d«Jj is
dali? HHpt Bundajr«
glaslu) slovenske
WHmMi
narodne:
I tTradallkl la upravallkl pra-| stari i 2057 & Lawadat« ar.
Of
podporne: jednote

Offioe of pabUcaMaai
9M7 Ho. Uvrndalo ava. Talapfcoae: I*wndal« 4SS8.
mm
LETO—YtAR XL
|a SMT m
ta* A <* •<
ta. tsia, m um
Pmrm ol Marci
S. UTS.
CHICAGO, ILL., torek, 31. decembra (Dec. 31) 191«,	13 00 STEV.—NUMBER 305.
(Na. 140) aatkariaad b, tka Acl a« Octob.r
Paat Offk. «f
PLINSKA DRUŽBA HODI STARO POT.
PRITOŽBE RADI NEPRAVILNIH RAČUNOV SS MNOŽE.
Mi stranki je bil povita račun sa 2,000 oefeotkov.

NAD EN MILJON MOl DOLOČENIH ZA DEMOBILIZACIJO.
V RUSIJI NISO BILE ODSLOV-LJENE NOVE 6BTE.
Ohicago, 111. — Pritožbe, ki prihajajo mestnemu odseku za javne naprave, potrdijo, da ae plinske kompanija ravnotoliko briga sa u-vedbo rednega poslovanja v svojih pisarnah kot sa lanaki sneg..
Stranke s pritožbami so tako številne, da je uradnikom nemogoče zaslišati vse. Pritožbe dokazujejo, da je kompanija nadaljevala s svojim malomarnim ocenjevanjem vporabljenega plina, ko so ie časniki bičali to malomarnost in se ni pobrigala, da strankam dostavi pravilne račune:
Komisar John Gsrner pravi, da j« bilo samo v štirih in dvajsetih u rah doposlanih 380 pritožb. Pred odsekom je 4,500 pritožb, ki jih je treba preiskati, in komisar je rekel, da priporoči mestnemu svetu, da dovoli posebej denar za izvedbo temetljite preiskave glede nepravilnih računov.
Mr. Garner je rekel: "Preiskovalci, ki jih imamo sedaj, so preobloženi z delom. Zdi se , da je nemogoče obdelati naraščajoči -kup pritožb. To j« nsjvišje število pritožb, ki smo jih kedaj dobili v e n*m dnevu, Uko da se položaj ne zboljšuje."
Uslužbenci plinske družbe so iz-po Vedel i, da je ravno v istem času prejels plinska družba veliko število pritožb. Nemogoče je bUo izveddti rtstsirino štavtlo^ / »£ Doftie so pritožbe, ki so pokazale, ds j« družba povišala ♦ račun xa dva tisoč odstotkov. Max Brown, stanujoč na Chicago Ave. štev. lffje plačsl *«un ss mesec no-vember $1.29. Ko je v decembru prejel račun ss $27.72, se mu je zdelo preveč in vložil je pritožbo pri mestnem odseku za javne naprave.
John Lttdwig, prebivajoč na So. Woodovi ulici štev. 9406, je plačal v oktobru $1.47, v novembru $2.50, v decembru so mu poslali račun za $11.42. Ravnotako je F. Dawson, stanujoč na Rast Ontario St. štev. 12 plsčsl $3.67, v decembru so mu poslsli račun za $28.38.
Charles Allen je bil v vojaški službi od avgusta do novembra. Pritožil sc je, da so njegovi soprogi poslali previsok račun. Za avgust, september in oktober so mu računtll najnižjo vsoto za vporabo plina, v novembru je pa račun po-skočil na $9.68. Dokazana stvar je, da niso kompanijski uslužbenci Či tali plhnmterov.
In Uko je šc cela vrsU pritožb, ki dokasuje, da je plinsks družbs pošiljala visoke račune, ko je bila le pred javnost jo obtožena, da njeni uslužbenci ns čitajo plinomerov ns ukaz od zograj.
Neki občinski svetovalec se je iz-rasli, da je Uko početje navadna tatvina ln da bi morali odgovorni faktorji družbe radi takih mani pulacij v ječo)
. KONOJtESNIK PRIPOROČA PRIZNANJE UOE NARODOV
Trije transporti ss vračajo domov s vojaki
Washington, D. 0. — Odkar je bilo sklenjeno premirje, je bilo določenih nad 1,100,000 ameriških vojakov sa demobilizacijo.
General Mareh. šef generalnega štaba, je naznanil, da je dom^ do ločenih 937,000 mož za demobilizacijo, general Persbing je pa za tgodnjo odslovitev iz armade do ločil 168.000 mož in 6,800 oficirjev.
Všteti so tisti, ki so že odpuščeni is armade, in oni, ki so se vrnili domov iz Francije. Po oficijelnih poročilih je bilo do konca ndno-laga tedna odpuščenih iz armade 533,334 mož in 35,409 oficirjev. Kadar bodo došla vsa poročila, se število demobilisiranih vojakov pomnoži najbrž še sa 100,000 mol
Na vprašanje, če so bile nove čete poslane v Rusijo, je general March odgovoril, ds niso bile od po8lsne. Ravnotako ni vojni de-partment Mobil poročila, da je francoska armada zasedla del sekcije, ki je bils odkazana ameriški armadi. Vojni department še sploh ni prejel takih vesti, ki bi govorile, kako močne so zavezniške in ameriške armsde, f ki so sasedle nemško ozemlje.
Po izjavi generala Marcha Je pet in trideseU divizija dobila do 13. novembra ie nadomestilne rezerve 171 oficirjev in 4,086 mož. Ravno do tistega dne je dobila devet In osemdeseta divizija 196 oficirjev
iu 5,727 mož Iz nadomestne rezer-vt-
It Frsncije so ns potu trije transporti, na katerih je 5,000 mol,
ffS -
po _
000 mol ns tedsn. Ii Evrope ps prihaja reden dotojs vračajofih sc ameriških čet, ki so določene za demobilizacijo.
Brodovju. ki dovaža domov čete. jc bilo določenih Se štirinajst bojnih ladij in deset križarjev, da se prevažanje čet prek oceana bolj hitro završi.
KARNEVAL ZLOČINCEV V CHICAGU.
BRANJEVEC OROPAM IN U-MORJEN
iu> umri dru-
ln vina v#-
Policijski šsf prihaja s novimi obljubami.	*
Ohicago, IIL — Pred prazniki je mesto dobilo novega policijskega načelnika, ki je obljubil kot vsi njegovi predniki, da spodi kriminalce is mesta. Ali njeogve sede so ostale le besede in z činel so ob praznikih pričeli t ko predrzno nastopati, da ne do meščani pri belem dnevu v varni svojega življenja, če sc razmere ne spremene.
Predrzen vlam v tanki i v Summitu, roparski napad ua dra guljarja Iralsona in stoteri d gi cestni roparski napadi mi dokazujejo, da je javna nost zelo na slabih nogah.
Vse sločine ob praznikih presega umor 72-letnega branjevca Peter Peteraona, poznanega pod imenom "Old Peter", ki je iuifrl svojo branjarijo na Cottage Grove Ave., štev. 2414.
Peter Peterson je bil v svojj o-kolici dobro posnan. Nekateri sodili, da je zelo premožen skopu ki je nagromadil ogromno prem ženje. Vsak večer točno ob osmi je stari Peterson zaprl svojo prodajalno. Podal sc je navadno domov, včasi se je pa zakasnil pri svojih prijateljih in znancih.
Njegova 70-lstna žena Frleda je zvečer saapala, ko nI bilo starega Petra domov. Mlallla Je, da se je vstavil pri svojih prijateljih, gredoč domov is branjsrije. •
Ko se je zjutraj zbudila in ni bi* lo aoproga doma, se je čudlls tesan, __kajti stsri Peter ni ostsjsl x do-
P25S5S5 Mrtssa
t isjavi generala Marcha do 100,- ^ ^ ^^ ^ JJj^ ^ ^
vi.	v
■ Predal za gotovino je bil odprt ln prazen, po Jleh so pa ležali centi, ki jih je morilec raztrešči, ko je belal po irvršenem umoru.,, Vsa znamenja so govorila, da je bil izvršen brutalen roparski umor. Stari Peter je še dihal, ko so gs našli. Prepeljali so gs nesavestne-gs v bolnišnico, kjer je umrl. Roparski umor jo spravil tudi
ZVIJAČA ZA VTIHOTAPLJENJE HOMATIJ V RUSIJI SE
ZGANJA JE ODKRITA.
MOGOČE PRIDE NA ZATOŽNO KLOP 75 OSEB.
Naročile so žganje mesto piva vina.
PRIVATNI ŽELEZNIŠKI INTERESI SO PROTI DRŽAVNI KONTROLI.
Washington, D. 0. — Lastniki Železnic se združujejo, da nastopijo proti podaljšanju roka državne kontrole nad železnicami pred senatnim odsekom, ki prične s zasliševanjem o stvari v četrtek.
Načrt za podaljšanje roka držane kontrole, kot ga je priporočil železniški upravitelj MeAdoo je baje že iidelan ln bo predložen aenatnemu odseku ss meddržavno trgovino. ( %
I lastniki železnic seveda uiso za-dovoljni, ds kongres sprejme določen program za dobo petih let in prihajajo z raznimi izgovori in argumenti, da dosežejo svoj cilj.
Njih gUvni argumenti so, ds nihče ne ve, kedaj pride m r Voj-ne še ni konec. Mogoče Im sklenjen mir šele po enem, dveh ali treh letih. Po sklenjenem miru ostanejo železnice še eden in dvajset mese-eev pod vlsdno kontrolo. Po njih mnenju je dosti časS, da kongres sprejme potrebne postsve. Pfleg še povdsrjajo, če nastsne P^reb«, ds lahko predsednik Ukoj skliče Uredno kor»gr«eno Simdsnje. Iz nov, ki prihajajo H lastniških krogov železnic, je razumeti, da hočejo zavleči kongreano akcijo Oospod je železniški lastniki rsču nI jo s tem. čt pridobe čas, da pri dobe veliko, mogoče vse.
Heveda ni noben pameten človek pričakoval, da se železniški inte-resi padajo bres ugovora, ker je jasno, če se sprejme določen pro gram ra železnice, da Ho vedno teije sanje dobiti Železnice pod avojo oblast, železniški interesi ps Oeeeslsvffls. Pa - Oaobni vlak stremijo sa Usi. da dobe železno liaSTTONo železnice štev. zopet pod .vojo oblaat bres težkoč
Dsnver, Oolo. — Novi prohlblei-ouiški zakon že učinkuje v državi Colorado. Vrhovni pravdnik je Izjavil, da predlaga okrajnemu sodišču, da odredi ekspresnl družbi, naj izroči pet lu sedemdeset aavo-jev, v katerih je opojns pijača, državnemu varnoatnemu departmen-tu — državnim konatablerjem, da oblasti nastopijo proti osebam, ki so naročile žganj*. Med temi pet ln sedemdesetimi osebami so bogate dame in bogati trgoval ln podjetniki.
Če sodišče odredi, da se zavoji, v katerih so opojne pijače, isroče oblastim, tedaj bodo izdane po-zivnice, da ji)i aretirajo. To so prvi koraki, podvseti, da uvedejo po polno prohibleljo.
Osebe, ki sa dobile po Hortono-vem snkonu dovoljenje sa uvoz lest buteljk vina sli' dvanajst kvortov piva, in ao kasneje inštru-Irale trgovce s opojnimi 0iječaipl Clie.vennu, da naj jim pošljejo šest ali dvanajst buteljk žganja mesto vina sli plvs ln še nlao prejele do ssdaj svojih poši-1 jate v, se lahko pripravijo, ds pridejo na zatožno klop, če sodnik John H. Denisou dovoli, da kon-strsblerjl zaplenijo nedostavljeno žganje. Obtoženi bodo tihotapstva z žganjem.
V pet in sedemdesetih zavojih, ki naj se po zahtevi vrhovnega prsvdnlka Hubbsrds isroče kon-stablerjotn. js žgsnje mestu plvs ln vlng, dasiravno so bils dovoljenjs izdana za uvos vina Sil pivs. Z* voje so pregledsli ln ločili od dru-
Kih.
Državni uradniki so preiskali zsvojs, ko so prejeli od zastopnl kchr »vezne vlade in zvezne živil ske uprave Informacije, da je veli M oseb v Denverju Inštruirslo tr govce z opojnimi pijačami v Chey cnnu, da pošljejo žganje mesto vina in piva. Preiskava je dognala, da so informacije pravilne ln vr --------------,	hovnl pravdnik Hubbnrd je pripo
policijskega šefa na noge. da je	da „odlšče uvede kazensko
...... . i-— * u—t	....
NI KONEC.
BOUSEVIKI OKUPIRALI VIL NO, TODA IEOUBIU SO
Franooaka vlada ja odkrila načrt as ofensivno intervencijo.
hondon, 30. dee. — ls Kodanja poročajo, da so ruske sovjetske čete okupirale Vilno. Poljaki so
podal dolgo izjavo časnikarjem, na kakšen način napravi konec zločl. nom v Chicagu.	|
Ljudstvo pričakuje dejanj od strani policijo in ne besed, kajti besede ne uženejo Zločincev v ko-z ji rog.
NA TISOČE FUNTOV ŽIVEŽA POSLANEOA VA DUNAJ.
D. 0. — Kongres-nik Britten iz Chicaga je predložil kongresni zbornici resolucijo, ki se isreka sa ustanovitev lige na rodov, ki omogučuje trajni mir.
Mr. Britten priporoči, da se U koj po prasnlklh vrši javno zašli šanje pred zborničnim odsekom sa zunanje zadeve.
Resolucija priporoča, da mirov na konferenca organitira ligo ns rodov v najkrajšem šasu In citira predsednikove besede o tej stvari
gBLSZnftKA NEZOODA
• je blizo Blueetona skočil ras tir. lokomotiva je sa sabo potegnils le en vaa. ranjen ai bil nihče
Pred trinajstimi leti je skočil o-nobni vlak ras tir blizo Davsans. Takrat je Mlo veliko aaeb ranjenih in mrtvflL
Wsahington, D. 0.^- ftvicarsks
vlada je pričela s pošlljstvijo vil na Dunaj, ki presegajo množi-no nad 1,000 ton. Pri pošiljanju *o-deluje dr. Alfonso Taylor, zastop. nik Iferbert Hooverja v Južni Kv-ropi. Tako brzojavno poročilo je prejel dr. llsna »ulzer, 4vlcarskl
poslanik.
Pošiljatev sestoji Is 600 ton mo, ke, 400 ton riža, «0 ton mleka Iti čokolade. Da je bilo mogoče po-slati tako veliko nmoŽinn živil, se je švicarsko ljudstvo odpmedslo delu živeža, ki mu gre po prehrs-
nilnih listkih.
Dr. Tajrlor se zdaj nahajs v Bes nn. Tsm je njegov glavni stan V brzojavki poroča, da bo šviesrska vlada pomagsla pri rešitvi žive«, nege položaje za eivilno ljudstvo v Avstriji. Tukaj sodijo, ds ba Amerika vrnils ftvlel v živežu, kar je sedsj dala 1» svojih pičlih sa-log.
INFLUENCA ODPRAVLJENA V ARMADI
Washlngton. D. O. — Influsnea
aH je poslovIIS is vojaških tebe-riftč Poročilo srmadnefa sdrav-
•tvenega oddelka pravi, da po 30. deeetabru nI nihče obolel na Influ-
encl.
postopanje proti prizadetim bsm.
Kkspresna družba ne more Izročiti savojev s opojnimi pijačami o-sebam, na katere so zavoji adresl-rani, kir jc sodnik Dctiulsou izdal sodnijsko prepoved, ki prepoveduje ekspresnl družbi dostsvljsnje takih zavojev prizadetim M ran-kam aH kateri drugI stranki. Vrhovni pravdnik bo moral torej predlagati sodniku Denlsonu, ds dovoli dost sviti pet In sedemd< M t savojav, v katerih ni taka pljafta, kot ja bilo Isdano dovoljenje. IZavoje so šele pričeli preiskava ti. Pretakati jih Imajo še ve« tisoč in zato sodijo, da Isslede še psr sto zavojev, v katerih Je žgsnje mesto piva in vina. Ae sodnik Denlson u-godi zahtevi vrhovnega pravdni-ks, tedaj bodo preiskali vse ssvoje In dostavili pozlvnlee vaem osebam. ki so naročile žganje.
skušali mesto obraniti, ali njihovi proetovoljoi ao preslabi in nimajo zadostnega streliva ne orožja.
Obenem poročajo is Parisa, da so ruski protirevolucionarji vseli boljševikom mesto Perm v Uralih. Boljševiki so tsgubili 18,000 mož.
Kakor javljajo, se je poljaka vlada obrnila na Nemčijo, da ji naj pomaga s strelivom preti ruskim boljŠovikom, toda nemška vlada je odgovorila, da je v teiu osiru nevtralna.
Pariš, 30. dec. — Francoska vlada j« bila včeraj prknoraua dovoliti nekoliko luči na svoje vojne cilje in načrt glede Rusije. Socialisti in radikale!, ki so vodili obštrukcljo o proračunu, so isslllli U vlade isjavo — katero je podal suuanji miuiater 1'icltnn v I-meuu Clemcncoaua — da je fran-eosks vlada pri volji delati sa mir s predsednikom Wllsonom. Ker so socialisti a mnogimi radikale! vred isjsvili ,da ns bodo fflaaoval! sa proračuu v avoti 10 miljard in 500 miljonov frankov, dokler v Uda ue povs mirovnih eiljev ln kaj da namerava s Rusijo, je Plehou Izjavil:
Prvič, da jo vlada sadovoljna, ds ima miravnS konferenca koli. kor mogoče največ publlclteto.
1MP ds js ffsasOsks vlsda sprejela prinelp lig* narodov in da se sdsj bsvl s praktično Isved-j>o tsgs principa.
Tret jič, da vlada na sahrteva no-bonih aneksi j, toda pripušča ai pravico, ds ons odloči Jmdoče me-je reatavrlranl Alsaaljl in lioreul.
(etrtič, da je oborožena intervencija v Rusiji neizogibna. Tukaj je Pichon pojasnil« ds im ofenslv-ns Intervencije inords kmalu po-trebiia za uničenje boljševizma. Ofenslvo pa morajo Isvssti ruske čet$, ki se žc mobilizirajo v ta namen In v Odesi je 10,000 mož pri-prsVljenih. '
Pichon se je branil povedali Imena mirovnih delegatov lu za h te vsi je, da sbornlea isrečo za upnic«. Socialist Thoiuas jc pred lagal, da se znižs proračun v toliki msri, ds bo morsls Francija takoj demobilizirat! armsdo in da bo vojsšks ekspedicija v Itusljo ne-mogoča. Zbornica je ps s 39H proti M navrgla predlog In PM*on je smsitrsl to glasovanje za ssupitlof nakar je blU doliata preklujena.
Ameriški delogstje m} dejali po končani debati v sborrilel, da sdaj nI dvoma več, da je Francija spre jela glavne WH*onove mirovne
ae sdaj govori, da se ml rpvna konferenca otvori 12. Js nttsrjs.
CESTNI EOF.
PREDSEDNIK WILS0N NA DELAVSKEM SHODU V MAN-GNESTRU.
DELAVSTVO MU JB PRIREDI. LO NAVDUŠEN SPREJEM.
Predsednik ss vrns domov dani v marcu.
Manohestor, 80. dsosmbra. — Predsednik Wilson js dsjal, da A-msrika ni salntsrstirana v srn. pojski politiki. Amerika ss ne ss. nima ls sa mir v Evropi, ampak m internira sa svetovni mir, je do-dal mr. Wilson, ko js govoril Frss Trade dvoran^.
Odločno js pa povedal, da ss A-msrika ns bo pridružila svesl, ki ima sa cilj le ravnovesje sil. Prod-sodnikov govor dokasuje, da Is m ligo narodov, m svetovni mir, ni pa aa sdruienje, ki ima m oilj ravnovesje sil in no pomeni ni« dru gsga kot novs spore ia vojns,
i
. FA. — 50-lelnl Tbomas D. Tummlns, trgovec s kožami in koiuhovlno v rsnonsbfir gu, sa nakajs v kritičnem pol°*» ju v bolnišnici
Ko ja bil Cummins ns %vo|eai tedenskem potu skozi Ceell In se je bRŠal Hills HI at ionu. mu je približal lujec, ki mu je rekel, da bi rad prodal nekaj kož. Tujec je stopil v koleselj In dejal Tummln-su naj požene do bližnje«* gozdi ja Cummins stopil iz
in velikih obveznost i
Toda ljudski Interesi so važnej ši kot privatnožslesnišk i. zato ho želesniškim lastnikom ^
kazati pred senatnim odsekom. dajtrevL so njih v govori vredndi nvaževa-
„ ^ Dane« mogočo t« v Dllnols in težko do mrzlo j močni in spremenljivi ve-
■ Holnčn! v shod ob 7:1* s. aolnčni zahod ob 4 » p m.
H. Komaj r. I--------- J t
kolealja, gs je tujee nspsdel 'M
dal je nanj strel, ki ga j« ssdej v_____ ^ L----- -
tilnik. In ms pobral $17«. Neki fsr ^Hrabriš, ko jc mlnlls n#
Američani v Rusiji hoOejo vodoU, sakaj m tam I
Z ameriško srmado v severul Rusiji. — TuksjšnJI smeriškl vo Jaki — prmtovoljcl In konskrlptl ki- bi radi snsll, kolik« čsss bo do še tukaj 1« kaj js pravzaprav .njihova naloga v teh lederilb kre jih. Poročevalec, ki ja potoval de set dni na saneh od Arhantfclaka do prve ameriške straže, > slišal to vprašanje ua vskal poslsJI, kjer je mettjsl konje. Nsši vojski nla.. kskor Imjevnlkl evr<g»sklh drlsv, ki morajo Idil reliell, s-ko hočejo zastaviti teko vpraša sjtf Američani hočejo ve<letl, kaj dela njihova vlada In dali je prav, kar ifirredl Oni Imajo saupsnje v W!lsona. ali U> še nI dovolj. Po
mnenja tukajšnjih Američanov,
ksterih > le peščice, jc »kapedl
Manchester, Anglija, 30. dec,— Pre<lsednik Wilaon s soprogo je danes prišel semkaj in veliko In-duatrijalno angleško mesto mu jc priredilo entusiaslični sprejem. Toda tukajšnji aprejem jc bil drugačen ml oiioks v Londonu. Ulice v Manchester ju so bile nspolnjc-ne vočtnoma a delavci v njihovih delovnih oblekah. Popoldne je Wilson govoril na velikem delsv-akom shodu v Frec Trade IIlaJIl. Anglija napeto pričakuje, kaj luia VVIIson povedati ns tem shodu. Kakih .100,000 delavcev, večinoma zaposlenih v Jeklarnah In ladjedelnicah tog« mesta, jc sprejelo amerlžkega predsednika ob kanalu, k jer sc Je ogledal pomole, ladjo. skladišča in nekatere uuuiškc submarinke. ki ao bile zajete šc med vojno ln sdaj lože tamkaj v
Včorifl1 jc Wll*m, mudil v Carllslu, kjer je rojslnl krsj nje. • gove matere. Sešel we jč s nfeks« tcriml starci In starkami, k! mi posnalo njegovega doda. I>e4«t desetletni Tom Wstsou je sllsnll roko Wllsonu rekoč i'MBlag<islovl. 1c bože, sinko, jss sem hiMlIl v nedeljsko Šolo t vojegs deds In I vojo mater sem posnal, ko je bila Šc majhna pttnlca". Wilsonova mati je bila sedem let stara, ko Jo je oče vsal s seboj v Ameriko lota 1835 In potovali so na stari jader-
• lici,
Wllson je govoril v stari kon-gregacljskl cerkvici, v kateri Je njegov stsri oče pridigal kot pastor.
VVashlngtmi, 30. dec. ~ Tukaj javljajo uradno Iz Hrte hiše. ds Wilaoit vrne v Ameriko prve dati marca predno Im ssključsn stari kongres ,ako ne prej. Pozneje, če bo treba, pojde VVIIson na-saj v Kvropo, Is tega slwli, da na-i nc ra v a predalnik oslstl na konferenci pre«'cj čaaa.
London, 30 dec, — Predsednik Wllson odpotuje Iz Maimhw»t« i|. naravnost v Parls.
Angleški IUH z veliko laska-vos t jo opisujejo In komstnirsjo njegov sobotni govor v Otilldhab lu. Pravijo, ds Evropa lilsmurekov, Mctcrnlchov In Tallcyrattdov ter starih dinastij je pokopana tu na njeno meato Jc stopila Evropa Wllsoitovo, Lloyd Oeorgov iu de-mo k racije
«nar, ki je prišel po reatl. je »aial | ^mn^.4aMaa Namčijs polasllla
rum ml naa nesavast nega na tleh tn ga prepeljal v bolnišnico
A. W. Cummins, brat Cummln oav, je razpisal $300 naarsde sa tt stego* ki odkrije nepedslee.
vojnega materitota ns severa, C-panje, da ee liado savesnlkom pri-drelili Rosi, •• j« isjslovllo. Pri-šlo j✓ r* nekaj kmečkih prosto-veljecv, tods resultat nI najmsnj
franeos! preprečili konflikt msd Srbi la Romune!
Wsshiagt<m — Poročilo iz l's-rlss se glssl, ds so fisinoake črte zsaedle psa ozemljs v Banat u 10 kilometrov v*ln»dno ««d lalcsnfee pri Temešvaru ln Verčecii, s nsms. nom, da preprečijo konflikt med arbskimi In romunskimi čeU»ml( Srbi in Rumuiml sporu zsrsdl Banat s,	>
I Druga veat se glssl, ds Jc nsrod-nostnl k f mg rea v Crnovleah aprejcl resolucije, ki zshtcvs sdruftev Hukovlne z Rumunsko. Malorusl niai^Mll nav/očl^ |	—gj
aadovolJlv7f»ed nami je aovrsl^ nik, ki je veliko močnejši, je slsbo opremljen. Odgovora vprsšanje do sdsj le nI.
Dopisi.
Bottle Beer Town, Kokokola,— Kakor v vaeh drugih < iv ili/.irauih krajih, ima tudi ljudatvo v Ko kokoli enkrat na leto Božič, Novo leto, kurenta iu druge praznike ter eopraznike. '
Med nami je ravno toliko hl-navščine, kakor med drugimi kulturnimi narodi, zato ai voščimo veaele Božične praznike in srečno Novo leto vae od časa, dokler ino-' remo slediti v našo staro zgodovino. Vai civilizirani ljudje ima-jo navado, da govore nekaj drugega kakor mislijo. Vse kritem smo zadnje dneve v tem letu kričali: "Vesele Božične praznike in srečno Novo leto", v sreih ps smo želeli drug drugemu le slsbo. Ko sem povdsrjsl snsneu, kaj vse mu privoščim v Novem letu, zdravje, *«sreČo, ljubezen, prijateljstvo «Hn vas, kar se človeku dozdeva dobrega ns svetu, sem ne nesrsmno lagal, ravno tsko, kskor ae ležite vi, prijatelji in prijateljice. Ne mislite, ds vas sodim po sebi; tudi vi niste boljši in popolnejši ljudje od mene. Vidite, koliko let si že voščimo ssmo dobro drug drugemu, štiri dni v letu, vae druge dneve ps porsbimo ustvarjat i gorje, ki tepe človeštvo, fttiri dni ob Božiču In Novem letu amo prijatelji, druge dneve pa kujemo načrte za uničenje naših bližnjih, vodimo vojne, obrekujemo vsakega, ki ga poznamo in iščemo najmanjše madeže na koži svojfh hljiftnjlh. Nekoč je nekdo pisal o prijateljih, o odkritosrčnih prijs-tel jih. Taka stvar sploh ne eksi-stira pod tem solncem. Kar imenuješ danes "odkritosrčni prlja-tcljti bo znebiti že jutri tvoj smrtni sovražnik. Pokažite mi od-rsščenegs človeks, ki ee lahko > postavi s čednostjo odkritosrčno-sti In ljubavi do svojegs bližnje-, ga vae svoje Življenje, pa bom preklical svoje l>esede in za pokoro pustil dobro žonko ftpeluzo, kl ae mi zlaže najmanj miljou-krat na dan. Miljoni In miljoni so že kričali: "Mir ljudem na zemlji, kl so dobre volje", tods miru, niti d«»bit volje nI in je ne ho na svetu. Mvet bi bil pust, dolgo-, časen in žalosten, če bi bil res sam mir, ljubezen, zadoVoljnost I11 nič hhiavščine. Vlačili in dre-mali bi se vae križem kskor nn-gelji in avetniki v nebesih. I* poglejte slike svetnikov, svetnic, sngeljev in zveličsnih duš, ksko * pusti, dolgočasni In brezizrazni so njihovi obrazi. Vse samo od velikanskega dolgega Čaaa, ker se ne smejo kregati, pretepati, o-pravljati, ropati, politizirati in opravljati druge navade pregrešnih zemeljskih stanovuikov. Pobožni prijatelj In prijateljica, mislita si tako življenje, kl bo vedno enako, bres namena in cilja. Mpoznala bosta, da je v t ep« slučaju lahko najlepši raj nsjvečja ječa, brez hrepenenja ln upanja kajti nebesa so večna ... Kljub hi-navščini, kljub vaem slaboatim našega rodu je življenje na zemlji vsekakor prijet ne jo, kakor v nebesih, kajti tu nas spremlja u-panje za boljšo bodočnost, za katero se borimo proti sovražnikom, Borba, prijatelji, dela življenje prijetno, borba za ideale. Kadar bomo dosegli ene, bomo našli potrebo za druge, pa bomo ^vršili hoj naprej. Mi nočemo takega raja, kjer ui dela, ne btfrbe, ne upanja, &H sami si hočemo ustvariti raj po našem okusu in ga prena-rediti vselej, ksdar se ga bomo naveličali. Kljub slabim lastnostim je v naših srcih mnogo dobrega, ki mnogokrat odvaga ti-ato, kar je v njih slabega Nnšu natura je kakor viharno ozračje, kjer se tejie jo vetrovi med seboj, Mhbe lu dobre Isstnosti, plemenitost iu surovost, blagosrčnost iu ftkadožrljnost, odkrft (»srčnost lu hlnsvščiua so elementi, ki se te-
rpjo med seboj v meni iu tebi. se to ud je rojilo po zmešani glavi, ko sem na .božični večer letal na postelji tinpol nezavesten. Prijatelji, moja natura je polna ttpora. pa sem se uprl ženkl Spc-luzi, ki me je le štirinsjst dni ns* ganjsls k spovedi in na BotiČ k msii In pomislite, rekla ml je. da ne moram udelellti kar treh ms* V enem dnevu ,lax pa sem <«c uprl, kakor nekoč Izrael. Vnakess, ka-tereta je srečala moja ftpeluza, mu je \oš<lila »eaele lloši<'nc praznike. na *vrti vc*cr pa jc iepe-■ "Mir ljudem na irmliL" Nekaj ur pozneje pa me je rs bil a sa nakovalo, da *o letele Ukre vsevprek in moji* telo je sedsj podotim, a<i<a«temu pogorju T se
polno malih gričkov po glavi, hrbtu, pa kaj bi vam pravil iu tožil. Čemu aem aplok vsel ženako močnejšo od mene. Prav mi je I Nič se ne smejajte, prijatelji. Medtem, ko aem ee jaz uprl njenim zahtevam in nisem hotel pod nobenim pogojem izpolniti njenih želj, ste vi sramotno kapitulirali, pa ste korakali v dol-gih procesijah v božje hrame, katerih niste videli morda že od zadnjega Božiča. Za vas je veljal izrek "mir ljudem ha zemlji", to® da nadaljni odstsvek, "ki so dobre volje", je bil vsm tuj, kajti dobre volje niste bili, kakor ni nihče, ki kapitulira brez boja.
Kljub vsem težavam, ki mi jifti daje življenje, se branim umreti in še bolj se pa hranim nebes. Kdo bi sploh prodajal dolg čas v nebesih milijone let, brez pre-rftsnks, brez konce. Ksko hitro sts se Adsm in TCvs nsveličsls raju! Celo angelji v nebesih so se nekoč uprli proti nebeškim tirs-nom, ps so dsnss v svojih vrsžjih kostumih mnogo zsdpvoljnejši, kskor so bili preje s tercijslsko zavitimi obrazi. Morda mislite, ds me skušs hudobni duh; le nsj.me skušs. Tudi, Če me Speluza ubije, v nebesa ne grem, ns ne grem, ne z njo, niti z nobeno drugo; rsje v pekel! Dels sem vsjen, pretepanja tudi, brez prepira bi se celo dolgočasili, vroče mi je bilo že dostikrat, čemu bi se bal. Če bi bilo v peklu navsezsdnje tako vroče kakor pripovedujejo, ksko bi mogli sploh ubogi, mehkužni zemljsni vstrsjsti v tski vročini f Nekje pod nsšo zemljo, prsvijo. Je pekel. — Res je, ksjti pod zemljo in ns zemlji je pekel, katerega ljubimo vsi, tudi papež. U semintja se kaka človeška kreatura spozabi, ps si konča življenje in umrje preje, kskor bi bilo potrebno. Kje so nebess, vedo vsi tisti, ki verujejo vsoje. Oni vsm bodo dsli nstsnčen kažipot in pojasnili druge podrobnosti o življenju v raju. Mojs Špe-luza ve natančno, kje sedi Bog oče, kje njegov Sin in kje frfota Sveti duh. V nebesih ni demokraeije, pač pa vlada Največja birokracija, ki si jo je mogoče misliti. Hamo malo upora je treba, pa zletiš v pekel. Tako nekako bi isgledsls nebesa, če si jih slikam Is pripovedovanja iaoje Apeluze, ki hodi k msši vssko nedeljo in vssk praznik ki me to-žari gospodu župniku, župnik pa ji daje navodils, ksko nsj posto-ps proti meni, ds me pripelje so-pet v naročje mrftere cerkve. Jsz pa sem trden in neomsjsn, kskor aem bil. Ksdsr ps prične Speluss rsbltl polens, ponve in druge ta ke predmete, tedsj me hitro oras je ds omahnem ns tla. Ampak volje, moje volje, drsgi prijatelji, mi niti moja Špeluza, ne gospod šupnlk, ne tereijalke, prav nihče ua svetu mi jo ne Omaje. Ljudje se mi posmehujejo, češ, glejte ga, žena ga pretepa. Mošičkl si hinavsko mežikajo, pri tem pa po zabijajo, da jih imajo pobožne že niee uklenjene, pod popolno o-bi aat jo, da jim diktirajo vse nji ho ve korske. Ce se ima kdo pra vico posmehovati, tedaj imam prav go'tovo jaz to pravieo. Ka kor sem rekel: uspoInSssvesten .ležim ns postelji, ves pretepen, moja ftpeluza ps je v tempelju ter hlnsvsko vzdiguje oči proti obo ku in prosi Htvsrnika in Mstsr božjo* nsj ji dedelits milost, ds se spreobrnem ia postsnem zopet človek. Po njenih nszorlh je človek le tisti, ki je pobožen* ki u-dano sprejema ukaze tercijslsko pobožne ženice. Jaz nlaem tak človek, zato je moji dpehisi hudo in večkrat pretaka solze pozno v •poč in kleči pred svfto podobo. Moja volja pa je trdna ln neonu-jšua,
Kozina Teleban.
šanj« združenja ' alovenskih podpornih orgatu/a i.i. Zadnja konvencija SNPJ. v Springfieldu je izvolila odbor, ki ima nalogo delovati vi združitev, iaksti stike za združenje t drugimi organizacijami ter zasledovati druge podrobnosti v tem oziru. Upam.aboiel ta odbor takoj na delo ter nam pomagal do združenja v eno podporno organizacijo vaeh tistih jed-not in zvez, ki so zs združenje. Do-sedsj sb je zs združenje zelo malo doeeglo In upamo, da nam bo bodočnost prisueals boljše uspehe. — John Bsn.
Orssaland, Mich. — Med drugimi je influenca položi Ia na poate-1 jo tudi rojsks George Butsls, ki je v diliriju vstsl s postelje, vzel samokres, in se potem z velikim trudom privlekel do rudnika, kjer se js ustrelil. Zapušča soprogo in tri otroke. Soproga je bila ssms v kritičnem stanju vsled bolezni. — Pokojnik je bil član društvs št. 28, SNPJ.
Joseph Mihelich.
SLOVENSKI DOM V WAUKE-GANU OTVORJEN.
Vsrona, Oakmont, Pa. -vOd tu
ui bilo že dolgo nobenegs glasi* V/rok je bils zsposljenost vojne industrije, kajti obratovala js noč in dsn. Tudi epidemija je vzela ljudem mnogo čass In ustvarjala izredne razmere.
Zimski večeri so tu, industrija ne ho več tsko ssposljens. tako da nam bo preoatajalo nekoliko več
Waakisfaa, 111. — V zgodovini waukegsnske in severno čiksike slovenske nsselbine bo ostsl v trajnem spominu dsn otvoritve Slo-venskegs narodnega doma, ki je dosedaj menda najlepši, kar je slovenskih stavb te vrste v Združenih državah. Slavmost otvoritve doma se je vršila dne 28. in 29. decembra, ki je sijajno uspela. Oba dneva so naši rojaki iz vvaukegan-ske in okolinih naselbin napolnili prostorno dvorano v lepi stavbi, o kateri se lahko reče, ds je res last tuksjšnjih Slovencev. Nsš dom je neodvisen od zunanjih flnsnčnih vplivov.
Ker je bi) program slavnostI zelo obširen, ga je bilo nemogoče Izvršiti v enem dnevu, radi tega sta bila odločena dvs dneva, kskor že gori omenjeno. V soboto 28. de« cembra se je izvršil formalni program otvoritve s slavnostnimi govori tuksjšnjegs državnega pravd« nika in župana, ki sta izrekala priznanje tukajšnjim Slovencem za e-nergije, katere kašejo ns društvenem in kulturnem polju. Sobotni program je bil Isvrften s velikim moralnim uspehom. V nedeljo popoldne pa se js pričel izvsjsti dru* gi del programa, kl js preobširen ds bi ga piisec teh vrstic podrobneje opisoval. Program je otvoril g Homec s pozdravnim nagovorom. Nastopil je tudi Filip Godlna Ir Ohieage, kl je v kratkem govoru pozival tukajšnje Slovence in druge Jugoslovane Še k nadaljnjemu složnemu delu, ki jim bo prineslo nove uspehe. Dva taraburaJSke zbora sts pod vodstvom g. Šanteke dobro udarjala rasne skladbe in sta žela obilo priznanja od navzc-čega občinstva. Možki pevski zbor Slov. čitalnice In švedski pevakt zbor ata skupno zapela par angleških pesmi, med njimi himne "StarSpangled Baner". Nastop jr bil dober, za W are zasluga pe vovodju. ki je ftved no narodnost' (ime mi ni znsno. Op. pisca.) ir seveda tudi pevcem, kl so redne prihajali k pevskim vajam ln ar trudijo izpopolnjevati v pevski v, metnosti. Tudi mešanemu pevske mu zboru Slov. čitalnice se je po znalo, da ima dobregs učitelja. Tr zbor le zelo številen, kajti prostor-
so ae naučili vloge kar najboljše ln za ta trud jim gre vsekakor pri-snanje. Seveda niso bili diletent-je v svojih nastopih brez hib, brez katerih ps ai nobens predstava, ako ne nastopajo v nji profesionalni igralci. Vendar pa ima slovenska talija v Waukeganu sedaj vse pogoje, da se razvije do večje popolnosti.
Slovenski nsrodni dom bo služi) samo tistemu smotru, kateremu je namenjen in ta je kulturna Izobrazba našega naroda. Dom je odprt vsem Slovencem v Waukega-nu in No. Chicagi brez razlike verskih in političnih nazlranj; vsako nasprotovanje proti ljudem, ki hočejo napraviti iz njega pravo kulturno trdnjavo, ne zasluži drugega, kakor obaojanje vaeh tistih ljudi, ki so pomagali in so še pripravljeni pomagati toliko časa, da ae odpravijo vae težave, ki ao sedaj še združene z domom. Treba bc še preeej dela in precej sredstev, predno bodo premagane te težave; zgradili ao dom z velikim trudom in Žrtvami, pa ga l?odo vedeli tudi obdržati v svoji posesti in ga ohraniti namenu, kateremu je posvečen..
Zc.
SESTAVEK PREDSEDNIKOV JUGOSLOVANSKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ
Dne 19. decembra se je vršil v čikaškem hotelu Great Northern sestanek nekaterih Jugoslovanov pod predsestvom rev. Jagra, majorja ameriškega Rdečega križa, ki se je pred kratkim vrnil z balkanskega bojišča. Sklep navzočih je bil pozvati predsednike jugoslovanskih podpornih orgaqizacij (dvaindvajset po številu) na sestanek, kl se bo vršil dne 12. januarja ob 10. dopoldne'v hotelu La Salle. Povabilna pisma so bila po slana potom ekspresne pošte (spe-cisl delivery). Ukrepslo se bo potih in sredstvih za odpomoč bednemu ljudstvu v domovini. Skli catelji žele, da se tega sestanka u-deleže zastopniki vseh organizacij Ako so predsedniki zadržani, lah ko Imenujejo za zastopnike kakega .ismed članov prizadetih organizacij, ki jim bo mogoče posetiti sejo.
Z. IN £ANtoA6KI SLO VEN 01.
a * J&aM, t* * ' *	« tv f
Zdi se mi potrebno zopet nekoli ko opiaati delovanje tukajšnjih rojakov igleded našega sedaj najvažnejšega vprašanja, pomagati Jugoslovanom do združenja in avobode. Nenasitni imperializem I talijanov poželjivo stegs roke po slovenskih in drugih jugoslovan skih deželah. Mi vidimo, da so sp Jugoslovani v domovini, kakor tudi v Ameriki odločno uprli proti imperialiatični politiki, ki jih ho če oropati sadov zavezniških zmag, oziroma poraza Avstro-Ogrske.
časa za druga opravila, poaehao sa
čitanje. Slovenci, širite naše <tate.|ie dramatiko in ho »otovo poeečs
oevcl in pevkami. Ako bo zbor ta ko napredoval v izpopolnjevan in bo v dosledni bodočnosti lahVr proizvajal pevske točke, ki bed občinstvu nudile obilo dnševnegr užitka. Na vsporedu so bili tndJ samospevi. Igranle na klavir Itd Vsstonils je tudi nriznsna pevkr Mrs. L. Nemanleb Iz Ohieage. Pe končanem nopodanakem programe je sledil ples do 7. zvečer. Ob o-smih pa se is pričels petdejansk* predatsvs Domen. I,ep oder, nri-meme kulise in dobjr nastop dlTe-tantov je zainteresiral občinstvo ds je pašno sledilo igri. Ako hi ne bile v dvorani številnih otrok ir neksi mladih liudi. ki tako radi še j netsjo mrd sebol takrat, k*d«»r treba biti tiho. bi človek mialil. V •c nahaja v kakem velikem gledišču kjer se ne čujc nlkakers šu ms drugje, kakor na odro. Občinstvo pa je pokazalo, da Ims smisel
pravimo vsaj nekaj naše zamude Organizirajmo podrobnejše kam panjo za pobiranje prostovljnil prispevkov v prid mlljondolarske ga fonda SRZ. Krajevna organiza cija V (J rosa u je prva pod vzela po trebne korake in pričela z nabira njem v ta fond. Dssirsvno je Grost le msjhna naselbina, ao nabiralci že prvi dan kampanje nabrali svoto $50.
V nedeljo, dne 5. januarja je ponovno	skupna konfe
renca tukajšnih krajevnih orgaal sadj SRZ. To Verovanje se bo vršilo v Praatanaan ob 2. popoldne v zadružnih prostorih. Upamo pa tudi pričakujemo na to knferenco zastopnike in članstvo vaeh kra jevnih organizacij SRZ. v tem o-k rož ju. Dnevni red konferenee je zelo važen in ker so časi resni, je potrebno, ds spoznste situacijo in se primete dela. Le če bomo storili svojo dolžnost, nam ne bodo mogli očitati, da nismo v na j resnejših časih razumeli naše nsloge in s tem škodili skupni stvsri.
Mnogo jih je, ki se mislijo vr niti domov, kakor hitro bodo urejene prometne razmere. Kljub te mu, da se ravno teh ljudi stvar jugoslovanskega vprašanja najbolj tiče, se sedaj ne ganejo. Kaj vendar mislijo taki ljudje f Najbrže sploh ne mislijo. Kadar pa bodo iz-pregledali, da so kraji, v katere se mislijo vrniti, prešli v posest tuje države, se bodo jezili Čez vse, samo nase bodo pozabili. Pripisovati krivdo driigim je lahka stvar. Težje je priznati svojo, ampak za mnogo ljudi med našim narodom tukaj bi bilo nujno potrebno, da jo priznajo. Dela in žrtev je treba, propagando nam je treba razširiti, naše polje se veča, ali naj se u-maknemo v takem položaju f Ako apozriavate resnost situacije, tedaj ne pozabite priti na sejo dne 5. januarja v Frontcnac.
A. Šular, tajnik prožne org. R. R. Z. Box 104, Gross, Kans.
ZAPISNIK
konferenčne ssja okrožna organizacije S. R. Z. dne 22. decembra v Pittsburgh, Pa.
Lokslni tajnik Jan?z Terčelj odpre sejo ob 1. uri popoldne z dajšijn nagovorom, v katerem po-rjesni namen današnje konference. Nato je odprl nominacijo za predsednika.
Izvoljen je bil brat Zornik.
Zapisnikarjem pa Jože Ambro-žič.
Predsednik pojasni v svojem govoru, zakaj je jugoslovansko Vprašanje postalo sedaj za nas tako pereče in velikega pomena, ter obenem omeni, da edino naše upanje je naša lastna moč in predsednik Wilson (Živijo klici)..
Tajnik poda avoje finančno poročilo, nakar ga nadzorni odbor priporoči v sprejem, ker knjige

Brez močne oragnizacije n« bomo dosegli ničeear. Pred več meseci ■e je v kansaških slovenskih pasel-binah ustanovilo kakih osem kra jevnih organizacij SRZ. in od teh ni Maj niti polovica aktivnih Kajne, to je Žalostno spričevalo za kanaaške Slovence, ampak je resnično. Ko se je organizacija usta-novljala, je bilo opaziti precej navdušenja za stvar In vpisalo se je lepo število članov. Kljub oviranju
ni oder je bil skoro napolnjen u našega dela od strani avstrijakov
kot Prosveta. Proletaree, Caa, E-ns k npr s vnost, kajti le če bomo čl-'sli, bomo poučeni kaj se dogaja v slovenski svetovni javnosti. Pri či-tanju moramo biti izbirčni, ta Js,
In tudi nadaljne dramatične pred-
je Ugledalo, da bo organizacija S R. Z. dobro napredovala. Danes, v najkritičnejšem momentu, ko se gre za rešitev problemov, ki ao živ-Ijenskega pomena za bodočnost Sloveneev in drugih Jugoslova-nov, ko zavisi od pravilne rešitve tegs vprašanja tudi bodoči mir, ko vsak zaveden Slovenec potnega moralno in gmotno, vlada med ksnsašklrai Slovenci stara zaspa-uoet in brezbrižnost, isvzemši v par naselbinah, kjer rojaki res store, kar je v njihovih močeh. Prenehanj« aktivnosti ns polju SRZ. Je pripisati nekoliko krivde tudi epidemiji lnfluence. Zborovanja so bila prepovedana in drugi vzroki, v zvezi s to boleznijo, so deloms krivi prenehanju agitacije za SRZ.
Dne 8. decembra se je zopet vršilo zborovanje okrožne organiza clje. Seja je bils v Franklinu in za »topane ao bile tri kraievne orea-
znanje. Tajnik ima na roki $415.16.
Brat Ambrožič poroča, da ae je na zadnji konferenci v Brough-tonu izvolilo mesto Pittsburgh za obdržavanje prihodnje konference. Navzoči pitttsburfki rojaki so slovesno obljubili, ds bodo preskrbeli vse potrebno, toda ko so danes prišli delegatje iz nasčlbin 60 milj velikega okrožja Pittsburgha, ni nobeden v Kranjsko-Slovenskem domu o tem vedel in povrh so sc še norce brili iz delegacije.
Dvprana namesto da bi bila na razpolago delegaciji S. R. Z., se jo oddala cerkvi. Delegaciji S, R. Z. se je pa odkazala mala soba v pritličju. Izgleda, kakor da se pittsburški Slovenci boje, da smo prišli propagirati socijslizem, katerega se tukaj večina menda najbolj boji, ne pa narodne Ideje, ki je tako važna v sedanjem času, na kateri visi bodoči obstanek slovenskega naroda.
Tajnik pojasni, da je Šla lokalna organisseija 6. R. Z. v velike stroške rsdi plttsburške nsselbi-ne. Ds ae jih vzbudi, najelo se je godbo, katero je pa neki delničar Že parkrat ustavil, češ da ne sme igrati — dobili smo govornika is Ohieaga, in sedaj je tu v tej sobi aamo delegacija 8. R. Z. ie premo-govHt naselbin is pittsburike naselbine, ki iteje okrog 5000 roja-
nj poživlja vae Slovence in druge
Jugoaiovane, ki jim je narodn« zavest le količkaj pri srcu, da naj pomagajo z denarnimi prispevki S. R. Z. Vsako društvo naj priredi eno veselico v korist S. R. Z. • aku šajo naj se pridobiti stalno prispevajoči člaui, ter se naj porabi vsaka prilika, kakor na sejah i. t. d., za pobiranje prost o vol j nili prispevkov. Kajti v času, v kakorš-oem se nahaja sedaj naš slovenski n^rod ni nobena žrtva prevelika .Nato se je rekonstruirala organizacija za prihodnje leto aledeče:
Tajnik I. Jergn. Aliquippa; organizator, J. Terčelj, Lawrence! Blagajnik, Jože Ambrožič, Ca-uonsburg. Nadzorniki: F. Volk, J. Rome, L. Glažer.
Za centralni odbor: John Terčelj in J. Koklič.
Na vrsto pride točka, kje naj se vrši prihodnja konferenca. -
Predlagan je Canonsburg, in e-den izmed pittsburških rojakov o-pomni, da ako se vrši še enkrat v Pittsburghu, da bo vse preskrbljeno. Proti naselbini Pittsburgh protestira Ambrožič, češ, da aedaj ni več časa zato; kdor gre z nami je dobro — kdor pa ne, ae ga p usti. na strani. Naredilo se je že dovolj, da se pridobi Pittsburžane.
Br. Bric omeni, da je S. N. P. J. tudi že naredila enkrat tak eksperiment ,da bi vzbudila delavsko-narodno zavest na Buttler eetfti, pa jih je dobila s kamenjem.
Izvoljeno je bilo še za enkrat mesto Pittsburgh, katero je pa odbor po konferenci radi tehtnih razlogov zavrgel.
Prihodnja konferenca se vrši četrto nedeljo v mesecu januarju ob 12. uri v Canonsburgu, Pa.
S tem se je konferenca zavrsi-la in pričel se je shod, na katerem je nastopil kot glavni govornik brat Frank Kerže."
Začudil se je, češ, da vidi danes zopet samo znane obraze, slovenskih premogarjev, Pittsburžanov pa je tako malo navzočih. Ožigosal je slovensko naselbino na Butler-jevi cesti, rekoč, da je najbolj nazadnjaška ne samo v Penna, ampak'v vsi Ameriki. Razložil je delo eksokutive SRZ., njene nalogu in kaj je že vse dosegla v ameriški javnosti in pri pristojnih faktor-jih v Wa8hingtonu, D. C. Pojasnil je zahteve, na katere se opira Italija kot na zgodovinsko pravo, ter jih pobijal s pravičnimi zahtevami jugoslovanskega naroda, in to tako mojstersko, kakor more le človek, ki ima zgodovino svojega naroda v popolni oblasti. Razjaanc-val je vse intrige, katere je razplc-ls Italija v Ameriki, da zasužnl jugoslovanski živelj.
Govoril je kakor more govoriti le človek, ki mu je ljubezen do svojega naroda vse na svetu.
Za njim je nastopil gospod Fl o-rentln, doma iz Primorja. Njegov govor se je naslanjal na soc. rax-mere v starem kraju in Ameriki. Dejal je, da nima upanja, da bi narodi doaegli kedaj svobodo, dokler mu jo bodo dajali generali in drugi vlsokorcdni ljudje pri zeleni mizi. Narod bo dobil svobodo le tedaj, ko bo zmagala protclarska intcrnaciouala.
Koncem govora je udaril po slovenski naselbini v Pittsburghu. Najbolj nazadnaška je in bo, dod-kler jim bo cerkev in zvonik simbol izobrazbe. Slovenski dom. so postavili ne slovenskemu narodu v izobrazbo, ampak sebi v dobiček in narodu v nazadivjaštvo, da se tisti čas. kl mu preostaje od cerkve zapije pri žganju.
Na to je predsednik zaključil konferenco in shed s pozivom na neumorno delo v bodočnosti.
Jože Ambrožič, zapisnikar.
Rano iz iiozenstva.
Ameriška oeasoi« nemškega časo >iaja.
Coblenz, Nemčija. — General Pershing je 27. dec. Izdal naredbo zs prebivslee v okupiranem kraju Nemčije ob Reni, kolikor jc teii k rsje v pod smeriško okupacijo. Naredbe so stroge. Vsaka oseba o 1 12. leta starosti mora imeti pri sebi identifikacijsko karto s svo-jim podpisom in naalovom. Gospo dar vsake hiše mora prilepiti na glavna vrata imenik vseh prebivalcev v hiši z označbo narodno
nisaelie. Po ostalih petih pa ni bilo! kov. P« i« bik) samo en psr ns ns duhs ns aluhs. Tako ne bo šlo. vzočih. slave v Slov. domu. Ne bom ae do-lin ne sme iti dalje. fV smo pristsšij Nek rojak is Pittsburgha orne- »pola, starosti in poklica tiksl possmeznih diletantov ln nji- demokracije, ksr neksteri tako ra- nja, da bi bilo mogoče več ljudi v««k» *pre»»*mba naslovs ae hovlh nsstopov. ie zsto ne. ker di povdarjajo. tedaj moramo po- dobiti, ako bi bila stvar nglašans inrlredltelll vsled kratkegs časa.jmagati ustvarjati trdno podlago|v, "Glasu Naroda." (Splošen
Mfrffr	11« m ra zpolago" n isoi I -1 za~ r a zv ijanje demokr sel je^e "sa - j SBMft)]
lavakl. k. imajo nam«t isobrsfte- dali programov, da hI jih rs^ali.mo tu. ne aamo v "Angliji, nego tu-' Xalo predldil zapisnikar alede
udelcleneem. Imena diletantov pa di v deželah, iz katerih prihajamo, čo reeolurtjo:
vati priprnsto ljudstvo.
S«daj po Novem letu bo hrlkot-ne zopet prišlo na dnevni rJd vprs-
tal niso vse tnsns V splošnem je Nemsdoms moremo pričeti z de-i Krajevne organizacija S. R
bila Igra dobro igrsns, diletsntjrl«* t vsemi tisMini silami, da po-U okraju Wsahington in Alleghe .je prepovedana; vsakdo mora od

mora takoj prijaviti ameriškemu poveljniku.
Prihod in odhod vsske osel* v mesto mors biti prijavljen. Od potovati ne sme nihče brez dovoljenja poveljnika. Posest orožja
dati orožje ameriškemu poveljniku zakar dobi potrdilo. Prodajat ali deliti ftguuje je prepovedano iivseoiM v tnedieinake svrhe. Lah ko vino in pivo ee sme prodajati le od 11. ure predpoldne do dveh popoldne in od petih do devetih zvečer. Vai ahodi in aeje so zabra njene
Vsak časopis mora biti predlo Žen ameriškemu vojaškemu poveljniku prediio izide, in če je listu kaj nasprotnega ameriški vo jaški vladi, je list koufiaciran ali ustavljen. Pisma so tudi podvržena ameriški vojaški cenzuri in ravno tako brzojavke in telefonski razgovor.
Vrhu tega je gen. Pershing do ločil celo rrsto naredb proti po škodbam ali tatvinam ameriškega vojnega materijala in kazen za kr iitev teh naredb izreeo vojno so diiČe.	^
I tr	'. •
in ITaniol v boj« na Po-
London, 30. dec. — "Eichange Telegraph" je prejel depefto is Kodanja, da so bili zadnji petek krvavi boji mod (Poljaki in Nemci v Poznanju (Pooen) v pruskem delu Poljake. 138 oseb je bilo ubitih in med temi je 38 žensk in o-trok.
Poročilo se glasi, da je boj nastal, ko ao Poljaki razobesili ameriško in zavezniške zastave na mestni hiši v čast Jenu Paderew-skemu, ki se je na potu iz Amerike ustavil v Poznanju. Nemci so zahtevali, da Poljaki umaknejo zastave, a ker se to ni »godilo, so pričeli Nemci streljati is strojnih pušk na množico. Garda poljskih prostovoljcev je prihitela na lice mesta in odgovorila z ognjtom i* pušk. Po večurnem boju fo Poljaki razpršili Nemce in zastave ho ostale na mestni hifti.
Binnfeinovci io m potolažili.
London, 30. dec. — Irski sinn-feinovci, ki so pri volitvah nadvlada 1 i vse ostale stranke na Irskem, in kateri so izjavili v soboto, da bodo bqjkotirall angleški parlament, se bodo po najnovejših vesteh iz Dublina premislili in ne bodo še proklamiroli irske republike. Ako pridejo ainnfeinorcl v parlament, tedaj bo opozicija napram Uoyd Georgu znatno naraala, a kljub temu mu še ostane 220 glasov večine.
Pri Štetju vojaških glaoov ao naleteli na razne beležke na glaoov-nicah, ki ao jih zapisali vojaki na fronti. Mnoge vojaške glasavnicc so se vrnile prasne z opombami: "Demobilizacijo ja prva in potem ao volitve" — "Kdo pa pozna kandidate!" — "Pošljite nas domov, pa bomo volili" — "Razorožite nas in dajte nam priliko, da spoznamo, kakšno igro igrate". —
Ameriška vohunka ustreljena v Pragi.
Pariz. — Iz bivše Avstrije Je prišlo na dan, da se je v januarju 1918 vtihotapilo v Avstrijo pet o-merišklh vohunov, med katerimi je bila tudi ena Čehinja po imeni* Roza Litaenauer, ki je bivola v Milvvaukee. Vohuni so imeli s seboj dva miljona ponarejenih krušnih listkov, ki so bili tiskani v Washingtonn in posrečilo ae jim je razdeliti med ljudstvo 1,800,000 listkov za katere ao ljudje dobili odmerke kruha. Ta čin hi bil skoraj bankrotiral avstrijski Živilsko upravo predno so jim prišli na sled. Trije so ušli, toda Rozo in njenega tovariša, čigar ime je še neznano, so vjeli in bila sta ustreljena v Pragi meseca aprila.
Izgubo svetovne vojna so narasle
na 81,501,758 mol; 5,880,505 ja ubitih.
London. — Po dosedanjih uradnih poročilih znašajo Izgube svetovne vojne 31/>91,768 mož, od katerih je obležalo mrtvih in umrlo za ranami 5,986,505 mol
Nemčija ime 6,006,769 mo?. (2,000,000 mrtvih); Avstro-Ogr-»ka okrog 4.000,000 mož (800,000 mrtvih); Rusija 9.160,000 mož (1,700,000 mrtvih); Francija 4,-250,000 mož (1.071.300 mrtvih); Velika Britanija 3.049,991 moi (706,726 mrtvih)); Italija 1.500,. 000 (58.478 mrtvih).
Iagtibe Belgije. Rumnnake. Bol-ga rake, Portugalske in Turčije še niao znane, ftrhlja je po nekem pr-ročilu izgubila veega skupaj o'i-KO pol miljona mož. Črna flora ps 80,000 samo ubitih..
— Iz ženeve javljajo .da sta kila zadnjo nedeljo aretirana v Varšavi hči Leona TWkijs in boljftevik s imenom Levov, ki sta ee naetanila v neke« hotelu Pri
njima so na&ii šest miljonov mark v nemškem dinarju. Baje ata bila na potu v Berlin. .
— Nemčija je zadujič plačala A merlki nadaljnih devet miljonov mark za vzdrževanje ameriške o-kupacijake armade na nemških tleh. Vae ga akupaj je Amerika že dobila 45 miljouov mark. Denar so pripeljali ua poaebuem vlaku.
—	Maršal Fooli je dovolil Nem oeui v okupiranih krajih ob Reni, da so udeleže volitev za ustavodajno skupščino. -
—	I* Torija čes Honolulu po ročajo, da je Japonska aklenila pocvati v kratkem domov polovico avoje armade v Sibiriji.
—	Francija bo dobila od Nem čije 70,000 železniških vagonov in 2600 lokomotiv na podlagi pogodbe za premirje. Do sdaj ao Nemci dali le 3800 vagonov in 200 lokomotiv.
—	Švicarska vlada je v sporazumu z ameriško živilsko upravo poslala na Dunaj 600 ton pšenične moke, 400 ton riža in 60 ton mleta in čokolade.
- "Oaservatore Romano", u-radno papeževo glasilo, odločno'za nika vest, da se misli papež pobo-t alti z italijansko vlado in zapustiti Vatikan.
"Giornale d'Italia" javlja te Uma, da namerava papež odpraviti svoja poslanstva v inozemskih državah in da stopi namesto tega direktno zvezo z inozemskimi poslaniki v Rimu.
• Iz Prage poročajo, da so zavezniki sklenili dati čahoslovaški republiki nemško kolonijo Togo-and v zapadni Afriki in kos Ogrske, tako da bo imela Čehoalova-kija "historično" mejo.
Iz Berlina javljajo, da je bi-
0	v božičnih izgredih ubitih tamkaj 76 oseb. Vladna garda je izgubila 56 mož, dočim je na strani >omorščakov padlo 11 mož; osta-
1	so bili policisti.
—	V Coblenzu, kjer so ameriške čete, stane funt konjskih klobas
marko 60 pfenigov; konjsko meso je po 1.60 in konjska jetra po .40 funt.
—	Vsenemci so organizirali "lilo za varstvo osebne svobode in livljenja Viljema Hohenzollema n njegovih sorodnikov."
—	Na prošnjo poljake vlade, da naj Nemčija založi poljske četo s strelivom v boju proti ruskim bol jie vikom, je nemška vlada odgovorila, da je v tem boju nevtralna.
Iz Monakova poročajo, da je tamkaj 22,561 delavcev in 8880 delavke brez dela. fttevilo pa narašča.
tudi voda. Moštvo je bilo priprav ljeno, da zapusti škuno v čolnih, ko je priplul ua pozoriiče paruik Klizabeth in reiil moštvo s ikune.
81,980 BOLNIKOV NA INPLU-EN0I V ENEM MESCU
Indianapolis, Ind. ~ Državnemu zdravstvenemu departiuentu je bilo v meaou novembru naznanjenih 31,980 bolnikov ua influ-enei. V oktobru je sa to epidemijo obolelo 46,573 oseb. V docent* bru sboli vsaki dan nekoliko manj kot 2,000 oseb.
ŽIVILSKI URAD OMEJEN PRVEM JANUARJU.
PO
Ohicago, IU. — Živilska uprava pripravlja izjavo, v kateri razloži, cakkna bo njena naloga po prvem , anuarju. V Chicagu oiueje jjjvilski urad po 1. januarju na nekaj sob. lerbert llooverja pričakujejo dne 0. januarja iz Evrope, njegove pregledovanje in študlranje živež nifr razmer v Evropi določita kakšno stališče zavzame doma. ,
Robert Stevenson • jr., Irvelnl podupravitelj, pravi, da ne bodo Ipko prvem januarju odpuščeni vsi uslužbenci s stalno plačo, ampak omeji se le njih število. Mr. Hte-venson ostane šef y uradu do 1. februarja, pa tudi kasneje bo dčl svojega časa posvetil delu v Živilski upravi.
Cllasove Štejejo William Voung iz South Forka, Pa., Thomos Pu skeli is Shswneejs, ()., in Thonias Holliday iz Granvllls, Jll.
DELAVSKI ODBORNIK USTRELJEN.
Ohioago, IIL — Ko se je John John, poslovni tajnik težaške or gauizaeije vračal domov, ao pobili streli lz sosede lu John De John se je mrtev zgrudil ua tla. Očlvlil-ci so videli bežati dva tu joa po oddanih strelih. Policije sodi, da je John de John postal žrtev ita {junakih Črnoroknrjev.
Ameriške vesli.
DELAVSKE RAZMERE V KLAVNIflKEM OKRAJU.
Ohicago, IU. — Pred aodnikom Alahulerjem ac še vedno vrši za-išanjc o Življenakih razmerah klavnlšklh delavcev.
Zaslišan je bil VVilliam 0'Bricn, oče šestih otrok. Izpoveddal je,da v novembru potrošil za svojo družino $135 zaslužil je pa le $t*fi. Zs poslen je pri razkladanju in nakladanju živine.
"Dasiravno rabim plinsko peč e za kuhanje zajtrka, je račun znašal $5," je izpovedal OUrien. "Ali je ravnoiota kompanija kot Chicagu!" je vprašal odvokot rancis J. Heney. "Da", je odgovoril 0'Brlen. 0'Brien je pričal, da je vedno dolgovih in da ao njegovi tovariši nabrali med sabo denar, da ao mu tako pomagali pokopati sed raego otroka. Rekel je, da je fie nekaj dolžan pogrebnikn. ,
'Tukaj aem in na nogah imam zpoaojene čevlje", je nadaljeval D'Brleti. "Obleka, ki jo imam ua aehi, je stara pet let.'!
Zaslišan je bil tudi A. G. Leo-nard, predaednik Union Htock Verda A Tranait kompanlje. Izpovedal je, da savoljo suše v Texa su ne morejo povišati mezde.
Delavci ao ae spogledali med sabo in vprašal! drug drugega, v kakšni zvesl je auša v Tesano po-višanje mezde, kajti Leonard hi bil lahko ravnotako dejal, da valed poplave v nižinah ob.Miaeiestppijo ne morejo povišati mezde.
MORNARJI REŠENI PO HUDIH
Vow Tork. H. T. — ftredskl par-nik "ElUabrth" je sem pripeljal možtvo in kapitana s Akune "Psu line Msrtin", kl je plavala več ter nov v nt rodnih viharjih brez krmila na oceanu. V škuno je prihajala
POLICAJA PRETEPENA.
Ohicago. IU. — Policaja F. E. forgenoon in J. J. Hurley sta naznanila svojeriu Šefu na postaji West Chicago Ave., da sta bila pretepena, ker ata hotela prisiliti salunarja, da zapreta svoje proatore točno ob eni zjutraj. Pbbrall so njima količka, zvezdi ln samokre-aa.
Policaja Borgensona jo tudi mrs. Cullerlck udarila parkrot. Preden so mu vseli samokres, je oddal par strelov, ki so privabili detektive. Aretiranih Je bilo tudi nekaj njegovih napadalcev.
Taka jo stvor s policijske strani, nasprotna stranka še ni povtidala, zakaj je pretepla policaja.
AVSTRIJSKI PODANIK 1 PRIJET RADI UBOJA.
rjtel
ure,
Milwaukee, Wis. — fttirl kasneje po dostavijitaju brzojavke pittaburške policije, da išče 28-let nega avstrijskega podanika Ante^ na Rupiča, ker je ubH evojefen ro* jaka. je tukajšnja policija prijela ubijalca.
Ruplč je odgovarjal popisu Ho veko, kl ga išče pittaburške poli. cija. Na policiji je priznal.»da je udaril svojega rojaka z vrčem po glavi.
VOLITVE PRI RUDARSKI OR OANIZACIJI. Indianapolis, Ind. — Pričeli so šteti glasovi pri organizaciji "Združenih ameriških rudniških delavcevkl so bili oddani pri vo-litvoh eksekutive. Volitve so se vr-šile dne 10. decembra t. L >
Za predsedniško mesto ata kandidirala Frank J. Hayes In John O. Wolker l* Tlllnols. Izid Volitev bo znan šele drugega januarja.
vabilo na veselico in
Saloigro
"TRIJE 2ENINI",
ki jo priredi društvo sloga, st. 16, s. n. p. j.
v nedeljo dn« 5. januarja v dvorani Harmonia, lat Av«. in Mineral st, Milwaukee, Wis.
Pričetek priredbe ob 2. popoldne. Na vsporedu bodo tudi nastopi pevskih zborov. Pričetek igre ob 8. zvečer. Vstopnina v predprodaji 25c, pri vratih 35c. Vojni davekje že uračunan v te i svo-ti. Za dobro postrežbo in zabavo bo preskrbljeno.
ODBOR.
(d«e. 81.—Jaa. 8.-8.)
>»Wrf«t»«*tl**WtfWHf
IOV.I /lil.	1 V • 1V f 11
/ 1 1 .1 v I . v	lil II / lil
Kašelj
najaibo pri otrealh sil odmollhf se aa sme nikdar zanemarit* Kalcij is znak prehleJenia In ga Ja trnba takoj l.tiU. Nikoli vam ns bo tal vseti	»
Stvenh
Raltaf for Lungs
pi »hladu, bodou, hripsvoatt In ks> dar v grlu boli. r.....
Io. Cena lekarnah.
iS
so leto !•!• Je gotov is pripravljen zs rsspsšsvst^s^v vseh lekarnah
W I M VI I'A < (> ( I li A K KAIMOS, M)WA
NAPREDEK
. "Proaveta" pilo so blagootanji ljudatva Ako aa strinjal a njeni mi idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v Proevetl. — V »ologi Imam vaa ia vsakdanje potrebščl no po zmerni eeni.
ANTON ZORNIK, Herminie, Pa.
S POZOR!!	POZOR!!
Registradlski večer.
Slovanski tliulkarskl delavci li Šivilje slamnikov!

Slovoosko Narodno
Uotesevljeaa a aprila
Palparaa Jatfai
GLAVNI ITA M i 106T-00 BO. LAWNDALS A V a, OHIOAOO, 11
UPRAVNI ODRORt 14 i * )) i Of Prcdaadnlki Joka VogrM, boa 100, La BaUo, IU. I. Podpredsednik t J. Bratkovi«, U. V. D. i, Boa M, Olrard, Easa. H. Podprodovdnlk i Jotef Kakolj, 0&S8 Bwtng Avs^ Bo. OkUsgo, UL < Tajnik i Joka Vardorbsr, 1701 Bo. Lairndalo.Avs* Okioago, UL , Btegsjalki Anton J. Tnrbovo, P. a Bos X, GUoro, UL laplaaikars Jokn Molok, 4000 W. 81*1 BL, Okioago, IIL *4 J ,
NAOIOENI OD8IKI s	%
Joto AnbroUA, Bos 181, Osnossborg, Pa. 'Ff 11 . 9 Psul Borgor, llSd Bo. Ksrlov Avo^ Oklosgs, QL ^ c »
POBOTNI ODBBKi 41 (j «»T W 1 Aston Hrast, Bos 1S0, Ganonabsvg, Pa. Jolo Badllok, Bos 411, Hmltktoa, Pa.
Badolf PlaUrUok, Bos 4S0, BrldcovUte, PO. I Jakob MlklavilA, L. Bos 8, WlUook, Pa. M. Potrovlek, 14816 Halo Avo., OolUaveoi, fk USllU' l H
U MEDNI K PMOfVBTHl	*
Jolo Bavoruia	TillUl' ' 1.
VRHOVNI ID1AVVIKI ^'^BIBIBP V. J. Kova, M. D., 0808 Bt. Ulolr Avo, Olovotend, Okla VBI DBNARNB ZADEVE IN BTVABl, ftd 08 Ulojo gl. optovnoge
tn a N. P. J. naj so pollljajo na naslovi
JOHN VBBDEUBAH, 8087-80 Bo. Uvaiele Avo^ Oklsogo, DL PBlTOtllK OLBDI OENEKALNEOA POSLOVANJA SS pOŠUJajo 00 JOtl AIIB BOŽIČ, Bos 881, Onnonobnrg, Pa^ Prltolb« prepirljivo tsoMao, kl slo Jlk tottl pošiljajo nn naslo?i
ANTON HBABT, Bos 140, Ossoasksvg, Pa
VSI DOPISI, rsiprsTo, &tenkl, saaaaalte Itd. ao ''Pvdovoto" ta i aaolovt
UBBUNlATVO "PBOBVBTI", 8057—80 Bo. Uvadalo A TO., VBB UPBAVNIAkB BTVABl, nsro«nUn, oglaal, so poMljaJo no UPRAVNlATVO ''PROHV KTH", 8807—00 Bo. Uvadalo Avo., V koroapondonol s tsjntltvo« a N. P. J., srodniltvoa In « Proavoto" so rsbtto lm«a nrsdalkov, mnrvol aopllllo 004 ako lollto, da bo vsake stvar Rltro rolosa.
naolot, kl js le aoi
RADA BI IZVEDELA
za naslove rojakov, ka-torbn je taj znano o sjurtl mojega pokoj-nega brata franka	kateri
jO umrl dne 12. novembra 191H na Iaelln, Po. Cenjene rojake uljnd-prosim se vsa pojasnila o smr-mojega brata, ime in naslov družbe, pri kateri jo delal ln kako je nastala njegova smrt. l*rav ivoleina bodem vsakemu za ta pojasnila onim, ki sp ga osehno poznali. MoJ naslov Jos »Ury Kutaler, P. 0. Boz 868, Buhl, Minn.
BAmiimoit
KRASNO IZBRANO Tavlontrole, Upov ev« Upub, kvoM sU prooUoa, sladki ln isvrstal krvni 8oJ, to fr »wloat
lavrttalli domačih adravil la knjigo "MaU domadl adroralk'
•kupaj navnrovaao is>tom poMo m po aovsotju 10 »oatov vol. gn nlm» m taki pripomočki voli |Mitr»l>uJ«jn| aaročlt« jtb sodaj, boat« laioli pri rokak.
jlk latam v aalogl, pIMle ps
MATH PEZDIR,
». o. ■<« m. Mtr nu m*,
JMfls jr^hI
-nih
j« se »Rthoja John PrtiatelJ «lomo , Dolujlli J£allt* Itev. 4 pri Ve-likih Utfah. V Ameriki je «e o-krog 10 let, Cenjene Ml atelje pro-sini to kdo ve za njegov imslov, tla ml ga naznani ali pa bo aam M-tal o glaa naj ae ml Uglasi na moj naslov. — Svojemu bratu. Anton VrjtttelJ, P. O. U. 80«, Warren, oliio.
Dr. Kol
■lOTOMld 8dT8t IM Pni Av«., PUtstanfc
•Trgov«« a vBskovrttao nldtnlao «• priporoma vwa» »U»vsa«kla» rojakom dobro la tolna p«»ntr»M»a. Pilit« v vaiom J««lfcu. Na«tov Jat
M. POCORELC, 7 W. Madiaon St, Room 605 CHICAGO, ILL. ►♦»♦♦0 8 a 18 oo o...........
:
V čotrtak 2. januarja 1919 ob oemi uri fvoior na orna biti nikogar v Chicagu in okolici, ki oprav-m Ija kakršnokoli delo pri žonakih slamnikih, da bi g ao no oglasil v mali
Narodni Dvorani
na voghi Racina Avo., in 16. ulica, Uov. 1802.
Ta dan ja za naa ravno takaga pomena, kakor | jugoslovanska država. Ta večer te moramo ibrati vai in izvrlHi novo delo, ki je nujno potrebno. Po« staviti hočemo nov temelj etavbi, kl nam bo porok Z uspehov. Za naa je to zgodovinski dan in zato naj 3 pride vaak delavec in voalca delavka nale otroke, da ae aami med aeboj pogovorimo o položaju in nalih potrebah.
Pozabimo m ve razlike in mrinje, ki morda obstojajo izza zadnjega Itrajka; pustimo vae na stran in pokažimo vraU onim, ki naa razdružujejo. Storimo korale, ki ga moramo atorki prej ali alej, kajti nevaraoot prihaja.
Torej vai akupaj omenjeni večer na določeni ■ proetor.
Z Unija olamnikarakih deUvcev in Šivilj. 1,„................... I......................
DR. JOS. V. GRAHEK
edini slovMtskl zdravnik in ranoot lnik v PennoylvR-nlji. Zdravi vae olro^Jc, ftrnakr In možke bol<»«nl.
llrodiH* ure eo: 10 ure sj u I rit j do 'i ur<» popoldan lic 11 Trlepbono Crdar Z«8
643 e. Ohio Street, N.S.PITTSBURGHfPA.
s^ft sitftirii«
Ui leten •• BilatS)
tuiVu ^MdfOVhO1
Ka tn

—I
Doktor B. F. Mullln
"Apecl allel" 611 FonrtU Ave.,	Plllsburoh« Pa.
(Hii>riH et> t
Jss mm noj««ar.jll adrsrsttdpe> •tjsllet os BIov«om v PltubsrgBa Zdravi« U v«J kot 88 lot bolne «o4k« Is Ooocko. <H«tr«vU mm 8o aa tloodo Is tlooA« m»\> la morna MS vaa V od rovi jo* m rornlk bolosal imam nnjvel)« i«k	so*
| »o nnjboljla adravlio. Unooi naf koljM oUktrllnl stroj sn pretekov«, | oK peto* kalorogn M vidi o«te vndo te ke« ns stenL K m-ol |>rlksja|8 f9 |j ljudje od kllon In doUi, dn jlk ] vUn. Zdravi« rsooo koloni ns| ln nnglo. OovoiIsm H»to Oeve
PrtdlM R Ml kot k poDeloUa
Vmdm mm m • mm	O* a mm4m. V	mmm m tO mm m a (

PROSVETA
CLAfILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ono ogtnoov po dogovora. Rokopisi eo nn vrni ijo.
rIt0SV*TjL_M1,
S ho Udarni in delom je S. N. P. J. do sedsj dosegla lepe uspehe. Upajmo, da postane solidarnost še trdnejša v prihodnjem letu in da bodo uspehi prihodnjega leta prekosili vse dosedanje uspehe.
Sloga jači, nesloga tlači!	j. . •
DELAVSTVO IN IZOBRAZBA.
Slovensko Republicansko Združenje,
UL
Naročnina: Zodtnjene driave (»zvon Chicago) la Cenndn $t nn leto, |l.f>0 za pol lota In 76c za tri roasoce; Chicago in h $2.26 tn pot leta. 11.18 za tri mooece.
inozemstvo |4.60 na loto,
Naslov ao vao, kar fann atifc • lietooet
"PROSVETA"
8M7 lo. UwniaU AvoaOo, CkUa#o. IHInoie.
THE ENLIGHTENMEIfr
Organ of tho Slo»e«l« NatUmal Bonofll Socletv.
laaood daily ozeopt Sonda* and Holidars.
Ovned by tho Slovenk National Bonoflt 5ocUty.
Advortialng ratos on agrooment.
Subeeription: Unltod Stoto« («xc«pt Chicago) and Caaada ft por yoar;
Obleago and foroign countrles, $4.60 psr jroar. .. , ,_„..	, y„..
Addreeei
"PROSVETA"
MIT So. Lawndalo Avenno, Chicago, lOlnole.
Telefon Uwndalo 4630.
st
3=5
Datnae v oklepen ju n. nr. (Dea. Jldl) poleg vašega tmeaa In naelorn anl. da nn jo a to« daeroa poteklo naročnina. Ponovilo Jo prnvn> ▼e* —tov! Uel.
ob novem letu.
Z velikimi žrtvami so pred štiridesetimi leti ustanov-jali v stari domovini delavska napredna in izobraževalna društva, hi so se umaknila delavskim strokovnim organi-jam, ko so spolnila svojo začetno nalogo s pripravljanjem delavstva na spoznanje, ,da je moč delavstva v izohrazbi in organizaciji.	■
V	letih od 1880 do 1884 je avstrijska reakcija naj-lujše divjala proti delavskim naprednim izobraževalnim društvom in jih skoraj popolnoma uničila. Nekaj žrtev te gonje živi sedaj v Ameriki, nekaj v domovini, nekateri )a že spe v grobu in ni jim bilo sojeno, da dožive poraz avstrijske avtokracije.
Avstrijska avtokracija ni marala izobraženih delavcev, kajti zavedala se je, da najložje vlada neizobraženo ljudstvo. Takrat so bili težki dnevi za pionirje ljudske pro-svete. Težko uklenjene so vlačili pred sodnike, če niso bili tako srečni, da so se umaknili v tujezemstvo, kjer jih ni dosegla roka avstrijske avtokracije. Sodniki so na povelje od zgoraj obsojali te buditelje delavstva na težke kazni, v večletno jetniško kazen. Le malo časa so se naslajali nazadnjaki na svoji navidezni zmagi nad ljudstvom, ki koprnelo po izobrazbi. Učitelji ljudstva so sedeli za jetniškim zidovjem. Nemogoče je pa bilo poslati v ječo stremljenje po širši izobrazbi, ki je živelo v duši ljudsvta. Lahko se zapre in pribije na križ človeško telo, ne more se pa uničiti ideje, ki je pognala krepke korenike v ljudski duši.
Vstali so drugi učitelji ljudstva in nadaljevali s pri-četom delom. Člani razpuščenih delavskih naprednih izobraželnih društev so se združili v nove delavske orga nizacije, ki so posvečale veliko pažnjo izobrazbi svojih članov. Izobraževalno delo je rodilo lepe sadove.
Grde so bile navade med delavci predno so delavske izobraževalna in strokovna društva pričela s svojim izobraževalnim delom. Vsled dolgege delavnega časa so bili delavci popolnoma duševne* Ubiti. V delavnici, kjer je delalo delavcev več narodnosti, so se čule razne psovke: kranjski pes, štajerski bik, deutscher Hund, sciavo, po-lentar itd., dasiravno je avstrijska avtokratična vlada enako držala k tlom vse delavce v interesu mogotcev. Tudi PQgovori so bili navadne kvante/ aU so se pa sukali krog pijače in žganja. Ob prostem času so posedali po gostilnah, tratili čas z neumnim kvartanjem, vmes so se čule vsakovrstne kletvine, pa tudi poboji so bili na dnevnem redu. Za vse so imeli čas, le za povzdigo rivojega žalostnega položaja so se brigali toliko kot za sneg prejšne ga leta.
Za avstrijsko avtokracijo so bili zlati časi, kajti huj-skala je lahko narod proti narodu in izrabljala neuko ljudsko maso v svoje namene.
Z ustanovitvijo delavskih izobraževalnih in strokovnih društev so pričeli počasi gninevati stare navade med delavci, opustili so psovke, ker tio spoznali, da služijo interesom avstrijske avtokracije, če se prepirajo in psujejo med seboj! Opuščati so pričeli gostilne ln kvartanje, svoj prosti čas so porabili za čitanje časopisov, dobrih knjig in izlete v prosto naravo.
Z izobrazbo je prišlo vanje spoznanje, da so delavci ljude z vsemi pravicami do udobnega in dostojnega življenja. Od tega časa vidimo delavce v nepretrganem boju z avstrijsko avtokracijo do dneva, dokler ni poginila v svojih lastnih zločinih in grehih.
V	Ameriki ima delavstvo *eliko večjo priliko do izobrazbe kot v stari domovini. Tukaj imajo skoraj v vseh srednjih in večjih mestih knjižnice, iz katerih si lahko delavci izposodijo knjige. Pozimi so odprte večerne šole, v katerih podučejo razne elementarne predmete, ki služijo za podlago širši izobrazbi. <j
Mnogi slovenski delavci niso zmožni angleščine in za te je treba skrbeti na drug način, da spopolnijo svojo izobrazbo. V mnogih slovenskih naselbinah so slovenski naseljenci zgradili svoje domove. V teh domovih lahko nastanijo svoje knjižnice, prirejajo predavanja in gledališke predstave. S složnim delom kulturnih, podpornih in političnih društev v naselbini se dosežejo lepi uspehi na izobraževalnem polju.	S	, ,
' K delavski izobrazbi spada tudi čitanje časopisov, ki zastopajo delavske koristi. Za delavca je važno, da je podučen o vseh dogodkih na svetu, ki se tičejo njegovih interesov, ali ki učinkujejo na njegov položaj. Citati je
Anguet An čin, Mary Aučin, Filip Godina, Frank Kerže, Martin V. Kondo, Etbin Kristan, liath. Pogorele, J. N. Rogelj, Anton J. Terbovec, Jole Zavertnik.
NADZORNI ODBOR:
Ivan Krefttf, J. Kvartič, Joško Oven. CENTRALNI ODBOR DO NOVEGA KONSTITUIRANJA: John Emone, Joseph Fritz, Joaeph Ivanetič, J. }udnič, Iran A.
taker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jaeob Muha, K. H. Poglodič, ohn Kozel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank Udovič, Chariie Vesel, Andreur Vidrich, Štefan Zobric, John Kalan, Anton Žlogar, Louis Truger.
Vsa pisma in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na sledeči naslov: Anton J. Terbovec, 2602 So. Millard Ave., Chicago, 111.
Z jutranjšnjim dnem stopijo nova pravila v veljavo ki bodo veljavna tudi za uredništvo "Prosvete".
Urednik je po novih pravilih odgovoren za urejevanje lista tiskovnemu odboru, ki obstoji iz glavnega predsednika, predsednika gl. nadzornega odbora in predsednika gl. porotnega odbora. Po pravilih mora temu odboru pred ložiti vse dopise žaljive in osebne vsebine.
Večina dopisnikov dopisuje v solidnem in vljudnem tonu, najdejo se pa tjeinsem posamezniki, ki pridejo izven tira in postanejo osebni. Tem posameznikom priporočamo, da naj posnemajo večino pri dopisovanju in naj se izognejo osebnostim, da ne bomo primorani izročati dopisov tiskovnemu odboru v razsodbo. Taki dopisi jem ljejo čas tiskovnemu odboru in čeprav tiskovni odbor dovoli, da pridejo v list, ne dosežejo namena, ker so pre stari in je zadeva že izgubila zanimanje v javnosti. Najboljše je torej pisati stvarno, brez osebnih napadov na člane in članice in odbornike, da pride dopis takoj v list.
Tajnikom krajevnih društev priporočamo, da pošljejo vsa naznanila najkasneje do pondeljka zvečer uredništvu, da so objavljena že v prvi obligatni izdaji. Taka naznanila morajo biti do pondeljka zvečer že v uredništvu, da izidejo v prvi sredini izdaji.
Po novih pravilih ima društvo pravico do inicijative. Inicijativni predlogi se pošiljajo gl. tajniku in nn urnd niitvu. Ce je bil predlog pravilno inicijatiran in potrjen po gl. izvrševalnem odboru, ga gl. tajnik priobči v glasilu. Debata o predlogu traja devetdeset dni, ko predlog čaka nn podporo. Debata preneha, ko gre predlog na splošno glasovanju.
Po pravilni" objavi v glasilu ima vsak Član pravico razpravljati o predlogu skozi devetdeset dni. Vsled tega priporočamo Članom, da ne pošiljajo uredništvu razprav o predlogu, dokler ni bil pravilno priobčen v glasilu, ker jih ne sme priobčiti. Ravnotako naj ne pošiljajo razprav po preteku devetdesetih po pravilni objavi v glasilu, ker take razprave ne morejo v list, kor so prekasne.
Društvom priporočamo, ki inicijatirajo predloge, da se obrnejo za sestavo takih predlogov do zmožnih bratov kajti uredništvo nima pravice popravljati takih predlogov Ce bi uredništvo popravljalo take predloge, bi ne bili več društveni, ampak uredniški. Od pravilne sestave predloga je pa odvisno, kaj predlog pomeni. Ce ni ena beseda alt vejica na pravem mestu, dostikrat predlog kaj drugega pomeni, kot je hotelo društvo hicijatirati. Ce se kaj takega zgodi, pride lahko do debat, kaj predlog pravzaprav pomeni. Take razprave pa ne priporočajo predloga član stvu, da zanj glasuje. Dogodi se lahko, da je tak nejasno zapisan, toda važen predlog sprejet, ker so slučajno*va tisU prezrli nejasnost, ki so se brigali zanj, dokler jejji na razpravi. Ksj sledi temu? Kasneje se mogoče dožene da je predlog res dvoumen, ali pa tako nejasen, da se razlagi na več načinov.	PR|h
Ce radi takega predloga nastane spor, roma tak spor od instance do instance, dokler ne pride pred sodišče. To pomeni, du tak predlog zapravlja čas in napravi ja obema prepirajočima strankama troske. Da se ne izvrše take napake, je najboljše, da društvo strogo pazi na to, da je inicijatiran predlog pravilno sestavljen.
Ne zadostuje pa, tla društvo samo inicijatira predlog, Če je predlog v protislovju z drugimi točkami v pravilih j »uje sedanja poplava v centralnih evropskih državah, ki in ustavi. V tem slučaju mora društvo v inicijativi tudi j je pogoltnila avtokratične mogotce v teh deželah. Ce bi navesti, kaj je treba črtati v ustavi in pravilih, da ne na-Mmnejo protislovja.
IfeN Povedali smo to ob Novem letu, ko stopijo nova pravila v .veljavo, da članstvo ve, kaj uredništvo sme in kaj ne sme izm^iti^ da se članstvo v takih zadevah obrne na
Splošna ljudska izobrazba učinkuje tudi na socialne razmere, da se spopolnjujejo, da se slabo umika dobremu in se bližamo splošnemu ljudskemu blagostanu. Z.
Nekaj pojasnila za kampanjo
miljondol&rskega fonda 8. R Z: za svobodno Jugoslavijo.
Kaj ne, rojak, on miljon dolarjev je velikanska svota, toda če se bomo takoj v'začetku ustrašili velike številke, potem jc prav gotovo, da tc svote ne l>omo nikoli dosegli in da bodo Italijani lahko s prsti kazali na nos Jugoslovane, češ veliko jih jc, pu sc se toliko ne brigajo za svobodo svojega naroda, da bi zbrali skupaj tako malenkost, medtem ko mi žrtvujemo miljone, do bi dobili javnost na svojo sthin m tako prišli do živega srebra polne Idrijo, najboljšega pri-stuna v Jadranskem mor^ju, Trsta, važne pomorske Inke Pulja, Reke, Zadra in vsega dalmatinskega obrežja z otoki vred, do svetovno znane Postojnske jamo in na zelezju in rudninah bogatih krajev okoli Triglava in drugih jugoslovanskih krajev, za katere nismo nikdar sanjali, da bi bili kdaj naia last, po si jih bomo prisvojili sedaj, ko^ Slovenci, Hrvati in Srhi držijo roke križem.
Toraj v prvi vrsti jc odvisno od vsakega POSAMEZNEGA rojaka, da dejansko pomaga v tej kampanji, od katere izida bo odvisna v veliki meri naša usoda, če bo ta kampanja uspešna ali ne. Da, ravno od Vos posamc/rnrkov, bo v veliki meri odvisno, če se bomo lahko pred svetom pokazali, da nam je RES VELIKO LEŽEČE ua tem. da postane naš narod svoboden in da smo pripravljeni žrtvovati vse, samo da ohranimo nože lepe slovanske primorske kraje in jih obvarujemo prea upadi nesramnih sovražnikov.
V	prvi vrsti se morate odločiti, da boste napeli vse svoje moči, da se v vaši naselbini nabere kor največja svota, da bo vsak rojak tn vsaka rojakinja in vsek slovenski otrok in kar največ Hrvatov in Srbov podpisanih na nabiralni poli, ki bo poslana vezana v lepo knjigo v arhiv slovenske narodne vlade v Beli Ljubljani.	.r
. Ko je šlo za vladah posojila Svob^sle, ko so nabirali prispevke za Rdeči Križ in za druge vojne namene, bili smo Slovenci, vobče Jugoslovani med prvimi, ki smo pridno posegali po,l,)ondih in prispe-vi li v razne namene, da pomagamo naši vladi v tej vojni za demokracijo.
Hoj a k, ali pa naj bomo sedaj mlačni, ko gre '.a svobodo našega lastnega,naroda, kateremu smo delani vse, ko gre sja lepe ln bogate jugoslovanske pokrajine, za katere nas hočejo ociganiti širokoustni laški imperijalisti in aneksistif Gotcvo nc !-—bo odločen odgovor vsa-kega Jugoslovana, Tci ima pošteno srce, v katerom ni prostora za narodno i/.dajništvo. In rojak, vidilc od vas bo največ ležeče, kaka usoda bo zadela noš tolika stoletja trpinčen ntfrod!
In vprašali sc boste: "Ja, kaj pa bodo z enim miljonom?" Draga duša, dandanes se, nc more niti v iieJ>e*a priti brez centov, kako naj potem dosežemo posvetno svobodo s praznini žepom?! Le zapo-iiinite si: Denar je danes še vladar sveta. In prav resničen je tisti rek starega grškega vladarja Filipa: "Ni zidu tako visokega in ši.rokega, da ga nc bi prekoračil z zlatom obložen osel."
V	prvi vrsti jc sedaj glavno, da zberemo skupaj miljon dolarjev ali več, da imamo sklad s katerim bomo takorekoč "kupili" zla* to svobodo našemu narodu. Vendar ne razumite nas napačno. Agitacija po časopisju bo stala velikanske svote, v teku mirovnih pogajanj l»o treba dajati v javnost razne resnične statistike, seznaniti bo treba ves svet, posebno pa razne vlade in diplomatične kroge o resničnem položaju v primorskih pokrajinah oh Jadranskem morju in na ta način vsaj deloma pobiti laži, katere jo raztrosila med svet po naših pristno slovenskih deželah hrepeneča imperijalistična Italija. ki jc potrošila za to propagando že miljone in miljone dolarjev.
Take objave pa bodo mogoče edino potom časopisja. Kar arac-rttki listi računi jo za take objave, jc skoro pt verjetno. Oglas v velikosti cnc strani za enkrat stane najmanj $1.000.00. To jc samo ena primero.
Misliti bo treba na komisijo, ki bo šla na mirovno konferenco. V Parizu jc velikanska draginja, en tisočak za enega človeka za en mesce jc malenkostna svota, treba pa bo več ljudi in mnogo pomoči, a vse to pa bo stalo precej denarja, kajti ta konferenc* bo lahko trajala par mesecev, mogoče šest, zna sc pa tudi zavleči za eelo leto in dalj. Tako bi vam lahko naštevali, da bi sc vam lasje ježili in lahko si mislite, da en miljon ne bo nikakor preveč. Srečni bomo, ako pri-deno ven ceneje.
Ne moremo in tudl ne snuupo naprej praviti kaj mislimo storiti, ker s tem bi izdali sovražnikom naš načrt katerega bi jim bilo potem jako lahko prekrižati. Mislimo pe, da jc eksekutiva S. R. Z. do sedaj uživala popolno zaupnost med narodom, kajti drugače ne hi tega gibanja podpirale toke velike organizacije, kakor so S. N. P. J.; J. S. IyfJ.; S. I). P. Z.; Društvo sv. Barbare, S. S. P. Z. in rasno druge organizacije. Če ne bi S. R. Z. v resnici zastopalo naroda, bi.ne prišlo na drugo konvencijo nekaj nad 80 delegatov iz vseh krojev Amerike. Oe bi eksekutiva S. R. Z. ne vodila naroda do pravega cilja in po pravi poti svobode, bi sedaj ta organizacija, in to brez vsake reklame, ne štela treh okrožnih organizacij z mnogimi podrejenimi podružnicami hi 54 lokalnimi organizacijami 8. R. Z. Vidite, rojak, to dejstvo samo nn sebi kaše, da narod hoče popolno svobodo, da nofle več tlsčaninti pod tujim jarmom in da popolnoma zaupa vodstvu R R. Z.	,
_ _	Zadnja konvencija 8. N. P. J. je sklenila, do J cd not a prlspevo H.
treba Z duhom in ne površno. Ce se zboljša delavski po- w- dvanajst tisoč dolarjev v ta namen. To sc pravi, da so delegati,
lotaj v drugi državi, tedaj zboljšanje učinkuje tudi na njegov položaj.
Kako velike važnosti za delavca je izobrazba, doka-
ki ao zastopali okoli 18.000 članov, odobravali narodno delo ekseku-
t i ve S.R. Z.

J*
vo atlrevo in no izgublja časa s pisarenjem uredništvu. Dunaju in v drugih mestih.
delavstvo ne bilo izobraženo, bi pri državnem preobratu v Nemčiji in Avstro-Ogrski mogoče tekla kri v potokih. Tako se je pa U preobrat izvršil skoraj brez prelivanja človeške krvi. To je moč izobrazbe, ki je učinkovala na vojaštvo, da ni hotelo streljatf na ljudstvo v Berlinu, na
Prišli bodo argumenti, da je to soc. ali protikatoliško organizacija. V tem ožin rečemo, da je vsako tako očitanje nespametno, kajti Slov. Rep. Zdr. je popolnoma in Čisto narodna nrganlnzaeija, kl sc ne vtika v osebno, versko ali politično prepričanje posameznikov in katere nsmen ie delati z vsemi danimi sredstvf za NARODNO SVOBODO SliOVENCRV v okvirju jugoslovanske federativne republike. C lan te organizaeije je lahko vae kdo, moi ali žena, duhoven oli socijalist, liberalec ali klerikalec.
In kdor je Rlovenee in ima še iskrico ljuhezni do krajevTkj<,r ain je telila zibelj, ta ne I* vpraševal'nedaj v teh rennih čenih. kake (Ncre *e;n jaz. kake je oni. kakega političnega naziranja jc ta in kakega je tvoj sosed, t cm vet' storil ho vee, ker je storiti dolžan, kot
TROSVSTA
sin ali hči slovensko mutcre, katere vodno zemljo MORAMO hraniti ,.V(I krutim narodnim sovražnikom.
Kojak ali rojakinja, ki bi v teh resnih časih nasprotoval tej ideji, ki ne bi hotel žrtvovati časa, truda in tudi gmotno pomagal, je v duši izdajalec, ua katerega bo bodoči rod kazal s prstom.
Brez razlike, pokazati moramo vsi skupno kaj doseči. Mlačnežev med nami ne sme biti, I narodno stvar in svobodo, ugitirajmo, del ujmo rimo skupaj malenkostno svoto
K\ M1IJON Dul.AlUKV Za svobodna Jugoslavijo :
FINANČNI ODSKK S. R. Z
TTB-TV
sko hočemo navdušeni za da spra-
Vesti iz stare domovine.
JUCOBLOVANSKI ČASNIKARSKI UBAD.
WASHINGTON. n. O.	v i
protest narodna vlada v Zagrebu.
Narodno Veče v'Zagrebu je poslalo 1. novembra naslednji protest predsedniku \Vilsonu prod* postopanju Italijanov na *asede-nern jugoslovanskem ozemlju: v
4'Narodno Veče SUH kot vrhovna oblast državo Slovem-ev. Hrvatov in Srbov (Jugoslovanov \ najprisrčnejšo pozdrav I ju predsednika Wilsono kot zastopnika pravice in svobode molih in tlačenih narodov, kot propovodnika načela narodnega samoodlo-čevanja, dcmokracijc in trajne-ga miru med narodi, združenimi v ligi narodov.
Ker je, v pfrottislovju s temi velikimi načeli, začela Italij^ zasedati naše Čisto narodno ozemlje in prišla s svojimi bojnimi I adijami v naše luke, pro«i Narodno Vego; Uo» tolmač čutov in želj celokupnega našega naroda, predsednika velike ame»šk<5 republike, da nam pomaga s svojo močno zaščito, da država Slovencev, Hr
Druga objava/-"'*
"Obaor" poroča 5. novembra: Osrednji odbor Narodnega Veča NIlM je sprejel na včerajšnji seji sledeče tri odloge:
1. Da sc pošlje predsedniku držav, \Vilsonu. osvoliojite
kongresu nudile v soglasju s pro-klauiiranimi principi svojo močno podporo, za zagotovitev suverenosti zedinjenc države Slovencev, Hrvatov iu Srbov.
Poslužuje sc te prilike, da ob-vesti zavezniške države, du je bojna mornarica, ki jo bile dosedaj v pojesti avstro-ogrsko monarhije, sedaj v rokah Narodnega Veča Slovencev,' Hrvatov in Srbov ter da jc bila na njej ra/.obešcua narodna zastavo. Jugoslovanski odbor v Londonu zastopnik N. V.
.'"Hrvatska Država" poroča 2. novembra, da jc bilo poslano Jugoslovanskemu Odboru v Ženevi naslednje obvestilo od strani Narodnega Veča SHS, v Zagrebu:
"Predscdnistvo Narodnega Veča SHS je poslalo vladam zavezniških držav sledečo uradno noto (besedilo prej navedene note).
Istočasno izjavlja Narodno Ve-če, da poobloščuje Jugoslovanski Odbor, (la zastopa interese države Slovencev, Hrvatov in Srhov pred zunanjimi državami.
■ Proglas Narodnega Veča.
Narodno Veče v Zagrebu je objavilo novembra sledeči pro-
lju malih in tlačenih narodov, in zagovorniku načelo narodnega JUimoodločevanja, v imenu Narodnega Veča pozdrav, zahvala in prošnja, »la vzame državo SHS pod svojo močno moralno zaščito.
2.	Da sc pozdravi oh priliki o> s vo bodi t ve llelgrada bratsko srh-ska vlado kot predstavnica kraljevine Srbije, ki jc s svojo močjo iztrgala domovino ia tujih krempljev iu s katero bomo v kratkem delili svetlejšo iu srečnejšo indoč* nost. ^ ^ _
3.	Da sc ob vsaki priliki, kjer sc predstavlja drŽava Slovencev, Hrvatov in Srbov, vijejo skupno zastavo S. 11. S. kot simbol našega cdlnstva.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
/.m luninim srcem naznanjam vsem znancem iu prijateljem ši-rum Amerike, dn jc neizprosna | smrt vzela ml nas našega dragega brstu
FRANK ZAOORCA
vtttov in Srbov neovirano izvrši. ]flN.
skupno in v soglasju & *fbijo in Xar(Hlno V(mV jcaino^uega na-Črnogoro drfcivno zjediujcnjo ce- ^^ Slovencev, Hrvatov in Sr lokupnega našega naroda. I rosirtio boy kl M m tcri|oriju blvic .lv gospoda predsednika, do v svo^i	kc	jo v KV0
iiPHvičnostl nrcnrcči. da bi posla- , • ' , \ V, ..... .
pravičnosti prepreči, da bl post 4 le tnkc namere predsodki za rešitev našega narodnega vprašanja v duhu načela narodnega ttomdorV ioče vonja.
Za Narodno Veče SH£:
Svetozar Pribičevič. .. .Dr. Ante PavaUd. ,
Veče pozvalo zavezniške šele.
"Hrvatska itijce" poroča 9, novembra: Da odstrani vse nevarnosti, ki prete naši mladfsvo-bodi in obstoju naše nove neodvisne države, zlasti vsled razpusta in desorganiziranegn umikanja Ivalkanskega in italijanske■-'ga bojišča vojske bivše , . avst'r.»-ogrske monarhije, jc Na^odpo Veče zaključilo, da pozove zavezniške čete na naše ozemlje, da !<c z ujih pomočjo čim prej omo-gpči odstranitev teh -nevarni!) razmer,, Predsedstvo Narodnega
ču. ki je. Žc prej sklenilo. prositi pomoči, je. poslalo ' vrhovnemu poveljniku v glavnem stanu zavezniških aramad na Francoskem, hioršolu Foebu, tozadevno prošnjo.
Jugoslovanski odposlalo! pomni na Krf.
Iz Pulja se poroča 4, novembre; Odposlanci Narodnega \>čn: VI-lim Bukšeg, Trešič-Pavičič Jtf Čop so brzojavili danes zavezniškim vlastem, da je avstro-ograko mornarica prešla preko njih v posest naroda SHS, ter protestu jejo pto-1i pciopitvi "Viribus r nit is." in Mrrankopiin" ter prosijo, da sc v liodoče preprečijo slični sovražni čini proti naši drŽavi. Na ta protest je dospel kot odgovor ra-dlogram, podpisan ml Ulemencc-aua, Houscja, Lloyd fieorgoja In OrUnda, s pozivom, do ae naj naši odposlanci nemudoma odpravijo na Krf. Dr. Tresič-PavlčU". ki Je bil odpotoval v Dalmacijo, do tam prevzame mornarico In zapriseše mornarje, je bil brzojavno pokll-eon nazaj. Dospel je danes sem. Odporfonci so nsprosili Nsrodno Veče, naj jih brezžičnim potem priporoči pri poveljniku zavezniškega brodovje na Krfn in da da potrebne instrukeijc.
. lajava Narodnega Vaša.
LISTNICA URIDNilTVA.
jem manifestu od 11). oktobra t. 1. izjavilo, da proglaša neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov na tem ozemlju ter jc s tem prekinilo vsako zvezo /. avstro-o-grsko 'monarhijo -Iii habsburško dinastijo.
To izjavo je soglasno osvojil tudi hrvatski nabor na seji dne 29. oktobra t. 1. Na tej seji jc bil navzoč tudi osrednji odbor Narodnega Veča, ki jc vrhovna eksekuti-vo za vse jugoslovanske kraje bivše avstroogrske 1 monarhije. Nadolj jo sporočijo Narodno Veče vladam Zdr. držav, Francije, Anglije, Italije iu Srbije ter Ju-gloslovanskemu Odboru v ftrlei, da stopa država Slovencev hr-vntov in Srbov (Jugoslovanov) v eiio državo s Srbijo iu Črnogora, katera država se ima na podlagi narodnostnega riačela razširiti na vfa enografski teritorij naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov.
V i<iti not I jc objavljeno tudi to, da »e mi ne nahajamo v vojnem stanju z zavezniškimi državami, temveč, da jih smatramo za pri-jateljske države; 'to prijateljstvo je ojačeno po dejstvu, da so naši narodni državi Srbija in <Vuk* gora žc od začetka vojne borita kot ' na jz veste jši zaveznici zaveznikov. Ta dejstva šc niso mo-gla biti znana zaveznikom, ka so postavili pogoje za premirje sv-Mlroogrski vrhovni komandi, ka-kor jim tudi ni moglo biti znano dejstvo, da jc nvstroogrska mo-nnrhija razpadla v nekoliko neodvisnih narodnih drŽav.
Kot vrhovno "predstavništvo narodna in države Slovencev, Hr volov in SrlM)v smatramo zu dolžnost, do obrnemo pozornost visokih zavezniških vlad na to. dejstvo In do prosimo, da se jih upošteva v tem smislu, ds sc prizna pravica našego nerodnega samo-odločevanja v polnem obsegu, da se odstopi cd pregovarjanja z u-radniml krogi Avstro-Ogrske ki več ne obstoja, in da sc z okupacijo enega'dela našega nerednega ozemlja ne osnovljo predsodek proti zjedinjonju celokupnega na-šego no roda.
Ob enem nem je čast jsvlli. ds Jo mornsries bivšo Av.tro^grs-
O. Alois, Jalove«, 2:Hl So. Teti-
trol Ave ima pismo v uradu ameriškega Rdečega križu, kije prišlo iz domovine. ZgltiNl nuj sc v uradu Rdečega križu, soba št. 511»— 58 Kast Washingtou St., Chicago.
F. N., Sublet, Wyo. ~ Dopis je prvič oseben, drugič pa nc poskušate v njem uiti dokazati, d" so bile trditve dopisnika iz vuš»» naselbine, katerega doniš jc bil priobčen dne 10. decembra v tem listu, neresnično. Sumi priznavale, du so gotovi ljudje kupovali bon-dc pod pritiskom javnega miicuja in družb, pri katerih so bili vpos-licni. Nadalje jc donisnik navajal delovanja nasprotnikov SRZ. ter jih imenoval avstrijaknnto. VI pa niti nc" poskušalo zavrniti njegovih t rti it e v. Z zoba v lian le m pa fo nc nove niti ne dokaže ničesar, ker bi imeli kak pomon za javnoM M čitotelic. Dopisnik se no akrive s svojiut imenom, ker se jo v njegovem zodnjeiu dopisu podpisat ood dopis in ponovno zatrjuje, da stvari ni pretiraval. Avstrile sedaj ni več in nobene elmnetije po-knterih Slovencev lo nc bodo "budile k Življenju. Zato priporočamo, da nnstlio
ter sc pridružile d»du S. R. Z.. VH io tako velike važnouti za naS na-
fod.
|io devet dnevid bolezni plučuiei • jc due 5. novembra llllH svetVr za vodno zuilsuil oči v svoji mladi starosti 22 let, I lil je elun dveh društev in sicer Št. 40 J. S. K. J. in št. .178 N. H. Z. Pokopali smo ga j pokopališču v ( laridkc. Pa. V A-meriko jc prišel pred ti leti. Tukaj zapušča dve sestri .\lury llevo (rojena Zagon«) vMUaridge, Pa. iu drugo je po v Kingo, K a um., orno-Jloua Stcruišu. V sturem kraju pa zapušča sta riše. dvu brata iu eno sest 1*0. Prav lepo sc zahvalim vsem prijateljem, kateri ste mu kaj pomagali ob Času bolezni ln smrti in vsem, ki ste ga spremili k zadnjem počitku iu lias tolažili v kritični uri. I*epa hvala vsem.
Nl bilo dovolj, do se je kruta usoda maščevala s tem, dn ml jc vsolu ljubega bratu, temveč jc u-gruhila še sestro, ravno ko jc bil pokojnik nu m rt vaškem odru smo aobili telefonski klic, du jc umrli na Slovan, Pa., sestra m V no 0 ur pozneje za bratom
31. oktobra je Narodno Veče,«- ------------
SHS M angleški, francoski.! *ko izr^n
italijanski in ameriški vladi, ob tdkon. Nsrmlneaš Veče. ki
istočssni obvestitvi srliskc vlsdo, tako tU* vse pamrn^e
o tem koraku, sledeh izjavo:	^
"Država Slovenoov, Hrvatov in 1 narhljo no moro več razpolagali
Srlmv, ki ae je osnovalo ne leri- «*n brotlovjfm toriju JugosUivonnv, ki je dooe- Krnico > vi jamo. da smo ie daj »nodolo v sestov ld%še ovoto- prej, prodno smo zeznoli zo p« ogTskemonorliije, in ki je pri- goje premirja, stavljeno avo roo-prav I jena oti^ti v skupno držs grški vojni ko.osndi. vo s SeMja In Čmogoro. izjsvljs go^lovsnski.o četam, nsj formalno. (ls oe ne naboja v-voj- zavozi.iškim črtam ueproti in nem stsnju z zsvozniškltnl držs- lože orožje vami. Hr* ns je, da more i* js vit i, J Zagreb, 3. uarembra da moatra zavezniško države pri-jsteljskim državsm In pričaknje,
J. K., Agular, Oolo. — Redno poštne zveze s slovenskimi kraji še niso otvorjcnc. Kadar bodo. bomo poročali. Ako Žcli<e poslati kako pismo svojcem v domovino, boste dobili uata&nejšo infortuacih v uradu ameriškega Rdečega križa. Mi smo o stvari žc večkrat pisali lu pojasnili čiiateljcm, kl žele pisati sorodnikom v domovino kako sc moralo urediti toka nttuno tki komu nasloviti, da pridejo v roko Hudem, katerim sle iili poslali. Ako hranite številke Prosve te, lahko stvar poiščete.
Sharonski Radovednež. Do- j
norna enota nima ničesar opraviti z bogastvom ali revščino države Avstrijski denar pred vojno ni.bi' nič manj vreden, kar nv tiče zlate| valuto, kakor ameriški, kajti v o-meriškem oeekinu ka #10 jc ravno toliko zlata, kakor v avstrljsken» zo 50 K. To volja tudi zs vso druge drŽave, ki imujo zlato valuto Svojočasno. ko so Idil Avstro-Ogr. ski denarna enota šc goldinarji jc imela Nemčija zo svojo denarno onolo marko, kolero Ima še se daj In goldinarji so ropre/.cntlra-li večjo vrednost kaVor netnlkr marko, kljub temu. da Je bllr Nemčija mnogo bogatejša drftava To spodbije trditve 'vašega jirlja telja, ds je densrns enoto urejena ns prdlagi bogastvo državo Jugoslatija lahko upclje tako de namo enoto, kskor Jo imsmo v A-meriki. let udi je reviui dežela, kskor trdi vsš prijatelj. Togo se*»e-ds ne I mi slorlls, ker bodo cene takrat, ko nastopijo zooet normalne razmero, za potrebščine mnogo različnejše od ameriških con, lo ker oo us podlsgl tegs urejene tu j di pleče, bo »evt-ds upe I jnnn v Ju-icoslsviii približno tsks enoto, ks-| kor jo bils v Idvši Avof ro-Ogroki Avotrijokl srebrniki rs 5 K. so bV ] II okoro noionefio loko veliki, ko kor smoriški orobrnl dolar, kl io ronrezentirsl vrednost R s*olriJ «kik kron.	. .
RO Z ALI J A BRATONJA
(hijena Zagon *
i< starosti H3 let, katera zapušča žalujočega soproga in <1 še ne<lo-raslih otrok v starosti od 7 niesc-cev du 9 let. Pokojna sla bila oba rojeno v vosi Podgoro, občlnu Prečno pri Novem Mestu no Do-lenjskem. Prav prijazno se zahvalim vsem rojakom v Slovan, Pa., za njih postrežbo in gost olju b-Ufst, kutero so mi Izkazali ko sem bila tam pri pogrebu mojo sestre, hvala vsem, ki sto sc kaj potrudili iu pomagali ob času bolezni in sn.irti in za sprejom no pokopali-PokoptH smo jo dne 9. novembra 19IH v llurgcttstown, Pa. Drtigi brat in sestra zapuotila sta nas v najlepšej dobi svojega živ-Ijenja in odšla sla od nas za ved-no. Slovenija dolu vi\m jc slbel, 'uova domovina vaju jo spravilu v blodni grob. Narava daj moči, da Mclenu t rova in ovci jo sveže bode Krasilo njujin «i*ob. Piičivajto .mirno v svobodni ameriški zemlji, Žjilujočl bstall:
Mary Bevc, lu Joaefina tter-niša, sest rc. Louia Beve, sva k, Joseph Bratonje, soprog h o-sta lml otrociei Olorldge, Pa., Iloz 452.
SHIRLEY BROS. CO.
Nat{«Mii«Jii pograMk iM Slovuiti.
TMth Uaairaibe; zrnoma oeaa. Vrsdi so ns noa W. Micki... »t.. 3010 N. Uliaals *f jM JL aaoe I. Waok, ••., ladUsopolti, 1*4. Oba talslona..
JOSEPH ORE5NIK, j
i»» Raad Si., MUsraok«*« WU.
Priporoča avojo gostilno,kjer • so.ahajajo večinoma vsi Jlo-veacl, domsči ln drugI. ,Ns rss-polago imsm biljordnico, godbo, eigare la olgaaoU, Za potujoše Imam pronošlšte la dajom do-■ bro postrolbo. /o obiloo obUk so prlporoflo Joo Orošnik. +++»»»ooeeeeee»ee»»»»»»
t
Naročnino Je treba ponoviti t« koj, ko potete. naročnino, d« ae list ne ustavi. Tako ae glnaa nove poštne določbe.
ZMIRAJ VV8BL0
"(V gosiUid I>rl Spolarju. — Tam ae ddii tmll preno»višči »o potuješ preko Ohlcage, Vedno t(Xlna pp 1'ŠtroilMV. »e prltporočatn rojakom v Chicagu iu pkollel,	, (
A Spolar, JH;U S. Ashland ave, ! ^ Tel. Canat 34T4.
Pri prehladih
»4>|oln u vm, u^tinii H.HU • ^
P*IN-EXPELLER
,' ivsikuj. t»H
Isilae prati • verptveee znamko aMi%
m. Im • trt^l i*
, r. ao «nc»mw a co. ' ;
10.00	U*w V«rS> N« V.
Skoro še tO tet ao Trtoorjovo adrsvllo sspošso rsbljo a sajroljlsi isspssje«. A to tsšl mti ptsvoga smo-ko, kor ssopoost lodolo v stol Jo asslsšl popolso lospsojo is (lolsoja •*esi »tovUolh odjoissloov. Mola povilsojo ooo jo sodsojs potrobs, šs so okrssl sssooljlvo .vmIIoo tsdolkov. irssUl •••••šalge aopor dr.at»jo sa vook fttovilslk potrobMIoah saMk, s sovi vojol ttovsk osm jo opodbU šs ssdoji stsbof Is iioraU smo «ooo aokollko povtisiL Vssk prijatelj Msorjovlh lokov prisssvs kros sgovors, še v Md..Jo«U, fc« siomoM Vilko vo« plsšovsil ss potcobMtso, Is todl fokorjs oUse a^sr ve«, si bUo »o«a«s drsgt»|l e okooi prltL Zato pa bo vroiaoot Tiioorjovth lobe^ p»vtalle odjosislooai m bar va« pls4ajo m ojo.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno — Grenko Vino-
torej Ima tsko ssopssjo ia vspok smš svotaoi, ker o«lal, do bol sgsbl ovojo jtollMs. !wod ^ak bolaoo. Jih J« dovotdosot odstotkov povrrottoik ta spotottb v totodcu. Trloor^va Mrsvflao OrmjSo Vtoo odteM
šotodoo la odotraal ta sotraojMlao diebovjo vao oobrsse	JL ZZrT
brlog stotvoralk tvori, ssvtmjollk prsvtlso dalovaa> drobovja. Trlaorjofl lok* M prostt vsskort.o o., potrobao m*Aaol*o la vMbajojo lo potrobso sdrsvUso gfoko korosloloo tor krooao loeMo imdoto vtoo, V-dovt asbooonoctl, ^be^ gUvobola,
v tJodlaik aaprUikab, ki rado oadUgoJ^o «oaoko ob pwm«sW litja sMi rMarjsito drsgo Mavoo^M aoisj» la vdihavajo pilo, to rabita to lok, hooto »slU v o jam ooprooosljlvo vr«dsoot Pobito jo v vook l*araa>
TRINEUEV UNIMENT
to gotovo pooMl. Joko >0 dohro todl T ssdovsb adrgatolV	todl ss drga-ajoHvoor Is aa »e-
ooo jTpo kopa. jo aag. Dobita )• r vssk lakarsab.
rinei
ja lovrstoo robo
UAIMOTMIŠM vaobaob 00 mbila •OLD

šionra eamtavabs 'anama teia.
M. M , Ohula Viota, Oal. Tudi mi prejemam o IlM*m SiiK-lalr-po l jev mosszin. DoliČni člonck bom« I ob priliki postovemll I odo V.«*
,.gr< n. novrmi»r» .......^ prevido 110 mor« »e porabiti
Zs uredništvo Vo rodno«. Vcčs; kor je nepopoln Zs urevalsnjels-ftvotezsr IMbi-VvM., Ikih člsnkov > tr»U le preeet
JOSEPH TRINER
Manufncturing Chamists 1211-114» So. AahUnd Avo.	' CHICAGO, ILLINOIS
ds bodo one ne modnsrednem
D.
Ante Psveiič.	msnjo slovenske šlovnloe.
S. N. P« J*
Mladinskega Oddelka
Slovaasfca Naradna Pod pim Jidaata
liratje la Mre: Kpldemična bolezen influenca, katera ai j« i«, brala Zedinjeue države za avojo največjo žrtev, ja prioillla gl. od
potrjena tk septembra 191$ VU. radiii konvenciji r ftprisgfMdn, 01.
na
1. V mladinski oddelek Slo-
bor razpisati izredni asesment vlvelM,ke "f"4* P^pomejedno-bolniški sklad in sicer za nedolo>	i« •t*oel( «a katerih
»fesr irizin ne pre'topijo a
rovslnine. JCer se v sredi meseca **}* *f f'	, „
januarja v ril i letna aeje gl. odbo- , f-	«	v,
ra, l»o takrat ta aklenil, če te »m- ^M*1«* "morejo vložiti In da|je os te o« izredni aaeement 26e Podpisati »teriši, vezali pa o-na vaak dolar zavarovalnine ali č«	? odgovorne za vzgojo
ae zvila po potrebi. Odvisno sev*{**<>*•' P® »«>raJo W" da bo na zdravatvenem stanju. J^nots. Preinja za vstop otroka Če bo bolezen razaajela kakor "	vložiti pri krajevnem
zadnja dva meseca, bo morala let. ^uitvu, čigar član ali Članicea je na seja zvišati izredni aaesmeut; f« »'* ™ti, varuh ali oseba, ki v nasprotnem pa ostane 26«. toll- > odgovorna za vzgojo otroka, ko časa, da pokrijemo deficit |n Prosilec, ki vloži prošnjo za vstop dokler druitva ddbe obvestilo, da otroka, je odgovoren za vae isjs-hc prenehu z izrednim sseam«n- v« vprslanja, stavljena v prešli	nji, ne katera mora odgovarjati
'	.	. , » 11 reanico; odgovoren je tudi za vae
01. odboru je znano, da izredni Ledne ,n ijtre(lne mw<rfne priMpev.
asesment povzroča n«zsdovolj- L ^ otpoJw> MV.rovsn«gs
»Ivo med članstvom, ampak P010*' mladinskem oddelku, ki jih raz-gati ne more, kajti člani zahteva- gJ odbor aJi ki jjh predpigu. jo avojo podporo, do kater« ao o- jejo ff ptaVHl. itafcko ^ tudi de pravičen! in jo morajo dobiti in dW irnenovan v pollcl otrokft( de. če denarja nI, ga mora zeložitl )<}ien do ^^^ xu elanstvo.	|mrti otrokg ijg• aprejem otrok«
V glavnem uradu je za meeec v mladinski oddelek velja pri gladeč. že na tisoče nakaznic In mno- sovenju isto Itevilo glasov,.flot za go jih Ae pride. Povprečno je sprejem Članov v članskem ^dd«l proraču nano, da bodo bolniške kn.
podpore za mesec dec. znašale o- '3. Certifikati s« Izdajo otro
krog $40,000.00, dočim dohodki kom in stopijo v veljavo le za slu
v bolniški aklad znašajo komaj j>- čaj smrti otrok, zavarovanih t
krog $1 H,000.00. Iz tega lahko mladinskem oddelku & N. P. J.
vsak v kil, da izredni asesment po č« umro preden so dovršili Šest-
2f><- na vsak dolar i« skoraj nič najeto leto ataroati, in če ao do-
proti tollkimu deficitu in ogrom- broetoječi ter imajo plačan ves
nim podporem, katere izplačamo, redni in izredni aaeament. Ases-
De pa ne bo členstvo ob enem.pre- ment mladinskega oddelka se na-
več prizadeto, j« odbor sklenil, ds naša na lestvico Stendard Indu-
v januarju mesecu plača vssklstrial Mortality z obrestmi 4
člen 2ficizrednegs esesm«nte naj 4. Če dedHj, imenovan v cer-
vaak dolar bolniške savarovalnine. t ifikatu mladinskega oddelka,
, « H preneha biti član članskega od-piacau. .. o v o i t.	t.
Izredni asesment mora
vsak Član in članica jednote, dru-.,	. ... x ,__
»	.,.... 'x'm T« ke«» otroka lahko še vedno v ve-
gače n« more pla.atl rednega. Is- " , ... . . -
delita 8. N. P. J., je certifikat ta-
redni asesment plačajo vsi, ki so
I javi in otrbk lako še nadalje o-
•malr.nl .p„J.U v ne^u d*Ll^^f? J^
eembru, oziroma, ki stopijo v društvo pred 25. dec. 191«.
John Vcrd«rbar, gl. tajnik.
če dedič redno plačuje sa njega vae redne In izredne prispevke, ki jih razpiše gl. odbor 6. N. P. J„ ali ki jih predpisujejo ta pravila; lahko pe se spremeni tak certifikat na drugega dediča ne glede ■ffdenešnjl izdaji Prosvete pri-1 na to, č« je ta dedič Član jednote občujemo pravilu mladinskega | aH n«, toda zavezati .ae mora od-oddelka, sprejeta na sedmi redni govornega za vzgojo in oakrbo o-konvencljl, kl stopijo v veljavo a t roka ln redno plačevati za njega prvini januarjem 1919. Da jHi ho vae prlapevke v mladinski odde-vsak tajnik dobro razumel ln se l«k. Taka sprememba, oporoke po njih ravnal, je treba, da jih stsn« 25e in tajnik jo mora posla-skrbno prečita in tolmači članom, ti na gl. urad tajnika a Članskim Pojasniti pač želim k lestvici, da asesmentom in ta jih ima vknjiži-otroel plačajo po starosti o pri- ti v upravni aklad jednote. hodu jem rojstnem dnevu; to je, fl, Otroci ae aprejemajo v mla-če je otrok star 1 leto lu eden deri dinaki oddelek le na temelju pro-oll več. se smatra za dve leti ata- ftnjc, ki ao nalašč za to narejene; rega. Ce je star 2 leti aH več, preiskani morajo biti od društve-sniotra za tri leta starega i. t. d. nege zdravnike, ell pa od zdrav-Otroci, prestopili eno leto ln niso Lika, katerega za to Izvoli gl. od-prokoračill 9. leto, plačajo 20e bor; spoznani morajo biti zdravi mesečno kot asesment; otroci, ki |n 0d adravnika priporočeni za ao dovršili ft. leto iu do 1H leta|tprejem v mladinski oddelek. Pri plačajo ; otroci, ki so dovršili 1.1 leto ln d<i 10 leta plačajo 30« mesečno.
Police sc izdajajo otrokom kakor izkazuje lestvica in sicer od vrednosti $34 do $<M)0. K temu moram pojasnili, da vrednost certifikata ali police je vsako leto večja. t"'e jc olrok bil star eno leto, ko je atopil v mladinski oddelek, lu jc danes stsr H let, prejme polico za toda za alučaj smrti mu jc vredna danes ko je atar 8 let hi, katero svoto plača jednota didiču. Police pa ui treba spreminjati vsako leto, pa«; pa ae lahko obdrili prvo izdana pravilno podpisana <h| društvenega In gl. odbora Nova pravila nudi-
prelskevi otroka mora bit} nav. zoč tajnik kot priču, ali yp kogar on poolilasti, ki )ui mora bitT član Jednote. Zdravnika plača prosilec, kl vloži prošnjo za vstop o-troka. Prošnja ac mora poslati nu gl. urad tajniku Š. K. P. J., ki potem izda certifikat. (l^nvni\t>ijnik lahko sidržl eeVtlflkat oiroko, če smatra to za potrebo lil ima ru tu vzroke; prošnjo lahko ^ptedhifci seji gl. odbora, kl lahko sprejme aH odkloni vstop takega otroka. Otroci se sprejemajo le ne "fleat elssa" ali "good riak", odklanja ae jih pa na "fair, douhtfullM aH "poor rlsk". Otroci nimajo pri poaiovenju nobenega glann moi
redni in eventualni izredni ment v smislu lestvice S. b\ C
Deležni so posmrtnine in odškod nine takoj, ko stopijo v članski oddelek, Jptitiiške podpore pa fele po preteku 90 dni.. Ce otrok, ko prestopi 10. leto starosti, ne vloži prošnje zs prestop v članski od delek kot predpisujejo pravil* se ga smatra za črtanega, s čimer izgubi vse pravice v mladinskem oddelku in certifikat takega troka postane neveljaven. Če želi posteti član jednote, mora pristopiti kakor prosilci, ki stopijo v članski oddelek.
Tudi oni otroci, ki so si pohabili ali izgubili kak ud, lahko pn stopijo v članski oddelek, le jih zdravnik spozna zdrave v ostalem ozim. Zavarovati se pa ne hiore-jo višje kot za $«00,00 posmrtnine in $1.00 bolniške podpore. Bol niške podpore pa niso deležni za bolezni, ki bi izvirale iz pohab-jenlh udov. Ravnotako niso de-ežni nikakršne odpravnine oziroma odškodnine za že pohabljene nji izgubljene ude. Ako je o-trok bolan ob času, ko bi imel prestopiti v članski oddelek, se mu podaljša rok za vstop v Članski oddelek za dobo enega leta. Če pa t«m času ne ozdravi, se ga ne sprejme v članski odd«lek, peč pa s« povrne 50% vplačanih
mentov brez obresti Ta odpravnina ae {splača v oporoki navedenim dedičem. ,	^
7. Asesment mladinakega oddelka ee plača mesečno in sicer v sledečih zneskih; Za otroka, ki stopijo v mladinski oddelek od e-nega do devetega leta z vštetim prihodnjim rojstnim dnevom 20c na aiesee, v starosti od devetega ,|„ trinajstega b-ta po 25« 110 U»e-aee, od 13-ega do JU> ega leta pa 30c. Ta asesment mora biti plačan do 25. v mesecu tajniku društva 8. N. P. J., pri katerem je član v mladinskem oddelku. Certifikat otroka s{opi v veljavo, ko ga podpiše gl. predsednik in gl. tajnik H. N. P. J., in č« j« plačan za njega t«koči mesec asesment. Od te daj mora plačati vsak mesec eden asesment, dokler n« izpolni 16. 1« ta svoje starosti. L.
8. Posmrtnine h mladinskega oddelka se plačajo, ko je predložen dokaz smrti otroke, kakoiine-ga zahteve gl. odbor in to le, če je otrok bil šleu mladinskega oddel ka polnih 45 dni od pristopa; dru gač« se ne Izplača nobena posmrtni na. Certifikati pa morajo biti poslani najkasnejfo do 10. v pri hodnjem mesecu tajniku krajev nega društva. Poemrtnine ee iz plečajo po sledeči lestvici:
POSMRTNINE IN LESTVICA MLADINSKEGA ODDELKA
od prihodnjega rdjatuegs dne pe pristopu:
Pii»p«»kl Ste antiM
i	2	3	4	5	6	7	B	9
i	$34	i	f	i	t	6	fC"	$
3	40	40						
4	46	46	46					
5	50	56	56	56				
6	140	140	140	140	140	4		
7	168	168	168	168	166	166		
6	200	200	200	200	200	200	200	
9	240	240	240	240	240	240	240	240
10 II	300 380	300 360	m	300 380	300 380	300 380	360	300 380
12	460	460	460	460 520	460	460	460	460
13	520	520	520		520	520	520	520
11	520	520	520	520	520	520	520	520
	520	520	520	520	520	520	520	520
16	600	600	600	600	600	600	600	600
SSe
10
300 380
460
«
520 600
II
380
s
520 600
12
I)
520 520 520 600
14
520 520 600
15
520 600
16
600
9. Tajnik krajev, društev je opravičen vzeti od vsakega aees^ tueuta, vplačanega v mladinski oddelek, ne več kot dva centa mesečno za njegovo delo, trud in upravo mladinskega odd«ika. Vao ostalo svoto mora poslati s poročilom vred na glavnega ta}<
nlka jednote, da je v njegovih r^ ^. j je v certifikatu imeno-
k ah najkasnejše de aadnje^ v
mesecu. Glavni tajnik vkojitt 20% v članski upravjii sklad, 80% pa v mladinski sklad, ld mora biti ločen popolnoma od vsakega drugega sklada.
10.	Mladinski oddelek mora riti vsako leto ocenjen po aktfcar-ju na podlagi lestvice Htandord
ndustrial Mortality in 4% obresti. Če vrednostna ocenitev izkazuje, da so prispevki mladinskega oddelka prenizki in nc zadostuje-io za pokritje obveznosti, sme gl. zvrševalni odbor jednote razpisati vsak čas Izredni asesment, to je svoto, katero smatra potrebno da podpre blagajno mladinskega oddelka na podlagi ak*tuarskega proračuna. Za slučaj pa da vrednostna ocenitev izkazuje prebitek oziroma večjo svoto mladinskem oddelku kot se zahteva na podlagi proračuna, sme gl. odbor izpustiti enegi ali več mesečnih asesnten-tov mladinskega oddelka, to pa e, čc je prebit ko toliko, da se la-iko pokrije za vso otroke asesment in da blagajna mladinskega oddelka ostane še v dobrem finančnem stanju.
11.	Za slučaj da redni ali izredni asesment otroka, zavarovanega v mladinskem oddelkn nI plačan tajniku društva, h kateremu spada otrok, do 25. v mesecu, se ga smstra črtanega ln ccrtlfl-kst otroka postane neveljaven brez vsakega obvestila. Če isob-čen otrok poravna vse zaostale ln tekoče prispevke v teku «0 dni po črtanju, se ga lahko zopet
fl. Vsak otrok inoMt—v tel.u	^^
jo at s riše m otrok, ki so dovršili 40 dni. preden dovrši Ifi. leto sprejme v mladinkkl oddelek To 6 leto velik«, boljšo ugodnost, kot I starosti, vložiti prošnjo za vstop se mora Zgoditi le tedaj, če je a» so jo imeli po starih pravilih. v članski oddelek Slovenske ne- »rok pri dobrem zdravju, ko p.a-AscHmeut mladinskega oddelka rodne podporne jednote t ako preostane vedno enak od začetka pri ,stopi prej kot dovrši 16. leto ata-Klopa do Iti leta.	' r«»ati, smatra ae ga za 16 let ata-
rega ln po ti starneti plača Svoj \ smislu novih pravil ra otro-yHnk otr#v mora biti
ke, ao posebne vrste prošnje, ks-Llravulško prelekan in spoznan tere amo rarpoalali ns vae tsjni- M ^vsga ter ml zdravnika pri-ke. katerih ac je treba potlužrva j porodu zs aprejem v članski od-ti Stare prošnje v obliki kart se»<|(l,fk S|pnAVa travniške prt\. nsj rsvrlejo. ker so ob veljavo sk||Vr ^ ><|moU |jt
\*nko prošnjo otroka, mora p^nl ^ ,k|||dj| ilVre,nli za otroke, kn pisati predlagatelj otroka, kl jH »topili v mladinaki oddrtek, ko odgovoren ss vaa vprašanja na L, lc Hovr4ili IS. |rt0 starosti, ta-priMiijan Toliko v pojaM.il«. k Ki lllormj o trp< ti atroške adravnl-
pravilom Zs slučaj, ds niso komu ike prvUkavr	Otror,4 k,
jasna ^ naj «J,rne na gl urad L^opljo i« mladlnakegs mldel-tajnika ra pojasnila	| v člatiakl (sldelek H N. P. J..
John Verderbar ao prosti prb>to|Mi in plezajo le
gl. odbor prepriča o resničnosti smrti otroka, in Če je otrok bil dober ob čaeu amrti, ame dovoliti, da se izplača posmrtnine za u-mrllm otrokom. Vae poamrtnine mladinskega oddelka izplačuje gl. tajnik s podpisom gl. predsed nlka in blagajnika.
ča zaoatale ln tekoče prispevke.
o čemur se mora prepričati tajnik društva.
12. Kadar umre otrok zavarovan v mladinskem oddelku, mora dedič, imenovan v polici mladinskega oddelka, to takoj naznsni-ti društvenemu tajniku in ts ae mora lakoj prepričati o amrti o-t roka in o tem poročati na gl. u-rad tajnika, kateremu mora nsa-nanitl datum in vzrok smrti, nakar prejme vae potrebne listine in navodila. Dolžnost dedičev je akriicti, ds ao Izpolnjene vse listine kfckor zahteva gl. tajnik, in jih ntorajo poslali s certifikatom vred na gl. urad Kadar se
vani dedič ali dedinja pri zdravi pameti in je namenoma zakrivil smi^t zavarovanega otroka, potem se posmrtnine dediču ne izplača in certifikat otroka postane neveljaven. Ako pa državne oblasti spoznajo in potrdijo, da je bil mo-rilec umobolen, tedaj ae izplača posmrtnine pri smrti neprizadeti materi sli ofotu, oziroma reditelju zavarovanega otroka, potem ko so bili predloženi vai potrebni dokazi o umobolnoati dediče-morilca glavnemu odboru.
14. Če otrok,' ko poatane člen mladinskega oddelka, etori kako hudodelstvo ali Če je obao-jen v državno jetnlšnico, se ga črta iz mladinekega oddelka in certifikat poatane neveljaven.
16. Posmrtnine iz mladinskega oddelka ae ne izplača prej kot je predložen gl. odboru dokaz amrti otroka in to le tedaj, če je ta predložen v teku enega leta od dne, ko jo umrl otrok.
16.	Če dedič, imenovan v certifikatu otroka, zavarovanega v mladinskem oddelku, želi, de o-trok prestopi od enege društve k drugemu, mora zahteveti prestopni list od tajnika krajevnege društva, h kateremu upada otrok. Za prestopni list mora plečeti 10c; te zneaek a« pošlje a prvim aseemen-toni na gl. urad In ae vknjlži v upravni aklad ti. N. P. J. Če Ime otrok plečene vae redne In Izred-ne prispevke, mu tejnlk druT.tva Izda preetopnl list, kakonšni ao «v veljavi za otroke. Dedič mora akr-betl, da otrok preetopi k drugemu druitvu, da lahko o pravem čaau pleča svoje prlapevke ie ne,
M» 'ritan. Če otrok ne preatopi k •-društva, ze katerege je vzel prestopni list, ali kateremu drugemu društvu jednote, in če ne plača o pravem čaau avojega sses-mente, js črtan. Ako otrok ne pre-stopi k nobenemu drnštvu in Seli še nadalje ostati član prvega dru-štva, se more to naznenM ne gl. urad tajnika ne kesneje kot a mesečnim poročilom.
17.	Kadar dedič, imenovan v certifikatu otroka, kl je dober član. Šeli spremeniti polieo in i-menoveti drugega dediča, plača-ti mora sa spre m« bo oporoke 2.V tajnika društva, odpovedati ss dtdščini in podpisati pred dvema pričama certifikat na aadnjl •traal. kjer je aa to proator. Taj-
nik druitva pošlje 26c t upravni aklad jednote in certifikat gL tajniku, ki izda drugega. Za alučaj, de je dedič oddaljen od druitva, ee mora odpovedati dedščini in podpisati certif.kat pred javnim notarjem.
18. Mladinski oddelek upravlja gl. izvrševalni odbor, ki Lahko z večino plesov na avoji seji spreminja, doda ji in črti katerikoli člen v pravilih mladinakega oddelka, da odgovarja zakonu. Lahko pa izrodi vao atvar konvenciji. Ta pravila atopijo v veljavo dne 1. januarja 101»
V tekmi med Rimoui iu Čari-gradom ae papež sdruži z IM.m" škim vladarjem, papež ol„^vi rimsko cesarstvo, cesarja papež si razdelita oblast: cesar ščiti pa)11 ža, širi katoliško vero med pogani iu zatira krivoverstvo, papež daje oeearju sijaj rimskih imperatorjev, stavi ga nad vse druge kr-ščenske vladarje in mu utrdi pre-afcol. \
Slovenci se pridružimo p0 g„. spodstvu Nemcev rimski eerkvi naslonimo se politično in kultur' no na rimsko-nemški zapad in se s tem vedno bolj lošhuo od drugih v pisavi, jeziku in omiki.
____m *\|	meJah 8mo izgubili mnogo
Slovenci v preteklosti.) ««ue P« Nemcih, Madjani, in
tali jenih. V središču pa nam ie
Drag. Lovčar.
1. Slovenci nlamo državnopra-
Š k odo vel srednjeveški družabni red — fevdelisei
Zmagovalec Nemec si prilasti o-
ven narod, ker nismo imeli svoje *era4*pre,na«aiu,Ka Slovenca, države. Zato pravijo, da nimamo I Nem*ki plemič je vladajoči ruz-l
svoje zgodovine.	|red» ki vodi politično in sodK^T Politične v smislu državne zgo- pra.vo ter hodi kot vitez-konj« „ik dovine nimamo; toda brez vsake nft boJ in P,en- Gospodarsko podlo-zgodovine nismo, ker država .ni e- J? rau d»jejo ogromna posestva, dina zgodovinske uredba. Vedno kl Jih ob<leluje podložni kmet Slo-
bolj stopa v ospredje kulturna zgo	venee- Vrhovno lastništvo ima vla-dovina, t. j. ne toliko dlplomatič- ki J« v izvrševanju svoje <|,,|
ni in vojni zapletljaji, kolikor živ-	»^ne naloge, t. j. varstvo na zu-ljenje naroda v raznih panogah 1,1 vzdrževanje reda v notru-njegovega duševnega in gmotne- od plemstva. Plemiči
ga razvoja.	stanuje na gradovih, ki se iz njihl
Zato stopajo v ozadje velike o-	ra*v»jejo pozneje mesta s posebni-
sebnosti ,veliki ljudje, ne zato,	mi Pticami meščanstva, ker bi bili nepotrebni, ampak za- s,<>ven"ki plemič se polagoma
to, ker niso heroji, marv«č Izvr-	8trne z nemškim, ker mu to daje
ševaitelji tega, kar je rodila masa;	gospodarsko korist in s tem dru-ker nadaljujejo in dovršujejo dč- ža,)m vPliv- Svobodni slovenski
lo celih rodov, svojih prednikov.	Pomnik *« isgublja, ker sc delo-
Razvoj lahko ovirajo ali pospoiu-	ma Podaja sam pod varrftvo ple-
jejo; toda ustaviti ali ustvariti gs	®Wa'	ga razdedini plemič,
sami ne morejo. Individualna zgo-	kl njegov sodnik in svojo sodimi
dovina postaja socialna, t. j. zgo-	Pravico izrablja v svojo gospo-
dovino posameznikov izpodriva	darsko korist. Te razmere nas
»godovina družabnih slojev.	končno popolnoma ločijo od dru-S tega stališča imamo tudi Slo- Jugoslovanov. Naš dalnji zgo-
venci svojo zgodovino, avoj du-	dovlnaki *«fvoj, t. j jezikovno-lil
ševni in gmotni razvoj, pri kote-	*era™' kultumo-poljtični gospo-
rem smo česih aami aktivno sode-	Aarako-aocialni razvoj, hodi odslej, lovati, časih amo bili samo pasiv- brfP°redno 1 evropskim zapadom
ni gledalci	ki ga za nas označujeta dve gibni
2. Kot del drugih Jugoelovanov fevdaUzem! kat°UciZem
6. Fevdalec si hoče zagotoviti
smo zasedli alpaka in kraško oze
■nlje prvotne prebivalce deloma, sy d	tem.TjK
pobi i, deloma izpod.ll, delomaje f ^ ^ , ^ q I njim, .trnil. Ii toga p. »led.l^ Q( <luiabnike ,voje ,,rkv(,
JS^ZsiZ^'Zk*«^ W »pet ve eenl.il .kupno pod imenom Slovenl in m L podporo „ ,am0 fev,lali7.ira.
t. j. cerkev sprejema celo fevda!-
ele pozneje pod rasnimi vplivi
političnega in kufcurnega znača-j n<} ^ y g . ^ H" ||c a diferenciramo. To prodiranje I	stavljenjem viteikih
pe nam obenem kale, da smo znali	.. verska ideia redov-
bltl bojeviti ter dg je bil način ne- ^ ^ šega naseljevanja odvisen glavno I	v
od odpora ,ki se nam je stavil na- Turfcki di ham jasno kftže. sproti, ln od kakovosti ozemlja. ^ iap^n ^ ^ nfl.
Nejprej smo zasedli glevne do- vezan je bil elovenski podložnik. ine in prodirali del je. Kjer pa je pftpožl so sicer pridigovali križar-tiilo ozemlje po ravninah preveč Hke vojne zoper Turke, toda isto zpostevljeno sovražnim napa- go delali zoper krivoverce. "Bodi-dom, :tem smo si redi poiakeli Li jtoper Čeh«,, bodisi zoper Turke, stranske* doHne in gorska poboč- vselej je Matija in madjarski mija. Po goratih'krajih smo bili od pripravljen tebi služiti" — t a-redko naseljeni, zato smo izgubili ko je pisal Matija Korvin. ogrski to ozemlje zgodaj, dasi jezikovno krelj papežu Pavlu II. Krščanski nisma toliko trpeli: južno od Dra- Čehi in Turki — to je bilo vse eno ve, kjer smo se bili naselili bolj katoliškim plemičem. Turki in pn-gosto, smo ae vzdrželi do današ- peštvo — to se je na drugi strani njega dne.	protestantskim plemičem zdela e-|
3.	Do državne tvorbe nismo pri- nako velika nevarnost. Kdo bi *v>-šli Slovenci zato, ker bi bili pre- tem hodi) v boj zoper daljne Tur-več demokratični, kakor ee čaeih ke ko je lahko doma z večjim n-trdi. Bizantinski in arabski viri o- snehom ln manjšim itrndom pohi-značujejo Slovene kot anerhistič- lel bodisi krivoverstvo, bodisi punc, de si ne znajo ustvariti večje I peštvo 1 politične «not« zeredi svoje ne- 7. Stanje podložnika je bilo še složnosti in divje prostosti ali ne- znosno, časih dovolj dobro v dobi brzdanosti. Nad Sloveni in tudi naturalnega gospodarstva, ko še nad Slovenci so gospodovali mon- ni bil denar v splošni rabi, ko se golski Obri aH Avari, dokler niso je vse odračunavalo v pridelkih podjarmili Bavarci in pozneje in so se zamenjavali pridelke ined Franki, torej Nemci, obojih: Slo- seboj. Dener je bivatveno izpreiue-venc«v in Ohrov, Slovenci so tudi nil položaj, podložnikov, ker je sami pomagali v boju zoper svoj« graščak zviševal avoje zahteve, da tedanje gospodarje Obre svojim je pridelke spravljal v denar. Po-bodočim goapoderjem Npmeem. megelo mu je pri tem rimsko pra-Posledlee je bilo nemško neselje- vo, kl se je uveljavljalo in Izpod-vanje In ž njim združeno ponem- rlvelo ataro, domače pravo. Kim-čevenje, pri čemur je imela odlo-1 sko pravo ae je uvajelo, ko je oži-čllno ulogo cerkeV.	I vela antike po humanizmu in re-
4.	Slovenci so se drželi avojega neaenci. Rimsko pravo Je plod
poganatve, dokler jih ni uklenila sila. Tudi za naa ata tekmovali med aeboj rimske in grška eerkev. Cpor Slovencev, Hrvetov in Srbov proti Frankom za I^judevita Poaavakega je podpiral tudi Carigrad, ne drugi strani pa so vodili boj zoper sv. Metode nemški škofje. ,
•) Dr. LovČer je prede vel o tem predmetu dne 3. jen. 1914. torej v letn, v katerem je pričela avetovna vojna. Predavanje ae je vršilo v goriški "Narodni Prosve-ti". Članek prinaša le odlomke njegovtgs predavanja, ki dokazuje, da je dr. tavčar ie takrat pravilno »odil:
rimskih razmer, kjer je bila gospodarska podlaga suženjstvo. To pravo pozna le lastnikove pravice, a ne njegovih dolžnosti. Bedaj ae je to pravo presadilo na tla, ki *o imela drug značaj. Pravno postopanje je bilo dolgotrajno, pismeno. ljudatvu tajno, pristojbine visoke. Nastal je učeni stsn pravnikov ali jnristov, ki ga je ljudstvo aovražilo. "Juriaten slnd boew Christen". — je bil pregovor med n« miki ml km«ti. N« podlagi rim skege prava ao gr <*<-aki odganjali kmeta a posestev.
Pritisk od strani fevdeleev ht turške sila ata rodila eoefarin« g>-banje med slovenskimi In hrv«-
Fevddalismu ee Je pri- škim i kmeti, de ao nastali kmetski M bližati padee korak m kora- upori, ki ao is početka hoteji ae-ko«. Odalej gremo kvtfkt, Š0-|mo izboljšanje gospodsrskegs po-v ravni črti. > loža ja, pozneje pa odpravo pod-
Severov Almanah za Slovence za leto 1919
ZASTO
Preizkušena domača zdravila.
kri J» slavni vzrok turov, prU*«v, naciaia sri jrM) h(	koMh [$Xm,
hov. Vi* tO naj ao adrnvt a	krvi«
roitl BtooS Purtflsr (Movarov brIMattlor) Jo Uvrstni |»ri|mtni>e«*lt. Ovna Sl.M.
ai«kl livri prtnatej« norvoanoat ln lagubo Slabi IIVCl J-^	1„ oolaliitlmit,
Ako ho/ete eisMti VH va* IMnt »latam, tedaj m 1)11« lovora'i Morfoloa (HoveroV NSrvoton). To i« lavratna toutka aa utrujena llveo. Cona $1.85.
7anrtn(ra navadno povarota nmottao, oalab«< MpriniM |M(| »uitniao In raano Jetrna n®-rodnoatt, katorlh ■»* lahko obvarujete a i.ravilnlnt v porabljanjem «ovora'a Llvor Ftlla (*ev*rov« jetrn* kroglice). Ta usvaduo kttro dolujejo, Cona J" Me.
io pt I vwlt lekarnarjih, VprataJte va^gn ali Jtli ne aiorctc dobiti v bltAlnl, kjer liviie,
Bovorova domala drullaoka adravtla ae
lekarnarja po njlk, In ako vam os ss man todaj pMlJIt« vade aaroftla naravno«! nam.
W. F. SEVERA CO., Cadar Rapida, Iowa

SREČNO \N VESELO NOVO LETO 1919 IN ŠE MNOGO DRUGIH
ŽELI
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ANTON MAHNE
TRGOVEC S ŽELEZNINO IN POHIŠTVOM
128 W. Laks Street, Chisholm, Minnesota
........, ,vi,n.v.io< Mko- 1» W *»"» »j'11 »moMvegl,
"SMS . h««,- -tejno,.,	.one.
PROSVETA
samo-
ritega vladarja	.Tojo Wjiv«ti
jo kmetje otr-UJe^v •	s €kgbtwu.a itt hlapčevske.
vlado hočejo imeti rZHfg	B™ bile	izbijati. <W
mi ^	aami varovati ni temelj je prvi pogoj vsakemu
vttI domor^msaou	^^ uamketou in nrsvncmu
!°eJ(Lv« Jibanie najde ali vssj u- življenju. Ni nobenega dvoma, da kmet^ Sei ^ oporo v reforma- bi bilo vae to v zvezi z literamo-pa najti idejno oporu	kulturnim gibanjem, ki ga jc /,>.-
^ Niavni propad cerkve, neved- počela reformacija, samo nu ho
/J.	ffro. rist slovenski narodnosti.
v	10. T.k. j,; biU ».», preteklost.
^'^Z ZZi najprej do op* Z.k.j novo dobo, jed««««, rri«. je mor«. u	nim od tega Jasa, ko »e jr lopet o-
^^^ta^U-Jf Vud,,ka■>»«.
Hvto". 'Ne odpad od cerkve. Terezigo to »e ,e pod Jon.pou, II njeno Snje je U pr-Lpra^a	j
TAMfiSi-.	j.spodareko vzdigati iz „,rt vila ,„.-
Mino, ki jebHe .ite^otobra^^r«.^. razvoj «mve no in vneta za svoj poklic, mote pr«trgel. ^aceu si« ne oživljati vere h. vede. Najemniki bogate vi- »lovenaka književnost .» zna,,.«, Sje duhovščine, nevedni in revni po More* reforn'.c«je a fevdaliz-rokodelci v svoji stroki, ali pa tu- mu, k je bil pohlapd.l, se je d! duhovniki, ki so znali aamo ma-1 jel blrfat. padee korak za kora-jev.t in uganjali razne nr»I>«<1 ob-1 kom. Odalej gremo kviSku, feprav nosi i, niso mogli biti voditelji re-lne vedno v ravni frti.
formnega gibanja. Meščan m jel	•	.
pridružfl, ko je bil že humanizem DELAVSTVO « USTANOVILO zrahljal v njem tla za proticerkve-1	»VOJO STRANKO
no smer. Plemič jc dobil ugbdno.	.. _ . ,
priliko, da se polasti cerkvenega T Ohioago, IU. - Neodvisna de
imetja in z odpravo cerkvenih la veka stranka za okraj Cook je u praznikov zvifia tlako svojemu po-1 stanovi jena, ki se aktivno udelc-dložniku. Sicer so bili med pleme- «i volilnega boja že spomladi pri niči tudi idealni nagibi, ki so jih motnih voUtvah. dovedli v novo smer. Podložni Člani bodo plačevali na leto $4 kmet je pa upal, da mu nova vera prispevkov in prejemajo pdeg tu-prinese ibolj&anje njegovega go- di tednik New Majonty. Orga.n-spodarskega stanja, ker se je skli- Uacijo bo vodila eksekutiva, obsto-ceval na evangelij, za reformacijo ječa iz 15 članov, vir verskega spoznanja, ki govoril Prva redna konvencija se v rs, o bratstvu in ljubezni.	dne 12 januarja 1919, ki bo izvo-
9. Propadli smo na obeh atra- »la tudi kandidate za pomladan-
' neh: slovenska reformacija je bi- »ke volitve.	-
la ud učena, kmetski upori potlače- Z» »aato je postavila stranka te-n» _	le zahteve:
Slovenska reformacija pomenja Poobčinjenje vseh javnih na
za nas slovensko knjigo, slovensko P^v, posebno cestnih blejajo in
šolstvo, slovensko cerkev. Ni s tem naprav za plinsko in električno
rečeno, da je bilo vse to že ureje- razsveiljavo .
no, marveč dani so bili pogoji k Demokratiziranjc javnega ljud
razvoju slovenskega dulCvnega 8k^keg! T*' ; .nil.,11(, .. j (v* , ...	® Bolifie zdravstvene in sanitarne
življenja. Naalsnjah smo se na OU J
Nemce, ker smo bili pač del nem- rftzm«re,
ške driav«; tod. nisi slepo po- Pnznanje delavskih unij od »nemnll nemške, ohlike Imk™1 mestnih departmentov.
sm ™jo alTirfaU pri^ijiti svTo I »."T 'lnCV'ra"m P"
sebnoati in to seveda v mejah,	tfgTdf hii« za delav
nih po tedanjem naiem razvoju. , j ,,
Ako bi se bilo nemoteno nadalje- »ke drutine.	.
- valo litcramo-kulturno gibanje	lE .J .M.v
»lovenake reformacije, bi bilo to n m Pek»rij.m, kuhinjam, dclav
na koriet slovenaki narodno««. n ™m x .	„,. :„„;;,- ,„
Pritisk poavetne in duhovne o-L »»^^nje P» kov griš«, tc
11« at j x i i • ixi lovadme in mestnih gozdov, lasti driav. in eerkve je bil v.	meRtnih <rgov /a ži.
lik. Plemstvo, ki je bilo zelo avto-1
non.no, se je umikalo korak za ko-	r«d.litcv davkov; ho-
.kom ako je odtega prl6tkova-J™ prUilijo, da nosijo njim lo koriat. zase. Me.Aan.tvo Je bilo	Savfno butaro,
gospodarsko navezano na dežel-1
nega kneza, ki mu je dovoljeval.	aw
in branil tržne pravice nasproti W RANJENIH OltOIRJBV SE plemstvu, ds je imel zopet ssm v I	VRNILO
meččsnih oporo zoper plemAko go-1	^
spodo. Tako se je izvrfila protire-	York* *' ~7t Amermk
formacija.	transport ''Turrialba," jc pnpe
Kmetje so bili v avojeni social- Hial dva in devetdeset ranjenih o-nem boju osamljeni. Meata jim ni- pirjev in večjo množino neporab so dosti pomsgsls, ker so bila go- njenega streliva.
Kpodarska nasprotja med njimi in -- "
kmeti zaradi trgovanja. Plemiči so	RAD RI IZVEDEL
bili iz umevnih rszlogov proti svo-	--
jim podložnikom. Zato so jih de- za naslov mojega brata John Kna nuncirali cesarju, govoreč o "po- felc in Andreja Želko, oba sta do-božnem zvestem plemstvu" iu o ma k Narina pri St. Petru ns "nezvestem slovenskem kmetu."]Krssu. Cenjene rojake prosim če MUtljenje in ravneuje cerkve pa kdo ve za njih naslove, da mi jih oznanujeta te dve dejstvi: Pete nsznsni, sli ps sko bosta nama či cerkvena zapoved se na Tolmin tala ta oglas ju prosim, da hc m skem ni tako glasila, kakor dan- prijavita na moj naalov: Joseph danes, nsmreč: "Ti imei odrajto Knafelc, 505 Ja<fl«son Sircet, Con-vsti zapovedano desetino in kvar-lnesut, Ohio.
teži" A ko je bil udušen slo ven- —--------
vensko-hrvatki upor 1753. leta, je	Naznanilo!
zsdela vodjo upornikov, Mati|c	^rnmmm
Oubca, nečloveška kszen. prikro	—i-
jena po erdeljskem vzoru, da
ga kronali sedečegs na razbelje- ^	^ZttZZZ
nem železnem prestolu z žsrrčc "".^'S« ta »sms Po»nja- ► železno krono, katero kazen jel£dn0 «»atnijo ali atokionieo oavadanii predložil cesarju v potrjenje te-1 zdravit u $1.00 la 6 ss f^oo. danji hrvsUki ban, zagrebčki žkof PABTOLA sa lolodo« In aoradoo atolteo Juri Drafkovič. In vendar je db 1PABTO-OLOBT ss jačeajo krvi !• Istem Čacu sam oatrogomski nad ikof Anton Vrančič po porszu kmetov pisal cesarju, da ne živin' na Hrvaikem godi bolj&c nego kmetu t
lato tako se je varal slovenaki kmet glede reformacije, ki Je pač proglasila versko svobodo, a a* hotela ničesar siliti o sMalni o lajlavi: teoretično »ato, ker se y reformacijsko krfteauntvo ujemal« s evangelijski i naukom, da na je krščanstvo sicer osvobodi Ui Iz virnega greha, a na njegovih na sledkov. kamor «p«data tudi ne avojnost In podlotnKtvo, Ker da je vaaka oblast od Boga; praktične p« zate, ker oo bili plemiči glevn: pokrovitelji reformacije.
Ako bi ee bilo kmetom peoreii lo, da bi ne bili izvojevali g<wpo darako zlmljtenje, M Mil s ton pridobili t socialnem ozira. Rast
"...Prepričan sem, da kdor izmed rojakov čita Cas skozi eno leto pazljivo, velja zanj toliko, kakor eno leto v šoli občne izobrazbe." (Iz pisma M. K. MeKeesport, Pa., od nov. 27.—18.)
V peto leto I
stopa Cas z januarsko številko bodočega leta.
Kako bogata in raznovrstna je vsebina Časa, nam najbolj priča pregled iz preteklega leta. 13 pesmi, 21 krasnih povesti, 14 znanstvenih razprav, 12 zdravniških razprav, 56 razprav za splošno izobrazbo in pouk, 62 krasnih, umetniških slik in mnogo važnih in zanimivih nasvetov za zdravje, dom ali splošno korist.
Dasi se je vse znatno podražilo, ostane Cas vendarle pri svoji stari ceni, to je
$2.00
za vse leto. Izhajal bo tudi v bodoče redno, poln zanimivega in raznovrstnega čti-va, prinašal bo tudi v bodoče
duševne proizvode naših slovenskih ameriških pisateljev, kot: Jože Ambrožič, Anton J. Terbovec, Ivan Adamič, ter pesnikov.
Ce se niste naročeni, ne pozabite se naročiti takoj v začetku leta, da imate konec leta vse zvezke, katere daste potem vezati, pa imate kra* no, veliko, skoro petsto strani obsegajočo knjigo, kakršne ne morete kupiti nikjer.
PAUTO-LIBO sopor glavobol. PABT0WILL aa bolooal »olodea. PABT0430U<HI sopor kaiolj in plJo*n
CAS
je revija, na katero smo lahko ponosni, revija, kakoršne ne premorejo drugi, mnogo večji in bogatejši narodi.
ČAS
PABTOLTH sopor Irpočanja Im RUMA TIN PABTO PAIN sopor rtvaa
tiara U kooiobot.
PABTO-CBEAM t PABTO B0AP sa
por Mssaljo la pogo po ll«a . PABTO S WE A T sopor potonjo nog. ELAA WATEB aopor orfvalo laoo. PABTO-CTL aopor siaaaljo ia arbon>
livota tli TBIPLET8 at. f., I. ta S. 1 ** •1J0 a es.oe.
ZDBAVILIVO TIHO l itak •1'0# ' a otok. #6.00.
OMirnaJt ooalk (kajlgo "P»t k atovja") poiljoaa saotonj ta pcHnta.
Je najlepši spomin in slika razmer iz naše nove domovine.
Izhajal bo, kot do zdaj, na 40 straneh 4sak meaec, če se pa naročniki odzovejo tako, kot zasluži taka revija, ga bomo povečali, ker »mo pripravljeni žrtvovati vse za lifft in ga popolnjevati od leta do leta.
Ce ste naročeni, ne pozabite ponoviti naročnine in pridobiti
za novo leto
vsaj enega novega naročnika. Ce še niste naročeni, poizkusite in jamčimo vam, da <e ne boste kesali.
pošli te naročnino In vse rlrugo na
m m
2711 So. Millard Avenua, CHICAGO, ILL.
FRANlC KER2E, |
izdajatelj in urednik.
Plttetmrg Untertaklno Motor AmbulfMct,?^
COe
PITTUBURCs KANSAS
Sprejimno vsa pogrebna delat v«dno pripravljeni po dnavu in po noči, bltso In JaU*. Mi Jamčiimo čiUUlJtm tega lista sa točno in dofcro JHHtrafbo. Mi vam, vrnamo troika aa tala-fon. Pazita, da pokličata pravo Itavilkoi TELEFON NO. 14.
Druitvo "Rožna Dolina" it 92 S. N. P. J. priporoča to Urdko-

Velika zaloga svetovno znanih WIDE AWAKE
volnenh in flanelastih
podplassl M Vam priporočam, As kadar ft
lig^tt tok or o^jgltžjMMi
ti Itd., da m vodno po p rod kakor dni (jo ki i garantiram da bodou aaj bolj fižiiiil
J « - - - A-.JI ----. - - -	i li.*/ » - - M- - ta
$JSUtS^ Sffi mM
/MAne STONICH (Ate),
Največja slov, zlatarski trgoviia
jl.~iif.iiMa., ,ia> i=m=«=—taagaggti.'i"ji'"M m-jjjuuianananmmBasaasmmg
Frank Cerne
6033 St Clair Ave., Cleveland, O.
fepao ia ateaake aro, prataae ia madaljoadke v«lb Slov. Jedaot la Z vet, broške, sapestaloo, dtaaaaatae prsta m ia lavallrje, veritlee L ti POPRAVLJAMO; uro la drage zlatnino po alskl coni
Podružnica columbia gramofonov §
in gramofoaskik pil«. Slovenskih la dragih. Prodajajo sa lahko »o sodna odplavila. Pilita po eoalk, katori oo Vato pošlje bretpUČao, ali pa oacbao vprašajte sa aaaa prodao drugod kupit«.
Najboljše blaga	>	Jfajalije ceno.
lltllflllflillllltlllMINIIIIIIIlidillllCtfflMIlICIIfllllNflldllfflfffRffflllfliflllHMIdaiflMdlll
srajc
11.00. 91.39. St
91.90, 13.79. |8, 13.60, Mi $4#50|
KLOBUKI, najnovejši, črni, sivi, modri, rujavi in zeleni

$2.50
3.00 4.50
3.50 5.00
5.50
Baržunasti klobuki (zameta vi) ..,......$6.00
Pošiljamo v vse države v Ameriki, poštnine pro-
čmi, rujavi in zeleni sto.
Bela) & Močnik
J5205 St. Clair Ave«,	Cleveland, Ofcfta*
(JNUSKA KROJACNICA
tt
Ali veste, kaj m godi dnevno po svitu? Ako nt, potem jo to vaša krivda. Vso lahko isvosto, ako so na-
ročite na dnovnik "PROSVETA"! Prinaša svetovi*
novicc
colo leto $4.00, pol leU $2.00. — Zastopniki so vsi društveni tajniki in lo drugi pooblaščenci. — Naslov sa "PROSVETO" jo
2657 So. Lawndalo Avo., Chicago, Ul.
Nazaaaik, ubili ia zahrak.
B URADA TAJ1OTA OBKHBtl 0»
OAViEAcnJB a a. s. sa johms-
tow* nr okolioo danit v u okroiao organ i ta rije S. B. Z. za Johaatesva ia okolico aasaaajaui aklep zadaje eeie, ki se je vrftila dne f. deeembra v I.lvdollu, da ae prihod uja aeja vrli dne 12. januarja ob 8, dopoldn«* v prootorik Slovenakega Iso brate val aega doma v Franklinu, Pa. M«»oni, ki imsjo liatke sa nabiraaJe prispevkov v miljonaki food v prid h S. Z. priporočam, da izreče denar od prodauili listkov na prikodnii aoji. ti ate, ki so prodali ie vao kjifleo Hotkov pa prooiai, aaj atvar poravnajo io prod te jo, kajti na soji bo dovolj dragega vaiaega opravila, ob eaem pa daste ■ ten> tudi tajalka priliko podati aataač
tudi tajalku prilik nejše poročilo. Ko so rojaki lavodeli,
vsakega darovalca za vsaki dolar enkrat,
da zapišemo lmo posebno knjigo |
so so pričeli kosati, kdo bo vedkrat piaan. V kolikor ml jO znano, je aaj-, večkrat zapisan rojak, ki jo vzel 14 I lat kov, ki pomeajajo, da jo daroval $14. (Ime bomo objavili po/m-i«- s dragimi konteatanti). — Kojski, ko* so na*.-vprašanje nahaja rivno v toh lasih v sajkrltičnejfcem |Hjloiajo, je'potrebno, da no zamadiOf aobeao priložnosti za rešitev problemov, ki ao tU«jo direktno Jugoslovanov in veš ali msaj tudi vaie as avota; Udeležite se e* je v nedeljo 12. januar jo ob 9. dopolda«, da boaio s aa širni skupnimi močmi ukrepali,
Uaastvu pa priporočam, aaj »e vsled vainooti tega ztn.rovanja polaoštevilno
pomaga ukrepatTln I v koriat druAtva ln jednote ia ob
razprav
r
udeleži U
Ijati v ka----S- JVSHp .■ ■ ■
X* aaj lavoli odbor, kt bo v stanu de lovati po najboljših močeh v prid a* šego društva. - Aloia Pavtiačif, tajpik.
Vtiden, DL — Clanotvo društva Grozd, št. 74, 8. K. P- J. poživljamo, aaj so ,,oli.o*t.-vtlno udeleži soje v aodeljo dne 5 januarja ob 8. dopoldae v Miuere Hali. Valed epidemije influeneence nl-»mo ia dva meaeea imeli sejo, In radi tega bo aa daovaem redu mnogo vašnih stvari, ki čakajo rešitve. Na aporedu so tudi volitve društvenega odbora sa leto ISIS. Pdbor bo upeljoa na tej aoji, kot bo izvoljen. Novoiavoljeni tajnik pa bo pobiral aaeomoat. — Bratje In seetre, vašn dolinoat je, da ae udeloiite to sejo, da nam bo mogoče zaostale atvari tom boljšo urediti. - Simon Kavčič.
Um uspešnojše pomagati satana aarodu za dosego prave svoboda na programa Hlov..|iakeg» republičsnakeaa zdruleuja - Louis Kralaa, tajnik okrožne ^
nizacije S. B. Z.
orga-
VABILO.
Zveza JuK"»l«>vsaaklh Sen ia Doklet v Chieagu pri rod i v aedoljo 5. januarja ISIS v veliki Pulaakl dvorsai na 1700 So. Ashland Avo. dobrodelno veaelico z. uprizoritvijo zgodovinske drame "Junaška Deklica" (Devica Orleanska) a sodelovanjem Jugoalovoaakoga Šenakoga ' ra društva. Zatetek točno ob pol -poldne. Vstopnina znaša SOc aa osebo, v Štev* i vojnf davek, preplašila pa ao hvaležno aproidiaajo. Ker jo v«a prebitek od prireditvi *a-raJaa v pomoč jugoslo.vauakim alrotam I starem kraju, pozivamo Slovence ln Hlovenakc Iz Chlcsga la bliinje okollee, ds M udeleže v največjem številu te s|-bave. Dolinoat aa« vseh jo, ds skHdaio podpori našim trpečim btgtom v domovini, ki so nahajajo v najvačjem manjkanju la bedi. Dolini amo skočiti na pomoč, kajti ajlh «« trpljen je jo v zvezi s njihovo borbo _ ss ssšo svobodo. Zsto pa naj so bo nobenega rojaka, ki bi ae a. udeležil 5. januarja prve dobrodelne prireditve v Chleagu.	'r'' ' '	>"
Po igri jo aa progiama petje, prosta zabava in ples. Največjega uapeha sa ta plontenlti a Sodelovanjem eonj. alovonakega občlnatva ae nadeja	ODBOR.
■ «	, ■	'-J 'ST"
BopnbUe, Pa. ~ Društva it. M, S. N. P. J., št. 14, H. D. P. Z. in št. 8a, S, B. P. Z. pri rede dao f januarja oh T. »ve *"i ahod v Hrvatski dvorani. Se „ .»a. Na is šbod vabimo članstvo teh društev ia drtage jugo»lova člnatvo tu in v okolici. Namea vaa> je storit i potrebne korake od Strabl v pomoč ]>n*t«*a rcšltte ; vaaak<-Ku vprašaa|ki — »kupni
a. — Društvo št. IS, S. N. P. J. je nsmersvslo d iti veaelioo dne SS. decembra, toda peopoVodt' zdravstvenih oblaati obd vsti veselice s« priredba takrat saveda mogla vrftitl. Kov ae aodaj veoeliee sopet lahko isvrla, jo odbor sklonil, da veselica in šalokra vrši v nodaljo H aauarja v dvorani Rarmoala. Zn ta priredbo ao veljavao vstopnice, kl so bile isdaae sa nameravano vesetiro dne 22. decembra. — Fr. Pirko.
.......................................
Mi sprejemamo vaše vloge in druge bančne posla.	1 Plačamo po 3% na hranilno vloge. • -
LA SALLE SAVING BANK 4 TRU3T CO., do na prihodajl aej! aa dMv.e» rodu
753—lat Street«	LA SALLE, ILL	j |	a^u^AS
Oilbort, Mina. — Opozarjam članstvo društva H,«rta, št. 61, S. N. P. J., saj ao polnoštevllao udololl aojo due IS. 1»-nuarja ob 1:80 popoldne v prostorih bir. John Karna. Ker v decembru radi opl-demije aiamo smoli obdriavatl soje, bo-
IH. — Naznanjam članotvu društva Narodni Vitesi, št. 36, S. N. P. J., da aem bil na letni aeji dne 22. de cembra izvoljen tajnikom tega društva sa loto ISIS. — Kot vam je vsem ie
Gsno. ae aojo našega društva vrše vsa Vfmtv nedeljo v mesecu v dvorani N. P. J. ob 2. popoldne. Prihodnja rodna aaja ae vrši dne 86. januarja v pavadalh prodorih. Ob tej priliki m upelje aovoizvol jeai odbor in tudi pre vsame avoje poalo. Ker jo do prihodnje »oje še ako i o aaeaee dni, »aj ao klani iMSUv vseh društvenih zadevah ta e so aa sUroga tajalka Joka Kore aa. Opozarjam članstvo, da moramo ua podlagi novIk pravil priapevati SŽ8<-več rednega aacamoata, kakor pa doae daj. N«ra pravila stopijo v veljavo a prvim jaaaarjem, ravno tako seveda tudi nova plačilna lestvica. —' Hklep zadaje soje toga draitva je, da mora vsak Man v bodoče priapevati 16e rednega društveaega aaesmeašg v pokritje drtf-štveaih etroAkov. Stalno bomo torej prlai>ovali 36c več kakor pa doaedaj in aloer 28avjodaotiuega ia lOc društve-nega nRosmenta. — Opozarjam vaa, da plačujete asesment redno, ako M hočete obvarovati celomesečtil auapeazijl, Vaakdo, kl no bo plačal aaeament vsa] ga seji ako ao prejt, bo suipendiraa la iuapensija bo ostala v veljavi do prihodnjega meaeea la ae kakor je bilo v veljavi po sedanjih pravilih, ko te prestala, kakor hitro jo pri-ual avoj aseament. mm Člane, adeleftovatl aej, nsj mi „ aaoament potom pošte. Ne po-ešvtte pošiljati 38e več kakor doaedaj ia seveda ravno tako tudi izredni aaea-moat, kadar je rasplaan. — mak Udo-vieh, 1644 8o. Kšclae Ave., Chicago, IU.
- MooadavlUo, W. Va. — Naznanjam Hahatvu društva Slovan, št. 283, 8. N. P. J^ da se bo prihodnja društvena seja vrlila dao IS. janusrja ob 2. popoldne Vittavadath prostorih'. N%daevncm redu b6do vol 11 ra' društvenega odbora. -Naznanjam vam tadi, da je v janusrju Napisan laradni asesment 28o aa vaak dolmr bolaiAlre savarovaSlae v pokritje defieita v bolniškem skladu, ki jo val«^i influence selo .prizadet.-- Frank Lan
Wtlburton. fi&l it. 38. 8. N. P. J. v
± "A dni
- Članstvu društva Wilburtonu
m. do »mo izvolili dvfc Mnihka nad
dkd^on S^fe
A^dpr vidonnr
ton Strukel sa ntighof
Bolniki ia toh dveh.naaelbin naj So na Nsnijo (T'V«>ju bele fn i omenjenim« badzoinikomg; -»■ ravno tako^Jar fcsdravijo.. Pri Sjlh boste dobiC ^ hiška <tak4za|e« ter druga potrebna aa vodila ln praakrbela vai bSata bolniške dbiskdeal^. Da ne bo kakega nespo rasumljenja, moram povdarltl, da at«
Sajeaa MSatŠka nadzornika.'«.b na lavriavatt dillH 0 V Adamaonu ia Hughc«^ naselbin« spodajo naravnost v f,™*tvcnsga tajnika J6o Alietia, Bon 617, Wilburton, Okla.
SBD AJ
PRIŠLA
V J A.
POSKUS-
; Lah, tajnik.
VKLIKI HLOV BN8KO • ANOLBSKI TOLMAČ. Knjiga obsega polsg slov. angl. slovnice, slov.^aagl. razgovora sa vsakdanjo potrob^ navodila aa aagloško p iaa v o, aplao vasjo aaglo šklk plaasa la kako as pootaae amari kaaakl drlavljaa. Vrba toga ia knjiga dosdaj aajvočjt alov. aagl ia angl. slovar.
To ja najboljša In aajbolj popolaa ksjlga aa prlačoaja angleščine ia ao bi smelo biti sloveaakaga aaooljoaea kl bi to knjigo ao ImaL
Kajiga trdo ia okaaao v plataa ve aaaa (430 strani), volja 6SA0 ia js dobili pri
> V. J. KUBELKA,
860 W. 14801 St. Vo« Tsrtt M. T.
T
AVGUST ZAJC
Goetilna in Palm Garden 500 National Ave* MlUraufcee, Wis.
f lmsm na razpolago i/osebne sobe in prenočišča za potujoče roja-: ke. Točna in dobra po-H strežba.	*
■botrolt, Mlch. — Društvo Zvosa Do troitaklh Slovence v, št. 121, 8. N. T. J., e na letal soji dao 16. deeembra okle illo, da ae bodo v bodoče aojo aaŠaga društva vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 8:80 dopoldae V Vietoris Bali, 4S4 Kerrv Avo. K. — Prihodnja oeia ao vrši dne 18. januarja, popoldne tUAoga dao pa priredi aašo društvo v«-aoltee v ravno tej dvoraaL Dobiček pri. redbe jo namenjen naši oalabljoal bla vajnl. — Dolžnost članstva tega dru štva je, da so aoje In veselice u deteti poliioitevllno. Zapiaalkar.
1» i ■ .................1 — iii
BAB BI IgVBOBIi
aa avojega bratranca Frank Boli. *a doma is Vlptvt, Notranjsko, Cenjene rojaka uljudno prosita, r« rnTiTTmam 4 4 š š 4 šj ^ kdo ve sa njegov naslov, da mi
ga nasneui, ako pa aam šita oglas, naj so ml prijavi na mej nfalovt
P. O. Bok les, Bohi,
%
O. — Ns aoji društvo Jutra js Zora. št. 64, 8. N. P. J, oo bili ts-oljenl aledeči nradalhl sa leto 1010: Vai. K obla r, prod.: F. »ostjančič, pod i Frank CemaUr, tajnik; I. Be blag.l Jaha Kravanja, zapiaalkar. Sklenjeno je bilo,-da so rlMoče pri našemu društvu ao ba aa nikogar več društvene bla-
ijae, n potrebi in no more ora stvar f aoji. Oddal Jeai
gajae, rasna v atašejih, da je kak Hm
plačsti. Pojasniti |||
pa mora atvar tajniku, ali " 1 člani a
pa dr aaj pazijo, da
X
Proletarec
Prišla je poakušnja zadnje tri mesece, kaitera je marsikomu do kazala in ga seznanila s Trincrje-vim ameriškim grenkim vinom v vkeh Združenih državah in Kana di. Velika ngrošila po tem zdravilu prekašajo vsa prejšnja naročila. In sekaj f Vse aato, ker to sdravilo izčisti in uravna vsa čre-va brez vsakih bolečin in brez podaljšanje saprtnice. To pa je seveda nadvse potrebno v ti kritični dobi epidemične bolezni, ki razsaja. Vsled tega odreelte vsako nadomestno sdravilo 'ravnotako dobro ' io vedno zahtevajte le pravi Trinerjev ameriški frenčec. Dobi ae v lekarnah. Cena $1.10. V slučaju revmatibsma. nevralgije, zvinenja, otekloati. itd. je Triner's liiniment sdravilo, na katerega ae lahko aaneaete. 36 in 65e stane v lekarnah. Po pošti pa 46 in 75c.
vam šalimo srčno novo leto! Joseph Triner Company, KW3-
nt.
$18,500,000.00
Z BESEDO: OSEMNAJST MILJONOV PET STO TISOČ DOLARJEV JE POSOJENEGA NA PRVE MARKEČE, HIPOTECNA POSOJILA IN NA OBVEZNICE; KUPCI TE VSOTE NISO DO DANES IZGUBILI NITI CENTA.
To je naš rekord, na katerega smo lahko ponosni Direktor tega odbora je gos. J. F. Stepina, kateri je £e nad 28 let v zvezi s tem bančnim poslom in je v ti dobi prodal za $9,000,000,000 markečev, hipotečnih posojil in obv&. uic in kot blagajnik in predsednik te hranilnice v času šest let in pol napravil posojil raznim kupcem na markeče, hipoteko in obveznice za $9,500,000 in niti centa niso izgubili kupci.	;
Mi imamo vedno naprodaj razne prve markeče hipo-tečna posojila in obveznice v znesku od $100 do $20,000.
Vi ne morete boljše naložiti svoj denar kot v teh prvih markičih, hipotečnih posojilih ali obveznicah. v
american state bank
. Jhsle J^lijrJMM^^ blft^e
Houaa". V »veai a poštno fcrannnico Zdrui.
• 'i' ■ '■'; , f*' IS2S Blue ^ssaajL JpprBif ^ J vogel Loomia ulico,
CHIGAGa, ILLINOIS.
BROOKLVN,
'HI	"I i	I
Imam v aalogi novo kranjske in nsmlko ksr trivzstno, dvoglaaao, s ravnim okovanim drla jem, delane nataašno po LUBASOVKM NAČINU; kupo jam ln prodajam tudi atare ia rabljeno harmonike, kakerinegakoll izdelka, ka kor tudi novo mehove, kovčoga itd.
ALOIS SKULJ,
SIS Epsilon Plače,
N. Y.
' . " i"' -. Pazite in hranite
Narodni ferek pravi: "Paslto na val boli denar sa črne dneve". To pomjebjk toliko kakor prvo pasito in hranite dokler ste še zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla lota. y"V a« Človek moTa paziti M hraniti ker lo to jo edina pot, ki vaa vodi v neodvlanoet. Prvi dolar, kt ga date naktran, ae lnhko ceni kot temeljni kamen pbslopjn ca katerim vaaki atremi. Dobro jO vodno hneti na pametu narodni tarok ki praviš "Zrno do rrnn pogača: kamen aalTamoa palača". Najtei/e je početek ali brez pocetka ni nikdar iičoaar. ZatoroJ pričnite vlagati vai denar še daaea, ampak pazKe, da ga aklagate v gtovo in varno banko. Z Vlogo enega dftarja dobite vašo bančng knjižico/'*
Mi aprejemamo denar ng kraailno vlogo ia plačamo po 3% s • obreati od nk^ltV ■' •> ■	i	■ -fa-sh * •'
PošUjamo denar v Italijo, Buaijo la Francuako. ; j Prodajemo prve posojilna mo rt gage (markeče) ia dajemo v na Jem-varae hranilne predale.
Sprejamo uptse aa parobfodao potovanje v staro domovino po
.^ojstjjv r?:	i l '	k
Kaspar State Bank
1000 Ka»
Ava., Chicago, JSL
Kapital, vlo|4 4a prebitek snaša aad $6,000,000.
Edina Slovenska Tvrdki
Zastsve, refsIHe, zaske. kspe, pečsle, Is m ptfrebfttise ts irsšt. Is I ti
je slovensko glasilo socialistične stranke v Ameriki Vaak delavce in rojak, ki aa sanima sa soelali-sem, bi ga moral redno Šltati
prave sliko soetattsna.
Marotetaa maša 12.50 aa Isto. . II .DO sa pol leta.
Naslov t FBOLBTABBO 4008 W Slst Si
CH1CAOO, ILLINOIS pr ............■■■■!■
zzp^ttšttfo*ršatt f|343 s ^Und Av'
kl rado anatanejo, če nI to. no^KSv S—--———--
vook društvenih aadevah ao v boSlis! •» '
lakaja ia valj, sa vss UU H (aa. 1711 H MUlard Ava,
irkieega, 1UL
" » j , 11 -RADA BI BVBDBLA
kje se nakaja Frank Kobal doma iz I'ml k raja pri Vipavi na Kranj akem. Pred letom dni bil je ne* kje v Aurord, Minn Ze njefov naslov hI selo rada. izvedela apo-daj podpiaaaa. Cenjene rojeke uljudno proaim, če kdo ve sanje« gov naalov, de ml fa naznani, ako bi alučanjo sam čital te1>glas, na, tai blagovoli poaleti njegov ne slov, če je pa kje v tukajšnji *>IJ|. lli!lk n<|j	pride k meni. Po-
ročetl mu imam ve? ze j stvari fmrl mi je moj soprof vaa Kobal. Moj naslov je: K»t>al. 100S |
društvenih sadovah oo v obračajte na sledeči aaslnn Frank Co-aaašsr, P. O. Boc 42, Gleneoe, O.
VABOOHIKI "DBUtlMUUK KOLBDABJBV"
Vsak daa dsbisM po m kupček v katerih nas narotalri „ ... .__-.	. _ .vpra^ajejo, kdaj doka Asa. druš
I reoltek veeellee je nameajoa v Sormt ^.«, |„i. m j .. , _n.i. . « doma, aato apeliram aa čtoaetvo dni BO,#<lar3-	ptiejo, da hO-
v La Sattn.
Daa 81. deeembra aa Rllvootrov ve čer SS vvfti vesolieo vseh alovenakih deu
štev, M aborajojo v Mov. nar. domu •rilce jo aa
štvA Hokol, št SS, S. N. P. J., 11' 11* I«' /1 |*>ln<H.»evitno.
Volk.
dO 00 VO
Ignsts
■UJ vidnih
voč vašatb MkUbar tadi vnlft vo od- M
bora aa leto 1618. v -------1--•
mogli obdrSavari
taseH l^tss
Dele pitfs ffite. Csbs
F. KERtE, 2711 So. MUlard Avenoe, Chicago, IU.
-frt
slovanska tfskarss v Ameriki |e
Narodna Tiskarna
-j. ~ v.. Amjesms B	wiaTaw]
F. K. Bauzon
5930 St. Clair An
Ima Večalo zalogo najfinejših brivnik britSv. noiov, Ikarjl Itd. jnravlja In krasi ves to v stroko spadaj ode stvari, kakor tadi
""Su&r^lovoaahn tvrdkn Is otroka o Zdmšomtb dr lavah
ro
vZlZZZŽ ga W m* 4aWL l
*	smas «. _ » — . j.
sojo radi epMoniip,	po aa vas as
et- sojo rTssnsrC TTprsvaik "Drsi
POZOR ROJAKI!