Nt"; -jI «• * V Trsiu, v četrtek 3. novembra 1881. "tTefiaj VI. EDINOST * Glasilo slovenskega političnega drušlva za Primorsko. »V Bilinoiti Jo mod« •EDINOST« izhaja vsako »rado; ivna z* v*) I -to j>i 4 40 kr., p »lvia S. lanaro • Tip. llaiU; vsik m ir.i biti fr.uikirun. U>kopisl brez fletrt leta I gld. 20 kr. - Posun -/.ti j St-vilk s ori upr vuiJtvu in p i tr uik:i'a v Tratu se dobivajo po 8 kr. posibne vrednosti s • u i v;.t: ij >. - l i-.'.rf* run t vrst> u i'.'i a ail i i i p >sl mi • t s ■ r. ir.i' inlj) p) pogodbi — — NaroHnine, reklamacije in inzerate prejema Upravništvo »vla Zonta 3«. prav cend; pri kr.itkili oglušiti /, drobnimi Črkimi hi plačuje /. i vsiko brnelo ! kr. Italijanski kralj na Ounaji. Kar smo pred malo dnevi še dvomili, to se je »godilo, italijanski kralj je bil zadnje dni meseca oktobra na Dunaji gost našega cesarja. Ta dogodba je brez dvombe politično važna i pomenljiva za mejnarodne razmere mig Avstrijo in Italijo, ker prijateljstvo mej vladarji zelo vpliva tudi na narode. Predno se jo shod sklenol, morala je italijanska vlada dati dokaze ozbiljne vojje, da je protivna onemu rovarstvu, katero Rega po primorskih deželah in južnej Tirolski ter v teli zadnjih duhove razburja. V resnici, iznenadilo nas je tako naglo skle-neno prijateljstvo mej Avstrijo in Italijo, saj nismo bili vajeni čuti od one strani Soče dobrih besed in odkritosrčnosti. Tam so prekrŠČevali naše gore in reke v tuja imena ter na zemljovidu poslavljali svoje meje na našo zemljo. Brez važnih uzrokov tedaj gotovo ni prišel italijanski kralj pozdravijat našega cesarja i s tem potrjevat miroljubnosti do Avstrije. Poglejmo nekoliko v dogodbe zadnjih let, morda najdemo ključ do te uganke. Ko je Bismark let i 1870 Francosko v prah poteptal, mislil sije, da jo je uničil za polu stoletja, a zelo se je prevaril in v tnalo letih se prepričal, da se ni le opomogla, temuč celo jako okrepila. To ga je prestrašilo, ker mu je dobro znano, da francoski ponos no pretrpi ponižanju. ampak hrepeni po maščevanju. Zato je Bismark iskal zaveznikov na levej in desnej, najbolj zato se je trdno oklenol Avstrijo in Busije; prav zato je dal tudi Francozom prosto roko v Afriki tem bolj, ker mu ni bilo neznano> da pridite tam Italija in Francuska navskriž, da se v Italiji srd zbudi na Francoze, ki jo preplašijo iz sladkih sanj starorimske mogočnosti ter spomnijo, da utegue udariti kdaj še drug Breuus na kapitol. In Bismark se ni zmotil, on je svoj namen popolnoma dosegel: osamil je Francijo in tudi Italijo, daje to mogel nase pri-klenoti, ker do zd.ij se je še vedno zanašala na francosko prijateljstvo in pomoč v ugodnem Času. To je prvi uzrok, da je prišel kralj Humbert — v Cauoso — Beč. Bismarka dalje zelo straši Šireći se soiija-lizem, ta pošast mu ne daje ni po noči ni po dnevi miru. To razodevajo vsa njegova dejanja poslednjih let; ta strah gaje omečil, da je začel prijazniše postopali s katoliško duhovščino in skrbeti, kako bi zboijšal stanje delalcev i nižjih stanov; zarad tega strahu je tudi začel vpljivati na vlade, da socijali/mu pola zagrade. Ker pa je I v Italiji socijalizem uže zelo razSirjen, zato mu je Italije prijateljstvo toliko bolj na srci, ker bodo njegovi sveti več vspeha imeli. Vprašati bi utegnol kdo, zakaj ni šel kralj Humbert v Berolin, ampak na Dunaj, če je Bis-marku res'toliko ležeče na italijanskem prijateljstvu. Odgovor je lahek: zato, ker je na Dunaji še ugodniše mesto, nego v Berolin u, i ker Bismark, zvita buča, neče buditi na Francoskem mržnje do Nemčije. To je drugi uzrok, zakaj je Bismark italijanskemu kralju pot na Dunaj potrebil. A tudi v Italiji se je potreba prijateljskih razmer z Avstrijo uže davno kazala in Italija bi bila modro storila, da se je tega prijateljstva zagotovila takoj potem, koje bila zjedinjena, ker bi se bila mirnejše in srečnejše v notranjem razvijala, da je pohlep po tujih deželah ni motil in oviral; tudi v zunanjih zadevah ne bi bila lovila slepe miši, kakor jo je v resnici. Će tudi jo od Časa, kar se je zedinila, nobedon ni sovražil, vendar je resnica, da tudi nobenega pravega prijatelja ni imela. Angleška se zanjo ni več brigala in z orožjem bi se jej bila nasproti postavila, da je v srednjem morji iskalia novih pridobitev, toisto bi bila storila tudi Francija, ker obe te državi ne bi nikakor mogle trpeti, da bi tretj i hlepela po morji in zemljah, katere smatrate za svoje, ali za svojo dedščino. Italija je to bridko čutila in morala se je uveriti, da od Angležev in Francov nema nič pričakovati; videla seje osamljeno uže poprej; kar pa so se Francozi polastili gospodarstva v Tunisu, po katerem je ona hrepenela, čutila se je razžaljeno in jeza jo je napolnila zoper Francoze; ni tedaj čudo, da išče v zvezi z Avstrijo in Nemčijo leka za rano, katero jej je vsekala Francoska. Da se je italijanski kralj pred mogočnlsim ruskim carjem sešel z našim vladarjem, to ima tudi svoje uzroke. Znano je, da je bil rajnki minister zunanjih zidev, baron Haymerle, poprej poslanec v Rima in pri laškem dvoru In vladi porsona gr.ita, tedaj tudi verjetno, da je užo on »hod pripravljal, in Še bolj znano je, da so Madjarl veliki prijatelji Italijanom, pa prav tako hudi nasprotniki Rusom. Tega ni treba dokazovati, ker je zgodovinsko potrjeno in se razodeva vsak dan v njihovih časnikih i drugod pri vsacej priliki. Madjarski krogi so tedaj pri dvoru vplivali na omenjeni shod in svoj namen dosegli — madjarska politika trlumfira. Shod obeh vtadarjev ima gotovo, to priznava vsak, politično važnost; vladna Italija seje sprijaznila z vladno Avstrijo, če pa tudi narodna Italija z narodno Avstrijo, to je drtago prašanje, dosti važniše od prvega. Italijanski kr.alj ni Italija, on se mora uklanjati vladajočim strankam in te stranke same so podobne listu na drevesu, veter popihne ter jih odnese, zato pa na stalno, odkritosrčno zvezo z Italijo ni misliti. Nam se ne dozdeva le, temuč do živa smo merjeni, da Bismark te zveze dela le sebi i Nemčiji na korist, brez sočutja do druzih držav i narodov, i da z mečem preseka vsako zvezo prvo uro, ko mu ne bode več ugodna. Ako nas bi zgodovina no učila, uže iz dejanskih I na-tornih razmer nam mora jasno biti, da je zveza Italije, Avstrije i Nemčije nenaravna, ker mej narodi nema sočutja; Nemec i Slovan, Italijan i Nemec, kak razloček, kaka mrzlostl Kar pa ni naravno, to ne more imeti obstanka, to je mrtvo porojeno. Mi se torej ne moremo navduševati za kako stvar, in žal nam je, da Avstrija nI poprej podala roke Rusiji, onej velesili, ki jej je vedno, tudi v najhujših viharjih, zvesto na strani stala; onemu narodu, ki ima z večino avstrijskih narodov enake težnje, eno in isto cl-vilizatorno nalogo. Taka zveza bi bila naravna, trajna in svet osrečavajoča. K njej bi se po naravnem nagibu i naravnih zakonih pridružila tudi Francoska i boljše bi na svetu bilo, Deželni zbori. Trialki. Šesta seja, dni 18. oktobra. Poslanec Artelli vimenu deželnega odbora poroča o tem, kaj je storila vlada v povzdigo avstrijsko- ogerske trgovinske mornarice in se sprejmo dotični predlogi deželnega odbora. Potem pride na vrsto deželnega odbora po-r. čilo o Vidacovičevem predlogu, zastran ne-posrednje i neodvisne žeieznične zveze z notranjimi deželami. Ko se prebere dotično poročilo, ki poudarja združene korake obeh mestnih zastopstev, vedno rastočo konkurenco mesta Reke in sklepe ljubljanskega deželnega zbora, sprejmeta se dotična predloga, ki se tako le glasita: 1. Tržaški deželni zbor pozdravlja sklepe visocega kranjskega deželnega zbora od 1. in 14. oktobra s zadovoljnostjo in želi, da bi ti koraki bili vladi ozbiljen nagib, da se Rudol-fova železnica zveže neposrednje in samostojno s tržaško luko. 2. Deželnemu odboru se naroča, naj pošlje resolucijo visocej cesarskej vladi. Zdaj se začne obravnavati deželnega odbora zakonski načrt o varstvu poljskih pridelkov. Za generalno debato se ne oglasi nobeden, toiaj se preide k dru/.emu branju. Pri §. 10 praša poslanec Nadllšek, kdo so poljski čuvaji. Poslanec Defacis odgovori, da so v g. določeni. Poslanec NadliŠek se s tem ne zadovolji, ker se razni v imenovani čuvaji ne pečajo s poljskim »'arstvom. Poslanec Nabergoj se ujema z NalliŠkom, obžaluje, da poljskih Čuvajev ni in upi, da občina take priskrbi. Poslanec Burgstaller potrjuje, da jo slabo s poljskim varstvom, vendar meni, da bi začasno varstvena straža pri tem pomagala. Poslanec Loser se pridruži tudi Nadliško-vemu mnenju. Ko sta Burgstaller in Nabergoj govorila o nalogi varstvene stražo, odgovori poročevalec Defacis, da bi varstvena straži to opravilo teško prevzela in priporoča, naj se zakonski načrt sprejme, kakeršen je. Burgstaller svoj predlog prekliče in g. se sprejme. Pri g. !i3 se unaine dolga debata gle le tega, naj .se premeni globa v posilno delo, lulcre se Nabergoj krepko vdeleluje. Poslanec Dompieri se ujema z Nabergo-jeviin predlogom ter si pridržuje, staviti ga pri tretjem branju. Pri tretjem branju se sprejme prvih 15 paragrafov brez ugovora. Pri 10 se poprime poslanec Monti Burgstallerjevega predloga, naj se varstvenim organom naloži poljsko varstvo. Vladni zartopnik, dvorni svetovalec pl. Hi" naldini izreče, da ni nobenega zadržka zoper to, ker imajo varstveni organi nalogo, vlastnlno varovati in se njihovo področje strinja s žendar-merijskim. Burgstaller izjavi Se, na| bi varstvena straža le na pomoč bila, Loser pa izrečno poudarja, da ima občina dolžnost, nastaviti poljske Čuvaje. Nabergoj je zoper pripomoč varstvene straže, Defacis pa zanjo. Pri 20 stavi Burgstaller svoj predlog, ki se sprejme. Pri g. iJ3 nasvoluje Dompieri dostavek po Nabergojevem predlogu, naj se zaporni dnevi spremenč v posilne delalne dneve, a predlog pade in paragraf se brez premembe sprejme. Potem se sprejmo Še vsi drugi paragrafi. Sedma seja, dne t'J, oktubra. Gosp. Burgstaller poroča v imenu deželnega odbora o zakonskem načrtu glede varstva divjačine, in sprejme se vseh 12 paragrafov v prvem in drugem branju. Predno se preide na drugi predmet, stavbeni zakon, prebere so poročilo deželnega odbora o prošnji društva »ope-rajo«, naj se sprejmo v stavbeni zakon primerne določbe zastran varstva delalcev pri stavbah. Deželni odbor prosi, naj zbor na znanje vzame to prošnjo, katerej se je uže večidel ustreglo z novo stavbeno postavo. Poslanec dr. Dompieri prebere potem 32 prvih paragrafov postave, ki se v prvem in drugem branju z nebistvenimi pomembami sprejmo. — Potem se seja sklene. Kranjski. Šesta seja, dne H. oktobra. Deželni glavar naznani več vlog, ki se iz-roče dotičnim odsekom. Potem se prebere dopis hrvatske deželne vlade glede zgradbe mostai čez Kolpo pri Vinici, v hrvatskem jeziku in potem — brez potrebe — v nemškem prevodu. Računski sklep normalno šolskega zaklada se odobri. Za gradbo ceslo Idrija-Vrščevo se dovoli i/, deželne blagajnice 5'JOO gld. s teiu pogojem, da država privrže 11.800 gld. Sprejme se potem proračun Idaznično-stav-benegn zaklada za leto 1882 in naloži deželnemu odboru, naj poroči c. k. minlaterstvu za notranje zadeve, da deželni zbor preklicuje svoj sklep od 10. julija IHSO, po katerem jfi bil deželni odbor pooblaščen, naj 'ti posojilo in zanje zastaviti nekij obligacij kranjskega deželnega zaklada. Enako se brez ugovora odobri računski sklep blaznlčno stavbenega zaklada za leto 1H80. Prošnja dramatičnega društva za podpjro se izroči finančnemu odseku. &'edina seja, tlne /J. oktobra. Dopis finančnega vodstva, da prevzame c. k, deželna blagajnica opravila deželne blagajnice, izroči so finančnemu odseku. Zdaj pri le na vrsto proračun normalno Sol. skega zaklada za leto 1882. V ta proračun je finančni odsek postavil r>iN> gld. za učenje nemškega jezika na ljudskih dve- in trlruzrednih šolah. Dr. Vošnjak se krepko protivi teinu postavku, ker nasprotuje g. 19 temeljnih osnovnih zakonov in ima le t a namen, da bi se ljudstvo poncinČevalo in učitelj stvo demoraliziralo. Deželni načelnik g. NVinkler pravi, da jo bilo v deželnem šolskem svetu skleiieuo, naj ho teli 500 gld. post avi v račun zato, da se bodo mogli učiti otroci nemškega jezika, ako roditelji kdo to zahtevajo; zato pa se mora dajati učiteljem nagrada, ker niso zavezani tega jezika brez posebnega plačila učiti. Poslanec Svctec je tudi zoper omenjeni po-stavek, ker ljudska šola ni teriŠČe za učenje tujih jezikov, v ljudskih Šolah se na vsem svetu povsod uči le materin jezik. Učenje nemškega jezika je prazna slama in nasilstvo; učitelji so s temi judeževimi groši le korumpirajo, učenci pa druge potrebne nauke zanemarjajo. Poslanec Schaffer nemščino in šolskega nadzornika Pirkerja zagovarja. Dr. Zamik pravi, da ima teh 500 edini namen, da se polagoma germanizira. To je stara pesem, katero morajo narodni poslanci vedno ponavljati; ponemčuje se uže od leta 1870; poudarja, kaka sila se godi slovenskim prebivalcem na Štajerskem iu Koroškem, kder se je slovenski jezik skoraj popolnoma uže iz ljudskih Šol izrinol; on zahteva od vlade, naj varuje zakon po TaafTejovih besedah, da se Slovani ne smejo na stono pritiskati. Apfaltrern, Deschmann In Lukmann pripo-čajo podporo, Deschmann očita narodnjakom, da so sami germanizatorji iu slovensko Časopisje imenuje »Schmutzpresse«. Zelo smešno je govoril g. Lukmann ter razodel vso plitvost svojega duha In srca; on ne črti i ne ljubi nobenega jezika! (Potem bi najboljše bilo, da je mutec.) Brez nemškega jezika Avstriia ni mogoča 1 Narodnjaki se boje, da bi ljudstvo z nemščino preveč — izomikilil (iosp. Lukmann je res modra glava. Po daljŠej razpravi, v katerej govorč Se Pakiž, VoŠujak, Zamik, Deschmann iu Svetec, postavi večina 500 gld. za nagrade učiteljev prj podučevanju nemščine v proračun. Narodna stranki priporočuje remuneraciji za verska učitelja v Smartnem pri Litiji in v Toplicah pri Zagorji, a nemška stranka to odbije, čemer se ni čuditi, ker duhovščine ne more trpeti. Finančni odsek predlaga potem, naj so vzame kamniškim frančiškanom remuneracija 250 gld., katere dobivajo za poučevanje v kamniŠkej Ijud-skej šoli, i naj se nastavijo posvetni učitelji, katerih plača bo znašala uže v prvem letu 2050 gl. Gosp. deželni načelnik frančiškane krepko zagovarja ter naglasa, da so vspehi kamniške deške šole, na katerej uč6 frančiškani, mnogo boljši, nogo druzih šol kamniškega okraja, na katerih učai izprašani posvetni učitelji. Sola bi nič ne pridobila, ako se postavijo posvetni učitelji, dežela pa bi Imela nepotrebne troške. EDINOST. Tudi poslanca Svetec in Zamik s« vrlo potezala za to, naj kamniška šola ostane, kakoršna je, a vse to nič ne pomaga, večina pritrdi finančnemu odseku, kajti frančiškani imajo dva naglavna greha, oni so namreč duhovniki in dobri narodnjaki, tacih pa sedanja večina kranjskega deželnega zbora ne more trpeti. Potem se sprejmo vsi drugi predlogi finančnega odseka o proračunu normalno-Šolskega zaklada. Nazadnje se je sprejelo več predlogov za-Rtran re6t radovljiškega in koćevsko-laškega okraja. Razstava v seji mestnega sv&ta. 25. oktobra je prišla v tržaškem mestnem svetil na vrsto obravnava o rastavi. Izvrševalni odbor za razstavo je namreč prosil, naj mestna občina prepusti v dotični namen zemljišče pri sv. Andreju, prevzame troske za obzidanje morskega brega in dovoli denarne pripomoči. Poročevalec, magistralni adjunkt Vereton jc v imenu mestne delegacijo predlagal to le: a) izvTsevalnemu oilborn /a obrtniško in poljedelsko razstavo v letu 1882 v Trstu naj se prepusti 50374 fitirjaških metrov uže obstoječega ali po zasutji pridobljenega zemljišča pri sv. Andreju v začasno porabo za razstavo pod tem pogojem, da se varuje vlastniuska pravica i ne kvari javno sprehajališče; It) v načelu je dovoljeno, da prevzame občina troške za obzidanje morskega brega s pridržkom, da troske za to sama določi; e) mestni svet je povabljen, naj izreče, koliko denarne podpore za razstavo dovoli. Pri generalnej debati izjavi g. Vidacovlch, da bo zoper predloge glasoval. On jc dobro opazoval uspehe glede razstave, a prepričal se, da ne bo ustrezala namenu započulnikov, pa tudi ne žrtvam izvrševalcev. On bo /.oper predloge glasoval toliko bolj, ker je tudi mnogo trgovcev zoper razstavo. On bi želel, naj se potrebnih 4U0.000 gld. v javni prid porabi. (Burno pritrjevanje na natlačenih galerijah, župan zvon' jn zvoni, vse zamanj, jedva ko so drugi posredovali, uleže se ploskanje). Kakor mestni svetovalec pa mora zoper predloge glasovati, ker je mesto v slabili denarnih razmerah, katere zahtevajo, naj se tudi pri 50 in 100 gld-varčno ravna; ako pa bi bila razstava v javno korist mestu, glasoval Ld za predloge. (Burno pritrjevanje kakor zgoraj). Začne se specijalna debata. Prva in druga točka sc sprejmete s 83 zoper 10 glasov. Pri tretjej točki predlaga poslanec pl. Ritt-mayer, naj se 15.000 gld. dovoli. (Žvižganje na galerijah). Predlog se sprejme z enolikim Številom glasov, kakor prva dva. (Hopotanje, cepe-tanje, kričanje, žvižganje na galerijah; župan zvoni brez vspeha in vrže slednjič zvonec na tla, da se razbije, vendar kričanje in žvižganje ne poneha, župan pa pri vsem tem galerij ne počisti) Hrup se slednjič poleže, župan se ves trese, da skoraj ne moro govoriti, z grenko, opote-kajočo besedo se pritoži, da ni pričakoval od civiliziranega in omikanega občinstva (na galerijah je največ smetljake. Uredn) tako otročjega vedenja, s katerim se z nogami tepta svobodnega državljana najsvetejša pravica, svobodno glasovanje. Rešile so se potem še tri našim bralcem nezanimljive točke. Zbornico zapuščaj oči m svetovalcem je galerijska smetljaka, zbrana na velikem trgu pred mestno IdŠo, živižgala in mijavkala, dokler je ni policija razgnala. — Mi ne moremo uineti, zakaj župan ni za časa ukazal galerij zapreti. Cesti se pri tej seji Trst ni pridobil. Spominjamo, so kako je prejšnji in sedanji župan brez graje pustil razsajati drnhal na galeriji, kedar se je oglasil kteri slovenski poslanec. Kakov hrup n. pr.je bil zavolj besede «tukaj•• Zdaj pa se je spolnil pri govor: Danes meni» jutri tebi 11 Dopisi. Iz vodgrajskega okraja 20. oktobra. Ko sem šel zadnjič se stricem v Trst, opazil sem rano pred svitom neko svitlobo pri Ključu in tudi pri Bazovici; vprašam tedaj strieti: Kaj pomenjajo ona svetila? In on mi odgovori: •Tržaški tičarji so, tam, kder se sveti luč, natikajo limanice, da ptiče lovć.» — «Ponoči? kako je to mogoče?« «začudim se jaz ter dobim odgovor:« «Do dneva natikajo, podnevi pa, ko ptiči prifrčajo iz brkinskih gozdov, skličejo jih vabci. da sedajo na limanice in hodijo tičarjem v roke. Glej, tudi tam doli pri Miljah natikajo limanice i tako se to godi dalje po Istri v koprskej isolanskej, piranskej okolici i Še dalje.» — .Kako pa je to, pri nas bi Žandarji vzeli gajbo in ptiče vsacemu, ki bi tako delal, ali tukaj ptičji lov ni prepovedan?« — .»Prepovedan ali ne, žandarji patroli rajo ponoči in po tnevi, a za tičurje se prav nič ne menijo. Tudi je v Trstu polno paglavcev, ki se pečajo s ptičjim lovom, v grdem zimskem vremenu celo po mestnih ulicah, In v kebah nosijo ptiče na prodaj; ne vem pa, da bi mestna gosposka kaj zoper to Imela. Pred nekaterimi leti, tako so spominjam, res so pobrali več na trg postav. Ijeniii—• oslepljenih ptičev, zdaj pa ne vem, ali se še za to menijo.* Res čudno se mi je zdelo, da je na Tržaškem dopuščeno to, kar je pri nas ostro prepovedano, In koliko je pomagano, če so ptiči v naših gozdih varni, pa jili potem polove tam doli na morskem bregu, kamor se proti zimi selijo. To se ve, TržaČanom to ni dosti mari, toliko manj, ker so ptiči dobri s polento ter meščani nemajo polja i gosenic na sadnili drevesih, nam pa je tak lov v škodo i zalo moramo tako pokončavanje obsojali. Iz l«lrc, 28, oktobra. Dne 27. oktobra je bila v Kopru uradna okrajna učiteljska konferenca. Vdeležilo so jj nad 00 učitejev in učiteljic. G nadzornik Klančnllt odpre sejo s pri -mornim nagovorom, na kar se preide koj k volitvam: Ueilejjstvo je izvolilo v okrajno zastopstvo z 2i proti 13 glasovi, koje je g. Bunc v popoluej zložnosti od vseh slov. učiteljev in gg. profesorjev dobil, g. Urbančič-a, učitelja na vad-nici. Za prihodnjo deželno učiteljsko konferenco sta izvoljena g. Bunc in g. Gontento. V komisijo za okrajno učiteljsko biblioteko pridejo: g- profesor pl. Kleinmayr, g. prof Spinčič, g. Bunc, gospoda učitelja Fabreto in Dandruzzl in g. prof. Benati. V stalni odbor za prihodnjo učiteljsko konferenco so izvoljeni učitelji; Bunc, Vertovec, Jug. Dandruzzl in g. prof. Benati, na čelu jim jo g. okrajni nadzornik. Popoludnc so referirali učitelji: Bunc, Vertovec, Benati in Dandrnzzi. Rešili so svoje nalogo obširno in dobro. G. Vertovec je dokazal v v svojem referatu, »vsestransko bralni sestavek obdelovati«, da ne samo za pisavo, nogo tudi v branji jo potreba v ljudskoj Šoli »1« kot ta-cega in poluglasnega »e«. Ko je omenjeni gospod »resoluciji« stavil, da se to tudi dejansko nvede, bili ste sprejeti ne samo od vseh slov. učiteljev, nego tudi od gg. profesorjev. Slednjič stavi g. prof. pl. Kleinmeyr rosolueijo, nuj se na podlagi g. Vertovčevega referata jedna bralna metoda za vse slovenske i hrvatske ljudske Šole v koperskem okraji uvede. Resolucija jo bila jednoglasno sprejeta. Se le ob 5. url zvečer je bilo zborovanje s trikratnim »živijo« na Nj. veličanstvo skleneno, »Dejanja naj govorč«, dejala je predzadnja »Edinost«. Kedo je še kedaj slišal, da bi v tem okraji drug Slovenec, razen g. dekana dolinskega kaj pri učiteljstvu v rokah imel. In glejte, zdaj jo v raznih zastopstvih 5, reci: pet Slovanov. In tudi v okrajno zastopstvo bili bi k malu zmagali, kajti Italijani so bili v začetku zelo nejedinl in še le pri ožjej volitvi mej gg. Buncetn in Urbančičem je zadnji zmagal. No za zdaj pa smemo biti na rezultat ponosni, osobito, ako pomislimo, dajo tu */t Italijanov več, nego Slovanov. K tako slavuej zmagi pa je gotovo pripomogel, kakor smo slišali, »shod« učiteljev v Dolini, dnć 21. oktobra, pri katerem so postavili kandidate ter jih zložno volili. Slava! Iz Gornje Verdele 24. oktobra. Velika sitnost in nadloga so pri nas domači in tuji berači. Tržaško gospode po ulicah in hišah preveč ne nadlegujejo, ker jih policija preganja iz mesta, zato pa se jih potepajo cela krdela po okolici, češ tukaj smo varni in brez strahu. Ubogi kmet, ki sam kruha strada, mora jih prenašati in pod streho jemati. Nekateri pri-mahajo daleč sem s Krasa ali iz Istre. Zakaj vsaka občina svojih revežev doma ne preskrbuje? Usmiljeni ljudje, kateri druzega no zmorejo, del6 jim po kos kruha in s tem se tako obleže, da ga potem prodajajo; beračiji pridružijo trgovino, včasih pa še — tatvino. Kdor bolj na samoti stanuje, bati se mu jih je, in mora po dnevi hišo zapirati, kakor po noči. Vabimo policijske stražnike, naj se potrudijo večkrat tudi k nam, tukaj dobe več dela, nego v mestu. Saj tudi mi za javno varnost davke plačujemo. — Še nekaj. Imamo blizu starega Čevljarja, ki je svojo »me-Š trljo« uže na pol pozabil, pa čudol naučil se je čarati ali »copratiI« Dela nek hokuspokus, izgovarja nerazumljivo besede in trdi, da s tem prežene vsako bolezen. Grda sleparija I Naše lchkoverne okoličanke pa mu pridno nosijo — flike. Slovenke, kedaj vas — pamet sreča? \u kradli 17. oktobra. Stanjelska čitalnica se jo probudila, v ta namen je napravil odbor veselico, pri katerej so sodelovali tržaški narodni pevci. Će tudi je bilo grdo vreme, dež in burja, vendar so prišli tržaški pevci v omnibusu, katerega je burja skoro pre-vreči hotela. V Dutovljah je pogostil otrpel? pevce poštar in župan gosp. Stok s kapljico domačega izvrstnega vina; to se ve, da so se grla takoj poplaknola in da je par lepib pesem /adonelo v zahvalo gostoljubnem« narodnjaku. Potem so se napotili proti Štanjelu. 01 daleč je uže množica zagledala trobojnico, vibrajočo čez Kr as; v Stanje! dospevšeje pozdravil odbor vpričo obilnega občinstva. Po dobrem kosilu ogledali so si pjvci Štanjelske starine, pa krasno Vipavo s plodonosnimi vinogradi in akoprav je mrzla burja hudo brila z bližnjega, snegom za-padenega Nanosa, vendar se ni oko moralo nagledati krasnega prizor,t. Beseda se je pričela točno po programu. G. kaplan je pozdravil domače in ptuje goste in jim zaklicali dobro došli. Pevci so peli več pesem po sporedu; potem pa jo govoril g. kaplan Klo-bovs o namenu čitalnice, vpletel slovanska apostola sv. Cirila in Metoda tako prilično v govor, da je navdušil občinstvo nenavadnim ognjem. Burni rokoplosk in živio klici so odmevali po dvorani in čestitalo se mu je na vspehu. Po skupnej večerji so se vršile napitnlce pri kapljici dobrega vinca, le prekmalu je mlnol čas. Tržaški pevci so odpotovali, ko se je noč uže davno prelomila, pevajoč mej burnimi živio-kllci. Vša čast gre prirediteljem te veselice, gg. Abramu, občinskemu tajniku, in kaplanu Klobovsu, kajti bila je veselica, da so take po Krasu redke. G. župan je oskrbel vse za točno postrežbo in dobro pijačo, njegova gospodinja pa je z izvrstno kuhinjo goste popolnoma za-dovolila, vsak knez bi hii zadovoljen s tako okusnimi jedili. Pevcem ostane Štanjel v najboljšem spominu in pridejo zopet radostno, ko se jim ponudi prilika sodelovanja pri veselicah. Živela štanjolska občina i nje probujena čitalnica ! Smojka. H popotovanja 9. oktobra. Lep večer je bil v belej Ljubljani, »Sokol« je imel v čitalničnej restavraciji svoj »jour iix«, pri katerem je sodeloval čitaluiški pevski zbor. Vrli »Sokol«, to dično društvo, priredilo je veselico ta večer deželnim poslancem na čast, kateri so tudi počeslili »Sokola« sč svojim prihodom. Bela Ljubljana 1 vzdahnol sem, ko mi je moj prijatelj razodel stvari, katere so skoraj enake našim tržaškim razmeram, glede rovanja protinarodnjakov. Tudi v višjih krogih ni vse jasno in marsikateri črni oblak se ziblje nad kranjsko deželo i nje metropolo. Na Gorenjskem se kaže nekaka mlačnost, v ŠkoQi loki je nemčurstvo slana uzela, le tu pa tam moli Še kak štor reuegatsva, katerega gloda trohnoba. Manjka le mož, ki bi nevstrašljlvo na čelu stali narodu. VKranji jo uže bolj gibčno vse, pozna se, da narodnost na površje stopa. Daljo proti Gorotanu je bolj mrzlo z narodnostjo, a skoraj na meji, v Kranjskej gori, stoji pazljiva prednja straža g. J. Robič, trgovec, pri njem je, rekel bi, čitalnica, skoraj vsi slovenski in Slovanom prijazni nemški listi se nahajajo v njegovej go-stilnici, zatorej pa se tudi zbira vse narodno razumno občinstvo pri njem; da bi ga posnemali drugi gostilničarji, pomogli bi obilo narodu i sebi. Čez Trbiž v zilsko krasno dolino uže žali narodnjaka narodni propad, pokvečeno nemščino v eno mer gonijo Slovenije sinovi, nad katerih grobovi bode k malu plakala, ako se ne pomaga od drugod. Sami si ne morejo pomagati, ker se vsak boji nemilosti Nemcev. Da ne bi bili na Koroškem na odličnih mestih sami Nemci, večidel Slovencem neprijazni, dalo hi se še kaj storiti za naš narod. Tako pa je do duše žalostno. VmivŠemu se na Kranjsko, omeniti mi je še lepe vasi Mengša; tu me je Iznenadilo, da tako obljudena in premožna vas še bralnega društva nema, če tudi ima poleg tega obilno inteligence. Pripovedovalo se mi je, da g. župnik nasprotuje narodnemu razvoju, čudno, to je redka, a ne posnemanja vredna izjemal Kamnik je pa bolj naroden, nego utegne kedo misliti, za to ima velike zasluge narodni župan. Sola sredi trga, katera se prav zdaj zida in bode skoro dovršena, imenuje se lahko palača, najlepša hiša bo to v Kamniku in ona je občinska last, vzgled vsein kranjskim mestnim občinam. Po kmetih se tu in tam posebno odlikujejo vasi, precej se pozna, da je duhovščina vneta za narodno stvar. Vodice, vas sredi polja, ne daleč od Repnega, kder se je lani slavil Kopitar, jako je zavedna. Blizu to vasi je Sinkovturn, kder čestiti g. župnik Dolinar, popolnoma slep, vse božje službe opravlja, kakor bi videl, čudil sem se prostemu pastirčku, ki seje na moje prašanje nekako rogomentno odrezal, da je Slovenec. Na prašanje, kdo mu je to povedal, rekel je, da je od slepega župnika slišal. Sivi čestitljevi starček, katerega je zapustila luč oči, a ne luč narodne ljubezni, budi se svojim krepkim humorjem narod modro, da se mu je čuditi. Sploh je na Kranjskem narodni napredek očividen i narodnost zagotovljena, nemčurstvo zgubljava tla bolj in bolj, ni več daleč dan, ko zagrebo zadnjega odpadnika. Samovič. Od kratko primorah« moje 20. okt. (Seiansko-komensho učiteljsko druitvo) je zborovalo dnć 13, t. m. Nabrežini. — Večina učiteljev je bila zarad različnih tehtnih uzrokov zadržana udeležiti se tega zborovanja. Vendar se nas je zbralo 18 točno ob 10. uri predpolud ne v šolskem poslopju. S kratkim, jedrnatim nagovorom pozdravi pričujoče gospod predsednik Anton Leban, višji učitelj v Koranu, omenja različne društvene zadeve ter kliče konečuo vsem: Dobro došli! Gospodičina tajnica, učiteljica Štrukelj iz Komna, prečita zapisnik zadnje konference ter se verificira. Na to sc je razpravljala pedagogično-di-daktična točka: »O snažnosti in disciplini v ljudskej šoli;« govoril je gosp. učitelj Koifiič Iz Komna. Vse teze tega referata je g. predsednik dal na glasovanje in so se soglasno potrdile. Vsi pričujoči so bili tudi tega mnenja, da je najboljša kazen za otroka pri svojeglavuostl in trmi — šiba; da bi bilo tedaj dobro, da bi so šiba v šolo — uvedla. — G. predsednik pravi, da so pedagogi glede na šibo različnega mnenja, eni jo želč, drugI zopet ne. — Vsekako, pravi on, nasprotuje ta 24. postave 20. avgusta 1870, kateri pravi: »Telesno pokorilo v šolo nikder in nikdar ne sme priti«. Različne učitejske konference so sicer uže sklenole, naj bi se šiba v šoli zopet rabila, pravi g. predsednik, tudi v dunajskej okrajnej učiteljskej konferenci so učitelji z veliko večino sklenoli prositi dotične oblasti, da hI šiba na novo v »šoli pela«. Ta predlog je prišel tudi v dunajskem c. k. okrajnem šolskem svetu na dnevni red in tudi ta se je izrekel za šibo v Šoli. Kaj se je polem zgodilo, to ni znano; vsaj tako pravi g. predsednik, da ni on v pedagogičnih listih o tein nič več čital. Ker ta kazen šolskim določbam nasprotuje, sklenol je zbor Nabrežini, da bi se tmela šiba rabiti le t dovoljenjem dotičnih roditeljev. O drugej točki: »O materinem jezici in njega važnosti v ljudskej šoli«, imel je govoriti gosp. Janko Leban, učitelj v Lokvi. Ker je bil pa on zadržan udeležiti se zborovanja, pride ta točka v prihodnjem zborovanju na vrsto. Zbog tega je pa govoril g. predsednik Ant. Leban: »O važnosti šolskih izletov in šolskih veselic«. Ker spada snov tega referata bolj v peda-gogičen list, naj tukaj omenim le glavne točke o njem. 1. Namen taclh izletov je ta, da postanejo otroci prijatelji narave. 2. Taki izleti koristijo jako pri poduku v domovinoslovju, a vršć se vselej po enem načrtu; t. j. učitelj naj prej doma prituhta, kain bode otroke peljal in zakaj jih bode tija peljal. 3. Pri Izletih naj se ne gleda na strogo disciplino, otroci naj se prosto gibljejo. 4. Vsled tega bode učitelj spoznal mladino notranjost, otroško naravo itd. 5. Pri tacih izletih učitelj mnogo upljiva na edinost In ljubezen mej učenci; dobi tudi priliko, da surovost izganja. 6. Taki izleti naj se vrše na spomlad, poleti, jeseni In če je mogočo tudi po zimi, kajti, kar mladina vidi na spomlad v razvoju, vidi poleti uže popolnoma razvito, v jeseni dozorjono , a po zimi v počitku itd. 7. Iz navedenega bode mladina oceniti znala korist narave; uvidi, da je Bog nam v korist naravo ustvaril, ona no bode nje sadu brez-mlselno uničevala. Tedaj taki izleti budć, krepć mladini čut do narave. 8. Taki izleti podpirajo poduk v realijah, kajli mladina vidi vse v naravi, to se jej bolj v spomin vtisne, to ostane neizbrisljivo. Sploh, pravi g. govornik, naj se poduk v nedeljah uči na podlogi naglednosti; izvenredno, če se to ne more zgoditi, naj bodo dobre slike na pravem mestu. To velja posebno pri poduku o prirodo-pisu. A tudi poduk v domovinoslovju naj bode nagleden. Samo na zemljevidu se mladina ne nauči popolnoma spoznati svojega domačega kraja. Tukaj je naglednost tako potrebna, kakor pri naravoslovju. Konečno nam govornik navede snov, po katerej naj bi se taki šolski izleti vršili. Zbor vse soglasno odobri. Vrstili so se na to posamezni predlogi. Sprejel se je predlog, da se izvolijo štirje dopisniki, ki bi različnim listom poročali o društvenem delovanji. Po kratkej debati so se ponudili ti le gospodje kot stalni dopisniki: gosp. Ant. Leban, višji učitelj v Komnu za pedago-glčno-didaktični list »Šola«; g. Hristislav Bogateč, učitelj v Divači za »Edinost«; g. Matevž Kante, učitelj v Sežani za »Slov. Narod« in g. Anton Korfilč, učitelj v Komnu, za »Sočo«. Sklenolo sc je nadalje, da bode društvo zborovalo ilne 6. maja I. 1882 v Tomaju. Dnevni red naj bi g. predsednik objavil. Ako bi se drugi refenli no oglasili za omenjeni zbor, bosta EDINOST. referirala: I. gosp. Janko Leban: »O materinem jezici in njega važno?ti v Jjudskej soli«; II. gospod M. Kante praktično v soli pokaže/ »kako naj se zgodovina v ljudskej šoli uči?« Hitro po poludne zaključi g. predsednik s kratkim nagovorom zborovanje. Bil je potem v krčmi g. Tam et a skupni obed. Vršile so se razne napitnice, pelje nas y kratkočasilo. Obeda se je vdeležil tudi nabrežinski župan g. Caharija. Po obedu smo vsi si ogledali znameniti nabrežinski kamnolom iu v inraku smo se poslovili v veselej nadi, da se bomo maja meseca videli v obilnejšem številu v Tomaju. Daj Boj;! Politični pregled. Notranje dežela. V avstrijskej delegaeiji je izvoljen za n ičel-nika vitez Schinerling, za namestniki pa grof Hohemvarth; v ogerskej pa za načelnika kardinal Haymild i za namestnika Ludovik Tlsza. Vitez Scbmerling je pri nastopu govoril o političnem stanju naše države; o Bosni i Hrcego-vini je rekel, da je uprava nepopolna i da ljudstvo ni umirjeno, o judih pa, da je mnenje nekoliko opravičeno, da judje uničujejo ljudstva s tem, da jih izsesavajo. Zara l tega so pa judovski časniki zelo hudi na prvega svojega apostola. Skupni proračun za leto 1882 se je delegacijam predložil in znaša 114,400 gld. proti 112,501) gld. v letu 1881, na tostranske litavske dežele spada 81,700.000 gld., na ogerske dežele pa 32,700.000 gld. Skupni proračun za leto 1882 je dva milijona višji od letošnjega in izvira iz tega, da se stotnikom priskrbe konji i da se bodo nadaljevala utrjenj i v Galiciji. Z i vojaštvo v Bosni in Hercegovi se je v proračun postavilo G milij. gld. Naie gimnazije se uže od leta 1849 vedno organizirajo, pa še zdaj mnogo abiturjentov ni za nobeno rabo. O božiču bo le pri naučnem minlsterstvu zopet posvetovanje o predrugačbah, posebno o učenju klasičnih in nemškega jezika. Bazen tega se poda še devet druzih nasvetov, mej temi so: pogoj za sprejetje ima biti dovršeno deseto leto; izomiki učiteljev na slovanskih in italijanskih srednjih šolah; dopuščenje le ene latinske in grške slovnice za najmanj deset let; pomnožitev učnih ur za nemški jezi« v petem gimnazijkem razredu na tri ure; vredba učnega črteža za visoko nemščino; enakomerna razdelitev nara voz minskega poduka; odprava srednjih šol v manjših mestih in trgih I njih pomnožitev v velicih mestih, nekatere predru-gačbe pri šolskih vodstvih in nadzorstvih. Italijanski kralj s kraljico je prišel 37. oktobra ob 7'/, zvečer na Dunaj, na kolodvoru gaje sprejel cesar s cesarjevičem, udi cesarske hiše in prvimi državnimi dostojanstveniki ter ga spremil v svojo palačo. Poslednje dni so se vrstile velike slav-nosti kralju in kraljici na čast. Spomina vreden je dogodek, kise je pripetil 28. oktobra. Bila je veliki vojaška parada kralju na čast. Kralj je hotel sesti na konja, pripeljanega iz cesarske konjame, a konj kralju ni dal nase; na cesarjevo povelje je knez Thurn-Taxis dal pripeljati druzega i tretjega konja, a tudi ta dva sta se uprla, zdaj je cesar dal kralju svojega konja, na katerega se je kralj popel, cesar pa je za-jahal prvega, ki kralju ni dal nase. Mej veselicami, ki so se vršile ilalijanskej kraljevoj rodbini na Čast, bil je tudi lov, na katerem je kralj 136 zajcev ustrelil. Dunajčanji se veselic prav sočutno vdele-žujejo, kar je posebno kraljico razveselilo, pa tudi v Iti mu napravilo dober vtise'.c. Zato je rimski župin telegraflr.il dunajskemu: »Infor-mato deli' accoglienza per la popolazione vien-nese delle Maestati reali ilaliani adempio grato dovere d'esprimere riconosceuzi della capitalle d'Italia. Sindaco Plancini. (Podučen o srčnem sprejetju italijanskih kraljevih veličanstev od dunajskega prebivalstva, štejem si v prijetno dolžnost, izreči hvalo italijanskega prestolnega mesta. — Zadnji ponedeljek ob 9. zjutraj sta kralj in kraljica zipustila Dunaj ter se vrnola v svoje dežele. Vnanje države. Italijanski kralj je baje hotel tudi nemškega cesarja obiskati, ali Bismark je temu ugovarjal, ker bi njegov prihod utegne biti neprijeten francoskej vladi i bi lahko prijateljske razmere mej Nemčijo in Francijo ohladil. Italijanske novine hočejo vedeli, da na J cesar s cesarico in carjevičem obišče italijanskega kralja v Monci. Da so v Italiji irredentovska druStoa prestala, to smo uže zadnjič omenili, vendar pa nekateri časniki drugače poročajo. Nekoliko se je prevroča kri res ohladila, ali na to se ni preveč zanašati; irredento popolnoma zatreti ni tako lahko, ker je preveč vkoreninjena. Poročila iz Rima preklicujejo, da so se irredentovska društva zaprla. Profesor Zuppetta in poslanec Bovio sta še vedno načelnika in Itnbriani tajnik. Irredentovski odbor se vedno še zbira v dvorani Poli in nobeden zborov ne moti. Vlada tudi nič ne more storiti, ker je dala izseljencem iz nerešenih dežel posebne pred-pravice, vzlasti volilno pravico. Pa naj bo temu kakor hoče, naj društva obstoje javno ali tajno, to je vse enako, ker lahko svoje privržence skupaj zbobnajo, kadar jim jo drago. Italijanski rogotiltii so 23. oktobra I. t. obhajali slavnost 23. oktobra 1863 v padlih domoljubov v vili Glori blizu Rima. Pri tej slav-nostl so obesili na drevo tudi venec, kateremu je bil privezan napis: »Assozione Trento e Trle-ste« ter uplli: Smrt avstrijskim prijateljem. Venec so jim ž indarji vzeli. RicciottiGaribildi se se je zarad tega hudo razvnel, grajal je shod italijanskega kralja z avstrijskim cesarjem i nemogoče zveze ter končal z besedami: .Združimo se, pobijino sovražnike, naj bodo zunaj dežele, v Vatikanu ali kvirinalul« Policija je zbor razgnala. Na NemUem so se vršile minoli teden volitve v državni zbor. Bismarku nasprotne stranke so se silno ukrepile. V Berolinu je bil 27. oktobra hud napad na jude. Zbralo se je nad 4000 osob pre l palačo državnega kancelarja Bismarka, upili R0 mu ihoch«, pote in pa jude iz krčđm in kavan na ulice pometali. V francoskem državnem zboru je bil 2H, oktobra izvoljen za načelnika Oambetta z 317 mej 404 glasovi. Gambetti so ponudili načelnižtvo v mlnlster-stvu, katero je tudi prevzel. V DardanelaK so zasačili z dinamitom naloženo, v Odeso namenjeno ladijo. Dinamit je bil namenjen nihilistom. Turška vlada je na za-htevanje ruskega poslanca dinamit konfiscirala. V set er ne j Afriki so začeli Francozi na mnozih krajih pritiskati na vstaše, katere srečno zmagujejo; več rodov se jim je uže podvrglo. domaČe stvari. »lavno« v Dolini, ki je imela biti zadnjo nedeljo, odložila se je zarad slabega vremena In se bo vršila prihodnjo nedeljo, naj bo vreme kakeršno koli. Primorski poslanci Teuscbl, Ritter in Vidulich niso prišli v prvo sejo v delegacijo. Možje so ustavoverci in čutijo, da je njihova politika popolnoma nasprotna mišljenju pri-morkega prebivalstva in zelo škodljiva interesom našo dežele. Zato so razpali sami se saboj ter se niso upali vdeležitl volitve v načelništvo. Istrska mejcolna potez« sc je 1.1, m. odpravila in so vsled tega prestali čolni uredi v Črnlkalu, Podgorjl, Vodicah in Miho-tičih ter se uvedla mejna okrajna kontrola v Istri i na kvarnerskih otocih. Brodolom* Lloydov parnik »Pilade« je zadnji teden pri Merteri v Kvarneru zadel na škrbine ter se tako poškodoval, da je zgubljen, njegova vrednost je vknjižoua za 131.000 gld. Blaga je bilo na njem 5000 kosov ter je skoraj vse poškodovano. Škoda, okoli polu milijona je zavarovana. Mornarji in popotniki so oteti. Svarilo* Uže zadnjič smo svarili, naj naši delalci ne hodijo na Grško, vsaj zdaj ne ker tam razsajajo hude bolezni. To svarilo je bilo namenjeno onim delalcem, ki se nabirajo za korintski prekop. — Danes moramo v drugič svarili. Neko francosko društvo je spravilo več delalcev z Goriškega in Notranjskega v kamenolome v Patras ter jim plačuje ira dan 4 franke, to je 1 gld. 00 kr. S to plačo pa tam, ker je silna dragimi, še živeti ne morejo. Najbrž vsled slabega življenja so začele mej temi delalci razsajati strašne bolezni, tako celo, da so se Še zdravi delalci silno prestrašili in da jih je Lloydov parnik na polu iz usmiljenja iz Patrasa nazaj pripeljal, ker niso mogli potnine plačati. Gospodje župani in duhovniki, svarite nevedne ljudi, naj ne hoclijo v tuje dežele, dokler niso vprašali za svčt pametnih mož. Dubovske Kpriiiuciub« na Goriškem. Ć. g. Josip Go|ja, vikar na Ponikvah, premeščen je v Kamne pri Kobaridu; č. g. A. Žnidarfiič, mlajši, kaplan v Moši, na Šenviško goro; č. g. Alojzij Gualia pride za kaplana v Oglej; č. g. Got. Pavleti č, novomašnik, pa za pomočnika v Moše. Goriška čitalnica se je preselila v novo stanovanje na Travniku. 1'reskušiUa učencev vinarske in sanjarske šole na Mlapu se je 27. oktobra vršila vprlča kranjskega deželnega glavarja grofa Thurna in dež Inih poslancev gg. Navratila in Lavrenčiča. Preskušnjo je opravljalo dvanajst učencev, ki so v splošno zado-voljnost odgovarjali tako, daje g. deželni glavar na dobrem vspehu čestitali g. vodji Dolencn in g. adjuuktu Pircu ter pohvalil pridnejŠc učence. 1111. tržaški škof je nevarno zbolel, kar i obi lijevanjem naznanjamo. kmetijska razstava v Kovem m«»stu se je prav dobro obnesla. Dolenjci so si ž njo pridobili čast iu tudi dober vspeh ne izostane. venski *aro za samo tfcO kr. na t "deti „IJ ali tudi 9 gld. na mesec JJHl. Ako se pl.itijo na eriknit V? t g'1' ><■ morajo vleči vsaj s :»<> ^ld,, j. ijiljajo s" tinti proti postni nakaznici ali zajemu. Pri •!<»**. /oirtnn v Tr»tu, reriltrijtki nreil za lzfrebovanjii in menjavnica, Časa tu Stratti p^teg k. iianu-stnlštva. (tt- rme tnestk, tmrva v 15 m mulah in tiaUo, tla su barva pri umiranju ne odmira. Patent za Arstrn-ogerkno. Cena za karton tekočina za lirobelkatto I gld. — za irno ali ruj aro 3 gl<|. — z natančnim naznanilom, kako se ima rabiti 1J0 kr. več v gotovini ali s povzetjem. »Koppitzinovo« najboljie sredslrn m ohranjam hnfa zoper priitin, rer,na-trum, koine spuSthje, itare in nore rane, nI,■kline, kakor tudi zoper vsako drupo zunanj i bolezen steklenim 1 gld. J-t) kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 'JU kr. ve«. Mnogo xnriM leii na razgled pri*. H rdi ič k a. <\ k. priv. vlastnik na Dunaji, Wieden, HaupUtraise it, 36. kamor nuj se pošiljajo rsa naročilu. [M-22) Važno gospodinjam! Moj najboljši in izvrstni stroj za pranje in izžemanje sn skrbnim gospodinjam ne more dovoli priporočati. Daje pri prihranila iiniogeqa 6axa in materi-/Vrt in z največlm rarotanjem Mjč.iitejie perilo, kakor nuzroko nikoli ne more prirediti. Edina ženska zudostuju, da perilo srednje lužo v nekalerth urah popol-__ noma otnaii. — Cena stroju z miza pranje je 15—20 gld., stroju za izmečkanjo gld., stroju za pranje l innliavnlm kolesom 45, r.u gld, —12) Dnnld Mc-limUl, Wlen, Muriabilf, Utmnpfergaue Nr. 40. vorom 15-au 35, 4(J, (15 Od c. k. av. mimestnlštVa potrjoui bureau za inserate in naznanila Vinccncija Hnllička, Dunaj, Wieden, Hauptstrassa 36. |. nadstropje se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom in vsakemu trgovcu ali obrtnlkn v domačih in tiyih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo lil Inseratl za vse koledarje in Časnike .se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo. Kup in prodajo IdŠ, posestev in blaga vsake vrste, posredovanj o uri denarjih iu službah, pri Ženitbenskih ponudbah Itd. prevzame za inserlranjo pod popolno tajnostjo bureau za inscralc in naznanila Vincencija Hrdlička za vte časnike na svetu. {20— 1 r») Najstarejša avstrijska zavarovalnica c. k. prlv. Azienda Assicuratrice v Trstu. ustanovljena v letu 182'J s poroštveno svoto nad osem milijonov goldinarjev (ki so bili po predpisu V: 1211 trgovinlskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja 2. Zoper škode na potih po mokrem in suhem. 3. Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah. 4. Zavarovanje zoper nesreče na Životu In živenju. Azienda Assicuratrice, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro Ime v uvstrlj-skej državi In zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i najslobodnejšlli pogojih in daje se svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost. Pozvedovania vsake vrste radovolino dajo preglede brez plačila deli in zavarovulne ponudbe sprejema vodstvo v Trstu via S. Nicolo it. 4. Kakor tudi zastopništva in glavna društvena opravnlštva v vseh večjih krajih avstrijsko oger-ske drŽave In v Italiji. (12-11) Dober kup ure, Ruzpošijam proti poštnemu povzetju, in povrnem denarje, ako ne dopadajo; vsako naročilo je torej brez izKiilio. I ura na valjar Iz srebrnega niklja z verižico, prej 12 gld., sedaj 5 gld. 25 kr. I ura na sidro iz srebrnega niklja z verižico, Drei 15 gld., sedaj 7 gld. 25 kr. I remontoir Washlngton ura z verižico, prej 50 gld., sedaj 15 gld. i čisto srohrna ura na sidro, s patentiranim kolesjem In verižico, prej 25 gld., sedaj 11 gld. 25 kr. Zlate ure za gospe, pr,j -10 gld., sedaj 20 gld z vratnimi veržieaini. Zlate remontoir ure, prej 100. sedaj 10 gld. Poroštvo za 5 let. F*la. FVomm labrikant ur, Rothethurmstrasse gugenaber der \Yoll-zeile, Wien. (6—1) Franjo Jereb, trgovec z manufakturi«! blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasli s popolno zalogo robe /a kočije, z' hordami, traki, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste. Trst, tia s. Giaco.no [Riitorgo) Ghiaccera it, (tjfi-ž. (20 -5) UlT F* o zor-a vredno! E (13- p i 1 c p s i j a , krč in bolne čutnlce! Vsi, ki se zanimajo za te bolezni, ali iščejo gotovo pomoč, naj si zaupno omislijo knjiži«',o Hoan-a, strokovnjaka za krč in čutnične bolezni. Dobi se brezplačno ln frankirana edino pri gosp. Parlavh.v, 1) Miinchen, 39. Haverstrasso. Cvcl zoper trganje, po dr. Maliču, jo oiltočno najboljše zdravilo zoper protin in revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi u-r iivcih, oteklino, otrpnete ude in kite it i., malo časa češe rabi, pn mine popolnem trganje, kardukazujuoblliio zahval. Zahteva naj s.'samo "Cvetu zoper trganje po dr. Maliču i z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., pravega prodaje in razpošilja suni o lekarna -pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mestnem trgu st, 4 v Ljubljani. (12 3) The Vinske sesalke (pumpe) najboljše sestave, pri shodu vlnorejcev na Dnn&jl z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre izdelave odlikovane, s vso nritiklino; prave amerikanske cevi z dveletnim poroštvom, Mousseux, sodcl, munjalneln kljunaste pipe, prehodne zaklop-nico ln vsi izdelki iz kovine pri Franc Syrowy, Wlen, III. liezirk, Fasangasse Nr. IN. v lastnej hiši. (21-18) Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se |>liti vsak teden samo eden goldinar, "CJ dobi se Originalni Singer-jevšivalni stroj, In to brez povišanja cone Poroftf t o «e daje za prt lei, poduk na «loinu brezplačno. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modelto Sivanke la Singerjete šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-9) V 4 % Prvo izžrebanje ULŽ© 12. zioT7-@nci"brSL! 3°|0 knezevske srbske srečke iz Icla 1881, a 101) frankov v zlalu. 14. januarja, 14. marclja, 14. junija, 14. avgusta, 14. novembra. Vsakokrat glavni dobitek frankov | m 100.000 m | v zlatu. Najmanjši dobitek 100 frankov v zlatu. Dobitki in obresti se bodo izplačevale na Dunaju, v Budapešti, množili dež. glavnih mestih, kakor tudi v vseh evropskih velikih trgovlSčlb, brez vsakega odbitka. Za natančno Izplačevanje Je porok knež. *rb«ka vlada. Srećka daje 5°|0 obresti v zlatu. Ugodni pogoji za nakup: Srbske srečke za gotovo plačilo a gld. 44. Pošiljavni listi m proti prvi vlogi samo 4 gld. « In doplačanju ostalih 40 gld. h 25 kr za obresti do IS. januarja. 1882. Prejemni listi mm proti vlogi samo 4 gld. m Ostanek se ima odra j tat i v 10 mesečnih obrokih a 4 gld, V obeli slučajih Igra kupec brž ko je vložil prve \ gld., ■C sam in brez vsega prikrajšanja na vse dobitke. M - m Prvo izžrebnnje uže 12. novembra, m um Drugo izžrelmnje uže 12. decembra. m Tretje izžrebnnje uže 14. januarja. H Torej tri izžrebanja uže v prihodnjih 3 mesecih. || Menjarska hiša administracije Wollzeile 10 in 13. |y|fiP(!l|P-3 " Chl ^ohn' Wollzeile 10 in 13. J^r* j^fP'....."^nvtf ►IU^T'......' -^Jv^jfp1^^ Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MlL:\.NI(j. Tisk. F. Huala v Trstu.