Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne. ==
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., === Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije •*= za list so poštnine proste. =
mm Mm' mm--. .
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Štev. 109.
V Ljubljani, sreda line 21. novembra ls>!7.
Leto 1.
Ministrstvo za socialno skrb.
V	petietk minulega tedna je državna zbornica obravnavala zakonski načrt o socialni satortoi Zaponki, ki posega globoko v pravno razmerje delavskega ljudstva, ki ureja za u-pravnanje njega zadev. državno centralo, obsega le uva paragrafa! Parlament nima na ureditev tega uraaa prav nikakršnega vptliva, sprejme ie cesarsko pasmo z ane 7. oktobra na znanje, in spremeni zakone, ki nasprotujejo temu pismu, kar povprek. Ministrstvo je namreč že ustanovljeno, minister imenovan, delokrog je v pismu že določen. Vse to, čeprav pridržuje državni osnovni zakon parlamentu ugotovitev »temeljnih načel organizacije upravnih in sodnih oblasti«. Da spada v ta temeljna načela ustanavljanje novih ministrstev, je izrekel tudi proračunski odsek, ki je pa končno pritrdil obema paragrafoma, da se ustanovitev ne zavleče več.
Ministrstvo za socialno skrb je le eno ministrstvo od onih, ki so se osnovala v novem času. Poleg tega se sie osnovalo ministrstvo za zdravstvo in urad za prehrano nameravajo preosnovati v posebno ministrstvo-. Naenkrat bomo torej imeli tri centralne urade, iki si bodo delili med seboj one zadeve, ki jih označujemo z imenom socialna uprava. Da je ljudsko pre-nrano .m ljudsko zdravstvo težko ločiti drugo od di ugega, da je mezdno in delavsko raz-iineije, brezposelnost, delavsko varstvo, bolezensko zavarovanje in zlasti še stanovanjsko vprašanje najvažneje za zdravstvo, je očito. e. obstoji za te stvari več centralnih uradov 1 ug ob drugem in vsakega vodi na določeno kompetenco zapriseženi minister, so kompe-enoni spori neizogibni; med temi tremi uradi SO morajo menjavati uradni sipisi in poravnati različna mnenja po jako neprlpravni poti. Napaka je bila, da so se ustanovila troja ministrstva namesto enega skupnega urada. Potrebovali bi sicer tri urade: urad za prehrano, za zdravstvo iin delavski urad, ki bi vse tri mo-rali voditi spretni možje hi neodvisni od parlamentarnih nacionalnih večin, <obenem pa podrejeni enotnemu ministrstvu za socialno upravo. 1 o ministrstvo bi zastopalo vse tri urade pri drugih vladnih mestih in v parlamentu in skrbelo za to, da bi se vse razlike mnenj med birokrati in strokovnjaki dognale kratkim po-' tom v uradu. Sedaj pa je velika naloga socialne uprave razdeljena na tri ministrtsva in neprimerno razcepljena. Namesto, da bi se trije tiradi podpirali, se bodo ovirali in bodo drug dru-getmu v napotiju.
Očividno se imamo bolj zahvaliti za ustanavljanje teh uradov visoki birokraciji zaradi taŽk-e nI€St l<a^01' l)a vladajočim krogom, da bi z niiiuistrskimii naslovi ustregli parlamen-‘irni trgovski potrebi. V ustavnem odseku in ^ zbornici so nemški socialni demokrati ugovarjali temu nedostatku in svarili, da, če je ^tvar sedaj že gotovo dejstvo, naj se pristojni °Sk spametujejo in popravijo stvar čim prej. ... ?vi centralni urad se imenuje ministrstvo mefrnCi'aiuo skrb. Ze ime je napačno, ker bi kdo nrpdfrhmis^'’ 'iQ to ministrstvo za ubožno 111 dobrodelnost ali vsaj za vsako vr-„ci110 ° re naloge pa vendar niso njega K a v na l s orna panoga. Najvažneje naloge, ki 'jih ima ura oskrbeti, so oskrbovanje obrtnega delovnega piava, Posredovanje dela, skrb za brezposelne in varovanje izseljencev, dalije socialno zavarovanje z vsemi panogami in končno stanovanjske stvari, v vseh teh primerili gre v prvi vrsti za interese delovnega ljudstva, za njih pridobljene pravice ali pridobitev novih pravic, ne pa za organizacijo dobrodei-iiosti. I o kar obsega to ministrstvo bi opravičevalo ime delavskega ministrstva. Taki cen-fraini uradi so urejeni že v večih državah in na imenujejo delavsko ministrstvo^ Rrj nas s0 I)£t to ime že porabili pri ustanovitvi tehniškega ministrstva za javne stavbe, ki so ga bili ustanovili za Gessinanna; zato so morali dati sedaj to napačno ime novemu ministrstvu. Ni pa
1 '»'»iIHiiii i |  ........-izr—-"1
LISTEK. Mohamedanske žene.
Kako se je Lzpremeniia usoda mohame-uanske žene v teku vojne, o tem poroča prav zanmive stvaipi dopisnik lista »Journal de Ge-neve«, Rene Payot iz Ajžirja
Čudno jo j- tabo piše — da je povzročila
ivi-lv	Al? š.egah mohamedanskega
. cbivalstva v / 'irJii in po drugih francoskih
v	Vflke,	Usoda	žen	ie	bila
v Alzirjn od nekdaj naj/.alastnejša. Ce je bila [evna ali bogata, vedno je bil tek njenega življenja enak:	Iz	hlapčevstvu očetove hiše je
Prišla naravnost pod soprogovo jerobstvo Temu suženjstvu, urejenemu po stoletnih dogmah, se je znala mohamedanska žena dobro prilagoditi. Zdelo se je, da je nezmožna za samostojno mišljenje. Ce se je mohamedanka ločila od svojega moža, si je hitro poiskala drugega, namesto da bi uživala tfežko pribor-jeno svobodo. Izgled; da postane še enkrat nesrečna, jej jc 5ii maT)j strašen, kakor pa misel,
NAPREJ, it 1C9, 21, novembra 1017.
samo ta vzrok: meščanske stranke se boje najbrže, dati delavskemu razredu lastno ministrstvo. Kmetje imajo pač svoje polje, obrtniki, industrijci in trgovci svoje trgovsko ministrstvo, ki urejuje -njih interese. Očividno imajo strah pred zahtevami, ki bi jih utegnilo delavstvo staviti na tako ministrstvo, če bi ime že naglašalo, da je ustanovljeno za proletariat. Zato so tej kompetenci dodali še dve posebni nalogi: mladinsko skrb in oskrbo vojnih pohabljencev in zapuščencev in imenovali ministrstvo po teh dveh le začasnih nalogah.
Sicer pa bi ime ne odločevalo, če bi bil urad osnovan v pravem duhu, če se urad lotil svojih nalog s pravo socialno uvidevnostjo, da bi jih uveljavil z vso odločnostjo napram pod-ietnjškim interesom in centralnim uradom, ki mu služijo. To je mnogo bolj stvar mož, ki ga bodo vodili, in ponnočkov, ki jim bodo na razpolago kakor pa stvar imena in zakono-vega besedila. Vsekakor ima delavstvo sedaj dovolj vzroka paziti na ureditev in skrbeti za to, da se ta urad ne zanemari tako kakor se je nekdanja socialnopolitična sekcija.
Politični pregled.
= Mirovne manifestacije štajerskega delavstva. Štajersko, delavstvo je izrazilo svojo mirovno voljo v nedeljo na trinajstih shodih. Shodi- so biili izredno močno obiskani. Na vseli shodih je bila sprejeta resolucija, ki zahteva od avstrijske vlade, naj sporazumno s svojimi zavezniki takoj povabi sovražne države k mirovnim pogajanjem in naj se jasno in nedvoumno izrazi za mir brez aneksij , in odškodnin.
V	Gradcu je govoril sodrug Resel.
= Odgovor centralnih držav. »Vcrwarts« poroča, da je govoril poslanec sodrug Ebert v EJberfeldu o mirovnem vprašanju. Razpravljal je o dogodkih v Rusiji in zlasti o mirovni ponudbi sovjeta. Odgovor centralnih držav — je izjavil Ebert — ne sme biti dvomljiv; glasiti se mora pritrjevalno in nedvoumno. V Rusiji ni danes druge moči kakor moč delavskih in vojaških sovjetov. Vsaka vlada, kakorkoli bi bila sestavljena, je v Rusiji nemogoča, če bi ndVnujla .mir v zmislu izjave nemškega državnega zbora.
—	Posledice dogodkov v Rusiji. Draž-dane, 19. novembra: Na velikem shodu, kjer je bilo zbranih nad 7000 oseb, je govoril danes soc. dem. poslanec S c h e i d e m a n n. V velikem političnem govoru je izvajal: Dogodki v Rusiji odločajo bodočnost Evrope ne za desetletja, marveč za stoletja. Če postane Rusija demokratična in če nastopi Nemčija enako pot, potem ni nobene moči več, ki bi mogla ogrožati evropski, da, svetovni mir. Veselimo se, da so vsi narodi Avstrije in Nemčije poljske kralje, kurske vojvode in litavslke kneze tako temeljito odklonili, da ne ožive nikdar več. Mi zahtevamo izravnavo interesov, pri čemer se tudi interesi Rusije ne bodo smeli zlorabiti po pravu trenotnega zmagovalca, kajti zloraba bi pomenila trajno sovraštvo med Nemčijo in Rusijo. Kar nas veže z boljševiki, to je skupnost socialističnega končnega cilja in konec blaznega prelivanja krvi, kajti stvar miru je stvar vseh mednarodnih socialistov. V sprejeti resoluciji izreka shod solidarnost z rukimi razrednimi tovariši ter pritrjuje zahtevi po takojšnjem premirju, da se zarnore pripraviti demokratičen mir, ki zagotavlja Nemčiji kakor tudi ostalim deželam svoboden razvoj.
= Iz Rusije. Nek srbski žurnalist, ki je pri- 1 šel v Stockholm, pripoveduje, da so osnovali srbski, francoski in belgijski vojaki poseben zbor in so se udeležili bojev v Petrogradu in Moskvi. Francoske oficirje, ki so se bojevali z junkerji proti boljševikom, so ujeli. Od vseh čet prihajajo poročila, ki izražajo željo po miru.
= »Temps« o dogodkih v Rusiji. Pariški »Temps« je z ozirom na položaj v Rusiji, kjer zmagujejo boljševiki, svoje stališče izpremenil. »Nič sc ne ve — pravi list —, kaj se godi v Rusiji; živimo v sumaričnem predstavljanju, da sta Kerjenskij in Kaledin udana aliirancem,
da bi se morala sama Ubritii za življenje. Če je bila last bogatega moža, tedaj je bila njena edina skrb, da je všeč soprogu; podredila se je vsakemu njegovemu razpoloženju, krajšala mu je čas, čeprav je bila vsak dan v nevarnosti, da jo mož nekega dne zavrže. Dnevi’so jej minevali v lenem pohajkovanju; obleka in negovanje telesa, to dvoje je bilo vse njeno opravilo. Kdor je srečal mohamedanske žene na njihovem potovanju v tujini, je imel o njih vtisk, da so prav po zmoti zašle v vrvenje: sveta. S svojo nerodno hojo, ovirano vsled ohlapnih hlač, s pajčolani, ki so zakrivali vso' postavo, so^ izglodale kakor nune spokornice iz prejšnjih časov. Zena iz premožnejših slojev je bila luksuriozna nabava, a žena iz ljudstva je bila tovorna žival. Zavita v umazane cunje je mlela žito, delala kruh, predla in tkala. Kdor je videl na večer berberske žene, ko so se vračale domov težko obložene s posodami z vodo, je bral z njih obrazov suženjstvo, med tem ko so čepeli možje na tleh, kadili, igrali damino in pili kavo.
Vsled pritiska okoliščin se je izboljšalo med vojno socialno stanje domačink v -Mžiru.
Lenjin in Trocki j pa prodana centralnim državam. Niti aliirane vlade ne morejo slediti dogodkom, ker ni poročil iz Rusije. Vendar moramo skušati izogniti se nevarnostim, ki utegnejo nastati iz položaja Neverjetno je, da bi vodje maksimaiistov mogii izsiliti naraščanje svojih pristašev, sklicujoč se na cesarja Viljema in cesarja Karla. Dognati je treba, kje je vzrok vpliva maksiimalističnih voditeljev, da se zarnore. izkoristiti novi položaj. To je naloga naše diplomacije«.
= Nesoglasje v italijanski socialno demokratični stranki. »Neue Ziiricher Zeitung« poroča z italijanske meje: Različne informacije v časopisju potrjujejo, da je prišlo do nesoglasja v italijanski socialno demokratični stranki. Nasprotstva so nastala zaradi različ-nega pojmovanja glede značaja političnega premirja v notranjosti dežele. Na eni strani sta Treves in Turati, ki smatrata odpor naroda proti zunanjemu sovražniku za resno dolžnost, na drugi strani so Avantiijev ravnatelj Serrati, strankini tajnik Lazzari in poslanca Prampo-lini ter Modigliani, ki zanikajo politično premirje na zunaj in znotraj. Da ne gre za malenkosti, kaže že dejstvo, da so poizkušali vplivni parlamentarci, da preprečijo vsako motitev od strani socialistov ob patriotični demonstraciji na seji poslanske zbornice.
= O vprašanju mirovne konference. Iz Berna poročajo: Po večkratki preložitvi je biila za 19. november določena konferenca za trajen mir. Ker pa delegati iz ententnih držav niso do-bili potnih listov in torej za enkrat niso mogli priti na konferenco, se vrši danes le neobvezen razgovor med zastopniki centralnih držav in zastopniki nevtralcev o vprašanjih, ki so v zvezi s konferenco.
= Boji v Mehiki. Med generalom Villa in mehikanskimi- vladnimi četami se je pričel boj. Čete Villove so bile napadane južnovzhodno od Ojnage. Po večurnem boju so se umaknile. Pričakujejo nove boje.
Onevfie beležke.
— Strokovne organizacije na Slovenskem ozemlju, to je iz slovenskih okrajev Koroške, Štajerske, Primorja iz Kranjske se snidejo 26. decembra na posvet. Isti dan ima Zveza delavskih organizacij za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorje svoj občni zbor v Ljubljani.
— Navodilo za nadzorstvo promet z živili. Deželna vlada kranjska je izdala navodilo za one organe, kžteiim je poverjeno nadzorstvo prometa z živili. Navodilo se glasi: 1.) Preiskava pošijatev po železnicah naj se redoma izvrši v navzočno ti poklicanih železniških organov. Reviziji potne prtljage na Železnicah naj se načeloma pritegne potnik, oziroma njegov pooblaščenec. 2.) Prtljaga naj se obzirno odpre. Ovoj blaga naj se kolikor mogoče varuje. Organ revizije mora imeti potrebno crodje za odpiranje zabojev. Odprta prtljaga se mora zopet varno zapreti. 3.) Otvoritev pošiljate v se mora na zavoju označiti z revizijskim lističem, na tovornem listu in sprem-nici pa s primarno oponmjo. 4.) V slučaj« konfiskacije kake pošiljatve ali če se odvzamejo posamezni komadi, ;e izročiti železnici o tem posebno potrdilo, katero je prilepiti na tovorni list, oziroma na spremnico. 5.) V slučaju konfiskacije potne prtljage ali če se od- z rrejo posamezni predmeti, izročiti je o tem potrdilo potniku ali njegovemu pooblaščencu. 6.) Pri reviziji prtljage naj se opusti vsako nepotrebno malenkostno nadlegovanje občinstva. 7.) Male množme živil do skupne teže 10 kg, katero imajo pri sebi revnejše osebe, da olajšajo prehrano svoje rodbine se ne smejo k o n f i s ci ra t i. Nasprotno pa se mora stiogo postopali proti prekup-cem in esebiun, ki bugo naprej prodajajb. 8.) Revizijski organi nai se obnašajo napram občinstvu sicer odločno, a vselej taktno. 9) Revizijski organi, ki izvršujejo svoj posel na železnicah med vožnjo, moraio imeli potrebna izkszila.
— Vzdrževalnina. Vsied kritike sociaino demokratičnih poslancev v državnem zboru glede odmere vzdrževalnine odreja ministrstvo za deželno brambo, da morajo komisije za odmero
vzdrževalnine rešiti vse vloge tako hitro, da dobi vsakdo razsodbo komisije v teku 30 dni od dneva
priglasitve.
— Za odpravo delavske knjižice. Socialno
demokratični poslanci Hanusch, Schafer, Domes, Smitka in tovariši so izdelali zakonski načrt za odpravo delavske knjižice. Delavska knjižica naj se odpravi za vse pomožne delavce, podrejene obrtnemu redu, kakor tudi za delavce v rudnikih in na železničah. Odprava poselske knjižice se pa ne more izvršiti p tom državne zakonodaje, ker spada poselska knjižica v področje deželne zakonodaje.
— Tržič na Gorenjskem. V nedeljo 18. novembra popoldne se je vršilo pri Pelarju ob nepričakovano obilni udeležbi izredno zborovanje članov „Kons. društva za Ljubljano in okolico.* Ravnatelj sodrug Anton Kristan je v temeljitem govoru obrazložil pomen konsumne organizacije na sploh, pomen Vojne zveze konsumnih zavodov in konsumnih društev na Kranjskem ter važnost sedanje dobe za razvoj delavske misij. Okrog prodajalne konsumnega društva v Tržiču se je zbralo nad 550 družin s 2954 družinskimi člani, kot dokaz, da delavstvo Tržiča in okolice ve ceniti neumorno delavnost konsumnega druš--tva. V občinski aprovizaciji Tržiča je ostalo komaj še 800 oseb. — Poslušalci (mnogo sto po številu) so burno pritrjevali govornikovim izvajanjem.
— Križe pri Tržiču. Shod. konsumentov pri
„Jaku“ v Križah v nedeljo zvečer je bil tako obiskan kot doslej še noben shod v Križah. Prišli so iz vseh podobčin, celo iz Kovorja, da pokažejo solidarnost za započeto aprovizacijsko delo Vojne Zveze. Izvajanja sodr. Ant. Kristana so bila sprejeta z navdušenjem in žene, ki še nikdar niso bile na shodu, so izjavljale, — da je vse gola resnica, kar je govornik povedal. — Naj bi še bilo več takih shodov v naši občini.
— Hrastnik. Naš dnevnik ljudje radi bero. Ce pa pomirimo, dd med približno 1000 delavci bero samo 160 delavcev »Naprej", potem vidimo, da imamo še mnogo dela pied saboj. Saj to je edini slovenski časopis, ki je za delavce pisan! Sodrugi, ne ostanimo za drugimi kraji, pokažimo slovenskemu svetu, da delavči v Hrastniku pojmujejo tok časa. Kdor danes ne čita, in to v prvi vrsti delavec - delavski list, ta se ne zaveda svoje delavske dolžnosti. Vsak si naj naroči ,Naprej*! ^aroca se iahKo tudi pri raznašalcu sodr.: Šmitu ali pa v konsumnemu društvu.
— Deželna strankina konferenca nemških
sodrugov na Štajerskem. Za 8. in 9. decembra sklicujejo nemški sodrugi na Štajerskem deželno konferenco z dnevnim redom: 1.) Boj za mir — poroča H. Risel. 2.) Uresničitev politične demokracije in nacionalne^avtononnje (poroča dr. Scha-cherl). 3. Vprašanja prehrane (poroča Ausobsky). 4.) Boj podjetnikov proti delavskim pravicam v vojni (poroča L. 1 riller). 5.) Tisk, 6.) Izpremembe strankinega statuta.
— Štajerske podružnice Zveze kovinarjev
v Avstriji imajo 30. decembra 1917 svojo osmo
konferenco.
— Preskrba Štajerske. 13., 14. in 15. nov, so na Dunaju konferirali štajerski drž. poslanci, ki so pokazali na tesnost položaja in odklonili vsako odgovornost za posledice daljšega zane-marjevanja dežele. — Slov. poslanci so prišli na konferenco, kjer so izjavili, da nimajo nobenega zaupanja v dež. predsednika štajerskega in njegove organe ter so — nato odšli. „Arbeiterwiile“ pripomnja k temu, da te konference ni sklical dež. predsednik, ampak poslanci sami.
Državni zbor.
Na D u n a j u, 20. novembra.
Poslanska zbornica je rešila danes predlogo o ustanovitvi ministrstva za socialno oskrbo.
Minister dr. Mataja izjavlja, da je novi zakon poroštvo, da bodo zavzemale v bodočnosti socialne naloge odlično mesto v državni upravi. Noivio ministrstvo bo stremelo po tem, da se priljubi ljudstvu, da bo dostopno vsakomur in da bo pritegnilo svobodne družabne organizacije in samoupravne korporacije k vne-
1'udi njen moralični in materielni položaj se je dvignil. Votjna s svojimi mnogostranskimi posledicami je razširila obzorje mohamedanske žene. Mohamedanka pozna imena vojskujočih se sil in bojišč, kjer se udeležujejo člani njene družine ali njenega rodu bojev. Dogodke izve po ustnem izročilu in nei>restano razglablja o njih. Dopisnik švicarskega lista piše, da so obiskali alžirski knaj Dtires mesec dni pp prihodu nekega zračnega bradovja. V vsaki vasi so se pomenkovali še o tem čudnem dogddku. Radovednost je bila zbujena. Tako se je hotela na primer žena nekega vpoklicanca na vsak način vkrcati s soprogom, da obišče veliko lionsko tržišče.
Vsled odhoda mnogih mohamedanskih vojakov je dobila žena glas v družini. Iz sužnje je postala naenkrat gospodarica. Vprvič vodi hišo, bati se z gospodarstvom,.nadzira spravljanje žetve, prodaja pridelke s polja in z vrta. To. pa zahteva poznavanje tržnih cen in trgovskih proračunov. Materielna pomoč vlade podpira žene pri teh nalogah. Razen te podpore prejema mnogo žen tudi še denar od svojih mož, ki delajo y mestnih tovarnah. 80.000 rno-
hamedancev je vstopilo v tovarne in prejemajo mezde, ki močno presegajo stroške njihovih zivljenskih potreb. V občino Fort-National, ki šteje 758 družin, je prišlo iz tega vira v letu 19-14 nad 3 miljone frankov.
Zene, ki so vprvič prejemale velike dohodke, seveda niso vedno koristno izrabljale tega bogastva. Za sladkor, čaj, kavo so naravnost zapravljale. Trgovci 'niso dobili še nikdar toliko denarja za nakit. Nenadno blagostanje je napravilo iz^ mohamedanske žene važno o-sebnost. Od začetka voijne nalaga denar v bankah. Štiri žene iz Laghuata so podpisale zadnje vojno posojilo^ in ga vplačale z zlatom. Sedanja osvoboditev žene iz moževega jerobstva, po-leg tega še neobičajno bogastvo, je za uboge 'zene sreča, o kakršni se jim še nikdar sanjalo m. Zato je razumljiva želja stare Kabilke, Id ■ima sina na lronti in ki združuje v svoji molitvi ženski egoizem z materinsko ljubeznijo. Molila je: »Moj bog, varuj mojega sina .... in podaljšaj vojno!«
Stran 2.
NAPREJ.
temu sodelovanju. Važno sredstvo bo organizacija inšpekcijske službe, ki se bo raztezala najprej na bolniške blagajne, pozneje tudi na mladinsko oskrbo in oskrbo za stare in invalidne ljudi. Pri nastavljanju nadzorovalnih organov se bo lehko oziralo na vse narodnosti. Ustanovitve delavskih zbornic in delavskih odsekov so ministru simpatične. Ustvariti bo treba obširen zakon za mladinsko oskrbo, skrbeti bo treba za vojne invalide in za svojce v vojni padlih, rešiti stanovanjsko vprašanje. V novem ministrstvu se ustanovi poseben oddelek za socialno oskrbo državnih nastavljen-cev. Zakonski načrt o socialnem zavarovanju potrebuje bivstvene izpremembe, delavsko zavarovanje bo treba pospešiti s tem, da se izdelajo nekatere izvršilne odredbe že med par-lamentarično obravnavo zakona. Minister se peča nato obširno z zavarovanjem proti bolezni •in penzijskega zavarovanja; novo ministrstvo bo moralo prevzeti tudi organizacijo posredovanja dela in izdelati delavski zakon, ki naj določuje primerne mezde za delavstvo. Temu zakonu bi se pridružil zakon o delovnem času za žene in mladostne osebe in o delu otrok. Delavsko pravo se naj izpopolni tako, da se izpolnijo marsikatere želje delavstva; minister želi, da se ugodno reši vprašanje o odpravi delavskih knjižic im obljubi, da smatra novo ministrstvo za svojo važno nalogo, da se izgradi obrtno nadzorstvo.
Pri glasovanju je bila sprejeta vladna predloga z odsekovimi predlogi, odklonjeni so bili minoritetni predlogi sodruga Seitza.
Nato poroča posl. dr. MuhKverth o poročilu justičnega odseka glede predlogov drja. Sylvestra, kdaj da neha omadeževana preteklost ta glede vladnih predlogov o izbrisu obsodb. Predlogi merijo na to, da se izbriše obsodba onim, ki so bili pred obsodbo neoma-deževamega življenja in ki so poravnali škodo ta če se niso v teku gotovega roka zopet pregrešili proti kazenskemu zakonu. Pravna posledica novega zakona je v tem, da nastopi popolna rehabilitacija obsojenega ta da ne izkazuje njegovo nravnostno izpričevalo nobene obsodbe. Izbris se dovoli le, če ne presega kazen eno leto. Od načela, da velja izbrisana obsodba za tako, kakor da bi ne bila nikdar izrečena, se napravi izjemo le tedaj, če gre za nastavljanje v javni službi. V takem primeru smejo oblasti poizvedovati o življenju prosilca. Pri glasovanju je bila sprejeta vsa predloga, odklonjen pa je bil paragraf, ki dela izjemo o izbrisu obsodbe.
Dalje je bilo sprejeto .poročilo proračunskega odseka, da se dovoli odškodnino občinskim predstojnikom ta mestom za njihovo delo v prenesenem delokrogu, poročilo o dragtaj-skih dokladah za državne nastavljence ta o enkratnem prispevku za nabavo potrebščin tem nastavJjencem.
Prihodnja seja jutri.
Vojna.
Dunaj, 20. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: V gorovju med Brento in Piavo se boji nadaljujejo. Zlasti ljuti so boji na severnem pobočju Monte Tomiba (4 kilometre južno-zapadno od Quera). Vsi napori Italijanov, da nam izgubljene pozicije zopet iztrgajo, so ostali brezuspešni. Sovražnik je imel težke izgube. — Sicer nobenih posebnih dogodkov. — Sef generalnega štaba.
Berlin, 20. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Ob Monte Tomba srditi protinapadi Italijanov. Ogenj naše artilje-rije in strojnih pušk je povzročil sovražniku silne izgube. Sovražnik se je končno umaknil v svoje izhodne pozicije. — Na Flanderskem je včeraj artiljerijski ogenj med gojzdom Hout-houlster in Zandvoorde postal mnogo ljutejši. in je trajal celo noč v nezmanjšani stili. M‘očan razdiralni ogenj pri Poelcapelle ta Paschen-daele. Tudi v Artoaju močno artilerijsko delovanje. Sovražne izvidne oddelke smo v bli-žtaskem boju zavrnili. Naša podjetja severno in vzhodno od Verdena so bila uspešna. — Na ruski fronti ni bilo posebnih dogodkov. — Na •macedonski fronti so bolgarske čete vdrle v francoske jarke ter privedle seboj znatno število ujetnikov. — Ludendorff.
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v četrtek, petek in soboto t. j. 22., 23. in 24. novembra vsakokrat od 8. do 1. Izdajale se bodo sledeče izkaznice: V četrtek legitimacijske številke, brez katere od vštetega petka naprej nobena stranka ne dobi več izkaznice za živila pri krušnih komisijah. Kaj je treba prinesti s seboj da se dobi legitimacijsko številko, je razvidno iz tozadevnega članka v tukajšnjih listih. — V petek Izkaznice za premog. Glede teh izkaznic se opozarja na razglas, ki se objavi v listih. — V soboto izkaznice za kruh.
Legitimacijske štev. za prejemanje izkaznic za živila. Ker se je v zadnjem času primerilo, da so se za kako stranko, ki je vpisana v krušnem zapisniku vzele izkaznice za živila, ne da bi jih
opravičena stranka tudi prejela, izdajale se bodo dne 22. novembra t. 1. pri vseh krušnih komisijah legitimacijske številke. Vsaka stranka, ki je vpisana v krušni zapisnik, dobi eno legitimacijsko številko. Brez legitimacijske številke v prihodnje ne more dobiti nobena stranka več izkaznice za živila. Kdor hoče dobiti legitimacijsko številko, se mora gorenjega dne izkazati pri krušni komisiji s kako javno listino, da je v resnici istovetna z dotično stranko, ki je vpisana v krušnem zapisniku. Za ta dokaz zadostuje rojstni ali poročni list, oziroma izpisek iz rojstne in poročne knjige, potrdilo župnega, policijskega ali kakega drugega javnega urada o istovetnosti osebe, davčna pola, uradna legitimacija itd. Samo policijska zglasnica ne zadostuje za prejem legitimacijske številke. Legitimacijsko številko mora vsaka stranka lastnoročno podpisati s črnilom, ker je sicer neveljavna. S to legitimacijsko številko se mora vsaka stranka izkazati tudi pri nakupu aprovl-začnih živil, kjerkoli bi se to zahtevalo', ker se sicer sme zabraniti oddaja živil. Tujci, ki so le mimogrede v Ljubljani, ne dobe legitimacijskih številk, morajo pa se izkaizati pri krušni komisiji s potnim listom ali kako drugo javno listino, ter morajo h kratu predložiti tudi potrdilo, da so za čas bivanja v Ljubljani odgla-sili izkaznice za živila na svojem prejšnjem domovališču. Legitimacijske številke so javne listine, katere morajo pri izselitvi iz Ljubljane takoj oddati pri osrednji krušni komisiji na magistratu. Prestopki se bodo kaznovali kakor prestopki glede izkaznic za živila. Razen tega se bode pri vsaki zlorabi odvzela stranki tudi legitimacijska številka za čas, dokler teče proti nji kazensko postopanje.
Špeh za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo špeh v sredo, dne 21. t. m. ta četrtek, dne 22. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: V sredo, dne 21. t. m. od 1. do 2. popoldne št. 1 do 200, od 2. do 3. št. 201 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 600. V četrtek, dne 22. t. m. od 8. do 9. dopoldne št. 601 do 800, od 9. do 10. št. 801 do 1000, od 10. do 11. št. 1001 do 1200, od 11. do pol 12. št. 1201 do konca. Vsaka oseba dobi pol kg. Kilogram stane 8 K 80 vin.
Špeh za VI. okraj. Stranke VI. okraja, ki imajo nakazila za mast št. 1 do 600 prejmejo špeh v četrtek, dne 22. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta4e red: Od 1. do 2. št. 1 do 200, od 2. do 3. št. 201 do 400, od
3. do 4. št. 401 do 600. Vsaka oseba dobi pol kg. Kilogram stane 8 K 80 vin.
Meso na rdeče izkaznice. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo meso v sredo, dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od 2. do pol 3. št. 1 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 do 400, od 3. do pol
4. št. 401 do 600, od pol 4. do 4. št. 601 do 800, od 4. do pol 5. št. 801 do konca. 1 oseba dobi
•četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 ta 8 oseb 1 ta četrt kg, več oseb 1 ta pol kg. Kilogram stane 2 K.
Meso na rdeče in rumeno A izkaznice. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A prejmejo meso v sredo, dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 5. do 5. ure.
Sveža repa na rumene izkaznice C št. 2401 do 2640. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 2401 do 2640 prejmejo svežo repo v sredo, dne
21. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: Od 2. do 3. št. 2401 do 2480, od 3. do 4. št. 2481 do 2560, od 4. do 5. št. 2561 do 2640. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja št. 751 do konca prejmejo krompir v sredo, dne
22. t. m. iz Muhleisnovega skladišča na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V sredo, dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 751 do 900, od 9. do 10. št. 901 do 1050, od 10. do 11. št. 1051 do 1200. V četrtek, dne 22. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1201 do 1350, od 9. do 10. št. 1351 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg. Kilogram stane 30 vin.
Razglas o izdaji izkaznic za premog itd. Mestni magistrat odreja sledeče: 1. Pravico do prejemanja izkaznic za premog ima vsaka
v krušnih okrajih mestne aprovizacije stanujoča stranka, ki je oddala pri krušni komisiji pravdno izpolnjeno vprašalno polo za premog in katere zaloga ne znaša več kakor 200 kg črnega ali 250 kg rjavega premoga (koksa, briketov) ali 5 kubičnih metrov drv. 2. Izdajali se bosta dve vrsti izkaznic za premog, ta sicer: a) rumene izkaznice za premog za kuho (za vsako ognjišče) in b) rjave izkaznice za premog za kurjavo (za vsako peč). Več kakor tri rjave izkaznice ne dobi nobena hišna stranka, četudi bi za svoje lastno gospodinjstvo morala kuriti več kakor tri peči. Pripadnikom hišnega gospodinjstva se prištevajo tudi podnajemniki, ki stanujejo skupno s hišno stranko v istih prostorih. Podnajemnike z ločeno sobo ali z lastnim gospodinjstvom ta ka kurijo v podnajem vzete prostore samostojno, se smatra za samostojne stranke. 3. Obrti, kakor tudi drugi obrati in podjetja, ki rabijo poleg stanovanjskih prostorov še posebne obratne prostore, dobe za obratne prostore izkaznice posebej. 4. Obrtniki, podjetja In obrati, ki morajo v obratnih prostorih kuriti več kakor en štedilnik in tri peči, dalje družbe, samostani, korporacije, šole, bolnišnice, oskrbovalni, učni in drugi zavodi, uradi, oblastva itd. ne dobe izkaznic za premog, Ti morajo za prejem premoga oddati pri mestnem magistratu pismeno izjavo. Tiskovine za te izjave se dobe vsak dan od 9. do 12. v mestnem uradu za oddajo izkaznic za živila, magistrat, pritličje. Premog na te izjave se bo dobival proti prejemnicam, glasečim se na imeni upravičenca ta prodajalca premoga. 5. Izkaznice in prejemnice za premog so neprenosljive listine. Pri izselitvi morajo hišne stranke ta podnajemniki vse svoje izkaznice za premog oddati hišnemu gospodarju, oziroma njega namestniku, slednji pa novo priseljeni stranki, oziroma podnajemniku. Stranke, katerih zaloga bi se po prejemu izkaznic za premog zvišala nad dopustno zalogo kuriva, navedeno pod točko 1. tega razglasa, morajo takoj oddati vse svoje izkaznice za premog pri mestnem magistratu. 6. Na vsak odrezek izkaznice za premog odpadajočo množino premoga in drugega kuriva, kakor tudi čas in način predaje določa ta razglaša mestni magistrat. 7. Za izgubljene in uničene izkaznice za premog se ne izdaja novih. 8. Za prejem izkaznice za premog mora predložiti vsaka stranka pri krušni komisiji legitimacijsko številko. Kdor ne predloži legitimacijske številke, ne dobi izkaznice za premog. 9. Prestopke tega razglasa bo kaznoval mestni magistrat po § 18 gori navedenega ukaza c. kr. deželnega predsednika z globo do 20.000 K ali z zaporom do 6 mesecev, ako ni prestopek po obstoječih kazenskih zakonih strožje kaznovati. 10. Ta razglas je veljaven od dneva k raj evn oobičajne razglasitve. — Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. nov. 1917.
Zadnje vesti.
Avstro-Ogrska in Amerika.
Amsterdam, 20. novembra. Za nadaljui razvoj razmerja med Avstro-Ogrsko in Ameriko je pomembno tole: Amsterdamska podružnica velike ameriške tvrdke »Amerikan Express Oompany« je dobila od nujorške centrale tega največjega spedicijskega podjetja naročilo, da mora pretrgati vse trgovske zveze z vsemi tvrdkami po deželah centralnih držav. Ameriška vlada je prisilila nujorško tvrdko k tej odredbi.
Naraščanje bankovcev.
Dunaj, 20. novembra. Promet bankovcev avstro-ogrske banke, ki je znašal v juliju 12 mtljanov, je narastel sedaj na 17 miljonov. Vsak mesec izda banka približno 1 milijon bankovcev.
Smrt dragonca Moritza.
Dunaj 20. novembra. Dogodek na dunajskem vzhodnem kolodvoru,, pri čemer je dragonec Moritz izgubil življenje, je imel za posledico sodno preiskavo pri dunajskem divizijskem sodišču. Preiskovalni sodnik se je podal na fronto,
da zasliši vojake onega strelskega oddelka, ki je bil v kritični noči zbran na vzhodnem kolodvoru. Vojaško sodišče je sedaj dvignilo obtožbo proti poročniku Karlu Žerdiku zaradi hudodelstva uboja in zanemarjenja službenih predpisov. Obravnava se vrši 23., 24. in 26. novembra. Zaslišanih bc 34 prič.
Ogrski državni zbor.
B u d i m p e š t a, 20. novembra. Nujne interpelacije so vložili: Grof Tisza zaradi držav-nopravnega razmerja Poljske k monarhiji, grof Andrassy zaradi čeških napadov. Ministrski predsednik dr. Wekerle je predložil proračun za leto 1917-1918. Grof Tisza izjavi, da smatra večjo dobavo ogrske goveje živine Avstriji za upravičeno, a dobava prešiičev je odmerjena previsoko. Minister za prehrano, grof Hadik, pravi, da se ne smejo izrabljati vprašanja prehrane za agitacijsko sredstvo in se s tem popolnoma strinja z grofom Tiszo. Vendar pa naj uveljavi Tisza to načelo predvsem v svoji stranki. Minister opozarja na to, da je dejal nek član delovne stranke na shodu volilcev, da se pravzaprav ne sme Izvažati žito in moko v Avstrijo, zato da se ne razdeli med češke veleizdajalce. (Silen hrup pri delovni stranki) Grof I isza utemeljuje nato svojo interpelacijo ta. vprašuje ministrskega predsednika, če je pripravljen, da pouči zbornico o stališču grofa Czernina glede poljskega vprašanja. — Prihodnja seja jutri.
Priprave za nov udarec.
Luga n o 20. novembra. Italijanska Agenzia Stefani poroča: Po vesteh, došlih nam iz zanesljivega vira, odgovarjamo časopisju rtasta zaveznikov tako-le: K^kor se je dognaio, je zbral sovražnik proti nam 60 divizij; od teh jih je do sedaj biio 40 v prvi črti proti nam. Petnajst avstrijskih in pet nemških divizij je še v rezervi. Tako znatne rezerve so brez dvoma pripravljene za nov močan udarec v gorovju in v ravnini. Sedanji boji so le priprava za mnogo silnejše napade. Sovražnik zbira siine čete ter spravlja topove srednjega in težkega kalibra v prednje pozicije. Napravlja tudi mostišča, jih polagoma spaja in ojačuje. Vse to so priprave za prehod čez reko Prave v velikih množinah. &
Vesti iz Italije.
Lugano, 20. novembra. Velika predilnica v San Damiano v milanskem okraju je zgorela.
Ženeva, 20. novembra. D'Annunzia pogrešajo že devet dni. »Figaro« poroča, da je ujet.
Posledice demonstracij v Curihu,
Curih, 20. novembra. Curiški kartel strokovnih organizacij in socialno demokratična stranka sta sklenila, da zahtevata, naj se takoj odpokliče vojaštvo in razveljavijo vse represivne odredbe. Če se to ne zgodi, se izvede še v tem tednu splošna stavka.
Curih, 20. novembra. V Curihu je proglašeno izjemno stanje.
Revolucionarni upor v Oportu.
Rotterdam, 20. novembra. „Daiiy Maii" poroča iz Lizbone: V Oportu je izbruhnil revolucionarni upor. Tuji državljani so odšli po naročilu konzulatov na angleške bojne ladje, ki so zasidrane v pristanišču.
Angleži zasedli Jafo.
London 20. novembra. Reuterjev urad poroča: Glasom uradnega poročila so angleške čete v Palestmi zasedle včeraj Jafo- brez boja. Sovražnik se je umaknil proti severu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan.
Tisk „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
prodaja založba „Napreja“ knjige in brošure 30°/o ceneje. Naročila sprejema uprava „Napreja“ v Ljub.
odpisujte VII. avstrijsko vojno posojilo!
I. 5‘lz °|o amortizacijsko državno posojilo po K 02'—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo, torej po K S1*54;
II. 5Vlo dne 1. avgusta 1926 povračljivi državnozkladni listi po & 94'—.
i
f	*	i
Prijrve sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto
1 ~ -  KRANJSKA1DEŽELNA BANKA V LJUBLJANI.
D
vkU&rH ':-r -Vi ■ V''■.^:.y~■'*
•■■sik mtm
— Dalnllka glavnica — K 10,000.000.	LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA	Rezervni fondi okroglo K 1,500.000- Kupuje in prodain v®e vrste
Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti	= Poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije. — Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. 5. v Ljubljani) in Celju.	vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje
ugodnemu obrestovanju.		—- aprovizacijske kredite —