187
v razredu, ki imajo različen položaj glede na intelektualne 
sposobnosti in učne težave, razlike v socialni sprejetosti 
in samopodobi. Raziskava daje tudi vpogled v povezave 
med socialnim položajem učenca v razredu in njegovo 
samopodobo in predstavlja izhodišče za odkrivanje strategij 
razvoja pozitivne samopodobe in učinkovite integracije v 
razredno skupnost.
Pomen vsakdanje akademske odpornosti v 
testni situaciji
Mojca Šipek in Cirila Peklaj
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Kontakt: mojca.sipek@gmail.com
Vsakdanjo akademsko odpornost (VAO) opredelimo kot 
učenčevo zmožnost uspešnega spoprijema z vsakdanjimi 
akademskimi neuspehi in izzivi. Gre za različico rezilientnosti, 
ki se osredotoča na učenčeve vire in pozitivne vidike delovanja 
normativne populacije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti 
pomen VAO pri učinkovitemu spoprijemanju dijakov s stresno 
situacijo in povezave vsakdanje akademske odpornosti z 
nekaterimi za testno situacijo pomembnimi spremenljivkami 
(testno anksioznostjo, strategijami samooviranja, iskanjem 
pomoči, učnim uspehom in izostajanjem od pouka). Zanimale 
so nas tudi razlike v merjenih spremenljivkah glede na spol. 
V raziskavi je sodelovalo 219 (95 fantov) iz štirih srednjih 
šol. Udeleženci so izpolnili: Lestvico vsakdanje akademske 
odpornosti (ABS; Martin in Marsh, 2008), Vprašalnik testne 
anksioznosti (TAI; Spielberger, 1980), Vprašalnik o strategijah 
samooviranja (PALS; Midgley idr., 2000) in Vprašalnik o 
iskanju pomoči (VIP). Dijaki so poročali tudi o izostajanju 
od pouka in svojih ocenah. Rezultati so pokazali povezavo 
VAO s testno anksioznostjo, ki pa je bila povezana še s 
samooviranjem in konstruktivnim namenom iskanja pomoči. 
Odkrili smo še povezavo samooviranja z nekonstruktivnim 
namenom iskanja pomoči, opravičenim izostajanjem od 
pouka ter učnim uspehom. Opravičeno izostajanje od pouka 
in učni uspeh nista bila povezana. Testna anksioznost je bila 
pomemben napovednik VAO. Pri primerjavi rezultatov glede 
na spol so se razlike pojavile pri vseh vključenih konstruktih. 
VAO je bila višje izražena pri fantih, testna anksioznost pa pri 
dekletih. Fanti poročajo tudi o višje izraženem samooviranju 
ter nekonstruktivnem namenu iskanja pomoči, medtem ko 
dekleta pogosteje pomoč poiščejo s konstruktivnim namenom 
in so pogosteje opravičeno odsotna od pouka. Ob upoštevanju 
omejitev nudi raziskava iztočnice za delo za opolnomočenje 
dijakov pri spoprijemanju s testno situacijo.
Povzetki s konference / Conference abstracts