Štev. 126. V Ljubljani, ponedeljek dne 6. maja 1912. Leto Posamezna številka 6 vinarjev. :r Uredništvo in upravništvo: nt , Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-u: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ai Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob s. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v ■j ivništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na * JK 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno —, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — 1-: mo 'n imsst* lozemstvo celoletno K 30'—. pošilja upravništvu. Telefon številka 118. Naročnina se :r • •• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• ••• m Telefon številka 118. n-------------rir.Tiiw~~ iTii.iir.w- t mn :k Dober zgled. Pretekli teden se je vršil v Solnogradu občni zbor katoliškega vseučiliškega društva, katerega namen je. postaviti katoliško univerzo v Solnogradu. Občni zbor se je vršil pod predsedstvom kardinala in nadškofa Katschtha-lerja, ki je v svojem pozdravnem govoru opozarjal na razne zapreke, ki onemogočujejo ustanovitev katoliške univerze v Solnogradu. Seveda najbolj manjka denarja — in treba bo — kakor je to navada za vsa klerikalna podjetja poiskati novih dohodkov med^ katoliškim ljudstvom, kajti katoliška solnograška univerza bo za katoliško avstrijsko ljudstvo velikanskega pomena. Ona bo namreč vzgajala mladino na katoliški podlagi. Društvo za katoliško univerzo v Solnogradu ima sedaj že čez 3 milijone kron denarja. Sklenilo se je. naj bi se univerza otvorila 1. 1916. ko se bo odhajala lOOletnica odkar pripada Solnograška k Avstriji. — Ta namen je prozoren. Gospodje si mislijo, da bodo na ta način uplivali na avstrijsko vhdo. da bo prispevala z denarjem — oziroma, la bo z večjo naklonjenostjo pospešila ustamvitev katoliše univerze. V Avstriji imajo Nemci 5 univerz — katoliška uiiverza bo seveda tudi nemška — torej bi t* bila šesta nemška univerza v Avstriji. Za latoliško univerzo v Solnogradu se je pobiralo fcta in leta po vsej Avstriji in med onimi treni milijoni je tudi nekaj slovanskega denarja. Si se je slišalo, da so tudi slovenski klerikalni krogi prispevali za to univerzo po svojih moieh — ker hočejo poslej nadebudno klerikalno slovensko mladino v Solnogradu na katoliški iniverzi vzgajati. Oni klerikalci, ki so smatrdi vseučiliški fond za nepotreben in so porabil vse prilike, da so delali proti slovenskim (Ocentom — so imeli denar za nemško katolpko univerzo v Solnogradu. Pri v$em tem se nam zdi. da imamo pred seboj — /ep zgled. Nemcem je šesta univerza nepotrebift — tudi taka katoliška univerza ne bo nikoli imela kake posebne vrednosti — vendar s> spravili zanjo skupaj čez 3 milijone kron. Koiko pa smo mi spravili skupaj za slovensko iniverzo? Ob času velikega navdušenja za sl°v. vseučilišče je prišel dar 1000 K od koroškega župnika Wieserja — kdo mu je sledil? Ako bi se mi tako zavedali velikega pomena, ki bi ga za nas imela slovenska univerza bi nastopili isto pot kakor katoličani. Denar je tudi tu važna stvar. Bilo bi torej dobro, da bi ne posnemali slovenskih klerikalcev, ki uničujejo vseučiliške ionde ampak nemške, ki jih zbirajo. Narodni deficiti. Ta mesec nam je izkazala Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani zopet deficit v zne- sku 3054 K 27 v. Slovenska javnost sprejema po časopisih to stvar tako nekako mimogrede na znanje. Z vso malomarnostjo in nemo resignacijo, brez občutkov in bolesti. Večina je taka! Čut narodnosti je postal danes nekaka običajna fraza, ki jo izrabljajo razni nenarodni demagogi in naša masa ne čuti strupenega seruma. ki jim ga zadajejo ti narodni demagogi. Plodovi Mahničeve gonje zoper narodnost so obrodile danes sad in dosegli vrhunec z bratomornim bojem, ker razen Slovencev ga ni tako malega naroda, da bi se celo pri narodno obrambnem delu medsebojno klal in zlorabil narodnoobrambni moment v strankarsko po-litiške svrhe. Posledice ustanovitve »Slovenske Straže« so se pokazale pri Ciril Metodovi Družbi danes in postajajo vedno občutnejše. ker postajajo dohodki Družbe manjši, a potreba novih šol in sredstev vedno večja. Grozi nam na ta način takorekoč narodni pogin, a slovenski narod se v večini le malo tega zaveda. Tako sredstva za narodni boj kakor pravi narodni duh in požrtvovalnost narodne mase gineva in se izpreminja v cinično naziranje vsega kar je narodnega in prezirljivo posmehovanje narodni požrtvovalnosti pri narodnoobrambnem boju. Krivi so temu tudi naši narodni voditelji, ki odtujujejo maso pravim narodnim smerem in vzgoji naroda za čut požrtvovalnosti pri obrambnem delu. To vidimo iz razlike našega narodnega položaja na severu in jugu. Na severu je malo vspehov, ker je premalo duha v ljudstvu; na jugu je mnogo vsephov, ker je ljudstvo prepojeno z narodnimi duhom, t. j. ker se narodni voditelji zavedajo svojih nalog in dolžnosti in so vrgli narodnoobrambno idejo med maso, jo širijo, propagirajo in utrjujejo. Zato se na jugu tudi ljudstvo zaveda naših narodnoobrambnih šol in se nam šole na jugu rentirajo. da se jih zahteva vedno več in več in so vedno polne, prenapolnjene; na severu se pa ljudstvo ne zaveda narodnih šol. Zato je naravnost obupen boj za narodno šolstvo na severu. Masa je torej tista merodajna sila. ki je, če je dobro vzgojena, v znatno pomoč narodnoobrambnemu delu. In ravno to narodno maso hočejo danes od prave narodne smeri odtujiti razni faktorji. Zato ni nikdar premalo dela, da časopisje vedno in vedno pojasnjuje naš narodnoobrambni položaj in širi narodu potrebni smisel za požrtvovalnost. V zadnjem času je dobila Družba sv. Cirila in Metoda mnogo volil in tudi obrambni sklad narašča. To je tako vplivalo na maso, da ima vedno pred očmi one navidez ogromne svote, da pri tem ne vidi tudi še ogromnejših izdatkov. ki vedno naraščajo in ne vidi našega razvoja in vedno večjih potreb. Zato so se skrčili redni dohodki Družbe in ona nam izkazuje redno vsak mesec deficit. Poleg tega nam izkazuje Družba tudi letno nazadovanje. V nabiralnikih se nabere vedno manj denarja in v enem letu nam tu izkazuje Družba, da je pri denarju nazadovala za 1761.81 K. Narodnih kolkov gre vedno manj. To pa tudi po krivdi raznih narodnih društev, ki mislijo, da morajo imeti svoje kolke in s tem konkurirajo Crili Metodovi Družbi. V enem letu je Družba prejela kar 4469.63 K manj za narodne kolke. Tu se najbolje vidi podrobno ginevanje narodne zavesti. Družbino narodno blago ima vedno več konkurence in celo prav umazane konkurence. Otresimo torej sramoto vsak raz sebe in dvignimo zopet svoj prapor za narodno obrambo. ker narod je v nevarnosti! Pošljite naročnino, ako je še niste! Nebeška procesija. (Prosto po Prešernu.), Se pisalo je od leta — devetnajststo in deset, kar ta prava vera sveta je prišla na grešni svet. Bog sedi na svojem stolu s celo je častjo obdan, angelci stoje okoli — bil je vseh svetnikov dan. Gleda Bog procesijo sveto trumo duš zveličanih, iz sveta poprejšnje leto in iz vic poklicanih ... Duš gre mimo — da miljoni — dosti manjkalo jih ni — Na prestol se Bog nasloni in se žalostno drži. Zdaj bandero se prikaže Krištofa ljubljanskega — Bog mu ustavit se ukaže, tako pravi, vpraša ga: »Kakor da za beračune in za kmetiče samo, za menihe in za nune, bi ustvaril bil nebo. Ti le in kaka pokveka, ne gredo v pekel se gret; ni gosposkega človeka v sveti raj že nekaj let! Manj le žalost ta me bode, Ko pogledam tropič tvoj, ti sam nekaj gospode vodiš zmerom za seboj. Večja mesta so krščanske Dunaj Trst, Pariz in Rim, — manj gospode ko ljubljanske vedno z njih v nebo dobim. Druga mesta tud’ oltarje imajo in mašnike, kaj Ljubljance moje varje da peklo jih ne požre«? »»Čast in hvala tebi bodi«« Krištof mu odgovori — »»Menim, da v Ljubljani zlodi manj zato ima moči, Ker je revno nje gledišče v njem vse prazno, trna in mraz, že trohljivo nje plesišče, lakot v njem, napuh, dolgčas. Kdo rad puste je kopune, drago kislico pijč? Kdo ime rad v lačne kljune starih žlahtnih srak daje? Nje streljišče je odročno, v njem je preberaški ples, tam šivarstvo premogočno, plev z otrobi tam je zmes. Torej rajši v božje hiše je in bo Ljubljančan šel,^ ko v gledišče, na plesišče tlako delat za pekel... Al’ drugačna je nesreča nam pretila od drugod — bila je nevarnost večja, da zgubiš slovenski rod. Tudi nad Ljubljano našo je prišel napredni duh — svet ni maral več za mašo bil za pridige je gluh. Širil čez deželo celo se je že napredni greh — kar se enkrat je začelo, se je polotilo — vseh. Narod se je zbudil ’s spanja hotel rešit se okov, ker prišel je do vzpoznanja da prišel zdaj čas je nov. Kakor tuji je gospodi — tudi nas bi se otel — tako ga je zmotil zlodi, za svobodo ga je vnel! Izhajal »Narod je slovenski« in še drugih listov več — v njem je pisal vrag peklenski, z vero bilo je že preč — Tu prišla rešitev druga, s klerikalne je strani — da se liberalna kuga iz dežele izpodi. Škof je vzdignil glas grmeči prot’ svobodomiselcem — v ogenj jih peklenski vreči — je zapretil s prižnic vsem. pisal pisma je pastirska od duha navdahnjena, ker že ljulika brezverska je med Kranjci v klasje šla. Proti »Misli je svobodni«, dvignil svoj svarilni glas, ker nauki, nam neugodni so šli v zadnjo gorsko vas. Časopisje vse napredno sam je s prižnice preklel — da med Kranjci bo za vedno jim naročnike odvzel. Ker so knjige o ljubezni bile vzrok pohujšanja, dal sežgati v uri jezni je zalogo Cankarja. Ker Prešernova je Muza bila neoblečena — naj se ji obleče bluza, hotel je od rotovža. Da moderne bi kulture svet iz tujih knjig ne pil sam napisal je brošure in med ljudstvo jih delil. Zranev zmislil za gospodo je še druge si stvari — grehi vsi prestali bodo — če po njem se vse zgodi. Tako sveta bo Ljubljana zvesta bo dežele vsa — daleč bo po svetu znana, ker največ svetnikov ima. Vsako leto to število bom v nebo pripeljal spet, s Kranjskega se bo dobilo, kar drugod manj daje svet.«« Bog sedi na svojem stolu, in prav čudno se smehlja, milo Krištofu dovoli — naj svoj trop naprej pelja. LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Kandov, ki je doslej potrpežljivo poslušal, ni mogel tega dalje prenašati. »Komu se pomelmjete, mar gospodični Radi!« je vprašal Stefčeva. V kavarni je nastala tišina. »Kaj povprašuješ? Ko bi tudi veljalo gospodični Radi, kaj je to tebi mar«? se oglasi Stefčev drzno. »Ako imaš njo v mislih, pa si obrekljivec in podlež!« zakliče dijak. »Ali sem jaz podlež ali ti, o tem naj sodi občinstvo. Kar se pa tiče obrekovanja gospodične Rade, o tem le počasi... Vprašaj če hočeš vrabec... Svetujem ti, da se ne bi trudil branit nesramno devo ... ne bodi smešni kavalir.« Kandov je vskipel. Stopil je na sredo kavarne ter rekel bled in razdražen: »Ti surovo napadaš dekle, ki se ne more braniti... Prekliči svoje besede!« »Dokaži mi, da pred tednom tvoja deva ni skrivoma sprejela gosta... Deva, katera ...« Stefčev ni utegnil končati. . »Ta skrivni gost je bil Bojčo Ognjanov, men zaročnik, ti nesramnež!« zavrešči Kandov ter mu priloži zaušnico. Zvoneč plesk po licu se je razlegal po kavarni. Stefčev, omamljen, se je najprej zavrtel pod udarcem, potem pa planil nad dijaka, dvig-nivši svojo palico. Toda navzoči so ju razdružili. V kavarni je nastal hrup. Pa še od zunaj so radovedneži obstali pred oknom. Stefčev je pritekel iz kavarne razpaljene-ga lica, poln jeze ter krenil naravnost proti konaku, trdno namenjen, maščevati se nad Kandovirn in nad Rado. Hotel je prisiliti beja, naj oba pozove k zaslišanju zastran Ognjano-va; in ako bi dijak nemara to utajil ter se rešil, bila bi deva osramotena za zmerom; ona je bila itak vzrok današnjega škandala. JVled tem je na ulici srečal svojega služabnika, ki mu je naznanil, da je iz Plovdiva dospel zdravnik, poklican k hudo bolni Laiki. Stefčev je torej krenil proti domu. XVIII. Kandov. Besede, ki so spremljale Kandovo zaušnico, so vsupnile navzoče. Zlasti Stefčeva. Padle so slično gromu iz jasnega neba. Vendar prenagljenost razvnetega dijaka ni imela zanj slabih nasledkov. Med tem so si nekateri bistrejši opazova-telji domislili, da je naglica Kandova imela iglobši vzrok, nego samo dokaz vitežkega značaja. Takšna, nepreklicno strastna jeza, ki je segala do skrajnosti, a to za osebo njemu povsem tuja, ni bila prirojena, ako ni bilo drugih osebnih spodbud. Iz te okoliščine, a pozneje iz drugih znamenj katere pozornemu opazovalcu ne ujidejo, so razumeli, da Kandov do gospodične ni bil malomaren. In niso se motili. Kandov je bil' v Rado zaljubljen. Kako se je to zgodilo? Povsem enostavno. Mladi dijak je bil eden izmed teh strastnih značajev, ki najdejo smisel življenja samo v priznanju nekega ideala. Takšni značaji za-morejo dihati samo v ozračju krepkih strastnih zanosov... Mlad, vročekrven idealist, Kandov, je prišel na Bolgarsko prenasičen s skrajnimi teorijami in načeli, ki so bili velikodušne v pošteni duši, a grozne pri pokvarjenem človeku. Prvo srečanje z življenjem je razdrlo globoko prepričanje njegove veroizpovedi. Videl je, da so tu tla za nje popolnoma tuja... Ni mogel se dalje vklanjati malikom. In že si je poiskal nov ideal — da imel ga je že gotovega — v podobi Bolgarske. Predno pa se je posvetil Bolgarski, se je v njegovi duši pojavilo drugo božanstvo — Radina slika. To se je zgodilo takoj, ko je lanskega leta Ognjanov zbežal iz Bele Cerkve. Ta počutek, iz početka slab, je kmalu narastel ter se zakoreninil v njegovi duši. Polastil se je vsega, spremenil se v strast. Kandov se je polagoma odtujeval družbi in njenim koristim; ogibal se je trušča ter se vgrezal v zamišljeno apatijo, ki je bila nekoliko vživljena vsikdar takrat, kadar se je prikazala Rada. I o je trajalo do te pomladi, kar se je tu nekega dne zgrozil, zbrih-tal in pohujšal sam nad seboj. Ta strast se mu je videla kot podla — podla glede Ognjanova, njegovega prijatelja, zločinstvo glede Bolgarske, kateri se posvetiti je bila njegova dolžnost. Vstrašil se je samega sebe in radi tega je naumil čim poprej izpuliti ta demonski občutek v svoji duši. Domislil si je, da le drugi, še manj sposobni,, demonski zanos zamore ga rešiti in prenoviti. Sklenil je torej vreči se v vso to borbo, ki se je pripravljala, v njene dogodke in nezgode in njeno negotovost, vgrezniti se v njene oglušujoče bujne valove ter se vpijaniti z vročim zrakom znorelega navdušenja in puntarskega vretja... Hotel prognati Luciferja z Belcebubom. Takrat smo videli, da se je nepričakovano pojavil pri Sokolovu s prošnjo, naj bi bil sprejet za uda koiniteta in da se je ponudil, da ubije Stefčeva. A zlasti ta umor, čegar žrtev bi imel biti izdajica, je bila stvar, ki je bila zanj nova ter združena z neizmernim nemirom, toda plemenita v tem slučaju ter se ga je poprijela in navdušila nad vse. Zanašal se je na umor, on bi imel biti vice, iz katerih bi imela priti njegova duša prenovljena in bodra; vdarec, ki bi ga imel prizadjati izdajici, pa tudi drugemu groznemu vragu v njegovi duši — čarobni sliki Rede. »Da, pred vsem drugim umor — krst krvi in vstaje ... Grozen, toda odločen korak k osvobojenju. A on je še takrat, ko se je porodila ta misel v njegovi duši poprej nego jo je naznanil predsedniku, se nekoliko noči borikal ž njo, jo strastno objemal in božal, kakor boža mati svoje dete... V dolgih nočeh, prebitih brez spanja, je premišljeval in rojil, delal načrt, kako ubiti Stefčeva in to ognjeno premišljevanje ga je pogoltnilo vsega, obvladalo ves njegov duševni svet ter niso dali pristopa drugim občutkom, drugim koristim. Kandov se je spomnil tudi na Razkolnikova. Tudi junak Dostojevskega je naumil umoriti oderuhinjo v blagor človeštva, a on je bil tako simpatičen in ganljiv! Oba sta se nahajala v enakem položaju. Ta slučajna podobnost , je obodrila, včarala in pripravila vi zanos Kandova... Rzkolnikov se je oznasal Satan pa skoz luknjo ključa in se tiho krohota, pa si misli zvita buča: »Krištof slabo svet pozna.« Kar v deželi se slovenski nekaj let vse to godi, — kotel polni mož peklenski se s slovenskimi ljudmi.« DNEVNI PREGLED. Sijajna napredna zmaga v Spodnji Šiški. Včerajšnje nadomestne občinske volitve iz tretjega razreda v Spodnji Šiški so se končale s popolnim porazom socijalistične stranke. Kakor znano, so pri zadnjih volitvah občinskih zmagali v I. in II. razredu naprednjaki, v III. pa socialisti z dvema glasovoma večine. Naprednjaki so takrat dobili v II Ir.azredu 300 glasov, socialisti pa 302 glasova. Kklerikalci in Nemci so potem vložili pritožbo, nakar je vlada razveljavila sedem mandatov iz III. razreda. Ze pri prvih volitvah se je pokazalo, kako trhla je socialistična stranka v Spodnji Šiški. Vse kar je narodno zavedno je šlo v boj proti nem-škutarskim socialistom, ki so dvakrat le z največjim naporom zmagali. Včerajšnje nadomestne volitve iz III. razreda pa so pokazale, da stoji Spodnja Šiška v veliki večini v narod-no-naprednem taboru. Volilci so dobro spoznali izdajsko politiko socialistov, posebno pa voditelja Antona Kristana in so šli zato navdušeno v boj za narodno-napredno stranko. Socialisti so sicer napeli vse sile, da bi prodrli, a so kljub temu, da so zvlekli na volišče vse, kar so mogli, sramotno pogoreli. Udeležba pri volitvah je bila naravnost velikanska. Oddanih je bilo skupaj 720 glasov. Za socialiste so šli v boj tudi Nemci, klerikalci in gospodarska stranka, a so kljub temu propadli. Zmagali so sledeči kandidati narodno - napredne stranke: Drenovec Jože. žel. uslužb. 382 glasov. Jenko Peter. trg. sotrudnik. 382 glasov. Ivan Kelec, adj. juž. žel.. 383 glasov. Kolman Albert, strojni stavec. 376 glasov. Ogrizek Fran. trg. potnik, 380 glasov. Vučnik Dragotin, adj. juž. žel. 383 I glasov in Ivan Koprivc, žel. uslužb. 382 glasov. Za namestnike so bili izvoljeni kandidatje narodne - napredne stranke: Čolnik Alojzij. Jer-molj Josip, Porenta Peter, Tomšič Tomaž. Socialistični kandidati so dobili 380—327 glasov. Naprednjaki so torej zmagali z večino ^53 glasov. V občinski svet občine Spodnje Šiške je torej izvoljenih sedaj 27 naprednjakov in 3 socialisti. Občinski svet Ljubljanski ima v torek dne 7. t. m. ob šestih popoldne svojo redno sejo z naslednjim vsporedom: A. Javna seja: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: o samostalnem predlogu obč. svet. Detele ter dopisu županovem glede imenovanja častnih mščanov; o dopisu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede sprememb licejskega štatuta; o prošnji Matije Maliča za zagotovitev vsprejema v občinsko zvezo ljubljansko; o prizivu U. Zupanca in salezijanskega zavoda na Rakovniku proti odloku mestnega magistrata glede Rakovniške ulice; o izvolitvi zastopnika mestne občine v deželno zvezo za tujski promet. IV. Finančnega odseka poročila: o dopisu županovem glede prispevka za zgodovino domačega c. kr. pehotnega polka št. 17; o prošnji »Osterr. Buhnenverein« na Dunaju za podporo; o prošnji akademičnega društva »Ilirije« v Pragi za prispevek za nagrobni spomenik Janu Legu; o prošnji pripravljalnega odbora za IV. jugoslovansko umetniško razstavo v Belgradu za prispevek; o prošnji Petra Šterka za nadaljno prepustitev potresnega posojila; o prošnji Ivana Liningerja za izbris zastavne pravice glede potresnega posojila; o prošnji Franca Goloba za izbris zastaavne pravice glede potresnega posojila; o računskem zaključku in bilanci »Kreditnega društva mestne hranilnice« za leto 1911.; o prošnji »Dramatičnega društva v Ljubljani« za izredno podporo. V. Stavbnega odseka poročila: o dopisu mestnega magistrata glede nujnih poprav v mestnem kopališču Koleziji; o dopisu mestnega magistrata glede poprave cesarskega paviljona v Mestnem logu; o prošnji Andreja Šarabona za spremembo regulačnega načrta pred njim kot svetel, spodbujajoči vzor, kot ideal. Da, Kandov se je bil celo odločil za način, na kateri jebilababica umorjena; znotraj pod svojo dolgo suknjo, pod pazduho je hotel pri-, šiti zapono ter nanjo obesiti sekiro. Na ta način nihče ne bi spoznal, da nosi smrtnonosno orožje. Na nesrečo ali srečo, se je izvršba odložila in načrt Kandova se je podrl slično hišici, narejen iz kart... Toda pred njim je stala vstaja, besna in ognjena kot nekaka zverina iz skrivnega razodenja in to mu je bila tolažba v nesreči ... Njegov duševni boj pa je še trajal in naraščal. Pri vsje strasti, s katero se je posvetil delu revolucije, ga spomin na Rado ni zapustil. Njena slika se je izdajski migotala za sliko domovine: ona je vdrla globše. bolj v notranjščino. imela je podobo večjega zaupanja v samega sebe in s pomilovanjem je zrl na tega začasnega gosta, ki se je bil ukradel v hišo, kjer je ona gospodinjila. Ko bi vsaj njegova duša mogla obe naklonjenosti pojmiti in živiti, od katerih mu je eno naložil um in volja,. drugo pa priroda: ko bi }u zamogel spraviti v soglasje, v ravnotežje ter z eno oslabiti drugo!... Ni se mogel dovolj načuditi Ognjanovu, kako je mogel z enakim ognjem ljubiti Bolgarsko in Rado. se tako razdeliti in pri vsem tem ostati boder in močan. čutiti se zadovoljnega, da. celo srečnega! Kakšen je bil to značaj, velik in bogat, ki je tako svobodno dihal pod bremenom dveh velikih strasti, ki sta se strinjali in ji dajali novo moč in polet! Kako je zavidal smešno, malenkostno strast Merdevedžieva. ki jo Je ozdravilo rjovenje medveda! za Ahacljevo cesto; o prošnji Valentina Acceto za spremembo regulačnega načrta na Trnovskem pristanu; o prošnji Franceta Kandare za razdelitev njegove parcele št. 185/2 kat. občine Karlovško predmestje na stavbišča; o samostalnih predlogih občinskega svetnika Likozarja glede parcelacije mestnega travnika ob Dolenjski cesti na stavbišča; glede naprave pisoarja ob Karlovškem mostu; glede razpisa za most na Prulah; glede poprave trotoarjev v Florjanski ulici; o samostalnem predlogu občinskega svetnika Jegliča glede zveze Komenskega ulice z Ilirsko ulico; o samostalnem prdlogu občinskeg asvetnika Marinka glede regulacije Martinove ceste; o samostalnih predlogih občinskih svetnikov Rothla in Smoleta: glede preureditve mestne kopelji v Koleziji, glede delne regulacije Emonske ceste, glede deln regulacije Kolezijske ulice, glede delne regulacije Karunove ulice, glede naprave brvi čez Gradašico pri zeljarski ulici; o samostal-nih predlogih občinskega svetnika Smoleta glede naprave pralnih stopnjic ob Gradašici, glede trebljenja jarkov v trnovskem predmestju, glede regulacije Jeranove ulice; o samostal-nem predlogu občinskega svetnika Kosa glede dohodkov k regulovani Ljubljanici in Grubarjevemu kanalu; o prošnji »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« za napravo perišč n dohodov k Ljubljanici in Grubarjevemu kanalu; o prošnji Josipa Flereta in drugov za napravo stopnjic k Grubarjevemu kanalu v stiku Streliške in Grubarjeve ceste. VI. Policijskega odseka poročila: o poročilu ga in reševalnega društva o delovanju v I. četrtletju 1912; o prizivu G. Jaklja radi predpisa pasjega davka; o samostalnih predlogih občinskih svetnikov Rothla in Smoleta glede dobave ledu na »Kernu«, glede prepovedi kopanja na »Pasjem brodu«; o samostalnem predlogu občinskega svetnika Štefeta glede policijske stražnice na Dolenjski cesti. VII. Šolskega odseka poročilo glede zgradbe novega šolskega poslopja za III. mestno deško ljudsko šolo. VIII. Direktorija mestne elektrarne in vodovoda poročila: o prošnji splošne avstrijske družbe ozkotirnih železnic na Dunaju za pre-membo voznega reda cestne električne železnice v Ljubljani ter o reviziji tarifov te železnice; o samostalnih prelogih občinskega svetnika Likozarja glede upeljave vodovoda in razsvetljave Orlove ulice, glede napeljave vodovoda na Barje; s samostalnih predlogih običnskega svetnika Smoleta glede električne razsvetljave v Koleziji, glede električne razsvetljave na Zeleni jioti; o dopisu mestnega magistrata glede električne razsvetljave De-larnske ulice in Ceste na Kodeljevo. IX. Samo-stalni predlogi: obč. svet. Franchettija glede tržnih razmer; obč. svet. Jegliča: glede uravnave jarka na Zaloški cesti, glede cestnih prelazov; 3. obč. svet. Reisnerja glede trotoarjev ob Marije Terezije cesti in cestnega prelaza preko te ceste; občinskega svet. Štefeta: glede pobiranja užitnine v slučajih, kadar kopljejo za silo; glede napeljave Peruzzijevega studenca na Barju skozi Crno vas; glede zveze ceste skozi Črno vas; glede zveze ceste skozi Črno vas z Opekarsko cesto; glede prmostitve Galjevice; glede razpisa nagrad za najlepše s cvetjem okrašena okna in pomole. B. Tajna seja; I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: o raznih personalnih zadevah uradnikov in uslužbencev mestnega magistrata; o prošnjah za razpisani dve mesti cesarja Franca Jožefa ustanove za realce; o dopisu c. kr. davčne administracije glede imenovanja zaupnika za sodelovanje pri prireditvi osebne dohodarine; o disciplinarni zadevi nekega uradnika Mestne hranilnice. IV. Finančnega odseka koročila: o ponudbah za dobavo tiskarskih in kamenoti-skarskih del za leto 1912., 1913. in 1914.; o prošnji četvero vdov mestnih uslužbencev za zvišanje vdovnine; o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za bolniško podporo; o prošnji nekega uslužbenca mestnega magistrata za bolniško podporo; o prošnji policijske straže za nadaljno prejemanje izredne doklade. V. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročila: o letnem računu mestnega užitninskega zakupa za lrto 1911.; o prošnji preglednikov mestnega užitninskega zakupa za zboljšanje službenih razmer; o samostalnem Danes, ko je zadal to zaušnico, je začutil, da se nahaja v čudnem položaju. On je posvetil Bolgarski ter se zaljubil v Rado. Bilo je torej jasno kakor beli dan, da je v Ognjanovu — svojem tovarišu v velikem delu — imel nasprotnika. Ideja ga je vezala nanj, strast pa odganjala ... S svojim dostojnim izbruhom, kaznujoč razžaljenje. nanašujoč se na Radino čast. se je on maščeval tudi za Ognjanova. Grozno protivje! Vendar borba, dasiravno kruta, ni trajala dolgo. Srce je zmagalo. To je: priroda nad ostalim duševnim svetom. Kandov se je udal ves svoji novi ljubezni. Dospevši raz vseučiliške klopi nepričakovano v morje življenja, zdel se je podoben človeku. ki je padel z neba na zemljo. Nadarjejn po duši z zaupljivostjo in s srcem, ne okušajočim še nezgode življenja, ni bil pripravljen na to. da bi se jim ustavljal. Prvo, kar mu je zlata usoda podelila, jej bila ta ljubezen. Udal se ji je s takšno neomajno vnemo, kakor se je bil poprej vnemal za socializem. Razlika je bila samo ta. da je ondi deloval razum, tu pa srce; bil jp trdoglavnež, ki se ne meni za razsodnost, ne za izkušenost, ne za modrost vseh filozofov. Drugo vprašanje je bilo: če mar ta strast najde vzajemni odgovor, namreč, če najde najde vzajemni odgovor, namreč, če najde srečo, ki bi bila enaka velikosti njegove strasti, in če mar najkrutejša prevara, največje trpljenje ne zastrupj njegovega življenja... Noben, zaljubljenec si ne stavi tega vprašanja. Ko bi si ga stavil, pa bi ne bil zaljubljen. predlogu občinskega svetnika dr. Zajca glede skega zakupa; o samostalnem predlogu občin-regulacije plač uslužbencem mestnega užitninskega svetnika Kosa glede pobiranja užitnine na kolodvorih. VI. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. Delni izlet Sokolske župe I. Včeraj se je vršil izlet Sokola I. in II., Štepanjskega Sokola, Sokola iz Most in Št. Vida ter Sokola iz Ribnice izlet na Turjak in Velike Lašče. Rano zjutraj je odšel ta oddelek Sokolske župe I. iz Ledine skozi mesto na dolenjski kolodvor, da se popelje do Škofljice. Mogočne in polne sokolske fanfare so zbujale posebno zanimanje. Od Škofljice je šla pešpot naravnost na Turjak, kjer so domačini pripravili izredno krasen sprejem. Pokali so topiči, brhka dekleta so pripenjala Sokolom šopke, deputacija vaščanov pa jih je v iskrenih besedah pozdravila. Po kratkem opoldanskem odmoru je odšel Sokol proti Vel. Laščam. Kjerkoli je srečeval hiše in ljudi, bil je povsod navdušeno pozdravljen. V Rašcici se je ustavil pred rojstno hišo Trubarja. Brat Pestotnik je v jedrnatih besedah povzdigoval pomen Trubarja za slovenski narod. Navdušeni »Na zdar« klici so doneli v slovo možu, ki je vstvaril slovenski pismeni jezik. Pred Laščami čakal je ljubljanske izletnike Sokol iz Lašč. Postavljen je bil poseben slavolok in narodna dekleta so obsipala Sokole s šopki. Nad vse pričakovanje prisrčen sprejem pa je bil sprejem Sokolov v Vel. Laščah. Ob vhodu v vas so se zbrali napredni zastopniki tanoš-njega občinskega zastopa. Pričakovalo jih je narodno ženstvo in vrla mladina. Malčki so vzbudili marsikomu v očeh solze, ko si jih videl pozdravljati s trobojnicami. Pozdravljal je zastopnik naprednih občinskih odbornikov Sokole in ženstvo. V Vel. Laščah se je vršila javna telovadba. Župnikova molitev za dež je ni preprečila in tudi ni mogla odgnati domačega priprostega ljudstva, katero se je zbralo gotovo nad 500. Kmteje so priznali javno, da s tako telovadbo lahko nastopijo le Sokoli. Z večernim vlakom se je pripeljal Sokol zopet v Ljubljano, potem, ko je dovršil zopet lep kos svoje misije za probujo naroda na deželi. Poziv vsem naprednjakom, gostilničarjem in naprednim društvom. Napredno dijaštvo je začelo akcijo za svojo počitniško zvezo in upalo je, da ga bodo naprednjaki pri tej akciji podpirali in da bodo poslali kar največ prenočišč, da ne vemo, zakaj nočejo pomagati, kjer bi lahko pomagali. Ali je toliko mlačnosti pri naših ljudeh, ali pa se tako malo brigajo za interese dijaštva! To je žalosten znak sedanje dobe, ki ne kaže nobene poti navzgor. Kdor more naj pošlje brezplačno prenočašče za dijake, ki bodo v počitnicah potovali. Posebno bi rabili prenočišča v sledečih važnih krajih: v Ljubljani, Grosuplje, Mokronog, Trebnje, Krško, Zatična, Lož, Rakek, Postojna, Logatec, Vrhnika, Idrija, Škofja Loka, Kranj, Jesenice, Mojstrana, Dovje, Bled, Bohinjska Bistrica, Kamnik, Domžale, Mengeš, Litija in tudi v drugih važnih krajih na Kranjskem, dalje v vseh važnih krajih na Štajerskem, Goriškem, Primorskem in na Koroškem. V vseh teh važnih krajih bi bilo treba prenočišč, toda ne gane se nobeden, ko bi vendar mnogi lahko pomagali. Smatrajte to torej za svojo dolžnost in pošiljajte brezplačna prenočišča najkasneje do 15. t. m. na naslov: »Odbor počit, zveze, Ljubljana, Mestni dom, Prosveta.« One, ki bodo dali prenočišče, bomo objavili v naših naprednih časopisih v izpobudo in v opomin drugim. — Odbor počit, zveze. Dinamitne patrone na progi električne železnice v Pragi. »Češke Slovo« poroča: V soboto, 27. m. m. je vozil poslednji voz električne želenice proga štev. 1. od Prašne brane proti Strašnicam. Vodil ga je uslužbenec Josip Smit-ka iz Strašnic, sprevodnik pa je bil Franc Kratky. Ko je privozil voz^ h kolodvoru cesarja Franc Josipa I. vozil je počasneje in tu je naenkrat zapazil na tračnici zavojček, kakoršnega rabijo uslužbenci električne železnice za zavijanje denarja. Misleč si, da je zgubil sprevodnik predidočega voza ta zavojček, ustavil je Smit-ka voz in pobral dozdevni denar. Pri tem pa je zapazil nekoliko dalje še dva zavojčka in ju dignil. K svojemu začudenju pa je zapazil, da ni denar v njih in si je mislil, da je to najbrže kaka konzerva za juho. Vprašal je tedaj v vozu sedečega natakarja, da-li so to mogoče kake konzerve. Natakar mu na to ni mogel odgovoriti, vsled tega je Smitka shranil zavojčke v žep in jih odnesel domov. Niti ostali uslužbenci niso mogli ugotoviti, kaj bi bilo v zavojčkih. Ko je prišel Smitka domov, vrgel je zavojčke v ugasnjen štedilnik. Po noči pa je začel premišljati, da bi to ne mogle biti tudi strelne patrone. Vsled tega je drugi dan zgodaj vstal, vzel zavojčke iz štedilnika in jih prinsel v re-miso. V remisi jih je zopet pokazoval in tu je končno uslužbenec Novak spoznal v njih dinamitne patrone. Zato so en zavojček previdno odprli, in zapazili v resnici dinamit. Zavojčke so takoj z dinamitom vred oddali orožništvu, ki je iste poslalo v smodnišnico v Roztokih. Kako so prišle dinamitne patrone na tračnico, je dosedaj nepojasnjeno. Takoj se je začela stroga preskava. Vsi, kateri so se vozili v soboto v dotičnem vozu, se imajo zahvaliti za svoje življenje pazljivemu voditelju Smitki. Obširen protokol je na razpolago v glavni pisarni električnih podjetjih. — Ko bi slučajno pozabil Smitka takoj rano vzeti iz štedilnika patrone, mogla bi nastati pri kurjenju strašna eksplozija. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo ima IV. redni občni zbor v četrtek, dne 30. majnika ob 3. uri popoldne v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Zveza slovanskih akademij. Dne 21. t. m. se vrši v Peterburgu dogovor glede ustanovitve zveze slovanskih akademij in vseh slovanskih znanstvenih organizacij. Srbsko kraljevsko akademijo za znanost zastopa na tem kongresu vseučiliški profesor belgrajske univerze, dr. Aleksander Belič. Kinematograf »Ideal«. Filma »Težavno vjetje glavarja pariških apašev Bonnota« m »Titanic« sta včeraj privabila v kinematograf mnogo občinstva. Sliki sta res senzacionelni ter se kažeta samo še danes, in jutri. Predvaja se tudi drama »Smrtna nevesta«. Jutri »Nepoznan«. prvi avstrijski umetniški film. Spomenik možem. Ameriške žene so pozvale prezidenta Tafta, da naj se postavi spomenik možem, ki so na ladji »Titanic« žrtvovali svoje življenje, da so rešili žene in otroke. Okraden juvelir. Londonski trgovec z diamanti Maks Rosenthal je bil na poti iz Bo-lonje v Folkeston okraden. Izginilo mu je diamantov in dragocenosti v vrednosti 200.000 mark. Neznani tatovi so ga baje zasledovali iz Pariza. Največji kolodvor na svetu bo imelo mesto Lipsko. Te dni so odprli prvi del velikega kolodvora proti Turinškem in so ga izročili prometu. Ko bo kolodvor gotov, bo največji kolodvor na svetu. Za smeh in kratek čas. Slovenec prinaša inserat: Duhovnik na deželi išče veščega in poštenega kuharja, ki bi bil ob enem cerkovnik; dela malo. plača po dogovoril. Nastop takoj. — To je uspeh papeževega motu proprio. Seveda je na to na — Hrvaškem. Trst in Primorje. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici je priredilopretečeno nedeljo izlet v Italijo. Odhod je bil zjutraj ob 6. uri z državno železtico do sv. Lucije potem s kolesi do Tolmina. Vstavili smo se v gostilni pri Kranjcu, kjer smo se nekoliko okrepčali in nato zadovoljni odpeljali naprej proti Kobaridu. Okrog po hribih je sneg, radi česar smo imeli nekaj bolj mrzlo, pa ravno prav za voziti s kolesom. Trije člani iz Brestovice so zamudili v Gorici vlak, in se napotili naravnost s kolesi na tako dolgo pot za mmi in nas dohiteli blizo Kobarida. V Kobarid smo dospeli v lepem številu 25 članov. Ker se je tako lepo število članov udeležilo tako dolgega izleta se jim odbor društva zahvaljuje. V Kobaridu smo si ogledali trg in razvideli, da so Kobaridci jako uljudni in prometni ljudje. Ob U. uri smo imeli skupilo kosilo pri gosp. Urbančiču; kar moramo pripomniti, smo bili jako dobro postreženi in se mu za naklonjenost zahvaljujeino. Ob pol eni je bil skupen odhod do Robiča, ki leži ravno na avstrijski meji. Tu moramo pohvaliti gospoda finančnega poveljnika radi hitre in uljud-lie odprave na meji. Prišli smo do italijanske meje, kjer smo morali čakati, predno so nas vseh odpravili pet četrt ure. Na to je pričel dež rositi tako, da jc ravno prah poškropil, da smo imli tem imenitnejšo cesto. Dospeli smo v slovensko Benečijo do Čedada, kjer moramo priznati, da tamkajšnji ljudje prav lepo slovensko govore. Vstavili smo se v več krajih in bili povsod uljudno sprejeti in lepo postreženi. Dobili smo povsod dobro kapljico vina. Ceste so jako lepe. Ko smo prišli v Bracau na italijansko mejo, smo se poslovili od Italije in jo udarili na Krmin v Gorico. Nekateri utrujeni radi dolge poti, so se razkropili vsak na svoj kraj, zahvaljuje se za veselo in lepo družbo. V resnici je bil eden izmed najlepših izletov, kar se jih je do sdaj priredilo. Konečno moram opomniti še to, da se je za družbo sv. C. in M. nabralo v Čedadu v Italiji 8 K 16 vin. Hvala vem Kg. članom, ter vse gg. člane zahvaljujem za udeležbo v imenu kolesarskega društva »Danica«. »Dan« v Trstu. »Dan« se prodaja v Trstu v sledečih tobakarnah: Miramar: Može. — Rojan: Geržina, Vivoda. — Belvedere: Mago-lo. Hreščak. — Vojaški trg: Lavrenčič. Seko-var. — Gappa: Bajc. — Fontana: Trevisan. — Sv. Ivan: Železnik. — Fabra: Pippan. — Goldoni: Bevk — Barriera: Gramaticopolo. — Del Rivo: Rankelj št. 22.. Bruna št. 44. — Industrija: Šegulin. — S. Marco: Rončelj. — St. Martiri: Bruna. — Covana: Bilan. — Čampo Marcio: Rannacher.—Drž. kolodvor: Schimpff. — Grunculo: Retinger. — Južni kolodvor: Schmelzer. — Bazovica pri Trstu: Iv. Treven. V' ulici Sette Fontane, v tobakarnah Moraro in Pupio. — Kupujte »Dan«, ki je najboljši splošno slovenski neodvisni politični dnevnik. Štirje klerikalni volilni sleparji. KIrikalna akademična mladina se pridno pripravlja na svojo karijero v poznejšem življenju. Znano je. da so klerikalni študenti najhujši politični agitatorji na deželi, ki delajo zgago, kamor pridejo in pri tem popolnoma nič ne pomislijo, da postanejo lahko sami žrtev klerikalne nestrpnosti. To bridko resnico sta izkusila v soboto popoldne pred ljubljanskim deželnim sodiščem klerikalna študenta. filozof Jakob Sajovic in medicinec Jakob Basaj. Obtožena sta bila zraven še France Kleindienst iz Brezij in Franc Urbanšek iz Šenčurja. V Šenčurju nad Kranjem ima volilno pravico tudi odvetniška vdova gospa Antonija dr. Prevčeva v Kostanjevici. Ima namreč tamkaj nekaj zemljišča. Gospa dr. Prevčeva sploh ni vedela, da so od dne 10.—12. avgusta 1911 v Šenčurju pri Kranju občinske volitve, ker o tem ni nihče informiral. Županstvo ji ni d°' stavilo niti legitimacije niti glasovnice, glasovnice in legitimacije je raznašal ob#0?* sluga Anton Verbič. One, katere ni mog^j ’ staviti, je vrnil županstvu, med njimi spe dr. Prevčeve. . , , Kar je na dao volitev izkaznica gospe ar. Prevčeve nenadoma izginila iz občine pisarne. Kdo jo je izmaknil, še sedai ni z.^an.®‘ Nakrat se je nahajala v klerikal^®^ agitacijskem lokalu, kjer sta bila oba klerikalna študenta ter Urbanček in Kleindienst. Urbanček je vzel izkaznico, jo popisal in nato podpisal še samega sebe. Mesto podpisa gospe dr. Prevčeve je bil samo križ. Pooblastilo sta končno podpisala kot priči še visokošolca Jakob Sajovic in Jakob Basaj. Kako se take stvari delajo. ie narekoval filozof Sajovic. Delo je bilo torej končano, en klerikalni glas več. Treba je bilo le še iti na volišče, kar je izvršil France Kleindienst. kateremu so izročili glasovnico in ga še podučili, da naj za slučaj, če ga volilni komisar vpraša, če pozna gospo dr. Prev-čevo. odgovori z da. Kleindienst je odšel v resnici na volišče, kjer je pa imel veliko smolo. Volilnemu komisarju se je namreč čudno zdelo. da bi odvetniška vdova ne znala pisati, ker so jo čisto enostavno podkrižali, nakar je legitimacijo in glasovnico konfisciral. Kleindienst je sam takoj priznal, da gospe dr. Prevčeve ne pozna in da mu ona ni dala nikakega pooblastila. Kleindienst je pri zaslišanju izjavil, da je bil pijan in da sploh ne ve. kako se je stvar zgodila, Popreje pa je izpovedal, da mu je dal glasovnico z legitimacija vred neki kumerni študent, katerega pa ni poznal. Pozneje so mu ljudje povedali, da je to študent Basaj iz Suhe. France Urbanček izpove, da sta ga študenta Basaj in Jakob Sajovic silila, naj pooblastilo podpiše, kar je nič hudega sluteč tudi storil. Filozof Jakob Sajovic zanika vsako krivdo. istotako tudi medicinec Basaj. Senatni predsednik g. Potrato je nato prebral pismo g. dr. Prevčeve na jurista Janka Sajovica, ki se je obrnil nanjo za pojasnilo. V pismu pravi gospa dr. Prevčeva, da se naravnost čudi klerikalni predrznosti. Ona sploh ni vedela za volitve. Volila ni nikdar in tudi ne bo nikdar klerikalno. Pooblastila ni izročila nikomur. Izjavlja, da se to pismo lahko porabi tudi v slučaju ovadbe. Sodni dvor je po kratkem posvetovanju obsodil vse štiri obtožence in sicer: Franceta Kleindiensta na 14 dni, Franceta Urbančka na 5 dni, filozofa Jakoba Sajovica na 10 dni in medicica Basaja na teden dni zapora. Pedesetletnica sokolstva. Petdesetletnica sokolstva! Človek bi mislil: mesto v zastavah, po ulicah drve kočije, rodoljubna gospoda hiti skupaj, na kolodvoru sprejemi slovanskih gostov, dvorana vsa v vencih in trobojnicah, v ospredju narodni zastopniki, na galerijah cvet narodnega ženstva, prapori plapolajo, mase se terejo, ozračje polnijo tisočglasni živio-klici. Kdo bi ne praznoval petdesetletnice take ideje, kakor je sokolska ideja. Posebno narod, ki mu je sokolska ideja rešilna ideja. — Vendar nič takega ni bilo v Mestnem domu v soboto zvečer. In vendar trdimo odkrito, da je bilo to najlepše sokolsko slavje, kar smo jih imeli v Ljubljani, ker je bilo popolnoma v sokolskem duhu. Seveda pri nas se prikažejo ljudje samo za parado, pijača mora teči z miz, oblaki dima se morajo valiti nad glavami — potem je slavnost. To je naša naj-grša navada in nas je pripravila tako daleč, da nismo zmožni uživati slavje umetniško, estetično, higijenično — vedno pijača, krok zjutraj maček, taka — mislimo — bodi narodna slavnost. Take slavnosti so le prerade slovenske — in prav je naredil Sokol I., — da se je zavedal svoje sokolske ideje. Tudi naše sokolstvo se le prerado smatra za zabavo, za narodno parado, sokolske veselice naj bodo prilike za pijančevanje — zato je prav imel Sokol I., da je pokazal s proslavo petdesetletnice, kake naj bodo sokolske prireditve. Nič naj mu ne bo žal za onih par ljudij, ki jih ni bilo, za narodnjake, ki so sedeli po gostilnah, za narodne dame. ki so bile v kinematografih — nič mu naj ne bo žal. Moralna zmaga je njegova — in drugim naj bo žal. da niso prišlina proslavo. Rečemo samo: pred 50 leti je bilo v Ljubljani več smisla za sokolstvo in sokolstva, ki hoče izpolnjevati svojo nalogo, mora skušati dvigniti druge za sebj. ne padati. Za sokola je čist, svež zrak, mlakg in luže pa so za zabe. Zato naj ostane sokolstvo vzor narodne vzgoje. — Nam je im-ponirala sokolska zavest Sokola I.. ker ni hotel za par kron dobička slaviti petdesetletnico tako. kot se je pri nas slavilo doslej, ampak jo je proslavil sokolsko. Oni, ki so se slavnosti udeležili, so čutili pravega sokolskega duha v prireditvi. Ljudje, ki mečejo v kavarnah petake med nemške ženske, da mu zaigrajo ob pijani navdušenosti sokolsko koračnico, ne morejo imeti smisla za pravo sokolsko idejo. Dim in pijanost naj opajata one, ki po njih hrenene zato pa Sokol I. je imel torej krasen namen, žal. da je pri nas malo smisla za kaj lepega in velikega. Dvorana Mestnega doma je bila preprosto. pa krasno dekorirana. Ob strani na stebrih so se ponosno dvigale sokolske postave velikih zletnih plakatov, ki tako očitno izražajo sokolsko geslo: s silo leva s poletom sokola. Enako misel je izražala sprednja slika, obdana z zelenim vencem. Spretna roka in dober okus sta zbružena z malimi stroški pre-stvarila dvorano v prostor, primeren za sokolsko slavje. Na strani so bile slike Fugnerja in T yrša in sedanjih voditeljev češkoslovan-skega sokolstva: dr. Schreinerja in dr. Va-nička. Poleg tega so bile slike s sokolske telovadbe. Spored je bil slavju primeren. Orkester Sokola I. je znan. Igral je vse točke z velikim uspehom. Enako nas je veselil pevski zbor. Dr. Pestotnik je v svojem nagovoru iz-pregovoril o petdesetletnici sokolstva. Govoril je o ustanovitvi 1. 1862., o razvoju sokola pri nas, o Fiignerju in Tyršu. ustanoviteljih sokolstva in je pojasnil tudi sedanje cilje našega sokolstva. Našli so se ljudje, ki so nastopili proti sokolstvu, toda sokolstvo je utemeljeno na idejah, ki morajo zmagati. Sokol ne pozna str — P°zna silo. zmago! I ojasnil je na kratko delo Sokola I.. katerega petletnico se letos slavi. Lahko rečemo, da je Sokol I. vzor pravega sokolskega društva. — Prof. Berce je deklamiral Ganglovo pesem »Pesem sokolov. Največje navdušenje pa je bilo pri nastopu brata Vidmarja, ki je pokazal. s kakimi silami razpolaga Sokol I. — Spored je bil nekoliko dolg — do 11. — pa zelo Primeren za najširše' vrste. Dvorana ni bila polna — a morala bi biti nabito polna. To je Skoda! Pa nič ne de: vsaj lahko rečemo: petdesetletnico smo praznovali v sokolskem duhu —* in skušajmo poslej v tem duhu živeti in de- lati. Treba bo tudi pri nas začeti trezno ra-zumnoživljenjeinsokol naj nam kaže v tem pot naprej.Sokolu I. naš: na zdar! Najnovejše vesti, telefonska poročila, OBSODBA V PROCESU BERLINSKIH ZASTRUPLJEN.!. Berlin, 5. maja. Po večtedenski razpravi se je razglasila sinoči obsodba proti prodajalcem opojnih pijač, katerim je bil primešan methylalkohol,vsled česar je umrlo 183 oseb na zastrupljenju. Glavni krivec branjevec Schar-mach je bil obsojen na 5 let ječe, drugi pa na ječo od treh tednov do dveh mesecev. RESNI ZNAKI. Peterburg. 5. maja. Danes se je v Livadiji vršila važna konferenca o politiškem položaju, ki ji je prisostvoval car Nikolaj. Konference so se udeležili zunanji minister Sazonov. ministrski predsednik Kokovcev, vojni minister Suhomlinov. sekcijski šef zunanjega ministrstva Schilling ter šef balkanskega oddelka zunanjega ministrstva Nelikov. UPRAVNE IZPREMEMBE V BOSNI. Sarajevo. 5. maja. O važnih osebnih iz-premembah pri bosanski upravi se poroča sledeče: Vest. da gre v pokoj baron Pittner, je resnična, sekcijskim načelnikom za pravosodje bo imenovan Hrvat dr. Nikola Mandič, za nauk in bogočastje pisatelj Musliman Safvet beg Ba-šagič. za gospodarstvo Srb Toša Zurunič. Namestnikom deželnega poglavarja bo imenovan sekcijski šef kabinetne pisarne baron Ivan Skerlec. HRVAŠKA. Dunaj, 4. maja. Starostni predsednik hrvaškega sabora Erazrno Barčič je poslal brzojavno zahvalo poslancu Spinčiču za njegov nastop za Hrvaško v delegaciji, istotako se zahvaljuje tudi delegatoma Masaryku in Kra-maru za njih odločne besede. Značilno je. da Barčič ne omenja v svoji zahvali Šušteršiča, kar znači. kako slab utis je napravila na hrvaške politiške kroge ponesrečena Šušterši-čeva akcija. BERCHTOLD NE GRE V BERLIN. Dunaj. 4. maja. Dementirajo se polusluž-beno vesti, da gre avstrijski zunanji minister Berchtold v Berlin obiskat nemškega državnega kancelarja. ,,Domovina". Dijaško podporno društvo »Domovina« ima 11. t. m. svojo veselico, ki naj prinese zopet nekaj dohodkov. O prireditvi sami smo že povedali svoje mnenje. Kakor poročajo listi. bo veselica zelo lepa zabava, veselja zanimivosti — vsega bo dovolj. Kdor bo prišel tja. se bo dobro imel in zraven tega bo imel zavest, da podpira dobro stvar. »Domovina« je za nas velike važnosti, saj oskrbuje našo mladino s hrano in skrbi tudi splošno za di-jaštvo. Treba pa bi bilo. da ne prispeva za društvo samo Ljubljana, ampak cela dežela mora izpolniti svojo dolžnost. Zato apeliramo na vse mladinoljube. da se 11. t. ni. spominjajo »Domovine«. Po vseh družbah in pri vseh prilikah naj se pobira za »Domovino«. Posebno naše narodne gospodične naj skušajo v vseh krajih nabrati svojo zbirko, ki naj jo pošljejo »Domovini«. Kdor more. naj z darovi prispeva za priredlter »Domovine«. En dan v letu bodi posvečen »Domovini«. Pomladanska veselica »Domovine« naj združi nas vse v delu za »Domovino«. RAZNO. Siraženje lepih grešnic. Vesela dogodbica, ki bi operetnim libretistom nudila zadostno snovi, se je odigrala v mestecu Seux na Francoskem. Tamkaj je mesto bilo sezidalo veličastno poboljševalnico, v kateri naj bi se lahkomiselne mlade dame s priprostostjo in skromnim življenjem dovedle zopet na pot pobolj-šanja in kesanja. Ta zdravilni zavod so pred nekaj leti svečanostno otvorili in prišlo je takoj osem grešnic se »zdravit«. Osem mladih grešnic, ki so bile seveda vse iz Pariza. Da bi te interesantne ujetnice stražili, so nastavili deset čuvajev, ki je bil vsak oborožen s sabljo in s šesterocevnim samokresom. Možakarji so greš-nice ostro in neizprosno stražili. Toda kaj pomaga vsa moška energija proti lokavosti in zvijačnosti ženskega spola. Tekom let je izginila ena grešnica za drugo in bilo jih je zmerom manj. Na zadnje ostala v velikem poslopju samo še ena lepotica, ki jo je pazno čuvalo deset možakarjev. Sedaj pa je tudi ta poslednja izginila in vseh deset stražarjev je ostalo samih. Ker so državno nastavljeni, jih zaenkrat seveda ne morejo odstraniti. Možakarji ostanejo torej sami in se v krasni spomladi lahko izprehajajo po senskih gozdovih. * Japonski običaj. Pred kratkim se je vračal japonski cesar iz vojaških vaj. Na neki postaji je moral čakati eno uro v čakalnici, ker je skočil vlak s tira. Uradnik, ki je bil odgovoren za vožnjo dvornega vlaka, je izvršil samomor na ta način, da se je vlegel pod vlak, ki ga je povozil. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je izvršeni samomor njegova dolžnost. ker je pripravil cesarja v neprijeten položaj. * Rešena sleparja. Na parniku »Titanic« sta se nahajala tudi dva znana igralska sleparja. Obadva sleparja Owen in Homer sta igrala ravno pri neki partiji, ko se je katastrofa prigodila. Podkupila sta nato nekega strežaja. ki jima Je prinesel žensko obleko in tako oblečena sta skočila v rešilni čoln. Pozneje sta žensko obleko raztrgala iz sebe ter sta pomagala pri veslanju. Skromno vprašanje na pismouke vseh konfesij: Ali se more tudi tu govoriti o »božji roki«? * Konec »modrega diamanta«. S »Titani-com« se je potopil tudi slavni »modri diamant«, ki so ga imenovali tudi Hope-diamant, in ki je bil vreden poldrug miljon kron. Iz zgodovine tega kamena vidimo, da je prinesel nesrečo še vsakemu, ki ga je kedaj imel v lasti. »Modri diamant« je bil doma v Indiji, od kjer ga je prinesel neki mož z imenom Winighea v Benetke. Tu je postal lastnina doževe družine Morosini. Kamen je bil tako lep, da so ga opevali pesniki. Indijec, ki je prinesel kamen v Benetke, je pa zanesel v Benetke tudi kugo, ki je izbruhnila kmalu po njegovem prihodu v mesto. Morosini je bežal z diamantom v Florenco, a za njm je šla tudi kuga, ki je v najkrajšem času opustošila cvetoče mesto. Tudi Morosini je umrl vsled kuge. Kamen je dobil Florentinski vojskovodja Marsilio, katerega so v nekem pretepu umorili. Diamant je prišel v roke najrazličnejšim ljudem, a vsi so bili nesrečni, ki so ga imeli. V začetku pretečenega stoletja je bil med zakladi italijanskega samostana San Cosimo, kjer so ga ugrabili vojaki prve francoske republike. General Lasalle ga je kupil od enega izmed teh vojakov za prav nizko ceno. Nekaj dni za tem je padel general v boju pri Lodi. Čez nekaj let se je pojavil diamant na Španskem. Sedaj je bil last mladega diplomata. Nekoč je imel službeno opravilo v nemirni Kataloniji, kjer so ga vinjeni mornarji umorili in oropali. Razen enega so dobili vse morilce. Ta je pribežal na ladjo, ki je bila namenjena v Zahodno Indijo. Kapitan ladje je bil silno strog; vsled tega je na ladji nastal upor med mornarji, ki ga pa je kapitan premagal .Dal je voditelje upornikov obesiti. Na roki enega izmed obešencev je zapazil dragocen prstan, v katerem je bil vdelan modri diamant. Kapitan si je osvojil prstan, ali ni ga bil dolgo vesel. Ko se je izkrcal, je šel v igralnico, kjer ga je ustrelil desperado. Truplo ustreljen-čevo so našli v cestnem jarku, prstan je bil zginil iz roke. Diamant je postal potem last Ame-rikanca Stevvarta, ki je ponesrečil pri neki javni uprizoritvi. Tribuna, na kateri je stal, se je udrla. Leta 1909 se je peljal s parnikom »Seyne« bogati Sennor Habib iz Španije, ki je bil predzadnji lastnik usodnega diamanta. Pri Singa-pore je hud tajfun uničil ladjo, Habib je utonil. Ko se je ladja potopila, je imel diamant pri sebi. Diamant je bežal na dnu morja, a potapljači so ga prinesli na dan. Letos, meseca januarja, je kupil diamant Amerikanec Mac Lean iz Wa-shingtona, ki se je s »Titanicom« vračal v Ameriko. Seboj je nesel diamant. Mac Lean počiva v morju, z njim tudi modri diamant. * Ponarejalec denarja. Včeraj je aretirala policija v Krakovu delavca Julija Kopycinka, ki se je pripeljal iz Peterburga. Policija je sumila, da je Kopycink vohun, ki dela za Rusijo. Ko so preiskavah njegovo stanovanje so našli popolno delavnico za ponarejanje 5rubeljskih novcev. Kopycink je imel tudi pomočnika, delavca Stanislava Biera. Policija je izročila oba sodišču. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. „DAN“ se prodaja v Ljubljani v sledečih tobakarnah: JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. M M f-s ftj ^ E—— Prihod vlakov v Ljubljano iz: o" £ ro Jz. hm Dunaja . . . 12-E 3*12 4.43 5-22 9.57 12’44 5.81 8-22 *> f-H n< g LEL c u. ■ Trsta .... 12“ 4.23 9.°4 11*.» 2-51 6*11 9’1Z 11« Trbiža .... 7-1« 9-48 H-13 4.18 6-22 8-12 H-22 ■g » t/l 3 “ M At 5: S- 0* 3“ I-+-■■■ ■ Kamnika . . . 6.« io-59 2-40 6-12 Rudolfovega . g-52 2-59 9*21 Kočevja . . . g.52 2-59 9-21 skarna v Ljubljani iela okusno in po zmernih cenah, in drugih uradnih tiskovin. Vrhnike . . . g.40 ll-07 4*58 Odhod vlakov iz Ljubljane proti: Dunaju . . . 12*22 12*12 4*50 7*22 U*-25 3.11 6-22 9*22 Trstu .... J.03 8-12 5*22 6’02 10-08 1*03 5*41 8-21 Trbižu .... g-48 9-09 H-30 3-30 6-22 10-12 Kamniku . . . 7*28 ll50 3-12 7'!2 Rudolfovem . . 7*25 •J.32 7*22 Kočevju . . . 7.25 1*32 7.39 Vrhniki . . . 7.88 1* 6*21 • Brzovlak. /AILFM JENClC mici jenCiC roj. jnriKOViC POROCEfin ^5*cs> memseš, 5. mnjn 1912 Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 4. maja do 12. maja. 1 Cene v kronah od do 1 kg govejega mesa I. vrste .... 180 2- 1 . . .11. 1 60 1 80 1 . . III I * telečjega mesa 1 50 1-70 1 60 2 — 1 , prašičjega mesa (svežega) . . . 1 68 2-20 1 . . . (prekajenega) . . 1 . koštrunovega mesa 1 90 2-20 1 50 1-60 I . masla 260 2-80 1 , masla surovega 2-50 2-70 1 . masti prašičje 212 2' 16 1 , slanine (špeh/i) sveže 172 1-92 1 . slanine prekajene 1 90 2 — 1 . sala 1-80 1-98 1 . čajnega masla ....... 337 —.— 1 . margarinskega masla 1 jajce 2 — 210 —•06 -07 1 liter mleka —•20 —•22 1 . . posnetega — 08 — 10 1 . smetane sladke —•— — •— 1 . „ kisle . •80 — 90 1 kg medu 1-20 1-40 1 piščanec 1-10 1-30 1 golob . —•54 -•56 1 raca 230 2-40 1 gos 6‘- 6-50 1 puran 7 — 7-50 100 kg pšenične moke št. 0 .... 36-30 —•— 100 m . . v 1 ... . 36-10 —•— 35-80 —•— 100 . . . . 3 . . . . 35-30 —•— 100 . „ . . 4 . . . . 34-40 —• 100. . . .5.... 33-60 —•— 100 . . . . 6 . . . . 33 — —• 100 . . . . 7 . . . . 30'— —•— 100 . . „ . 8 . . . . 100 . koruzne moke 20-50 • 26-50 * 100 . ajdove moke I. vrste .... 48’— • 100 . . .11 45-— —•— 100 . ržene moke 34-— ■ 1 liter fižola -•26 —'36 1 „ graha —•34 —'38 1 „ leče —•30 —•32 1 „ kaše .... -•22 —•24 1 „ ričeta 100 kg pšenice -•20 —•22 23-50 —•— 100 „ rži 20 — •— 100 „ ječmena 20'— —•— 100 „ ovsa 22-- —•— 100 „ ajde 22-50 •— 100 „ prosa belega ...... 19 — —•— 100 „ koruze stare 21-50 —-— 100 „ „ nove —•— —-— 100 „ krompirja 10- 10-50 100 „ činkvantina 22-— -— 100 „ sena * 5-50 6-- 100 „ slame * 450 5-— 100 „ stelje • 2-— 2-10 100 „ detelje ■ Cena trdemu lesu za m3 6- 7-— 9-50 10-50 Cena mehkemu lesu za m3 | 8'— 8 50 Glavno zastopstvo dunajske družbe za pio centraloe ventilacijske kurjave s svežim zrakom v Ljubljani, Nova ulica štev. 3 prevzema vsa v to stroko spadgjoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd. A- 8KAZA, glavnizastopnik za Kranjsko in Primorsko. ž| O. Bračko Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12 priporoča prave fine francoske parfume, bogato zalogo rokaic In vse v to stroko spadajoče predmete v najflnejšl kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno. Cenjenemu občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti da sem preselil svojo 325 čevljarsko obrt Iz Sodne ulice štev. 3 v Gradišče št. 4. Zahvaljujoč se za dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost, prosim p. n. občinstvo, da mi isto izkazuje tudi v naprej, beležim z odličnim spoštovanjem J. ZAMLJEN, čevljarski mojster. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! F| A IVTtt se prodaja po vseh *«lyxl 1^1 tobakarnah po 6 vin. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga FR KAPUS, LJUBLJANA Marije Terezije cesta štev. 11, Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala otročje vozičke itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov. Cene nizkeil Izdelki solidni! r m Velik v aKS* Za birmance priporoča Angleško skladišče oblek”, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice. Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in najnovejša konfekcija - - 11 ■ za dame. Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad K 800.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva, ulica ste v. 2, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih 411 01 2 o UČITELJSKA TISKARNA Telefon štev. 118. v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8. Telefon štev. 118. Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. j Slapšak: Turki pri St. Tllnn, ilustrovana * knjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Stupar: 0 prvinah in spojinah, ilnstrov. Cena 1*50 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 Tin. Marolt: Zgodovinske učne slike. Cena 2 R. Vizitke Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3'—, broširani K 2 60. Ruverte s firmo Jožef Ribičič: Kraljestvo čebel. Cena vezani knjigi 80 vin. Trgovske račune Knjižnica Učiteljskega ltonvikta: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena & 1*50 R. — Rape: Mladini. Cena 1*50 H. — Gangl: Zbrani spisi. i I. in II. zvezek. Cena 1*50 R. Adamič: Slava Cesarju? Spevoigra za mladino. Cena 3 R. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin. Kreti: Rako si o-liranimo zobe. Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil. Vse tiskovine za knjižnice. Uradne tiskovine 5 za županstva. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole. Stereotipi ja <** Litografija Muzikalije Založba fenl*g V ^Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski Uustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, "opotnik, Haša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec«