Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Itkaja kot priloga .8LOVKNCU' inier r tak prvi in tre(ji četrtek menam. Ako ji ta dan pratnik, uide .DOMOLJUB" dan poprej C*na mu je HO kr. ta celo leto. — Aput m doput naj ti poitljno. urednUtvu .DOMOLJUBA', Ljubljana, v —m*-nUkih ulleah ti. 9. Naeointna *n »mati pa opeavntJim .DOMOLJUBA* Vodnikov* ul%ct H. % — Namantla m iprtjemajo m
plačujejo p« dogovoru.
Hter. IG.	V Ljubljani, 10. avgusta 1894.	Letnik Tli.
Kaj je novega po svetu?
Na Dunaju ao imoli katoličani lrp »hod, v katerem »o ao dogovarjali, kako zholjiati razmere raznih Ktanov in »ploh človeAkr družbe. Govorili ao zelo učeni in duhoviti molje, n. pr. dnminikanec VVoia, knez LichUnstein, dr Lueger in drugi. Lopo je videti, kako aedaj ravno katoličani največ delajo in ae trudijo i. zboljšanjem društvenih razmer. Fploh ao D un ij kaže vedno bolj kot kričan»ko meeto. Tam le nekaj let »em kopljejo grob liberalizmu in kmalu bo dokopan in liberalizem vanj položen kakor mrlič. Za njim ne bomo jokali, ker vaeh taio«tnih razmer, pod katerimi ai-daj vzdihujejo narodi, kriv jo liberalizem On hujaka ljudstva, da »o koljejo mej aeboj. on je postavil načela, po katerih je delavec, kmet. obrtnik, trgovec na miloet in nemilost izročen bogatinom. Hvala Bogu, da liberalizem pojema; z Dunaja pita zdrava sapa po tirnom coaaratvu. Kaznu volitve po mnogih krajih pričajo, da ae kri»tijani vzbujajo tudi drugod ter ae hote otreiiti judovsko liberalnega sramotnega jarma. — Mladočehi ao vendar enkrat sprevideli, da a evojo tnnoglavoatjo, s katero ao hoteli z glavo skozi zid, no bodo ničesar opravili. Kar jo bilo modrih in zmernih mod njimi, jeli so misliti na druga, bolj pametna pota, ter »e hočejo ločiti od pronapctoiev, ki menijo tudi ta zanaprej preobračati politične kozolce na veliko fikodo čeikega naroda. — Na Moravske m ae je lepo vriil v Umu katoliški shod Sklenili so mnogo dobrega, vzlasti za kmetovalca, obrtnika in delavca in upati j«, da bodo za te sklepe zaatavili vse svoje moči, da se zvrta. Papež jc poalal vdeležencem svoj blagoslov ter pohvalil vdcležence. Na ahodu ao bili pričujoči tudi trije čeftki ftkolje. — Na Koroškem imajo v dveh krajih dopolnilne volitve za državni zbor. Kakor kažejo priprave za te volitve, tudi Koroika ni več trdnjava, kjer bi liberalizem neomejeno gospodoval. Liberalci ao se namreč komaj pokazali s svojim kandidatom, pa ao ga morali umakniti, ker ao videli, da je tudi na Koroikem
za liberalce le grozdje prelrialo. Upanje je, da v enem kraju zmaga krščanski kandidat Peitler, za katerega bodo glasovali tudi slovenski volilni molje« — S Štajersko,
vzlasti z gitnnazijem v Celju ao imeU med pasjimi dnevi posebno veliko opraviti nemAko liberalni listi. Prav po pasje ao lajali na Slovence ter trdili, da Slovenci nimajo pravico za svoje sinove zahtevati slovenskih vapo-rcdnic na latinskih iolah. Velik je bil Sum, ki ao ga delali, no pa tudi njih glaa ne aega več v deveto vas, in zato je upati, da bodo itajerski Slovenci dobili v Celju latinake tale, kakortno zahtevajo; morda doM celo svojo lastno gimnazijo, kar bi bilo aeveda po na-tam mnenju najbolje. — V Galiciji so imeli v Lvovu krasno rnzstavo. katero si je ogledalo silno veliko ljudij od blizu in daleč. — Na Ogrskem ae pripravljajo katoličani za boj proti brezbožnim ministrom, ki hočejo zatreti zadnja krščanska znamenja v Marij anakem kraljestvu, ki ima svetnika Štefana za svojega začetnika in prvega kralja. Da bi le katoličani složno in jedino delovali, potem bodo polagoma gotovo zmagali. — Na Ifemikem so vendar dovolili, da »e smejo nekateri redovniki, ki so bili do sedaj pregnani, vrniti nazaj, vendar jezuitom to ta ni dovoljeno. To je pravica liberalne države. To jc svoboda pri tistih, ki pravijo, da hočejo ljudi rediti iz suženjstva cerkve in duhovnov. Tatovi in roparji smejo stanovati kot domačini na nem&ki zemlji, jezuiti pa so izključeni!
Papei Leon XIII. so razposlali novo okrožnico, namenjeno Škofom v Braziliji, kjer zaradi vodnih pre-kucij mnogo trp4 tudi katoličani. To pismo ikofe spodbuja, naj skrbč, da si vzgoje dobrih duhovnov, ki bodo vestno spolnovali svoje dubovno-paatirsko dolžnosti. V tem pismu sv. Očo omenja dveh stvarij, ki so važne tudi za katoličane po drugih krajih, torej tudi za nas; namreč časnikov in volitev. Cledd podpiranja in naroče-vanja katoliških časnikov pravijo:« Ne pozabite, koliko
moč imajo dandanes časniki in pod^"1 «Pi8i %Z too6 v dob«, ali hudo, kakor »list, k*»> «li liberalni. Skrbeti je tonaj, da so katol. an, tudi to nikov po*** kot orodja. a katerim branijo avoe pravicaPri tem Pa naj s*.da glodajo n. to, da bodo delali v soglasju in t pokorščini s stojim, »kol. in da bodo pri svojem pisanju kazali tudi dostojno spoštovanje nasproti državi. - Glede volitev Pa pravijo, tla naj katoličani kar moč veliko takih mož izvolijo v postavo-dajalne zbore, kateri so akuieni in vneti za občinski blagor, ob enem pa tudi goreči za vero in njene pravice. Iz tega spoznamo, kako Leon XIII papež pn vsaki priliki katoličanom priporoča dobre časnike, in pa volitve zanesljivih, vernih in zvedenih katoliških mož. Vsakemu katoličanu morajo ti nauki priti v meso in kri, potem ne bomo več katoličani podnožje za liberalni
prestol. - Morilec Kaaerlo, ki je v Liopi aabol pred. tednika francoske republike, je bil na tmrt obsojen. Pri sodnijski obravnavi je priznal, da je on .nnoril predsednika. da je imel namen ga umoriti, da jo anarhist, ki hoče s silo razm. ro prevrniti oa svoto. Trdil je, ,i„ je popotno pri zdravi pameti, četudi so ga hoteli neka teri zdravniki s|>oznsti ta norega Kazal ni nobenega znamenja kesanja in tudi prošnje za jiomiloščenje ni lK»tel podpisati. kadar so mu njegovo mater pr,klicali v spomin, takrat so je stresel in so se mu solu> pokazale v očeh. Dobra mati je poskrbela, da ga jc prišel z domačega kraja obiskat duhovnik, ki mu je prinesel zadnji pozdrav od mature, pa tudi zadnjo proš njo, naj se spravi z Bogom. Momn vidoli pozneje, dejal ju duhovniku.
Cerkev in šola.
Zbor družbe sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda zbrala si je letos lepo dolenjsko stran za svoj redni občni zbor. Novo Mesto je pozdravljalo skuplčinarje, ki so se v obilnem številu zbrali v posvete v dolenjski metropoli.
To priliko mi porabimo, da iskreno pozdravimo vdeletenee velike skupščine ter da Slovencem družbo sv. Cirila in Metoda priporočamo v blagohotno vseslran ako podporo.
Ako kedo, v nevarnosti je za avoj obstanek gotovo naša mladina vzlasti po obmejnih krajih slovenske zemlje, kjer jo silijo, ds obiskuje tuje šole, v katerih se oči — v tujem jeziku in se navzame tujega duha. Vsako lelo lahko rečemo, da ae tem potom brez Suma odtuji našemu narodu na stotine slovenskih otrok.
Borbe Sovencev v Trstu in Gorici zs slovenske ljudske šole tudi to leto niso donesle povoljnega vspeha. Zagrizenosti in krivičnosti Italijanov v mestnih zaslopih se je posrečilo to perečo stvar zopet zavleči za nekaj časa. Zatrdno smo se nadejali, da se vprašanje o slovenskih ljudskih šolah v Trstu in Gorici letos ugodno reši za Slovence, a prišle so vmes razne politične spletke, ki seveda tudi šolo zlorabljajo v svoje namene in razpršile so se nase nade, ki so nad vse opravičene. Ze se je poudarjalo, da bode s tem družba sv. Cirila in Metoda denarno zelo razbremenjena, da bode torej lahko toliko več denarja odločila za osnovo slovenskih šol na Koroškem, sedaj pa se vidi, da bode morala fto zanaprej vzdrževati šole v Trstu, podpirati v Gorici in nove ustanavljati po Koroškem in Štajerskem.
Za vse to pa potrebuje družba sv. Cirila in Metoda vsestranske podpore.
In za tako podporo treba je, da so vneti, da žrtvujejo vs. Slovenci. Šole dražbe ,v. Cirila in Metoda so lepo vrejene in otroke vzgajajo v krščanskem duhu in slovenski besedi. Pred seboj imam šolsko poročilo pet-razredne slovenske osnovne šole družbe sv. Cirila in
Metoda pri sv. Jakobu v Trstu, ki nam podaja šolsko kroniko od leta 1H88 do 1MH4. Samo to šolo js obisko valo zadnje šolsko leto 320 otrok.
Ze to je lep vspeh družbe sr. Cirila in Metoda Kako da se mladina v tej šoli vzgaja, kale nam konec poročila šolskega vodje g. M. KsmuSčiča. ki pravi sls-rišem namenjeno besedo: »Skrbite za zdravje vale dece dovolite jim vsaki dan čisti zrak . . . Pszits, da pojdejo, če ne vsak dan, vsaj ob nedeljah k službi božji. Prepo-vejte jim zahajati v slabe tovaršijs. V družim govnrile ž njimi samo v milem slovtnakem jeziku.«
Kjer le mogoče, poslužuje ss družba sv. Urila in Mslr>da v svojih zavodih pri vtgoji šolskih sester, kakor namerava tudi s šolo pri Vekkoveu. Stori torej, kar more v sedanjih razmerah, ds vsrsja mladino v svojih šolskih zavodih po naukih katoliške vere, da torej nadomešča vsaj deloma toliko potrebno versko lok).
Ker se je ludi sadnji čas umaknila dražba svetega Cirila in Metoda vsakemu političnemu strankarstvn, zato naj tudi pri podpiranju te vseslovenske šolske družbe preneha vsako strankarstvo in vsi Slovenci nsj eoiao in požrtvovalno delujejo ns to. da dobi družba sveiegs Cirila in Metoda obilne podpore za avoje blage namene
•Schulverein« in »Lega nazionais* sta marljivo delujoča. Mladina naša je v nevarnosti, da ss po tujib lolah izneveri veri in narodu, družba svatega Cirila in Metoda ima namen, temu brezversksmu, protinarodnemu zmaju oteti kar moč veliko slovenskih olrok, zalo je naša družba vsestranske podpore vredna in potrebna
Iz teh vzrokov smo radostni pozdravljali veliki zbor dražbe sv. Cirila in Metoda v Novem Meslu, želeč, ds bi ludi ta zbor spodbudil, utrdil in naudušil udeležence 'n sploh vse Slovence za prevažno družbo sv. Cirila in Metoda, namenjeno domači, krlfianski v »goji nale ljubljene mladine vzlasti ob mejah slovenske do
movinat
Listek.
Lucijan.
Povest izta preganjanja kristijanov.
1.
/,a vladarja Oktavijana postavil ae je Rim na vrhunec slave. Njegovim zapovedim klanjali so ae narodi na vzhodu in zahodu, na jugu in severu. Toda Kim ni bilo ve« mcato, ki ae je stavilo v bran kartaginakim na valom, kojega alanovalci so bili pošteni, vtrjeni, hrabri in pobožni. Sedaj bil je podoben jabolku, katero je zunaj lepo rudeče in rumeno, v sredini pa gnjilo. Him je propadal duševno. — Preživel je pomlad, poletje, in bližala se mu je jesen in zima. Stara vera peAa in gino od dne do dne; še se zažiga kadilo mogočnemu Jupitru, ali darilce sam ne veruje v najvišje bitje.
Pod starim Rimom dviga pa se novi Rim, bujno klije in poganja prve svoje kali — Rim krftčanaki. Skrivaj «e še ratvija pod zemljo v temnih katakombah, ni še pnšel čas, da prodre na dan, kakor cvetka pomladi ne požene preje is zemlje, nego jo privabijo gorki žarki zlatega so>nca. S ailo skušajo trinogi rimski uničiti novo vero, kstera se skrivaj širi ne le po Rimu, ampak po celem cesarstvu. Zloba in prenapetost vrgla sta se z vso sito in besnostjo na to iskrico, ki je hotela razsvetliti palo ljudstvo. Strast in mehkužnoat upirali sta se kreposti. Ati zaman je bli ves napor in trad; besede Kristusove: »In peklenska vrata je ne bodo premagala« apolnje-vale so se očividno tudi v onih časih.
Bila je tiha noč meseca maja leta 74 po Kriatuau. Nad veličaatno mesto priplul je angelj miru in razprostrl ivoja krila nad njegove prebivalce. Nobeden ponočnjak motil ni svete tišine. Ta vera je mirno tekla skozi mesto.
Zdajci atopi črna moška postava iz bazilike julijske, ki je stala sredi glavnega trga, in urnih korakov atopa po kamenitem tlaku, da so glasno odmevale njegovo stopinje v temno noč. Kmalu zavije v atransko ulico, mimo svetišča Vestinega dospe na »Vio novo.« Še nekaj korakov in ustavi ao pred viaoko palačo. Vrata ae odpr6 in on zgine notri. Skozi predvor pride v veliko razavit-Ijeno dvorano. Velik zlat avelilnik visel je s stropa in bujno razsvitljeval razkošno okrašen prostor.
•Ali ai pripeljal Kakulapjja?« zakliče bolestno mlada deklica k prillecu in ae mu približa a aolznimi očmi.
•Ni ga doma, lel je zvečer v tabor pretorjanski«, odgovori Lucijan, tako se je zval prišlec, odloži togo (gornjo obleko) in gre Uho v kot k postelji, na kateri je ležal bolnik.
•	Oh, tako težko pričakoval je očo zdravnika, tako mu je slabo«, tarna deklioa.
•	Bodi mirna, Krigona, morda mu pa vendar od-le*e«, tolaži Lucijan deklico in položi roko na čelo bolniku. Bilo je razbeljeno, in prsa ao ae burno dvigala, ^edaj bolnik odpre oči in a alabim glasom vpraša: aSi 11 popeljal zdravnika?«
»Se zvečer je iel z doma in se še ni vrnil«, odvrne Lucijan.
•	O bogovi moji!« vzdihne bolnik in zapre oči
Deklica poklekne k postelji in z jokajočim glasom
kliče :
•Oh, oče, ti mi ne smeš umreti. Oče, odpri oči in poglej svojo hčer, ki le ne pusti od sebe. Moraš ozdraveti.«
Solze vroče se vlijejo is oči mlade Rimljanke na roko očetovo, na katero pritiska Uaoč vročih poljubov.
•	Lucijan, pojdi in sažgi nesmrtnim bogovom kadila, da nam ohranijo očeta«, prosi deklica Lucjjaoa, ki je slal poleg nje.
•	Ne, Krigona, bogovi nam ne morejo pomoči.«
•Ne veruješ na bogove, Lucijan? Kdo pa nam more
pomoči, če ne bogovi? Spolni, kar te prosim, in moli bogove, jaz ne morem V« prosi deklica.
•	Ne, bogovi, Krigona, ne morejo pomoči; ampak ohraniti more očeta le On jedini, ki vlada nad oblaki, ki je vslvaril nebo in zemljo, ki je dal luč solncu in milijonom zvezd, ki je dal tudi nam življenje«, odgovori Lucijan in upre velike odi v Erigono, ki ga začudena gleda.
»Kdo pa je on, o katerem govoriš, niso h naši bogovi vsegamogočni ? Ni-li Jupiter vladar nebea in zemlje?« vpraša Krigona mladeniča.
•	Ne, to ao iamišJjeni bogovi. Oo, o katerem govorim jaa, je pravi, edini Bog. Oo, kateri 6uje naše prošnje, kateri are iznad oblakov na zemljo in na prebivalce zemeljske, je dobrot(jiv in usmiljen. On hoče arečo in blagor vaem, in ne aovrali nikogar, kakor vaši bogovi. On zamore povrniti tvojemu očelu zdravje«, poučuje Lucijan deklico.
»Moli ga, Lucijan, proai ga, naj oadravi mojega očeta, in ako te valiii, verovati hočem tudi jaz vanj!« Tako proai Krigona mladeniča io ae zopet obrne k bolniku, kateremu je ze mrzel pot roail čelo.
•	Hočem proaili usmiljenega Boga, kateri bode go tovo ozdravil očeta, ako je to njemu v duševen blagor«, pravi Lucijan in odide od bolnika, pri katerem ja oatala jokajoča deklica.
U.
Jutranje aolnce je prlaijalo iaaa apeninskih gorft na veličaatno meeto. Strehe viaokih palač lesketale eo se v zlatih žarkih. Vse mesto joto se je gibati veaelč e« krasnega dneva.
Lucijan sedel je sam na dišečem vrtu pod košatim kostanjem in nemo zri pred se. Kodrasti lasje padajo mu po visokem temnem čelu. Mrtev je aa veaelo petje živahnih ptičev, ki skakajo po kolatem drevji, mrtev za pisan cvet dišečih rožic. Njegove misli splavale eo daleč onstran morja, daleč na bregova modrega Jordana, v deželo, o kojej krasoti je pisalo sveto pismo samo. V duhu zre beli dvor t rajskim vrtom pri n.?stu Jeruzalem svoj rojitni dom. Pogovarja ae a avojo milo aeatrico in staro mamico, koji obe krije zelena gomila domače zemlje. Njega aamega privedla je usoda Rimljanom v roke, ko je
poveljnik Tit oblegal «v»to mee.o, me.to, ki ni spoznalo dneva rlitve. ki ni apoanati bolelo reieo.k. tvojega ampak ae je dalo preslepiti goljufivim zapelj.vcem, W i0 je pahnil, v prepad - Tudi Lucija« bil ji Ujetmk rimski. Na trgu kupil ga je Flavij. bogat veljak nmaki, ker mn je krasni mladenič jako ugajal. Sedaj stanuje tu ie tretje leto. Fiavij ga ljubi skoro kot sina. tn En-gona kot brala Al. vendar je Lucijan vedno reaen in nem. v srcu mu je ostalo domotoije neumrljivo. Erigona hotela ga ja Cesto tolaliti. ali on jej je odgovarjal, da tega, kar ao mu vzeli. ne more povrniti celi avat —
namreč njegovih predragih.
Lucijan bil je zatopljen v avoje misli tako. da ni čul lahnih stopinj, po beli poti pribijajoče dekl.ee, katera ae ja tiho vatopila njemu za hrbet io mu obe roki
polotila na oči
»Kdo aem. Lucijan?« vpraia ga a apremenjemm
glasom
»Erigona«, odgovori mladenič vzdramivii ae it tvojih m.sli.
•Tako si bil zsmilljen, Uko resen, tsko talosten je bil troj pogled; bsls tem se blitsti te ti. Bodi vesel! Glej. oče je dsnes te toliko pri moči. ds pride tedsj kmalu ns vrt vlivat čisti zrak pomladanski. In ti m ne veaelii tega?«
■Da, Erigona, tudi jaa te veselim. Ali prmv tedaj zsmislil tem «e v tsljne muli. kstere so mi satrla vae veaelja. Hvala, Erigona, ti ai me vzdramila in topet aem veael, gledaje veselo tvoje lice in pa cvetočo naravo, katero nan j« Oni nad oblaki okraail a najleplimi umotvori. Veselim ae da je ozdravel tvoj oče.«
• Kaj ne, Lucijan, in ti ti mu pomogal, da je vzdravel. — Ali, nekaj le, oče j« rekel, da bi danaa a teboj rad govoril nekaj valnega, pa ne vem ksj «
•Kaj neki?« vpraia začudeno Lucijan.
»Ne vam. — Ali, Lucijan, zadnjič ai mi pravil o onem Galilejcu; takaj ao ga pa vati očetje krilati, č« ja toliko čudetev delal, in č« j« bil popolnoma tak, o kakortaem ao govorili te tiati ootje v ttari zavesi. Kako te ta imenujejo?«
•David, Salomon, Daniel in drugi «
»Da, la ti imenoval. Tedaj, kako da ga niao tpo-znali?« tpratuje ga radovedna deklica.
•Zala kar ata napuh in prevzetnoat posedla njihova arca. Poatali ao alepi ia niao apoznali avojega reieaika. Mislili ao, da bode prilel mogočen v zlatu in srebru, da bode tu na zemlji ustanovil mogočno kraljeatvo. Ali ker ja bil poniien, ao ga zaničevali. In le ubogi in ponitni tposoali ao avojega Odreftenika in ao mu tledili Prevzetni« pa to iakali, kak6 bi ga umorili, ker jim njegovi rasni nsuki niso ugajali, io jim vzbujali v arcu črva veati. Doltili ao ga po krivem, da uči zoper preroke tiare aavaze, da aa Bogu jednacega dela. In Poncij Pilat ga ji aa ta obdolibe obtodil na tmrt.« Pazno je poalu-iala deklica Lucijana, ki je navduleno govoril
Zdajci te prikaže izza grmovja častitljiva poatava atareg. Flavija Kriva palica in pa 8Uien Uj|£ J
hojo. Ko sneg bela brada pada mu na PJ in v aveZ
očeh odaeva nekaj mladeniikega ognja. Na licu pa se mu bere. da je vetal iz hude bolezni.
Ko ga Erigona zapazi, akoči po konci in mu hiti naproti.
»Opri se na me, dragi oče«, ponuja mu svojo ramo, in istotako g.v prime Lucijan za drugo roko in oba g.i peljeta na kamenito klop pod kostanj. Engon, se mu vsede k nogam, Lucijan pa poleg njega
»Voaeli tn«, tla vaju vidim ie jedenkrat v cvetočem vrtu«, apregovori Flavij in poluli roko na Erig no.
■In to ae moramo zahvaliti aamo Bogu, kaieregi časti Lucijan, in katerega čaatiu tudi jaz ielim., pretrga mu govor Engona.
»Da, tvojemu Bogu in tebi, Lucijan, gre zahvala«.
pritrdi Flavij.
•Ne meni, ampak B>-gu Batnemu; on aam povrnil ti je ljubo zdravje, da ga apoznal in zavrlo! t« malikv«, odgovori Lucijan
»Želim ga apoznati. in tudi lelel bi ga častiti; zato bi danea rad imel, ako nama z Er.gono aedaj kaj povei o njem in o tvoji veri.« Lucijan jo bil takoj pri prav I jen ustreči želji starčevi.
Pričel juna je razlagali vero krlčansko; podučil ju je natanko o vaeh dogodkih alarc zaveze, o Mojzesu, Noetu, izraelakem ljudstvu, — potem o Devici Mariji, o Kriatuau in njegovih učencih, o plačilu, katerega dobe pohotni častili i onkraj groba, o kaznih, katere zadenejo hudobne ljudi. Vae je govoril Lucijan tako navdutono in prepričevalno, da ata bila Flavij in Erigona kar u vorovana vanj.
■Kje ti ac vsiga tega naučil?« vpraia ga alednjič Flavij.
»Mati mc je naučila, ki je bila verna čattilka Krittuaova.«
■Tako, prav. Ali zamore vsakdo stopiti v to vero' povzame zopet Flavij.
»Da, vaakdo; ker ta vera je za vae ljudi in u vae čaac, in tudi ti lahko priatopil vanjo.«
»Jaz ne morem preatopiti, ne amom pustiti vere svojih očetov, dasiravno je vala vera jako lepa«, pri" Flavij.
»Oh oče, ali rea nc moro«? Daj ae kratiti in ne oatajaj v avoji veri, ki je izmilljena. Tako aem trečna, oče, jaz ac bodem dala krstiti; daj sc le ti oče«, proti dekle in objema koleni očetu
»Ne morem. Ti lahko prestopil v novo vero«, odvrne jej resno Flavij.
»Tudi ti moral oče Jaz sem obljubili, da se krttii ako ti Bog da zdravje. Proaim te, oče, krati ae! — Pomisli, da potem, če umrjcl brez krsta, te ne bodem videla več; ti ne bodel stanoval tam, kjer bom atano vala jaz in Lucijan, nc bodel zrl obličja Kristusovega, ampak bodel tam — oh bojim so imenovati oni grozni kraj. Krsti ae, oče, lepo to prosim. Raje umrjem j« meato tebe, kakor da umrjcl brez avetega krat*. Lucijan, proai ga le ti! Kaj nc oče,;da ae krstil?« Erigona mu pade okolu vratu in vroče njeno solze močijo lic« dokler sc nc omeči. Kakor biser čista aolza izvije w
njegovim očem in ao potoči po velom obrazu v aivo brado. S tresočim glasom reče slednjič: »Saj verujem, Erigona, aaj ae bom dal kratiti.«
Flavij ae obrno k Luoajanu in mu pravi: »Ti ai naju spreobrnil in ai nama prižgal luč; hvala ti; pojdi nocoj po avojcga duhovnika, da naju krati.«
DI.
Erigona sedela je, ko ae je lahen mrak vlegel na večno mesto, v velikanski a srebrnimi svetilkami razsvii-Ijeni dvorani. Cel prostor napajal je čaroben vonj, kateri g« je siril iz srebrne v kolu stoječe kadilnice. Vsa soba bila je odičena z dragimi preprogami, in tla so se lesketala, da si sam sebe videl v njih.
Krigona vstane z mehkega atola in gre počasi po subani. Bila je oblečena v belo krilo in prepasana z modrim Irakom, obšitim z dragimi biseri. I.asje so jej prosto padali po ramenih in se ovijali vitkega telesa. Na lici bere se jej radost in veselje. Nocoj pride krščansk i svečenik, da jo uvrsti inad častilce Kristusove. Komaj čaka, da pride polnoč, ker takrat mora duhovnik priti. Zato sta iz dvorane zginila bogova Apolon in Venera, in na njihovo mesto priti mora podoba Krislova. Mirno poklekne na klečalnik in dvigne v sveti molitvi svoje misli k nepoznanemu Bogu.
Zdajci vstopi v aobo Lucijan. Molče obstoji pri vratih in gleda na čarobno deklico, katera ga ne zapazi takoj. Zamisli ae zopet v svojo domovino. In pred oči mu priplava podoba draga — sestrice njegove, katera bi sedaj morala biti tolikšna kakor Krigona — bila je Miri leta mlajša nego Lucijan in zvala se je Babcla.
»Bahela«, zašspeče Lucijan liho in Krigona ga je čula.
»Lucijan, kaj želiš? kaj si žalosten?« priskoči Krigona k njemu in upre svoje a vitle oči vanj.
•Spomnil sem se svoje sestre Babale, katera bi bila sedaj toliko alara, kakor ai li, Krigooa, in žuloaten sem, da mi je že umrla.«
•	Bodi vesel, Lucijan, saj si dejal večkrat, daje sla v nebesa, ali jej no želiš tega veselja?«
•	Ali jaz sem tako sam, rad bi umrl tudi jaz, da bi ae ondi združil z njo«, odgovori tožno Lucijan.
•	Lucijan, naj ti pa jaz nadomeščam sestro, saj jaz tudi nimam nobenega brata, bodi mi bral!« pravi na to veselo Erigona.
•Da, li ai mi aealra, kratiti le mora svečenik danes za Hahelo«, odgovarja Lucijan.
Flavij je v tem vstopil v dvorano.
Erigona hiti liki plaha srna k očetu, pade predenj in povzdigne roke k njemu:
»Oče, kaj no da dovoliš, da je Lucijan moj brat in jaz seslra njegova, li pa oče obeh?« StrmC gleda Flavij svojo hčer in Lucijaaa slednjič spregovori:
•	Lucijam, stopi bližje! — Ti vel, da sem te kupil M trgu kot sužnja; da sem te ljubil, da te nisem imel *a sužnja, tudi ve«; da si bil pofttea, zvest, vem jaz; da »i bd Erigoni zvest prijatelj in po«ten, tudi to mi je
znano. Ne bodeš brat Erigoni, ampak nocoj bode« oproščen in po krstu z vet« naj vaju srsčen zakoaaki par.«
Stareo umolkne.
»Ne saaluiujem tega«, odgovori Luoijan.
»Sodbo prepusti meni«, ga ssvrne Flavij. Erigona pa ihtč objame svojega odeta in potem Lucijana, ki jo gorko poljubi na čelo.
Noooj prejela bode Erigona dva zakramenta.
IV.
Da je bilo v istem času razkošje v Bimu razvito do konca, znano bode vsakemu, ki se je količkaj pečal z rimsko zgodovino. Polno je bilo mesto lahkoživcev, ki so na dragih pojedinah in zabavah zapravljali imetje svojih starišev noč in dBn. Kadar so zabredli v dolgove čez glavo, so pa iskali, kje bi se zopet dobili novi viri za nadaljevanje razkošnega življenje. Skušali so se vriniti za zete bogatim Rimljanom, ali pa so se prilastili tujega premoženja na kak drug način. Dvor cesarski je bil sum vedno v denarnih zadregah in da ai je nekoliko opomogel, lastil si je premoženje bogatih Rimljanov Ako je bil kak bogataš le količkaj na sumu kake pregrehe, takoj ga je dvor obsodil na smrt in premoženje pripadlo je potem dvoru, nekaj pa ludi onemu, ki je ovadil bogatina.
K Flaviju je takrat zahajal nek rimski plemič Sci-pijon, ki je s svojimi prijatelji pognal skoro vse svoje premoženje. Še je siccr veljal za prvaka v mestu in je imel vstop v najodličmše rodbine rimske, ali v resnici bil je pa popolnoma na praznem. Ali on se ni dosti brigal zato, saj je vedel, da mu Flavij roke svoje hčere ne odreče, in tako postane on jedini dedič bogastva Flavijevega. Zato je še bolj brezskrbno poganjal zadnje svoje beliče, češ, saj potem pridejo Flavijevi na vrsto. Flavij ga jo nekoliko čislal, ali le zaradi njegovega očeta, Erigoni je bil pa jako zopern.
Kmalu ko sta se Flavij in njegova hči spreobrnila prišel je zopet plemič obiskat Flavija. Bil je danes kras-neje napravljen in držal se je resno. Ko vstopi v krasno dvorano, sedeli so vsi trije, Flavij, Lucijan in Bahela, tako se je Erigona sedaj zvala, pri mizi in Lucijan je ravno pripovedal o razuzdanstvu v Rimu. Flavij povabi prišleca k sebi. Po kratkem pozdravu in brezpomembnem vsakdanjem razgovoru pričel je Scipijon napeljevali govor na svojo stran.
• Dobil sem službo pretorja (predstojnika), in sedaj bode, treba pričeli resno življenje«, prične Scipijon. »Na-stran bo treba pustiti vse zabave in gostije in privadili se bo ireba domačemu življenju. Zato sem sklenil poiskati si družice.« Scipijon prestane.
•To bode« pa že dobil, bogate Rimljanke se bodo kar pulile za te, posebno ker ti je odprta tako lepa pri-hodnjost«, odgovori Flavij.
»Kaj se brigam za vse Kimljanke, jedna sama bila bi mi najdražja, in ta je tvoja Erigona.«
Tišina nastane. Erigona se strese. Luoijan vatar.e in hoče spregovoriti, ali Flavij ga prehiti.
»Žal d. ti ne morem .polniti željo. Engona ali bolje Rahela jo soproga tu stoječega Lucijana..Engona vstane in ee vatopi k Lucijanu. Soipijon oblo* m ** beeede, ali ne najde primernega govora, alednjič pnuic.
»Ti ai dal avojo Mor sužnju ?«
»Nc sužnju, ampak prijatelju, kateri je je vreden. Soipijon vstane in gre po dvorani psrkrat gori in doli molče, slednjič postoji pred stojali, kjer sta stala Apolon
in Venera nekdaj.
»Kjo je Apolon in Venera. Flavij*«
»Odstranil sem ju. ker sem. vedi. postal kristijan«
»Tako, Flavij. na stara leta si premcnil vero. Seli ne bojii, da cesar to zvo. stalo bi te glavo »» straii ga Scipijon.
»Ne bojim se cesarskega dvora, bojim ee le Boga.«
»Zdravstvuj. Flavij. Da te ne bodem več obiskal, razume se samo ob st bi. ker nimam navade obiskovati kristijanov in nisem njih prijatelj«, reče slednjič Scipijon in ogrnivči svojo togo odiel je z velikimi koraki iz dvorane.
penil se je jeze. da mu je nsčrt tako spodletel. Sklenil jc iti takoj na dvor in ovadili Flavija, da je kristijan.	_
Malo uiest je, kojib da bi bila popila toliko državljanske krvi. kakor mesto K.m Ob času republike je v državljanskih vojskah tekla kri v potocih in za časa cesarjev je bilo kristijanov pomorjemh na tisoče. Vedno ao gorele gromade, na katerih so se sežigali neustrašeni častilci Kristusovi; v amfiteatrih so se metali levom in tigrom v hrano, ali pa jim je rabcij posekal glave.
Zopet je naložena gromada na moriji, na kalen bodo danes sežgani knstijani. Itadovedno ljudstvo rimsko se zbira, da bi giedalo nesrečne žrtve zvijati se v gro zovitih bolečinah. Kim. lo je tebi v zabavo! — Ljudstvo Šepeta: »Danes bo aojen Flavij, oni bogati in imenitni
Rimljan, prvi velika« rimski. To mora v tej veri n, neKaj posebnega biti, ker so vsi Uko etanovitni..
Trinog se prikaže in se vsede na sodni stol, krog njega valopijo se pa rabelji, ki čakajo njegovega povelj,
»Flavija«. spregovori trinog.
V trenutku pripeljeta dva rabelja starega Flavjje, njegovo hčer in Lucijana.
Ti*ina nastane.
•Si Ii v resnici prestopil h Kriatovi veri, Flavij?. vprafta sodnik.
Flavij pntrdi.
»Premisli se in časti stare bogove, ne pahni tebe in svoje mlade hčere v pogin, jedna aama beseda zamera retiti vas vse tri«, prične zopet trinog.
»Ne zgubljaj zastonj besedi, ker, kar sera sloni. Storil sem s premislekom in se nisem prenaglil. Svojega Zveličarja ne zatajim, niti moja hči ne bode tega stonla. Ako umrem jaz, naj gre ludi ona z menoj v oni rajski dom Izreči urno svojo sodbo! Lucijan, stopi bližje! Sedaj se združila na veke.«
Kngona obiatne svojega očeta.
• Smrt na grouiadi«. glasi se sodba sodnikova
Vsi trije stopijo ria gromudo, stari Flavij v sredo, na levo Itahela. na der.no Lucijan Vsem sta mir in radott sijala iz obraza in mirno »o čakali, da rabelj zapali pod njim. Tiho so molili k Higu.
Dim jih počne že obdajati, in F.rigona stala je liki angelj v beli obleki opiraje starca, kojemu se je obraz svetil, in Lucijanu igral je rajski smehljaj veselja na ustnicah. 7.e jih je jelo duAiti. in starček omahne, tako ludi Itahela. Lucijan vjame deklico v roke in jo podpira • Lucijan.alividit an<eja s palmovo vejo?« vpraAa slednjič Itahela in mu omahne iz rok. Tudi Lucijan se je zgrudil. Srečni Lucijan, sedaj se bode S združil a sestrico in materjo, po katerih si vedno hrepenel, in Hahela in Flavij. katere si ti pripeljal v nebesa. slala ti boeta na st-ani.

Gospodarske in obrtnijske stvari.
Potreba gospodarskih ali kmetijskih *a-drug. Čuli smo ie mnogo o ojatrih in osodepolnih slučajih, kateri se dogajajo na gorenjskih planinah Ne bodemo se spulčali v pričujočem dopisu v podrobnosti pojedinih planin, ampak popisali hočemo splošno sedanji žalostni položaj gorenjskih kmetov.
Nekdaj ponaftala se je dična Gorenjska in nadkri-Ijevala s svojim blagostanjem vse druge dele nafte dežele. Prva in skoraj izključna podlaga k temu bile so planine in neomejene paftne pravice, vsled katerih jim je bila prilika dana se živahno pečati z živinorejo ki jim je donatala obilo lepih novcev za nj.h potrebe Skoraj vsaka vasica imela je laatno planino za-se in precejšnjemu dtevilu lepo rejene živine pojedinih posestnikov pristojalo ji je ime »čreda«. A čaai ao ,pomenljivi! Kaj pa sedaj? Prejme cvetoče blagostanje apre-
memlo se je v uboMvo — propad. Neizmerno planin« na Karavankah prisvojil si je znani — baron, kateremu so jih kratkovidni zemljaki prodali. Gruftčinc in druga go«podstva so na nepravilne načine paSe odstranile, in z malo izjemo zvrftile lako, da kot planino več uživane in imenovane biti nc morejo. Jednako namerava sedanji radovljitki grof Thurn. ker se z živinorejo ne peča, svojo planino pogozditi; do sedaj ao zamogli vsaj drugi posestniki svojo živino proti plačilu po njej pasti, po tem bode tudi ondi pafta uničena. Tudi vieoki c. kr. erar je pašne pravice po svoji zemlji na Jelovici pustil odsko-dovati. S čim so se pač državni upravi bivii dotični upravičenci tako ncodpuailjlvo zamerili; ali niso tudi oai udje države I 8ej storimo voljno, ako je mogoče vae, kar država od naa zahteva, torej naj bi todi drtava proti n«m bolj ozirno poitopala. Mi bomo dajali, dokler bodemo
kaj imeli in ko naa mine, (kar ne bode dolgo), tudi mi ničesar dati ne bodemo mogli. Sedaj pa atopimo v domovanje kmetovalčevo; v prostornem hlevu stoji malo številce borne Sivine, katera se žalostno ozira po svoji prejšnji mnogoštevilni in dobrorejeni druščini in ki je omejena vse prostosti in čistega zraka. Od prejšnje do zadnje štetve padlo je število živine na (Gorenjskem izdatno, zagotoviti pa moramo žal pred celim svetom, da bode odpad pri prihodnji štctvi Ae mnogo večji. Oj, pač žalostni prizor za ubozega kmeta!
Resnično, priznavamo sami, gozdi, posebno ncod-daljeni so velicega pomena, ali paša mora ludi biti. Ako pa ni za pašo nobene rešitve več, priloženo ji je tudi blsgostsnje Gorenjske v grob, in naj skupno mirno počivata. Silno potrebujemo posvetnega odrešenika, da naa otme pred uboStvom. Pozor! prosimo tedaj, p. n. državniki in odločilni krogi, ako vam je blagor naroda in države kaj pri srcu. — Druga h ba za gorenjskega kmetovalca je. pomanjkanje delavskih močij, katere nam odtegujejo razne tovarne in delavnice, da jih je v pravem času celo za visoko plačo težko dobiti; v kaki njih nezgodi ali onemoglosti pu nstn pridejo vendar na žlico.
Navesti hočemo edini nasvet, s katerega izpolnitvijo bi se morda dalo v prospeh onemoglega kmetijatva kaj dosegi in rešiti, kar se še rešiti dA, namreč: usta novilev »Gospodarske ali k m e tij ske zadruge«. V odbor te r.adruge bi morali biti izbrani: značajni, v stroki dobro izvežlisni in odločni možje. Njih naloga bi bila, posvetovali se v vseh važnih gospodarskih zadevali zagovarjati pravice in sploh posredovati pri raznih odno-šajih v prid kmetovalstva; oni bi se tudi znmogli pri odškodovanju planin in drugih cenitvah, kot izvedenci vporabljevati. Skušnja nas uči, da priprosto ljudstvo ni sposobno in se ne upa proti mogotcem dostojno se zastopati; oni pnprimejo sedaj tu, potem tam nekaj nevednih kmetov in na tak nsčin, samoumevno, je zmaga veliko lažji kot če bi pa bili zjedinjeni. Jednaka zadruga bi bila že v začetku druge polovice tekočega stoletja silno potrebna, ko bi bila veliko koristiti zamogla. Združenje! v tesno zvezo stopiti, to naj velja, kot prvi pogoj za bodoči obstoj kmetiških domov. Na delo toraj vsaj vi, bolj zavedni možje, In ganite se! Edina c. kr. kmetijska družba ne more vsega storiti. Naravnost v naš prospeh čudežev ne moremo zahtevati. Torej, pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal!	J. G.
Vinarska tadruga. jz Vipave.
Lansko leto jo vinska trta pri nas bogato obrodila, a dobrota vina povprečno ni bila najboljša. Zato jo bil velik križ z razprodajo. Kakor mravljo tekali so mešetarji in mali prekupci čez hrib in čez plan s svojimi pokuš-njami in ponudbami. Po potih in cestah preiali bo najeti vabljivci na vinske vozniko in kupce, da jim z medenim jezikom pokažejo pot do najboljšega hrama. Tako se je zgodilo, da so si s takimi sredstvi najalabojša vina najprej prekrčila pot v širši avet, všteto kupa in veljave, dočim so posoetniki boljših vin zamotovaje nadležne me-šetarje in zanašaje ee na avoj dobri pridelek zastonj
čakali vinakega kupca, ter alednjič kako tako oddajali avoja dobra vina za slabejši kup kot 8e je dokaj ala-bejle vino po mešotarjih prodajalo. Komu v prid? Gotovo lo mešetarjem. Pridelovalci in kupci bili ao v škodi. Prvi, ker so mešetarje morali dobro nadariti, drugi, ker ao plačevali slabejše vino dražjo kot so se prodajala dobra vina na mestu z vsemi stroški vred. Kako bi ee takim nezdravim razmeram konec storilo, zdivjana vinska trgovina na dejansko podlago postavila ter tukajšnjim vinskim pridolkom primerna veljava pridobila, o tem so že dlje časa odlični tukajšnji rodoljubi razmišljali sem ter tje, dokler so niso srečali v misli, da bi v ta namen najbolje služila poštena vinarska zadruga. In ta miael se jc pred nekaterimi tedni vresničila Osnovali so namreč veljavni posestniki združeni z duhovniki in veščaki »registrovano vipavsko vinarsko zadrugo z omejenim poroštvom«, čegar namen, izražen v g 3. njenih pravil, jc: »pospeševati napredek in razvoj vinarstva s kupovanjem in prodajanjem grozdja in vina, z napravo vzornih vinogradov in pivnic, skladišč tudi izven vipavskega okraja in podpiranjem članov v teh strokah gospodarstva«. Ker je njena pravila c. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani dn£ 23. junija t. 1. s številko 5699 potrdilo, ter jo zapisalo v zadružen register pod list St. 43, jo torej javnopravno ustanovljena ter hode začela poslovati s prometom letošnjega pridelka v mesecu oktobru. Zadružnik postane, kogar upravi-teljstvo sprejme ter vplača vstopnino dveh goldinarjev in vsaj en delež, ki stane 10 gld Zadružniki, kakor tudi tisti, ki hočejo postati, imajo vplačati vstopnino in deleže do I. septembra t. 1. S pobližnjimi pojasnili in pravili rado postreže vodstvo zadruge. Delovala bode letos kot v pričetku izven vipavskega okraja s tem, da hode vzdrtavala v Ljubljani lastno pivnico z raznoterimi vinskimi vzorci ter blizu Ljubljane imela svojo vinsko skladišče, kjer bode oddajala lo naravna in pravilno napravljena vina v mali in veliki trgovinaki meri.
Opozarjamo prijatelje poštenega vina, kupce in krčmarje in drugo vživalce na to podjetje, katero bodemo tudi v naprej opazovali s pozornim očesom tor o nadaljnein delovanju pravočasno sporočali. Za sodaj omenjamo, da je vodstvo in upravitoljatvo v zanesljivih in veščih rokah. Tako so jc storil zopet korak naprej k narodni organizaciji v gospodarskem oziru. ki ae je počela s sadjarsko zadrugo na Slapu in a posojilnico ravno tam. Treba jo le, da občinstvo spozna velevažnoat teh naprav ustanovljenih v njegov prid in da se njih posredovanja zaupljivo poslužuje in napredek v gmotnem oziru gotovo ne bodo izostal.
Bohinjski painiki. Pri nas na Bohinjski Bistrici je občinski pašnik še nerazdeljen. Vsa vaška čreda so pase po celem pašniku, kjer je od časa do časa ravno umeetno. Jako slabo bi bilo pa zlasti z ozirom na vse razmere, ko bi so pašniki razdelili Ko bi se to zgodilo, izpremenili bi se gotovo lepši deli pašnika v njive. S tem bi so že koj lep del pašnika izgubiL Nekaj gospodarjev bi imelo svojo pastirjo, ki bi pasli po njih parcelah. Če še to parcele odštejemo, oatano
nam »e manj -kupnega painika. Recimo zdej ^ bi oataU gospodarji ™ bil, tako slolni in p»h skupno po Sm svetu, imeli bi vendar veliko manj p^kana izbiro, iivina bi bila skoraj vedno lo na Ostem mestu, popaiena trava bi skoro porasti ne mogla w nova Pr«v {epe naše bi pa že ve« nc imela, zakaj kar bi bilo boljšega sveta, ta bi so gotovo ogradil m razora!.
Verjetno je pa, da bi ae ie nekaj gospodarjev ne
hotelo združiti in skupaj pasli.
Posledica vsega tega bi bila ta: Na vsak naun bi imelo mnogo gospodarjev živino celo leto v hlevu, v najhujšem slučaju bi bila pa večina živine celo leto zaprta. Za vso to živino bi bile planino zastonj. Č<j bi živina celo leto stala, ne mogli bi je več spustiti v take skale. Namesto da bi se torej preredila dva meseca v planini, morali bi jo krmiti doma. Razdelitev občinskega pašnika bi imela pač morebiti to ali ono korist manjše poinembe. ali živinoreji cele vasi bi gotovo Škodovala. Živinoreja je pa ravno to, kar Bohinjca živi.
Kljub vsemu temu jc pa vendar kranjska obrtnijska družba skušala doaeči to, da bi si Bistričani razdelili svoj občinski pašnik. Odkar ji jc tovarna pogorela, nima več obrtnijska družba tu svoje živine, pašnika ne rabi, davek pa plačuje, ker je tudi solastnica pri paš niku. Zanjo bi bilo torej pač res najbolje, da hi se pašnik razdelil, in bi družba dobila svoj lep ko«, ki bi ga lahko dala v najem. Tako bi res lahko na leto prejela teh 35 gld. ki jih sedaj izda. Toda ali je treba, da bi jih za jedntga šlo toliko po kostanj v ogenj t Saj bi se družba na drug način lahko izmotala iz te »ncprihke«, ne pa da sc jc zgodilo to, da je spomladi poalala družba moža po vasi. ki je nabiral podpise onih, ki ao bili za razdelitev. Vspeha seveda ni bilo, čeprav je rabila družba pri tem jako praktično sredstvo.
Želeti je tudi, da bi se vendar prej ko prej uredili pašniški zakoni. Ravno letos pri nas vae toži o zaprtih delih pašnikov. Na »Strmne« so včasih gnali krav, kolikor so hoteli. Od lanega jo pa določeno število krav in določen čas, kedaj da smejo pasti na »Strmnah«, in vae to je določeno tako, da bi kmalu nc bilo vredno več gori goniti.
V planini, ki ac imenuje »Zadnji Ogol«, ao imeli do zadnjega časa prav pri staneh ikočah) zaraščen prostor kamor ao lahko gnali živino ob slabem vremenu, da je bi>a vsaj nekoliko v zatišju, imeli ao torej takozvano »branico«, letoa je pa prav to zaprto.
Upali je, da visoka deželna vlada z vrejenjem pašnih pravic vsaj nekoliko naše razmero izboljša.
Kmečka pisma.
vn.
Ljudski shod pri Tržiču.)
D r a g i J a k a! Tvojega kraanega puma od 5. julija bil aem prav zelo veael; kajti spoznal aem, da «i Ti mož gorenjske korenine. neustrašen, značajen in odločen Nisem Ti dalje časa odpisal, ker m človeku o pa^ih dnevib ne ljubi mnogo glave ubgali, Ti pa sedaj tudi nimaš časa in ne prave zmožnosti, pertaa po roki sukati, ker je preokorno naredi hudo delo o sv. Jakobu. Sedaj pa ae kuha nekaj, na kar Te moram posebno opoiarjati.
Katoliško politično društvo v Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo dne 19. vel srpanu ob 4 uri popoiudne na Pristavi na vrtu posestnika in gostilničarja J. PnmožiOa javen ljudski shod, da se vi poljedelci nekoliko podučita o vsakdanjih gospodarskih vprašanjih. Blagostanje vas gorenjskih kmetov obstoji v živinoreji in gozdarstvu. To pa v zadnjih letih silno propada, in zato gre vedno več in več kmeti) na boben. Da ao temu propadu mnogi kmetje tudi sami vzrok, ker so premalo podučeni m mnogokrat nič naprej ne pomislijo, veš Ti ravuo tako dobro, kot jaz sam. Da ima ljudski ahod blag namen za vas, prepriča Te lahko že vsp<>red, po katerem se bode vršil. Deželni in državni poslanec g. fr. Po v le, dober poznavale«.- kmetskih potreb in razmer bode pojasnjeval va*e gospodar»ke razmere, n pr. o gozdnem zakonu, o pašnih pravicah in o živinoreji, (i. dr. Ign. Žitnik bode nadaljeval o zboljšanji ktnelskega stanu po kmetskih zadrugah.
Da pa bodo tudi rokodelci in delavci, katerih je v Tržiču in v okolici mnogo. ka| od shoda koristi imeli, razpravljal bode znani prijatelj obrtnega in kmelskega stanu. g. dr. Krek, o razmerju med delavci iu tovarnarji labnkanti in o rokodelskem in delavakem društvu. Potem slede različni predlogi in posvetovanja.
Kakor vidiš, ljubi prgatelj. že is navedenih točk, bodo govori jako zanimivi; tudi imena govornikov zagotavljajo, da bodete marsikaj koristnega slišali. In če pomialii, da shod napravi katoliško politično druitvo, ne moreš niti Ti niti kateri izmed Tvojih rojakov pomisleka imeti zoper udeležbo. Saj je vendar lega društva namen, slovenskega kmetovalca probujevali, napeljevali k umnemu gospodarstvu in ohranjevali v njem najdralji zaklad av. vere.
Zato upam, da ae v obilnem številu zbrani vidimo v nedeljo popoldne na Pristavi. Na avidenje!
Pozdravlja Te Tvoj rojak
Lojze.
v škKn A ^tmJe,Je eUVtriiM mgVftljave
Ji?rK	Je 6 *** v P1"™ Lok« toliko
gostov (k jih toliko, kar pomnimo, še nikdar ni prišlo k kaki alavnosti izvan Ljubljane. Od Kranja, iz s£p»
Kazne novice.
in Poljanake doline, ia Ljubljane in od drugih sosednih krajov dospelo jih j« toliko, da jo bila Loka gostov -polna. Slavnoat vršila se je točno po naznanjenem vsporedu. Pri tomboli bil je vos trg napolnjen nade-
polnih igralcov. ^ 8	j® č. gosp. mostni
župnik J. Tomažič corkvono blagoslovilo, katcromu je pridal tudi bodrilni govor. Nato je bil mirozov vojaške godbe po mcetu ob prižganih avctilnicah, ki jc pro-vzročil mnogo navdušenja med občinstvom. Potem so ho podali gostje na Stematj«, kjer so je začela pri svi-ranju godbo živahna zabava. Omenimo za danes le še to, da je bilo znamenje na trgu električno v razno brojnih lučicah jako lopo razsvetljeno in b cvctjem in zelenjem okinčano. Loika požarna bramba pa je vzgledfto skrbela za red.
(iimnaiija t Kranja.) Vendar enkrat! Veselo novico namreč poročamo, da bodeta s prihodnjim gotskim letom 1894 1895 otvorjena prvi in drugi razred državne gimnazije v Kranju. Vodstvo za prihodnje Šolsko leto je izročeno gosp. profesorju na tu kaj An j i nižji irim-tiaziji Josipu llubad-u. Kot uči*elja mu bodeta prideljena prof. na novomeAki gimnaziji gosp. Fr. Novak in jeden suplent. Gimnazija bode tekom leta razširjena v popolno osemrairedno državno gimnazijo.
(Z Debrove.) Po preteku trinajstih let imeli smo pri nss zopet enkrat lepo slavnost. C. g. Jan. Dolinar, novo-maAnik is dobromane rodbine, daroval je v nafti župni cerkvi M. U. svojo prvo nekrvavo daritev Vsemogočnemu. Slavnost je poveličeval v lepem govoru gospod župnik Kr. Dolinar svetokatarinski, bratranec novomalnikov. Pri lepem vremenu seftlo ae je bilo nebrojno ljudalva in več čč. gg. duhovnikov aosedov, in za cerkvene slovesnosti vedno vneti Dobrovčanje so oskrbeli dičoo okrasbo cerkve in potov. Gotovo si bodo nafti ljudje, ki vsi že lijo g. novomašniku zdravja in mnogoletnega čilega delovanja ▼ vrtu Gospodovem, ta dan na pozne čase zapomnili. — Pri taj priliki naznanjamo vsem bo^jepotnikom, ki radi prihajajo k Materi bolji na Dobrovo, da bode ves čaa »Šmarnih mat« alutba božja ob nedeljah ob o., in 6. uri (a pridigo), ob 9. in 10. uri (zopet a pridigo), ob delavnih dneh pa ob 6. in 8. uri. Tudi sa apoved bode poskrbljeno. — Sest možnarjev je kupila dobrovska fara ob priliki zadnja nove mafte. Pa kaki ao bili? Pri prvem poakusu jib jo počilo vaeb Aeet. Sreča velika, da ao bili dobrovaki fantje tako pametni, da ao moinarje poskušali z užigalnimi žicami; naj bi bili kja to storili nespametneži brez poskulnje, kolika bi bila nesreča! Kupili so ee možnarji pri MDbleisenu v Ljubljani. Dolžnost je pač, da dotični trgovec poskrbi, da se ne bode taka roba prodajala sa dobro,
(It DobrepoIJ): Razširjanje naAe tole je končano, četrtega učitelja dobimo *e to jeaen, a čemur bode pri pri tolikem Itevilu otrok znatno odpomagano. Zadnji dež nam je mnogo že preteče sule odvrnil. Jeaenski pridelki kažejo lepo, Sita lotos aeveda ne bodemo imeli in večinoma kupovati nam bo za kruh potrebno moko, — Nas PokopaliAčni zid in kapelanska vrtna ograja sta so primemo prenovila in s tem ja občinski zastop rešil svojo nalogo. Hvala mul
(Za vinogradnike.) Deželni odbor bode iz deželne trtnice pri prisilni delalnici oddal jeseni t. I. ali spomladi 1895 leta 50 000 vkorenifienih, cepljenih ameriških trt.
Cepljene so z laSkim rizlingom, črnim burgundcem, zelenom (vipavakim), modro portugalko in rulandcem. Trte se bodo oddajalo po 5 gld. za 100 komadov, oziroma tudi brezplačno namesto denarnih podpor, katere sme deželjni odbor dovoljevati malim neimovitim vinogradnikom za naaaditev ameriških vinogradov. Vinogradniki, kateri želč kupiti trte, naj se zglasč ali pri svojih županstvih ali pri deželnem odboru najdalje do 30. septembra 1894. Oni vinogradniki pa, kateri žele denarno podporo za 1. 1895, oziroma brezplačno cepljene trte, naj sc pri svojih županstvih zglaso tudi najdalje do 30. septembra 1894, ter naznanijo, ali in koliko sveta imajo že pripravljenega za nasaditev trt ali ga mislijo do spomladi 1895. I. pripraviti ali je dotični svet že prej bil vinograd, koliko trt in kedaj jih želč dobiti. Županstva morajo potem vse prošnjo s potrdilom gledA premoženjskih razmer odpoalati deželnemu odboru, kateri so na poznoje vložene prošnjo ne bode oziral.
(Nesreča.) It 8orice: Torkarska pastirja ata 8. t. m. hotela zavaliti veliksnok akalnat rob v dolino, kateri je ie prav slabo visel oa kraja Ratitovce io ae je jima zdel zelo nevaren za živino, ki je mnogokrat hodila pod njim na pašo oa Torkarsko planino. Sprožita res rob, ali to potegne tudi enega zmed nju za seboj, kateroga so potem neu-veatoega in vsega pobitega prinesli na dom. Ni doati upanja, da bi še kdaj ozdravel, ker ima hude rane na glavi in tudi druge ude močno pohabljene. Ponesrečeni I.ovro Torkar je 8tar 13 let ia doma iz Torke. Ce todi je bila to bolje nesreča, kakor predrznoat vzrok, ao vendar mnogokrat naši pastirji le preveč predrzni. Pravil mi ja te dni neki mož, da ata vlanako leto dva lezla akoii skalnato apoko. ki je prav navpična, da ju še vajeni ljudje niao mogli gledati. Da bi jimane spolzelo, namazala ata ai booe noge a smolo. Ne verjamem, da bi ju novodobni turisti hoteli slediti v te iznajdbi.
(Na dvestoletni šoli samo - Štirje nčetelji.) V Leutcrheidu, v renski provinciji, je ljudska Kola, ki je bila ustanovljena pred akoro 200 leti. Učitelj, ki ondi zdaj službuje že 40 let, je četrti, ki so podučovali v tistem kraju. — Ti štirje učitelji tedaj podučujejo drug k dru gemu po 50 let Predzadnji deloval je 69 in pol leta. Če zdajšni, ki jc na duhu in teleau še čvnat in zdrav, živi še, sedem let, dočakal bi redek in zanimiv dogodek da so eno in isto šolo skozi dve stoletji vodili aamo štirje učitelji.
(Z vozičkom kolesarjev čei morje I) V Londonu izumil ai jo neki Jurij Pinker tricykl, a katerim ae je možno vositi tudi po morju. V dokaz, da je njegova Iz-najdda iatinita, spustil ae je a tricvklom v morje in sicer o ožino mej Dovrem in Calais. Obljubil je, da pride v ponedeljek v Kolkestone. Skrb je prevzela radoznale ča-kalce, ko povodnjega triejklista ni bilo ob določenem času na omenjeno mesto, tudi nobenih sporočil niso dobili o ojem. — Sele v torek so je srečno pripeljal na suho. Pripovedoval je, da mu je prišlo mej potom na misel ribe loviti, to pa da ga je na potu zadržalo, da ni mogel dospeti pravočasno na določeno mesto.
iZviti brivec.' Gospod v brivnici: Bet vas plentaj. kako to, da se mi ves čas zadevate s Čevlji ob moja. kurja očesa. - Brivec: -Ne zamerite! Havno to sem hotel vedeti. Imam namreč izvrstna zdravilna klcSčka zoper kurja očesa, zabojček velja samo jeden goldinar
(Enih mislij ' Ona: .Kako bi ti brez mene mogel
iiveti!« — On: »Ceneje!«
Nepoboljšljiv.) Sodnik (te večkrat kaznovanemu tatu : .Zaradi dokazanih lovskih tatvin obsojeni ste za mesec dnij v ječo. Ali imate se kaj povedati ?« - Zato-2enec: »Nič druzega ne. go«pod sodnik, le lo bi prosil, da bi odBedet kazen v ječi med tistim časom, ko sc ne sme streljati divjačina.«
Študentje se »sprejmejo
v stanovanje in brano 173 S I v Ljubljani, Dunajska cesta Št v. 19.
Tržne ceue v Ljubljaui
dnd 11. avgosta.
PWei~a	b r.
Bal.	.
Jaaaaa. .
Ov*.
i*	•
Praaa.	.
Karu«.	,
Srak. Kal.
Hf)
jjfl.lt:	
«10	
1 4 60	
j t. 60	
6 -	
fi 60	
	13
t' 14	
10	_
10	—
s	—
—	m
-	«0
-	M
5p*l f»»9;ea, kjrr šareve mafij. , Jajaa, adn« Mleko, litar. . . <r«vt;e dno. Vrr
Tala4»» .
8 vinjaka . frtomaav« .
Piianae ....
....
3asa. 100 ker . , Slana, . . Urra trda. 4 kab an.
trTlsr. - *
10 M.
cz
«4 36
3>
17 1 60 i *a
6 30 4 80
Loter^abe areAke DaaaJ, U avgrnia: Grade«, 11. avgoiU Llae, 4 arguvti: Trat, 4. argurta:
66.	34,	4,	8.	3».
Bt,	71.	10.	54.	75
71,	87.	85,	U.	47.
81,	41,	18,	7t	M.
■ja ttevilka ^OMOUUSA" Izida da« 8. septembra 1884 zvečer.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstva In mofttarstvo!
"tri*
«®i akt a ta.
a rte Ba«j t al »artea^arl
Vinica ia rtu g tlafiloice za ladje
e slatth. II13 ar«bralk 1 kolajn		• testni* U prtaaal-Bih diplom
1J6 tO -8	Kvvizdov	1 J ix m »
korneubnriki živinoredilni prašek aa kooj«, r«««*« <■ Škatlja 70 kr., pol fkatlja 86 kr. \		
l fi.'ui'lne*'« UHta r»k. m u 40 lat » '».k tt^jik kl..lk »roti soatanjkaaja aUaU. alabama pr»ka*UaaJ«. « akoijUaj, '	akoaaara la IUil»afl«|i mlaka
Pui aaj M> u iintiin. I ii. m ki
IS ukku la Baliltv
Kura.il ar iki
iioa -ifi
Glavna za'opa' Fraao Iv. Kvrlada
r aa kr.	'|«fi» mi
kra , ria«».kl Jtjrnl tal .laik
Okrutna lekaraa v Kamrukurju pri Dunaji
rrt.t«a
laku. m t n.|
liltitik I«
4 r«t i.rij.k

wr Vsakdo -a«
kateri ratii odlikovan« le lodčeva tlaktnra lekarae Fleooll-Jeve pii ,aa* alja' v Ljubljani, »i ohrani idrav In krepak ftalodao. lahko prekavlja Jedila liiaeabraal zaprtja leleaa.
Cana stsklsniei Je M savasv
Vnanja naro&la raapoai^a proti povutju aoeaka.
148 >4 9
Naiveoji izbor. >v » i?
- Imh i /a < M pv/ e
bfcrbr'0 /'• i ' H
e
vsfe. /■ I
duao drziufaki C, §
W VI. zvezek:
OVESTI
Andrej KaUn
ujel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po poBtl 28 kr. v KatollSk! Bukvami in TIskarni v IJublJani.
~ Tudi IU. in IV. zvezek sta 6e v zalogi.
NajccncjH in najbolj H vir nakupovanja!
Ubald pl. Trnkoczy
lekar zraven rotovža r Ljubljani
priporoča:
Ovit »pit trganj* (Giehtgeut) lajla in pregiba b«l«6in« v krilu, negah In rekih. —
Hirklentca 50 kr., 6 ateklenic 2 gld. 25 kr.
■artjlaoeljak« kapljlos •» *•-
1	od^o — Steklenica 20 kr, 6 it«-klenic 1 gld.
Planlnakt s«UAtal ali prani »Irop za oiraUani m »trak«; raztvarja »lit Ia la|*a h«l«4in«, n.pr pri kailji.
— Steklenica W5 kr., 6 »tekleiuc
2	gld. 60 kr.
Odvajalna ali dtsttln« kr«f ljlos totij* talidic pri MhaaaaJI, Uifi
n*M taladcl. - Skitulja 21 kr.. jed« uro jok a 6 »katuljami volja 1 gld. S kr.
Sadilna »topa aa »lvtno ta aa traaj* p« trak« pri kravah, k«*jik In pri il tih. — Zavojček t ra-bilnim navodom vred velja t« 60 kr., 6 aavcjtkov i;.mo 2 >,ld.
©vat aa konja. Najbolj«« mililo m kory, pomaga pri pr«l«|u HI, atakaiiil neg, otrp. nmjl v htku, v križi ud., a kratka pri vnanjib bolunih ia hibah. — Steklenic« z ra-bilnim navodnm vred utane 1« 1 gld., pet ateklinic i n-bilnim navodom vred le 4 gld.
Via ta nalteti in via druga tdravilna ireditva »e dobijo v
likarni
v Ljubljaii irniii rotovii
in »e vmk dan
razpoSijjajo.
prvo polto i 144 (24-7)
Turingliki tehnikum llmenau. m 1-2
lota f M Inlenerja kateri •• ute atrojatv« In aa alek-
»MMUka. a. Srednja Urokov ti« lola : ta •trojitvcn« In rollnike tehnike, aelovodj« In mlinarje. IVjuolla dajo rtmiateU 1 entun_
V
S č. šcfimarda
H
. < priporoča p. d. potujočemu občinstvu svojo
A oblastveno dovoljen) <______
^ poinišRo pisarno
t
i
š ♦
:
s pravico za preakrbovanje navadnih, povratnih, naročniških ln obhodnih voznih Hitov, za prirejanje zabavnih, romarskih in drazih posebnih vlakov, dalje za podajanje pojasnil potnikom za tn- in inozemstvo po železnici in po morju.
v
Pisarna jo v £ju6ljani, Solon-Burgovo ulico U. 6.
Opomba : Ker te r m dajem času prirejajo jiozebni vlaki tudi od nepoklicane ta muprančene tiram, utajam t« opozarjali tlarno občmztro, da tem utoni proti tem potegom r mojo konteztjont-rano obrt primemt korake pri pnztojni kazemiki obUzti. — Slavno obet n tir o blagoioh naj ze tedaj obračati v r teh v itroko potoralne pižame *9*da-jočA zadevah t tvojem lazlnem inlerttu jedtnt le do moje pižame, ker m« K ran j tkem nioza m&če drugi je d itake koncettjr.	1 410 5-2
|
11 > (
| ♦ ♦
K*

Domača, zanesljiva tvrdka!
Tovarniška ial«(a pristala Svlsarsklfe lsAslkov I
Najboljše in najcenrjie
žepne in stenske ure
ure budllnlee
zata, arebrn« In alkslaal« milic«, n>«da-Ioni, pritan«, zapaclaic«, saprsa« igl«
134 prodlji in imi v zalogi 19-11
Fr« Naften
v Ljubljani Meitnl trg, aaapr. roUvla
Popravila tadi najtetaTnejSa trvrfraje
tekom 14 dnij. — Za blago pn njem kupljeno iatolako za natančno popravo jima. CenikT* poelobami to frnnko na razpolago.
Velika lavovaka loterija. - 3034 dobitkov.
»60.000,10.000,5.000 «»•
_v goUvial le s 10* odbltk*.
Levovake arečke k 1 gld. priporoia
„MEROUB" menjalsična delniška družba
390 1 na Dnnajn, Wolls«tl« 10. 418 2J |
r zai® io zarod mffl oblet za
„prl rndočeni križu4,
Viljema Sfcariia
II., Iiltiriuu I, Dunaj, II., fimitinitrmi 20
priporo&a x« H"1«4 h P*1*1!* 1894:
Civilno in duhovniško ter re-dovniško obleko za duhovnike
kot: Havelok. vrhne oukn^e, duhovniške euknje
ioo 24-ii Llturglino oprav«
natančno po eerkTrnih predpisih iivrieno: btrate, kolarjo. aapranloe, vaakovratn« dohovaidko teple«. — Parameate pretkrboje po najnitji ceni.

Izvriuj« M UIm. ii naj-Wl|l«|* trp«liM«a W«|t.na-tantn« izdelana; aauftjnjač« "im aa aaia|.

Plafaje m tadi aa obroke. - Bla(o po meri le aa raapolag«. - Cealkl I a norel aa zahtev« breialačo«; >tt
Podfoafornaato-klali
a pneno-železni **iriip
prireja ltkarnlfiar Julij Barbabay oa Dunajl
Ta le 3« lot z na|ve.Vim u.pahoin rabljeni, od nnoglh idm. mltoT najbolj« prunani in priporočani prani alrnp raztaplja slaa, upokojuj« kadalj, pomanjdoja p6t daj« zlaat do Jedi. poipoiojo probavljanj« in radllaoat, ulo Jadl m kropi.	ki j« v »iropu i lahko >1 prlivaja^i
obliki, j« jako korinino ta aarajaaja krrl, rutopljiv« f0». forno-apnono aoll, ki ao v njem, pa poaebno pri alabotalh otroolh po»p**aujejo n«r«janj« koatlj C«na atekletii* Htr-b»bnjf|«vt^a apneno Ulatnega airapa j« 1 gld. 26 kr., po p^ti •jO kr. v m ta zavijanj«. (Polovičnih ftekleoie ai.)
Ci jirilnl Bwiao pred p*. n>arilU. oaredbami. ki m pojavlja « pod jadnakimi ali podobnimi ime ii. a «o vondajpoivojl aartael la avojaaa edinko fo-poln nia razlito« od nai>ga oruri-naln-ita 21 lat obato>*{«*« pod-foifomaato klal«f« apnano-ftoloanofa airapa. Zahtev« n» ta ior«) T»elei laredno Harbaboj-Jav apaaao- ialatal zlrnp. Paal aaj a« tadi aa ta, da Ja aravaa atojaia ohlaatvono protokollraaa varvtvona aaaaika aa vaakl rtaklanlol in oroaimo, aa dajte ao sapalJati alti a alfcjo oo&o, alti a drastel pratvoaaml. da U kupili kako poaaradb« I 5^9 20 tO 97 1*20
Oirednja ratpoii jalnica ta provinci)«: aa DaaaJ«. lakaja a „aar Bannharilgkalt" JULIJA BKUU-VT-Ja, aeabaa KaUarvtraaaa ?». Prodajajo ga eo*pod,« likarni'«rjl: V Ljubljani J, Svoboda. Oab. PlcooU, 1'baJd pl { TmkActf W Mayr. dalj« ga prodajajo t f>IJo, J. Knpftr-a>'bmied. Baurnba ho«i ded ki , na Heki; J Qm«tn«r, 0 Pro- 1 dam. A. Si hindler Ant. Minam, Ukarničar. F Prodani II Miutm drog.; t Bretah A Buppett, na Sovod^em (Gmundj K. M t.ler: v Colov-n P. Haaaar. P. Birnbaeher J. Ko- 1 metier. A Ki««r v Novem«**« • A. ol Hladoncz. t dt. Vid« | A. Rei -bel. na TrbLa ; A. 9»gl. t trato K Kanal ti A litina B. Biaaoletio. J. .taravallo. E v. Leotenbar«. P PraadiBi I M Ra-.aaini, t Beljak«. F. Sokole, dr K. 1'uaipf; v Crnoalji i J »laiek ; v Velikov.* J J, bat ; t VVjIf.berm : J. Uath.
1 §
Priporočilna molitvena knjiga
Marija sedem žalosti
Dobiva ae no 80. 00 kr. tar po gld. I, ln gld. MO, V20 Po poeti b kr. vai ?rl
J. Bonaču
ki\figotezu v T.fubljaui.
Previdnost
©«24-16 Objftf
m JSS^tS^SSjt S^TdT
i££££iSt^Kathreiner
Jed i no priatna
Krieippova sladna kavi bratov Ola
v mdtčih, ttinoglatib aaaitkj« «• dobiva v Ljubljani pn * WaraerJevl vdovi io v vieh Ipreerijakih in koDtntnnib r"5-
dajalnicah.
186 (80-ii
Odg*v«»ai aradalk: K. » M
Koverte 8 firmo
vizitnice in trgoTikd raAoM
priporoča
KatoL tiskarna
v LJubljani.
Tlaka .KatoUtha TUkMaa"