Štev. 56.
V TratOf ¥ Wrli|t, d<f ft bUtebri W4.
_Letnik i. ..
Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele > številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolona 1
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin ►
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-	<
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Hsta do pet vrst.........K 5-— -
vsaka nadaljna vrsta............. 2m—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema lnseratnt oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le *
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 2<X — Poštnohranilnični račun št. 841.65Z
Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje in ponedetfka ob 5 popoldne.
t'redaištvp: Llica Sv. Frančiška Asiškega it. 20. L nadstr. — Vf dopisi naj se pošiljajo uredništvi lista. Nefranklrana pisma se m
sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord| lista' .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv Frančifta Asiškega 201 Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
Naročnina znait: Za celo leto.......K 24'—
za pol leta................• 12*—
za tri mesece.........................6'—
Za nedeljsko izdaj« za celo leto........ 5-30
za pol leta....................... 2"60
VEČERNA
SVETOVNA VOJNA.
0 bit«, v kflten Si Mte poMtn flfrl
gnili tNNMe.
LONDON. 21. (K.) Neki očividec poroča listu »Times« iz Harwicha dne 18. t. m.: Nemd so se borili kakor junaki in boriti se jim je bilo proti premoči topov. V manje nego dveh urah se Je potopila zadnja tor-ccdovka. Nemci so se borili do zadnjega. Večina se je potopila s torpedovkami.
Nevarni lucMeifi na nudi«
KODANJ. 21. (K.) Včeraj popoldne je neki poprej neopaženi podvodni Čoln v
mednarodnem vodovju med Gilbjergho-vedom in svetilnikom Kullen izstrelil dva torpeda proti danskemu podvodnemu čolnu Havmanden«, ki je vozil s petimi vozali brzine. Noben torpedo ni zadel. Danski podvodni čoln je nosil nacijonalni prapor. Včerai se je opazovalo na istem mestu neki podvodni čoln nepoznane narodnosti. Danes zjutraj je zadel ob obrežje pri Gilbjerghovedu torpedo, ki je eksplodirat
Dogodek se je naznanil prizadetim vo-jujočim vlas tim s prošnjo, naj v bodoče bolje pazijo.
National-Tidende« piše o tem dogodku Danski podvodni čoln se je nahajal precej izven področja danske oblasti, ko je poveljnik hkratu zapazil v vodi belo progo. Takoj si je bil na jasnem, da ta proga prihaja od torpeda, katerega kurz je križal onega podvodnega čolna. Čoln, ki je vozil le s petimi morskimi miljami brzine,ni mogel dovolj hitro izpremeniti kurza in posadka je bila pripravljena na najhujše. Na sre^o ie šel torpedo pod podladjem čolna, ne da bi bil provzročil kako škodo. Malo minut potem je videl poveljnik zopet tako penečo se progo na vodi, ali to pot niso bili v smeri torpeda. Podvodni v>ip jp rakoi umaknil v območje danske oblasti in ie strogo opazoval. V isti ča-, ko so bili oddani torpedni streli, se je opazil pri Oilbjerghoved-svetilniku podvodni Čoln neizpoznane narodnosti.
Y\'olifova pisarna pripominja k temu poročilu: Kakor doznajemo od uradne strani, ni onih strelov izstrelilo nobeno nemško plovilo.
ipanska in sedanja vojna.
LONDON, 21. (KJ »MorningposU javlja iz Madrida dne IS. t. m.: Pri navadnem sprejemu žurnalistov je priobčil minister-predsednik. da se parlament odpre dne .3»». oktobra. Opominjal je žurnaliste, naj pišejo o vojni brez strasti in predsodkov. Ne da bi izvela drago mobilizacijo, je Španska ukrenila vse potrebne odredbe v zagotovljenje svoje nevtralnosti.
Neresnične vesti e nemških grozodejstvih.
BEROLIN, 22. <Kor.) »Norddeutsche Aligemeine Zeitung« poroča: Neki sotrud-nik lista Journal de Geneve« si je ogledoval bojišče ob Mozi in je prišel tudi pred grad Bayrf čigar lastnica, neka baronica, je v nekem pismu obdolžita kronprinca, da Je oplenil njen grad in rop dal odpeljati v zabojih. Časnikar je našel poslopje nepoškodovano. Hišnica je povedala, da ne ve ničesar, dasiravno je bila prisotna, ko so častniki bivali tamkaj. Poškodovani da ste samo dve stekleni steni, ki ste najbrž počili zaradi kakega strela.
Zapiembno sodite v JUeksntfjL
PARIZ. 21. (Kor.) Tukajšnji »New-York Herald i poroča iz Port Saida: V Aleksan-driji se je sestavilo zapiembno sodišče, ki bo razsojevalo o zaplembi parnika avstrijskega Lloyda »Korberja« in 13 nemških parnikov. Teh 14 parnikov se nahaja v Port-Saidu in jih odvedejo v Aleksandrijo.
Potopljen perzijski pomik.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Perzijski parnik -Schiras«, ki ie pred 17 dnevi odplul iz Konstance, določen za Carigrad in nakrcan s petrolejem, je izginil. Misli se, da se je parnik potopil v Ornem morju z moštvom vred. ker so našli rešilni pas z imenom parnika.
Msoditev sklicanji feriten partmeiita.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Z ozirom na vojno se je sklicanje parlamenta, ki bi se
po ustavnih določbah moral sestati 14. novembra, odgodilo za en mesec.
Odlikovanje generalov.
DUNAJ. 22. (K.) Armadni naredbenik priobčuje številna odlikovanja v pripoz-nanje za posebne čine pred sovražnikom: Med drugimi so dobili: red železne krone I. vrste z vojno dekoracijo poveljnik 15. zbora, general infanterije Appel, poveljnik 13. zbora general infanterije Rhe-men, in poveljnik 16, zbora FZM Wurm.
BEROLIN, 21. (Kor.) Vplačila na vojno posojilo so prekoračila danes znesek treh milijard.
Zopieijene norveške lifle prosti
KRISTIJANU A. 21. (Kor.) Ministrstvo zunanjih stvari naznanja, da so bile izpuščene vse norveške ladje, ki jih je zaplenila Angleška, izvzeniši dveh, tudi one, ki jih je zaplenila Nemčija. Nasprotno pa se ruska vlada še ni izrazila oficijelno o izpustitvi od časa izbruha vojne v finskih pristaniščih zadržanih več norveških ladij. Od 20. t.m. dalje je izvoz kavčuka in guta-perče zabranjen.
Kemiki državni zbor.
BEROLIN, 22. (Wolffov urad). Kakor se čuje, se državni zbor snide začetkom decembra h kratkemu zasedanju.
Črtan iz akademije astvarjajofih umetnosti.
DRA2DANE. 22. (Kor.) Z dovoljenjem princa Ivana Jurja kot zastopnika kraljevega je bil slikar Hodler iz Ženeve črtan iz seznama Članov akademije ustvar-jajočih umetnosti v Draždanah.
Bivši romunski ministrski predsednik umrl.
BUKAREŠT, 21. (Kor.) Bivši romunski ministrski predsednik in zgodovinar Stur-dza ie ob 2 popoldne umrl v starosti 81 let.
Plovba po Renu.
STRASSBURG 21. (Kor.) Plovba po Renu nad Khelom je zopet otvorjena.
Požar.
Ijemo? Volna le odločna rušilka vseh zemskih vrednot, je neusmiljena ubijalka, ie krut srednieveSki inkviziter, ki spušča kri iz neštetih srčnih ran milijonov ljudij — vojna je pekel. Vojna pa ima tudi svojo obratno stran — je proces čiščenja. Dobro se ločuje od slabega, resnično od dozdevnega, prevara od resnice. V tej smeri bo delovala vojna ustvarilno, ker očisti dušo od vseh nizkotnosti. Prihodnji čas uniči vse izlagano in le zdravo zrnje bo poganjalo kali. Sveži, zdravi elementi bodo zmagovalno prodirali. Dragocena kri naših vojakov bo seme bolje bodočnosti za nas. Poboljšajmo se in bomo višje cenili vse, kar je vredno, lepo in dobro in se bomo bolj brigali za bisere, ki smo se jim privadili in ki so si pridobil občudovanje sveta.
Taki biseri, ki bleste na južnem zapadnem in severnem bojišču, in ki delajo čudeže hrabrosti, ki neustrašeno brodijo po močvirjih in prekoračajo gorovja, to so naši slavni sokolski bratje! To je junaška občina Sokolov. Naši Sokoli so, ki iskro navdušenja vzplamtevajo do ogrevajoče-ga plamena v trenotkih, ko se začenja pojavljati upehanost. Naši Sokoli so, ki premagujejo vse ovire; naši Sokoli so, ki se svojo srčnostjo vzbujajo v tujih Častnikih velike neizbrisne utise; naša slavna sokolska občina je, ki poučuje svoje člane v zmagovanju ... Njihov način telovadbe, njihova vztrajnost, njihova železna disciplina, njihova elastičnost, njihova moč, njihovo odlično delo v času miru, ki si je že pridobilo pripoznanja tudi od vodilnih vojaških krogov, njihov patrijotizem in njihovo junaštvo: to je, kar pridobiva Sokolom v sedanjem velikem času največje spoštovanje vsega sveta. Sokolstvo vzgaja najboljše vojake! Brez razlike, ali so sokolski bratje vseučiliščniki, ali priprosti
LONDON 21. (Kor.) V Shernessu je iz _________________ _____________________ _____
bruhnil predvčerajšnjim požar, ki je uni- ljudje: vsi so'junaki veličine duše,"nalveč-čil več poslopij, med njimi zdravilišče za|jega samopremagovanja in hrabre požr-mornarje.	tvovalnosti. Razširjajo čast in slavo ti bra-
tje sokolske občine, ki sta jo pred več nego petdesetimi leti ustanovila Miroslav Tyrš in Henrik Fiigner blaženega spomina. Njim ob strani stoje in se bore na naj-vredneji način sokolske sestre.
O predmetu »Vojna in ženska« je govorila te dni v Berolinu Lily Braun in je pokazala na mnogih izgledih, kako brezsmi-selne so nekatere ženske napram resnim nalogam vojne. Ali je to iz socijalne krutosti, ali iz krive štedljivosti, ali pa iz nevednosti. Dobrodelnosti milijonarja vso čast! Ali, koliko višje se mora ceniti dar uboge služkinje, ki ga od svojih prihrankov poklada na oltar domovine.
Ernestina Lothar v Curigu pa je rekla, da mir držav napravijo možje, mir razdejane kulture pa ustanove ženske.
V vseh deželah, naj se že vojujejo, ali ne, je povzročila vojna veliko zla; žena naj se loti dela zdravljenja, vedno zavedajoč se, da žena pomenja življensko moč in bodočnost, personificirano v njej in v otroku.
Potem opisuje avtorka na razsežno vse veliko človekoljubno delovanje, ki je izvršujejo sedaj v Pragi — sestre češke sokolske občine. Velikanske so žrtve, ki jih doprinašajo.Najodličnejše osebe so se naj-pohvalneje izrazile o bolnišnici za ranjence, ki jo je priredila sokolska občina v prostorih, ki so bili dom, zibel jasne sokolske ideje. Veliko žrtev in veliko breme si je naložila sokolska občina. Vse je u-rejeno vojaški — sokolski. In tu opravljajo sokolske sestre samaritansko delo z največjo vestnostjo in požrtvovalnostjo.
Te sestre usmiljenja je vzgojila sokolska občina. To so ženske, ki ne izgubljajo nikdar vere v — sebe. Prišla Je mati k ležišču sina, ki ga skoro ni mogla več iz-poznati., propadel je popolnoma, ker je izgubil obe nogi..! In ona ga Je poljubila in pogladila ter rekla srčno: Še sem čvrsta, jaz bom skrbela za-te! Take žene vzgaja sokolska občiaa!
Položaj no sallšhem HoJISču.
Z Dunaja poročajo z včerajšnjim dnem: Bitka v Srednji Galiciji ima značaj trd-njavske vojne, kar nikakor ne preseneča, ker isto vidimo tudi na Francoskem. Ruska armada, ki se brani na črti Medy-ka—Stary Sambor, obstoji večinoma iz čet. ki so se posebej izvežbale v trdnjav-skem boju, kar so tudi dokazale v naskokih na Przernysl. Seveda sedaj ne napadajo več, temveč se le branijo. To pa nikakor ne izključuje, da nam skušajo vsak težko priborjeni uspeh zopet odvzeti protinapadi. Vztrajnosti naših občudovanja vrednih hrabrih čet se imamo zahvaliti za velike uspehe, dosežene v zadnjih dneh.
Rusi so imeli velikanske izgube. Število njihovih ranjencev in mrtvih se ceni do petnajsttisoč mož. Ruski vojak je po svojih naravnih sposobnostih posebno pripraven za defenzivo in kot tak stori več nego se od človeka more zahtevati. Vkljub temu pa se je posrečilo našim v naskoku nepremagljivim četam tudi včeraj, da so zavzele več višinskih položajev. Posest višin severno in južno od Myzienc je velikega pomena za nadaljno izvedbo našega napada. Tam smo porinili svoje okope še bliže k sovražniku. Še vsak dan bitke nam je prinesel novih uspehov.
Na južnem krilu je včeraj izborno delovala naša težka artiljerija. Ker se mora tu napad naše pehote vršiti deloma po nekako pobočnem ozemlju, je naloga naše artiljerije, da jej s pobitjem sovražnih baterij in obstreljevanjem sovražne infanterije gladi pot Naša proti Drohobyczu in Stryju odposlana kolona Je zadela na močnega sovražnika, ki jej Je skušal zabraniti nadaljno napredovanje. Boji se tu še nadaljujejo.
Čete, ki so prodrle preko Wyszkowe-ga, stoje že južno od Bolechovega in posegajo že v boje pri Stryju.
Naznanjeno zasedanje Sereta je ob romunski meji treba popraviti v toliko, da so naše čete dosegle veliko reko Seret južnovzhodno od Kutov.
Naše čete, ki so predvčerajšnjim dospele do Korosmezo, so včeraj vzele Jablo-niški prelaz in so danes prodirale po cesti proti Delatynu.
Ob Sanu se nadaljujejo boji med našimi četami, ki so prešle na vzhodni breg, in Rusi.
Ob srednji Visli je prišlo do novih velikih bojev med Nowo Georgiewskim in Ivangorodom. Boji so zavzeli večji obseg. Rusi si prizadevajo, da bi preprečili ob-kolitev zapadne fronte Varšave in Ivan-goroda.__
M Sokol v vojnL
Tea Cervenkova priobčuje v praški »U-nion« dolg podlistek, iz katerega posnem- ljo petih mo£ se Je podal na pot, s katerega
Sličice iz volne.
Junaški čin avstrijskega aadporočnika.
Dne 11. septembra se Je v bitki pri Lvo-vu borila južno od Janowega pri Wiel-kem polju neka divizija proti sovražniku v premoči, ki je z močno artiljerijo obvladal višine pri Stradezu in vspešno obstreljeval NVielkopoIJe. Sovražna artiljerija je bila tako izvrstno zakopana, da je naša nikakor ni mogla najti. Na gričih pri Ra-tenhaknu in Porzeczu so postavili Rusi dozdevne baterije, da bi varali našo artiljerijo. Ako smo hoteli sovražnika pregnati iz zasedene višine, je bilo treba zapaliti Rotenhahn in Južno doli ležeče Porzecze. Nad poročnik Pran Liska prvega polka deželnih strelcev, dodeljen 44. divizijskemu oddelku se je ponudil prostovoljno, da poskusi izvršit! to težavno nalogo. S patru-
bi se eventualno tudi lahko ne povrnil, ker je moral skozi ogenj naše in sovražne artiljerije. Komaj je dospel do roba vasi Rotenhahn, je bil Že v takem ruskem ognju, da se je razkropila njegova patrulja kar na mah. Bežati in umikati se je moral tudi on sam proti skrajni južni točki Porzecza. Tu je naletel na 12. stotnljo domobranskega polka iz St. Poltna. Prosil je stotnika, da naj mu da 10 mož. Prostovoljno Je hotela iti ž njim cela stotnija. Čestital je stotniku, da ima tako hrabro stotnijo, si izbral 10 mož ter odšel ž njimi, da vnovič poskusi izvršiti nevarno podjetje, ki se mu prvič ni posrečilo. Veter je vlekel v njihovi smeri, tako, da jih je gosti dim prikrival sovražniku. Prišli so srečno do cilja in začeli podtikati ogenj, vedno desetim hišam hkratu. Rusi, videč, da se požar razširja s tako naglico, odpošljejo patruljo za patruljo, vedno po dva moža skupaj. Zagledali so prvo rusko patruljo. Nadporočnik je komaj zadrževal svoje ljudi, da se niso vrgli proti Rusom. Pustil je, da se je približala do razdalje 30 korakov in je sam pobil z revolverjem oba Rusa. Enega je zadel v stegno, drugega v trebuh. Postreljali so potem patruljo za patruljo in prišli slednjič srečno do Rotenhahna, dasi so sovražne kroglje frčale neprestano nad njimi. Tukaj je nadporočnik zapazil, da so Rusi pretrgali državni brzojav, ki pelje iz Wiel-kopolja preko Rotenhahna do višine Stra-dez, vendar je pa bakrena žica vezala vedno dva in dva brzojavna stebra. Hitro je splezal na steber, zvezal s to žico svoj a-parat bil je namreč častnik železniškega in brzojavnega polka — in poslušal, kako neki skriti ruski častnik govori iz Wiel-kopolja s svojo artiljerijo na višinah pri Stradezu ter ji razkriva avstrijske pozicije in učinkovanje ruskih topov. Hitro prereže žico, ki je vezala Rotenhahn s Strade-zom in konča ta zanimivi ruski pogovor. Nato takoj javi svojemu divizijskemu po-veljništvu pozicije ruske artiljerije in pehote. Naši so tako lahko sedaj obstreljevali Ruse iz ozadja, vsled česar so se morali Rusi umakniti. Nadporočnik je potem hitel s svojimi ljudmi v Stradez in je zapa-Iil tudi to naselbino.
Kako nastaja zmešnjava. V osješki »Hrvatski Obrani« pripoveduje neki dopisnik lista sledečo dogodbico, ki kaže, kako malenkostni so včasih vzroki, zaradi katerih se razburja ljudstvo. Stvar je sama po sebi smešna in bi prav dobro spadala v kak humorističen list, ko bi vendar ne bila obenem tudi tako zelo resna. Stvar pa je bila takale:
Iz neke sosednje vasi — godilo se je vse to ob srbski meji — je prihitel tamošnji beležnik. Kolena so se mu šibila, ves se je tresel in izza šklepetajočih zob je komaj mogel spraviti na dan:
—	Ban--ban--bom--bom
—	Za božjo voljo, kaj pa ti je? — ga je ves v skrbeh povraševal orožniški častnik.
—	Ban--ban--bom--bom
Komaj se je revež mogel toliko pomiriti, da je mogel povedati, da so prišle če-taške bande in da mečejo bombe.
—	Človek božji, zmešalo se ti je menda, — se je otresel nanj Častnik, — saj ni v vsej okolici niti ene komitaške čete in tudi nihče ne meče bomb.
Toda vse to ni nič pomagalo. Beležnik je ostal pri svoji trditvi. Končno so bili razposlani orožniki, da preiščejo stvar. In kaj so našli?
Vojak, ki je bil menda na straži ob neki njivi s koruzo, je pregledoval svojo puško, ki se mu je sprožila. V koruzi je bilo nekaj ljudi, a ti so seveda takoj mislili, da ne more biti drugače, kot da so vdrli četa-ši čez reko, in hajd v tek, kričeč, da prihajajo četaši. V reki se je kopal neki vojak. Videč, kako oni beže, je planil iz vode in zagledavši konja, ki se je pasel ob vodi, je skočil na konja, nag, kakor je bil v vodi in skokoma odjahal proti vasi, za njim pa vse, kar je moglo teči. Čim dalje je prihajal, tem več ljudi je bilo za njim. Ko so v vasi ljudje zagledali nagega vojaka na konju in za njim cele gruče ljudi, ki so bežale kričeč in jokajoč, se je vznemirila vsa vas in v prvi vrsti seveda slavno občinsko predstojništvo. Občinski beležnik je nemudoma letel k orožniškemu častniku, da mu javi, kaj se je zgodilo, pri čemer ga je strah prevzel tako zelo, da mu je polovica besed ostala v grlu.
Tridneven boj. Neki ranjenec je pripovedoval o svojih doživljajih na Francoskem tako-le: Po strahovitem pouličnem boju 2. septembra v T. v BSTgiji — o posameznostih tega boja ne bom pripovedoval, ker so bile pregrozne — smo dobili ukaz, naj prepustimo obkolitev Antwerp-na drugemu armadnemu zboru, mi pa da krenemo na Francosko. V petih dneh smo iz Bruslja imeli 200 kilometrov za seboj
ter smo 15. sepfemHra popoldne ob 4 dospeli v N. Vsi mostovi preko tamkajšnjega prekopa so bili razstreljeni. Naši pijo-nirji so se takoj lotili dela, da nam napravijo prehode. Obenem pa je tudi z nasproti ležeče gozdnate višine začela streljati sovražna artiljerija, hoteč preprečiti njihovo delo; kar pa ni nič izdalo. Tudi preko Oise, ki je bila oddaljena komaj en kilometer, so nam pomagali pijonirji. Takoj na oni strani reke leži vas P., ki jo je zasedel sovražnik. Tedaj se je začel boj. En naš bataljon je z naskokom vzel vas, dalje pa ni šlo, ker je bilo že osem zvečer. Ena stotnija lovcev jim je Še priskočila v pomoč in tako so ostali vso noč, oddaljeni drug od drugega kakih dvesto metrov. Ostali smo spali deloma v cerkvi, deloma v skednjih po vasi, s puško v roki. Ob 4 zjutraj smo popili nekoliko kave in pojedli košček kruha. Kakor hitro smo stopili na cesto, se je pričelo streljanje. Udrli smo preko vrtov proti sovražniku do razdalje kakih petsto metrov. Sovražnik je ležal v strelskih jarkih. Nismo mogli naprej; imeli smo strašne izgube. Vkljub temu pa je bilo ukazano, da moramo vztrajati, dru* ge čete da prihajajo. Ob 6 zjutraj je pričel streljati naš oddelek strojnih pušk, a istočasno se je tudi oglasila sovražna artiljerija in nas začela obsipati z granatami. Strahotno je grmelo in pokalo, izgube so bile čim dalje tem večje, marsikaterikrat po deset mož za enim strelom. Ob sedmih zjutraj je tudi mene dohitela usoda. Granatni drobec me je zadel in zgrudil sem se na tla. Kri mi je lila po nogi. Kmalu pa sem mogel zopet ustati in šepal sem na obvezovališče. Kroglje pa so še vendar brenčale okoli mene. Nekemu ranjencu je še na obvezovališču granatni drobec odnesel nogo. Nismo bili torej varni niti na obvezovališču, a nazaj tudi nismo mogli, ker je sovražnik venomer obstreljeval novo zgrajeni most. Šele ob eni popoldne se jc umaknil sovražnik. Prepeljali so nas v mestno gledališče, urejen je bil že triin-štirideseti lazaret. Neprenehoma prihajajo vozovi. Grozno je, a zmagali smo vendar. Tri je trajal boj, od jutra do večera.
Pri bateriji. V preprostem šotoru, ki jc dobro maskiran s kupi sena in drač-jem, sede častniki topniške baterije pri večerji. Pred nje je stopil podčastnik, ki ima službo pri telefonu in je javil: »Po-veljništvo sporoča, da se jutri na vse zgodaj začne splošni napad na sovražne položaje. Baterija mora z vso silo podpirati našo pehoto.« — »Dobro!« — Pogovarjali smo se — tako pripoveduje neki ranjen častnik — o svoji jutranji nalogi. Stvar ne bo tako lahka. Obkrožujejo nas strmi bregovi, zaraščeni in deloma kameniti. Naših topov ni mogoče spraviti tja-gor. Naše pozicije v dolini so izvrstne in odtod bomo lahko podpirali našo pehoto. Poveljnik baterije je zaukazal: »Vi, gospod poročnik, odidete že nocoj na hrib, kota 458, patrulja pa naj uredi telefon. Komandiral boste obstreljevanje.« Mladi poročnik je salutiral. Še enkrat smo trčili s kozarci. Dolžni smo Srbom Še pošten odgovor, ker so nas naravnost silno napadli pred par dnevi. — Preden se jc začelo svitati, je bil naš poveljnik na strmem hribu, s katerega je bil krasen razgled po hribih in dolinah v okolici. »Lepo je tamkaj,« je rekel šaljivec naše baterije, »samo javne varnostne razmere niso v redu!« Spretno in hitro so polagale naše patrulie telefonsko žico, ki naj veže baterijo z opazovalcem na hribu. Dani se. Na sovražnikovih pozicijah se vidijo opazovalci, ki se radovedno in vztrajno zanimajo za našo baterijo. Tupatam je tudi že počil kak srbski top. Nadalnje srbsko opazovanje je treba preprečiti. Hitro nekoliko šrapnelov! Naši topovi so zagr-meli. Učinek je bil dober. Srbske patrulje so se poskrile. — Telefonska zveza je gotova. Telefon že brni. Prvih šest naših topov strelja po vrsti. Oddaljenost smo izmerili po zemljevidu. Prvi streli so za orijentacijo. Beli oblaček nad hribom nam kaže, kje je eksplodiral šrapnel. Telefon zopet zabrenči: »Na strani 100 manj, vi-zor 20 manj!« Pri topovih se hitro izvrše majhne izpremembe in streli grme zopet. Naši šrapneli morajo sedaj padati 600 metrov bolj na desno in 100 metrov niže. Telefon brenči: »Vizor 10 više, granata!« — Bum! — »Elevacija pet više!« — Bum! — »Dobro je.« »Srapnel, tri strele?« — Tedaj se je začel peklenski koncert. Naši topovi sipljejo šrapnele, da je pravo veselje. Uspeh se že kaže. Srbi zapuščajo svoje najnižje okope in se umikajo navzgor. Posegla je vmes tudi že naša pehota. Slišimo streljanje, rojne vrste se pomikajo naprej. Naenkrat silen pok. Z globokim basom se javlja srbski top.
Podpirajte Ho sv. Orila in Hijal
Strsn IT.
„VEČERNA EDINOST" št. 56.
V Trstu, dne 22. oktobra 1914.
Tele! Iioto. koj!« vesti mela žc ti. snu
■n javlja: Srbi streljajo na našo pe-Jročilo slove: — ^Kje?« — ne vidim, ta-Napeto pričakujemo nadaljnih ob-Toda kaj je to? Blizu nas sta zagr-Iva strela, ostra in razločna. Ali so ašli naše pozicije? Nato je stotnik pokazal na hribček poleg vas. »Tjakaj padajo vsi srbski šrapneli, točno, drug za drugim, v našo — artiljerijsko lnaŠka-rado.« Tamkaj so namreč naši topničarji >montirali« baterije: za hitro izkopanimi okopi stoje »lopovi« iz desek in glinastih cevi, katere Srbi obstreljujejo, dočim smo pa mi popolnoma varni v svoji poziciji. Tu se zopet oglaša telefon: »Se druga srbska artiljerija. Strelja naibržc na nas. 400 na levo, 15IMJ nazaj, elcvaciia 40 više!« Dva naša topa še nadalje obstre Ijujeta okope srbske pehote, ostale štiri pa smo naravnali na srbske artiljerijske pozicije. Vsak šrapnel jim prihaja bliže. V tem so pa tudi že oni opazili, da so obstreljevali našo »maškarado«. Njihovi Šrapneli so nam začeli prihajati v nevarno bližino. Telefon javlja: »Našli so našo o-pazovalsko pozicijo, streljajo nanjo. Moramo se skrivati.« Srbski šrapneli ne žvižgajo samo proti našim opazovalcem; šest korakov pred našo baterijo je udarila vražja sovražna kroglja ob tla in nam naprašila oči s peskom. Telefon zvoni na vso moč: »Jih že imam! Za grmovjem, na sredi hriba tiče!« — nam javlja opazovalec in nam napoveduje nove cilje. Sedaj streljamo v tri smeri. Castni-štvo in moštvo napenja vse svoje moči. Poveljništvo infanteriie nam telefonično sporoča svoje želje, opomine, hrabri nas. graja nas, hvali in kara — vse obenem. Silno hitro pokajo naši topovi, vse žile v nas so napete in zdi se mi, da smo vsi skupaj en sam tresoč se živec, ki reagira na vsak mig poveljnikov. Prvi je umolknil srbski top. ki je streljal na našo pehoto. Par naših šrapnelov mu je utišalo žrelo. Naenkrat so omolknili tudi topovi, ki so streljali na našo baterijo . . . Iznova je zapel telefon, iznova smo obrnili topove in smo streljali brez prestanka, pri čemur nismo niti opazili, da nam naš o-pazovalec narekuje vedno večje eleva-cije in da se pehotne rojne vrste vzpenjajo vse više po hribu. »Ustavite ogenj, naši so na vrhu!« — »Hura!« Ne streljaj! Odmor!« Zmagali smo. Solnce se nagiba k zapadu. Zamazani, očrnieni se vračamo v svoj šotor, kjer nas pozdravlja veseli
„Rusko Slovo1*' je informirano po uradu za zunanje stvari, da je izjavil angleški poslanik v Carigradu porti, da bi sovražno stališče Turčije nasproti Rusiji povzročilo ne le pomoč Angležev, marveč tudi Japoncev, ki bi nastopili v Mezopota-mi.i. Japonska jc prevzela zaščito vseh brit-skih koristi v Aziji. Iz Tokia se pa „Ruskemu Slovu" poroča: Japonska izroči turški vladi noto, ki izjavlja, da je Japonska voljna, da stopi z vsemi svojimi silami na morju in na suhem na stran Angleške in Rusije Japonsko časopisje ostro napada En ver pašo.
Ptujski promet v Italiji je vsled vojne močno padel. Posebno na jesen in v zimi bodo v tej deieli, a kateri so velika mesta vse svoje prometno življenje priredila za ta promet in ki dobivajo letno mnoge milijone od njega, mučno občutili to izgubo, to pa tem bolj, ker je že za libijske vojne zadela Italijo. B. Matueri predočuje v Corrieru s številkami, koliko izgubi Italija že na dohodkih na vstopninah v javne muzeje in k drugim znamenitostim. Po teh podatkih so iznašali ti dohodki v velikih mestih in v Pompeji 1,110.000 lir. Ta Številka pa bi se izdatno pomnožila, ako bi se k tem dohodkom na vstopninah v javne znamenitosti prišteli Se oni na vstopninah v Številne privatne. Vse te svote pa so še malenkostne v primeri s tem, kar so ptujci, ki ne prihajajo sedaj radi vojne, sicer trošili po Italiji.
Domače vesti.
Pokorno javljam.
obraz našega kuharja: da je obed že gotov!«
Iz bojev okoli Lilla. Iz pisma nekega nemškega častnika, ki je bil ranjen v bojih okoli Lil!a, posnemamo sledeče zanimivo
poročilo:___.Ob 7 zvečer je naš bataljon
zavzel predmestje L. Nasproti nam je prihajala smrt. Duh po prahu, pogorišču, duh krvi Nasproti so nam prihajali francoski ranjenci, da jih obvežejo naši. Hiše so bile prazne. Ker smo morali prenočiti tamkaj, sem dal odpreti sedemdeset hiš in sem v
Pobijanje kolere. Iz nekega predavanja profesorja Paltaufa posnemljemo:
Naše obrambne odredbe proti koleri slone na bakteriologičnem raziskavanju. V prejšnjih časih so morali še le čakati, da se je pripetilo več slučajev, predno so mogli sklepati, da je res kolera. Danes se izpoznava to že pri prvem slučaju povsem, vsled česar se morejo nemudoma ukreniti potrebne odredbe. Te gredo za tem, da se bolnik izolira, istotako njegovi strežniki in zdravniki, da se tako prepreči širjenje in zanašanje nadaljnih slučajev. Ce služba prijavljanja dobro deluje, ne slede prvim slučajem še drugi. Ni preveč rečeno, ako pravimo, da je vspeh pobitfP" nja kolere merilo za kulturo dežele.
Letos so seveda razmere neugodne. V armadi se dogajajo obolenja v črevesu, ki jih ni možno vseh preiskati. Stori sc, kolikor je možno. Vsak klinično sumliivi slučaj se preiskuje. Na Dunaju se more to izvajati brez težav, ne pa tako nadziranje prometa kakor v mirnih časih. Vendar pa so pred kolero zavarovani tam, kjer pazijo na največjo čistost in pijejo neoporečno pitno vodo. Sadja naj se ne je surovega, pred uživanjem naj se pomaka v kislo vodo, pomešano s citronovo kislino, in naj se je potem izpere z vodo iz vodovoda. Jedila naj se varujejo pred dotiko z muhami, ker te igrajo vlogo kot prena-
| je storila; poleg krave je bila vreča, a v | tej poginil teliček. Obe mrhi so takoj odnesli in ju zakopali, a oblast se je potem ; trudila, da bi našla one ženske, ki so kupile dotično meso in jim ga zaplenila, a ni se posrečilo dobiti niti ene.
Vodiška Johanca je začela spet slepa-riti. V „Slovencu" čitamo: V torek, dne 20. t. m., zglasila se je pri vratarju tukajšnje deželuosodne jetnišnice zloglasna Johana Je-rovšek ter zahtevala, da ji pokliče neko v zaporu se nahajajoćo osebo ženskega oddelka. Pripovedovala je, da prihaja s severnega bojišča v Galiciji, ter je sodelovala pri usmiljenkah, katerih je bilo čez 2000 ter bila tam skozi vrat prestreljena. V verodostojnost tega je imela glavo in vrat zavit Pravila je, da vse to, kar listi pišejo s tamošnjega bojišča, ne odgovarja resnici, ker se tam dogajajo „grozne reči*. V njenem spremstvu se je nahajalo neko drugo dekle, ki je na vprašanje nekega navzočega sodnega uslužbenca, če je bila Johanca res v Galiciji za usmiljenko, tega začudeno gledala, nato pa odgovorila: „O ti grdoba, kako laže, nikjer drugje ni bila nego ves čas v Repnjah"* — Ko je dotični gospod Johanco okregal, mu je dala par pikrih odgovorov, nakar jo je hitro odkurila. Ker Jioče Johanca s tem novim trikom gotovo zopet lahkoverne ljudi slepariti, se občinstvo opozarja, da se taki slučaji takoj naznanijo policiji, na deželi pa, srožnikom, ki bodo skrbeli, da se Johanco opravi v varno zavetišče. Pripominja se, da ob času, ko se je nahajala Johanca v tukajšnji jetnišnici, je bila v tukajšnji bolnici na vratu operirana, kar se ji še piozna. Brez dvomno hoče s tem Johanca slepariti ali celo kake prispevke nabirati.

i F S.J

M

Trstu
njih namestil svoje ljudi. Zjutraj nas je za- ševalkc bolezni, dela neprijetna vest. Okoli R. se nahaja en | Kako se zdravi kolera? Doslej nismo sam naš aktivni bata jon in dva rezervna, še tako daleč, da bi bili preko časa poiz-
Juraj Karaman
Trst, ulica Fonderia štev. 6
priporoča svojo
zalogo dalmatinskega vina
iz Omiša in sledeče svoje gostilne: v ul. Scorzeria štev. 4, v ul. Tintore 8, v ul. Valdirivo štev. 14, in Passo S. Andrea št. 40.
isfei 9)1:
je iz-iui in založil naslednje knjige :
1.	»VOHUN«. Spisal I. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
Perhavec. — Cena K 2.50.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo
3| E za,r sa
Ml *5H ■ E
PRIPOROČLJIVE TVHDSE
i.1 '.«5 CC «3
ua
KH K>B
Brivnice.
j Anton Novak Sv^S
157, se toplo priporoča cenjenemu slo-j venskemu občinstvu za mnogoštevilni ! obisk. — SVOJI K SVOJIM!	2660
MfriltAliJiff in najlepša lasuljarska dela se izvr-IlUiUUljjU šujejo v frizerskem salonu Andreja ROJI C-a v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da so I prepričate.	1851
TRST, ulica lazzareito veccftio 31, TRST
Remondini
se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili.
POSTREŽBA TOČNA.
Buffet.
nniltAMlflV CA cenjenemu ubiinstvu Buffet v
rfl|IUnilU Jt ulici Gheda št. 8. Točijo se pr-
vovrstna vina in pivo.
1804
Čevljarji.
ČevUomlca „Alla Mrella" 5SE&
5. — Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
1447
Fotografi.
Jugoslovani!	£2
10. —* Gorica, Gosposka ulica 7.	4444
Glasovirjf.
Fhmm fnbflffn ul. Tiziano Vecellio 9. Tovarna iTllIl Alin&IUU in trgovina glasovirjev in piani-nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna
rpravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji svojim!
2224
Gostilne.
{ImSa 1 ff trn Tnct nI:ca L.azzaretto vecchio št. Milili L1MIU, Hal 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni Št. 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah so prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk.	2799
Kari in Veronika TuscltaK
Trst. ul. Molin
priporočata cenjenemu občinstvu Alla bella Trieste". Domača kulii-
granue štv. 4 svojo gostilno „ nja, Vsakovrstna vina in prvovrstno liavarsko pivo. svetlo in črno. Postrežba točna.	t>.?*7n
2370
»<*»»♦»♦♦♦♦♦» tapetnik
Trst, ul. C. de Rittmeyer S f%f HORS! IITM
priporoča slav. občinstvu svojo de-	^
iavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in po zmernih cenah.
RS
!jon
Oddelek kolesarjev pa nam je javil, da je v Lillu močan sovražnik, 45.000 mož in morda Še već, domobranci in angleške kolonijalne čete. Mi pa imamo taktično nalogo, katere namen nam je neznan, t. j. pritegniti moramo nase čim več sovražnih moči. Sovražnik pa je tudi res moral misliti, da ima proti sebi dvakrat več čet nego nas je bilo. Na glavni liliski cesti so nas zajele prve granate. Nad nami pa je kriiaril francoski letalec. Prisi-
£ni smo bili vleči se na tla in se zakriti, tati stoje bi bilo toliko kakor samoumor. Pol žaj je nevzdržljiv. Naša baterija nas krije, a ne dovolj. Moramo naprej. Major je v prvi vrsti. Videti ne moremo ničesar. Vstanemo, ker je prišlo povelje, naj napredujemo. Osemdeset, sto metrov. Še nič. končno smo zagledali na cesti v predmestju F. francosko vojaštvo. Še enkrat povelje : Naprej! Tedaj pa so nas zagledali tudi oni. Vsula se je na nas ploha strelov, a posreči je streljal sovražnik previsoko. Streljali smo tudi mi in prodirali dalje. Prišlo je nato drugo povelje: „Stotnija, nazaj !tt Začeli smo se umikati. Polož; j mi je bil
Cpolnoma jasen. Kakor nalašč izpitno vpra-ije za častnika : .Kaj bi storil, če imate preti seboj artiljerijo, na desni artiljerijo, na levi pa infanterijo?" Odgovoi bi moral biti: .Čepico z glave in priporočimo duSo bogu \m — Umikali smo se plazeč ; le po dva moža sta pazila in dajala točnejšo smer za streljanje na sovražnika. Za nami ni nikogar več. Naša baterija molči. Gotovo jej je zmanjkalo municije. — »Nazaj, fantje, a ne bežite I" Toda sedaj je bilo tudi umikanje nemogoče. Odrezali so nas: šrapneli razkopavajo tla za nami na strašen način. ^Na tla in streljaj f Zakrij se, kolikor se moreš, in streljaj— Konec je. Samo da bi prišla smrt kmalu. Morali smo obležati tamkaj. Celi kosi zemlje, ki jih izkopavajo šrapneli, lete na nas. Kakor bi bil nekako blazen, mu začel misliti na ono, kar nam je pred dolgimi leti pravil učitelj v šoli: hotel bi videti majhen vrt in v njem veliko cvetlic, kei zelo ljubim cvetlice. Zadelo me je na vrat. Rana ni težka. Pekel pa traja le dalje in dalje, tri, štiri ure. Potem je prenehalo. Sovražnik je začel izginjati. Dobili smo povelje, naj se umaknemo, celo uro pozneje nego drugi: bilo smo odrezani. Pri moji stotniji je bilo 38 mrtvih. Prišli smo nato v glavni stan naše brigade. Trideset rok je stiskalo mojo: „Mislili smo, da se nihče več od vas ne vrne !*
Razne politične vesti
Japonska zaščltnica Anglije v vsej Aziji. Iz Rusije poročajo, da je prevzela Ja-»nska zaščito angleških koristi v celi Aziji. Turčiji se je ofidelno naznanilo, da mora v slučaju vojne proti Rusiji in Angliji računati tudi z japonskim napadom. Peterburško po-
kusov. Že pred desetletji se je priporočalo, naj se za odstranjevanje najfineje razdeljenih razkrojevalnih strupov porablja oglje. ki take strupe vleče nase. Pozneie so opetovano z vspehom vporabljali toxo-desmin. Drugi so priporočali rabo naplave z ilovico, ki ima tudi to lastnost, da vleče bakterije nase in da srka strupene snovi. Nove metode pa gredo za tem, da se pre-preča veliko odtezanje krvi, ki se je opaža ravno pri koleri in ki provzroea naglo propadanje bolnika. 2e leta 1830 so poizkušali vcepljati bolniku umetne raztopine soli. Pokazal se je marsikateri vspeh, ali na ta način zdravljenja so pozneje pozabili. V novejšem času pa so zopet začeli žnjini. in sicer je bil prvi neki Avstrijec, potem neki Anglež Rodgers, ki ga je poboljšal z dodajanjem hipermangansko kislega kalija. Tudi se porablja neki serum, ki ga je napravil Anglež Haffkin. Ta pa služi le odvračanju kuge. Nove metode zdravljenja so dovedle do tega, da so slučaji smrti padli na 25 od sto. Obrambno cepljenje pa je priporočati le tam, kjer po-samičnik ne more sam skrbeti za obrambo, kakor n. pr. v strelnih jarkih, pri ljudeh. ki se ne morejo vsak dan umivati, in ki eventualno prihajajo v dotiko z obolelimi v črevesu. Za drugo prebivalstvo ga ni priporočati zato, ker bi mogla potem nastati misel, da se ni treba več varovati pred kolero. To cepljenje pa tudi ni tako zanesljivo m ne učinkuje tako dolgo, kakor cepljenje koz. Kdor skrbi za svojo snago, ne potrebuje cepljenja v obrambo.
Predavatelj je zaključil z zagotovilom, da ni misliti, da bi se kolera pri nas vznemirljivo širila.
Drobtinice. Prejeli smo: Vodnjak v mestnem gozdiču, o katerem ste zadnjič poročali, da je pokvarjen; je že pooravljen. Nujno prosimo, naj se okolo cerkve Sv. Antona novega popravi rob hodnika za pešce, ki je tako gladek, da ljudje ob deževnem vremenu padajo v blato, kar se je te dni zgodilo več šolskim učenkam. Brzojavni elevi na kolesih vozijo v večernih urah po ulicah brez hači. Menimo, da je to protizakonito In je ob sedanji slabi razsvetljavi tudi nevarno za meščanstvo. — Opazovalec.
Prodajali so meso crknjene krave. Včeraj dopoldne je neka ženska javila občinskim redarjem, da na trgu griča Sv. Vida prodajajo jako po ceni meso neke krave, in to sicer ne v kaki mesnici, ampak kar tam na javnem prostoru na tleh: krava da leži na tleh in prodajalci ne sečejo In ne tehtajo mesa, Id ga prodajajo raznim odjemalkam, temveč ga kar trfefo od krave. Takoj nato je Šel na lice mesta občinski redar Fabris, Id pa ni dobil tam nobenega Človeka več, ampak samo mrho porinile krave. Kakor se je pozneje dognalo, Je krava poginila, ko1
KOR3ANO
Specijalist za sifilistifne in kožne bolezni
♦ Ima svoj ambulaftorif J
v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1, f
— (Palazzo Diana) ■	♦
Za cerkvijo Sv. Antona novega. +
Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne.	.
Imllla Ceregato
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino plsarnUklh in šolskih potreben
Prodaja razglednic ln Igrač vseh vrst.
Prodajalo se tudi molitvenik! v slav. Jeziki,
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE - ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J.ČEBHAR V.meHER
ULICA CASBRNA, 13IL nad.
neto kizBttk prtdMn
pred flD po ledi!
U RbM aHM Mri »Imff.
PLESOCU - 1BT
iMoitin-Muain
TRST, CORSO ST. 17
Specijalist za K02NE In SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH En SKLEPIH. Sprejema cd 11 ■ 1 pop. in 5 - 7 zvečer
Mizarji.
Rudolf Kompura št. 3 priporoča cenjenemu
občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela iu popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom.	2532
Dr. P
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATERIiiA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špedjalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIV2—I in 7—iMt
LOVRE BULIC, TRST
priporoča cenj. občinstvu svojo
Obleke.
izbera oblek za moške, dečke z prodajo VeilflU perila. Klobuki in kape v veliki izberi. Kostimi /.a dečke po ceni, da se ni bati koiiku • renče. Celo obleke in hlače za delavce. — Trst, Campo £"an Giacomo štev. I>, nasproti cerkve Sv. Jakoba.	"440
Olje, kis, milo.
Trst- nlica lstria žtev- 24-
• DlHUUllll Prodaja olja, kisa, mila in
dru
313
Sft
gostilno ,Brioni
(»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli'lstria 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, Črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
Zaloga tu in Inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst. Via delle Acque It- 6
(Nasproti Calf£ Central«).
Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau*, Burgundcr, renskih vin, Mesella ln Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki L vrste. doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodala od pol litra naprai.
Nova trgovina
izgotooljenih oblek
za gospode, dečke in otroke
Enrico Rehak
Trst, ulica Carducci 39 (nova hiša)
Blago fino in navadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. itd.
•rivao ln MMriaMmi
AmL Rojie, Trst
Ptfperofc m gospodom n febro ta hifijsnifao P* rtre£bo.
at priporoča « aodeiao ftlsirsfljs, prmaje, bamnj« t i A
Tmkon*
Isrriujsjo dobro la
Restavracije.
Restavracija „Alla.Stazlone" ££
nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer be uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 9(i stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijančič, bivfii vratar Hotela Balkan.	1125
Šivilje.
ARIFfiFR Trst> Pia"a della B°rsa št, 3 v. a
• AILULII Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za poroke, bluzo za gledališče itd. Cene zmerne
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes l?Le%sv.
17, priporoča cenj'enemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna iina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Pohištvo.
TIvim postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-llVb polna spalna soba z fcimninami K 290.— V. Fonderia 12, L	2318
Trgovina jestvin.
TrAnnVnif jestvin in kolonijalnoga blaga, A. llSUvlIlll Mihelič, Trst-Rojan via diRoianoSt. 6. se priporoča cenj. občinstva za obilen obisk. Blago vedno sveže, cene zmerne. Postrežba tudi na aom. — Jakob Marsič, voditelj.
Železnine.
II limitu m železo, stare kovine: Anton Cerneca AUPUjem Trst, nllca Olmo št. 14.	1865
Žganjame.
tintnn Tllrif ec^na slovenska žganj are a Ln za-
JUIIUII lUin loga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likeijl, se nahaia v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ulica Oarlo Ghega 10, vogal ul. Cecilla. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tndi na deželo.	1152
Razni.
MAMIM" naiboliže in oajbolj razširjeno sred-„nuruiiu Stvo za uničenja stenic. Prodna se po vs h mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. S k r i-njar Via Ferriera 37, 1. n.	2142
Drnrfflfft v n^em 80 daJO razne gostilne, rlUUUJIf kavarne, mlekarno in drn^i obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršifi, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41
Čistilo za levile g
Carpison 2. Telefon 13-09. C
varna.
arkete in kovine. — azzoli & Comp. Via Odlikovana tržaška to-2114
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila |e pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20,