' -.ic

>'■ :/' -/'IJ - V. -

List Slovenskih delavcev v cAmeriki



The »first Slovenic Daily in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.
TELEFON PIftA&NE: 1879 EBOTO&.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 UOTPft
NO. 96. — ŠTEV. 96.
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 24, 1907. — V SREDO, 24. MAL. TRAVNA 1907.
VOLUME XV. — LETNU XV,
Predsednik Roosevelt in zadeva Moyor-Haywood,
SOCIJALISTI G A POŽIVLJAJO, NAJ PREKLIČE SVOJE IZJAVE O "SLABIH DRŽAVLJANIH".
Predsednik tega ne stori; ako so krivi. naj bodo obsojeni, ako 'ne, oproščeni.
PREDSEDNIKOVA IZJAVA.
Washington, 24. aprila. Nedavno je predsednik Roosevelt članu kongresa Sin1 rmanu dejal. «la spadajo u-niora guvernerja države Idaho obtoženi unijci Moyer, Haywood, kakor tudi socijalkt Debs, za j t? d no s kapitalistom Hairiiuanom k *' slabim državljanom". To je pa delavske "vodje" v Cook countyju (III.) tako razburilo, da	-klicali i|M»ebno, takozvano
Moyer-llaywoodovo konferenco, kte-ra je potem jKizvala predsednika, naj svojo zgorajšujo izjavo prekliče.
Roosevelt -edaj odgovarja na oni poziv. da vztraja pri izjavi, kajti prijatelji obtožencev >ploh ne zahtevajo nepristranske sodi**, temveč delujejo na to. ila bi bili obtoženei oproščeni, kar je nepravilno.
Omenjeno izjavo predsednik ni izda!, da bi tako uplival na obravnavo. Predsednik ni nikdar dejal, da sta Mover in Haywood kriva; ako sta kriva, naj ju kaznuje, ako ne, po tem naj ne l>odeta kaznovana. On je prepričan, da so obtoženci z Debsom zajed no ljudje, ktcri sn pripravili delavsko gibanje ob dobro ime. ba.š tako. kakor so nekteri kapitalisti zgubili ilidn-r gla> radi podkupovanja. Predsednik izjavlja, da -i pridržuje pravieo, podpirati vse dobre Američane, pa naj že bodo delavci ali pa kapitalisti.
ROOSEVELT NA POČITNICAH.
Dne 12. junija pride predsednik v Oyster Bay.
\\
ington. 24. aprila. Predsednik h se liode letos iz. Washing-Oyster Kay. L. I-. preselil »reje. iu-go druga leta, namreč junija. Po počitnicah bode nik d»H* ^{0. septembra |x»to-iinton, <>.. k odkritju McKin-i -inimenika, na kar se vrne
\Y V
ft on a vi
'duik
11.
t ion jun
v Jamestown u bode dne 10. junija govoril dva sicer jednega povodom •aviljona države Georgije pred National Editorial Iz Jainestowna se vrne ij-a v Oyster Bay.
1).
Kiel
vhodih
Zveza tovarnarjev.
r, N. J., "A3, aprila. V tukajš-irno j>eči so danes dovedli nad liov, kteri bodo delali za tvrd-«>n & Boyton, ktere de-» pričeli štrajkati, ker za je-en niso dobili svoje plače.
0	najeli v raznih mestih in so aniti v tovarniških prostorih,
1	zamorci kuhajo potrebna je-sehni, dobro oboroženi čuvaji, ■ dobavila organizacija tovar-International Manufacturers' t ion, čuva tovarno pri vseh
fttrajkarji bodo baje kmalu ričeli z delom.
Bluvanje vulkana Peyehue v Chile.
Valparaiso, Ohite, 23. aprila. Panika, ki je nastala med prebivalstvom okolice vulkana. Peyehue v južne j Chile, vsled neprestanega bluvanja, postaja vsako uro večja. Iz gore prihajajo nepregledne množine lave in vsled tega so vsi gozdi okolice v plamenu, tako da je škoda uprav velikanska. Potresi so na dnevnem redu in prebivalstvo kar t rumom a beži proti severu.
l&o si namBDjea
ZlICp
•koto
ali pa
ter
v Ameriko vzetL FRANK
in volne cene na: OrcMwIdl SL, New Y.rk, N. V, ker tu bodel naj poltene je in najbolje Fr. Safcser je pritnani xastop-mvitxvh parobrodnih dru»
Gala v Hampton Roads. Za sprejem gostov.
VSE MESTO JE DIVNO OKRAŠENO ZA OTVORITEV JAMES-T0WNSKE RAZSTAVE.
Nemški križarki Bremen in Roon sta že dospeli.
PRIČAKOVANJE TUJIH VOJNIH LADIJ.
-o-
Norfolk. Ya.. 24. aprila. Največje brodovje naše vojne mornarice kar je bilo kedaj zbranega v Hampton Roads — 300,<MH> ton plavajočega jekla — je sedaj v Hampton Roads pripravljeno za sprejem prihajajočih inozemskih oklupnic in križark, ktere 1>.m|o prisostvovale otvoritvi razstave v spomin 3001etnice prve angležke naselbine v Ameriki. Angležke in nemške vojne ladije oziroma brodov-ja. kakor tudi avstrijski ladiji, bodo k otvoritvi razstave prišle pravočasno. Nemška kri žarka Bremen je že do>|>ela v Hampton Roads in sedaj pride Midi križarka Roon.
Washington, 21. aprila. PreJsed nik Roosevelt i »i l [ »111 jt* tia yachti Mav-tlower v četrtek jtopolu-diie k jaines-townski razstavi. Z njim potuje zasebni tajnik Loeb, več predsednikovih otrok in par gostov. Pregled domačih in tujih vojnih ladij se vrši v petek dopoludne. nakar se na predsednikove j yachti vrši sprejem častnikov inozemskih vojnih ladij.
Sail Francisco. Cal., 24 .ai>rila. — (ieneralni poročnik Mac Arthur odpotuje v četrtek v Seattle, da prejme taiin japonskega generala K uroki ja. ki pride dne 1. maja. Ij Seattle ga spremi k razstavi v -Jamestown.
"LA MANO NERA."
Italijanski roparji so premožnega rojaka v postelji ustrelili, ker jim ni plačal $2000.
I a* redkokedaj je italijanska roparska organizacija **La mano nera*' tako drzno nastopila, kakor v slučaju Biaggio Mardone, kteerga so včeraj zjutraj na^-li ustreljenega v njegovej l>ostelji. Mardone, ki je bil samec, je stanoval v hiši 143 — 19. ulica, Brooklyn Borough; veljal je med svojimi rojaki za zelo bogatega in radi tega mu je " l-a mano nera" poslala grozilno pismo, s kterim je zahtevala ml njega $1000 odkupnine ali pa smrt
Mardone >e za grozilno pismo ni zmenil in jH>tem ne, ko so lopovi zahtevali z drugim pismom od njega $2000, tako, da o tem niti policiji ni naznanil.
Včeraj zjutraj ob 4. uri se je pro-budil radi korakov, ktere je slišal v svojej sobi. Tu sta bila dva moža, ki .sta se približala njegovej postelji. Mardone se je takoj pripravil na boj, ioda v tem trenutku je počil strel in Mardone je padel na postelj. Imel je še toliko moči, da ,je kričal na pomoč. Morilca sta bežala skozi okno, skozi ktero sta tudi prišla v sobo. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer so dognali, da je kroglja obtičala v pljueah.
wk
Uspešna vožnja z zrakoplovom.
Philadelphia, Pa., 23. aprila. Zrakoplov Initial, lastnina A. M. Chand-lerja, znanega bankarja in bogatina iv. New York a, je včeraj letel od tukaj v 65 milj oddaljeni Matteavan v New Jerseyu, za ktero pot je potre-boval poldrugo uro. V zrakoplovu so bili Allan R. Hawley iz New Yorka in Arthur T. Atherhalt. Zrakoplov je letel 8000 čevljev visoko spočetka, toda kasneje je dosegel višino 16,000 čevljev. Vsako minuto je prevozil jedno miljo. Zrakoplov se udeleži mednarodne tekmovalne vožnje, kte-ra se bode vršila v oktobru v St. Louisu.
Sto delavcev v nevarnosti-
Chicago, HL, 23. aprila. Včeraj po-poludne je požar popolnoma uničil Sest nadstropno poslopje 298-300 na Wabash Ave. Na stotine delavcev je bežalo po rešilnih lestvah, dočim je v sosednjih hotelih vladala nepopisna panika. Skoda znaša $300,000.
Sedemnajstkrat oženjen. Bigamista so prijeli.
DR. JOHN CARVER SE JE SEDEMNAJSTKRAT OŽENIL IN PRIDOBIL $150,000 DOTE.
Ženil se je v Michiganu, aretovan je bil v Arkansasu.
POSREDOVALNICE.
Marshall, Mich., 24. aprila. Iz Mt. Smitha v Arkansasu se poroča, da so tamkaj prijeli tukajšnjega bigamista dr. John Carverja, kteri se je najmanj sedemnajstkrat oženil in si na ta način pridobil skupne dote za $150,000.
Aretovali .so ga vsled tožbe mlade vdove, Mrs. Lole Davisove iz Battle Creeka, Mich., s ktero se je v mino-lem oktobru oženil in jej potem vzel $25,000. Z njo je potoval v New York* kjer jo je pregovoril, da je naložila svoje premoženje v nakup modernega prenočišča. Na to se je vrnila domov v Rattle Creek, kjer je dvignila vseh $25.000 in mu svoto poslala po bančne j nakaznici. Ko je par dni kasneje prišla v New York, je dr. Carver zgi-nol. —
Na isti način je lopi v posloval tudi v mestih Cincinnati, Pittsburg. Buffalo, Grand Rapids, Saginaw in v Norfolku. Carver, ki je star 40 let, je "■raduiral v Pittsburgu. Z ženskami se je seznanil v nekej ženitovanjskej posredovalnici.
VELIKANSKI POŽAR V NEW YORKU.
Štiri osobe zgorele; 13 ranjenih.
Yčeraj k malo po polunoči smo imeli v New Yorku kar šest raznih požarov. Na goren jej is točne j strani, na-Broadwayu. na srednjej istočnej strani in na Christopher ter Barrow St. je og'enj napravil škode za več sto-tisoč dolarjev. Pri požaru hlevov Despatch na Barrow St. ^o zgoreli tudi Štirje ljudje 111 2.">0 konj. Na Wooster Street je gorela neka tovarna in pri gašenju je bilo 13 gasilcev nevarno ranjenih. Nad tristo rodbin moralo je vsled nevarnosti ostaviti svoja stanovanja.
Yelik požar je divjal tudi v popravi jalnici New York Central želez-nire na 150. ulici, kteri je napravil najmanj za $100,000 škode.
Mraz v Tezasn.
El Paso, Tex., 23. aprila. Včeraj zvečer je tukaj kazal toplomer le 32 stopinj nad ničlo in škoda na polju je zelo velika. Tako mrzlega aprila v E1 Pasu tudi stari ljudje ne pomnijo.
Bolečine v iesenej nogi
Včeraj je prišel v bolnico Bellevue 571etni John Burke, kteri je tožil, da ima v Iesenej nogi in desnem ledju velike bolečine. Dr. Roy Smith je bolnika preiskal in pronašel, da je njegova desna razkosana in da je lesena. Ko je prijel poškodovani del lesene noge, je Burke glasno zakričal in dejal, da čuti v lesfenej nogi velike bolečine. Odvedli so ga v oddelek za pijance, kjer mu bode zdravnik Zim-mermann lesno nogo popravil z obli-eem in žago, da -ga ozdravi.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za I 10.35 ............ 50 kron,
za i 20.50 ............ 100 kron,
za i 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1017.00 ............ 5000 kron.
Poftarina j« viteta pil tek vsotah. Doma as	vsote popolnoma
izplačaj« bm vinarja oAftttm.
Naše tauoa poiOjatvo ispla£nj« c. kr. postal' hranilni nral v 11. d* 11 šmOL
Denarja sam podati Jo aaJprlHft-nojo to |25.00 ▼ goterlal v prtpwočo> asm aH rscSstroraasm pisan, rs£Js iBMfca pa Piiwtlc TniM 1 Order aH pa Vsw Tort laal PRANK HA KUrat 00 10» Orsoviak Strast Mm <104 ML Ofalr Asa. mL. Will—.0.
Južne republike. Z mirom ne bode nič.
MNOGOŠTEVILNE KONTROVER ZE ZAVLAČUJEJO SPORAZUM MED SREDNJEAMERIŠKIMI REPUBLIKAMI.
Z j edin j ene države in Mexico storita vse za ustanovitev miru.
NICARAGUA IN GUATEMALA
Waliington, 24. aprila. Naš poslanik v tiiiatemali poroča iz La Union, Salvador, da sklenitev miru med srednjeameriškimi republikami še vedno ,ni zagotovljena. Sedaj se razpravlja o raznih vprašanjih, ki pridejo v poŠte v, toda protislovja go zelo velika.
Zjedinjene države in Mexico storita vj>e, da bi se dosegel sporazum in tozadevne konference med državnim oddelekom in srednjeameriškimi poslaniki se vrše vsaki dan.
Mobile, Ala., 24. aprila. Iz Hondu-rasa semkaj došli potniki javljajo, da bode niearaguajski predsednik Zelava tekom dveh mesecev napove dal vojno republiki Guatemala. Mesto Puerto Barrios v Guateinali so že pričeli utrjevati. Mir obstoji le še radi navzočnosti vojnih ladij Zjed. držav.
Santiago de Chile, 24. aprila. — Vsled vulkaničnih izbruhov ognjenikov Puyehue in Rininahue se je površje zemlje zelo spremenilo. Uradoma se ,poroča, da je reka Milalue spremenila svoj tok in se deloma iz-snišila, dočim je jezero Negm popolnoma zgitiolo iz površja. Tam, kjer je bilo preje jezero, nastalo je več malih gričev.
OBRAVNAVA PROTI PSOM.
Sodnik je dva psa obsodil v smrt.
Barbourville, Ivy., 24. aprila. Pred tukajšnjim sodiščem je vršila proti dvema ovčarskima psoma, ki sta last Walter Jackšona, obravnava. Sodnik je oba >poznal krivim umora par ovac — na kar ju je obsodil v smrt in odredil, da se ju mora ustreliti. Psa sta bila pod varščino $500 izpuščena in pri obravnavi ju je zastopal odvetnik, kteri je z vso zgovornostjo skušal t-vojima iklijentoma rešiti življenje. Dokazi so pa bili proti j»som in sodniku ni preostalo druaega, nego obsoditi ju v smrt.
PARNIK UKRADLI.
Lastnik, kapitan John McNeil, je begune dohitel
Včeraj popoludne so na vlačnem parniku Florence v New Yorku, ki je last kapitana John MeNeila, aretovali mornarja Larnsena in Wolsena, ktera so potem izročili policijske j postaji na Greenpoint Ave. Imenovani kapitan jih je namreč obdolžil, da so mu ukradli vlačni parnik Florence.
Vesti iz Rusije. Carjevo zaupanje.
SKUPNO DELOVANJE MINI-STERSKEGA KABINETA IN GOSUDARSTV. DUME.
Predsednik dume, Golo vin, v avdi-jenci pri carju.
ČIFUTI V STRAHU.
Petrograd, 24. aprila. Predsednik gosudarstvene dun:e, CJolovin, je bil včeraj pri carju Nikolaju v avdijenci. Car ga je iskreno in veselo sprejel in mu zatrdil, da ustavnim demokratom radi njihove taktike nikdar ne bode nehvaležen.
Car je Golovinu čestital radi njegovega spretnega vodstva dume in je ž njim dalj Časa govoril o podrobnostih in dogodkih zadnjih mesecev. Pri slovesu je car izrazil na do, da bode mi-nisterstvo lahko delovalo zajedno z dumo.
Petrograd, 24. aprila. Čitfuti so v velikem strahu, da jih domačini za pravoslavno Veliko noč, dne 28. t. m., ne prično klati, kajti med ljudstvom že krožijo okrožnice s pozivi na pobi-vanje čifutov. Radi tega je danes odšla k ministerskemu predsedniku Stolypinu posebna delegacija poslancev, kteri so ga naprosili za varstvo. Stolypin je obljubil, da bode storil vse, da prepreči nemire in je že dal tozadevna povelja gube rna tor jem.
Lodz, 24. aprila. Razne delavske organizacije v tukajšnjem mestu so sklenile mir in tako bode končano neprestano medsebojno {»obijanje.
Sebastopol, 24. aprila. Tolpa roparjev se je včeraj popoludne pcipo4 ljala k tukajšnjej pošti, kjer so lopovi ukazali uradnikom dvigniti roke kviško, na kar so jim odvzeli $5000 in odšli.
Tver, 24. aprila. Dijak Ilinskij, ki je umoril generala Aleksej Ignatjeva, je bil obsojen v llletno prisilno delo v sibirskih rudnikih, dočim mora njegov s od rug Šeeslovskij v dosmrtno prognanistvo v Sibir.
OČETOVA OSVETA.
Ustrelil zapeljivca svoje hčere.
Richmond, Va., 24. aprila. V Oak-ridge se je včeraj pripetila krvava žaloigra. Sodnik Williaim G. Loving je ustrelil Theodore Estesa, da tako osveti zgubljeno čast svoje hčere.
Estes se je v nedeljo peljal z Lo-vingovo mlajšo hčerjo na sprehod. V kočiji je deklieo s kloroformom uspal in jo posilil, na kar jo je šele pozno po noči pripeljal domov.
Včeraj zvečer ga je radi tega Loving pričel karati in v nastalem prepiru ga je sodnik ustrelil, na kar se je takoj izročil policiji. Preko noči je bil v zaporu, toda danes so ga pod $5000 jamšeine izpustili. Ko je Este-sov oče zvedel o umoru svojega sina, je prišel v Oak Ridge, da ustreli Lov-inga.
UNIJSKI DELAVCI KOT SUŽNJI.
Vdova policijskega komisarja ukradena.
Yonkers, N. Y., 24. aprila. Nepoznani tatovi so obiskali stanovanje vdove pred letom dni umrlega policijskega komisarja P. U. Fowlerja. Hišo so od pritličja do vrha preiskali in uplenili zlatnine, draguljev ter starega denarja v skupne j vrednosti $3500. Gospe Fowlerjeve ni bilo doma, ko se je izvršila tatvina.
V 151etno ječo.
Sodnik Blanchard je včeraj v New Yorku obsodil Michaela Leisa v 15-letno ječo, ker je 27. novembra 1002 ustrelil Marijo Libbuzzijevo, ker ga ni hotela ljubiti. Po storjenem zločina je ušel. Šele sedaj, po štirih lotih so ga prijeli v Wisconsinu.
Proti Nam&ji
Berolinski listi priznavajo, da je sestanek -aogle&kega in Španskega kralja naperjetf proti Nemčiji m da je to protidemonstr&cija napram sestanka Bueknta in Tittonija v Ra-pollu. '
• , 4 .' ^ • . ■ ■ i: -
S črkostavci v državi Alabami ' kruto postopa.
se
Mobile, Ala., 23. aprila. Pri tukajšnjem sodišču bodeta unijska črko-stavca E. Bradford in F. Thayer za se in za svojih 17 tovarišev izpovedala, da se je z njima in njunimi tovariši postopalo kakor s sužnji, in da se je -njima kar sistematično ponever-jalo regis t rov ana pisma. Obtožbe so naperjene proti šerifu eountyja Escambia in C. C. Creerju, destilaterju terpentina v Mortimerju, Alabama.
Tožbo bode zastopal pokrajinski pravnik, Ajnbrecbt, kteri vodi tudi obtožbo proti Honduras-loteriju Obtožena je tudi mednarodna unija čr-kostavcev, ktera je poslala omenjene delavce na jug.
Iz AvstnhOgrske. Budimpeštanski odmevi.
GOVOR O NAGODBI AVSTRIJSKEGA MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA STROGO KRITI-KOVAN.
Po Košutu predlagana nagodba kot ' • veleizdaja''.
INŠPEKTOR TOPNIŠTVA
Dunaj, 24. aprila. Iz Budimpešte se poroča, da tamkaj zadnji govor avstrijskega ministei-skega predsednika Beeka glede stanja nagodbenih l»ogaj an j najstrožje kritikujje. Najbolj se je Beck Madjarom zameril, ker je dejal, da bi po Ivošutu pred,-lagana nagodba z Avstrijo ne pome-njala druzega, nego veleizdajo. Be-ekov govor je napravil na Ogrskem tem večji vtis, ker ga je govoril neposredno potem, ko se je vrnil iz Prage, kamor je spremljal cesarja Fran Josipa.
Dunaj, 24. aprila. Avstrijsko topništvo je dobilo novega šefa. General Kropaček, dosedanji šef topništva, je šel v pokoj in na njegovo mesto je imenovan nadvojvoda Leopold Salvator.
Dunaj, 24. aprila. Pri tukajšnjem deželnem sodišču se je vršila včeraj tajna obravnava, pri kterej je toži-teljica Katarina Sailler zahtevala 72 tisoč 400 kron oil Fran R- Gnjelin-skega, bivšega duhovna v St. Louisu, Mo. Obravnavo so morali preložiti na včerajšnji dan, ker je imenovana •tožiteljica izvršila samomor. Gnje-linski je tožiteljieo pregovoril, naj svojo sestro ost ari in se pri njemu v hotelu nastani. Dekleta je potem posilil. Duhoven je bil obsojen v pla čilo 2804 kron.
Pravosodno ministerstvo je zauka zalo sodiščem, da na dan državno-zborskiii volitev in eventuelnih ožjih volitev ne smejo razpisati obravnav niti klicati strank.
160,000 frankov poneveril.
V Sabeu, Srbija, se je ustrelil načelnik poštnega in brzojavnega urada Popovič, ker je poneveril 160,000 fr., a jih ni mogel založiti.
Enajstkrat
Leopoldina Baker v Londonu, stara 65 let, se je pred Veliko nočjo ločila od svojega enajstega moša. Od prejšnjih njenih mož se je eden sam umoril, eden je umrl naravne smrti, od devetih se je pa ločila sodnijskkn po-

KRETANJE PARNIK0Y
Dospsli so:
Zeeland 23. aprila iz Antwerpena s 160S jetniki.
Dospeti inajo:
Regina iz Trsta. Pretoria iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Gera iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Bo vie iz Liverpool a. Barbarossa iz Genove. Pannonia iz Reke. Teutonic iz Liverpoola. Deutchland iz Hamburga. Patricia iz Hamburga. Main iz Bremena. Califomie iz Havre. Gera iz Bremena. Ethiopia iz Glasgowa. . Lucania iz Liverpoola. La Lorraine iz Havre. Californie iz Havre. Giulia iz Trsta. La Bretagne iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Bulgaria iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Kaiser Wilhekn der Grosse iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
OdpUi m:
Oceanic 24. aprila v LdverposL
Razne novosti
iz inozemstva,
VELIKANSKI POŽAR V VOJNEM ARZENALU V TOITLONU NA FRANCOSKEM.
Bolgarski četoiki v Macedoniji so poklali 31 grških redovnikov.
RAZNOTEROSTI.
Amerika 25. aprila v Hamfcusig. La Pnovenee 25. aprila v Haws. Philadelphia 27. aprila v SoutfcasM'
Etroria 27. aprila v Liverpool. Neekar 87. aprila v Osnova. Pretoria 27. aprila ▼ 97.
Toulon. 23. aprila. Požar, ki je pričel krnalo [x> polunoči divjati v tukajšnjem arzeualu, še aii omejen in vsi napori gasilcev s.i bili do-edaj zaman in požar se vedno bolj razširja, tako da so tudi hiše izven arze-nala v nevarnosti. Velikanske množine blaga je zgorelo in šk .da sega že sedaj v milijone frank* v. Dvajset gasilcev je polirajnc-e se zidovje ix>kopalo. Tri mrivwe st. di sedaj našli. Arzenal v Tot.lonu je največji o»b francoskem sre lozemskem obrežju in je veljal .$.".5.000.00
Dunaj, 23. aprila. Iz Maeci^inije se ftoroča. da so bolgar-ki četnil.i izvršili novo hudodelstv. Naoami so namreč grški samostan St. Amagiri pri Castoriji in poklali 31 redovnikov, nakar so pcslopje oplenili. Na krvavih tleh Macedonije se je dose-daj pripetilo le malo takih zločinov. —
Tanger, Maroko, 23. aprila. V Mogador sta dosjieli dve francoski vojni ladiji, da čuvata misijo konzula Couryja, kteri potuje s številnim spremstvom v Marakeš, da tam prisostvuje obglavljenju morilcev dr. Mauchampa. Ako bwlo domačini napadli konzula in njegovo spremstvo, se .bodo francoske čete takoj izkrcale.
C urili, Švica, 23. aprila. Šest turistov, kteri so včeraj hoteli priti na goro Speer, ki je visoka 6417 čevljev, je zgrešilo j»ot in so prišli na goro Blast 1 i. Ko so se napotili proti domu, sta dva hribolazca padla v glo-bočino; kasneje so jih našli domačini v dolini mrtve.
Tokio, Japonska, 23. aprila. Tukajšnji list 4'Japan Mail" poroča, da bodo japonski pooblaščenci za haaško mirovno konferenco slednji predložili posebne predloge, kteri se bodo pred vsem nanašali na |H>laga-nje morskih min in uporabe brezžičnega brzojava med obleganimi trdnjavami in kraji na neutralnih tleh.
St. Nazaire, Francija, 23. aprila. Steward i francoskega potniškega parnika " La Champagne" so včeraj pred parnikovim odhodom v Vera C'ruz, Mexico, pričeli štrajkati. Kljub temu je pa parnik odplul, toda danes se je moral vrniti v tukajšnjo luko, ker -so tudi kvirilei pričeli štrajkuti v znak sočutja s stewardi. Družba je dosedaj zaman skušala pridobiti štrajkujoče kurilce za to, da bi zopet pričeli z delom.
Berolin, 23. aprila. Te dni bode tukaj pričela poslovati nemška orientalska banka. Poluradno se zatrjuje, da 'bode nova banka pred vsem podpirala novi perzijski parlament, oziroma novo ustavno vlado, kterej je dosedaj vedno primanjkovalo denarja. Nova vlada bi se namreč rada osvolbodila od ruskega in angležkega denarnega vpliva.
Banka Selig in Juda v Hamburgu je propadla. Selig je pobegnil v A-meriko, Juda pa se je ustrelil.
Paris, 23. aprila. Nad tristo tukajšnjih lastnikov restavrantov- je pri včerajšnjem zborovanju sklenilo, da v nadalje več ne bodo zalitevali od svojih natakarjev deleža napitnine, ktero so dosedaj morali redno oddajati svojim gospodarjem. Mesto tega bodo del te napitnine oddajali nižjim vslužbencem restavrantov. Radi •tega sklepa je pričakovati, da bode v kratkem št raj k natakarjev končan.
Tukaj je umrl znani pisatelj Leo Taxil, ki je svoječasno radi svojih namišljenih odkritij o framasonstvu vzbudil veliko pozornost. Slednjič se je pokazalo, da je ibil Taxil le "švin-dler", ki je pisal le za denar ter
odkrival stvari, kterih iii nikdar doživel.
Petrograd, 23. aprila. Uradoma se naznanja, da je s parnikom Arh angel j sk, kteri se je na Nevi potopil, ■utonilo 39 osob. Par trupelj so že našli.
Carigrad, 24. aprila. Iz Bagdada poročajo, da so kraji, ležeči ob reki Tigris, poplavljeni vsled velikega deževja. V Bagdadu se je porušilo 140 hiš, a več oseb je utonilo.

: ' ž. "m
" - i


"GLAS NARODA"
Lict aloveazkih deltvcev v Ameriki
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK-E^, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 11)06.
ta leto velja list za Ameriko ... $3.00
4 pol leta............. l.fiO
£a Evropj, ra vse ltto.......4.50
" pol leta.......2.50
4 " " četrt leta...... 1.76
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
*GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz-ifzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
ssued every day, except Sunday^ and
Holidays, Subscription yearly $3.00.
Published by the <LOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Z a. oglase do deset vrstic se plača 30 en tov.
Doni^i brez podpisa in osobnosti se
ie natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Honey < >rder.
Pri spremembi kraja naročnikov jrasimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo t aslov-lika. Dopisom in pošiljatvam nare ite lasluv:
«QIas Naroda"
t09 Greenwich Street, New York City. , Telefon 1279 Rector.
Ženske/
Vplivanje na javnost.
Železnice še vedno skušajo storiti vse, da preprečijo sprejem in izvršitev zakonov, kteri j ion niso po volji, medtem ko se brezpogojno podvržejo onim zakonom, kteri so za nje koristi ni. To velja pred vsem glede zakona za odpravo proste voznine.
Pri tem se poslužujejo vpliva vsakogar, kedor ima sploh kak vpliv. V to službo so sedaj sprejele tudi one trgovce, kteri dobavljajo železnicam ta gradnjo potrebui materijah Slednji so sedaj objavili razmotrivanja o tl postavodaji proti železnicama", vsled ktere promet ne nosi nikaeih dobičkov več, tako da so železnice prisiljene opustiti nameravana izboljšanja, vsled česar bode zgubilo na stotisoče ljudi delo in zaslužek, ktero bi inače imeli. Vse to pa pomenja aiazadovanje splošne prosperitete.
Še se spominjamo časov, v kterih so skušali banka rji voditi naše volitve pod devizo: 4'Ako gre bankam dobro, potem je to znamenje, da gre vsej deželi dobro." Radi tega so tedaj zahtevali nove bančne Ln valutne zakone, kteri >bi jim dali oblast nad zvezinim zakladom. Kavno tako j>ostoi>ajo sedaj železnice. Tudi one hočejo izposlovati le take zakone, kateri bi jim jamčili popolno moč na njihovem in na še marj=ikakem drugem polju. Ako »bi se to ne zgodilo — prete železnice — potem je s pro-speriteto pri kraju.
'Toda baš kakor gre bankam dobro, ako se deželi dobro godi, ravno tako gre tudi železnicam dobro, ako je dežela v povoljnem stanju. Ako bi bilo temu baš nasprotno, oziroma tako, kakor trdijo železnice, potem bi morali smatrati to dokazom, da je (moč teli zavodov posta'a nevarna in prevelika, ktero je treba na vsak način omejiti. Železnice je treba prisiliti, da bodejo služile splošmej pro-aperiteti, ne pa da jej bodo škodovale.
Naše železnice imajo od potniškega prometa sedaj več dobička n*»yo kedaj popreje iti to velja tudi o tovornem prometu. Ako se zadovoljijo e legitimnimi pravicami, ^potem so jim dobic-ki zagotovljeni, dokler dežela napreduje.
IVse drug-o pa ni (druzega, nego vplivanje na javno mnenje in posta-vodajo.	, ..
Koliko se porabi na sveta šivank?
Človek <ne bi verjel, koliko tega neznatnega orodja je v svetovnem prometni — Vsak dan se porabi na svetu 200 milij^mov šivank, kakor je izračunal list "Kosmas". Amerika, Anglija in Nemčija j*o glavne iz<lelova-teljice šivank. lk» polovice 16. stoletja je Nemčija sama preskrbovala Cvet z različnimi iglami. Pozneje j« Amjlija zaslovela in prevzela glede fiivauk glavno ulogo na svetovnem tngu, a sedaj si je zopet Nemčija pri-bavila tmago. Dokler je bila Anglija prva, izdelalo Be je v angležkih tovarnah 50 milijonov šivank na dan, sedaj je Nemčija Tia prvem mestu, kna 70 tovarn za šivanke ter izdela 200 milijonov šivank na teden. V Aiberskem okraj« pridelajo na leto 700—800 tisoč kilogramov žice in 4 in pol milijard šivank ter izkupijo za nje 6 milijard mark.
Štirje otroci igordL
V Fultonu, Ky., je zgorela hiša gw-fikega trgovca Hodada in pri tem eo r.eoreli tudi štirje njegovi otroci. Ho-dad in njegova žena sta emrtno ranjena.
Angležki žunnalist Stead je senza-cijonalist '*pax excellence". Njemu' zelo ugaja pisanje, pri kterem pride pri najmanjšem povodji do kojekake trditve, ktero pot-em spretno zagovarja, in baš s tem doseže, da se mu čhatelji čudijo ali pa divijo. Kdor pa njegove spise /mimo preiskuje, kimalo pronajde v njih neresnico njegovih doktrin.
Te dni je Stead izjavil, da Američani ne spoštujejo ženske in da z njimi ravnajo kakor z otroci. Oni sicer delajo in tr.pe za nje in .se jim potem vedno klanjajo: vendar jih pa ne Kmatrajo.resnim. Površna vljudnost, ktero posvetijo Američani ženskam, ni nikako vitežtvo: v vozovih uličnih tnaduličnih in poduličnih železnic Američanke le redkokedaj dobe sedeže—
Toda — površna sodba ni nikdar pravilna. In Stead je vedno površen. 'Resnica je: Američan ni vedno viteški in njegova vljudnost je le površna;. On se sicer v vspenjači, ako so v njej damef odkrije — ako v vspe-■njači ne vleče. In Američan odstopi dami v vlaku le tedaj svoj sedež, ako je mlada in lepa.
Vendar pa moremo izjaviti, da ženske nimajo nikjer na svetu toliko .predpravie, kakor v Ameriki, in sicer v vseh — praktičnih vprašanjih. One imajo posebne "nepisane zakone" celo pri sodiščih tako pri ločitvah zakonov, kakor tudi pri vseh drugih pravdah. Jeden in isti zločin je povsem drugačen, ako ga izvrši ženska in ako g:a izvrši možki. Za moža je vse polno kazni, toda za ženo, katera ga muči leta in leta, je kazen (nepoznana, tudi ako se jej "flagranti'" dokaže. In ali vse to ni vite-štvo ?
Ženske se pri nas* ne smatra resnim? Na vseh poljih ona konkurira z možkimi, tako da je resno nevarna možkej eksistenci.
Iz Hrvatske,
Po sklepu sabora.
Iz Zagreba.
l>ne 36. marca je odgodil predsednik seje hrvatskega sabora do meseca junija brez kraljevskega reskripta, kar pomeni dobre odnošaje med saborom in sedanjo vlado. Predsednik se je že izjavil, da bode mogla vlada v term času pripraviti več zakonskih osnov, ki so neobhodno potrebne za ure je nje narodnostnih šol in poljedelskih delavcev. Prva postava je potrebna za omejitev madjarizacije in genmanizacije, druga pa za izboljšanje žalostnega stanja delavcev, posebno v Slavoniji. Vrhu tega pride r>a red pa tudi postava o izseljevanju, ki je doseglo na Hrvatskem do zdaj /e vrhunca. Te tri postave se morajo v bodočem zasedanju meseca junija najprej rešiti in potem pridejo -:a red šele druge osnove.
V zadnjem zasedanju, ki je trajalo nenavadno dolgo, se ni storilo toliko, kolikor se je želelo. Razprava o adre-si je vzela radi obstrukcije največ časa. In vendar se je moglo vsem neprilikam ogniti, da je bila koalicija precej spočetka toliko previdna, da bi bila na zahtevo Stareevičeve stranke izpustila one točke iz adrese, kar je slednjič vendarle motala sto-»iriti. Starčevičeva stranka ni mogla. niti smela priznati Srbov kot politični narod na Hrvatskem, kar se je dalo tolmačiti po prvotnem besedilu adrese. To točko je morala koalicija popraviti, kar je čisto naravna zahteva, saj po samej nagodbi Srbi .nimajo nobene pravice do političnega (naroda. Neugodni so bili mnogi prizori in večkrat tudi nedostojne borbe v sejah, toda pravična stvar je morala slednjič zmagati.
Čim je koalicija popustila pri adre-si, so nastopili v saboru iznovič boljši odnošaji ter se je začelo resnobno delovanje. Razprava o proračunu je bila Vrlo zanimiva zato, ker so vsi trije predstojniki avtonomnih uradov razvili svoje programe. Posebno simpatična je 'bila izjava predstojnika uprave Nikoliča, ki je obljubil, da -^e s časom popolnoma iztrebijo o-stanki Khuenovskega režima in da 'bode poskrbel za novo, v vsakem pogledu moderno upravo. Predstojnik za pravosodje Badaj je obljubil, da bode skušal povzdigniti sodstvo do ugleda, kakor ga uživa v drugih naprednih zemljah. Največ pa je na-kanil izvesti novih reform pri šolstvu predstojnik Roje. Njegov govor je bil sprejet z velikim oduševlje-oajem. Toda obljuba dela dolgove in ni verjetno, da se 'bodo njegove osnove izvele v onem obsegu, kakor si ga je govornik načrt al, kajti za to delo bi potreboval najmanj« dvakrat večji letni dohodek, kar se pa pri naših žalostnih financijelnih odnosajih še misliti ne more. Sicer pa večkne reforme šolam: ne koristijo; glavno vprašanje je sedaj, kako naj se odstrani analfabetizem, in zato naj bi se .potrošilo kar je le mogočo od naftib dohodkov. Sicer pa vsa ostala
i. % ■ • •razprava o proračunu v našem upora
ne more imeti one važnosti, kakor ▼ samostakiih dišavah, kajti o gmotnih vprašanjih se ne more: jraaprav-ljati,' ali Ifc v omejenem obsegu, kajti •ta najvažnejši del pfrora&xqa imajo, v rokah naši zavezniki, ki pa Hrvatsko radi zapostavljajo. 'Pri vsem tem pa se je v letošnjem proračunu uvrstila znatna svota za zboljšanje našega zanemarjenega gospodarstva.
Glavna naloga sedanjega sabora je pa po izjavi večine ta, da se uvedejo v. deželi zopet- normalni ustavni odnosa j i. Zato je bilo potrebno pred vsem, da so se sprejele postave, ki zalbitanjujjejo vse dosedanje zlorabe ■pri javnih oblastih. Zato so aprejete postave o neodvisnosti sodnikov, o poroti, o svobodi tiska z omejeno kol-portažo, o svobodnih volitvah.
Želja
je bila seveda tudi večine sabora, da se izda postava o splošnem, tajnem in enakem pravu glasa, toda do tega ni prišlo, ker so potrebne priprave za -tiako postavo, ktera se pretresa v posebnem odboru. Bode-li se Hrvatom ta postava dovolila, preden jo dobe Madjari, je še vprašanje, ker Madjari, vsaj vladajoča stranka, ni nič kaj zavzeta za tako postavo. Hrvatska koalieija se vendar nadeja, da se Madjari ne bodo protivili taki postavi na Hrvatskem. Po našem mnenju to ni verjetno. Važna je posebno tudi sprejeta postava o nazivi ju mestnih imen na Hrvatskem. Znano je, da so Madjari pomadjarili vsa naša mestna imena ter jih tako rabijo v prometu in celo pri vojski. Po ■novi osnovi bi imelo vse to prenehati ter se odslej rabiti le 'hrvatska imena. Radovedni smo, če bode ogrska vlada zares držala te postave in odstranila vse nepostavnosti v tem pogledu. Mi ostanemo neverni Tomaži, kar se tiče Madjarov, avtonomna hrvatska vlada bode pa seveda mogla po postavi prisiliti, da se odstranijo tuje spake naših imen na ozemlju kraljevine Hrvatske.
Če o-
menimo še, da se je vsem oženjenim ljudskim učiteljem poboljšala plača za 400 kron, dokler se v novem zasedanju splošno ne Uredijo dohodki učiteljev, smo navedli skoraj vse, kar je storil hrvatski sabor v svojem dolgem zasedanju. Dobro znamenje pri tem je to, da dosedanja vlada odgovarja na interpelacije. V vsem se vidi vendarle napredek.	S—C.
Njeni snubači.
Spisal Rado Mumik.
Gospodična Ambrozija je bila hčerka Ambroža, trgovca v prijaznem tr-žičku. Njen pikantui bledični obrazek je bil poln rafinirane nedolžnosti. Imela je umetino podaljšane lase in pri rodno okrajšano pamet. Kadar ni stala pred ogledalom, je -brala nemr ške |romane, Ui prosto prevedene iz angleščine", in kadar ni brala romanov, je stala pred ogledaCm; drugega skoro ni delala ničesar, kvečjemu da je včasih malo pobrenkala po klavirju ali pa v kuhinji polizala smetano. Z doma ni šla nikdar brez na-ličja; klobuke in solnčnike so nosile že celo leto takoimenovane koruzne gospodične, ki niso znale niti najmanj nemškovati. Ambrozijin paj-eolan je bil vidno znamenje njenega višjega socialnega stališča.
Stari Ambrož je bil debel leno-krven možakar, počasen, neroden in miroljuben; njegova soproga Lavra pa, suha, sitna, vedno vnebovpijoča, je 'bila podobna, klasični eriniji ali paradni furiji. 'Razen hčerke sta imela nadepolnega sina Slavoljuha. Ambrozija ga je ljubila prav po se-stersko: on je njo imenoval '' koketno opico", ona pa njega "Jurija s pu-šo, ki ima železno dušo"; on je njo vlekel za kite, ona pa njega za ušesa. Tako sta imela vsak svojo" nedolžno zabavo v domačem krogu, dokler bratec ni umrl.
Gospod Ambrož je imel v trgovini vajenca Jeronima. Tega fanta teta, gospa Bibijana, je bila Ambroziji krstna kumiea. Znala je dobro peti in še Lolje piti; v delavnikih je bila pijana saino enkrat na dan, ob zapovedanih praznikih in nedeljah pa dvakrat. Ko je Ambrozija ajala še v zibelki, jo je gospa Bibijana zaročila s svojim nečakom Jeronimom, ki je bil vseh slabih muh poln. Lasje so mu štrleli na vse strani; obraz je delal kakor prestrašen dehor, stikal po vseh kotih in uganjal -vedno kaj nepotrebnega. Odlikovala ga je sijajna, prikupljiva iprismnknjenost. Hudo rad je bil zaljubljen, in sicer v vse, kar je bilo le količkaj Evi podobno. Da ga je teta zaročila z Am-brozijo, to ga je ženiralo prav tako malo kakor Ambrozije. Stari Ambrož je dolgo prizanašal svojemu prihodnjemu zetu, dediču gospe Bibi-jane. Na posebno kritičen dan pa je pregrešil zaljubljeni Jeronizn izredno hudo nerodnost. Ves zamišljen v debelo lepoto sodnikove kuharice, je nalil jesiba v poeodO za petrolej in petroleja v posodo za je-sih. Ko je. poslala razjarjena gospa sodnica, kuharico nazaj, te je opravičeval z najslajšimi besedami in hitro
r
mUil petroleja v neumito posodo, kamor je bil natočil prej jesiha, jesih pa je zlil zopet ▼ posodo, kamor je bil namočil prej petroleja. Potemtakem je dišal jesih še vedno po petroleju. Sodniea je divjala, trgovčeva gospa Lavra je nastopila v jezični ulogi besne Megere, Ambrozija si je tiščala čarobna ušesa, stari Ambrož pa se je zahvalil Jeronimu, za nadaljnje sodelovanje.
Komaj je dovršila Ambrozija šestnajst let, že jo je zasnubil mladi trgovec Tihotap. Njegova trgovina je šla rakovo pot. Poizkušal si je pomagati s tihotapstvom, toda bil je preneroden; vselej so ga zasačili fi-nanearji in mu vzeli ves špirit pa sladkor. Plačati je moral o4ščut«e kazni. Sieer pa je bil poštenjak od nog do glave: mož je bil natanko tako neumen, kakor je izgledal. Pred polomom si je hotel pomagati z doto Ambrozije; gospa Lavra pa mu je dala namesto ihčerke velikanski — koš.
Tretji ženin ali snubec Ambrozijin je bil okrajni živinozdravnik Žarko. Bil je 1 jubeznjiv vesel kavalir; •na plesih je pohodil vsem damam nožice ali pa vsaj vlečke. Pil ga je rad; imel je bujno domišljijo in pre-lestno rdeč nos, kakoršnih je malo v naših krajih. Ambroziji je pripovedoval nekoč svoje sanje. Zdelo se mu je, da je jela Šmarna gora blju-vati kakor Vezuv in metala iz sebe žlahtno kiselo zelje in pa gorke klobase kranjske. Ko je Ambrozija povedala to očetu, je zmajal z glavo in dejal:
Ta človek je prismojen. Vrbu-tega je krokar in ima rdeč nos; prej-kone je socialni demokrat ali pa še kaj hujšega !''
In tudi gospod Žarko je dobil košaro.
liLe pusti ga!" so svetovali stariši hčerki. "Bog ve, kaj se -bode še vse sanjalo temu. kujonu!"
Kmalopotem je bil v tržičku vojaški nabor. Med drugimi častniki je prišel tudi nadporočnik von Kni-ckebein. Bil je sub in dolg.. Na sebi je imel čisto novo uniformo, za ktero je bil ostal polkovnemu krojaču takoj prvi oib'rok točno dolžan. Ponosno je stopal po trgu, počasi in dostojanstveno kakor dekoriran flamingo. Zvesta sablja je branila, da ga pomladanska sapa ni odnesla na mrzle planine. Anna. virumque no..:
Opoldne se je prikazalo nekaj radovednih gospodičen gledat bojne bogove. Najzadnja je prišvigala Ambrozija s svojim pajčolanom, v mo-drobaršunasti obleki in v pomaran-často rumenih rokovicah.
"Tauglieh!" je dejal nadlajtnant von Knfckebeiu in koketiral prav pridno z njo. V gostilnici je poizvedel vse potrebno^ Po obedu je prišel h gospodu Ambrožu v trgovino, si kupil cigarcl in jel izgovarjati s trgov.cm. S i ari Ambrož je bil go-stoljiMen mo.';; ra l je pova'.-il koga v go; t i. ker je bil i potem skn jia Lavra prisili aa. da je skv.hala in spekla kaj h;dj'f_>a. Povabil je gospoda vor 'lv::i<-k«':eina na večerjo
Arub: uzijn je čepela ves ljubi božji poj.	pre.l ogledalom in se vadila
prav !jn'iko -smejati in prav dražest-n:> o)	trepalnice, (tospa Lav-
ni je lniiala. vpila in rcfbantila vsev prek /.ara 'i ' ' nepotrebnega" dela, gospod Ambrož pa se je tiho veselil majhne pojedine. Von Knicke-bein je prišel točno. Sprejeli so ga kakor kakšnega vojskovodjo. Poljubil je gospe Lavri roko in opazil, da diši po čebuli. Mati je odhitela zopet v kuhinjo, oče in hči pa sta odvedla gosta v tako imen o vani salon. Ambrozija je po dolgem obotavljanju sedla za klavir, se ljubko nasmehnila in dražestno povesila trepalnice. Voh Khickebein je imel lep telečji .tenor; igrala sta in pela pred večerjo in po večerji, da je bilo kaj. Meketala in cvilila sta tako hudo, da se je tisto noč nekterim podganam amračil duh, druge so se pa preselile iz Arabrešo-ve hiše na nasprotni konec trga. -
Odsegamal je von. Knickebein, bombardiral Ambroži jo z razglednicami. Ko je mislil, da se trdnjava maje, jo je naskočil. Toda stari Ambrož ni hotel plačati von Knickebeinovih dolgov; za kavcijo tudi ne bi bil mogel dati več kakor tretjino. Vse se je razbilo; snubač je odpotoval brez večerje.
Po nadlajtnantu se dolgo ni upal nihče blizu; hudi jeziki so prištevali Ambroži jo že med priznane stare device. (Stari Ambrož pa je dobil novega trgovskega pomočnika, Grege a, in ta s^ je zaljubil v Ambnozijo, to se pravi v drobiž in trgovino njenega očeta. Vendar tudi Gregee je dobil košaro. Stari Ambrož je namreč zapazil, da bere njegov pomočnik — Tuske knjige!
"Ta Človek je nevaren!" je poučil hčerko. " Morda je anarhist ali pa celo pisatelj, kar je še hujše. Pisatelj! Spravil hi nas ob pošteno ime!"
V cvetoči mladosti dvain tridesetih let je dobila Ambrozija naposled vendarle svojega moda, gospoda Ko-hilarja, peezijooista na duši in na •tele«* Gospoda Kobil&rja je že iz-sinila m

vost; tudi ni n|kdar zlival petroleja v posodo za jesih, ni zahteval nobene kavcije, ni bil krokar, tihotapec, socialni demokrat, anarhist, ni bil pisatelj, ampak poštenjak brez pege in maroge. Izgledal je tako modra in vele važno, kakor da <bi bil iznašel oslovski kašelj. Najljubša beseda mu je: "Malora!" Ako se Ambrozija jezi, ali ako ga prosi za nov klobuk, ali ako hoče v gledališče, ali kaj dragega, — ji modri mož ne odgovori drugega kakor: "Malora!" Gospod Kobilar in gospa Ambrozija sta tako primeren p-ir, kakor greh in pokora. Malora!
KAKO JE POSTALA. CENZUSA.
Nekdaj je živel kralj, ki je ljubil svoj narod iz vse duše in vse moči, in ki je strastno čital časopise. Vznemirjale in jezile so ga večne pritožbe o nepravilni upravi države. Pozval je k sebi ministra in mu rekel:
'' Vedno čitam po časopisju silne pritožbe radi slabe državne uprave. Jaz ljuibim svoj narod in hočem, da je srečen; takih tožba nečem več čitati, ne slišati, drugače izgubite vsi — ■mojo naklonjenost in milost.''
Minister se je priklonil in zamišljen odšel, ne vede, kako ukreniti, da jse stvar ublaži. Ko je tako zamišljen korakal preko dvorišča svoje palače, je pretepavalo par ljudi jed-nega izmed njegovih sužnjev radi nekega malenkostnega pregreška. Trdo je padal bič; udarec za udarcem je razmesarjal že krvavo telo nesrečneža, a njegov obupni glas se je razlegal naokoli. To bolestno vpitje je motilo ministrovo ženo, ktera je v svoji sdbi čitala pikanten roman. Vsa nevoljna je kriknila:
"O, ti moj ljubi Bog! Moji živci, moji živci! — Kako apožno, da ta človek tako kriči. 1 Nič več ne morem poslušati tega zverinskega zavijanja in tuljenja!"
iStrežnik se je ponižno priklonil in nesrečnemu sužnju — zamašil usta. Zamolkli glasovi mučenika so se slišali, dokler se ni onesveščen zgrudil na zemljo. Minister to videč, se je zadovoljno udaril ob čelo, se zasmejal, ker je iz tega žalostnega prizora porabil praktičen nauk. Šel je na ministerstvo in ustanovil — cenzuro. In od takrat ona silna (moč '' rdečega svinčnika''!
ARABSKE ŠTEVILKE.
Izreden napredek naše prosvete je gotovo dejstvo, da. se je obširne in •nepriročne i-imske številke zamenjalo z arabskimi, in zato je nemale splošne važnosti vprašanje, kdaj da so te številke prišle v Evropi v rabo.
V kolikor prihajajo v pošte v napisi, se zna za arabske številke že v 15. stoletju, dočim so se pojavile na Angležkem v 16. stoletju. V rokopisih je dalje časa veljalo leto 1355 kakor najzgodnje; iz tega leta je bila že davno znana uporaba arabskih številk. Vendar je že Sir James Picton pokazal, da se v londonskem Record Office nahaja račun iz leta 1325, na kterem je ta datum vpisal neki italijanski trgovec z arabskimi številkami. V vseučiliščni knjižnici v Cambridge je celo latinski prevod neke zvezdarske razprave iz 1. 1276, v kteri so popolnoma dobro uporabljene arabske številke.
Se zgodneji datum je najti v velikem delu o zakladih vatikanske palače, ki je je priobčil papež Lev XIII. in ki kaže na nekem predmetu iz slo-nove kosti arabski datum 1247.
Toda (najstarejše spričevalo tvori vendarle neka rezenska kronika, ki jo hranijo v monakovski državni knjižnici, o kteri se sodi, da je sestavljena med letoma 1167 in 1174. V tej kroniki se v prvič v Evropi, kolikor je doslej znano, rabijo arabske številke. Vidi se torej, da so se le polagoma uvajale v Evropo.
8Iovenskj katoliško
podp. društvo
(T

svete Barbari

Zlodlnjene države 8evern© Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
> dn» dU januarja 1903 v drtevl Pnn^hmnntit
o o—■ ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. * Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Ron, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN BRAŠLER, Boi 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Lnzerne, Pa.	*
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnikn: Ivan Telban, P. 0. Box #07, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
NAZNANILO. DELO! DELO!! DELO!!!
Naroonik Anton Baisnik, P. O. Box 1, Elkland, Pa., Tiog-a Conntv, nam poroča, da se dobi v ondotni tovarni za usnje stalno delo še za nekaj Slovencev.
Za navadnega delavca znaša plača od $1.50 do $1160 na dan, dela se po 10 ur; kdor se pa v tovarni dobro priuči usnjarstva, zasluži po $2.00 do $2.50 na dan.
Kdor se zanima za ta posel, naj piše gori označenemu rojaku.
Bojaki, naročaju se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
Kje sta JOSIP ČESEN in JAKOB MARTINČIČT Prvi je doma od Novega mesta in drugi pa iz Cerknice. Bila sta v Ashtola, Pa., pri meni na stanu. Za njihov naslov bi rad zvedel: Frank Jirrca, 1247 E. 55th St., N. E., Cleveland, Ohio.
(19-23—4)
Kje je ANTON KOZOGLOV? Doma je iz Novega mesta. Pred jednim letom je bil pri meni v Kenoshi, odkoder je šel v Cleveland, Ohio. Imam mu .poročati nekaj važnega. Zato prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, da ga mi nar znani. Louis Rasel, 24 Union St., Kenosha, Wis.	(22-27—4)
Najboljše in najbolj priporočljivo domače
zdravilo so znane
"MARIJACEUSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena _ . „ . družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, Tr»«e Mark ret-	za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronaslo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 skatuja 51-50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. REINYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Varstven znamka
KAZNAIULO.
Članom društva sv. Alojzija št. 57 J. S. K. Jednote v Exportu, Pa., kakor tudi dragim rojakom v tem kraju naznanjamo,'da bodemo imeli dne 3. maja zvečer in 4. maja zjutraj
SKUPNO VELIKONOČNO SPOVED.
•Po končani spovedi bode sv. obhajilo in sv. maša, in sicer v tukajšnji poljski cerkvi v Exportu. Spovedo-val hode Rev. Josip Zalo k ar.
Upati je, da se vsi bratje polnošte-vikto udeležite.	ODBOR-
NAZNANILO.
Rojakom, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odločil postavnim potom vse iztirjaiti, v slučaju, da mi v teku jedrnega meseca ne plačajo. Oni, kteari so v Pueblo, Colo., in okolici, naj izročijo Anton Sbopmku, št~ 1225 Berwiad Avenue, PuefcLo, in iz Leadville, Colo., in okolice naj pla-&UO mena samemu, ker jaa sem obrt prodal.

Zdravju
najprimernejša pijača je
♦♦LE1SY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkt^a hmela. Ladi ttjja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh fcoljšib gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travoikar-jo 6102 St. Clair A*c. N.E. kteri Vam dragevolie vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
cleveland, o.
KovaS,
LeadriB* Colo.
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
20 milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron« Varnostnih prihrankov SO tisoč kron«
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
glavna slovenska
HRANILNICA in POSOJILNICA
reglstr. zadruga z neom. zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg St. 15,
nasproti nunske cerkve sprejemain izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po
44%'-m
to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dueva dviga, tako da vlagateljT bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez 500 Članov, ki reprezentnjejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	4
glravna posojilnica
v LJubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
Deaarae poiiljatve iz Z jed. držav in Canade posreduj« f. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St*, New Yorfc

				@	1 W3i
Ju	gosli	ivan	ska		Katol, Jednota.
					
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. bur 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. RR0ŽTČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, El. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. Ill, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7tb St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne i1 prila se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 85 Hrvatov, 48 Makedoncev in 350 Slovencev.
Umrla je 9. aprila opoldne hišna posest niea M. Stare, na Mestnem tr-pu št. 11 v Ljubljani. Pokojna je mati nadštabnega zdravnika dr. Antona Stare in zagrebškega profesorja Jožefa. ki stanuje v pokoju v Ljubljani.
Kaznovana nagajivost. Dne 8. aprila se je leta 1882 v Polhovem gradcu rojeni Jožef Vrhovec s svojima dvema tovarišema samo zato napil, da so bili nezmožni za delo, in hoteli s tem svojemu gospodarju nagajati. Ker so pa svoje veselje preveč javno kazali, je vse tri vzela pod svoje okrilje sv. Hermandida. Ker je Vrhovec v policijski tiralnici in ima odsedeti pri sodišču lOdnevni zapor, so ga oddali, ko je prespal svojo pijanost, še tja zdravit mačka in tako se je fant uve-ril, da je največ nagajal le sam sebi.
Od vojakov je zbežal Ferdinand Sa-mide iz Kočevja. Služil je pri polku v Celovcu. Sumijo, da je tudi poneve-ril 45 K, ki jih je njegov tovariš dobil po pošti.
PRIMORSKE NOVICE.
S sekiro ranil ženo. Dne 8. aprila je srečala neka Pierina Burger v ulici Vincenzo Bellini v Trstu svojega moža Jožefa, delavca, od kterega živi ločena. Žena je po svoji stari navadi jela moža, ki je obdelava! s sekiro nek zaboj, zbadjati in jeziti. Jožef je v svoji nepotrpežljivosti zagnal proti ženi sekiro in jo nevarno ranil, potem pa zbežal. Zena je imela še toliko moči, da je tekla za njim in vpila: "Vje-mite morilca!" Nato se je onesvestila. Moža so seveda odvedli v zapor, ženo pa v bolnišnico.
Izžvižganje gasilcev. Dne 7. aprila okolu polnoči so bili tržaški gasilci na glavni gasilski postaji obveščeni, da gori v hiši št. 25 v ulici del Soli-tario. Gasilci so se takoj podali z brizgal nicami na označeno mesto, a ko so dospeli tja, so konstatovali, da gori — v peči pekarne Antona Peter-nel, ki je v isti hiši, in da se je valil jako gost dim iz dimnika pekarne. Preostajalo jim ni druzega, nego vrniti se. Nekteri iz množice, ki se je bila nabrala, tam. so zaceli gasilceA žvižgati. Gasilci so pa dva teh — in sicer 271etnega Iiektorja Jaški in 17-letnega Anzelma Rebeka — zasačili in ju dali aretovati. Ta dva sta bila na policiji zaslišana in potem izpuščena.
Volitve v Gorici. Cuje se, da Slovenci v Gorici ne nastopijo samostojno, kakor se je poročalo. Pač pa se snuje velika zmerna meščanska* stranka, ki bo krepko nastopila. S to bi šli morda tudi Slovenci.
Predrzna tatvina. Ko je nedavno v nedeljo popoldne v Gorici Fr. Bravlin zaprl svoj žganjetoč in se čez tri četrt are povrnil, je videl, da so ga obiskali tatovi in odnesli okoli 50 K vrednosti. Prijeli so sobnega slikarja Emila GabršČka, ker je sumljiv, da je izvršil tatvino.
Umrla je v Črnučah na Goriškem Julija Leban roj. Fišer, veleposestnika in mati Frana Lebana, poštnega ravnatelja v Ljubljani. — letotam je umrl ondotni župan Josip Kosovel, značaje n rribž in zvest pristaš narod-no-napredne stranke.
Zastrupiti se je hotel 421etni zidar Josip Rudolf iz Srebelj na Goriškem. Revežu se je zmešalo. Oddali so ga v opazovalnico goriške bolnice.
"Avstrijski Lloyd" je i-mel v preteklem upravnem letu 949,923 K či-' stega dobička, ki se porabi za pokritje deficita v jetu 1905. Parniki so nad 75 milijonov kron vredni, razpoložljivega kapitala ima 17 milijonov, rezerv pa skoraj sedem milijonov kron.
Nesreča pri delu. Na 361etnega delavca Jožefa Fušarja v Trstu je padel kup lesa in ga po vsem telesu močno poškodoval.
Roparski napad. Antona piščanca so neznani lopovi v Trstu napadli in mu vzeli ves denar. Prijeli so nekega Franca Devidet-a, ker je na sumu, da je izvršil ta rop.
Zastrupila se je v Trstu 231etna F. Sovič, ker ji je pred mesecem umrl mož, s kterim je bila poročena samo l ri mesece.
Poskusen umor. 541etni kupčevalec s tiči Jožef Bratuš v Trstu je prišel v gostilno Aleksandra Zalokarja. Svojo ljubico, natakarico Antonijo Kuder, je našel v intimnem razgovar-janju s 341etnim delavcem Iv. Bizjakom. Bfez vsake besede je potegnil Bratuš samokres in ustrelil na žensko. ki jo je zadel v pas, kjer se je pa kroglja odbila. Bizjak je ves prestrašen tekel na nlico, Bratuš pa za njim in oddal nanj dva strela. Eden ga je zadel v nogo, drugi je pa zgrešil svoj cilj. Ko so prihiteli redarji in prijeli, napadalca, ,je rekel, da je izvršil svoj čin v ljubosumnosti. Oddali so ga sodišču, Bizjaka pa v bolnico. —
ŠTAJERSKE NOVICE.
Samomor predstojnika pisarne okr. sodišča. Iz Konjic poročajo, da so dne 5. aprila predstojnika pisarne okrajnega sodišča, Martina Ermenca, našli pod streho obešenega. O vzroku samomora se ničesar ne ve.
Nemci vse dosežejo. Nemškutarji v Rogaški Slatini so dosegli pri nauč-nem ministerstvu, da se je kraj izločil iz krajnega šolskega sveta Sv. Križ ter se ustanovi lastni šolski svet za zdravilišče s par posetniki. Večina hiš je namreč deželnih. Obenem je postala dosedanja zasebna šulferajn-ska šola javna. Kaki Nemci so slatin-ski posetniki, kažejo imena članov novega krajnega šolskega sveta: dr. Hoisel (njegov oče je bil kmet ski ' šu-mošter" Hojzel), Loeschnigg, Mig-litsch, dr. Muli in A. Stoinschegg.
Detomor. 20Ietna služkinja Julija Ditrih iz Slov. Bistrice je v Mariboru umorila novorojenega otroka in ga vrgla v stranišče. Našli so ga čez en teden v gnojnici, nečloveško mater pa aretirali.
Pogorelo je v Slov. Bistrici poslopje gostilničarja Ivana Prosenjaka. Zažgala je zlobna roka.
HRVATSKE NOVICE.
Hrvatska vsenčiliška zastava. Ker
so se pogajanja hrvatskega dijaškva z vlado glede nabave nove vseučiliške zastave na vladne stroške razbila, je dijaštvo sklenilo nabaviti na svoje stroške zastavo v obliki trobojniee s hrvatskim grbom in s sliko boginje znanosti. Istočasno z razvitjem zastave se bo slavila tudi 351etniea aka-demičnega podpornega društva. Do-tična slavnost se priredi o Binkoštih 19. in 20. maja.	'
"R A T.W A Tfgrg
Sin romunakega _____
na straži. V zadnjih dneh so morali
pred kraljevo ' palačo v Bukareštu stražiti tudi kadetje. Nedavno je moral na straži tudi princ Karol, 121etni sin prestolonaslednika »Ferdinanda. Pred palačo se je zbrala velika množica ljudstva, ki je opazovala mladega princa, kako resno hodi gori in doli pred palačo. Za časa^ ko je princ bil na straži, pripeljala se je v avtomobilu njegova mati, a mali princ je moral izkazati predpisano čast.
Gibanje med učitelji v Bolgariji Ljudskošolski učitelji nameravajo proglasiti generalni štrajki, ker je sobranje sprejelo zakon, ki odvzame učiteljem svobodo združevanja in jih podreja občinskim zastopom.
Ljubezen prostitutke. V Sarajevu se je vrgla iz 2. nadstropja prostitutka Marija Dikiea in obležala nezavestna. Vzrok poskuse ne ga samomora je nesrečna ljubezen. En mesec živela je v intimnem razmerju z muzikan-tom Dušanom Tuparanom in ker tega 'ni bilo štiri dni k njej, sklenila je ne-srečnica, da si vzame življenje.
Nemiri v Macedoniji. Turška vlada je izvedela iz Sofije, da sta dve bolgarski četi po 50 mož pod vodstvom Pojaliva in Vinova pripravljeni, da prestopite na macedonska tla. Nadalje trdijo turška poročila, da se je nedavno na tri turške čuvajnice pri Carevu streljalo, da bi zmedli pozornost turških straž, a medtem bi šle bolgarske čete čez mejo. — V Kosti-niču pri Gorici so napadli turški vojaki bolgarsko četo pod vodstvom u-čitelja Kureakova. Trije ust asi so bili ubiti, ostali so zbežali.
Iz črnogorske skupščine. Opozicija v skupščini je protestirala proti temu, da je predsednik skupščine v nekem listu priobčil pesem, v kteri se napada opozicija narodne stranke ter zahteva v današnji seji, naj predsednik odstopi. Ker tega ni dosegla, je odšla iz skupščine.
RAZNOTEROSTI.
Spomenik iznajidtelju telefona. A.
Crahamu Bellu, nameravajo postaviti spomenik v Brandfordu, kjer je napravil osnovne študije za svojo iznajdbo.
Kje je tečaj Evrope? Tečaj Evrope je v malem bavarskem mestecu Red-witz. Strojevodje in kondukterji vseh držav pravijo namreč, da se prav v tem mestu vsi brzovlaki, od vseh strani Evrope — križajo. Zato so to mesto nazvali tudi ' * Drehseheibe Europas".
72,000 mark za eno izdanje Shakespeare j a. V Londonu so nedavno o priliki prodaje knjižnice Van Ant-werpove dosegle stare knjige veliko ceno. Skupni znesek dražbe i" bil 2,107,200 mark. Največjo eeno je doseglo prvo folio-izdanje Sheakespea-rovih del iz leta 1623. Za to izdanje je neki angleški zbiratelj knjig plačal 72,000 mark. Pred letom dri je to izdanje doseglo eeno 34,000 mark.
Služba božja v madjarskem jerfku. Madjarski list " Magyarorsza:r"' poroča, da se je na Velikonoč vršila v zagrebški luteranski cerkvi prvikrat služba božja v madjarskem jeziku. V Zagrebu je namreč nad polovico članov luteranske cerkvene občine Ma-djarov, zato je predstojništvo občine dobilo dovoljenje, da se je n:i druari dan velikonočnih praznikov vršila služba božja v madjarskem jeziku Doslej se je vedno rabil nemški jezik.
Kruta mati. Na Dunaju je bila obsojena delavčeva žena Herm. Sehlos-ser v štiriletno težko ječo, ker je svojega otroka tako pretepla, da je otrok vsled udarcev umrl.
Šolska tragedija Iz Budimpešte poročajo: V Zoltvadkertu je učitelj Sarsy tako pretepel učenca, da je u-čenec uimrl. Ko je zapel mrtvaški zvon, se je uičtelj zaklenil v svojo sobo in se ustrelil. Sarsy je učiteljeval že 25 let.
Proti Avstriji Madrid, 9. aprila. "Correspondencia de Espana" poroča, da je Angleška z vso odločnostjo odklonila predlog Avstrije in Nemčije, naj se na haaški mirovni konferenci proglasi, da je v slučaju vojske med dvema državama njuno trgovinsko brodovje privatna last, ki je nedotakljiva.
Davki na Angleškem. Anglež srednjega stanu ni varen pred eksekutor-jem od rojstva do groba. Dovoljenje za poroko velja 70 do 700 K. Pri prijavi rojstva se mora takoj položiti poseben davek. Človek, ki zasluži na leto 4800 K, mora plačati 480 K, t. j. 10 odstotkov davka, in sicer dohoda-rine 48 K, za občinski davek 288 K, za vodarino 24 K, za vozne listke 12 šilingov, za tobak 24 K i. t. d. je k temu primorala revščina.
Dvoumni pokloni Ko je sloveči slikar živali Edwin Land seer prispel na portugalski dvor, sprejel gai je kralj s sledečim poklonom: O, sir Edwin, neizmerno me veseli, da vas morem pozdraviti pri sebi, ker sem velik prijatelj živalstva — Še bolj nesrečen je bil s svojim poklonom oboževalec sloveče francoske gledal iščne igralke St. Denis. Igralka je ravno prišla iz rledališča, kjer je igrala "Zazo" ter *o je občinstvo navdw5ea# pozdravljalo. Opazi vsi-svojega afcKtlffeaje Sla
Denis,k njemu ter rekla: "Ko bi hotel človek to vlogo resnično dobro igrati, moral bi biti lep in mlad." —■ "O nikakor ne," je odvrnil naglo 5e-stilec, "saj ste vendar najočitneje dokazali nasprotno."
Bomba je raspočUa ▼ Lugu. Razbila je nekaj šip. Ranjen je neki čevljar, o kterem sodijo, da je položil •bombo.
POZDRAV.
Gredoč v staro domovino, srčno lepo pozdravljava vse znance in prijatelje
sirom Amerike, posebno pa one v De-lagua in Pueblo, Colo. .
New York, 23. malega travna 1907.
Anton Fatur, Fran Tomšič.
Ob povratni v staro domovino se poslavljava na ta način od dragih prijateljev in znancev v Collinwoodu, Ohio, ki so naju pri našem po vrat ku v staro domovino mnogobrojno obiskali in spremili na kolodvor. Zdrav-stvujte!
New York, 23. malega travna 1907.
Alojzij in Margareta Pavlin.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljava še enkrat rojake v New-arku, N. J., posebno pa g. Zupančiča, njegovo soprogo, brata ter vse ostale, kličoč jim: Na s rid en je!
New York, 23. malega travna 1907.
IMartin in Alojzij Mentoni.
VABILO na
VELIKO PLESNO VESELICO,
ktero priredi
Narodno podp. društvo "Vitezi sv.
Florjana" v iSteeltonu, Pa.,
v soboto dne 4. majnika 1907 v društveni dvorani sv. Alojzija na jnžnej 2. cesti.
Tem potom se naznanja članom omenjenega društva, da bode isti dan skupna parada in blagoslovljenje novega zaščitnika s sv. mašo, kterej se morajo udeležiti vsi člani omenjenega društva. Kdor brez važnih vzrokov izostane, ravnalo se bode z njim po društvenih zakonih.
Objednem najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje v Steeltonu in z okolice, da nas blagovolijo polno-števiLno obiskati.
Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina za možke 15c., ženske proste.
Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo skrbelo bode društvo.
Nikolaj M. Kozjan, tajnik.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo
nedeljo v mesecu.
Družtvenkom ?e naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno doaašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali tlela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ncfcterega izmed izvrsnjočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dnpočiljajo.
Prededniik Josip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Vi la St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan .■treh, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.— Odbor: Nick Povše, 2S Tel. St.. Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurie, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šček, 853 Perry St., Allegheny. —
NAZNANHJO IN PRIPOROČILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom t Kwwi City, Mo., naznanjamo, da je za tamoinji okraj in okolico naž zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St, Kansas City, Mo.
Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co.
Rdeli Gentleman
ye izšel in se dobi I. zrezek za 40c., L in II. zvezek pa za 75c. s pošto Vred.
Upravnistvo "Glas Naroda"
109 Orienwicb St., Ni« York.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskuSnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahčič,
33® SOUTH FRONT STREETT STEELTON, PA.
■	- ■ -innvvwvvMmftrijuu
DELO BOBS PREMOGARJL
Izurjeni nakladalci in kopači s stroji, z rodbinami in boarding-housi; nove hiše, dobre plače in stalno delo; tu ni štrajka, pač pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte .pri:
RED ROCK FUEL COMPANY'S COLLIERIES,
Red Rock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici.
((23-30—4)
PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Entunclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je a nami v zvezi
FRANK SAKSER CO.
POZOR!
Čitali smo v časopisih, da bodo oni, kteri se do neke gotove starosti ne ženijo, klorofonnirani. Tega ustrašil se je tako rojak JAKOB DROB-NIČ, doma iz Bločič pri Cerknici, da je takoj odpotoval se ženit. Laže mnogo, zato mu nikar ne vrjamite. Stanovali smo skupaj pri Anton Koe-janeičui, fateri je pa mož istega kalibra, kakor smo ga spoznali Po navadi je imel tudi pijačo na razpolago ter rojakom, ki so pili pri njem na edo, zapisal vedno mesto enkrat po j ali 4kratv On namreč računa tako, da mu je oni, kteri je enkrat pri njemu na stanu, vedno dolžan. Ko-nečno smo se vendar srečno preselili in sedaj nam pa ne hoče dati naših kovčekov, češ, da nas bi pridržal.
Rojaki, pazite torej, če hočete kaj prihraniti, da ne pridete na taka stanovanja !
Frank Bencina, John Ozvolt,
P. O. Box 152,	Hakon, Pa.
(22-25—4)
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo Šes Duluth, "Minn, pri poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon-a,
' 40t WEST MICHIGAN iT,
DULUTH, MXHlTn kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak j* pri njemu najbolje postrežem.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem po ■redoranjn. Zastopa nas v vseh po slik; torej pazite, da ee ne vaedete na lim laskavim besedam nišvredne-žev, ktetrih v Doiuthu tudi ne Spoštovanjem
FRANK 1AEBKK 00.
* m + m A m
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301.303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno sobo meso, namreč:
Mob—c, rebra, jezike, Sunke itd.
Qovorim v vseh slovanskih
obilni obisk. t -9 9
BRATOM
Slovencem Jn Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača vina, bodisi j bela ali Črna. Cena je 40 centi galona s posodo vred in pri naročilu izpod 50 galon računam za posodo $3.00. Z naroČilom naj se poilje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo priporoča
Frank 8tofanlch,
posestnik vinogradov Bn M K. R. Ne. 7	CaL

ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
»ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
iKnsrcriEa-^ „ZDH,AWE"
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zak-lad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravl|cn: reomatizma v rokah, nošah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1153 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njt-ga za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdaink za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
08 E, C, COLLINS MEDICAL INSTITUTE
j 140 W. 34th St.	New York N. t.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega ■ ozdravljenja.	(
KOLIKO JH URA?
To Vam Elgin ali Watham ure vedno najtočnejže kažejo? Veliki cenik, opremljen z več sto slikami teh or in droge različne zlatnine po naj-nižih cenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
MARKO KOFALT/
249|So. Front St/
STEELTON, PA.
Priporoča se-Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kiere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnifji ceni.
Air. Marico Kof«lt jf naš astopnik za vse posle in ga rojakom top.o p i poročamo.
FRANK SAKSER GO.

ifff
Tolefon 2034.


I Frank Petkovšek
714-218 Market Street	Waokegan, III.
priporoča rojakom svoj
A L D O
j"
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter » ima na razpolago fine smodke. j
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje ▼ 8taro domovino zelo hitro in ceno; v *veri je t Mr. Frank Sakserjem y New Yorkn.
L*.
----- a m
m « • * a »ti <i

_

_
"Winnetou, rdeči gentleman

Spisal K a t 1 M a y.
Priredil za "Glas Naroda" R.
"Mi ni Hitro * "Ali sli roparji, ne r nas. kakor >1 nico z Basil Pri U x da priile s s
Bi
reuii; bo<le
sameriti,
y
sn
(Nadaljevanje.)
*' Seveda, seveda; ta je in nikdo drugi! Ali ga poznate t"
*4 Gotovo. Ta seilor Bernard Marshall, zlatar iz Louisville, je njegov brat."
44Santa Lauretta! To se vjema! Zlatar je bil in ima brata, kteremu je ime Bernard. Alma. tvoje srce se ni motilo. Pridite v moje objetje, se nor Bernardo, vi ste mi dobrodošli!"
To nenadno veselje bi se moralo sicer še pojasniti Dasi je Bernard izredno v(v*l nepričakovane novice, si vendar toliko premisli, da nese samo roko donne proti tistemu me?tu, kjer so usta; objetje se opusti.
44Prišel sem semkaj, da poišeem svojega brata!" pravi. 44Kje je zdaj, donna Euialiaf"
"Aiaia, moje h<'i, je bila pri sestri. Ko se je vrnila, se je on baš odpravljal, da are v rudnike. Ali so vsi ti vaši prijatelji?"
"Vsi! J;iz sem jim dolžan n s nogo. zelo mnogo hvale; celo življenje so mi rešili. Ta Old Hhatterhand me je rešil pred smrtjo od žeje, potem iz rok stakemenov iti iz romanskega vjetništva."
IMia udari znova z rokama.
"Ali ,je r.'^'Hv! Take duirodbe >te doživeli? Te nam morate povedati! Toda kako je to, >la ste mormonec, vaš brat pa ne?"
rmonei, d-mna Kulalia. Mi smo se samo malo pošalili." ženska k rane lie ni:
i i Fernando ue Venango e Gajalpa? Niso monnonci, ne .Jaz jih oprostim. Naši gostje so in ostanejo lahko pri jim poljubi. A Ima, teci brž v kuhinjo in prinesi stekle-k)k. Piti moramo prihodno."
-ilik julep' se t a k i»j razjasni obraz rancherov. Zdi se, ■o v dotiko le pri posebnih slovesnostih; zato mu ne mo-natra naš prihod za tako slovesnost. Že zdaj vidim, da julep' najl»oljŠe sredstvo za pomirjenje.
"Sen« »rit a A In. a prašei. da bi se bil odluščil kmalu gnoj na njenih nogah ter ><■ vrne z veliko steklenico in primerno eaŠo. Ivdor ve. kakšno pod-eepno prodajajo Yankee j i za * julep', se bode k večjem silil s tekočino; o ženskah -< niti p-voriti ne n.ore, da bi jo pile. Mi se res držimo tega, ženske pa pi jo vsaka <\<>jo č-ašo. Winnetou se niti ne dotakne, ker ne pije nikdar 'ognjene vode*. Ranchero pa toči tako dolgo, dokler mu njegova gospodarica ne iztrga steklenice.
4 4 Ne preveč, don Fernando de Venango e Rostredo y Colonna! Vi veste, da in.am samo m- dve steklenici te vrste. Peljite seiiorje v sobo. Ženske n ramo najprvo preobleči, potem pa pogledati za malo jedi; saj s»te gotovo lačni, kaj ne? Pojdi. Akna! A dios, senores!"
'Gospxhi' zgine med ozko luknjo v zidu, za kterem je mogoče kaka -oba ali kultno«, oziroma oboje skupaj. Nas pelje ranchero v prostor, kteri ga je imenovala senora Kulalia 'sobo*. Imenoval bi se lahko pravtako luknja. Miza je in par klopij iz neobdelanega lesa. Lahko torej sedemo. Zapazim, da se približajo vaqueri našim »konjem, da preiščejo žepe na sedlih. Zato grem ven in spravim vse; vem dobro, da je najboljši vaquero največji lopov, ftub mora ostati zunaj, da pazi na konje, kteri se pasejo pred hišo. On -e brit ko plitvži radi te odredbe.
" Mas.-a bodo zdaj dosti dobrega jedli v sobi. Zakaj mora ostati nigger Bob pri konjih t"	, •	■ ... . * «» 9\t '* IM.
'•Ker si močnejši, pogum ne jši kot Winnetou, Sans-ear in jaz; zato m *amo tebi zaupati konje."
44Oh. oh. to je res! Bob je močan, pogumen in bode pazil, da ne bode
nikdo pobral konj."
Zadovoljiti je. Vrnem se v sobo. kjer se prisilno zabavamo, dokler ne pridejo ženske. Te so zdaj jx>polnoma spremenjene in so oblečene tako kot gospoda v Alatmedi v Mehiki.
Obleka mehikanskega žeiistva je samo včasih evropejska. Klobuki in kape so | v prečno precej neznane. V obče nosijo rebozo, to je kake štiri yarde d«dgo ogrinjalo, ktero se rabi zajedno za ]>okrivalo. V družbi ga nosijo ženske za vratom, kot pri nas. Če se gre pa na sprehod ali na obisk, ga potegnejo čez glavo. Pokriva vso glavo razven obraza. Ker je pleten kred no tanko, se rabi lahko tudi kot tančica. V tem slučaju ne ogrnejo satno glave in vratu, ampak ves obraz,
Keljozo odlične Mehikanke pleto indijanske roke. To je izredno zamudno delo. ktero traja do dve leti. Prodaja se po osemdeset piastrov, kar gotovo ni dosti. Vendar se pa dobe dela. ktera veljajo dvakrat toliko ali še več. —
V takem rebozu priilejo žen-ke v sobo. Vrnile so si roke in obraz. Na nogah imajo nogo vice in obutev. Te bi jih ne bil videl prej v tako domači opravi, bi napravile name zelo dober utis; zlasti mlajša je čedna.
Sedejo za mizo na časten prostor, kot se spodobi za ženske gosposke vrste. Postrežbo oskrbi j uje neka stara zamorka. Čudno se mi zdi, da govore neprenehoma od 'senora Alkuna'; zato se mi obuja roiisel. da ga je mala isehorita Alma malo lovila in da ga še do danes ni pozabila.
.Jed je pojHdnoma mehikanska. Govedina z rižom, ktera je od paprike rdeča kot o|K-ka, moenata jed s česn.ni, suha prikuha s čebulo, jagnjetina, pripravljena z navadnim ]>oprom na črno, mla«la kuretina s čebulo in'eeS-nom. nazadnje pa rebrnina - španskim poprom. čebulo, navadnim poprom in česnom. .laz imam tista tako o|>oprana, grlo tako od čebule in v želodcu toliko česna, da bi bil lahko rekel s pesnikom:
Ko z jedjo sem se podprl, Čutil >eni. čitatelj dragi. Kot {»ekel bi bil požrl Z zlodji in z vsemi vragi.
Nežni ženski >]«d je manj občutljiv kot Old Sliatterhand. 1'žitek povečujejo z rednimi požirki 4 Basilik julepa'. Potem pridejo na vrsto neizogibne svalčice. Misliti moram na Boba, da ne bode nevoljen; jeden izmed vaquerov mu nese na umazani, razteptani slami jed h konjem; v lončku od nekakih mazil mu dajo malo julepa. Mogoče se razmehČi spotoma strjeno mazilo v kako zdravilno pijačo.
Danes ne moremo nadaljevati našega potovanja. Sehorita Alma se ne gane od dobrega Bernarda; jaz nesrečni west man se pa moram pokoriti za prejšno preračutijeno uljudnost jxileg senore Kulalije. Kakor je bila ta v začetku zoprna, tako je zdaj prijazna. .Jaz napredujem od navadnega Old Shatterhan.la do sen or j a Carlosa, potem do do na Carlosa; ko pove Bernard svoje dogodke, postanem kmalu pridni in pogumni Carlos. Ko ustanemo od mize, vpraša svojega ljubega Carlosa, kaj želi imet i za spomin -/n svojo nevesto v starem kraju. Na tako zvito vprašanje ne smem povedati neresnice: zato ji pravim, da nimam najmanjše pravice jemati -»poirinov. ker sem {»o vseh pravilih zakona samec. Da jo ne zadržujem pri opravkih, ji pravim, da moram j »ogledat i pri konjih; nato
grem ven k Bobu.
Ta leži na zobeh ter giblje z rokami in nogami čudovito na vse strani; pri tem brenči s -vojim čudovitim glasom, kot bi se učil na japonski anklony (iz 24 bambusovih palic zloženo godalo, ktero vaga gotovo petdeset funtov).
"Bob!"
Dvigne glavo.
44 Oh, Massa, Massa, Massa!"
"Kaj pa je?"
44Oh, oh, ob, Massaaaa — ob! Bob je snedel vse: zdaj gori v Bobu, kot v peči. Massa, pomagajte Bobu, da ne umre!"
To so posledice dvojnega popra, čebule in česna! Tudi lonček od mazil je popolnoma prazen. Nujna pomoč je potrebna, ker dela toke obraze kot bi že umiral.
"Ti -moraš kaj piti, kar prežene bolečine, drugače si zgubljen, moj ljubi Bob! Kaj ti bolj ugaja: mleko, voda ali 'Basilik julep'?"
Hitro ustane, me nad vse hvaležno pogleda in napravi žalosten obraz:
4'Massa, oh, oh, mleko in voda ne pomaga; samo julep zamore rešiti
ubogega niggra Boba!"
4 4 Potem teci k donni Eulaliji in reci ji, da nameravaš takoj umreti, če
n« da julepa!"	j v„
Takoj steče in se kmalu vrne — s pol steklenice julepa-; vse je dobil,
kar je ostalo nam.
(Dalje prihodnji!.)
Bolečine v hrbtu In nogah
izginejo popolnoma, ako se ud par k rat nariba z
Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neural gi ji,
bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobola. ^ V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.
JOHN VENZLiL, 1017 E.£62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemSkih
M A R JM O N I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so prime no nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ; ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
d^^SSSm
Nižje podpisana pripora- # Čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORKoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke—........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA von KROGE

107-109 Greenwich St., New York.
■I
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti npravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda".
ile^e^r I
-AMEBICAN LINE
Regularni potni parnikl^
"Giulia" odpluje 4. maja. "eugrenia" Odpluje 11. maja. "Sofia Hohenber S odpluje 15. maja.
vo*!Jo med New Yorkom, TretotnJInjReko.
Sajpnpravuej&a in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov« Potniki dospo isti dan na parnik, ko 6d doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
Compagnle Generale Tiansatiantlque.
(Francoska parobrodna družba.)
oJ7
FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
Dobj se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka.
BOJAKl, NAROČAJTE SE na "GLAS UARODA", NAJVEČJI LN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti npravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
&OJAK2, JSAJt^CAJTE SE NA
"GLAS NAHODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na <lva vija'<a........... .....14,200 ton, :*0,0<H) konjskih moči.
' La Savoie" ,, „ „ .......... .....12,IKK) „ 25,(KK) „	„
"La Lorraine" „ „ „ ...... ..........12,«K)0 „ 25,O»0 ,,	„
"La Touraine" , ,, „ .................10,0tH> „ 12,000 „	,,
"La Bretagne"...........v................8,oim> ff 9,oo<> „	„
"La Gasgogne"............................8,uoo ,, 9,<«»0 „	,,
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki •dplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri d o pol ud ne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St., N. Y. •LA PROVENCE 25. apr. 1907. La Gascogne	18. maja 1907.
•LA LORRAINE 2. maja 1907. *LA PROVENCE 23. maja 1907. La Bretagne	4. maja 1907. *LA LORRAINE 30. maja 1907.
•LA SAVOIE	9. maja 1907. •LA SAVOIE	6. junija 1907.
•LA TOURAINE 16. maja 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M«	Kozminski, generalni agent za z a pad.
71 Deaborn &t-9 Chic««{o, lil.
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje Iz Ne« Torka cLie 25. aprila.
odpluje iz New Torka dne 2. maja.
odpluje iz New Trnka dne 16. maja.
ULTONIA, SLAVONIA iN PANONIA SO pamild na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in so xelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežrna.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
ULTONIA
PJBONIA
CABPATHIA
Tie Gmari
Bo, M,
BOSTON: 26 Stote St.
MINNEAPOLIS: Guaranty
CHICAGO: 67 Dearborn St.
21-24 STATE STM NEW YORK.
O
R
0 S
1
f or walnuth i
BOLNIKOM NA ZNANJE.,
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo ..OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo -tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili našib
zdravnikov zdravila.	—
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
•p Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I a* Orosi zdravila sq pripravljena po propisih največjih in slavnili zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	_f
■	Kdo Yam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? =====
Bolniki zakaj bolj ujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas, drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mil Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vaa bodo maša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo presedanja m ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.	^ 4
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam Bvetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete m naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popob,
notna ozdraviti morejo.
t • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * • * Samo Se kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 ffo&e bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih bolezmj, kako da •e v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako b pusti zdraviti aH pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška -knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali praetor nam ne dopuSča da bi vse oznanili, kar j pa iAjnih bolezni pa nikdar t javnost ne pridejoTMi poSfljairao tudi▼ staro domovino adravils in smo O- dravili samo ▼ mesecu Novembru Isto 54 uradnikov, oficinor, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo '.i. Irazega stanu iz stare domovine to je dober dokaz, da so nafti zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja. -	" dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
kateri nj	_
FISCTE NA feLOVEHSKI ODDELEK:	f V*
AMERICA EUROPE Co. 16! Columbus Ave., New York.
O a »opofctaa i V MtaOo od U»w» tfto 1 popokfea. .
ftaši po eden svetu slavni profesorji.