CEUE. 17. APRILA 1975 — STF^VTI.KA 15 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec v ponedeljek zvečer se je v Radečah sestala delegatsko izvoljena krajevna kon- ferenca SZDL. 1M3 radešbih volilcev je izvolilo 60 delegatov in 7 namestnikov. Med delegati je 16 žena "in 16 mlajših čla.nov od 27 let. Delegatsko sestavljena konferenca je izvolila izvršni odbor krajevne konference v sestavi: Zdenko Raineir, Milan Jesen- šek, Ludvik Sotlar, Marta Laznik, 2ivko Stojanovič, Joško Sumrak, Milena Vodenav in Radka Podlesnik. Čeprav je bila nova organiziranost SZDL v ospredju konference, pa je za ra- deške občane najpomembnejša delovna, programska usmeritev SZDL: Radečani bodo vsako leto sprejeli letne delovne načrte. Do aprila 1S76 nameravajo na sejah konference oceniti razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v krajevni skupnosti, se dogovoriti o organizacijski krepitvi SZDL in o boljšem delu podružnic, oceniti delo kulturnih in telesnovzgojnih društev, razvojne možnosti zdravstva in šolstva na radeškem območju, gospodarskega gibanja v Radečah in druga vprašanja. Krajevna organizacija SZDL se bo tudi vključila v razpravo o srednjeročnem ra25vojnem načrtu KS Radeče, obravnavala bo urbanistični načrt Radeč, organizirala seminar za delegate in opravila še druge naloge. Posebno zanimiva oblika-dela SZDL »v Radečali je tribuna občanov. Na njih bo- do občani govorih o statutu KS, o problemih komunale, o družbeni samozaščiti in SLO v KS ter o večini vprašanj, ki jih bo obravnavala krajevna konferenca SZDL. Dela jim ne bo manjkalo. Z dosedanjo aktivnostjo in enotnostjo pa so že pokazitU, da so sposobni uspešno uresničiti vse sprejete dogovore in naloge. SLOVENSKE KONJICE xMladanske organizacije v konjiški občini vnašajo v programe svojega dela vse več kulturno prosvetnega udej- stvovanja. Posebno aktivni so letos, ko praznujemo 30-let- nico osvoboditve. Temu namenu je bila posvečena »Naša beseda 75« V kulturnem domu v ZrečaJ-i so se predstavili kar trije mladinski aktivi. Recital »Pohorski bataljon«, ki so ga zelo lepo in doživeto podali mladinci iz Stranic, nam je po- klical v spomin vso prehojeno pot, borbe, junaštvo in po- slednji boj tega legendarnega bataljona. V recital so mla- dinci vložili veliko truda, zato z njim dosegajo lepe uspe- he kjerkoli nastopajo. Tudi mladinci iz Loč so izbrali snov iz NOB. V reci- talu »Še pomnite tovariši« so povedali, da mladi nenehno goje tradicije NOB. Mladinski aktiv tovarne Comet iz Zreč pa je v recitalu »Pri nas je mrak« povezal temne dni naše zgodovine in borbe za boljši jutrišnji dan. Ta recital bo 2iastopal mlade iz konjiške občine na izbirni prireditvi v Celju. Vsem trem aktivom čestitamo, ker so se potrudili po- dati recitale v pravilni izgovorjavi, čustveno in melodično. In še to: to je bila prva »Naša beseda« v konjiški občini, ki bo v bodoče zanesljivo pritegnila k sodelovanju še več mladih. KONRAD SODIN EMO: 25 NOVIH STANOVANJ Pred kratkim je novi 25-stanovanjski blok na Dolgem polju, ki ga je gradil kolektiv tovarne EIVIO, dobil svoje prve stanovalce. Zdaj gratlijo že nov blok, da bi tako po- stopoma rešili stanovanj- sko vprašanje za fiste svo- je člane, ki še nimajo stanovanja. Sicer pa se skrb kolek- tiva za najboljše življenj- ske in delovne pogoje za- poslenih kaže tudi v pri- zadevanjih za zgraditev novega obrata družbene prehrane. MEDVED V OKOLICI SLIVNICE v torek dopoldne ob za- ključku redakcije je po tele- fonu klical iz Slivnice pri Ce- lju ravnatelj osnovne šole Ivan J.\GER Draga MEDVE- DA: da se je v okolici Slivnice pojavil medved, da ga že več dni videvajo otroci in kmetje. Prišel naj bi iz smeri, kjer je vas Prevorje. O tem so že obvestili »jagre« in občinsko skupščino Šent- jur. V prihodnjih dneh bo- mo šli na obisk v družbi »ja- grov« gledat slivniškega med- veda, ki ga bo po vsej ver- jetnosti »ustrelil« s teleob- jektlvom tudi naš Medved. celje Na pobudo celjske ob- činske skupščine so se v Celju začeli dogovarjati o možnostih ustanovitve viš- je pravne šole. Posebna delovna skupina bo do konca aprila pregledala, kakšne so finančne, ka- drovske in prostorske mož- nosti, da bi oddelek višje pravne šole začel z de- lom še v šolske«! letu 1975/76. Za oddelek je precejšnje zanimanje, po- leg tega pa je kadrovski deficit v tej stroki že dalj časa prisoten. .^kodS bi bilo, če do uresničitve za- misli v oddelku višje pra- vne šole ne bi prišlo že v tem letu. Tudi zato, ker ideja ni od danes in ker bo višje šolstvo na celj- skem območju fM) uvelja- vitvi oddelkov višje eko- nomsko-komercialne šole 'in pedagoške akademije pa s predvidenim oddel- kom vlšie tehniške šole strojne smeri dobilo že. zaokroženo podobo. r • ^ ; : , . ■■ ■ V torek zvečer smo v redakciji NT in RC poklepetali z našimi honorarnimi so- delavci — radijskimi napovedovalci. Pregledali smo radijske uspehe in neuspehe. Opozorili na pomanjklijvosti. Ugotovili pa smo, da bomo morali radijski program obogatiti in ga s posebnimi oddajami še bolj povezati s poslušalci. Nam boste po- magali s predlogi, kako? V torek je začel z rednim delom v redakciji NT in RC Janez Vedenik, ki bo pisal z žalskega območja namesto Branka Stamejčiča. Kakor veste, je kolega Bran- ko oblekel vojaško suknjo! Kritizirali ste nas. ker trikrat nismo objavili TV programa. Ne po naši krivdi. Nameravali smo že pustiti prazen časopisni prostor tam, kjer smo navadno imeli TV program — kajti TV je bila nekaj časa gluha za naše prošnja. Sedaj pa, kot kaže, bo vse v redu. TV program bo. Naš nagradni razpis »Kako sem doživel osvoboditev« že žanje odmeve. Prvi pri- spevek, o osvoboditvi Celja, danes objavljamo. Pišite nam na to temo, saj je snovi dovolj. Radi bomo natisnili. Se to — ne pozabite! Praznični NT že 24. aprila! Vaš urednik MODEFEST 75. ki je prejšnji četrtek gostoval tudi v Celju, nam je ob naj- novejši modni liniji, ki je v koraku s svetovno modo, pokazal tudi tisto preprosto, mladostno in svežo modo, s katero bomo lahko hodili tudi po naših ulicah. Foto: D. MEDVED 2. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 17. april 197^' CELJE V 2e v naprej pojasnilo, da ne ao nopotrebnih razmiš- ljanj. Podatki, ki smo jih dobili na celjski davčni ul> ravi o tem, kolikšni so naj- višji osebni dohodki v obči- ni, so začasni, kajti davčna služba še ni usi>ela urediti vseh prijav. Teh pa ni bilo malo, saj imamo v občini vsega skupaj okoli 24.000 dav. čnih zavezancev, od tega za osebni dohodek od 6.000 do 8.000, glede na cenzus, potem okoli 750 obrtnikov in dugih. Navzlic tej ugotovitvi, smo le dobili kolikor toliko re- alno sliko oziroma odgovor na vprašanje — koliko za- služimo in kateri so tisti poklici, ki prinašajo največji osebni dohodek. In še to — te podatke ni- smo iskali zaradi tega, da bi vzbudili govoričenje, su- mničenje ali morda celo sen- zacionalnost. Odpiramo jih zaradi načela javnosti, ki na sploh velja v naši družbi. Kot niso osebni dohodki no- bena skrivnost v delovnih organizacijah, tako niso tu- di v naših objavah ali dru- gačnih zapisih. Sicer pa, gre za pK)šteno delo in pošteno plačilo. V tej z/ezi pa kaže opo- zoriti na še eno dejstvo, ki je prav tako razvidno iz po- datkov (začasnih) celjske davčne uprave. Na skupnem seznamu obrtnikov je namreč kar 195 takih, ki niso doseg- li osebnega dohodka kot ga za tisto stroko predvideva samoupravni sporazum. In vendar, to niso samo 'starej- ši obrtniki. Zato se nehot« pojavlja vprašanje, kako ži- vijo ti obrtniki, če imajo osebnega dohodka na leto nekaj sto starih tisočakov, da se milijonu niti ne prib- ližajo in podobno. Po po- datkih, seveda suhih, gre v teh primerih za velike soci- alne probleme. Mar res v vseh primerih? Če bi strnili v lestvico ti- ste poklice, ki so po prijavi davka na osebni dohodek pri- nesli lani največje osebne dohodke, bi dobili takšen vrstni red: 1. zdravnik 173.724 din, 2. upokojenec, ki se je znova zaposlil 150.782, 3. prav- nik 148.150, 4. zdravnik 146.398, 5. profesor 145.963, .6 docent 144.629, 7. inženir arhitektu- re 142.995, 8. zdravnik 136.351, 9. upokojenec, znova zaposlen 136.267 din, 10. zdravnik 133.267 di:i, 11. direktor 132.298 din, 12. projektant 131.827 din, 13. zdravnik 124.113, 14. ekonomist 123.661 in 15. arhitekt 112.840 novih dinarjev. Obrtnike zasebne smo po prijavah razporedili po dveh kriterijih, po skupnem in po čistem dohodku. Po ' skup- nem dohodku bi bil vrstni red »oiajmočnejšifli« nasled- nji: 1. mesar 5,103.734, 2. klju- čavničar 2,328.061, 3. ključav- ničar 1,861.995, 4. ključavni- čar 1,853.603, 5. instalater 1,620.200, 6. plastika 1,591.439, 7. plastika 1,442.069 , 8. klju- čavnič^ 1,425.502, 9. izdelo- vanje spominkov 1,359.800, 10. plastika 1,152.433, 11. pla- stika 1,086.076 in 12. drobni kovinski »predmeti 1,070.150 novih dinarjev. Če pa bi iste obrtnike raz- poredili po čistem dohodku, bi dobili drugačen vrstni red: 1. plastika 942.133, 2. izdelova- nje spominkov 614.400, 3. pla- stika 528.362, 4. ključavničar 477.338, 5. ključavničar 472.092, 6. plastika 403.686, 7. ključav- ničar 323.683, 8. drobni kovin- ski predmeti 311.572, 9. klju- čavničar 323.947, 10. mesar 223.319,, 11. plastika 199.957, 12. instalater 98.778 novih dinarjev. Slednja lestvica pa zlasti v zadnjem delu ni povsem realna, saj so podatki poka- zali, da je še nekaj zasebnih dejavnosti, ki so dosegle viš- ji čisti dohodek, čeprav skup. ni ni sodil med prvih dva- najst. Tako bi se realna le- stvica po čistem dohodku od desetega mesta dalje gla- sila takole: 10. kovinski pred. meti 274.895, 11. kovino-pla- 'stika 265.448, 12. razmnože- vanje 237.295 in 13. kovino- plastika 224.055 novih dinar- jev. mb ponatis partizanskih publikacij Med številna praznova- nja, pro^ave in prireditve v počastitev 30. obletnice osvoboditve sodi tudi do- govor o ponatisu nekaterih ilegalnih in partizanskih publikacij. Ljudska pravica bo po- natisnila 20.000 izvodov »Pesmi« iz leta 1943, Delo pa v 5.000 izvodih »Mapo letakov in grafik« iz Lju- bljane. Brezplačno distri- bucijo bo prevzela založ- ba »Borec«, sredstva od prodaje pa bodo namenili obnovi ilegalnih tiskam. Knjigarnam bodo pripo- ročili, da prodajajo obe publikaciji brez običajnih marž, medtem ko so se v papirnici Vevče že od- ločili, da bodo papir za pKMiatis podarili. Bančne ustanove so pre- vzele ponatis kompleta bo- nov in denarja iz NOB, založba »Obzorja« pa je prevzela ponatis partizan- ske bibiliografske izdaje Prešernove »Zdravljice«. — ms v jurkloštru bo trgovina Jurkloštcrčanl nimajo sreče s trgovino. Kmalu bi bili o.stali brez nje, ko jih je »Merx« zapustil, a se je za- vzela Kmetijska zadruga in poskrbela, da niso ostali brez trgovskega lokala. Letos mar- ca .le stavba zgorela. Povsem uničeno je bilo stanovanje poslovod.je, trgovina pa tudi tako poškodovana, da ni več uporabna. Kmetijska zadruga je skupaj z zainteresiranimi ubrala vsa pota, da bo, če bo šlo do drugega leta, nov trgovinski lokal nared, zaen- krat pa seveda najnujnejše prodajajo v zasilnem prosto- ru. Pri investiciji bo poleg zadruge sodelovala tudi ban- ka in združena organizacija kmetijstva, trgovine In go- stinstva. laško: trmasti vivodov hlev IVAN SKORJA, delegat zbora združenega dela iz La- škega, Je postavil vprašanje, kdaj bo odstranjena razvali- na Vivodovega hleva na za- četku Valentiničeve ulice? V odgovoru, ki ga \je pripravil izvršni svet, ni nukazana do- končna rešitev. In.špekcijska .služba Je dosegla, kar ,je bilo v njeni moči in pristojnosti, da so bile odstr.iiijene tistmembno mesto. Kot je namreč znano, bo ple- narna seja Zveze sindikatov Jugosla- vije, v počastitev dneva samouprav- Ijalca, 27. junija, posvečena delu os- novnih organizacij sindikata. Zato je tudi srečanje članov zvezne sindikalne skupine veljalo podrobni oceni dela dveh osnovnih sindikalnih organizacij, zelo različnih glede na sredini, v ka- terih delujeta. Razgovor v obeh kolektivih s člani sindikalnih aktivov je pokazal, da so- dita sindikalni organizaciji, tako v Ingradu kot v celjski podružnici Ljub- ljanske banke, med tiste, ki jih lah- ko postavimo za zgled aktivnosti. Ne zaradi obsega dela, marveč zarad,i vse- bine. V obeh so dojeli utrip sedanje- ga časa, zahtevo . po uveljavitvi dele- gatskega sistema, ki je zlasti v In- gradu dobil veliko priznanje. V obeh sredinah so se lahko sindikalni delav- ci postavili, da so dojeli vlogo sindi- kata pri krepitvi samoupravljanja. Za- to ni naključje, če je sindikat aktivni tvorec slehernega pomembnega skle- pa, ki ga sprejemajo samoupravni or- gani. In dalje. Posebno priziianje je bila deležna skrb za rekreacijo — to v obeh kolektivih — zatem skrb za čim boljše delovne in življenjske po- goje zap>osleinih, za izobraževanje in še in še. Posebno mesto ima zlasti sindikal- na organizacija v celjski podružnici Ljubljanske banke, saj je tu delo sa- moupravnih organov v mnogočem od- visno od odločitev upravljalcev ban- ke. Sicer pa je tudi ta razgovor opo- zoril na vidno mesto tega bančnega kolektiva, ki je v naši državi sprožil plaz nakazovanja osebnih dohodkov preko banke in tak:o opK>zoril na novo obliko denarnega varčevanja, ki pri- naša koristi tako varčevalcem kot de- lovnim organizacijam. Tudi tretji razgovor, s predstavniki vodstva občinske sindikalne organiza- cije v Celju, je pokazal, da so v mno- gih organizacijah v občini napravili kvaliteten skok naprej v uveljavljanju sindikata in v njegovem deležu pri krepitvi samoupravnih in drelegatskih odnosov. Posnetek je z obiska v In- gradu. MB SZDL CELJE Občinska konferenca SZDL v Celju je pred dnevi na red- ni seji sprejela pravila SZDL Celje, kakor jih zahtevata no- va vloga in statut te najbolj demokratične zveze vseh de- lovnih ljudi in občanov, in sklep o delegatskem obliko- vanju občinske konference SZDL. V uvodnem referatu na konferenci je Janko Že- vart naglasil široko zasnova- no demokratičnost in front nost S2n>L. če pa bi oce- niU dosedanje delo SZDL, je rekel, bi nam ta oce- n^ . pjokazala slabo pove- zanost članstva, njegovo od- tujenost od dela SZDL. Nova organiziranost z razvejano mrežo delo-vTiih oblik povezo- vanja članov bo dala več mo- žnosti za dejavnejše, ne več anonimno nastopanje članov v ŠZDL. Na konferenci so se zaustavili ob določilih, ki v delo krajevnih organizacij uvaja poverjenike kot zvezo med članstvom in vodstvom krajevne organizacije SZDL. Po mnenju razpravljalcev bi se morali poverjeniki uvelja- viti predvsem v podružnicah, v stanovanjskih blokih, v va- ških organizacijah SZDL, vse. povsod tam torej, kjer se je moč neposredno povezovati in ^delovati med občani. Nova občinska konferenca SZDL v Celju bo štela 87 čla- nov-delegatoVj_ ki jih bodo delegirale krajevne konferen- ce SZDL, vodstva političnih in družbenih organizacij ter' drugi. Oceno o letošnjem družbe- nem dogovarjanju in samoup- ravnem sporaziunevanju o splošni in skupni porabi v Celju je podal Bojan Volk. Opozoril je na zamude v do- govarjanju, na boljšo pripra- vo gradiv, ki morajo delav- cem pokazati vse stopnje in obremenitve, zaliteval je ka- kovosten prikaz sprememb v delQvanju na posameznih p>o- dročjih in podprl akcijo var- čevanja, zniževanja poslovnih stroškov v vseh dejavnostih. V razpravi so sodelovali Igor Ponikvar, ."Vlirko Povalej in Slavko Verdev. Opozorili so, da se nekatere samoup- ravne interesne skupnosti ni- so dovolj odgovorno vključi- le v družbeno dogovarjanje in da bi morale tudi delegacije akti-vneje nastopati v javni razpravi. Občinska konferenca SZDL Celje jc nato na predlog iz- vršnega odbora razi-ešila Jan- ka Ževarta kot predsednika, ker kandidira za predsedni- ka medobčhiskega sveta SZDL Celje. Več govornikov se je Janku Ževartu zahvali- lo za dolgoletno odgovorno in izredno uspešno delo v celjski SZDL ter mu obenem zaželelo na novem odgovor- nem mestu še večje rezulta- te. Za novega predsednika ob- činske konference SZDL v Celju pa so izvolili Jožeta Volfanda, dosedanjega glav- nega urednika Novega tedni- ka in Radia Celje. SVEČANO V CELJU IN ŽALCU Letošnja praznovanja ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela bodo povsod na celjskem območju še pose- bej svečana, saj bodo hkrati slavili tudi 30-letrLico osvobo- ditve. Tako se bodo praznovanja pričela v velenjski občini že 21. aprila in bodo trajala vse tja do drugega maja. V Ve- lenju bodo hkrati slavili tudi obletnico osvoboditve šaleške doline. Osrednja proslava bo 30. aprila, ko bo v kulturnem domu svečana seja Občinskega sindikalnega sveta, na ka- teri bodo podelili tudi srebrne značke Zveze sindikatov Slovenije. Podobna podelitev značk bo tudi v Žalcu, kjer poleg tega pripravljajo še osrednjo proslavo v Libojah, ki bo 26. aprila. Seveda ne smemo pozabiti na številna praznovanja F>o šolah, v delovnih organizacijah in ne nazadnje v krajev- nih skupnostih. Pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine v Žalcu pa bodo v prazničnih dneh izdali tudi p>o- sebno številko Informatorja Zeleno zlato, kjer bodo s pri- spevki-literarnimi deli sodelovali mladinci žalske občine. Svečana akademija v počastitev 1. maja bo v dvorani KK Žalec, pripravlja pa jo občinska konferenca ZK. V števil- nih osnovnih organizacijah Zveze komunistov v žalski ob- čini i>a bodo v organizacijo, na posebnih slavnostnih sejah sprejeli nove člane. MOZIRJE: PREMALO V BAZI s podpisi doguvorov in sporj ^uniov o letošnji skupni pura^ je tudi zaključena lazprava o fl uaaciranju samoupravnih iiilert« nili skupnosti. Na vprašanje, ijj, ku so to aktivnost ocenili v mg iirski občini, je predsednik izvrj nega sveta Hubert llerček dejaj; »Ob podpisu občinskega Uru^ benega dogovora, ii. marca, sij, ugoioviii, da moramo zlasti z<|jj temeljito oceniti potek javne rai prave o letošnji skupni porabi Ugotovili smo namreč, da je bi la razprava o tem v bazi, tor^ tam, kjer se sredstva ustvarjajo preveč skromna, nezadostna da se je vse preveč in predolg) vodila na republiškem in celi občinskem nivoju. Seveda pa t( ne pomeni, da bi delegacije , temeljnih organizacijah združene, ga dela in v krajevnih skupnosti! o tem ne govorile. So, toda p« našem mnenju premalo. Zato mo. ramo ugotoviti, zakaj in se bolji pripraviti na prihodnje delo. Sicer pa moram ugotoviti š« to, da je bil republiški pose{ glede solidarnostnega prelivanji sredstev edino primeren v tem času, saj bi sicer imeli še večje težave glede solidarnostnega pre. livanja sredstev.« CELJE: NOVI ODNOSI Ob podpisu občinskega družbe- nega dogovora o delitvi dohodki za osebno in skupno porabo, jc predsednik izvršnega sveta celj- ske občinske skupščine .Vlarjan .\šič med drugim ugotovil: «Had bi opozoril zlasti na dve značilnosti, ki sta spremljali t| dogovarjanje. Razveseljiva je ugo^ to vite v, da je bila razprava o skupni porabi izreo oce- ni članov sveta dobro. Ugo- tovili smo, da sta oba me- dija izredno uspešna posred- nika informacij, tako v ho- rizontali na ravni regiji, kot tudi v vertikali. Oba komu- nikacij .ska sredstva sta bo- gat zbirnik informacij o družbenem, političnem in tu- di gospodarskem življenju regije. NOVI TEDNIK: Vidite v teh, sicer .še nepolnih raz- vojnih značilnostih pri ted- niku in radiu podlago za bodoče naloge? LUDVIK VIDMAR: Ravno to. Ravno v množici infor- macij in stališč občanov, de- legatov, javnih delavcev v najbolj elementarnih sredi- nah, kot so krajevne skup- nosti in TOZD, kd jih tednik in radio posredujeta, vidi iz- dajateljski svet izredno us- pešno pot povratnega toka informacij iz baze v samo- upravna telesa na ravni ob- čin, sveta osmih občin, ob- činskih, regijskih in tudi re- publiških političnih vodstev ter mest odločanja. NOVI TEDNIK: In regio- nalni značaj tednika in ra- dia? Je dovolj izlcoriščena možnost učinkovanja na tej ravni? LUDVIK VIDMAR: Lahiko nadaljujem tam, kjer sem nehal ob prejšnjem odgovo- ru. Ta vertikalni pretok in- formacij pomeni prenos iz- kušenj, mnenj, stališč idej — pa tudi slabosti, napak, po- nesrečenih prijemov na ves regionalni prostor in sicer v smislu dobrega vzorca ali pa v izogib ponovitve slabih in manj dobrih primerov. Mislim, da bi morali ljudje, ki so odgovorni za karkoli, bolj prebirati pisma bralcev, mnenja delegatov, sklepe te- meljnih samoupravnih orga- nov itd. To velja tudi za okrogle mize, ankete, leteča uredništva — skratka tednik m radio ponujata že zdaj obiio oblik široke javne tri- bune občanov vseh občin celjskega območja. NOVI TEDNIK: Izdajatelj- ski svet bo moral prevzeti tudi del skrbi zastran ma- terialne plati obeh medijev. Kaj menite o tej nehvaležni nalogi? LUDVIK VIDMAR: Mate- rialna osnova je pogoj, ki se ga ne da odmisliti. Vpraša- nje financiranja tednika in radia ni osamljeno, je ak- tualno za vsa slovenska in- formativna sredstva. O tem se bo treba čimprej družbe- no dogovoriti, ker je družbe- ni interes izikazan že s tem, da daje informacijam pose- ben pomen. In za družbeni CTgan upravljanja je neizo- gibna tudi skrb za vzpostavi- tev takih možnosti, ki bodo taicemu družbenemu pomenu tudi ustrezale. Kolektiv ted- nika in radia sam z uspe- šnimi začetki ponuja vzorec — ustanovitev interesne skup- nosti za izdajanje in finan- ciranje informativne dejav- nosti. Samoupravljanja na ravni, kakršno želimo doseči čimprej, brez izredno razvi- tega informativnega omrežja na vseh ravneh, ne more biti. Ce ga hočemo imeti, moramo vedeti, da ni za- stonj. J. KRASOVEC Ludvik Vidmar CELJANI NA STERUINEM POZORJU v petek ob 20.30 se bo- do pričele na Sterijinem pozorju v Novem Sadu 20. jubilejne jugoslovan- ske gledališke igre, ki so letos posvečene komediji. V tekmovalnem delu se bo predstavilo osem gle- daliških hiš in med njimi tudi celjska s komedijo Toneta Partljiča ščuke pa ni, ki je naletela pri ob- činstvu na izredno velik odmev, tako na doma- čem odru, kakor tudi na vseh gostovanjih. Kome- dijo z nagrado za posa- meznika je zrežiral Dušan Jovanovič, sceno je za- snovala Meta Hočevarje, va, kostume je zasnovala Anja Dolenčeva. Nastopa- jo: Ivo Ban, Marjanca Krošlova, Anica Kumro- va, Bogomir Veras, Ljer- ka Belakova, Stanko Po- tisk, Marija Goršičeva in Branko Grubar. Od slo- venskih gledališč se bo novosadski publiki pred- stavilo še Mestno gledali- šče iz Ljubljane z melo- dramo Andreja Hienga — Izgubljeni sin. NAŠA BESEDA 75 Danes se je v Celju začela že tradicionalna prireditev Naša beseda, srečanje pionirskih in mladinskih amaterskih gledaliških skupin, ki bo trajala do sobote. Prire- ditev je vključena v praz- novanje ob trideseti ob- letnici osvoboditve. V srečanju bo sodelo- valo več kot deset sku- pin, ki bodo predstavile različne tekste, predstav- ljale pa bo tudi celotno seljsko območje. Vse pred- stave bodo v Slovenskem ljudskem gledališču Istočasno z revijo bodo odprli tudi drugo likovno razstavo mladih likovnih ustvarjalcev celjsikega ob- močja. Prav bi bilo, da bii se predstav v gledališču ude- ležilo čimveč obiskoval- cev in tako dailo prizna- nje kulturni ustvarjalno- sti mladih ali z drugimi besedami: mladim Celja- nom iz dijaških domov, skupini Hrast, Ekonom- skemu šolskemu centru, Mladinskemu klubu Celje, ter Tehniška šoli Celje, srnarčanom in Velenjča- noin, Laščanom, tmovelj- ski Zarji in drugim. mst hudinja VANDALIZEM BREZ PRIMERE Da je človekova objest- nost marsikdaj brez meja, smo že slišali ali brali. To, kar pa se je pred približno dvema tednoma zgodilo na hudinjski trim stezi, pa je pravi, klasič- ni vandalizem, vreden vse obsodbe! Ko sem prišel na stezo, sem našel ob gcadičku Toneta Žagarja, predstav- nika Zveze za šport in rekreacijo celjske občine, ki je dejal: »V petek so nas obvestili, da je nekdo uničil lep del trim steze, ki smo jo odprli lani za dan republike. Dolga je 400 metrov, veljala pa nas je oikoli dva stara milijona dinarjev. Skrb zanjo sta prevzeli Krajev- na skupnost Hudinja in osnovna šola Hudinja. Še- le po štirina.jstih dneh so nas obvestili, da je skupina (en sam verjetno ne bi mogel storiti tega, kar je prizorišče nudilo očesu) močno poškodova- la trim stezo. Načrtno so poškodovani vsi objekti, razbitih j« 19 napisnih tabel, celi sta -ostali samo dve, uvodna tabla iz hra- stovih desk pa leži po- polnoma razbita v neki jami. Ukradli so dvoje uteži, razbili lopo, pod katero so uteži bile sprav- ljene. Sedem objektov je popolnoma uničeni, osta- li le delno Zlikovcem ni bilo dovolj uničevanja objektov. S lekiro so po- drli tudi dva bora.« In res — v prijetnem gozdičku vlada prizor, kot da je šla skoz: križarska voijska. Vandalsko počet- je in uničevanje družbene imovine v takš.ni obliki zasluži najstrožjo kazen. In v bodoče bi bilo po- trebno prej obvestiti o škodi, ki v tem primeru zaiaša okoli sedemsto sta- rih tisočakov (za ta de- nar bi zgradili domala pol nove steze), saj ima trim steza dva »varuha« —- krajevno skupnost in šo- lo. Boljši nadzor bi tudi olajšal iskanje krivcev, ki so pokazali s svojim po- četjem odnos do družbe- nih sredstev. To pa ni več problem samo posa- meznika in odgovornih, ampak širše družbene skupnosti. D. M. Tone Žagar Želeli smo izvedeti, kaj mislijo Celjani o mestu, v katerem živijo. No, prav gotovo ste uganili, da gre za Celje, ki je nekaterim bolj, drugim manj pri srcu, vsi pa, ki smo z njimi kramljali, so zagotav- ljali, da ne "bi radi odšli nikamor drugam, samo če . . . Če? »Ja, o našem Celju pa bi se dalo veliko p>ovedati«, je za uvod dejal naš prvi sogo- vornik Emil Ozbič. Nato pa je natresel cel kup stvari, ki jih moramo beležiti pod ru- briko »kritično«. »V mestu me motijo »škr- bine«, ki so natresene okrog mestnega jedra«, je nadalje- val naš Celjan. »S tem mi- slim na prostore, kjer so sta- le nekdaj hiše, ki so jih po- rušili, za silo pospravili, na- prej pa ... kdo ve? Edino ko- rist od njih imajo vozniki motornih vozil, ker smejo tam varno parkirati, ne da bi našli za brisalci stekel' kak- šen op>omin. Za oko pa te »škrbine« nikakor niso pri- jetne. V Celju je sicer moč kupiti marsikaj ali skoraj vse, le da včasih skoraj ne moreš do vhoda trgovine ali izložbe, ker se hočejo nekate- ri ljudje pripeljati z avtom čisto do prodajnega pulta. In še nekaj Celju ni v prid: to so FKDteptane in uničene zele- nice, zanemarjena dvorišča, čeprav so skrita za plotovi in s papirji nastlane ulice. Pred, vsem mladina bi morala bolj paziti na svoje okolje.« Dragan Pavlica in Irena Naglav sta dijaka EŠC in povabilu na klepet o našem mestu sta se rada odzvala, čeprav nam je čas odmerjal šolski zvonec. Dragan pravi, da ima Ce- lje rad, čeprav velikokrat ni mladim najbolj naklonjen. Manjka mu pravega življe- nja, prireditev, zabav pove- zanih s kulturnim progra- mom in podobno, Razumlji- vo je, da je mesto premajh- no, da bi moglo utripati ta- ko kot nekatera večja tn ve- lika mesta, pa vendar ... »Odkar smo mladi dobili lep in dovolj prostoren mladin- ski klub, je za nas veliko bolje. V klubu lahko organi- ziramo tudi plese in prireja- mo številna poučna predava- nja. Menim, da še vse prema- lo mladih zahaja v klub, če- prav je odprt in na voljo vsem mladim.« Irena pravi, da ne bi šla rada iz Celja, kljub temu, da je mesto včasih pusto in dolgočasno in da še poseb- no mlademu človeku včasih kaj malo nudi. Velikokrat je tudi precej onesnaženo in za lepše ter bolj urejeno okolje bi se morali bolj zanimati in tudi kaj narediti. Res je pra- va pridobitev za mlade mla- dinski klub, saj smo ga že dolgo pogrešali. Na žalost v Celju ni nobenega lokala ali restavracije, ki bi bila name- njena ne samo dijakom, am- pak tudi dijaškemu žepu.« »O, Celje je danes mnc^o lepše kot je bilo pred leti in tudi mnogo bolj je urejeno«, se je nad Celjem navdušil naš 80-letni sogovornik Jože Bauer. Nekdaj je bilo mesto bolj sivo in pusto. Danes ga poživljajo modeme stavbe, urejeno, a žal včasih prema- lo očuvano okolje. Mladino bi morali bolj vzgajati na vseh področjih, tako i>a je velikokrat prepuščena sama sebi in nevšečnosti se pojavi- jo kot bi trenil. Nas, starej- še predvsem moti umazan zrak, ki nam ob slabem vre- menu teži pljuča. Savinja je bila pred mnogimi leti bi- stra in lepa reka. Pa jo po- glejte danes! Saj je pra\'i ka- nal! No, kako naj rečem? Rad imam naše mesto.« M. P. ŠMARJE: SKUPNOST INFORMIRANJA Včeraj dopoldne so se v Šmarju zbrali na redni skupščini člani združenja pokrajinskih časnikov in lo- kalnih radijskih postaj Slo- venije. Glavni in odgovorni uredniki lokalnih informativ- nih medijev so ocenili eno- letno delo združenja tn raz- pravljali o tezah za ustanovi- tev samoupravne interesne skupnosti za področje infor- miranja. Gostitelj, Radio Šmarje, je udeležence letne skupščine povabil tudi na og- led steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini in osnovne šole v Podčetrtku. Emil Ozbič Dragan Pavlica Irena Naglav Jože Bauer 4. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 17. april 197^' FERRALIT ŽALEC V Večanje proizvodnje in izvoza — Edini proizvajalci steirast fizičnega obsega proizvodnje, delno pa je te- mu vzrok tudi v i>orastu cen. Tudi izvoz dobiva v Ferra- litu čedalje pomembnejše mesto. Pred dvema letoma so izvozili steklarske litine in kontinuirane litine v Avstri. jo, ZR Nemčdjo in Italijo za nekaj več kot milijon dinarjev, lani' tri milijone, prvi letošnji rezultati pa ka- žejo na ponovno visoko reali^ zacijo. Trenutno vodijo raz- govore o izvozu tudi z bol- garskimi kupci. Vzporedno z večanjem pro. izvodnje so v Ferralitu dvi- gali tudi osebne dohodke, čeprav so ti še vedno nizki. 2.800 dinarjev je poprečen OD, kar pa za izredno težko delo v livarnah ne predstav- lja visoke številke. Pomfembno je budi to, da so letos prvič po štirih letih pričeli razmišljati o reševa- nju stanovanjskih problemov, kupujejo namreč štiri sta- novanja, medtem ko so lani 700.000 dinarjev investirali v samski dom. V delovni organizaciji je deset odstot- kov zaposlenih iz drugih re- publik, zato je bil urejen samski dom še toliko bolj potreben. Dom so prijetno urediU in tako vsaj delno pripravili pogoje, da bi se delavci iz drugih krajev čim- bolje vključili v delovno sre- dino Fsrralita in tudi Žalca. Ferralit že tretjo leto za- pored daje prispevek na za- poslenega krajevni skupnosti, kjer delavec stanuje. Tako odteka denar v 16 skupno- sti in sicer po 250 dinarjev letno na zaposlenega. Letno to predstavlja za Ferralit 82.000 dinarjev, največ zapo- slenih pa je iz Žalca, Griž, Gotovelj itd. In še beseda o bodočno- sti Ferralita. Poleg tega, da je član SOZD ITC Celje, se Ferralit povezuje tudi z Litostrojem (pogodba o proizvodnji čr- palk), Creino Kranj (obrat za kmetijsko mehanizacijo). Varnostjo Zagorje itd. Ferra- lit je trenutno edini proiz- vajalec steklarske litine v Jugoslaviji in tako oskrbuje vse steklarne. Uspešen je tu- di v proizvodnji »konti liti- ne«, ki jo proizvaja za vse jugoslovansko tržišče in prav. zaprav opravlja pionirsko delo uvajanja tega proizvoda. Uporaba litine se veča v vsem svetu, zato je usmeritev Fe- rralita, da bodo ostali livar- na za individualno in malo serijsko proizvodnjo pravil- na in pomeni ob močni mo- delarni in velikem skladišču modelov še večje delovne uspehe. MILAN SENICAR 10 LET FORMATORJA čeprav poslovno združenje za obrt, gostinstvo, komunalo in vialo indu- strijo ni bilo ustanovljeno zato, da bi prevzelo naloge ukinjene okrajne go- spodarske zbornice, je ob izvajanju svoje osnovne naloge, to je poslovnega povezovanja med članicami, nudenja pomoči pri izvajanju skupnih služb itd. še vsaj na začetku, ohranilo neka- tere značilnosti iz dejavnosti gospodar- ske zbornice. Navzlic temu pa ni nikoli odstopilo od principa, da poleg vsega zastopa tudi interese na relaciji delov- na organizacija—družbena skupnost. Proslava desete obletnice dela For- matorja je pokazala, da je združenje v celoti 'upravičilo svoj obstoj. Od šestnajstih ustanovnih članov jih ima danes že 93, med njimi 63 obrtnih, 17 gostinskih, 5 iz male industrije, 2 zdra- vilišči in 6 drugih. Sicer pa sega de- javnost združenja na območje 26 občin. Svojo aktivnost je vselej usklajevalo z zahtevami časa in potrebami svojih članic. Zato si je utrdilo ugled. V pisa- ni bilanci še zlasti izstopajo naloge kot preskrba z reprodukcijskim mate- rialom domače in tuje izdelave, pripra- va osnutkov samoupravnih in drugih aktov, strokovno izpopolnjevanje, sku- pni nastopi na gospodarskih sejmih doma in na tujem, organizacija pro- dajne službe in ne nazadnje organiza- cija sejmov obrti, ki bodo letos zabe- ležili že sedmo ponovitev. Na pragu je torej osmi obrtniški sejem, ki postaja vse bolj ne samo slovenska obrtniška manifestacija, marveč tudi pomembna mednarodna prireditev. Formator je navezal tesne stike z občinskimi skupščinami in aktivno so- deloval pri razpravah in sprejemanju vseh ukrepov za razvoj obrti, gostin- stva in komunale itd. In končno je aktivno sodeloval 'pri uresničevanju us- tavnih določil ter se zato vključeval v vsa samoupravna dogovarjanja in sporazumevanja. Slavnostni zbor pogodbenic Forma- tor ja so.izkoristili še za to, da so po- delili približno šestdesetim kolektivom, ki so se priključili združenju v prvem letu obstoja, diplome. Enaka priznanja so dobili tudi tisti člani biroja zdru- ženja, ki so v njem že polnih deset let. MB RAZPLET V GORENJU Ponedeljkovo sejo tovar- niškega aktiva zveze komu- nistov v Gorenju lahko vsaj v nekaterih pogledih oceni- mo za pozitivno in bistven korak naprej v razreševanju odnosov, ki so se zaostrili in bili ja\Tio prisotni od začet- ka letošnjega leta dalje. Se- daj so v fazi medsebojnega direktnega in odkritega do- govarjanja ob prisotnosti vseh, ne pa samo med po- samezniki, ki v tem pod krinko »skupnih interesov« iščejo počasi, toda vztrajno predvsem svoj osebni aU ozko skupinski interes. Kaj to pomeni? Po spre- jetju nove ustave in vseh ostalih dokumentov smo se znašli v situaciji, ki jo pov- sod niso obvladali ali so jo podcenjevali ali jemali z le- vo roko, ker smo pač bili na začetku poti in ker smo se premalo p>oglobili v to, kaj nam »novo« novega pri- naša. še preveč smo bili stisnjeni v prejšnje okvirje in zdaj se je pojavil čas, ko smo se znašli v nepri- jetni zagati! Konkreten svež primer je v TGO Gorenje, TOZD Elek- tronika. Zaostrilo se je, ko naj bi tudi skupne službe TOZD Elektronika (68 oseb) prešle, kot to velja za osta- le TOZD in je zapisano v samoupravnem sporaziunu, v okviru skupnih služb Go- renja kot celote Temu pa so na čelu z vodjem TOZD Elek. tronika ing. Borutom Jen- kom nasprotovali in zago- varjali dosedanjo prakso, da so skupne sKižbe v istem okvirju, kot prej. Vse to še ne bi bilo nič hudega, če bi izbrali pravo pot dogo- varjanja (pametnega in to- variškega!), ne pa drugo, ti- sto nesprejemljivo. Pojavili so se ostri nastopi, grožnje (če gremo mi, bo vse'hu- dič vzel itd.), pisanje raz- nih pisem in skoraj pamf- letov ter podobno. To je zaostrilo situacijo do takšne meje, da je bilo treba sto- piti v akcijo in narediti red. Nihče ni oporekal strokov- njakom njihovega strokovne- ga deleža pri razvoju takšne službe, kot je elektronika, vsak pa je bil proti drugač- nemu nastopu, ki ni bil v interesu našega celotnega razvoja in naših skupnih pri. zadevanj. Ponedeljkova seja tovarni- škega aktiva zveze komuni- stov je po vačurni razpravi pozno v noč prinesla enega najbi.stvenejših premikov v neprijetni situaciji: Torej do začetka razpleta v (trenju je prišlo, treba pa bo še veliko .ur skupnega konkret- nega dela, da bomo uspeli zaznati in sprejeti vase vse tisto, kar nam dajejo novi dokumenti. Ce bomo to spo- znali in F>o tem začeli delati, potem do takšnih konflikt- nih situacij ne more vec priti. To pa je tudi edino dobro za nadaljnji tako go- spodarski, kot osebni raz- voj v TGO Gorenje. TONE VRABL LJUBEČNA: NOVA TOVARNA ZA KL/NKER OPEKO v opekarnah na Ljubečni teče graditev nove tovarne za proizvodnjo klinker opeke po predvidenem načrtu. Nova hala je že zdavnaj pod streho, zdaj so v teku notranja dela, montaža in podobno. Po i)sem tem računajo, da bodo začeli s poskus- no proizvodnjo že v poletnih mesecih, torej po letu dni, odkar so zasadili lopate v temelje. V prvi fazi bodo v tej tovarni proizvedli 700.000 kv. metrov klinker opeke. Ob proizvodnji hali pa bodo tudi novi prostori za sanitarje, garderobe in družbeno prehrano. (Folo: M. B.) JOŽEFIDERŠEK ZA STABILIZACIJO Organizacija združenega de- la Pekarna »Rogla« v Sloven- skih Konjicah se že vrsto let ubada z vprašanjem, ka- ko uskladiti cene svojih iz- delkov s stroški proizvodnje, zato tudi stabilizacijski ukre- pi te organizacije niso novi. Nekaj več o tem pa nam je povedal direktor te orga- nizacije združenega dela Jo- že Fideršek. NT: Kakšne stabilizacijske ukrepe ste sprejeli v vaši OZD? J. Fideršek: Stabilizacijski ukrepi za našo stroko in ko- lektiv niso novi. Pri našem poslovanju moramo povsod varčevati, če hočemo dose- gati zadovoljive rezultate. No, z utemeljenimi- investi- cijami v preteklih letih smo naše delo organizirali tako, da smo delo treh izmen v pekami združili v eno. Tako smo odpravili nočno delo in s tem zmanjšali režijske in proizvodne stroške, pove- čali pa smo učinek dela. Po- leg naložb smo in še FK>sve- čamo skrb strokovni izobraz- bi zaposlenih. Ustrezna za- sedba delovnih mest je fX)- goj za dobro zaposlovanje in proiz\'odnjo, za kakovost iz- delkov in vse ostalo, kar v končni fazi ohranja stabili- ziacijo neke delovne organi- zacije.« NT: Air ste že kaj storili za to, da bi zmanjšali mate- rialne stroške? J. Fideršek: »V zadnjem času smo veliko razpravljali o smotrni uporabi materiala, o organizaciji dela in na- sploh o smotrni čimboljši uporabi osnovnih sredstev, pa tudi o čuvanju inventarja. Zavedamo se namreč, da bo- mo lahko s štednjo in ču- vanjem inventarja veliko pri- hranili. Domenili smo se tai- di, da bomo bolj pazljivo nakupovali moko in jajca, torej naše osno\Tie surovine, kajti dobra kvaliteta surovi- ne je gotovo tudi pogoj za uspeh. Pazili bomo tudi na cene nabavljenih surovin, pa seveda tudi na. reprezentan- čne in reklamne stroške, 1« jih bomo skrčili na mini- mum.« NT: Kakšni so vaši gospo- darski načrti? J. Fideršek: »V bodoče bo- mo poskušali dosegati še večje poslovne rezultate s tem, da bomo po naših zmog- ljivosti vlagali v strojn'' opremo pekarne in slaščičar; ne. Kupili bomo nov mešalni stroj, ki bo isto količin« testa zmešal v 7 minu- tah, za kar je sedaj potre- boval 20 minut. Tudi to naš prispevek k stabilizadji; Naši načrti pa segajo tiKij v povezovanje z ustreznin^ partnerji, ob katerih bi l^' ko proizvodnjo še bolj spf cializarali ali pa povečali' Računamo, da bomo te nažf' te lahko uresničili v naži oii- čini, če pa ne bomo mo^ uresničiti teh načrtov v njiški občini, pa bomo P"! skušali to težnjo uresni^«''' v oOcviru regije.« DAMJANA STAMEJ<^^^ lože Fideršek ftt. 15 — 17. april 1975 NOVI TEDNIK — stran S miE o tem, kako delovni so bili vrbenski mladinci v letih ob- nove je na našem nedavnem ustnem časopisu v Vrb ju go- voril Dane Debič. Da mladi Vrbjani ne bodo dopustili, da tradicija izgine, pa smo se lahko prepričali na vsakem koraku med našim letečim uredništvom. Ne le, da so nas mladinci spremljali pov- sod. V vsaki hiši, ki smo jo obiskali, so vedeli povedati, kako delovni da so zadnje čase vrbenski mladinci. Mladinski aktiv v Vrbju šteje okoli osemdeset mla- dih, ki so se še pred leti iskali in se izgubljali. Niso mogli najti skupnih interesov, ki bi jih povezvovali z in- teresi kraja. Lani pa so si domislili, kje je lahko njiho- vo delo najučinkovitejše in najbolj vzgledno. Očistili so zanemarjeni po- tx)k Lavo, ki je bil njega dni vzor dobre, čiste vode, pred časom pa le še žalostno po- kopališče človeške umazanije in nekulture. S to akcijo so se mladi res odrezali in po- kazali vsem starejšim, da besede o čistem okolju ne zaležejo, če tudi sam ne poskrbiš zato, da bo okolje bolj zdravo in lepše. Mlade Vrbjane velja pohva- liti tudi za njihovo tesno so- delovanje z gasilskim dru- štvom v kraju. Medtem ko je to pred leti že močno pe- stilo pomanjkanje mlajšega kadra, je danes v društvu mladinska desetina. In ker so se mladi pokazali za pri- zadevne so jim brž priskoči- li na pomoč tudi vaščani, predvsem gasilci, ki jim se- daj odstopajo prostore v ga- silskem domu za njihove pri- reditve, zbore in sestanke. Tudi mladinci v Vrbju si prizadevajo, da bi dobili v upravljanje Zadružni dom vaščani sami. Kajti tudi oni bi v tem primeru našli v tem domu ustrezne prosto- re za svojo dejavnost. In de- javnosti ne bo mogoče širi- ti brez ustreznih pogojev — prostora. Kljub temu ne, da so mladi prizadevni in želi- jo delati. B. STAMEJCIC Vrbenski mladinci so na lastno pobudo očistili potok Lavo, ki teče skozi Vrbje. Tako Lava spet spominja na potok in ne na smetišče. (Foto: B. S.) SVEČANO V ŠMARJU IN LAŠKEM Osrednja proslava v šmarški občini bo v Šentvidu, ko bodo odprli novo šolo. Ta proslava bo imela medrepubliški in tudi medobčinski značaj. Proslave.se bodo udeležili naj- vidnejši občinski in republiški funkcionarji ter predstavniki iz socialističnih republik Hrvatske in Bosne in Hercegovine, Saj vemo, da so šolo podarili prebivalcem Šentvida prav ljudje iz banjaluške občine. Pričakujejo, da se bo otvoritve nove šole udeležilo več kot tn tisoč ljudi. Ce bo šlo vse po sreč) pa lahko že v začetku maja pričakujemo tudi otvoritev nove šole v Pristavi. V laški občini bodo imeH 27. aprila proslave v občin- skih središčih in to v Laškem, Radečah in Rimskih Topli- cah. Seveda pa bodo praznovanja potekala tudi v manjših l^ajevnih skupnostih. 30. aprila pa pripravljajo v Laškem tudi revijo f>evskih zborov društev upokojencev iz celjske in zasavske regije. In kako bo v Celju? Ob prvem maju bo osrednja sve- ^a seja OK SZDL, ki se je bodo udeležili predstavniki *^užbeno-političnih organizacij, delavci, delegati in vsi do- sedanji nosilci priznanj OP. Na tem srečanju bodo podelili ^Udi številna državna priznanja in priznanja OF. Mnoga Praznovanja bodo ekj šolah, krajevnih skupnostih in de- •^^vnih organizacijah. Skratka — svečano bo povsod. Da pa bodo vsa ta slavja ^^ bolj prišla do izraza, bodo povsod, kot je že običaj, fk> skrbeli mogočni kresovi. JANEZ VEDENIK KAJ PRAVIJO VEMO Kako bodo člani največjega celjskega kolektiva pre- živeli letošnji dopust? Kje? Vprašanja, ki se ob tem času porajajo sama od sebe. Morda še toliko prej, če gre za organizirane akcije, za prizadevanja, da bi omo- gočili čim večjemu številu zaix)slenih in članom njiho- vih družin, da vsaj nekaj dni v letu preživijo ob mor- ju, v planinah, zdraviliščih ali kje drugje. »Člani našega kolektiva imajo velike možnosti, da preživijo del svojega dopusta ob morju,« je p>ovedal šef splošne službe v EMO, Bogo Krušič, in nadaljeval: »Ne gre samo za zmogljivosti, ki jih imamo v last- nem domu v Crikvenici, marveč tudi za možnosti, ki jih imamo v domovih združenega podjetja Iskra. To pa sta doma v Poreču in Trenti ter camp na Dugem otoku. V celoti je v teh krajih na voljo nekaj nad 2000 ležišč. Kot vse kaže bomo letos v Crikvenici odprli še osemnajst ležišč v avtomobilskih prikolicah.« »Skratka,« je nadaljeval referent v tej službi Ivan Cater, »kapacitet je veliko, žal pa v glavni sezoni še vedno premalo, še vedno je namreč največje povpra- ševanje za julij in avgust, za ostale mesece pa dosti manj. To je škoda in zaradi tega prihajamo včasih v silne težave, ker vsem ni moč ustreči.« Počitniški dom EMO v Crikvenici bo letos pričakal svoje goste preurejen. Prav tako razširjajo možnosti za razvedrilo. Morda bodo dobili celo nekaj čolnov. Dom je odprt od 20. junija do 8. septembra. Lahko bi bil še dlje, če bi bili tudi interesenti za pred in posezono. Cena je zmerna, saj je treba za dnevni penzion od- šteti le 75 dinarjev. Ta cena velja za člane kolektiva; za njihove svojce in morebitne druge goste je nekoli- ko višja. Crikvenica bo torej tudi letos samo v dom sprejela 400 dopustnikov. Ce pa bodo uspeli urediti ležišča še v prikolicah, bo to število večje. Beseda pa je nanesla tudi na Izletnikovo akcijo za poceni počitnice. »Na vsak način je zanimiva,« je ugotovil Bogo Kru- šič, »vendar za nas ni v celoti sprejemljiva. Ne more- mo se namreč vezati, da bi vzeli določeno število ležišč za vseh sto dni. Tolikšnega zanimanja za Rovinj nav- zlic vsemu ni. Na vsak način pa je to istrsko mesto za nas zanimivo v času glavne sezone. Ce se bomo v tej zvezi lahko pogodili z Izletnikom, bomo seve sodelovali v tej akciji, sicer pa ne.« »Kako pa je z Goltmi?« »Tudi tam imamo svoje kapacitete, ki pa jih v ce loti upravlja kolektiv hotela na Golteh. Med našimi člani je za ta objekt malo zanimanja. V glavnem hodijo na Mozirsko planino več ali manj isti ljudje. Večjega zanimanja pa ni.« M. B. Delovni uspehi ribiške družine Celje rase j o ia leta v leto in so rezultat smotrnega gospodarjenja, velike ljubezni pa tudi visoke strokovne usposobljeno- sti. O vsem tem je beseda tekla tudi na nedavnem občnem zboru ribiške družine. Lani so člani ribiške družine Celje vložili v tekoče vode in v Smartinsko jezero za 40 milijonov starih di- narjev raznih rib. Dohodek od letnih in enodnevnih ri- bolovnic pa je ansišal 31 milijonov starih dinarjev. Tako je ribiška družina vložila za 9 milijonov več kot pa je sprejela na račun ribolovnic. To si je lahko privo- ščila zaradi uspešne gospodarske dejavnosti, zlasti po zaslugi vzgojnih ribnikov v Blagovni. Gospodarska komisija, ki jo sestavlja 25 najbolj izkušenih ribičev, je opravila nešteto napornih delov- nih ur, da so zrasli krepki krapi, linji, somi, smuči, amurji itd. Sicer pa je izvršni odbor že na prvi seji odobril nabavo loncev za vzrejo ščukinih iker ter mor- skih ciplov, ki se zlahka privadijo na sladko vodo. Le drstijo se umetno, z injekcijami. V poskusnem rib- niku Prešnik pa bodo opravljali preizkuse drsti plo- ščiča, ogriče ter drugih rib, ki jih v naših živih vodah, zlasti v Savinji, ni'več. Na občnem zboru so ugotovili, da so ribiči celjske družine ulovili lani kar 33.220 komadov rib v teži 19.010 kg, torej kar 19 ton rib. In če dodamo k temu še okoli 20 odst. nevpisanih rib, je vsega skupaj 23 ton ribjega mesa. Torej, odličen prispevek k pestrosti pre- hrane, da o rekreaciji sploh ne govorimo. 23 TON RIB Pri ulovu je na prvem mestu krap s 12.415 komadi ' in 10 tonami, nato pKKiust s 12.232 komadi in 6 tonami. Naj še zapišemo, da je število članov družine od 153 v 1971. letu naraslo na 586, da je med njimi 57 odstotkov neposrednih delavcev, 26 odst. uslužbencev, 4 odst. upokojencev itd. Lani so izdali 826 letnih ribo- lovnic ter 7.549 turističnih. Tudi to je dokaz, da si de. lovni človek želi mir in sprostiiitev v naravi. V ribolovu. Na občnem zboru je zlasti neumorni predsednik Justin Vanovšek opozoril na koordinacijo dela med posameznimi ribiškimi družinami, predvsem na enem porečju, na enoten režim pri upravljanju z vodami, na enotne kriterije jia zdrav ribji zarod, na urejeno in čisto okolje itd. Na zboru so imenovali tudi častne člane: Božo Ši- munac (Kranj), Avgust Grčar (Vevče) in Karlo Saga- din, dolgoletni predsednik Zveze ribiških družin Celje. Vrh tega so Jmenovali conski odbor ribiških družin Barje, Vevče, Vrhnika in Dolomiti za bratske družine v dokaz uspešnega sodelovanja. Končno so podelili še dvanajstim svojim članom priznanja četrte stopnje, petim čl£uiom priznanja tretje stopnje, medtem ko je eden prejel srebrno, dva pa zlato odličje. Pred uspešnim zaključkom so izvolili 52 delegatov v zbor kot najvišji organ ribiške družine. V zboru so tudi delegati krajevnih skupnosti. Izvolili i>a so tudi člane vseh drugih organov družine. Na prvi seji izvršnega odbora so predsedniško me- sto vnovič zaupali Justinu Vanovšku, za podpredsed- nika pa so izbrali Franca Vitanc^a. KARL SCHMAUTZ Ivan Cater (na levi) in Bogo Krušič iz EMO, sicer pa posnetek iz Rovinja pred hotelom Eden. IVO TOMAN Ivo Toman iz Debra pri Laškem je ugledal luč te- ga sveta pred sedemdese- timi leti kot četrti otrok Hebljarske družine iz Ka- mne Gorice pri Kropi. Petdeset let dela v vrstah »Svobode« in ko bo letos v Celju velika proslava — 40. obletnica zleta Svobod, bo prišel tudi Ivo Toman, čeprav pred štiridesetimi leti ni bil v Celju, ker je bil v službi v Kovinu pri Smederevu. A pojdi- mo po vrsti. Tudi Ivo Toman je prejel letos v Ljubljani odličje »Svobo- de« s srebrnim listom. Za dolgoletno delo v kulturno prosvetnih vrstah. Se kot vajenec v radovljiški državni pletilski šoli je pričel s petjem in dram- sko igro. Takrat je igral »Revčka Andrejčka«. 1925. leta je prišel na Jesenice in se vključil v »Svobo- do«, pred tem pa je bil v Društvu rokodelskih po- močnikov. V železarni je delal pri plavžu in bil kot »svobodaš« vedno najslab- še plačan, pa pri najtež- jem delu. Tako je bilo z vsemi, ki so bili »svobo- daši«. Pri »Svobodi« je de- lal s Tonetom Cufarjem, Jožetom Gregorčičem in drugimi, spoznaval je marksistično literaturo. Z dela je bil dvakrat odpu- ščen, čeprav jih je takrat močno ščitil Savez metal- skih radnika. 1931. leta je odrajžal v Kovin, v bolni- co, kjer je delal kot nad- bolničar, ker teh veščin se je naučil v vojski, ki jo je prej odslužil. 1931. leta se je vrnil na Jeseni- ce, kjer so ga tovariši sprejeli z odprtimi roka- mi. Tam je ostal do 1947. leta ko je prišel v Debro, kjer je še danes. Ves ta čas je delal za družbo, zase nič. Nekaj diplom, knjig v spomin s podpisom in društvenim pečatom in red za zasluge za narod s srebrno zvez- do. zlata Gallusova znač- ka in srebrno odličje »Svo- bod«, to je vse njegovo »bogastvo« za petdeset let dela. Petja, režiranja na delavskih odrih. Tudi de- dek Mraz je bil, če je bilo treba, pa govornik, sedem let blagajnik na občinskem sindikalnem svetu, eno leto srekretar. Spominja se vlog v Razvalini živ- ljenja, pa Pohujšanja v dolini Sentflorjanski, Kra- lja na Betajnovi, prva igra, ki so jo igrali na Jesenicah po svobodi pa so bili Borovi Raztrgan- ci. Živa je ostala v spo- minu tudi opereta Pla- ninska roža in Se kaj. Veliko let je vmes. Spo- min včasih zataji. »Takrat smo delali vse zastonj. Z velikim optimi- zmom in idealizmom. Da- nes tega ni več. Vse je plačano, sami referenti, pa poglejmo danes kulturno življenje v Laškem. Pevci in godba smo še aktivni, drugo pa je vse bolj ta- ko... Najraje prepevam v moškem zboru upoko- jencev. Pojemo zastonj, če pa dobimo kje kakšen di- nar, gremo enkrat letno na izlet.« Potem pokaže skozi okno na sosedov vrt, kjer je nek možakar vrt »šti- hal«. Ivo Toman pravi: »Poglejte ga, starega ko- renjaka, kmalu jih bo imel osemdeset, pa sku- paj pojemo in je najbolj korajžen. Se mi zdi, da ga samo dobra volja drži skupaj!« Toda tudi Ivu Tomanu je ne manjka, kljub letom, ki jih ne ka- že, še vedno veder in de- loven — pravi lik starega, izkušenega »svobodaša«. DRAGO MEDVED 6. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 17. april 197^' PONIKVA PRI GROBELNEM Občini Šentjur in Šmarje pri Jelšah je lanskega junija močno prizadel potres, ki je pov- zročil veliko škode na stanovanjskih in gospodarskih objektih in na šolah. V letu 1974 je bila glavna skrb namenjena izgradnji šol. Končana je bila nižjerazredna osnovna šola v Loki pri Žusmu, začela pa so se dela tudi na osnovni šoli v Ponikvi pri Grobelnem. Kako tečejo dela na tej šoli v letošnjem letu, je bilo eno izmed vprašanj, na katero je odgovoril predsednik izvršnega sveta občine Šentjur, Jože Bučer. Po sedanjih ocenah po- teflta gradnja na osnovni šoli ^ v Ponikvi izredno dobro, saj je pri gradbe- nih delih kar pet tednov prednosti. Pred nekaj dnevi so bila oddana tudi obrtniška dela in računa- mo, da se bodo v krat- kem pričela tudi instala- cijska dela in da bo ob- jekt kmalu pod streho. Postavljeni pa so tudi te- melji za vzgojnovarstveno ustanovo. Račimamo, da bo meseca avgusta, oziro- ma za občinski praznik, šola že nared in bodo ta- ko šolarji začeli novo šol- sko leto v svetlih in lepih prostorih osnovne šole, ki nosi naziv »Solidarnost 74«. šola v Ponikvi je po. polna osemletka, imela bo 12 oddelkov, obisko- valo pa jo bo okrog 300 učencev. Ponikva sodi med tista naselja, ki se hitro večajo in zato je še posebej pomembno, da je šola projektirana tako, da se bo v naslednji fazi, ko bo potrebno uvesti celo- dnevno šolo, lahko še raz- širila, Zaenkrat zaradi omejenih finančnih sred- stev na to ne moremo mi- sliti. Kdo je investitor del in kdo izvaja gradbena dela? Šolo gradi splošno grad- beno podjetje Obnova iz Ljubljane, investitor pa so ljubljanske občine. De- la tečejo po projektu, ki je bdi izdelan za osnovno šolo Sostro pri Ljublja- ni. Predračimska vred- nost šole znaša 14,000.000 din in to brez komimal- nih naprav, zemljišča in ureditve okolice. Kako pa tečejo sanaci- je objektov poškodovanih ob potresu? Delo pri odpravljanju posledic potresa je v le- tošnjem letu v p>oLnem teku. Trenutno je pripra- vljenih za novogradnjo 41 objektov v klasičnem smislu, 25 montažnih ob- jektov, sami lastniki pa bodo v letošnjem letu sa- nirali 64 objektov v IV. kategoriji in 97 objektov iz tretje kategorije. To naj bi bile sanacije iz pr- vega popisa. Med njimi je le nekaj socialmh m tež- jih primerov iz drugega popisa. Ali so ekipe gradbene operative že prišle na te- ren? EOdpa gradbene opera- tive je prispela zaenkrat samo v Dobje, po drugih krajevnih skupnostih pa še sklepajo pogodbe za delo. Je za ta dela na razpo- lago dovolj finančnih sredstev? Na vsak način bo treba umno gospodariti z nji- mi. Sredstva za začetna dela pa so že na razpo- lago, ostala bomo dobili po vsej verjetnosti v me- secu juliju. Letos bodo pritekala sredstva iz treh virov, in sicer iz enodne- vnega zaslužka. Iz davka Iz dohodka temeljnih or- ganizacij iz tedna solidar- nosti, poleg tega pa naj bi stanovanjske skupnosti združile na vsakega zapo- slenega po deset starih ti- sočakov kreditnih sred- stev, ki jih bo treba se- veda vračati. Tako naj bi se zbralo za šentjursko občino tri do štiri mili- jarde dinarjev, s katerimi bomo lahko letos razpo- lagali, kar pa seveda ne bo dovolj za vsa popravi- la, ki bi jih radi letos za- čeli. Pri takem stanju sredstev pa je še poseb. no pomemben prioritetm red del, pri čemer je re- publiški koordinacijski od- bor tisti, ki je odločil, da letos saniramo tiste objek- te, ki jih je moč sanirati v tretji kategoriji, da pri- pravimo delo v četrti ka- tegoriji in da ne izosta- nejo socialni primeri iz drugega popisa. V celoti ostane odprt ves preosta- li del drugega popisa, ki pa bo moral počakati do naknadnega dotoka sred- stev. v teh sredstvih je zajeta tudi družbena grad- nja, saj bo skoraj v vsa- ki krajevni skupnosti zgrajenih tudi nekaj dru- žbenih stanovanj. M. P. Jože Bučer NAGRADE Celjska komLsija za po- delitev priznanj samo- upravljale! je sklenila, da bo letos podelila 10 na- grad na.jBrizadevnejšim de- lavcem na raznih področ- jih samoupravljanja. To odločitev so sprejeli za- radi letošnjih pomembnih jubilejev — 25 let samo- upravljanja, 30 let osvo- boditve in drugih. Poleg plaket bodo nagrajenci prejeli tudi denarno na- grado v vrednosti 2000 din. šentjur ANKETA MED DELEGATI Nedavno tega je v občini Šentjur pri Ce- lju potekal zanimiv se- minar za delegate skupščine občine, inte- resnih skupnosti in člane svetov krajevnih skupnosti. Ti seminar- ji so bMi organizirani v vseh krajevnih skuip- nostih. Poleg prodajanja tem s področja delovanja delegatskega sistema, so med delegati za ob- čansko skupščino iz- vedli tudi zelo zanimi- vo anketo, s katero so želeli ugotoviti, v ko- likšni meri se delegat- siki odnosi uresničuje- jo tudi v pralcsi. Veči- na odgovorov si je bi- lo zelo podobnih. Četrtina delegatov je na vprašanje ali pra- vočasno dobivajo ma- terial za seje delegaci- je oziroma skupščine, odgovorila negativno. Iz kasnejših razgovo- rov z delegati je bilo moč ugotovi'ti, da se v zadnjem času stanje izboljšuje in da so ti problemi še vedno pri- sotTLi v krajih z nered- no dostavo pošte. Velika večina dele- gatov je odgovorila pritrdilno na vpraša- nje ali piredsednik de- legacije pravočasno sUdiče seje delegacije. Zanimivi so tudi od- govori na vprašanje, k^o se delegati sez- nanjajo z materiali za seje. Več kot 3/4 de- legatov je odgovorilo, da se z materiali sez- nanjajo šele na seji delegacije, čeprav do- bi vsak delegat • gradi- vo na dom. Uresniči- tev zaJiteve, da se mo- ra delegacija povezo- vati z organi krajevne skupnosti ter družbe- no-političnimi organi- zacijami v krajevnih skupnostih je razvid- na iz odgovorov na eno izmed vprašanj, saj je vehka večina delegatov, da se dele- gacije redno povezuje- jo s svetom krajevnih skupnosti in drugimi, v nekaterih kirajevnih skupnostiti praviloma sklicujejo sikupne seje delegacije in sveta krajevne skupnosti. So pa tudi krajevne skup- nosti, kjer povezave med svetom krajevne . skupiMsti in delegacije skoraj ni. Prav tako so zna- čilni odgovori na vpra- šanje, kako delegacija obvešča občane o delu ^upščine ter o skle- pdh, sprejetih na njej. Na vprašanje, kako so delegati seznanjeni z bistvom delegatskega sistema, je pretežni del delegatov odgovo- rilo, da so delno sez- nanjeni, nekaj odgovo- rov pa je bilo tudi pritrdilnih. Delegatski sistem pa So delegati ocenili kot najboljšo možnost za vkljtičevanje širšega kroga ljudi in kot učinkovitega. Dali pa so še nekaj pripomb In predlogov za zago- tovitev lažjega dela de- legacij in njihove ve- čje učinkovitosti. M. P. KAJ iCUZE ANALIZA OOSPODARSKECA KRI^IHALA vidmar ^ Gosjpodairsiki kriminal in njegova obravnava sta pod- rejena splošnim zakonit-ostim gibanja kriminalitete. Poleg teh splošnih zakonitosti pa prihajajo ravno tako do iaraaa posebni vplivi, tako ziunajryi, objektivni kot osebni, subjektivni. Družba je še posebeg zainteresirana za specifično obraivnavo te vrste kriminalitete. Reaikcija družbe, na to ikriminaliteto se odraža na različne načine, ramno talko laMoo ta kriminaliteta izzove raalične reakciije diTužibe. Gre za medsebojno interakaijsko, delovanje dveh pojavov. Vse to zahteva vsebinsko in formatoo določen priiuean in pristop in seveda tudd določeno specdalizacijo. Takšne zahteve veljajo taiko za pran^o- sodne organe, kot za. organe odkrivonja in pregona. Jasno je, da vse to pogojuije boj proti tovrstni krimf- nailiteti tudi v tisitem smislu, kd ga uporabljajo šdrši družbeni krogi, ko govordijo o uspešnosti boja proti kiniminaiu. Obstojajo še posebni miomeniti, ko' trenutna druž- bena situacija zaostri tudi to področje odnosov in se tx) odraža tudd v boju -proti teu vrstd Onriminala. V ta- kih trenutkih prihaja tudd ostro do izraza kadrovski problem, ki je do taikrat imel laitenitno obeležje. Ta kadrovski problem je pogojen tudi z osebnim odnosom do kriminalnega dogodka, saj tovrstni krimdnail za- hteva večjo aktivnost dn zsArzetost pri delu. Končno — prisoten je lahko tudd problem zaikonodaoe, ki je lahko PK) eni strani zaSitarela, po drugi strani pa se kaže njena zastarelost v tem, da ne ustreza več novim rafi- niranim oblikam gospodarskega krdmdnaaa, ki kot takš- ne še niso ijašle odraza v zakonodaji. Torej po teh načelnih raamišljanijih ne moremo mimo najnovejših ugotovitev zadnje razisikave na tem področju in katere rezultarte obdeluje prof. dr. Peter Kobe in ki so objavljeni v 4. štetvdilki irevije za krdmi- nailistiko in kriminologiijo v Ljubljani leta 1974. Podatki zaoemaijo obdobje od leta 1966—1972 oziroma Od leta 1958 do 1972 in glavna povzetek teh ugotovitev bi bil v naislednjem: 1. Slovenija je na področju gospodairskega krimina- la precej nad jugoslovanskim povprečjem po šiteviično- sti; 2. gospodarski kriminal pomeni taiko v Jugoslaviji kot v Sloveniji razmeroma majhen del celotnega in pred saddšči obravnafvanega kriminala — približno 6 Vo; 3. v tej časovni seriji sta tako gibanje vseh obso- jencev ikot oseb obsojenih zaradi gospodarskega krimi- naila, prakazani grafično, v padanju; 4. v Sloveniji je padec obsojencev iz gospodarske- ga krimdnala še bolj poudarjen, čeprav je celotni kri- minal rahlo v porastu. » ' ANALIZA ZA PODROČJE OKROŽNETtA SODISCA V CELJU Okrožno sodišče v Celju in področna občin'3lka sodri- šča v Celju, Slofvenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, šošitanju in Žalcu so gibanje zadev gospodarskega kri- minala spremljala p>o posebnih vpa-ašaJnikih. Za po- trebe pričujoče analize pa je bil sesitav^ljen nov zbd-mdk in .p>o njem zbrand pKxiatlci. Ta zbimiik je zajemad obdobja od leta 1972—1974 in v tem obdobju končane zadeve gosp>odarskega ki*imi- nala. To obdobje pade v časovno obdobje znanih poli- tičnih dogodikov in znanega odnosa dnižbe do tovrst- ne krdmitiailitete, kd je sledila politični aikcdjt. Analiza obravnava torej vse končane zade've v t^ čaisu dn uipošteva pravnomočno obsojene osebe. Prav- nomočna obsodba p>omeni edini in končni trdni krite- rij, da je st-orjeno kaznivo dejanje in je torej praa-no- močno obsojena oseba lahiko element za razglabljanje o gosipodarskem kriminalu. Upoštevali pa smo samo kazniva dejanja, in sicer člene 213, 226, 234 , 23S, 314, 314 a, 317, 318 a, 319, 322, 323, 325 in 326. 2e v opisani slovenskd analizi so bila Uipoštevana ta dejanja ravno zaradi njihove aktualnosti in pogosit-osto, kajti osta.la kazniva dejanja promenijo le neznaten del gospodarskega krimdiiala in jih lahko zanemairimo. ANALIZA PODATKOV Podatke o gospodarski kriminaliteti smo ptrimerjali z gibanjem vseh zadev, ki so bile obravnavane. Te zadeve kažejo svoj višek v letu 1972 in torej niso bile podvržene tistim posebnrim vplivom kot gospodarski kriminal. Preglednica št. 1 1972 1973 1974 0(k.s. Ob. s. Sk Ok.s. Ob.s. Sk Ofc.s. Ob. s. Sk Ki —zadeve 24O 360 6Oe2r783226OO256292 648 K —zadeve 148 2093 2341 141 19il 2082 193 1663 1856 Pravnomoč. »7 1297 1384 172 1(353 1426 192 1072 1264 obs. o«. Po posameznih sodiščrih je torej Okrožno s(yii.šče v Celju končailo največ preiskav ravno v letu 1973, dočim je bilo največ zadeiv končanih v letu 1974 in tiidd pravnomočno obsojenih oseb. Pri Občinskem sodišču v Šoštanju je bilo leta 1972 končanih največ zadev, enako v Šmarju, Slovenskih konjicah in Celju, v Žailcu pa leta 1973. Vseh obsoje- nih oseb je bilo v tem obdobju pred o>bčdnskimi sodi- šči obsojenih najmanj leta 1974, in sicer jih je bilo najmanj v šmairju, 73 po številu in v Slov. Konjicah (76 oseb). Največ pravnomočno obsoijenih oseb v tem obdobju pa je bilo v letu 1972, od tega v Celju .589 oseb. Ta pregled gibanja vseh zadev je pomemben zara- di prikaza deleža gos^prodairakega kriminala v teh za- riAivnh ftt. 15 — 17. april 1975 NOVI TEDNIK — stran S šmarski izvršni svet Pred nekaj dnevi je bi- la v Šmarju pri Jelšah prva seja novega izvršne- ga sveta, ki jo je prvič vodil Franc Mlakar. Že v začetku je odločil, da lah- ko seje trajajo največ tri ure. Vsekakor določen na- predek. člani izvršnega sveta so obravnavali predvsem ko- pico nalog, ki jih je pre- mleval že njihov predhod- nik, omeniti pa velja zla- sti osnutek predloga o družbenem razvoju obči- ne Šmarje pri Jelšah od 1967—1980. Ker je ta osnutek še močno nedo- delan in torej potreben korenitih sprememb, so soglasno sklenili, da ga je treba dopolniti. Vseka- kor se bo vodstvo občine moralo odločiti, kako z nadaljnjo usmeritvijo: ali povečanje delovnih mest za vsako ceno ali takšne obrate, ki sicer ne bodo zaposlili veliko občanov, bodo pa visoko rentabil- ni. Zanimiv je bil tudi pre- dlog, da mora izvršni svet nujno vkliiičiti v svoje delo še varstvo okolja. Novoporajajoča industri- ja bo morala svoje zahte- ve in potrebe uskladiti z zakoni o varstvu narave. Svoje poročilo je podal tudi komandir postaje mi- lice v Šmarju, ki je bilo sicer zelo obsežno in do- kaj pregledno, vendar bo- mo podali le nekaj osno- vnih podatkov. Splošna ugotovitev postaje milice je, da je kriminal v me- jah zmernosti, da niti ne raste, niti ne pada, da pa je čedalje slabša si- tuacija v Rogaški Slatini, kjer bo nujno treba nekaj storiti. Pozornost vzbuja dejstvo, da je v porastu mladinski kriminal in pa seveda prometni prekr- ški, kar je malo manj čudno, a opozarja na če- dalje slabše cestn-opromet- ne razmere. Člani izvršnega sveta so obravnavali še nekaj manj pomembnih odlokov, kot odlok o urbanizmu, pred- log .0 razgrnitvi urbani- stičnih in zazidalnih na- črtov za Roigatec in Koz- je ter drugo. MILENKO STRAŠEK SINDIKAT: SEMINAR ZA PREDAVATELJE v Celju so imeli v ponedeljek seminar za predava- telje, ki bodo predavali na seminarjih za u.sposabljanje sindikalnih poverjenikov in članov izvr.šnih odborov osnovnih organizacij suidikata. Izobraževalni seminar, ki je obravnaval pet izobraževalnih tem, je pripravil center za družbeno izobraževanje pri zvezi sindikatov Slovenije. Iz celjske regije je bilo na seminar vablje- nih 81 predavateljev, kj so delali po skupinah, vsaka pa je štela od 15 do 30 članov. Na seminarju ,so obrav- navali predvsem osnovni A program, katerega bodo ob koncu meseca in v začetku meseca maja posredovali 3000 sindikalnim poverjenikom. Seminar sindikalnih predavateljev, ki se je v Celju uspešno končal, je uvod v eno najpomembnejših sindi- kalnih akcij v letošnjem letu. Z. S. mozirje Resolucija o družbeno ekonomsiki politiki in raz- voju mozirske občine le- tos predvideva precej moč- no akti-vnost tudi v stano- vanj skem in komunaJnem gospodarstvu. Po tej za- snovi naj bi v Gornji Sa- vinjiski dolini dobili le- tos 110 novih stanovanj, od tega 58 zasebnih, osta- le pa v družbeni lastnini. Za vse to bodo namenili nakaj nad 32 milijonov di- nairjiev, od tega za gradnjo zasebnih stanovanj 19,5 milijona dinarjev. Seveda pa je zlasti družbena sta- novanj,ska graditev delno pogojena z urbanistično do- kumentacijo. Pa tudi si- cer čaka to območje pre- cej dela in nalog pri ure- janju urbanističnih do- kumentov. To ne velja sa- mo za Logarsko dolino z njenim zaledjem, torej tu- di Solčavo, marveč tudi za druge kraje ob gor- njem toku Safvinje in ob Dreti. Tako za Luče, Ljub- no, Nazarje, Mozirje in Gomjii grad. Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč bo letos odkupil zemljišča v Gornjem gradu, Naza.r- jih, Mozirju in Rečici ter jih, seveda, če bodo pri tem sodeloi\''ali še drugi odgovorni činitelji, komu- nalno opremil. Medtem ko bodo letos končali z gradnjo vodovo- da Letošč—Nazarje do Na- zarij, bodo zastavili vse moči, da bi dela nadalje- vali tudi diO, Mozirja in ta- ko rešili problem, ki je za ta predel občine več kot boleč. Za letos je planiran za- ključek asfaltira-nja repub- liške ceste od Solčave do Logarske doline tn prav tako modernizacija repub- liške ceste skozi Radmir- je. Nekaj modernizacij je predvidenih še na lokal- nih cestah, čeprav je očit- no, da tudi na tem pod- ročju ne bo večje aktiv- nosti. Vodno gospodarstvo na- poveduje dokončanje regu- lacije Savinje ob indiUtstrij- ski coni na L^ubnean ter napravo nekaterih voidno gospodarskih objektov. V Logarski dolini bodo na- dalj.evali z regulacij sikimd deli Savinje, nekaj sred- stev pa je zagotovljenih tudi za vzdrževanje hudo- umiškiOi naprav. Med po- membne objekte družbe- nega standarda sodi^ tudi graditev kombiniranega stanovanjsko — poslovne- ga objekta v Lučah, v ka- terem bodo poleg stano- vanj še prostori za zdrav- stveno ambulanto, za po- što in krajevni urad. V Mozirju pa gradijo pKO- slovTLO zgradbo za enoto celjske po-družnice LjiUib- Ijanske banke, lekarno in za družbeno politične or- ganizacije. MB seminar komunistov konjiške občine Dvodnevm seminar, ki ga je za sekretarje osno- vnih organizacij in akti- vov Zveze komunistov ter za sekretarje svetov, čla- ne komiteja, za predsed- nike komisij in člane MS ZK pripravil na Franko- lovem komite občinske konference ZK Slovenske Konjice v preteklem ted- nu, je po mnenju vseh udeležencev izredno us- pel. Tudi udeležba na se- minarju je bila zadovolji- va (98 "/'o),. Na predava- njih, ki so potekala do- poldan in popoldan, je bilo vsak dan okoli 70 udeležencev. Na seminar- ju so predavali člani ob- činskega komiteja Zveze komunistov in prof. Emil Roje, predisedhik komisi- je za idejna vprašanja pri CK ZKS. Na dnevnem re- du dvodnevnega seminar- ja komunistov konjiške občine so obravnavali sta- lišča o izvajanju kadrov- ske politike v občini, na- kazali pa so tudi smerni- ce kadrovanja za organe SZDL, pa tudi konkretne predloge za delovanje SZDL v posameznih ob- močjih občine. Na seminarju so spre- govorili še o integracij- skih procesih v občini ter sprejeli nekaj aktualnih nalog na področju samo- upravnih interesnih sku- pnosti, pa tudi delegatske- ga sistema. Ob zaključku seminarja smo za nekaj ocen in sta- lišč povprašali udeležen- ce seminarja v Frankolo- vem. MAKS BREČKO, na- mestnik sekretarja občin- skega komiteja ZK: »Se- minar je uspel, ker smo pošteno analizirali doseda- nje delo v naši občini. Lahko rečem, da smo se na problematiko dobro pripravili. Kritično pa smo ocenili prizadevanja članov ZK pri vključeva- nju v' različne organizacf- je. Predsedniki interesnih skupnosti tn izvršnih od- borov so nam podali ce- lotno problematiko intere- snih skupnosti in posre- dovali programe dela. Imenovali smo tudi dve komisiji, ki bosta pripra- vili konkretna stališča in obvezovali člane ZK pri nadaljnjem delu.« BREDA KOVŠE, člani- ca občinskega komiteja in član komisije za skle- pe: »Ugotovili smo, da ima večina osnovnih or- ganizacij ZK izdelane ak- cijske programe, po ka- terih se že izvajajo posa- mezne naloge, vendar pa smo morali opozoiriti vod- stva osnovnih organizacij, da je potrebno v program vnesti lastno samoinicia- tivo, aktualnost in oseb- no odgovornost. ,Na pod- ročju kadrovske politike smo zavzeli stališče, da bomo na vodilna mesta kadrovali tiste delavce, ki imajo poleg strokovnih zahtev tudi ustrezne mo- ralne kvalitete. Zato bo- mo uveljavili stalno prak- so, da lx)mo izdelali oce- ne vodilnih delavcev o moralno-politični odgovor- nosti vsaj enkrat letno v vsej občini, kot to že de- lajo v OZD Konus in TKI Vitanje.« ANTON LEBAN, sekre tar osnovne organizacije ZK v TKI Vitanje: »Reor- ganizacija 2iK je pri nas stekla po dogovorjenih skleipih formalno, zdaj pa ji moramo dati vsebino. Steči mora delo v samo- upravnih interesnih skup- nostih, v krajevnih sOcup- nostih m uveljaviti mora- mo integracijo. Dislocira- ni obrati v občini, ki ima- jo po oceni pogoje za te- meljne organizacije, se morajo takoj konstituira- ti. Komunisti pa smo za to osebno odgovorni.« FRANC KRAJNC, sekre- tar aktiva komunistov ne- posrednih proizvajalcev v Konusu: »Jaz se bom ome- jiti na konkretna stališča, ki smo jih na seminarju sprejeli. To se pravi: iz- gradnja stanovanj, uvelja- vitev delavske kontrole, ker še ni zaživela, in in- formiranje delavca. Ta je še vedno o vsem prema- lo seznanjen. Zavzemati se moramo za nove člane ZK, obenem pa zaostriti kriterije za sprejem v ZK. To nalogo pa naj sprejme in nosi vsak komunist.« MARJAN GROSMAN, sekretar osnovne organi- zacije ZK Comet Zreče: »Ugotovili smo, da so ko- munisti znotraj organiza- cije SZDL premalo aktiv- ni in ne poznajo bistve- ne strukture v SZDL. CJo- vorili smo še o podaljša- nem referendumu v obči- ni, pa tudi zvišali ga bo- mo od 1 % na 2 %, kot ga imajo že v KS Zreče. Zrečani pa se menijo, da bi šli celo na 3%. Refe- rendum bomo podaljševali zato, ker so objekti splo- šne potrošnje dotrajani ali pa jih celo ni. Tudi prehod na celodnevno šo- lo v občinin bo že vklju- čen v program podaljša- nega in povišanega refe- renduma.« Z. S. mozirje v osnovnih šolah mlade glavice že z veliko žlico zajemajo znanje in moja radovednost je šele sedaj pokukala skozi šolska vrata osnovnih šol v mozirski občini in ugotovila naslednje, morda nekoliko suhoparne, pa vendar za nas vse še kako pomembne številke. V letošnjem šolskem letu obiskuje v mozir- ski občini 1986 učencev, ki so razporejeni v 78 oddelkov. Prejšnji teden pa se je vse skupaj premaknilo za stopnico višje in na najnižjo, to je v malo šolo vstopila nova generacija, kar znaša v občini Mozirje 209 bodočih prvošolcev. V mozirsko šolo je prikorakalo 39, v rečiško 20, nazarsko 25, ljubensko 46, gornjegrajsko 50 in lučko z Raduho 29 malčkov. LIZA PODPEČAN Marjan Grosman Anton Ijeban Maks Brečko Franc Kranjc 8. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 17. april 197^' Slavje zbora „Preseren" v vrsti obletnic kulturnih skupin je jubilej mešanega pevskega zbora »France Pre- šeren« zaradi svoje častitljive številke gotovo ena najpo- membnejših. Pa ne le zaradi 80 letnice obstoja, ampak za- radi svojega kulturnega po- slanstva v dobi narodnega prebujanja, med obema voj- nama kot tudi po osvobodit- vi raste njegova vrednost. Jubilejni koncert v petek, 11. aprila v Narodnem domu je bU torej kulturni praznik zd, zbor in za celjsko kulturno sredino, ki je do dobra napol, nila leix) dekorirano dvorano. Zaradi dekoracije in zaradi svetlobnih efektov je bilo raz- položenje praznično, seveda je k vzdušju bistveno prispe- val dobro sest-avljen in naštu- diran program. Uvodoma je zapel Preglje- i vo »Pesem zmage« z zano- som, precizno in presenetlji- vo enotno. Sodobne, dokaj zahtevne kompozicije kot »Bele gazi« Ukmarja ali Gob- čeva »Bile so vojne« po pre- ciznosti niso bile vseskozi ne. oporečne, so pa bile dobro izvajane ter so potrjevale kvalitetno zmogljivost zbora. V »Vojnah« se je lepo uve- ljavil solistični duet zlasti v prvem delu, drugi del je v intenzivnosti žal popustil (so- listi so zaslužili, da jih pro- gram omeni!). Kot novost se je predstavil moški zbor z dvema skladbama. Zvočno kar dobro ubran, glasovno še nekoliko oster, glasovno še ne dovolj izpiljen in enoten, vendar — moški zbor, tudi če ni vrhunski — je najboljša baza za dober" zvok mešane- ga zbora. Zato ga je treba pozdraviti in skrbno negovati. Ženski zbor je v »Prešernu« že od nekdaj dominiral po številčnosti in kvaliteti. Tudi na jubilejnem koncertu se je simpatično predstavil z Ma- tetič-Ronjgovimi »Otroci v na. ši zgodovini«. Zelo primeren je bil začetni pianostaccatto in pravzaprav celotna dina- mika. Manj je uspel podvoje- ni otroški duet, otroci gla- sovno niso bili dovolj pri- pravljeni in smo pogrešali žlahtnost tona, kot si jo pred- stavlja skladatelj. Drugi del sporeda je zaje- mal pesmi raznih narodov v ne prezahtevnih priredbah, dobro pripravljenih dinamič- no, v pogledu interpretacije z dobrim okusom. Odlično se je posrečil Mokranjčev »Ko- žar«, ki ga je uvodoma odlič- no recitirala članica celjskega gledališča Marija (3oršičeva, s čimer je publiki skladbo moč. no .približala, ne glede na to je bila tudi izvedba zelo do- bra. Koncertni spored je za- ključila slovenska narodna »Pobič sem star komaj osem- najst let«, zopet s predhodno živo recitacijo CSoršičeve. Šo- lo neimenovanega tenorja se je dobro ujel z decentno spremljavo zbora. Koncerta pa še ni bilo konec, številne čestitke in množica cvetja sta stopnjevala razpMDloženje, zbo- rovodja je dodal še 4 pesmi po močnih aplavzih. Zborovodja Edi Goršič, ki vodi zbor že vrsto let, ga je privedel do lavorik v sloven- skem merilu v Mariboru, kot tudi v mednarodnem tekmo- vanju v dJorici. Z ne pretira- nimi, dobro odmerjenimi kretnjami je zboru zanesljiv vodnik. Tako so bili vstopi točni, fraze dobro izpeljane vse do zaključnih akordov, ki jim končnic ni manjkalo. Dikcija je na zadovoljivi stop- nji, v dinamiki prevladuje ne. govan piano kot izhodišče za naraščajoče melodične loke, ki ne prehajajo nikjer v kri- čavost. Glasovne skupine so solidne, dokaj izenaJčene, kar je treba še posebej poudar- jati za tenorje, ker so bili doslej običajno pomanjkljivi. Ne bi škodno pojačanje z ne- katerimi izdatnimi basi, a tu- di tako je dobro. V celoti ju- bilejni koncert, s katerim se je mešani zbor »Prešeren« častno postavil, če bi se di- rigent potrudil in m"etodično delo z zborom še bolj natanč- no poglobil tako glasovno tehnično kot intonančno, ne dvomim, da bi se zbor uvr- stil med prvovrstne sloven- ske zbore. Na tej naporni po- ti mu želimo vse najboljše! Egon KUNEJ EMIL KOLENIK, Tehniška srednja šola Celje, pri zboru eno leto: »S petjem sem pri- čel v prvi generaciji gimna- zijskega zbora pri profesor, ju Kuneju. Na ta leta me vežejo najlepši spomini. V Prešernovem zboru najdem sprostitev, užitek pa tudi raz- vedrilo. Všeč mi je tudi to, da smo iz različnih poklicev, struktur, a kot eden.« ANI VOLAVŠEK, Gradiš Celje, pri zboru peto leto: »Pela sem že prej v žalskem zboru, ko ga je še vodil Dra- go Predan. Zdaj pa najdem v našem zboru predvsem za- doščenje in srečo, ki ga lah- ko daje edino takšno kolek- tivno delo kot je pevski zbor. Pa tudi vse nas druži družab- nost, ki je pri nas ne manj- ka. Res je lepo!« PANIKA SLEMENŠEK, De. lavska univerza Celje: »V Prešernovem zboru pojem že devet let in moram reči, da je petje zame vse. Posebno uživam v zborovskem petju in to me je tudi najbolj ve- selilo. Dobro je to, da je naš repertoar vedno sodoben, da študiramo in vadimo vedno kaj novega. Ne vem, kaj bi brez petja?!« VLADIMIR STIŠOVIČ, Ju- gobanka Celje: »V našem me- šanem pevskem zboru pojem že šestnajst let in morda že tudi ta letnica pove, kaj mi pomeni petje, posebno v zbo, ru. To je sprostitev, užitek, ki ga civilizacija iz dneva v dan manj daje. Vsi imamo skupen jezik in to nam vsem veliko pomeni. Tudi jubilej!« D. M. srečanje amaterskih odrov na polzeli Področno združenje gle- daliških amaterskih skupin srečanje iz Celja je letoš- iz Celja je letošnje sreča- nje zaupalo DPD Svobodi na Polzeli. V dneh od 5. do 30. aprila se bo na Polzeli predstavilo šest dramskih skupin iz Celja, Žalca, Šmarja in Velenja. Na Polzeli se za ta kul- turni dogodek že vneto pripravljajo. Čeprav je dom Svobode, kjer bodo uprizoritve, obnovljen, pa čaka organizatorje v teh dneh še veliko dela. Na odru je treba napraviti še nekatere tehnične izbolj- šave, tako da bodo lahko uprizoritve potekale ne. moteno. Najboljša dramska sku- pina bo odšla na sreča- nje na Jesenice. T. TAVČAR MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE Na Mladinskem pevskem festivalu, ki bo v Celju od 29. V. do 1. VI. 1975 bo tekmoval tudi dekliški zbor »LIEPAITES« iz Litve, ki je bil ustanovljen leta 1964. Vodita ga dirigenta Liucija Palinauskaite in Petras Vailionis. članice zbora so učenke raznih šol. Zbor sestoji iz treh skupin: zbora začetnic, osnovnega zbo- ra in zbora starejših d^eklet. Vse te skupine združu- jejo več kot 250 mladih pevk. »LIEPAITES« je eden najbolj popularnih amater- skih zboroD Litovske SSSR. Mnogo znanih litovskih umetnikov — opernih pevcev, organistov in članov orkestrov sodeluje z zborom. E. K. gimnazijski zbor 30. JUBILEJ Jutri zvečer bo narodni dom v Celju mova gosti- telj jubilantov. Prejšnji teden je v njem prav veličast- no proslavil z jubilejnim koncertom svojo 80. letnico mešani zbor »Pi-ance Prešeren«. Jutri pii je slavijenec Mladmski mešani zbor Gimnazije Celje. Pred 30. leti so gimnazijci pričeli spoznavati lepoto in čar zborovske glasbe ter se pod vodstvom mladega, nadarjenega in ambicioznega profesorja glasbe E.gc>na Kuneja, hitro vzpenjali na vrh jugoslovanske mladin- ske zborovske elite. Generacije so se menjavale. Do danes je bilo preko 1500 gimnazijcev, ki so s svojim glasom in trudom prispevali k taki kvaliteti in tradi- ciji zbora. Težko si predstavljamo vzgojno poslanstvo zbora. Kdo od pevcev, ki so peli v zboru nekaj let in preživeli z njim najlepše trenutke svoje mladosti, je lahko po končani gimnaziji ostal brez pesmi? Verje- mite, zelo malo! To je torej to poslanstvo, to je drugi uspeh in pomen našega jubilanta. Vzgoja pevcev! Tii je ski-it velik delež, ki je pripomogel pevski slavi me- sta Celja. V kolikih zborih je prepevalo in še poje 1500 nekdanjih gimnazijcev? Znanec, ki je kot mla- dinec pel v tem zboru, mi je dejal: »Nisem in nisem vzdržal več brez pesmi. Dokler nisem postal član MPZ »France Prešeren«, je bilo v meni nekaj, kar me je \^emirjalo, me obdajalo z občutki, kot da mi nekaj manjka.« Tako bo jutrišnji koncert, če lahko tako rečem »ve- liko družmsko slavje«. Med odrom in dvorano bo to-> krat vez, kakršne verjetno Narodni dom ni vajen. Mladinci in mladinke bodo pod vodstvom Cirila Ver- tačnika s pesmgo še enkrat dokazah svojim vetera- nom, da so vredni njihovega nasledstva. V torek 22. aprila, pa bo Mladinski mešani zbor gimnazije koncertiral za širše celjsko občinstvo. Po uspehih, ki so jih naši jubilanti dosegli lansko leto na Mladinskem pevskem festivalu v C^ju in na med- narodnem tekmovanju v tujini, kjer so osvojili zlato plaketo, je pričakovanje publike še večje. Našim jubilantom iskrene čestiU^ z željo, da osta- nejo na isti poti. V. R. leto varstva spomenikov Vodnjak iz Polja ob Sotli Vaiinjaki Kadar govorimo o naših spomenikih, mnogi med nami mislijo samo na tiste velike spomenike pre- teklosti, ki so se ohranili v naš čas: stare gradove, mogočne starodavne cerkve, stara naselja. Res, včasih se je spomeniška stroka ukvarjala samo s tako ime- novanimi velikimi arhitekturami z bogato starinsko umetniško opremo. A vse to sodi v preteklost. Pojem spomenik obsega danes vso tvamo zapuščino pretek- losti, ki priča o nekdanjem snovanju na naših tleh. Tako kot gradovi so to preproste kmečke domačije, tako kot razkošne cerkve ali dvorci, preprosti vaški kozolci, kašte, sušilnice in drugo. Vse to sodi med našo kulturno dediščino in hkrati daje našemu pro- storu, naši pokrajini, poseben značaj. Kadar naletimo na star podeželski vodnjak, le malokdaj pomislimo, kako redki so že takšni vodnjaki ni kako potrebno je, da jih obvarujemo. Danes že skoraj ni več naselja, ki bi ne imelo vodovoda, prav to posodobljanje življenja pa kar nekako mimo naše zavesti briše iz površja vse, kar je nekdaj sodilo k bistvenim sestavinam vsakdana. In če ne bomo varovali teh na videz nepomembnih prič preteklosti, bodo naši otroci samo še iz šolskih slika- nic lahko izvedeli, kakšni so bih nekdaj naši mlini, naše lesne žage, naše domačije z vsemi svojimi pritik- linami. In vendar se v njih razodeva zavestno hotenje našega človeka, da si tudi predmete vsakdanje rabe polepša. Vdihnil jim je duha svojega oblikovalskega hotenja in si tako obogatil svoj življenjski prostor. I. S. — 17.apHI 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 DOGODKI laško: konferenca invalidov Člani društva invalidov v Laškem se bodo zbrali na svojo redno letnd konferenco, drugo po vrsli. v nedeljo, 20. aprila. V domu pušiina 1'o/enela bodq začeli i delo\nini programom ob 14. uri, ob jetrti uri |h>poldnp pa 1k» v islih pro.storili svečana proslava,' na Ijat^ii bodo sodelovali: godba na pihala, poM-bna osnovna šola. In- validna ml.Mlina, Trio .lernejšik in mliulinski aktiv iz Sedraža! Z. S. rogaška slatina: pohod po kozjanskem v počastitev spomina umrlega revolucionarja Veljka Vlahoviča, DO taborniški klub odretla Zdravilnih vrelcev iz Roga.ške Slatine organr^iral prvega in drugega maja pohod po Kozjanskem. Udele- jili se ga bodo taborniški odredi šmarskc občine ter mladi iz teh krajev. Urigada, ki nosi ime Veljka Vlahoviča, se bo tako oddol- žila njegovemu velikemu pri.spevku v borbi naših narodov za svo- bodo in za izgradnjo samoupravne socialistične družbe. MIRAN GAJŠEK polzela: premiera »mimo načrta« CIaiil dramske skupine DPD Svobode na Polzeli bodo v nedeljo, 20. t. m., ob 19.30 uprizorili dramo Borisa Grabnarja ».\Il.MO NA- CRT.V«. Dramo jc režiral Jaka Jeršič, z njo pa bodo nastopili na niedobčiiiskem srečanju amaterskih gledaliških skui>in, ki bo od 25. do 30. aprila na Polzeli. Dramo je dram.ska skupina na.študi- rala v počastitev SOletnice osvoboditve in 401etnice zleta Svobode v Celju. Na sliki: Prizor iz drame Mimo načrta na eni izmed zad- njih vaj. Foto; T. TAVČAR žalec: kaj vemo o ozn Občinska organizacija klubov OZN v Žalcu je pripravila mi- nulo soboto tekmovanje »Kaj moramo vedeti o OZN?« Tekmova- n.ia se je udeležilo pet klubov OZN Iz osnovnih šol: Petrovče, Polzela, Šempeter, Vransko in 2alec. Komisija, ki so jo sestavljali Drago Žlender, Desa Ješič in Marjan Lubej, je ugotovila, da so se tckmovalci dobro pripravili. V.si so dobili lejie knjižne nagrade. A. KRCMAR gorenje: nova stanovanja v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju uspešno rešujejo stanovanjsko vprašanje. Zastavili so si načrt od 100 do 150 novih stanovanj vsako leto. Ta načrt uspešno izpolnjujejo. Tako se delavci Gorenja te dni selijo v novi blok na Celjski cesti v Velenju. Ima 60 stanovanjskih enot in Sest nadstropij. H. J. železničarji praznovali V torek je bil dan železničarjev, ki ga vsako leto ti zaslužni delavci še posebej slovesno proslavijo. Prireditev je bilo več in so se v glavnem zvrstile že v dneh pred praznikom. Osrednja prire- ditev v Celju je bila v prostorih Doma JL.A, kjer so nekaj sto uslužbencem podelili bronaste in srebrne značke za 10- in 20-letno neprekinjeno delo na železnici. Tisti, ki so letos dopolnili 30 let dela na železnici, pa so odšli na osrednjo proslavo v Ljubljano, kjer so dobili tudi zlate značke. Celjski program je bil izpopolnjen z nastopom kulturnih skupin, ki delujejo v okviru železničarskega kulturnega društva France Prešeren. Pri podelitvi značk najzasluž- nejšim delavcem je bil navzoč tudi predsednik .skupščine občine Celje Jože Marolt. Dan pred njihovim praznikom (ponedel.jek) so pripravili pri plošči na kolodvoru tudi komemoracijo ter se tako spomnili vseh ti.stih železničarjev, ki so dali svoja živl,ien.ja za današnjo svobodo. tv SPOMINI SO OSTALI LEPI Cetudii tedaj v Svobodn še ni aktivno delala, so v njenih spominih le vsta.ld nekateri dogodki, po- membini za tisti čas, še zlasti pa dalo njenega oči- ma, Jakoba Jerama, te- daj aktivnega člana Svo- bode. « »Veste, spomin na zlet Svobod je nepopoln, pač takšen, kot se je zapisal v tedaj še skoraj otiroško glavo. V tistem letu sem jiih imela trinajist. Zato pa se dobro spKMninjam dela mojega očima, Jakoba Je- rama, ki md je bil tako kot oče. Niikoli ga ne bom pozabila. Dal mi je vse. Ne samo ljubezen, mar- več je tudi hoted, da sem hodila po njegovih stopi- njah. Dii! je socialist in aktijven delavec v Svoboda. Tako sem rasla v okolju, ki je bilo tesno povezano z borbo delavskega razre da za pravice. To gibanje sem doživljala, morda te- daj še več ald manj pod- zavestno, zato pa se je tirdno vtisnilo v srce v poznej.šem obdobju. Osno- vo mi je dal očim. Zanjo sem mu več kot hvalež- na,« je pripovedovala Mar- jeta žele iz Celja. »Spomini na zlet Svobod v Celju so- oddaljeni, sko- raj medli. In vendar se spominjam ve^ličastnosti diogodika. Očim je bil nav- dušen. In to svoje veselje je pokazal tudi doma. In potem, po razpustu Svo- bode, presenečenje, ža- lost, jeza ... Zdi se mi, da je bilo tako kot včeraj., ko sva hodila po tedanji Razlagovi ulici in mi je pri Delavsiki zbornici, kjer je bil sedež Svobode, pokazal: poglej, kako so zapečatim... To je bil strašen občutek. Nekaj morečega. To je bilo kratenje človekove svobo- de. Spomiinii, ki jih imaan iz tistega obdobja na oči- ma pa so vezani tudi na druge dogodke. Vežejo se' na praznovanje prvega maja, na ustanovitev sku- Idne fanfaristov in po- dobno. Ne spominjam se točno leta, vem pa, da smo za tisti prvi maj odšli v še- šče v Savmjsko dolino. To je bdil^ organiziran iz- let. In še danes vem, ka- ko nmi je bilo tesno pri sr- cu, ko so nas ves čas spremljali orožniki. In tu- di tam, v šeščah, ko smo uživali ob prvomajskem dnevu, so nas budno opa- zovali ... Se en six>min je več kot značilen za tisti čas. Bilo je za prvi maj 1937. leta. Takrat so se trije člana Vzajemnosti, moj očim, Jeršič in Berglez odpravili na Grmado in tamkaj za- kurili kres. Ko so se že v nočni uri vračali in ko so ogenj povsem pogasili, so jih v dolini čakali orož- niki. Odipeljali so jih, za- sliševali in zaprli... Za- to, ker so počastila delav- ski praznik. Kaznovali pa so jih, ker so zaradi og- nja ogožaU gozd.« Taitoo so se nizaU do- godki, spomini... »V dramski skiupioi Vzajemnosti sem delala od vsega začetka. Tedaj sem hodila še v meščan- sko šolo. Ni bilo lahko hoditi v šolo in igrati v delavskem društvu. Zara- di tega, ker sem bila ak- tivna članica Vzajemno- sti, tudi pozneje, ko sem zapustila šolske klopi, ni- sem dobila dela. Vedno in povsod so med odslovili, da zame nd dela, ker sem članica Vzajemnosti. S temi besedami me je od- pravil tudi tedanji lastnik tekstilne tovarne, sedanje Mebke. In še marsikdo. Navzlic temu so spomini na tis.te čase lepi...« M. BOŽIČ Marjeta Žele KMETJE NA POUČNI IZLET Ena od osnovnih nalog Društva absolventov kme- tijske šole v Sentjvirju je tudi prirejanje ekskurzij, ki pa so vselej pK>vezo- vanje koristnega s pri- jetnim. V soboto, 26. in 27. ap- rila pojdejo ponovno na izlet. Tokrat so si izbrali najprej Ptuj, kjer bodo obiskali živinorejsko-vete- rinarski zavod. Od tam bodo potovali v Svečino pri Mariboru, kjer bodo gostje stanovskega društ- va in kmetijske šole. Po dolini Drave bodo odraj- žali v Muto na Koroškem, kjer ne bodo izpustili pri- ložnosti in si ogledali to- varno poljedelskega orod- ja in strojev. In ker bodo že na Koroškem, se bodo oglasili tudi v Koti j ah na domu pisatelja voranca. Po večerji bodo imeli sre- čanje z absolventi Koro- ške. Kako dolgo bodo spali, tio odvisno od pri- vlačnosti in dolžine dru- žabnega večera V nedeljo bodo videli tovarno ivemih plošč* v Otiškem vrhu. nato pa bo- do obiskali še vasi v Me- žiški dolini in _ si spoto- ma ogledali kmetije, kjer se že dlje uspešno ukvar- jajo s kmečkim turiz- mom. Na eni ta.kih kme: tij bodo tudi na kosilu. Veliko koristnih ogle- dov, obilo za.bave in sreč- no pot! ŽALEC Minulo soboto zvečer je bi- la v klubu družbenopolitičnih organizacij v Žalcu letna kon- ferenca občinske gasilske zveze Žalec. Zbora so se ude- ležili predstavniki 42 gasilskih di^tev, predstavnik republi- ške gasilske zveze Vili špat ter predstavniki družbenop«)- litičnih organizacij. O delu občinske gasilske zyeze sta udeležence zbora seznanila ■ predsednik Franc Jelen ter poveljnik Anton Farčnik. OGZ Žalec šteje 1.445 članov, od tega pa je 66 žena, 132 mladincev, 285 pionirjev, ostali pa so člani. Po strokovni strani imajo zadovoljiv sestav, saj imajo 3 višje častnike, 15 častnikov I. stopnje, 19 častnikov, 67 podčastnikov I. stopnje, 100 podčastnikov in 89 strojni- kov. Program dela operative, ki je bil sprejet na lanskem občnem zboru, je bil ob po- moči in sodelovanju vseh članov tako štaba odreda, po- veljnikov in desetarjev dru- štva .in končno vseh članov, članic, mladincev, mladink, pionirjev in pionirk dosežen. Program občinskih tekmo- vanj se je odvijal po določe- nem raz^redu. Na republiškem tekmovanju v Velenju je ženska desetina iž Prebolda zasedla I. mesto, desetina TN Polzela pa II. mesto. Kar tri moške deseti- ne in dve ženski pa so tekmo- vale v Avstriji. Poleg ugotovljenega stanja na preventivnem področju so imeli v preteklem letu 21 po- žarov s skupno materialno škodo 725.533 din. Največ- krat pa je bil vzrok požara nepazljivost. V razpravi je sodeloval več razpravljalcev, ki so dali nekatere koristne napotke in sniernice za le- tošnje leto. Ob koncu zbora so spreje- li program dela za letošnje leto. Med najpomembnejše pa se nedvomno uvršča: skr- beti za preventivno dejavnost preko p>osameznih gasilskih društev na terenu, aktivno so- delovati pri pripravah in iz- .vedbi republiškega gasilske- ga tekmovanja pionirskih in mladinskih desetin, ki bo 28. in 29. septembra v Žalcu, or- ganizirati in opraviti tekmo- vanje v letošnjem letu za pionirje, mladince in člane ter stremeti, da bo gradnja novega gasilskega doma čim- prej končana. Za uspešno delo v minulem letu pa so prejeli pismena priznanja naslednje PDG: Za- bukovica, Gotovolje, Parižlje in Ojstriška vas. Posebno pri- znanje pa so podelili Vinku Jordanu, Ici je bil več kot 25 let predsednik Občinske gasilske zveze, dopolnil pa je tudi 75. rojstni dan. Tekst in foto: T. TAVČAR Del udeležencev zbora Občinske gasilske zveze v 2alcu. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 17. april 197^' V TRETJE Iz Uniš pri Ponikvi nam je poslala pisemce štefi Fajs in pravi, da je že kar malce jezna na nas, da nam je poslala že dve pismi, ki nista ugledali lu- či tiska. Sumi, da ima- mo p>03eben košek, kamor mečemo pisma, ki niso objavljena. V svojem pis- mu pravi, da prinaša lju- dem iz trgovine, tudi iz Celja, vse, kar ji naroči- jo in da se včasih pod te- žo bremena že kar šibi. Na Ponikvi gradijo tudi novo šolo, nam je napi- sala Štefi in da jo pozna- jo vsi — mladi in stari. ■ Pravi, da tudi za tole pis- mo ugiba, ali ga bo sploh kdo odprl in prebral. Seveda, vse smo natan- ko prebrali in zato bo, upamo, vsaka jeza odveč. Le oglasite se še kaj,-vsa- kega pisma smo veseli in tudi »koška« za pisma ni- mamo, le veliko pošte do- bivamo, tako da moramo kakšno pismo tudi skraj- šati in med prvimi obja- viti seveda tista z najbolj aktualnimi dogodki. TEŽAVE BLAGOVČANOV Blagovna leži med Ce- ljem in šenjurjem, tam, kjer je pred leti cinkami- ški plin uničil vso sadno drevje in sedaj ni okoli- ca nič več lepa. Vse je golo in prazno. Toda kljub temu se tu naseljujejo mladi delavci, si zidajo hi- še in hišice za svojo dru- žino. V tej krajevni skup- nosti nas je približno 800. Toda po vse stvari mora- mo oditi v Celje aLi v Šentjur, saj nimamo trgo- vine in tudi ne avtobusne zveze. Mladi v tej krajev- ni skupnosti so zelo ak- tivni. Za 8. marec so zelo lepo pogostili in razved- rili kmečke žene in mate- re. škoda, da se morajo stiskati v osnovni šoli, ki ni niti najmanj primerna za kakšno prireditev. Po- trebovali bi tudi prostor, ki bi služil za zbiralnico mleka. V Blagovni bo to- rej res nujno misliti na novogradnjo, kjer bi lah- ko bili vsi prostori, ki jih ljudje tako nujno potre- bujejo. Zvesta naročnica NAPAKA Veseli me, da pri vašem tedniku -razveseljujete lju- di ne samo z novicami, ampak tudi z različnimi nagradnimi igrami. Pred kratkim • ste osrečili kar sto kmečkih žena, ki ste jih popeljali na morje. Med srečnimi izletniki v Varšavo sem bila tudi jaz in sedaj teče nagradna ig- ra 10 X 1000. Res, vse to je pohvale vredno. Zame so srečni trenutki, ko pre- biram vaš list, ki mi pri- naša veliko veselja. Zahvaljujem se vam za podeljeno 1. nagrado v 3. kolu nagradne igre 10 x 1000. Bila sem prijetno presenečena. Imam pa eno prošnjo. Prispevek z naslovom Drobiž iz drobi- ža, ki je bil rta moje ve- liko veselje objavljen in nagrajen, je imel le eno napako, ki bi jo rada z vašo pomočjo popravila. Napaka se je vrinila v 2. odstavku, kjer je bilo za- pisano o tamburaškem zboni. Ta zbor je deloval pred vojno in vaški moj- ster je že pred vojno na- redil te iiistrumente za zbor in ne sedaj, kot je bilo za.pisano v časopisu. Zidaj nimamo nobenega takega mojstra, saj je bil ta" ustreljen kot talec v drugi s.vetovni vojni, če bi še živel, bi še verjet- no marsikoga navdušil za to prijetno glasbilo. Žal, ga je vojna iztrgala iz- med nas. Morda sem jaz to pre- več nečitljivo ali dvoum- no napisala in zato niste mogli prav prebrati. Hva- la vam. Zofka Blagotinšek Dobrič 6 Polzela STRAH PRED MLADIMI Gre za mladince iz vzgojno poboljševalnega doma v Radečah. Mlade so v tem zavodu nekaj let strogo vzgajali. Stražili so jih miličniki, okoli do- ma so ves dan letali psi in le malokdo je lahko ušel. Danes so v domu sa- mo vzgojitelji in mladi lahko pobegnejo in se os- krbijo v bližnjih gozdovih Radeč s pridelki iz njiv in sadovnjakov, pa tudi v ■ hiše vlamljajo. Kot kakšni poklicni ta.<:ovi zavohajo, kje je kakšen dom brez stanovalcev, da lahko vlo- mijo vanj. Tako se je zgo- dilo tudi meni 24. marca letos. Pri belem dnevu je vlomil v naše stanovanje pobegli mladinec. Iskal je seveda denar, ker pa tega ni bilo, je pograbil hlače, da se je lahko preoblekel- Po zaslugi varnostnih organov so nepridiprava ujeli že v Rimskih Topli- cah. Razparane hlače smo sicer dobili nazaj, razbite- ga okna pa nam seveda ni nihče plačal. Da ne bi kdo dejal, da sem malenkosten, naj po- vem, da sta nai pred šti- rimi leti dva pobegla mla- dinca ukradla moped, s katerim sta se pripeljala do Šoštanja, kjer pa so ju zalotili miličniki. Mla. dinca sta bila sicer kaz- novana, povračila za pre- luknjano zračnico pa se- veda nisem dobil. Prebivalci Radeč in še posebno iz okolice Radeč živimo v neprestanem stirahu, da se nam bo kaj zgodilo, in bojimo se za svoje imetje. V domu bi bilo potreb- no strožje nadzorstvo ali pa bi ga bilo potrebno prestaviti na manj oblju- den kraj. Albin Simončič Radeče 54 ČISTO OKOLJE Motijo se tisti, ki mi- slijo, da tvori mesto sku- pina blokov in nebotič- nikov. Naša Savinja, ki je vedno slovela kot či- sta in lepa reka, je po- stala zbirališče odplak. Skupnost za varstvo oko- lja- je že dolgo tega to ugotovila, a je žal brez moči. Cesta na desnem bregu reke je postala pro- metna žila, park je pre- cej zapuščen in služi le še za razne športne igre in prireditve. Seidlov vre- lec je postal pralnica za avtomobile in stranišče za njihove lastnike. Zakaj to dopuščamo? Kaj pa levi brez Savi- nje? Vrtnarsko podjetje je res že poskušalo ure- jati nasade, a zaman, že po nekaj dneh je bilo vse spet poteptano in uposto- šeno. Na vsem nabrežju sta le dve posodi za od- padke. Travnata površina je posejana s papirji in drugirni odpadki. Sem prihajajo tudi vzgojitelji- ce z otroki Seveda, saj malčki nimajo primernih igrišč in tako jim je zele- no grmičevje pribežališče in skrivališče za opravlja, nje naravnih potreb, pa tudi odraslim služi v isti namen. Trava ob robu Savinje je pohojena, ko- likor JO je še ostalo ne- poteptane od »pasje raje«. Tudi ceste v mestnem središču so postale sme- tišča in odlagališča od- padkov. šole. Skupnost za var- stvo okolja in drugi bi morali začeti pri temeljni vzgoji občana. Celjska skupščina bi naj sprejela ustrezne odloke in pred- pisala visoke kazni za kr- šilce in onesnaževalce okolja. Branka Vizjak Okopi 13 Celje Odgovor: Kolikor vem, bodo v Celju skupnost za varstvo okolja šele usta- novili, sicer pa z vami so- ^lašamo. ZVEZA BO »Ti imaš zveze pri No- vem tedniku, ti jih opo- zori«, mi je dejal stanov- ski tovariš, ko sem mu dal brati članek z naslo- vom »Ni veze«, ki je bil objavljen v Novem ted- niku z dne 3. aprila le- tos. Kajti med- delovnimi organizacijami so tudi podjetja za promet in zveze, mednje sodijo PTT podjetja, ki skrbe za pre- nos vesti. Skrbe torej za zveze. Telefonski imenik SR Slovenije vsebuje natanč- na navodila za vzpostav- ljanje telefonskih zvez. Se pravi: dokler v VVZ Šentjur ne bodo napeljali prepotrebnega telefona, bo zavod brez telefonske zveze, pa še potem, ko bo telefon napeljan, se M. ALASEVIC ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: OA ITT AOI / AH ARITI/T PIŠE: FRANJO ,7 Ju LET OSVOBODITVE 1 Za vse izseljence velja na splošno, da se je njihov položaj poslabšal z razvojem dogodkov, ki jih je pri- nesel čas. Povsod so nastajala frontna, bojna področ- ja. Začelo je primanjkovati hrane, otroci in odrasli so spoeinali glad. Najteže je bilo za ostarele izseljence, ki niso mogli hoditi h kmetom na delo, v mestih pa ni bilo lahko najti zaposlitev. Težko je bilo tudi mla- dim družinam z majhnimi, nebogljenimi otroci. Naj- lažje so se prebijali mlajši fantje in dekleta. Vsem skupaj, mladim in starim, je pa največ pomagala so- lidarnost. Pomagali so drug drugemu koHkor so le mogli. V skupnem pomanjkanju se vse, tudi glad, laž- je prenese. Večina ne bo nikoli pozabila pomoči s strani preprostih, največkrat nepremožnih srbskih in hrvaških družin, ki so jim pomagale z živOi in oskr- bele zasilna bivališča. Nekateri izseljenci od časa do časa kljub svoji starosti obiščejo svoje dobrotnike v krajih, kjer so preživeli vojna leta. Tvidi njihovi go- stitelji kdaj pa kdaj pridejo v Slovenijo, posebno ob izmenjavi medsebojnih obiskov takoim. vlakov brat- stva in enotnosti. Predvsem tistim, ki - so bili med vojno usodno povezani, pomenijo zelo dobro obliko obujanja spominov na pretekli čas. SODEIX>VANJE V ODPORNIŠKEM GIBANJU Izseljeni Slovenci so se v velikem številu vključe- vah v odporniško gibanje kjerkoli sO imeh začasen dom in pribežališče. Ni malo primerov, ki izpričujejo, da so ix>stali izseljenci dobri borci in borke v raznih partizanskih enotah v Srbiji in na Hrvaškem, da, celo v Makedoniji. Kjer je bUa borba, tam so biJe tudi žrtve. Tako imamo Slovenci grobove borcev in bork sirom Jugoslavije. Bili so streljani kot talci v Kragujevcu, na Banjici pri Beogradu in dr. Padali so z orožjem v roki v raznih krajih — v naseljih, gozdo- vih in planinah. Veliko jih je padlo v poslednjih me- secih vojne 1945 na sremski fronti in bojih, ki so jih vodile naše partizanske enote pri osvobajanju nekate- rih severnih področjih naše domovine, v borbah za Trst in druga mesta. Nekateri so padli takorekoč na pragu svojih domačih krajev, ki so jih tako želeli spet »Mi smo ubežniki, mi smo izgnanci, cesta nam sestra je, brat nam je glad.. .« Slika prikazuje skupno kuhinjo .slovenskih pregnan- cev v Zaječaru 1941. leta (foto: .Anton Ingolič) iz arhiva Muz. rev., Celje videti in si ustvariti novo življenje, popraviti ali' zgra- diti dom, skratka živeti. Veliko primerov je poznanih, ko so postali pre- gnanci aktivni organizatorji v odporniškem gibanju, večina pa je bila zvesta v sodelovanju s tamkajšnjo ilegalo. Mnogo teh pravtako ni dočakalo svobode. Do- življali so isto kot njihovi znanci, prijatelji in sorod- niki v domačem kraju. Aretacije, zapori. Mnogi so kon- čali v koncentracijskih taboriščih. Spomnimo se le primera družine Tratnik iz Gornjega grada, izseljene na Hrvaško. Sin Viktor je šel v partizane in v borbi padel. Oče in mati sta bila kot sodelavca osvobodilne- ga gibanja odkrita, aretirana, odvedena v zloglasno taborišče Jasenovac in bila tam zaklana od ustašev. Da, mnogo hudega so doživeli naši izseljenci. V šti- rih letih izgnanstva, seveda za nekatere to ne velja — so ljudje, ki se povsod nekako 2!najdejo, običajno n« račun kože nekoga drugega —- jih je strlo pomanjka- nje in bolezen in so tudi predčasno umirali. Veliko družin je bilo močno oskrnjenih in tako so potem pri- šli z žalostjo domov pod rodni krov. Pri vsej tej dolgi in težki poti naših izseljencev je značilno, da so se domala vsi vključili v odporniško delovanje proti Nemcem, Italijanom, ustašem in proti Nedičevi oblasti v Srbiji. Tako so prispevali vsak na svoj način in po svojih močeh delež v borbi za svo- bodo. Le redke so bile izjeme, ko so se posamezniki odtujili svoji okolici in se prodali tujcu. Ni jim bilo mar, kaj mislijo drugi o njih. S i>omQčjo predvojnih poznanstev z ljudmi, ki so vodili protiljudsko politiko — bilo ekstremno nacionalno ali klerikalno — so se prebili iz krajev, po oblasti odrejenih za njihovo pre- bivanje in se naselili v večjih mestih. Nekaterim se je posrečilo priti v tako imenovano Ljubljansko pokraji- no. Poznano je, da so se mnogi spametovali in pristo- pili k frontnemu gibanju. Drugim je bolj odgovarjala druščina tistih, ki so verno poslušali nasvete jugoslo- vanske vlade v Londonu, češ, da še ni prišel čas za odpor, da je koristneje tolerantno sodelovanje z oku- patorjem vse do tedaj, ko bo vojska kralja Petra pod vodstvom Draže Mihajloviča, komandanta Petrove voj- ske v domovini, osvobodila naše kraje. Živeli so v veliki zmoti. ODP.ADNIKOV NI Bim VELIKO, TODA BILI SO NEVARNI OSVOBODILNEMU GIBANJU Po spremembi vojaških dogodkov —- vzhodna fron- ta, Rdeča armada se je nagloma bližala srednji Evropi in našim mejam — so tudi pri nas nastajala področja frontalne borbe. Posebno, ko je naša armada osvo- bodila skupno z rdečearmejci Beograd, je to vplivalo na hitrejši razplet vojnih dogodkov na naših tleh. Po porazu nemških sil na sremski fronti so se pričeli Nemci in z njimi kvizlinški odredi nedičevske in usta- ške vojske pomikati proti severu. Pot jim je nakazova- la nastopajoča III. in IV. armada Jugoslovanske Ijud- v^ske armade. ftt. 15 — 17. april 1975 NOVI TEDNIK — stran S utegne zgoditi, da bo kdaj pa kdaj treba poča. kati na zveze, ker bo lini ja zasedena . .. Veza v pomenu vezi (prijateljske), zveze (z zunanjim svetom), stika (z ljudmi), pa je v Slo- venskem pravopisu na strani 941 označena z ni člo, kar pomeni, da be- seda ali zveza za knjižno rabo ni dovoljena. Upam, da gornji pouk ne bo nikogar vznejevo- Ijil in da se bodo naše vezi še naprej krepile v prijateljstvu in sodelova- nju. Gustav Grobelnik Trubarjeva 13 Celje Odgovor: Kaj hočemo, bili smo pozni in smo pristali na ugodni zve- zi .. . upam, da se ne bo več zgodilo! STARI MLIN Tam, kjer sedaj stoji keramična tovarna Libo- je, je bil nekoč mlin, ki je bil last Karla Gorska. Ta je prodal mlin tovar- narju Schutzu, ki je irnel v Libojah svojo tovarno. Okoli leta 1875 je to to. varno preselil v Kasaze. , Kupec in prodajalec sta leta 1878 naredila še eno pogodbo za gozd. V tem mlinu se je rodil leta 1856 tudi moj oče. Bil je prvo- rojenec in oče mu je'na- pravil zibelko, ki jo je gugala voda. Temu koncu tovarne se še sedaj reče na mlinu. Pri pogodbi je Kari Goršek tudi navedel, da mora tovarna sprejeti na delo njegove potomce, če bi si kateri to želel. Prvorojenec Janez Gor- šek je imel kasneje veliko- družino z 12 otroki. Naj- starejši Jožef je bil zapo- slen v tej tovarni do leta 1905. Takrat so namreč stavkali zaradi slabih plač m je veliko ljudi iz- gubilo delo. Med njimi tudi Jožef Goršek, sin Ja- neza Gorska. Kasneje sem v tej to- varni delal tudi jaz. Franc Goršek Crt>tovlje 102 Žalec SE OPRAVIČUJEMO? PRIDITE PO RAZLIKO že večkrat je bilo po- vedano, da si trgovine sa- me krojijo cene za dolo- čene artikle, morda upra- vičeno ali pa tudi ne. Sam sem doživel nekaj takšnega, kar se nikakor ne bi smelo dogajati v na- ši družbeni ureditvi. V februarju sem v trgo- vini ŠPORT v Celju ku- pil par telovadnih copat adidas št. 40 in plačal 68 din (paragonski blok št. 104510). Doma je hčerka videla zavitek, - v katerem so bili copati. Enake co- pate si je hčerka pred ne- kaj dnevi kupila v trgo- vini T v Celju, in sicer za 51,80 din, torej je raz- lika 16,20 din. Zadeva je postala zanimiva, zato sem naslednjega dne naj- prej preveril pri trgovi- ni T, če je res, da so pri njih copate toliko cenejše. Ugotovil sem, da je res in poleg tega še, da T nabav- lja coF>ate pri podjetju ŠPORT. Menil sem, če ima trgo- vina, ki od podjetja ŠPORT nabavlja opremo nižjo ceno, potem je to vsekakor pomota. Ponov- no sem šel v trgovino ŠPORT. Bil sem presene čen, ko mi je poslovodja p>ovedal, milo rečeno, na nič kaj prijazen način, da se p>otrošniki nimamo kaj vmešavati, da dela po za konitih določilih, če pa mi ni kaj prav, naj grem na tržno inši>ekcijo. To sem tudi storil. Tržni inšpektor mi je sprva zagotavljal, da so cene posledica določenega stanja, da v dveh trgovi- nah niso enake itd. Trž nemu inšpektorju sem po- vedal, da me ne bo pre- pričal. že zaradi tega ne. ker T nabavlja copate od ŠPORTA, pa imp nižjo ceno kakor' ŠPORT. In- šn&ktor mi je končno ob- ljubil, da bo zadevo ure- dil tako, da bo prav. Cez nekaj dni pa sem dobil od trgovine ŠPORT dopis, s katerim se mi oproščajo, da so baje co- pate uvrstili v višjo gru- po prometnega davka kot je predpisana. Prav tako pa so mi tudi sporočili, da lahko sprejmem pri njih razliko 7,40 din. Pri ŠPORTU so po že odra- čunani razliki, copati še vedno dražji za 8,80 din kakor pri T,. Razliko bodo vrnili sa- mo enemu od mnogih kupcev. Kje je ostali de- nar, pridobljen na zgoraj opisani način? Pa še to: Ali bo kdo od- govarjal za samovoljo? Viktor Medved Trubarjeva 44, Celje NEVOŠČLJIVA SOSEDA Hodila sem okoli doma- čije oblečena- v črnino. Obraz mi je bil spreme- njen, saj sem doživela sil- ne udarce za moje srce. štiri dni je bilo jk) smr- ti dragega moža. Na po- stelji pa je ležala bolna mati, ici je prav tako ča- kala, da jo smrt zavije v svoj beli prt, danes je res že ni več. Sončen dan je bil, ko se je pred hišo ustavil traktor. Med vrati je ob- stal možak, predsednik vodovodne skupnosti. Fric Kovačič. Obstal je, voščil dober dan in povedal, da je prišel sporočit, da bo- mo dobili skupno dvajset brigadirjev za kopanje vo- dovoda. Ne bi mi bilo treba skrbeti, niti za pija- čo niti za jedačo. Prese- nečena sem bila nad lju- dmi, ki me v teh trenut- kih razumejo in hočejo pomagati, ker vedo, da sem jaz brez moči. Dogo- vorjeno je bilo in nasled- nji dan je prišla skupi- na radodarnih brigadir- jev. Svetli žarek sreče je kljub temu posijal na mojo dušo, saj sem spo- znala. da me ljudje že iz daljne okolice razumelo, solc^h pa ni bilo so\Ta- štva m?d sosedi. A žal nmrčnkovano je bilo Ljudje pulni delovnega elana so pričali z delom, a morali končati, ker jih je soseda na4>odiila. Ni pustila kopati po travni- kih, zaradi škode, čeprav smo ji oblj/ubiU, da ji bo- mo posejali travo nazaj. Neverjetno je bilo. Vsa vas se je zgražala nad tem dogodkom. Danes že •imamo vodvod. Kopati smo morali sami, seveda z veliko pomočjo sosedov, po istem načrtu kot ta- krat, čeprav je tudi zdaj pokončana trava. Spoznar la sem veliko nevoščlji- vost sosede, ker ji je bi- lo žal, da bi ljudje stori- li nekaj zastonj družini, ki si sama res ne bi mo- gla nič ix>magati. Zato hvala vsem, ki so se žr- tvovali. Upam, da tudi naši sosedi ne bo vedno življenje posejano s cve- tjem in se bo spomnila vsaj takrat na svoj greh. Marija FerliČ, Lesično Pilštanj 58 ČUVAJMO SPOMENIKE Ker se bliža čas, ko se obnavljajo nasadi ovetja, za okras mesta in drugih spominskih obeležij, se glede tega oglašam, kar ste morda že sami opazili. V neposredni bližin; je v zidu pred šlandrovo kasarno vzidana spomin- ska plošča v spomin na mučenje Tončke Cečeve in njenih sotrpinov. Spo- daj na pločniku sta dva cvetlična loqčka, kjer vsa- ko leto vrtnarja nasadijo cvetje. Po nekaj dnevih so bile pelargonije izpi- ljene. Okrog devetih zve- čer sem videla, kako je nek moški pulil cvetje s koreninami. Bile so nam- reč privezane, zato se je res trudil, da jih je nekaj Izpulil, tako da jih je le malo ostalo in so t^ko vse leto samevale. Pokažimo, da smo kul- turni in da naj to, kar je namenjeno junakom, krasi njih spomin vse leto, saj tod mimo gre mnogo lju- di, ki obiskujejo muzej, med nji'mi tudi turistov. Marijai Medved, Trg sivobode 3. Celje GOMILSKO Zakai tako^ Partizan v nedeljo dopoldne so se v zadružnem do- mu na Gomilskem po štirih letih zbrali člani društva TVD Partizan Gomilsko. Zbora se ni- so udeležili samo čla- ni društva, ampak tudi predstavniki družbeno- p>olitičnih organizacij kraja, TKS Žalec ter Ivo Robič, sekretar ob- činske konference so- cialistične zveze delov- nega ljudstva Žalec. Poročilo o delu je ' podal dosedanji pred- sednik Maks Košeni- na: »Povedati moram, da p>oteka današnji občni zbor v nekak- šnem nenormalnem vzdušju, na pobudo od zunaj in prvič ne tako svečano v svojem do- mu, kakor je to bilo doslej. Zadnji občni zbor je bil v ožjem sestavu pred štirimi leti, na katerem smo govorili vsi zaskrblje- ni in razočarani nad sklepom, da še obsta- jamo in pKD možnosti delamo še naprej na športnem pKodročju ter da se borimo- za naš telovadni dom. Na kratko bom opisal na- šo »nedelavnost«. 1948. leta smo zgradili dom Partizana v šmatevžu. Ker je bil dom zgra- jen z lesenimi stenski- mi povezniiki, je kazal po 20 letih temeljite obnove. Odločili smo se, da bi dom na Re- zani prodali (drugI dom Partizana), sred- stva pa bi prenesU v navedeno adaptacijo. Uspeli smo, na privo- ljenje občinske in re- publiške zveze Parti- zan, s prodajo. Pt) oce- nitvi doma je republi- ška zveza Partizan dom prodala stanovanjski skupnosti Žalec in se okoristila s prodano zgradbo. Kaj bi pred štirimi leti pomenil za nas kot neindusitrijskJ kraj z velikim trudom pridobljeni denar, je razumljiivo ...« V na- daljevanju svojega go- vora je Maks Košeni- ,na orisal delo Partiza- na za nekaj let nazaj in videti je bilo, da sj takšnega ravnanja niso v tem kraju zaslužili. V razpravi so obso- dili raimanj« Partiza- na Slovenije nad pro- dajo doma Partizan na Cromilskem, denar pa so si obdržali. Ob koncu zbora so izvolili novi upravni, nadzorni ter režijski odbor ter se dogovo- rili o nadaljnjem de- lu. T. TAVČAR ~ SPeMM NA MLADOST Mikuž se me je držal za roko. Odleglo nam je, ko smo prikorakali v jetnišnico bivšega okrožnega so- dišča. Porazdelili so nas po celicah, dva po dva, ne- varnejše kakor Savinjčana in Kneza, pa posamezno. Z Mikužem se nama je posrečilo, da sva ostala skupaj. Našla sva se v pravi ječi, v tesni celici v drugem nad- stropju, in vrata so se zaprla za nama, točno, padla nama na pleča kakor velika svinčena plošča. Mikuž je takoj preiskal celico. Merila je nekaj čez šest kvadratnih metrov in podolgovata je bila. Bila je visoka, okno je bilo pri stropu in seveda zamreženo, kakor je to v iečah navada. Mikuž je ugotovil, da bi ga dosegel le, če stopi meni na rame. Postavil sem se k zidu in bil Mikužu lestva. Zlezel je nazaj in obr- nil madrace na tleh. Razstrgani niso bili, bolhe pa so skakale iz vsakega roba in tudi odeja je bila boljša. Za zglavje pa sva položila vsak svojo gornjo suknjo. Mikuž je imel lončeno pipo, nekaj tobaka in vžigalic. Jaz pa sem .imel svinčnik in majhen žepni notes, to je bilo vse. Legla sva takoj in ždela v molku do mraka. Meni se je neprestano vsiljevalo vprašanje, kje in kdaj sem že videl to celico, to sivo zidovje in kdaj sem imel ena- ko razpoloženje kakor je vladalo zdaj z menoj. Bil sem truden in zdelan, kakor po težkem napornem delu. Za- dremal sem in zaspal. Toda v spanju nisem spal, le oči sem zatisnil in mučil sem se, da jih ne bi odprl. Slišal sem, nekje je tiktakala stenska ura. In nek šum je vršel, kakor bi curljala voda. Slišal sem kora- ke, potem zategel klic, potem zopet tihe nagle besede. Nekdo je odpiral vrata in težko sopel. Počasi, odmer, jeno se je plazilo k meni. Odmaknil bi se bil rad, to- da neusmiljena stena mi je bila na poti. Tedaj se nekdo dotakne mojih ram, mojega čela in mojih oči. Pogledam in v strahu pridržujem dah. Glej, nad mano se sklanja starec z dolgo belo brado in me gle- da z dobrimi očmi. Kdo si ti, starec? Kima z glavo, maje z glavo, usta pregiblje. toda njegovih besed ni čuti. Sežem z roko, da se ga otresem, starec pa se nasmeje krhko in izgine. Ni več sivega starca, na nje- govem mestu raste zdaj visoka bela lilija, a iz njene glave lije težka temna gosta kri. Ta črna kri vre in brodi, kipi in se valovito meša, se strne x> krvav oblak, ki visi nad preteče. Oblak se trga, se razdeli na dvoje, odpira se kakor oreh in iz njega skoči dekli- ca, majhna, bela zlatolasa in modrih oči kakor vi- jolica. Objamejo me njene čarobne bele roke, njena usta se krožijo v poljub in vsa lepa in lahka pode meni na prsi. In sedaj naenkrat zapoje zvonček z milim, drob- nim lajajočim glasom. Planem po konci. Okoli mrak. Mikuž stoji pri vratih, ki so na pol odprta, in se z nekom razgovarja. Njegov glas je plah, šepetajoč. — Kaj bo z nami, kako dolgo ostanemo tukaj? — Kar je krivih, vas odpeljejo v Gradec, Tam vas bodo sodili. Civiliste obešajo, militer pa streljajo. . . — Pa so že koga obesili, ustrelili? — Cuje se marsikaj, ne ve se pa nič. Vojska ima svoje posebne postave. Mikuž je pobesil glavo in se prijel za vrata. S hodnika je visela v celico medlo-svetla ploskev, ka- kor zamazana rjuha. Straža je bil mlad mož, infan- terist, krepkih in v tesno uniformo zbitih udov. Igral se je z jermenom na puški in polukaval v celico. A še eden je z Vami! — je dejal in me omeril s pogledom. Ste rezervist? ga vprašam. Ja, v dveh, treh dneh odidem na fronto. Vas je kaj strah, se kaj bojite? Ogledal se je oprezno. Mikuž mi je z roko na hrb- tu dajal znamenja, da naj bi molčal. Stražar se je nagnil v celico in začel s prijetnim glasom: Kaj bi se bal? Tri reči so: ali poginem, ali bom ranjen ali pa se zdrav povrnem domov. Te tri reči so... Vmes pa je še nekaj. — Kaj, vpraša Mikuž, pobegli menda ne boste? V tem kujemo nekje na hodniku korake. Vo- jak pritegne vrata in jih hitro zaklene. Mikuž je sedel k meni in pokazal cigareto. Ko sem jaz spal, se mu je posrečilo, da je s trkanjem privabil stražo. Vojak je šel po ključ in mu odprl. — Cigareto pa sem izprosil za Vas. Vem da vam je hudo brez cigarete. Jaz imam »fajfo«. Ganila me je dobrota Mikuževa in ponudil sem mu, da bi se pobratila. — Jaz sem Tona, a ti? — Jaz sem Albin. Ko sem bil mlad, so me klicali Belan. — Torej Belan ... Prisrčno sva stisnila roke in jela premišljevati, ka- ko bi prižgala in kadila. Na vratih celice je bilo oken- ce, veliko kakor volovsko oko. — Zdaj se bo menjala straža. Prejšnji bi že bil 'dovolil, novega pa ne poznamo. Skozi okence bi se videl soj in . . . Mikuž je vrgel čez glavo odejo, jaz pa sem s klobukom zakril na vratih »volovsko oko«. Prijazna svetloba se je razlila po celici. Mikuž je srečno priž- gal svojo lulico. Kadila sva in z dlanjo tajila soj, on od pipe, jaz od cigarete. So trenutki, ko spoznaš svojega bližnjega tako jasno, da ti niso več uganka njegove oči in da zreš v njegovo bit kakor na dno zelenega jezera. Kakor v notranjosti stroja vidiš vse nagibe njegovih misli, čustev in dejanj; jasni so ti njegovi grehi in stran, potja, mučilnica duše In zato ni bilo res ko sva si z Mikužem rekla, da je lepo kaditi ob zaprtih vratih in z Damoklejevim mečem nad glavo. Res pa je, da se je Mikuž razgovoru in začel o svojem življenju. Vse po vrsti od rojstva do tistega večera je povedal. Sin Solčavskih planin je šel v svet, se učil za trgovca, se mučil pri nekem peku, imel svojo prvo ljubezen, bil vojak, se oženil in se umiril v Žalcu in postal občinski tajnik. žalec: za krajevne skupnosti v 2alcu so pred dnevi predstavniki temeljnih In drujcih orga- nizacij združenega dela in predstavniki devetnajstih krajevnih skup- nosti podpisali družbeni dogovor o financiranju potreb in dejavno- sti krajevnih skupnosti. S tem sporazumom so se zavezali, da bodo letos prispevali za krajevne skupnosti po 250 dinarjev na zaposle- nega delavca. Hkrati so podpisali tudi družbeni dogovor o financiranju po- žarnega varstva v občini. B. STAMEJCIČ velenje: kaj veš o prometu Tudi v Velenju so pripravili občinsko prvenstvo pionirjev na temo, »kaj veš o prometu«. Udeležilo se ga je štirideset tekmo- valcev iz štirih osnovnih šol. Med posamezniki sta zmagala Drago Borovnik (os. šola Anton Aškerc) in Jože Janežič (os, šola Gu- stava Šiliha, Velenje), med ekipaani pa: prvo in drugo mesto osnovna šola Gustava Šiliha, tretje pa osnovna šola Karla Destov- nika-Kajuha k ^stanja. JOŽE MIKLAVC celje: obisk v pionirskem domu Tale posnetek je nastal pb obisku pri otrocih v Pionirskem domu v Celju. Z magnetofonom in fotoaparatom smo jih zmotili sredi njihovega dela, toda otroci in učitelji so kljub temu radi pokle- petali z nami. še posebno zgovorni so bili oni j-z nižje skupine, ki so nam zapeli in povedali cel kup pesmic in kar vsi po vrsti so zatrjevali, da radi prihajajo v Pionirski dom, da jijn je tukaj lepo, da se veliko naučijo, da se igrajo in sodelujejo v "različnih krožkih. Na sliki vidimo višjo skupino pri učenju. Snežana je prišla iz Makedonije in nam je že v sloven.ščini povedala da rada prihaja v Pionirski dom. MATE:Ja'PODJED petrovče: prometno tekmovanje Komisija za vzgojo In varnost v cestnem prometu pri IS občine 2^ec je pripravila v Petrovčah občinsko šolsko tekmova- nje. Nastopilo je okrog 70 učencev iz osmih osnovnih šol občine Žalec. Rezultati, 5.-6. razred; 1. PetcT Rehar (OŠ Griže) 700 točk, 2. Darko Kolšnik (OS Braslovče) 694, 3. Niko Potočnik (OŠ Pe- trovče) 665 točk itd. Ekipno: 1. OS Braslovče 1953 točk, 2. OS (»rize 1912, 3. OŠ Petrovče 1856 točk itd. 7.-8. razred- 1. Darko" Son (Oš Griže) 720, 2. Marjan Kumer (Oš Braslovče) 717, 3. Du- šan Punter (Oš Žalec) 717 točk itd. Ekipno: 1. Oš Petrovče 2060 točk, 2. OŠ Griže 2043, 3. Oš Braslovče 2038 točk itd. Ob koncu tekmovanja so podelili diplome in nagrade, OS Petrovče pa je pripravila krajši kulturni program. Najboljši štirje iz vsake sku- pine pa bodo nastopili na medobčinskem tekmovanju v Laškem. Na sliki: Učenci med vožnjo po ulici. T. TAVČAR ® ŠENTJUR: ŠTUDENT NAJ BO - Družbeni dogovor o štipendiranju in štipendijski politiki je bil v SR Sloveni- ji podpisan 23. oktobra 1974 in obve- zuje vse TOZD, samoupravne skupnosti in krajevne skupnosti, da odvajajo v sklad za štipendiranje 0,5 % od bruto osebnega dohodka zaposlenih. Samoupravni sporaznam oziroma druž- beni dogovor o štipendiranju je bil sprejet tudi v občini Šentjur pri Celju. S podpisom družbenega dogovora v SRS je zajeto tudi solidarnostno zbi- ranje sredstev v razvitejših občinah in prelivanje le-teh v občine, ki imajo mano sredstev. Kljub že davno podpi- sanemu sporazumu o zbiranju teh sred- stev pa mehanizem zbiranja in preta- kanja solidarnostnih sredstev še ni za- živel. V ospredje se postavlja tudi vprašanje, kako realizirati obveznost takoimenovanih dotirandh občin, saj je prav na območju manj razvitih občin največ TOZD z blokiranimi žiro raču- ni, kar onemogoča realizacijo obvez- nosti, kd izvirajo Iz podpisanega samo- upravnega sporazuma oz. družbenega dogovora. Skupščina občine Šentjur pri Ctelju pa je na skupni seji vseh treh zborov sprejela sklep, ki obvezuje vse TOZD in di^ge organizacije, da pri iz- plačilu osebnih dohodkov, odvajajo v Siklad za štil>endiranje 0,5 ®/o bruto oseb- nega dohodka zaposlenih. V občini Šentjur pri Celju pa sč trenutno trije štipenditorji: TOZD, Izo- braževalna skupnost in sklad za štipen- diranje pri kadrovski in telesni skup- nosti Šentjur. Pri kadrovski in telesni skupnosti je do sedaj dobivalo štipendije 80 dijakov in študentov, z uveljavitvijo družbene- ga dogovora o štipendiranju je bilo te mu skladu s strani Izobraževalne skup- nosti Slovenije, Skupnosti za zapo slovanje Celje in še nekaterih drugih, odstopljenih, kar 107 prošenj. Vsem do- sedanjim štii>endistom podeljiuje sklad štipendije po merilih, ki so veljala za leto 1972! Približno sto dijakov in štu- dentov te občine pa je zaradi manjkajo- čih sredstev brez štipendije. Komisija za podeljevanje štipendij si prizadeva, da bd kar največ prosilcev usmerila na TOZD, ki bi jim najj dodelile kad- rovski del štipendije, razliko do osnov- ne štipendije pa bd sklad zagotovil le v primeru, ko bo mehanizem prelivanja solidarnostnih sredstev v SRS resnič- no zaživefl. M- P. ^ vgjnik: mladi SI želijo zabave v osmem b razredu osnovne šole Vojnik so pri slovenščini pissjli spis na temo »Mladinci našega kraja«. Naj- boljše spise so zatem prebrali. Vsi čla- ni razredne skupnosti so bili mnenja, da je sošolka Milena najbolje izrazila to, kar jih teži: »če bi me kdo vprašal, kakšen je Vojnik, bi mu odgovorila takole: Voj- nik je lep kraj, saj ima še kolikor toliko čisto ozračje in gozdove, kamor radi zaliajamo mladi in stari. Toda, to ni dovolj. Zdi se mi, da to še ni vse. Zlasti glede mladih. Mladi si želimo zabave, a tu zanjo ni možnosti. Na osnovni šoli deluje mladinska organizacija, ki pa skrbi za zadeve v okviru šole. Imamo zabave ob novem letu, za pusta. Toda, to je po navadi med tednom. Kaj pa ob sobo- tah in nedeljah? Kaj med počitnicami? Kam naj gremo takrat? Ljubitelji na- rave se že nekako zadovoljijo. A vsa- kdo ne more zbirati metuljev! Bilo bi jih premalo za vse! Vsak ne more na- birati cvetic! Optistošili bi nara^! Tu- di, če si sam, ti ni prijetno. Želiš si v dražbo. Toda, kam? Mislim, da bi bil pri nas potreben klub, ustanovitev kakšnega telovadnega društva, na pri- mer. Ali pa planinsko društvo. Mar- sikdo med nami bi želel v planine. Ne bi bilo slabo, če bi se ob nedeljah zbi- rali, se kam odpeljali na izlet. Vsi bi ostajali v Vojniku. Tako pa zahajamo v Celje. Toda, to ni všeč našim star- šem. Prav tam naletiš na slabo druž- bo, kakor pravijo. Ali res nismo po- membni? Nikoli ne vidijo v nas dru- gega kot otroke. Tudi mi znamo biti »odrasli«. Mogoče bi prav mi lahko včasih našli kakšno pametno rešitev, a nas ne vprašajo za nasvet. Mi nima- mo nikoli prav. Zakaj potem pravijo, da smo temelj za bodočnost? To pra- vijo, a dostikrat mislijo drugače. Sli- šati je tudi, da je današnja mladina pokvarjena. Ali je res to i>okvarjenost, če radi zahajamo v družbo fantov in deklet? Mogoče je pokvarjenost pre- klinjanje? Ali se nismo tega naučili od odraslih? Ali smo se rodili s klet- vico na ustih? Ne! Mi samo čakamo! Zgrajena je no- va šola, nova telovadnica. Toda, ali ne bo samo za šolsko mladino (za osnov- nošolce). Ali bo telovadnica kdaj od- prta tudi nam, ki letos zapuščamo osnovno šolo? Kdo ve? Res je, da se lahko vključimo v razne organizacije, ki niso pod vodstvom mladih, toda ni- kjer ni zapisano, da smo za to zain- teresirani. Še enkrat poudarjam, da bi bilo nujno potrebno za mlade nekaj ukre- niti. Saj razumemo, da denarja ni na pretek, da je bolj potreben nov zdrav- stveni dom. Samo, če ga bodo zgra- dili! Počakajmo, da bodo kaj ukrenili, ker mi sami, brez vsega kot smo, ne moremo nič. Ne vemo pa, če bomo mi, ki bomo enkrat nadomestili sta- rejše, res takratni mladini nudili vse, kar si želimo mi danes. Mogoče bomo pozabili, da smo bili nekoč na istem. MILENA GALUP € celje: železničarji radi v gore ste že kdaj opazili pred železniško postajo v Celju zbirati se ljudi, čisto hribovsko oblečene, s polnimi nahrbt- niki? To so planinci, včlanjeni v planin- sko društvo »železničar« Celje, ki de- luje v okviru vseh sekcij na celjski postaji. Skoraj ne mine nedelja, da se ne bi odpravili v planine. Obiskali so domala vse bližnje in daljne vrhove pa tudi na Triglav so jo že dvakrat ^mahnili. Ta dva izleta sta bila tudi najbolj množična, čeprav sta zahteva- la od vsakega udeleženca precej moči in dobre volje. Izleti so organizirani lako, da je poskrbljeno tudi za prenočišče v ko- čah. Sicer pa ob večerih radi zapoje- jo, zaplešejo, čeprav noge še tako bo- lijo. Takrat je vse pozabljeno. »Gora ni nora, nor' je tist', ki gre gor'«, pravijo planiijcem, ko jih vidijo, da se odpravljajo v gore. To pa ne drži. To vam bodo zatrdili vsi, ki radi zahajajo v planine, tam pozablja- jo na skrbi in se veseli vračajo do- mov, polni lepih vtisov in spominov. ' ANIČA BREZNIKAR ^ kozje: mladi delajo V Kozjem so štiri organizacije ZSM, in sicer v Biaisilnici, v Metki, v Jelši in na terenu. Vsi mladi so precej delavni, čeprav sami menijo, da nimajo pravih uspe- hov. Vzrok, pra-vijo, je v tem, da so preveč razdrobljeni, da nimajo enot- nega programa in vodstva. Zato se bo- do v kratkein sestali vsi mladinci in izvolili svet, ki bo povezal delo. Dopol- nili bodo program, ki bo vseboval kon- kretne naloge, akcije, predavanja, in pohode. Najprej bodo uredili in odprli mladinski klub, kar bo zahtevalo pre- cej dela. S pomočjo Turističnega dru- štva bodo očistili bregove Bistrice in Bistergrabna. Učenci osnovne šole bodo istočasno očistili trg Kozje in tako pri- spevali k varstvu okolja in lepem vi- dezu kraja. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so obljubili mladini moral- no podporo in pomoč, saj so se pre- pričali, da so voljni delati. V okviru CX) ZSM bo deloval tudi aktiv mla- dih zadružnikov, ki ima v programu razna tekmovanja in izpolnjevanja mladih. Njihov mentor pa lx) Hmezad. JOŽICA KERSNIK Kozje 127 VRBENSKIG Alfonz Pšenic Kot v večini manjših jev tudi v Vrbju veljajo silci in gasilsko društvo nekak motor aktivnosti skupnega dela občanov, le, da si gasilci prizadeli za varnost občanov ob žarih ali povodnjih, tudi cer so s svojim delom in t dom povsod prisotni, pa gre za prireditve, sk^ akcije ali delo. , Vrbenski gasilci niso drugačni. Prej narobe. B njih si skorajda ni mog zamisliti življenja v tej s paitični vasici blizu Žalca. Med letečim uredništv tako nismo mogli mimo silcev in njihovega društ Obiskali smo Alfonza Pši ča, ki je predsednik druš in Ota Krajnca, ki je veljnik gasilcev že dolgih let. Alfonz Pšenič nam povedal, da je bilo druS ustanovljeno že leta 1931 da danes šteje 80 člai med katerimi je 45 aktin gasilcev. S ponosom je vedal, da je v društvu volj mladih in da imajo di pionirsko desetino. Društvo ima lep gasi dom, opremljeni so z n črpalko, premorejo pa I svoj kombi, ki pa še majda zasluži ime avto. i je in dotrajan, zato so odločili, da bodo letos bavili novega, s pomočjo čanov samih in s pom( krajevne skupnosti. Ali Pšenič je povedal še, da silcem v tako majhnem št\ai ni lahko, saj se ne stano ubadajo s težavi K _ sreči pa volje nikoli manjkalo in obstoj dru ni bil še nikoli problen čen. »Kot kaže, bomo K (iligonjevič B.: Demokrat« Ijevini Srba, Hr\-ata i Sk Kadiacijska, l)lolo.ška in S. 350X2. Korsch K.: Marksizem in Lukič S.: Estetička čitari Valič F.: Ekolo.odruž- nice Ljubljanske banke, čedalje po- membnejša za kreditni potencial p>o- driižnice. Še več, v njih je moč raz- brati varčnost ljudi, gospodarsko spo- sobnost območja in še marsikaj. Ta sredstva so zaradi svoje stalnosti in nenehnega narašSanja najbolj kva- liteten vir za kreditiranje gospodar- stva. In tako je povsem na dlani, za- kaj posveča celjska ix)družnica Ljub- ljanske banke zbiranju teh sredstev iz- redno veliko pozornost. V tem delu so prednosti in ugodnosti za varčeval- ce, posameznike in v tem tudi pred- nosti za gospodarstvo. Kot odsev te skrbi v celjski podruž- nici Ljubljanske banke so nove ali pro. storsko preurejene poslovne enote. Za- to Ljubljanska banka sodeluje s po- štami, zato razvija mladinsko varče- vanje in ustanavlja pionirske hranil- nice v šolah, zato skrbi za izobraževa- nje kadrov, uveljavlja elektronsko ob- delavo podatkov, zato opozarja na te naloge preko odbora varčevalcev in sveta mentorjev pionirskih hranilnic . .. Skratka, vse to zato, da svoje bančno delo čim bolj približa ljudem, g?i mo- dernizira . . . Uspehi teh prizadevanj so vidni. La- pi. Izredni. Po stanju ob koncu lan- skega leta so imeli občani pri celjski I>odružnici Ljubljanske banke že 155.709- račimov, se pravi hranilnih vlog, deviznih in žiro račvmov. To je za 24.150 komadov več ali za 18 odstot- kov več kot ob koncu 1973. leta. Zau- panje prebivalcev v banko torej rase! Lani so se sredstva prebivalcev po- večala za 218,527.000 din ali za 50 od- stotkov! Povečale so se vse vrste sred- stev prebivalcev, najhitreje pa so na- raščala sredstva na deviznih rečimih. Sicer so se lani devizna sredstva pove- čala za 57,388.000 din ali ža 56 odstot- kov, dinarska pa za 159,574.000 din ali za 49 odstotkov! Ob koncu lanskega leta je bilo sta- nje vseh sredstev prebivalcev 652,223.000 din, od tega 493,072.000 din ali 76 od- stotkov dinarskih (hranilne vloge in žiro računi) ter 159,151.000 din ali 24 odstotkov deviznih. V celjski podružnici Ljubljanske banke predstavljajo sredstva prebival- cev kar 32,6 odstotka celotnega poten- ciala. Zaradi povečanih sredstev prebival- cev se je p>ovečala tudi poslovna po- nudba banke na področju kreditiranja. Med pomembnimi ukrepi za pove- čainje sredstev prebivalcev v 1974. letu se je zlasti razmahnila akcija nakazo- vanja osebnih dohodkov preko ban- ke. V tem času je podružnica sodelo- vala s 144 organizacijami združenega dela oziroma s 47.022 zaposlenimi v njih, ki so zbrali 105,423.000 din sred- stev ali za 331 odstotkov več kot jih je bilo ob koncu 1973. leta. V tej akciji je vključenih 69 odstotkov zaposlenih na območju devetih občin, ki jih zaje- ma podružnica. V tej zvezi kaže opozoriti tudi na akcijo upokojencev, ki so sprejemali pokojnine preko banke. Vse te in druge številke govorijo, da se celjska podružnica Ljubljanske banke zaveda pomembnosti, ki jo ima- jo vse oblike njenega poslovanja s prebivalci. To pa jo obvezuje, da jih bo krepila tudi v prihodnje. MED KRAJANI V^EJA ^ Ko smo pred dnevi z našim letečim uredništvom obiskali prebivalce Vrbja pri Žalcu, smo povprašali nekatere izmed njih, kaj v kraju pogrešajo, kaj bi bilo potrebno za kraj še storiti, kaj je narobe v kra- ju .. . Zanimala nas je skratka krajevna proble- matika. K.\REL ZMRZLAK: »Najbolj me jezi smeti- šče v našem kraju, tako da imam včasih nehote občutek, da so Vrbje ne- kakšno smetišče Žalca. O tem so že večkrat razprav- ljali na občinskem, ka- kor tudi na krajevnem ni- voju, rešitve nd nobene. Nasprotno, vsak dan je tu več smeti. Kar zgro- zim se, ko pomislim, ko- liko pomeni današnjemu modernemu človeku či- sta narava. V prostem ča- su se ukvarjam z ribi- štvom. Savinja od Šem- petra dalje je vse bolj onesnažena, v njej pa naj- dem vedno več poginulih rib. OLGA KRAJNC: »Mo ram povedati, da v Vrb- ju prebijem kar malo ča- sa, ker poJeg službe obi- skujem tudi šolo. V kra- ju pa pogrešam prostor, kjer bi se lahko zbirala mladina, se pomenila o svojih problemih ifi na ta način tudi bolje delala, čeprav nočem reči, da se- daj spi. Prostor so nam odstopili v gasilskem do- mu. Drugo, kar me moti, je smetišče v našem kra- ju. Miislim, da bo kmalu postalo krajevna znameni- tost, če to že ni. Tisti, ki stanujejo tam v oko- lici sicer čistijo tisto po- dročje po svojih najbolj- ših močeh. JOLANDA COKAN: »Obi skuje ekonomsko šolo v C!elju, aktivno pa delam pri našem mladinskem aktivu. Imam samo eno veliko željo. To je ure- jen mladlinski prostor, kjer bi se labko mi mla- di sestajali v prostih tre- nutkih, spregovorili o svo- jih , težavah in o načrtih. Prepričana sem, da bi z urejenim prostorom mla- dinska dejavnost v kraju še bolj zaživela. Mladinci se bomo trudili, da bosta v kraju zaživeli tudi M dve področji. LIDVINA JEZERNIK: »Lepo bi bilo, če bi pri nas imeli trgovino. Kul- turnega življenja tudi sko- raj ni čutiti. Pred krat- kim smo pri našem mla- dinskem aktivu ustanovi- li kulturno sekcijo. Mi slim, da se bodo rezulta- ti našega dela kmalu po- kazali, saj že pripravlja- mo nekaj za dan Osvobo- dilne fronte, kaj pa, naj zaenkrat ostane še skriv- nost. Najbolj pa sem razoča- rana nad okolico našega kraja, ki se dobesedno utapUa v žalskih odpad- kih. Mislim, da se bo tji moralo nekaj ukreniti. IGNAC GOBEC: »V Vrb- ju živim že od leta 1962. Ljudje so me lepo spre- jeli in kmalu sem se vži- vel v kraj. Ko pa sem spoiznal, da kraj nima sploh ničesar, sem odprl bife, kjer najdejo danes ljudje po napornem delu vsaj nekaj zabave, saj je pc^krbljeno tudi za glas- bo'. Danes prihaja sem že kar precej ljudi tudi od drugod. Kljub vsemu pa mislim, da v kraju manj- ka še trgovina, kjer bi lahko dobili vsaj najpo- trebnejše stvari, saj je nerodno po vsako stvar skakati v Žalec, žalska Kraje^ma skupnost za nas sicer skrbi kolikor najbo- lje lahko. In kaj naj ob koncu dodamo še mi? Pravzaprav nič. Ce vse izjave strnemo v eno, potem smo lahko prepričani, da bo v Vrbju, prijazni savinjski vasici blizu Žalca, vse še v lepšem redu, ko bodo očistili smetišče, dobili trgovino in mladi svoj prostor. Tudi mi jim želimo vse to In pa seveda — kmalu nasvl- denje! TEKST: Janez Vedenik FOTO: Drago Medved 14. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 17. april 197^' DVA OBRAZA PRISPEVKOV Kmetije hi bilo treba ure- diti tako, da bi kmečki lju- dje bili s svojim delom ena- ko zadovoljni kot delavci v tovarnah. S stroji si kmetje olajšujejo naporno delo in skrajšujejo delovni čas. Vzlic temu je še precejšnja razlika med tako imenovanimi čisti- mi kmeti, ki se preživljajo skoraj samo s kmetijstvom, in kmeti, ki so hkrati delav- ci. Verjetno se nam je vti- hotapila skozi zadnja vrata. Nanjo pa je treba opozarjati in jo odpravljati. Vsi delavci so zavarovani pri delavskem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, čeprav so nekateri hkrati kmetje, kot pravi sedanji za- kon, ker živijo na kmetiji in v prostem času obdeluje- jo zemljo. Njihova kmetija je lahko enako velika kot kme- tija čistega kmeta. Prispev- ke za pokojninsko in zdrav- stveno zavarovanje pa plaču- jejo le iz osebnih dohodkov iz zaposlitve. Njihovi dohodki iz kmetijstva niso obremenje- ni z njimi. Ob pripravi zako- nov se je to zdelo povsem prav. Zakaj bi iz dveh virov 'plačevali za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje? Ta- ko mnenje pa se spremeni, če stvari začnemo ocenjevati iz zornega kota čistih kme- tov oziroma njihove proiz- vodnje. Kmetje, ki niso redno za- posleni drugod, morajo vzdr- ževati svoje pokojninsko in zdravstveno zavarovanje s prispevki iz kmetijstva. To pa poTTiem, da s takimi pri- spevki bolj zvečajo svoje pri- delovalne stroške kot kmetje delavci. Z drugimi besedami: delo čistega kmeta na kme- tiji je bolj obremenjeno s stroški, ki niso odvisni od njega, kot delo kmeta-delav- ca. če bi to hoteli strokov- no razložiti, bi rekli, da je za vsak kilogram kmetijskih pridelkov, pitancev, liter mle- ka in drugega porabil več sredstev kot kmet delavec. Njegova proizvodnja je torej dražja. Pa ne zato, ker bi porabili več reprodukcijskega materiala, ampak ker je ob- remenjen z dodatnimi pri- spevki. Kmetje to povedo prepro- sto takole: »Imam enako ve- liko posestvo kot sosed, pla- čujem pa veliko več davka (med davke šteje vse pri- spevke) kot on, čeprav ima še dohodke iz zaposlitve. Za- kaj se torej ne bi zaposlil tudi jaz? Imel bom redne dohodke in manj plačal za kmetijo.« To je hudo zavozlan vozel. Hudo zato, ker je s prav- nega stališča tako prav, ne pa tudi z gospodarskega, če bodo dohodki čistih kmetov iz kmetijske dejavnosti bolj obremenjeni kot kmetov-de- lavcev je povsem naravno, da ne bodo hoteli biti taki kmetje. Le s priložnostnimi kmeti, ki pridelujejo le toli- ko, kolikor se jim v primer- javi z delom v tovarni ali kje drugje splača, pa gotovo ne bo moči zagotoviti do- volj živil in obdelovati vse zemlje. Družbena kmetijstva ne marajo takih kmvtijskih zemljišč, ki jih ni moč ob- delovati z velikimi kmetijski- mi stroji in malimi stroški. Ko so pripravljali zakone, se menda nihče ni spomnil na to. Zato sem v začetku dejal, da se je menda vtiho- tapilo skozi zadnja vrata. Zdaj, ko kmetje že opozar- jajo, pa bo treba proučiti, kakšne so možnosti za enako obremenjevanje vse kmetij- ske proizvodnje. JOŽE PETEK MLADI IN KMETIJA Kio smo ob našem letečem uredništvu prišli v Vrbje, smo obiskali tudi kmetijo Stormanovih. Najprej smo se mislili sicer pogovarjati z lastnikom te kmetije, ker pa ga ni bilo doma, nam je »prav prišel« kar njegov sin Jože. — S čim se ukvarjate pri vas doana, Jože? »Z živinorejo in hmeljar- stvom, poleg tega pa gojiimo še celo vrsto kultur, od fi- žola do krompirja. To po mojem ni ravno najbolje.« — Delaš samo doma na kmetiji? »Redno sem zaposlen v SIP v Šempetru.« — Si kdaj razmišljal, da bd ostal samo doma na kmeti- ji? »O tem sem raizmišJjal. Res I>a je, da je potrebno za to, da si kmetijo moderniziraš, precej denarja. Po drugi stra- ni sem prepričan, da bi ostal doma na kmetiji, či bi jo oče dal prepisati meni. V tem primeru bi kmetijo, ko- likor bi se le dalo, moderni- ziral, saj brez tega ne gre.« — Sta se s očetom že kdaj p>ogovarjala o tem? »Nikoli.« — Cigajva je kirivda, da do pogovorov ni prišlo? »Ne vem. Verjetno moja prav toliko 'kot očetova.« še dolgo časa sva se po- tem s Stormanovim Jožetom pogovarjala o njihovem kme- tovanju, o tem, kaj misli o današnjem življenju in delu na kmetih m^lad človek, ki prav gotovo ima veselje do dela na zemlji, pa so, žal, današnje razmere v kmetij- stvu take, da kljub vsemu odvračajo mlajše od dela na kmetiji. Bolj proti koncu na- jinega pogovora pa se je do- mov vrnil gospodar kmetije, Jožetov oče. Povedal nam je, da imajo danes dva tisoč sa- dik hmelja, od tega polovico na zemlja blizu Griž, ki so jim jo dodelili ob arondaciji. Pred- tem so vedno imeli okrog osem tisoč sadežev. Povedal je še, da so danes cene za hmelj takšne, da se z njim spioih ne splača uikvar- jati in da hmelj gojijo pač samo zaradi tradicije. Eno pa je venomer ponavljal. To namreč, da je bilo za kme- te nekoč vse bolije. Verjetno pa zlahka ne bom pozabil njegovih besed ob slovesu: »Sovražim to prekleto zem- ljo, zemljo, v katero sem vtepel vse svoje življenje, zemljo, ki sem jo nelooč imel tako rad.« Morda večkrat sliši te oče- tove besede tudi Jože, ali bo kaj čudnega, če bo kdaj dal slovo misli na kmetijo?! Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: BRANKO STAMEJCIC DIPL INŽ. A. GORIČAN KAKO CENEJE 0 Dosuševanje '^rme z dosuševalnimi napravami je drug zelo pomemben način za pridobivanje ze- lo kvalitetnega sena, v katerem so ohranjeni vi- tamini in beljakovine (se- veda, če je trava pravo- časno košena), prav tako pa tudi škrobne enote. Te sisteme je 'nožno vgraditi skoro na vseh podstrešjih giospodarskih objekt.ov, pod kozolci, v šupah in podobno. Pri nas v celjski regiji so že zelo razširjeni :n skoraj ni boljšega rejca, ki te naprave ne bi imel. Naj- več upjorabljajo 50—-60 m'' in 80 m^ velike sušilne prostore za seno. Navadno sta urejeni po dve, včasih pa tudi po tri sušilne enote, pri čemer pa uporabljajo en ventila- tor. Najpogostejše napake, ki jih pridelovalci—začetniki lahko napravijo, so tele: prepozna košnja, nepri- merno predsušenje po košnji, nepravilno nalaga nje, uhajanje zraka na enem ali več mestih, ne- uporaba termometra in vlagomera ter sonde za odkrivanje tistih, mest, kjer se krma slabše suši 0 Silaža je začela v krmnem obroku živali odigravati vse važnejšo vlo- go, v svetu že dalj časa, pri nas pa v večjem ob- segu v zadnjem času. V Angliji na primer je iz krmnega obroka ponekod že skoraj čisto izpodrini- la seno, katerega pride- lovanje je tam' precej dra- go. Ko že omenjam Angle- že, naj povem nekaj zani- mivosti iz i>oročila skupi- ne strokovnjakov, ki je v organizaciji bivšega po- slovnega združenja »Sty- ria« Celje—Maribor v do- govoru z neko angleško pospeševalno organizacijo, tam opravila strokovno ekskurzijo v novembru 1974: V sistemu krmljenja je pri njih paša pretežni na- čin poletnega krmljenja. Ob urejenih čredniških pašnikih bolj redko upo- rabljajo stalne pašnike, katere raje preorjejo na tri do štiri leta, da s tem zvečajo zmogljivost paš- nih površin. Trave skrbno selekcionirajo, pasejo pa ix>dnevii in jKrnoči. Pripu- ste krav imajo urejeno tako, da jih večina te- li v oktobru in novem- bru. Najvišjo zimsko mol- most dosežejo s konzer- virano krmo in z dodatki večjega dela koncentratov, p>olefci pa vzdržujejo mol- zaiost samo s i>ašo. S tem dosežejo do 9 % višji let- ni dohodek od mleka, ki je pa pozimi dražje. Ve- činoma pozimi krmijo si- lažo iz uvele trave, bolj redko pa pokladajo še malo sena. Za mlečnost 5.000 kg mleka porabijo letno na kravo okoli 1.400 kg koncentratov. Precej tega pa daje doma pride- lani ječmen. Zelo zanimiv je podatek pri vzreji sesnih telet, ki ga uporabljajo na eni od državnih farm, kjer že 25 let preizkušajo v praksi to, kar je raziskala zna- nost. Tele pridobi odpor- nost šele v prvih 6 urah iz mleziva, ki naj ga po- sesa takoj pK) telitvi: če se to da doseči, bo v glavnem z nj^im vse v re- du. Pri materi ostane te- le samo 12 ur, nato pa gre v boks, kjer je samo. Prve štiri dni krmijo dvakrat na dan in v tem času navadijo tele čim prej pita. S tem ga uspo- sobijo, da začne uporab- ljati kot prežvekovalec vse želodce in da ga lahko čimprej odstavijo, navad- no 26 do 28 dni po po- rodu. Od p>etega dne starosti naprej teleta krmijo samo enkrat po poljubno izbra- nem času, ki pa mora ostati stalen. Sicer cenej- ši mlečni nadomestek so opustili, ker je z njim preveč dela, ni pa boljša rešitev kot mleko. Ce mo- ra otrok dobdti toplo mle- ko, za tele to ne drži. Le prve štiri dni dobi tele toplo mleko, da se lažje nauči piti. Za napajanje od petega dne naprej pa dajejo 2 litra hladnega mleka na dan do 28 dni starosti; mleko je torej lahko tudi mrzlo, vendar je važno, da je tempera- tura tega mleka stalna ali da variira samo za 1. stopinjo Celzija. Napajajo s hladnim in kislim mle- zivnim mlekom, ki so do- bro konzerviranega krmi- li tudi 100 dni starega. Hladna voda ne moti teleta. Ce se tele strese, ko pije hladno tekočino, je to normalno in dober znak, v nasprotnem pri- meru pa je z njim nekaj narobe. Seveda teletom krmijo tudi starter, po 28 dneh pa gredo v skupin- ske bokse. Tako torej .Angleži! ČEBELARJI SO„ROJILI" Delegati 26. čebelar.skih družin združenih v Čebelarskem društvu (Jelje so v nedeljo zborovali. Vse družine so že pred tem imele letne konference, ocenile svoje delo, izvolile dele- gate, ki jih zastopajo v društvu in Zvezi čebelarskih društev Slovenije. Prcd-scdnik društva JOŠKO ŠLANDER je v svojem poročilu povedal, da je glavna naloga organizacije predvsem strokovna rast članstva. To nalogo vršijo s tečaji, predavanji in prek strokovnega glasila Slovenski čebelar. Za strokovno rast čebe- larjev je bil organiziran tudi tečaj. V prihodnjem letu bo dVuštvo verjetno organiziralo tečaj o boleznih in škodljivcih. Poleg navedenega delujejo čebelarski krožki na naslednjih šolah: v Podčetrtku, na Hudinji, v Vojniku, Rogaški Slatini in v Šmarju. Letos se jim je priključil še krožek v Lesičnem. Čebelarji imajo organizirane tudi gozdne opazovalnice, in to: — Ivan Preseč-nik, Lenart pri Gornjem gradu — Franc Gruden, Tirosek pri Gornjem gradu — Jože Presečnik, Brezje pri Mozirju — Viktor Kropej, Zreče Občne zbore so opravile vse družine, razen čebelarske dru- žine v Lučah. Po sklepu zbora društva šo v letu 1973 ustano- vili plenienilno postajo v Logarski dolini in dve preizkuševal- nici čebeljih rodov. V preteklem letu so organizirali tudi čebe- larsko razstavo v okviru razstave Ilortlkulturnega društva Ce- lje. S posameznimi eksponati so prikazali tudi najnovejše čebe- larske pripomočke. Lansko leto je bil v Sloveniji srednji donos medu. Akacija je sicer zatajila, niedil pa je gozd v nekaterih predelih. Cena medu stagnira, čeprav cene indu.strijskim izdelkom hitro ra- stejo. Verjetno je temu kriv uvoz medu. Zaenkrat je cena 35 din po kg, čeprav je na Hrvaškem po 40 in še več. Naš med je mnogo boljši od uvoženega. Prav bi bilo, da bi Izbojevali zaščito našega medu. Zaradi uspešnega dela je Čebelarsko društvo Olje, ki je * preteklosti štelo 39 čebelarskih družin za svoje delo prejelo leta 1962 red .Antona Janšeta I. stopnje, ki ga nima še nobeno drugo društvo v Sloveniji. Na pobudo kombinata Hmezad, obrata Mir:>san, je bilo pred leti ustanovljeno čebelarsko društvo Žalec, ki je prevzelo pod okrilje 10 čebelarskih družin. Pred kratkim je odpadla še čebelarska družina Laško, ki je postala samostojno društvo. Tako ima sedaj društvo v Ce- lju 26 družin z območja petih občin, in to: Celje, Slovenske Konjice, Mozirje, Šmarje in Šentjur. Ob koncu poročila se jc predsednik Cebelarsk^a društva Celje Joško Šlander zahvalil vsem za sodelovanje in pristavil, da je dovršil 20 let predsednikovanja društvu in pravi, da si je s tem gotovo zaslužil pogoje za »upokojitev«. A so ga pre- pričali, da bo še v^rajal en mandat. KRANJC ING. SLAVKO ŽALEC TEŽKO S HMELJEM Marjan Vuzen Ob nenehnem slabem vremenu so se kmetje in drugi kmetijski proizva- jalci zaskrbljeno ozirali v nebo in na svoja pMDlja, ki so že čakala. Posebno •hmeljišča so klicala. Mi- nuli teden pa se je vreme ustalilo in hmelj so pri- čeli obrezovati. Kjer so bolj urni, že obešajo vr- vice, ki bodo rastlini v oporo. Seveda je pri teh opravilih zapkosleno veliko ljudi. Tri delavke smo srečali v hmeljišču Kme- tijstva I, v Latkovi vasi, ki so ročno obrezovale hmelj. Vprašali smo jih, kaj menijo o svojem de- lu. FANIKA JAMNIKAR: »Obrezovanje hmelja je med najtežjimi spomla- danskimi opravili v hme- ljišču. še dobro, da hmelj obrezujemo ročno samo v vrstah z drogovi, dru- gega pa obrežejo stroj, no.« FANIKA STANIČ: »To delo opravljam že šest najst let. Je zelo naporno in glede na to ni najbolje plačano, če hočemo kaj zaslužiti, moramo zelo hi- teti, saj smo plačane po sadežu.« Fanika Jamnikar MARIJA VUZEN: »V Sa vinjsko dohno sem prišli iz Varaždina pred dvem« letoma. Delo na polju, po sebno pa v hmeljiščih, vci je všeč.- Res pa je, da j< včasih hudo, posebno š8 če je vreme ^abo ali fl je huda vročina.« Verjetno nam bi tak« odgovorili tudi drugi, k^ vsakdo, ki pozna delo ns p>olju, ve, da so zanj po trebna volja, vztrajnost pa tudi ljubezen do zern Ije. Tekst in foto: T.TAVČAfl Fanika Stanič §t- 15 — april 1975 NOVI TEDNIK — 15. stran DNEVI NAPETOSTI IN SREČE kako smo doživljali osvoboditev Sredi aprila 1945 je Sergej Kraigher sklical sejo okrožnega odbora Osvo- bodilne fronte za Celje, na kateri ?ias je seznanil z dejstvom, da je okupa- tor tik pred kapitulacijo. Odločili smo, da v okrajnih središčih ob kapitulaci- ji prevzamejo oblasti okrajni odbori Osvobodilne fronte. Njihova naloga je, da zašoitijo prebivalstvo m njihovo imovino, javne objekte, skladišča s hrano itd. pred represalijami in uni- čevanjem umikajočega se okupatorja. Tako smo odšli vsak na svoj teren. Na območju Celja in njegove širše okoli- ce sem delala kot aktivist Osvobodil- ne fronte in Komunistične partije že od novembra 1943. leta. Tako sem po sestanku okrožnega odbora odšla na območje smartnega v Rožni dolini in tam čez nekaj dni organizirala razšir- jeni sestanek aktivistov Osvobodilne fronte, Narodne zaščite, gospodarskih komisij. Delavske enotnosti, zveze mla- dine, SKOJ in Partije. Povedala sem. jim, da pričakujemo konec vojne v nekaj dneh. Sprejeli smo iialoge in si razdelili delo. 6. ali 7. maja 1945 je bila ponovno sklicana seja Okrožnega komiteja KPS za Celje nekje nad Sentpavlom v Sa- vinjski dolini. Vsak hip smo pričakova- li uradno kapitulacijo Nemčije. Hitler je pred tednom dni napravil samomor. Nemške in druge sovražne enote so se že od 5. maja pomikale proti Avstriji. Na tem sestanku sva bila s Cvetom Vidovičem — Gorskim, pomočnikom politkomisar ja Kamniško-zasavskega odreda, odrejena za prevzem oblasti v Celju. Okrog poldne 8. maja sva v Prekopi vzela ob cesti puščen nemški avto, nanj obesila slovensko zastavico s petero- krako zvezdo in se odpeljala proti' Ce- lju. Na obeh straneh ceste so se na- sproti pomikale strnjne kolone umika- jočih toda oboroženih Nemcev, usta- šev, čerkezov, četnikov in domobran- cev. Občutki veselja zaradi konca voj- ne so se v ieh trenutkih močno mešali s strahom. Med potjo naju je prestre- gel kurir iz Celja in povedal, da so Nemci vzeli za talce nekatere člane okrajnega odbora OF in jih zastražili na dvorišču magistrata. To nama je da lo moč, da sva tako izpostavljena vzdr- žala v tem avtu do Celja, sicer bi se podala peš, kot je bila naša navada vsa štiri leta partizanstva. 2e med potjo so na hišah vihrale slovenske zastave z zvezdo, ljudje so bili nasmejani, vsi so samo čakali tre- nutek, ko bo uradno objavljen konec vojne. To je takrat pomenilo konec streljanja, izseljevanja, aretacij, muče- nja, koncentracijskih taborišč — vse samo zato, ker si hotel biti Slovenec. Po hribih so še goreli kresovi, prižgani prejšnjo noč. V Celju so vrveli zbega- ni nemški vojaki, namrščeni oboroženi ■ ustaši, med njimi skupine veselih na- ših ljudi — prava zmešnjava. Na ma- gistratu sva zvedela, da je nemška ko- manda že pred najinim prihodom v Ce- lje izpustila člane okrajnega odbora OF, med katerimi je bil tudi sekre- tar Nande Klančišar. Odšli naj bi v okolico Celja. Enote Narodne zaščite, ki jih je vo- dil Ivan Veber, so že varovale trgovi- ne, tovarne, železniško postajo, mosto- ve, skladišča hrane v Spodnji Hudinji pred uničevanjem, krajo in zmešnjavo, skratka anarhijo, ki tako rada sprem- lja prevratne dni. Hiša, kjer smo stanovali pred voj- no, je bila bombardirana. Po štirih le- tih ni bilo več našega doma, ne oče- ta, ne mame, otroci smo bili razkrop- ljeni. Prenočila sem pri svojih sorodni- kih na Polulah blizu Celja. Iz Laškega so se proti Celju valile sovražne kolone. Na travniku med hišo in cesto so se ustavljali in počivali, se greli ob ma- lih ognjih, kuhali v menažkah, spali in odhajali naprej. To noč nisem mog- la spati. Ni me bilo strah teh vojakov Premišljevala sem o domu, vojni, pri- hodnosti, o ljudeh tam zunaj, o grOzi. ki je stala za njimi. Kaj vojna napravi iz ljudi? To noč pred 9. majem 1945 je bila objavljena uradna kapitulacija Nemčije. 9. maj je bil lep sončen dan. Zgodaj zjutraj sem odšla v Celje. Povsod ljud- je, cvetje, pesem veselja. Proslavljali smo zamago, konec vojne, svobodo. Za marsikoga od nas, ki smo vedeli, da se bo čez Spodnje štajersko umikal del sovražne vojske, se je navdušenje mešalo s skrbjo, če bodo predvideni ukrepi zadostovali. Tega dne, 9. maja, smo se pa morali sprijazniti z dej- stvom, da od Rogaške Slatine in Koz- janskega, Vojnika in Teharij hrumi ce- lo 250 tisoč glava množica- vojske in civilnega prebivalstva skupaj s težkim in lahkim orožjem, vozovi, živino ... Nemška ujnava je v dneh pred kapi- lacijo prenehala z delom in zapustila Celje. Ze zjutraj sva si z Gorskim v magistratu uredila dva prostora. Do- poldne so prišli k nama poveljniki sov- ražnih enot in beguncev ter zahtevali, da jim damo našo patrolo za sprem- stvo po partizanskem ozemlju na poti v Ljubljano. Ta skupina poveljnikov se je namreč tam hotela dogovoriti za predajo z Anglo-Američani, ker so od njih pričakovali boljše pogoje za pre- dajo. Prepričevala sem jih, da so v Ljubljani partizani, pa mi niso verjeli. Odprla sem radio. Na valu Ljubljane slišimo partizanske pesmi z vzkliki na- ši vojski. To je prepričalo tudi tuje komandante, ki očitno takrat niso imeli že nekaj ur podatkov o najnovejših pre: mikih. Nato so zahtevali, da zasedejo celjske vojašnice in druge objekte. Gro- zili so, da bodo zavzeli z borbo mesto, ga požgali, če ne sprejmemo teh zah- tev. Zaradi resnosti položaja sva se z Gorskim hotela povezati z nadrejeni- mi in smo razgovore prekinil za štiri ure. Gorski je s poveljstvom štaba IV. operativne cone uredil, da še isti dan s položajev pri Mozirju pošljejo v Ce- lje ojačanja. Na'ozemlju Celja in oko- lice so se namreč takrat nahajali le bataljon Kamniško.zasavskega odreda, deli Kozjanskega odreda, manjše enote SKOJ OZNA in mobilizirana Narod- na zaščita. Popoldne 9. maja smo zaključili na- daljevanje razgovorov s poveljniki sov- ražnih enot in beguncev. Razgovora se spominjam takole: povedala sem jim, da so nemške oborožene sile podpisale kapitulacijo pred zavezniki. Objavlje- na je tudi uradna kapitulacija. Njihov glavni poveljnik general von Lehr je pristal na kapitulacijo in se predal s svojim štabom enotam IV. operativne cone, ki je bila takrat najvišja voja- ška oblast na štajerskem in Koroškem. V sestav oboroženih sil von Lehra spa- dajo tudi 7ijihove divizije. O zasedbi vojaških objektov v Celju in namestitvi njihovih vojakov v mestu ne more bi- ti govora, ker mesto fiikakor ne mo- re postati taborišče za vojne ujetnike, ki bi vanj prinesli nered in epidemične bolezni. Pogajali smo se o razorožitvi vojaških enot, ki so že bile v Celju, in o njihovem umiku proti Vojniku — Vi- tanju in Mislinjski dolini. Nato sem zahtevala, da se njihove kolone, ki so drle preko Kozjanskega, razorože in usmerijo na isto pot. Kaj bodo na- pravile naše enote v primeru, da se posamezne skupine ne bodo hotele raz- orožiti na tej odrejeni poti, jim nihče ne more zagotoviti. Na grožnjo, da mo- ramo partizani zapustiti mesto, sem odgovorila, da so enote narodnoosvobo- dilne vojske povsod na ozemlju šta- jerske in Koroške, pa tudi v neposred- ni bližini Celja in v Celju. Nato so nam hoteli pustiti le pratež in begunce, kar nismo sprejeli. Obljubili smo po- moč bolnikom in otrokom. Tako je bil naš razgovor končan. Zvečer 9. maja so prišli v Celje ne- kateri člani okrožnega komiteja KPS Celje in člani štaba IV. operativne co- ne. Sprejeli smo nujne ukrepe za rai orožitev sovražnih enot, organizacijo ujetmških taborišč, zdravstveno zašči- to prebivalstva proti epidemijam in po- sebno tifusu, ki je že razsajal med be gunci. Pozvali smo prebivalstvo, naj se javi na svoja prejšnja delovna mestu in naj začne z delom. Kljub težkim raz. meram smo hoteli čimpreje organizira- ti normalno življenje in delo. Naslednji dan, bilo je 10. maja, je Zidanškova brigada kot prva enota na še partizanske vojske vkorakala v Ce- lje. l/sž srno jo sprejeli z velikim nav- dušenjem, veseljem in cvetjem, še isti dan je prišla v Celje šlandrova briga da. Imeli sta nalogo ojačati naše posto- janke na vseh vpadnicah v celjsko ko tlino, razoroževati sovražnika in oa stranjevati vojni material. Naslednji dan je z vlakom prispel tudi 1. bat Prekmurske brigade, ki je bil določen' za zaščito ujetmških taborišč. Vojski in Narodni zaščiti je ves čas pomaga- la tudi mladina. Fsi skojevci in orga- nizirani mladinci z okoliških . vasi lit mesta so se pridružili vojski in poma- gali razoroževati sovražne enote. To na- logo so sprejeli zelo resno in odgovor- no. Prepričana sem, da je bila pomoč .civilnega prebivalstva zaradi naglice, ki je bila potrebna, zelo pomembrui in dragocena. Mislim, da bi brez te pomo- či te naše prve dneve svobode preživ- ljali drugače, saj nam je grozilo brez- umno nasilje, uničevanje in bolezen. Nekatere nemške enote SS in ustaši niso hoteli odložiti orožja. Preoblačili so se v civilne obleke, vdirali v hiše, ropali in grozili s požigi. Ustavili se ni- so niti pred grozljivimi dejanji. Neka enota ustašev je na svojem begu po- brala iz otroških ustanov otroke. S seboj jih je imela okoli 200 in jih pred železniško postajo v Celju uporabila kot talce za dosego svojega cilja — pri .ti oborožen v Avstrijo. Poseben napoi naših enot je to preprečil. Ze 10. maja je bil v Celju prvi veli- ki miting, v Unionski dvorani so nasto- pili kulturniki, ki so že v gozdovih pripravili del programa za ta veliki dan. Igrala je železničarska godba in Sancinov simfonični orkester. ' Srečni ljudje, posamezniki in skupine, so sa- mi od sebe prihajali na oder, peli, re- citirali in pripovedovali. . . Vse je po polnoma prevzela popolnost trenutka in nasičenost občutkov. Tudi v nasled- njih dneh so se vrstili mitingi, poseb- no ob prihodu partizanskih enot in enot JA v mesto. Dne 12. maja zjutraj je vkorakala v Celje XI. divizija in za njo še isti dan enote V. divizije III. armije. Do 15. ma- ja so enote teh divizij dokončno razo- rožile sovražnika in se premaknile pro- ti avstrijski meji. S posamezniki, ki so se uspeli skriti tudi tem enotam, da bi rovarile proti novi ljudski oblasti, so obračunale enote KNOJ. V tovarnah so delali stroji, trgovine so se odprle, pekarne so 'pekle kruh ljudje so se vrnili na svoja delovna mesta. Svoboda. Dnevi med 8. in 15. majem 1945 so mi ostali v spominu kot dnevi velikih naporov, neprespanih noči, vendar sre- če in navdušenja. Gabrovec • Molek Milica »Lenka« 16. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 17. april 197^' 30 LET V SLUŽBI LJUDSTVA Letos praznujemo 30. obletnico, odkar je bil 13. maja 1944 z odlokom vrhovnega komandanta NOV in POJ maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita ustanovljen oddelek za zaščito. V Sloveniji je ob- stajala narodna zaščita že leta 1941, hkrati pa tudi varnostna obveščevalna služba, Dne 19. II. 1944. leta je bil na prvem zasedanju SNOS v Črnomlju ustanovljen odsek za notranje zadeve, z odlokom SNOS z dne 1. III. 1944 pa so bile ustanovljene tudi okrožne izpostave za notranje zadeve. Vloga organov za notranje zadeve se je z leti seveda bistveno spreminjala, obdržala pa je vse- skozi osnovno in najvažnejšo nalogo: skupno z delovnimi ljudmi in občani skrbeti za varstvo neod- visnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, samoupravnih pravic človeka, družbenega pre- moženja, osebne varnosti občanov in njihovega premoženja. Bili smo v T^cnu, tam, kjer se za svoj miličniški poklic usposabljajo mladi fantje iz vse Slovenije. V pKKinožju šmarne gore je v lepem oko- lju modema šola za milični- ke kadete, ki ima sodobno urejene kabinete, kriminali- stični muzej, športno dvora- no, zimski plavalni bazen, po. trebna igrišča, strelišče in po. ligon za vožnjo z motornimi kolesi. Sevreda je pod šmar- no goro še kaj drugega, na primer red in disciplina, ob- čutek odgovornosti in res- nost, ne manjka pa mladost- ne zagnanosti in vesel osti. Tu- kaj žive mladi ljudje, ki bo- do že jutri stali na cestah, ob mejah, povsod, kjer bodo potrebni. Med njimi bodo tudi fantje s celjskega območja. Ravna- telj šole Ivan Vinkler nam je pojasnil, da prihaja s celj- skega območja precej mladih v to šolo, skorajda največ, žal pa vseh ne morejo spre- jeti. Zanimanje za ta poklic je kar precejšnje kljub veliki odgovornosti in napomosti poklica. Med velikimi in lejK) ureje- nimi nasadi, med intematski. mi sobami, ki so čudovito urejene, stezicami, da bi jih odnesel domov, če bi se dalo, smo srečali Ivana Preloga s Planine pri Sevnici, Zdenka Freceta iz Kozjega in Franca Vuka iz Podplata pri Rogaški Slatini. Pestro življenje šole »To, da bi bil miličnik, je v meni žirelo že dolgo, še ko sem bil majhen. Odločil sem se in sem šel. Ni mi žal, sem v prvem letniku in vedno kaj delam. Tukaj je zelo pestro življenje, dovolj prireditev pa tudi prostega časa. Mnogo či. tam, najraje leposlovje. To ni težko, ker je naša knjiž- nica zelo dobro založena«, je dejal Ivan Prelog s Planine pri Sevnici in dodal, da do- mov sicer ne bi rad šel služ- bovat, kam v bližino pa. Zdenka Freceta je najprej zamikala vojna gimnazija v Ljubljani, potem pa se je ta. kd naredilo, da je odšel v Tacen. Poklic miličnika mu je zelo všeč, ker »je mnogo z ljudmi, pri študiju mnogo pridobiš.« Tudi on misli, da je pro- stega časa dovolj, celo toliko, da se intenzivno ukvarja z judom. Ima rumeni pas, kar konec koncev ni kar tako in je član TAK Olimpija. »Berem knjige, vsak teden imamo različne kinopredsta- ve. Večkrat grem tudi domov. Disciplina? No, me ne moti. Namesto tega pa so druge ugodnosti, ki se jih ne spla- ča prezreti.« Zdenko je že v drugem let- niku, njegov sotovariš Franc Vuk iz Podplata pa v tret- jem, torej zadnjem. Samo še letos, kajti v prihodnjem šol- skem letu bo šola štela že štiri letnike. »Pred prihodom v Tacen sem že delal v železarni Sto- re, ko sem se odločil za mi- ličniški poklic. Ni mi žal, da sem storil tako. Učiti se je res treba kar precej, toda tudi prostega ča- sa nam ne manjka, vprašanje je le, kako ga kdo izkoristi. Jaz na primer dvigujem, uteži in veliko berem. Najraje imam knjige s tematiko iz NOB. Ker s-e mnogo ukvarja- mo. s prostimi dejavnostmi, je dan seveda zelo natrpan. V domu imamo plesne vaje pa tudi plesS, kamor povabi- mo dekleta z medicinske šole. Sem tudi starešina tretjega letnika.« Franc deluje zelo resno, po- doben vtis pa smo dobili skorajda pri vseh fantih, ki smo jih srečevali skorajda cel dan v Tacnu. Očitno je, da se dobro zavedajo svoje odgovornosti, če bo vse po sreči, pravi Franci Vuk, bo po šoli odšel v bližino doma- čega kraja, toda ne vanj. Kako priti do poklica v šolo za miličnike spreje- majo mladince, ki so uspešno, končaU osemletko in ki niso starejši od 17 let. Kot pred- videvajo, bodo v šolskem le- tu 1975/76 sprejeli 180 mla- dincev. Do šole pa se ne da priti kar tako, pač pa mora kan- didat delati sprejemni izpit iz slovenščine,, hkrati pa mo- ra prestati tudi preizkus te- lesnih zmogljivosti ter psiho- loško testiranje. šolanje traja štiri leta, to- rej toliko kot po drugih sred. njih šolah. Kadeti imajo do- bro izobrazbo, saj smo našte- li kar 29 predmetov, med nji- mi deset splošno izobraževal nih, 12 strokovnih in sedej izrazito vojaških. Fantje s, tudi oproščeni služenja vojj škega roka Ker je šola internatskeg tipa, so seveda obvezne učn ure. Vsi kadeti se že v pi vem letniku nauče fotograf] ranja, dobe vozniški izpit, Ui di smučanje jim ni neznan ka. Da bi naštevali izvenšol ske dejav-nosti. bi porabi preveč prostora Imajo tud gledališke abonmaje, obisku jejo opero, na svoj račun p pridejo zlasti tisti, ki ne mo rejo brez športa Že na za četku smo omenili, da imaji v Tacnu lepo urejene spon ne objekte in vse, kar soc zraven In še to: oskrba je brd plačna kar velja za knjigi oblačila dobijo pa tudi mJ sečno žepnino. Tisti, ki žej študirati naprej, jim to om« gočijo Možnosti je torej dovolj Šola čaka na vas, fantje MILENKO STRAŠEI Ivan Prelog Franc Vuk Zdenko Frece ONESNAŽENJE OKOLJA Na zadnjem letečem uredništvu naše reda.kci- je NT —RC v Vrbju pri Žalcu je bil navzoč pri popoldanskem ustnem časopisu tudi predsednik krajevne skupnosti Žejen Franc Cink. Mož je po znan ix) tem, da se zelo striktno zavzema za čisto okolje in da ga močno moti vse, kar deluje proti temu. Tako je na ustnem časopisu tudi spregovoril med drugim o tem pro- blemu, ki je dejansko pro- blem ne samo Vrbja, am pak tudi Žalca. rogiejrno najprej pri mer Vrbja. Oo cesti, ki pelje ,iz Vrbja na Gnako cesto, je zraslo v zadnjih ietih veliko smetišče, ki zlasti v poletnem času nu- di vse prej kot prijeten vonj. To pa še m najhujši problem! Problem je tudi v tem, da to smetišče uni- čuje izgled narave, ki je v vrbenski gmajni druga- če izredno lepa. Kljub ra- znim opozorilnim tablam, da je odlaganje smeti pre- povedano, nekateri tja še vedno vozijo svojo ša ro, ki je ne rabijo več Da bo mera polna ai slika kompletnejša: nič bolje se ne godi s poto- kom Lavo, v katerem lah- ko najdeš vse, samo čiste vode ne! Vrbenski mla- dinci so v treh ali štirih akcijah del struge potoka Lave očistili, toda kaj, ko je zdaj vse več ali manj po starem. Smeti in odpadki ležijo povsod. Tudi po Žalcu. Tu m nič bolje, kot v Vrbju. Obstojajo mesta, ki so obupno zanemarjena m napolnjena z raznimi od- E>a.dki (parki, nasadi, ze- lenice, okolice blokov, prostori ob smetnjakih itd.). To je naša skrb za lepo in čisto okolje! Franc Cink: »Takšnemu stanju moramo narediti konec, kajti če bo šlo ta ko naprej, nas bodo po kopali lastni odpadki. V daiiaašnjem času moramo skrbeti za čisto okolje, kajti to nam bo zagotav ijalo solidno življenje. Za- to pozdravljam akcijo vr- benskim mladincev za či- ščenje okolja oz. potoka Lave. S tem je treba nada Ijevati, istočasno pa iskatd in kaznovati tiste, ki ne spoštujejo predpisov o či- stem okolju.« T. VRABL Franc Cink celje MODEFEST 75 NA ULICO Prejšnji četrtek smo si Ce- ljani in predvsem Celjanke imeli priložnost ogledati svo- jevrstno modno manifestaci- jo ' — Modefest 75 oziroma festival mode. Letos je bil že šesti f>o vrsti in na svo- jem potovanju po dvajsetih največjih jugoslovanskih me- stih, ali bolje trgovskih cen- trih, je letos prvič obiskal tudi Celje. • Za to gre zahvala sodelovanju s trgovskim pod- jetjem Tehnomercator, ki je prevzelo pokroviteljstvo nad to prireditvijo. Največja mo- dna manifestacija pri nas ima ta cilj, da gledalcem, to je jugoslovanskim potrošni- kom, prikaže modne tenden- ce za jesen-zimo 75-76 in mo- deli, ki smo jih videli na re- viji, so bili v glavnem name- njeni temu obdobju. Proizva- jalci težjega in lažjega teksti, la so nam predstavili zelo uspele kolekcije, narejene po vseh pravilih nove mode, in nam na ta način prikazali uporabnost in kvaliteto svo- jih materialov. Prav tako lah- ko pohvalim tudi konfekcio- narje, saj so vse kolekcije vsebovale najnovejše modne tendence, čeprav nekatere us. pešneje, druge manj. Pri tri- ko tažar jih in pleteninarjih pa zadnja leta že tako pričaku- jemo največ in Modefest ni razočaral naših pričakovanj, čeprav je od slovenske »troj- ke« sodelovala samo Almira Radovljica. Vse prikazane kolekcije so bile na svojstven način za- ključene, dale so nam slutiti novo modno linijo, aktualne materiale in vodilne barve. Toda kljub temu, da so bili modeli v koraku z evropsko modo, so povsem sprejemlji- vi tudi za naše razmere, prav lahko bi' jih nosila vsaka iz- med nas. In organizatorji Mo. d-afesta obljubljajo, da bo to celo mogoče Najuspešnejši modeli, torej tisti, ki so jih obiskovalci revij najbolje oce. nili, bodo namreč izdelani v manjših serijah, ki jih bodo prodajali v Studiu Modefest. To so posebni prodajni pro- stori, ki jih organizirajo v blagovnih ali modnih hišah — pokroviteljih Modefesta. če se bodo pogovori s trgov- skim podjetjem Tehnomerci tor uspešno končali, boni takšen Studio Modefest dobfl tudi v Celju. Tako bo modJ ki smo jo občudovali preji nji četrtek, tares prišla z mJ dne piste med nas, na ulic« Ker pa je festival mode ta di zabavnega značaja, je kd gost večera nastopila v ra šem Celju zelo priljubljen pevka Tereza Kesovija. Da I res priljubljena, je tokri znova dokazala, saj je s sv( jim pestrim in zanimivii programom izredno navdušil prav vse obiskovalce. Mod fest 75 je torej v celoti usp< in v Celju bo vedno dobn došel. Tekst: STAŠA GORENŠE Foto: DRAGO MEDVE Ena izmed uspelih kolekcij na MODEFESTU 75, ki nam je prikazala večerno modo za svečanejše priložnosti. ftt. 15 — 17. april 1975 NOVI TEDNIK — stran S S-"——................................................................. ! »Dobrodošel naš gost, ki nam bo pregnal vsakdanjo ^čobo, je pozdravila viteza Ahaca in sedla k mizi. On t vstal, uklonil koleno in dejal slovesno:, »Vaš prijetno karani sluga se mm klanja, žlahtna gospodična! Na sve- Antona dan praznujemo god starega grofa Blagaja. iostov bo mnogo. Grof Ladislav vabi tudi vaju«. Sedel je zopet. Nemo sta se priklonila brat in sestra, ^di je burno zatrepetalo srce. Kri ji je udarila v 9la- 'O, da jo je zabolelo nad senci. Toda nihče ni opazil ^iene razburjenosti. Zadišalo je po masti in močnih kuhinjskih dišavah, iate je prinesla poprnico, solnjak, orehov in belega kru- politega z mastjo. Bare pa veliko skledo, kjer so bi- i ovčji možgani in želodec, nadevan s sesekljanimi jajci " žafranom. Vitez Ahac se je lotil jedi in pijače z veliko slastjo, tem pa ni pozabil zabavati Hansa in Salde. »Le pridita oba, imeli se bomo izvrstno! Velecenjena ^spodična, preveč se zapirate med domačimi zidovi. Dol- 'o vas ni bilo na našem gradu. Bili ste več let na Duna- kajne? Pri nas se ni prav nič spremenilo. Noben ka- fen ne leži zdaj drugače kakor prej. Tudi mi smo osta- ' taki kot pred leti«. »Kaj pa mlada gospa grofinja?« je vprašal Frauen- ^ieiner. »Moja sestra Ljudmila?« je dejal gost počasi, med- ko se je drgetajoča Salda naslonila na klopi nazaj " vozila, da ji ne bi ušla nobena besedica. »Naša Ljudmi- ha! Ta ima pa nebesa že na zemlji! Kakor dva golob, tako živita Ljudmila in Ladislav. Največja sreča in Veselje pa jima je njun otrok, mala kontesa Alijana! Ta- otroka zlepa ni najti. Alijana bo lepotica prve vrste! prebrisana Vam je že zdaj — oh, izredno je nadarjena! Cisto se je vrgla po svojem ujcu Ahacu, čudno!« Salda je vstala, čutila je, da ne bo mogla več prikri- ^ti svoje razburjenosti. »Lepega sokola imate zunaj, gospod vitez!« je rekla ^Jasreo. »Moram mu dati kaj dobrega. Oprostite — vr- ^^ se kmalu«. . »Kakor izvolite, žlahtna prijateljica!« je dejal vitez izpraznil majolko in se obrnil k Hansu. »Kaj pa midva? Hočeš kockati?o katerem morajo delavci pred nastopom službe na zdravniški pregled, zlasti pred na- stopom dela pod težjimi delovnimi pogoji. V mnogih podjetjih so se za- ustavili ob vprašanju, kako z noseč- nicami, ki pa so zdrave. Nedvomno je res, da je nosečnost nekaj normalne- ga, nosečnica je sposobna za večino del. Nekaterim delovnim organizaci- jam ni všeč, da je delavka noseča, ce- lo insistirajo, da bi jih morali poši- ljati na ginekološke preglede in ugo- tavljati nosečnost. To pa ni prav in zdravstvene organizacije tega ne sme- jo delati. Pametno je napotiti ženske k gine- kologu, predvsem tiste, ki že dalj časa niso bile na pregledu, ne zaradi no- sečnosti, temveč zaradi mnogih gine- koloških bolezni, ki jih morda imajo. Z zdravniškim mnenjem o dela- zmožnosti je zagotovljena tudi zdrav- niška tajnost. Nikjer ni zapisana no- bena diagnoza, zdravnik poda le ome- jitve: ne sme delati ponoči, ne sme delati ob ropotu, ne sme delati v vi- šini itd. V zdravniškem spričevalu oziroma v oceni delazmožnosti je na- vedeno, da je delavka zmožna za pred- lagano delo, aU pa 'za delo z omejit- vami, da je na primer začasno nezmo- žna za predlagano delo in da je. 2ano- žna za drugo delo. Sodimo, da so delovne organdzaoi- je, ki delajo po tem pravilniku, stori- le korak naprej k boljšim preventiv- nim pregledom, zlasti pa k uresničitvi načela »pravi človek na pravo mesto«. ZDRAVILNA ZELIŠČA GABEiZ: je znan še po drugih ime- nih, kot so: gavez, črni koren, plušč, izvinek in svaljnik. Najdemo ga na vlažnih travnikih, ob jarkili, potokih in rekah. Zraste do tričetrt metra vi- soko m mia nekoliko kosmato steblo in suličaste liste. Cvet pa je zvončast, temno ali bledordeč, ali beloru- men. Cveti od maja do septembra, v zdravilstvu pa je uporabna samo ko- renina, ki vsebuje veliko sluza. Iz su- hih korenin kuhan čaj pomaga pri no- tranjih bolečinah v prsih, pri želodč- nih in črevesnih čirih. Na četrt litra vode skuhamo pet gramov korenin in izpijemo vsake i>ol ure dve do tri žlice. Obkladki iz korenine, ki smo jo surovo zmečkali v kašo ali pa kuhali v pivu, zdravijo rane in krvave podplut- be. Iz posušenih razrezanih korenin narejeno tinkturo, zmešamo z amikovo ali prstančevo tinkturo, uporabljajo v domačem zdravilstvu z velikih uspe- hom pri raznih zlomih. DARILO STARŠEM Očka in mama bosta čez nekaj ted- nov praznovala srebrno poroko. Vsi se že veselimo tega dogodika. Mama in očka sta sklenila, da ga bosta pra- znovala dvakrat: enkrat sikuirnj s so- rodniki, enkrat pa samo z nami, v družinskem krogu, štirje otroci smo, a nobeden še ne razpolaga z velikimi sredstvi, saj vsi študiramo in smo vezani na štip>endije. Od starih star- šev, stricev in tet si ne bi radi izpo- sojali denarja za darilo, ker se nam ne zdi častno. Radi bi kupili skupno darilo z lastnim denarjem, ki i>a ga imamo premalo, da bi bilo darilo res slavnostno. Nam lahko kaj svetujete? Otroci Dragi otroci. Mislim, da ste srečna dnažina, kljub temu, da vas tarejo denarne skrbi. V družini, v kateri so člani tako tesno povezani med seboj, lahko že malen- kost naredi praznik. Tudd vi se boste domislili česa primernega. Sklepam, da vsakdo od vas lahko odšteje 150 do 200 dinarjev. Ce bi kupovali vsak po- sebej, bi bilo malo. Ker pa boste pri- hranke združili, boste imeU veliko več možnosti izbire. , Srebrna poroka je lep jubilej in po- memben praznik. Odpadejo vsa preveč osebna darila, izbirajte pa med naki- tom, če je denarja dovolj ali pa med darili, ki imajo družinski značaj. Ker ste zaupali, da boste srebrno po. roko praznovali tudi v najožjem dru- žinskem krogu, se mi je utrnila misel — kaj če bi z darilom poskrbeli za slavnostni pogrinjek? . V naših trgovinah dobite lepe prte, zelo praktične ali pa tudi take, ki so okrašeni z vezenino in so seveda manj praktični, pa zato bolj slavnostni. Jaz bi za vaš nakup izbrala vezen prt, če pa bi imela čas, pa bi ga izvezla sama in v vogal uvezla 25 let. Na prt bi postavila lep svečnik, prtu primemo stiliziran. In kaj je bolj slav- nostnega in intimnega, kot je večerja ob svečah? NATAŠA ftt. 15 — 17. april 1975 NOVI TEDNIK — stran S Tudi letx>s bo prizadevno telovaxino. društvo Gaberje v Celju, ki ga vodi kot predsednik znani športni delavec Konrad Končan, pripravilo tradicio- nalno spominsko tekmovanje 11. PTIEN- KOV MEiMORJAiL v namiznem tenisu. Zanimivo je, da bo letos trajalo tek- niovanje, ki je eno redkih v Celju v tej dinamična športni zvrsti, kjer Ju- goslovani v svetu uživamo velik ugled, kar tri dni in to od petka do nedelje. Začelo se bo jutri, 18. aprila, ko se bodo srečali najboljši igralci Celja za naslov občinskega prvaka oz. prvaki- nje. V prvi skupim bodo med moški- mi nastopali tisti, ki so rojeni do leta 1935, v drugi pa mlajši. Tudi pri žen- skah bosta dve • kategoriji, ena za tiste rojene do leta 1945 in druge, ki so bile rojene po tej letnici. Igrali bodo na izpadanje na dva dobljena seta, žrebanje pa bo pol ure pred pričetkom tekmovanja. V obeh kategorijah bosta prejela zmagovalca pokal. To bo po daljšem času prvo tekmovanje za pr- venstvo občine Celje v namiznem te- nisu. Naslednji dan se bodo srečali dopol- dne predstavniki osnovnih m srednjih šol, kjer bodo za fante nastopali po trije tekmovalci, za dekleta pa dve tekmovalki. Tudi tu bodo igrali na iz- padanje, žreb pa izvršili pol ure pred pričetkom tekmovanja. Glavno tekmovanje bo v soboto po- poldne m nedeljo dopoldan, ko se bo- do srečali tekmovalci iz vse Slovenije za pokal 11. Frenkovega memoriala, ki ga prirejajo kot spjomin na znanega celjskega športnika, zlasti pa dobrega namiznoteniškega igralca Franca Re- bevška. Moški bodo nastopili v treh kategorijah: veterani rojeni do leta 1925, starejši člani rojeni do leta 1939 in mlajši člani rojeni po letu 1940. ženske bodo nastopile v dveh katego- rijah: v prvi tiste, ki so rojene do leta 1939, v drugi pa ostale. Turnir je na- menjen tako kot vedno neaktivnim igralcem in igralkam, ki ne nastopajo v društvih oz. zvezi za r^amiznd tenis. Torej gre za eno najmnožičnejših tekmovanj v namiznem ten'isu v Celju, katerega namen je tudi v tem, da bi pripomogli do še večje uveljavitve na- miznega tenisa v Celju. Torej od jutri (18. aprila) pa do nedelje (20. aprila) bo veliko namiznoteniško tekmovanje za 11. Frenkov memoriail v C!elju v organizaciji TVD Gaberje v njihovi te- lovadnici. T. VRABL Smešno je to naše športno področje. Enkrat uživaš in hvališ, drugič kritiziraš in se jeziš. Tako je tudi po zad- njem športnem vikendu, ki ga lahko z redkimi izjemami ocenimo za ponovno razoča- ranje. Zakaj? Presenetili in razveselili so nas pravzaprav samo rokometaši in to po hladnem tušu, ki smo ga do- živeli prejšnjo nedeljo v Celju, ko so iztržili proti Splitu samo točko in tako prepustili vodečo pozicijo Mehaniki. Zdaj so odpotovali na sorazmeroma neugoden teren v Zenico,, zaigrali po na. vodilih »dirigenta« željka Se- leša dobro, koristno in bor- beno ter — zmagali! Vknji- žUi so dve novi dragoceni toč. ki, ki sta vredni predvsem iz naslednjih razlogov: — morala igralcem in osta- lim po neuspehu proti Spli- tu ni padla, kar je vsekakor več kakor samo dobro in pravilno; — s tem so uspeli obdrža- ti korak z vodečima ekipa- ma za najboljšo pozicijo Mehaniko (prva, vodi za toč- ko) in Kvarnerjem (tretji, zaostaja za točko za Celjani); — vrnjeno je zaupanje v lastno znanje in moč, ki jo bodo najbolj lahko koristili in pokazali že v soboto, ko gostijo Kvarnerja z Reke, bivšega prvoligaša. Tokrat ni več dilem: spodrsljaja doma ne sme biti več, kajti to bi pomenilo dokončni polom! Fantje so dokazali, da znajo igrati in naj še zdaj doka- žejo, da je bil spodrsljaj pro- ti Splitu zgolj nesrečen slu- čaj, ki se lahko zgodi tudi komu drugemu. Na slednje sicer ne smejo računati, kaj. ti igrati je treba sam in za sebe! Verjamemo in priča- kujemo, da bo ob koncu vse dobro! Dokazi za to so! Dej- stvo pa je, da je v želji po prvem mestu težje igrati do- ma, kot zunaj. Vendar to ve- dno ne drži, zatorej ... Nogometaši Kladivarja se po odvzemu treh točk nika- kor ne znajdejo in so zabele- žili že dva poraza ter s tem zdrknili s tretjega mesta na šestega, v nedeljo pride v goste ranjeni lev Mercator, ki si je doma privoščil spo- drsljaj proti ekipi Vozila, kar ga je stalo prvo mesto. Tek- ma bo težka, vendar naj tudi igralci Kladivarja najdejo to- liko zaupanja v svoje zna- nje, da bodo tokrat zaigrali tako kot znajo in ugnali trdo- vratnega -nasprotnika. Velik odstotek »šans« je na njihovi strani, vendar izkoristiti jih je treba ob polni maksimal- ni angažiranosti. Vse ostalo gre več ali manj po zlu: odbojkarji Gaberja nizajo poraz za porazom in ]im celo grozi izpad iz repu- bliške lige. Hokejisti na tra- vi zdaj doživljajo poraze že doma, kar je nedvomno sla- bo. Dvigala uteži izgubljajo točke zaradi prekoračenih tež dvigalcev in podobnega, še bi lahko nadaljevali, vendar bodi dovolj črnih podatkov. Drobne svetilke še pome- nijo strelci pa šahisti in atle- ti. Slednji se šele dobro pri- vajajo na novo sezono. Tu pa tam postrežejo s kakšnim rezultatom smučarji pa keg- Ijači (tokrat so izgubili na Jesenicah, kar je predvsem neugodno za žalski Hmezad, ki bo zaradi tega po t?sej verjetnosti izpadel!) in smo že na koncu. Ostane nam še rekreacija, ki je zelo razgi- bana in v polnem teku ter nam vsem veliko pomeni. Zato se pripravljajte za akci- jo »Vsi na kolo za zdravo telo«, ki je bila rojena lani v Celju in je kasneje dožive- la veliko uspešnih repriz po vs'ej Sloveniji. Letos bo ta prireditev z manjšimi dodat- ki, o katerih bomo še poro- čali, 18. maja. Vedno pa ostajajo dileme, zakaj tako različna gibanja v dosežkih.' Razumemo šport, vendar marsikdaj pa bi bili le lahko bolj uspešni, mar ne? TONE VRABL Pred začetkom spomladanskega ela prvenstva nam je trener »jometašev Kladivarja Bogdan lipe povedal: »V prvih štirih )lih lahko dosežemo šest točk, da možno je tudi. da osvoji- 0 samo dve, kajti močna na- brotnika v Celju (Mura in Mer- Uor) ter moštvi iz začel ja (Izo- 1 in Nafta) nam lahko zagodeta ^di v gosteh.« Čeprav nismo pričakovali po- ilno realizacijo te napovedi, vse lie, da je imel Bogdan Stipe rav. Celjani so v prvih treh »lih dobili samo dve točki! To ! za ekipo, ki se bori za vi- iko uvrstitev, premalo. Tokrat » Celjani izgubili v Lendavi. Po- ičcvalci pravijo, da zasluženo, »jti obramba je zdržala pritisk omačinov, napadalci pa so po- nlnoma odpovedali. Ce ne bodo ukazali v naslednjih srečanjih tc realizacijskih sposobnosti, ihko pričakujemo še večkrat sla- e vesti z gostovanj iii tudi orna. Trenutno so na lestvici šesti, oraz ali dva lahko že pripelje- > celjsko vrsto v področje za orbo za obstanek v republiški Ei! v nedeljo je priložnost, da ' proti Mercator ju, ki ni v t or- li, doseže kaj več. Nogometaši Šmartna oadaljuje- ' z zmagovitim pohodom v re- ubliško ligo. Po 14. kolu so ' vedno neporaženi. V kolikor ' v nedeljo v Mariboru prema- Kovinarja bodo verjetno za- ■jučili prvenstvo neporaženi, kar ' bil tudi svojevrsten uspeh. V Wnjem času so se močno po- nogometaši Steklarja. ZaJ ' to ne moremo trditi za no- »metaše Velenja, ki so doma Cubili proti Braniku samo za- J^i neučinkovitega napada. Pe- Jili enake težave kot Kla- ^»rja. Ostala predstavnika celj- * nogometne regije Dravinja in Jwkarica pa igrata s spremen- "0 formo. J. KUZMA , ^oaai celjski atlet PETER SVET f Odpotoval v Kaštel Stari pri 'Utu. Tu se bo zdravil pod r^tvom znanega strokovnjaka . akupunkturo dr. Stanoje^ič Ce še ta poteza ne bo po dva.tsetih dneh. bo J^fal mladi celjski atlet na ope- poškodovanega kolena, ki ^ za letos odtegnilo s steze. Sto * v®® mestih v (i ?J^viji državno prvenstvo v Ijj^cnih disciplinah. Celjani bra- 'Plit ^^^ na.slovov. Letos bodo v " nastopili z ekipo metalcev in diska, v Beogradu pa H^^i^ko ekipo v skoku v višino UlL palici. Žen-ska vrsta ska- hl). ' višino bo na.stopila v Ma- lotJ^- Zadnji miting v Celju je da jc Mičo Mi.jač odli- ^ tudi v kopju, saj je vrgel ••"odje G0,28 metra daleč. j02e kuzma Trije celjski šahisti Franc Pe- šec, Stane Pertinač in Milan Oj- strež so sodelovali na letošnjem republiškem brzopoteznem prven- stvu v Zagorju. Uspeli so! Franc Pešec je za las »izgubil« naslov prvaka. Tri Jtola pred koncem je skupaj s kasnejšim prvakom Musilom vodil in ga tudi v zad- njem kolu premagal, toda dva poraza pred tegi sta mu odvzela najvi.šje mesto. Osvojil je četrto mesto z desetimi točkami! Tudi Ojstrež se Je uvrstil v finale in osvojil zelo dobro deseto mesto. Stane Pertinač je za »las« izpa- del iz finala. Ob dnevu železničarjev so celj- ski šahisti, člani železniškega omrežja Celje, priredili tradicio- nalen turnir, na katerem so so- delovali najboljši šahisti sloven- skih železnic in deset najbol.iših celjskih šahistov. Borba je bila zelo zanimiva. Ptebodni pokal ,je osvojil Franc Pešec pred Bervar- jem in Planincem. Zlasti slednji, ki je še mladinec, je pfesenetil. Vrstni red najboljših: Franc Pe- šec in Brvar 14,5, Planine 13, Tavčar 12,5, 0.jstrež i2,5. Jazbec 12,5, šlibar 10, Streiber 9,5, Ceg- lar 8,5, Pertinač 8, Janez Pešec 7 točk itd. V osmem kolu medobčinske lige so presenetili šahisti Pre- bolda, ki so premagali vodeče moštvo Šentjurja s 3:1. OSTALI REZULT.ATI: Žalec : Polzela 4:0, Celje (ml) : Zreče 2,5:1,5. Žalec (ml) : Laško 0,5:3,5 in Cinkarna : Šempeter B 2,5:1,5. VRSTNI RED: Žalec B 20, La- ško 19,5, Celje (ml) 19, Šentjur in Prebold 18, Šempeter in Ve- lenje 16,5, Cinkarna 15, Nazarje 14,5, Zreče 12, Polzela 11 in Ža- lec (ml) 4 točke. JOŽE KUZMA Strelska druilna »Celje« je iz- vedla družinsko prvenstvo z zrač- no puško za pionirke, pionirje in mladince. To tekmovanje je pomemben korak pri razvoju streliitva v Celju. Vodstvo strel- ske družine priznava svojo napa- ko, ker v preteklik letih ni do- volj prizadevno skrbelo za pod- mladek, vendar pa se s prizadev- nim delom še vse da popraviti. Ob tej priliki želimo pohvaliti Ivana in Jožeta Jerama ter osta- le, ki skrbijo pri vzgoji novih kadrov. Na družinskem prvenstvu je bila udeležba kar zadovoljiva, doseženi rezultati pa za začetek vzpodbudni. Pri mladincih je zmagal Marjan Tratnik s 313 krogi pred Janijem Strempfelom, Štefanom Roškaričem in Mila- nom Ilrnčičem. Pri pionirjih je zmagal Mirko JeviiLŠek s 1.51 krogi, 2. Franc Kra.šek, 3. Gorazd Kalčič. 4. Dar- ko Leljak itd. Rezultati pionirk: 1. .Alenka Ja- ger 149 krogov, 2. Mojca Lipar, 3. Tanja Tratnik, 4. Marjana Ro- škarič itd. Občinsko prvenstvo t zračno piLŠko za pionirke, pjonir,je, mla- dinke In mladince bo 18. aprila od 10. do 12. Vn od 15. do 17. ure na strelišču pri strelskem domu na gričku. TONE JAOER • V Laškem so pri avto-moto draštvu ustanovili športno ekipo, ki bo letos redno tekmovala na vseh relijih. Zlasti resno se pri- pravljajo za tekmovanje »Štajer- ska 75«. Že v prvem nastopu na Madžarskem so tekmovalci La- škega dosegli lep uspeh. Bider- man In Šmerc sta bila odlična. Sama sta osvojila drugi mesti v svojih kategorijah, ekipno pa če- trto mesto. Predsednica Viktorija Bezjak napoveduje izenačeno bor- bo v letošnjem letu z ekipama AMD Slavko Slander Celje in ZŠAM Celje. • športna rekreacijski odbor v Cinkarni, ki je dobil lansko leto za u.spešno delo Bloudkovo plaketo, je pripravil prvenstvo v kegljanju. Zmagal je Kukič 529, pred Cervanom (bivši atlet) 490. Grkovičem 483, Šmonom 165, Leskom 458, Kocbekom 447, Hor- vatom 444 itd. Med TOZD je bila najboljša ekipa Transport in skupne službe 1800, sIedi,)o TIO 2 1785, Kemija 1723, vzdrževanje 1G67. metalurgija 1651 in grafika 1467. Nastopilo ie 60 tekmovalcev. J. KUZMA » v SSD SMUČARSKE ŠOLE Letošnja zima je ponovno zagodla številnim ljubiteljem smučanja, predvsem pa učen- cem in vodstvom osnovnih šol. V nižinskih predeUb ni bilo snega in organizacija množičnih smučarskih šol z učenci petih razredov je tako propadla. Zaka.snela obilna pošiljka snega v višinskih predelih pa je le omogočila nekaterim šolam izvedbo smu- čarskega pouka. Vodstva ne- katerih šol so izkoristila ugodne snežne razmere na Golteh, Raduhi in Rogli. Otroke so popeljali na sre- dogorska smučišča, kjer so okusili radost smučanja, gor- skega zraka in sonca. Orga- nizacija takšnih šol je ter- jala veliko truda in dela. Zato veljajo tem šolam še posebne čestitke. Na tečajih so bili učenci vseh ^tih raz- redov. Socialnih razlik ni bi- lo! Za socialno šibke otroke so šole poravnale vse stro- ške udeležbe iz drugih virov. PRVAKA RŠC iN EŠC Na ginmastičnem prvenstvu srednjih šol je nastopilo le 12 mladincev in 27 mladink iz petih šol. Res, skromna udeležba, kakršne ne pomni- mo že vsa leta po osvobo- ditvi. Pri mladincih je zma- gal RŠC Velenje z veliko prednostjo pred celjsko gim- nazijo (193,7 —■ 177,4 točke), med posamezniki pa Moravec (RŠC) pred Korberjem (GIM Ce) in Pristovškom (RŠC). Pri mladinkah smo bili priča boljši kvaliteti. Zasluženo so zmagale mladinke ESC iz Ce- lja pred PŠC Celje in drugo vrsto EŠC Celje. Ostale šole so nastopile le s posamezni- cami. V konkurenci posamez- nic je zmagala Vesna Teran (GIM Ve) 37,5 pred Strelče- vo (PŠC Ce) 37,4 in Petauer- jevo (EŠC Ce) 36,7. Pri mla- dinkah smo bili priča izena- čenosti večjega števila tek- movalk. Posebno priznanje za dobro udeležbo si zaslu- žita EŠC in PŠC s prizadev- nima pedagoginjama za teles- no vzgojo Klampferjevo in Krušičevo. ODLIČNI MLADINCI V STRELSTVU Na področnem prvenstvu v streljanju za mladince in mladinke ŠŠD na srednjih šolah, ki je bilo v Velenju v odlični organizaciji OSO, so mladinci dosegli izvrstne rezultate. Med posamezniki je bil naslednji vrstni red: 1. Rešetar (ŠC BK) 182, 2. Borovnik (RŠC) 178, 3. Riun- šak (gi Ve) 175, 4. Peitler (RŠC) 169, 5. Golob (U-bn. Ce) 169, 6. .luvan (RŠC) 166 krogov. EKIPE — 1. RŠC I. 837 , 2. ŠC B. Kidrič I. 803, 3. RŠC 11. 694, 4. R.SC III. 686, 5. tehn. š. Celje 65!) m 6. gimn. Velenje 646 krogov. Pti mladinkah je zmagala gimnazija Velenje s 521 kro- gi pred PŠC Celje 484 in teh- niško Celje 451. Med posa-. meznicami je bila najboI,jša Batošič (teh. Ce) s 119 kro- gi pred Korenovo (gi Ve) 118 in Močičnikovo (te Ce) 118. Vse kaže, da bodo na bliž- njem republiškem strel.skem prvenstvu ŠŠD svednjili .šol Velenjčani in Celjani segli po visokiii mestih. K. JUG Planinska zveza Slove- nije piTipravlja sočasno s 6. JAHO zanimivo novost. Trekking-popotovanje, na katerega vabi, naj bi pri- bližalo gore Himalaje tudi tistim planincem, ki se ne ukvarjajo z ekstremnim alpinizmom. Cilj popotovanja je baz- no taborišče 6. JAHO. Pri- memo opremljeni in pri- praivljeni udeleženci pa bi se F>o načrtu povzpeli tu- di na lažji vrh, koto 6157 metrov v neposredni bli- žini baznega taborišča. Letalski prevoz do Kat- hmandUija in naprej do Tumlingt.arja bodo oskr- beli v sodeiiovanju z Air- Indijo. Dostop do baznega ta- borišča bo ob sodelova- nju šerp in nosačev tra- jal predvidoma 13 dni. V bazi in njeni okolici pod južno steno Makaluja, v sosesiki vrhov Everesta, Lothseja in Kangčandzon- ge se bodo udeleženci za- drževali 5 dni. V tem ča- su bodo opravila predvi- deni relativno lahak v^jpon na goro. Udeleženci bodo plačali samo dajanske stroške, ker je akcija povsem brezprofitna. Predvidena cena za celotno potovanje. vključno 3 do 4 nočitve v New DeUiiju in Kathman- duju: Lit 285.000 (plačlji- vo v obrokih in v dinar- jih) ter 350 US dolarjev. Udeleženci bodo predvi- doma odpotovali iz Ljub- ljane prve dni oktobra in se vmiU po približno 38 dneh. število udeležencev je kljub atraktivnosti omeje- no. Prijave sprejema Pla- ninska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoraakova 9, podrobnejša ix>jasni)la pa lahko dobite na Planin- skem društvu v Celju. Alpinistična teronika de- li gomiško dejavnjost v letno 'in zimsko - plezalno sezono. V letošnji kole- ' darsiki zimi so člani in pripravniki AO Celje opra- vili izredno veliko trav- nih ponovitev in prven- stvenih vzponov. V pri- hodnjem kotičku vas bo- mo seznanili 3 pogledom in oceno njihove zimske dejavnosti. V goirah so še vedno skrajno nevarne razmere. Po sedanji odjugi bo še- le trajnej.še izboljšanje vremena omililo prežečo nevarnost snežnih plazov. Na Korošici je zapadlo preko 3,5 metra novega snega. Planiska zveza Slovenije vabi v Himalajo 20. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 17. april 197^' ftt. 15 — 17. april 1975 NOVI TEDNIK — stran S 22. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 17. april 197^' ftt. 15 — 17. april 1975 NOVI TEDNIK — stran S VRBJE Našli smo ga na dvorišču lepo urejene hiše, kjer je kljub pomladnim dnem sekal debela polena drv. Ponudil nam je hišni prostor, da smo lahko napravili razgovor z Glažarjevim stricem, 86-let- nim korenjakom. V kuhinji na mizi 'pa smo opazili (to ni bilo težko!) dve izredno lepo oblikovani leseni vazi, ki ju je napravil nihče drug, kot naš gostitelj Tine Sobo- čan. »Prvi vazi sta to, ki sem ju napravil. Videl sem druge in probal, če bo šlo. Pa je šlo!« Kako pa te vaze delate? »Več vrst raznobarvnega le. su lepim na les. Potem to dam drugim, da mi obliku- jejo, ker sam nimam za to primernega stroja.« Se boste s tem še ukvarja- li? »Sev'eda se bom, samo les Je težko dobiti. Potrebujem pstanke .. .« Vas je kdo učil te umet- nosti? »Ne. Opazoval sem druge in začel, šlo je; kot vidite!« Tako je pripovedoval skro- mni Tine. Sobočan, ki v Vrb- ju pri Žalcu živi že 18 let, drugače pa je zaposlen v podjetju Gradnja v Žalcu. Ker je to videl pri drugih in ker mu je bilo všeč ter ker ima vsaj kdaj pva kdaj prosti čas, se je odločil za posebnega konjička —• izde- lovanje lepih lesenih vaz po sistemu lepljenja raznih vrst barvnega lesa ter oblikova- nja. če bo prodajal te vaze? Težko, še sam ne ve. Bo kdaj pripravil razstavo? Težko, tu- di tega ne ve. Vseeno zaželi- mo našemu Tintu še veliko takšnih vaz in seveda ostan- kov lesa, da bo takšne vaze delal. Morda pa mu bodo priskočili na pomoč mizarji Tekst: T. VRABL Foto: D. MEDVED V D VAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (18) Kdor spozna mičnost in spokorno odsvitanje ha- vajske resničnosti, mora videti tudi Polinezijski kulturni center. Zemljepi- sno znanje < o polinezij- skem arhipelagu nam bo olajšalo razumevaqje ne- presenetljive odločitve vse- lej iznajdljivih Američa- nov, ki so za več kot ix)l milijona dolarjev pred slabimi petnajstimi leti začeli graditi Polinezijski kulturni center. Pazljiv pogled na zemljevid nam pojasni, da so Havaji naj- bolj visoko od osrednjega skupka polinezijskih otoč- kov, ki se stiskajo pod ek- vatorjem kot odvečna šara na podstrešju. Samoa, Pi- ji, Tahiti, Tonga, Maori in Havaji so polinezijski otočki, ki se sedaj koša- to in skorajda predrzno, a v miniaturi seve, sti- skajo na majhnem prosto- ru petnajstih »acres« (ploskovna mera, 0,4 ha). Zakaj? Zato, da svetovni popotniki in turisti spo- znajo pristno, razsvetljeno sliko polinezijskega najiz- virnejšega, poskočnega, nenavadnega, izrazitega eksotičnega življenja. Mathew Cowley, mor- monski misijonar (mor- moni so tudi katoliške verske sekte, Cosič je na primer med njimi) je Po- linezijcem rekel: želim vam povedati, vi ljudje narave, da ne boste nikoli veliki, če boste hoteli pK)- sitati veliki kot beli ljud- je. Veliki boste samo, če boste poskušali biti veliki kot domorodci. Imate ne- žno, občutljivo dušo, ki je beli ljudje nimajo. Domorodci na polinezij- skih otokih ne nosijo v svoji temperamentni nara- vnosti izzivalne razbrzda- nosti. Pač pa najneposred- nejši izraz neponeverjene, neizpridene povezanosti z naravo, z okoljem, s pode- dovano kuUui">j, z globo- ko občuteno pesmijo, ki utripa v njihovih srcih kot zemeljska masa, kadar hoče izbruhniti prenemir- no in žarečo lavo. Mi kaj pak nijhovega poskakova- nja, za,peljivih nasmehov, otožno zaritih pesmi in silovitih poskokov, pa tol- čenja po bobnih na razu- m.emo dobro. Preveč nas je zagrabil osupljivo hla- iden civilizacijski da-h XX. stoletja. Moram odkritosrčno pri- znati, da smo pričakovali obisk polinezijskega kul- turnega centra z radostno nemirnostjo. Nekako tako, kot fant prvič, drugič in morda še večkrat. Če je pošteno zaljubljen, čaka na ljubljeno deklico. Mi smo si naslikali poline- zijski paradiž, obsijan z vso prikupno primitiv- nostjo, ki jo čutimo do vsega, kar je nenavadno, pa je blizu našim ču- stvom. Vsaj zase moram reči, da sem prihajal v Poline- zijski kulturni , center s takimi občutki . .. Hodil sem med palma- mi, med bambusovimi hi- šicami. od vasi do vasi. Gledal, srečaval sem do- morodce s Samoe. pa z otokov Fiji, Tahiti, Hava- ji, Tonga in Maori. Se ustavil pri njihovih roko- delskih unikatih, občudu- joč tradicije polinezijske kulture, legende in pe- smi ... Nato smo se abraU okrog majhnega zaliva. Predstavili so se nam domorodci, s kitara- mi in z gromkim vzkli- kom: Aloha! V zboru smo j'im odgo- vorili: Aloha! Čeprav je narahlo rosi- lo, pa je tecžko popisati ubrano čustveno razpolo- ženje, ko se je oglasila mehkobna tahitska glasba, ki najbrž omehča še tako hude realiste. Kot da bi nastopajoči na improvizi- ranem odni sredi zelene- ga otočka odstrli zaveso nad komaj sluteno pesem sreče domačinov. Doma- činov? še vedno si nisem bil povsem na jasnem. AmpaJc ... Elizabeta Derquin ' me je zvečer sprejela v amfl- teatru Polinezijskega kul- turnega centra in me z vabljivim nasmehom po- peljala na enega izmed ti- soč sedežev, čakali smo na sklepni, impresivni show domorodcev ... Jezik mi ni dal miru. Povprašal sem Elizabeto, kaj dela, od kod je, kako se je znašla v Polinezij- skem kulturnem centru. »Od kod ste pa vi?« * »Iz Jugoslavije.« »O«. In je ta )K)« p>o- vlekla z začudenjem, kot da še nikoli ni slišala za Jugoslavijo. A je bila pri- srčno ljubezniva. »Delam. Danes sem de žuma in trgam vstopni- ce.« »Kakšna dežurna?« »Služim denar za šolo.« »Za kakšno šolo?« In tako sva se nekaj ča- sa lovila okrog nebistve- nega, dokler mi ni razkri- la zgodovine Polinezijske- ga kulturnega centra" in njegove sedanje vloge Polinezijski kulturni cen- ter na otoku Oahu, naj- atraktivnejša privlačnost, je zgradila cerkev. V njej so danes zaposleni štu- dentje, prav zares z vseh naštetih polinezijskih oto- kov, ki študirajo na Bnan Young University, Hawaii Campus. Sto metrov stran od Polinezijske- ga kulturnega centra. Elizabeta je bila tako pri- jazna, da mi je celo po giunno priznala, kdo se vse šola na univerzi — študentje iz najbolj kon- servativnih dežel Južne Amerike, pa iz Južnega Vietnama, Južne Koreje in seveda z otokov. Ker nimajo dovolj visokih šti- pendij, so v Polinezijskem kulturnem centru našh priložnostno zaposlitev. Plešejo, FK>jejo, zabavajo turiste. V dveurnem spek takulamem nastopu 150 otočanov — študentov s polinezijskih otokov sli- kovito, z vsemi najbolj prefinjenimi svetlobnim: efekti, z neponarejeno naravnostjo in z nazor- no, sijajno predstavitvijo sproži v gledalcih občute- nje pradavne, prastare iliizije neizmerljive idilič- nosti, primitivnosti in do- mišljijske pisanosti. Kot da bi se znašel ob og^iji- šču bambusove kupolaste hišice, siredi rokodelske spretnosti ali bojnega ple- sa. Ali pa med brhkimi tahitskimi plesalkami. Težko" je pričarati na- stop, ki so nam ga v ne- navadnih, izvirnih oblači- lih, s posebnimi glasbili, z izjemnimi rekviziti in s silno spretnostjo poka- zali študentje, Spekta-kel, zares. In v tem je tragedija Polinezijskega kulturnega centra. Ko se je po Icon cu predstave 150 nastopa- jočih poklonilo omrežene- mu navdušenemu občin- stvu, je nekdo stopil na odei" Zalivaljujeino tna vam, ker ste nas gledali. Poslušali. Z vašim obi- skom nam p>omagata štu- dirati. Da bomo diplomi- rali in se vrnili domov. Tja na otoke, kjer nas potrebujejo. Mi smo zdra- vilo za noivo kulturo, za napredek, ki ga moramo prenesti med rojake ... To je bil žalostni mej- nik. Nikainica. Rubikon. Stres. Polinezijski kultur- ni center je navadni »bi- znls«. Kcmercializem, mor- da z najlepšimi nameni — ohranjati, čepiav v re- snici na najpreprostejši način, vselej živo kulturno tradicijo stoletij — stole- tij, ki še vedno segajo v naš čas z nedremavo ko- munikacijo zgodovine, s hazardnim potovanjem v odprtih, hitrih kanujih in s cvetjem. S cvetjem ok- rog vratu, pasu, rok, na glavi, na oblačilih. Kjer pač hočete. Zakaj toliko cvetja: Morda .vse troje, zgodovina, kanuji in cvet- je, nepristransko odkriva- jo nelažnivo razsodnost o povezanosti časa, ki ga ži- vimo. Morda tudi to, da ne smemo pozabiti na kul- turno preteklost, ki nas vselej spominja naše sa- mobitnosti, človeške in nacionalne neodvisriosti. In nam tudi na sipinah starega kaže sledove pri- hodnosti. Vse to drži. Mrk pasem bil zato, ker so Amenča ni iz Polinezijskega kul- turnega centra napravili preveč bleščečo, a zato že nenaravno sliko tradi cije in kulture polinezij- skih ljudstev. Obledelo sli ko hirajoče tradicionalno sti. Elizabeta Derquin, dvaj- setletna študentka iz Bra ziUje, mi ne bi pritrdila. Ko me je vprašala, al: sem užival ob programu, se nisem prav nič zlagal, rekoč — zelo. A bolj ko danes razmišljam, bolj kc brskam po literaturi, ki sem jo privlekel domov, se ne morem otresti ne blagega okusa nezadovolj- stva. Havaji niso pesem romantičnega razpolože nja. Aloha — to je le še klic po nečem, česar ni več, pa je morda bilo Prepričljiv navdih havaj- ske neposrednosti bi mor- da daU neobljudeni. skriti kotički havajskih otokov. Tisti, pred katerimi ne b' bilo potrebno zardeti za- radi prevznemirljivega drh- tenja modernizma ki se mu vdaiaio, hitreje, kot slabo plačana prodajalka ijubezni, tudi Havaji, Pa , vendar. Havajev se oom rad spominjal, Re kel bom — aloha. Aloha da me vendar še kdaj za- nese pot tja, kjer je ha- vajski arhipelag ohranil deviško naravnost. Vključ- no s poUnezijskiini otočki PIŠE JOŽE VOLFAND NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjih® Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. poštni predaj 161; Naročnina m oglasi Trt V kongresa 10 — Glavm m odgovorni uredmk: Jože Volfand tehnični urednik: Drago Medved - fledakcija: Milan Bož'', Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Seničar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milen^o Strašek, Janez Vedenii^ Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga ČGP »Delo« Ljubljana - Elokopisov ne vračamo - Cena posamez"! številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna .37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Llubliana - lel. uredništvo 22-369 in 23-105, mali oglasi m naročnine 22-800