Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev, 606-70/3-24 Štev, 30 (436) LETO LX. NOVO MESTO, 31. JULIJU 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni pr»daJ Novo mesto 33 —■ TELEFON uredništva in uprave Št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje *Slovenski poročevalec* v Ljubljanj III. novomeška 6 krat udarna! Sporočamo izredno novico: včeraj se je vrnila z dvomesečnega dela na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb III. novomeška mladinska delovna brigada "-Dušana Jereba*, ki si je za posebne zasluge v zadnji julijski dekadi priborila naslov šestkrat udarne brigade. Novo mesto je dolenjske brigadirje prisrčno sprejelo. V naselje Grmovlje pri Škocjanu je odpotovala v torek IV. novomeška srednješolska brigada »Jože Slak-Silvo«, v naselje Korenitka pa v sredo V. novomeška brigada »Ilija Badovinac«. V tej je delavska in kmečka mladina. Novim brigadirjem želimo na avto cesti kar največ uspehov! Grm, Vinomer, Sevnica, Mala Loka vabijo... Zadnjič smo se na tem mestu seznanili % načrtom Jesenske setve; pomenili smo se o pogodbe, nem pridelovanju žit in o vsem drugem, kar terjata od nas čas in napredek. Zapisali smo med -i to, da nam na Dolenjskem se vedno manjka strokovnjakov, ki bodo skupno % zadrugami in s kmeti vodili bitko za večje pridelke v kmetijstvu. Opozorili smo, da bi takoj potrebovali vsaj 43 kmetijskih inženirjev in tehnikov in da »i jih morajo občine in zadruge zagotoviti s štipendiranjem, z načrtnim šolanjem. Ni pa dovolj, da bomo Imeli čez čas dovolj strokovnjakov. Danes, v dobi atomov in visoko razvite tehnike, nudi inanost kmetijstvu vso pomoč, da bomo iz zemlje dobili več kot nam Je dajala doslej. To znanje pa je treba spoznati, treba se je učiti in naučiti, kako pravilno upo* rahljamo umetna gnojila, dobra semena, zaščitna sredstva in mehanizacijo, ki jo imamo zato, da nam številna dela opravi hitreje, ceneje in bolje kot zgolj z utrujeno človekovo roko ali živinsko vprego. Pri tem nam lahko veliko pomagajo tudi domače kmetijske šole. Kaj pomeni znanje, najbolje vedo tisti Dolenjci, ki sp nekoč obiskovali kmetijsko šolo na Grmu in postali nato najnaprednejši kmetje, h katerim so od blizu in daleč hoditi po nasvete in pomoč sosedje in znanci. Po vojni smo kmetijsko šolstvo nekoliko zanemarili; zadnja leta so mu kmetijske zadruge posvečale vse premalo skrbi. Zdaj imamo v okraju kar 4 kmetijske šole: na Grmu, Vinomeru, v Sevnici in na MaLi Loki. Doslej so bile enoletne in splošne, vendar so bili njihovi gojenci po končanem šolanju brez vsake kvalifikacije, brez poklica, kot pravimo. Na splošno željo in zaradi vedno večjih potreb po strokovno izobraženih mladih ljudeh se bodo zdaj te šole posvetile vzgoji bodočih živinorejcev, poljedel- V Sevnici: kot povsod Sevnica je pol Industrijska in pol kmetijska občma. Ce se Ji približuješ z Dolenjske preko Mokronoga, j« ne opaziš, dokler nisi pred mestom. Cesta se vije po dolini Mirne, okoliški hribi pa zastirajo razgled. Mnogo trgovin ln mnogo obrtnih delavnic, povsod vesel vrvež, vse to pa z vzpetine nad mestom z brižnim starčevskim pogledom opazuje sevniški grad. Človek hna občutek, da bi Sevnica brez tega gradu pomenila pol manj. Sevničani se štejejo za Štajerce. Mesto učinkuje prvi hip starinsko in je malo manj urejeno kot Novo mesto. Nekaj mladih parov, namenjenih na matični urad k registraciji, z obilnimi šopki rož na pragu novega življenja, me Je pozdravi-lo z veselim nasmehom. Tudi sonce Je prijetno sijalo. Tako jc bilo sobotno jutro v Sevnici, slepi furnir in vezane plošče. Rudnik Krmelj s 400 rudarji Ima kot vsi rudniki liignfoa težave 8 prodajo predvsem v poletnih mesecih. Ker »o naleteli na dobro glino, so ustanovili opekarski obrat. Razmišljajo o nakupu norvih strojev za proizvodnjo opeke. (Nadaljevanje na 3. strani) S tajnikom občinskega ljudskega odbora tovarišem Božom Stoj som s»va «e zapletla v razgovor. Najiprej je dejal: »S priključitvijo k novomeškemu okraju nismo bili posebno zadovoljni. Težila smo bolj k Celju. No, z ozirom na pomembnost komune in ker bodo ekraji sčasoma taJto odmrli, «mo se končno sporazumeli.« Nevsakdanji! uvod, a razumljiv za zadržanost, s katero sem •e boril za nadaljnje podatke: »Imamo 17.593 prebivalcev ln 26.835 ho površin; 9.521 je kmečkih prebivalcev, ostali se pre- Konjske dirke v Šentjernej" Klub za konjski šport v Šentjerneju bo priredil v nedeljo, 10. avgusta tradicionalne konjske dirke na domačem dirkališču. Več bomo poročali □ šentjernejskih dirkah v prihodnji številki. življajo z delom v Industrij, obrti ter v uradah ja ustanovah V INDUSTRIJI Je pomembna lesna industrija z Jugotanimom, s Kopiltamo in s Produktivno mizarsko zadrugo. Jugotanin Sevnica pridela letno do 36.000 ton tanrinskega lesa; približno četrtino proizvodnje prodajo v inozemstvo. Proizvodnjo skušajo preusmeriti tako, da bi uporabljali le kostanjev tanin. Stranskih, proizvodov nimajo, iščejo pa rešitev za boljšo uporabo izlužene-ga les«, ki so ga doslej uporabljali le kot kurivo. Kopitarna Sevnica z žago je pomemben obrat ■ 400 delavci. Pripravlja se na rekonstrukcijo in premišlja o prestavitvi obrata na spodnji del proge, kar bi omogočilo oskrbo z lesom po Industrijskem tiru ter občutno znižalo režijo. Nedavno kupljeni novi stroji »o v Ko-putarni že deloma montirani. ?.nga bo, v kolikor bo odobren investicijski program, pričefla lizdelovsrtii končne proizvode: ZABELEŽENO Smrt turizmu! V času, ko nam nova avtomobilska cest* odpira pot v •vet, ko smo na številnih konferencah, razgovorih In v domačem ti&ku ponovno povedali, kakšne so dolžnosti naeih gostišč m kako pomemben lahko postane dobro razvit turizem za našo žal Se vedno revno pokrajino, »L v nekaterih krajih dovoljujejo kaj čudne reči. Kako bi na primer rekli človeku, ki bi, postnvimo, v Kostanjevici na Krki razvil Pri vhodu v mwto zastavo z napisom »Smrt turiamu1«? Verjetno b| ga okrutilii H "Orea. Prav take »zastave« Pa vendarle razvijamo! S ,flm, da človek na pr.mcr Dr«v v Kostanjevici, O kateri Uho toliko pripovedovali In r>'snh, ne more dr,b.iti tople flanel Pred kratk m Je pri-v mesto nov uslužbence. 4*1 Razen stanovanja potrebuje hrano. V gostilni Bučar. ^It imajo 12 abonentov, ga n'*o vzel', n.i hrano, v osla-"h 2 Korttll<l pa tople hrn-n* ne i/xl stalnim goltom Prod dnrvi je v eni izmed teh gostiln znana operna pevka, ki je biia na oddihu v Kostanjevici, želela topel obrok hrane. »Imate jajčka?« — Niimarnol »Imafte solato?. — Nimamo! »Imate giir?« — Nimamo! »Kaj sploh imate?« — Pijače! Tako tor»j| V 20. stoletju smo sposobni ponuditti gostu nn Dolenjskem v nekaterih naših slabo oskrbovan'ih gostiščih samo še vino in mor-I i kislo vodo. To naj bi bila »propaganda« za lepote naših krajev, za večji obisk domačih In tujih turistov, za i i -.tok novih dodohkov! Mar se taki »gostinci« sploh zavedajo, da je taka »postrežba« najboljša reklama za ■ nlliii.injc gostov? Mar se 7Hvedair) škode, ki jo s tako malomarnostjo (pravijo, da sf j. m n» izplača« kuhaM hrane!) prizadevajo celotne, mu našemu gospodarstvu še poaebej domači občini? Menda se je ne, sicer ne bi lako pogumno razvijali zastav I napi?.'.: »SMRT TU-HI/.MUI« KAREL KOLMAN, predsednik ObLO Sevnica: »Osrednja problema v naši občini ata zastarelost strojnih naprav zelo razvite lesne Industrije In velika razdrobljenost kmetijstva. V lesni Industriji pripravljamo načrte za racionalizacijo proizvodnje in Investicijske programe za sodobnejšo kompletno Izrabo lesa. V kmetijstva nas čaka prav-tako še veliko dela; tu je pereče vprašanje veliko število malih kmetov in bajtarjev, ki živijo z delom v tovarnah in s skromnim zaslužkom na zemlji. Pečamo se tudi z načrti za ustanavljanje novih, manjših »bratov, ki dobro poslujejo, kot n* primer konfekcija »Lisca«. Radi bi ustanovili kovinsko delavnico za predelavo aluminija«. cev, vinogradnikov in sadjarjev. Sole bodo poslej dvoletne. Fantje in dekleta, ki se bodo Izšolali, bodo imeli svoj poklic. Vas zanima, kaj bodo na šolah predavali? Preberite: na GRMU bo poljedelsko-žjvinorejska šola, ki bo sprejela 45 gojencev; na VINOMERTJ bo 22 gojencev v vinogradniško-sadjarski Šoli; v SEVNICI je dvoletna sad-jarsko-živinorejska šola; sprejela bo 25 gojencev; na MALI LOKI, ki sprejme 42 gojenk, je vprašanje usmerjenosti šole trenutno še odprto. Razmišljali pa so že o tem, da bi morda tu vzpostavili 6-mesečno šolo za kmečka dekleta. Kmetijske šole v okraju bodo imele % novim šolskim letom nov učni načrt, ki je prilagojen potrebam Dolenjske. Dejali smo že, da bodo dvoletne; prvih 6 mesecev bodo gojenci predelovali očno snov v učilnicah, nato pa bodo leto dni delali praktično na posestvih in v zadrugah. Obogateli s praktičnim znanjem se bodo vrnil zatem še za 6 mesecev v šolo in tako zaključili dvoletno šolanje. Šole so razpisale sprejem. Pogoj za vpis je starost 17 let in končana osemletna šola; prednost bodo imeli tisti, ki so medtem že dokončali kraetjsko-go-spodarske šole in tisti, ki so zaposleni v kmetijstvu. Starost 17 let je potrebna a*%J?fcer se mlad človek v teh letih že odloči za življenjski poklic; do nastopa vojaščine bo šolo zaključil, po odsluženem roku pa bo delal v poklicu, ki si ga je sam izbral. Tudi sicer zahteva strnjenost pouka, da so gojenci približno enake starosti, Sole čakajo na prijave, ki jih bodo sprejemale do srede avgusta. Vse kmetijske zadruge v okraju, občinski ljudski odbori in vodstva političnih organizacij naj bi zato takoj poskrbeli, da se bo vpisalo v domače kmetijske šole dovolj učencev. Zadruge naj s štipendijami podpro tiste mladince za katere vedo, da imajo voljo in veselje do učenja in da bodo nato tudi ostali v kmetijstvu ket jzučeni poljedelci, živinorejci, sadjarji ln vinogradniki. Ze zadnjič smo dejali, da imajo zadruge v skladih nad 9 milijonov dinarjev sredstev za vzgojo kadrov ln torej ni vprašanja, kako pomagati tem mladim ljudem, da se bodo izšolali. Potrebnih je 92 prijav mladincev za 3 kmetijske šole in 42 prijav deklet za šolo na Mali Loki. To je zdaj naloga, ki naj jo vodstva zadrug, ObLO in organizacij uresničijo, da bomo kos nalogam, ki jih pred nas postavlja okrajni petletni načrt dviga in razvoja kmetijstva. Pri tem pa je potrebna obljubljena pomoč predsednikov ObLO in sekretarjev občinskih komitejev ZKS, o kateri je tekla beseda na posvetovanju 18. julija. Videli bomo najboljše slovenske traktoriste 70 najboljših slovenskih traktoristov se bo 13. in 14. septembra pomerilo na republiškem prvenstvu, ki bo tokrat v Novem mestu. Tekmovali bodo na traktorjih znamke Ferguson, ki jih izdeluje domača industrija. Deset najboljših traktoristov bo dobilo nagrade od 4 do 50.000 dinarjev, najboljše moštvo pa tudi prehodni pokal predsednika Ljudske tehnike Jugoslavije tov. Franca LeskoŠka-Luke. Več bomo o republiškem tekmovanju traktoristov še poročali. V spomin na dan, ko je na Slovenskem počila prva partizanska puška, smo letošnji 22. julij, »Dan vstaje«, slovesno počastili z velikim partizanskim zborom v Jelenovem žlebu nad Ribnico na Dolenjskem. Pionirji so obsipali preživele borce Sercerjeve, Tomšičeve, GubČeve ln Cankarjeve brigade z rožami. Na spomeniku zmage, ki ga je po svojem govoru na slavnosti odkril tovariš Viktor Avbelj, so vsekane besede: »Pregnane v mrak in mraz nas je hranila ljubezen do pravice in prostosti; zahrope boj, smrt žanje v trumi gosti — in zašume nad zemljo zmage krila.* Nagrade za večje pridelke Kaj je prinesla kooperacija ali pogodbeno sodelovanje v kmetijstvu, kot pravimo tej reči po domače, zadružnikom v Dobrniču — Za lanske uspehe pri krompirju so dobili 848.000 dinarjev nagrad — člani zadruge so s svojo pripravljenostjo in voljo za napredkom pred oklevajočim upravnim odborom domače zadruge — Za lanske uspehe pri pšenici in krompirju so dobili dolenjski kmetje 4 milijone in 881.000 dinarjev nagrad V dobrniški dolini je letos kar lepo. Letina je taka kot že dolgo nt bila. Precej zaslug za dobre pridelke ima sodelovanje med zadružniki in kmetijsko zadrugo In dojemljivost dobrnl-ških kmetov za nasvete strokovnjakov. Dobrnlški zadružniki se se lani v lepem številu odzvali pozivu na tekmovanje za večjs pridelke krompirja; zato nI čudno, da so potegnili več kot četrtino okrajne vsote za nagrada najboljšim pridelovalcem* krompirja. Petinšestdeset dobrnilklh zadružnikov Je dobilo 848.141 dio nagradi Res so nagrade prispele bolj pozno, vendar Je bilo 22. julija v zadružnem domu dobro razpoloženje. Zadružniki so se najprej spomnili našega praznika —' Dneva vstaje, potem pa so sprejeli na roko izplačane nagrade. Najvišjo nagrado, ki je tudi ▼ okrajnem merilu največja, J« dobil znani napredni kmet ln odbornik obč. LO IVAN UDO-VIC iz KORIT. Skoraj 40 tisočakov, kolikor Je prejel, je lepo priznanje za napredno kmetovanje. Tudi ANA KUZNIK iz Podlisca, ki Je prejela 31.193 din, je bila lahko zadovoljna, nič manj pa ostali nagrajenci. Le to Je bilo žal posameznikom, da niso lani podpisali tekmovalne pogodbe za večje površine I Z lanskim tekmovanjem so dobrnlški zadružniki dosegli povprečni donos 44.889 kg krompirja na hektar. Povprečje za njihovo dolino pa znaša 15.000 kg na hektar. Pozdravljeni, dragi rojaki! i Tudi letos bo obiskalo domovino več slovenskih izseljenskih skupin; spet se bomo srečali z dragimi znanci, prijatelji in sorodniki, ki so odšli nekoč »s trebuhom- za kruhom* v Uroki, daljni svet. Slovenska izseljenska matica nam je sporočila, da pridejo v Slovenijo: m julija približno 6S potni- kov Iz Holandije; vrnili se bodo 22. avgusta. Isti dat nride na obisk tudi 60 rojakov iz Francije, ki bodo ostali v starih krajih prav tako verjetno tri tedne. Tretja skupina bo prispela iz Francije J. avgusta (pribliino 70 ljudi), ki se vrnejo 29. avgusta. Drugega avgusta pride v naše kraje četrta tknpiva hsrltrncev: 60 roja- kov iz Holandije. Pribliino 350 rojakov bo prišlo v Ljubljano 4. avgusta, šesta skupina pa bo prišla iz Nemčije 9. avgusta; v njej bo 300 .izseljencev, ki se bodo vrnili domov 30. avgusta popoldne. Vsem dragim rojakom, ki prihajajo na obisk in oddih v stare kraje, želimo prisrčno dobrodošlico! VLADO LAMI I Okoliša tVlačkovca pri Novem mestu — obiščite umetniško razstavo v novomeški osnovni šoli! Vidite, to so posledice pogodbenega sodelovanja — aH kooperacije kot pravijo temu. Nič ni čudno, da so dobrnlški zadružniki ob tej priložnosti z največjim zanimanjem poslušali razlaganje in nasvete predsednika OZZ, tovariša Viktorja Zupančiča: »Uspehi sodelovanja med vami In zadrugo so tu. Najbt>!j žalostno je, da še danes posamezniki nasedajo propagandi, češ če bom več pridelal, bom pa Imel večje davke. Tudi v Dobrniču so nekateri nasedli tem čvekarijam. Morali bi bolj poznati predpise ln zafcone. Tako kot pri pridelovanju krompirja, je potrebno pogodbeno sodelovanje za druge kulture: ss pšenico, za živino, prašiče in pod. Za pitanje goveje Urine ln prašičev v pogodbenem razmerju so zajamčene stalne cene. Zgrešeno je gledati nazaj, kako so polja obdelovali naši očetje: danes moramo z razvojem na-preji« Vinogradniška razstava v Brežicah V spodnjem Posavju je vzbudila precej zanimanja novica, da bosta POSAVSKI MUZEJ tn trgovsko podjetje »Vino Brežice« v sodelovanju z organi oblasti pripravila v avgustu večjo vinogradniško razstavo in zborovanje posavskih vinogradnikov. Taka razstava je bila v načrtu že lani ob 10-letniei podjetja, vendar bo zaradi različnih težav uresničena šele letos, ko bodo 25. avgusta razstavo odprl;, 10. septembra pa bo zaključena Po razstavi bo ostalo vse gradivo Posavskemu muzeju v Brežicah, ki bo pripravil kasneje poseben vinogradniški oddelek • Vino Brežice« je za razstavo /bralo tudi največ zanimivih predmetov i« dela in življenja posavskog« vinogradnika Zadružniki so tovarišu Zupančiču živahno pritrjevali. Naprej morajo, tu je rešitev! Zahtevali so, da upravni cdbor KZ takoj kupi traktor z vsemi priključki, saj ga nujno potrebujejo. Dovolj bo imel dela. Polovico polja lahko obdelajo s stroji. Upravni odbor pa je na eni zadnjih sej odložil sklep o nakupu traktorja, ker je imel pomisleke, če je ta za njihovo zadrugo potreben' Napredni zadružniki mislijo drugače. Stroji jim lahko samo koristijo pri boljši in cenejši obdelavi polja. Tako: štirje milijoni in 881.000 din, ki so jih te nI prejeli najuspešnejši tekmovalci sa višji pridelek krompirja ▼ našem okraju (mimo tistega dela, ki so ga dobile organizacije SZDL, kmetijski strokovnjaki in kmetijske zadruge), to Je nagrada družbe za prizadevanje k napredku. Visoki pridelki krompirja in nagrade, oboje je bilo doseženo v pogodbenem sodelovanju med zadrugo in posameznimi zadružniki. Enake uspehe lahko zagotovi pogodbeno sodelovanje tudi pri drugih kulturan. Ce hočemo naprej kar pa Je hkrati zahteva vse naše skupnosti in edina rešitev, da ne hotno spet zaostali! se bomo morali v pogodbeno sodelovanje poglobiti le veliko bolj kot smo ae do-sdaj! In nikakor ne smemo pozabiti: rešitev dolenjskega kmetijstva je samo v več ti ttt boljši proizvodnji! Ta rešitev pa leH v rokah vseh naših kmetov la n .iti h ovi h gospodarskih organizacij v zadrugah* VREME za čas od 1. do 10. avgusta Precej nestaino vreme s pogostimi, večjidel kraftkotrajni-mi padavinami in razmeroma hladno. Padavine se pričakujejo predvsem v roku med 2, in 5. avgustom in med 8. in 10. avgustom, vmes n&zaasnfltve. »DOLENJS K I LIST« Stev. 30 (436) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED T -1X1 V/V) x auuij\ii trose v mehovndh skledastih apno), ali 0,9% dithanom. V ko-plodiščih. Veter in dež zanašata likor so se rdeče lise že pojavi- Vlnogradndetvu preti razen mane glivične bolezni peronospore tudi rdeči listni ali sončni ožig. Razvoj bolezni »o pospešile predvsem zadnje vremenske neprilike (močno sonce in dež). Ta bolezen se razširja zlasti v zadnjih dneh v vinogradih Podlju-ben in Straže, pa tudi v vinogradih Mirne peči. To je glivična bolezen, ki napada liste od spomladi do poletja. Na spodnjih listih poganjkov nastanejo pege, ki jih omejujejo glavne žile in so zato oglate. Kakor oblika, 'ko je tudi barva peg ali ožigov značilna. Pri belih sortah so ožigi rdečkastorjavi, pri rdečih pa skrlatnordeči. V nekaj dneh, kar je odvisno od vremena listi po- Lfrtoj]|a letina pšenice v Ju- stvi, n« katerih letina pšenice ri&-y se posušijo in odpadejo. g06lav,:ji raostaja za lansko, ni presegla 30 stolov? Proti jeseni (septembra) se rde- hkrat. pa ^ do^ženl M tisoc iB odgovor je kratek: to iared-Ci ožigi zopet Pojavijo. Brezen ^ hftktarlh M po8ameenih n« letino so dosegli tam, kjer so področjih izredni uspehi. V proizvodnjo organisirali na no* trose na listje, kjer vskalijo in micelij, krt raste v notranjosti listnih žil, povzroči rdeče lise. Na listnih pegah nastanejo poletni trosi, ki povzročajo drugi pojav ožiga proti jeseni. Kakor peronosporo zatremo tudi rdeči ožig s pravočasnim škropljenjem, Kjer se je bolezen močneje pojavila, je treba kmalu spomladi, ko so se razvili listi, prvič poškropiti z 1% bor-doško brozgo (morda galica in le, je škropljenje že prepozno. Nadaljnja škropljenj«, ki jih izvajamo zaradi peronospore, so učinkovita tudi zoper rdeči ožig. Odpadlo listja j s treba sežgati ali podkopatl, da uničimo kali te bolezni. Za vinograde s peščeno zemljo, kjer se voda hitreje izpira, je priporočljivo obilnejše gnojenje; težko ilovnato zemljo je pa dobro večkrat vestno in dobro obdelati. Peter Kapi Med nedavnimi burnimi dogodki nit svetu. (Jiavno uaitonosno polje leži sa- ki jo ta hudo potrebuje. Toda kar za- Srednjem vzhodu, ko je prišlo do izkr- mo nekaj kilometrov od morja na rahli deva politične rešitve, je Zahod doslej canja ameriških vojakov v Libanonu, vzpetini, tako da nafta pod naravnim na Srednjem vzhodu pokazal, da se revolucije v Iraku in klicanja jordan- pritiskom odteka po orjaških naftovo- rajši drži starih in kompromitiranih skega kralja Huseina na pomoč, je sko- dih naravnost do morja in velikanskih režimov, namesto da bi podprl morda raj neopaženo prišla novica, da se je pomolov, kjer lahko pristajajo največji še neizkušene, toda vsekakor napredne tankerji (ladje cisterne). Naposled ima in poštene sile, ki si prizadevajo izko- Kuvvaft največje rezerve nafte na sve- pni i Srednji vzhod Iz bede ln zaosta- tu = kakih 23 odstotkov vseh ugotovi je- losti. nih svetovnih rezerv. 80 stoto v pšenice kvarno vpliva na dozorevanje lesa in grozdja. Glivica, ki povzroča bolezen, t0v na ht^,r> na kmefejskem j* pomagala znanost, da so kli-prezimi v odpadlem listju, kjer pos€stvu »Vinkovci« So stotov, matikj činitelji znižani na misi do spomladi napravi zimske n< posesitvu Kutjevo pri Požegi nimam. - 65 stotov, v Belju 70 stotov itd. _ Od kod tako velika razlika v primerj z individualnim'- proizvajalci, ki so le nekaj korakov proč od teh posestev pridelali komaj 12 do 15 stottov na hektar, pa tudi v primeru z mno-g;im»i socialističnimi gospodar- Četrti mednarodni sejem vina Budrovcih pri Djakovu 70-80 sto- dernl, industrijski način In kjer V TEM TEDNU NABIRAMO: Od 29. avgusta do 7. septembra bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču 4. mednarodni sejem vina. Sejem sodi med najpomembnejše gospodarske prireditve te vrste v Evropi. Doslej se je zanj prijavilo že 14 dežel, med njimi Italija, Švica, Sovjetska zveza, ZDA, Francija, Švica in druge. Z vseh kontinentov so doslej pe poslali nad 300 vzorcev najboljših vin. • POSTOJNSKO JAMO je letos do 27 maja obiskalo Že 27 966 domačih in ».»54 tujih turistov; kaže, da bo Jam« Imela letos rekordno število domačih in tujih gostov. • DO 3M TISOČ HEKTAROV bomo to jesen posejali v Italijanskimi sortami pšenice, ki obeta dati letos rekordno žetev zlasti v Vojvodini. predsednik Združene arabske republike Naser sestal s šejkom Abdulahom Sa-lemom el Sabahom, neomejenim vladarjem KtrtvaJfa, deželice ob Perzijskem zalivu, ki ima kakih 230.000 prebivalcev in je pod britansko zaščito. Ta sestanek takoj po prevratu v Iraku je Angleže precej vznemiril. Ku-wait, ki je manjši od Slovenije, je na četrtem mestu, kar* zadeva svetovno proizvodnjo nafte: za ZDA, Venezuelo KUVVAIT Za Britanijo jc Kuwait življenjske- Ce pogledamo na zemljevid Srednjega vzhoda, vidimo, da so do danes ligipt, Sirija in Irak krenili po popolnoma novi poti. Prvi dve sta se združili v enotno državo — Združeno arabsko republiko. Tudi v Libanonu ne bo moglo iti več po starem. Celo v Saudovi Arabiji je prišlo do določenih sprememb in ZSSR. Komercialna proizvodnja ga pomena, saj proizvaja 50 odstotkov na vrhu, ki kažejo, da čas ne miruje. nafte se je začela šele leta 194«, toda mednarodni petrolejski kartel je dvignil proizvodnjo leta 1951 na 28,2 milijona ton nafte letno, medtem ko je znašala proizvodnja leta 1950 17,3 milijona ton. Zdaj znaša proizvodnja približno 58 milijonov ton. surove nafte, ki jo Velika Britanija uvaža. Polovico delnic v Kuvvait Oil Company ima britanska petrolejska družba British Petroleum, medtem ko ima drugo polovico ameriška drnžba US Gnir Oil. Razmere v Kuwaitu pa so še fev- Toda to še ni vse. V ZDA je treba dalne: ustave ni nobene in poglavar dr Ostanejo še kneževine oziroma šejkati ob Perzijskem zalivu, ki so pod britanskim protektoratom, in tako imenovani Adenski protektorat. Nobenega dvoma ni, "da bo tudi v teh zaostalih krajih prišlo do sprememb, ki jih prinaša s seboj arabski nacionalizem. Upati jo le, da se bo Zahod s tem sprijaz- na primer Investirati 40.000 dolarjev za zave šejk Salem el Sabah neomejeno nil. Ce se ne bo, bo izgubil še tisti vpliv, NAS OBISK Cvet lipe (220 din), bele deteljice (100 din), kamilice, samo cele glavice, brez pecljev (600 do 800 din). List beladone (150 din), breze (20 din), vijolice brez pecljev (140 din), ajbša (36 din) slezenovca (180 din), hribske rese (500 din), gozdne jagode (100 din), melise (140 din), šmarnice brez pecljev (120 din). Rastlino ptičji dresen — mo-ravka (30 din), črnobina (70 Qbrt novomeškega okraja po-din), gladišnika (36 din), ptičje sega daleč nazaj. Vsi kraji na povečanje proizvodnje surove nafte za razpolaga z dohodki od nafte. Člani nje- en sodček, v Venezueli je treba investi- nove družine so ministri in vodilni rati 15,000 dolarjev, na Srednjem vzho- ljudje v državi, kjrejer se za moderni- du povprečno 3000 dolarjev, v Ku\vaitu mi palačami s klimatičnimi napravami, pa manj kot 2000 dolarjev. Nafta v Ku- lesketajočimj se cadillaci in plavalnimi waitu leži namreč precej blizu površini bazeni skrivajo revščina, bolezni in ne- in še to je važno: medtem ko v ZDA pismenost. postane samo ena izmed sto vrtin ko- Težko jc reči, česa se Britanci naj- narodi opravili morda že v prejšnjem mereialno uporabni vrelec, je ta odnos bolj bojijo: ali nadaljevanje sedanjega stoletju ali še prej, kakor je dejal pred- na Srednjem vzhodu povorečno ena fevdalizma v Kuvvaitu, ki utegne kaj sednik Naser, ko je govoril o ameriški proti pet. v Kmvnifu pa ena proti ena. kmalu povzročiti eksplozijo kot v Iraku, revoluciji in o boju Združenih drŽav za Prtisk je tako velik, da nafte ni treba ali naprednejših sil — ki jih je tudi tu- neodvisnost izpod britanskega koloni- črpati. po kakovosti in količini pa je kaj čutiti. Sicer je res. da bo Kuwait še alnega jarma. Podoben proces se dogaja Kumait glede na svojo velikost prvi na nadalje prodajal Veliki Britaniji nafto, zdaj na Srednjem vzhodu. ki ga ima. Nedavni dogodki v Iraku za so pokazali, da tudi domači arabski vladarji niso večni, če so med ljudstvom nepriljubljeni. Vse kaže. da so arabska prizadevanja, pn združevanju nezajezljiva. To je zgodovinski proces, ki so ga nekateri O obrtništvo v okraja Pol stoletia je plan1 cOtmarSkalelz času in vsakem vremenu, tudi Novega mesta, saj je član PD ponoči. Novo mesto te od leta 1908. Sedanji lastnik zavetišča pri »Leta 1907 sem maturiral, Miklavžu, Nace Hudoklin, je naslednje leto pa sem kot štu- pričel počasi prezidđtJOti prođem postal član PD Novo me- store pri Miklavžu. Kmalu na-sto. Deset let, ko je društvu to je Planinsko društvo začelo predsedoval pokojni profesor graditi prvotno leseno kočo pri geolog Ferdo Seidel, sem bil Gospodični, tam, kjer stoji zdaj tajnik druStra. Takrat ko smo Paderšičev dom. Dela je vodil študentje pričeli,,, hoditi na učitelj Lojze Ivanetič s štirimi Gorjance, ki so nas zamikali zidarji iz Semiča. Zgradili $o ko smo brali Trdinova dela, ni bazen in leseno kočo ter obzi-stala na Gorjancih še nobena dali izvirek Gospodične. To je koča. Le stara mežnarija in bilo nekako 1925. ali 1926. leta. cerkev Sv. Miklarža sta biti. Takoj nato smo začeli marki-V slabem vremenu smo preno- rati poti na Gorjance. Po mar-čevali v zasilno preurejenem katorjih so dobile, nekatere tu- di ime: Kosova čez Gaber je • Ulijeva pot čez Košenice ln j Skaletova pot od Gospodične lo Jere. V zgodovino spadajo tudi razni za tisti čas pomembni kase — bradovičnik (180 din), hribske rese (250 din), vodne krese (140 din), jetrčnika (105 din), njivske mačehe (110 din), kopitnika s korenino — virh («5 dirt). Koren me gozdnega korena področju današnjega okraja so bili že zelo zgodaj naseljeni. Obrtništvo zasledimo v davni davnini v dolini Krke, Temenice in Mirne, torej med Gorjan- razne rokodelce, zlasti iz nem- stroke popolnoma prenehale, ških krajev, Ln tako se je obrt To se dejansko že pojavlja, v mestu vedno močneje razra- Njih dosedanjo vlogo bo pre- ščala in se širila tudi na pode- vzela Industrija, vloga obrti pa želJe- zato ne bo prav nič manjša. Položaj obrtništva se je moč- Odpadlo bo le, kar se je v dol- no izpreminjal, svojega značaja gih stoletjih in desetletjih pre- ci in Savo. Tudi v dobi fevdal- pa le nI izgubM. Tudi današnja živelo in izrodilo. (100 din), regrata (110 din), bal- močno razvita. Največji razvoj drijana (260 din), habata — je dosegla pač v Novem mestu, smrdljivi bezeg (36 din). potem ko je naselje na strmem Lubje čeSminovih korenin griču nad Krko dobilo naziv (165 din), krhlike (54 din). mesta in obilo pravic. Po usta- Plodove suhe borovnice (400 novitvi mesta (1365) so prebi- din). valci pričeli klicati v mesto cev je bila obrt na Dolenjskem naraščajoča Industrializacija ne ZnflC8j stalnosti ,mg vse_ more negativno vplivati na obrt, kakor služnostna obrt ki se-marveč Jo bo le preobrazila in vpda prav tako kot pr'i2vodn? zahteva strokovno sposobnost Razvoj mehanizacije in teh- t:stega, ki jo opravlja. Iz za- Štipendije občine Metlika 1923, odkritje spominske plošče Janezu Trdini pri Cimer-mančiču (današnji Badovinac) 5. junija 1921 in tudi razgledni stolp na Trdinovem vrhu, M (ja je postavila avstrijska vojska in je takrat mnogo pomenil, danes pa je na žalost porušen. Kljub temu, da sem že v lesih, grem še vedno, če le utegnem, na Gorjance. Marsikaj SS je spremenilo, predvsem to: gozd je že močno izsekan oko-hlevu mežnarije, sicer smo pa U Krvavega kamna, mnogo Šatorili ob ognju. Markacij še bolje je urejeno za hrano in ni bilo in tudi košenic je bilo prenočišče in tudi markacije manj kot danes. Edina tehnič- so zelo dobre. Le vprašanje na novost na Gorjancih je bila prevoza do Gal erja ali »tovar-tisti čas za Krvavim Kamnom ne* bi bilo treba nekako rešiti, in Jero do »holepiaca« »petja- Sele tako bodo Gorjanci po-na gozdna železnica in tovar- stali res dostopni, planinska da z visokim, daleč vidnim zavetišča na njih bi pa bila re-dimnikom. Študentje smo ho- Sena strahu pred ekonomskim dtti na Gorjanc* ob vsakem računom.* Komisij« za Itlpendije pri občinskem ljudskem odboru v Metliki RAZPISUJE na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FRLJ, št. 33-1&56) in pravil sklada za štipendije sledeče štipendije: Pravno-ekonomska fakulteta — pravo 2; Medicinska fakulteta — stomatologija l; Dentlstlčna lola l; Filozofska fakulteta — angle-tčina 1, Vllja pedagoška šola datumi, kot preimenovanje • (učitelji ali absolventi gimnazije): Jrre v Trdinov vrh 15. avgusta \ angleščina - slov. 2; m^^i'ka .... -ti I — fizika 1; glasba ln Se en pred- 2; Učiteljišče s. Srednja met vzgojiteljska iola i; Ekonomika irednja šola 2» Zobotehnlena Obvestilo Lastnik« In upravitelj* motornih vesli a področja ObLO Krške, Breiiee, Sevnica in Senovs obveščamo, da bodo tehnični pregledi ln regiistraelja motornih vesli vsak drugI ponedeljek v Krškem pred postajo LM od R. do 12. are. Tehnični pregledi po tem razporedu ae prieno izvajati od 4. VIII. 1058 dalje. V primerit. da Je na določeni penedeljek drfav-«i prsanlk. s* registracija opravi naslednjega dna. Ii pisarne TNZ Novo msaao srednja šola I, šola za medicinske sestre (srednja ali višja) l; Srednaj kmečka Soja 1. Prosilci naj vložijo prošnje (kolkovane s 180 din sjržavne in 95 dtn lokalne takse) tukajšnjemu občinskemu ljudskemu odboru najpozneje do 15. avgusta li/58 Prošnji Je treba priložiti: 1. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca ln staršev, 2. potrdilo o prejemanju otroškega dodatka. 3. mnenjp mladinska organizacij* ali SZDL o prosilcu in njegovi družini, 4. potrdilo o vpisu v solo. V prošnji je treba podrobneje popisati premoženjsko stanje staršev in družinsko stanje (število In starost otrok ln ostalih družinskih članov). Poleg tega pa naj vsak navede tudi svoj točen naslov (doma), naslov Šole in na- mke nareku e precej drugačen htev č SQ ^ razfin sistem dela tudi v obrti in slej sebnih tudt obrtne delavnice ko prej bodo nekatere obrtne socialisticnega sektorja. kar je nekaj povsem novega in čemur se je že vsa obrtnkška dejavnost prilagodila. Ce presodimo obrtniško dejavnost našega okraja, moramo omeniti, da nas razvojna pot obrtništva ne zadovoljuje popolnoma. Mnogo zasebnih obrtnih delavnic, pa tudi delavnic družbenega sektorja je že prenehalo, mnoge pa ne kažejo nobenega napredka. Nekatere obrtne panoge že skoro izumirajo, čeprav njih vloga še davno ni končana (lončarstvo, delno kolarstvo). Takim obrtom je treba zagotoviti nadaLjnji razvoj. Čeprav se bo morda sistem njihovega dela spremenil. Z razvojem celotnega gospo- potrebe po obrtnih storitvah. Analiza dosedanjega stanja kaže, da je treba mrežo obrtnih delavnic kakor tudi število zaposlene delovne sile precej dvigniti. Zaradi nesorazmerja med kapacitetami ln potrebami, bo treba v naslednjih letih misliti razen rednega povečanja in razširitve mreže delavnic, ki jih bo zahteval nadajnji razvoj gospodarstva, tudi na ustanovitev novih obrtnih obratovalnic. Vsako nadaljnje zaostajanje v izgradnji postane lahko zelo resna ovura za hitrejši dvig življenjske ravni delavcev in uslužbencev. (Nadaljevanje prihodnjič) slov bivališča, kjer se bo šola) (internati). Prošnje Je treba priložiti skupaj z vsemi prilogami, brez njih se ne bodo obravnavale. Dijakom ln učencem v gospodarstvu, ki ne bodo dobili štipendije po razpisu (kar dokažejo z dopisom o zavrnitvi prošnje), pa bo občina podeljevala podpore za šolanje » okviru svojih finančnih možnosti ln na osnovi premoženjskega stanja in dosedanjih učnih uspehov prosilca. Pogoji za prejemanje podpora so isti kot za prejemanje štipendije. PROŠNJE ZA PODPORE Z PRILOGAMI JE TREBA PRAV TAKO PREDLOŽITI TUKAJŠNJEMU OBČINSKEMU LJUDSKEMU ODBORU NAJPOZNEJE dars-tva se bodo povečale tudi DO 15 AVGUSTA 1958. _ Komisija za štipendija In podpore ObLO Metlika Stipendije ObLO Trebnje Komisija za štipendije občnske-ga ljudskega odbora Trebnje razpisuje na podlag; 7 člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, štev. 32-5">) za šolsko leto 1958-59 sledeče štipendije: 1 — agronomska fakulteta. 1 — srednja kmetijska Iola. 1 — gradbena srednja Iola, 1 — medicinska fakulteta, oddelek za stomatologijo, t — farmacevnka fakulteta. 1 — babtška iola, 1 * pravno-ekonomska fakulteta, pravni oddelek. 1 _ vUja pedagoška iola. skupina Slovenščina—nemšflna, 1 -m višja pedagoška šola. skupin« X ot ran je politični tedenski pregled GOSPODARSKI UKREPI Zbranih je nekaj podatkov, ki vsekakor kažejo, kako smo gospodarili v prvem polletju. Predvsem se nam zdi potrebno zapisati nekaj več o Izvozu. Doseženi uspehi kažejo, da bomo do konca leta predvideni načrt uresničili in izvozili za 141 milijard dinarjev blaga. Izvoz naj bi se v letošnjem letu povečal za 18' • v primerjavi z lanskim letom. Teh 18'» pa pomeni za 14 milijard dinarjev blaga. Do polletja smo prodali v tujino za 91 milijard 700 milijonov dinarjev proizvodov, to je za okoti 10 milijard dinarjev več kot v lanskem prvem polletju. Letošnjega načrta za Izvoz sicer nismo dosegli, toda zaostanek, k| znaša 9 milijard, bomo v drugem polletju prav gotovo dohiteli, saj je Izvoz vsako leto napredoval najhitreje prav v zadnjih mesecih leta. Doseženi izvoz je vsekakor dokaz, da se na*e gospodarstvo razvija zelo uspešno, saj Je zaradi krize, ki vlada v zahodnih deielah. blago tele prodati, pa tudi cene so za nekatere proizvode znatno nižje. Omeniti je treba, da smo dosegli tako velik izvoz zlasti zaradi tega, ker smo letos prodali veliko ve« kmetijskih pridelkov Zaradi lanske dobre letine smo prodali do sedaj že 700.000 ton koruze ln to je največ prispevalo k temu, da Je kmetijstvo prodalo v prvem polletju n 11 milijard dinarjev proizvodov To je slrer razveseljivo, ne moremo pa biti zadovoljni i dokaj majhnim izvozom nekaterih Industrijskih Izdelkov, zlasti stro |av. Le-teh bi lahko z malo večjim pri- zadevanjem prodali precej več kot do sedaj. O tem, da se Je gospodarska dejavnost le v prvem polletju ze\o razmahnila, govore tudi podatki o investicijah v prvi polovici leta. Za gradnjo novih >hjekUiv, za nakup atrojev Itd., amo porabili v šestih mesecih tO« milijard dinarjev, to Je za okoli 19% več kot lani v istem času. Iz pregleda, ta kaj so bila porabljena ta velika aredstva, sledi, da gradimo sieer manj novih tovarn, zato pa toliko več stanovanj, bolnišnic, novih trgovin, mnoga menta urejujejo lokalni promet itd. Itd. Letos te te Šentjerneja, Ostroga, Do). Maharovca ln Prekope so prihitelo na kraj požara In skulale omejiti nesrečo. Na pomoč so prihiteli tudi mladinci Ii naselja mladinskih delovnih brigad v Dragi, ki so zelo požrtvovalno gasili G. P. RAZPIS Komisija za sklepanj«-In odpovedovanje delov nih razmerij Gozdarsko lesne poslovne zveze Novo mesto razpisuje naslednja delovna mesta: 1. likvidatorja skladišč, 2. vodje zbirnih skladišč sa Novo mesto, Str. Crnomeij in Trebnje. Pogoji zb službo pod l,i srednja ali nižja strokovna izobrazba • prakso v komercialno — računski stroki; pod 2.: s-rednja strokovna izobrazba (lesni tehnik) ali nižja strokovna izobrazba I prakso v lesni trgovini. Ponudbe pošljite do Vključno 18. avgusta 1958 na tajništvo podjetja. — Nastop službe takoj! Plača po tarifnem pravilniku. R A Z P I 8 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »KRKA«, tovarna zdravil, Novo meato, razpisuje delovno mesto šefa računovodstva Pogoj: ekonomska fakulteta ali srednja atroknvn;! izobrazba • večletno prakso v finančnem poslovanju — Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na upravo podjetja. TRGOVSKO IN PREDELOVALNO PODJETJE »Žito« LJUBLJANA obvešča vse svoje odjemalce, da Ima v svojem na novo ustanovljenem skladišču v Novem mestu na razpolago vas vrate kvalitetnih mok, kakor tudi ostalih mleviklh IzdeUcov in žit po solidnih cenah Naročil« sprejema skladišča Novo mesto, Nad mlini S, telefon 19« al, Straža, Silos, telefon 8 Po želji kupca dostavljamo blago franko njegovo skladišče v najkrajšem čami ln po najnižjih renah #Wv- M (436) »DOLENJSKI LIST Stran 3 V Sevnici: kot drugod (Prenos & 1, strani) Pomembna je Mizarska produktivna zadruga Sevnica, s 100 kvalificiranimi delavca, ki dela le najboljše vrste pohištva. Danes imajo novo sodobno tovarniško poslopje, ki so ga zgradili z iastnvmu sredstvi, Pred leti pa je 5 imoijabrtav, Ustanoviteljev te zadruge, pričelo delati v kletni delavnici. Tekstilna konfekcija »Lisca« izdeluje kravate in fino žensko perilo. Na postaji v Sevnici gradijo novo poslopje. Zaradi dobre kakovosti so njihovi izdelki povsod zelo iskani. KMETIJSTVO Je za občino pomembna gospodarska veja. Pogodbeno sodeio-vanije kmeta z zadrugo počasi uvajamo. Uporaba umetnih gnojil se Je močno dvignila. Strojna obdelava zemlje je težlko vprašanje, ker je veČina obdelovalnih površin v hriboviitih področjih. Kmetiiiske zadruge so se kot operativni uresničevale! kmetijskega načrta deloma že uveljavile. Kmetijsko gospodarstvo Sevnica je uredilo 14 hektarska p'antažni nasad nizkodebelnih Jablan, kd je star tri in šttiiri leta. Letos pričakujemo prvo letino. TRGOVINA je zelo razvita. Imamo dve trgovski podjetji: Splošno trgov- sko podjetje Sevnica in Trgovsko podjetje »Sloga«, ki je bilo pred nedavnima osnovano in je prevzelo trgovske poslovalnice Kmetijske zadruge Sevnrica. Zadruge Šentjanž, Trfosče in Studenec bodo prenehale trgovati 6 prvim januarjem prihodnjega leta. Naša trgovama oskrbuje tudi mokronoško in radeško področje. Splošno trgovsko podjetje gradi pri železniški postaji novo poslopje s trgovkimi lokali in 13 stanovanji. ŠOLSTVO bremeni 50% našega proračuna (56 milijonov od stodvajsetih). Na področju občine je 19 šol, od tega dve osemletki: ena v Sevnic-; in ena v Tržišču, 17 pa je osnovnih šol. Vse šolske stavbe so v zelo slabem stanju. V treh krajih so poslopja za pouk neprimerna, saj so v privatnih hišah. Letos grad'imo novo šolo v Šentjanžu. Pet učiteljskih mest je izpraznjenih in se bomo morali potrudriti za učne moči. TURIZEM je bi! včasih na našem območju mnogo bolj razvit kot je danes. Posebno Zagrebčani so radi prihajali v Sevnico, od koder so hodili na Lisco ter na daljše :n krajše izlete v okolico, polno lepilh razglednih točk in zeleniia. Odkar sta bili v nesreči leta 1945 razdejan^ lepo urejeni hotelski poslopji; s tujskim sobami pri železniški postaji , si turizem ne more odo-moči. Tujskih sob ni, sredstev za novogradnje pa nikakor ne moremo najti. Najpomembnejša turistična točka je znanj pla-ninsikij dom na Lisci, ki je dobro obiskan. KOMUNALA je težko Vprašanje. Lani smo elektrificirali mnogo vasi, vendar elektrifikacija še ni zaključena, ker ni razpoložljivih sredstev. Asanurali smo že mnogo vodnjakov in nameravamo to pomembno delo uresničevati tudi v bodoče. Večja finančna sredstva niso potrebna, ker kmetje radi prispeva,]o potrebni gradbeni material in pomagajo z delom ter vožnjami. Kupili smo tri nove električne črpalke za črpanje vode iz novega stalnega zajetja. Caka nas še razširitev vodovodnega omrežja in tudi dva nova zbiralnika borno morali zgradlilti. Da bi se rešili nadležnega prahu, nameravamo asfaltirati cesto skozi Sevnico. V Krmelju popravljamo vodovod in gradimo nov zdravstveni; dom. Kakor povsod je tudii pri nas stanovanjsko vprašanje zelo pereče. Občina je dosedaj zgradila dve devetstaniovamjiski zgradbi, eno devetstanovanjsko Jugotanin, 13-stanovanjsko pa, kot sem že omenil, gradi Splošno trgovsko podjetje Sevnica. Stanovanjske zadruge doslej še nismo ustanovili.« Miloš Jakopec Važno za kmetijstvo Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št 26-54), v zvezi s 7. točko 43 člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov [Uradni list FLRJ it. 52 644-57), je občinski ljudski odbor Novo mesto na ločenih sejah občinskega zbora ln zbora proizvajalcev 10. Julija 1»58 sprejel Pogled na Sevnico in aevniški grad; ob Savi teče testa in železnica Zidanj most—Zagreb Prej 7, zdaj 31 komunistov V HI. novomeški mladinski delovni brigadi »Dušan Jereb-štefan« Slovesno Je bilo v mladinskem naselju »Jože Vlahović« 22. julija — na Dan vataje slovenskega naroda. Za III. Novomeško brigade »Dušan Jereb-Stefan« je pa bil te še prav poseben praznik, na katerega se je brigada pripravljala že vea mesec. Priprave ao potekale v povečani aktivnosti na vaeh področjih. Grafl- Razdelitev nagrad v Veliki Loki Na Dan vstaje so tudi v Kmetijski zadrugi Velika Loka najboljšim pridelovalcem krompirja v lanskem letu slovesno raz- telili 333.669 dinarjev nagrad, imetje to se prepričali, da v hali družbi skupnost zares pomaga dvigati ln krepiti proizvodnjo tudi na vasi. Z nagradami ao bili najboljši pridelovalci krompirja popolnoma zadovoljni. Nagrade so dvignile voljo za nadaljnje tekmovanje v kmetijstvu, pregnale so pa seveda tudi vse godrnjanje, ki je nastalo zaradi zavlečenega izplačila lanskih priznanj. Upamo, da bodo izplačane nagrade tudi sicer veliko pripomogla, da se bodo kmetje, upravni odbor zadruge in njeni uslužbenci trudili pri svojem nadaljnjem delu. Tone Lavrlha kon delovnega učinka ae je vzpenjal v visoko številko — povprečno nad 200%. Brigada je bila v tem času trikrat udarna :n enkrat še posebej pohvaljena. Podoben uspeh je dosegla v političnem in kulturno-zabavnem življenju. Brigadirji so redno obiskovali vsa predavanja, tako strokovna, na primer iz kmetijstva, ali pa politična: program ZKJ in obdelava materiala VII. kongresa ZKJ. Aktiv komunistov Novomeške brigade je živahno sodeloval v vsej dejavnosti in bil stalno povezan z vsemi brigadirji. Ti stalni stiki in skupno delo je rodilo prav lepe uspehe. Na temelju njihovega prejšnjega udejstvo-vanja in njihove prizadevnosti sedaj na delovni akciji, je bilo 24 mladincev predlaganih za »prejem v ZKJ. — Predlog za skupni .sprejem v ZKJ je bil poslan okrajnemu komiteju ZKJ v Novem mestu in komite je predlog osvojil. Brž ko ae Je zvedelo, da Je predlog sprejet, se Je začela v brigadi še bolj spontan: dejavnost. 22. julij je brigada dočakala še s prav posebnim veseljem. Ta dan, popoldne ob 15. url, je Imela brigada partijski sestanek, ki ga je začel sekretar aktiva Alnjz KlemenčIČ x besedami: »Mi gradimo avto cesto, avto cesta gradi nas!« Sprejemu so prisostvovali tovariši iz okrajnega komiteja ZKS Novo mesto in delegati iz brigad. Na sestanku je 'pregovoril tudi Jože Plaveč, član okrajnega komiteja ZKJ. Slovesnost je bila izredno prisrčna. Mladinci so radostno razburjeni, nekateri celo s solzami v očeh, sprejeli svoje partijske knjižice. Tako je aktiv komunistov III. Novomeške brigade od prejšnjih sedem članov narastel na 31 članov, v veselje ln ponos vsem mladincem prizadevne in požrtvovalne Novomeške brigade, ki tako res ni gradila samo avto cesto, ampak tudi sebe. A. Marjanovič ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov. L člen Zaradi Intenzivnejšega in bolj uspešnejšega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, češpljevega kaparja. raečega pajka, jabolčnega zavijača, koruznega molja, škrlupa, krompirjeve plesni, osata in predenice na območju občine Novo mesto, se odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov. 2. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvajajo na svojem območju splošne kmetijske zadruge od sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu; lastnikov- kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih področjih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopne, so splošne kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastniku kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov in nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. I. člen Kakšne varnostne ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni, škodljivcev ln plevelov so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč, ter kdaj. kje in kako naj se ti ukrepi opravijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Novo mesto* Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Novo mesto določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi področja, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. člen Za storitve, opravljene po 1. členu, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila. gorivo, amortizacija, režijski stroški). b. člen Ce lastniki na območju, za katero je določil pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Novo mesto, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo v pravem času ali ne na pravilen način, je dolžan izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko zaračuna kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. 8. člen Opravljanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega Hudskega odbora Ta organ vodi o izvrševanju teh u-krppov tudi posebno evidenco. Odlikovani borci in aktivisti V ponedeljek, 21. julija je v sejni dvorani OLO Novo mesto predsednik občinskega odbora ZB tovariš Brane Suhi podelil razna odlikovanja za zasluge v narodnoosvobodilni borbi 42 od-likovancem, bivšim partizanom in aktivistom. Navzočim je toplo čestital z željo, da bi nekdanji borbeni polet nadaljevali za lastno srečo in blaginjo bodočih rodov. Nato je pozval odlikovance naj sodelujejo z zgodovinsko sekcijo pri Zvezi borcev Novo mesto, da ne bi spomini na borbe in važne dogodke iz časov naše revolucije utonili v pozabo. Odlikovanja so prejeli: Po dve odlikovanji (Red za hrabrost in Red zasluge za narod III. stopnje) sta prejela Janez Orehek iz Mirne peči in Gregor Rajer iz Velikih Brusnic; medaljo za hrabrost in Red zasluge za narod III. stopnje Jože Gregorčič iz Dol. Kronovega in Franc Cven-kel iz Podbrežja. Red hrabrosti in Red bratstva in enotnosti II. stopnje Franc Brulc iz Velikih Brusnic. Red bratstva in enotnosti H* stopnje sta prejela: Jože Kolenc iz Novega mesta in Ludvik Ri-felj iz Harinje vasi. Red zasluge za narod III. stopnje so prejeli: Marija Moro iz Novega mesta, Ema Musar iz Novega mesta, Alojz Ogulin iz Mirne peči, Jože Pahulja iz Otočca, Leopold Rapuš iz Češenj c, Jože Ržen iz Novega mesta, Rudolf Simončič iz Novega mesta, Alojz Mrgole iz Družinske vasi in Milica Sali iz Novega mesta. Red za hrabrost so prejeli: Milka Banovec iz Novega mesta, Jože Cunk iz Gaberja, Jože Gaz-voda iz Gaberja, Franc Jarc iz Velikih Brusnic, Miha Jerman iz Gor. Grčevja, Stanko Medved iz Cešnjic, Vinko Stih iz Gotne vasi, Franc Zaletelj iz Novega mesta in Vlado Mali iz Novega mesta. Medaljo zasluge za narod so prejeli: Slavko Bele iz Novega mesta, Marija Hočevar iz Gorenje vasi, Metod Krnc iz Vinc pri Smarjeti, Marija Luzar iz Gaberja, Marija Potokar iz Žabje vasi, Milka Viršček iz Novega mesta, Marija Kukman iz Građenja in Alojz Kopina iz Družinske vasi. Medaljo za hrabrost so prejeli: Anton Barborič iz Gorenje vasi, Franc Boltez iz Gaberja, Ivan Eršte iz Srednjega Grčevja, Stane Ilovar iz Novega mesta, Janez Klemenčič iz Zdinje vasi. Anton Kraševec iz Jelš ter Ivan Drganc in Franc Stiglic iz Novega mesta. Z redom Partizanske zvezde III. stopnje j~ bil odlikovan Franc Krizman iz Novega mesta Občinski odbor ZBje nato povabil odlikovance na skromno pogostitev. t. člen Za kršitev predpisov 1z 1., 1, ln S. člena te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena. s. 7. točke 59. člena ter so. člena te. meljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznijo in škodljivci. 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestnl-ku okraja Novo mesto. Številka: 04-6-3053-2 Datum: 10-VII-1958 Predsednik občinskega ljudskega odbora Maks Vale, l.r -v tez dober mesec bodo stekli stroji v metliški predilnici (DMiOlDaiLlfl POCKNI NF.ll M NOST »Oblast je poslala meglo, ki povzroča rdeči vžig, da bi zatrla šmarnico!. Tako govorijo okoli Blrčne vasi in Vršnih sel. Govorica je nastala v okolici Birčne vati »strokovnjake«, ki so to vest pričeli širiti, pa bo povabil na razgovor sodnik za prekrške Pravo strokovno razlago, kaj je vzrok rdečega vžiga (sli »paleža* kot pravimo po domače), pe bodo kmetovalci naši v današnji številki pod naslovom; VINOGRADNIKI ZAKAJ ME NI V VOLILNEM IMENIKU Marsikdo ogorčeno vpra-luja, ko je na volišču ugotovil, da ne more voliti, ker nI vpisan. Večinoma so krivi državljani sami; kadar se selijo, ne prijavijo pravočasno spremembe naslova matičnem ui.ulu. Naj omenimo, da Je v novem bloku na Znančcvlh njivah v Novem mestu od 24 strank le dvojica prijavila spremembo bivališča, razen tega pa so stanovalci (ki imajo volilno pravico seveda) v nedeljo volili novega predstavnika v občinski ljudski odbor. In še to; uslužbenko ObLO, ki js 22. julija vse stranke obiskala, da bi jim kljub njihovi malomarnosti bilo omogočeno voliti, so marsikje zelo grobo sprejeli. »GLEJ GA, TUDI V NEDELJO DELA . . Verjetno pomisli vsakdo na dan počitka, ko v Jutranjih urah vidi direktorja tega ali onega podjetja, ko se pelje v praznem avtomobilu iz mesta. Ce bi pa Imel možnost popeljati se za avtom, bi v predmestju — tam kje pri Veterinarski amhulnnti ali pa malo ven iz Žabje vasi — lahko videl družino, ki se nnlsgn v avto In z »delavnim« direktorjem odpelje »na boljše«. Pomagati si Je puč treba, ker so izdali to »neumno, uredbo o avtomobilskih servisih Blizu metliške železniške postaje je pred leti zraslo svetlo, dokaj veliko tovarniško poslopje. Bilo je sprva namenjeno za Belokranjsko trikotažno industrijo »Beti«, kasnejši računi pa so pokazali, da je za Metliko in Belo krajino veliko ugodneje, če -Beti- poiščejo v mestu druge prostore, novo stavbo pa prepustijo »Novo-teksu« iz Novega mesta, ki naj bi v njej uredil predilnico česane volne. Ta zamisel je tudi obveljala in v začetku letošnjega maja so prišli iz italijanske Imole prvj stroji in z njimi vred turlj dva italijanska monterja, ki sta s pomočjo domačih mehanikov v novj predilnici pričela montirati pr-stančne in sukalne stroje. Dober mesec kasneje je prišla tudi velika pošiljka strojev za pred predilnico, z njimi pa sta prispela še dva italijanska strokovnjaka. V novem metliškem obratu ••Novoteksn- smo pred kratkim obiskali obratovodjo, tekstilnega tehnika Andreja Smuka z željo, da nam pove, kako napreduje delo in kdaj bodo v tovarni stekli novi stroji. Našli smo ga v predpredil- nici, veliki stekleni dvorani, kjer so domači in tuji strokovnjaki pravkar sestavljali dolgi reduser. Množica valjev, tulcev, vzvodov, vijakov... in sredi vsega spretne roke monterjev in mehanikov. -Hiteti moramo,« je rekel tovariš Smuk. -Vsak dan delamo tudi čez delovni čas, če hočemo, da bodo stroji čimprej v pogonu. Kot vidite, se montaža v predilnici, za katero smo dobili prve stroje firme »Co-gna« že 10. maja, počasi bliža h koncu. Stroje za pred-prodilnico smo dobili šele 23. junija, vendar upamo, da bo tudi tu montaža izvršena do konca avgusta. Medtem bo vzidana tudi električna napeljava in postavljene bodo klimatske naprave, nakar bo po tleh na grobi beton položen še ksilo-litni tlak.*1 "Kaj pa s surovino? Od kje jo boste dobili?« -Cesanec bo v glavnem uvožen. Letno bomo predelali približno 400 ton volnene česane preje, od katere bomo nekako petino porabili doma, ostalo pa bomo prodali drugim domačim tekstilnim tovarnam. Izdelo- ,1: bonu. liKh triko projo in z njo zalagali med drugimi tudi metliško -Beti«, ki bo odslej predelovalni material imela tako rekoč doma« -Kako pa je z barvanjem česane volne? Ali je predvidena v Metliki tudi barvarna?« -Za zdaj ne. Volno bodo barvali v novomeškem -Novo-teksu«, kjer bodo opravili tudi drugo česanje po pranju. Volna bo prišla v zabojih v Metliko, nadaljnje delo pa bodo opravili naši melanžerji, re-duserji, pindrafterji, gillboxi, prstančevj stroji, dublirke, su-kalnj in križnonavijalni stroji." Gledali smo manjše In večje, do dvajset metrov dolge stroje, od katerih so nekateri že popolnoma sestavljeni in čakajo — zdaj pokriti z velikimi platnenimi ponjavami — da jih delovne roke poženejo v tek. -Upamo,« pravi spet tehnik tov. Smuk, da bodo stroji stekli vsaj v začetku septembra. Mogoče tudi nekoliko prej. Manjka nam še nekaj strojev, ki nam j;h mora v kratkem nabaviti italijanska tovarna. V Novem mestu pa tudi že čakajo na prevoz v Metliko laboratorijski aparati za preb,- ZAMENA Železniške postaje so polne vagonov popisane z gesli, okrašenimi z že uvelim zelenjem. »Ho-ruk!« odmeva po zraku. Povsod veseli vrišč, razžarjeni miadi obrazi, od sonca ožgana telesa, v očeh skoraj več svetlobe kot med nebom in zemljo. -Kdo ste vi?« vprašuje jz kompozicije nekdo od prihajajočih prek tira. Tam je vlak z brigadirji, ki so v delovnih oblekah. Njihovi obrazi so bolj ožgani od sonca kakor pri došlecih. Na prsih se svetlikajo značke avto ceste in tudi udarniške niso redke. -Ko smo mi?« vpraša začudeno mlad fant. -Pa m smo triput udarna brigada jz Tuzle!« Mlada prsa so se mu pri tem ponosno napela. Nenadoma vlak potegne. Veseli -horuk«, pomešan s klici -držite se, drugovi!« in živahno mahanje rok napolni ozračje. Pesem mladih graditeljev, ki doni iz grl, se zazdi kakor spremljava velikega orkestra. To so bili vsakdanji prizori zadnjih dni julija, ko je odšlo 153 brigad julijske izmene in prišlo 148 novih. Približno 18.000 starih graditeljev je zamenjalo enako število novih. Odkar so pričeli graditi avto cesto, je zdaj prvič, da so odšle vse stare brigade in jih zamenjale nove. Po cestah vzdolž trase so drsele kolone kamionov in avtobusov, ki so odvažali in pripeljavalj brigadirje; 28. julija je odšlo 33 brigad, prispele po 4 nove; 29. julija je odšlo 68 brigad in prispelo 37 novih; 30. julija je odšlo 34 brigad in prišlo 56 novih, 31. julija: odšlo 18, prispelo pa 61 novih brigad. Povprečno torej skoraj 10.000 ljudi na dan, ki so prišli na cesto ali se vrnili domov. Osnovna naloga je bila pripeljati brigadirje od naselij do železniških postaj in nove s postaj do naselij. Ves prevozni park podjetja »Gorjanci* iz Novega mesta je opravljal to nalogo. Težko vprašanje je bil kruh. Brigade so povprečno dva dni na poti domov. Treba jih je bilo oskrbeti s suho hrano in s kruhom. Naloga je bila izvršena. Delno so si pomagali z dovozom kruha iz Ljubljane, toda le dva dni. Tudi zdravstvena služba je izpolnila veliko nalogo Vse barake so zaprašili z -DDT-ijem« takoj ko so jih stare brigade zapustile. Vse došle brigadirje so zaprašili in jih hkrati zdravniško pregledali. V enem dopoldnevu so prenesli šotore z vso opremo iz naselij Draga in Kronovo v naselji Domaslovec in Rakitje, ker bo tam zdaj več brigadirjev. V Veliki Peci pri Medvedjem blizu Korenitke je zraslo novo naselje za 2 brigadi, kj sodelujeta pri asfaltiranju. Obleka, čevlji, hrana in vse ostalo je bilo pripravljeno že prej. 91 brigad srednješolske in študjjša*bvske mladine ter 57 brigad kmečke in delavske miline je zavihtelo krampe in lopate. Spočita mlada telesa so se zagrizla v useke in nasipe. Posamezna naselja, kj so bila po nekaj ur prazna, kakor izumrla, so se vnovič napolnila z graditelji Spet odmeva v sončnem ozračju vesela pesem. Nove zastave svežih barv ponosno plapolajo po gradbiščih. Cesta padz dneva v dan bolj dobira svojo končno podobo... kušanje predpreje in preje.* -In koliko ljudi bo zaposlenih v novem obratu?« »Za zdaj okoli sto dvajset. Delo bo namreč močno mehanizirano in bo en delavec stre-gel tudi več strojem.« Spet smo se ozrli po širo- kem, svetlem prostoru, kjer so delali tehniki, monterji, mehaniki, instalaterji, vsi z enimsa-'mim ciljem, da čimprej usposobijo stroje, te genialne pridobitve moderne tehnike, za delo, ki naj da ljudem kruha, hkrati pa dvigne naš skupni narodni dohodek. -ar Podoba trgovine IN h v.i stavba predilnice, pomembne pridobitve dolenjskega gospodarstva je izložba, hkrati pa je tudi zrcalo in dustrije, ki v lepo urejeni izložbi lahko manifestira svojo proizvodnjo in napredek. V Novem mestu smo imeli žal doslej slaba zrcala te vrste. Okrajna trgovinska zbornica je že • več let skušala dobiti stalnega aranžerja, pa ni bilo ne delavnice ne stanovanja. Nato so skušali prirediti tečaj. Tudi ta je iz meseca v mesec propadel, ker ni bilo enkrat prostorov, drugič pa so bili spet aranžer)i zadržani. Tak tečaj Je svetoval tov. Stane Megušar, častni predsednik Društva slovenskih aranžerjev. Končno je bilo vse pripravljeno in 8. do 27. julija f> 16 tečajnikov iz raznih trgovin obiskovalo aranžerski tečaj v Novem mestu. Tovariš Megušar Je tečaj vodil, teoretični del je predaval prof. Leopold Kernc, trije aranžerji praktiki Pa so tečajnike seznanjali z ureditvijo izlažb vseh strok trgovine na drobno. Na tečaju žal ni bila zastopana trgovina iz Mokronoga, Črnomlja in Sevnice. Vzrok so dopusti pomanjkanje ljudi, pa tudi fluktuacija. Trgovinska zbornica je prispevala za stroške tečaja, podjetja so plačala za vsakega tečajnika 5000 din in učila, OLO Novo mesto pa je tečaj podprl s 100.000 din dotacije. Tečajniki so, ko je bil tečaj zaključen, aranžirali vsak po eno izložbo. Njihovo prvo aranžersko delo je komisija ocenila. Gotovo pa so mladim aranžerjem bili še bolj v vzpodbudo občudujoči vzkliki Novom eščanov, ki so takoj opazili veliko razliko med včeraj in danes, kot ocena komisije in knjižne nagrade, ki so jih tečajniki prejeli. Želimo, da mladi aranžerji pridobljenega znanja ne bi ljubosumno čuvali zase, ampak ga naj posredujejo sodelavcem. Trditev: izložba je zrcalo trgovine, pa ie končno dokazana tud; v Novem mestu »DOLENJSKI &IST- Stev. 30 (438) Štirje stoletni jubileji V novomeškem okraju imajo letos stoletni jubilej svojega delovanja šole CATE2, MIRNA PEC IN PREČNA. Začele so poučevati leta 1858 in od takrat dalje so žarišča osnovne izobrazbe in kulturnopro-svetnega dela v svojih okoliših. Takrat so bile šole še redke, saj je imel ves novomeški okraj, ki ima danes 95 osnovnih šol, le 29 šol (trivialnih, glavnih in zasilnih šol) in eno gimnazijo. Solo so leta 1858 pripravili in prosili za učitelja tudi v Podzemlju in Dragatu-šu. V obeh krajih so si mnogo prizadevali, da bi šole odprli jeseni s šolskim letom 1858/59, kar pa jim ni uspelo, čeprav so v Podzemlju pravočasno zgradili šolsko poslopje, v Dra-gatušu pa pripravili učilnico v novozgrajenem župnišču ln za učitelja stanovanje v občinski cerkveni hiši na Obrhu. V teh dveh šolah učitelja leta 1858 še nista nastopila, v čemer sta v zmoti tako podzemeljska kakor tudi dragatu-ška šolska kronika. Po kroniki podzemeljske šole ie. namreč tam nastopil prvi učitelj že z novim letom 1858 in v Draga-tušu po kroniki dragatuške šole jeseni istega leta, kar ne ustreza resnici. To je razvidno iz originalnih listin, ki jih hrani Škofijski arhiv v Ljubljani v J.onzistori-alnem fasciklu Metlika. Obema učiteljema je bil napisan dekret za nastop službe na novoustanovljenih šolah v Beli krajini v škofijskem ordina-riatu šele 13. decembra 1858. Medtem ko za učitelja Franca Mlakarja, ki je bil dekretiran v Podzemelj, ni zapisan datum njegovega nastopa službe, je nastop Jožefa Čerina, ki ie šel v Dragatuš, točno zabeležen. Cerin je prišel v Dragatuš in nastopil službo 7. januarja 1858, kar je posebej sporočil Škofijskemu konzistoriju v Ljubljani semiški dekan Martin Skubic, ki je bil takrat okrajni šolski nadzornik. Glede teh dveh učiteliev je Še omeniti, da sta bila oba po rodu iz Idrije. Franc Mlakar je šel v Podzemelj na svoje prvo službeno mesto iz rojstnega kraja, Jožef Čerin pa iz svojega prvega službenega mesta v Cerkljah ob Krki, od koder je bil v Dragatuš premeščen. Ker je šola v Dragatušu že od 5. maja 1944, ko je bilo šolsko poslopje z bombnim napadom porušeno, v izredno težkem položaju — sedaj gostuje kar v treh stavbah — bo zanjo prihodnje leto najlepše doživetje, ako bo mogla praznovati svoj stoletni jubilej z otvoritvijo novega šolskega ^oslopja, h katerega gradnji bi bilo treba naglo pristopiti — saj je primeren gradbeni prostor na Šiški poleg transformatorja določen po lokacijski komisiji že od 3. marca 1953 — ker sicer sc lobno šolsko poslopje ne bo moglo biti zgrajeno že v 5 mesecih, kakor je bil primer z gradnjo prvega šolskega noslopja leta 1RCf> Sole so po svoji tesni rove-zavi z družbenim gibanjem duhovni odraz svoje dobe. — Pred sto leti so se razvijale v razmerah, ki BO bile bistveno drugačne od današnjih. Šolstvo je bilo docela pod vplivom cerkve, ki si je v reakciji na terezijanske in jožefinske reforme s tkzv. Politično ustavo nemških šol, objavljeno leta 1805, prisvojila nadzorstvo nad šolskim poukom in vzgojo. Po tej Politični šolski ustavi, imenovani v listinah tudi šolski kodeks, ie cerkev lahko uveljavljala svojo voljo v šolstvu vse do 14. maja 1869, ko je Avstro-Ogrska izdala Državni zakon o ljudskih šolah. Ker se je s konkordatom leta 1855 vodstvo in nadzorstvo cerkve nad osnovnimi šolami še okrepilo, so pozneje pridali takim šolam, ki so nastale v obdobju med 1855—1869, tudi naziv konkordatske šole za razliko od poznejših, od cerkve neodvisnih šol. Sicer pa je cerkev še poslej oskrbovala in nadzorovala verski pouk vse do izvedbe ločitve šole od cerkve. Učitelji, ki so bili uslužbeni po določbah Politične šolske ustave, so morali opravljati tudi organistovsko in cerkov-niško službo, da so se s tem njihovi prejemki nekoliko povečali, zraven pa olajšala bremena občin, katerim tako ni bilo treba vzdrževati za vsako od teh služb posebnega uslužbenca. V kolikor je učitelj potreboval cerkovniškega pomočnika, da ga je nadomeščal, ga je moral plačati sam. Plače učitelj ni prejemal od države, ampak je bilo njegovo vzdrževanje urejeno s tkzv. napovedjo (fasijo) dohodkov in izdatkov učiteljske, organistovske in cerkovniške službe, za katero je morala poskrbeti ob ustanovitvi šole po določenih navodilih šolska občina. Medtem ko je bil minimum letne plače po Politični šolski i;.tavi sprva določen na 130 goldinarjev, se je po letu 1848 postavil na 200 goldinarjev. Siromašnim šolskim občinam je k učiteljski plači prispeval normalni šolski fond. Z napovedjo dohodkov in izdatkov določena učiteljska letna plača je obstajala jz denarnih prejemkov ali r>a iz denarja in naturali j. Prejemki v naturi so bili ponekod precejšnji, a marsikje jih ni bilo lahko z bero v celoti izterjati. Za pokojnino učitelja in njegove vdove je bilo slabo poskrbljeno. Z učiteljsko \ J vo in otroki so ravnali kot s sirotami. Do 3 let učiteljev službe niegova vdova ni imela pravice do pokojnine. C i leta 1860 dalje 80 si učitelji pomagali s pokojninskim fondom. (Nadaljevanje prihodnjič) i o-'ied oodoee avlo te^e na grud Oioeei — tako blizu najlepšega bisera na Krki bo stekla nova, mogočna magistrala in zvabila domačina in tujca, da bo zavil s ceste in el spnčil v eele-nju sredi tople reke (Foto: Marjan Moškon) Premalo prostora m učiteljev Resni problemi Šolstva v žužemberški občini Pevske tekme v Mariboru Marko Levstik, 4.a razred, gimnazija Novo mesto: PORTRET (z razstave v novomeški gimnaziji, ki bo odprta do konca šolskih počitnic) Slovensko narodno gledališče v Mariboru bo tudi letos priredilo v dneh Mariborskega tedna ie tradicionalne pevske tekme v nedeljo 3. avgusta dopoldne. K tekmam se lahko prijavi vsak šolan pevec ali pevka, kakor tudi nešolani pevci in pevke, da le imajo lep glas in potrebno muzikalnost. Univ. prof. dr. M hajlo Rostohar so-ietnik Pomembna osebnost med našim pedagogi je dr. Mihajlo Rostohar, rojak kmečkega stanu :i vas.: Brege na Krškem po.; j. Rodil se je 30. julija 187E in je kljub visokim letom še ves svež in ćil in pogovor z njjm . d.:.i , 5 mnogo jan.nrvivosti iz njegovega življenja, pa tudi iz na.e ?.s> dovine v preteklih de;: .etjih. v Potem, ko je dokončal krško mehansko šolo, se je Mihajl< Rc ?iar vpisal na ljubljansko < azijo. kjer se je seznanil z Iv: yta Cankarjem, Dragotinom Ke ejem, Otonom Zupančičem in drugimi, zlasti Pa z Josipom Murncrn-Aleksandrom, ki ga je uvedel tudi v skrivno Literarno družbo Zadrugo. Tam je bil Rostohar celo zapisnikar. Sprejmi to ga potem, ko so brali njegovo pesem »Sanje«. Prav zaradi sodelovanja v ljubljanski literarni Zadrugi je bil Mihajlo Rostohar izključen iz ljubljanske gimnazije, nakar je odšel na gimnazijo v Kranj, ker so imeli tam na novo ustanovljeni gimnaziji manj dijakov, kakor na novomeški gimnazi.it. Nekateri dijaki ljubljanskih gimnazij pa so po izključitvi iz ljubljanskih šol zaradi sodelovanja v literarni Zadrugi, odšli nadaljevat študij na novomeško gimnazijo. Po maturi na kranjski gimnaziji je odšel Mihajlo Hostohar na univerzo na Dunaj in kasneje v nemški Gradec. Postal je profesor filozofije, nekaj časa je dopolnjeval svo)e študije tudi na univerzi v Lipskem. Prvo službeno mesto je nastopil v Beljaku na Koroškem, kjer le poučeval na gimnaziji. Rflede-ga moža pa je pritegnil znanstveni studtj In se je odloMl /a eksper mentalno dušeslovje. izpopolnjeval se je pri znanem učenjaku svetovnega slovesa — Vvunriu Mjhallo Rostohar je bil tedal član mladih revolaci ».urnih Slovencev, zato( ga je pritegnila o-ebost profesorja dr. M*»sa-ryka in je poslušal tudi njegova predavanja v Pragi. Maaarvk ie vzljubil mladega študenta s KrSkega polja ,n mu je prirkrbel štlpendilo za izpopolnitev na psiholoških ini'ltutlh pri Kriigerju v Halleju, v Wurz-burgu in na Stumpfovem Inštitutu v Berlinu. Tako se je mladi mož Izpoool-njeval na raznih inštitutih tudi v zunanjem svetu za učiteljski poklic na univerzi Prvo službeno mesto univp-Z|tetnega predavate Ija Je naMopll na praški univerzi, kjer j>* ustanovil tudi psihološki laboratorij. Kasneje je odšel dr. Rostohar predavat na univerzo v Brn v kjer je lepo razmahnil svoj* znanstveno delovanje in je usta- Prebivalci Rake so darovali kri V Videm-Krško je prišla 18. Julija posebna ekipa in zbirala kri prostovoljnih krvodajalcev. Pri tej človekoljubni akciji tudi prebivalci Rake niso hoteli ostati na zadnjem mestu Prijavilo se jih je kar 30. Ekipa odvzemalcev krvi je poslala n« Rako avtobus, ki je prijavljene krvodajalce odpeljal v Krško ln apet nazaj. Prebivalci Rak* •o lajavali, da bodo tudi v prihodnje darovali kri, to dragoceno tekočino, ki rešuje Življenia bolnikom in ponesrečencem. Krvodajalci ao dobili izdatna malico, tisti pa, ki so jo dali že večkrat, ao bili nagrajeni x •jLsvčikami prostovoljnih dajalcev novll tudi več inštitutov, kjer so proučevali psihološke probleme. V času svojega profesorskega delovanja Je dr. Rostohar napisal okrog 130 znanstvenih razprav, nekatere so izšle tudi v posebnih knjigah. Posebno pozornost je posvetil izboljšanju razrednega dela. Na tem področju se je povezal, čeprav profesor na brnski univerzi, tudi s slovenskimi učitelji, ki Jim je hodil med obema vojnama predavat. Dr. Rostohar je bil tudi začetnik sodelovanja slovanskih mladino-siovcev ln je organiziral več slo-■ anskih pedagoških kongresov, ki jim je bil stalni predsednik. Dr. Rostohar se je že v mladih letih uvrstil med progresivne družbene delavce in je svoja filozofska Izvsianja naslanjal na socialne vede, zlasti na osnove leninizma. V CSR je tudi ustanovil Visoko socialno šolo. ki Je bila takrat edinstvena in med prvimi takimi družbenimi inštituti. Dr. Mihajlo Rostohar je izdal tud; več del v slovenskem jeziku, većina pa jih je izšlo v češčini. V letu 1918 je bil med tistimi narodno zavednimi slovenskimi oficirji, ki so prvi dvignil meč proti Avstriji in za novo Jugoslavijo. V času NOV je bil partizanski aktivist na področju Kozjanskega odreda. Tam je bil tudi aretiran in odveden v gestapovske zapore v Brežicah, kjer se mu je posrečil pobeg in tako je na drzen način s prehodom preko Save rešil svojo glavo. Dr. Mihajlo Rostohar je a svojim znanstvenim, organizacijskim in publicističnim delom doprinesel dokaz sposobnosti slovenskega človeka, trudi na mednarodnem polju. Zato mu ob visokem jubileju izrekamo iskrene čestitke in mu kličemo: Se na mnoga, zdrava, plodna leta! Jože Zupančič, Litija Se ena umetniška razstava v Novem mestu Razstavi »SUTJESKA« akademskega slikarja Vlada Lamu-ta, ki je odprta v spodnjih prostorih Doma JLA v Novem mestu, jn razstavi šolskih otrok, mlajših od 15 let, ki se nahaja v novomeški gdmnaztji, se je pretekli teden pridružila še ena umetniška razstava. V vseh prostorih obrtne Šoie (I. nadstropje osnovne šole) so po zamisli vodstva Dolenjskega muzeja uredili zanimivo razstavo alik in kipov umetnikov B. Jak ca, R. Jakopiča. Pr. Stiplovška, kl-karja Stovioka, VI. Lamuta, B. Borčiča. I. Moleta ln drugih akademskih slikarjev in kiparjev. Na novo razstavo opozarjajo po Novem mestu plakati v srbohrvaškem, francoskem in angleškem jeziku. Namenjena je predvsem brigadirjem z avto ceste. Obiskali so jo že brigadirji - študentje ■•< nsrrajskt Akademije ln nekaier ulirjl 7. tujih drŽav. Vse tri razstave bodo odprte do 1«. avgusta, ko se bodo zbrali v Novem mestu slovenski Izseljenci, ki se nahajajo trenntno v »tari domovini na oddihu ln obiskih. Obisk razstav toplo priporočamo tudi vsem domačim ljubiteljem lepih umetnosti. Pomoč Rdečega križa Za potrebe šolskih kuhinj prejema okrajni odbor RK od mednarodne pomoči otrokom znatne količine živil. Pravkar je dobil odobrenih nad 20 vagonov živil za šolske kuhinje. Okrajni odbor ima skupno z občinskimi odbori RK in s šolskimi odbori polne roke dela, da bodo vsa ta živila pravilno vskladiščena ln pripravljena za novo šolsko leto. Vsak udeleženec pevskih te-ker naj pripravi 3 pesmi, po možnosti eno narodno ali arije. Note za spremljevalca mora prinesti prijavljenec s seboj. Ob 9. url bodo izbirne predtek-me, ob 11. uri pa javno tekmovanje, pri katerem bo nastopajoče ocenjevalo razen strokovne komisije tudi občinstvo. Zmagovalci bodo prejeli nagrade. Tudi ni Izključena namestitev v opernem zboru ali celo kot operni solist. Pismene prijave bo sprejemala nprava Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru do pri-četka tekmovanja. Potne stroške il plača vsak prijavljenec sam. -Pš Na zadnji seji obeh zborov so občinski odborniki v Žužemberku poslušali poročilo referenta ta šolstvo o stanju šolstva v domači občini. Dobro pripravljeno, izčrpno in stvarno poročilo je povedalo odbornikom, da se bo potrebno spoprijeti s težkitmi in resnimi problemi šolstva v Suhi krajini. Večina šol v Suhi krajini zahteva večjih sredstev za ureditev šolskih prostorov, za najnujnejša adaptacijska dela na šolskih poslopij, za ureditev sanitarij in nabavo učil. polovica šolskih poslopij nii elektrificiranih, vse šole so brez vodovoda. Šolski vodnjaki, v katerih se zbira kapnica, so slabo zaprti in le z delno ustreznimi čistilnimi napravami. Tri šole so brez šolskih vrtov in igri'šč. Na Selih pri H'injah je pouk v kmečki hiši, ki v nobenem pogledu ni primerna za šolske prostore. Toda to še ni edini problem šolstva v občini Žužemberk. Razen ostalega je pomanjkanje učilnic in učnih moči, kar ovira izvajanje obveznega osemletnega šolanja. Namesto 64 šolskih oddelkov, kot bi jih biilo potreb, no za osemletno šolanje, j'ih je le 35, namesto 64 učnih mooi jih je le 29. Tako poučuje 7 učiteljev celodnevno, kar otežkoča njihovo pripravo za pouk. Za učne moči na Selih pri Hiu njah ni primernih stanovanj, zato sta učiteljici odšli. Vse kaže, da bodo morali učene} v naslednjem šolskem letu obiskovati sosednjo šolo na Prevolah. Občina bo morala skrbeti za dnevni prevoz učencev. Občina bo začela gradiiti šolo v prihodnjem letu. Načrti bodo že letos pripravljeni. Prebivalci vasi, kamor sega okoliš te šole, se za gradnjo zelo zanimajo. Dosedaj so zbrali pismene obveze za prostovoljno delo to vožnje. Občina še nima predvidenih sredstev; delno jih bo skušala zagotovaitii v družbenem planu za leto 1959 potrebna pa bo še pomoč iz okrajnih in drugih virov. Razen te gradnje bodo morala birtti v letu 1959 v proračunu občine večja sredstva za ostala našteta dela. M". 8. Zahvala kostanje viških borcev Poročali smo že, da so 4. julija odkrili v Kostanjevici na Krki lep spomenik padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik z urejenim okoljem je res lepo delo in so Kostanjevičani za pietet-no pridobitev lahko ponosni. — Občinski odbor Zveze borcev smatra za potrebno, da se še enkrat javno zahvali vsem, ki ro s prispevki ali s prostovoljnim delom pripomogli, da je bil spomenik postavljen. Zahvala ve- lja posebno naslednjim kolektivom podjetij oz. društvom: Vinarski zadrugi, Kmetijski zadrugi Kostanjevica, Ravnateljstvu nižje gimnazije v Kostanjevici, podjetju »Kremen« Novo mesto, pevcem bršljinske SVOBODE, društvu »Zena in dom« (nekdanja org. AFZ) Kostanjevica, ki je prispevalo skoraj 90.000 ,,;n ln občinskemu ljudskemu odboru Kostanjevica — Podboc-je za vsestransko razumevanje in pomoč. »j IENA iN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO ix ŽENA IN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO Otrok pri zobozdravniku ferezika Malasek: BALETKE <3.a razred novomeške gimnazi — z zaključne šolske razstave, katere obisk toplo pri['"repam~ Kaj naj storimo, da bo šel otrok brez upiranja in brez solz k zobozdravniku kadar bo potrebno? Že vnaprej morate misliti na to. Zato vzemite včasih otroka s seboj k zobozdravniku. V tretjem, letu starosti je otrok ie toliko razumen, da ga lahko pripeljete v čakalnico ali ordinacijo in ga pustite, da se navala na to ozračje. Pregledal bo vse okoli sebe, polagoma se bo udomačil in bo šel drugič popolnoma brez upiranja k zobozdravniku. Na poti mu pripovedujte, da zobozdravnik popravlja bolne robe, da luknjice v njih najprej očisti, nnfo pa jih napolni s snovjo, ki se pozneje strdi. Ce vam je uspelo pripraviti otroka do tega. da je ponosen na čiste in zdrave zobe, tedaj bo sam brez strahu sedel na stol in pokazal zdravniku zobe. Prvič jih hn zdravnik samo pogledal in jih pohvalil. Prihodnjič pa Hh bo pregledal in majhne luknjice v njih žalil. Ce boste n^neljali otro ka pravočasno, ne bo nobenih bolečin. Ce pa pravi čas zamudite, je zdravljenje združeno z bolečinami. JVeprijetnepa občutka med čiščenjem ni m^-oče preprečiti. Zato ga otroku nikar ne zamolčite! Povejte mu naravnost, da je čiščenje zoba res nekoliko neprijetno, da pa traja le trenutek in da to vsak hraber otrok z lahkoto prene- Kdo je kriv za ločitev zakona Največkrat nihče. Po statički zadnjih let so sodniki pri .očitvi v 33 odstotkih ugotovili, da ni kriv ne mož ne žena. V kolikor je krivda, je običajno obojestranska, kar je ugotovljeno za 30 odstotkov primerov ločitve. Drugače je pa mož dvakrat bolj kriv: medtem, ko je 25 odstotkov zakonov prenehalo po krivdi moža, Je krivda žene ugotovljena le v 12 odstotkov primerov. Prešuštvo v ločitvah nima kake posebne vloge — kot vzrok i p le v 19 odstotkih primerov. Pač pa je zelo važna neskladnost značajev, saj je vzrok skoraj 80 odstotkom ločitve zakonov v Jugoslaviji. (Pres-Servis) "JOSPOr>ENJ»KA BELEZNICA • Ce ste pečenko prevee oaoltll, jo zamotajte v vlažno čisto krpo ln po vrhu posuj te s soljo. Tako zavito maao dajte v posodo ln Jo. •vmtlte nekaj časa pokrito. 0 fe likate perilo Iz bombaža i)| lanu, ga ne likajte na lice; lem bo mnogo lepše. se. Recite mu, da se bo potem lahko doma in med vrstniki pohvalil, da ima popravljene zobčke, a da med popravljanjem niti zajokal ni. Ce pa med čiščenjem, zoba otrok vendarle malo zajoka, tedaj pojdite molče mimo tega. Na poti domov poudarjajte samo dobre strani njegovega vedenja, kako junaški je bil. kako je lepo odpiral usta in jih izpiral, ter kako je — samo malo zajokal. Bolje bo, če sploh ne začnete z raznimi obeti in podkupovanji, češ *če boš priden«, — Ofrok si bo začel misliti, da mora biti priden le tedaj, če je za svojo pridnost poplačan in bo to nenehno izkoriščal. (Iz Naše žene) NARAVNA KOZMETIČNA SREDSTVA 0 Naravna sredstva za »po-lepšanje« so prav takd učinkovita kot umetna, na vsak način pa so zdravju neškodljiva. Poglejmo, s čim si lahko osvežimo polt: 0 iz svežega beljaka napravimo beljakovinsko masko, se pravi da beljaku primešamo kapljico limoniraega soka, pomešamo, nato nanesemo maso na obraz. Po 15 minutah umijemo obraz z mlačno vodo. Koža je lepo napeta in sveža. Tako Neka] po starem -nekaj po novem JABOLKA Z JAJČNO KREMO Za vsako osebo računamo 1 jabolko 2—3 žlice sladkorja, malo marmelade. Krema: 1/2 i mleka, 3 Jajca. 2 žlički moke, naribana limonina lupina, sladkor!a po okusu malo vaniltjevega sladkorja. Jaooka olupimo, cenim iz-dolbemo pes6i»če, nato Jih dušlmo z limoninim sokom, sladkorjem ln malo vode. Mleko, jajca, sladkor ln moko dobro razžvrkljaino, nato pa denemo nad vročo vodo ln stepamo, da se krema zgosti. Jabolka zložimo v skledo al j manjše posodice. V vdolbimico, kjer je bilo prej pesčisče, denemo malo marmelade. Jabolka oblij emo s kremo, m*lo ohladimo ln serviramo. STR.ii NK \ 8 HRUŠKAMI IN BRUSNICAMI 1 kg hrušk, liter vode, 60 g sladkorja, malo belega vina. 3 žlice brusnic. »0 g pudlngove moke. Hruške ohiplimo, zrežemo na četrtine. Jim odstranimo peftelSče, nato Jih ne premehko »kuhamo v vodi, kt smo Ji dodali sladkorja in vin*. Kuhane hruške od -cedimo. OstaM sok, ki naj ga bo ' en liter, prevremo in zakuhamo vanj v majhni količini mrzilega soka razmetano pudlngovo moko. Kuha naj se 4 minute. Bru-I snicam dodamo dobro žlico vode, Jih prekuhamo in primešamo kuhani škrobovi masi. Nato denemo maso v »kledo. vmes odcejene hruške. Ko se- »trjenka ohladi, jo zvrnemo na krožnik in obložimo s hruškami. masko lahko naredimo enkrat v tednu. 0 Pest peleršlljevih listov namočimo vsak večer čez noč v kozarcu vode, v kateri si zjutraj umijemo obraz. To je priporočljivo zlasti za pega ve obraze, ki t večkratnim umivanjem v peteršiljevi vodi poblede. 0 Sok svežih kumaric je odlično sredstvo za mehčanje kože. K*adar lupimo kumare za solato, navadno odcedimo vddo, S to vodo si umijemo obraz. lahko tudi vrat, in videle bomo, da je koža bolj sveža in čisla Priporočljivrj zlasti za take, k Imajo nečisto kožo. 0 Mleko (surovo) je odlične za umivanje suhe kože. Enkra; na dan, morda zvečer, se umij-mo z mlekom, zjutraj pa spe remo obraz z mlačno vodo; čt bomo to redno ponavljale vsa, nekaj Časa, bo uspeh presenetljiv. Za mesto, plažo, vrt in počitnice vse v enem. Ta športna, elegantna bluza In dobro stoječe krilo sta Iz črtastega blaga, a tudi kratek shorts je iz tega materiala. ŽENE u SVETU 9TEVILO ŠTUDENTK V FRANCIJI NARAŠČA Francozinje največ študiraji naravoslovne vede ln medicin,. Od leta 1952 je narasel odstotek vpisanih študentk na univerzo za pribliino 10 odstotkov. PRVA ŽUPANJA Gospo Asaf Ali, dolgoletno politično delavko v Indiji, so izbrali za županjo glavnega indijskega mesta New Delhl. To Ji nedvomno velika čast in zaupanja, ki so jI ga izkazali. 8TAVKA V GOSPODINJSTVU Neka gospodinj* v Oakandu j* pričela stavkati. Nikakor n. hotela več kuhati, pospravljati, Šivati ln prati perilo. Novinarjem j« izjavila, da bo stavkala vse dotlej, dokler ji mož ne bo zvišal mesečnega zneska za ije. rm osebne, potrebe. SOFERKF TAKSIJEV V PARIZU Ze več kot petdeset let se Ja rižamke ukvarjajo s šoferskim poklicem. Tujci ao fteatokrat ne- malo presenečeni, ko pokličejo taksi, izza volana pa pogleda Jpnska glava ln se prijazno nasmehne. Znano je, da moškd tovariši ženskim kolegicam niso naklonjeni, one pa kljub temu uspevajo v poklicu. Tovarna hladilnikov Hladiln/k ni luksuz, temveč potreba. Hladilnike potrebuje industrija, gostinstvo, trgovine gospodinjstva. Za proizvodnjo hladilnike-" skrbi tovarna »Georgi Naumov« v Bitolju, Kjer ie bila še nedavno ledina, stoje danes tovarniške zgradbe, svetle |n prostorne, opremljene s sodobnim« stroji. Za to na*o tovarno hladilnikov je bilo potro«enih 1640 milijonov dinarjev, oskrbuje pa naj trg z raznim." h^a' dilniki prostornina od 45 do ir litrov za gospodinistva ln oa 590 do in ono klfokilofij š* **" trljo, Bruto proizvod toy*wflJ M računa na več kot ? n-."^*««1 \ dinarjjev. Stev. 30 (436) •DOLENJSKI LIST* Stran 5 P?i7fiania šentjernejski rti V nedeljo dopoldne se je zbralo na posvetovanju v šent-jernejskem prosvetnem domu kakih 50 kmetov iz Šentjerneja in okolice. Pogovorili so se o družbenem načrtu občine, zlasti o njegovem kmetijskem delu, o čemer je poročal tov. Kušljan, nato pa je tov. Kirm, upravnik zadruge, obvestil zbrane o zaključku ln skolet-nega tekmovanja za večie hektarske pridelke. V dveh skupinah je tekmovalo 60 tekmovalcev, ki so pokazali, da lahko tudi na šentjemejskem polju s pomočjo sodobnih agrotehničnih ukrepov dosežemo izredno lepe uspehe. Medtem ko so v prvi skupini tekmovali kmetje za pridelek 250 stotov krompirja, so se v drugi skupini pomerili za 300 stotov. Razen petih, ki so odstopili, so vsi drugi vzdržali do kraja in zato tudi dobili lepo priznanje: 367.000 dinarjev nagrad. Najbolje se je postavil Lojze Vr-tačič iz Pristavite pri Šentjerneju, ki je dosegel hektarski pridelek 472 stotov krompirja. Dobil je tudi najvišjo nagrado v občini — 39.700 dinarjev. Na posvetovanju so se zatem pogovarjali o uvajanju mehanizacije v kmetijstvo in o letošnjem pogodbenem sodelovanju ori pridelovanju žita. Je-sensk načrt setve predvideva tudi 7.a šentjernejsko občino. da bi 60 hektarov zasejali z najboljšo, uvoženo italijansko sorto pšenice. Medtem ko so napredni kmetje že povsod po svetu spoznali, da lahko gremo danes v večjo in cenejšo proizvodnjo samo s pomočjo mehanizacije, najboljših semen in zaščitnih sredstev, pri nas še oklevamo, kadar teče beseda o tem napredku. Da posamezniki oklevajo tudi v šent-jernejski občini, se je pokazalo " razpravi, ko so ljudje izmenjali mnenja o uporabnosti semen, o vrednosti traktorjev, umetnih gnojil in pod. Pametni kmetje so že z računi ugotovili, da po starem ne gre več naprej, druge pa bo o tem prepričala vedno večja konkurenca in nižja cena za večje koli- čine pridelkov, ki jih bo dajalo kmetijstvo na trg. Pogovorili so se tudi o novi uredbi prepovedi klanja telet in mlade živine, o prodaji sadja, ki ga je letos povsod izredno veliko, ter o pitanju prašičev in goveje živine, za katero so cene zajamčene z uredbo do konca leta 1959. O podrobni razdelitvi jesenske setve bodo imeli po vaseh še posebne sestanke in se pomenili o pogodbenem pridelovanju zlasti tam, kjer je za žita najboljša zemlja. — Posvetovanja sta se udeležila tudi predsednik OLO Franc Pir-kovič in predsednik okrajne zadružne zveze Viktor Zupančič, ki je kmetom pojasnil več važnih vprašanj. »Ne bomo jih pozabili« Na Dan vstaje, 22. julija, so v prisrčni slovesnosti na nekdanji Kastelčevi, sedaj Kum-povi hiši v Bršljinu, odkrili spominsko ploščo petim žr-. tvam fašističnega, terorja: Francu Kastelicu ter njegovim Slavje v taboru ,Sutjeska V mladinskem taboru *Su-tjeska* pri Dolenjskih Toplicah je bila 21. julija zvečer zaključna prireditev prve iz~ mene otrok tega tabora. Lepa prireditev ob tobornem opnju je bila hkrati proslava Dneva vstaje slovenskega ljudstva. Zaključne prireditve so se udeležili številni pacienti iz zdravilišča in lepo število domačinov iz Dolenjskih Toplic. Prišle so tudi predstavnice Zveze prijateljev mladine iz V Podbočju je gorelo 10 :ulija je izbruhnil poža. pri malem kmetu Karlu Radovanju v Starem gradu St. 2. Zgorel« je stanovanjska hiše Hčerka je zakurila krušno peč. pa Je iskra iz dimnika padla na smalnato streho. Hiša je bila v nekaj minutah vsa v ognju. Ra-dovaniču je zgorela vsa koruz* na podstrešju in ostali inventai, iz spodnjih prostorov so mu podboški gasilci nekaj rešili Skoda je ocenjena na 200.000 d.n, zavarovalnine pa bo Radovanlč prejel največ do 50.000 din. Ker Je reven kmet, povrhu pa inv? še bolno ženo, ki je v bolnišnici, je res v hudi stiski, nato bo množične organizacije pokre-sile nabiralno akcijo, da mu pomagajo vsaj v najhujšem. Ob tem požaru moramo res pohvaliti gasilce rz Podbočja Ker stoji hiša na hribu, ni mogoče priti do nje z brizgalno, pa tudi vode ni v bližini. Zato so šli gabile-, gasit z najpotrebnejšim orodjem. Požar je izbruhnil ob desetih dopoldne, čez 10 mi- nut pa je bilo na gorUču ie 16 gasilcev, čeprav so bili vsi zaposleni pri raznih kmečkih delih. Pomagali ao tudi vaščani '« Podbočja m donasall vodo najprej iz 200 metrov oddaljenega studenca, ko je v njem zmanjkalo vode, pa iz 500 m oddaljene Sušice. Vsi, ki so videli gasilce, kako ao v življenjski nevarnosti, ko je strop že pregorel, reševali iz hiše, kar se je še rešit: dalo. »o pohvali izredno požrtvovalnost. Bilo je naravnost ganljivo, ko sta ae dva pionirja-šolarja povzpela na slamnato strehb senice ter gasila iskre, ki so letele iz goreče hiše, drugi pionirji pa so jima v kanglah in vedrih nosili vodo. Ob tem požaru so prebivalci Podbočja in okoliških vasri lahko spet videli, kako potrebno je gasilsko diruištvo in kako nesebično pomagajo njegovi Člani svojemu bližnjemu v nesreči Gasilcem iz Podbočja pa za njihovo reševanje vso pohvalo in priznanje! J-S Ljubljane in drugi. Izb, m spored je obsegal govor o pomenu Dneva vstaje, slovenske, srbohrvaške in makedonske pesmi, recitacije in deklamacije, so izvajali otroci iz tabora pod vodstvom tabornega starešinstva. Nekaj so dodali tudi otroci iz Dolenjskih Toplic, tako da je bil večer ob tabornem ognju nadvse lep in prisrčen. Po končanem sporedu so otroci naprosili narodneaa heroja, tovarišico Olgo Družina-Sercerjevo. da bi jim povedala nekaj iz svojih doživljajev med narodnoosvobodilnim bojem. Tovarišica Olga je pripovedovala otrokom in gostom lepo in zanimivo. Posebno pretresljivo je bilo njeno pripovedovanje o tem. kaj vse je prestala, ko je bila kot komisarka bataljona Sercerjeve brigade ranjena oktobra 1943 v G6f-r':em Kotaru. Lepo urejen tabor Sutjeska pri Dolenjskih Toplicah je sedaj prevzela okrajna zveza DPM in bo tu taborilo 80 otrok iz našega okraja. »Nemški okupator je tukaj zve rinsko umoril 23. X. 1943 očeta Franca Kastelica, njegove hčere Dragico, Jožico in Danico ter Ivana Obreza« — napis na spominski plošči v Bršljinu obto žuje in opominja hčerkam Dragici, Jožici in Danici ter Ivanu Obrezu, zločinsko umorjenim 23. oktobra 1943. Preživela hči pokojnega Kastelica, Mara, je bila prisotna na slovesnosti. Avgust Jaz-binšek je v govoru osvežil spomin na umorjen? žrtve. V svečanosti sta sodelovala tudi godba JLA ter Svoboda Br-šljin z recitacijsko točko in pevskim zborom. Razen številnih Bršljinčanov so se slovesnosti udeležili tudi brigadirji iz naselja MDB Draga, ki so bili na partizanskem maršu Slovesnosti se jeudeležil razev članov občinskega odbora ZB tudi predsednik občine Maks Vale. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC lz Metlike V četrtek 24. julija so iz Metlike odšli otroci piranske kolonije. Na tritedenskem oddihu v Bell krajini so se pošteno na-užili sonca, sprehodv in kopanja v topli Kolpi. 21. julija, na predvečer dneva vstaje slovenskega naroda, so položili cvetje pred spomenvk Belokranjskega borca na Trgu svobode, nato pa so pred osnovno šolo izvedli lep spored z zbornim petjem, Dan pred odhodom so se deputacije otrok s cvetjem poslovile od predstavnikov lokalnih oblasti in nekaiterih Metličanov, k-; so pomagali vodstvu kolonije. Hkrati; so jih povabili na zaključni večer. Ta je potekel v prisrčnem razpoloženju in upravnik koloniije tovariš Dušan Kav-šek je v pozdravnem nagovoru iizrekel željo, da td stoki med mladimi Primorci in Belokranj-ci ne bi bili samo enkratni, ampak raj bi ce prihodnja leta še poglobil in uitrdiilj. Tudii Družina medvedkov in čebelic ter ositalj taborniki novomeškega okraja so zapustili bele šotore ob Kolpi na Zelebe- Četrtek 31. Julija — Ignac Petek i. avgusta — Peter Sobota 2. avgusta — Bojan Nedelja 3. avgusta — Lidija Ponedeljek 4 avgusta — Dominik Torek 5 avgusta — Marija Sreda 6. avgusta — Vlasta Gibanje sonca: Sonce vzhaja 1 8 ob 4.43 in zahaja ob 19.32 r>:<» dob« 14 ur in 49 minut »Krita« — NOV« mesto: od 1 do 4. avgusta ameriški film »Mojih sest kaznjencev«, od 5. do 7. avgusta jugoslovanski barvni risani film »Premiera risanih filmov*. Črnomelj: l. in 3. avgusta ameriški barvni film »Napadalci«; 5. in 6. avgusta italijanski film »Dekleta iz 04«. Metlika: 2. in 3. avgusta ameri-Ski film »Na apaški meji«, 6. avgusta angleški film »Tihotapci«. Kostanjevica: 3. avgusta ameriški kriminalni barvni film »Dvoriščno okno«. 6. avgusta francoski zabavni film »Kazimir«. Trebnje: 2. in 3. avgusta ameriški barvni film »Fant iž Oklaho-me«. Predstave v nedeljo ob 14.. 16 in J9. url. Mokronog: 2 in 3. avgusta italijanski barvni film »Meč in roža«. Semič: 3 avgusta ameriški barvni film »Na gladki površini«. Žužemberk: 3. avgusta Jugoslovanski film »Deklica in hrast. Dolenjske Toplice: 1. avgusta ameriški barvni film — clnema-seop »Piknik«. 2. avgusta japonski film »Hirošima«. t. avgusta ameriški barvni film »Pas za pištolo«. 6.-avgusta italijanski film »Njihove zablode«. julija sem našel volneno Jopico od Toplic do Vršnih sel. — Lastnik Jo dobi pri Radu Golobu n« Gor. Lazah. V oskrbo vzamem dva otroka od 6 mesecev dalje proti plačilu. Naslov v upravi lista (413-58). 13-letnega fanta, ki bi v jeseni obiskoval 4. razred gimnazije, bi rada dala k dobri družini v okolico Novega mesta. Doslej je obiskoval nižjo gimnazijo v Žužemberku Naslov v upravi Usta — (412-58). 27 Julija sem Izgubila rozardefo volneno Jopo od hotela Kandija do Žabje vasi. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v upravo lista. Prodam tehtnico (22 kg) znamke »Cvto«. Naslov v upravi Usta — (416-58). 18, julija sem Izgubila na poti med Ločno Jn Mačkovcem rdečo volneno jopico in svileno ruto. Poštenega najditelja prosim, da jo izroči proti nagradi na upravo lista. PODJETJE OBRTNIK v NOVEM MESTU išče trgovsko pomočnico. Nas>top službe takoj. Vprašati na Cesti komandanta Staneta štev. 15 PODJETJE ZITO-LJUBLJANA. skladišče Novo mesto, sprejme takoj poštenega delavca za skladi-ščemje mlevsfcih izdelkov, po možnosti z nekaj praks«; šoferja* vestnega ln treznega za tovorni avtomobil ter starejšo osebo kot honorarno moč za blagovno knji govodstvo z večletno prakso. Zelasite se Nad mlini štev. 5. F7K,- Ob težki izgubi naše drage mame ALOJZIJE ZIDANEK s Trške gore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremil- na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Miru Vodniku, kolektivu Pionirja iz Dobruške vasi ter sindikalni podružnici SGP Pionir iz Novega mesta. Žalujoči: sinova Gustelj, Franc, hčerki Lojzka in Marija z družinami. Vsem, ki so z nam; sočustvovali ob izgubi naše drage mame JOŽEFE DULAR iz Potoka ter vsem, ki so jo spremUi na njeni zadnji poti in Jj darovali cvetje, izrekamo toplo zahvalo. Se prav posebno se zahvaljujemo za zdravljenje v njeni težki bolezni dr. Miru Vodniku* zdravnikom in osebju internega oddeiilka splošne bolnišnice v Novem mestu ter tovarišici Anici Dolenc za vso požrtvovalno pcmoč š/ bolezni. Žalujoča družina Dular Prodam večjo količino kamenja. Naslov v upravi lista (415-53). Prodam otroško košaro, stajico m ogrodje ženskega kolesa. Naslov v upravi lista (414-58). Dvostanovanjsko novejšo hišo z vrtom prodam v Novem mestu. Naslov v upravi Išsta (411-58). Prodani dobro ohranjen motor znamk« Puch-Tomos 200 ccm. Naslov v upravi lista (410-58). Prodam kompletno posteljo, sto-'.'-!<,, slabil pa je bil v teku na ino metrov, klor Je blil z re-tUl totem 11,9 zadnji. Od atletinj sta se obe, Hudetova in Goršlnnva, v teku na 800 metrov uspešno borili, čeprav sta v zadnlem času zeln malo trenirali, Hudetova |c dosegla celo nov dolenjski rekord 2:24.U; v konkuren ci najboljših tekačic Jugoslavije pa je Hudetova znsedJn četrto In Goišinova šesta m se to, Na podlagi rezultatov na za'injih tekmovanjih, posebno pa na dvoboju oziroma na lwo4xwu v ceiju. »ta bili sestavljeni moška In ženska repi e/.entanca Slovenije, ki bosta 10 aviMisia gostovali v Bu dtorupeštl, kjer se boala pomerili z ekipama Madžarske B Od Novo-nsefeanov »ta v reprezentanro UvrSčrna potrf ln Ilurtetova, od kočc\Oilh atletov pa Cihal, Torbar In Pueedj. F. M. na 200 metrov in pištolo na 38 metrov. Konkurenca je bila zelo ostra, saj so ekipe in posamezniki precej izenačeni. Organizacija tekmovanja ni bila na zavidljivi višini, pa tudi disciplina bi morala na takšnih tekmovanjih biti boljša. Pri obeh tekmovanjih s puško in pištolo so bile predtekme, na katerih so etrelol dobili pravico udeležbe v finalnem tekmovanju. V predtekmovanju z vojaško puško so se plasirali naslednji tekmovalci po vrstnem redu doseženih krogov: Bele, Spelič, Ka frle, Medved, Vidmar. Glogovšek. Pate, Macele, Vrabič, Majerle, Rems, Somrak ln Busečgn. Finalno tekmovanje »Titova tarča« zet m: l. ftpelič Alojz (Črnomelj) 173 krogov, 2 Bele Ivan (Novoteksi) 1&2 krogov. 3. Vidmar Slavko (Novo meeto) 1« krogov. 4. Rems Peter (Novo mesto) 1M krogov, 5. Kafrle Anton (Novoteks) 129 krogov. « Vrabič Jože (Črnomelj) m krogov, 7. Medved Jože (Trebnje) 11» krogov, 8. Glogovšek Anton (Trebnje) 116 krogov, 9, Somrak Nlko (Mirna peč) 104 kroge, 10 Pftte Ivan (Novoteks) 104 kroge. v predtekmovanju s pištolo nI nihče dosegel predpisane norme, zato so v finalnem tekrnovanfju nastopili vsi tekmovalci, ki so se prijavili. Vrstni red Je Wl: 1 Macele Jože (Črnomelj) 128 krogov, 2, Kos Marjan (Pionir) 105 krogov, 3. Majerle Martin (Črnomelj) 105 krogov, 4. Rems Peter (Novo mesto) 104 kroge, 5. Vidmar Slavko (Novo mesto) 101 krog, 6. Karme Anton (Novoteks) 97 krogov, 7. Pate Ivan (Novoteks) 95 krogov, 8. Speli« Lojze (Crno-melD »1 krogov, « Koxtna Marjan (Pionir) 87 krogov, 10. Ivkovič Peter (Mlrna peč) 80 krogov. V ekipnem tekmovanju Je bil vrstni red sledeei: 1. Črnomelj (Vrabie. Speliifi, Majerle, Macele, Stariha) »16 krogov, 2 Trebnje (Medved, Glogov-šeflc, Busečan, Udovič, Horvat) 53» krogov, J. Novo mesto (Djurase-vi*. Vidmar. Rems, Plenlčar, Suc) 487 krogov, 4. Novoteks (Bele, Pate, Kafrle. Slak. PavHč) 490 krogov S. Mirna peč I, (Somrak, Grandllč. Volf, Jaki«, Gašperič) 438 krogov, S. Gotna. vaa (Ceeell* st, Jakovec, Cečeltč ml., Cujnlk, Vukmanovlč) 28« krogov, 7. Brš-Ijin (Strajnar, Pangrt«, Kočevar. rirtk, Kumer) 27» krogov, Š. Mirna peč. n. (Se.tak. Kaffle. verce. Pate, Obrekar) 2ft2 krogov. Slavko Doki gal domačin Franjo. Na grob Staneta Pižmohta smo položili venec, o njem pa je spregovoril France Zidar. Iz Drganjih sel smo zavili proti Dolžu, kjer je pokopan Viktor Kastelic. Tudi tu smo na grob položili venec, o pokojniku pa je toplo spregovoril njegov nekdanji soborec kapetan JLA Vinko Ceglar. Prvič je ob tej priložnosti obiskal sinov grob tudi tovariš Kastelic, 80-odstotni invalid, in pokojnikova sestra Francka. Obiskali smo tudi dom in družino pokojnega komandanta Cankarjeve brigade tov. Dragana. Na Javorovici, kjer je padlo 113 borcev Cankarjeve brigade, je položil venec na grob padlih tovarišev Rude Kotar, domačin Lojze pa je povedal, kako je bila tu krvava borba, v kateri je sam sodeloval. Škoda, da občinski odbor ZB Šentjernej premalo skrbi za ta kraj; kjer je bil skupni grob, je prostor docela zapuščen in pozabljen. Čeprav so bili vsi borci prekopani in prepeljani v skupen grob k TJrhu, smo menili, da bi morali ohraniti več spomina tudi kraju njihovega prvega skupnega počivališča. Pohod nam bo ostal vedno v spominu. Prijetno je bilo obujati stare spomine in sklenil! smo, da bomo šli na tako pot vsako leto. Tone Lavrlha prihodnje dn; bo p, .. -estdesetletnico življenja urar-Krasno! To imava srečo ljuba moja: prav danes je začela pihati druga sapa .. .* utemeljen vzrok »Slišim govorice, da se ločuješ. Je to res?« »Prav res." »Pa zakaj? Te morda žena slučajno rmra?« 'Slučajno ne, ampak načrtno.* kmetijska znanost »Veš. ljubi dečko,« pravi bogat posestnik svojemu sinu, »pojdi študirat kaj takega, da mi boš lahko pomagal pri mojem gospodarstvu. Najbolje, da si izvoliš advokatski poklic. truman o avtomobilih Biuši predsednik ZDA Tru-man je rekel nekoč: »Avtomobili v Združenih državah imajo velikanski moralni vpliv na prebivalstvo. To se najbolje vidi iz dejstva, da imamo v Ameriki čedalje manj konjskih tatov...« brez obrambe »Le nič se ne izgovarjaj in ne laži,* vpije žena na moža. 'Dobro vem, kako se vedeš s svojimi tajnicami, saj sem bila tudi jaz tvoja tajnica!« »St že slišal najnovejši vie o pozabi j i vem profesorju?« 129. Cez poldrugo uro sva prispela v vas. Sonce je bilo še visoko. Prišli so leopardi In nedolžno kakor otroci polegli v bližini hiš. Merjasci so se, iščoč skrivališča, puhaje zatekali na riževa polja. Prišel je tudi tiger, legel na tla na prostem in gledal proti gozdu. Antilope in druge plahe živali so stale ob mlakah in na obrežju reke. Nagonsko so vedele, da je reka edini kraj kjer jih ogenj ne more doseči. Po zraku so zbegano frfotale Jate ptic ln iskale zavetja. Kmalu smo zagledali kako rdeči ognjeni jeziki obllzujejo travo in drevesa. 130. Zdaj sem se lahko približal vsaki Živali In se je dotaknil. Strašna nevarnost, ki je vsem enako grozila, jih je prisilila, da so pozabile, da so nekatere izmed njih lovci, a druge plen. Tiger, slon in človek smo stali nepoxrediio drug zraven drugem*. Vsem je bilo. kot da nas druži vseobsegajoče prijateljstvo. Gledali smo se kakor bratje, ki Jih veže vsesplošna vez duševnega sorodstva. Pogled na to sožitje mi je odkril, sakaj Hindujec veruje, da teče »kosi dušo sleherna šivali, rastline lu slehernega človeka ilats alt dulsvBosiJ Iti. Plameneča džungla se Jc spreminjala v pepel. Tiger je stiskal glavo med šape, divje mačke so se svile v svitke in tndi skrivale glave. Nihče nI hotel gledati grozote, ki se Je dogajala. Kasno popoldne Je hipnotična noč plamenov premamila nekaj ptičev, ki so zgubljeno frfotali naokrog, ln jih avabila v džunglo, kjer so poginili. Kdor zgubi v preplahu prisebnost, ga strah tako popolnoma previame, da se sploh ne zna več varovati in potegne ga vase prav tisti vrtinec pogube, ki ga je bil navdal s strahom. 132. Čimbolj sem opazoval Karl.la in druge živali, tembolj sem spoznal, zakaj se Kari In jaz ljubiva. Imela sva skupno dušo. Igral sem mu na piščalko in on Je bil globoko prevzet. Čutil sem, da bi g» jaz, ko bi Ml nem kakor on. še bolj razumel. Nauk. ki mi ga Je dal ta požar, je bil: ne sovraži In ne hoj se živali! V njih prebiva duša, kakor prebiva v nas vseh. Tisti, ki imajo oči, da l ^J0« jo bodo vedno prepoznali.