HOVI TEDNIK
^ direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
^govorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja UmniK
november 1991 • številka UU • leto XLV • cena 35 tolarjev
o smo mi,
ipecialci
Kakšni so in kaj počno izbranci iz sloven-
skih policijskih vrst? Stran 16.
stran 17
Vesoljska
energija,
kumarice
in zdravje
bn 32
ena dveh živlleni
Stran 6
Naval na
državljanstvo
Slovenije
rrasa bodoče
ivtoceste
Brez avtoceste bo Slovenija osamljen otok v Evropi.
Zanjo bo šlo 400 hektarjev zemlje. Čigave? Preberite in si
oglejte načrt na 2. strani
Brez
partizanov
in revoiucile
Imena ulic in trgov bomo oprali ideologije. V ropotarnico zgodovine
mečemo revolucijo in partizane, pa tudi generale - pa čeprav je bil to
sam Maister. Vračajo se stara imena. Ta bodo bližja tudi Slovencem,
ki živijo v diaspori. Bojan Brezigar, predsednik glavnega odbora
Svetovnega slovenskega kongresa v intervjuju »Slovenci imajo že
dovolj klobukov« o imenih ne govori, pravi pa, da stare zamere še
niso pozabljene, krivice pa da je treba popraviti - sedaj je to
državljanstvo. Na straneh 5 in 7.
Stran 16
Presenečenje v Beku
stran 3
iVIenjainice
še ta teden?
2. STRAN - 7. NOVEMBER 1991

Za ceste okrog UOOha zemljišč - Slovenija ne sme hiti osamljen otok v Evropi
že v prejšnji številki smo poročali,
da naj bi čez 240 dni pričeli graditi
odsek avtomobilske ceste od Arje vasi
do Vranskega.
V republiki so za ta dela že namenili
denar (okrog 340 milijonov tolarjev).
To so na pogovoru prejšnji teden
v Žalcu potrdili tudi predstavnik slo-
venske vlade Lojze Peterle, minister za
promet Marjan Krajnc in minister za
okolje Miha Jazbinšek. Savinjčane se-
veda najbolj zanima, kje bo potekala
trasa nove ceste.
V Žalcu so neglede na izjave najbolj
pristojnih nekoliko manj optimistični.
Menijo namreč, da se gradnja prihod-
nje leto ne bo pričela, saj bo po vsej
verjetnosti mnogo težav s soglasji in
odkupi zemljišč. Temu mnenju se pri-
družujeta tudi predsednik izvršnega
sveta žalske občinske skupščine Boris
Krajnc in član izvršnega sveta Vinko
Debelak, sicer sekretar; sekretariata
za varstvo okolja in urejanje prostora.
Vinko Debelak pravi: »Veliko dela bo
s pridobivanjem ustrezne dokumenta-
cije, kar pa je seveda povezano z last-
ninsko pravnimi vprašanji. Trajno iz-
gubljenih zemljišč bo okrog 200 hekta-
rov, ko pa se bo začela gradnja, jih bo
vsaj še enkrat toliko. Večina kmetov
bo najbrž zahtevala zamenjavo, le red-
ki se bodo strinjali z odkupnino. Naj-
več problemov bo z zamenjavo, ker bo
težko najti ustrezna prosta zemljišča«.
Dejstvo je, da takšno cesto Slovenci
potrebujemo, če želimo govoriti o tem,
da smo del Evrope. Dejstvo je tudi, da
v razvitih evropskih državah sodobnih
cest ne bi bilo, če bi se vsakdo oziral na
svoj košček zemlje in na vsak zeljnik.
V vsakem primeru Slovenija ne sme
biti prometno izolirani otok sredi
Evrope! Napredka namreč ni brez so-
dobnih komunikacijskih poti.
In kje bo potekala trasa avtomobil-
ske ceste? Objavljamo jo na zemljevidu
občine Žalec.        JANEZ VEDENIK
Kučan na Dobrni
Slovenija - mesec dni po koncu moratorija. To k
tema 12. Celjskega večera ta petek v hotelu Dobrna ^'^
Dobrni. Gost zanimivega srečanja bo Milan Kuča^
predsednik Predsedstva R Slovenije, ki je doslej
Celjskih večerih vedno sodeloval predvsem kot uradf,^
gostitelj nekaterih visokih jugoslovanskih predstavni
kov (Stipe Mesič, Alija Izetbegovič in drugi). 'i
V petek bo poteklo točno mesec dni, odkar je Slp^
nija po koncu moratorija uvedla slovenski tolar^
s tem Evropi jasno povedala, da bo še naprej utrjevaM
svojo državnost in suverenost. V tem času se ni mnogo
zgodilo, saj haška konferenca še vedno caplja n-
mestu, vojna na Hrvaškem pa se nadaljuje. Ali je no\-i
evropski predlog o ekonomski skupnosti in o konfede-
raciji za tiste republike, ki želijo ostati v Jugoslaviji^ zj
Slovenijo sprejemljiv? Kje je zdaj sploh Slovenija^
Začetek 12. Celjskega večera bo ob 19.30 v hoteM
Dobrna. ^
m
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
SAO Beograd
Od Milana Babica pa čeprav
je zobozdravniški »dr.«, vse-
kakor nismo mogli pričakova-
ti, da se razume v portugalšči-
no, ko je »svojo« državo po-
imenoval s SAO Krajino. Ali
pa se motimo, z zemljepisjem
se vsekakor pridno ukvarja
odkar je prišel na oblast, saj
ves čas riše meje svojega fev-
da, ki bi ga rad zaoblil z (naj-
manj) Bosansko krajino. Pov-
sem verjetno je, da mu je prišel
v roko Veliki atlas sveta in da
ga je v kazalu zemljepisnih
imen impresioniralo število
mest z vzdevkom SAO (kar 24
jih je). Vsekakor je naletel tudi
na vzdevek SAN (kar pomeni
enako kot SAO - sveti), vendar
mu to ni dišalo, saj bi se mu
utegnili posmehovati, češ da
SAN(ja) nekakšno svojo dr-
žavo.
O Babiču in njegovem res-
ničnem ali dozdevnem razha-
janju z Miloševičem oziroma
s SAO Srbijo morda kdaj dru-
gič. Tale uvod se mi je prepro-
sto zdel potreben, saj se zna
zgoditi, da bo v preostali »Ju-
gi« vzdevek SAO imelo ne le
sleherna regija, temveč tudi
vsako mesto, če bo šlo tako
naprej pa celo vsaka - ulica...
Beograd se že močno trudi, da
postane »sveti«. Kako vam
zveni SAO BEO? Pravzaprav
s tem sploh ne bi spremenil
svojega prvotnega pomena, saj
(bognedaj) novega imena sko-
rajda ni mogoče drugače izgo-
voriti kot: sav beo...
Da se Beograd spreminja
v svojevrstni SAO pričajo (ne-
potrjene) govorice, da (neob-
javljena) omejitev potovanja
v tujino velja le za Beograjča-
ne. Tukaj je seveda nastala
prava zmeda ob novicah o do-
voljenjih vojnega odseka, ki so
bojda potrebna za pot čez me-
jo. Pristojni v JLA imajo pravi
smisel za humor, ko pravijo,
da kaj takega nihče ni predpi-
sal in tudi ne misli, ker je to
- že od nekdaj - v veljavi.
Sklicujoč se na dva zakona, ki
se nanašata na JLA, pojasnju-
jejo, da mora tako dovoljenje
imeti sleherni vojaški obvez-
nik, ki ima vojni razpored. Pri
tem posebej poudarjajo, da to
ne velja za tiste, ki tega razpo-
reda nimajo. Kakšen sarka-
zem, ko pa je znano, da ogrom-
ni večini vseh, ki odslužijo vo-
jaški rok, v vojaško knjižico
nemudoma vpišejo, kam se
morajo zglasiti v primeru iz-
mišljene ali prave vojne nevar-
nosti. Če dosledno »prevede-
mo« razlago modrih ljudi
v JLA, to pomeni, da bi morala
večina moških tja do 60-tega
leta v vojni odsek vsakič, ko
jim pride na pamet taka bogo-
kletna misel kot je - potovanje
v tujino.
In zakaj ljudje do sedaj niso
potrebovali teh dovoljenj?
Krivi so seveda vojaški obvez-
niki, ki leta in leta niso spošto-
vali omenjenih predpisov (za
katere seveda niso vedeli) in
pa tisti na meji, ki bi morali
taka dovoljenja zahtevati na
vpogled. Zajec seveda tiči
v povsem drugem grmu. Zna-
no je, da so med dosedanjimi
mobilizacijami (neobjavljeni-
mi) mladeniči, ki pripadajo
najhrabrejšemu narodu tega
sveta, množično odhajali na
»turistična« in »službena« po-
tovanja po svetu, vojska pa še
vedno nima prav nobenega ra-
zloga, ki bi jo prepričal, da ta-
ko ne bo tudi poslej. Prav
v dneh, ko se je pojavila vest
o tozdevnih dovoljenjih pa je
bila v teku in je še vedno mno-
žična mobilizacija, ki seveda
tudi tokrat ni nikjer objav-
ljena.
Dobro, to še ni dovolj za
SAO (Beograd). Kaj pa odre-
zanost od morja? Znano je, da
so številni Beograjčani zgradi-
li vikende na hrvaški obali,
razvoj dogodkov pa kaže, da
bodo (če že niso) ostali brez
njih. Toda tuje Črna gora, kjer
so prav tako pridno garali. Pa
ko so jim Črnogorci pred nekaj
meseci zagodli z drastičnim
povečanjem davkov za viken-
de. To pa seveda še ni vse; hu-
dič bo, če se je Bulatovič res-
nično povsem razšel z Miloše-
vičem (tj. z Beogradom). Ne-
kateri sicer močno dvomijo
v kaj takega, enako kot v pri-
meru kninskega Babica. Pra-
vijo, da hoče Miloševič svetu
(Haagu) bojda pokazati, da ni-
ma več nobenega vpliva na Čr-
no goro, da ga Babic noče po-
slušati, da se tudi vojska ne-
kam čudno vede, o tem, kaj
počne njegova soproga pa živ
krst ničesar ne ve...
Tudi brez morja se bo dalo
nekako shajati, saj so tudi Sa-
va in Donava ter številni drugi
»biseri« potoki. Tudi drastično
otežkočeno potovanje v sosed-
nje republike (zlasti v BiH in
na Hrvaško) bi se dalo nekako
preživeti; Srbija je končno
vzela pod svoje Kosovo s šte-
vilnimi srednjeveškimi samo-
stani, da o prijaznih domorod-
cih - srbskih Albancih ne go-
vorimo ... Nekaj pa je, kar se
zlovešče obeta vsem tem SAO
krajinam ne le na Hrvaškem in
v Bosni. Na najbolj grozljiv
način je to napovedal neodvis-
ni tednik Vreme v črtici pod
naslovom »Uboštvo«:
»Vsem Srbom enako. Kot da
se je uresničila želja pripadni-
ka gibanja Svi Srbi Sveta, ki je
besedičil o lepih časih brez
elektrike in računalnikov. Te-
daj je bilo, kot pravi, Srbom
najlepše. V osvobojeni Bara-
nji, Slavoniji in zahodnem
Sremu imajo zaposleni 4 tisoč
dinarjev na mesec - v bonih.
Za vse je vpeljana delovna ob-
veznost, vsem je odvzeta pra-
vica do letnega dopusta. Za
vse skrbi center za socialno
delo. Ves denar gre v prora-
čun. Vsem se denar deli iz pro-
računa. Vojni komunizem se je
povampiril po sedmih deset-
letjih. Prišla je svoboda, tis
najprimitivnejša svoboda,
odpravlja razlike, delitev
pridne in lene, sposobne in:
sposobne, zdrave in bolne
Vrhovni proračunski vrač i
ima pred očmi, bratje Srbi,
odloča o vsem. Kot da poa
Ijajo, da tam, kjer so vsi em
ni pravice. Tam je le - ub
štvo.«
Bog nas varuj vseh teh SM
Če Haag ne bo zalegel, se uit
ne zgoditi, da bo Orvvello
»1984« najbolj priljublje
pravica SAO otrokom...
ŠTEFAN NOn
Poslanci imajo glave
Vsemu navkljub tvorna razprava o bodočem položaju konJiJU
»posebne^ šole
Večmesečne grobe in pod-
tikajoče razprave o bodoči
organiziranosti vzgoje in
izobraževanja v konjiški ob-
čini so poslanci občinske
skupščine zaključili. Z veli-
ko večino (4 proti) so sprejeli
predlog, po katerem bodo
v prihodnje samostojni zavo-
di vse sedanje organizacijske
enote Vzgojno izobraževal-
nega zavoda, torej tudi šola
s prilagojenim programom.
Z odlokom pa so sprejeli tudi
spremembe imen posamez-
nih šoL
Prvotno je osnutek odloka
predvideval šest samostojnih
zavodov, šola s prilagojenim
učnim programom pa naj bi
bila organizacijska enota
ene izmed osnovnih šol.
Predstavniki vzgoje in izo-
braževanja so temu ves čas
oporekali, saj so menili, da
oblike organiziranosti ni
mogoče ločiti  od vsebine.
Nova imena šol nimajo ni-
kakršnega ideološkega aii ka-
kega     drugega    predznaka.
V krajih izven Slovenskih Ko-
njic se imenujejo kar po kraju,
v Slovenskih Konjicah pa bo
šola Edvarda Kardelja postala
Osnovna šola Pod goro, osnov-
na šola Pohorski odred šola
V parku, osnovna šola Dušana
Jerena pa šola Ob Dravinji.
Nova imena bodo uveljavljena
z novim letom.
Zaradi tega so bili večkrat
obtoženi »borbe za svoje
stolčke« - celo na zadnjem
zasedanju skupščine je žu-
pan Jože Baraga to očital
ravnateljici šole s sporno bo-
dočo organiziranostjo. Po-
slance pa je zanimalo predv-
sem to, kaj pravi stroka, ka-
ko so takšne šole organizira-
ne drugod in kakšna je pra*
zaprav njihova vloga.
Svetovalec direktorja Zi
voda za šolstvo Republik
Slovenije Darko Opar, strj
kovnjak defektolog, je dil
me poslancev dokončno i
zrešil. Pojasnil je, da o
onalizaciji ni mogoče govo'
ti, saj šole dobivajo d*^
glede na standarde in n''
mative, da je edino v Lašk^
podobna šola organiziraj
kot   organizacijska
povsod drugod pa so to *
mostojni zavodi. Takšne
poznajo tudi v svetu j
ukinjajo jih, pač pa po^.i
jejo z okoljem. Konjiška
pa je povezana z okolja.
Lahko pa bi prevzela ^.
druge naloge - skrb za
prizadete otroke, ki so s«^
raztreseni po Sloveniji-
hoteU narediti korak
manizaciji, bi morali te o'^
ke vrniti v občino, oblik^^.
invalidske delavnice■■■ tj
šen je bil tudi predlog L'
ralno demokratske stra^^j
pa tudi izvršnega sveta ^
pa so poudarili, da v   j
šole ne sme biti nikakršP^
prizvoka »motenosti«.    <(
MILENA B. POI^
Ministrstvo o vojašicili stanovanjili
Ministrstvo za obrambo Republike
Slovenije je pred dnevi objavilo posebno
obvestilo za vse, ki jim je bilo dodeljeno
ali prodano vojaško stanovanje.
Te občane ministrstvo poziva, da po-
ravnajo stanarino od 1. oktobra 1991
dalje na račun Ministrstva za obrambo
Republike Slovenije 50100-637-
5055216 v višini, ki jim je bila določena
kot zadnja s strani pristojnih organov
vojaškega stanovanjskega sklada. Do
15. novembra pa naj predložijo uprav-
nim organom, pristojnim za obrambne
zadeve, kopijo odločbe o dodelitvi ali
zamenjavi stanovanja, kopijo zapisnika
o vrednosti in točkovanju stanovanja ter
zadnji račun o višini stanarine. Lastniki
teh stanovanj pa naj do 15. novembra
predložijo omenjenim upravnim orga-
nom kopijo pogodbe o nakupu stanova-
nja iz vojaškega stanovanjskega sklada.
Poziv temelji na 9. členu ustavnega
zakona za izvedbo temeljne ustavne h-
stine o samostojnosti in neodvisnosti
Slovenije ter na dogovoru med delegaci-
jama Republike Slovenije in ZSLO.

7. NOVEMBER 1991 - STRAN 3
henjalnice
iidi na
[eljskem
y ponedeljek so v Ljub-
ki v poslovalnici Ljub-
.pske banke na Šubičevi
jprli menjalnico, kjer
^0 občani prodajajo in
jipujejo devize.
Y Ljubljanski banki
Jošni banki Celje so v to-
^ pojasnili, da lahko
jcratkem podobne me-
jjlnice pričakujemo tudi
J celjskem območju. Me-
jjlnice naj bi odprli prak-
so v vseh mestnih sre-
jjčih ter na obmejnem ob-
pČju, tečaj pa bodo sproti
plagajali ponudbi in pov-
jaševanju. O vseh po-
^bnostih se bodo v banki
Pgovorili še ta teden, pre-
,j pa je tudi že zanimanja
(Odpiranje zasebnih me-
jalnic. Zakon o deviznem
oslovanju namreč določa,
J lahko menjalniške posle
pravljajo poleg pooblaš-
(iiih bank tudi druge do-
lače osebe, ki so registri-
ine za opravljanje teh po-
lov in ki bodo sklenile
banko pogodbo o oprav-
^ju menjalniških poslov.
1 pogodbeni menjalci so
ihko tudi zasebniki, ki
lorajo po navodilih sveta
lanke Slovenije zagotoviti
ptrezne prostore, blagajne
oroma druga sredstva za
amo shranjevanje doma-
ih in tujih plačilnih sred-
lev, določiti višino provi-
ije, ki jo zaračunavajo, de-
ivci pa morajo biti uspo-
dbljeni za opravljanje teh
Bslov in obvladati Sloven-
ki ter vsaj en svetovni
Eik.
IRENA BAŠA
Sisteme melioracij
je treba vzdrževati
Na današnjem zasedanju
zborov žalske občinske skupš-
čine naj bi sprejeli tudi odlok
o vzdrževanju objektov in na-
prav na melioracijskih območ-
jih v tej občini. Ta odlok naj bi
v bist\Ti dopolnil že sprejete-
ga, ki govori o uvedbi prispev-
ka za kritje stroškov pri vzdr-
ževalnih delih na melioracij-
skih sistemih.
Dosedanji odlok je omogo-
čal zbiranje sredstev za meli-
roacije, ki so jih izvajali, seda-
nji pa razširja možnost zdru-
ževanja sredstev za vzdrževa-
nje tudi za melioracije, ki so
jih izvedli samo na podlagi
priglasitve del. Dana bo tudi
možnost zbiranja denarja za
vzdrževanje drugih agrarnih
operacij - tudi za namakalne
sisteme.
V melioracije so v preteklih
letih vložili ogromno denarja.
Učinek teh del pa bo mogoč le,
če bodo sistemi vzdrževani. Da
je treba te sisteme vzdrževati,
zahtevata tudi občinska in re-
publiška inšpekcija. Samo
v primeru, če melioracijske si-
steme vzdržujejo, lahko obči-
na prejme denar za izvedbo
nadaljnjih melioracij iz repu-
bliških sredstev.
Sredstva za vzdrževanje naj
bi zbirali v čim manjšem obse-
gu, vendar pa še v takšni viši-
ni, da bi zagotavljala normal-
no delovanje sistema. Odlok
pa naj bi spodbudil upravljal-
ce melioracij, da bi sami več
naredili za vzdrževanje svojih
površin.
Osnutek je bil mesec dni
v javni razpravi, vendar bi-
stvenih pripomb in predlogov
ni bilo. Poudariti velja, da tega
prispevka ne bi plačevali last-
niki zemljišč, katerih letni ka-
tastrski dohodek negozdnih
zemljišč ne presega zneska, ki
ga določajo predpisi o davkih
občanov iz kmetijstva. Hme-
zad Inženiring je sicer predla-
gal, da naj bi bila vzdrževalna
dela za posamezna melioracij-
ska območja vsako leto zajeta
v programu, ki ga pripravi po-
speševalna služba v sodelova-
nju s strokovno usposobljeno
organizacijo za melioracije,
vendar se izvršni svet s to pri-
pombo ni strinjal. Menijo na-
mreč, da mora biti program
vzdrževalnih del strokovno
pripravljen, kako pa naj bi bi-
lo to videti v praksi, je uteme-
ljeno že v predlogu odloka.
JANEZ VEDENIK
Stavlfe ni bilo
Nekoliko višje plače na začetku leta
učitelji komentiralo z tleistvom. Ha so
hili takrat le malce bogatejši mea reveži
stavkovni odbor konference
sindikatov osnovnošolskih
učiteljev celjske občine je na
ponedeljkovem sestanku
s predstavniki občinske vlade
sprejel sklep o preložitvi za
včeraj, sredo 6. novembra, na-
povedano stavko. Ker pa zah-
teve celjskih osnovnošolskih
učiteljev niso bile v celoti iz-
polnjene, sindikat tudi ni raz-
pustil stavkovnega odbora.
Izvršni svet je že nekaj dni
po predložitvi učiteljskih zah-
tev zadovoljivo rešil prvi dve,
ki se nanašata na 38-odstotno
povečanje sredstev za materi-
alne stroške s 1. julijem in
18,5-odstotno valorizacijo
sredstev za dohodek zavodov,
zataknilo pa se je pri tretji
zahtevi, ki je ustanovitelji
celjskih osnovnih šol ne more-
jo izpolniti v celoti. Učitelji so
namreč zahtevali korekcijo
osebnih dohodkov že za sep-
tember, občinska vlada, ki se
je v ponedeljek usklajevala na
izredni seji, pa je lahko stav-
kovnemu odboru ponudila le
dosledno uresničevanje (kljub
Likvidnostnim težavam) sklepa
republiškega izvršnega sveta
o določitvi kalkulativnih os-
nov za določevanje obsega
sredstev za plače v vzgojnoizo-
braževalnih zavodih. Republi-
ška vlada je sicer določila, da
bi moral sklep veljati z okto-
brom, v Celju pa bo izvršni
svet zagotovil likvidnostno za-
gotavljanje realizacije s 1. no-
vembrom, v primeru, da bo
s pristojnimi republiškimi or-
gani dosežena ustrezna fi-
nančna izravTiava, pa bo pri-
bližno 700 delavcev v vzgojno-
izobraževalnih zavodih celjske
občine dobilo korekcijo okto-
brskih osebnih dohodkov.
Že s korekcijo plač osnovno-
šolskih učiteljev za november
in december se bo luknja
v celjskem občinskem prora-
čunu povečala na 45 milijonov
tolarjev, kar - če ne bo doseže-
ne finančne izravnave z repu-
bliko - pomeni tolikšen prora-
čunski prtmankliaj za leto
1992.
Celjski občinski izvršni svet
je izredno hitro odgovoril na
učiteljske zahteve, stavkovni
odbor pa je odnos ustanovite-
ljev do izvajalcev ocenil za do-
brega in korektnega. Prav za-
radi tega v sicer burni razpra-
vi ni bilo slišati očitkov na ra-
čun nekoliko višjih učiteljskih
plač v pr\'ih letošnjih mesecih,
saj so takrat učitelji namesto
dogovorjenega indeksa 119 na
povprečje v gospodarstvu Slo-
venije dobivali za 5 indeksnih
točk višje plače od v republiki
priznanih.
Kolegij osnovnošolskih rav-
nateljev celjske občine, ki se je
prav tako sestal v ponedeljek,
pa je sprejel še sklep o v pov-
prečnem 20-odstotnem povi-
šanju oktoberskih učiteljskih
plač. Končni sklep stavkovne-
ga odbora je torej bil, da se za
6. november napovedana stav-
ka preloži, do 20. novembra pa
se pripravi izračim korigira-
nih novembrskih osebnih do-
hodkov. Le-ti se bodo izraču-
navali iz izhodiščnih bruto
8 tisoč 62 tolarjev (za enostav-
na dela-čistilke), učiteljska
plača za tipično učiteljsko de-
lovno mesto (VI. stopnja izo-
brazbe in 22 ur učnih obvez-
nosti) pa bi se preračunavala
s koeficentom 2,65 in bi znaša-
la 21 tisoč 364 tolarjev.
IVANA STAMEJČIČ
Izmišljene bučnice
iz pametnih buč
Foto NACE BIZILJ
Zeleni Vane Gošnik narodnemu demokratu Rajku Pir-
ftatu: »Veš kaj, Rajko, če bi mojo stranko uvrstili volilci
talco nizko kot so v zadnji Delovi mnenjski raziskavi tvojo,
ktakoj šel prosit Rupla za opravičilo !■!<
\ pogalanii prepolovili posolilo
9 Uokončanje konjiške telovatinlce 10 milijonov ne bo aovolj__
poslanci zborov konjiške
l^inske skupščine so prejš-
' teden spet govorili o iz-
'dnji telovadnice pri os-
'^ni šoli Edvarda Kardelja
•f^ima po novem Pod goro
^'ovenskih Konjicah. Od-
'^ti so se morali o najetju
"•^jila za dokončanje tega
oporno potrebnega objek-
' *>»cer pa so spomladi že
SUsovali, da se dela nada-
zadnjem zasedanju so
'klanci spomnili, da so že
N časom predlagali, naj bi
govorni pripravili kar naj-
'''^nejši predlog nadaljnje-
' financiranja del. Denar,
^ zbere iz samoprispevka,
j'^''eč tudi za telovadnico
^adošča, tako kot ni za
■kugo, kar so s programi
samoprispevkov v občini
gradili. Ta zahteva ni bila iz-
polnjena in to je bil verjetno
glavni razlog za zavračanje
posojila v višini 20 milijonov
SLT. Predlagali so izdajo
občinskih obveznic, prodajo
dveh lokalov, oddajanje
v najem... Posojilo so oceni-
li kot najlažjo, vendar naj-
dražjo možnost.
Zelo odločno je proti poso-
jilu nastopil Vili Padežnik iz
krajevne skupnosti Zreče,
kjer so se zbali, da bodo za-
radi tega posojila prizadete
vse ostale krajevne skupno-
sti. Župan Jože Baraga je
v dogovoru zagotovil, da za-
radi posojila ne bo prizadet
noben porabnik proračun-
skih sredstev. Opozoril je tu-
di na dvoličen odnos večine
krajevnih skupnosti - brez
pripomb Konjičanov so na-
mreč v občini že zgradili te-
lovadnice pri šolah v Zrečah,
Ločah, Vitanju ... Oglasil se
je tudi predstavnik obrtni-
kov, češ, da so obrtniki in
firme v konjiško telovadnico
že vložili denar in gre tudi za
prepotrebna delovna mesta
za konjiške občane. Leopold
Rihtaršič je opozoril, da Ko-
njice že več kot desetletje ča-
kajo na to telovadnico, ki bo
hkrati večnamenski prostor,
in da so letos po ostalih kra-
jevnih skupnostih zgradili že
10 kilometrov cest.
Župan, ki je hkrati pred-
sednik gradbenega odbora,
je po razpravi najprej pred-
lagal zmanjšanje posojila na
15 milijonov, po kratkem po-
svetu s predsednikom izvrš-
nega sveta Rudijem Petanom
in podpredsednikom Stane-
tom Frimom pa je vsoto
zmanjšal še za 5 milijonov.
Ta predlog, torej posojilo
v višini 10 milijonov tolar-
jev, so poslanci potrdili. Ka-
ko bodo prišli do preostalega
potrebnega denarja, pa osta-
ja še vedno odprto vpraša-
nje, s tem pa tudi datum, ko
bodo telovadnico lahko pri-
čeli uporabljati.
MILENA B. POKLICL
SVET MED TEDNOM
I Piše: Robert Gorjanci
Sankcije
Evropa je pred veliko preizkušnjo. Odločiti se mora
ali bo zares aktivirala ukrepe, kot jih še ni, da bi
spametovala balkanskega samodržca, ki se v konfe-
renčnih salonih prijazno nasmiha in dopoveduje, da ni
v vojni z nikomer, obenem pa izvaja mobilizacijo in
prikriva spiske svojih padlih državljanov, ki umirajo
v skrajno nesmiselni in umazani vojni. Kakorkoli so
sankcije lahko tudi tvegana poteza, pa bodo nekaj
razčistile: namreč, blefiranja je dovolj.
Vojna brez nafte?
Ni še povsem jasno za kakšne sankcije naj bi se
odločili v evropski dvanajsterici, čeprav so baje že
napisane in bi jih bilo treba samo potegniti iz predalov
v bruseljski palači. Na prvem mestu .naj bi prišel
v poštev preklic protokola o trgovini in kooperaciji
z Jugoslavijo, pravniki skupnosti so menda že tudi
poiskali take pravne rešitve, ki dovoljujejo enostran-
sko prekinitev protokola, ki ima sicer predviden šest-
mesečni odpovedni rok. Se bolj učinkovita sankcija za
katero se posebej ogreva Velika Britanija, pa naj bi
bila prekinitev dobav nafte. Hladni Britanci so mne-
nja, aa pozimi ni prijetno ob mrzlih radiatorjih in da se
končno brez nafte tudi ne morejo premikati tanki in
letala. Zanjo je v Srbiji že zdaj problem, saj je ni
mogoče dobiti na vseh bencinskih črpalkah in tudi
vojaške rezerve že počasi izhlapevajo.
Seveda je pomembna sankcija tudi napoved, da misli
Evropa sklepati bilaterarne gospodarske sporazume
s tistimi, ki mislijo spoštovati njene predloge. Za Slo-
venijo je žal pri tem tudi nekaj negotovosti, saj priha-
jajo v zadnjem času nagibi, da naj bi pritisnili tudi
Slovenijo, če bo vztrajala pri nikakršni povezavi s pre-
ostankom Jugoslavije. Evropa bi Slovenijo rada stla-
čila v asociacijo jugoslovanskih republik oziroma vsaj
v carinsko unijo, kar pa Slovenija zavrača, saj noče
nobenih institucionalnih stikov, marveč vztraja zgolj
pri svobodni trgovinski coni. Težko je sicer verjeti, da
bi se Evropa odločila za kakšne ostrejše ukrepe proti
Sloveniji, vendar pa je to obravnavanje v paketu že
počasi nadležno in škodljivo, saj Slovenijo pušča v pat
poziciji, ko ne more naprej, nazaj pa noče. Slovensko
gospodarstvo pa je v hudi krizi in potreljuje čimprejš-
njo normalizacijo z evropskimi trgi in kapitalom, kajti
vsi doseženi atributi suverenosti pravzaprav ne pome-
nijo nič ob sesutem gospodarstvu.
Notranji razkol
Evropa želi Srbijo disciplinirati, da bi postala resen
in konstruktiven partner v haaškem pogajalskem pro-
cesu in da bi se predvsem končno zares nehali spopadi
v Hrvaški, kajti tudi Evropi je jasno, da sta največja
krivca zanje Srbija in jugoslovanska armada, čeprav
evropski ministri menijo, da je tudi delež hrvaške
krivde velik.
To, na kar Evropa najbrž najbolj računa, pa je neke
vrste ponovitev »temišvarskega sindroma«, morda
v milejši obliki, saj računa, da bi se ljudje lahko naveli-
čali vodstva, ki jih je spravilo v položaj, da bodo na
pragu 21. stoletja zaradi velikih čustvenih projektov
ostali lačni in prezebli, brez sinov, mož in očetov,
izolirani in zasramovani od preostalega sveta. Kot je
zapisal zagrebški tednik Globus, je menda sam. Van
den Broekpo pogovoru z Miloševičem izjavil, da mu je
žal ljudi, ki imajo takega voditelja. Na nek način je
Evropi'že uspel razkol, ko je v Haagu ločila dve očesi
v glavi, kar za Srbijo pomeni dodaten psihološki pri-
tisk na pogajanjih, v sami Srbiji pa je represija še
vedno premočna, opozicija pa razdeljena med nedefi-
niranimi stališči, da bi lahko na valovih narodnega
nezadovoljstva strmoglavila sedanji režim. Po drugi
strani pa je stanje v Srbiji še vedno tako »konfuzno«,
da lahko evropske sankcije povzročijo novo homogeni-
zacijo prorežimskih in provojnih sil, kar se sedaj
poskuša tudi v Črni gori.
Negotovo za Evropo pa bo glede sankcij tudi obna-
šanje nekaterih evropskih držav, tako po pričakovanju
najbolj nasprotuje ostrim sankcijam, še zlasti pa pre-
povedi dobave nafte, Grčija, za katero še ni jasno, kaj
je pravzaprav hotela s potem na pritisk ostalih članic
evropske dvanajsterice odpovedanim samitom v Ate-
nah, ko naj bi se sestala z Bolgarijo in Srbijo. Sicer ni
nobenih možnosti, da bi Grčija lahko bila tista, ki bi
spreobrnila obnašanje Evrope, vendar pa je vprašanje
kako bo reagirala tradicionalna simpatizerka Srbije,
Francija, ko bi šlo zares, čeprav je zaenkrat ena od
tistih, ki podpira odločnost evropske dvanajsterice, da
se ostreje nastopi s tistimi, ki ne želijo sodelovati
v reševanju jugoslovanske krize. Če bi zaradi nedo-
slednosti nekaterih evropskih držav sankcije bile
neučinkovite, bi to bila še ena, morda najpomembnejša
diplomatska zmaga Srbije, ki bi krizo v Jugoslaviji
poglobila in omogočila Miloševiču, da prevzame inici-
ativo med jugoslovanskimi pogajalci, Evropi pa močno
načela avtoriteto.
4. STRAN - 7. NOVEMBER 1991

Strateško partnerstvo, hl ,ii£|iryyiijii
Izdelke Gorenla poznalo danes v dvaindevetdesetih državah sveta
Leta 1961, torej pred tride-
setimi leti, so v Gorenju izvo-
zili prvih 200 štedilnikov
v Zvezno republiko Nemčijo.
Po prvih petih letih je bila
vrednost izvoza milijon 243 ti-
soč USD, letos pa nameravajo
v Gorenju s prodajo na tuje
zaslužiti 420 milijonov USD.
Uspešnemu prodoru onstran
meja je poleg vsega drugega
botrovala tudi organizirana
mreža podjetij in predstavni-
štev v tujini, katerih lastnik je
Gorenje Commerce.
Izdelke koncema Gorenje
poznajo danes v 92 državah
sveta. Tržni delež se giblje
med 7 do 10 odstotkov pri po-
sameznih izdelkih. Nekatera
podjetja velenjskega koncer-
na, predvsem Gospodinjski
aparati Velenje in Mali gospo-
dinjski aparati Nazarje pa
prodajo na tuje med 70 in 80
odstotkov celotne proizvodnje.
Podjetja oziroma predstavni-
štva Gorenja v tujini ustvarijo
okoli 80 odstotkov vse prodaje
na inozemska tržišča, onstran
meje pa ima Gorenje skupno
12 podjetij in predstavništev.
Že leta 72 je bilo ustanovljeno
prvo predstavništvo Gorenja
v tujini in sicer v Munchenu,
leta 86 pa je Gorenje Commer-
ce ustanovilo na Dunaju hol-
dinško podjetje Gorenje Bete-
iligungs GMBH, ki združuje
vsa predstavništva in podjetja
Gorenja v svetu. Ravno v tem
podjetju je bil pripravljen in
razdelan načrt vstopa na bor-
zo, minulo leto pa je bilo za to
podjetje tudi rekordno: s pro-
metom 6,4 milijarde ATS so
Tovarna kuhinjskega pohištva v Freistadtu nima nikakršnih
razkošnih prostorov in velikih pisarn. Vse je organizirano
izredno racionalno, kar dokazuje tudi nekaj primerov. Tako je
denimo dekle pri vhodu v eni osebi vratar, telefonist, skrbi za
fotokopiranje in telefakse ter pošto. Če denimo kdo od usluž-
bencev pošilja pretežko pošiljko, ga opozori na to, da je treba
strošek zmanjšati. Svet zase so telefoni, povsod kontrolirajo
dolžino pogovorov in vsak, ki prekorači določen čas, je takoj
deležen posebnega opozorila. Čeprav v tovarni sledijo vsem
novostim, nimajo kakšnega posebnega oblikovalskega centra.
Za to skrbi razvojni inženir, ki je obenem tudi proizvodni
inženir. Za propagandno brošuro, ki se je ne bi sramovali niti
poklicni fotografi, je pohištvo poslikal sam direktor tovarne
gospod Herbert Binder. In morda še primer s prevozi: špediter
sam poskrbi za nalaganje in razkladanje pohištva, odgovarja za
kvaliteto, najbolj občutljive dele pohištva pa celo sam zavija
v odejo. To je samo nekaj konkretnih primerov, ki jasno kažejo
razlike v delu tostran in onstran meja.
prvič presegli magično mejo
6 milijard ATS, čisti dobiček
pa je znašal 16,5 milijonov
ATS. Letos nameravajo te re-
zultate še preseči, napoveduje
direktor Gorenja Beteiligungs
GMBH na Dunaju Milan Pod-
pečan.
Ekonomija, ne
politična simpatija
Slovenski in jugoslovanski
novinarji smo minuU teden
pobliže spo^ali dve podjetji
iz širokega sprektra Gorenj eve
zunanje mreže: Gorenje Han-
dels Dunaj oziroma njihovo
tovarno kuhinjskega pohištva
v Freistadtu ter Gorenje Ver-
triebs v Munchenu. _ Gorenje
Handels s sedežem na Dunaju
je trgovsko proizvodno podjet-
je, ki ima poleg poslovnih pro-
storov na Dunaju in tovarne
pohištva v Freistadtu še štiri
fiiijale v Celovcu, Grazu, Inns-
Stane Debevc, direktor Go-
renje Vertriebs Munchen: »Cilj
našega podjetja je pridobiti
največji možni tržni delež za
naše proizvode in našo blagov-
no znamko. Pri tem se v Munc-
henu poslužujemo prodaje
preko grosistov, veleblagov-
nic, kataloške prodaje, v zad-
njem času pa postaja vse po-
membnejše tudi sodelovanje
z nemškimi proizvajalci. To
povezovanje prerašča v pri-
prave pogodb o skupnih na-
ložbah, skupnem načrtovanju
razvoja, s čimer se proizvodi
Gorenja na tržišču pojavljajo
tudi pod drugimi znamkami.
V finančnih krogih kljub raz-
meram doma uspevamo pre-
broditi vsa presenečenja in
s tem nudimo tudi oporo do-
mači proizvodnjdi.«
brticku ter Linzu. Letni pro-
met znaša 1,5 milijarde ATS,
skupno pa zaposluje 184 ljudi.
Tovarna v Freistadtu zapo-
sluje 85 delavcev, od tega 65
v proizvodnji in pripravi. Po
besedah direktorja Gorenja
Handels Dunaj magistra Cirila
Paluca, bo vrednost proizvod-
nje v tovarni kuhinjskega po-
hištva znašala 150 milijonov
ATS. Poleg številnih manjših
mizarskih obratov je v Avstriji
sedem velikih proizvajalcev
kuhinjskega pohištva, pri če-
mer se Gorenje uvršča na peto
mesto. V štirinajstih letih se je
tovarna v Freistadtu razvila
v pomembnega proizvajalca
kuhinjskega   pohištva.   Njen
delež v skupni avstrijski pro-
izvodnji znaša 7 odstotkov,
v skupni ponudbi pa skoraj
6 odstotkov. Proizvodnja je ra-
čunalniško vodena, v zadnjem
času pa so uvedli tudi računal-
niško načrtovanje kuhinj. De-
lajo izključno po naročilu,
vsako naročilo pa mora biti iz-
vršeno v štirih tednih. Vsako-
dnevno proizvodnjo sproti in
že sestavljeno dobavljajo kup-
cem, v petih letih pa so zmanj-
šali čas za izdelavo ene enote
s treh na dve uri. V Freistadtu
so letos izredno zadovoljni
s prodajo svojih izdelkov. Pri
beli tehniki oziroma gospo-
dinjskih aparatih je bila poleti
dosežena 18 odstotna rast pro-
daje, pri kuhinjskem pohištvu
skupaj z aparati pa so dosegU
12 odstotno rast prodaje. CirU^
Jure Toplak, direktor Gorenje Commerce: »Mreža podjetij
v tujini predstavlja osnovo za nastop Gorenja v tujini. Tudi
v prihodnje bomo ustanavljali predstavništva v tujini, vendar
po temeljitih analizah ter obdelavi tržišča. Menim, da je treba
krepiti vlogo holdinga, to pomeni, da podjetjem v tujini priskrbi
finančne vire iz tujine, kajti z viri iz Slovenije vseh načrtovanih
operacij ne moremo zadovoljivo izpeljati. Našo mrežo v tujini,
smo dali na razpolago tudi drugim slovenskim podjetjem, jim|
skušamo pomagati pri navezovanju stikov s tujimi poslovnimi]
partnerji. Sicer pa je osnovna usmeritev koncema Gorenje ta,]
da ostane slovensko podjetje, da zagotovi nadaljnji razvoj in]
delovna mesta. O lastninskem preoblikovanju zaenkrat še ne j
morem govoriti, naša usmeritev pa bo strateško zavezništvo
s tujino. Svetovna konkurenca se krepi, zato je zavezništvo,
nujno, so pa določeni limiti in določene meje, preko katerih ne
smemo, takb da ni bojazni pred kakršnokoli razprodajo
tujcem.«
Paluc pripisuje povečano pro-
dajo propagandi in razmeram
tako v Evropi kot tudi v Jugo-
slaviji. Ljudje so letos bistveno
manj hodili na dopust, zato pa
so denar porabili za nakupe.
V tej tovarni kuhinjskega
pohištva so letos dokupili ob-
jekte in zemljišča, v pril^H
pa se bodo odločali med^i
ma možnostima: ali poveč*^
sedanjo proizvodnjo z 65 [[^^.
kosov pohištva na 100 tisoč
leta 2000 aU uvajanjem pf
gramskih sprememb, kar j"
meni, da bodo poleg kuh
skega pohištva morda t.
vajali tudi kopalniško
štvo. Z obratom v Freis
so se uresničila tudi pru,;.
vanja, da bodo z lastno proj^"
vodnjo kuhinjskega pohišt\~
pospešili prodajo Gorenje\T|
gospodinjskih aparatov. Tafe
dosega Gorenje letos v Avstrij
pri prodaji hladilnih apara^
skoraj 10 odstotni delež, ^
prodaji zamrzovalnih apara!
tov in električnih grelmko,
vode 13 odstotni delež, p,
prodaji električnih štedilnikov
pa kar 34 odstotni tržni delež
V razgovom s predstavnih
tovarne   so  vodilni  večkia
opozarjali na zmotno rr;
nost   Slovencev.   Prep
smo namreč, je menil Cii; .
luc, da bomo v samostojni dr,
žavi Sloveniji samo nalepil
znak slovenska kakovost n
izdelke in da nam bodo odprt
vsa vrata sveta. To ne drži, j
prepričan Paluc. »Najprej sej
v svetu treba dokazati s kvali
teto. Poslovni krogi in javnos
v Avstriji sicer kažejo določe
no simpatijo do Slovencev, to
da ob tem jih zanima samoto
koliko smo boljši od drugih,z
koliko so proizvodi cenej
koliko bodo zaslužili poslon
partnerji in kako bodo zad
voljni potrošniki. V poslovni
svetu so simpatije vedno poi
zane z gospodarskimi kori
na koncu pa vedno prevlj
zgolj ekonomija. In tega se
pri prodoru na tuja tržišča ti
ba povsem jasno zavedati.«^
IRENA BA
Marta iz Celja: Živimo
v enosobnem stanovanju, ki je
last delovne organizacije. Za-
nima me odkup, vendar ne te-
ga, pač pa večjega stanovanja,
ker je le-to premajhno. Kakš-
ne so možnosti za takšen
nakup?
Odgovor: Kupec lahko uve-
ljavlja predkupno pravico
s popusti, ki jih določa Stano-
vanjski zakon, le za stanova-
nje, na katerem je imel ob uve-
ljavitvi Stanovanjskega zako-
na zakonito stanovanjsko pra-
vico. Druga stanovanja lahko
kupuje le na prostem trgu.
Sabina iz Celja: Ali imam
kakšne možnosti priti do last-
nega stanovanja, glede na to,
da sem neporočena in nimam
otrok. Tako v podjetju kot na
stanovanjski skupnosti zato
doslej nisem imela veliko mož-
nosti.
Odgovor: Po našem mnenju
bo ostalo stanovanje tudi v bo-
doče zelo iskana dobrina. Se-
veda pa računamo, da bo sta-
novanjska reforma, ki jo je
prinesel novi Stanovanjski za-
kon, vendarle odprla trg na-
jemnih stanovanj in da se bodo
na ta način skrajšale poti do
stanovanja. Bralki priporoča-
mo, da ostane v zvezi s svojim
stanovanjskim vprašanjem
v stiku s svojim podjetjem, saj
obstaja možnost, da se bodo
izpraznila stanovanja v lasti
podjetja zaradi uvedbe od-
pravnine za tiste imetnike sta-
novanjske pravice, ki bodo
v dveh letih izpraznili doseda-
nja stanovanja.
Zdenka Kosaber-Jelenc iz
Gorice pri Slivnici: Leta 1983
sem dobila novo stanovanje od
svoje delovne organizacije.
Pred vselitvijo sem morala
plačati 10 odstotkov vrednosti
kot lastno udeležbo, kar je
znašalo 151.920,00 din. De-
cembra 1990 sem se preselila
k možu in stanovanje vrnila
podjetju, vanj pa se je šele ok-
tobra 1991 vselila nova stran-
ka. Od 10 odstotne vrednosti
stanovanja, ki sem jo morala
plačati, sem dobila vrnjeno
28,00 din. Menim, da bi mora-
la dobiti 10 odstotkov sedanje
vrednosti stanovanja oz. valo-
riziran znesek. Ali nova zako-
nodaja to rešuje?
Odgovor: V skladu z nekda-
njim Zakonom o stanovanj-
skem gospodarstvu in Družbe-
nim dogovorom o skupnih os-
novah za zagotavljanje in us-
klajevanje samoupravnih
dmžbenoekonomskih odnosov
na področju stanovanjskega
gospodarstva so morali po letu
1981 skoraj vsi občani, ki so
Odgovarja
iVilRO GRADia,
pridobili stanovanjsko pravico
na družbenem stanovanju,
vplačati lastno udeležbo. Ta je
znašala od enega do dvajsetih
odstotkov revalorizirane vred-
nosti stanovanja. Določeno je
bilo, da se vme v desetih letih
v enkratnem znesku s tri od-
stotno obrestno mero.
Zakonodajalcu je bilo jasno,
da je v zachijih desetih letih
vplačano lastno udeležbo
močno razveljavila inflacija,
zato je predpisal, da se vplača-
na lastna udeležba revalorizi-
ra. Tako bodo na osnovi 117.
in 153. člena Stanovanjskega
zakona občani, ki so vplačali
lastno udeležbo, uveljavljali
njeno vračilo v realni vredno-
sti v dveh letih po uveljavitvi
zakona. Ta pravica velja tako
za tiste, ki jim še ni bila vmje-
na lastna udeležba kot za tiste,
ki jim je bila udeležba vrnjena
pod takratnimi pogoji. Pri na-
kupu stanovanja pa se jimbl
lastna udeležba upoštevala {id
izračunu pogodbene cene sti
novanja.
Pravico do vmitve last«
udeležbe pa ne bo mogel uve-
ljavljati občan, ki je za plačilo
te udeležbe najel posojilo,
je realna vrednost vrnjenegi
posojila zmanjšana za več kd
polovico. Z nekdanjo visoki
inflacijo se namreč niso ru-
vrednostih le zneski plača«
lastne udeležbe, temveč tud
posojila, ki na ta način nisf
bila odplačana v realni vred'
nosti.
Vračilo lastne udeležbe lal^
ko terja občan od lastnika st»
novanja, valorizira pa se gle^
na leto, v katerem je bila pl^
čana in sicer na podlagi kolit
nikov porasta cen na drobfl
v Republiki Sloveniji. Količn*
ki za valorizacijo zneska lasl
ne udeležbe so izračunani *
vsako leto od leta 1981 na st»
nje 31. 12., razen za tekoče 1*
to. Zato se znesek lastne ud«
ležbe, plačan v določenem ^
secu med letom, najprej val"
rizira do konca leta z mesečin
mi indeksi porasta cen ^
drobno, ki jih spremlja Zav"*
za statistiko Republike Slo^*
nije, nato pa se dobljeni znf
sek množi s pripadajočim k^
hčnikom porasta cen na dro
no za posamezno leto. Za 1^
1983 znaša ta kolico"
6.572,12.
Topra ni več
Bo Toper 2000 dočakal novo tisočletje?
Na čakanju 18U delavcev
starega Topra, ki je v minu-
lih letih ponesel ime Slovenije
in tudi Celja v svet, praktično
ni več. V ponedeljek sta začeli
z delom novi družbi, Toper
2000 v Celju in Šport konfek-
cija v Šmarju pri Jelšah. Ago-
nije s tem še ni konec, razplet
pa bo odvisen od kredita v tu-
jini.
Družbi sta ustanovila po-
djetje Toper z 80 odstotki ka-
pitala ter holding Merx z 20
odstotki kapitala. V najemu
imata stroje in opremo bivšega
Topra, obenem pa prevzemata
tudi proizvodnjo. V glavnem
so to Ion posli za zahodne
partnerje, 10 do 15 odstotkov
proizvodnje pa naj bi namenili
za domače, slovensko tržišče.
Potem, ko so padli v vodo vsi
načrti, da bi s 25 milijoni to-
larjev za dokapitalizacijo pro-
izvodnje in 30 milijoni ATS
posojila rešili celotno proiz-
vodnjo, je takšna rešitev po
besedah predsednika kriznega
štaba Jožeta Gračnerja edina
rešitev pred stečajem. Toper je
imel ob devetmesečju preko 50
milijonov tolarjev izgube,
v delih bivše Jugoslavije pa za
60 do 70 miUjonov tolarjev
terjatev. S tem, ko sta začeli
z delom dve novi dmžbi, še
vedno ni zagotovil, da bo
predvsem Toper 2000 delal
v normalnih razmerah. Tre-
nutno se dogovarjajo o najetju
posojila v višini 18 milijonov
ATS, brez tega denarja bo pro-
izvodnja zdržala le še mesec
dni.
V bivšem Topm v Celju je
bilo doslej zaposlenih 613 de-
lavcev. V novi družbi Toper
2000 je z^oslitev dobilo 328
delavcev. Že pred časom je od-
ločbo o trajnem višku dobilo
68 delavcev, 32 delavcev
v celjskem podjetju je doslej
delalo v tako imenovanem
R programu, predvsem so to
invalidi ter delavci z zmajšano
delovno sposobnostjo. Za 20
do 30 teh delavcev predvide-
vajo zaposlitev v invalidskih
delavnicah. Pri 28 delavcih iš-
čejo možnosti za dokup let,
medtem ko je v začetku tega
Ponudbe Toprovih izdelkov
v trgovinah letos praktično ni.
Preko Jugotekstila iz Ljublja-
ne, ki je tudi največji upnik
bivšega Topra, so za letošnjo
sezono naročili v Aziji 22 tisoč
kosov zimske konfekcije v vi-
šini en milijon 114 tisoč USD.
Vsi ti izdelki so narejeni po
navodilih in načrtih Topra, ki
pa sedaj preprosto nima de-
narja za odkup naročenega
blaga.
tedna dobilo odločbe o čaka-
nju 184 delavcev. Med njimi so
tudi takšni, ki so bili na bolni-
škem staležu ter na porodni-
škem dopustu. Čeprav se de-
lavci strinjajo s tem, da je sa-
nacija boljša rešitev kot stečaj
celotnega podjetja, so ogorčeni
nad odnosom, saj so imena ti-
stih, ki morajo na čakanje, ob-
javili samo na oglasni deski
brez poprejšnjih razgovorov.
Nekoliko manj boleč je rez
v Šmarju pri Jelšah, kjer naj bi
število zaposlenih celo pove-
čali z 76 na 88 delavcev. V biv-
šem Topru v Celju še vedno
dela 33 ljudi, v glavnem
opravljajo finančno računo-
vodska ter skladiščna dela.
IB
STANOVANJSKA ZAKONODAJA

TEDNA
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 5
{rez partizanov
n revoiucile
ffeillagane spremembe poimenovanja ulic
^jc kaže, da bo tudi Celje
i^velo nekatere spremem-
iV poimenovanju ulic in tr-
Komisija, ki je bila v ta
J^en ustanovljena pri iz-
^oem svetu, je pripravila
fi\og preimenovanja, pri
^ pa je izhajala iz načel
jjtoričnosti, smiselnosti in
Ipnomičnosti. V svojem
(fdlogu se je omejila na
ijstno jedro, po predstavi-
^ predloga na izvršnem
^tu pa so predlagali, da naj
preimenovanje razširili na
ičino v celoti.
po sedanjem predlogu bi
jbili nova oziroma svoja
^jšnja imena vsi trgi in uli-
, ki so jim po vojni nadeli
leološko  obarvane,  danes
jorne, nazive. Tako naj bi-
omšičev trg znova postal
javTii trg, kar je bil vse od
jčetka prejšnjega stoletja,
[rg V. kongresa bi se pre-
jjenoval v Minoritski trg
gradi nekdanjega minorit-
jiega samostana in minorit-
ie (sedanje Marijine) cerk-
c. Namesto Trga svobode bi
Beli Grajski trg, kar komi-
ije utemeljuje  s  pozicijo
Ipodnjega gradu.
Več težav so imeli predla-
atelji pri Titovem trgu in
Jici XIV. divizije. Po prvi
lačici naj bi Ulica XIV. di-
izije postala Kolodvorska
lica, Titov trg pa Celjski trg
lodatna  možnost:  Mestni
g). Po drugem predlogu pa
ij bi Titov trg postal Ko-
idvorski. Ulica XIV. divizi-
ipa bi lahko dobila ime Ce-
la v Laško. Sedanji Titov
■g je namreč nekoč bil del
kolodvorske    in    kasneje
rožne ulice, prav tako tudi
lica XIV. divizije, zato ju je
|eba   pri   preimenovanju
Uravnavati skupno.
Trg oktobrske revolucije,
i obsega le tri hišne števil-
e, po novem ne bi bil več
I pač pa bi se podaljšala
^bekova ulica.
Mod ulicami, ki naj bi se
'feimenovale, sta za Zidan-
bvo dva predloga. Po pr-
«11 bi postala Dolga ulica,
»drugem pa Gosposka. Hi-
lorično naj bi bili smiselni
imeni, čeprav je v spomi-
" ljudi bolj uveljavljen na-
1^' Gosposka ulica. Cuprij-
^ ulica bi se ponovno ime-
[Jivala Razlagova po sloven-
jem politiku in publicistu
^doslavu  Razlagu.  Parti-
jski cesti bi vrnili staro
le Obrežna cesta, Staneto-
[ulici pa, ki je.bila nekoč
faška cesta. Kralja Petra
^ta in Prinz Eugenstrasse,
^ bi nadeli ime Ulica Her-
■^tia II. Ulica Ivanke Ura-
bi postala Gallova po
^'^em baročnem kiparju
*dinadu Gallu, katerega
hranijo tudi v Pokra j in-
^em muzeju, zato naj bi uli-
' ki vodi do muzeja, dobila
*§ovo ime.
I fi Lilekovi in Kocenovi
^ei sc predlog o preimeno-
navezuje predvsem na
r^i^ol, da bi ulicam vrnili
j^^a imena in sicer Kovaška
. Spitalska, čeprav sedanja
ena ideološko ne morejo
' sporna. Zato naj bi se po
pdovinarju  in  rodoljubu
lil^^iiijanu Lileku ter po kar-
Sfafu Blažu Kocenu ime-
|ij,^5e kakšne druge ulice,
^^obno predlagajo tudi za
'novo, ki naj bi zaradi
pomembnih arheoloških
najdb postala Rimske ulica,
po Ristu Savinu pa naj bi
poimenovali kakšno drugo
ulico.
Predlog o preimenovanju
celjskih ulic bo verjetno do-
živel nekaj sprememb, saj
bodo svoje rekli še občani
v javnih razpravah. V pred-
log naj bi v prihodnje zajeli
tudi preimovanje naselij in
ulic na širšem območju obči-
ne Celje.
V Slovenskih
Konjicah osem
sprememb
Postopek za spremembo
imen ulic in trgov so v konji-
ški občini pričeli že aprila,
po številnih razpravah pa so
sedaj oblikovali osnutek od-
loka. V njem predlagajo pre-
imenovanje osmih ulic in tr-
gov: Partizanska in Mari-
borska v Stari trg, Titov trg
v Mestni trg, Milenkova
v Žička, Bračičeva v Rimska,
Kidričeva v Slomškova, Ku-
rirska pot v Pri izviru, del
Tovarniške v Usnjarska,
Prevrat v Prevrat, Maribor-
ska in Štajerska.
V dosedanjih razpravah so
največ pripomb oblikovali
krajani Prevrata, ki so se
med drugim zavzeli, da tri-
kotnik med cestami, ki vodi-
jo v Celje, Maribor in Oplot-
nico ohrani ime Prevrat.
Skupina prebivalcev Kidri-
čeve ulice je predlagala spre-
membo imena ulice v Pod
Škalcami, vendar predlog ni
primeren, saj je v bližini že
Skalska ulica in Škalce. Pre-
bivalci te ulice so tudi zavr-
nili zamisel, da bi se preime-
novala v Maistrovo, češ, naj
se ulica le imenujejo po zna-
nih Slovencih, nikakor pa ne
po generalih. Ostala imena
niso sporna, le pri sočasnem
ukinjanju Mariborske ceste
in poimenovanju dela Pre-
vrata v - prav tako Maribor-
sko cesto, zna prihajati do
zmede. Sicer pa bodo to lah-
ko razrešili pri obravnavi
odloka.
V Žalcu zaenkrat
samo ena ulica
Posebna komisija, ki so jo
imenovali v Žalcu za pre-
imenovanje ulic in naselij, je
doslej predlagala spremem-
bo imena ulice Bačke Palan-
ke v Bevkovo ulico in to
spremembo so že opravili.
Drugih konkretnih predlo-
gov pa zaenkrat niso obliko-
vali.
Dvig stanarin v Ceiju
Celjski izvršni svet je na
zadnjem zasedanju med dru-
gim sprejel sklep o 28,4-od-
stotnem dvigu stanarin, ki je
začel veljati s 1. novembrom.
Za kvadratni meter stanova-
nja bo tako treba plačati
20,71 tolarjev stanarine,
s tem dvigom pa se Celje
uvršča na 20. mesto v Slove-
niji.
Več pozornosti kot dvigu
stanarin pa so na seji name-
nili nekaterim prostorskim
dokumentom. Tako je izvrš-
ni svet sklenil, da zazidalna
načrta za Staro mestno jedro
in Gaber je ponovno uvrsti
na sejo skupščine. Oba načr-
ta so poslanci na zadnjem
zasedanju zavrnili, zaradi
ocene, da sta bistvena za
razvoj Celja - urejata ob-
močje ob bodoči magistrali
jug skozi mesto - pa ju je
vlada ponovno uvrstila na
sejo skupščine. Tokrat bo
predlagala nekatere spre-
membe, med drugim naj bi
Aškerčevo ulico iz načrta
Gaberje vrnili v zazidalni
načrt Staro mestno jedro.
Več polemik pa je sprožil
osnutek odloka o zazidalnih
načrtih za Cinkarnina odla-
gališča v Bukovžlaku in Za
travnikom. Gre za spremem-
be prostorskih dokumentov,
ki so nujne za začetek delo-
vanja novega cevovoda, ki
vodi do nove deponije sadre
Za travnikom. Cinkarna je
namreč del cevovoda zgradi-
la na črno, kar pomeni, da
zanj ne dobi dovoljenja za
začetek obratovanja. To pa
lahko ogrozi proizvodnjo ti-
tanovega dioksida v Cinkar-
ni, zatrjujejo njeni odgovor-
ni. Izvršni svet je zato kljub
protestom predstavnikov
društva za varstvo okolja
sklenil, da osnutek odloka
predloži skupščini.
TC
OKNO V OSTANEK
JUGOSLAVIJE
Piše VLADO ŠLAMBERGER
Nastopa »banda četverice«
»Držite tatu,« vpije lopov. Tako bi lahko zapisali po zad-
njem pozivu, ki ga je »banda četverice« - tako imenujejo
nesrbski deli nekdanje Jugoslavije samozvano »predsedstvo
SFRJ« na čelu z dr. Brankom Kostičem, podpredsednikom
- naslovila na Evropo. V pozi\ai predsedstvo Velike Srbije
kliče na pomoč Evropo, ki naj Hrvaški prepreči, da bi izvedla
»pomor Srbov v vzhodni Slavoniji«.
In to si drznejo v trenutku, ko je hrvaška oblast priznala, da
je v vojni, ki sta ji jo vsilili Srbija in AA (Antiljudska
Armada), izgubila že več kot 2.500 ljudi (po iirvaških ocenah
in glede na vojno zakonitost, da ima napadalec zmeraj hujše
izgube od branilcev, naj bi padlo na drugi strani 7.500 četni-
ških razbojnikov in vojakov). In v trenutku, ko je vojna zoper
Hrvaško pognala z domov v prebežništvo več kot 300.000 ljudi
(točno število je neugotovljivo, saj trdijo Hrvati, da je begun-
cev pred četniki okrog 300.000, z enako številko nastopajo
Srbi, češ da je toliko Srbov prebegnilo s Hrvaškega pred
»ustaši«) in je samo v Sloveniji že več kot 25.000 beguncev
s Hrvaškega.
Medtem pa se Evropi v Haagu očitno še ne bo posrečilo
spraviti Miloševiča na kolena, saj je preveč premeten za
evropske diplomate. Danes vpije, da »Srbija ne bo sprejela
nobenega ultimata od Evrope« in obljublja dr. Franju
Tudmanu, da bo »zastavil ves svoj vpliv, da bi se napadi na
Hrvaško ustavili«, jutri pa je pripravljen narediti salto mor-
tale, samo da bi rešil svoj prestol, ki pa se - vsem zvijačam
navkljub - že nevarno maje.
Doslej je imel še zmeraj srečo...
Medijska zvezda z migom 21
Za Rudolfa Perešina 32-letnega Hrvata, nekdanjega pri-
padnika AA (Antiljudske Armade), se je tudi vse srečno izte-
klo doslej. Postal je prava medijska zvezda po vsej Evropi,
zdaj pa komaj čaka, da se bo vmU na Hrvaško in se priključil
borcem, ki se bore proti okupatorski AA in njenim poma-
gačem.
Križev pot hrvaškega letalca se je začel, ko ni hotel bombar-
dirati niti slovenskih niti hrvaških ljudi in naselij. Svojim
poveljnikom je povedal, da vojna zoper Hrvaško in pred tem
Slovenijo ni njegova vojna, zato naj ga ne pošiljajo na bojne
naloge. V Bihaču so takoj ukrepali. Najprej so ga prestavili
med izvidnike, potem pa mu v glavnem sploh niso dovolih, da
bi sedel v mig 21. V nekaj mesecih je Rudolf Perešin, kot
pripoveduje njegova žena Ljerka, poletel le trikrat, četrtič pa
mu je bilo vsega dovolj in tako je z migom 21 »Jugoslovan-
skega vojnega letalstva« prebegnil v Avstrijo, po 10 dneh pa se
je pridružil ženi Ljerki in hčerki Daliborki, ki sta iz Bihača
prebežali v Stubico.
V Bihaču, kjer je bila Ljerka zobna asistentka v garnizonski
ambulanti, sta morali Perešinovi čez noč na pot. Začele so se
vrstiti grožnje po telefonu, češ da je poglavar njune družine
izdajalec, Ljerki so kolegice (Srbkinje) grozile, da jo bodo
prijavile kot vohunko, celo v Stubici ji niso dale miru, češ da
jo bodo prijavile kot vojno dezerterko, ker se je umaknila na
Hrvaško. »Enajst let zakona, če lahko tako rečem, je šlo v en
tovornjak, v Bihaču smo morali pustiti stanovanje, avtomobil.
Vendar se ne bojim prihodnosti, se bomo že znašli,« je pripo-
vedovala Ljerka.
Rudolf Perešin je postal pilot po naključju. Skupaj s prijate-
ljem je šel na test za vojaško letalsko šolo, ker je hotel le
preskusiti svoje sposobnosti. Prijatelj testa ni naredil, Rudolf
Perešin pa je našel poklic, ki mu je bi zapisan z vsem srcem.
Dokler ni bilo treba bombardirati nedolžnih ljudi in rušiti vse
tisto, kar je dolga desetletja in stoletja zgradila, človekova
roka.
Miloševič prvič na tieii
v Haagu in Evropski skupnosti ne poznajo samo Milana
Kučana, dr. Pranja Tudmana in Slobodana Miloševiča, treh
glavnih igralcev v drami na tem delu Balkana (Kučan kot
predsednik suverene Slovenije, druga dva kot sovražnika
v kruti vojni), ampak zdaj vedo tudi, kdo je dr. Sulejman
Ugljanin, zobozdravnik iz Novega Pazarja, vodja Muslimanov
v MAO (Muslimansko avtonomno območje) Sandžak. To je
človek, ki je prvi - verjetno pa ni zadnji - poslal na tla
Slobodana Miloševiča, kot pravijo v boksarskem žargonu.
Tega pa pri Ugljaninu lahko uporabljamo, saj je med študijem
z boksanjem (za Radnički iz Prištine in sarajevski Železničar)
preživljal brata in sebe.
Dr. Sulejman Ugljanin je s sodelavci izvedel referendum, na
katerem so se Muslimani z 98,36 odstotka »za« odločili za
SAO Sandžak. To je še hujši udarec vladajoči kliki Slobodana
Miloševiča, kot je bil referendum kosovskih Albancev. Musli-
manom so v Srbiji, ki se razglaša za »republiko enakopravnih
narodov in narodnosti« prepovedali, da bi glasovali za avto-
nomijo, ki so jo nekoč že bili imeli. Vendar prepoved ni
pomagala, prebivalci Sandžaka so rekli svoje in svojo odloči-
tev prek Sulejmana Ugljanina uveljavljajo tudi na haaški
mirovni konferenci o Jugoslaviji.
Ves bes zoper Muslimane so poskušali stresti jugoviči tudi
v Haagu, saj so člani srbske delegacije in jugodiplomacije
odhiteli v predsedstvo konference in protestirali, češ, kdo je
tega Muslimana sploh spustil v konferenčno dvorano. Na tako
balkansko potezo seveda Evropejci niso nasedli.
Pa ni samo 38-letni zobozdravnik Ugljanin (če bi bil Srb in
bi se potegoval za Srbsko avtonomno območje Sandžak bi mu
bilo vse dovoljeno, kot je zobozdravniku Milanu Babiču, pred-
sedniku »vlade SAO Krajina«) tarča grobih napadov srbske
oblasti. Njeni sluge in plačanci nenehno grozijo Ugljaninovi
ženi in trem otrokom (deklice, stare 1, 3 in 5 let), tako da jih
morajo posebej ščititi. Zlasti nasilni so Srbi takrat, kadar je
novopazarski zobozdravnik na službenem potovanju, saj ženi
»sporočajo«, da se je »mož ponesrečil«, da so ga »politični
nasprotniki ubili«, da »preganja ženske po tujini« itd.
Skratka, Balkanci ne morejo iz svoje kože, pripravljeni so na
najbolj podla dejanja, samo da bi »onemogočili sovražnika«.
Blagor ubogim na duhu...
6. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
OOQi
Tujci na domačih tien
y Celju se Je končalo zasedanje osrednjega odbora Svetovnega slovenskega kongresa
Zasedanje osrednjega od-
bora SSK se ni končalo
s kakšnimi »velikimi« in ne-
pričakovanimi zaključki.
Kongres ostaja na izhodiš-
čih, ki jih je sprejel na preki-
njenem kongresu junija
v Ljubljani.
V gla\'nem se je pokazalo,
da organizacija, ki naj bi
združila vse Slovence po
svetu, še nima prave fiziono-
mije. Glavni cilj organizacije
sedaj je prizadevanje za
mednarodno promocijo in
priznanje Slovenije, da pa bi
to bilo uspešno, pa bo treba
rešiti nekaj povsem konkret-
nih problemov, kot je na pri-
mer državljanstvo za Slo-
vence v tujini.
Na zasedanje osrednjega
odbora je prišlo kakšnih 20
članov osrednjega odbora
dvanajstih že ustanovljenih
ali pa konferenc v ustanav-
ljanju iz Združenih držav
Amerike, Kanade, Velike
Britanije, Avstralije, Nemči-
je, Italije, Avstrije in Švice.
Manjkali so predstavniki iz
Argentine, Skandinavije,
Belgije in Nizozemske.
Nelcomunilocija
v razpravi o poročilih
predsednika osrednjega od-
bora Bojana Brezigarja in
posameznih konferenc se je
pokazalo, da kongres še išče
svojo pravo obliko in vsebi-
no delovanja. Tako si »kon-
gresniki« niso bih enotni ali
naj bo kongres krovna orga-
nizacija, neke vrste dežnik
ali posvetovalno telo. Menili
so, da se lahko v kongres
včlanjujejo tako organizacije
kot posamezniki. Med cilji,
ki si jih je zadal kongres, je
sedaj boj za mednarodno
priznanje, bolj redki pa so
bili tisti, ki so poudarjali
spravo, čeprav seveda kon-
gres ostaja pri nalogi, da
ukinja pregrade, ki ločujejo
Slovence iz zgodovinskih,
ideoloških, političnih, sve-
tovnonazorskih in drugih ra-
zlogov.
V razpravi se je pokazalo,
da stiki med konferencami
in glavnim odborom niso
najboljši, da se med seboj še
premalo poznajo in da bi za
boljše delovanje in koordi-
nacijo pri mednarodnem
uveljavljanju interesov Slo-
venije morali imeti več in-
formacij in boljšo komuni-
kacijo.
Zato so sklenili izdelati
poseben imenik tipa Kdo je
kdo, v katerem bodo zajeti
S pozdravnim govorom je zasedanje osrednjega odbora Svetovnega slovenskega kongresa odprl
celjski župan Anton Boječ.
Celjski prireditelji so prejeli vse pohvale za skrbno pripravljeno
organizacijo. Na sliki predsednik celjske podružnice Svetov-
nega slovenskega kongresa Peter Simoniti in podpredsednik
Silvester Drevenšek.
vsi podatki o gospodarskih
in drugih organizacijah ter
osebnostih, prav tako pa bo-
do dopolnili podatke, s kate-
rimi bodo zaprosili, da bi
OZN sprejel kongres kot po-
svetovalno telo.
IVIlačno in agresivno
»Kongresniki« so menili,
da bi morali v tujini še bolj
agresivno nastopati v boju
za mednarodno priznanje
Slovenije, pri čemer so pred-
stavili tudi pisma, ki so jih
naslovili na vlade držav, od
koder prihajajo. Menili so,
da bi zato morala več storiti
tudi Republika Slovenija
z boljšim informiranjem.
Dokaz agresivnejšega na-
stopa naj bi bili tudi dve re-
soluciji, ki ju je sprejel
osrednji   odbor:   prva   je
v podporo koroški konferen-
ci Svetovnega slovenskega
kongresa, ki je pod udarom
skrajnih avstrijskih krogov
in še posebej koroškega He-
imatdinsta zaradi upodobi-
tve knežjega kamna na slo-
venskem bankovcu. Kongres
je sprejel stališče, da lahko
država Slovenija po svoji vo-
lji uporablja nacionalne sim-
bole.
V drugi resoluciji pa so se
zavzeli, da se Adriinim leta-
lom čimprej omogoči nor-
malna zračna plovba.
Sporno državljanstvo
Najbolj polemična je bila
razprava okrog državljan-
stva za Slovence izven do-
movine. Sedanji zakon jih
v bistvu tretira kot tujce.
Podpredsednik    osrednjega
odbora dr. Jože Bermu
Chicaga je dejal, da je ^
nezaslišano, da se mora n "^i^
čajem dokazovati z vsei!
gočimi dokumenti in da g ^
posebej obravnavajo, i^g^^''
pač tujec. »To so zelo obč
Ijive stvari«, se je njegov^^''
mnenju pridružil d^.^^
Plesničar predstavnik b*"
tanske konference, ki je ^'
jal, da so kot Slovenci o!
stveno navezani na svojo ri
movino in da jim država m!
ra priznati državljanstvo j
da ne vidi smisla, da bi,
prizadevali za pomoč Slovj
niji, če jih potem domovih
obravnava kot tujce. »Snioi
to zaslužili«? sprašuje Pij,
ničar, ki je še povedal, ^
Velika Britanija ne priznaj
dvojnega državljanstva, o
pa se, in to je mnenje tu(
mnogih slovenskih Britaj
cev, ne bo odrekel britanskf
mu državljanstvoi, saj s tg
izgubi mnoge pravice, j
more na primer več voliti j
vplivati na svoje poslano
v spodnjem domu in v lorj
ski zbornici.
Osrednji odbor se je stij
njal, da je to vprašanje trebi
rešiti v sodelovanju s slovea
sko  vlado  in  da  naj j
amandmaji, ki jih je že pi
pravil vodja pravne sekci
pri Svetovnem slovenska
kongresu Franc Miklavči
bili izhodišče, morali pa 1
jih še bolj utemeljiti. Neka.
terim, ki to želijo, naj bi slo-
vensko državljanstvo avto-
matično dodelili, ostalim pa
priznali nekakšen status 4
žavljana, ki bi zagotavljl
vse pravice in ugodnosti, ki
jih prinaša državljanstvo.
Glede na pomembnost te-
ga vprašanja bi pričakoval,
da bo kongres, prej ko;
o ostalih oziroma tudi o tem
\^rašanju sprejel resoluciji,
ali kakšen drug dokument.
ROBERT GORJAN1
Foto: EDO EINSPIELL
Naval na državljanstvo
Upravni postopki urejeni, zatika pa se pri tehnični Izpeljavi
v matičnih službah vseh sloven-
skih občin se zadnje tedne srečujejo
s številnimi novostmi, v sekretari-
atih za notranje zadeve namreč že
od sprejema nove slovenske zakono-
daje, ki ureja ta področja, beležijo
občuten porast strank in s tem tudi
obseg svojega dela. Občani pa se tre-
nutno ob urejanju državljanskih
vprašanj najbolj zanimajo za nove,
slovenske potne liste.
Delavci, ki so zaposleni v teh služ-
bah, ugotavljajo, da je nova zakono-
daja v upravnih postopkih kar do-
bro opredeljena in da pri reševanju
posameznih vlog občanov (najsi bo
za sprejem v slovensko državljan-
stvo pri tistih, ki imajo državljan-*
stvo drugih držav oziroma bivših ju-
goslovanskih republik ali za izdaja-
nje potnih listov) ni posebnih težav,
zatika pa se pri tehnični izvedbi vlo-
ženih zahtevkov. Tako se denimo re-
publiško ministrstvo za notranje za-
deve, ki obravnava vloge za sprejem
v slovensko državljanstvo, v svojem
administrativnem delu dobesedno
duši v kopici že rešenih, a še ne od-
poslanih vlog. v Celju trenutno do-
bivajo iz republike vloge, ki so jih
občani za sprejem v slovensko dr-
žavljanstvo vložili v juliju.
Osrednje vprašanje
državljanstva
Novi slovenski zakon o državljan-
stvu, ki je bil sprejet 25. junija 1991,
v svojem 40. členu opredeljuje, da
lahko za slovensko državljanstvo
zaprosijo vsi (brez slovenskega dr-
žavljanstva), ki so bili lanskega 23.
decembra stalno prijavljeni prebi-
valci Slovenije. To je hkrati tudi
najugodnejši način za pridobitev
slovenskega državljanstva, občani
pa imajo čas za vložitev zahtevkov
za pridobitev slovenskega držav-
ljanstva pod temi pogoji do letošnje-
ga 25. decembra. Do rešitve vseh
vlog za sprejem v slovensko držav-
ljanstvo - v republiki obljubljajo, da
je zadnji rok 25. februar prihodnje-
ga leta - pa so vsi prebivalci Slove-
nije izerfačeni v svojih pravicah in
dolžnostih*!
Če številčno pogledamo, kako je
v posameznih občinah, je že na pri-
meru Celja razvidno, da se število
vlog za sprejem v slovensko držav-
ljanstvo povečuje v zadnjih tednih.
Tako so v Celju, ki ima med nekaj
več kot 65 tisoč prebivalci približno
desetino neslovenskih državljanov,
lani prejeli le 95 vlog za sprejem
v slovensko državljanstvo. Do 1. av-
gusta so jih v občinskem sekretari-
atu za notranje zadeve prejeli 659,
V sekretariatu za notranje zadeve
celjske občine imajo v zadnjih dneh
veliko več flela tudi na račun zah-
tevkov občanov za potrdilo o držav-
Ijanst\'u oziroma stalnem prebiva-
lišču za uveljavljanje vojaških po-
kojnin in nakup stanovanj. Menijo,
da je negodovanje občanov, ki po-
trebujejo za uveljavljanje pokojnin
posebna potrdila, povsem upraviče-
no, saj je pokojnina pravica, ki izha-
ja iz dela in ne iz državljanske oziro-
ma teritorialne opredeljenosti.
v oktobru pa 2 tisoč 250. Do konca
oktobra je bilo tako skupno vloženih
4 tisoč 23 vlog, preračunano na ča-
sovno obdobje pa največ, kar 76,
v času med 14. in 18. oktobrom.
Občinski upravni organi imajo
v zadnjem času (po zaostrovanju
razmer v bivši Jugoslaviji in vojni na
Hrvaškem) veliko dela s pridobiva-
njem in zagotavljanjem dokumentov
(denimo potrdila o državljanstvu)
občanov, ki prosijo za sprejem v slo-
vensko državljanstvo. Ob tem pa se
pri njih oglaša še veliko občanov, ki
potrebujejo potrdila o državljanstvu
ali potrdila o stalnem prebivališču
za uveljavljanje vojaških pokojnin
oziroma nakup stanovanj, menijo
v sekretariatu za notranje zadeve.
Samo v ponedeljek, 4. novembra, je
za potrdilo o državljanstvu prosilo
215 občanov, potrdilo o stalnem pre-
bivališču pa je zahtevalo nekaj več
kot 200 občanov.
Stari aii novi potni iisti?
Po veljavni zakonodaji lahko Slo-
venci od 28. oktobra naprej zaprosi-
mo za nove, slovenske potne liste,
prav tako pa podaljšujejo tudi ve-
ljavnost oziroma še vedno izdajajo
tudi potne listine SFRJ. Občan si
lahko privošči tudi kombinacijo
dveh potnih listov, saj lahko kot
imetnik potne listine SFRJ zaprosi
tudi za slovenski potni list. Po zako-
nu o potnih listinah pa bodo potni
listi SFRJ za prebivalce Slovenije.
veljali do 25. junija 1993. Kot zani-
mivost še to, da se tudi slovenski
potni listi glede na veljavnost delijo
na »otroške« in »odrasle«, prve izda-
jajo za 5, druge pa za 10 let.
Ob vlogah za nove dokumente,
slovenske potne liste denimo, je po-
trebno priložiti tudi strokovno izde-
lane fotografije dimenzij 3,5 x 4,5 cm,
saj je doslej pri toplotni obdelavi
dokumentov prišlo že do nekaj ne-
rodnosti, ko so se fotografije iz avto-
matov poškodovale.
V Celju je v petih delovnih dneh
od začetka izdaje slovenskih potnih
listov zaprosilo za nove dokumente
130 občanov, za podaljšanje starih (z
oznako SFRJ) pa se je odločilo 53
občanov.
Številne novosti na
začetl(u leta
Slovenci lahko v začetku prihod-
njega leta pričakujemo številne no-
vosti pri izdajanju dokumentov. Na-
povedujejo (realno najbrž po 25. fe-
bruarju, ko bodo rezrešene tudi vlo-
ge za sprejem v slovensko državljan-
stvo) nove osebne izkaznice, voz
ška in prometna dovoljenja, novo
pa bodo tudi pri registraciji avtom
bilov.
Osebne izkaznice za državlja
Slovenije in prebivalce Slovenj
brez slovenskega državljanstva sj
bodo razlikovale v barvi, napovedi
jejo v sekretariatu za notrenje zad
ve. Registrske tablice na avtomol
lih, katerih lastniki ne bodo slove
ski državljani, pa bodo označa
z RP, oznako za začasno registrad
(če se v republiki seveda ne bo(
dogovorili za novo oznako, saj I
pomeni »registracija privremena«j
Že zdaj pa so temeljito spremen]
ni pogoji za registracijo avtomol
lov, saj v Sloveniji ne veljajo v
tehnični pregledi, zavarovalne pO
ce in a-testi, ki niso bili izdani
območju republike. V Slovenijo
se trenutno brez carine še lahko p
peljejo rabljena vozila iz drugih i
publik, seveda s pogojem, da je b;
kupo-prodajna pogodba sklenje
pred 8. oktobrom.
Novi, slovenski dokumenti (tisi"
jo se v celjskem Cetisu) so ti
v proizvodnji potegnili za seboj P
cej nevšečnosti. Vlog za izdajo le-'
je namreč toliko, da jih ne utegn*
dovolj hitro tiskati. Za potne liste
so dodatni zapleti še v tem, ker *|
slovenske občine nimajo enotnih'
skalnikov, zato jih razen za Marib*
in Ljubljano tiskajo v republiki. 1
dajajo pa v občinah.
Novosti pa so tudi na podro<;
opravljanja vozniških izpitov, ki J
lahko občani opravljajo v kraju
nega prebivališča oziroma v 1^*
kjer so začasno prijavljeni več \
6 mesecev. Vozniška dovoljenja'
dana v drugih republikah pa se 1^
ko ob predložitvi veljavnega do^
Ijenja in zdravniškega spričevala*
menjajo za slovenska. Prav na
področju v občinskih sekretaH*
za notranje zadeve pričakujejo'
nekaj pravilnikov, ki bodo nataD^
urejah posamezna vprašanja. *
IVANA STAMEjJ
Foto: EDI MAS^'
INTERVJU
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 7
Slovenci imaio že
dovoli klobukov
intervju z Bojanom Brezigarjem, predsednikom glavnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa
j^ed tistimi najbolj vnetimi, ki se že poldrugo leto ukvar-
jajo z idejo, da bi povezali vse Slovence v diaspori v obliki
jfganizacije Svetovnega slovenskega kongresa, je tudi Slo-
jgiicc iz Trsta, Bojan Brezigar. Poslanec deželne skupščine
jn posebni pooblaščenec slovenske vlade v Trstu, po poklicu
^icer novinar, bo na tej^funkciji do konca mandata, še tri
Ifta, potem pa je ne misli več sprejeti, ker meni, da takšna
jrganizacija potrebuje rotacijo, ljudi s svežimi idejami.
V svojem poročilu ste za-
pisali, da si je kongres zadal
tfi cilje: demokratizacijo
jlovenske družbe, osamosvo-
jitev Slovenije in njeno med-
narodno priznanje. Prva dva
sta že dosežena in po vaših
|)esedah kongres za to nima
jaslug, do zadnjega cilja pa
naj bi manjkal le še mesec ali
Jva. Povedali ste tudi, da ne
irži da bi se kongres za to
vsebinsko izčrpal, ampak
j\enelo je precej skeptično.
Bo kongresu težko najti pra-
smisel delovanja?
Treba je upoštevati, da so
se razmere bistveno spreme-
nile. Pobuda za svetovTii slo-
venski kongres je nastala
v drugih časih, v časih ko je
bil v Sloveniji na oblasti
enopartijski sistem, ko je bi-
la vsaka demokratizacija sa-
mo želja po parlamentarnem
sistemu, po uvedbi novega
načina vodenja slovenske
države. Tudi težnja po slo-
venski državi, kajti sloven-
ske države v taki obliki, kot
jo imamo danes, še nismo
imeli. Sedaj se je to spreme-
oilo v procesu, ki ga nismo
pričakovali tako hitro. Vse
;onas je prijetno presenetilo.
Kongres mora iskati nove
poti, te nove poti, pa lahko
aajde predvsem v sedanjih
problemih slovenstva in Re-
publike Slovenije, v uveljav-
ljanju neke nove državne
identitete - od gospodarstva,
preko kulture, znanosti in
splošnega uveljavljanja Slo-
vencev, ki živijo v svetu.
V velikem številu držav,
kjer živijo Slovenci v diaspo-
ri, so konference že ustanov-
ljene, toda v državi kot je
ZDA, kjer živi zelo veliko
Slovencev, pa je še ni in tam
laj ne bi bili preveč zagreti
^ tako obliko delovanja, kot
I« bilo mogoče razbrati iz
Poročila dr.Bernika, ki pri-
od tam. Ste vi zadovolj-
"i z razširjenostjo kongresa
""ed Slovenci po svetu?
Zadovoljen sem glede na
'dejstvo, da smo iz niča v zelo
l^atkem času ustvarili
''gromno. Ni povsod idealno,
bilo povsod vse delo
'spravljeno. V državi, v kate-
živim, v Italiji, je vpraša-
''je delovanja kongresa reše-
na področju kjer živimo
Slovenci kot manjšina, ni pa
'^^šeno na področju, kjer ži-
^"ifno Slovenci kot izseljenci,
j3 primer v Rimu in Milanu,
^i^r živi veliko Slovencev,
^^ndar zaenkrat še niso or-
ganizirani v svojo konferen-
Vprašanje zase je Ameri-
kjer imamo dve različni
^'^Uaciji, v ZDA in Argenti-
"^^ V Argentini so bili Slo-
^^^ci ločeni zaradi zgodo-
Nskih razlik. Ti Slovenci so
^nčno našli skupni jezik.
v zgodovini so se sre-
^^li, izvolili svoje delegate in
^^išli na ljubljansko zaseda-
nje kot enotna skupina. To je
velik uspeh, če pomislimo,
da ti ljudje desetletja niso
našli dialoga in se med seboj
skorajda niso pozdravljali.
V ZDA je življenje še bolj
razvejano in morda so zaradi
tega problemi tudi nekoliko
težji in kompleksnejši. V Ar-
gentini živijo Slovenci
v dveh mestih, Buenos Aire-
su in Barilochah, ZDA pa so
izredno velike. Tam živijo
Slovenci od Washingtona do
Floride na eni, do Los Ange-
lesa in San Francisca na
drugi strani. In to so tisoči in
tisoči kilometrov razdalje, ki
jih merimo v petih, šestih
urah leta, kar je za evropske
pojme nepojmljivo.
Različna mnenja so tudi
okoli tega kako naj bo kon-
gres organiziran, ali naj bo
to krovna organizacija, neke
vrste dežnik oziroma klobuk
ali posebna organizacija ali
zgolj nek koordinator, ali di-
skusijski klub itn. Vi ste re-
kli naj ne bo klobuk?
Naše organizacije, ki jih
imamo po svetu, nočejo imeti
klobuka. Ne potrebujejo no-
bene krovne organizacije,
vsaka organizacija ima svoje
delovanje, ima svoje organe,
predsednika odbor itn. Vsa-
ka organizacija se boji, da bi
nekdo prišel zviška in da bi
dajal direktive. Zato pone-
kod s previdnostjo gledajo
na Svetovni slovenski kon-
gres. Zato SSK ne more biti
klobuk in tudi nima nobene-
ga interesa, da bi to bil. Slo-
venci imamo že dosti klobu-
kov. Nekatere organizacije
imajo ta klobuk v slovenski
izseljeniški matici, konkret-
no verske organizacije, pa-
storalna sodišča imajo klo-
buk v katoliškem centru za
vernike po svetu. Izseljeci iz
Beneške Slovenije, Trsta,
Gorice imajo svoj klobuk
v zvezi izseljencev. V trenut-
ku, ko bi se SSK postavljal
v vlogo nekakšnega klobuka,
bi bil zapisan propadu.
Kongres naj bi poskrbel
tudi za to, da Slovenci ne bi
bili več skregani med sabo,
za spravo torej. Ta cilj je
zdaj nekako v ozadju boja za
mednarodno priznanje in
promocijo Slovenije, potem
pa bo najbrž spet prišel na
dan. Ali pa so se stare zame-
re že pozabile?
Stare zamere se že zdaleč
niso pozabile, vendar se
sprašujem, ali je res vloga
svetovnega slovenskega kon-
gresa, da skrbi za ta vpraša-
nja. Mislim, da moramo Slo-
venci zrelo gledati v svojo
preteklost. Spravna sloves-
nost v Rogu je bila pomem-
ben mejnik. Ne moremo na-
Spravna slovesnost v Rogu je bila pomemben
mejnik. Ne moremo nadaljevati s tem, da bi tudi
v bodoče živeli izključno na sovraštvu. Vendar pa
moramo skrbeti, da se krivice popravljajo. Ena od
teh krivic je vprašanje državljanstva.,
daljevati s tem, da bi tudi
v bodoče živeli izključno na
sovraštvu. Vendar pa mora-
mo skrbeti, da se krivice po-
pravljajo. Ena od teh krivic
je vprašanje državljanstva.
Tistim, ki je bilo odvzeto
imajo pravico, da se jim dr-
žavljanstvo vrne, če so Slo-
venci, drugače je za tiste, ki
se mednje ne prištevajo več.
Omenili ste že problem
z državljanstvom. To je eden
tistih pragmatičnih ciljev, ki
naj bi jih tudi imel kongres.
Zdajšnji zakon o državljan-
Na splošno velja mnenje, da so Slovenci, ki živijo
izven Slovenije, bogati. Žal ni tako. Slovenci, ki
živijo izven Slovenije, ne živijo v izobilju, zlasti pa
ne tisti, ki živijo v državah, kjer je standard
izredno nizek, kot na primer v Argentini. Danes si
argentinski Slovenec ne more privoščiti potovanja
v Evropo, ker to potovanje stane toliko kot dve leti
povprečne plače.
stvu Slovence izven domovi-
ne v bistvu tretira kot tujce.
Mnogi so v razpravi rekli, da
tako ne gre, saj so čustveno
navezani na Slovenijo, in si
ne prizadevajo za pomoč
Sloveniji za to, da bi jih po-
tem domovina imela za tuj-
ce. Slovenska vlada se pri
tem ni najbolj izkazala, ali
pa podcenjuje to vprašanje.
Mislim, da slovenska vla-
da ne podcenjuje tega vpra-
šanja, res pa je, da se ni naj-
bolj izkazala. Takrat je bilo
treba tisti zakon sprejeti. Vsi
vemo, da se je mudilo in so
obstajali resni problemi slo-
venske državnosti. Slišali
smo tudi, da je tudi po tem
zakonu velik naval na slo-
vensko državljanstvo, naval
ljudi, ki do tega državljan-
stva nimajo pravice. In drža-
va se mora zaščititi, kot se-
mora zaščititi vsaka država.
Sedaj je situacija nekoliko
bolj mirna in mislim, da se
mora slovenska vlada spet
lotiti tega vprašanja. Nedo-
pustno je, da imata dva izse-
ljenca, ki živita v isti državi
od katerih je eden ohranil
jugoslovansko državljan-
stvo, drugemu pa je bilo vze-
to, morda zgolj zaradi sorod-
stvenih vezi z nekom, ki je
bil na nekakšnem črnem sez-
namu, različen tretma. Tisti,
ki je ohranil jugoslovansko
državljanstvo in ki ga držav-
ljanstvo komunistične drža-
ve vsa ta leta ni motilo, je
zdaj avtomatično dobil slo-'
vensko državljanstvo, tisti ki
se mu je odpovedal, ali mu je
bilo odvzeto in je ves čas po-
udarjal svoje slovenstvo, pa
zdaj nima pravice do sloven-
skega državljanstva. To so
krivice, ki bi jih bilo treba
popraviti. Mislim, da ni ni-
koli prepozno. Ne gre za mi-
lijone ljudi, tudi za stotisoče
ne, gre za nekaj deset tisoč
ali še manj ljudi. Padel je
predlog, da ne bi šlo za dr-
žavljanstvo, ampak da naj bi
imeli posebni status, ki bi
zagotavljal iste pravice, kot
jih ima državljan Slovenije.
Zavedajmo se, da izseljenec,
ki je zapustil Slovenijo pred
45 leti in je živel in delal
v tujini, danes ne more kupi-
ti stanovanja ali hiše, ker je
pač tuj državljan. Mislim, da
je to velika krivica.
V kakšnih odnosih je nas-
ploh Svetovni slovenski kon-
gres s slovensko vlado?
V popolnoma normalnih
odnosih, vendar ne pretes-
nih, v glavnem formalnih.
Mislim, da se bo morala tudi
Zdi se mi pravilno, da je v takih organizacijah
neka rotacija. Prvič, ker imajo vsi pravico, da star-
tajo na mesto predsednika ali kako drugo mesto,
drugič: človek, ki dolga leta presedi na nekem
mestu, se izčrpa, izgubi začetno energijo in raztrosi
ideje, ki jih je sposoben proizvesti v neki organiza-
ciji. Zato je zamenjava potrebna in koristna. Rad bi
spomnil na znani rek francoskega pisca, ki je dejal,
da je pokopališče polno nenadomestljivih ljudi,
torej nihče ni nenadomestljiv.
vlada soočati s problemom
SSK, tej ustanovi nameniti
svoje mesto v civilni družbi,
kot imajo svoje mesto druge
ustanove, ki se ukvarjajo
s takimi vprašanji. Mislim,
da bi imel SSK tudi pravico
do nekih, čeprav skromnih,
proračunskih sredstev, vsaj
za delo, ki ga opravlja na ob-
močju Republike Slovenije,
morda tudi zunaj nje. Kajti
na splošno velja nanenje, da
so Slovenci, ki živijo izven
Slovenije, bogati. Žal ni ta-
ko. Slovenci, ki živijo izven
Slovenije, ne živijo v izobi-
lju, zlasti pa ne tisti, ki živijo
v državah, kjer je standard
izredno nizek, kot na primer
v Argentini. Danes si argen-
tinski Slovenec ne more pri-
voščiti potovanja v Evropo,
ker to potovanje stane toliko
kot dve leti povprečne plače.
To so dejstva, ki jih je treba
upoštevati. Če je Slovencev
v svetu tretjina, ali pa če jih
deset ali 15 odstotkov, ti lju-
dje zaslužijo pol odstotka ali
odstotek prispevka za svoje
delovanje.
Ali prihaja v osrednjem
odboru do kakšnih trenj, do
frakcijskih bojev za vodilno
pozicijo v kongresu? Ali se je
v kongresu treba bojevati za
oblast?
Mislim, da res ne gre za
boj za oblast, kajti če kdo
hoče oblast, prosim, naj si jo
vzame. Jaz nimam absolutno
nobene težnje po tem, da si
jo ohranim za vsako ceno.
Poleg tega to ni nobena
oblast. Pri svetovnem slo-
venskem kongresu si tudi
vožnjo    plačujemo    sami.
vključno s predsednikom.
Mislim, da tudi ni posebnih
frakcij, tega nisem opazil,
razen na samem zasedanju,
ko je šlo za odobritev neke
resolucije v zvezi z našo pol-
preteklo zgodovino. Seveda
ne bo nekdo svojega mišlje-
nja spremenil samo zato, ker
je prišel za tri dni v Slove-
nijo.
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
8. STRAN - 7. NOVEMBER 1991

Čas za soočanja
čas vojne ni čas za pravljice, pa ven-
dar se moramo tu in tam vprašati, kdaj
smo nazadnje prebrali kakšno knjigo,
kdaj smo nazadnje svojemu otroku
kakšno knjigo podarili. Mesec knjige
je naravnost idealen čas za takšna so-
očanja.
V Ljubljani, v tamkajšnjem osred-
njem slovenskem hramu, se bo 12. no-
vembra začel knjižni sejem, ki bo tra-
jal do 19. novembra. To je bienalna
prireditev, po kateri se tisto leto na-
ravna tudi mesec knjige. V knjigarnah
pripravijo različne popuste, za katere
se odločajo založbe, knjigo skušajo še
bolj neposredno približati bralcu in se
lotijo še kakšne akcije, ki naj bi boga-
tila našega duha. Pri Mladinski knjigi
v Celju pravijo, da se letos na mesec
knjige še posebej skrbno pripravljajo,
da pa čakajo na izid nekaterih knjig,
ki bi morale oznaniti ta slovenski
praznik. Čeprav mlini v založbah me-
Ijejo počasi, ker za knjigo najraje
zmanjka denarja, bo zasebna založba
Mihelač poskrbela za razširjeno po-
nudbo knjige Slovenska povest, v večji
nakladi kot je to običajno bodo izšli
tudi svetovni klasiki, mladinska in
otroška literatura bo na voljo z izdat-
nimi ' popusti. Do konca leta bodo
knjižne police v knjigarnah bogatejše
še za mnoge strokovne knjige, »veseli
december« pa naj bi prodajo knjig še
povečal, upajo v knjigarnah in se poti-
homa bojijo, da bo za nakup knjige
marsikomu zmanjkalo tolarjev. Potem
se bomo spet spraševali, kdaj smo na-
zadnje kupili kakšno knjigo, da bi jo
tudi prebrali. Kdaj bomo dosegli takš-
no raven, da bo knjiga resnično do-,
stopna posameznikom, da se bo prilju-
bila že čisto majhnim otrokom in osta-
la zvesta prijateljica slehernika do
pozne starosti.
Zaenkrat se zdi to preveč iluzorno,
kljub ti-udu knjižničarjev v knjižnicah,
ki vzgajajo s ponudbo knjig, do proda-
jalcev v knjigarnah, ki na to duhovno
dobrino pripnejo še pentljo.
MATEJA PODJED
ZAPISOVANJA
Evropa na Tržnici
Kdor je prejšnjo sredo pre-
šprical buljenje v TV ekrane,
je še danes za marsikaj pri-
krajšan. Tokrat je namreč TV
Slovenija, nacionalna televizi-
ja, kar poudarjam, preko prve-
ga kanala neposredno prena-
šala največjo veselico v zgodo-
vini tega naroda, ki se je dru-
gače imenovala tudi slavnost-
ni zaključek 26. Borštnikovega
srečanja v Mariboru.
Ob tem, ko so v maniri pode-
litve Oscarjev in Felixov po-
darjali male in velike Borštni-
ke, so se šli kajpada Evropo,
v kateri množica tako povab-
ljenih kot tudi nepovabljenih
bolj ali manj prisilno stoji na
mrazu in čaka slavnostni pri-
hod prastarega mercedesa iz
katerega izstopi slavljenka
Mira Sardočeva. Potem, ko so
do kosti premražene svetnike
na čelu s Kučanom in Peterle-
tom vendarle spustili v dvora-
no mariborske Drame, kjer se
je vsa stvar odvijala, je na oder
prisopihala Josipa Lisac, ki je
srca gostov pogrela z vedno
vročo Ave Mario. Led se je
preprosto talil sam od sebe.
Nato pa nespretni Vladimir
Jure, ki se je vsem obiskoval-
cem sklepne prireditve nekako
opravičil, češ dodelili so mi
vlogo moderatorja, ki je hočeš
nočeš nisem sposoben. Da bi
rešil zadrego, v kateri se je nič
kriv znašel, je na hitro odreci-
tiral nekaj žlahtnih verzov iz
zakladnice slovenske literatu-
re ter besedo predal dr. Matja-
žu Kmeclu. Nadaljnje menja-
vanje gostov na odru (od ne-
prijetno alkoholiziranega Ra-
ca, ki je mimogrede povedal
nekaj krepkih na račun situ-
acije v sosednji Hrvaški pa do
medvedastega Rifleta, ki mu je
manjkal le še šal, da bi bila
mera polna, pa spet do Tribu-
šona in Šturbeja, ki sta po-
sredno dokazala, da je sloven-
ski človek v svojih koreninah
izšel iz kmetstva, za kar ju ne
obtožujem) je zmedlo še vsega
vajenega Jožeta Privška, ki je
verjetno mislil, da se nahaja
v kateri izmed Trefaltovih od-
daj; in ob koncu še slovenska
verzija Happv Birthdav Miri
Sardočevi, ki seje počutila kot
na lastnem pogrebu. Kakorko-
li že, če je kdo res mislil, da
Piše Tadej Čate,
spremlja slovensko varianto
podelitve Oscarjev ali Feijxov
saj je vseeno, se še kako moti
Spremljal je veliko vsesloven.
sko veselico v treh dejanjih. Oe
seje kdo počutil evropejca, mu
naj povem, da je izgledal koi
pritlehen slovenski samozs.
dostnež. Za kar pa ne bomo
krivili nagrajencev in gostov.
Tomaž Pandur, sicer odličen
gledališki režiser, je najbrž res
mislil, da režira kakšno dm.
gačno predstavo, če uporabim
besede prijatelja Petra Kolški
saj sicer ne vidim razloga, za-
kaj bi dal igralcem, nastopajo,
čim, proste roke, možnost im-
proviziranja. Vse lepo in prav,
toda improviziral je samo
Kmecl, ki je imel že vrh glavt
patetičnih Privškovih tuševin
je jasno ter glasno povedal, da
je bil vendarle sam član žirijt
ki je izbrala nagrajenca naj-
večjega Borštnika, ter da zato
ne potrebuje tuširane pomoči
pri odpiranju kuverte. Da M
ne bo nihče dol padel, skralks.
Ob tem se je strgalo tudi Jm-
cu, ki je tja v en dan blekri
prav zanimiv štos, da tokrat zi
spremembo ne bomo težOi
z Zdravljico in požel glasen
aplavz, za katerega še danes
ne vem, ali je bil namenja
Jurcu ali Prešernu.
In ko sem se dan kasneje
sprehajal po ljubljanski tržni-
ci in se otepal najrazličnejših
prodajalcev in prodajalk
z najrazičnejšo robo, sem poti-
hem razmišljal, ali se je na pn-
reditvi, ki je padla na dan
igralca, sploh kdo sponmil po-
kojnega Ignacija Borštnikll^
Nakar me predrami glaset
vzklik, hej majstore, kupujm
i prodajem marke. In tako sem
se spet znašel sredi zaplanm
ne Evrope.
KOMENTIRAMO
Krojači kulture
Kot vse kaže bodo v Žalcu
ustanovili Kulturni center, ki
naj bi združeval dosedanje ak-
tivnosti Občinske matične
knjižnice, Zveze kulturnih or-
ganizacij, Svobode Žalec in
Kinopodjetja Žalec. V okviru
tega centra pa naj bi bil tudi
Savinov razstavni salon. Vse
te dejavnosti so bile doslej
v Žalcu preveč razdrobljene in
vsaka sebi prepuščene. Tudi
na ta račun je bilo v minulih
letih že veliko pripomb, a kaj
ko je vsakdo lahko našel ne-
šteto izgovorov.
Prav smešno torej zveni tr-
ditev, da je ključni dejavnik za
učinkovito delovanje novo or-
ganiziranega Kulturnega cen-
tra občine Žalec sposoben vo-
dilni kader, ki bi se identifici-
ral s cilji kulturne dejavnosti
v občini in bi bil hkrati pri-
pravljen prevzeti breme odgo-
vornosti za kakovostno delo-
vanje nove organizacijske
oblike. Tako piše v materialu,
ki ga je izdal občinski sekreta-
riat za družbenoekonomski
razvoj. Že v naprej lahko na-
mreč na pamet povemo nekaj
imen, ki so krojili in tudi bodo
žalsko občinsko kulturno pro-
svetno dejavnost. V glavnem
so to »zaslužna« imena, zaradi
katerih v savinjski metropoli
ugotavljajo, da je kulturna po-
nudba razdrobljena, da je ne
znajo ustrezno ponuditi in da
je večinoma brez obče veljav-
nih meril kakovosti. Med upo-
rabniki kulturnih dobrin je
premalo izobražencev, ponud-
ba kulturnih prireditev je eno-
lična in Žalec je vse bolj odda-
ljen od večjih kulturnih sre-
dišč. Posebno poglavje pred-
stavlja Dom II. slovenskega
tabora. Pisca pričujočih vrstic
so taisti kulturni delavci in
občinski veljaki še pred leti
obtoževali, ker se ni povsem
strinjal z gradnjo takšnega
kulturnega doma. Trdil je na-
mreč, da gre za predrago na-
ložbo. In kaj ugotavljajo sedaj?
Veliko spremljajočih prosto-
rov v domu je nezasedenih,
glasbena šola pa deluje v vrt-
cu, gospodarjev v domu je ve-
liko, njihev odnos do prosto-
rov pa ni ravno najboljši. Vsi ti
gospodarji imajo ločene žiro
račune in seveda tudi svoje ra-
čunice. Na drugem koncu me-
sta že nekaj let programsko ži-
votari Savinov razstavni sa-
lon ... Kakorkoli že, žalsko
bahaštvo se maščuje tudi
v tem primeru.
Podpiramo tudi prizadeva-
nja za ustanovitev Kulturnega
centra. Preden pa se bodo vsi
tisti, ki se zavzemajo za to, od-
ločali tudi o ljubeb, ki bodo
krojili politiko tega centra
(mislimo tudi na svet kultur-
nega centra), pa naj vendarle
temeljito presodijo o njih. Če-
prav »zaslug« za vse, kar je
bilo doslej narobe, seveda ne
gre pripisovati kar vsepovprek
vsem, ki so doslej krojili to-
vrstno politiko.
JANEZ VEDENIK
V Podsredi ne morejo brez petja
Malo je krajev kjer so pev-
ci tako predani zborovskemu
petju, kot so v Podsredi.
Pred tremi leti je iz cerkve-
nega zbora zrasel mešani
pevski zbor in si nadel ime
po slovenskemu pesniku An-
tonu Aškercu.
Znano je, da je bil Aškerc
v nekdaj imenitnejši Podsre-
di kaplan. V trgu so imeli
pevski zbor že pred drugo
svetovno vojno, vendar je
v povojnih letih ostal brez
poleta. Danes deluje zbor
pod okriljem podsredškega
društva »Ante Potočnik«,
poimenovanega po nekda-
njem   krajevnem   učitelju.
Šteje 28 pevcev. Na sobotne
večere in nedeljske dopol-
danske pevske vaje prihajajo
iz Gorjan, Železnega ter iz
središča Podsrede. Po pokli-
cu so pevci predvsem kvali-
ficirani in nekvalificirani
delavci in delavke, po večini
še kmetujejo, vseeno pa so
vestnejši in točnejši od pev-
cev v mestih. Prepevajo
predvsem slovenske narodne
in umetne pesmi, pa tudi
dalmatinske, latinske in
nemške. Njihov pcvovodja
Tone Volasko iz celjskih Tr-
novelj jih pripravlja za na-
stope na občinskih revijah,
samostojne koncerte, zbo-
rovska srečanja, proslave,
prireditve in komemoracije,
spomladi pa nameravajo na
obisk v prijateljski romanski
Wolfsegg na Bavarskem.
V Podsredi so se na svoje
pevce tako navadili, da bi bi-
lo brez njih življenje pustej-
še. Mnogim je všeč tudi na-
stanek spoštljivega krajev-
nega običaja, kajti pevci
spremijo na zadnji poti sle-
hernega krajana.
B. J.
Foto: E.E.
Nov Celjski
zbornik
Letošnji Celjski zbornik bo
izšel predvidoma po 10. no-
vembru, v njem pa bodo, kot je
v navadi, obravnavane zgodo-
vinske in literarne teme, ki se
nanašajo na Celje in njihovo
okolico. Pripravljalci obljub-
ljajo, da bo zbornik prijetno in
kakovostno branje za vsako-
gar, ki se zanima za pretekli in
sedanji utrip celjskega območ-
ja. V prednaročilu je treba
zanj odšteti 400 tolarjev, naro-
čila pa sprejemajo v Osrednji
knjižnici Celje (tel. 26-731,
fax. 25-350).
Gledališka in lutkovna šola
Zanimanje za prvo gleda-
liško in lutkovno šolo v Slo-
veniji, ki je namenjena sred-
nješolcem in študentom,
ustanovili pa so jo pri Zvezi
kulturnih organizacij Slove-
nije, je izjemno veliko.
Organizatorji so sprejeli 30
slušateljev, prav toliko pa so
jih morali zavrniti. Iz celjske
občine bo šolo obiskovala
samo ena slušateljica, za ka-
tero je kotizacijo prispevala
občinska zveza kulturnih or-
ganizacij.
Šola za gledališče in lutke
bo vrata odprla jutri 8. no-
vembra, v Ljubljani. Bistve-
no bo to, da bodo vsi slušate-
lji poslušali vse teme, ne gle-
de na posebne afinitete po-
sameznikov. Gre pravzaprav
za razširitev splošnega kul-
turnega obzorja s poudar-
kom na dramskem in lutkov-
nem gledališču. V novembr-
skem programu, šola bo ob
petkih in sobotah, bodo slu-
šatelji prisluhnili osnovam
gledališke in lutkovne režije,
zgodovini gledališča, uglaše-
vanju telesa in jezikovni
vzgoji, za kar bodo poskrbeli
priznani strokovnjaki in re-
žiserji ter dramaturgi po-
klicnih gledališč. MP
Imeli smo ljudi...
Tak skupen naslov bodo od-
slej nosile tiste razstave
v Osrednji knjižnici v Celju, ki
bodo predstavljale književni-
ke, umetnike, strokovne pisce
in druge kulturne delavce šir-
šega celjskega področja iz pre-
teklega ali polpreteklega časa.
Do konca letošnjega leta bo-
sta na ogled postavljena dva
letošnja »stoletnika«, nekoč
profesorja celjske gimnazije
- dr. Pavel Strmšek in Janko
Orožen, oba rojena decembra
1891. Medtem ko je pred očmi
mnogih Celjanov še živa drob-
na postava zgodovinarja Jan-
ka Orožna, ki je nekaterim bil
»atek« v šoli, drugi pa so ga
poznali z ulice, pa je dobro-
dušna pojava bradatega
dr. Pavla Strmška znana le še
starejšim, saj se je njegovo živ-
ljenje izteklo že leta 1965.
Vendar razjtava opozarja
manj na osebi in njuno šolsko
delo, bolj pa na njuno publici-
stično dejavnost, na knjige in
razprave.
Dr. Pavel Strmšek je v sa-
mostojnih knjižicah med obe-
ma vojnama odkrival v prvi
vrsti kulturnozgodovinsko po-
dobo Kozjanskega in Obsote-
Ija, takrat še zelo odmaknjenih
in malo znanih predelov, opo-
zarjal je na umetnostne spo-
menike (Olimje, Sladka gora).
To je počel tudi kot ustanovi-
telj turističnega društva za
Obsotelje in sem rad vodil svo-
je dijake. O svojih krajih - ro-
dil se je v vasi Kristanvrh bli-
zu Mestinja - je spregovoril
tudi leposlovno v črticah Lju-
dje iz naše vasi. Med številni-
mi članki je prfvlačen zlasti
tisti, ki govori o Prešernovem
rokopisu v Celju, on sam je bil
namreč lastnik Prešernovega
prevoda Tri želje Anastazija
Zelenca.
S šolskim delom Janka
Orožna so neposredno poveza-
ni predvojni učbeniki za zgo-
dovino in zemljepis, sicer pa je
njegova osrednja pozornost,
odkar je 1924. leta prišel v Ce-
lje, veljala proučevanju Celja
in širšega zaledja od najstarej-
ših časov do povojnih let z naj-
različnejših vidikov. S celjske-
ga področja je raziskovanje
razširil na Zasavje in njegovo
zgodovino obdelal v dveh knji-
gah. Razstavljene so vse njego-
ve samostojne knjige pa pre-
cejšen del izrazitejših razprav.
Vse pa je ubrano na geslo raz-
stave: ŽIVIMO, DA DELAMO.
BOZENA OROŽEN
Zvočnost
Trutamore
v knjigarni in galeriji
Kazina na Trgu osvobodi-
tve v Ljubljani je bila pred
dnevi promocija CD plošče
koncertne predstavitve
zvočnih rekonstrukcij in
arhivskih posnetkov slo-
venskih ljudskih pesmi Jn
glasbil:
Gre za četrto kaseto H
zdaj tudi CD ploščo z na-
slovom Zvočnost sloven-
skih pokrajin, glasbenega
tria Trutamora Slovenica,
ki ga sestavljajo Mira
Omerzel-Terlep, Matija
Terlep in Mojka Žag^-
Trio za izvajanje uporablja
originalna ljudska glasbila
in rekonstrukcije iz zbirk*
Mire in Matije Terlepa-
S študijo Zvočnost sloven-
skih pokrajin želijo ustvar-
jalci ponuditi poslušalcem
zvočni sprehod skozi slO"
venske pokrajine, dežele na
prepihu. Zato zaslužijo vSO
pozornost slovenske ku|'
turne javnosti, kot so jim J?
izkazali tudi na promoci?
plošče. Nastala je že v p"*
častitev Svetovnega
venskega kongresa, a je 2^'
radi razmer v Sloveni)'
v tistem času ni bilo mo^
če promovirati. ^
j^pORTAŽA
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 9
Kdo pa še rahi klopi?
aovenci v mestu, kjer sta štuilirala Margareta Thatcher In Benazir Buto
glovenci si občasno priza-
uvamo, da bi naša šola po-
jila prijaznejša, a Angleži
^ pas v tem že prehiteli.
w,fesor sede na tla, pije ka-
je sendvič in hkrati ra-
jjga angleško slovnico,
^pjoščeno ozračje, zanima-
■f za nezanimivo snov, so-
jjlovanje, nič stahu in še
jp^no zaznavna razdalja
i^d študenti in profesorjem,
^tudi študentje si lahko pri-
pjčijo svoje privilegije. Kdo
j3 še rabi mizo? Ali ni udob-
,eje na tleh ali na okenski
Jici? Prizor je iz angleške-
^ Oxforda, s tritedenskega
^aja angleščine, ki so se ga
^jtos poleti udeležili štirje
y'ovogoričani, pet Ljubljan-
(jnk, Litijčan, Hrastničan in
Celjanka...
Središče Ludove
ržave
Koliko je Oxford natančno
jar, ne ve nihče. Legenda
iravi nekako takole: Nekoč,
jred davnimi časi, je južne-
mu delu današnje Anglije
fladal Lud. Ker je hotel ve-
jeti, kje je natančno središče
ajegove države, jo je dal iz-
meriti po dolgem in počez. In
10 središče naj bi bil Oxford.
.Arheološka odkritja pričajo
irugače in osnovanje mesta
rostavljajo v 8. stoletje, po
srednjeveški kroniki naj bi
bil Oxford v sklopu države
kralja Arturja, pojavlja pa se
seveda še veliko podobnih
•resnic«. Po vsem tem sodeč
lahko rečemo le to, da je Ox-
iord preživel že marsikaj. In
.•sa ta zgodovina je slikovito
dokumentirana v številnih
uličicah, ulicah, hišah, kape-
lah, kolidžih in, ne nazadnje,
amo mesto ima več kot 900
zgradb, od katerih ima vsaka
svojo arhitekturno ali zgo-
dovinsko veljavo. Vse to pa
predstavlja obiskovalcu tega
kulturno izredno bogatega
mesta svojevrsten izziv, kajti
liti ena sama zgradba ne do-
[minira in niti kakšna slavna
itrdba ali ogrdmna katedra-
la ne moreta dati samostoj-
nega in popolnega vpogleda
'mesto. Celo sla-^/na Univer-
za je razdeljena na 35 kolid-
žev, ki so razmetani po celem
■ttestu in sploh ni čudno, da
*e nekateri nahajajo v sa-
Oiem središču, obdani z naj-
različnejšimi trgovinicami in
■shopping-centri«.
pivat academia...
Oxforda si brez Univerze
Neda ne moremo predstav-
ni. Njena zgodovina sega
r 12. stoletje, stara je torej
fkoli 800 let. V razvoju je
^'edila ostalim evropskim
^kolegicam« in pripravljala
^udente za takrat najbolj
^''iznana področja znanosti,
''ot so v prvi vrsti teologija.
Pravo, matematika, filozofi-
^ in retorika. Potem, ko je
J.času Henrika VIII. moral
'ti vsak, ki je imel opravka
5 oxfordsko univerzo, tudi
^W angleške protestantske
'^rkve, je v 15. stoletju štu-.
Tudi Shakespeare že dolgo ni več neznan. Tamara in Andreja pred njegovo rojstno hišo
v Stratfordu.
dirati na Univerzi v Oxf ordu
postala moda in hkrati od-
lična odskočna deska za ka-
riero v politiki. In ravno
v tem času se pojavi največ
novih kolidžev. Danes jih je
35 in vsi sodijo v sklop enot-
ne ustanove, zato bi težko
rekli, da kateri izstopa po
pomembnosti. Res pa je, da
so nekateri starejši, drugi
lepši, tretji spet bolj zani-
mivi ...
University college je bil
ustanovljen še za časa kralja
Alfreda leta 1249, a današ-
nja zgradba je stara »komaj«
300 let.
Naslednji je New college,
ki pa sploh ni tako nov.
Ustanovljen je bil leta 1379
in sprva namenjen »dopol-
njevanju izobrazbe« že zelo
izobraženih »cerkvenih
uslužbencev«. V sklopu New
collegea so čudoviti vrtovi še
iz 17. stoletja.
Po svoje zelo zanimiv je
tudi Magdalen college, ki je
po površini največji. Obsega
tudi park z jeleni, samostan,
vrsto čudovitih travnikov in
potoček... To idilo si je za
učenje izbralo mnogo znanih
zgodovinskih osebnosti, pa
tudi ljudje, ki zgodovino
ustvarjajo danes. Med te se
prav gotovo uvrščata Marga-
reth Thatcher in Benazir Bu-
to. In še letnica ustanovitve:
1458.
Tu so še St. Catherine's
college, St. Edmunds's colle-
ge, St. Hilda's college,
St. John's college, St. Peter's
college in ne nazadnje tudi
»naš« St. Clare's college.
Angleži se zanimajo
za Slovenijo!
življenje v St. Clare's col-
legu je bilo zelo pestro. Ta-
koj na začetku je vsak posa-
meznik dobil program aktiv-
nosti, ki so obsegale izlete,
ekskurzije, srečanja, gledali-
ške predstave, športne igre,
disco večere, kvize... Naj-
prej se je bilo seveda treba
seznaniti z znamenitostmi
mesta, nato pa so se vrstili
izleti v Blenheim palače, kjer
se je rodil Winston Churc-
hill, Sudeley castle, London,
Cambridge, Stradford-
upon-Avon, ki je povezan
s Shakespearom, Broughton
castle, Bath, znan po rimski
kopeli, Warwick castle,
Winchester, Salisbury, Sto-
nehenge, Windsor castle, Sa-
fari park... Vmes je bilo
možno igrati nogomet, od-
bojko, badminton, squash,
tenis, plavati, jadrati na de-
ski, jahati in celo drsati. Po
želji  v  kratkih  hlačah...
Vsega skorajda ni mogoče
našteti. Nikakor pa ne gre
prezreti tako imenovanih
S. A. O. - »social activities
officers«.
To so študentje, ki skrbijo
za družabno življenje, posre-
dujejo vse informacije, orga-
nizirajo vse izlete in ekskur-
zije. Četudi se zdi drugače,
niso nič posebnega. Poveda-
no drugače: njihova poseb-
nost je ravno v tem, da so
čisto normalni. Na primer:
BiH Howard ima namen do
35. leta postati »golf-course
director«, v prostem času pa
študira francoščino in angle-
ško literaturo. Jeroen Snep-
vangers, imenovan tudi
Snep, je edini, ki ni čistokr-
ven Anglež, ampak izvira iz
Surinama, živi na Nizozem-
skem in študira v Angliji.
Njegova skrita želja je oditi
še kam drugam (recimo
v Slovenijo...). Mark Daut-
lich se je zdavnaj odločil, da
bo snemal fihne in postal
izredno slaven. Cathy Willi-
ams ima zelo rada nemščino
in francoščino in bo, »ko bo
velika«, urednica Vougea.
Rupert Clifford se pri 21. po-
čuti že zelo starega in je pre-
potoval Jugoslavijo po dol-
gem in počez ter ugotovil, da
je Dubrovnik mesto njegovih
sanj. Rebecca Birk bo omo-
gočila, da se bo vse, kar se bo
na svetu dogajalo, dogajalo
pod taktirko miru. V pro-
stem času se izredno rada
smeji. Anne Marie Shepherd
si še ni čisto na jasnem, kako
veliko kariero bo naredila,
pravi pa, da karkoli bo, bo
delala pod pogojem, da bo
zraven uživala. Denar, pravi,
ni tako pomemben, mora pa
biti srečna (prej omenjena
stvar bi lahko pomagala). In
še David Williams. Med dru-
gim si želi, da bi se prikazal
v Sloveniji...
Bili bi prijazni, zabavni,
zanimivi, vedno pripravljeni
za pogovor. Še posebno, ka-
dar je beseda stekla o Slove-
niji. Neverjetno, koliko zani-
manja je povzročila! Če bi se
večina Angležev tako zani-
mala za nas, potem se nam
ne bi bilo treba bati za pod-
poro takšne javnosti, kot je
angleška.
Res pa je, da tudi »propa-
gandnega gradiva« v prid
Sloveniji ni manjkalo. Če so
pošli »ustni« viri, so se Slo-
venci oprijeli »materialnih«.
Na vsakem tekmovanju so
jih spremljali transparenti,
da j a ni bilo nobene možno-
sti, da bi jih spregledali. Po-
brali so skoraj vse nagrade
in osvojili kar nekaj- naslo-
vov (prvo mesto v namiznem
tenisu za dekleta, prvo mesto
v športnem tekmovanju za
naslov »Superstars« med de-
kleti, prav tako je bila Slo-
venka izbrana za Blind date
(slepi rendez-vouz), drugo
mesto v Igrah brez meja,
drugo mesto na Plesu v ma-
skah, spet drugo mesto v lo-
vu na zaklad...) In tako smo
Slovenci spet pokazali, da le
nismo tako neznaten na-
rod ... v primerjavi s Fran-
cozi, Italijani, Španci,
Nemci...
ANDREJA TERČEK
Nasnilo
Na članek Nevedni po-
slanci in jezni premier, ki
j^bil objavljen v 43. števil-
Novega tednika, je re-
agiral predsednik celjskega
^Vršnega sveta Mirko
'^^jnc in zagotovil, da po-
slancev nikoli ni označil
•^ot nevedneže.
TRAČ I
niče ■
Vsa čast tajniku krajevne
skupnosti Slovenske Konjice,
ki je zaprl enega izmed kana-
lov. Škoda le, da je to Kanal X,
ki ne smrdi - v nasprotju z ne-
katerimi drugimi. Vseeno, zdaj
Konjičani vsaj vedo, zakaj
plačujejo kanalščino.
Naš oglasni oddelek si mane
roke. Pričakuje namreč naval
malih oglasov, z vsebino tipa:
»Dobrosrčen moški v najlepših
letih ponuja svoje usluge bo-
dočim upokojenkam, ki bi si
rade izboljšale pokojninsko
osnovo. Obveznosti ne prev-
zamem.«
Konjiški župan Jože Baraga
ima pa res smolo. Na zadnjem
zasedanju skupščine je pove-
dal, da se ravnateljica šole
s prilagojenim programom bo-
ri za to šolo kot levinja - a žal
ne za otroke, ampak za svoj
stolček. Pojasnilo Milene Se-
gel je bilo kratko: vodjo orga-
nizacijske enote imenuje rav-
natelj, ravnatelja pa občinska
skupščina. Torej... Bil pa je
župan razumevajoč do defek-
tologa Darka Opala - revež,
tako od daleč, iz Kopra so ga
privlekli, da zdaj govori proti
svojim načelom... Za popol-
noma nerazumevajoče so se na
koncu izkazali samo poslanci,
ki so skoraj soglasno podprli
vse »načelne« trditve stroke.
Sekunde, vredne milijonov!
Po približno petih sekundah
šepeta med konjiškimi veljaki
Jožetom Barago, Rudijem Pe-
tanom in Stanetom Frimom se
je predlog za najetje posojila
za telovadnico zmanjšal za pet
milijonov. Le zakaj niso šepe-
tali še deset sekund dlje, so
potožili sicer za glasno demo-
kracijo neti poslanci.
Na celjskem smo, kot kaže,
dobili uspešnega izvoznika:
vojaško skladišče TO v Zaloški
gorici vsak dan oblegajo na-
bavni referenti z one strani
Sotle, ki hodijo kupovat orožje
in municijo za hrvaško gardo.
Dobro gredo v promet tudi
stari »šarci« in puške M48, ki
se jih naši posodobljeni terito-
rijalci tako in tako želijo čim-
prej znebiti. Pri plačilu pa hr-
vaški kupci ne komplicirajo:
vse plačajo v devizah na roko!
Za navaden »patron« dajo tudi
dve marki!
Žalski župan Milan Dobnik
se zgraža nad strokovnjaki
celjskega Nivoja. Nikakor mu
ne gre v glavo njihov projekt
za cevovod pri letuškem jezu,
po katerem bi pretakali vodo
z desne strani korita Savinje
na levo stran. Nekateri samo-
zaščitno bolj osveščeni Demo-
sovci pa so že razkrinkali poli-
tično ozadje tega Nivojevega
tehnološkega čudesa: poskus
preusmeritve Savinje v levo je
po njihovem le nov dokaz, da
je naše vodarstvo še vedno trd-
njava boljševizma...
Že petinpolkrat predlagane-
mu in dvakrat tolikokrat zavr-
njenemu celjskemu izvršniku
Jožefu Jarhu je spet prišlo. To-
krat na misel, da bi Celjani
ponoči plavali v Golovcu, zra-
ven nič kadili, bognedaj pili,
za kazen in za povrh pa še ple-
sali, in vse to za borih 100 to-
larjev. Iznajditelj si bo na
strankine stroške doplačal še
izdatno hladno prho. Mogoče
bo pa le kaj pomagalo.
Pred začetkom pogovorov
z Lojzetom Peterletom, Miho
Jazbinškom in Marjanom
Krajncem v prostorih žalske
občine je predsednik skupšči-
ne Milan Dobnik z gosti in do-
mačimi sodelavci nazdravil
z Independetom, ker se je voj-
ska končno umaknila iz Slove-
nije. Petih navzočih novinar-
jev se pri tem predsednik ni
spomnil in so zato mirno sedeli
in si »nazdravljali« s svinčniki,
beležkami in mikrofoni. Nekaj
težkega so požrli, se spogledali
in začeli z delom. Pa, na
zdravje, gospodje!
Po pogovoru je župan Dob-
nik vsem trem gostom iz Ljub-
ljane izročil grafike slikarja
Rudija Španzla. Prometni mi-
nister Krajnc je med ogledova-
njem grafike vprašal, kje je
Adi Arzenšek. O Španzlu pa
nič!
Po šokantno-streznitveni iz-
javi slovenskega finančnega
ministra Šešoka glede poslo-
vanja celjske davčne uprave
nekateri že napovedujejo, da
se gospodu Prepadniku pri-
pravlja globok prepad, v kate-
rega bo zdrsnil iz direktorske-
.ga davčnega stolčka. Da pa na
njegovo mesto prihaja znani
strokovnjak za zagotavljanje
denarja družbenim dejavno-
stim-za katerega upajo, da bo
znal tudi med obrtniki naredi-
ti red - je bila doslej dokaj
dobro varovana skrivnost.
Mozirjani še vedno čakajo,
kdaj jim bo turistični minister
Ingo Paš vrnil nogavice, ki so
mu jih posodili novembra lani,
ko si je prišel v salonskih čev-
ljih (in z obveznim metuljč-
kom, seveda) ogledat posledice
poplave v Savinjskem gaju.
Nov dokaz, da republika tudi
po letu dni še ni izpolnila ob-
veznosti do poplavljancev. No,
ene ušive »štumfe« bi Mozirja-
ni še preboleli, čeprav so Sa-
vinjčani. Denar za popravilo
cest pa hočejo, pa pika!
10. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
NAŠI KRAJI iN lji
Dobrega vina ni brez žvepla
PN najuspešnejšem vinogradniku šmarsko virštanjskega okoliša
v čem je skrivnost dobrega vina?
»Začne se s trsnimi škarjami, ostalo
delo je v kleti. Potrebno je veliko zna-
nja, potrpežljivosti in natančnosti. Po-
vTŠen kletar ne more imeti kakovost-
nega vina,« se dobro zaveda izkušen
/inogradnik Ivan Kolar. Iz Spodnje
i*onikvice je, kraja med Šentvidom in
Ponikvo pri Grobelnem. Kraja ob nek-
danji rimski cesti, ki do zdaj ni imel
^osebnega vinskega slovesa.
Veliko znanja je pridobil tudi kot
član ocenjevalnih komisij, degustator.
Prebral je vso dosegljivo slovensko li-
teraturo, nejasnosti pa je razčistil še
3 stroko\tijaki. Tu so korenine dobrega
vina v Kolarjevi kleti, kjer sta v pro-
storu z ogromnimi kovinskimi in lese-
nimi sodi še (vključen) sobni kalorifer
in termometer.
Vinogradništvo ga je še posebej pri-
tegnilo pred dobrim desetletjem: »Ka-
dar je kdo iz našega rajona imel boljšo
oceno kot jaz, sem vedel, da je potreb-
no nekaj izboljšati. Vino je bilo tako
vsako leto boljše«. Tudi vedno boljše
ocenjeno. Veliko diplom hrani z oce-
njevanj v bližnjem Šmarju pri Jelšah,
kjer so bili prisotni tudi strokovnjaki
ljubljanske Biotehniške fakultete in
mariborskega Kmetijskega zavoda.
Lani je za sauvignon 1989 prejel na
Kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni
zlato odličje ter srebrni za različna
vzorca belih mešanih vin, letos pa za
vsakega od treh po tri srebrna.
Po svojih izkušnjah sodi, da vino-
gradniki najbolj grešijo, ker so prema-
Po pridobljenem znanju, potrpežljivosti, vztrajnosti, natančnosti in pomoči strokov-
njakov so na vrsti še uradna priznanja.
lo pozorni glede najosnovnejšega
vzdrževanja prazne posode ter zaradi
neustreznih količin žvepla. »Dobrega
vina ni brez pravih količin žvepla, ta-
ko kot ni dobre klobase brez ustrezne
količine soli«.
Nezadostno plačilo
z letošnjo letino je po količini zado-
voljen, zaradi spomladanske pozebe in
s tem zamude pa je manjkalo sladkor-
ja. »Če ne bi bilo pozebe, bi imeli letos
rodost stoletja. To se ne bo kmalu po-
novilo. Ves pridelek je iz preostalih
brstov«. Iz obeh vinogradov, Ivana
Kolarja in njegovega brata, z dobrimi
6 tisoč trsi, je rodilo približno 12 tisoč
Utrov zlate kapljice. To je za tretjino
manj kot druga leta. Med trsi, v vino-
gradu, je nekaj mlajših in nekaj starej-
ših sort, prevladujejo pa laški rizling,
beli pinot in sauvignon.
Šmarsko virštanjski rajon je priznan
po zelo dobrih vinih, vendar; »Tudi
geografsko bi pri nas sodili bolj v po-
dravsko, kot v posavsko področje in
tako bi dosegli tudi višjo ceno. Ob
podpori stroke si prizadevamo tja vsi
vinogradniki šmarsko virštanjskega
rajona.« Z rezultati vinskega pridelka
v vinogradnikovem žepu je Ivan Kolar
nezadovoljen, saj za visoko kakovost
ni še ustreznih cen. Pri prodajanju se
vsak prebije na trg zgolj po svojih
možnostih in sposobnostih. Ugotavlja
zniževanje cene vina v primerjavi
z rastjo vrednosti nemške marke: »La-
ni je stal liter kakovostnega vina
4 marke, danes marko in pol - če ima
vinogradnik srečo. Vloženi denar se
vrača po kapljicah in se navsezadnje
razvrednoti.«
Seveda mu ni vseeno - vinogradni-
štvo je njegov poglavitni dohodek,
lukvarja pa se tudi s prirejo mesa. Za-
radi tega že dolgo razmišlja o izletni-
škem kmečkem turizmu, kajti na ta
način bi v njegovem žepu ostalo več
denarja.
BRANE JERANKO
Konjlčanl za
hrvaške begunce
v občino Slovenske Konji-
ce še vedno prihajajo begun-
ci iz republike Hrvaške. To
so večinoma starejši ljudje in
majhni otroci z mamicami.
Stiska teh ljudi je ogromna.
Večina se jih je nastanila
pri sorodnikih, prijateljih in
znancih, nekaj pa smo jih
namestili v zbirni center
v Slov. Konjicah. Ker pa so
življenjski stroški vsaki dan
večji in to predstavlja za
družino, ki jih je sprejela,
velik izdatek, smo se na
Predsedstvu občinske orga-
nizacije Rdečega križa Slov.
Konjice odločili, da izvede-
mo akcijo zbiranja hrane za
družine, ki so te begunce
sprejele. K sodelovanju pa
smo povabili Karitas in ak-
cijo izvedli v sredo in četr-
tek, dne 23. in 24. oktobra.
Zbirna mesta smo imeli
v vseh krajevnih organizaci-
jah Rdečega križa. Akcija je
zelo uspela, sami smo zbrali
preko 4000 kg razne hrane
(krompir, jabolka, zelje, mo-
ka, mast olje, testenine, jajca
itd.). Hrano smo takoj pre-
sortirali in jo pričeli deliti že
v petek. Nekateri so jo prišli
iskat sami, drugim smo jo
razvozili po domovih. Naj-
večji odziv je bil v Vitanju,
kjer se je zbralo ogromno
hrane. Ljudje so darovali tu-
di nekaj denarja. Tega bomo
razdelili beguncem, ker je
namenjen njim.
V občini pa smo pripravili
tudi akcijo zbiranja igrač in
zvezkov, ki jo je organizirala
občinska zveza prijateljev
mladine pod geslom: »Med-
vedek in barvice za prijate-
lja«. Tudi ta akcija je zelo
uspela. Vse igrače, zvezke in
šolske torbice, ki so jih^;
ci zbrali, so prinesli n;
činsko organizacijo rd,
križa, tako da jih 4,.
skupno z oblačili in dru -.. i
stvarmi, ki jih ti ljudi/
trebujejo. MARTA šr.i
Pomoč I
prizadetim   I
Celjski Karitas je v ponei
Ijek Ernest Oder iz Munch
predal tisoč nemških markpfi
moči za prizadete v lanski p
plavi in žrtve vojaške agres;
na Slovenijo.
V Karitas so se skupaj z i
rovalcem, ki se je kot delegi
Konference Svetovnega sli
venskega kongresa za Nemo
udeležil dvodnevnega zasee
nja v Celju odločili, da polov,
co denarja namenijo dni
Petra Petriča, ki je bil al
v spopadih na Brniku, j
nemških mark pa eni najh
prizadetih celjskih družin
lanski novembrski poplavi
Za Celie - zdravo mesto
Na nagradni razpis za geslo, ki bo
spremljalo Celje - zdravo mesto, nam je
precej zamisli poslala Ana Četkovič-Vo-
dovnik. Objavljamo nekaj primerov:
Zdravo Celje - valuta prihodnosti; Le
razum in delo očistila bosta Celje celo;
Zdravje - budnica zavesti Celja; Celje
- zdravo! Od besed k dejanjem!; Zdrav-
je, vama spremljevalka prihodnosti Ce-
lja; Novim rodovom - zdravo Celje!;
Zdravo Celje - dolg prihodnjim rodo-
vom; Celje - zdravo mesto - vstopnica
v Evropo...
Ana Cetkovič-Vodovnik nam je posla-
la tudi predlog za znak Celja - zdravega
mesta. Vsebuje simboliko zemlje kot
elipse, ki jo sestavljajo temeljni ekolo-
ško izpostavljeni elementi (od spodaj
navzgor): ženil j a - zelena, voda - mo-
dra, zrak - mavrični spekter. Izhodišče
mavrice je sonce, rumeni polkrog, ki je
vir življenja. Brez njega tudi mavrice ne
bi bilo. Mavrica pa je hkrati simbol ne-
česa lepega, optimističnega. Pod eUpso,
ki ponazarja zendjo, je celjski grb, sim-
bol Celja in njegove preteklosti, na ka-
teri gradimo prihodnost. Kot predlaga
Ana Cetkovič-Vodovnik, je grb mogoče
Ukovno poenostaviti tako, da bi izgledal
kot plodnica cveta.
Rogla in Golte zaprta
V torek dopoldne je na Ro-
gli zapadlo že 7 do 9 centi-
metrov snega in dovoz do
hotela Planja, ki je že dober
teden dni zaprt, je bil nemo-
goč. V tem priznanem šport-
no rekreacijskem centru so
v tem času v polni pripravi
na začetek zimske sezone.
Kaj se trenutno dogaja na
Rogli pa je povedal vodja
prodaje za turizem v Uniorju
Zreče Damjan Pintar:
»Zaprtost Rogle ni nič po-
sebnega, saj so v tem času
zaprta tudi druga zimska
središča. Pri nas v tem času
obnavljamo bungalove, za-
posleni pa koristijo proste
ure in nabirajo moči za delo
pozimi. Če pa bi imeli goste,
bi bili seveda odprti. Tako je
odprt samo bife za prehodne
goste.«
Z letošnjo poletno sezono
so na Rogli zadovoljni.
Kakšna je bila?
»Kljub vsem težavam smo
imeli septembra 40 odstot-
kov več gostov kot lani, več
pa jih je bilo tudi oktobra.
Tako je bil obisk dokaj do-
ber, če računamo, kakšne te-
žave so nas pestile. Zdaj pa
smo v ,mrtvem' delu med
dvema aktivnima sezo-
nama.«
Podobno je tudi na Golteh,
kjer je ponoči iz ponedeljka
na torek in še delno v torek
dopoldne po dežju tudi rahlo
snežilo, hotel pa je od 25. ok-
tobra dalje zaprt. Po bese-
dah Marjana Skomiška so
v tem času obnovili central-
no ogrevanje, sicer pa hotel
odprejo, če se najavijo sku-
pine. Čakajo tudi na ohladi-
tev, da bi lahko nadaljevali
z zasneževanjem in ob ugod-
nih vremenskih pogojih bi
verjetno že bila konec tedna
že možna smuka na Medved-
njaku.
TONE VRABL
Uspehi tabornikov
v Zrečah že štirinajsto leto
uspešno delujejo taborniki ro-
da Zelena Rogla.
Pričeli so skromno, z majh-
nim številom članov, danes pa
imajo že 12 vodov medvedkov
in čebelic ter 6 vodov taborni-
kov in tabornic. Delo vodita
mentorici Albina Orož in Silva
Ribič, vodstvo zreške osnovne
šole pa jima pri tem pomaga.
O skrbnem delu pričajo
uspehi na republiških tekmo-
vanjih. Od devetih ekip med-
vedkov in čebelic se jih je se-
dem uvi-stilo med zelo uspešne
na republiškem mnogoboju
v Mirni na Dolenjskem. Na re-
publiškem mnogoboju goz-
dovnikov in gozdovnic ter po-
potnikov in popotnic pa so
Zrečani dosegli dve prvi in eno
tretje mesto.
Načelnik roda Zelena Rogla
Christian Rušnik poudarja, da
imajo največ zaslug za uspehe
vodniki in njihovi mentorji, pa
tudi starši. Precej jim pomaga-
jo tudi Unior in Comet, gasil-
sko društvo Zreče in oddelek
za ljudsko obrambo Slovenske
Konjice.
Zreški taborniki bodo svoje
delo in življenje še naprej or-
ganizirali tako, da bodo živeli
z naravo in bodo tabori in zi-
movanja njihov drugi dom
v prostem času. Svojo dejav-
nost pa tudi spreminjajo, vse
bolj začenjajo živeti novo
skavtsko življenje in se s tem
prilagajo normam za sprejem
v Svetovno skavtsko organiza-
cijo (WOSM). CR
V programu i
deset cest  I
Pripravljen je osnutl
gospodarske in komunalt*
infrastrukture v občini La
ško za leto 1992.
Ob rednem vzdrževa:
cestno-železniških pi'
dov in nekategorizira:
cest (predvideno mili;
500 tisoč tolarjev) naj -
uredili tudi deset cest v La
škem in Radečah. V La
škem so v programu asfal
tiranje lokalne ceste Vrh
-Velike Grahovče-Trobn
dol, dokončanje asfalti«
nja lokalne ceste Mišji do
- Trupej, asfaltiranje cesl
Pot na Kopitnik, ter rekoč
strukcije cest Reka-OjstK
Sedraž-Trnov hrib in Tov
sto v vrednosti dva milij"
na 480 tisoč tolarjev. V
dečah pa se naj bi lotili
Njivice-Jelovo, Radeč
-Dobrava in Krajšek-Češ
njice (vse asfaltiranje) ^
Hotemež-Brunk v vredn«
sti milijon 520 tisoč tolaj
jev. Za vzdrževanje lok*
nih cest naj bi namenili dv
mihjona 500 tisoč tolarji
Pri komunalni dejavn«
sti pa bodo prihodnje 1^'
opravili naslednje inves"
cije: na območju Laškf^
most v Jagočah, kolektori
čistilna naprava v Lašk«''
sanacija komunalne dep"
nije Strensko, sanacija *
izgradnja kanalizacije ^
kovce, kanalizacija ^
homno in Lahomšek, vo^'
vod Laško-Kuretno-^
draž in priprava dokurn^^
tacije za izgradnjo trzi^
v Laškem, na območju ^
deč pa kolektor, čisti^^
naprava in sanacija kol",
nalne deponije v Rade<^f
dokončanje vodovoda '
reljce in komunalna ui'
tev »Vila« Zidani Most-^
vse to je predvideno
milijonov 700 tisoč ,
larjev._T. VB^
Kapitalna sulca
Prejšnji teden se je ribiška sreča nasmehnila kar dvema ribi-
čema RD Šempeter. Vojko Slukan iz Velenja je ujel 101 cm
dolgega in 10 kg težkega sulca, njegov kolega Mile Vrsjakovič iz
Latkove vasi pa 93 cm dolgega in malo manj kot 8 kg težkega
sulca. Oba sta lovila na ribiškem revirju med Podvinom in
Polzelo. Povejmo še to, da gostišče Matjaž na Polzeli vsako leto
ribiču, ki ulovi največjega sulca, podeli nagrado. Na sliki: Mile
Vrsjakovič s sulcem. X. TAVČAR
KRAJI IN LJUDJE
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 11
Hlartin kamion pomoči
^10 tisoč šilingov Ralterieve Mare za ubežnike
\ soboto se je po triintri-
Metih letih v Prebold vrnila
jl^ra Kock Wunder ali Raj-|
jrjeva Mara. S sabo je pri-:
'ijala kamion otroških
plačil, hrane in zdravil za
'jfoke hrvaških ubežnikov'
^   revne slovenske.
Sj Halleinu pri Salzburgu
taa gospa Mara gostinski lo-
{al. Ko je videla, kaj se je
^ija dogajalo v Sloveniji in
liako je sedaj na Hrvaškem,
Lv okviru Karitasa sprožila
Lpijo za pomoč.
m kratkem času je uspela
^lati za več kot sto tisoč
ilingov daril, ki jih je v so-
^to pripeljala v Prebold in
jročila tamkajšnjemu žup-
ii(U Francu Sercu, sicer vo-
lji podružnične Karitas.
Gospa Mara se je zaoblju-
|la, da ne bo prišla v Slove-
nijo, dokler le-ta ne bo sa-
mostojna. Pravi, da je v sa-
mostojnost Slovenije verjela
vsa dolga leta, sedaj pa se ji
je želja končno izpolnila.
O razlogih, zakaj je vztrajala
toliko časa, ne da bi obiskala
svojo domovino in rojstni
kraj, je nismo hoteli povpra-
ševati. Bila pa je začudena,
ko je videla, kako je Prebold,
ali Šentpavcl, kot mu pravi-
jo, v teh letih spremenil svo-
jo podobo. Sicer pa so ji
o tem pripovedovali tudi
njeni sorodniki, ki živijo
v Preboldu in Laškem, pa tu-
di hčerka, ki je bila večkrat
v Sloveniji.
Njena pomoč bo vsekakor
dobrodošla, gospod Franc
Serec pa ji je ob slovesu po-
daril spominsko fotografijo
šentpavelske cerkve, pred
katero stoji obnovljen Mari-
jin kip.
JANEZ VEDENIK
Pristrižene peruti
mllški kanal X le plesal le šest mesecev
Kabelsko tele\dzijske zdra-
he, drugačne vTste kot so v Ce-
lju, imajo tudi v Slovenskih
Konjicah.
Že minuli teden smo poroča-
da so skupini fantov in de-
Est iz Kanala X pristrigli pe-
ti zadnje dni oktobra in jih
prostora krajevne skupnosti
postavili na cesto. Ervin Jure-
^iz Kanala X trdi, da je opre-
ma, ki so jo načelno neznani
Itorilci odrnontirali, last vseh
lastnikov kabelske televizije.
Zato bodo danes, v četrtek, ob
17. uri organizirali javno tri-
buno na to temo, pripravili pa
jo bodo v prostorih tamkajš-
njega Kulturnega doma.
Tisti, ki so postajo odmonti-
rali, so svoje dejanje delno
obrazložili v dopisu, ki so ga
pustili na kraju dejanja in pod
katerega se je podpisal tajnik
krajevne skupnosti Marijan
Stramšek. Ta je med drugim
zapisal: .^>Ker se je v zadnjem
času v časopisju pojavljalo
preveč nekorektnih izjav in
neresnic, sem dne 28. 10. 1991
onemogočil skupini Korak
oziroma Kanalu X ustvarjati
si dohodek brez soglasja oziro-
ma poračunavanja s firmo
KRS, kot je bilo na eni izmed
sej sveta krajevne skupnosti
dogovorjeno.« In dalje: »Kot
v. d. (čeprav samo na papirju)
sem jih zaenkrat odslovil, do-
kler ne boste odločili vi druga-
če. Zadeva je toliko dozorela,
da sem prepričan, da bi jih
lahko predali tudi sodišču. Tu-
di sam bi jih lahko tožil zoper
čast in dobro ime, vendar tega
ne bom storil.«
Danes je torej v Konjicah
pričakovati burno debato, še
posebej, če se je bodo številčno
udeležili krajani, ki jih, tako
kot v Celju, nihče ne vpraša,
kaj si o takšnih in podobnih
kabelsko-televizijskih črevah
misUjo.
N.G.
Ozrimo se navzgor
Celje spet postaja mesto
I"*!«, kot so mu pravili že ne-
Dandanes ima vsak tu-
rist ali popotnik veliko pri-
ložnosti za ogled znamenito-
sti, ki so jih prenove na novo
skrile. Tudi na bežnem
sprehodu po mestu se lahko
"liogatimo, samo naokoli je
''fba pogledati in se ozreti
"lavzgor.
.Pri Kompasu v Celju so že
Jj^i^ulo leto spoznali, da Iju-
ob turistični ponudbi za
dežele zanima tudi bliž-
"1^ mesto, samo na pravi na-
čin jih je treba povabiti
k ogledalu. Pa so za jesen-
sko-zimske mesece pripravi-
li posebno ponudbo: ogled
mesta za Celjane. V dveh
urah bi namreč Celjani pod
strokovnim vodstvom spoz-
nali mesto, v katerem živijo,
z drugačne strani. Kompaso-
vi vodniki bodo skušali od-
govoriti na nekaj zanimivih
v^prašanj o Celju, med drugi-
mi na vprašanji, zakaj Celje
ni Dunaj in kje je lobanja
Ulrika II., razložili bodo, kje
so snemali film o Primožu
Trubarju, katera je Plečni-
kova stavba v Celju, koliko
kilometrov plaž ima Celje in
še in še... Vsi, ki se bodo
odzvali temu Kompasovemu
povabilu na ogled znameni-
tosti mesta Celja, sc bodo
sprehodili po Prešernovi uli-
ci do Celjskega doma, po Ču-
prijski do Vodnega stolpa,
obiskali bodo pokrajinski
muzej, si ogledali cerkev
sv. Danijela, Narodni dom in
še nekatere druge znameni-
tosti. Pri Kompasu so akcijo
naslovili Ozrimo se navzgor.
Ogled mesta bo predvidoma
trajal dve uri, prijave pa že
zbirajo.
M. P.
'^riznanje
NT&RC
Ob obletnici katastrofal-
^.^ poplave, ki je prizadela
sirše celjsko območje, je
zavarovalnica Triglav, Ob-
I^ot'na enota Celje, podeli-
^ priznanje kolektivu No-
f.^ga tednika in Radia Ce-
Priznanje smo dobili za
in objektivno poro-
^^•^je in obveščanje, ki je
v^Pomoglo k zmanjšanju
J^ode na zavarovanem pre-
'^oženju.
Za pomoč Hrvašici
v ponedeljek so iz Celja pro-
ti Zagrebu odpeljali trije ka-
mioni pomoči za Hrvaško. Po-
samezniki in podjetja so zbraU
oblačila, plenice, ki so jih ku-
pili v Tosami, odeje iz Tovarne
odej v Škof j i vasi, hrano in
obutev. Vrednost zbranega
materiala znaša 2 mUijona 200
tisoč tolarjev, poleg tega pa so
Hrvaški namenili tudi več kot
90 tisoč tolarjev izkupička
z dobrodelnega turnirja v ma-
lem nogometu, ki je bil sredi
oktobra v Golovcu. V akciji so
sodelovali: Nogometna ekipa
slovenske vlade, HAŠK Gra-
danski, Ekipa-športni časopis,
MNK Skavti Red Boogie,'
dr. Rudi Čajevec, Roman Hri-
beršek, dr. Vlado Meštrovič,
dr. Branko Madonič, Dinko
Meštrovič, Jasmin Preganica,
Sašo Jašarov, dr. Željko Vran-
kič, Mičo Mijač in Franc Lah.
Od podjetij pa so prispevali:
Petrol, Cetis, Gradiš, Salon In-
tera, A banka dd Ljubljana,
Zavarovalnica Triglav Celje,
SO Celje m IS Celje, Zavod
Na Polzeli so pred dnevi
kraje\Tia skupnost, osnovna
šola Vere Šlander in verska
dobrodelna organizacija Adra
pripravili akcijo zbiranja po-
moči v hrani, oblačilih in de-
narju za ljudi v Vukovarju,
Vinkovcih, Osjeku, Dubrovni-
ku in drugih v vojni prizadetih
krajih. Polzelani so bili zado-
voljni, da so tako akcijo sploh
pripravili in so se zares izka-
zali. Dva polna kombija obla-
čil in hrane ter 4600 tolarjev
v denarju so odpeljali v Za-
greb, tam pa bo skrb za zbrano
pomoč prevzela Adra.
ŠRC Golovec, Biro Bit Celje,
Kovinotehna, Rdeči križ Celje,
Karitas Celje in Kompas Hertz
Rent-a-car Celje.
Greje jih plin
V Rogatcu so prvi v šmar-
ski občini zgradili krajevno
plinovodno omrežje in ga
poskusno priključili konec
oktobra.
V sosednjem Humu na
Sotli, ki se stika z Rogatcem
s hrvaške strani, se ogrevajo
iz plinovodnega omrežja že
dve leti. Tovarna Straža je že
spomladi leta 1989 dala so-
glasje, da se sosedje v Rogat-
cu priključijo na njihovo
razdelilno postajo. Po prido-
bitvi dokumentacije so se le-
tos, konec maja, začela grad-
bena dela, trenutno oprav-
ljajo zaključna dela in prik-
ljučujejo še zadnje naročni-
ke. Pogodbo je podpisalo 220
zasebnih in 180 družbenih
naročnikov; pričakujejo, da
bo ogrevanje s plinom pri-
bližno polovico cenejše. Tre-
nutna cena kubičnega metra
plina, ki ga pošiljajo iz Hr-
vaške, je 10 dinarjev. Vred-
nost naložbe v plinovod
v Rogatcu znaša približno
milijon in pol DEM, vsak na-
ročnik pa je prispeval po
2800 DEM, in to v šestih
obrokih. Del denarja je pri-
spevala tudi krajevna skup-
nost. Za priključitev na pli-
novodno omrežje se je odlo-
čilo 95 odstotkov zasebni-
kov, brez plinovodnega
ogrevanja pa je ostala kar
tretjina družbenih stano-
vanj. V Rogatcu poudarjajo
še pomemben ekološki vidik
naložbe.
B.J.
Karitasu
Šmarska vlada je s poseb-
nim sklepom izrekla javno
pohvalo organizaciji Karitas
iz Rogaške Slatine. Ta orga-
nizacija se je namreč samo-
iniciativno vključila v delo
koordinacijske skupine za or-
ganiziran sprejem, nastanitev
in reševanje težav beguncev
iz republike Hrvaške in je
s požrtvovalnim delom ter
nudeno pomočjo bistveno pri-
spevala k reševanju te pro-
blematike v šmarski občini.
B.J.
Llbertas za
Dubrovnik
Nadaljujemo z akcijo Pomagajmo
Dubrovniku, da mu ne bodo zlomili
kril.
V nedeljo je bila v Slovenskem ljud-
skem gledatišču Celje predstava, uspeš-
nica te sezone, Škrlatni otok, katere čisti
izkupiček je namenjen za pomoč Dubrov-
niku. Predstavo je videlo stodvajset obi-
skovalcev. V nedeljo, 10. novembra, bo
v gledališču koncert z zvezdami estrade
v sodelovanju s hrvaškim društvom dram-
skih! umetnikov. Obljubljajo zveneča ime-
na, kot Josipa Lisac, Dino Dvornik in šte-
vilni drugi, zato je upati, da bo dvorana
bolj polna. Vstopnice bodo po enotni ceni
300 tolarjev, izkupiček pa prav tako za
mesto spomenik, ki bije plat zvona na
pomoč, da bi ga obranili pred barbarskim
uničevanjem. Koncert bo ob pol osmih
zvečer. Zaključek akcije bo v Narodnem
domu 10. decembra s koncertom Tria
Orlando iz Dubrovnika, ki je nagrajenec
dubrovniškega festivala.
Z obiskom dobrodelnih predstav in
koncertov bomo pomagali ljudem, ki so
se znašli v stiskah, znotraj starodavnega
obzidja, brez hrane, vode in elektrike.
Pomagali bomo tistim materam, ki rojeva-
jo otroke v zaklonišču obstreljevane bol-
nišnice v Dubrovniku in perejo pleničke i
brez pralnega praška v morju, od koder
merijo nanje okupatorske ladje.
Kakšna pa je usoda mater, ki so ubeža-
le iz trpinčenega Dubrovnika in o katehh
smo pisali v 42. številki Novega tednika?
Diana je z malima Hano in Vedranom
odšla k možu na ladjo, kot se je bila
namenila. Oglasila se je iz Antvverpna.
Marjana je kljub svarilom, naj ne odide
v Zagreb, kjer bo z otrokoma prav tako
v temi, odšla prav tja, rekoč, da se bo
lažje znašla v mestu, kjer je študirala.
Marjana se še ni oglasila. Vesela s sinom
je ostala v Celju. Skupaj z Vlahom sta bila
tudi na gledališki predstavi za Dubrovnik.
Želi si, da bi se lahko čimprej vrnila.
Pomagajmo Dubrovniku, da bo tam
spet plapolala zastava Llbertas.        I
Za pomoč Dubrovniku smo odprli posebno števill<o žiro računa: 50700-723/3-31198. Zbrani denar
bomo nakazali na Fond za spas Dubrovnika, Sveti Vlaho, ki je ustanovljen v Zagrebu.
12. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
NAŠI KRAJI INUnp^^
Potovanje z mrtvimi vojaki
Kako Je vojna posegla v življenje tiružine Mežnar?
Roman Mežnar je dijak.
Na naravoslovno-matema-
tično šolo hodi. Njegova
starša sta Slovenca. Edina
razlika je v tem, da je bil oče
Mežnar zaposlen na voja-
škem letališču v Bihaču. 15
let so živeli v tem bosanskem
mestu. Pred kratkim so pri-
potovali »domov« - k babici
v Mozirje. Iz Bihača v Beo-
grad so se peljali z letalom.
Edino družbo so jim delali
štirje mrtvi vojaki. V brezo-
sebnih vojaških železnih kr-
stah ...
»Ves čas sem gledal skozi
okno,« pravi Roman, ki ga je
potem čakalo še 17 ur avto-
busne vožnje preko Madžar-
ske. Po napornem potovanju
z mrtvimi vojaki, ki so opo-
minjali, kako kratko je živ-
ljenje, je Mežnar j eve čakalo
zatočišče pri babici. Sorod-
niki so že prej poskrbeli, da
sta Mežnarjeva otroka lahko
nadaljevala s šolanjem že
naslednji dan. Za starše so se
problemi šele začeli. Treba je
bilo poskrbeti za slovenske
učbenike, kar za družino, ki
je začasno ostala brez stal-
nih denarnih prihodkov, ni
bil majhen zalogaj. Oprli so
se na prihranke in na sorod-
nike. Najti službo pa v da-
našnjih časih ni mačji kašelj.
Selitev je bila trpka izkuš-
nja. »Oče je vztrajal, da za-
pustimo Bihač. Glavni ra-
zlog je bila verjetno njegova
služba,« pravi Roman, ki mu
odločitev ni bila najbolj
všeč. V 15 letih si je v Bihaču
nabral kopico prijateljev in
znancev, potem pa se je mo-
ral od njih tako rekoč čez
noč posloviti. »Vedel sem, da
se bo to zgodilo, a mi je bilo
hudo zaradi prijateljev. Zad-
nji večer so se mi vsi podpi-
sali na žogo. Najboljši prija-
telj mi je podaril zlat obesek.
Priznam, nismo mogli zadr-
ževati solz. Ločitev je bila
težka.« Roman ni nikoli imel
nobenih neprijetnosti, ker je
bil sredi bosanskih otrok
Slovenec. »S prijatelji smo
bili kot eno,« pravi. V Celju,
v novi šoli, med novimi ljud-
mi se je sprva čudno počutil.
Zdaj pravi: »Profesorji so
povsod enaki. Sošolci pa so
precej drugačni, kot so bili
v Bihaču.« Slovenščina mu
sicer ne dela preglavic, saj so
se doma pogovarjali sloven-
sko. »Vseeno pa se bojim slo-
venščine kot šolskega pred-
meta,« je malce zaskrb-
ljen ...
Nesmiselni nacionalni
spori in vojna so Romana in
njegovo družino iztrgali iz
okolja, v katerem so rasli.
S seboj so prinesli le najnuj-
nejše. Vojna ni izbirala žr-
tev. In še vedno jih ne iz-
bira ...
NUŠA KOPRIVŠEK
Zahvala šmarsklh upokolencev
Šmarski upokojenci so v preteklem mesecu prazno
vali lep jubilej - 40. obletnico ustanovitve svojega
društva. Prireditve v počastitev tega praznika so
udeležili številni upokojenci in gostje iz šmarske ob.
čine.
Ogledali so si lahko bogato razstavo ročnih del ij^
kulinaričnih dobrot ter prisluhnili kulturnemu p^o,
gramu, v katerem so sodelovali moški pevski zbor iz
Kozjega, pod vodstvom Karliia Jagriča, ženski zbor
varovank Doma počitka v Šmarju, pod vodstvo^
Vlada Gobca, ansambel Štajerskih 5 ter folklorna sku.
pina Minerali iz Rogaške Slatine. Pripravili so tucij
srečolov, domači ansambel Mešiček pa je igral vesele
viže.
Vsem sodelujočim se vodstvo in koordinacijski
odbor Društva upokojnecev iz Šmarja prisrčno zahva-
ljujeta. IVANKA VEHOVAR
Novi In obnovljeni vodovodi
Vodovodi, ki jih trenutno
gradijo v žalski občini, bodo
veljali kar okrog pet milijo-
nov tolarjev.
Dela izvaja Komimalno
podjetje, največja naložba,
ki presega milijon 300 tisoč
tolarjev, pa je obnova vodo.
voda Kamenče-Šmatevž
v dolžini 2430 metrov, oi)
tem gradijo še vodovod Ta-
bor-Siršev gozd-taboj
v dolžini 1200 metrov (391
tisoč tolarjev) in obnavljajo
vodovodno omrežje v sredij.
ču Polzele (997 tisoč tolar"
jev) ter vodovoda Drešini;
vas-Levec (761 tisoč tolal.
jev), Arja vas-Ruše (741 tiso^
tolarjev) in v Gornji vas
(770 tisoč tolarjev). Skupna
dolžina obnovljenih in no\Ti;
vodovodov presega šest ki'/,
metrov.
K tem delom pa velja p.,,
šteti še izgradnjo druge faze
sekundarne kanalizacije za
naselje Breg pri Polzeli
v dolžini 867 metrov, red-
nost te naložbe pa je 424 501
tolarjev. JANEZ VEDENIK
Še pred zimo bo zazvonilo v Trnovllah
v krajevni skupnosti Tr-
novlje pri Celju bo v začetku
novembra 150 krajanov Tr-
novelj, Gajev ter dela Zado-
brove dobilo nove telefonske
priključke.
Nada Bertole, tajnica kra-
jevne skupnosti, je povedala,
da so bila vsa potrebna dela
opravljena v enem letu in da
so krajani v tem času morali
poravnati plačilno obvez-
nost za primarni vod, ki je
znašala 3 tisoč nemških
mark v dinarski protivred-
nosti na priključek.
Pred dobrim mesecem so
v tej krajevni skupnosti ob-
novili tudi del asfaltirane ce-
ste proti Plinarni, v načrtu
pa imajo še obnovo ceste od
mostu čez reko Hudinjo do
začetka pločnika ob cesti, ki
pelje proti Ljubečni. Tu so
težave mnogo večje in dolgo-
trajnejše, saj nekateri kraja-
ni ne dovolijo obnovitve in
razširitve ceste, ker bi s tem
posegli na njihovo zemljišče.
Pred kratkim so ob cesti,
ki povezuje Zadobrovo in
Ljubečno, zagorele tudi luči
javne razsvetljave, ki pa jo
nameravajo še dograditi, in
sicer vse do osnovne šole na
Ljubečni. Ob tej cesti pa že-
lijo v kratkem zgraditi tudi
pločnik za varnejšo pot v šo-
lo in v cerkev S. J.
Večer astrologije
Pogovor s psihologom Viktorjem
Gerkmanom
Pred kratkim je prostore
Občinske matične knjižnice
v Žalcu dodobra napolnilo
veliko število obiskovalcev,
ki so prišli na predstavitev
knjige z naslovom Astrologi-
ja, veda o značaju in usodi,
avtorja Viktorja Gerkmana,
kliničnega psihologa iz Be-
gunj. Pogovor z njim je vodil
doktor Matjaž Lesjak,
zdravnik iz Žalca, ki se tudi
sam ljubiteljsko ukvarja
z astrologijo.
Matjaž Lesjak je avtorja
knjige predstavil kot člove-
ka, ki se zavzeto in dosledno
posveča študiju astrologije,
za kar je do sedaj porabil
velik del svojega prostega
časa pa tudi premoženja, saj
tovrstne literature pri nas
skorajda ni ali pa jo je zelo
malo, zato je potrebno veči-
no knjig kupovati v tujini.
Viktor Gerkman je v uvo-
du povedal, kako in zakaj je
knjiga nastala. Najbrž se
sam ne bi tako hitro odločil
zanjo, a so ga k temu spod-
bujali prijatelji in znanci ter
založba Domus, ki tudi sicer
tiska veliko knjig z raznih
alternativnih področij. Na-
men dela vsekakor ni bil po-
pulističen. Ravno to je z av-
torjevega stališča poželo
največ kritik, saj je prepri-
čan, da horoskope, ki jih lah-
ko beremo v raznih časopisih
in revijah, pišejo ljudje
z bujnejšo domišljijo in z že-
ljo po dobičku.
Obiskovalce, med katerimi
so bile predvsem ženske, je
zanimalo zlasti vprašanje re-
inkamacije, usode, napove-
dovanja prihodnosti ter se-
veda izdelovanja horosko-
pov. Glede slednjega je psi-
holog Gerkman povedal da
izdeluje individualne horo-
skope in da si za vsakega po-
sameznika vzame zelo veliko
časa. Z nekaterimi njegovimi
odgovori se posamezni obi-
skovalci niso strinjali in so
sami povedali tudi svoja
mnenja.
SERGEJA JEKL
S srečolovom do računalnika
v Andražu nad Polzelo je bila tudi letos tradicionalna prireditev Družina poje, na kateri
je sodelovala tudi podružnična osnovna šola Andraž. S pomočjo staršev so pripravili bogat
srečolov, z izkupičkom pa so kupili računalnik, synthesizer in kasetofon ter nekaj drugih-
potrebnih učil. Nakupljene pripomočke bodo uporabljali pri rednem pouku, pa tudi pri
drugih izvenšolskih dejavnostih, na primer na različnih kulturnih prireditvah v kraju, na
katerih redno sodelujejo. Akcijo, ki je kljub počitnicam in neugodnemu povojnemu času
zelo uspela, so pohvalili tudi na centralni šoli na Polzeli. Na fotografiji so zadovoljni učenci
z učiteljicama Anko Špiljak in Martino Ograjenšek ter novimi pridobitvami.
T. T.
Cerkev iz 14.
stoletja
prenavljajo
Cerkev svetega Miklavža
v polzelski župniji, ki jo kro-
nike prvič omenjajo leta
1545, strokovnjaki pa meni-
jo, da sega njen izvor že v šti-
rinajsto stoletje, že nekaj ča-
sa obnavljajo.
Poškodbe na zgradbi so
bile tako hude, da je bil zla-
sti zvonik že v resni nevar-
nosti. Doslej so obnovili
^ streho na zvoniku in cerkvi
ter zunanjost. Cerkev je bila
obnove potrebna že pred leti,
a ni bilo denarja, saj so na
Polzeli gradili prizidek
k farni cerkvi. Zdaj pa so za
obnovo te stare cerkve našli
sredstva in kmalu bo zažive-
la v novi podobi.
T. TAVČAR
Tretji rod mesarjev v Pesju
v Pesju v bližini Velenja so krajani bogatejši za novo mesnico in prodajalno z mašanin
blagom, ki so ju odprli pri družini Poznič. Tradicija mesarije je pri Pozničevih že zelo stari
saj se z mesom ukvarja že tretji rod. Prvi je v mesnici delal sedaj že pokojni Franc, pri np
pa se je obrti izučil njegov sin Vili. Kasneje se je hiša zaradi odkopavanja premoga v ja^
Pesje porušila in Vili si je moral poiskati zaposlitev drugje. Sedaj so si Pozničevi zgradi
novo hišo, dozidali prostor za mesnico in prodajalno, tradicijo mesarije pa nadaljuje 4
Vili. Obljublja dobro postrežbo in zatrjuje, da se ne boji konkurence. L.i
»Tarnala se bo prehladiia,
pa bo mamica ostala doma«
v mislih me preganja utri-
nek z velenjskih ulic, ki ga
nikakor ne morem pozabiti.
Deževno dopoldne, malošte-
vilni ljudje hitijo po svojih
opravkih, pred neko trgovi-
no pa zagledam dva drobna
para nožic, ki drobencljata
pod dežnikom. Deček in de-
klica, nekako osmih in petih
let, konec oktobra, s kratki-
mi rokavi hodita po velenj-
skih ulicah. »Jaz nisem v šo-
li, ker učitelji stavkajo, ta-
rnala noče v vrtec, ati in ma-
mica pa sta v službi,« mi po-
ve mali plavolasec.
Tako daleč smo prišli v na-
ši pravični, humani, ne vem
kakšni še družbi, ki skrbi za
demokracijo in človeka, te-
meljna skrb pa ji menda
ostajajo  otroci!   Ob  vseh
stavkah učiteljev, ki se
v zadnjem času vrstijo po
Sloveniji, smo pozabljali, da
vsi otroci le niso veseli, če
jim odpade pouk. Še naj-
manj so najbrž veseli njihovi
starši, ki v brezplačnem šol-
glosa
skem sistemu plačujejo ma-
lice, kosila, otroci pa zaradi
stavke učiteljev ostajajo do-
ma, lačni in nepreskrbljeni.
Za večje otroke ni težav, to-
da koliko malčkov je v teh
dneh prepuščenih samim se-
bi? Naj starši vzamejo do-
pust, ker učitelji stavkajo?
Vsi atiji in mamice pač ni-
majo starih staršev ali pri-
jaznih sosedov, in tako jim
ostaja   nenehna   glodajoča
skrb, če je doma vse v redM\
Bo mogoče otrok jokal ^
bosta stepla, bo kdo pad^^
Neizgovorjenih       vpraši^:
ostaja   na   tisoče.   Učit^'i'
v vseh stavkah pravijo,
borijo tudi za otroke. Tof^,
najbrž ne na način, ki j^^
viden neko dopoldne v
lenju.
»A kratki rokavi? Saj r
v stanovanju toplo, pa
nisem oblekel. Malo naj^ ^
zebe. Mogoče se bo tai^^
prehladiia, pa bo maJ^^'^^
ostala doma na bolniški,'''^
pristavil osemletni fanteK.
stisnil sestrico pod dež^^
Morda pa bodo učitelji
li stavkati in bo že jutri
ko odšel v šolo. Morda,
izvršni svet, republika■--.^
URŠKA SELlB^

7. NOVEMBER 1991 - ^TRAN 13
jleustrašne Velenjčanke
^flf/|g HerU/ z Ollmpljo - Tutll v Šaleški Hollnl vrhunski rokomet
r soboto  čaka  dvorano
(ilovec derbi lokalnih roko-
metnih tekmecev Celja Pivo-
^jjije Laško in Velenja.
Sodeč po dosedanjih re-
^tatih tekma ne bo tako
fjzburljiva kot je bila pred
^ji^ še najbolj v predlanski
^oni, ko so Velenjčani
, Celju osvojili obe točki in
jomače zaustavile v boju
, istraturistom za vrh ta-
^atne II. ZRL-zahod. Sploh
ja ne pričakujemo podobnih
jreobratov in razpleta, ki so
zaznamovali derbi sobotne-
ga kola ženske super lige
' Rdeči dvorani med Vele-
jjem in Olimpijo.
pornače rokometašice so
ja čelu z odlično Zidarjevo,
^je z vložki a la Miha Bojo-
flč razigravala soigralke in
bila z 8 goli najboljša strelka
lekme, prekinile dolgo pre-
01oč Olimpije v slovenskem
prostoru in ji zadale boleč
poraz s tremi goli razlike
,23:20. Zadnjič je to Velenju
uspelo leta 1982 v osmini fi-
nala jugoslovanskega poka-
la, ko jih je šele v polfinalu
zaustavil beograjski Rad-
oički.
Brez zapletov v derbiju ni
šlo. Stari znanec rokometnih
igrišč Antun Bašič, zdaj tre-
ner ljubljanskih igralk, je
nenehno protestiral na odlo-
čitve sodniškega para Kern-
Strel. Dve minuti pred kon-
cem je bil pri rezultatu 22:20
zaradi žaljenja sodnikov »na
lacionalni osnovi« - kot sta
»pisala sodnika - tudi iz-
^jičen. Toda veliko bolj je
sporen dogodek iz 45. minu-
te. Pri rezultatu 15:15 so
gostje na črti nepravilno za-
ustavile Goličevo in med ča-
kanjem, da se po prekršku
umakne iz vratarjevega pro-
stora in Zidarjeva izvede 7-
metrovko, sta se Olimpijini
\Tatarki zamenjali v golu.
Zapisnikarska miza je te-
daj označila prekršek pravil,
saj sta bili obe vratarki so-
časno na igrišču. Sodnika sta
Olimpijo kaznovala z izklju-
čitvijo za 2 minuti, Ljubljan-
čanke pa so se po tekmi pri-
tožile, češ da je ob sodni-
škem time-outu po novih
pravilih ob menjavi dovolje-
na sočasna prisotnost obeh
vratark na igrišču. V tem
primeru je šlo za materialno
kršitev pravil, zato so celo
zahtevali razveljavitev tek-
me. Sodnika sta se sklicevala
na delegatovo odločitev, do-
mačini pa pravijo, da je bila
ura res zaustavljena, toda da
tudi sodnika nista dovolila
menjave. Kakorkoli že, pra-
vila so še vedno toga, Velenj-
čanke pa bi zmogle zmagati
tudi brez sporne odločitve in
dveh minut z igralko več.
Po tekmi, v kateri so gostje
popolnoma razočarale, Ve-
lenjčanke pa brez poškodo-
vane Hudejeve in ob razpo-
loženih Zidarjevi, Misavlje-
vičevi in vratarki Hrastovi
dobile derbi edinih nepora-
ženih ekip, je celo predsed-
nik RZS Igor Makovec sku-
paj s trenerjem Bašičem po-
skušal fizično obračunati
s sodnikoma, kar je pustilo
V zadnjih tednih se je v vrstah rokometašev Celja Pivovarne
Laško razigral Roman Pungartnik, kije doslej dosegel 31 prven-
stvenih golov in v navezi z bivšim Velenjčanom Šerbcem (40
golov) na levi strani predstavlja udarni napadalni tandem, saj
sta skupaj za vodilno ekipo super lige dosegla že več kot tretjino
golov.
derbiju grenak priokus, a mu
tudi opravičilo naziv.
Ženske bodo za razliko od
moških odigrale še končnico.
Ligaški prvak bo mini-ligo
začel s štirimi točkami, dru-
gouvrščena ekipa s tremi itd.
Velenjski načrt je torej pre-
prost: v Ljubljani izgubiti
z manj kot tremi goli razlike
in v končnici ponoviti sobot-
ni podvig.
DEAN ŠUSTER
Da otroci prinašajo velil<o življenja v hišo, se lahko prepri-
čate, ko odprete svoj fotografski album. Tudi mi smo takšne-
ga mnenja ob pogledu na kup fotografij za rubriko FOTO
LIFE, iz katerega vidno izstopajo otroci, veselih obrazov,
neobremenjeni z vsakdanjimi tegobami. Vsaka druga foto-
grafija v tem kupu, ki se iz dneva v dan veča, se nanaša na
otroški LIFE in prav je tako. Čim manj bomo otroke motili pri
njihovem delu in čim bolj se bomo posvetili svojemu (fotogra-
firanju), tem boljši bo posnetek.
Iz tega kupčka LIFA smo za ta teden izbrali posnetek
Alenke Turnšek iz Dobriše vasi, ki je fotografiji dodala
podpis "Ali sem ti všeč«. Studio Fonda, kije pokrovitelj naše
akcije, poklanja Alenki nagrado v obliki brezplačnega razvi-
janja fotografij in filma v njihovem color laboratoriju. Enako-
vredno nagrado ta teden prejmeta še Simona Sedminek Iz
Podloga pri Šempetru ter Jolanda Grabner Iz Zreč. Ob
tem bi radi dodali, da nobena dobra fotografija ne bo prezrta
in bo morda objavljena ob zaključku akcije, ko bo naša
komisija izbrala deset najboljših. Novost akcije v tem, da
komisija ne bo imela vpliva na izbiro najboljše, temveč bodo
med desetimi izbirali fotografijo leta naši bralci. S kuponom
bodo glasovali za najboljše tri po njihovem okusu, zmagova-
lec, ki bo razglašen na zaključku v velikem fotografskem
studiu, pa si bo nagrado izbral sam. Najboljšemu tako niti ne
bo potrebno vzeti najvrednejšega fotoaparata, ampak bo
raje izbiral med trenirkami, fotografskim paketom, potova-
njem ipd. S tem bomo akcijo približali tudi tistim bralcem, ki
se s fotografijo ne ukvarjajo, prav gotovo pa bodo veseli, da
bo tudi njihov glas prispeval k izboru fotografije leta in da
bodo z malo sreče sami v izboru za deset lepih nagrad. Do
zaključka akcije je še pet tednov.
PANORAMA
Nogomet
Slovenska liga
16.   kolo:   Ingrad   Kladivar
- Slovan 1:0 (0:0), strelec: Dža-
fič; Potrošnik - Rudar 2:2 (1:2),
strelca:  Cvikl, Golač; Steklar
- Ljubljana 1:1 (1:0), strelec:
Šmid. Vrstni red: Maribor 25,
Izola 24, Naklo 22, Gorica 21,
Olimpija,   Koper  20,  Mura,
I. Kladivar 17, Ljubljana 16, Slo-
van, Rudar (V), Steklar, Potroš-
nik 15, Zagorje, Svoboda 14.
Nafta 11, Primorje 10, Rudar (T)
9, Medvode 8, Domžale, Jadran
6. II. slovenska liga
11. kolo: Impol - Dravinja 1:4
(1:2), strelci; Gruden, Marguč,
Zore, Škrinjar; Partizan Hme-
zad - Turnišče 2:0 (1:0), strelca:
Turk, Majal. Vrstni red: Želez-
ničar 17, Ojstrica 15, Dravinja
14, Korotan 13, P. Hmezad, Rače
12, Pohorje, Pekre 11, Veržej 10,
Kovinar 9, Impol 8, Partizan
(SG) 7, Središče 3.
MNZ Celje
9. kolo: Era Šmartno - CR Kr-
ško 6:1, Hrastnik - Papimičar
0:1, Kovinar - Svoboda 1:1.
Vrstni red: E. Šmartno 16, Pa-
pimičar, CR Krško 11, Kovinar
7, Hrastnik 4, Svoboda 1.
Košarka
Kozmetični salon
NATAŠA
Efenkova 37 (za marketom na
Ostrožnem), telefon (063) 37-158
Nudimo:
- strokovno svetovanje o težavah
s kožo
- vse oblike strokovne nege obraza
oz. kože. telesa
- make up
- medicinsko kozmetično nego lažjih
prizadetosti kože
- telesno masažo
- depilacije in odpravljanje celulita.
prepričani smo, da nas boste obiskali.
zadovoljni boste.
Naročite se lahko po telefonu aH
osebno v salonu vsak dan, razen
sobote popoldan in nedelje, od 8.
do 12. in od 15. do 20. ure.
Slovenska liga
6. kolo - moški (rdeča skupi-
na): Celje - Olimpija ml. 100:83
(51:42), strelci: Starovasnik 47,
Kahvedžič 27, Drobnič 10,
Stropnik, Kitek, Nidorfer 4,
Hohkraut,  Herman  2;  Comet
- Medvode 84:95 (36:42), strelci:
Šmid 30, Nerat 19, Kožar 14, Že-
leznikar 13, Lušenc 6, Šrot 2;
Rogaška - Ilirija 68:88 (24:52),
strelci: Sušin 20, Ritonja 13, Ce-
rar 10, Kalinger 9, Kidrič 8, Sed-
minek 2; Podbočje - Elektra 87:
84 (33:36), strelci: Pipan 22, Gole
21, Mrzel, Plešej 12, Brešar 11,
Tomic 4, Sevšek 2. Vrstni red:
Medvode 12, Ilirija 11, Podbočje,
Rogaška 10, Elektra 9, Comet,
Celje 7, Olimpija ml. 6.
6. kolo - ženske: K. Afrodita
- Jezica 66:84 (32:40), strelke:
Pešič 20, Virant 17, Kokolj 14,
Jurše 6, Čujež 5, C. Jezovšek 4.
Vrstni red: Jezica 12, K. Afrodi-
ta, Apis 11, Odeja 10, Kranj
9 itd.
II. slovenska liga
5. kolo - moški: SI. Gradec
- Pivovarna Laško 90:105,
Maribor ml. - Polzela 79:91,
ŠPORTNI KOLEDAR
Sobota, 9.11.
Odbojka
Kegljanje
Kranj: Triglav - Emo (13.30, 4.
kolo ženske AS lige), Celje: In-
grad - Emo (16, na kegljišču In-
grada, 3. kolo II. lige-moški).
Košarka
Velenje: Elektra - Celje (19),
Ljubljana: Olimpija ml - Comet
(17), Medvode: Medvode - Roga-
ška (19, 7. kolo moške SKL);
Domžale: Domžale - K. Afrodita
(19, 7. kolo ženske SKL); Laško:
P. Laško - Maribor ml. (17.30),
Polzela: Polzela - Ruše (18.30),
Šentjur: Alpos - Rudar (19, 6.
kolo II. SKL-moški); M. Sobota:
Pomurje - Metka (1. kolo II.
SKL-ženske).
Namizni tenis
Kranj: Merkur - Ingrad (16, 4.
kolo super lige).
Nogomet
Krško: CR Krško - Kovinar,
Radeče: Papirničar - E.Šmart-
no, Bežice: Svoboda - Hrastnik
(vse 13, 10. kolo MNZ Celje).
Tenis
Velenje: turnir dvojic (od 9.
ure v Rdeči dvorani).
Kočevje: Kočevje - YU Stip
(19, 3. kolo ženske super lige);
Šempeter: Šempeter - Celje (18),
Ljubljana: Črnuče - Topolšica
(18, 5. kolo SOL-moški); Topol-
šica: Topolšica Kajuh - Mežica
(17), Gornji grad: Ljubno - Šent-
vid (18, 5. kolo ženske SOL).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna Laško
- Velenje (18, 7. kolo moške su-
per lige); Novo mesto: N. mesto-
-Velenje (17, 7. kolo žebske su-
per lige); Grosuplje: Grosuplje
- CPL B (7. kolo moške SRL).
Nedelja, 10. 11.
Kegljanje
Celje: Emo II - Fužinar (10, 4.
kolo I. slovenske lige za ženske).
Nogomet
Maribor: Maribor - Steklar,
Lendava: Nafta - I. Kladivar
(17. kolo SNL); Slovenske Ko-
njice: Dravinja - Ojstrica, Slo-
venska Bistrica: Impol - P. Hme-
zad (vse 13, 12. kolo II. SNL).
Bistrica - Alpos 80:73. Vrstni
red: Polzela, Miklavž 10, F.
Laško, Bistrica, Radgona 9,
Alpos 8 itd.
Rokometa
Super liga
6. kolo - moški: Inles - Celje
Pivovarna Laško 19:32 (8:17),
strelci: Šafarič, Pungartnik 6,
Čater .5, Tomšič, Šerbec 4, Franc
3, Leve 2, Begovič, Ivandija 1:
Velenje - Preddvor 36:19 (15:19),
strelci: Rozman 8, Ojsteršek 6,
Plaskan 5, Krejan, Cvetko 4, Še-
ško 3, Čater 2, German 1. Vrstni
red: P. Laško 12, Slovan, Vele-
nje, SI. Gradec 8, Jadran 7, Ru-
dar 6, Ajdovščina 5, Drava, Po-
murka, Inles 4, Usnjar, Preddvor
3.
6. kolo - ženske: Velenje
- Olimpija 23:20 (11:11), strelke:
Zidar 8, Misavljevič 7, Katic 3,
Golič, Oder 2, Topič 1. Vrstni
red: Velenje 12, Olimpija 10,
Mlinotest, Kočevje 8, Krim 6,
Kranj, Burja 5, Primož 4, Branik
2, N. mesto 0.
Slovenska liga
6. kolo - moški: CPL B - Do-
bova 21:21 (10:8), strelci: Bego-
vič 7, Vešligaj 5, Murko, Leskov-
šek, Ocvirk, Stropnik 1. Vrstni
red: Grosuplje 12, CPL B, Dobo-
va 9, Izola 8, Krško, Radeče 7 itd.
Kegljanje
Slovenske lige
. AS liga - ženske, 3. kolo: Emo
Celje - Gorica 2700:2370 (E. Ce-
lje 2700 - rekord kegljišča: Tkal-
čič 406, Grobelnik 466, Šeško
458, Lesjak 427, Kardinar 486
- rekord kegljišča, Petak 457).
Vrstni red: Emo 6, SCT, Triglav,
Adria 4, Konstruktor, Gorica 0.
I. liga - ženske, 3. kolo: Emo II
-Slovan 2363:2313 (Emo: Grivič
386, Razlag 150, Verdnik 433,
Ledinek 405, Lesjak 422, Filip-
čič 387, Krneta 180). Vrstni red:
Emo II, SI. Gradec 6 itd. Moški
- 2. kolo: Žalec - Triglav
4884:4865.
n. liga - moški, 2. kolo: Emo
- Branik 5271:5019,  Korotan
- Ingrad 5006:4980.
Odbojka
Super liga
2. kolo - ženske: YU STIP Ce-
lje - Koper 3:1 (8,5 - 11,10).
Vrstni red: Bled 4, Paloma, Ko-
per, Tabor, Celje 2, N. Gorica,
Kočevje 0.
Judo
Slovenska liga
3. kolo - v Kopru: I. Reya
- Koper 12:2 (60:10), I. Reya
- Golovec 10:4 (42:10); Cuk, Bel-
tram, Sadžak, Imanovič, Ander-
le po 2. zmagi, Zmrzlak 1, Pli-
beršek 0. Vrstni red: Impol 12,
Olimpija, Drava 10,1. Reya. Go-
rišnica 8, M. Sobota 6, Golovec
5, Koper 4, Bežigrad 3, Branik,
Železničar 2.
Streljanje
Slovenska liga
1. kolo - sever: FLV - S. Šlan-
der 1069:1082 (S. Šlander: Ošep
365, Zagoričnik 360, Smrkolj
357), NTU - D. Poženel
1077:1034 (NTU: Gorišek 355,
Dular 341, Lipec 338), Maribor
- Celje 1113:1085 (Celje: Ravni-
kar 381, Malec 363, Jeram 341),
Kovinar - J. Jurkovič 1006:1035
(Kovinar: Kočevar 351, Petrovič
338, Dečman 317). Vrstni red:
NTU, Maribor 4, D. Poženel, S.
Šlander, Celje 2. ... Kovinar 0.
Hokej
SHL
6. kolo: Cinkarna - Zagreb 8:2
(0:0, 4:2, 4:0), strelci: Pisarev,
Zolek, Bulatovič 2, Žlof, Mrdže-
novič 1; 7. kolo: Cinkarna - Tri-
glav 10:5 (3:1, 4:3, 3:1), strelci:
Pisarev 4, Zolek 3, Žlof 2, Podse-
denšek 1.
14. STRAN - 7. NOVEMBER 1991

Žeton za prvakinjo
Marika Kardinar Je od sobote tudi rekorderka kegljišča na Golovcu
v celjski »super« ekipi kegliavk Ema
je vrsta odličnih tekmovalk. Sest jih že
ima kolajne s svetovnega prvenstva
(Lesjak, Gobec, Šeško, Kardinar,
Tkalčič in z mladinskega prvenstva
Grobelnik), toda najbolj zveneče ime
je vendarle Marika Kardinar: svetov-
na prvakinja iz leta 1986, rekorderka
s 480 podrtimi keglji (upoštevajo se
samo dosežki s SP), dve zlati kolajni
s svetovnega pokala in od sobote tudi
rekorderka celjskega kegljišča s 487
keglli.
»Želja po uspehih je moj največji
motiv. Začelo se je z naslovom sloven-
ske mladinske prvakinje, izzivi so po-
stajali vedno večji in tudi po SP
v Miinchnu 1986 je bilo še nekaj neiz-
polnjenih ciljev. Zato na stezah vztra-
jam, preprosto pa sem tudi preveč na-
vezana na keglje,« je dejala Kardinar-
jeva.
Kegljanje pri nas sodi med manj po-
pularne športe, zato je bila najbrž od-
ločitev za ta šport zgolj naključna?
»Vsak dan sem se vozila v službo
v Mursko Soboto in v živilski industri-
ji nikoli natančno ne veš kdaj se bo
iztekel delovnik. Avtobusne povezave
z mojim Dobrovnikom so slabe in med
čakanjem se ženska ne more odpraviti
v gostilno. V bližni avtobusne postaje
je kegljišče, tako sem se pridružila mo-
škim in si čakanje krajšata s keglja-
njem na žetone. Kmalu me je opazil
trener Čarde in povabil na trening in
po samo dveh tednih vadbe sem že
nastopala v slovenski ligi. Po razpadu
ekipe me je tedanji zvezni trener Bogo
Gomolj odpeljal k mariborskemu
Konstruktorju in zaradi pravila, da je
iz republiške lige nemogoče napredo-
vati v reprezentanco, sem pred leti
prestopila k Celju.«
Celjski trener Lado Gobec vam neiz-
merno zaupa, saj vselej nastopate kot
zadnja, ko je treba prednost bodisi ob-
držati ali pa tudi popraviti napake soi-
gralk.
»Zame to ni nobena posebna odgo-
vornost. Ko sem dobro telesno pri-
pravljena, mi samozavesti ne manjka.
Precej drugače je bilo na svetovnem
pokalu v Bratislavi, po porodu sem
trenirala komaj 14 dni, tudi vnetju mi-
šic se nisem izognila in zato nisem
tvegala in sem na stezo raje odšla
v drugem paru.«
Pet zaporednih naslovov jugoslo-
vanskih prvakinj je Celju utrdilo slo-
ves kegljaškega velemesta. Kje so
vzroki za uspehe?
»Tradicija je tudi v kegljanju zelo
pomembna. V Celju se je kegljanje zelo
kmalu uveljavilo in obdržalo, ko uspe-
va ekipa, je tudi posamezniku veliko
lažje in zato tudi številne zmage in
drugi uspehi. Z nekaterimi novostmi
smo obdržale prednost pred konku-
renco, mlajše igralke, ki se zdaj kalijo
v drugi ekipi, pa bodo v prihodnosti
gotovo nadaljevale serijo uspehov.«
Drugod po svetu je med igrami
s keglji veliko bolj popularen bovvling,
v letoviščih ruska kegljišča... So pri-
merjave s kegljanjem ustrezne?
»Nikoli se še nisem poskusila v bow-
lingu ali ruskem kegljanju. V domači
gostilni so imeli pred leti kegljišče
s stezo iz ilovice in tedaj je vse naokoli
bobnelo. Takrat me je zamikalo, da bi
zalučala nekaj krogel, a sem si premi-
slila. Ne vem zakaj, morda zaradi dej-
stva, da je kegljanje eno samo, bowling
in podobne igre pa so različice, ki so
prilagojene za drugačna okolja in mi-
selnosti.«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Tone Vogrinec
izpoinjuje obljubo
Pred svetovnim prvenstvom v alp-
skem smučanju v Saalbachu 91 je To-
ne Vogrinec napovedal, da bo osvoji-
tev kakršnekoli kolajne proslavil s pe-
šačenjem na 135 km dolgi razdalji od
Ljubljane do Maribora. Po slalom-
skem srebru Nataše Bokal bo obljubo
začel izpolnjevati danes, ko se bo do-
poldne odpravil iz Ljubljane, jutri pa
se bo direktor slovenskih smučarskih
reprezentanc zadi'ževal na odseku
Trojane-Slovenske Konjice, podvig pa
bo zaključil v soboto.
* * *
Za prvo zmago košarkarjev Celja ima
največ zaslug 18-letni Mitja Starovas-
nik, ki je proti mladi ekipi Olimpije
dosegel 47 točk, kar je tudi rekordni
dosežek letošnjega prvenstva. Podo-
ben »podvig« pa je uspel tudi Konjiča-
nu Stanku Šrotu, ki je proti Medvo-
dam dobil tri tehnične napake in bil
povrhu še izključen.
* * *
V soboto se bo začelo tudi prvenstvo
v II. slovenski košarkaški ligi za žen-
ske. Po izstopu Šmarja bodo tekmova-
le samo ekipe Cometa, Metke, Pomurje
in Maribora, za vrh pa naj bi se pote-
govali predvsem obe ekipi s Celjskega.
POGLEDI
Čarovnika
nihče
ni poznal
Piše
Vito Divac (Tanjug)
Pariz, svetovna metropola
mode, kulture, gastronomije
in zabave, se je udeležencem
5. Mc Donald's košarkarske-
ga turnirja pokazal v vsej
svoji lepoti in grdobi. Sve-
tovne »mega zvezde« Earwin
Magic Johnson, James Wort-
hy in Bvronn Scott so v Pari-
zu doživele usodo navadnih
ljudi, za katerimi se nihče ne
ozira in kaže s prstom.
V večmilijonskem Parizu je
Magica v petih dneh spreho-
dov po cestah, restavracijah,
razstavah in diskotekah pre-
poznal le en človek in še ta je
bil Američan. Francozi so
bili pravi »francozi«, saj so
veliko ognjevitih pogledov
namenili magicovi soprogi,
zelo atraktivni Earlethi
Kally.
Veliko več pozornosti so
domačini namenili novemu
zvezdniku Lakersov - Vladu
Divcu, ki je bil z 216 cm pra-
va gora med sicer povprečno
visokimi Francozi. Vlade je
imel ob sebi ženo Snježano
in dvomesečnega naslednika
Luko, zadnja dva dni pa sta
ga obiskala še starša. Divac,
ki ga v Los Angelesu imajo
že za zaščitni znak Lakersov,
je odgovarjal na številna
vprašanja, največ pa o tem,
kaj meni o vojni. Spretno se
je izmikal vsem pastem in
pokazal, da se je resnično
amerikaniziral, saj je vse-
skozi govoril o ljubezni in
prijateljih - ne glede ocj l
prihajajo: »Ljudje bi m^.^
sprejeti logiko prebivaj
Los Angelesa. V LA so vs, '
nekod, nihče pa ni iz La. ^
vimo v slogi in Ijubezm,],
Košarka, kraljica
igrami, je bila za Kalifo^
ce v Parizu drugotnega
mena, saj razen Divcs
nihče ni bil v francoski
stolnici. Kljub temu paje^
lo v okolici športne iepot,"
Bercy košarkarsko in ^
slovno zelo živo. Še z}^^.
v španskem taboru, kjei!
mrgolelo novinarjev, menii'^
žerjev in poslovnežev.
stop slovitih Lakerso'
z vsem pompom, ki jih
kroža (plesalke - takoimer^
vane »pam-girls«, akrob^-:
in žonglerji) so izkoristil} 2-
predstavitev olimpijskih igl
v Barceloni. Najbolje jo .
potegnil Magic, ki je podpj,
sal triletno pogodbo s špajj
skim trgovskim podjetjen
Campofrio za tri milijoj^
dolarjev. Tudi Divac je pod,
pisoval neko predpogodbo,
toda njegov nastop v Bara
Ioni je še vprašljiv. Ne zarai
kvalitet, temveč zaradi jug()
slovanskega gordijskega vo
zla. Kljub temu se je z zna
čilnim nasmehom zelo ra
slikal z barcelonsko masJcot
Cobijem.
Časi so pač takšni, da,
olimpijski dvoboj slovii
NBA zvezdnikov in zlat^
jugoslovanskega rodu nem
goč. To je ob odhodu v L
dejal tudi Magic in če b«
hoteli Američani ign
z evropskimi velemojstri,
bodo pač morali izmish
kakšen nov turnir. Kot ki
je bil pariški mc Donak
zadnji v tej obliki, sicer pa
treba verjeti poslovnim sp
sobnostim Američanov. 1
zlasti v NBA, ki je že četi
leto najbolj dobičkonosi
športna panoga na svetu.
Poraz po skoraj dveh letih
Košarkarice Kozmetike Afrodite so po 20 mesecih v Rogaški Slatini spet doživele prvenstveni
poraz. Potem ko jih je 4. marca 1989 v tedanji II. ZKL - zahod v Ratanski vasi premagala
Jugoplastika s 70:63, so minulo soboto v derbiju 6. kola slovenske lige pred rekordnimi 800
gledalci visoko izgubile proti ljubljanski Jezici, za katero je prvič nastopila Katja Krivic. Domače
košarkarice so priložnost za ugodnejši izid zapravile s slabim metom za tri točke 5:25, najboljše
ljubljanske košarkarice Zupanova (levo), Krivičeva (11) in Pocmjičeva (10) pa so zlahka opravile
s prvo strelko v domači vrsti Pešičevo (4) in Kokoljevo (v ozadju, 11).
Foto: EDI MASNEC
Era Šmartno že jesenski prvak
Nogometaši Ere Šmartno so že pred zadnjim kolom osvojili naslov jesenskih prvakov prvenstv^
MNZ Celje, saj imajo po visoki zmagi v derbiju proti Krškemu že pet točk naskoka. NekdanP
republiški prvaki imajo tudi odlično razliko v golih (36:12) in so v precej okrnjeni konkuren^J
razred zase. V nedeljo so na sporedu še zadnje tekme jesenskega dela prvenstva 16. novembra P'
še srečanji 1. kola pokalnega tekmovanja CR Krško-Svoboda in Hrastnik-Era Šmartno, medte,
ko so Papirničar in republiški ligaši I. Kladivar, Rudar, Steklar, Dravinja in P. Hmezad žara"-
natrpanega koledarja prosti. . «
Foto: TONE tavca^

BRALCEV
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 15
ODMEVI
gospodu Janezu
frneju - replika
Spoštovani!
Sporočam Vam, da še vedno
kadim, čeprav se mnogi ra-
ravnajo po svojih »zastrup-
ljenih vzornildh«. Pričakoval
jgin vaš odgovor. Niste me ra-
zočarali. Če komu stopiš na
žulj> P^^ zastoka.
Namen je torej bil dosežen,
reakcija pa je bila bolj kot ne
zlonamerna - verjetno značil-
na za Vas. Merila za različne
ljudi in stvari so pač različna,
postregli ste z velikim števi-
lom podatkov, ki pa so žal
uporabljeni in zlorabljeni za
pomanjkljivo dokazovanje.
Za odgovore je škoda drago-
cenega časopisnega prostora.
Vaše navedbe so več ali manj
znane. So »kritika« brez prave
pripravljenosti za reševanje.
S patologi pa imate tudi Vi
precej skupnega. Kar se Jane-
zek nauči, to Janez zna.
V primerih, ki jih navajate,
je bilo v strokovnem smislu
veliko storjenega. Žal pa za
preprečevanje in odpravljanje
problematike »zdravega« oko-
lja še vedno ni dovolj priprav-
ljenosti ljudi in družbe oziro-
ma ni dovolj denarja.
Postanite dobronamerni.
Začnimo ali pospešimo aktiv-
nosti za primemo zakonsko
urejenost tega področja in za
zagotovitev stalnih virov sred-
stev za reševanje ogromnih
problemov. Ena od možnosti
- ekološki ali zdravstveni od-
stotek od velike količine pro-
danih cigaret, alkoholnih pijač
in podobnega.
Naš skupen cilj je živeti
v deželi s čim manj žvepla,
PCB, CO2, sevanja, nikotina...
Za čistejši jutri.
Vaš prim. JOŽE
ARZENŠEK, dr. med.
P. S.
Predlagam, da prostor za pi-
sanje v časopisu pustiva dru-
gim, saj je še veliko problemov
in zahtev. Probleme, o katerih
si piševa midva, pa je mogoče
uspešneje reševati v strokov-
nih in drugih odgovornih kro-
gih ter javnost sproti obveščati
o dosežkih.
Ali res v pokoj
s 63 leti?
Že v Novem tedniku 24. 10.
1991 ste zapisali, da bo mogo-
če v pokoj šele s 63 leti (moški)
in to ne glede na izpolnjeno
pokojninsko dobo. Smiselno
enako to trdite tudi v Novem
tedniku z dne 31. 10. 1991.
V obeh primerih se sklicuje-
te tudi na skupščino Skupno-
sti pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja Slovenije.
Ker gre očitno za napačno
informiranje, del posledic pa
občutimo tudi v naši strokovni
službi v Celju, mi dovolite, da
ponovim sicer v javnih medijih
že večkrat predstavljeno no-
vost, ki jo vsebuje osnutek Za-
kona o pokojninskem in inva-
^dskem zavarovanju glede
Uveljavitve pravice do starost-
ne pokojnine.
Pogoji za pridobitev starost-
f^e pokojnine so dosežena po-
kojninska doba in dosežena
starost, tako kot dosedaj, ti
Pogoji pa so različni in si sle-
dijo v tem smislu: manjša kot
je dosežena pokojninska doba,
^išja je potrebna starost. Tako
bilo potrebno pri 15 letih
zavarovalne dobe biti star mo-
ški 65 let, ženska 60 let, pri 20
'^tih pokojninske dobe moški
let, ženska 58 let, pri 40
jetih pokojninske dobe moški
^8 let, in 35 letih pokojninske
^obe ženska 53 let.
Seveda bi veljali ti pogojipd
^ 1. 1997 dalje, do takrat pa bi
starost postopno zviševala
^ dosedaj veljavne po 6 mese-
<=^v na leto.
S 1. 1. 1992 se določi nova
^j^arost pn 40 letih pokojnin-
ske dobe za moške na 55 let in
6 mesecev, ter pri 35 letih po-
kojninske dobe za ženske na
50 let in 6 mesecev. Do sedaj
pri takšni pokojninski dobi
pogoj starosti ni bil potreben.
Pogoj starosti pri 15 letih za-
varovalne dobe pa ostane ne-
spremenjen.
Skupščina Skupnosti pokoj-
ninskega in invalidskega za-
varovanja je res obravnavala
naveden osnutek kot eden od
subjektov javne razprave
(drugih pristojnosti seveda ni-
ma) ter potrdila izhodišče
o podaljšani oz. na novo dolo-
čenih pogojih starosti, seveda
pa ni bilo niti razpravljano še
manj pa sprejeto stališče ah
celo odločitev, da se starostna
meja pomakne na 63 let staro-
sti in to ne glede na doseženo
pokojninsko dobo.
Ker je bil osnutek že v raz-
pravi na zborih republiške
skupščine, in vemo, da je kar
nekaj poslancev različnih
strank razpravljalo tudi proti
predlaganim spremembam,
velja počakati, kaj bo glede te-
ga prinesel predlog zakona. To
pa bo moralo biti kaj kmalu,
če bo zakonodajalec sledil
zahtevi, da bi nov zakon začel
veljati s 1. 1. 1992.
LJUDMILA TERČEK,
direktor ODE Celje
Še o vzgojni
posvetovalnici
v Celju
Prebrali smo apel za podpo-
ro nadaljnjemu obstoju Vzgoj-
ne posvetovalnice v Celju. Ze
takoj na začetku naj povemo,
da smo kot uporabniki njiho-
vih uslug oz. kot tesni sodelav-
ci pri premagovanju najrazlič-
nejših težav naših učencev, ra-
zočarani nad takšnimi name-
rami družbe, ki želi biti huma-
na in človeška. Nekaj takšnega
smo - da tako rečemo - slutili,
saj se v zadnjem času pogosto
dogaja, da se ukinjajo dejav-
nosti, službe,... ki imajo opra-
viti s humano-terapevtskim
pristopom do človeka, otrok,
itd., do ljudi in učencev, ki
imajo večje težave sami s sabo,
v odnosu do okolja, ipd.
Za našo šolo (prepričani pa
smo, da tudi za druge OŠ) lah-
ko trdimo, da smo pri Vzgojni
posvetovalnici vedno lahko
poiskali poglobljeno strokov-
no pomoč za učence in njihove
starše pri razreševanju najhuj-
ših vedenjskih, čustvenih, dru-
žinskih in še kakšnih težav.
Učitelji za tako zahtevne stro-
kovne zadeve nismo dovolj
usposobljeni, ob kopici dodat-
nih nalog, ki pa se še kar na-
prej nalagajo na naša ramena,
pa nam zmanjkuje tudi časa,
ki je za reševanje tovrstnih
problemov nujno potreben.
Tudi veliko učencev v razredih
nam ne dopušča poglobljenega
individualnega pristopa
k vsem učencem.
Povdarili bi radi, da Vzgojne
posvetovalnice pri nekaterih
oblikah sodelovanja z našo šo-
lo ne moremo več pogrešati,
ker menimo, da nam veliko
pomagajo pri vpeljevanju in
pri samem izvajanju dejavno-
sti, ki otrokom zelo koristijo.
Konkretne oblike sodelova-
nja z Vzgojno posvetovalnico:
a) specializirana strokovna
pomoč učencem s hujšimi obli-
kami vedenjskih, čustvenih,
idr. težav, ki se kažejo v šoli,
doma ali v okolju (običajno pa
vsepovsod);
b) strokovno mentorstvo in
usposabljanje dijakov in štu-
dentov za izvajanje najrazlič-
nejših oblik individualnega ali
skupinskega dela z učenci:
- skupinsko delo pri lega-
steniji, vajah iz slovenskega
jezika ter matematike za nižje
razrede OŠ,
- skupinsko delo z učenci,
ki so hiperaktivni in imajo ve-
denjske težave oz. težave v so-
cializaciji,
- individualna učna pomoč
oz. instrukcije pri posameznih
predmetih;
c) sodelovanje pri odkiiva-
nju nadarjenih učencev;
d) začeto delo na področju
pomoči otrokom z lažjimi gi-
balnimi odkloni kaže dobre
perspektive, zato bi bilo s tem
delom koristno nadaljevati.
Marsikaj bi še lahko našteli,
vendar njihovo delo govori za
to, da ga morajo nadaljevati in
razvijati. Za nas tukaj ni dile-
me. Le-te se lahko postavljajo
tam, kjer ljudje, kjer se odloča
o ohranitvi ali ukinitvi takšnih
ustanov, ne poznajo otrok, nji-
hovih duševnih stisk in ki sami
v življenju niso doživeU hujših
psihičnih pretresov. Takšne
brezosebne, robotovske druž-
be - tako mislimo učitelji naše
šole - pa si nihče ne želi in je
tudi ne potrebuje.
Zato podpiramo vašo željo
in zahtevo po nadaljnjem ob-
stajanju Vzgojne posvetoval-
nice.
Kolektiv II.
osnovne šole Celje
Ravnatelj:
prof. IGOR TOPOLE
PREJELI
SMO
Televizija
Slovenija
- sramota nova
Slovenske
oblasti in
novinarske
previdnosti
Umazano perilo se pravilo-
ma pere doma, ko pa vas zač-
nejo javno zmerjati z umazano
vodo, ki jo je treba zliti stran,
ko vodilni ljudje RTV začnejo
brez vsakih meril sprejemati
naročila nekaterih strankar-
skih prvakov za to in ono od-
dajo, ko ne razumete več, kaj
se dogaja, in začutite, da se vas
skuša izrabljati, ko tako mi-
mogrede preberete, da teme
TV oddaj določa^tudi Svet De-
mosa, in ko vam odpadejo od-
daje, ki jih že tako pripravljate
z nadčloveškim trudom, ker je
TV hiša tudi v organizacij-
skem in produkcijskem razsu-
la, je morebitni izhod le še jav-
na pralnica. ~~
TV Slovenija pred volitvami
ni imela dobrega vodstva in
nekateri smo se mu kar močno
upirali in dobivali za takratni
čas dokaj neprijetne predzna-
ke, še zlasti takrat, ko smo se
upirali prikrivanju informacij
(na primer v zvezi s takratno
opozicijo, prav s Tanjo Starič
sva shranili dokumente iz teh
časov), ko smo zahtevah raci-
onalnejšo organizacijo Televi-
zije in normalne produkcijske
možnosti. V strahu, da se stva-
ri ne bodo obrnile na bolje, da
bo staro vodstvo vztrajalo na
svojih stolčkih in ohranilo
»vse po starem«, smo se javno
uprli tej možnosti, saj smo ver-
jeli, da so včerajšnji pogumne-
ži res borci za demokracijo, ki
bodo skupaj z nami televizijo
povedli na pot profesionalno-
sti. Kako smo se zmotili! Do-
bili smo vodstvo, katerega vo-
denje presega vse normalne in
razumljive meje.
Novinarje je nova oblast uti-
šala z vsakodnevnim zmerja-
njem, da je treba vse zamenja-
ti, sami režimci, zdaj smo bili
rdeči, boljševiki, pa spet črni,
danes ruplovci, jutri peterle-
tovci, pa spet kučanovci in za
tem pučnikovci in še kaj, ka-
kor je komu tisti trenutek od-
govarjalo, kakor je komu v do-
ločenem trenutku koristilo.
Nova oblast na TV je kmalu
pokazala svoje barve. Pomen
so spet začeli dobivati trdo-
kožci in primerni za vse reži-
me, z redkimi izjemami. Neka-
teri smo si prve demokratične
volitve predstavljali kot zma-
go kvalitete, sposobnosti, pro-
fesionalnosti, javnih pravil,
novih vrednot; toda okrepile
so se stare: poslušnost, pohlev-
nost, dobre zveze, pripadnost,
danes se temu reče lobiranje,
in tem so dodali še svoje ka-
rakterne lastnosti, komplekse
in depresije. In novinarji smo
spet upah: saj bo drugače, saj
ne more dolgo trajati. In do-
kler je mogoče ohraniti vsaj
delček profesionalnosti in do-
stojanstva in se je mogoče
upreti javni kompromitaciji,
lahko ostanemo »oprezne riti«
in poskušamo voziti slalom
med vsemi mogočimi zunanji-
mi in notranjimi pritiski, česar
smo se bili v prejšnjih časih
prisiljeni naučiti. Ko pa te pri-
silijo k javni kompromitaciji
v strahu za svoje vodilne stolč-
ke, ko se z nami poskuša igrati
igro, na katero nismo pristali,
potem pravilo o domačem pra-
nju umazanega perila ne more
več veljati, saj ob šefih, ki ni-
majo programske politike (in
potem potrebujejo nekoga, ki
jim kar naprej naroča oddaje),
znanja in kančka hrbtenice,
ali pa delujejo v svojo korist
oz. za vselej ne identificirane
interese, ni mogoče več zado-
voljiti minimuma novinarskih
meril in torej tudi delo televi-
zijskega novinarja ne nosi
v sebi nč, za kar bi se bilo
vredno boriti. Zgodba, ki sem
jo prisiljena napisati, in jo
bom dodala pod P. S. (Rupel-
Pirnat), je ena izmed vsako-
dnevnih, velja pa naj kot argu-
ment, zakaj se bomo nekateri,
če bo treba, tudi javno uprli na
primer projektu »volitve«, saj
jih TV Slovenija ni sposobna
profesionalno izpeljati. S tem
osebno ne maram nič imeti.
Moj pogum in pogum nekate-
rih mojih kolegov sicer še zda-
leč ni in ne dosega poguma
slovenskih nacionalnih juna-
kov, ki so bili pripravljeni iti
z glavo skozi zid, toda, če smo
poskušali pod komunizmom
ohraniti kanček dostojanstva,
ga velja tudi v »demokraciji«,
v demokraciji, ki uporablja
metode, katere je v zadnjih le-
tih opustil celo že prejšnji
režim.
Ne vem, kakšne napake bo-
do prizadeti ali njihovi skriti
podaniki odkrili po tem pisa-
nju pri meni, da me bodo lah-
ko onemogočili, saj kritičnost
do vodstva ne plačujemo nič
manj, če ne dražje kot v komu-
nizmu, kar dokaj močno obču-
ti na primer kolega Martič.
Pritiski so težko dokazljivi,
podobno kot so bili pred leti.
Kar naenkrat te nekaj doleti in
sploh ne veš od kod in zakaj,
naenkrat ni več dela zate ali
pa tisto, ki ga opravljajo za-
četniki, drugič ti naložijo toli-
ko dela, da ga težko kvalitetno
opravlja, tretjič ti delo naloži-
jo zadnji trenutek... Tisti, ki
ni dovolj spreten in trdokožen,
ne vzdrži. Nekateri dobivamo
preganjavice in občutek, da
RTV hiša postaja psihiatrična
bolnišnica, ki jo viKlijo bolni-
ki. Ob vsej programski anarhi-
ji (program za prihodnje leto
je nastajal po principu licita-
cije med odgovornimi uredni-
ki, brez vsake analize, strate-
gije, le v strahu, da ne bi TV
Slovenija bila premalo kultur-
na, pa imamo tako ob večerih
zdaj na prvem programu b^let,
na drugem pa umetniški večer,
kot da snovalce programa
podkupuje nekdo, ki namera-
va zasnovati komercialno tele-
vizijo; in ker se jim večerne
ure ne izidejo, bomo imeli zdaj
TVD ob sedmih namesto ob
pol osmih, razmišljali so celo,
da bi ukinili tretji TV Dnev-
nik) smo lahko prebrali, da bo
administracija imela po no-
vem samo štiridesetumi de-
lavnik, ker ob sobotah tako ne
dela, o evropskem delovnem
času niso nič razmišljali, tudi
o konkurenčni klavzuli ne, kaj
šele da bi spremenili način
»nagrajevanja po delu«, ki so
ga marsikje ukinili že pred vo-
litvami. Marsikdo ima »kaj
zraven«, pa mu morda hišna
anarhija odgovarja. Poprečni-
štvo je v zadovoljstvo večine.
Včasih se šalimo, da je »no-
ve« podtaknil kakšen ortodok-
sen komunist, da bi si mi zaže-
lel nazaj komunizma(?). Pa-
metnih, razumnih razlag ni in
vse bolj verjamem svojemu od-
govornemu uredniku L. Am-
brožiču, ki je kmalu po prev-
zemu odgovornega mesta na
našem sestanku dejal, da tako
ne gre za nič drugega, kot sa-
mo za to, kdo bo koga. In kdo
bo koga? Da kdo ne koplje ja-
me drugemu?
In kje je zdaj moč tistih, ki
so se znali upreti enoumju? Ga
boste zdaj sami vzpodbujali in
gojili? Do dna ste nas pripelja-
li, spoštovani gospodje. In če
boste slovensko državo vodili
tako kot TV hišo, potem je bil
ves trud za samostojno sloven-
sko državo zaman. Slovencev
čez nekaj generacij ne bo več
na evropskem zemljevidu.
Pravzaprav sem ogorčena,
da se moram spuščati na raven
- TV hiše, saj sem skušala biti
vzvišena nad umazanim peri-
lom in svoje delo čim bolj ko-
rektno opravljati. Toda to ni
več mogoče. Prosim, ne odgo-
varjajte mi ne s črnimi ne
z rdečimi ne z zelenimi in ne
z vijoličastimi, moje delo je
javno, nič ne morem skriti in
tudi ne želim (novinarske sla-
bosti TV novinarjev časopisni
kolegi dnevno zaznavajo in jih
tudi nič kaj prizanesljivo bele-
žijo, zato o tem tokrat nič). Po-
štenost, sposobnost, kvaliteta,
bodo nekoč postajale tudi za
Slovence vrednote in z umaza-
nih iger nam bo postopoma res
morda uspelo zliti umazano
vodo. Sicer gospodje, boste
morali zamenjati ljudstvo, saj
vodstvo je vendarle dobro...
Zakaj brez soočenja
Rupei-PIrnat
Kongres SDZ (12. in 13. 10.
1991) je TV Slovenija »pokri-
la« v svojih dnevnoinformativ-
nih oddajah, 14. 10. v ponede-
ljek pa mi je urednik Vodušek
predlagal, da bi zvečer pripra-
vila Žarišče na to temo in do-
govorila sva se, da bo tema
predvsem slovenska politična
scena po kongresu SDZ.
G.Rupla ni bilo v Ljubljani,
tako da je raven gostov Rupel-
Pirnat odpadla; možnosti je
bilo seveda več, toda novinar-
sko in medijsko zanimanje je
bilo, da povabimo v studio
dolgoletna sopotnika Janša in
Bavčarja, saj sta se znašla
vsak na svoji strani in vedno
več namigov je bilo, da sta se
razšla. Načrt je bil torej: gosta
Janša, Bavčar, vnaprej pa pos-
namemo g. Pučnika in g. Pe-
terleta, dvakrat pa sem s celot-
no ekipo na ministrstavu za
pravosodje iskala tudi g. Pir-
nata, da bi ne glede na odsot-
nost g. Rupla, dobila njegovo
izjavo. Ko sem g. Pirnata le
odkrila, je g. Pirnat dejal, da
teče na Svet Demosa in me bo
po seji poklical na TV (okoU
18.00) in bomo potem lahko
posneli izjavo. To se ni zgodi-
lo, vendar se mi ni zdelo po-
membno, saj sem imela za-
stopnika, celo sotvorca identi-
tete nove stranke - J.Janšo,
kombinacija gostov Janša-
Bavčar pa se je zdela primerna
t. i. obema stranema, tako
g. Bavčarju kot koordinatorju
nove skupine in g. Petru Vola-
sku kot »desjii roki« g. Pirnata.
Po vsem dogovarjanju in pre-
govarjanju z obema stranema,
smo oddajo končno pripraviU.
Zvečer v oddaji se je pokazalo,
da g. Janša ne zastopa stranke
g. Pirnata in s profesionalnega
stališča je bila to pomanjklji-
vost, vendar se mi ni zdela
usodna, saj smo dobili od obeh
gostov nekaj novih informacij,
nekaj dni kasneje je Studio
Ljubljana v goste povabil
g. Pirnata, o SDZ je kakšen
dan pred kongresom govoril
v Tedniku tudi g. Rupel.
S kolegi smo se po tem Ža-
rišču povsem neformalno po-
govarjali in menili, da bo po-
trebno še soočenje Rupel-Pir-
nat. Kolesje pa se je vrtelo hi-
treje od nas, odgovorni ured-
nik se je namreč že pred dopu-
stom dogovoril z g. Ruplom za
posebno Žarišče (kasneje smo
izvedeli, da se je za to v bistvu
dogovoril g. Jerovšek). G. Pir-
nat je prav tako telefoniral in
prosil, če lahko njihova stran-
ka tudi razloži svojo resnico.
Urednik Vodušek mu je zago-
tovil, da bodo obravnavani
enakovredno kot Ruplova sku-
pina. Še predno smo oz. so no-
vinarji, ki naj bi delo prevzeli,
izvedeli za vse načrte od svojih
urednikov, je iz pisarne g. Ru-
pla prišlo sporočilo: imena go-
stov za Žarišče, ki naj bi ga
Staričeva delala 29. 10., hkrati
pa tudi imena gostov za ne-
kakšno Omizje, ki naj bi ga
delala 11. novembra. Bila je
šokirana.
Pravzaprav smo šele ob ter;
izvedeli, da naj bi imela v pe
tek svoje Žarišče g. Pirnat,
v torek pa g. Rupel. Kaj vse se
je dogajalo v ozadju, ne vemo.
Glede na vsakodnevno po-
manjkanje terminov za živ-
ljenjsko pomembne teme, na
primer za novosti na področju
stanovanjske zakonodaje, in
da strankarsko neangažiranim
intelektualcem sploh ne damo
več besede, smo v petek pod-
prli urednika Voduška, da do-
godkom okoli SDZ lahko na-
menimo pravzaprav le eno Ža-
rišče, v katerega bi povabili
oba gospoda in to v torek, ko
bo v Ljubljani tudi g. Rupel.
Po dolgem pregovarjanju je
urednik Vodušek za takšno so-
očenje prepričal g. Pirnata in
mu v primeru, da g. Rupel ne
bo pristal na soočenje obljubil,
da bo v torek lahko sam razlo-
žil TV gledalcem njihovo res-
nico.
G. Rupel na soočenje ni pri-
stal, ni pa pristal niti na to, da
bi sicer ločeno, a isti večer, od-
govarjala na vprašanja oba
gospoda. Vztrajal je, da se je
z g.Jerovškom dogovoril za
oddajo, da je potrebna prav
takšna, saj g. Bavčar v prejšnji
njihovih stališč ni ustrezno ra-
zložil. G. Ruplu nihče na RTV
Slovenija ni upal reči ne,
g. Pirnat pa se tudi ni pustil
'»odgnati«, četudi je menda di-
rektor TV na pomoč klical
g. Pučnika, ki pa se na takšno
raven gotovo ni mogel spustiti.
Odločitev, da bo TV Slove-
nija imela dve oddaji in pove-
dala zakaj, je bil verjetno slab
izhod v stiski, ki se mu lahko
reče tudi pomanjkanje marsi-
česa, toda Vodušek je dal bese-
do Pimatu, Ruplu ni nihče
upal reči ne, na koncu pa je
najkrajšo seveda potegnila no-
vinarka Staričeva, ki je vodila
pogovor z. g. Ruplom in njego-
vimi gosti, ki do večera ni ve-
dela, ali dela ali ne, kaj dela ni
vedela vsega niti med oddajo.
Kajti prestrašeno vodstvo ni
povedalo novinarki, da oddaji,
ki jo vodi ona, sledi oddaja
z g. Pimatom. Kasneje so sicer
trdili, da so mislili imeti le od-
dajo z g. Rulom, g. Pirnata pa
prepričati, da pride kdaj dru-
gič, pa to g. direktorju ni uspe-
lo... Skratka, g. Pirnata so
skrili pred g. Ruplom, novi-
narko pa spravili na rob živč-
nega zloma že pred oddajo, čez
rob pa po oddaji. Zgodba, ki se
na tak ali drugačen način po-
navlja vsak teden, če že ne
vsak dan, že vse predolgo. To
je torej slovenska nacionalna
televizija in zaslvižni za to bo-
do gotovo zapisani v zgodo-
vino.
(Poudarki so uredniški)
LJERKA BIZILJ
Kje ste bili
Celjani?
Udeležili smo se lepo pri-
pravljene proslave ob 120-let-
nici gasilstva v Celju, ki je bila
v dvorani Golovec. Bili pa smo
razočarani, da se je proslave
udeležilo tako malo Celjanov
oz. da jih skoraj ni bilo. Ugo-
tovili smo, da če na pravoslavi
ne bi bilo gasilcev iz sosednjih
gasilskih društev in občin, bi
bilo vse skupaj zelo klavrno in
žalostno. Takšen odnos ni po-
šten do človeka, gasilca, ki ga
v vsaki nesreči še kako potre-
bujemo.
To moramo sporočiti, da bo
javnost vedela, da smo s takš-
nim odnosom nezadovoljni in
da smo žalostni. Nas ni oviralo
slabo vreme, vseeno smo prišli.
Kje pa ste bili Celjani? Verjet-
no lepo doma na toplem. Prija-
teljski pozdrav!
Gasilci iz Šentvida
pri Grobelnem
16. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
To smo mi, speclalci
Kakšni so in kaj počno izbranci iz siovenskih poiicijskih vrst?
Policijska akcija, v kateri nastopijo
specialci, ima ponavadi poseben pred-
znak. Če nič drugega, pomeni prisotnost
specialnih enot nekaj, kar se ne zgodi
vsak dan, torej izjemen dogodek.
Navzočnost specialcev ljudje radi po-
sebej poudarjajo, sam dogodek pa je
v javnosti največkrat zelo odmeven.
Spomnimo se samo nekaterih nogomet-
nih tekem s splošnim pretepom, dimom
ter številnimi ranjenimi navijači rival-
skih ekip. Takšnih dogodkov smo bili do
nedavna vajeni le na angleških nogomet-
nih igriščih in še kje v Evropi, lani in
predlani pa so se krvavi obračuni odvija-
li tudi na jugoslovanskih nogometnih
prizoriščih. Nacionalne strasti so se
odražale v pravcatih miniaturnih voj-
nah. Še vedno so nam v živem spominu
tudi številni politični mitingi z močnim
sovražnim nabojem ali visoko tempera-
Orožje in oprema specialcev (od zgoraj navzdol): ostrostrelna puška SSG-69, puška
»pumparica«, puška »schermuUy« za izstreljevanje plinskih nabojev, pištola »schermully«,
ob strani pa še sredstva za pasivizacijo (plinske ročne bombe, plinski naboj in plinski
spray ter intervencijska čelada).
turo splošnega nezadovoljstva ljudi.
Z evropsko kriminaliteto se vse bolj sre-
čujemo tudi pri nas, zato so tudi policij-
ske racije vse pogostejše. Tihotapljenje
orožja, teroristične akcije in podobno,
vse to so dejstva, na katera je treba raču-
nati. To je le nekaj primerov, ko si učin-
kovitih akcij brez posredovanja special-
nih enot milice ne moremo predstavljati.
In kdo so pravzaprav specialci?
V Sloveniji se je pričelo z ustanavlja-
njem posebnih enot milice predvsem po
letu 1972, ko je k nam ilegalno prispela
diverzantsko-teroristična skupina, zna-
na po akciji »Raduša«. Organiziranost
specialnih enot se je glede na potrebe
postopoma spreminjala, trenutno pa je
posebna enota milice (PEM) Ministrstva
za notranje zadeve Slovenije organizira-
na na osnovi odločbe tega ministrstva iz
leta 1988. Ta organiziranost določa usta-
novitev posebnih enot milice v vseh
Upravah za notranje zadeve. PEM je
ustanovljen predvsem za izvrševanje ti-
stih nalog, ki se nanašajo na varovanje
ustavne ureditve in varovanje javnega
reda in miru. To so najbolj zahtevne in
obenem najbolj nevarne naloge, zato
morajo biti policisti zanje posebej izur-
jeni in opremljeni. Posebno enoto milice
organizira in ji določi konkretne naloge
sam minister za notranje zadeve ali, po
njegovem pooblastilu, načelnik sloven-
ske milice.
Sponmimo se samo nekaterih dogod-
kov iz minulih dveh let, ko so morale
posredovati enote PEM:
V pripravljenosti so bile 1. decembra
leta 1989, ob napovedanem mitingu
»resnice« v Ljubljani, ki so ga pripravili
v Beogradu. Na srečo do tega mitinga ni
prišlo. Da bosta javni red in mir ogrože-
na je bilo pričakovati tudi ob lanskem
velikem delavskem štrajku v Mariboru.
Letos spomladi je bilo pričakovati večje
izgrede na nogometni tekmi (in po njej)
v Ljubljani, ko sta v rednem kolu takrat-
ne zvezne nogometne lige odigrali tekmo
ekipa Olimpije in beograjskega Partiza-
na. Na srečo do večjih incidentov ni pri-
šlo, Ljubljana pa je dajala videz, kot da
bi bila okupirana: povsod sami specialci,
napetost, nemir med ljudmi, ki takšnih
prizorov niso bili vajeni. Z zahtevno na-
logo so se morali specialci soočiti tudi
letos spomladi v Pekrah pri Mariboru,
ko je prišlo do resnih konfliktov z jugo-
vojsko.
PEM med agresijo na
Slovenijo
Napad Jugoslovanske armade na Slo-
venijo ob njenem sklepnem osamosvoji-
Specialec v bojni opremi, tokrat na varnem
in na toplem.
tvenem dejanju je bil pričakovan. 2e pr-
vi dan agresije je bila enota PEM UNZ
Celje poslana v nevarno akcijo. Z želez-
niške postaje v Zidanem Mostu so na-
mreč sporočili, da se v dveh vagonih pot-
niškega vlaka nahajajo oborožene voja-
ške osebe. Posebna enota je imela nalo-
go, da te potnike pregleda in jih razoroži.
V sodelovanju s pripadniki enot teritori-
ProtiokL
orožje j,\
alne obf,
ske solej
zeni. Obg
Enotei
milic,
v Dobovc
koval
vpn-iha
la pet ko,
in ena 01
Dobovec
ni prišjr
V čas:
nadvse i)
več opo;
stičnih;
nje je i
posebni
je pokai
Takoi
v štirih'j
cialci so
slovensic
V gozt
zevala s
orožjem,
ugotovili
opira na
Z Belfom le vse prav in Je vsi
»on zdaj naprej sem jaz vaš šef«, je Bekove protlajaike v Ceiju poučit nenapovedani prišiek
Slovenska državotvornost je kot kakš-
na slabo vzdrževana cesta: po njej se
sicer da voziti, vse dokler ne naletiš na
nepričakovano oviro in s tem na neljube
zaplete. Pri tem mislimo predvsem na
pravno oziroma zakonodajno plat, kate-
re luknje zdaj spretno izkoriščajo tisti, ki
jim je novonastalo sodelovanje na med-
državni ravni prekrižalo dolgoletne
ustaljene poti in račune.
Ti računi se namreč na relaciji dinar-
-tolar več ne izidejo, zato je treba nemu-
doma ukrepati z vsemi razpoložljivimi
sredstvi. Nekaj takega se zdaj dogaja
s prodajalnami beograjskega Beka v Slo-
veniji, med njimi tudi s celjskim Bekom
na Trgu V. kongresa. Pri vsej zgodbi je
v tem trenutku najbolj zanimivo to, da je
na prvi pogled z njo vse narobe, nakar se
tisto, kar naj bi bilo narobe, sploh ne da
identificirati. Zato tudi (še) ni mogoče
ukrepati. To pravno praznino pa najbolj
boleče občutijo Bekove prodajalke, ki so
naenkrat postale nikogaršnje in s tem
z eno nogo na cesti. Nepričakovani novo-
sti iz Beograda so se namreč uprle.
Ko pride novi šef
Zgodilo se je v torek, 29. oktobra do-
poldne. Pred prodajalno Beko v Celju se
ustavi črna BMW-jeva limuzina s celjsko
registracijo. Iz avtomobila stopi elegant-
no oblečen poslovnež mlajših let, s sede-
ža potegne poslovni kovček in stopi na-
ravnost v prodajalno in do poslovodkinje
Magde Plevnik. »Moje ime je Božo Pe-
kič,« se vljudno predstavi in takoj položi
karte na mizo: »Od danes zjutraj spadate
pod mene, od zdaj sem jaz vaš šef.« To
njegovo sporočilo je udarilo kot strela
z jasnega. Da bi ne bilo kakšnega dvoma,
je gospod Pekič pokazal sporazum, pod-
Magda Plevnik: »Hočem le, da so stvari
jasne, da so pravno urejene.«
pisan med njim in Bekom iz Beograda.
Seveda je dokument hitro spravil v kov-
ček in začel ukrepati po šefovsko.
Od poslovodkinje je zahteval ključ od
prodajalne, da bi si lahko dal izdelati
dvojnik, naročil je, naj se v najkrajšem
času opravi inventura ter poslovodkinjo
še obvestil, da se bo zvečer vrnil in odne-
sel dnevni tolarski izkupiček.
»Sporazum sem lahko le na hitro pre-
letela, iz njega pa je razbrati, da je Božo
Pekič kupil od Beka vso opremo proda-
jalne in odkupil vse blago, namenjeno
prodaji. Po tem sporazumu naj bi gospod
Pekič tudi nabavljal vso robo, me proda-
jalke pa naj bi bile po novem njegove in
ne več Bekove,« je povedala Magda Plev-
nik, ki ji nikakor ni šlo v račun, da se
lahko te reči spreminjajo tako hitro in na
tak način. Postala je nezaupljiva in
končno se je uprla. Ključev mu ni hotela
izročiti, izprosila pa si je pol ure časa, da
bi vso stvar preverila. Poslovnež se je
s tem strinjal in odšel. Poslovodkinja se
je odpravila na Občino, na Izvršni svet,
a ji tam niso mogli veliko pomagati, saj
spornega dokumenta niso videli. Okoli
pol dveh popoldne se je gospod Pekič
vrnil, poslovodkinja pa je bila trdno od-
ločena, da mu ključev ne izroči. Medtem
so bili o dogodku obveščeni tudi na ob-
činskem sindikatu, na Postaji milice Ce-
lje in kriminalisti celjske UNZ. Prišli so
v Bekovo prodajalno.
Poslovodkinja nadaljuje: »Gospod Pe-
kič je bil očitno zelo jezen, nikomur ni
pustil do besede, vpričo vseh pa je izja-
vil, da bo vrata odprl z vrtalnim strojem.
Meni je rekel, naj podpišem izjavo, da
nočem delati zanj, nakar mi bo naslednje
jutro izročil delavsko knjižico.« Sledil je
skupni sestanek na Upravi za notranje
zadeve, kjer je gospod Pekič pustil en
izvod sporazuma, naslednji dan pa se je
oglasil še na občini, kjer je prav tako
izročil vso potrebno dokumentacijo.
O zadevi oziroma problemu je bilo ob-
veščeno tudi ministrstvo za tržišče in
sam gospod minister Bastl.
Dva telegrama iz Beograda
v sredo, 30. oktobra prispeta na Bekov
naslov v Celju dva telegrama kot pojas-
nilo k Pekičevemu sporazumu. Spora-
zum o poslovnem sodelovanju z Božom
Pekičem v Beogradu podkrepljujejo
s potrebo po prisotnosti na slovenskem
tržišču in s ciljem dolgoročnega zagotav-
ljanja materialne varnosti delavcev. Ta
varnost je bila zaradi znanih političnih
razmer ogrožena proti volji Beka, zato
naj v Beku (Celje) pokažejo vse razume-
vanje pri uresničevanju omenjenega spo-
razuma, so zapisali v telegramu.
Kot dopolnilo k prvem sledi drugi te-
legram, ki naroča, kako naj v Celju sode-
lujejo z Božom Pekičem pri primopredaji
prodajalne: Izvršite popis blaga in ugo-
tovite tJ
s prodaj
Beograi
san Bn
generali
»Vse!
delovaJ
bro. 2s
niso uf
sporočil
zaposle
razen'
klenitil
Zadnja pošiljka blaga je v Bekovo prodajalno v C^h
ponudbe in prodaje imajo prodajalke po 3 tisoč toi^
Bekove skrbi za materialni položaj njihovih delavc^ j
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 17
jjfta/ec raket M-80 in ročni metalec raket, tip »armbrust«. To
lo.
potem ugoto-
ij srednje voja-
jiso bili oboro-
.,fjcirji,ki so jih
ijovale postop-
^ontrolni točki
dan priča-
jo bolj, ker je
armada osvoji-
Jašem območju
ph je bila prav
lo, do spopadov
(iso bili občani
[Celje so prejeli
etažnih terori-
[, Za preverja-
lerih zadolžena
teh primerih se
velike oči.
poročil, da se
pteroristi. Spe-
ptovili, da so to
izajo pivo.
naj bi se zadr-
z dolgocevnim
jspet v akcijo in
|u starček, ki se
lihljad.
Ob treh zjutraj je občan sporočil, da so
v bloku na Čopovi ulici v Celju opazili
neznano osebo z avtomatsko puško. Ves
blok so specialci temeljito pregledali,
o neznancu pa niti sledu...
Kakšen mora biti speciaiec? \
Ne sme biti star več kot petintrideset let, ]
kakšno leto ali dve več se dopušča le stare- ']
šinam. V ospredju sta fizična usposoblje- ■
nost in psihična stabilnost. Panikarjev med ■
specialci ni. Izbranci iz rednih policijskih i
enot morajo biti odločni, natančni, razsod-
ni v najrazličnejših konfliktnih situacijah, ;
najbolje izurjeni v rokovanju z orožjem, so j
tudi izvrstni plavalci, jezdeci, plezalci, lo- \
kostrelci in najbolje izurjeni policisti v bo- i
rilnih športih za samoobrambo. Vse te nji- i
hove sposobnosti se redno preverjajo.        ;
Sicer pa so to čisto navadni ljudje, ki j
v vsakodnevnem življenju opravljajo nalo-
ge soprogov, ki v samopostrežnih trgovinah i
kupujejo hrano, se na otroških igriščih ]
igrajo z otroki, hodijo na nedeljske družin- '
ske izlete. Med njimi so številni ribiči, šahi-
sti, igralci tenisa, kuharji za domačim šte-
dilnikom. V zasebnem življenju jim je celo ,
dovoljeno, da se ustrašijo velikega pajka na \
spalničnem stropu. '
MARJELA AGREŽ^
Foto: EDO EINSPIELER;

*ar]i, ustvarjeni
' podjetja 3eko
■amih je podpi-
^'ič, namestnik
eko Beograd.
zelo čudno. So-
^bilo doslej do-
^kaj nas o tem
stili ali nam to
'U- V Beku sem
let in doslej,
^e ni mogel od-
^ verjamem tuj-
K zaradi slabe
druga plat
cu!« pojasnjuje svoje ravnanje in neza-
upanje poslovodkinja Plevnikova. Pove
nam še, da je imel Božo Pekič v rokah še
sporazum za prevzem Bekovih prodajaln
v Mariboru, Slovenj Gradcu in Velenju.
Tam ni naletel na takšne ovire kot v Ce-
lju, saj je zlahka prišel do ključev, v slo-
venjegraški prodajalni pa je menda ne-
kaj dni celo pobiral vsakodnevni denarni
izkupiček.
Čakati na navodila
v vsej zgodbi pravzaprav ni mogoče
najti krivca, četudi vse skupaj močno
buri duhove. V Beopadu pač ščitijo last-
ne interese in iščejo načine, kako v Slo-;
veni j i še naprej tržiti po starem vendar ■
v spremenjenih pogojih, na meddržavni
ravni, ko plačilni promet še ni dogovor- ]
jen. Gospod Pekič je dovolj poslovneža, \
da je ponudbo iz Beograda sprejel, de-
lavke celjskega Beka pa so dovolj pre-
vidne, da bi se podale v novo negotovo
razmerje. Na celjskih sindikatih pravijo,
da z zadevo ni nič narobe, Pekičevemu
sporazumu tudi na celjski občini nimajo
kaj konkretnega oporekati in zato tudi
tržni in delovni inšpektorji ne ukrepajo.
Tudi celjski kriminalisti doslej v tem
»poslu« niso odkrili še nič spornega ozi-
roma obremenjujočega.
Z zadevo Beko-Pekič se zdaj z vso vne-
mo ukvarjajo v ministrstvu za tržišče
v Ljubljani, a rekli niso še nobene. Edino
navodilo, ki je prišlo iz Bastlovega kabi-
neta je: Čakajte na naša navodila, dotlej
delajte po starem, kot da se ni nič zgodi-
lo. Bekove delavke pa čakajo in ne vedo,
pri čem so. Zato se upravičeno počutijo
kot drugoklasno blago na razprodaji.
MARJELA AGREŽ
Foto EDI MASNEC
Vesoljska energija,
kumarice in zdravje
Na obisku pri Stjepanu Šepatu, bloenergetiku, ki te besede ne mara
Vse več je ljudi, ki se odločajo za
obisk pri bioenergetiku, kadar imajo
večje ali manjše zdravstvene težave.
Po kakšnem kriteriju izbirajo bioener-
getika, ki ga bodo obiskali, je pravza-
prav uganka. Domnevamo lahko, da se
za to odločajo na podlagi govoric
o uspešnosti tega ali onega. Tudi mi
smo se na podlagi govoric odpravili
v žalski hotel Golding, kjer vsak četr-
tek, od dvanajstih dalje opravlja tera-
pije Stjepan Šepat iz Senkovca pri Za-
grebu, ki pa ne mara da ga ljudje ime-
nujejo bioenergetik.
Meni namreč, da gre pri njegovem
delu za črpanje kozmične energije, to
je energije, ki je prisotna povsod okoli
nas, in za njeno prenašanje na bolna
tkiva, organizme, pri čemer lahko ta
zdravilno učinkuje. Stjepan Šepat
svojim pacientom tudi svetuje naj se
kljub njegovim metodam zdravljenja
držijo še zdravnikovih navodil in naj
jemljejo predpisana zdravila. Obenem
Stjepan pravi: »Vsega prav gotovo ne
morem pozdraviti. Ne morem pozdra-
viti zlomljene noge, če pa dobro vem,
da to lahko stori le kirurg, morda lah-
ko pomagam le pri rehabilitaciji. Meni
gre za vzpostavljanje energetskega
ravnovesja v organizmu, kar lahko po-
speši ozdravitev. Kjer so v telesu ener-
getski tokovi zablokirani, jih debloki-
ram, da prične energija normalno pri-
tekati, tako se potem tudi pričnejo oz-
dravitve, za katere se včasih zdi, da so
čudežne, čeprav to niso.«
Poizkusi s kumaricami
Pred leti, ko je bil v Zagrebu svetov-
ni kongres psihotronikov, se ga je ude-
ležil tudi Stjepan Šepat, ker ga je to
zanimalo. Izšla je tudi publikacija z
elaborati ljudi, ki se ukvarjajo s tem in
naj realnejše izmed vseh se je Šepatu
zdelo pisanje Nemškega profesorja
Popa. »Upal sem, da bom na kongresu
tega profesorja srečal, vendar ga ni
bilo, zato sem se odločil, da se odpe-
ljem v Nemčijo, na inštitut, kjer dela.«
Stjepan Šepat je bil presenečen, ko
ga je profesor hotel sprejeti in ga po-
tem, ko so ga natančno popisali, vpra-
šal, kaj bi sploh rad delal pri njih.
Z vprašanjem ga je spravil v zadrego,
vendar je končno dejal, da bi želel ne-
kako izmeriti koliko te energije ima
v sebi oziroma ali res lahko kako po-
maga drugim. Potem so se pričeli poiz-
kusi.
»V laboratoriju je bila izjemno ob-
čutljiva aparatura za merjenje elek-
tričnega impulza rastline. V neko po-
sodo so zaprli poganjek kumarice in ga
pustili, da se je na novo okolje priva-
dil, kar je bilo vidno po krivulji na
osciloskopu, ki je sprva močno nihala,
počasi pa se je umirila. Potem so mi
znanstveniki rekli, naj delujem na
rastlino tako kakor pač to počnem ka-
dar zdravim ljudi. Na osciloskopu se je
videlo, da se je z rastlino pričelo nekaj
dogajati. Na dan smo naredili tudi do
dvajset takšnih poizkusov in v devet-
deset odstotkih je moral biti rezultat
enak. To je bil poizkus za merjenje
potenciala energije, ki naj bi jo imel.«
Na tem inštitutu proučujejo tudi,
kakšen je vpliv nekaterih zdravil na
rakave celice. »Sklenili smo, da bomo
naredili poizkus ali in kako lahko jaz
vplivam nanje. Izkazalo se je, da če
lahko oni s kemoterapijo uničijo okoli
45 odstotkov rakavih celic, jih lahko
jaz s svojim načinom uničim 85 odstot-
kov. Obenem so aparature pokazale še
neke čudne rezultate. »Razložil bom
laično,« je povedal Stjepan Šepat. »Če
so na primer v epruveto dali sto raka-
vih celic, jih je bilo s kemoterapijo
uničenih 45, ne da bi pri tem uničili
zdrave celice organizma. Adekvatno
Stjepan Šepat pri zdravljenju uporablja kozmično energijo, njegovi pacienti pa od
njega odhajajo zadovoljni. Objektivu fotoreporterja pa se vendarle nihče izmed njih
ni hotel nastaviti.
temu se je na zaslonu ustrezne apara-
ture pokazalo, da je uničenih 45 celic.
Ko sem jaz deloval nanje, pa se je na
zaslonu pokazalo, da je uničenih 2500
celic, čeprav jih je bilo v epruveti le
sto. Najprej so znanstveniki mislili, da
se je pokvarila aparatura, zamenjali so
en del, po desetih ponovitvah poizku-
sa, ko so bili rezultati vedno enaki, je
bilo očitno, da so se celice razmnožile.
Potem smo jih dali pod elektronski
mikroskop, jih obarvali s posebno
tinkturo, ki mrtve celice obarva temno
modro, žive pa so prozorne, prešteli
smo jih in ugotovili, da jih je bilo 85
mrtvih. Profesor je rekel, da bo gotovo
potreboval več mesecev, da si bo razlo-
žil, kaj se je pravzaprav dogajalo. To je
bilo lani, vendar od takrat dalje nisem
bil več tam, niti me niso obvestili, če so
kaj odkrili.«
Pacienti zadovoljni
stjepan Šepat, ki je bil včasih trgov-
ski potnik, je približno pred sedmimi
leti začutil v sebi moč, da bi se lahko
uk\'arjal z alternativnimi oblikami
zdravljenja. Najprej je poizkušal to na
prijateljih in znancih in vedno ugotav-
ljal, kako zelo se pri tem sam izčrpa,
saj jim je dajal lastno energijo. »Šele
na inštitutu v Nemčiji so me naučili
kako moram črpati to energijo iz oko-
lja, ki me obdaja, iz vesolja pravza-
prav. Seveda tega ne more početi vsak,
gi'e pravzaprav za neke posebne wste
sposobnosti tistega dela možgan, ki ga
še ne znamo uporabljati. V njih verjet-
no obstoji neke vrste možnost za vzpo-
stavitev stika z nečim, od česar dobiš
energijo v tistem trenutku, ko jo hočeš
nekomu dati. Sicer pa od mene nič ne
zarči, nihče ne bo ničesar posebnega
občutil, če bo stal poleg mene. Jaz lah-
ko to energijo oddajam le takrat, ko to
hočem, ko se na to skoncentriram.«
In kaj pravijo Stjepanovi pacienti,
ki se vsak četrtek kar množično zbira-
jo pred sobo v prvem nadstropju hote-
la Golding? Franc Rovšnik iz Pariželj
je povedal: »Pred štirimi leti sem se
zdravil zaradi artritisa rame in izrast-
kov na hrbtenici. Jemal sem zdravila,
ki bolečine niso omilila. Po nekaj obi-
skih pri bioenergetiku so bolečine po-
nehale, roka, ki prej ni bila gibljiva, je
to spet postala. Takrat bi moral tudi
na operacijo meniskusa. Ko sem šest
tednov hodil k bioenergetiku, se je no-
ga toliko popravila, da operacija ni
bila potrebna.«
Sicer pa ima Stjepan Šepat bolnike
od blizu in daleč, nekaj uspehov ima
tudi z zdravljenjem rakastih obolenj,
vendar le če je bolezen še v začetnem
stadiju. Tudi multiplosklerozo je do-
kaj uspešno pozdravil pri pacientki iz
Škofje Loke, na bergle pa je iz invalid-
skega vozička spravil Boženo Podrgajs
iz Novega mesta.
Stjepanova pacientka iz Velenja, že-
lela je ostati neimenovana, je o svojih
izkušnjah z njim povedala: »Za zdrav-
ljenje pri gospodu Šepatu sem se odlo-
čila potem, ko sem slišala, da lahko
pomaga pri različnih boleznih. Težave
sem imela s ščitnico, ki je povzročala
veUko utrujenost, nezmožnost za delo,
težave pri koncentraciji... Najprej
sem pomoč iskala pri zdravniku, ker
pa je bilo vse brez uspeha, sem se kot
izhod v sili zatekla še k bioenergetiku,
čeprav sem bila do teh oblik zdravlje-
nja skeptična. Ko pa se je po nekaj
terapijah stanje občutno izboljšalo,
sem seveda s tem načinom zdravljenja
nadaljevala.«
Stjepan Šepat meni, da bi lahko bili
učinki njegovega zdravljenja še boljši,
če bi se tudi uradna medicina včasih
povezala z bioenergetiki v smislu so-
delovanja. »Če bi vsak prišel tisti tre-
nutek, ko se prične slabo počutiti,
k meni in bi hkrati obiskal še zdravni-
ka, bi bili lahko rezultati zelo dobri.
K meni pa običajno pridejo ljudje šele
takrat, ko so že vse poizkusili in obu-
pali. In včasih, če po prvi ali drugi
terapiji še niso zdravi, že tudi pri meni
kar obupajo in jih ni več. Nikoli nisem
podcenjeval medicine, ker nihče ne
more oporekati njenim dognanjem, žal
pa mi je, da medicina ne priznava mo-
jega načina zdravljenja. Zakaj, nam-
reč ne bi, če vas boli glava in ste
poizkusili deset vrst tablet, ki vam ni-
so pomagale, končno poizkusili pomoč
poiskati še pri meni. Morda bo poma-
galo. Velikokrat pomaga, vedno pa
ne.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
18. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
PISMA BHAlr,,
Plečnik v Celju
Plečnik, nam Celjanom, žal
ni zapustil tako impozantnih
del, kot je Narodna in univer-
zitetna knjižnica v Ljubljani.
Toda tudi celjska Ljudska po-
sojilnica, ki je nastala po Pleč-
nikovih načrtih v letih
1928-1930, s svojo centralno
lego v samem mestnem jedru,
predstavlja izredno lep arhi-
tektonski pomnik. V mestnem
središču, sredi vsakodnevnega
vrveža opozarja, da so naši
predniki imeli smisel za lepo
in tudi za umetnike, ki so znali
povezati lepo s funkcionalnim.
Zgradba je najbolj izpostav-
ljen in najpomembnejši Pleč-
nikov objekt v Celju.
Ljubljanska banka, ki je
lastnik te stavbe, je v preteklih
letih pokazala zelo kulturen
odnos do tega, kar nam je
Plečnik zapustil. Hišni arhi-
tekt Ljubljanske banke prof.
dr. Bonča je z veščo roko od-
stranil tiste elemente, ki so se
sčasoma nabrali, kot »poprav-
ki« Plečnika. Tako je zunanji
videz - polkrožni vhod - po-
novno tak, kot ga je zasnoval
Plečnik, ohranjeni pa so tudi
številni notranji elementi (npr.
prostori poslovodnega pred-
sedstva). Omeniti velja tudi
ploščo na pročelju, ki mlajše
Celjane in tujce opozarja na
to, kdo je to stavbo projektiral
in gradil.
Okupator je z vrha te stavbe
odstranil križ s plamenicami,
kar je stavbo zaokroževalo
navzgor in predstavljalo njen
umetniški zaključek. Tako
imamo danes Celjani največje
Plečnikovo delo v našem me-
stu - nekako »obglavljeno«.
Na pobude, da se to - Plečnika
res nevredno - stanje uredi, se
je vodstvo Ljubljanske banke
odzvalo zelo preudarno. Pred-
sednik Ljubljanske banke Ni-
ko Kač je, glede na to, da križ
predstavlja tudi simbol krš-
čanstva, želel, da se presoje
o »kompletiranju« Plečnika
opravijo izrecno na umetni-
ških - ne pa na ideoloških ele-
mentih.
Na sestanku, ki ga je pred-
sednik Kač sklical 17. oktobra
letos, so se zbrali strokovnjaki,
ki imajo pregled nad arhitek-
turnimi in umetnostno-zgodo-
vinskimi dogajanji pri nas.
Anka Aškerc, direktorica Za-
voda za varstvo naravne in
kulturne dediščine, je na se-
stanku zastopala poglede var-
stva arhitekturnih spomeni-
kov skupaj s kolegom iz to-
vrstne republiške institucije
Dr. Petrom Krečičem. Prisoten
je bil prof. dr. Bonča, hišni ar-
hitekt Ljubljanske banke, kot
tudi dolgoletni celjski mestni
arhitekt Janko Hartman. Da
bi razgovor dobil tudi pravilen
okvir v občinskih upravnih te-
lesih je bil povabljen predsed-
nik IS Krajnc in podpredsed-
nik Jure Sadar (tudi arhitekt).
Dr. Krečič, avtor nekaj
knjig, ki obravnavajo Plečnika
in njegova dela, je povdaril, da
je v knjigi »Plečnik in jaz«
v kateri je povzeto dopisova-
nje med Plečnikom in Suha-
dolcem (Suhadolc je kot grad-
beni inženir spremljal veliko
Plečnikovih del) za obdobje,
ko se je med drugimi Plečniko-
vimi stavbami, gradila tudi
celjska ljudska posojilnica,
mogoče najti dokumentarne
osnove za aktualno vprašanje
križa in plamenic. Suhadolče-
vi zapisi in Plečnikova pisma
kažejo, da je tudi takrat (leta
1930) bilo nekaj nasprotovanj,
vendar je Plečnik končno od-
ločil, da na vrh postavi križ
- izdelek kiparja Slivarja. Za-
nimiva je bila tudi Plečnikova
utemeljitev. Bil je čas šestoja-
nuarske diktature, a Plečnik je
bil po svoji duši nasprotnik
vsake diktature. Takole pravi
knjiga o tem:
»Plečnik se je naposled od-
ločil, da bo za zaključek vogal-
nega stolpiča celjske Ljudske
posojilnice napravil križ s Kri-
žanim, ki ga je izdelal Plečni-
kov sosed, rezbar in pozlatar
Albin Slivar. Pri tem pa ni šlo
toliko za to, da bi označil po-
sojilnico kot katoUško ustano-
vo, ali ustanovo, pri kateri je
bilo udeleženih precej ljudi,
bolj ali manj povezanih s Slo-
vensko ljudsko stranko, mar-
več za protest proti sestoj anu-
arski diktaturi, 6.1. 1929 je na-
mreč kralj Aleksander uvedel
diktaturo po tragičnih dogod-
kih v Narodni skupščisni v Be-
ogradu, ko je jeseni prejšnjega
leta poslanec Puniša Račič
streljal na klop s hrvaškimi
poslanci in ubil več ljudi, med
njimi voditelja Hrvatske se-
Ijačke stranke Stjepana Radi-
ča. Novi režim je utelešal
predsednik vlade general Pe-
tar Živkovič, in proti temu
jbrezbožnemu' režimu je Pleč-
nik postavil svoj križ.«
Enotno mnenje navzočih
strokovnjakov je bilo, da je iz-
virnost Plečnika na tej stavbi
mogoče zagotoviti le s tem, da
se vogalni stolpič izvede tako,
kot je to storil Plečnik. Med
tem ko je križ bil ves čfes, od-
kar ga je okupator odstranil,
skrbno shranjen v opatijski
cerkvi, pa se za plamenice ne
ve. Ta zapis naj bi zato bil po-
ziv vsem tistim, ki morda kaj
vedo o plamenicah, da to spo-
ročijo Zavodu za varstvo na-
ravne in umetniške dediščine
ali pa Ljubljanski banki. Pla-
menice je sicer mogoče rekon-
struirati po obstoječih skicah,
vendar bi imeli originali vse-
kakor večjo umetniško vred-
nost.
Ne moremo prezreti simbol-
nega pomena tega dejanja, ko
izpolnjujemo voljo, ki jo je
Plečnik želel izraziti in to v ča-
su, ko srbski generali ponovno
uganjajo svoje barbarstvo nad
našimi sosedi in zaspani Evro-
pi in brezbrižnemu svetu do-
kazujejo, za kakšno »kulturo«
so.
IVO JAKOP
Zdravniki za mir
Slovensko zdravniško dru-
štvo je oktobra v Cankarjevem
domu v Ljubljani organiziralo
zborovanje z naslovom
»Zdravniki za mir in življenje
na Hrvaškem«. Poleg sloven-
skih zdravnikov so se zbora
udeležili tudi zdravniki iz Hr-
vaške in Trsta. Zborovanje
smo zaključili z naslednjim
pozivom zdravnikom, medna-
rodnim zdravniškim in zdrav-
stvenim organizacijam, politi-
kom in centrom politične moči
ter javnosti:
Vojna povzroča smrt, inva-
lidnost, psihične motnje in
trpljenje. Vojna je torej bru-
talno nasprotje zdravju, to je
vrednoti, ki ji zdravniki po-
sveč^o vso svojo poklicno,
fnoralno in človeško moč. Slo-
venski zdravniki se javno
opredeljujemo proti vojni na
Hrvaškem in k temu pozivamo
zdravnike vseh narodov in dr-
žav. Zdravniški poklic ne mo-
re biti vezan na verske, naci-
onalne, politične ali strankar-
ske pristranosti in zato smo
dolžni zastaviti svoj družbeni
vpliv in prispevati k ustavitvi
vojne ter omilitvi njenih po-
sledic.
Naš poziv k razumu, ki smo
ga poslali vsem predsednikom
republik 16. maja letos, žal ni
uspel preprečiti vojne. Da bi
bil tokrat poziv k prekinitvi
vojne glasnejši in odločnejši,
se obračamo za pomoč na
mednarodne zdravniške in
zdravstvene organizacije, da
podprejo naša prizadevanja za
mir in življenje in da skupaj
z nami obsodijo civilizacijski
in kulturni absurd 20. stoletja,
ki se dogaja na Hrvaškem.
Zahtevamo ustanovitev
mednarodne zdravniške etične
komisije, ki naj ugotovi, kako
so se spoštovale norme medi-
cinske etike ter kje in kako so
bile kršene v vojni na Hrva-
škem.
Vse politike in centre poli-
tične moči pozivamo, da svojo
avtoriteto uporabijo predvsem
za izboljšanje kvalitete življe-
nja in večjega blagostanja člo-
veške skupnosti. To je po na-
šem globokem prepričanju
edini, človeško opravičljivi
smoter političnega dela. Ne
cenimo političnega dela mimo
teh kriterijev. Grožnje in nasi-
lje ter uničevanje življenja,
naravnih in kulturnih dobrin
je strup, kuga in rak današnje-
ga časa, ki ga je treba izkore-
niniti, ker lahko ogrozi ves
svet.
Našo in mednarodno javnost
pozivamo, naj se pridruži pri-
zadevanjem za mir in življenje
na Hrvaškem, hkrati pa ji spo-
ročamo, da smo slovenski
zdravniki pripravljeni s svo-
jim delom nuditi strokovno,
moralno in človeško pomoč
v vojni prizadetim ljudem.
Pripravljeni smo pomagati pri
ponovnem vzpostavljanju po-
rušenih človeških, etičnih in
strokovnih vezi mimo politič-
nih, verskih in nacionalnih ok-
virov in to ne le danes v vojni,
ampak tudi jutri v miru.
Generalni sekretar
Slovenskega zdravniškega dru-
štva:
doc. dr. MARJAN PREMIK
Slovenija, od
kod lepote tvoje
Na parkirnem prostoiii IKI
Ljubečna je bilo 27. oktobra
zelo živahno. Bil je sicer nava-
den delovni dan, vendar za nas
upokojence pravi praznik.
Zopet je leto naokoli in IKI
Ljubečna nam je pripravila
izlet po naši prostrani pokraji-
ni - Prekmurju. Vreme je bilo
sicer bolj čemerno, vendar nas
to ni motilo in nam ni pokvari-
lo dobre volje. Ko smo se na-
mestili v avtobusu, sta nas pri-
jazno pozdravila šofer in vo-
dička, ki nam je tudi pred od-
hodom razložila načrt potova-
nja. Krenili smo. Na poti smo
se ustavili v Mariboru, da smo
pomalicali in si ogledali 400
let staro vinsko trto. V nada-
ljevanju poti smo si ogledali
razne znamenitosti in stare
cerkve ter ob dobri razlagi vo-
dičke izvedeli marsikaj. Videli
smo tudi spretnosti lončarske
obrti in popoldne pristali
v Križevcih v prijaznem go-
stišču, kjer nas je že čakalo
izdatno kosilo v prijetno to-
plem prostoru. Za razvedrilo
in glasbo je poskrbel kar sam
gospodar gostišča in nas zaba-
val z igranjem harmonike in
petjem. Ob raznih šalah in
igricah, je mineval čas in ura
odhoda je prišla. Krenili smo
proti domu, veselo razpoloženi
in polni lepih vtisov tega dne.
Organizatorju in spremstvu
- gospodu direktorju in Tone-
tu - se iskreno zahvaljujemo
za ta izlet, saj nam je popestril
naš enolični vsakdan z enim
prijetnim dnem, katerega se
bomo še dolgo spominjali. Še
enkrat prisrčna hvala!
Upokojenci IKI
Ljubečna
Sporočilo za
javnost št. 1
Razmere, v katerih odrašča-
jo naši otroci (mnogo družin
živi na robu preživetja), niso
naklonjene zdravemu razvoju.
Iz dneva v dan se slabšajo ma-
terialne možnosti.
Družba, v kateri je zaposle-
nih tudi pretežni del mater, ne
zagotavlja pogojev za organi-
zirano družbeno prehrano.
Bolezni, povezane s prehrano,
postajajo vse večji zdravstveni
problem.
V obdobju, ko niso dani po-
goji, da bi se v okviru družine
pridobivale ustrezne prehram-
bene navade,
zahtevamo:
- da di-užba ustvarja pogoje
za korekcijo prehrane otrok in
mladostnikov,
- da naj postane malica se-
stavni del vzgojnoizobraževal-
nega (procesa) dela šolstva,
kosila pa naj bodo dosegljiva
po dostopnejši ceni,
- da se z ustrezno davčno po-
litiko vzpodbuja proizvodnja
zdravih živil in z obdavčitvijo
zdravju škodljivih živil prido-
bi sredstva, ki jih usmeri za
subvencioniranje prehrane
otrok,
- da se v srednje šolstvo uvede
predmet, v okviru katerega bi
pridobivali osnovna znanja
o zdravi prehrani.
Pozivamo starše, da vso skrb
namenijo zdravi prehrani svo-
jih otrok.
KLUB STARŠEV
PRI OZPM Celje
Poletna gozdna
šola na Rogli
Končale so se počitnice in
pričelo se je novo šolsko leto.
Vsak po svoje smo preživljali
počitnice, ki so se pa začele
zelo klavrno in napeto, polne
strahu in negotovosti. Situaci-
ja se je počasi umirjala, a kljub
temu je propadlo marsikatero
letovanje in prijetno bivanje
ob morju.
Tako je propadlo tudi naše
taborniško letovanje v Rovi-
nju. Zato smo se pa odločili, da
bomo na ROGLI prebili daljši
čas.
Taborniki odreda ZELENA
ROGLA iz ZREČ in HEROJA
BRAČIČA iz Slov. Konjic smo
svoj prosti čas orgnizirano
preživljali letos na naši vedno
lepi Rogli.
Na taborjenje smo se odpra-
vili v začetku avgusta in to na
nedeljo 3. 8. in taborili celih 15
dni vse tja do naslednje nede-
lje 18. avgusta. Prvi dan, ki se
je začel s klavrnim in hladnim
vremenom, smo pričeli s 75 ta-
borečimi. Vreme se je kar hitro
uredilo in bila je še skoraj nez-
nosna vročina in povečalo se je
tudi število taborečih. Čez vi-
kend nas je na taboru bilo 105,
ostale dni pa se je število giba-
lo med 85 do 92.
Tu smo svoje proste dni ak-
tivno preživljali stari in mladi,
saj je bil naš najmlajši Anže
star še nepolnih 4,5 let in na-
dalje so bile zbrane vse gene-
racije do 50 in čez.
Naš program je bil tako za-
stavljen, da so se prijetno po-
čutili prav vsi. Za vsakega je
bilo dovolj prijetnih in korist-
nih aktivnosti. Na programu
so bile športne aktivnosti,
sprehodi, bivakiranja, pla-
vanja ...
Kot starešina tabora naj na-
redim nekakšno analizo tabor-
jenja. Smatram, da je bilo vod-
stvo od vodnikov: Boškota,
Boruta, Katje, Gregorja, Luč-
ke, Mitje, Sonje, Janeza, Tine
do vodij programa Eve in Ma-
teja in vseh referentov Simo-
ne, Jelke, Andreja, do tajnika,
blagajnika Simone, gospodar-
ja Denija, ekonoma Christi-
ana, kronista Mojce taborovo-
dje Davida in ne nazadnje ku-
harice Štefke; prav vsi dobro
izbrani. Vsi so se pri svojem
delu zelo potrudili, saj s svo-
jim neutrudnim petnajstdnev-
nim delom dokazali, da so spo-
sobni marsikaj pripraviti in
otrokom olepšati prosti čas.
Vodstvu pa so pri dobrem delu
pomagali še Darka, Janez in
Mateja z Igorjem.
Moram reči, da je bila ekipa
zelo dobro uigrana. To se je
pokazalo tudi na zaključnem
programu, ki se je zelo dobro
in spontano razvil. Kar vsem
taborečim je bilo hudo, da mo-
ramo že domov in kar vsi bi
radi ostali še kakšen dan.
Naj tole končam z majhnim
razmišljanjem o naši mladi ge-
neraciji. Vsi v vodstvu, ki sem
jih zgoraj omenil, so mlajša
generacija in prav na njih slo-
ni ogromno dela pri taborni-
kih. Taborniki trenutno nima-
mo nekakšne politične in jav-
ne ali športne podpore. Imamo
pa članstvo, ki je pripravljeno
ogromno narediti, in imamo
starše, ki nam znajo to ceniti.
Vsi starši so bili s taborjenjem
otrok zadovoljni in so nam
hvaležni, da taborjenja za
otroke sploh organiziramo.
Naj končam z upanjem, da
bomo na tabor še šli in da se^
bomo še prijetno zabavali.
EMIL MUMEL
PRITOŽNA
KNJIGA
Balkanski način
poslovanja
obrtnikov
7. oktobra letos sem nesla
v kemično čistilnico Matjaž
Kos - Prebold, poslovalnica
Šempeter, na čiščenje moško
obleko. Blago naj bi prevzela
10. oktobra, vendar sem šla po
obleko z enodnevno zamudo.
Pri prevzemu sem ugotovila,
da so na suknjiču štiri črne
pike (suknjič je namreč svetel,
tako da so bile pike zelo opaz-
ne) in čiščenje reklamirala.
Uslužbenka je ugotovila, da je
reklamacija upravičena in jo
tudi sprejela. Čez teden dni
sem šla po reklamirani suk-
njič. Uslužbenka me je najprej
ozmerjala, kot hodim, da je že
štirinajst dni, kar je suknjič
očiščen; na hitro ga je zavila
v papir, da si nisem mogla
ogledati, če so madeži odstra-
njeni in nazadnje še dodala:
»Sef je naročil, da v naši čistil-
nici niste zaželena stranka in
ne prinašajte več oblek v čiš-
čenje, ker jih od vas ne bomo
sprejemali.« Kar verjeti nisem
mogla, da slišim prepoved na-
mesto opravičila in prošnje,
naj še naprej ostanem njihova
stranka. Pričakala nisem ne
enega ne drugega. Ne vem, ka-
ko lahko g. Kos pričakuje pla-
čilo za storitev, ki ni opravlje-
na oziroma ni opravljena kva-
litetno. Zakaj potem na raču-
nu in na prevzemnem lističu
piše, da je stranka dolžin
prevzemu očiščeno blago  ''^
gledati, ker kasnejših rek?'
macij ne upoštevajo? v u
g. Kos raje na prevzemni Si
ne napiše, da reklamacij srii
ne upoštevajo in tako
prihajalo do nepotrebnih
sporazumov. '^^^
Drugi obrtnik, ki si z^jj
črno mesto v tej rubriljj .
g. Rožič, optik iz Celja. g'fti*
žič pride vsak torek popoln
v ZD Žalec. Naredi razst^^
okvirjev za očala in nudins]'^
ge. Pred tremi tedni se je p**"'
njem oglasila tudi moja mam
Potrebovala  je  nova očal!"
Vprašala je g. Rožiča, če ji
ko da nova stekla v star ojn^
(s sabo okvirja ni imela). Rey
ji je, da na noben star okviri
možno dati novih stekel in 4
si mora izbrati nov okvir. S
očala sem šla jaz, ker sem ho.
tela zadevo razčistiti, s sab«
sem vzela tudi star okvir. Prjj
nal je, da se na star okvir lajj,
ko dajo nova stekla in zanijj^
izjavo, ki jo je dal moji mamj
češ da to ni mogoče. Drug
presenečenje me je čakalo do
ma, ko sem mami izročila novi
očala. Ugotovila je, da ni dobi
la okvirjev, ki si jih je izbral*
ampak mnogo slabše. Kak
naj grem nazaj in g. Rožiču da
kažem pomoto? Pregovor prj
vi, da vsaka šola nekaj stanj
Ta izkušnja je bila za moj
mamo, upokojenko, dokaj drj
ga. V bodoče gospodom obrt
nikom ne bo več slepo vrejelj
Drugače pa se obnašajo pri
vatniki v Domžalah. V misli
imam g. Alenko Zinuner. Ki
pila sem njen proizvod - DEK
DO škatlico za otroški zobi
aparat. Že pri prvem odpiri
nju se je škatlica pokvaril
Škatlico sem poslala g.Zii
mer s prošnjo, če mi jo lah
zamenja. Bila je tako prijaa
da je uslišala mojo prošnjo,,
več, poslala mi je kar dve ni
škatlici in zraven še prijaa
pisemce.  Bila  sem  prijel
presenečena in iskrena hvi
g. Zimmer.
Naj povem še to, da sem
škatlo kupila v lekarni Žalec,
vendar mi je niso hoteli zame-
njati in tudi imena proizvajal-
ca mi niso vedeli poved«
Obrnila sem se na lekar«
Center Celje. Tu so me usmeri-|
h na lekarniške skupne službe. I
Prijazna  uslužbenka  me
prosila, naj ji dam število tel
fona, da me bo poklicala n
zaj, ko bo izvedela za proizv
jalca izdelka DENDO. Prosi
sem za njeno ime, da bi se
lahko zahvalila, a se ni hot«
izdati. Dejala je le, da je njih
va dolžnost, da so prijazni
uslužni do strank. Res 1^
hvala neznani prijazni go^
v lekarni Celje.
Ne vem, ali imam smolo, i
pa sem res sitna stranka in i
sem po meri zasebnikov, ki h
čejo živeti na račun odir^
in goljufanja potrošnifa
I Z balkanskim načinom posl
vanja obrtnikov, podjetniki
ne bomo prišli v Evropo, k;
velja moto: kupec je kralj-'
pa jim bodo svetle lučke nek
terih le uspele pokazati I
poslovnega vedenja in korel
nega odnosa do potrošnika.
S. M., Šempel
Kakšna bo ta
naša država?
Kakšna naj bi bila ta m
nova država Slovenija, v ka
ri je mogoče, da si sosed zar
nesposobnosti občinskih oti
nov (mimogrede naj povem,
so na nekaterih položajih
vedno isti ljudje, ki so nel
bili tovariši, sedaj so pa goS]
dje) in s pomočjo celjskega'
dišča prilasti del sosedove t
ve, na kateri si gradi ces
kjer svoj živ dan ni hodil p^^
kaj šele vozil. Sedaj pa m".'
celjsko sodišče dovolilo nUj"
pot po sredi njive in na
- neplačani zemlji.
Ta primer se dogaja v K<''^_,
polah nad Štorami. Vsi, ki^'
za to odgovorni veste z^l^ ■
gre, zato v javnost ne bom r^*^
našal podrobnosti.
Pričakujem pa pošten
PRIREDITVE
V SLG Celje bo danes, ob 19.30, predstava Albeejevega dela
»Kdo se boji Virginie Woolf?«, gostovanje Prešernovega gleda-
lišča iz Kranja, za abonma »Četrtek« in izven. Jutri, v petek,
ob istem času bo ponovitev te predstave za abonma »Premi-
era«, v soboto, prav tako ob 19.30, pa za abonma »Sobota
večerni« in izven.
V SLG Celje bo v nedeljo ob 19.30 prireditev »Croatian art
forces«, umetniški večer v pomoč hrvaškim beguncem, ki ga
pripravljata Združenji dramskih umetnikov Hrvaške in Slo-
venije. Nastopili bodo Josipa Lisac, Radojka Šverko, Dino
Dvornik, Bobi Maratti, Vanja Drach, Pero Kvrgič in drugi.
V dvorani občinske skupščine Šentjur bo, v organizaciji
knjižnice in ZKO, predstava dramatizirane novele »Pod koša-
tim očesom«, Alme Karlinove. Gledališka skupina Železar
Štore-Celje bo nastopila jutri ob 18. uri.
V Likovnem salonu Celje je na ogled slikarska razstava
Jasne Kozar-Hutheesing iz Maribora.
V Osrednji knjižnici Celje sta razstavi »Imeli smo ljudi...«
(ob stoletnici rojstva Janka Orožna in Pavla Strmška) ter »Iz
likovnih upodobitev celjskih .krajev«.
V galeriji Mozaik predstavljajo akademskega slikarja Klav-
dija Tutto iz Nove Gorice.
V Muzeju grafičnih lunetnosti v Rogaški Slatini si lahko
ogledate razstavo »Konj in jezdec«.
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavljajo slike
koroškega likovnega samorastnika Antona Repnika.
V galeriji Mozirje vabijo na ogled razstave »Celeia antiqua«,
kjer predstavljajo izkopavanja pri Kjeuhu, v celjski Gubčevi
ulici.
V galeriji Gorenje Velenje predstavljajo slikarska dela
Gorana Horvata iz Rečice ob Savinji.
V Napotnikovi galeriji v Velenju je razstava šaleškega
likovnika Petra Matka.

BRALCEV - ROMAN
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 19
jgovor od vseh zgoraj nave-
^jjih na moje zastavljeno
tjrašanje: »Kakšna bo ta naša
ova država Slovenija?« Zdi se
da smo prišli z dežja pod
r^p v tej novi državi, kar do-
Lzuje tudi odnos občine ka-
l^or tudi sodišča do tuje last-
■^"^ MARJAN KOMPOLŠEK,
Spaichingen,
ZR Nemčija
smo še ljudje?
želela bi opisati dogodek iz
j^ljske bolnice, vendar že na
začetku poudarjam, da nobe-
nemu ob omenjenih in soude-
leženih ne pripisujem krivde
23 to, kar se je zgodilo mojemu
očetu.
Oče je bil četrto leto v zaslu-
ženem pokoju, ki pa ga zaradi
bolezni, ki so mu jih prinesla
leta dela v Cinkarni in pre-
majhna skrb za svoje zdravje,
ni mogel v miru uživati.
Lansko poletje je že tretjič
v svojem življenju moral na
zdravljenje v Topolšico, zaradi
uničenih pljuč in zelo slabot-
nega srca. Po dobrih 40 letih
kajenja je lani prenehal kaditi,
ker je bil postavljen pred dej-
stvo, da lahko izbira med ciga-
reto ali dokončnim uničenjem
pljuč.
Za silo se je popravil, po-
zdravil pljuča, kolikor mu jih
je še ostalo celih in poskušal
živeti naprej kolikor toliko
normalno življenje.
Že dolgo vrsto let pa so oče-
ta bolele noge. Uničeno ožilje,
so mu dejali marca letos, ko je
bil na slikanju, mu povedali,
da operacija ne pride v poštev
in ga poslali domov s tableta-
mi in stalnimi bolečinami, ki
so se stopnjevale. Noči brez
spanca, prenašanje vedno
močnejših bolečin brez upanja
na ozdravitev človeka hudo
prizadenejo. Trajalo je celo
poletje, dokler se mu ni nekega
dne na levi nogi odprla rana.
Ko smo po prigovarjanju, za-
kaj bilo ga je zelo strah, po
nekaj dnevih poklicali domov
zdravnico, saj sam ni mogel
k njej, mu je ta priskrbela ta-
blete proti bolečinam in ob-
kladke, ki mu jih je vsak dan
menjavala patronažna sestra.
Ko je po nekaj dneh noga na-
enkrat otekla do gležnja, pa ga
je napotila na ponoven pregled
v bolnico. Na kirurgiji smo bili
3. 9., ko je dežurni zdravnik
očetu dejal, da ne bo druge po-
moči kot amputacija noge, ker
je prišlo do gangrene. Poslal
ga je h kirurgu - specialistu,
kamor smo šli čez dva dni, 5.9.
91. Zdravnik je nogo pogledal
in očetu dejal, da mu mora no-
go odrezati in da bi moral ta-
koj ostati v bolnici.
Ta zdravnik gotovo pozna
bolezen in je vedel, kaj je po-
trebno storiti. Vendar pa se
sprašujem, ali v človeku po le-
tih dela občutki res zamrejo in
mu ne ostane niti trohica soču-
stvovanja in obzirnosti? Da ni
mogoče človeku s hudo bolez-
nijo posvetiti malo več kot par
minut za izreko tako hude di-
agnoze, kot je amputacija
noge?
Oče je tega dne bil, kar je
povsem razumljivo in člove-
ško, zelo šokiran in pretresen,
kajti odrezati nogo pač ni isto
kot izpuliti zob. Tega dne zato
ni ostal v bolnici.
Naslednja dva dneva sta bi-
la težka. Kaj naj stori človek,
ki mu grozi izguba noge in
obenem ob operaciji tveganje
zaradi slabotnega srca, ali iz-
guba življenja ob nagli razširi-
tvi gangrene? Seveda ga
o splošnem zdravstvenem sta-
nju ni nihče nič vprašal - me-
nili so samo, da bo še sam pro-
sil, da ga sprejmejo v bolnico,
ko bo bolezen tako napredova-
la in bodo bolečine neznosne.
Vzroki, zakaj odklanja opera-
cijo, niso nikogar zanimali.
V pomoč nam je priskočila
^et zdravnica, dr. Manica
Žerjav, ki se je prišla z očetom
pogovoriti. Po človeškem, to-
plem in razumevajočem pogo-
voru, je očeta pripravila do te-
ga, da bi šel v torek v bolnico
na odločilno operacijo in je na
to tudi pristal.
Sledila je težka noč iz sobote
na nedeljo. Očetu je noga ote-
kla že do kolena in ga vedno
bolj bolela. V nedeljo zjutraj
pa nas je vse presenetila ne-
nadna hladnost in otrplost no-
ge, ki je ni več čutil. Nemudo-
ma je mama šla po rešilni avto.
Ko je pritekla v nedeljo, 8. 9.
ob 7. uri zjutraj na reševalno
postajo in prosila za nujen
prevoz, pa je šofer, ki naj bi
prevoz opravil, začudeno
vprašal sestro, ki mu je izroči-
la nalog, »ali mora iti kar tešč,
brez zajtrka«!
In dejansko smo čakali do-
ma z očetom, na smrt obupa-
nim in zaskrbljenim, obenem
pa zelo slabotnim, ker mu je
začelo pešati srce in je vedno
težje dihal, cele pol ure. Od
reševalne postaje v Celju do
našega bloka na Otoku je tri
minute vožnje. V obupu smo
klicali reševalce še enkrat od
sosedov. Dejali so, da so na
poti, vendar pa je zopet trajalo
10 minut - dragocenih minut
- da so res prišli. Ko smo
končno prišli v bolnico, je bila
ura 7.35. Oče je že hudo težko
dihal in prenašal bolečine. Ko
sem nato v strahu in obupu
prosila sestro, ki je prišla mi-
mo, če mu lahko pomaga in da
kisikovo masko, za kar je tudi
sam prosil, pa je dejala dobe-
sedno: »Jaz sem dežurna kiru-
ška, vaš oče ima gangreno in bi
moral že v četrtek ostati v bol-
nici, pa ni hotel, zdaj pa naj
kar malo počaka!!«
Vedno znova se zdaj sprašu-
jem: kakšno zdravniško etiko
ima ta ženska in kakšen človek
je? Ali ji v tem poklicu ni vodi-
lo pomagati človeku po svojih
najboljših močeh, čeprav tre-
nutno ni pristojna in čeprav se
človek pred tremi dnevi ni mo-
gel odločiti za življenjsko od-
ločitev v petih minutah?
Morda mu njena pomoč res
ne bi pomagala, toda ali ni že
to veliko, da daš človeku upa-
nje, prijazno besedo in obču-
tek, da ni sam na svetu s svojo
boleznijo in da so zdravniki
zato, da pomagajo in ne, da te
odslovijo, še preden te pogle-
dajo in vprašajo za težave, ki
so lahko, tako kot v tem pri-
meru, življenjskega pomena.
Tako smo čakali z očetom, ki
je bil z življenjskimi močmi na
koncu, do 8. ure, ko ga je pre-
vzel dr. Knez. Nato so ga ne-
mudoma sprejeli na interni in-
tenzivni oddelek, kjer so se
z njim trudili celo dopoldne,
a brez uspeha, ker je 10 minut
pred tretjo popoldne umrl za-
radi zastrupitve celega telesa
in mu je odpovedalo srce.
Če je strahopetnost človeška
slabost, je nezainteresiranost
in brezčutnost osebe, ki dela
v tako pomembnem poklicu
kot je zdravstvo, lastnost, ki
nikakor ne sme biti prisotna in
je obsojanja vTedna.
Naj še enkrat poudarim, da
ne obtožujem za smrt očeta ni-
ti reševalcev (ki niso mogli
opraviti nujnega prevoza »na
tešče«), niti dežurne kirurške
sestre (ki je »samo« dežurna
kirurška in ni pristojna za da-
janje nujne pomoči človeku, ki
ne more dihati brez kisikove
maske), ki so bili v službi v ne-
deljo, 8. 9. 1991 zjutraj. Rada
pa bi opomnila vse, ki lahko
imajo za človeško življenje od-
ločilno besedo: ljudje, pomi-
slimo včasih, če smo še ljudje!
MOJCA KANTUŽER,
Celje
Mučenje živali
Društvo za varstvo živali
v Celju naproša vse lastnike
živali, posebno psov čuvajev,
da za zimo preskrbijo pasje hi-
šice, ki naj bodo v zavetju, en-
krat dnevno zadostno količino
tople hrane in pitno vodo.
V poletni vročini so bili mar-
sikje psi izpostavljeni soncu in
še brez vode.
Takšen primer si lahko ogle-
date pri kmetu Dragu Gradu
v Rutovljah pri Škofji vasi št.
3, kjer je pes volčjak zaprt ves
dan v zaboju, ki ima premer
meter in pol. Pes se ne more
gibati v tem zaboju, ki stoji ob
kozolcu, izpostavljen soncu in
vsem vremenskim neprilikam,
in to brez vode, (čudno, da pes
ni stekel?). Izpustijo ga samo
zvečer, ko gredo kure spat, ker
jim baje pes kure lovi. To je
višek mučenja živali! Drugi
psiček pa je majhen in ves dan
pod kozolcem privezan na
kratko verigo, brez pasje hiši-
ce, brez vode in zelo podhra-
njen. Če se mu približate, se
ves trese, ker ga vsi brcajo.
Naš kontrolor je bil trikrat pri
kmetu Gradu in ga opozoril,
da psa izpusti iz zaboja. A tega
ni storil, žival mora trpeti
v zaboju. Priporočili smo Gra-
du, da naredi psu ogrado, a te-
ga ne more narediti ker pravi,
da nima denarja. Zida pa veli-
ko novo hišo! Prijavo smo na-
redili tudi na postajo milice, ki
ga je tudi že večkrat opozorila,
da mora pes iz zaboja. Vse nič
ne zaleže. Grad bi lahko pobi-
ral vstopnino, saj bi ljudje
imeli kaj gledati. Mogoče bi
s tem zaslužil, da bi psu nare-
dil ogrado. V zimi pa mu mora
narediti pasjo hišo. Gospoda
Grada smo predali sodniku za
prekrške, ker menimo, da je
tako življenje psa višek muče-
nja. Upamo, da bo sodnik za
prekrške to zadevo takoj rešU,
da ne bo trpelo tako dolgo, kot
po navadi, ko žival prej pogi-
ne, kakor je dotični kaznovan.
Sodniki za prekrške meljejo
počasi, za trpečo žival vse pre-
počasi.
MELITA FURLANI,
Društvo za varstvo živali
Celje
POLJUBI SMRTI
®
Spomini Celjana Karla Kuneja
Leto 1938
Izlet borcev iz prve svetovne vojne na soško bojišče,
Doberdob, Redipuglio in Sveto goro nad Gorico. Zani-
miva zgodovinska razmišljanja iz polpretekle dobe,
povezana s pripovedjo o najbolj krutih spopadih v 1.
vojni, ko je smrt zahtevala obilen davek.
Bil sem še samski, živel sem z očetom. Velikokrat se
mi je zbudila želja, da bi šel še malo pogledat v svet, tudi
čez mejo meje mikalo. Ko se mi je ponudila priložnost
za tridnevni izlet v Gorico, na Doberdob in v Redipu-
glio, sem bil zelo vesel.
Pri Skalni kleti, zdaj je tam sedež krajevne skupnosti
Aljažev hrib, sta imela zakonca Krašovec trgovino in
pekarno. Vsak dan sem tam kupoval špecerijo, onadva
pa sta odkupovala moje mleko. Dobro smo se razumeli
in vsi smo bili zadovoljni.
Nekega dne mi reče mojster Krašovec: »Janez sem
član zveze borcev iz prve svetovne vojne, ker sem bil res
borec. Funkcionarji te organizacije me vabijo, naj se
udeležim njihovega izleta. Za cel vlak nas bo šlo in
vabljeni so tudi nečlani. ŠU bomo na soško bojišče na
Doberdob, kjer so se bili še posebej krvavi boji ter na
velika grobišča italijanskih, avstroogrskih in tudi slo-
venskih vojakov, pod Doberdobom v kraju Redipugli
(Sredopolje).« Povabil meje zraven in jaz sem bil seveda
2a to; tudi voznina ni bila preveč navita. Pa še pevce so
potrebovali, da bi skupaj zapeli žalne pesmi pri spome-
niku in da bi peli pri maši na Skalnici - Sveti gori nad
Gorico.
Nekega lepega avgustovskega dne popoldne smo se
odpeljali iz Celja. Bilo nas je kar lepo število. Jaz sem se
držal mojstra Krašovca, čeprav on ni bil pevec.
Ko smo prispeli v Šentvid pri Ljubljani, kjer naj bi
v Škofijskem zavodu prenočili, so nas pevce zbrali
v posebni dvorani, kjer smo vadili sicer vsem dobro
znane pesmi: Doberdob - slovenskih fantov grob, Oj ta
vojaški boben in še nekatere. Potem smo se odpravili
k počitku v lepo urejene spalnice.
Takoj po zajtrku smo morali pohiteti na ljubljansko
železniško postajo. Vlak nas je odpeljal preko državne
meje, ki je bila pri današnji Ravbarkomandi na vrh
klanca. Potem je sledila prva obmejna postaja na itali-
janski strani - Postumia, to je sedanja Postojna.
Leta 1918, ko je razpadla Avstroogrska monarhija, je
takratni italijanski okupator z Mussolinijem na čelu
pomaknil svoje meje v naše narodno telp vse do
Postojne. Tu mu je vendar neki srbski oficirž odredom
svoje vojske zaustavil pot, rekoč: »Zdaj boste imeli
opravka z nami, če boste še nadaljevali to pot« Italijani
so takoj odnehaU in tako je ostalo do druge svetovne
vojne.
Vlak je vozil takrat samo do meje, tam smo morali
presesti v lične vozove električne železnice, takšne, kot
jih imamo sedaj tudi mi. Kmalu smo se znašli na veli-
kanski, popolnoma pokriti železniški postaji v Trstu.
Visoko nad nami seje svetil napis Treno centrale ali po
naše Glavna železniška postaja. Zlezli smo iz vlaka in
najprej odšli v neko večje gostišče na kosilo. Mineštra je
bila zelo okusna, še posebej pa nam je teknil svež
koruzni kruh kakršnega takrat pri nas še niso prodajali.
Po kosilu smo si ogledali veliko hidroplansko prista-
nišče imenovano Ala Liboria. Še danes ne vem, ali je
bilo civilno ali vojaško.
Z velikim zanimanjem smo gledali, kako je vzletelo
letalo - kakor velik vodni ptič pod sinje nebo. Nekateri
so nekaj malega plačali, da so se lahko šU vozit po
Tržaškem zalivu. Nazadnje smo se še slikali ob pomolu,
nato pa odšli.
Z druge železniške postaje smo se odpeljaU proti
Doberdobu. Opazoval sem slikovito obalo ter vinograde
in vrtove ob progi. Mojo pozornost je vzbudila trta z zelo
velikimi grozdi rumeno-zelene barve, kar 40 do 50 cm so
merili v dolžino. Še danes so mi živo pred očmi, saj kaj
takega nisem videl nikoli več.
Vlak seje ustavil in peš smo se odpravili do ravnine
pod doberdobsko planoto. Z nje se vzpenjajo več sto
metrov proti vrhu stopnice, ki so pravzaprav nagrob-
niki, po dva groba na pol metra v višino. Nepregledna
množica napisov opozarja: PRESENTE! TUKAJ SMO!
Na vrhu.
Obiskovalec ostane brez besed! Spomin na padle smo
počastili s pesmijo. Ob obelisku, ki ga je Mussolini
pripeljal iz Afrike po zmagi nad Abesinijo, sta ubrano
zazveneli Oj Doberdob - slovenskih fantov grob in Oj ta
slovenski boben.
Takoj nato smo se zopet podali na vlak, ki nas je moral
čakati, in se odpeljali do Gorice. Na goriški železniški
postaji so takrat že imeli podzemni prehod za potnike,
na kar smo morali pri nas čakati še več desetletij. Avto-
busi so nas peljali do Vrha svetega Mihaela (San Mi-
chela), kjer je vojaški muzej. Tam so bili najbolj krvavi
boji. Prej je bil vrh bolj stožčast, ker pa je čez dan po
cele dneve tolkla artiljerija, se je počasi spremenil
v ploščato raven. Na obeh straneh pod vrhom so bile
kaverne, velika zaklonišča. Na eni strani za avstrijsko
infarterijo ali pešadijo, na drugi strani pa za italijanske
vojake.
Italijanska vojska je na vsak način želela pregnati
nasprotnika, čez dan z besnim streljanjem od daleč, ko
je nastopila noč, pa so se odločali za boj iz bližine. Vodil
jih je maršal Cadorna. Avstrijsko vojsko pa so sestavljali
Slovenci, Madžari, Krajišniki (najbolj bojevit narod
s področja Knina), Bosanci in Hrvati. Poveljeval ji je
izkušeni general Borojevič. Krajišniki in Bosanci so se
ločili od drugih po turških čepicah ali fesih, Italijani so
se jih najbolj bali.
^'^upina izletnikov v Tržaškem zalivu leta 1938.
Sveta gora nad Gorico
20. STRAN - 7. NOVEMBER 1991

REVIZIJA RUmENEGA CE
Plaža izgubljenih duš
Bil je petek in Dan mrtvih.
Praznik, pravijo, ki je in bo
potolkel vse režime, dan, ki
bo mogoče kdaj za kakšen
versko-ideološki štos zame-
njal ime, a se kljub vsemu
obdržal. Če že ne zavoljo ži-
vih, pa mrtvih. Navsezadnje
nam je bolj ali manj jasno,
da ko žalujemo za nekom,
v bistvu objokujemo svojega
predhodnika.
Toda, kaj je pravzaprav
Dan mrtvih? Vsi sveti kot
dan, ki se od drugih, če že ne
drugače, razlikuje v tem, da
so pokopališča nadvse oblju-
dena, da gorijo sveče, in da je
ponavadi hladno. Na ta dan
so najbolj ogreti prodajalci
sveč, cvetja, peska in ostalih
rekvizitov, ki seštevajo dobi-
ček. Zagrejejo se tudi sorod-
niki, ki se niso videli že od
prejšnjega prvonovember-
skega popoldneva ali pa od
zadnjega babičinega rojstne-
ga dne. S pokopališča kot ta-
krat trenutnega poligona za
obujanje spominov se senzi-
bilna družba svojcev pona-
vadi odpravi v tople kraje,
kjer ta družabni dogodek
dobiva širše dimenzije. Ne-
kateri so kaj kmalu utrujeni,
saj so cel teden čistili grob,
da bi bil lepši od sosedovega,
drugi pa se prerekajo, kdo bo
dežurni naslednje leto. In
potem se razidejo do nasled-
njega naključnega srečanja
ali natanko za eno leto. To je
ena, lahko bi rekel sodobno
urbana plat pomena tega
dneva. Ali ateistično mimo-
bežanje nekje na dnu dnevno
aktualne zavesti.
So pa ljudje, ki jim ta dan
pomeni nekaj več in mu ne
pravijo dan mrtvih, temveč
Vsi sveti (ah kaj podobnega).
Ti občani dotične grobove ne
obiščejo enkrat na leto, jih
ne čistijo zadnji teden oz. ne
čakajo na »dead line«. A ne
zaradi tega, ker so na pode-
želju pokopališča blizu cerk-
va, ampak zato, ker jim čas
ne uhaja, ker vedo, da jih
čaka isto. Pa še bolj verni so
in se ne ukvarjajo z reinka-
racijo kot tisti, ki tuhtajo in
tuhtajo, kaj vse so že bili in
kaj vse še bodo, namesto, da
bi se sprijaznili z enim, a za-
to posmrtnim življenjem.
Sicer mi je znanec pred
dnevi razlagal, kako je duša
tržno blago. Kako? Večina je
že prodanih, se zasmeje (ne-
kaj takega kot široko zakro-
hota). In mu nevedno pri-
smodim: Že res, ampak s tem
misliš na žive duše. Odgovor
je bil bleščeč: Ne, duša je ne-
umrljiva. Konec. Ne mislim
se spuščati v analizo te kva-
zianekdote, ker prvič ne bi
prišel do dna, ker (drugič) bi
me v kakšnem pismu bralcev
Piše Bojan Krajnc
poučno povozil kak cerkveni
dostojanstvenik in (tretjič),
ker se res ne bi rad nikomur
zameril. Že zaradi Vseh sve-
tih ne.
In kako je bilo v petkovi
oddaji Rumenega CE? Prav
vam je, zakaj pa niste pri-
sluhnili.
Triglav v živo na RC
Oddaje v živo so že več let radijska konstanta, pa tudi s predstavniki zavarovalnic^
Triglav, enote Celje smo realizirali že veliko kontaktnih oddaj. Na fotografiji E.Einspj.
elerja pa sedimo z zavarovalničarji Triglava prvič v novih študijih RC. Drugi z desne je
direktor celjskega Triglava Janko Mirnik, tretji Ivo Sladic in četrti Tone Pavšer. Tema
pogovora, ki ga je vodil odg. urednik RC Mitja Umnik, je bila o preventivni funkciji
zavarovalstva. Čar oddajam v živo dajejo reakcije, vprašanja in pripombe poslušalcev
skratka, uspešna komunikacija, ki je velikokrat zelo neposredna, polemična in kritična^
S strokovnjaki zavarovalnice Triglav načrtujemo še več podobnih oddaj, pa tudi krajšil^'
servisno-svetovalnih, kot jih imamo navado imenovati v našem žargonu.
ŠKRATKI
Milica Lebar, naša vzdrže-
valka prostorov je pred vrati
novega studia z sesalcem
v roki takole pokomentirala
avizo oddaje Odprto z vi-
olinskim ključem, kjer je na
začetku slišati škripajoča
vrata: »Tako so škripala vra-
ta v starem studiu, zdaj pa je;
vse drugače.« Hja, očitno bo-
mo morali res razmisliti
o novem posnetku za najavo
te oddaje.
Urša Selišnik je, kmalu
potem, ko je spremenila pri-
imek, pridobila tudi na teži.
V četrtek smo se od nje za
leto dni poslovili. V pričako-
vanju malega skratka (naj bo
čil in zdrav!) se ji je kar milo
storilo, saj je priznala, da ji
bo dolgčas za nami. Pa ne za
dolgo, le dokler je namesto
ure ne bo zbujal mali
škratek.
Brane Stamejčič s soprogo
je bil v nedeljo viden na do-
brodelni gledališki predsta-
vi, kjer je bila tudi glava
športne redakcije v sprem-
stvu boljše polovice. Časo-
pisne škratke je ta čas čuval
tehnični urednik Franjo Bo-
gadi pri tarok partiji. Bomo
videli, če jih je res dobro dr-
žal, kot kakšno veeliiiko
ribo...
Benjamin  Rakun  je  bil
v soboto dopoldne filmsko
razpoložen, ali pa mu jo je
res zagodel škratek, ki mu je
med reklamne spote ob 9. uri
podtaknil še avizo za filmske
sprehode. Bolje prezgodaj
kot nikoli, si je najbrž mislil
prvi ali drugi, kajti filmski
sprehodi so na vrsti ob nekaj
minut po 10. uri.
Kot ste lahko že slišali, se
je v celjsko radijsko naročje
vrnila Betka Šuhel, pridobili
smo tudi že prekaljeno napo-
vedovalko Danico Godec, ki
jo boste lahko slišali v pone-
deljek, 11. novembra še ved-
no pa hrepenimo po novih
moških glasovih. Fantje, kje
ste?
Ugotovili smo, da napove-
dovalec Zvone Vidic nima
telepatskih sposobnosti. Ni
namreč zaslutil, da ga je
urednik Mitja Umnik, za na-
povedovanje uvrstil na pr\ro-
novembrsko popoldne, zato
vedno vestnega Zvoneta na
radio TAKRAT ni bilo.
Iz zasluženega oddiha se je
vrnil neumorni Tone Vrabl.
Po njegovi vrnitvi je v hiši
več smeha. Pa ne zato, ker bi
se mu smejali, temveč zato,
ker je (skoraj) vedno nasme-
jan Tone sam. Vzgleda vred-
no, bi rekli škratki.
Sedem proti ena za mlade novinarice
»Biti nadvse radoveden je ena zelo primernih lastnosti za novinarje,« razlaga odg
urednik RC Mitja Umnik sedmerici nadebudnic iz osnovne šole Fran Roš iz Celja. Pravza-
prav gre za novinarski krožek, ki ga je v urednikovi pisarni kot ikebano aranžirala Tina
Huremovic (na desni), posnel po Edo Einspieler. Ampak zgodba o volku in sedmih kozličih
]e cisto nekaj drugega ...
0, ta Mali »o«!
Oddaja Mali »o«, na sporedu
bo spet 13. novembra, bi bila
s sociološkega stališča moč-
no primerna za kakšno stro-
kovno obdelavo. Namreč: je
ogledalo časa, ki ga živimo.
In ta čas zaznamuje splošna
kriza, ki se zrcali tudi v na-
ših oddajah. Tudi vse več po-
šte prihaja na naslov te od-
daje in vsebina je enaka vse-
bini telefonskih klicev v od-
dajo: potreboval bi mizo,
štedilnik... stol... posteljo
in tako dalje. Še ne dolgo
tega je bilo veliko klicev
z vprašanjem, kako očistiti
flomaster s tkanine, travo
s hlač, kdo popravlja foto
aparate ali kdo čisti pre-
proge ...
Zdaj je vse več ljudi je, ki
sprašujejo za odvečnimi ku-
hinjskimi elementi, nekateri
kličejo še po končani oddaji,
ali pa prihajajo v uredništvo,
radi bi to ali ono številko, po
možnosti, da bi jo kar iz ro-
kava stresli. Res je, da je sti-
ska eno, vljudnost in obzir-
nost pa spet čisto nekaj dru-
gega. Tudi v direktnem kon-
taktu, kjer na primer Danilo
išče dobrotnika, da bi mu
oddal pomivalno korito in
pusti svojo telefonsko števil-
ko, čez nekaj klicev pa pokli-
če Rudi, ki bi potreboval ku-
hinjske elemente, vsaj šti-
ri... Izkaže se, tudi po isti
telefonski in glasu, tako nas
že ne smete podcenjevati, da
je to ista oseba. Kajne Rudi,
oziroma Danilo? In en takšen
klic lahko vrže slabo luč na
ostale, ki so res v stiski. Teh
je vse več, zlasti tistih, ki do-
ma nimajo telefona, kot Mi-
lica Mihelinec iz Goriške 2,
na primer, ki bi tudi potre-
bovala že rabljen štedilnik,
ali Dušan Gorbič iz Vojnika,
ki se prav tako težko preživ-
lja s tistimi nekaj tolarčki,
pa je zato pisal, da bi mu
kakšen kuhinjski element
prišel prav. Morda se bo kaj
našlo po tej poti?
Potem pa je tu še tretja sku-
pona poslušalcev oddaje Ma-
li »o«, ki ima čisto drugačne
želje. Kje za božjo voljo najti
vedeževalko? Ivan bi rad za
svojega pet letnega vnučka
kar čisto pravi mizarsko mi-
zo, ali »hobelnpank«. Naj mu
ga kdo odda! Potem so tu še
bele dolge poročne obleke, ki
bi jih poslušalke rade odda-
le, v resnici jih pa, kot še
marsikaj drugega, na tak na-
čin prodajo, čeprav je to iz-
ven pravil oddaje. In tako
naprej, in tako naprej... Sli-
šimo se 13. novembra, pa bo-
mo lahko pokramljali tudi
o nakazanih zankah v katere
nas nekateri lovite.
MP
Pomagamo
Sosednja republika Hrvaška na svoji poti k osamo-
svojitvi doživlja neprimerno večje težave kot smo jih
mi v nekajdnevni junijski vojni.
Uničevanje sakralnih objektov, mest kot so Dubrov-
nik in Vukovar, brezštevilni begunci so le del kata-
strofe, ki grozi tej bodoči državi. Naše uredništvo je že
vrsto let znalo prisluhniti vsem, ki so bili v težavah in
je s pomočjo bralcev Novega tednika in poslušalcev
Radia Celje ter delovnih organizacij izpeljalo marsika-(|
tero dobrodelno akcijo.
Tako smo se na večih področjih vključili tudi za
zbiranje pomoči republiki Hrvaški. Ob akciji MNK jj
Skavti-Red Boogie, ki je pripravil nogometni turnir,
katerega čisti izkupiček so namenili za nakup opreme
za hrvaški Karitas, smo nudili vso medijsko pomoč, da
je bilo na tem turnirju prodanih čimveč vstopnic.
Aktivno se vključujemo tudi v akcijo celjskih gledaUš-
nikov, ki želijo z raznimi prireditvami zbrati čimveč
denarja. To akcijo smo nekako nadgradili z namen-
skim zbiranjem denarja za Dubrovnik, ki mu grozi
uničenje. Za pomoč temu mestu smo odprli poseben
žiro račun na katerega lahko podjetja in občani naka-
zujejo denar. Za konec te akcije pa bomo skupaj
z Zavodom za kulturne prireditve Celje organizirali
10. decembra še koncert, na katerem bodo nastopili
Celjski godalni orkester, svetovno znani Trio Orlando
iz Dubrovnika in še kdo.
Naše uredništvo pa je tudi soorganizator dobrodel-
nega koncerta KLIC DOBROTE, ki bo 26. tega meseca
v dvorani Golovec. Na tem koncertu, ki ga pripravljajo
še Karitas, Zavod ŠRC Golovec in Agencija Petan bodo
nastopili: New Swing quartet, Oto Pestner, Helena
Blagne, Nace Junkar, Alenka Pinterič, Alenka Godec,
Irena Vrčkovnik, Haidi Korošec, Ansambel Slovenija,
Alfi Nipič in njegovi muzikantje, Big Ben, Miha Dov-
žan, Vocalart, Tatjana Dremelj, Majda Petan, Celjski
instrumentalni kvintet, 01iwer Twist in še kdo. Prire-
ditev pa bodo povezovale: Metka Volčič, Miša Molk,
Ida Bas, Nataša Dolenc, Alenka Hoferle in Betka Šuhel.
Seveda bomo medijsko podprli tudi vse ostale
dobrodelne prireditve, ki bodo na našem območju, saj
je organizatorjev^ ki bi radi pomagali, veliko. Tako bo
Vofra center iz Žalca pripravil avkcijo slikarskih del
raznih umetnikov, s katere bo čisti dobiček namenjen
kot pomoč republiki Hrvaški.
dLASBA
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 21
If glasbeni svet stopa Vesna II
v gostišču Ancl v Florjanu pri
§oštanju, se je poleg Irene Vrčkov-
prvič javno predstavil nov an-
sambel Vesna. Tega nastopa so vsi
i^znavalci dobre domače glasbe ve-
seli, saj je še predobro spominjajo
■^e Vesne, ki je uspešno nastopala
Lt, šest let in izredno veliko obeta-
la. Žal pa je bila njena pot ustavlje-
na - verjetno takrat, ko je njihova
pgvka Irena Vrčkovnik začela sa-
pjostojno pevsko kariero in je tudi
pekaj drugih članov odnehalo.
po kratkem premoru pa se je troj-
ica iz prve Vesne odločila, da bo pot
nadaljevala. Pridružili so se štirje
novinci in tako je Vesna II začela
letos poleti vztrajno vaditi z željo,
uspe. Prvi nastop je obetaven,
v ansamblu pa je tudi veliko samo-
zavesti. Za dobro in varno pot imajo
ob sebi celo vrsto znanih glasbeni-
kov, ki so pripravljeni skupini po-
magati. O tem vodja Vlado Dobnik:
»Najpomembnejše je, da je z nami
vsaj kot sodelavka ostala naša Irena
Vrčkovnik. Piše nam melodije in tu-
di drugače pomaga. Pomoč nam je
obljubil tudi Igor Fodpečan, ki je
igral pri Avseniku. Vadili smo pri
Jožetu Sredenšku, ki je pevec v an-
samblu  brata  Vlada  Sredenška.
Dragocena je njegova pomoč. In ne
nazadnje, pomoč nam je obljubil
sam Oto Pestner. Jasno je, da gre za
imena, ki so dobro znana v sloven-
skem glasbenem prostoru in ki nam
bodo dober mentor, da bomo z na-
šim znanjem lažje in hitreje uspeli.«
Že prihodnji teden se skupina od-
pravlja na snemanje prve kasete in
sicer v Maribor. »Gradivo imamo
večinoma skupaj in počasi bomo
delali tako, da bi na pomlad izdali
prvo kaseto, ki nam bi bila popotni-
ca v glavno igralno sezono.«
V sedanji Vesni nastopajo: David
Sredenšek, harmonika. Marko Za-
vršnik, bariton in pozavna. Zvone
Napotnik, kitara, Edi Dobnik, bas
kitara in klaviature. Rudi Vrčkov-
nik, trobenta. Vera Trafela poje.
Vlado Dobnik pa se spoprijema
s klarinetom in saksafonom. Do
konca leta imajo dogovorjenih že
nekaj nastopov, za Novo leto pa še
ne vedo, kje bodo igrali. Sicer pa
o tem Vlado Dobnik takole pripove-
duje:
»Ker smo na začetku, želimo čim-
več igrati. Ljudje nas morajo spoz-
nati in sprejeti za svoje. Udeleževali
se bomo tudi dobrodelnih priredi-
tev. Pravi vzpon pa pričakujemo po
prvi kaseti. Vedno pa bomo igrali
glasbo, ki bo všeč ljudem, ki nas
bodo poslušali. Torej najnovejše
prijetne viže z domačih in zabavnih
glasbenih logov.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
V šestih ietih
šest icaset
s svojevrstnim rekor-
dom se lahko pohvali an-
sambel Vlada Sredenška
iz Šoštanja, ki je v šestih
letih izdal pet svojih ka-
set, zdaj pa pripravlja že
šesto. Dokončali naj bi jo
do Božiča, da bi jo lahko
svojim poslušalcem po-
darili ob novem letu. Na
njej bo nekaj predelanih
nemških uspešnic, ter vr-
sta slovenskih novih
skladb.
Ansambel zaradi sne-
manja kasete trenutno ne
nastopa. Snemajo v stu-
diu Metro v Ljubljani,
kjer so sicer »tuj« ansam-
bel in jih zato naložba
stane nekoliko več. Ven-
dar pa bodo posnetki, kot
pravijo v ansamblu tip-
top. Ne morejo si privoš-
čiti večmesečnega snema-
nja, ker so iz različnih dr-
žav, potovanja pa so
draga.
Za novoletno nastopa-
nje že imajo nekaj vabil,
vendar pa bo verjetno ob-
veljala Vladotova, da naj
bi bili med prazniki kar
doma, pri svojih. Že tako
so med letom preveč na
terenu, pravijo.
V živo pa jih bo letos
kljub temu še mogoče sli-
šati. 15. novembra bodo
nastopili v Murski Sobo-
ti, kjer je njihova uspeš-
nica Srčece zmagala na
lestvici. Sicer pa ansam-
bel veliko nastopa v tuji-
ni. Večinoma prepevajo
v nemškem jeziku, da jih
poslušalci razumejo,
a obvezno dodajo še kopi-
co skladb v slovenščini in
tako dokazujejo od kod
prihajajo in kdo so.
TONE VRABL
ROPOTARNICA
Kisla
jesenska
sonata
Zadnja dva meseca v letu sta
svoje čase predstavljala enega
od viškov koncertne sezone ne
samo pri nas, temveč tudi
v ostali Evropi. Še lansko je-
sen beleži moj razmajani spo-
min vsakotedenske dogodke
v Kopru, Ilirski Bistrici, Des-
tiah, Ljubljani in Mariboru,
lačas ko je celjski Kljub pre-
hvljal eno od svojih meno-
pavz.
Ker je ekonomska kriza pri-
silila organizatorje in nasto-
pajoče v skrajno racionalnost,
čemur se ni mogla izogniti niti
iuiderground scena, je »šov-
biznis« postal nezanimiv za
dobičkalačne lenuhe. Najem-
nine koncertnih prostorov, ki
so bili tako ali drugače pribor-
jeni za mladinske ročk prire-
ditve, so postale prava nočna
'nora organizatorjev, kateri
kiiko redno koncertno dejav-
nost obdržijo pri življenju le
s pomočjo glasbenikov, ki so
pripravljeni nastopati za
n^ajhne honorarje ali celo le za
^itje stroškov. Tu so se afir-
nnrane skupine našle v škarja-
sfem prijemu krutega razvoja
dogodkov in nekatere vidijo
niožnost za prevedritev krize
^ izvozu, kar redkim tudi uspe
2a kratek čas.
Medtem pa na drugem kon-
nezadržno nastajajo nove in
^ajše zasedbe, ki jim višek
^^selja do glasbe in žura po-
^^ni nastop na pravem odru
Piše Aleš Jošt
pred pravim občinstvom. Pa
imajo kaj malo možnosti za
takšno veselje, saj že samo šte-
vilo mladinskih zabavišč
s koncertno dejavnostjo v dol-
gočasni domovinici ne dosega
števila prstov na obeh rokah.
In medtem ko bodo nekateri^
bivši profesionalci prezimili
kot kumare vloženi v kisu in
pišoč za lokalne časopise, bo
med mulah jo odločilna vztraj-
nost in marljivost.
Takole sem razmišljal ta ža-
lostni teden, ko je daleč za čr-
nimi oblaki zgodaj zahajalo
svetlo sonce. Pa vendar sta mi
pozornost vzbudila kar dva
napovedana dogodka, ki se
imata zgoditi v kratkem.
V celjskem Kljubu, kjer so Ro-
linge razglasili za pravo od-
kritje, se bo ob koncu tedna
predstavila skupina Overflovv
iz Koprivnice. Po vseh infor-
macijah, ki sem jih zbral,
o njih lahko povem, da lahko
žur pokvari le prezgodnji ko-
nec koncerta ob 22. uri. Kljub
temu grozljivemu podatku, od
katerega sosedje ne odstopajo,
sijih velja ogledati, tudi tistirh
ki so bili na Novem rocku.
Drugi dogodek pa pripravlja
HC Buba v ljubljanskem KUD
France Prešeren v sredo in si-
cer ameriški ansambel Skin
Yards. Kaj več o tem pa tretjič,
če ne drugič.
Angel varuh
Nova kaseta Božitiarla Wolla
Pred nedavnim je izšla nova
kaseta, že šesta, Božidarja
Volfanda Wolfa, z naslovom
Angel varuh. Kaseta je pred-
vsem izdelek za ušesa širšega
publikuma, saj gredo skladbi-
ce lepo v uho, že ime pevca
samo pa marsikoga pritegne,
da kaseto tudi kupi. Avtor
vseh skladb je Wolf sam, tek-
ste pa je napisala njegova že-
na, ki je tudi avtorica naslova
naslovne skladbe kasete.
Wolf svojo kaseto te dni že
predstavlja sirom po Sloveniji
in pravi, da povsod naleti na
lep sprejem. Na kaseti je tudi
ena skladba, silvestrsko obar-
vana, kjer se je kot pevec poiz-
kusil Bogdan Barovič. Wolf
pravi, da uspešno.
Kaseta Angel varuh pa ni
njegov zadnji izdelek letos. Iz-
dati namerava namreč še svoje
največje hite na kompaktnem
disku. Ta naj bi luč sveta ugle-
dal čez dober mesec.
N. G.
• Celjski instrumentalni
''vintet je v teh dneh izdal no-
!o kaseto »Zapojmo vsi«, ki je
^ v prodaji. Kaseta je izšla
^rednem programu ZKP RTV
^ovenija. Avtor večine melo-
ni je vodja ansambla Mirko
r.^lutnik, tekste pa so napisali
'^'^be, Sivec in Stare.
• Ansambel Braneta Kla-
užarja iz Štor slavi letos 15-
letnico obstoja. Še pred kon-
cem leta bo izšla njegova že
peta kaseta, ki je v grobem že
končana.
• Heri Kuzma ima v teh
dneh veliko dela s pripravami
na 19. revijo domačih ansam-
blov, ki bo v nedeljo, 24. no-
vembra z dvema koncertoma
ob 14. in 17. uri. Obeta se zani-
miva revija, saj bodo nastopili
tudi Bratje Zeme, Šumah,
Legner, Bratje iz Oplotnice in
drugi, ki so letos bili med naj-
boljšimi na festivalu na Ptuju.
22. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
»MZVEDRiii,
Čakajoč na Godoia
Nesmiselnost življenja ali
norčevanje iz pozabljivosti
- to sta dve interpretaciji ene-
ga izmed velikih klasičnih del
modernega gledališča - igre
Samuela Becketta Čakajoč na
Godota. V preteklosti so pre-
vladovale predvsem uprizori-
tve, ki so poudarjale bolj filo-
zofsko stran Beckettove dvo-
dejanke, v najnovejši london-
ski postavitvi pa je v ospredju
zlasti humor.
Filozofija ali humor?
Potepuha Vladimir in Estra-
gon preganjata dolgčas na sa-
motnem, žalostnem in pozab-
ljenem kraju, kjer čakata na
skrivnostnega Godota. Trdno
sta prepričana, da bo Godot
poskrbel, da se bo vse uredilo
(čeprav nikdar ne povesta, kaj
je tisto »vse«), toda Godot se
nikdar ne prikaže. Medtem ko
čakata, si potepuha zmišljuje-
ta igrice, da bi se zamotila, od
časa do časa ju pri tem zmotita
Pozzo in Luckv, vsak večer
priteče deček in jima pove, da
bo gospod Godot prišel na-
slednji dan.
Igro so dolga leta interpreti-
rali kot prispodobo za dolgo-
časnost, norost in brezsmisel-
nost življenja, toda mnogi gle-
dališki strokovnjaki so prepri-
čani, da jo je mogoče razložiti
tudi drugače. Tekst Becketto-
vega Godota je izredno zaba-
ven, potepuha sta lahko tudi
komika.
Igralska zasedba
Zdaj že pokojni dramatik je
tudi sam rad opozarjal na hu-
mor v tej igri in ga tudi po-
udarjal v svojih uprizoritvah
Godota v petdesetih in šestde-
setih letih. Ustvarjalci najno-
Bik Mayall in Ade Edmondson.
vej še londonske uprizoritve so
prepričani, da bi Samuel Bec-
kett odobraval tudi njihovo,
po 36-ih letih prvo produkcijo
Godota v londonskem West
Endu. Zrežiral jo je Les Blair,
odlična scena - vrba, na eni
PISMO IZ
LONDONA
strani obkrožena z jarkom - je
delo filmskega režiserja dere-
ka Jarmana (znanega po fil-
mih Vihar, Caravaggio in Ed-
vard VI), najbolj opazna pa je
predvsem igralska zasedba:
vlogi potepuhov sta odigrala
znana britanska komika Rik
Mayall in Adrian Edmondson.
Nastopati sta začela kot del
izbrane družbe igralcev ob
koncu sedemdesetih let,
v osemdesetih letih pa sta se
povsem zasidrala na tukajšnji
humoristični sceni. Mayall in
Edmondson nastopata skupaj
že vse od študentskih let na
manchesterski univerzi. Po di-
plomi sta začela nastopati
v kabaretu in kratkih zabav-
nih igricah. Takrat sta tudi za-
slovela kot mojstra »stranišč-
nega humorja«, ker sta v svo-
jih nastopih rada razpravljala
o raznovrstnih izločkih člove-
škega telesa. Kritiki so jima
včasih očitali, da sta brez oku-
sa, drugič so hvalili izjemne
duhovite prebliske. Kasneje
sta igralca nastopila tudi vsak
posebej in nekoliko omilila
prejšnji robati humor. Ed-
mondson je pisal in režiral za
televizijo ter nastopal v filmih,
Mayall je v glavnem ostal
zvest gledališču in šele pred
kratkim tvegal pr\'i korak
v Hollywood v novem filmu
Drop Dead, Fred (Crkni,
Fred). V skupnih nastopih se
igralski par Mayall-Edmond-
son na neki način še vedno
vrača v svoje straniščno-ko-
mične čase, zato so se kritiki
upravičeno začeli spraševati,
ali bo Beckettov tekst z deli-
katnim ravnotežjem med hu-
morjem in tesnobo preživel, ko
ga bosta komika cepila s svo-
jim norim stilom. Toda Rik
Mayall in Adrian Edmondson
sta prepričana, da je v igri naj-
pomembnejši predvsem hu-
mor. Dlje ko se ukvajata s tek-
stom, pravita, očitneje postaja,
da je delo neverjetno smešno
in zabavno. Rik Mayall priz-
nava močan vpliv Beckettove-
ga Godota že vse od prvih za-
četkov igralskega dueta. »Bec-
kett me je vedno privlačil,«
pravi, »rad imam njegovo pre-
prostost, rad imam njegovo
odkritosrčnost, vulgarnost in
nasilje. Všeč mi je njegova iz-
jemnost, način, kako zna zjezi-
ti ljudi. Najin stil je pravza-
prav zelo beckettovski,« Rik
Mayall tudi meni, da bodo lju-
bitelji Godota presenečeni, ker
ne pričakujejo, da lahko ne-
otesanca, kakršna sta z Ed-
mondsonom, dobro predstavi-
ta tudi Becketta. Estragona in
Vladimirja bi morala vedno
igrati komika, menita Mayall
in Edmondson.
Londonski »Godot«
1991
Po ogledu predstave Čaka-
joč na Godota v londonskem
gledališču Queen's postane
povsem očitno, da sta imela
prav. Tekst, tako pogosto zai-
gran z nepotrebnim patosom
in na odru vse prevečkrat
Piše Mojca Belak
usmerjen v najbolj filozofske
globine človekove duše, je po
dolgih, dolgih letih zaživel
v komični obliki, ki se mu tako
nesporno poda. Dvorana se ob
najnovejši postavitvi Godota
zabava od začetka do konca
predstave. Poleg iskrivega
teksta sta igralca dodala še
precej situacijske komike, ki
hitro osvoji srca gledalcev in
jih potegne v niz drobnih za-
bavnih pripetljajev, ki sestav-
ljajo celotno predstavo.
Poleg igralskega para May-
all-Edmondson je treba vseka-
kor omeniti še Pozza in Luc-
kyja, ki sta ju prav tako zavze-
to odigrala Philip Jackson in
Christopher Ryan. Nekaj stra-
ni dolg Luckj^ev monolog ob
koncu prvega dejanja je publi-
ka spremljala z rastočim nav-
dušenjem in po več izbruhih
spontanega smeha igralca na
koncu poplačala še z aplavzom
na odprti sceni.
To pa je tudi tisto, kar je
v predstavi najbolj ostalo
v spominu: komična potepuha
Vladimir in Estragon oziroma
Didi in Gogo - človeški ropo-
tulji, ki od jutra do večera go-
vorita, pa ničesar ne povesta,
ter Lucky s svojim enkratnim
plesom in neskončno dolgim
monologom, edinim tekstom,
ki ga odrecitira v več kot dve
uri dolgi predstavi.
KOZERIJA
Mrtov bit je cenej
Za dan mrtvih mi je zmim
žav, de sn živ. Tak hudičev
drag so teti usi sveti, koker
se jim zdej spet rječe, de vam
ne morm povedat. En tolk
dragi, de bi blo bolš, če bi jes
bil tam spuod. Bi blo cenej,
bi mi drugi rože pa sveče na
grob nosi, nje pa de jih jes
njim morm.
Pa vete, kolk to stane?!
Ikabana za staro mater, ika-
bana za ata, ikabana za star-
ga ata, pušlc za strica, pušlc
za žjeno. Pa še sveče za vsje.
Nje eno, po dve. De se vidi
razkošje, de se ve, kdo je tet
Lojz, ko je take krasne pa
drage ikabane za na britof
reskiro.
Sej si učasih mislim: »Kua
pa uni spuod spluoh vejo za
rože pa cene?« Sam je tak, de
enostavn morš, sej vete, kok
je narod žleht, skoz te skrbi,
kua bojo sosedi rjekl, če ne
boš šov na britof.
Eno leto - to je par let na-
zaj - nisn šov pa ne vprašite,
kak so me čudn gledal, ko so
hodi mim muoje bajte, jes sn
pa sežigo listje pa tak na vr-
tu. Ko de člouk ne sme na
suojem vrt delat. Al je narod
čudn! Ni za povedat, kak so
ludje.
Lan sn mel pa smolo, ja.
Sn kupo take lepe ikabane,
pa so vsje po Savi j šlje. Še
zdej mi je žav, vete, kak dra-
ge so ble. Zdele bi mi tak
prav pršle, letos, ko ni po-
plave, in so usi navalil na
britof. Letos se bo use vidi.
Lansk let pa ni blo kej prida
velik folka, mi je soseda rje,
kla, ja.
Pa kua čem, je pač tajj
Cvetličarne fajn sluzjo, mo^^
jo pač krasn žvet od tegl
dneva mrtvih! Na trg pa
- vsje živo prodaja roig.
otruoc, djedi, babe. Pa
fajn zaslužjo, al mi je žav, (g
ne znam vencov pljetit ^
ikaban delat, bi žvel bolšja
usi totngrobarji pa spomenil
carji. In to brez lopate aip,
sekača! Fin del je to,'vaju
rječem, m jen je en tolk žay
de tega ne znam, de vam
morem povedati kok.
De ne bom predolg. Pove.
do sn, kar sn mislo: drag jfi
drag.
Permejdunej, de bi se ktt
splačal umret. Jes bi ker.
Sam me mal skrbi, ko je pa
pogreb tak drag.
Bom še mal počako, mogo-
če se bojo pa cene Ije mal not
potegnle.
SOSEDOV LOn
Ja, pa še to: neč nje Jcej
zamirt, je pač tak. Sej se ve,
kua smo ludje - čist usi smo
bodoči mrliči.
Pizza po žici
v nekaj minutah!
^BAZVEDBJLO
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 23
KITAJSKA
Piše JANEZ JAKLIČ
^. nadaljevanje
pristaniško mesto, ki je za-
jjiinivo že zaradi svojega
gvTopskega navdiha, skriva
(^di nekaj znamenitosti in si-
^er: mestni vrt iz časov dina-
jtije Ming, tempelj Jade
guddha, ki v svoji notranjo-
sti čuva največji kip Bude na
svetu, ki je narejen iz jantar-
ja, prav tako je tu še nekaj
drugih templjev, cerkev in
niošeja, ki pričajo, da je bilo
to mesto, tudi v zgodovini,
niesto križanj razUčnih naro-
dov in kultur.
Canton je bil za naju izho-
diščna točka za Hong Kong.
Nastanila sva se v študent-
skem domu v centru mesta
na rečnem otoku, ki je nudil
zavetišče tudi dosti bolj
uglednim hotelom.
To je za naju pomenilo
dvakratno korist; sprejemlji-
vo ceno prenoščišča in kup
informacij o samem mestu,
o možnosti nakupa cenejših
vozovnic za potovanje na-
prej, ter še druge drobne in-
formacije, ki so popotniku
v tuji deželi vedno nadvse
dobrodošle. V deželi, kjer
vlada dvojni denar, denar za
tujce in denar za domačine,
pa je dobra informacija po-
menila včasih tudi dodatni
prihranek. Denar za tujce se
je dal na ulici zamenjati v do-
mač denar s faktorjem 1,8, če
pa si uspel kupiti karto za
vlak ah ladjo, ki se tujcu pra-
viloma prodaja za tujski de-
nar, z domačo valuto, je bil
prihranek včasih tudi pet-
kraten. Vendar pa je treba
biti pri teh mahinacijah sila
previden, kajti ugoden na-
kup karte pri posredniku se
lahko kasneje na vlaku izka-
že kot silno draga vožnja do
prve vasi. Prav tako so tudi
poulični menjalci vešči ča-
rovnije z denarjem, pri kateri
denar izgineva.
Hong Kong je bil svoje ča-
se majhno ribiško naselje,
katerega prebivalci so se uk-
varjah z ribarjenjem, še do-
nosnejša obrt pa je bilo mor-
sko ropanje. V letih
1839-1842, to je v času opij-
skih vojn, je ta otoček služil
britanski mornarici kot po-
morska baza. Leta 1898 pa ga
je premaganec s polotokom
Kovi^loon dal Britancem v 99
letni najem. Po zadnji sve-
tovni vojni doživlja to po-
dročje nesluten vzpon tako
v industriji, trgovini in kot
svetovni denarni center.
Prav to zadnje pa je otoku in
polotoku; na katerih obalah
se beton, jeklo in steklo drz-
no in smelo vijejo proti ne-
bu, pripomoglo, da se je iz
mesta džunk razvilo v enega
največjih svetovnih centrov.
Vendar pa se tudi nad tem
mestom svetovnega boga-
stva že zbirajo temni oblaki.
Čas najemnine se namreč iz-
teka, prav tako pa pravi last-
nik ni več nebogljena in raz-
klana fevdalna država, azij-
ski invalid izpred sto let. Tra-
gika tamkaj snih prebivalcev
je v tem, da se mednarodni
denar v strahu pred novo so-
cialistično oblastjo, ki v svoji
ideološki ozkosti še vedno
ne zna povedati kakšnih
ugodnosti bo to področje de-
ležno po letu 1977, počasi,
vendar nezadržno, seU v dru-
ga azijska mesta. V Hong
Kong sva se po malem mej-
nem zapletu pripeljala s kli-
matsko hlajenim vlakom.
Sprememba je bila res veh-
ka. Nered se je umaknil re-
du, izginila so kolesa, ki so
jih nadomestili sodobni av-
tobusi in tramvaji. Prav tako
pa se je zdravje Kitajcev, ki
so na oni strani meje nepo-
pisno hrkali in pljuvali, tu bi-
stveno popravilo. Ljudje,
oblečeni po zadnji evropski
oziroma azijski modi, so de-
lovali dostojanstveno in
umirjeno. Prišla sva v svet
betona, jekla, stekla, ki je bil
v primerjavi z matično deže-
lo pravo kraljestvo reda in
čistoče. Ta sprememba naju
je zbegala. Prav tako naju je
begala razporeditev mesta,
ki se je brez pravega centra,
ki sva ga midva v svoji ne-
vednosti uporno iskala, niza-
lo ob obali otoka in polotoka.
To mesto brez duše je name
delovalo nekam hladno in
neprijetno. Preostanek dne-
va sva izrabila za pohajkova-
nje po uHcah, za ogledovanje
življenja v trgovinah in
ogromnih trgovskih centrih.
Noč sva preživela v družbi
hongkongških klatežev na
prostem, na robu pokritega
pločnika, ki naju je ščitil
pred prihajajočim monsu-
mom. Domorodci na tem
prostoru so bih ob prihodu
dveh tujcev vidno zaskrblje-
ni za svoje urejeno kraljestvo
časopisa in kartonastih ška-
tel. S svojo revno pojavo,
brez vsake osebne lastnine,
kajti vso opremo sva pustila
onkraj meje, jim nisva vzbu-
jala zaupanja. Sicer pa so bili
ti ljudje, s svojo čisto zuna-
njostjo in obvezno jutranjo
telovadbo, bolj klateži iz pre-
pričanja kot pa klateži iz po-
trebe.
Naslednjega dne so naju
čakale nepričakovane ob-
mejne težave.
Nadaljevanje prihodnjič
Novice iz domačili logov
Ptice so odletele na jug. Vojska
tudi.
Pa ne zaradi zime. In niti najmanj
ae na dopust.
Medtem ko so štorklje službeno
odsotne, slovenska politika razprav-
lja o abortusu.
Večina je za, krščanski demokrati
so proti, savinjski splav ar ji se niso
izjasnili, bab pa to itak nič ne briga!
Gospod Peterle pa še kar rojeva
jpsaj veste, tisti zakon o privatizaci-
ji! Prezgodnji popadki? Sploh ne.
Prepozni! Poslancem klistir, pa bo.
Jesen je. Vlada pobira sadove svo-
jega dela. Pridelek ni majhen, a žal
je vmes veliko gnilega.
Štrajki se nadaljujejo. O plačah
nič novega. Žal pa tudi nič starega.
Razen tega, da so vse bolj mezde. Mi
pa mezge.
Svetovni slovenski kongres je sko-
raj na dan mrtvih vstal od mrtvih. In
to v banki, kjer se vse sveti in so vsi
sveti. Aleluja, brothers and sisters!
Save our money! Saj poznate ti-
sto: »Kje so tiste markice, ki so vča-
sih bile...«
Borštnikovo srečanje je za nami.
Hvala Bogu! Ker smo Celjani dobili
že nekaj let pričakovano nagrado
- za najbolj neopazen, neinventiven
in provincialen teater.
Sicer je pa z nami vse v redu, samo
ta brezvezni Pandur se nekaj napi-
huje. Mu bodo že pokazali naši Ko-
zaki!
24. STRAN - 7. NOVEMBER 1991

Nevarne dišave
Dišave kot povzročIteU kontaktnih
alergij na širšem celjskem območlu
Nadaljevanje iz prejšnje šte-
vilke
V dermatološki ambulanti
Celje je bilo v letih 1988-1990
prvič pregledanih 150.099 bol-
nikov in od teh 817 večinoma
s klinično sliko kontaktnega
alergijskega dermatitisa pre-
težno na rokah in ali obrazu
napotenih v alergološki labo-
ratorij dermatološkega oddel-
ka v Celju. Pri 470 (57,5%)
smo ugotovili pozitiven epiku-
Prispevek je povzetek refe-
rata s sekcijskega sestanka
dermatologov Slovenije, ki je
bil 19. oktobra v Celju.
tani test na 1 ali več standard-
nih in ali ciljanih ekcematoge-
nov. Med temi so bili pogosto
kozmetični preparati, sredstva
za osebno higieno, gumijaste
rokavice, detergenti, čistila,
propolis in drugi.
Naša pozornost v tej razi-
skavi je bila obrnjena k Fra-
grance-mix kot dodatno uve-
denem alergenu v celjsko stan-
dardno     serijo     alergenov.
Med 450 bolniki z dokazano
kontaktno alergijo je bilo pre-
občutljivih na Fragrance mix
59 oseb - 20 moških in 38
žensk. 35 bolnikom - 16 mo-
škim in 19 ženskam - smo do-
kazali kontaktno alergijsko
preobčutljivost na prinesene
kozmetične preparate in ali
sredstva za osebno higieno.
V analizi pogostnosti stan-
dardnih ekcematogenov nas je
zelo presenetilo 3. mesto za
Fragrance mix na celjski le-
stvici.
Kot ali med vzročnimi aler-
geni kontaktnega alergijskega
dermatitisa smo ga odkrili pri
28 bolnikih - 7 moških in 21
ženskah -- kot povzročitelja se-
kundarne ekcematizacije dru-
gih dermatoz pa pri 30 bol-
nikih.
Visoko mesto za Fragrance
mix na naši lestvici narekuje
potrebo po nadaljni pogloblje-
ni analizi predvsem v smeri
morebitnih toksičnih reakcij.
Upoštevaje, da so takoimeno-
vani kozmetični dermatitisi
nealergijske narave pogostejši
kot alergijski na 3. mesto za
Fragrance-mix nakazuje zah-
tevo po skrbnem postavljanju
indikacije za kozmetične pre-
parate že v okviru zdravstvene
vzgoje kakor tudi največjo
skrb za strokovnost v proiz-
vodnji, proučevanju podobno-
sti in puščanju v promet teh
proizvodov.
Mladost je lepa na čisti koži
že sama na sebi, zato naj bo
skrb   za   lepoto   v   človeku
Število bolnikov s pozitivnim epikutanim testom na Fragrance
mix (mešanica parfumov) v obdobju 1988-1990.
PREGLED PO LETIH
V prejšnji številki je bilo na-
pačno objavljeno, da je dišav-
nih snovi in eteričnih olj okrog
500 do 800. V resnici jih je 5 do
8 tisoč.
predvsem v odnosu do odgo-
vornosti njena prva naloga,
mag. sci.
KAROLINA GODINA
dr. med.
BIOENERGETIK ODGOVARJA
Obupana
Imela sem težko mladost,
saj je bil oče alkoholik, doma
•so bili pretepi na dnevnem
redu, ponoči sem morala
večkrat bežati od doma
z bolno materjo, ki mi je
umrla, ko mi je bilo 16 let.
Takrat se mi je porušil svet.
Sestra je bila namreč že po-
ročena, doma so ostali še
bratje, ki so tudi radi kaj po-
pili in se potem pretepali
z očetom. Ker sem se hotela
tega znebiti, sem pustila šolo
in se zaposlila. Spoznala sem
fanta s katerim sem se kas-
neje poročila in ki me je zelo
razumel ter mi bil ves čas
v veUko oporo. Pomagal mi
je pozabiti, delno, dogodke
iz mladosti. Rodila sem sina
in skušala biti srečna, saj
sem končno dobila vse tisto,
kar sem vse življenje pogre-
šala. Po petih letih zakona
sem rodila še hčer. Toda ves
čas so me mučile zdravstve-
ne težave. Pogosto sem ime-
la driske, bruhala sem, imela
sem močne glavobole, muči-
la me je nespečnost, huda
utrujenost, večkrat sem pad-
la v popolno nezavest. Zato
sem obiskala številne speci-
aliste, vsi pa so ugotavljali le,
da je z menoj vse v redu.
Končno so me poslali k psi-
hiatru, ki je ugotovil, da sem
slabih živcev. Res sem bila
nervozna in zelo napeta. Za-
čeli so me zdraviti s tableta-
mi in injekcijami. Nič ni po-
magalo, vedno slabše je bilo,
postajala sem vse bolj ner-
vozna, brez volje do življe-
nja, napeta sem bila še bolj
tudi zato, ker sem vse svoje
težave skušala prikriti otro-
koma. Mož mi je ves čas stal
ob strani, zaradi moje nervo-
ze se nisva prepirala, skušal
mi je pomagati. Vsi domači
in sodelavci so mi prigovar-
jali, naj neham jemati pred-
pisane tablete, saj sem bila
z njimi že popolnoma zasvo-
jena. Odločila sem se, da to
storim. Težko sem vzdržala
brez njih, toda vzdržala sem.
Sedaj pa so se težave izpred
let ponovile v še hujši obliki.
Zopet so mi prdpisali vsa ti-
sta zdravila kot pred leti,
vendar mi ne koristijo. Muči-
jo me huda nesprečnost in
glavoboli, bruham, tresejo se
mi roke in noge, temni se mi
pred očmi. Več pregledov
sem opravila, vendar zdrav-
niki pravijo, da vse to pov-
zročajo živci. Pred kratkim
so mi popolnoma popustili
in pričeli so mi dajati injekci-
je, saj sem počela stvari, za
Marjan Knez
katere se sploh nisem zave-
dala, da jih počnem. Zdrav-
niki so dejali tudi, da sem
nagnjena k samomorom.
Vsaka malenkost me močno
vrže iz tira. Tako sem pred
kratkim razbila predal oma-
re, ker ga nisem mogla takoj
odpreti. Potem mi je bilo ze-
lo hudo. Sedaj mi je triintri-
deset let, sin obiskuje prvi
letnik srednje šole, hčerka
četrti razred osnovne in je
odličnjakinja. Mož mi še
vedno stoji ob strani in mi
pomaga, da bi težave prema-
gala. Rada bi si pomagala, pa
ne vem kako, ne razumem,
kako da se mi to dogaja, ko
imam sedaj vendar že 15 let
umirjeno življenje, otroke in
moža, ki jih imam zelo rada?
Včasih si mislim, da težave
izvirajo iz neurejenih razmer
v mladosti. Moram tudi po-
vedati, da sem najmlajši
otrok in da meje mama rodi-
la, ko je bila stara že 48 let in
tudi ona je bila precej bolna,
pa še oče jo je pretepal. Rodi-
la je šest otrok. Vsi, ki me
poznajo, me prepričujejo, da
mi ne bodo pomagale table-
te, da se moram ozdraviti sa-
ma, z voljo do življenja. Toda
jaz si ne znam pomagati sa-
ma, zato se obračam še na
v^s. z.M. iz Maribora
Ker imate urejeno zakon-
sko življenje, domnevam, da
vaše težave izvirajo iz po-
manjkanja vitalnih življenj-
skih energij. To kar vam
manjka, vam lahko da le bi-
oterapevt. Pomagali bi si
lahko tudi z avtogenim tre-
ningom, jogo, meditacijo.
Vaše težave so na duhovnem
nivoju. Pred leti bi vas bio-
energetik že lahko rešil vaših
težav. Pa tudi sedaj še ni pre-
pozno. Ne izubite vere
v zdravje, v dobro. Srečni ste
lahko tudi, ker imate razu-
mevajočega moža. Čimprej
me pokličite, da se dogovori-
va za srečanje. Moja telefon-
ska številka je (0608) 82-430.
Upanje in vera sta pogoja za
vašo srečnejšo prihodnost.
Ne izgubite ju!
Bioenergetiku Marjanu
Knezu lahko zastavite
vprašanja pisno, na naš na-
slov (NT&RC, Celje, Trg V.
kongresa 3 a, za bioenerge-
tika), vprašanju pa obvez-
no priložite kupon >>bio-
energetik odgovarja«. Mar-
jan Knez vam bo odgovoril
v svoji rubriki v Novem
tedniku.
PASJI KOTIČEK
Buldog (Bulidog)
Izvira iz nekdanjih borbe-
nih psov, ki so bili v Angliji
že leta 1730 znani kot psi
z močnim ugrizom. Videti je
nevaren, vendar je prijazen
in ljubezniv tovariš. Dolga
stoletja je bil pogon na bike
običajen prizor na angleških
vaških livadah. Pse so naš-
čuvali na privezane bike. Le-
ta 1853 so pogone na bike
prepovedali. Z vzrejo so psu
sčasoma omilili značaj in
pretirano poudarjali njegovo
krepko raščenost in potlače-
ni obraz. Buldog je postal
simbol nečesa posebno bri-
tanskega in danes je zelo ob-
čudovan pes.
Narava: Zelo je mil in zelo
zanesljiv z otroki. Prav ne-
predvidljivo pa se vede z ži-
valmi, zato moramo biti zelo
previdni, če imamo doma še
druge domače živali. Buldo-
gi so zelo zanesljivi čuvaji. Je
čokat, kompakten, kratko-
dlak, s širokim in zaobljenim
trupom, kratko in široko gla-
vo, potlačenim gobcem, kot
vrtnični cvet oblikovanima
uhljema, kratkih, široko na-
stavljenih nog, močnih kosti
in izredno močnih mišic, rep
je nizko nastavljen. Po barvi
je lahko bel, progast, rdeče
rjav in bledo rumen; lahko je
enobarven ali pa lisast.
Potrebe: Zelo malo nege in
le zmerno gibanje. Buldogi
v vročini zelo trpijo.
Plečna višina: Pes in psica
merita od 38 do 40 cm in teh-
tata neglede na spol okoli
25 kg.
MK
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNlK
o jesenski in prihajajoči
zimski modi smo v naši rubriki
že veliko pisali, naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Žerov-
nik je o oblačilih za hladnejše
dni zapisala že vse tisto, kar bi
morali vedeti, zato se v tej in
prihodnji številki Novega ted-
nika loteva modnih dodatkov.
Obuvala, torbice in tudi po-
krivala so najosnovnejši mod-
ni dodatki, tisto, brez česar se
ni mogoče modno obleči. Za
danes nekaj več o obuvalih, ki
so kar precej drugačna od lan-
skih, v prihodnjih številkah pa
sledijo še torbice in pokrivala.
Seveda pa vas tudi danes
vabimo, ria      nam v iirpdni-
štvo (Novi tednik-Radio o^i
Trg V. kongresa 3a, qJ'
oglasite s kakšnim predloga
ali vprašanjem za Vlasto Cai?
Žerovnik ter tako pornag',"
sooblikovati našo rubriko f
boste priložili še nagradni ^
pon, objavljen v vsaki šleviju
Novega tednika, imate kon!
meseca kanček možnosti, 1
izžrebamo prav vas. Še erib!
pa naj opozorimo vse tiste, ij
v naše uredništvo pošiljajo sj
mo nagradne kupone (br^
vprašanj, pobud ali predi(),
gov), da le-te neusmiljeno
čemo v koš. Pa lep pozdrav (j,
prihodnjič.
Urednišu,
Za mraz in okras!
Ves vesoljni modni svet je
brezpogojno enotnega mnenja,
da igrajo pri modnem oblače-
nju detalji in dodatki vsaj tako
pomembno vlogo, kot začimbe
pri hrani.
Danes in prihodnjič bo zato
naš klepet posvečen obuvalom
in torbicam, brez katerih si
popolnega modnega videza
sploh ne drznemo predstav-
ljati.
Pa začnimo kar pri nogah,
oziroma obuvalih, ki so času
primerno toplejši, udobnejši in
predvsem - višji! V mislih
imam letos strašansko modne
maxi škornje, ki segajo do ko-
len, nad kolena, do polovice
stegen, do... ja, celo z ribiški-
mi škornji bi jih lahko primer-
jali. Izdelane so iz semiš, laka-
stega in atilopjega usnja, lah-
ko pa so tudi iz strecha Čisto
prav ste prebrali - letošnji ab-
solutni modni hit so škornji,
katerih spodnji del je izdelan
iz usnja, nanj pa je prišit
strech v isti barvi. Takšni ma-
xi škornji se počutijo dobro na
vseh predstavnicah žensk«
spola, če pa jih kombinira
z oprijetimi legicami ali mi
krilcem, je vseeno bolje, če
vaša rojstna letnica nekolil
novejša.
Oblikovalci obutve so pri
pravili še kopico novosti, vi
pa se v tale naš klepet resnici
ne da stisniti. Morda bi veljal
omeniti le še čevlje, ki so vča-
sih malce moškega videza,
precej pa je tudi takšnih, kip
značilni obliki pete in veza
kah spominjajo na baročne o
veljce in gležnarje. Čevlji J
»vsak dan« so brez nepotrel
nega okrasja, s 4-5 cm visol
petko v obliki navojčka za si
kanec, salonarji pa se od lai
skih bistveno ne razlikujej
Sicer pa je najpomembneje, c
so čevlji v skladu z ostalo oble
ko, predvsem pa z drugim naj
pomembnejšim dodatkoD
torbico! O torbicah - veliku
malih, ploščatih in okrogli)
pa prihodnjič!
vlasta

VRTIUAK
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 25
.pjiniv teden
jLkar smo četrtošolci, smo iz-
^li že veliko novega in doži-
niarsikaj zanimivega. Če-
. je tudi pri pouku z učenci
:piivo in se veliko novega na-
^0, imamo vseeno najraje po-
[,rez torbic in zvonca. Tako
^ se namreč »razvadili« že
v naravi v Portorožu, kjer
iptembra začeli svoje četr-
,1' korake. Pa o tem kdaj
-^linji tedni v oktobru so hitro
o, lavno zato, ker so bili tako
jjčni. V četrtek smo imeli na-
^slovni dan. Odšli smo v Vrt-
^tvo Medlog, kjer sta nas pri-
po sprejeli inženirki Nada in
g,a. Ker se učimo o gozdu, nas
.jeveda najbolj zanimala dre-
^nica in vzgoja mladih sadik,
^ožili so nam, kako drevesca
[grme vzgajajo, medtem lepša-
„aše okolje. Povem vam, da to
joiti malo lahko delo, zato mo-
ipo nasade čuvati! Zelo pa so
p navdušili tudi rastlinjaki
^ tisoč krizantemami in dru-
j5 cvetjem. Hvaležni smo de-
ivcem-vrtnar jem za lep
jrejem.
naslednji dan smo imeli pla-
ijski pohod na Celjsko kočo.
bprav nas je malo zeblo, smo se
(poti navkreber le ogreli. Ker
jpri spoznavanju družbe učimo
Celjski kotlini, smo športni
in izkoristili seveda tudi za
(glen pogled po bližnji in dalj-
ji okolici.
Ker pa se že nekaj časa učimo
|i spoznavanju narave o gozd-
ji živalih, smo šli v torek na
bisk k lovcem v Šmartno v Rož-
i dolini. Sprejela sta nas člana
j\ske družine Kajuh-lovca Mit-
lin Hubert, ki sta komaj zmo-
Ja odgovarjati na naša številna
nrašanja, katera smo pripravili
fedoma. V gozdu sta nam poka-
aja lovsko opazovalnico, solni-
(, krmišče in past za lubadarje.
ilovski koči smo potipali in si
Hedali krzna, preparirane ži-
feli in slike. Povedala sta nam
diko o lovstvu. Fante je sicer
jlo zanimala lovska puška, vsi
lupaj pa smo ugotovili, da je
ireljanje živali pri lovcih šele na
pdnjcm mestu. Obema lovcema
Se zahvaljujemo in želim še veli-
ko lovske sreče.
O zanimivostih tega tedna bi
lahko še pisala, pa naj bo za da-
'les dovolj. Le to še naj zapišem:
■Hura za tak pouk!«
ANDREJA GROBELSEK 4.a
m. OŠ CELJE
Moj liobi
Večina mladoletnikov se uk-
varja z raznimi interesnimi de-
javnostmi. Z njimi zapolnijo svoj
prosti čas. Na izbiro imamo več
takšnih in drugačnih zanimivih
krožkov. Tudi jaz imam svoje
konjičke: literarni krožek, reci-
tatorski krožek, balet, učim pa
se tudi igrati na klavir. Vse krož-
ke rada obiskujem, vendar pa
ima balet prednost, ker mi je
najljubši. S plesom se ukvarjam
že četrto leto, od tega obiskujem
tretje leto nižjo baletno šolo.
Z baletom si že postavljam živ-
ljenjske cilje. Moj cilj je postati
plesna koreografinja, še prej pa
dobra balerina. V plesni skupini
Harlekin, v kateri plešem, smo
bili dokaj uspešni s plesno gle-
dališko predstavo Živalski kar-
neval. Vsebina te predstave je
zelo pestra. V njem nastopajo ži-
vali: lev, kokoši in petelin, želve,
slon, kenguru, akvarij, ptičica,
kukavica, osli, okamenine in la-
bod. Jaz igram vloge kenguruja,
kukavice, petelina, okamenine
in zmešano kuro, trmastega osla,
oholo kukavico in težkega slona.
Ime naše plesne - gledališke
skupine izhaja iz italijanske
commedie delfarte, katere glav-
ni junak je Harlekin.
Sicer pa me zanima tudi gle-
dališče, rada rišem, poslušam
glasbo... in kdo ve, morda bom
kdaj zajadrala tudi v te vode.
URŠA AGREŽ, 6. c.
III. OŠ CELJE
Zgodnje učenje tujega jezika
Na Osnovni šoli Vere Šlander Polzela so se letos vključih v republiški projekt zgodnjega učenja
tujega jezika. Tako imamo vsi tretješolci 2 uri angleškega jezika na teden. Namen projekta je, da
otroci spoznajo angleški jezik skozi igro, ples in petje ter ga tako vzljubijo.
Pouk angleškega jezika, ki teče že drugi mesec, doživljajo kot nekaj prijetnega in veselega, saj.
so pri delu vsi učenci uspešni. Ker bodo tak način učenja nadaljevali tudi v četrtem razredu, bodo
imeli imenitno osnovo za uspešno delo v petem razredu. Projekt je republiško voden, ne pa tudi
finančno pokrit. Ker tudi občina Žalec ne more zagotoviti finančnih sredstev, so se morali znajti
sami. Polovico stroškov bodo krili starši, saj se zavedajo prednosti, ki jo bo imel njihov otrok,
preostalo polovico pa bo pokril pokrovitelj - Savinjski magazin Žalec.
Na sliki: Helena Lah, voditeljica projekta, z učenci. rj, BAVČAR
Jesen
Jesen je lep letni čas. Listje se
obarva rumeno, rdeče, rjavo, pa
tudi kakšen temno rdeč list se
najde vmes. Vsa narava je odeta
v pisane barve. Ko zapiha veter,
listje odpade z drevja in pleše po
zraku, preden pade na tla.
Jeseni se spremeni tudi vreme.
Postane bolj hladno in večkrat
dežuje, zato se moramo topleje
oblačiti.
Jesen nam podari svoje plodo-
ve, ki nas preživljajo skozi dolgo
zimo. Tudi uro prestavimo za
eno uro nazaj, zato ima tisti dan
petindvajset ur.
Jesen pa je pomembna za našo
družino tudi zato, ker ima moja
sedemletna sestra Vesna rojstni
dan.
MAJA KNEŽEVIČ, 5. a
OŠ Frana Roša
CELJE
Oli, ti starši
starši so včasih zelo težavni.
Začne se že kar pri telefonu. Ko
zazvoni, brž stečem k telefonu,
nato pa pridrvi mamica iz kuhi-
nje in reče: »Saj veš, da je za-
me !« Toda vedno se ji ne posreči.
Moji telefonski pogovori so vse
prej kot kratki. Ko odložim slu-
šalko, se začne zasliševanje; kdo
je telefoniral... Postanem slabe
volje in grem v sobo, čeprav vem,
da bi morala pomagatikuhinji.
V roke vzamem knjigo in gledam
v prazno.
V sobo pride mamica. Vsa jez-
na mi reče, naj ji vendar grem
pomagat. Nekaj časa še trmogla-
vim, nato pa jo seveda ubogam.
Pričnem z delom. Mamica kuha,
jaz pa moram pospravljati za njo
in hoditi po zelenjavo, kar pa mi
gre najbolj na živce. Ko končno
vse postorim, vprašam, če lahko
grem ven. Največkrat mi mami
dovoli. A včasih me kar stese ob
misli, da bom morala s sabo vzeti
še bratca. Po težkih mukah se
mu izmuznem od doma in na ža-
lost ne pridem domov pravočas-
no. Takrat pa seveda - oh, ti
starši!
JASNA GOLC, 8.r
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER V
SAVINJSKI DOLINI
Kako zeiena je (biia)
moja dolina
Stanujem v naselju, natrpa-
nem s hišami, okrog katerih je
mogoče opaziti le majhne trav-
nate površine, vrtove in malo
sadnega drevja. Sveža, zelena in,
neomadeževana narava je v na-
šem kraju že preteklost.
Naša ulica je bila nekoč le peš-
čen kolovoz s samo štirimi sta-
novanjskimi hišami. Takrat ni
bilo niti vodovoda, kaj šele cest-
ne razsvetljave in telefona. Na-
mesto gostega naselja s stoterimi
dimniki, slabim zrakom in več-
nim hrupom, so se takrat daleč
naokrog razprostirale široke
cvetoče livade z redkim grmičev-
jem in drevesi, med katerimi se
je vil potoček Sušnica. Imel je
peščeno dno in bistro vodo, ki se
je zadrževala v številnih tolmu-
nih. Bregovi so bili porasli z gr-
mičevjem, ki je potoček nekoliko
zakrivalo in mu dalo tako pose-
ben čar. Na dnu je bilo veliko
školjk, zanimivo oblikovanih
kamenčkov in pisanih rib. Za-
menjala ga je umetno speljana
Koprivnica. Avtomobilov v tem
času še skoraj ni bilo, zato so vsi
hodili na delo peš ali pa so se,
vozili s kolesi. Tako ni bilo sliša-
ti današnjega običajnega hrupa.
Tišino je pretrgalo le petje ptic,
posebej spomladi. Med njimi so
bile tudi takšne, ki jih danes
v naših krajih skorajda ni več.
Vsak starejši človek se rad
spominja svojega brezskrbnega
otroštva, povezanega z igro v na-
ravi. Današnja mladež si krajša
čas v večini s sedenjem pred ra-
čunalnikom ali pa pred televi-
zorjem. Vse je namesto z mogoč-
nimi drevesi posejano z dolgo-
časnimi betonskimi stavbami in
visokimi dinmiki, mesta so pre-
•pletena s širokimi asfaltiranimi
cestami, po katerih se vijejo ko-
lone avtomobilov in pomagajo
onesnaževati okolje tovarnam.
Ko se bomo zavedli, da nas vse to
pelje v pogubo, bo že zdavnaj
prepozno. Kot se pretekli čas ne
bo nikoli več vrnil, tako tudi na-
rava ne bo nikoli več takšna, kot
je bila. Vse, kar lahko imamo, so
le lepi spomini.
ANDREJA PRIANC, 7. a
Narisal Peter Hren, 1. r. OŠ Stranice.
Varčujem
v četrtek je bil dan varčeva-
nja. Priznavajo ga povsod, zato
se imenuje svetovni dan varče-
vanja. Tudi jaz varčujem. Ko še
nisem hodil v šolo, sem denar
shranjeval v pikapolonico. Ko je
bila pikapolonica polna, sva jo
z mamico nesla v banko. Tam
sem dobil hranilno knjižico. Se-
daj varčujem v šolski hranilnici.
Varčevati pa moramo tudi z dru-
gimi stvarmi - z elektriko, vodo,
kurjavo, oblačili, pa tudi hrane
ne smemo preveč razmetavati.
Če bomo vsi varčevali, bomo
imeli lepše, in boljše življenje.
Zrno do zrna pogača, kamen
na kamen palača. Kdor varčuje,
si srečo kuje.
MARKO SOREC, 4.r
OŠ KOMPOLE
Hej, dopisovalci!
Mesec dni pravega pouka je
že za vami. Ste že kaj obnovili
znanje vaših tujih jezikov? Če
tega še niste storili, je zadnji
čas, da se dela lotite. V vajo
vam je lahko tudi pisanje pi-
sma vašemu idolu, ki ga mogo-
če poznate le iz malih ekranov.
Na delo torej!
PAUL MeCARTNEV
c/o Wings Fan Club
Po Box 4UP
London Wl 4UP
England
GEORGE HARRISON
c/o WEA Records Ltd.
20, Broadu^ick Street
London Wl
England "-^---.-^
SASCHA HEHN
Postfach 123
8000 Munchen
Deutschland
POISON
c/o Enigma Records Ltd.
1750, East Holly Avenue
PO Box 2428
EI Segundo,
CA 90254-1528
USA
prva suubezen
Zakaj ne verjameš, da ljubim te,
zakaj verjameš drugim vse?
Nekoč spoznal boš, da to resnica ni,
morda spoznal boš, kako mene to boli.
Dala sem \i vse, vse, kar sem ti lahko,
svojih polnih šestnajst let,
in vedi, da ni bilo težko,
ker s tabo dragi, bilo mi je lepo.
O, dragi moj, prepozno bo,
ko odšla bom stran,
sama vem, da bo težko,
takrat spoznal boš, da rada te imam.
Zakaj ne verjameš, da dala bi ti vse,
zakaj verjameš drugim vse?
Nekoč spoznal boš, da sem ljubila te,
morda spoznal boš, kako težko mi je.
Zate sem živela, dala sem ti vse, kar sem imela,
a vedi dragi, da bilo mi je lepo,
da nikdar pozabljeno ne bo.
O, dragi moj, spoznal boš, kako mi je težko.
TVOJA DEČVA
Atkina zanka
Jesen je čas, ko se večkrat pre-
hladimo. Gotovo veš, da proti tej
nadlogi pomaga tudi vitamin C.
Naštej nekaj sadežev (vsaj tri) v katerih ga je še posebej
yeliko! Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg
v. kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 12. novembra.
. Rešitev prejšnje Atkine zanke ste dobili, če ste preme-
šali črke besedic kača m lišp ter tako dobili ime glasbila:
PIŠČALKA.
Nagrado prejme: Žiga GRIČAR, Čuprijska 19, 63000
'-elje.
Vodne veščine malih šolarjev
Po desetih urah plavalnega tečaja naj bi več kot šeststo velenjskih malih šolarjev dodobra
spoznalo vodne veščine in se naučilo plavati. Pet ur plavalnega tečaja bo vplačal Komite za
družbene dejavnosti občine Velenje, ostalo polovico pa bodo morali prispevati starši. Šolo
plavanja organizira zasebna plavalna šola Vidra iz Velenja, končala pa se bo aprila prihodnje
ieto. L. O.
26. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
INFORHuU
UviZIJSKi SPORED
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 27
28. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
TELEVIZIJSKI
^p0flMACIJE
7. NOVEMBER 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
MALI OGLASI - INF0RMAC|^^
-ALI
OGLASI - INFORMACIJE
7. NOVEMBER 1991 ~ STRAN 31
32. STRAN - 7. NOVEMBER 1991
KROHiHj
NOČNE
CVETKE
• Vojničan Ivan B. je imel
minuli četrtek na celjski trž-
nici precej nevšečnosti. Nez-
nanec se mu je vsedel za vrat
in ga nadlegoval z grožnjami,
da ga bo premlatil. Ker bi se
to zares znalo zgoditi, je Ivan
samozaščitno reagiral in po-
klical na policijo. Možje po-
stave so potem izprašali vest
Marcelu P., Celjanu, ki jo bo
v kratkem mahnil k sodniku
za prekrške.
• Istega dne so občani
sporočili, da se na Čuprijski
ulici dva mikastita. Večerna
pretepača sta bila Branko P.
in Darko Z. iz Celja. Ker sta
kršila javni red in mir, bosta
kaznovana.
• Savinjčan Matej K. je
v petek ob štirih zjutraj pa-
del v zasedo. To se mu je
v nekaj urah zgodilo že dru-
gič. Prvič se je s policijsko
patruljo srečal in jo poceni
odnesel, saj so mu možje po-
stave le prepovedali nadalj-
njo vožnjo. Samo dvakrat
lahko ugibate, zakaj. A se je
vrli Matej požvižgal na topla
priporočila policistov in se
popeljal novim dogodivšči-
nam naproti. Na njegovo sre-
čo se je s policisti srečal
v drugo in tokrat je šel spat
v prostor za pridržanje.
• Ko si je Betka T. iz Celja
za silo opomogla, je na Dan
mrtvih krenila naravnost na
postajo milice in povedala,
da jo je 30. oktobra zvečer
v gostilni Čarli na Ostrožnem
nekdo počastil s steklenico
po glavi. Zoper storilca je
napisana kazenska ovadba.
• Dan mrtvih je bil sploh
živahen dan. Iz slaščičarne
Islami na Hudinji so sporoči-
li, da se gostje neprimerno
obnašajo. Razgrajači so bili
hitrih nog in so jo še pred
prihodom policistov pobrisa-
li. Presenečenje jim ne uide.
• Tudi v gostilni Bomšek
zna biti sila razburljivo.
Eden takšnih večerov je bil
tudi na vseh mrtvih dan, ko
je Tone G. iz Celja uprizoril
svoj šou, ki se ostalim gostom
ni zdel najbolj izviren. Neza-
dovoljne goste je oštir osrečil
s tem, da je poklical poli-
ciste.
• Katarino D. iz Celja je
v soboto popoldne možek
pregnal iz stanovanja. Pred
njegovimi grobimi objemi se
je reva zatekla na varno in
prijatelji so ji nudili prvo po-
moč z obkladki. Katarinin
soprog se bo srečal s sodni-
kom za prekrške, morebiti pa
bo dobil vabilo s sodišča. Vse
je odvisno od Katkinih po-
škodb, sobotnih in mnogih
prejšnjih.
• Igorja K. iz Celja se pa
res nič ne prime. V soboto je
bil v bistroju As na Kersni-
kovi razgrajaško razpoložen.
Po prvem prihodu policistov
jim je obljubil, da se bo po-
boljšal, a je besedo grdo pre-
lomil, zato se je čez dobro
uro znašel v policijski trez-
nilnici.
• Ateki so včasih prav ne-
prijazni ljudje. Pridejo iz go-
stilne domov, potem pa zač-
nejo razgrajati, kot da so vsi
domači krivi, da imamo na
svetu tudi gostilne. S svojim
atekom je bila v nedeljo ne-
zadovoljna tudi Sandra iz
Vojnika. Vinko L., alias atek,
bo šel k sodniku za prekrške.
M. A.
Cena dveh življenj - 12 let zapora
Zagovornik obtoženega za tragedllo v Sečovem nI uspel
Višje sodišče iz Celja je potrdilo
kazen - dvanajst let zapora - petde-
setletnemu Dragutinu Kunšteku iz
Spodnjega Sečovega pri Rogaški
Slatini, ki je 3. maja leta 1988 zve-
čer na dvorišču stanovanjske hiše
Sonje Halužan v Spodnjem Sečo-
vem dvema osebama vzel življenje
eni pa poskušal vzeti življenje.
Obtoženi Kunštek se je po dveh
neuspelih zakonih zbližal s Sonjo
H. iz Spodnjega Sečovega 39 in se
decembra 1987. leta k njej preselil.
Kot obrtnik-avtoprevoznik se je na
novi dom večkrat pripeljal s tovor-
njakom, kar pa sosedom ni bilo po
volji, zato so mu (po pripovedova-
nju obtoženca) začeli nagajati ter
njega in Sonjo H. grobo žaliti ter ga
na različne načine ovirati. Dne 3.
maja 1988 je prišlo do ponovnega
prepira med sosedi. Sovražnost se je
nevarno stopnjevala, zlasti med Bo-
židarjem Gobcem in Sonjo H., po
navedbah prič pa je prepir začel
Božidar Gobec. Obtoženi Kunstek
se v ta prepir sprva ni vpletel in je
stal v ozadju, potem pa je stopil
v hišo in vzel iz omare nabito pišto-
lo, ki jo je skril pod pulover. Ko je
prišel ponovno iz hiše, je Božidarju
Gobcu zagrozil, da bo streljal, ta pa
je stekel proti njemu z dvignjenim
ročajem lopate v rokah. Ko je Boži-
dar Gobec pritekel do roba dvoriš-
ča, je obtoženi streljal in ga zadel
v prsi. Obtoženi je v nadaljevanju
prepira streljal tudi v Jožeta Gobca
ter ga dvakrat zadel (v prsa in v tre-
buh). Streljanje je slišal Matija P.,
ki se je medtem oddaljil od prizoriš-
ča in se nato vrnil s krampico v ro-
kah, da bi zamahnil proti Kunšte-
ku. V tistem trenutku je obtoženec
streljal tudi nanj in ga zadel v prsi
in desno ramo. Božidar Gobec je
zaradi strelnih ran takoj umrl, Jože
Gobec je poškodbam podlegel med
prevozom v bolnišnico, Matija P. pa
je bil hudo telesno poškodovan.
V dolgotrajnem sodnem postopku
je pr\'ostopenjsko sodišče spoznalo
obtoženega Dragutine Kunšteka za
krivega in mu za umor dveh ljudi in
za poskus umora ene osebe priso^
lo kazen dvanajstih let zapora.
Na prvostopenjsko sodbo se
pritožil zagovornik obtoženega
je petčlanskemu senatu očital ztr,
no in nepopolno ugotovitev dej^,
skega stanja, kršitev kazenskejj
zakona in nekaterih določb kazt-
skega postopka. Zavzel se je, sc
da, tudi za znižanje kazni in prec
gal   razveljavitev   prvostopen]
sodbe ter vrnitev zadeve v novo\,
jenje.
Višje sodišče ni moglo ustreči njt
enemu pritožbenemu razlogu zagf'
vomika, zato je v celoti potrdij,
sodbo sodišča prve stopnje.
MARJELA AGRE;

POROČA
Nekaj Celjanov je napove-
dalo vojno smetiščnim zbiral-
nikom, last celjske Komunale.
Kaže, da so kontejnerji postali
večnamenske velike posode,
v katerih se da tudi kuriti. Do
tega spoznanja so prišli nez-
nanci, ki so v minulem tednu
zanetili ogenj v kontejnerjih
na celjski tržnici na Vodnikovi
in na Aškerčevi ulici.
Vzdrževalci samodejnih jav-
Ijalnih naprav ali po domače
siren, spet štrajkajo. Na njihov
štrajk sta opozorili napravi
v Tkanini in v Metroju. Če bo-
do vzdrževalci še dolgo štraj-
kali se jim bodo »sirene« pri-
družile in gasilci bodo imeli
blažen mir pred njimi.
Ta teden so celjski poklicni
gasilci samo zapirali, z odpira-
njem so jim Celjani tokrat pri-
zanesli. Vodo so zapirali na
Opekamiški 2, ker je tekla
brez potrebe.
Na spisku tedenskih opravil
je še petnajst cestnoprometnih
reševanj in dva prevoza pitne
vode.
M. A.
Sezuti suzuki
Pred zimo se je treba oskrbeti z ustreznimi avtomobilskimi
gumami in tako je ostal suzuki maruti bosonog. V noči od sobote
na nedeljo ga je »sezul« neznanec, lastnica pa je hitro ukrepala.
Kriminalisti imajo še eno nalogo več.
Foto: EDO EINSPIELER
PROMETNE NEZGODE
Otrok pred avto
V torek, 29. oktobra, se je, ob
13.50 uri, pripetila nezgoda
v naselju Šentjur.
Iz smeri Pesnice je po Ulici Du-
šana Kvedra vozila osebni avto
2 7-letna Milena Škorjak iz Šent-
jurja. Ko je pripeljala v nepo-
sredno bližino cvetličarne Maj-
da, ji je z desne strani pred vozi-
lo pritekel devetletni otrok P. J.
iz Šentjurja. Otroka je pri trče-
nju zbilo po vozišču, hudo teles-
no poškodovanega pa so pripe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Po nesreči peljal
dalje
Na lokalni cesti v naselju Ska-
le pri Velenju se je v torek, 29.
oktobra zvečer pripetila nezgo-
da, v kateri je bil hudo poškodo-
van otrok.
Voznik dirkalnega kolesa, 11-
letni B. M. iz Škal je vozil kolo
v smeri proti Gaberkam. Vozil je
pravilno po desni strani, tik ob
desnem robu ceste. Ko je pripe-
ljal v rahli in pregledni levi ovi-
nek pri stanovanjski hiši Skale
120 b, je za njim pripeljal nezna-
ni voznik osebnega avtomobila,
ki je kolesarja tako tesno prehi-
teval, da ga je oplazil z desnim
bokom avtomobila. Otrok je pa-
del po vozišču in se hudo telesno
poškodoval, neznani voznik pa
se ni ustavil, ampak je peljal da-
lje v neznano smer. Poškodova-
nec se zdravi v slovenjegraški
bolnišnici.
z zelenice pred avto
v četrtek, 31. oktobra popold-
ne se je pripetila nezgoda v nase-
lju Nazarje. Poškodovan je bil
otrok.
Voznik osebnega avtomobila
Jože Flere (23) iz Kokarij je vozil
iz smeri Kokarij proti Nazarjem.
V bližini osnovne šole je z zeleni-
ce nenadoma pritekel na cesto
Šestletni K. M. iz Nazarij. Pri
trčenju je otrok z glavo zadel
v zadnji del avtomobila in se hu-
do telesno poškodoval. Odpeljali
so ga v bolnišnico v Celje.
Trčil v betonski
steber
V nezgodi, ki se je pripetila
v četrtek, 31. oktobra ob 23. uri
v naselju Griže je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana.
Voznik neregistiranega oseb-
nega avtomobila Branko Marko
(21) iz Kasaz je vozil iz Zabuko-
vice proti Žalcu. V bližini mostu
čez potok Artišnica je v blagem
desnem ovinku zapeljal na levo
stran vozišča in trčil v betonski
steber ograje mostu. V nezgodi
se je voznik hudo telesno poško-
doval. Zdravi se v celjski bolniš-
nici.
Povzročitelj pobegnil
v nezgodi, ki se je pripetila
minuli četrtek zvečer na Lopati
v Celju je bila hudo telesno po-
škodovana peška, neznani voz-
nik pa je odpeljal s kraja nez-
gode.
Šestnajstletna B. Š. iz Lopate
je hodila po desnem robu vozišča
iz smeri Lopate proti Celju.
V blagem desnem ovinku je za
njo pripeljal neznani voznik nez-
nanega vozila in jo zadel, tako
da jo je vrglo na desno stran ce-
ste v travo, neznani voznik pa je
odpeljal s kraja nezgode. Po nez-
godi je odšla poškodovanka sa-
ma domov, vendar dogodka ni
znala opisati. Odpeljali so jo
v celjsko bolnišnico, kjer so ugo-
tovili, da ima hude telesne po-
škodbe.
Trčenje v križišču
V nedeljo, 3. novembra ob
12.25 uri se je pripetila promet-
na nezgoda v Zrečah. Ena oseba
je bila hudo telesno poškodova-
na in ena lažje, materialna škoda
pa znaša okoli 130 tisoč di-
narjev.
Voznica Verica Hrovat (19) iz
Bohorine je vozila osebni avto.
V Zrečah je z lokalne ceste zavi-
jala na regionalno cesto v tre-
nutku, ko je po njej pripeljal
voznik osebnega avtomobila Vi-
ljem Padežnik (47) iz Zreč. V kri-
žišču sta vozili trčili, pri tem se
je voznica Hrovatova lažje teles-
no poškodovala, njena sopotnica
Olga Hrovat (50) iz Bohorine pa
je bila hudo poškodovana. Obe
so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Drsel po cestišču
Na lokalni cesti v naselju
Šentjur se je v nedeljo ob 23. uri
pripetila nezgoda, v kateri je bi-
la ena oseba hudo telesno poško-
dovana.
Iz smeri Jakoba je proti Šent-
jurju vozil kolo z motorjem 17-
letni T. S. iz Vodruža. V Šentjur-
ju je iz neznanega vzroka zape-
ljal na desno bankino, se prevr-
nil in drsel po cestišču. Pri padcu
se je hudo poškodoval. Zdravi se
v celjski bolnišnici. M. A.
MINI KRIMIČI
Roparski napad
v torek, 29. oktobra zvečer,
je na Kersnikovi ulici v Celju
neznanec dohitel starejšo žen-
sko, ji iz roke iztrgal torbico in
zbežal neznano kam. Občanka
Jožica je imela v torbici za
okoli 5 tisoč tolarjev gotovine,
skoraj toliko, kolikor znaša
njena mesečna penzija. Tudi
torbica je bila nekaj vredna.
Zaloga za vso zimo
Neznanec je v noči na 29.
oktober vlomil v skladiščne
prostore trgovine Avto Ceje
v Medlogu. V notranjost je pri-
šel skozi odprtino na strehi.
Ukradel je izdatno količino
motornega olja in antifriza.
Zaklenjen in
odklenjen
v torek, 29. oktobra zvečer
je neznanec vlomil v osebni
avtomobil, ki je bil parkiran
pred gostilno Belej na Polulah.
S sabo je odnesel moško torbi-
co, v kateri je našel 10 tisoč
tolarjev in nekaj čekov. V ban-
ki mu bo malo vroče, s tolarji
pa ne bo težav. Dokler ga poli-
cisti ne izsledijo.
Mnogo lažje delo pa je imel
tisti storilec, ki je v noči na 30.
oktober brez težav sedel v av-
to, ki je stal na Kraigherjevi
ulici v Celju. Brez problemov
je tudi odnesel diplomatski
kovček in moško ročno torbico
z devizami za okoli 50 tisoč
tolarjev. Jože, ki ni diplomat,
bo odslej svoj avto raje za-
klepal.
Tat-rokodelec
v dneh do 30. oktobra je
neznanec vlomil v nedograje-
no stanovanjsko hišo v Tmov-
Ijah pri Celju. Ukradel je mo-
torno pretočno črpalko, elek-
trični vrtalni stroj in nekaj
drugih tehničnih pripomočkov
in orodij. Vrednost ukradenih
predmetov znaša okoli 130 ti-
sočakov.
Lep devizni plen
v četrtek, 31. oktobra do-
poldne, je nekdo vlomil v sta-
novanjsko hišo na Cesti na
Ostrožno. Stanovanje je teme-
Ijitoi prečesal in razmetal, a se
je splačalo: našel je devize za
okoli 200 tisoč tolarjev. Upa-
mo si napovedati, da ne bo
imel dovolj časa, da bi jih za-
menjal v tolarje. Tovrstna ve-
selja so ponavadi sila kratka.
Tat z okusom
Zadnjega oktobra ponoči je
neznanec ukradel avto. To se
je zgodilo na dvorišču stano-
vanjske hiše v Šmartnem ob
Paki, kjer je počivala prelepa
honda civic, kovinsko sive
barve, z registrsko številko ČE
289-517. Jože R. svojo hondo
pogreša, saj je bila vredna kar
720 tisoč tolarjev.
Tat s pokopališča
Niti pokopališča niso vt
vama pred nepridipravi vse
vrst. Tako je neznanec v ^
na 1. november ukradel ve«
ploščo iz črnega marmoq
Oskrunjen je grobov je že mai
sikomu prineslo veliko i
srečo!
Gardist bo šel
v zapor
Prvega novembra dopold I
so k dežurnemu preiskovab
mu sodniku privedli Rafka
iz Rogatca, pripadnika zbo
narodne garde v vojni na I
vaškem. Sodnik mu je izre
desetdnevno zaporno kazerj
Dan pred tem je gardist p
stopil slovensko državno m
izven mejnega prehoda, ol
rožen in v uniformi. Potem
na domu svoje matere strel
iz avtomatske puške, naboji
so frčali proti bližnja
gozdu.
Vratolomna vožnja i
Na magistralni cesti pn
Pošto v Škofji vasi je v peh
ponoči prišlo do streljanja,
avtomobila znamke VW pass
je M. Š. iz Celja streljal v oseb
ni avto, ki ga je upravljal Si
ško K. iz Celja. Krogla je ral
bila okensko steklo in obstal
v vozilu in na srečo Saška I
ni zadela. Na to pa je Saši
hitro reagiral in se podal v i
za avtomobilom passatoD
V divji vožnji mu je sledil vi
do Hoč pri Mariboru, pote
pa mu je storilec ušel. Osuii
Ijeni M. Š. je bil pozneje prij
(2. novembra). Zoper njega
bil odrejen pripor.
Vlomilca sta ga
napadla
Prvega novembra ponoči s
dva neznanca vlomila v stan
vanjsko hišo v kraju Ter v d
čini Mozirje. Ko je lastnik hi
zaslišal ropot, je odšel v spo*
njo etažo pogledat, kaj se d
gaja. Takrat pa sta ga vlomil'
napadla in ga telesno poški
dovala. Storilcema so polici^
na sledi.
Do blaga
s ponarejanjem
Goljufije in ponarejanja
osumljen Vojko P., po poki"
vodovodni instalater.
Septembra letos je
obrtnici v Drešinji vasi ukl
del žig in šel takoj v akd
Ves mesec je veselo nabavl)
najrazličnejšo robo s pona''
jenimi naročilnicami. K"P^
je predvsem tehnične predB*
te, od brezžičnih telefonov ^
televizorjev in video rek<''
derjev.