomlad’«?/ SfJ- m°Č lzognitL Za mnoge ljudi je k0 ‘a“ z.elo,težavno obdobje v letu. Telo je tež- tudi K i-? “r£z rno‘'‘ smo> pogosto se pojavijo i.1 bolečine. Temu se rade kroni/.,. n»e' Temu se rade pridružijo še kakšne Seni M 6 te^ave> ki se pojavljajo spomladi in je-tolai;«? Preoslane nam dosti drugega, kot da se zdai r, °.s tem, da bo minilo. Tako je bilo nekoč, grunta/no,, VendaLIC mal° drugaŠc- Lj“dj' e »po- Pomn/i-nov lzdelek s področja medicinskih pri-bla?ln K°V’ lrncnoyan Vibroser. To je masažna Pritisir S PrevJcko iz runske volne. Že ob rahlem Proti sPr°žimo nežne vibracije, ki delujejo Pa n™ nogovrs1nim bolečinam — ublažijo jih ali ORreiei “mirijo, pospešijo krvni pretok in fost m°- “krati pa tudi pomirjajo psihično nape-Prakse3?'. ° tem nam 'abko povedo izkušnje iz djetnn i ^at? smo v Novem mestu obiskali pole 7-, e pojavile težave, predvsem bolest V križ“ ‘n v n°gah, ki so bile vedno hujše. Ko niti 1Zv.edela za masažno blazino Vibroser, nisem 2e j rna*° Pomišljala, takoj sem se odločila zanjo, di 7? loP'‘c vem, kako mi masaža dobro dene, tu-me ato’ ker imam nekoliko slabšo prekrvavitev in b|a - 0 zebc- Nisem si pa mislila, da bi bila.taka Zlna lahko tako učinkovita. Včasih se po ma-v 1 res počutim kot prerojena. Blazino imam kar trankV'm in kadar je le malo predaha, ko ni p°min;: Porn^k’ s.e usedem in si jo dam za križ. Bolečina Ljud'ne 'n je ^as’ j° na,aknem tudi na noge Uj^ ucm v stoječih poklicih lahko taka reč res ve-0 Pomaga. Mislim celo, da ne bi bilo napak, če Joliča Malus: »>Ljudem v stoječih poklicih lahko Vibroser res veliko pomaga.« bi to imela vsaka hiša. Jaz jo imam že nekaj mesecev, navadila sem se, da se na ta način sprostim in kar težko bi bila brez nje. Seveda je treba skrbeti tudi za počitek in za to, da gre človek malo v naravo, posebno spomladi, ko smo utrujeni od zime. Domačim sem obljubila, da si bom vzela več prostega časa, da se ne bi pojavile še kakšne druge zdravstvene težave. Včasih te morajo res drugi opozoriti — če delaš z. veseljem, sploh ne opaziš, da si si naložil preveč.« Klepet z Jožico Malus je bil prav prijeten. Vsakogar, ki stopi v njeno trgovinico, sprejme ljubeznivo in pozorno. Preden smo odšli, je izpod pulta potegnila Vibroser in rekla: »Vidite, tukaj ga imam, domači sploh ne pridejo na vrsto.« Stvari so včasih nadvse preproste, pa naj gre za boleč križ, preobremenjene in boleče noge ali za pomladansko utrujenost. Le spomniti seje treba, da si marsikdaj lahko sami pomagamo. Informacije o Vibroserju lahko dobite po telefonu (061) 12 91 794 in (061) 12 91 795. PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Vsak dan ima svojo vrednost Zdravje nima cene. A dnevi, ki nam jih pobere bolniška, bodisi naša, ali zaradi nege otroka, so lahko presneto dragi. Če jih seveda ne zavarujemo. Zavarovanje dnevna odškodnina krije izgubo dela plače v času prejemanja nadomestila iz obveznega zavarovanja, ter dnevno odškodnino za bivanje Svojca pri otroku*, v bolnišnici ali zdravilišču. Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda. Do 30. aprila 1995 velja poseben promocijski popust 10 %. Zavarujemo bogastvo zdravja ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE *ki je na podlagi pravic iz obveznega zavarovanja poslan na zdravljenje Mobitel vam ne spremeni življenja, poenostavi ga ! drugi mobilni telefon Poslovne enote: MOBITEL d.d., PE ljubljana, Valjhunova 8. Ljubljana, let. 061 1323 010, fax 061 131/ 110 MOBITEL d.d., PE Celje, Lava 7. Celje. tel. 063 451 334. fax 063 451 811 MOBITEL d.d., PE Kranj, Komika c. 27. Kranj. tel. 064 222 616. fax 064 221 616 MOBITEL d.d., PE Maribor, Heroja šaranoviča 23. Maribor, tel. 062 224 001 ,fax 062 224 002 MOBITEL d.d., PE Nova Go: ‘ca, Vipavska 13. Nova Gorica, tel. 065 27 755. fax 065 27 766 MOBITEL d.d., DC Lucija, Obala 112-114. Portoroi. tel. 066 71 959. fax 066 71 959 MOBITEL d.d., UC Postojna, Jenkovo 5. Postojna, tel. 067 24 162, fax 067 25 285 MOBITEL d.d., DC M.Sobota, Lendavska c. I9IB. M Sobota. tel.lfax 069 32 724 MOBITEL d.d., DC Velenje, Stari trg 36. Velenje Pooblaščeni zastopniki: YANNI d.o.o., Hajdrihova 21a. Ljubljana, tel 061 125 12 88.fax 061 1251 284 PVRAMIDIA d.o.o., Mire Lenardičeve 13. Ljubljana, tel lfax 061 168 42 93. mlel. 0609 611 494 KOBRA team d.o.o., Šmarje 13. Šentjernej. Iellfax 068 81 118. mlel. 0609 612 612 IT 100 d.o.o.. Pod Gradom 34. Brezovica, tel. 061 654 415, fax 061 654 449 TELMONT d.o.o., Kampel 12. Koper, tel 066 33 044. fax 066 25 030, mtel 0609 610 313 YANNI d.o.o., PE Celje. Ul. XIV divizije It. 4. Celje, tel 063 442 642. fax 063 441 642 YANNI d.o.o., PE Maribor. Korolka 118. Maribor, tel. 062 227 646. fax 0609 611 113 YANNI d.o.o., PE Koper, Ferrarska 10. Koper. tel. 066 37 553, fax 066 ’8 312 YANNI d.o.o., PE Kranj, Kidričeva 6lb. Korolka 26. Kranj. tel. 064 225 06C,fax 064 224 575 PY RAM IDI A d.o.o., PE M. Sobota, Mladinska 8, M. Sobota, tel l/ax 069 31 633 PYRAMIDIA d.o.o., PE Ptuj, Novi trg 1. Ptuj. Iel.lfax 062 779 605 SVEMA d.o.o., Nazorjeva 6. Ljubljana, tel. 061 1263 263.fax06l 1257 119 AC SERVIS d.o.o., Dunajska 116. Ljubljana, tel. 061 168 12 22,fax 061 345 492 M KS elekt sist. d.o.o., Roina dolina c. XVII22b. Ljubljana, tel. 061 454 847, fax 061 262 978 AVTOSERVIS AS d.o.o., Ljubljanska I. Domiale. tel 061 721 804, fax 711 501 TEGRAD, Kamnilka 41, Ljubljana, tel. 061 316 270. fax 061 312 944 FAX1C0MM d.o.o., Zbalmkova 12. Ljubljana. tel.lfax 061 332 184 mobitel Mobitel d.d., Dunajska 22, Ljubljana, tel.: 061 1313 033,fax061 1321 144 Tespack, d.o.o. Tovarna embalaže Brestanica objavlja prosto delovno mesto KONSTRUKTORJA VZORCEV Pogoji: - 5. stopnja strokovne izobrazbe (gratična, papirniška, papirno-predelovalna, oblikovalna) - obvladovanje dela na računalniku in grafičnih programov - delo v izmenah Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Tespack, d.o.o. Tovarna embalaže Brestanica CPB 51 68280 Brestanica Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. MNpIA d.o.o. ATIK PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 Milavčeva 4, Brežice Tel./tax: 0608/61-975 Litnmr; ROVER 111 SL ROVER 214 Sl ROVER 416 Sl ROVER 620 Sl 14.500 DEM 21.500 DEM 24.500 DEM 36.500 DEM Dobava takoj, ugodne cene! Kredit na 4 leta brez pologa za vsa vozila! SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Šegova ulica 112 68000 NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto - 1 učitelja fizike, profesorja fizike Prosto delovno mesto razpisujemo za določen čas, s polovičnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po preteku roka za prijavo. Žirija za podeljevanje Župančičevih priznanj na podlagi 5. člena Odloka o Zupančičevih priznanjih (Ur. I. RS št. 8/95) objavlja RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev Zupančičevih priznanj za leto 1934 Župančičeva priznanja se podeljujejo fizičnim in pravnim osebam, ki so z uspešnim, kvalitetnim, ustvarjalnim, organizacijskim ter ljubiteljskim delom na področju kulturnih dejavnosti dosegli pomem-bne uspehe in dosežke trajnejše vrednosti tako v občini Črnomelj kot izven njenih meja. Župančičeva priznanja se podeljujejo kot listine - diplome za pomembne enkratne dosežke in uspehe na področju kulturnega udejstvovanja in kot plakete za dolgoletno življenjsko uspešno in predano delovanje na področju kulturnih dejavnosti. Kandidate za priznanja lahko predlagajo fizične in pravne osebe, politične stranke, organi lokalne skupnosti in države ter druge oblike združevanja. Pisni predlogi naj vsebujejo naziv predlagatelja, ime, priimek in naslov predlaganega kandidata ter opis njegovega uspešnega delovanja. Predloge z zahtevanimi podatki pošljite Žiriji za podeljevanje Zupančičevih priznanj, Trg svobode3,68340 Črnomelj, v 14 dneh po objavi razpisa! NOVOTEKS objavlja prosti delovni mesti: TKANINA, izdelovanje preje in tkanin, p.o., Novo mesto Foersterjeva 10 1. PRAVNIKA v Splošno-kadrovskem sektorju Pogoji za zasedbo: — VII. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri (dipl. iur.) — 3 leta delovnih izkušenj — 5-mesečno poskusno delo 2. ORGANIZATORJA RAČUNOVODSKO-PLANSKE SLUŽBE v Gospodarsko-finančnem sektorju Pogoji za zasedbo: — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri (dipl. oec., oec.) — delovne izkušnje na področju vodenja računovodstva: — 1 — 2 leti za dipl. oec. — najmanj 3 leta za oec. — 6-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za delovno mesto pod točko 2. se lahko prijavi tudi kandidat s V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri, z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami na področju vodenja računovodstva, s katerim bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov s pripisom »za razpis«. 0 izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. VRTEC BREŽICE, Šolska ulica 5 razpisuje VPIS PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 Vpis bo potekal na upravi Vrtca v Brežicah, Šolska ulica 5, od 21. do 31.3.1995 od 9. ure do 15.30. V navedehem roku lahko: - vpišete otroka v redne oddelke dnevnega bivanja in pripravo na osnovno šolo, - v popoldanski oddelek v kombinaciji z bivanjem v dopoldanskem času ali - vpišete otroka evidenčno, če boste varstvo potrebovali med solskim letom. UPRAVA VVZ BREŽICE EASIN IABLJENI [ Naši J ] Vsem uradn 2 dalje) I zastopniki: prodajalcen NOVI In RABLJENI (od sep. 92 dalje) • AVTOMOBILI • OSTALA OPREMA (BAGARJI, ROVKOPAČI,...) • OSTALA GOSTINSKA OPREMA in OPREMA ZA ORDINACIJE ORION Ud, Moinoat registracij: LJ, KK, KR, CE, NM Vsem uradnim prodajalcem vozil ponujamo 1% provizije od vrednosti vozila; V primem, ko poteka leasing za posamezne leasingojemalce preko našega podjetja. Prušnikova 106, Šentvid tel.: 061/50-780, Faks: 061/51-064 UGODNO - UGODNO - UGODNO - DEMIT FASADA PLUS 5 cm (brez izvajanja) po 2.008,00 SIT/m2 - DEMIT FASADA PLUS 6 cm (brez Izvajanja) po 2.123,00 SIT/'m2 - DEMIT FASADA PLUS 8 cm (brez izvajanja) po 2.352,00 SIT/m2 V ceno sta vključena 5%-ni prometni davek in prevoz. Priskrbimo pooblaščenega izvajalca. Dobava v 3 dneh po plačilu predračuna. “RESA”, KRŠKO, tel. 21-408, 22-541. iUAMIm Tuss'* tel.: 068/321-115, 342-136 • Prvomajski izleti in počitnice • Maturantski izleti • Rezervacije letalskih vozovnic m ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE VZAJEMNE POMOČI ČLANOM PO, Dvoržokovo 5, 61000 UUBUANA Vabi k sodelovanju dinamične in komunikativne ljudi z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki bi želeli opravljati delo ZASTOPNIKA Ponujamo pogodbeno delo s stimulativnim dohodkom in možnostjo izpopolnjevanja ter v prihodnosti tudi redne zaposlitve. Vaše pisne ponudbe z lastnoročno napisanim življenjepisom pričakujemo 8 dni po objavi oglasa. Kandidate bomo povabili na razgovor in jih tudi obvestili o končni izbiri. Če želite podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefon (061) 13 28 101 ŠENTJERNEJ. ŠMARJE 13, tel: 068/81-118; lax: 068/81-119 (7h-15h. sotX}ta zaprto) NOVO MESTO. LJUBLJANSKA 27. TEL/FAX 068/ 323-000 (9h-1Bh. sobota 9h-13h) POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA: _ SVETOVANJE ♦ PRODAJA ♦ MONTAŽA ♦ SERVIS MOBILNIH TELEFONOV mobitel CARRYPHONE B. FORTE 150.000 SIT 150.000 SIT B. DELTA B CLASS U. 250.000 SIT 295.000 SIT DOBAVA TAKOJI CENE SO S PRIKLJUČKOM IN BREZ PROMETNEGA DAVKA VSEM IMETNIKOM MOBILNEGA TELEFONA ODOBRIMO 27% POPUSTA ZA NAKUP VSAKEGA NASLEDNJEGA APARATA! NAROČNINA Ut: 4 920 SIT I MESEC . Imin POGOVORA POONEVI49,20 SIT • PONOČI 24.60 SIT NAROČNINA M2: 1 640 SIT / MESEC ♦ tmin POGOVORA POONEVI 96.40 SIT • PONOČ112.30 S>T DNEVNI POGOVORI VELJAJO 00 7M9h. NOČNI 00 19h-7h. SOBOTA 00 14h OAUE IN CELA NEDEU* CENE POGOVOROV VELJAJO V NOTRANJEM PROMETU PROMETNI DAVEK ZA NAAOČNMO Ji S%. ZA POGOVORE *>* AVTO KLINIKA, do.o. Aleš PETERLIN Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu)! Posebna ponudba: * športne vzmeti in zračni filtri UMMEX 6 * aluminijasta platišča FONDMETAL za vse tipe vozil Informacije na telefon (068)323-035 Občina Črnomelj - žirija za podeljevanje pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja objavlja na podlagi 7. člena odloka o pohvala!1 in grajah pri urejanju in varovanju okolja (Ur. I. RS št. 8/95) RAZPIS za pridobivanje predlogov za podelitev pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja v občini Črnomelj Pri podelitvi pohval "BREZA" in graj "KOPINA" pri urejanju in varovanju okolja bomo upoštevali: - dejanja, ki so doprinesla k uspehom pri varstvu okolja in Ki zaslužijo javno pohvalo; - opustitve pri urejanju in varovanju okolja, ki zaslužijo javno grajo-Predloge z obrazložitvijo lahko pošljejo fizične in pravne osebe, politične stranke, organi lokalne skupnosti in države ter druge oO' like združevanja. Pisni predlogi naj vsebujejo: predlagatelja, ime in priimek predja' ganega kandidata oz. naslov institucije, iz katerega področja oe' javnosti se predlaga uspešno konkretno delovanje in dosežke kandidatov oz. neuspešno konkretno delovanje ali opustitve pri dajanju in varovanju okolja. Predloge z zahtevanimi podatki pošljite občini Črnomelj - žiriji z® podeljevanje pohval in graj pri urejanju in varovanju okolja, Trg sV° bode 3, 68340 Črnomelj, v 14 dneh po objavi razpisa. DOLENJSKI LIST St. 12 (2380), 23. marca VSE INFORMACIJE: KRŠKO, v hotelu SREMIČ, -----~~~~~~~ ZAHVALA V 44. letu starosti nas je nenadoma zapustil nepozabni mož, oči, brat, zet, svak, stric, boter in prijatelj NIKOLA LOVRENČIČ iz Seidlove 24, Novo mesto sornH^u™0 zaI°stj° ‘n bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sožalie1 ■ °Jn’ s-b ESŠ, NK Krka Novo-I nfnu , • Posebna zahvala sodelavcem Merkator, PC eovnrn-vrozinam Turk, Katanovič, Lovrinič, pevcem, godbi, ftI1 u,g- Stanetu Celesniku za iskrene besede slovesa, g. pro-ze u Lapu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pavlina, hčerka Sonja, sin Davor, sestre Danica in Katica z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v srcih na.Uh boš ostala. Rože e tvoje se sušijo, oči naše pa solzijo. V 68. letu nas je zapustila MARIJA RADOVANOVIČ roj. Kovačič Nad mlini 3 žalie°^ zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno so- zadniinoH rjun°,CVeti- ‘n sveče ter sPremstvo pokojne na njeni J1 poti. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke ter govorniku ZB za poslovilni govor. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Kva leta si delal, pošteno živel, potem pa naenkrat si hudo zbolel, /-daj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zatisni! si trudne oči. , daj v zemlji počivaš ves tih in ubog, le sonce ti trosi žarke na grob. ki bolezni nas je v 55. letu starosti zapustil naš dragi brat in stric ANTON MRAMOR z Jelševca pri Trebelnem rednikom ‘Nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo so-eem v; ’ do°nm sosedom in vaščanom, prijateljem in znan-tvovali nC nam na kakršenkoli način pomagali, z nami sočus-denar m lzrazih sozalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. ____ Žalujoči: vsi tvoji "'ik ■ ZAHVALA Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V 91. letu starosti nas je zapustil mož, oče, brat, ded, praded ALOJZIJ JAKLIČ Iskr gostilničar iz Šentruperta znan»° se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in |je' c®m: ki ste nam pomagali, nam ustno in pisno izrazili soža-kQ’ P^Kojnemu darovali toliko cvetja, sveč in sv. maš ter ga v ta-I-D f , m številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala v0r fntruPcrt, številnim lovskim tovarišem, trobentačem, go-slov 1 °ma Franciju Kramarju in Petru Ravnikarju za lepe po-sl' nc besede, pevcem iz Šentruperta in g. župniku za zadnje °- Vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, iskrena hvala! 4 alujočk žena Roza, sinova Peter in Lojze, hči Mija, poro-Cena Čehovin, z družinami, brata ter ostalo sorodstvo £ ' en*rupert, Ljubljana, Postojna, Kranj, 10. marca 1995 CMNEklT d.o.o. VOZILA HYunnm • ACCENT1,3S;3V 17.500 DEM • ACCENT 1,3 LS; 5V 18.990 DEM • ACCENT 1,5 GLS;4V22.500 DEM • GRACE (kombi) 25.600 DEM Pet let prodaje avtomobilov HYUNDAI V SLOVENIJI • LANTRA 16 V že od 23.990.00 DEM Prodajna mesta: Eminent, Dol. Kamence 61, 68000 Novo mesto, tel./fax: 068/323-902 • AVTOSA-LON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto, tel.: 068/28-950 • PE KRŠKO, CKŽ 51, Krško, tel.: 0608/22-950* pE Črnomelj, Belokranjska 16 tel.: 068/51-378. ZAHVALA Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. Po težki bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil nepozabni mož, ata, stari ata in stric JOŽE TISOVEC iz Vavte vasi 22 a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Francu Kokalju za vso pomoč v času bolezni in patronažni sestri ge. Erni Gruden za nego in skrb med njegovo boleznijo. Hvala g. župniku Gregorju Doljšku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ____________/ena Fani, hčerka Sonja, sinova Jože in Marjan z družinami KAMNOSEŠTVO INTERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Možnost plačila na obroke. ' Informacije na tel. (068) 52-492. MHMESSI ZAHVALA V globoki žalosti smo se 15.marca za vedno poslovili od naše najdražje JOŽEFE BERUS roj. Kovačič iz Cegelnice 31, Novo mesto Izražamo globoko hvaležnost vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji pod in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Slavki Šuštarič-Čampa in osebju Splošne bolnice v Novem mestu za vse, kar ste dobrega storili zanjo, ko ste ji lajšali težke bolečine. Posebno zahvalo izražamo gospodu župniku Matetu in gospodu kaplanu Dularju za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa naenkrat hudo si zbolel. Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, zavedno zatisnil si trudne oči. Na svoj 82. rojstni dan nas je zapustil mož, oče in stari oče. JANEZ PUHEK iz Sečjega sela 26 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče Posebno se zahvaljujemo doc. dr. Alojzu Šmidu iz ORL Ljubljana, dr. Ljtljam Spec in osebju ZD Vinica za lajšanje bolečin. Posebna hvala LD Vinica, Sinji Vrh, ZB Vinica, zastavonošem, lovskemu pevskemu zboru, rogistu Jerini, govornikoma Adleši-ču m Jaketiču za besede slovesa pri domači hiši in Stegnetu, govorniku pri odprtem grobu, godbi na pihala, g. župniku za opravljen obred, Evgenu Žagarju za organizacijo pogreba in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Utihnil je tvoj mili glas, obstalo tvoje je srce. Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel. V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat in stric ALOJZ MENIČ iz Malega Podloga pri Leskovcu Ob boleči izgubi iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom Pirc - Kosovan in družini Mihelin, ki so nam v najtežjih trnutkih pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g.župniku za lepo opravljen obred, govorniku g. Markunu in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vse življenje ste garali, vse za dom, družino dati! V 91. letu starosti nas je zapustila ANA PEKOLJ iz Dobrniča 19 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala dobrniškim pevcem in obema župnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zapustil nas je naš TONE GLOGOVŠEK iz Trebnjega Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala sosedom, govornikom, pevcem, kolektivom Sodnika za prekrške Trebnje, Občine Trebnje, ZZZS OE Novo mesto, Vesni, Mileni, Ivanki in g. Mezgecu. Za nesebično pomoč se iskreno zahvaljujemo ge. Cilki Zupančič in ge. Magdi Zakrajšek. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta JOŽEFA MIKLIČ iz Vine gorice 2 pri Trebnjem Od nje smo se poslovili na trebanjskem pokopališču v torek, 14.3.1995. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali, nudili pomoč in lepo besedo. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, Domu starejših občanov Novo mesto, sorodnikom, prijateljem in znancem. Lepa hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za opravljen obred, pogrebcem in cerkvenim pevcem za lepo zapete pesmi. Žalujoči: sinovi Alojz, Jože, Anton in hči Marija z družinami ZAHVALA Naša zlata leta si bila, s svojim zgledom si živeli nas učila, skromna in trpeča za vedno si odšla, naj bo lahka zemlja, ki le je pokrila. V 79. letu starosti je našla svoj večni mir naša draga sestra, teta in rejnica MARIJA SMOLIČ z Vrhtrebnjcga, stanujoča v Gabrovki Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter drago teto pospremili na poti k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in praporščakoma iz_Gabrovke in Trebnjega za zadnji pozdrav pri odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo teto spoštovali, ji pomagali in z njo delili bremena plemenitih del. Z žalostjo v srcu njeni: Anita, Suzana, sestra Pepca in ostali sorodniki TM TU ©HM W^§ 2/^KID M TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM ^ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 23. marca - Slava Petek, 24. marca - Gabrijel Sobota, 25. marca - Minka Nedelja, 26. marca - Maksima Ponedeljek, 27. marca - Rupert "Tbrek, 28. marca - Janez Sreda, 29. marca - Ciril LUNINE MENE 23. marca ob 21.10 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 23. do 25.3. (ob 18. uri) romantična komedija Samo ti. 23., 24., 26. in 27.3. (ob 20. uri) erotični triler Razkritje. ČRNOMELJ: 24.3. (ob 20. in 22. uri) ameriški akcijski film Končna hitrost. 25.3. (ob 20. uri) gledališka predstava Sluga dveh gospodov. 26.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Tri zaljubljena srca. KRŠKO: 24.3. (ob 20. uri) in 26.3. (ob 18. uri) ameriška ljubezenska drama Dežela senc. METLIKA: 24.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična komedija Tri zaljubljena srca. 25.3. (ob 19. uri) gledališka komedija Črna marela. 26.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Končna hitrost. NOVO MESTO: Od 23. do 26.3. (ob 16., 18. in 20. uri) ter 29.3. (ob 18. in 20. uri) premiera akcijskega film Hitre TREBNJE: 24.3. (ob 19. uri) akcijski film Divja reka. 26.3. (ob 18. uri) drama April prihaja. •*RAZKRITJE, drama (Disclo-sure, ZDA, 1994, 120 minut, režija: Barry Levinson) "Seks je moč, seks je oblast, ” se glasi propagandni slogan za Raz-I kritje. Nedvomno je tako. Saj poznate tisto zlajnano resnico o moški nadrejenosti nad žensko zaradi fizične premoči. Torej: kdor ima moč, ' ima običajno tudi oblast, od tod pa j je le še korak do ukaza “noge nara-i zen”, čeprav to opravilo ni zajeto v seznam dolžnosti. Takšno obnašanje v najmanjših odstotkih velja za moške, saj imajo v ne dosti manjšem odstotku največkrat tudi oblast. Podobnih krivic in šikaniranj žensk je “na tone”. Ampak to je, gledano iz perspektive filmsko atraktivne zgodbe, že dolgčas, to že vsi od nekdaj vemo. Zato so v Hollywoodu posneli Razkritje. Michael Douglas se bo v filmsko zgodovino zapisal kot najpogosteje spalno nadlegovani moški na plat-'■ nu. Prva ga je oblegala Glen Close v j Usodni privlačnosti, potem Sharon ; Stone v Prvinskem nagonu in zdaj Demi Moore. Nadlegovala ga je tudi Rathelen Turner v Vojni zakoncev Rose, vendar samo fizično. Roko na srce, do svojih žensk nikoli ni bil ravno hladen. Tokrat pa je bil skoraj dosleden “mož in oče”, saj je šel samo do polovice. Natanko do ust. Ta odločitev ga je nato skorajda spravila ob kariero. Douglas je računalniški japi, vodja možganskega trusta, pretendent za mesto podpredsednika družbe in srečno poročen očka. Vendar pa šefica postane Moorova, spolno napadalna vrhunska podjetnica, njegova bivša izpred desetletja. Ker jo zavrne, ga obtoži spolnega nadlegovanja. Tudi on jo obtoži. Vsi bi verjeli njej, če Douglas ne bi najel odlične Rome Maffio, ki igra za spolna nadlegovanja specializirano odvetnico. Vendar zmaga še ni blizu, saj Moorova pripravlja zanko, ki naj bi dokazala njegovo neprofesionalnost. Tu v film močno posežejo računalniki, saj se del razpleta odvije v t.i. navidezni resničnosti. Zaroto zoper njega konspirativno vodi na zunaj dobrodušno pokroviteljski, a intri-gantski Donald Sutherland, šefdružbe. Razkritje je stopničasto zgrajena drama o igrah z močjo in zaupanjem v svetu visoke tehnologije. Zgoščen scenarij, umeščen v pet dni delovnega tedna, je napisal Paul Altana-sio, tudi scenarist Kviza in pred kratkim predvajane tv serije Oddelek za umore. Napetost nepopustljivo in neopazno vzdržuje glasba Ennia Morriconeja. J TOMAŽ BRATOŽ POLENJ S K A BANKA Nov delovni čas v agenciji Center V Dolenjski banki smo prisluhnili željam in potrebam varčevalcev in drugih strank, ki urejajo svoje denarne zadeve v agenciji Center na Glavnem trgu 13 v Novem mestu in sklenili spremeniti delovni čas v tej agenciji. • od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure * ob sobotah od 8. do 12. ure Za lažje urejanje vsakdanjih denarnih zadev komitentom priporočamo poslovanje s čeki, bančnim avtomatom, plačilno kartico Activa in Activa-Eurocard/Mastercard, uporabo avtomatskega informacijskega servisa Audio TEKS in drugih storitev. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zvestobo in jih vabimo k sodelovanju tudi v bodoče. / j 1 ! [ l 1 i 1 N : IZDAJATEIJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan l*gan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič-Gomik, Amon Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev; naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstolni popust;za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 j tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-j 25731-128-4405/9 (Dolenjska banka, d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propa-■■ ganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefajc (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. ■ točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. grelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.__ kmetijski stroji FREZO, 9 KM, s tremi priključki, prodam. * 24-642. 2614 ZETOR 5245, star 5 let, prodam. * (0608)87-529. 2621 MALO RABLJENO 350 - litrsko traktorsko škropilnico prodam. ® (0608)77-033. 2624 NEKAJ rezervnih delov za traktor Fer-guson 35 prodam. * 60-137, zvečer. 2648 TRAKTOR Ursus C 360, letnik 1987, motor Zetor, hidravlični volan in zavore, prodam za 3500 DEM. ® 40-066. 2679 NAKLADALKO za seno in 2 t sena prodam. Bojan MakŠe, Pristava 19 pri Podgradu. 2680 DEUTZ, starejši tip, obnovljen, prodam za 2700 DEM. ® 40-876. 2683 GUMI VOZ, 13 col, prodam za 350 DEM. * (0608)65-666. 2694 SAMONAKLADALKO, nemško, trosi-lec hlevskega gnoja, puhalnik za seno, obračalnik, gumi voz (16 col) prašiča, 120 kg, in kostanjevo kolje prodam. * 78-086. 2704 TRAKTOR 7211, letnik 1986, v dobrem stanju, prodam. * 49-420. 2709 SILOKOMBAJN, trosilec umetnega gnoja, traktorsko kosilnico na dve klini ter dve kobili prodam. * (061)778-141. * 2710 STAREJŠO NAKLADALKO Kemper, potrebno manjšega popravila, prodam. ® 57-255. 2727 KOSILNICO BCS kupim. * 76-420. 2731 TRAKTORSKO PRIKOLICO, malo rabljeno, prodam. » 51-349. 2740 MOLZNI STROJ Virovitica in črpalko za gnojnico prodam. * 45-542. 2746 TRAKTORSKO PRIKOLICO domače izdelave in bikca, 550 kg, prodam. * 85-612. 2750 ŽITNI KOMBAJN MAN, delovne širine 2 m, s silosom, ugodno prodam ali menjam za nakladalko. * 84-413. 2753 OBRAČALNIK za seno na konjsko vprego prodam za 150 DEM. * 47-361. 2764 NAKLADALNO PRIKOLICO, 151 sena in puhalnik z elektromotorjem prodam. * 85-017. 2770 DVOREDNO sejalnico koruze Ort, gumi voz in puhalnik z elektromotorjem prodam. * 53-085. 2774 SIP SAMONAKLADALNO prikolico 19 NRP - 6, odlično ohranjeno, koritasti transportni trak za spravilo koruze v strokih ali silaže, dolžine 8 m, ter ličkalnik za koruzo ugodno prodam. ® 76-243. 2776 MOLZNI STROJ Vestfalia s pomivalnim avtomatom, 2 kravi, sivo in črno -belo, priključki, skoraj nov, ugodno prodam.' (068)27-400. 2782 TRAKTOR UNIVERZAL 55 DTC, 930 delovnih ur, prodam. ® 44-505. 2801 MALO RABLJENO batujsko frezo BMK - 2 prodam. Venceslav Pečarič, Mirana Jarca 22, Novo mesto. 2826 PREVOZNO mlatilnico s popolnim čiščenjem, žetveno napravo za BCS in 6 -valne krožne brane prodam. * 83-705. 2837 TRAKTOR TV 523, obračalni plug in 1500 kom. rabljene betonske strešne opeke prodam. ® 27-039. 2838 TRAKTOR IMT 539, letnik 1989,900 delovnih ur, prodam ali menjam za traktorsko prikolico ali BCS. ® 49-564. 2851 TRAKTOR ZETOR 5011, lepo ohranjen, rabljeno strešno opeko in kobilo z žrebetom prodam. ® 42-312. 2856 TRAKTOR URSUS C 360, letnik 1986, prodam. (068)42-573. 2857 SILOKOMBAJN Vihar 80, malo rabljen, in molzni stroj Alfa Laval prodam. Franc Uhan, Lukovek 11, Trebnje. 2874 KOSILNICO Gorenje Muta, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Janez Pirc, Hrib 7, Šmarješke Toplice. 2883 kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061 )218-595, zvečer. 766 KROMPIR, primeren za sajenje (jana), 20 do 30 kg, kupim. Plačam dobro! Vera Kralj. Plcmbcrk 6, Stopiče. 2629 RŽENO KROPO za prekritje slamnate strehe kupim. ® (068)28-295, zvečer. 2785 TELE, staro 10 dni, kupim. ® 42-956. 2797 RABLJEN betonski mešalec kupim. ® (0608)75-768. 2866 motoma vozila R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. ® 25-589. 2611 126 P, letnik 1987, registriran do 8/95, zelen, prodam. ® 85-630, popoldan. R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 3/96, rdeč, prodam. ® 84-593. 2617 126 P, letnik 1987, registriran do 23.10.1995, novo zidno opeko in večjo količino sena prodam. ® 43-005. 2622 R 5 CAMPUS, letnik 8/92, rdeč, 29.000 km, prodam. ® 26-296. 2626 R 4 TL, letnik 1977, vozen, neregistriran, prodam. Karol Janževič, COŽ 6, Šentjernej. 2627 GOLF D, letnik 1987, prodam. Štras-berger, Zloganje 35, Škocjan. 2632 TOVORNO VOZILO Z 35 8 N, letnik 1986, kason s podaljšano kabino, registrirano do konca junija 1995, prodam. ® (0608)61-741. 2636 R 4 GTL, letnik 1988, za 3600 DEM in R 19 D, letnik 1991, kovinske sive barve, za 16.500 DEM prodam. ® 27-131. 2645 MARUTI 800, letnik 1994, sive kovinske barve, 9500 km, prodam. ® 324-433. 2647 126 PGL, letnik 1/90, 32.000 km, prodam. Perpar, Svetine 1, Dobrnič, ® 40-763. 2665 APN 6, letnik 1992, temno rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Franc Pompe, Pot na Zajčjo goro 11, Sevnica. 2666 JUGO 55, letnik 1989, bel, na novo registriran, za 4400 DEM in R 4 GTL, prvi lastnik, letnik 1989, za 4900 DEM prodam. ® 40-066. 2672 PO ZELO UGODNI ceni prodam golf J, starejši letnik. Štupar, Sr. Lipovec 13, Dvor, ® 87-500, zvečer. 2673 GOLF JX D, letnik 1989, bele barve, temna stekla, lita platišča, dodatna maska, prodam. * 60-155, popoldan. 2675 126 P, letnik 8/88, rahlo karamboliran, prodam. Muhič, Mali Podljuben 2, * 83-704. 2697 R 5 CAMPUS, letnik 1993, prodam. * 65-179. 2700 R 5 CAMPUS, letnik 1993, prodam. ® 22-466, Novak, Školova 3, Novo mesto. SEAT IBIZO 1.2 GLX, letnik 1989, z veliko dodatne opreme, prodam. * 22-865. Z 101, letnik 1986, prodam. ® 40-807. JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 12.12. 1995, prodam. Steklasa, Rakovnik 24, Šentrupert. 2714 JUGO 45, letnik 1985, prodam. * 42-594. 2720 KADETT 1.3 SOLZA, letnik 1985, 5V, registriran do 5/95, bel, vlečna kljuka, servisiran, prodam. ® 26-167. 2721 316, letnik 7/87, črn, športno ugodno prodam. * (061)867-2723 R 5 CAMPUS, letnik 1992, prodam. ® 65-179. 2734 BMW 324 D, letnik 1987, bel, z vso dodatno opremo (klima, aluminijasta platišča, centralno zaklepanje, alarm), prodam. * (064)621-860. 2735 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 12/95, prodam za 1800 DEM. * 85-038. 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. Uc-man, Dol. Težka Voda 13. 2747 Z 101 dam. R 5, letnik 1993, bel, tonirana stekla, prodam ali menjam za R 4. ® 314-000, int. 268. 2752 JUGO KORAL 55, letnik 1988, bel, registriran do 2/96, prodam. Janez Kastelec, Dolž, Ravnica 16, Novo mesto. 2754 JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 30.8.1995, ugodno prodam. Conta, Tolsti Vrh 1, Šentjernej. 2758 Z 128, letnik 1989, prva barva, lepo ohranjeno, prodam. * (0609)621-512. GOLF JX D, letnik 1988/89, prodam. ® 324-235. 2762 CLIO 1.2 RN, letnik 1993, prevoženih 18.000 km, prodam. Ucman, Mali Slatnik 28, Novo mesto, ® 22-496. 2768 HOUSOUARNO 125 kros, letnik 1992, rekreacijsko voženo, prodam. Roman Ka-pušin, Krasinec 55, Gradac, * (068)57-154. OPEL OMEGA 25 i, 24 V, TD, črne kovinske barve, letnik 1994, maksimalno opremljen, prodam. ® (066)76-117. 2780 126 P, letnik 1988, prodam. ® 76-048. opremljen, i 1, letnik 1986, neregistrirano, p! • 24-668. 21 »ro- 749 Opel Omega 2,0 i karavan, letnik 1991, servo volan, ABS, dodatno opremljen, kot nov, prodam. ® 068/21-764. no 2783 * GOLF D, S paket, letnik 1985, ugodi prodam. ® 25-589. 27 R 18 TLJ, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. Franc Hočevar, Mačkovec 2, Škocjan. 2789 126 P, letnik 1985, registriran do 10/95, oranžne barve, prodam. Andrej Erjavec, Gor. Suhadol 18, Brusnice. 2803 GOLF D, letnik 1983, rdeč, prodam. ® (0608)33-543. 2806 VW HROŠČ 1200, letnik 1976, registri-ran do 11/95, prodam za 1300 DEM. ® 49-098. 2808 GOLF JX D, letnik 1991, registriran do 3/96, prevoženih 58.500 km, bele barve, dobro ohranjen, prodam. ® 65-179. 2810 JUGO 45, letnik 1987, registriran za celo leto, odlično ohranjen, garažiran, prvi lastnik, prodam. * 50-412. 2811 GOLF D, letnik 1990, prodam, Mala Cikava 17 c, Novo mesto, * 23-328, popoldan. 2815 CLIO 1.2 RN, letnik 1993, prevoženih 18.000 km, bel, prodam. Mali Slatnik 28, ® 22-496. 2820 JUGO KORAL 45, letnik 1990, registriran do 9.3.1996, prevoženih 44.000 km, prodam. ® 321-284, popoldan. 2822 UNO, registriran do 2/96, prodam, kupim pa Pcrkinsov motor za Tam 60, nov ali obnovljen. * 323-824. 2824 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kr^j:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:................ LADO SAMARO 1500, limuzina, letnik 7/93, prodam. * 78-294, zvečer. 2827 GOLF D, letnik 1984, obnovljen, prodam. (068)312-679 ali 27-434. 2831 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 12/95, dodatno opremljen, 68.000 km.prodam. * 24-670. 2843 ŠKODO FAVORIT 135 L, belo, letnik 9/91,45.000 km, prodam. * 42-904. TAVRIO, letnik 1990, zelene barve, registrirano do 4/96, prodam. * (068)65-337. 2845 R 5 CAMPUS, letnik 1992, zelene kovinske barve, tonirana stekla, prodam za 9300 DEM. * 45-550, dopoldan ali 45-156, popoldan. 2848 JETTO 1600, prvi lastnik, letnik 1987, prodam. * 59-681. 2850 R 4, letnik 1989, prodam. * (0608)31-223. 2852 GOLF C TD, letnik 1984, ter peč za peko odojkov prodam. » (0609)622-268. 2853 LADO, letnik 1985, prodam. Vegelj, Ko-čarija 5, Kostanjevica. 2855 GOLF GTD, letnik 1987, prodam. * 45-478. 2858 R 18 TLS, letnik 1.9.1983, centralno zaklepanje, pet prestav, elektronsko odpiranje stekel, prodam. * 28-143. 2860 GOLF JX D, letnik 10/87, dobro ohranjen, prodam za 8800 DEM. * (0608)64-612. 2865 R 19, letnik 1993, z dodatno opremo, in tovorni avto trafic, povišan, letnik 1989, prodam. » 53-195 alt 83-494. 2867 JUGO 45, letnik 1989, 71.000 km, zelo ohranjen, ugodno prodam. » (068)324-256. 2868 JUGO KORAL 55, letnik 1990, ncka-ramboliran, garažiran, dobro ohranjen, rdeč, prodam. * 25-122. 2884 Renault CLIO, letnik 93, rdeče barve, dodatna oprema, ugodno prodam. Tel. 068/27-497. NISSAN SUNNV 1.6 SLX, letnik 1987, registriran do 9/95, prodam. * 45-312. ASCONA 1.6 SJ, letnik 1987, prodam. * (068) 22-618. posest V ČRNOMLJU, k.o. Dobliče, prodam neporaslo parcelo, 1604 m2, in v k.o. Ma-vcrlcn 53601 m2 mešanega gozda. Pišite na naslov: Petra Benvenuti, Miklošičeva 36, Ljubljana! 662 VINOGRAD in travnik, 10 a, na Ljubnu (Drganja sela), prodam. ® 27-035. 2610 STAREJŠO HIŠO v okolici Novega mesta (do 45.000 DEM) kupim. ® (061)346-250. 2618 V OKOLICI BRUSNIC prodamo tri gozdne parcele po zelo ugodni ceni. ® 22-367. 2619 V CENTRU Dolenjskeih Toplic prodam ali dam v najem hišo z opremljenim gostinskim lokalom. ® 65-083, od 12. do 18. ure. 2620 V CENTRU Novega mesta (Kapiteljska 14) prodam hišo. Šifra: »HIŠA«*. 2623 NJIVO, 10 a, ob makadamski cesti Leskovec - Beli Breg, primerno za vrt, prodam. » 26-331. 2630 DVOSTANOVANJSKO HIŠO s poslovnimi prostori v Novem mestu prodam. Šifra: »DOLENJSKA«. 2635 NJIVO v okolici Šentjerneja - Groblje, (37.50 a), prodam ali menjam za gradbeno parcelo z doplačilom. ® 20-448. 2644 VINOGRAD in staro zidanico v k.o. Češnjice ugodno prodam. Sr. Grčevje 32, Otočec. 2656 STAREJŠO HIŠO na Verdunu pri Stopičah prodam. Voda in elektrika v hiši. Božidar Mijajlovič, Slavka Gruma 26, Novo mesto. 2657 GRADBENO PARCELO v Metliki, cca 15 a, prodam. ® 60-444. 2663 VINOGRAD s staro zidanico, v Hribu pri Malem Lipovcu, prodam. » 87-465, zvečer. 2667 TRAVNIK, 74 a, v bližini Šmarjetc, prodam. * 73-577. 2674 PARCELO, staro hišo, več zazidljivih parcel in gozd na Selih pri Štatcnberku, Otočec, prodam. ® (064)874-063. 2687 HIŠO, (9x7 m), notranje izdelano, centralna, telefon, delno opremljeno, zunaj neometano, in sadovnjak prodamo. Nežka Rus, Radoviča 10 a, Metlika, ® 59-357. 2693 MANJŠO HIŠO, 74 a zemlje (vrt - nji-va), elektrika, prodam. ® 23-755, Gabrijele pri Krmelju. 2705 VINOGRAD in zidanico na Rožancu pri Črnomlju prodam. * 52-922. 2728 VINOGRAD, 600 m2, in nov zaganjaj Univerzal 445 prodam za 200 DEM. •Jg 000. 2733 V BREŽICAH prodam nadograjenostanovanjsko hišo (3 faza), primerno za kakršnokoli obrt. ® (0608)6z-812, zvečer.^ PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, P?* slovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., ”ar' tizanski trg 5, Metlika, » (068)60-667^ V OKOLICI Mokronoga prodam ha travnika. » (068)49-650, zvečer. 27>o VIKEND HIŠO na Velikem Trnu, vinograd, star 7 let, 55 a zemlje, voda, elektrika objektu, asfalt do vikenda, bližina trgovin in pošte, prodam za 45.000 DEM- * (0608)32-597. 2?W VINOGRAD z zidanico in 1 ha gozda v Podvrhu nad Sevnico prodam. ® (063)7» 166, Božič. }Wn BLIZU METLIKE prodam kmečko hišo, primerno za vikend, 6 km 0 reke Kolpe. Jože Režek,Bojanjavas6,Me* lika. 2113 STAREJŠO HIŠO v centru KrSkega. primerno za preureditev v lokal, prodani 80.000 DEM. ® (0608)32-597. 3» MED OTOČCEM in Šmarješkimi i £ plicami prodam manjšo stanovanjsko n* ' Šifra: »MIRNO ŽIVLJENJE«. l!Z TRAVNIK, 31 a, pri Mirni Peči in « lico domače izdelave, 3 t, prodam. 9 307. V BLIŽINI Novega mesta v smeri vas prodam gozd, 68 a. » (068)323-711/• 1 HA TRAVNIKA v okolici Potočne vas' prodam. ® 23-551. STAREJŠO HIŠO, sadovnjak, vinograu z zidanico, 40 a, 8 km iz Novega m«s ^ sončna lega, prodam. » 44-963. V BLIŽINI Rake prodam parcelo, z . ’ stavbišče 38 m2, primerno za vinogT8® vikend. Voda je na parceli. ® 75-356. preklici_______________ SPOŠTOVANEMU GOSPODU J?*"! Cvelbarju se opravičujem in obŽal^Lg drzne besede. Zdravko Metelko. 2 obvestila_______________ NAROČILA za enodnevne in čance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, jernej, * 42-524. SPREJEMAMO NAROČILA M.v* V ste piščancev, enodnevnih in večjih. Val . ca Šenovo, Mio Gunjilac, * (0608)79-^ ŽALUZIJE, rolete in lamelne zaves« £ delujemo in montiramo po zelo cenah. Možnost plačila na 3 čeke. *^ 662. . - NESNICE, mlade jarkice, pasme NgJ rjave, stare 3 in pol in 4 mesece, °PraV T|ni vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugO" ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vsC£f, formacije: Jože Zupančič, Otovec 12. • nomelj, ® (068)52-806, Gostilna CC‘ Mostec, Dobova, * (0608)67-578, in/JV Janežič, Slepšek 9, Mokronog, » (^gOO 567. ROLETE, žaluzije in tesnjenjc oke Q it ugodno izdelujemo in montira,|g Lampret, Lobetova 31, » 24-897. . f :n SEMENSKI KROMPIR dezire, jef‘% sante prodam. (064)310-096. _ $ PURANE, bele, težke pasme, stare j^ ... -----------Tejo in 23 - ročih (068)45-622, (068)57-105 ali (060' nov, primerne za nadaljnjo rejo m *■”f prodajamo. Sprejemamo naročila na . ------------- -------------- “ “'1)77»'/fji Dobava 2. aprila in 21. maja 1995. NAROČILA za enodnevne 'n.veMC(it' čance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, i.rno! «=* A') *•’ iŠčaPff jernej, * 42-524. 7 - TEDENSKE jarkicc in bele pi^Vj, za dopitanjc prodam. » 42-524, Kui!jg7 Šmarje 9, Šentjernej. V NAROČILA za 6 tedenske purane } ^ jemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej' og 42-524. V. TRGOVINA DANČULOVIČ, D'laV. va ul., Novo mesto, obvešča, da bo Pren|go2 la z delovnim Časom 20. junija 1995. * ^ ZBIRAM NAROČILA za bele ko* težke 4 kg, in petelinc do 5 kg. Cena V)j mad je 800 SIT. ® (0609)614-922, (^79 628-937. Al BELE in rjave piščance bomo Pr0Jjgi* 25. marca in 29. aprila. Sprejemamo n3 .« la. Strugar, Svibnik, ® 52-774 ali 52-* SKB BANKA D,D. KAM SHRANITI DRAGOCENOSTI? V SKB banki, d.d., PE Novo mesto, in PE Kočevje smo za vas pripravili sefe, kjer boste varno hranili vrednostne papirje, zlatnino, drago kamenje in podobne predmete. oznaka sefa višina v cm širina v cm globina v cm letna najemnina v SIT A 6 30 48 4.500,00 B 9 30 48 5.300,00 C 10 30 48 5.800,00 D 12,5 30 48 6.600,00 E 15 30 48 7.400,00 F 21 30 48 12.300,00 G 25 30 48 15.300,00 H 30 30 48 18.500,00 1 36,5 30 48 22.600,00 J 36,5 60 48 33.000,00 K 60,0 60 48 41.000,00 Za obdobje, krajše od enega leta, je cena najetja sefa gled na velikost, ki je določena v tabeli: — za en teden 20% letne najemnine — za en mesec 30% letne najemnine — za tri mesece 40% letne najemnine — za šest mesecev 70% letne najemnine V vseh primerih se najemnina za sef plačuje vnaprej. Podrobnejše informacije dobite v enotah PE Novo mest < Novi trg 3, telefon 068/323-895, in PE Kočevje, Trg zbora odposlancev 18, telefon 061-855-222. DOLENJSKI LIST St. 12 (2380), 23. marca prodam la®™ESYZERJA KORC DS 8 in Ro-• 5 kovikoma in stojalom prodam, n .1l°ipopo'dan- 2264 RAZNE MEŠALCE za kruh in meso in notornc mesoreznice prodajamo po ugod-n,h"nAak„*(Q6°2)61-151. 2590 x„ . ^ BAŠIČA, težka po 100 kg, doma-c7iS^Todam * 78-108. 2615 n . ^ JABLAN, vseh vrst, prodajam p konkurenčmh cenah ® (0601)84-112. ncmške ovčarje, brez rodov- S nn^°di^; Stanko Može- Šentjošt 13, Mop čc, « 43-700. J 2628 rahrnEKTRI^NI GOR,LNIK R - 50’ UP°-cevi rf* LaznaPr*l°žnostna dela (krivljenje Sc ;Sr*kaljcnjc’ kovanJc> trd° ‘°ta- J raznih kovin z medenino, trdo lotanjc SAn|Vir°ce' pzodam- * 42-372. 2633 Jože P i Jablane 'n hruške prodajam. 4oP»1g4VAorČCVa “• G™' ječ mas?venNIK'5ov' nerj»več, prosto sto-349 ’ b°Jc ma»°rabljeno,prodam. * 76- as^Mstets:'« (06Š8)77?5mSTIS° rdCie V'n0 prodanj,- * ■toie^Rozm^ ŽGANJE ugodno prodam. “ Rozman, Rdeči Kal 28, Dobrnič. 8ortZnrod KViL‘™TEN cviček iz Trški fvX.Pn^-'Er^*°0M77?5, da„ prcdam * (061)802-222, pop< smsEsSSSS} rdS^'-®-vski8nl “Sodni ceni * «7 prodam 1 n 2S posnel »rij »8, Krmelj' ' Prod?m?n rab«e"o 0,ro5ko gorsko kc 416 kupim R 4’lelnik 1988- * 2 novt°^NA K01'EKTORJA, 900 z IM 916 ' ° U8odno Prodam. * (0608)8 term^^^ENO trajno žarečo peč Fet TtR^"’,* (0608)82-963. 26 rahlim P JELICO in kravo za zakol 1 044J nE 'ratitorske grablje prodam. * 2 SENO na Lokah prodam. * K3-27L starinAa'NO ,za oblianje debelinko, M assHSKBa« STARO 1...__ . 26 4^Vfpri">~fza(^kpar^9m' Prodaj *N(^8A73>55a' za “P™ b RovoLkaVdS|TOG|N°J0^io^ol.č™,inh 73-368ALITETEN blcvsk> gnoj prodam. prodam 7 mcscccv- A kontro IS5DVEn»Sji kravi prodam. £ .. SlJHo seno 2f °olenjšek n,d 1 ',0,i“vo Prodam. Marj Dol. Lakmcc 3, Mokronog, c psičke c . 21 br« rodovniki ^ker Spanjelc, čistokrv n‘ka, prodam. ® 322-516. V°zik gradbencSTRPJE 7a Pranjc osebi » torto in IdJrf kmetiJskc mohomzar ^H)37l-904 adno v°d<> prodajam. "o "‘dno j*ire?PN,?Jlrodam ma'o rabi W a kopalnico Ef4 Emo 'n kombinira s^gSsTSsRirsž1!^ SlTSKR"UV Go,j, 51*295. J no* 300 !« ugodno prodam. Pro^mS *’4^do kg, cviček in se .}ISKAI'NIK HP 4 P.2( * j-2-081. etl ln P°I garancije, proda K0V'A bRVA prodam. * 87-513 a. DyE TELICI , 2' 1“ nebrcia 'SJakl'cna hreia 5 k. B|Kca J.,’.p dam- * 41-014. :: *Vo Po iik,rarcea 6 mesecev, in mla as 8. (L . 1 Prodam. Gorenc, Hen » Rl)ECE ViKirk 2: j2-864 Pr°^am po ugodni ec P,02am>l® ?Sire- Jedilni ali za ser d">J)°5CxEg1 ,>Rj>'DAM starejši pod <> k ^RAVo ruo 65-071 y f^in±E■«'to"pc0č'zfOSnCnlaln,, r',,sKOci*» |»wautmaimi teto*(6^5ToleJm r°\arri »a7^rckuh°.v d°^rem ? 42.^-ADE nemške ovčarke proda 1 žrebetom in 52-5?7 •‘‘P^vljivčck prodam. ® S£no CG,1>Vktriz>djni- ® 81-746. Prouai'-nl,a8l' Premer koles 3i “m * 323-789 ali 322-654 BREJO KOBILO, staro 7 let, in 10 m suhih bukovih drv prodam. * 49-471. 2765 SVINJO, težko nad 200 kg, in čelni na-kladač Riko prodam. » (0608)75-411. 2769 BARVNI TELEVIZOR Gorenje, ekran 68 cm, prodam za 300 DEM. ® 20-382. 2772 SENO prodam ® 73-377. 2775 VEČ RABLJENIH vrat, po 4000 SIT/-kom., prodam. ® 324-249. 2777 POROČNO OBLEKO št. 38 prodam. » 51-767. 2790 TELIČKO, staro 10 tednov, prodam. ® 81-774, zvečer. 2792 NOV kombiniran štedilnik Gorenje (2 plin, 2 elektrika), prodam. ® 76-114. 2793 VEČ TON sena prodam * 42-749, Ča-draže. 2795 RUSKO kamp prikolico Skifi, 3 - krat na morju, prodam ali zamenjam za avtomobilsko prikolico. ® 40-095. 2796 KORUZO v storžih prodam. * 81-505. 2798 TELIČKO, staro tri mesece in pol, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. ® 73-121. 2807 OKNO s polkni (120 x 150) in 3 t sena ugodno prodam. ® 76-301. 2809 KRAVE po izbiri v A kontroli prodam. Ambrožič. Šentjošt 14. 2812 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem 60 x 120 prodam. ® 23-539. 2813 PEČ za etažno centralno ter štedilnik Kuppresbusch prodam 30 = ceneje od novega. ® 20-258. 2814 KOSTANJEVO KOLJE za vino prodam. * (0608)87-138. 4 PRAŠIČE, težke 50 do 100 kg, prodam. » 73-552. 2817 KOBILO, staro 7 let, in prašiča, 130 kg, prodam. * 73-195. 2818 3 PRAŠIČE, težke cca 170 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® 42-352. 2819 VEČJO KOLIČINO koruze prodam ali menjam za tele. ® (0608)64-639, dopoldan. 2821 PSA DOBERMANA in dalmatinca z rodovnikoma, prvi dober čuvaj, drugi hišni ljubljenec, sobno čist, poceni prodam ® 323-824. 2823 KOSTANJEVO KOLJE prodam. * (068)22-419. 2825 1 T sena prve kvalitete prodam. * 83-597. 2830 HLEVSKI GNOJ, cviček in belo vino prodam. Slavko Gregorčič, Gor. Kronovo 5, Otočec. 2835 AVTORADIO in ključavničarski »ponk« s primeži prodam. ® 27-781. 2839 VINOGRADNIŠKA SIDRA in cisterno za kurdno olje prodam. * 43-509. 2840 VEČ TON hribovskega sena prodam po polovični ceni. Musar, ® 47-414 ali 40-180. 2841 SENO za živino prodam. Janoš Janc, Arto 5, Studenec, ® (0608)89-112. 2846 KRAVO za zakol in Z 750, registrirano do 11/95, prodam. Alojz Primc, Pristava 17, Novo mesto. 2847 KVALITETNO rdeče in belo vino prodam. »44-951. 2854 STREŠNO PLOČEVINO Trimo, zelene barve, 40 m2, z ostrešjem ali brez in moped BT 50 N, izvozni model, prodam. » 20-551. 2861 KOZOLEC TOPLAR, 2x3 »štanti«, v slabem stanju, na Mirni, prodam za 1000 DEM. » 47-471. 2862 VINO, mešano belo, belokranjec, prodam po zelo ugodni ceni. Črnomelj, » 52-819, zvečer. 2870 PONY KOLO, črno - beli televizor Jasna in barvni Safir Gorenje prodam. » (068) 26-780. 2872 TELICO SIVKO, staro 18 mesecev in gajbice za krompir prodam. ® 49-567. x x. 2873 PRAŠIČA, cca 100 kg, prodam. » 81- 661. 2875 RAČUNALNIK COMMODORE in 20 kaset z igricami prodam za 250 DEM. » 81-686. 2876 ALUMINIJASTE stropne obloge različnih barv, primerne za kopalnice, hodnike, podstrešja, garaže, z montažo, prodam. » (0608)75-051 ali 75-494. 2877 PRAŠIČA, težkega 120 kg, prodam. » (0608)75-169. 2879 ELEKTRIČNO KITARO Scholler mehanika, ojačevalec Marshall, 50 W ter fotoaparat z zoom objektivom Pentax prodam. » 24-039. 2880 MOTORNO ŽAGO Stihi 0.45, odlično ohranjeno, prodam za 35.000 SIT ® 27-486. 2881 MODRO OBLEKO za birmo prodam. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec. Fotograf Cvetko Tramte Breška vas 3, 68310 Šentjernej razno Z VZREJO južnoameriških činčil do solidnega zaslužka! Prodajamo družine na obroke, garantiramo odkup živali. » (062)778-123 2230 POKOJNINA - Pomagamo pri nemških pokojninah in drugih papirjih, tudi v angleškem jeziku. »(068)67-457. 2616 KOPALNE KADI in tuš kadi kvalitetno in poceni obnavljamo. Garancija 5 let! ® (061)853-331, int. 90 ali (061)855-229. 2634 VODIMO KNJIGE za enostavno in dvo-stavno knjigovodstvo. Prekopa, » (0608) 87-306, po 16. uri. 2699 ŽELITE KAJ izvedeti o svoji prihodnosti? Ste žalostni, zaskrbljeni? Pišite na p.p.22, Semič! 2715 PREVOZI TOVORA, oseb, vleka prikolic in selitve doma in v tujini opravljamo non stop. ® 49-226. 2725 VARSTVO /a 11 - mesečnega otroka v Novem mestu od julija daljen iščem ® 323-151. 2766 DELAVNICO, 50 m2. oddam v najem. » 42-473 . 2784 GRADBENA SKUPINA izvaja vsa gradbena in fasaderska dela ® 24-577. 2800 PISARNO in skladišče na Novem trgu v Novem mestu oddam v najem »(068)323-868. 2805 HORTING vam nudi strokovno pomoč pri ureditvi sadnega ali okrasnega vrta 24-433, zvečei 2863 NUDIM spravilo lesa iz gozda na spolo-vino. Anton Penca, Orehovec. Kostanjevica. 2864 DVA LJUBEZNIVA psička iščeta dom pri dobrih ljudeh - ljubiteljih živali. © (068)27-084. po 16. un. 2882 službo dobi ZASTOPNIKE za prodajo zdravstvenih artiklov iščemo. Takojšnje plačilo, visok honorar! Prepričajte sc! ® (063)27-271, po 18. uri. 2612 KUHARJA - (ICO) zaposlimo za nedoločen čas. * 45-214. 2652 GOSTILNA PARADIŽ, Straža pri No-vem mestu, redno zaposli natakarico ali natakarja, lahko tudi pripravnico. Zaželjen je lasten prevoz. » 83-188. 2638 VISTA 21 - TRGOVINA, nudi delo osebi s trgovsko izobrazbo oz. opravljenimi trgovskimi izpiti. Vista 21, Kolodvorska 2 a (nasproti železniške postaje v BrŠljinu), Novo mesto, » 321-719. 2669 NATAKARICO zaposlimo. » 44-533. 2682 PRIJAZNA ameriško - francoska družina iz Ženeve išče prijazno dekle z vozniškim dovoljenjem za varstvo dveh otrok in opravljanje gospodinjskih opravil za najmanj eno leto, s pričetkom v avgustu ali septembru. © (0041)2279-30392. 2690 TRGOVINA TEJKA redno zaposli trgovko. » 45-711. 2719 MOŽNOST dobrega zaslužka! Kličite od 17. do 18. ure na © 45-451. 2739 KV INŠTALATERJA centralne kurjave zaposlimo. » 24-610, Papež, d.o.o., Pctcli-njek 46, Novo mesto. 2759 DELO NA DOMU (pakiranje lepljenje, sestavljanje in podobno) za nemškega partnerja nudimo. Delo je primerno za vsakogar in zelo dobro plačano. »(061)841-373. 2771 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Delo je dvozimensko, OD dober. » 83-131. 2804 OKREPČEVALNICA zaposli dekle za delo v strežbi. Nudimo dober OD, hrano in stanovanje. » (068)52-530. 2828 POTNIKA (- CO) za Dolenjsko zaposlimo, lahko upokojenca - nko. Adora, 61235 Radomlje. 2833 V BREŽICAH redno ali honorarno zaposlimo prodajalko - lea tekstilne stroke.» (0608)32-755, v petek od 16. do 20. ure. 2836 POTREBUJEMO 2 predstavnici - prodajalki za območje Novega mesta za prosto prodajo ekskluzivnega artikla v dopoldanskem času. Nudimo dobro in takojšnje plačilo. » (061)451-725, popoldan. 2859 stanovanja V NOVEM MESTU ali bližnji okolici na- jame družina stanovanje ali hišo. Možno predplačilo. Šifra: »MIŽAR«. 2711 OPREMLJENO stanovanjc vzamem v najem. ® 26-057, dopoldan ali 23-452, popoldan. 2744 V NAJEM vzamem enoinpolsobno sta- novanje v Novem mestu. Plačilo dve leti vnaprej, kasneje lahko odkup. » (0609) 622-757 ali (068)26-057. 2763 MANJŠE stanovanje v Novem mestu kupim. ® 321-951, popoldan. 2842 V NOVEM MESTU ali Trebnjem kupimo dvosobno stanovanje. » 25-473. LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Otožcu, Osojniku pri Semiču, Občicah, Stopičah, Vinjem vrhu, Metliki, Žužemberku, Rebri, Trebnjem, Dol. Podborštu, Selih pri Šentjerneju, Šmarjeti, Smolenji vasi. Krškem, Brestanici — na Sutni, Dol. Boštanju, Raki, Bučki, Šentjanžu, Podborštu pri Šentjanžu, Brežicah, Črnomlju, Gorenju pri Kočevju, Stopah pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvidu pri Stični, Zapla/u, Zdolah pri Krškem, Telče na Križu, Mokronogu, Krškem, Mirni Peči, Senovem, Krškem; stanovanja: v Novem mestu. Straži, Žužemberku, Uršnih selih, Krškem, Ljubljani; lokale: v Črnomlju, Krškem, Mirni, Novem mestu; poslovne prostore: v Novem mestu, Mokronogu, Krškem, Straži pri Novem mestu, Trebnjem in Črnomlju; vikende: v Semiču, Tanči Gori, Starem Ljubnu, Zagradu pri Škocjanu, Mavrlenu, Gačah, Vinjem vrhu, Šentjurski gori, Gornjem Zabu-kovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjem vrhu, Za-plazu, Debencu, Straži; parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Trebnjem, Gornji Nemški vasi, Hrušici, Vrhu nad Šentrupertom, Stari vasi pri Brežicah, Brusnicah, Mihovcu pri Podgradu, Semiču in Straži za vikende, Dol. Suhadolu, Zagradski gori pri Škocjanu z že začeto gradnjo, Mihovo pri Šentjerneju; v najem oddamo: lokale in pisarne v Novem mestu, Krškem, Metliki; Tel/fax 068/322-282 tel. 068/342-470, od 8. do 19. ure pSVftVh n :r— NOVI TRG — PARKIRNA HIŠA Novi in rabljeni rezervni deli za Goli, Jugo, Zastavo 101, Renault, Tomos itd. NOVO! NOVO! NOVO! Motorno olje Petro Canada — turbo gold. Menjava vsakih 15.000 km po ugodnih cenah. Brezplačna menjava. Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 Frizerski salon »BETKA« v Šentjerneju sporoča cenjenim strankam novo tel. št. 068/81-762. Priporočamo se za obisk! DOLENJSKI UST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 Zdaj je čas za sajenje! Pri nas dobite vse! TRGOVINA RAST BAZNIK KRŠKA VAS 86 a 68262 Krška vas pri Brežicah — Sadike: češenj, višenj, sliv, marelic, breskev, nektarin, kutin, hrušk, jablan — tudi stare sorte na različnih podlagah — Sadike jagod — celoletne in ostale sorte — Ameriške borovnice, kivi, kaki, mandarine, limone, smokve, jagodičevje, cepljeni oreh, lešnik, trsne celjenke vseh vrst, sadike vrtnic in ostalih okrasnih rastlin — Vrtna semena, semenska koruza — pionner in BC hibridi — Mreže za zaščito korenin pred voluharjem, mreže za ograje različnih višin, bambus za oporo sadikam Sponke za upogibanje vej in pritrjevanje šparonov — Agro gel, sredstvo za zadrževanje vlage v zemlji z večletnim delovanjem Pri nas vam tudi svetujemo o sajenju in vzgoji rastlin. O kvaliteti in konkurenčnih cenah se prepričajte sami. Delovni čas: vsak dan od 8. do 18. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure. Vse to in še marsikaj drugega vam nudi trgovina Rast Baznik, Krška vas 86 a, 68262 Krška vas pri Brežicah. SALON RENATA Nega In podaljševanje nohtov, žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. (068) 28-138 ^ Jedinščica 18, Novo mesto y DO LADE BREZ DENARJA karavan — 31.500, samara — že od 33.500, niva 1600 — 40.000, niva 1700 — 47.500 SIT mesečno. Možen 5-ietni leasing s 25% pologa. Tel. 068/324-424. GRAVERSTVO IN PASARSTV NEŽKA STANIŠA DOL. TEŽKA VODA 36 68000 Novo mesto tel.: 068/43-770 Nudimo vam vsa graversk in pasarska dela pokali, napisne reklamne ble, štampiljke, vse vrste ro zet, Cu lijaki za pretok vin Ms cvetlični lončki, Ms križ in svečniki, bron tolkala (le za vhodna vrata), peskan kovin, Cu kotlički za kuhan v naravi. Ms stojala za de; nike. Se priporočamo! TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanal s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE In mladinska oddaja MKC TV AVTO ŠOLA STOP ORGANIZIRA TEČAJ CPP v ponedeljek, 27. 3. 95, ob 17.uri v prostorih kmetijske zadruge Šentjernej in torek, 28. 3. 95, ob 17. uri v prostorih avto šole Škocjan 59. Vabljeni TXNO... Trgovsko podjotjo ZRNO d.o.o.. Gmajna S, Raka Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi še vedno najnižje cene umetnih gnojil, škropiv, semen in gradbeni material. Semenska koruza EVA, DEA, HELGA, 1 vreča samo 3.405 SIT koruza BC 318,272,278 1 kg 369 SIT škropiva: primextra 1 I 1195 SIT antracol 1 kg 899 SIT aniten 1 I 1411 SIT Navedene cene so brez prometnega davka. ZRNO vam nudi najugodnejše cene za vašo fasado in notranje omete. 1 vreča ther-moputza samo 849 SIT in končni sloj edlputz 279 SIT m2. Poleg tega nudijo notranje in zunanje stropne omete, katere vam kvalitetno vgradijo njihovi izvajalci. ostalo: cement anhovo 1 vreča 555 SIT apno 1 vreča 429 SIT ar. mreža 9,5x6 1 kom. 4.599 SIT mod. opeka 53,50 + prevoz parket lamel 3. klasa m2 1.799 SIT Poleg tega nudijo tudi sipo-rex, izolacijski material, barve in lake ter ves ostali material. Na zalogi tudi material za vodovod in centralno ogrevanje ter ogromna izbira vijakov. Odprto vsak dan od 8. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. Tel.: 0608/75-410 ali 0608/ 75-086. SREDSTVO PROTI VOLUHARJU — 1 komplet vsebuje 7 vložkov — naročila na tel. 068/52-888 Nudimo vam etažne kletke za nesnice, prepelice, kunce in plastične pohodne rešetke za svinjske bokse. Tel. 0608 43265 — Kladje. interlBarheting tOOHTII I* CtAHČNO IN MAttITINiCO •I|AVN0t1, l|Ull|ANA iščemo Več terenskih komercialistov za dalo s pravnimi osobami na območju Dolenjske. Zo uspešne nudimo možnost rodno zaposlitve, delo jo lahko tudi honorarno. Plača jo stimulativno. b 111T Ijuhljaru. Stirgnt* .M t. tel.: Obl/1 3-41 -J 1». I.iks : Obl lj-91-bJ4 ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. *<061) 57-16-75. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Ugodna ponudba 14