Zgodovinski 'razplet v desetletju 1970
SPAHIJA m VKLJUČUJE V EVK0P©
SPORAZUM V PARIZU
Ob koncu druge svetovne vojne sta se na svetovnem torišču znašli sami in edini dve velesili: ZDA in ZSSR. Obe — ZSSR sicer močno poškodovana — sta izšli iz vojne močni: ZDA, ker si je zaradi svoje teritorialne odmaknjenosti c d bojnih pozorišč ohranila nedotaknjen industrijski potencial (ki se je vsled vojne še okrepil) in ZSSR, ker si je svoj uničeni industrijski potencial obnovila s plenitvijo industrij po evropskih satelitskih državah, le so industrijsko osirotele šele po vojni, ker so jim -Sovjeti industrije demontirali in jih preselili za svoje meje.
Iz vojnih pogorišč sta, zaradi severnoameriške pomoči in lastne prizadevnosti, v dobrem desetletju znova zrasli v gospodarski velesili Zahodna Nemčija v Evropi in Japonska v Aziji.
Politično ti dve velesili pred nekaj leti še nista pomenili veliko, ker to sami nista hoteli. Toda gospodarska napetost, ki jo povzroča velik industrijski potencial, se polagoma spreminja v politično, ki je v določenem trenutku ni mogoče več zadrževati znotraj lastnih meja. Država je prisiljena na zunanjo aktivnost. In politična aktivnost je tesno povezana z gospodarsko. '
Zahodna Nemčija, z varnim zaledjem v Zahodni Evropi v Skupnem evropskem trgu, kateri se polagoma spreminja tudi v politično skupnost in se preko te povezuje še dlje na zahod čez Atlantik z Združenimi ameriškimi državami,. je spet svojo pozornost začela obračati v politično in gospodarsko praznino prostora, ki se širi na vzhod po evropskih komunističnih državah tja do Urala.
(Politično je ta prostor prazen, ker komunistična ideološka povezanost med sovjetskimi sateliti ni svobodna, temveč prisilna. V to praznino je možno poseči z Zahoda. Vprašanje je seveda, kaj je mogoče iz te praznine zajeti.
Gospodarsko je ta prostor prazen, ker se ves gospodarski premet razvija v začaranem krogu Comecona, se pravi v mejah umetno in prisilno ustvarjenega gospodarskega bloka, iz katerega črpa svojo gospodarsko in industrijsko moč samo Moskva. V današnjem industrijsko-gospodarskem ustroju tega bloka so odnosi vzhodnoevropskih komunističnih držav do Moskve podobni odnosom kolonij do metropole: ZSSR jim predaja surovine in pogonsko energijo v zameno za njihove izdelke.
Toda, kakor v ZSSR sami, tako tudi v njenih satelitih nezadržno narašča zahteva prebivalstva po višji življenjski ravni, ki za posameznika pomeni televizijski sprejemnik, pralni stroj in avtomobil, ne pa veliki kompleks težke industrije, ki proizvaja traktorje, lokomotive in tanke. V to gospodarsko praznino je spet možno poseči z Zahoda. In vprašanje se spet ponavlja: kaj je mogoče zajeti iz te praznine ?
Odkrivajo se možnosti, ki jih je mogoče strniti v naslednji račun, ki so ga napravili v prestolnicah zahodnih velesil, vključno v Bonnu, ne glede na to, kakšne ideologije kancler (razen komunistične) trenutno vlada tam:
Da je ZSSR postala politična in gospodarska velesila, ni bilo nekaj neizogibnega. Moskva dolguje svoj današnji položaj v svetu drugi svetovni vojni, ki je ppustošila Evropo in Japonsko in še več drugih držav, katero so postale lahek plen sovjetskega ekspanzionizma. Toda komunistična gospodarska otrplost, v katero je vsled protinaravne marksistične ideologije ukle-njen razvoj v sleherni komunistični državi, je tudi Moskvo, kljub poživit-venim injekcijam iz okupiranih vzhodnoevropskih držav, uklenila v gospodarskem zastoju. Gospodarska, odvisnost, na katero je Moskva navezala nase evropske satelite, deluje tudi v obratni smeri: tudi Moskva postaja gospodarsko odvisna od njih.
Ves ta blok in še posebej ZSSR vedno bolj potrebuje visoke kvalitetne proizvode in tehnično znanje, ki jih more dobiti le v Zahodni Nemčiji in v ostalih zahodnih demokratskih dr-
Med Francijo in Španijo je pretekli teden prišlo do prvih resnih in pozitivnih stikov, odkar je general Franco pred več kot 30 leti zatrl komunistično revolucijo v svoji deželi in preprečil Stalinu, da bi Španijo spremenil v prvo komunistično trdnjavo v Zahodni Evropi. Francija je bila takrat središče komunističnih in drugih levičarskih organizacij, ki so organizirale pomoč španskim komunistom. Odnosi med Francijo in Španijo so vso dobo ostajali na najnižji ravni.
Sedaj se je po španski revoluciji prvič zgodilo, da je v Pariz prispel španski zunanji minister Gregorio Lo-pez Bravo in imel razgovore celo s sedanjim francoskim državnim predsednikom Pompidoujem.
Lopez Bravo se je v (Parizu mudil tri dni ter se je s francosko vlado dogovoril, da se bo odslej naprej politično, vojaško, gospodarsko in tehnološko sodelovanje med Francijo in Španijo normaliziralo in okrenilo.
Na tiskovni konferenci pred svojo vrnitvijo v Madrid je Lopez Bravo povedal, da sta Španija in Francija podpisali pogodbo, po kateri bo Francija v kratkem dobavila Španiji med drugim tudi 30 francoskih reakcijskih letal Mirage. To bo prva zadevna pošiljka, ki ji bodo sledile druge.
V skupni izjavi o razgovorih francoska in španska vlada objavljata, da je obisk Lopeza Brava okrepil zveze prijateljstva med obema državama „v okviru Evrope, ki se sama nahaja v procesu organiziranja“.
Lopez Bravo je tudi pojasnil časnikarjem, da ,,Francija in Španija delita skupne poglede na svetovne pro-
bleme, vključno na vprašanje mirne rešitve položaja na Bližnjem vzhodu in predvsem arabsko-izraelskega konflikta.“
Najvažnejši razlog njegovega obiska v Parizu pa je bila želja Španije, da bi se mogla polagoma vključiti v zahodnoevropsko gospodarsko in politično skupnost. „Španija si želi popolne vključitve v Evropo, ki se sedaj gradi. Hočemo igrati aktivno vlogo in menimo, da moremo temu razvoju koristiti“,'je izjavil Lopez Bravo.
Španija se je odprla svetu in „spremenila vrstni red važnosti problemov v svoji zunanji politiki“, je dejal Lopez Bravo. Na neko vprašanje je izjavil, da Gibraltar ostaja središčna točka španske zunanje politike, „toda ni nien magnetni pol. Gibraltar ostaja le a— prvem mestu naše zunanje politična lestvice“, je dodal Lopez Bravo.
„Evropa ne more ignorirati Španije in Španija ne more ignorirati vzhodne polovice Evropo“, je dejal na tiskovni konferenci. „Vzpostavili smo stike z Moskvo, toda zaenkrat ne gre za vprašanje vzpostavitve diplomatskih odnosov s Kremljem.“
Španija se trudi, da bi čim prej podpisala trgovinske pogodbe s Skupnim evropskim trgom, kar naj bi jo postopoma pripeljalo do tesnejšega sodelovanja in „ popolne vključitve v Evropo,“ si želi Lopez Bravo.
Francija v sedanjem trenutku podpira Španijo, da bi vzpostavila stike s (Skupnim evropskim trgom ter sta Pariz in Madrid v skupni -izjavi objavila, da so se „odnosi med obema državama v zadnjih lotih znatno razvili“.
Moskva preganja štiidesite
OBSOJENI NA PRISILNO DELO
Univerzitetni študentje iz Zahodna Evrope, bodisi organizirani ali posamič, so v zadnjih mesecih prišli na idejo protestiranja proti sovjetskemu komunističnemu režimu v njegovem središču, v Moskvi sami. Ker Kremelj zlasti študentom dovoljuje potovanja po ZSSR in predvsem obisk Moskve, to možnost izkoriščajo mnogi študentje iz zahodnoevropskih držav za demonstriranje proti sovjetskemu režimu.
Tako se je zgodilo, da je pred kratkim po moskovskih ulicah trosil proti-režimske letake neki norveški univerzitetni študent, ki je prišel v Moskvo obiskat svojega očeta, kateri je trenut-
žavah. Zapletena v resne vojaško-po-litične probleme na Daljnem Vzhodu Moskva tudi za svojo politično varnost 1 v Evropi postaja vedno bolj odvisna c d dobre volje svojih evropskih satelitov.
Če torej zahodne demokratske silo postopoma Zapeljejo ZSSR v položaj popolne gospodarsko-industrijske odvisnosti cd Zahodne Evropo — in tej sledi lahko nato tudi politična odvisnost — ne vštevši še njeno prav take odvisnosti tudi od ZiBA in Japonske, potem se bodo komunistični veljaki v Kremlju znašli v položaju, ko jim bodo rrav malo mogli koristiti tanki in koncentracijska taborišča za boj proti drastičnim spremembam v njihovi lastni državi. ZSSR se lahko v nekaj desetletjih spremeni v nestabilno in drugovrstno silo, ki bo delila ostanke zgo-. dovine z mnogimi dragimi propadlimi aspiranti za svetovno nadvlado.
Koliko je ta račun točen in koliko so ti načrti svobodnega sveta izvedljivi, bo pokazal razvoj. Vsekakor imajo podobno načrte pripravljene v ZDA tudi proti rdeči Kitajski in se celoten Zgodovinski razplet na začetku desetletja 70 nakazuje v smeri gospodarsko-po-litičnega boja med atlantskim bazenom, ki ga obvladajo Zahodna Evropa in ZDA -'er tihomorskim bazenom, ki ga obvladajo ZDA in Japonska na eni in vzhodnoevropsko-azijskim kontinentom, ki ga obvladata ZSSR in Kitajska, na drugi strani.
no v diplomatski službi na tamkajšnjem norveškem poslaništvu. Policija je 23-letnega Gunnarja Gjengsetha seveda aretirala in zaprla.
Prav tako so imeli opravka s sovjetsko policijo trije drugi študentje n sicer dva Italijana (ena od njiju študentka) ter en Belgijec. Italijanska študent in študentka sta se v enem izmed moskovskih veletržnic z verigo priklenila na prodajalno mizo, da bi tako izrazila svoj protest proti prisilnemu delu v Sibiriji, na katero so obsojeni ruski pisatelji Sinjavski in Daniel ter sovjetski protirežimski general Peter Grigorenko,
Belgijski študent pa se je priklenil na sedež v nekem moskovskem gledališču, prav tako iz protesta proti sovjetskemu preganjanju intelektualcev.
Moskovsko, sedišče je uprizoril > proti vsem omenjenim sodne procese, na katere jo dovolilo vstop celo skupini tujih dopisnikov. Na procesu proti norveškemu študentu Gjengsethu je bilo prisotnih nad 25 sovjetskih časnikarjev, vstop v dvorano so dovolili tudi njegovemu očctu-diplomatu. Pripeljane priče eo vse „izrazilo ogorčenost“, je pisalo sovjetsko časopisje, proti študentu. Sodišče ga je obsedilo na eno leto prisilnega dela v sovjetskem koncentracijskem taborišču, ki mu danes v ZSSR pravijo ,kazensko' taborišče.
Oba Italijana in Belgijec so bili vsak na svojem sodnem procesu obsojeni prav tako na eno leto prisilnega dela. Sodišče je utemeljevalo svoje obsodbe z izjavo, da predstavljajo „resno opozorilo vsem, ki bi nameravali ponavljati taka dejanja.“
Izraelska letala so pretekli teden odvrgla bombe na neko egipčansko tovarno v kairskem predmestju ter je bilo pri tem Ubitih 70 delavcev, nad 100 pa ranjenih. Izrael trdi, da bombardiranje ni bilo namerno. Nasser pa je na tiskovni konferenci ponovil, da bo Egipt vračal Izraelu „zob za zob in oko za oko“. Kakor je znano, je egipčansko letalstvo popolnoma nemočno pred izraelsko zračno silo.
Uaa rets*@ces® slgfiiificaíiv©	'■
Aleksander Tvardovsky, uno de los poetas contemporáneos rusos más destacados, que a la vez goza gran prestigio en el campo periodístico, renunció en Moscú a su cargo de director de la revista literaria „Novi mir“. El hecho por sí solo no constituirla un indicio especial, si no fuera porque Tvardovsky es también considerado paladín de las tendencias liberales entre los escritores sovéticos. Había asumido la dirección de „Novi Mir“ en la época Hruschov y su apogeo coincidió con la campaña de „destalinización“, en cuyo transcurso la revista publicó trabajos de escritores como Aleksander Solzhenitsyn, Andrey Siniavsky, Viktor Nekrasov, Vasily Aksyonov y Andrei Vosnesensky, todos ellos hoy con denados o perseguidos en la Unión (Soviética.
Durante los últimos tiempos Tvardovsky, que dobido a su prestigio pudó continuar en sus funciones, se vio sometido a una presión cada vez mayor por parte de la nueva junta editora del periódico y del Sindicato de Escritores >Jj-viéticos. Esta presión llegó a su punto máximo, cuando fueron destituidos varios miembros del consejo directivo, tras lo mal Tvardovsky se vió obligado a renunciar. Su retiro marca otro paso en un proceso, que tiende a suprimir en la Unión Soviética los últimos vestigios de la libertad de expresión, uno de los derechos irrpnunciu-bles de la persona humana.
Vračanje na staro
Aleksander Tvardovsky, eden najbolj priznanih sodobnih ruskih pesnikov, ki je obenem tudi znamenit časnikar, je v Moskvi odstopil s svojega mesta urednika literarne revije „Novi mir“ (Novi svet). To sam0 po sebi ne bi mnogo pomenilo, če ne bi Tvardovski bil tudi ideološki voditelj liberalne tendence med ruskimi pisatelji. Uredništvo „Novega mira“ je prevzel za časa Hruščeva in je največje uspehe dosegel v dobi „destalinizacije“, ko je revija med drugim objavljala tudi del Aleksandra Solženicina, Andreja Sinjavskega, Viktorja Nekrasova, Vasilija Aksynova in Andreja Voznesenskega, ki so danes vsi ali obsojeni ali preganjani
v Sovjetski zvezi.	_	.
V zadnjem času je Tvardovski še ostal na svojem položaju zlasti zaradi prestiža, a je bil vedno bolj pod pritiskom novega založniškega direktorija in Sindikata sovjetskih pisateljev. Ta pritisk je dosegel višek, ko so bili'pred kratkim odstavljeni številni člani Upravnega sveta, zaradi česar je tudi Tvardovski moral odstopiti. Njegov odhod predstavlja nov korak v razvoju, ki skuša odpraviti v Sovjetski zvezi še zadnje ostanke svobodnega izražanja, ki je ena bistvenih pravic človeške osebnosti.
Napačna svoboda in
PAVEL VI.
Pavel VI, je v svojem prvem postnem nagovoru opozoril katoliške vernike vsega sveta pred nemoralo, ki jo širijo gotove reklame, časopisje, gledališča in „skrita in strupena trgovina“. Pavel VI. ni podrobneje pojasnil svojega opozorila, toda iz njegovih besed jo razvidno, da pri tem misli na trgovino z mamili.
„Nič ni bolj ponižujočega za človeško osebnost kakor napačna svoboda ali moralna indifercnca“, jo poudaril Pavel VI.
„Teda samopremagovanje je danes mnogo težjo, kakor jo bilo doslej,“ je dodal. „V sebi in zunaj sebe, na vsakem koraku naletimo na probleme in ti so mnogokrat dvolični: so privlačni in polni skušnjav.“
IZ TEDNA
Spiro Agnevv, severnoameriški podpredsednik, je izjavil, da se svobodnemu svetu ni treba bati, da bi se ZDA umaknile v izolacijo. „Ni v ameriškem značaju, da bi prodajali svoje prijatelje, da bi se izogibali dolžnostim in obveznostim, da bi se zapirali vase in pustili ostali svet, da gre po svoje,“ jo pribil Agnew. „Prav tako pa tudi ni v ameriškem značaju, da bi nosili bremena drugih, ki jih lahko on’ sami nosijo, da bi slabili voljo naših prijateljev s tem, da bi njihova bremena nosili zanje,“ je končal Agnew.
Londonski dnevnik The People je nedavno objavil, da se britanske čete, ki so se leta 1948 borile proti ko munistični gverili na malajskem polotoku, pobile v nekem kraju 25 civilnih oseb. Poročilo je izzvalo tolikšno razburjenje v Angliji, da je o zadevi razpravljal parlament in je vlada uvedla preiskavo. Angleži primerjajo sedaj to poročilo o poročilu o ameriškem poboju civilnega prebivalstva v Vietnamu, ki je tudi v preiskavi.
Občinski svet mesteca Madison Heights, v bližini Detroita, je izglasoval zakonsko določilo, po katerem bodo oblasti zaprle ali denarno kaznovale starše mladoletnikov, ki bi izvršili kakršno koli kriminalno dejanje. „Družba pričakuje, da bodo starši že enkrat odgovarjali za dejanje svojjh otrok,“ je utemeljil sklep župan Mon-te Geralds.
moralna indiferenca
OPOZARJA
(Pavel VI. je nato izjavil: „Truditi se moramo, da £e rešimo skušnjav, in imeti moramo vedno pred očmi, da danes le-te niso posamezne ali slučajne, temveč kolektivne in trajne, organizirane in napadalne, skrite v zvijačnih oblikah, kj jih pogostokrat širijo škandalozni gospodarski interesi in jih opravičujejo s pscudo-kulturo ko o zakonite in pomenljive tokove, našega časa.“
„■Presodite mnoge reklame, publikacije,' odrsko prireditve, in skrito in strupeno trgovino. Imunizirati se mor ramo, toda no z navado, temveč z dostojanstvom odpovedi in s pogumom obsodbe vsega tega. Bodimo močni, (bodimo pravi kristjani“, je pozval, katq-; ličane vsega sveta Pavel VI.
V TEDEN
Brandt, zahodnonemški socialistični kancler je izjavil, da po njegovem mnenju ,¿Nemčija ne bo nikdar vež postala velesila. Nemčija bo mogla igrati svojo vlogo samo kot del skupnosti in mi smo sprejeli to : vlogo./ Brandt je tudi zavrnil idejo o bližnji možnosti združitve Nemčije, „To se ne bo zgodilo,“ je dejal. „Verujem v enotnost nemškega naroda, toda do. te ne bo nujno prišlo ravno v okviru naše narodne države,“ je zaključil Brandt.
Italijanska socialistična stranka je
silovito napadla papeža Pavla VI. ker nasprotuje uvedbi ločitve zakona v Italiji. Na podlagi konkordata iz leta 1-929 je bila ločitev zakona v Italiji prepovedana. Vatikan smatra odobritev zakonskega predloga o ločitvi zakona za kršitev konkordata, socialisti pa mu očitajo vmešavanje v italijanske : notranje zadeve.
Japonska je pred kratkim ' stopila v skupino držav, ki so poslale v vesol je lasten umetni satelit. Minulo sredo je; Japonski uspelo — po treh ponesrečenih poskusih — pognati umeten satelit na krožno pot okoli Zemlje v elipse med 400 in 2200 km. višine. Japonska je začela z vesoljskimi poskusi leta 1966. Raketa Trufoot, s katero jim je poskus uspel, je Japonce stala same
330.000	severoameriških dolarjev (120 milijonov jenov). Doslej so izvedle samostojne vesoljske poskuse samo ZDA,: ZSSR in Francija.
ZAPUETLJAJI ©KOM VETRINJSKEGA GRADU
Rožič v Sloveniji
Protipredlog Dražbe sv. Mohorja
Mohorjeva družba je objavila, da je pripravljena tudi zadnjo ponudbo koroške banke prekoračiti, če do 31. januarja 1970 ne bo imela konkretnih možnosti za gradnjo novega dijaškega doma v Celovcu samem ali v bližnji okolici. To je sporočil msgr. Hornbceck po celovških listih. Rekel je, da so prostori dijaškega doma v sedanji Mohorjevi družbi na Vetrinjski cesti tako tesni, da stoje pred alternativo ali najeti poseben dom nekje, ali pa zidati novo stavbo. Družba ni si zastavila principa, da mora kupiti ravno Vetrinjski grad, kajti preveč bi veljala adaptacija gradu za nov namen. Mnogo bolj bi se ji prilegla nova stavba nekje v bližini ali na pr. na lastnem ozemlju na Vetrinjski cesti. Msgr. Hornboeck je potem govoril o tem, da bi v takem primeru pač morali dobiti podporo za dijaške domove iz deželnega fonda. Če bi Družba sv. Mohorja dobila sredstva iz tega zakonitega fonda za take stvari,- bi so tudi odrekla nakupu Vetrinjskega gradu.“
Na to je odgovorila uprava deželnega fonda za zidanje takih objektov, da morejo dobiti gradnje dijaških domov tudi do 90% podpore. Toda sredstva za leto 1970 so že izčrpana, za nove bi morali čakati dve do tri leta. Če bi Družba sv. Mohorja izpolnila vse .pogoje, bi gotovo ne bilo nobenih ovir, da doseže te ugodnosti fonda. Nato je izjavil deželni glavar Sima, da prosi, ,da so v interesu mirnega razvoja stvari sprejme zadnja ponudba koroške banke, Zmotno je, da se nakup Vetrinjskega gradu veže s stanovanjskim fondom. Družba sv. Mohorja zahteva tu nekakšno posebno obravnavanje, ki ni dovoljeno sicer nobenemu koroškemu državljanu. Edino to se lahko garantira Družbi sv. Mohorja,- da se bo njena prošnja za podelitev sredstev iz tega fonda delila po istih pravilih, kot veljajo za slednjega Korošca.
Maček v Žaklju
(Pravi maček tiči nekje drugje, pravijo Kaemtner Nachrichten: Voditeljem krščanskih Slovencev ne gre toliko za študentovski dom, kakor za to, da podpro svojo trditev: Ta dežela je slovenska, in v kolikor je v stoletjih postala nemška, v toliko jo hočemo spet posloveniti! Da je bila Koroške že davno pred 1. 590 pod Kelti, Ilirci, Romani in Germani že visoko kulturna, o tem se gotovo ti slovenski gospodje niso dosti učili, ker tedaj pač še m bilo slovenske gimnazije, v kateri se mora to — po resnici — tudi učiti (Kaemtner Nachrichten v božični številki).
Očitna diskriminacija
Na razne obtožbe je msgr. Hornboeck dal izjavo, kjer pravi, da je Sima v zmoti, če misli, da se namerava v vetrinjskem gradu ustanoviti slovenski prosvetni dom. „Najprej bi prišla v poštev stanovanja najemnikov. -Nadalje bi se preselili tja dijaki iz hiše sv. Mohorja in s ceste 10. oktobra. V drugih prostorih pa bi se namestila cerkvena ustanova in ne slovenski prosvetni dom." Mohorjeva bi prodala obe svoji poslopji na Vetrinjski cesti in cesti 10. oktobra, kar je že naznanila po celovških trgovinah nepremičnin. Tudi se je lahko prepričati, da ne gre za inozemski denar. Družba sv. Mohorja je imela letos največ članov (od
I.	1918 naprej), namreč 5.000. Dijakov ima 250, pa jih je morala več odkloniti zaradi pomanjkanja prostora. Naše razmerje do emigrantov je v tem, da jih preskrbujemo z nabožno literaturo. Za slovqnske podeželske ljudi gotovo velika diskriminacija od strani deželnega glavarja.., “
Zvezni kancler izjavlja
„Meni se zdi nerazumljivo, da deželni glavar odklanja predlog zvezne vlade, da ta kupi grad in ga daruje deželi za 50-letni jubilej, obenem pa 8 milijonov za adaptacijo. Kakor je videti, je ta sklep zvezne vlade izraz hvaležnosti koroškemu ljudstvu za drž. zvestobo. Vetrinjski grad naj bi služil „za mesto srečanja“ med večinsko stranko in manjšino. Prosvetna ustanova tam naj služi vsem Korošcem. Zvezna vlada bo držala svoj sklep, da (naj bo ta grad darilo koroškemu ljudstvu in ne vladi, ter bo vztrajala pri tem vse dotlej, dokler se ljudstvo n: izjavi enodušno. da je enakih misli kot deželni glavar.“
Stališče graškega socialističnega lista
\ ' Urednik Paul Fritz podaja zgodovino cistercijanskega samostana Ve-trinj in podčrtava bivanje Vlasovcev m Hrvatov tam po drugi svetovni vojni (Slovencev ne imenuje). Le po teh podatkih razumemo, zakaj je predaja gradu postala tabo popularna. Nat-o podaja potek dogodkov od takrat, ko jo Družba sv. Mohorja ponudila prvi znesek 5.8 milijonov. Stroški — kakih 20 do 35 milijonov (z adaptacijo)-, bi sc zbrali z darili emigrantov, ki sedaj žive v Ameriki. Pravi, da socialisti niso hoteli', da se pred vrati Celovca namesti družba, ki bi združevala desničarsko Slovence. Tudi bi Dražba hotela kupili grad, ker se je tu dovršila „Vetrinjska tragedija“... Deželni glavar jo v ta spor prinesel še nov moment: motenje miru med večino in manjšino. Da se pa iz tega gradu napravi „mesto srečanja“ mod narodoma, ni razen vojvodskega prestola gotovo bolj primernega kraja. Deželni glavar pa je tudi to darilo dunajske vlade odklonil, in prosi, naj bi namesto tega dala 30 mili-ionov šilingov v dobro 41 občin, ki so glasovale 1.	1920. Zvezna vlada pa
misli, da je dosti že to, da sc kupi grad in da kot darilo. Skratka: dežela sprejme dunajsko darilo, toda le brez davkov in samo pod pogojem, da s tem darilo za glasovanje ni dotaknjeno.“
Ljubljansko , Delo“ piše 31. 1. 1970:
Zakaj niso Mohorjevi družbi dovolili kupiti Vetrinjskega gradu
Celovški deželni glavar Hans Sima je na tiskovni konferenci v Celovcu v poslopju deželne vlade obrazložil dvajsetim novinarjem vladno stališče do zadevo Vetrinja. Pojasnil je razloge, zaradi katerih ni dovolil Mohorjevi družbi kupiti Vetrinjskega gradu.
Hans Sima je dejal, da medstrankarsko predvolilno obračunavanje — volitve bodo 22. februarja — ne srne ogrožati sožitja na Koroškem in sodelovanja s prijateljsko Jugoslavijo. Nato je povedal, da je v zvezi s tiskanjem in razpečavanjem neobelogardistične literature in s stiki med emigranti v ZDA v primeru Mohorjeve družbe obstajal upravičen sum, da bodo vetrinjski grad uporabljali tudi kot emigrantski, Jugoslaviji sovražen center. Dodal je, da se proti takšni literaturi tudi sam ograjuje, in poudaril, da nikakor ni pripravljen dati na preizkušnjo tako miru v lastni deželi in dobrih sosedskih odnosov s Slovenijo oziroma Jugoslavijo.
Deželni glavar je izrekel priznanje „Slovenskemu vestniku“ za objektivno poročanje o tej koroški aferi in zaključil tiskovno konferenco z zagotovilom, da si bo vselej prizadeval za enakopravno obravnavanje manjšine v odnosih z večinskim narodom in za njen napredek.
Pred tiskovno konferenco so si novinarji skupaj z deželnim glavarjem ogledali sporno graščino in presenečeni obstali pred velikim, na 15 hektarih stoječim in zapuščenim kompleksom medsebojno povezanih stavb z mogočnim, 130 metrov dolgim čelnim traktom. Po izračunu gradbenikov bo samo obnova gradu veljala kupca 3 5 milijonov šilingov. To bi bil občuten izdatek celo za deželno vlado.
■	•
! Gospa Anica Kralj, ki v našem j
•	listu piše rubriko „žena in njen : ! svet“, je odšla na počitnice v Bari- !
•	loče, kjer živi njena hčerka Lučka, :
•	■ j poročena Jerman. Bralci in uredni- !
•	štvo ji žele najprijetnejšega oddiha, ; j obenem pa pričakujejo, da se bo ob j ■ povratku znova oglašala v listu š ; : svojimi lepimi mislimi in bogatinu i
*	nasveti.
Severnoameriški zun. minister Ro-gers, ki je potoval po Afriki, se je pretekli teden ustavil tudi v Addis Abebi v Abesiniji, kjer se je istočasno mudil jugoslovanski komunistični diktator Tito. Sestala sta se v Haile Se-lasijevi cesarski palači na kratek razgovor o Bližnjem zhodu, kjer naj bi Tito posredoval pri Nasserju, ko bo predvidoma 23, februarja obiskal Kairo. Rogers se je namenil obiskati 19 afriških držav v zvezi z nadaljnjo severnoameriško politiko do črnega kontinenta. Tito pa potuje po Afriki kat tkim. predstavnik tretjega sveta, ki skuša prikleniti ta kontinent na komunistično ideologijo.
Sicer je res že preteklo precej časa od božiča, vendar spričo poročil, člankov in komentarjev, ki so se medtem nabrali v uredništvu, prinašamo krar. -ko sliko, kako je potekel lanski božič v Sloveniji. Poglejmo najprej, kaj je o njem napisala „Družina“ v prvi letošnji številki:
„Popoldne pred svetim večerom sem se sprehajal po mestu. Ulice okrašene, na križiščih živobarvno osvetljene smreke. Ogledoval sem božične voščilnice. Menda ni bilo nobene trgovine, ki med novoletnimi voščilnicami no bi imela tudi božičnih. Največ je bilo natisnjenih v Italiji, lahko pa smo kupili tudi lepe domače. Prodajalci so mi na tihem zaupali, da so do tega dne prodali največ božičnih.
Pritegnilo me je tudi izložbeno okno trgovine, kjer prodajajo gramofonske ploščo. Oblikovalci so takole razporedili stvari v izložbi. Najbolj na vrhu so obesili Mozartov „.Requiem“, potem so bile razporejene tri božične plošče: Božične pesmi, Stare cerkvene pesmi in Sveta noč. Spodaj pa so postavili nekaj izvedov nove Slakove plošče. Seveda ni manjkalo tudi novoletnih okraskov. Smisel te razporedf-tve v izložbi sem r-i razlagal takole: Mozartova glasba sega v sam vrb umetnosti in ji zato gre prvo in najvišje mesto. Potem je tu b'žični čas in zato božične pesmi. Veseli čas pa si lahko dopolnimo še z domačo glasbo. Veselje ob domači glasbi pa bo pravo veselje šele takrat, če se bomo prej naužili božične radosti.
Prazniki so se pričeli s polnočnico. Ne vem od kcd, vendar je že tradicija, da gre večina mladih Ljubljančanov
„Glej na najvišje dobro, ki sl ga postavil za cilj vsega življenja! Z n j ¡g, ee mora ujemati vse, kar delamo. Ne bo ukrepal o posameznih rečeh, dokler komu še ni jasno pred očmi smisel življenja ... KDOR NE VE, KJE NJEGOV PRISTAN, NE VE, PO KATEREM VETRU NAJ SE RAVNA.“
Rimski mislec Seneka, Ep. 7j
najraje v stolnico ali k frančiškanom.
pred polnočjo. Pri frančiškanih je bil med obredi mir, le proti koncu se je nekaj zataknilo, a so se duhovi kmalu pomirili. V stolnici je nastal nemir ob začetku. Župnik je nekatere povabil ven na razgovor in potem je bilo vse v božičnem vzdušju. Letos je po približno petnajstih letih pri frančiškanih igral na koru orkester. Polna cerkev je bila najlepše darilo Bogu tudi na sam praznik popoldne.
Tudi druge cerkve so bile nabite. Na Rakovniku so pred cerkvijo našteli preko sto avtomobilov.
Skoraj po vseh cerkvah so pred polnočno mašo pripravili akademije ali pa se kako drugače pripravili na srečanje z Detetom. Pri sv. Petru so brali cdlomke iz sv. pisma in predvajali magnetofonske posnetke zvonjenja in pritrkavanja. Na Rakovniku je mladina pripravila akademijo v čast Novorojenemu.
V bolnišnici je za božič preko dvesto bolnikov prejelo obhajila. Bolniški kurat je posnel božične pesmi in bolniki so jih poslušali, medtem ko je on spovedoval. Bolniki so dobili po želji vsa verske časopise in revije.
Na sam božič popoldne je bila v cerkvi Srca Jezusovega maša za Hrvate. Zbralo se jih je okoli sto. Gotovo bi .jih prišlo še več, če bi za to
vedeli. Treba bo misliti na stalno hrvaško mašo v Ljubljani in slovensko v Zagrebu.“
Do tu „Družina“. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je bil božič doma deloven dan. Ponovno pa je treba pripomniti, da sta tudi slovenski radia in televizija božično praznovanje po. polnoma ignorirala. Ne pne božične oddaje, ne ene plošče, komentarja ali berila, ki bi spominjalo na Kristusovo rojstvo. Sedaj pa primerjajmo to p Češkoslovaško, kjer je država v polnem vračanju v strog moskovski režini. Božič je bil prost dan, na radiu ii, televiziji so se vrstile številne božične oddaje, in celo „Rude Pravo“, glasilo komunistične stranke je imelo božični poudarek. Razlika je tako ogromna, da se po pravici vprašujemo, kje je „naprednost“ jugoslovanskega režima, kje jc verska svoboda, ki jo je Kardelj pred kratkim opeval? Ali ho dovolitev javnega praznovanja božiča plačilo za Titov sprejem pri papežu?
Potem bedo gotovo razne „koncesije“ na dolgo in široko opevane, čeprav predstavljajo del osnovnih človeških pravic. Kar ljudem po pravici in zakonih pripada, bo prikazano kot velik dar „socialistično skupnosti“. Po ceni rajše ne vprašujmo.	■ ’
Medtem pa tisočletni verski prazniki živijo naprej v cerkvah, družinah in v vernih slovenskih srcih.
pioviBa v težavah
Zvezna viada brez smisla za reševanje problemov
Kakor smo poročali že v zvezi z cd- Kardelj in Ribičič, kakor koli zmernli
za te probleme.
Na omenjeni seji vodstva Splošne plovbe so se vsled reševanja podjetja dogovorili, da so bodo začeli baviti z dragimi trgovskimi zadevami ter so sklenili, da bo Splošna plovba., ustanovila oddelek za prodajo trgovskega blaga na veliko, dalje da se bodo začeli baviti tudi direktno z uvozom in izvozom in da se bodo stavili na razpolago tujim podjetjem za zastopstvo v Sloveniji — vse gospodarske aktivnosti, k; nimajo direktno z ladijskim podjetjem kot takim nič opraviti.
Pišej®:
Tudi v Evropi že pridno berejo in preučujejo zadnji ZBORNIK SVOEODNE SLOVENIJE. O njeni jc goriški Katoliški Glas med drugim napisal tudi sledeče:
„Menimo, da je tako v domovini kot v zamejstvu težko najti tako zajetno knjigo s toliko zanimive vsebine in obilico zgodovinskega materiala... Ni ga treba še posebej priporočati, priporoča ga vsebina sama.“
■■•■■«■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■■■■•■■■■■■■■a
Iz življenja in dogajanja v Argentini
ZAKONI, DEKRETI IN ŠE KAJ
dajo v najem ladij Postojna in Portorož neki japonski ladijski družbi, se: slovensko ladijsko podjetje Splošna' plovba s sedežem v Piranu bori z vedno večjimi finančnimi težavami.
Po letošnji izdaji Lloydoyega Registra ima Splošna plovba 24 ladij, katerih bruto tonaža znaša 168 487 ton. Tonaža posameznih ladij se giblje med 123 ton (ladjica Seča) in 13.152 ton (ladja Bela. krajina), starost pa med 32 let (ladja Dubrovnik, zgrajena 1. 1938) in 2 letoma (ladji Portorož in Kras, zgrajeni leta 1968). Med najstarejše ladje spadajo tudi trojčki Bled, Bohinj in Bovec, ki imajo vse po 25 let starosti in so že postale nedonosne. Te namerava Splošna plovba prodati in kupiti namesto njih tri mlajše ladje od nizozemskega pomorskega velepodjetja Holland-Amerika lijn, s sedežem v Rotterdamu, ki ima ladje, katerih imena se končujejo na -dyk (Kerkedyk, Kinderdyk itd.). Ker poročila povedo, da namerava Splošna plovba za nabavo treh mlajših ladij potrošiti samo nekaj milijonov dolarjev, tudi tp ladje nc bodo manj kot po deset let stare ver se bo njihova tonaža sukala ok. 5060 bruto ton.
Ladje Splošne plovbe predstavljajo I 12 odstotkov jugoslovanskega trgovskega ladjevja in donašajo državi letno pribl. 8 milijonov dolarjev čistega deviznega dobička (doma dobičku pravijo „priliv“). Toda zaradi vedno večjih finančnih problemov,' v katere zahaja celotno jugoslovansko ladijsko gospodarstvo in mora velik del teh bremen I nositi prav Splošna plovba, se tudi le-ca vedno težje bori za obstoj. Težko dodatno breme Splošne plovbe je n. pr. tkim. energetski davek (doma davek imenujejo „prispevek“), ki bi ga letos morala plačati za okoli 10 milijonov dinarjev (800.000 dolarjev po uradnem tečaju).
Vodstvo Splošne plovbe je zato s svoje seje 30. januarja t. 1. poslalo predsedstvu slovenske skupščine v Ljubljano pismeno zahtevo, da o slovenskem ladijskem gospodarstvu razpravlja in „sprejme stališča“ in o njih „obvesti zvezne organe“ (se pravi Beograd), „ki so že lani obljubili, da bodo poiskali za pomorsko gospodarstvo ustrezno sistemske rešitve“.
Vodstvo Splošne plovbe je, tudi poslalo ljubljanski skupščini zahtevo, naj zahteva cd zvezne vlade v Beogradu, da „oprosti Splošno plovbo plačevanja prispevka za energetiko.“
Lansko leto je namreč šlo mimo, ne da bi sc v Beogradu, kjer vladajo Tito,
Če upoštevamo letno obdobje (poletje, počitnice) in dejstvo, da je predsednik države, gen Ongania trenutno na počitnicah, je res izredno število zakonov in dekretov, ki so bili objavljeni v zadnjem tednu. Med četrtkom 12. in torkom 17. t. m. so bile objavljene štiri skupine zakonov s posebnimi reglamen-tarnimi odloki in en vladni dekret. Nanašajo se na različna torišča ter skušajo doseči: pospešitev proizvajalnih sektorjev (zakoni o industriji), socialno 'ureditev (zakoni o delu in plačah) ter ureditev nekaterih notranjih področij.
Prvi objavljeni kompleks zakonov se nanaša na pospešitev industrije. Najvažnejše točke teh zakonov predvidevajo možnost zvezne vlade, da vodi ustrezno davčno politiko na splošno, in da po potrebi uvede raznovrstne izjemnosti za j posamezne industrijske sektorje; pred-| nost bodo imele domače tvrdke in podjetja, za njimi pa tiste, ki se, čeprav tujega kapitala obvežejo reinvestirati dobiček v državi; zavarovano bo dostavljanje surovin, tudi tistih, ki jih mora država uvažati (pri pomembnejših industrijah se lahko znižajo uvozne úakse); drž. tajništvo za industrijo ñ notranjo trgovino ima moč ustanoviti razne svetovalne komisije za investicije in delavo na industrijskem področju.
Delaj in voli
Druga zakonska skupina, objavljena v petek, sc nanaša na delo in plače. Razmejuje pristojnost vlade na delavskem področju, pravice in obveznosti delodajalcev, ter funkcije delavske policije. Ta zakon jo bolj reglaméntame -ga značaja, ter le pojasnjuje nekatere nejasnosti že prej obstoječih zakonov. Zakon o plačah pa zlasti določa pogoje in datume, kako mora delodajalec pla-
čevati zaslužek delavcem. Ker je bilo doslej mnogo primerov zakasnitve, različnih plačilnih rokov, nezakonitih ori-Irgatev in celo primerov korupcije, viada s tem zakonom predvideva te razno možnosti in kako naj se izkoriščanje glede plač v bodoče odpravi. Plačilno datume bo moral delodajalec pismeno predložiti pristojni oblasti v začetku leta, ter se jih potem strogo držati. Tudi kar se tiče kraja izplačevanja (izrecno je prepovedano izplačevanje v lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače m sploh v trgovskih lokalih).
Ta dva zakona je objavil drž. tajnik za delo, dr. Rubens San Sebastian, in ob tej priliki tudi predložil datume, ko se bodo v trinajstih interveniranih gr--mijih izvedle volitve. Prve bodo 23. m. v sindikatu lekarniških uslužbencev, zadnje pa 27. aprila v železniškem sindikatu.
In preostali...
Javnost je tudi zelo presenetil zakon 18.604, ki prepoveduje propagando za cigarete po televiziji, kinu in radiju. To je prvi tak primer v Argentini, ki pa ima vzore v raznih ameriških in nekaterih evropskih državah. Vendar opazovalci menijo, da zakon nima zdravstvenih namenov, temveč je le poizkus razbremenitve izdatkov industriji, ki predstavlja velik vir dohodkov zaradi ogromne davčne obremenitve. Zakon bo namreč v veljavi le eno leto.
Poleg že omenjenih, je bil objavljen tudi dekret št. 104, po katerem se razpusti CONART, Državni svet za radio in televizijo. Po mnenju vlade je bilo njegovo delovanje preveč birokratične-ga značaja. Odslej naprej bo funkcijo kontrcle programov in vse ostale zadeve, ki se tičejo teh obveščevalnih sredstev, vodilo notranje ministrstvo.
fVewicC Sä S»IOW4£Billig
Ljubljana. — Ljubljanska televizija je pripravila serijo zgodovinskih oddaj pod naslovom „Teh 50 naših let“. V prvi oddaji 16. januarja so zajeli obdobje cd leta 3918 do 1924. Oddajo je vodil Janez Mencinger, sodelovali pa so dr. Lojze Ude, dr. Metod iaikuž in drugi. Po poročilu v Delu je Metod Mikuž imel uvodne besede, kjer je označil značilnosti tega obdobja, mednje je seveda na prvem mestu prištel komunistično revolucijo v Rusiji, konec prve svetovne vojne in mirovno konferenco v Parizu. V poročilu v Delu ni ničesar napisanega o delovanju slovenskih politikov v tistem času, čeprav so jih pač morali omeniti. Po uvodnem govoru Metoda Mikuža so pokazali filmski pregled tega obdobja, nekateri očividci tistih dni pa so sproti komentirali posamezne dogodke. Ob koncu oddaje je bila kratka razprava, v kateri so obravnavali samo eno vprašanje: Ali smo se Slovenci svobodno odločili za jugoslovansko skupno državo. V tej debati so sodelovali Aleš Bebler, Metod Mikuž in predstavnika mlade generacije študenta Peter Vodopivec in Vojko Antonič.
Ljubljana. — Ker sta imeli Slovenska zavarovalnica Sava iz Ljubljane in Mariborska zavarovalnica občutne izgube pri zavarovanju avtomobilov, sta podražili zavarovanje za' 50 in 20 odstotkov. Sava je lani imela pri obveznem zavarovanju 12.000.000 Din. izgube, pri neobveznem pa 8.000.000 Din. Avtomobili so razdeljeni glede zavarovanja v 9. kategorij, ter bo treba plačati pri neobveznem zavarovanju od S10 do 8.037 Din. letne premije, po kategoriji avtomobila in vrsti zavarovanja.
Z Jeraj in Z. Zei. Razstavo si je ogledalo precej ljudi, vendar umetniki niso prodali niti ene razstavljene umetnine. Cene so bile precej visoke, od 300 do 2,500 (Dori., prcdajni pogoji pa so bili dokaj ugodni. Teda glavni razlog za neuspeh prodaje je menda bil, da so razstavili predvsem starejša dela, ki so bila. že znana z raznih razstav; nekateri tudi niso bili zadovoljni z izborom del.
Iicčevje. — predstavniki medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo so si lani ogledali nekatere kulturnozgodovinske spomenike in napravili predračune za obnovo cerkvic v Rib-jeku v zgornji dolini Kolpe in na Vidmu pri Knežji lipi ter na očiščenje razvalin gradu Fridrihšiajn. Grad Fri-drihštajn je zgradil v letih 1422—1423 celjski grof Friderik za Veroniko De-seniško. Za obnovo bo po predračunih potrebnih nekaj nad 100.000 Din.
i Polhov Gradec. — Polhograjska graščina je prazna in čaka, kdaj se je
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Poroka. V cerkvi Santa Rita v Bou-logne Sur Mer sta se v soboto 7. t. m. poročila gdč. Roza Marija Sušnik in g. Janez Možina, Priči sta bili nevesti njen oče g. Ivan Sušnik, ženinu pa njegova mati ga. Marija Možina. Poročni obred je opravil g. župnik Albin Avguštin. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova.
SPOROČILO
Ker se je na uredništvo obrnilo število rojakov iz raznih držav sveta, pa tudi smo prejeli povpraševanje iz domovine, sporočamo, da v železniški nesreči na postaji Benavidez, v nedeijo 1. t. m. zvečer, ni bilo med mrtvimi in ranjenimi nobenega Slovenca. Kot je znano, je vest o tej veliki nesreči šla po Vsem svetu.
IZ MLADINSKE KOLONIJE V CORDOBI .
Brez posebnih doživljajev smo prispeli k g. dr. Hanželiču kjer smo se ustalili. Kot vsaka kolonija smo obiskali Mastil, Capillo del Monte, Les
bo kdo usmilil. Od konca druge sve- Cocos in Cosquin, se kopali v potoku
Žiri. — Tovarna čevljev Alpina Žiri je pripravila nove vzorce za smučarske čevlje, ki bodo v prodaji že letošnje poletje. Alpina, ki je vodilna slovenska in jugoslovanska tovarne specialnih čevljev, je uporabila novo vrhnje usnje, čevlji pa imajo tudi novo obliko podplata. Vrhnje usnje je plastificirano z milimeter debelo plastjo, ki ne potrebuje nobene nege, treba ga je le umivati.
Ljubljana. — (Naprave geofizikalnega observatorija na Golovcu so 27. januarja ob 10.51 zabeležile potres manjše jakosti, katerega epicenter je bil ravno pod mestom Ljubljano. V
tovne vojne je bila v gradu šola, se daj pa so zgradili novo šolo in grad je prazen. Je dokaj dobro ohranjen, niti r.e potrebuje večjih popravil, ampak le polepšanja. Občina se je že nekaj menila z raznimi interesenti, ki naj bi spremenili grad v gostišče, vendar še ni prišlo do konkretnih predlogov.
Ljubljana. — Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič“ je proslavil 45-letnico usianovitve s koncerti v Celju, Mariboru in Ljubljani.
Umrli so: Ljubljana: Zora Boc, roj. Sedej, Avguština Makovec, Aleš Jakič, Franjo Schiffrer-Navigin, prof. glasbe v p., Alojzija Jakovac roj. Gol-
in igrali karte, odbojko in nogome ■. Pač pa smo kot izredno točko naredili celodnevni izlet k reki Pinto, izlet, ki ga malokdo od Slovencev pozna, Ta reka je daleč tri ure in pol krepke hoje (kakih 14 km.) čez drn in strn. Prvi
Marija Skopec roj. Lampret (85 L). Pavla Končan, Nežka Osojnik roj. Zore (umrla v Beogradu), Alojzija Kermavner roj. Strle, Magdalena Gašperin, Ignac Šemrov (86 1.), Irma Karun roj. Lampič, Mara Novak roj. Weinberger, inž. Vinko Sadar univ. prof., Janez Marolt (75 1.), Helena Tu-rel roj. Leben, Franc Peterka, Ivan Režek, Jože Petač, Vida Lapajne (8o 1.), Ivan Setničar, Pavla Juvane roj. Miklavčič, Bruno Sulič, Frančiška Cunder roj. Urbanc (81 L), Mirko Šušteršič salezijanec, Jože Fon (84 L), Ana Tomšič, Rozalija Smrekar roj. Meršoi. Jože Zamida, dr. Simon Žibert, univ. prof., Zinka Bartl roj. Fleš. Maribor: Maribor. — Mariborski pododbor Franc žmak> Ema Barbek (86 k). Ma_
Društva likovnih umetnikov je pripra- rija Zakrajšek (89 1.), Zoe Schaup (85 vil prvo prodajno razstavo desetih li- i.); Frančiška Fatur (89 1.), Jožefa Flu. kovnikov. Rastavljali so svoja dela O. her (83), Angela Krajner. — Jože To-Polak, G. Kolbič, J. Polajnko, R. Kot- mažič, šolnik, Sl. Bistrica, Anton Cinik, J. šibila, brata Remca, B. Golija, man, Suha, Jože Koščak, Višnja gora,
Viktor Jamšek, Vrtovin, Pino Musar, glasbenik, Izola, Karlo' Batistuta, Tolmin, Anton Černigoj, Vrtovin, Marija Tešar (87 L), Blatna Brezovica, Leopold Policon, Miren, Marjeta štrumlj, Golnik, Fani Kolman roj. Dolčič, Litija, Ana Bonefa, Sežana, Ljudmila Rangus roj. Perše, Kranj, Anton Jerič, Hotedršica, Anton Engelman, Kranj,
, Štefanija Gabrijelčič roj. Cigoj, Solkan, čer, Josip Ambrožič s. upravitelj v p., jane;: Potočnik, -Sv. Jošt, Marija Ce-
sar roj. Dvornik, Velenje, Franc Končan, ključav. mojster (83 L), Domžale, Lucija Roda roj. Grajnar, Jaka Trtnik, Domžale, Ana Hrovat roj. Grčar, Domžale, Marija Bulovcc, učit. v p., Begunje, Antonija Ahačič, Kranj, Jožefa šribar (70 1.), Raja, Feliks Grandovec, Dobrnič.
naskok je bil izveden v ponedeljek 2. februarja. Vstali smo ob pol 6 h. in se čez eno uro odpravili na pot. A vreme nam ni bilo naklonjeno in na sredi poti nas je presenetil dež. Premočeni do kosti smo se vrnili v počitniški dom. Brž smo popili vroč čaj in takoj v posteljo. Naslednji poizkus pa je bil v sredo 4. To pot je bilo lepo vreme: jutro hladno in sonce je pripekalo šele proti koncu poti. Razgled iz višine je bil prelep: široka dolina, nekaj kvadratov obdelane zemlje in reka Pinto. Deroča reka ima v času suše veliko več vode kot pa naš ubogi potoček ob večjih nalivih. Kopali smo se tudi. v vodah globokih skoraj 3 m. Pravi užitek. A ta vesela komedija se je na povratku spremenila v tragedijo. Iz reke smo se morali povzpeti na strm hrib. Serpentine so bile večne, brez konca, čutare so se hitro praznile. Vsaka kaplja je zlata vredna. Končno je pa zmanjkalo vode. Vročina pa kot v peklu in če bi nas kdo filmal, ne ozirajoč se na pokrajino, bi mislil, da gleda popotnike v pekoči Sahari. Hodili smo počasi in veliko počivali. Pa vsega je konec in tudi strmi hrib je imel svoj vrh. Globoko zavzdihnemo, ko se prične pot v dolino. Pohiteli smo do bližnje kmetije, se tam napili vode in skoraj spraznili vodnjak. Vrnili smo se šele ob večeru in si opomogli z dobro večerjo.
Spoznali smo tudi življenje pod šotori: tri večere smo se vrstili in prespali v taboru blizu Capille del Monte.
In tako smo preživeli počitnice v kordobskih planinah. Veseli smo se vrnili v sredo, 10. februarja, v vroči Buenos Aires. Seveda se moramo zahvaliti ,, Zedinjeni Sloveniji“ za organizacijo kolonije, g. dr. Hanželiču za ves trud, ki ga je imel z nami, g, Jožetu Škrbcu, ki nas je vodil, pa. tudi vsem dragim, ki so na rasno načine pripomogli I-lepemu uspehu te kclcnije.	jz
Darovali so:
Akademski slikar in kipar France Gorše jo daroval, ob smrti dr. Milic Kreka in Joška Krcšlja 20 dolarjev \ tiskovni sklad Svobodno Slovenije.
Goriška in P rim or s k n
Občni zbor Slovenske skupnosti
V nedeljo, 25. januarja je bil v no- izvršnega odbora v pretekli mandatn:
vib prostorih v ul. Rittmeyer št. 2 v Trstu redni občni zbor Slovenske skupnosti. Odprl ga je predsednik občnega zbora dr. Zorko Harej. Politični tajmk dr. Drago Štoka je v imenu izvršnega odbora podal obširno in izčrpno poročilo. Nanizal je glavne politične akcije
PREPUŠČENI SO SAMIM SEBI
plačana, saj proizvajalci ne izroče ključev pred poravnavo vseh pogod-
Pod tem naslovom je ljubljansko Delo (16-12-69) objavilo članek benln obvcznoftl s_ stram kupca, za ob-o perečem vprašanju gradnje stanovanj v Sloveniji in posebej v Ljub- ve"nostl proizvajalca stanovanj, do ljani. Piše o pomanjkljivostih, š katerimi se kupci novih stanovanj in kupca pa slednji ne uživa učinkovite
stanovalci srečujejo iz dneva v dan in med drugim ugotavljajo naslednje:
V	Sloveniji zgradimo na leto kakih 5.900 stanovanj za tržišče in poslovnih prostorov, skupna vrednost teh stanovanj in poslovnih prostorov pa znaša po cenah iz leta 1969 preko 600 milijonov din. Stanovanja kupujejo predvsem občani, ki v pogojih izredno naglega naraščanja cen le z velikimi napori zberejo za nakup potrebna sredstva.
Problem je posebno pereč v Ljubljani, kjer se letno zgradi nekaj več kot 2.000 stanovanj, število kupcev, ki imajo denar pa je znatno večje in tako povpraševanje daleč presega ponudbo. V takšnih pogojih je seveda možno, da nastopajo pomanjkljivosti in napake, ki bi jih v količkaj urejenih razmerah ne pričakovali. Kupci stanovanj in stanovalci se jeze, ker niso urejen«' stvari, za katere je samo po sebi umevno, da bodo urejene.
V	nadaljnjem samo nekaj konkretnih pomanjkljivosti, ki povzročajo u-pravičeno negodovanje.
Gradbeno podjetje v pogojih gradnje za tržišče ne dokonča istočasno objekta kot celote, ampak samo posamezne dele, najčešče eno stopnišče ali samo stanovanski del. Večkrat kasni
n.	pr. gradnja pritličja s poslovnimi prostori več kot za eno leto. Posledica takega stanja so stalne prezidave in dozidave v kletnih prostorih, tako Ha stanovalec nikoli ne ve, kdaj bo gradbeno podjetje prebijalo zid v niegovi kleti. Znan je primer, ko so delavci
gradbenega podjetja s silo sneli vrata s prostorov, ki so bili stanovalcem izročeni pred enim letom. Druga posledica je v tem, da morajo stanovalci plačevati povečane stroške čiščenja, da se postavlja vprašanje prispevka k skupnim stroškom hiše itd. Uporabniki , vana. v nekaterih primerih proizvajalci
zaščite. Pravna pot na sodišče je mnogim težka, v vsakem primeru pa dolgotrajna in povezana z zamudo časa. in stroški.
Naprave centralnega ogrevanja imajo negativen (napačen) padec, zato stanovanja v višjih nadstropjih niso ogre-
poslovnih prostorov prispevajo k stroškom hiše, gradbeno podjetje pa ne, čeprav se vleče dokončevanje poslovnih prostorov v pritličju hiše leto in dalj.
Za čiščenje skupnih prostorov (stopnišče, kleti itd.) je potrebna vo-
po enoletnih urgencah ne namestijo na radiatorje takih malenkosti kot so ventili.
Ponekod puščajo okna ol> vsakem dežju oz. večjem nalivu, zato stanovalci skoro ne morejo na daljši čas pu-
da. Proizvajalci stanovanj ne vgrade, stanovanja praznega, enostavne pipice z odtokom za mrzi« vodo v skupnih prostorih, tako da je delavka, ki čisti skupne prostore navezana na prisotnost in dobro voljo stanovalcev v hiši, da ji dajo vodo za čiščenje. Konkretni primer jo na pr. nova zgradba na Rimski cesti v Ljubljani in še druge zgradbe.
Ena izmed stalnih spetik stanovalcev v novih, pravkar zgrajenih hi -šah, je neurejena okolica. Stanovale; zaradi nepravočasno urejene okolice hiš lahko gazijo blato do gležnjev in to proizvajalcev stanovanj prav nič ne moti. Zavlačevanje z ureditvijo okolice bo lahko kupce stanovanj še kje pripeljalo do podobne situacFe, v kateri so nekateri kupci stanovanj pri Tehno-gradu, kjer ni izgledov, da bi mogli iz stečajne mase izpolniti tovrstne obveznosti, ki pa so staro že več In*
Ureditev okolice je s znatnim zneskom zajeta v cono stanovanja in tudi
Gradbena pedjetja ne grade hišni-ških stanovanj kot skupnega dela hiše. Vse to so na videz malenkosti, če pa jih seštejemo, dobimo mnogo upravičenega negodovanja in ogromna sredstva.
Strokovnjaki sodijo, da bi bilo potrebno za odpravo napak in pomanjkljivosti pri zidavi stanovanjskih hiš za tržišče, v slučaju, da bi kupec naročil odpravo teh pomanjkljivosti pri drugem izvajalcu na račun prodajalca stanovanj, nameniti v posameznih objektih od 15—30 odstotkov celotne cene stanovanja, to pa jc v Sloveniji letna vrednost za vsaj 600 stanovanj.
Občani kot kupci stanovanj lahko uveljavljajo svoje zahteve do proizvajalcev stanovanj praviloma samo v dolgotrajnem in zamudnem sodnem postopku in na podlagi pravnih pravil civilnega prava (obči državljanski zakoni stare Avstrije).
dobi. Delovanje izvršnega odbora je težilo predvsem k večji povezanosti med vsemi zamejskimi Slovenci s posebno zavzetostjo za narodne pravice beneških Slovencev. Nadalje si je izvršni odbor prizadeval za ureditev pravilnega odnosa do matične domovine, se udejstvoval na socialno-delavskem področju in vodil dolga, vendar pa konstruktivna pogajanja s strankami leve sredino. V svojem poročilu se je politični tajnik dr. Štoka zaustavil predvsem ob šolskih vprašanjih, ob razlastitvah, ob potrebah in vprašanjih beneških Slovencev, ob odnosih do matične domovine, ob soeialno-sindikalnih problemih in ob razgovorih s strankami leve sredine. Poročilu je sledila razprava in razrešnica. Po kratki prekinitvi so zborovalci z veliko večino sprejeli dva popravka k statutu.
Zborovalci- so nato razpravljali o programskih smernicah, po katerih naj bi se bodoči svet in izvršni odbor ravnala. Sprejeta je bila resolucija, ze katero je dal pobudo nabrežinski župan Drago 'Legiša in ki se zavzema za ureditev odnosov z SDZ, s Slovensko levico in z raznimi italijanskimi strankami ter za navezavo stikov z Goriško, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. Prav tako je bila sprejeta lista, ki s: jo sporazumno sestavile vse tri skupine (GLG, SKSZ, SNOS). Svet tako sestavljajo naslednji člani: Bednarik, Černe, Debeliš, Dolhar, Harej, Jež, Jurjevič, Kocjančič, Maver, Mljač, Pertot, Petaros, Poštovan, Rudolf, Simčič, Sosič, šah, Štoka, Terčon A., Tuta I., Valenčič, Vremec. Nadomestni člani pa so: Kuk, Legiša, Logar, Sedmak E., Štoka L., Zlobec.
Občni zbor je potekal v prijateljskem vzdušju iz globoke zavesti, da jo ramo v enotnosti največja moč Slovencev v Italiji. Samo na ta način bo lahko Slovenska skupnost pritegnila k sodelovanju vse tiste, ki so pripravljeni in sposobni za nesebično delo v korist skupne slovenske stvari.
Vsak teden ena
ČISTO JUTRO
Vladimir Kos
Nobenih senc na dnevu ni, nobenih žalosti, nobenih kletev.
Drevesa ljubkost ujčkajo, na bilkah rosa spi, na plotu pajek.
Nobenih senc na srcu ni, nobenih žalosti, nobenih besov
In sonce vzhaja vanj
in zemljo.i zdi se polna s-mj
Očeta.
Fred dvajsetimi leti v „Svobodni Sloveniji“
16.	februarja 1950. — št. 7
Iz uvodnika „Jugoslovanski komunizem“
„Tita pozna danes ves svet. Volja Moskve in naivna angloameri-kanska propaganda sta iz povprečnega komunističnega eksponenta naredili svetovno znanega maršal;;, ki je v „sedmih ofenzivah zrušil laško in „nemško armado na Balkanu“ in priboril „svobodo“ balkanskim narodom. Na podlagi politične kupčije, sklenjene v Jalti, je po končani vojski postal gospedar jugoslovanskih narodov.
Dokler je bil hvaležen in slepo pokoren svojemu šefu Stalinu, je vse kazalo, da hoče Moskva iz Tita narediti nekakega vzor-državnika, ki naj bi ..nazadnjaškemu“ zapadu pokazal, kakšna je prava „ljudska demokracija“. Zapadni svet je z za-prepaščenjem opazoval obnašanje Titovih „diplomatov“ na mednarodnih konferencah, ki so naši domovini povzročili toliko nepopravljive škode. Italijani in Avstrijci se morajo predvsem nezmožnosti in surovemu nastopanju Titovih „diplomatov“ zahvaliti, da so kot premaganci lahko ohranili zase najlepše predele slovenskega ozemlja. Doba, ki je bila merodajna za določanje naših meja, je končala za Jugoslavijo s popolnim bankrotom.
... Ko je Tito zgubil oporo v Moskvi in pri državah, ki so od Moskve odvisne, je prišel v zagato. Manjkalo mu je denarja, manjkalo strojev, manjkalo je najpreprostejših potrebščin za vsakdanje življenje. Skrajna sila ga je prignala ao tega, da se je začel približevati zahodnim velesilam.
Kar naenkrat je Tito postal spet junak, junak nepokorščine. Bil je prvi med ljudmi, ki jih je Moskva postavila na vidno mesto, in so ji je upal odreči pokorščine. Prvi komunistični razkolnik! Ni dvoma, da je ta Titov korak naredil veliko škode in pohujšanja v komunističnih vrstah, ki so doslej slepo sledile enemu samemu ukazu: ukazu ii Moskve. Vendar ne smemo delati napačnih zaključkov.
Naivna demokratična javnost, ki orazuje dogajanja v naši deželi, sodi popolnoma napačno, češ: Tito je obrnil hrbet komunizmu. Zmota, velika zmota! Titov komunizem je ravno tak, kot Stalinov: zločin, laž, nasilje in diktatura. Tito sam trdi, da je boljši komunist kot Stalin...
... Komunizem je volk, ki menja d’ako, narave pa ne! Ena osnovnih doktrin komunizma je načelo prilagoditve trenutnim okoliščinam. Titove domače težave in Titov spor z Moskvo jugoslovanskega komunizma niso spremenili: je pravi, stoodstoten komunizem, toliko bolj nevaren, ker je z nekaj triki premotil svetovno javnost, da ga sodi blagohotneje kot zasluži. Mi ga ne, ker ga poznamo!“
IZ UREDNIŠTVA
Pred kratkim smo sporočili bralcem sklep uredništva, da naj bi vsaka zadnja številka v mesecu izšla v povečani obliki. Tako bo prihodnja številka Svobodne Slovenije izšla na šestih straneh. Poleg običajnih preglednih člankov, zanimivega branja, otroškega kotička in raznovrstnih prispevkov, bo izšlo tudi dvoje izvirnih poročil, eno s Koroške,: drugo pa iz domovine. Na ta bogati .izvod že danes opozarjamo vse naše bravce
Ameriška Domovina praznuje 7©-letnic©
Mod razne paradokse' slovenskega naroda spada gotovo tudi ta, da najstarejšega izhajajočega dnevnika ni v domovini, temveč izhaja v tujini. _____
Prvi slovenski dnevnik, Slovenski narod je začel izhajati leta 1868, drugi pa je bil Slovenec, čigar prva številka je izšla lota 1873. Toda oba sta utihnila ob koncu druge svetovne vojne, ko je svobodnemu slovenskemu tisku zaprl usta Titov komunistični režim.
Tako je Ameriško Domovino, ki izhaja v Clevelandu v ZDA, doletela čast najstarejšega izhajajočega slovenskega dnevnika. Že 70 let namreč prihaja med slovenske rojake, ki žive širom novega sveta. Pa poglejmo ob tej obletnici malo v zgodovino tega lista.
Bilo jo leta 1899, torej ob koncu 19. stoletja, ko je pokojni Anton Kline, doma iz Gorenjskega Polja pri ¡Novem mestu na Dolenjskem, ustanovil v Clevelandu prvi slovenski mesečnik „•Narodna Beseda“. Ta list se je naslednje leto spremenil v tednik z imenom „Nova Domovina“. Že leta 1906 pa jo postal dnevnik pod imenom „A-merika“, ki so ga potem .spremenili v „Clevelandsko Ameriko“ in končno v „Ameriško Domovino“.
V svojih začetkih je list imel mnogo vsakovrstnih težav, pa si je kmalu opomogel, zlasti potem, ko je uredništvo prevzel Lojze Pirc, ki je od lena 1906 pa do svoje smrti leta 1939 bil z dnevnikom neločljivo povezan. Skupno z njim je list urejal in vodil pokojni Jakob Debevc in to od leta 1919 pa do svoje smrti marca 1952. Pri tem delu so bili Jakobu Debevcu kasneje v pomoč še Frank Turk in pokojni dr. Miha Krek, ter pokojni Anton žabe.: in sedanji urednik prof. Vinko Lipovec.
Danes jo lastnica lista, tiskarne in poslopja vdova pok. J. Debevca, ga. Mary Debevec roj. Andolšek. Ureja pa ga Vinko Lipovec. Tiskajo ga v poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1924. Takrat so v njem namestili tudi že sedanje tiskarske naprave.
Vseh 70 let je bila „Ameriška domovina“ samostojen list, na osnovi slovenskega izročila, ter načel ameriške demokracije in svobode. Zato je tudi pokojni Jakob Debevec leta 1944 odklonil podporo „Osvobodilni Fronti“ in partizanstvu, ko se je začela obsežna komunistična kampanja med rojaki v Ameriki. Po nasvetu tedanjega guvernerja Franka Lauscheta je na tem stališču vztrajal, čeprav je zaradi tega moral utrpeti znatno škodo.
Pokojni urednik Jaka Debevec se je odločno zavzel za protikomunitične begunce in jim na vse mogoče načine pomagal priti v novo domovino Ameriko. Za to se je trudil prav do svoje smrti, to je vedno priporočal svojim sodelavcem.
•Sedemdeset let je dolga doba. Neprecenljiva, če je v službi narodnega ohranjanja. In v to obdobje Ameriške domovine je vpleteno nešteto dela, naporov, žrtev. Od urednikov pa do časopisnih raznašalcev, vsi so po svoje pripomogli k temu, da danes list lahko slavi kot dnevnik tako lepo obletnico. •Saj so bili med fantiči, ki so dnevnik raznašali tudi taki, ki so danes na visokih in odgovornih položajih, kot bivši senator in guverner Frank Lausche, dr. Perko in drugi. Vsi ti so spremljali Ameriško domovino, ki tvori še danes del življenja ameriških Slovencev.
Listu ob pomembni obletnici tudi mi najiskreneje čestitamo, in mu želimo tudi v bodoče, da bi najuspešneje stal na' braniku slovenskih, verskih in demokratičnih idealov.
OBVESTILA
NEDELJA, 22. februarja 1970:
Na Pristavi družinska nedelja z zaključkom počitniških dni. Pričetek ob 10 š sv, mašo.
Carapachayski izletniki na kinto v
Pacheco se odpeljejo izpred doma ob
7.30.	Sv. maša na kinti ob 11. Po maši asado. Prijave odbornikom in na telefon 797-4780 naikasneie do 18. t. m.
V Slovenski hiši ob 20. Misijonsko predavanje o Ugandi, ki ga bo imela misijonska zdravnica s. Janja žužek.
NEDELJA, 1. marca 1970:
V	Slovenski hiši na Ramón Falconu po mladinski sv. maši prvi zvezni sestanek SDO in SFZ v letošnjem letu.
NEDELJA, 8. marca 1970:
V	Slovenski hiši na Ramón Falconu ob 8.30 Socialni dan: „Naša gospodarska osamosvojitev leta 1970“. Najprej sv. maša nato predavanje univ. prof. dr. Milana Komarja in referat gg. Marjana Laboda in Staneta Mehleta.
Tombola na Pristavi v Castelarju.
SOBOTA, 14. marca 1970:
Y	Slovenski hiši na Ramón Falcon ob 20. Slovensko gledališče uprizori igro Triglavska roža, v počastitev mladinskega pisatelja in pesnika Mirka Kunčiča ob njegovi sedemdesetletnici.
NEDELJA, 15. marca 1970:
V	Slovenski hiši ob 16. začetna šolska sv. maša. Nato uprizoritev igre I Triglavska roža.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Društvo Zedinjena Slovenija bo imeb svoj občni zbor v nedeljo, 15. marca, ob 10.30 (po sv. maši) v Slovenski hiši na Ramón Falconu 4158. Vsi člani lepo vabljeni.
PO ŠPORTNEM SVETU
Na Slovensko-koroški skakalni turneji v Feldkirchnu, Mariboru in Beljaku je zmagal nekdanji svetovni prvak v smuških skokih Reinhold Bachler; lanski zmagovalec Marjan Mesec, ki je bil v Mariboru prvi, v Feldkirchnu pa tretji, se je moral zadovoljiti z drugim mestom. V ekipni razvrstitvi je bila Slovenija med člani prva med 10 reprezentancami. Nastopilo je nad 103 tekmovalcev med člani in mladinci iz Slovenije, Avstrije, Italije, ČSSR, Francije, Madžarske, ZRN, Švice, PoljsKe in Romunije, pri mladincih je til Danilo Pudgar velik favorit, a sc je moral zadovoljiti s tretjim mestom v skupni razvrstitvi: V Mariboru je bil šele osmi, v Beljaku pa je bil tretji, v Feldkirchnu pa je zmagal.
ESL0YENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stanj Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aína T. E. 69-9503 Argentina
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Tragika tisoč milijonov otrok
Ni izgledov za izboljšanje
Glavni tajnik ZN, U Thant, je nedavno objavil, da je na svetu danes več bolnih, podhranjenih in neukih otrok, kakor jih je bilo pred desetimi leti.
Označil je današnje stanje za „tragično“ in pojasnil, da tri četrtine otrok na svetu — skoro tisoč milijonov — živi v nerazvitih državah, čo
Za dobro voljo
Pri mesarju
„Tri kile govejih pljuč za psa, prosim-“
„Tri kilo?“
„Da, saj nas je osem."
že spet
„Kako da si sc oženil?“
..Jedi v gostilni mi niso bile všeč.“
,Jn sedaj?“
„Sedaj so mi pa spet.“
Zdravilo
„Imate kako zdravilo proti rdečemu nosu?“
„še bolj ga morate piti, da postane vijoličast.“
Vsak po svoje
Dramatik: „To je najboljša drama, kar sem jih napisal.“
Kritik: „No, zaradi tega ti še ni treba obupati.“
Neverjetno
„Neverjetno, gospa, vsak dan ste mlajša!“
„No, no, nikar ne pretiravajte!“
,JNo, pa recimo, vsak drugi dan!“
OD DOMA
v.
Našemu gospodarstvu so potrebni mladi kadri z dolgoletnimi izkušnjami.
Predvojni siromaki so po vojni po stali —- proletarci
Kdor ne dela, naj ne je! Lepo, a tako velika država -pa spet nismo, da bi si lahko privoščili tako ogromno umrljivost.
Celjskim gledališčnikom bi ob premieri namesto cvetja rajši poklonih polno košaro kruha.
Kaže, da smo pri gradnji socializma že prišli na pol pota. Mnogi dobivajo polovično plačo
Doslej je še vsak družbeni sistem pokleknil pred trgovino.
mednarodne ustanove ne bodo podvze-le potrebnih korakov, bo število zapuščenih otrok v prihodnjih desetih leti1, naraslo za nove milijone, je izjavil U Thant.
Njegov pregled stanja je naslednji:
—	V nerazvitih deželah se vsako minuto rodi sto otrok.
—	Dvajset od teh otrok bo umrlo v manj kot enem letu,
—	Od osemdestih preživelih, jih GO ne bo imelo v svoji otroški dobi moderne zdravniške oskrbe.
—	Enako število bo trpelo vsled podhranjenja in sc lahko zgodi, da bodo vsled tega utrpeli nepopravljivo škodo na svojem fizičnem ali duševnem zdravju.
—	Od tistih, ki bodo dočakali šolsko starost, jih ' bo lahko samo polovica obiskovala učne zavede.
—	Umrljivost otrok v nerazvitih deželah med enim in petimi leti jo med deset do petdesetkrat večja, kakor tistih v razvitih državah.
Toda, kljub visoki otroški umrljivosti bo število prebivalstva v nerazvitih državah v prihodnjih desetih letih naraslo za nadaljnjih 500 milijonov, s* pojasnil U Thant.
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Laralle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES
Otvoritev sezone Počastitev
mladinskega pisatelja in pesnika sedemdesetletnika
MIRKA KUNČIČA z njegovim delom
TRIGLAVSKA ROŠA
Pravljična igra v štirih dejanjih. Nastopajo učenci slovenske šole dr. Gregorija Rožmana iz S. Martina.
V soboto, 14. marca 1970 ob 20
v dvorani Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
Režija: Maks Borštnik
Scena: Frido Beznik
Vstopnice po $ 3.— in 2.— v predprodaji v Dušnopastirski pisarni.
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17,30 do 19,30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, 5’ p. Of. 10 T. E. 47-4852
JAVNI NOTAR
FRANCISC# RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aires
Pta. baja, oíic. 2 T. E. 35-8827
9. ©Metílica Slov. doma v San Martinu bo v nedeljo, 12. aprila
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolomé Mitre 97	Ramos Mejía
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Sporočamo vlagateljem, da lahko dvignejo ali pripišejo h glavnici obresti za leto 1969 v zadružni pisarni v uradnih urah.
Kinta „Sloga“ v ulici Del Cielito 297, Villa Udaondo, je odprta vsak dan, razen ponedeljka za člane in njihove družine. Vstop s posebno izkaznico, katero dvignete v zadružni pisarni. Na kinti je na razpolago hrana in pijača po zmernih cenah.
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico.
V nedeljo, 15. marca ob 16
Začetna šolsha sv. maša
Nato pa uprizori šolski odsek in Slovensko gledališče s sodelovanjem učencev slovenske šole dr. Gregorija Rožmana iz San Martina v počastitev mladinskega pisatelja in pesnika sedemdesetletnika
Mirka Kunčiča
pravljično igro v štirih dejanjih TRIGLAVSKA ROŽA Prostovoljni prispevki dobrodošli!
l g g Ô if % < Ô	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970: za Argentino $ 2.900,— Pri pošiljanju po pošti $ 3.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa II USA dolarjev za poši.ljanje z avión*k* pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7211
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
UNIV. PROP.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedije in travmatologijo
ordinira ▼ torek, četrtek in aobote od 17 do 20
C Joe* E. Uriburu 285, Cap. Fe*. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
PRISTAVA
Nedelja, 8. 3.197© DRUGA TOMBOLA
Glavni dobitek: lepa, moderna spalnica
50 lepih in praktičnih tombol, nad 50 kvatem in nad 50 činkvinov.
Ne zamudite ugodne prilike!
O Kupujte pridno tombolske tablice, ki so že v prodaji za $ 100.— ali $ 1.— nove vrednosti.
Sodelujte!
© Priporočamo se za praktične, uporabne dobitke ali pa darove v denarju.
Odbor Pristave
Vsi rojaki, posebno še tisti, ki se bavijo z gospodarstvom in mladino, so vljudno vabljeni v nedeljo, 8. marca na
S © CIA L NI DAN
“Naša gospodarstva osamosvojitev leta 1&70”
Spored:
Ob 8.30 V Slovenski hiši na Ramón Falcónu sv. maša
Po službi božji predavanje univ. prof. dr. Milana Komarja: Osebnostni in skupnostni elementi pri gospodarski osamosvojitvi.
Koreferata bosta imela gg. Marjan Loboda:
O praktičnem skupnostnem gospodarskem udejstvovanju in Stane Mehle: O praktičnem osebnostnem gospodarskem udejstvovanju. Sledila bo razprava in morebitne resolucije.
Družabna Pravda
PRISTAVA
22. februarja
DRUŽINSKA NEDELJA
Zaključek počitniških dni
® ob 10 sv. maša ® ogled razstave in nastop © tekmovanje v ping-pongu, košu in odbojki © družinsko kosilo
TOPLO VABLJENI!
DELIKATESNA TRGOVINA VESTESt-MAČEK
sporoča vsem cenjenim rojakom in odjemalcem, da
se je preselila
iz dosedanjih prostorov
v tržnico “Liniers”
nasproti istoimenske železniške postaje. Nov tržni prostor je od vhoda na levo v notranjosti tržnice.
Novi naslov:
Rivadavia 11.520, Liniers, Cap. Federal Telefon; 64-4302
Se priporočamo!